LETO xvn., STE7. 118 AAlBUnif PONEDELJEK. 21. K1JK 19M Ceno 10 did SLOVENSKI lidaji in fcasoplsno-zaloiniSko podjetja SloiMUkl poro- čevalec — Direktor: Rudi Janku ba — Glavnj ta odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Frane Plevel — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica Ste*. S. telefon Itev. 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 5-I1-. telefon Ste*. 23-522 do 23-52* — Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica Ctev. (, telefon Ctev. O-IM. sa ljubljanske naročnike 20-4*3. xa tnnanje 21-132 — pottnl predal 28 — Tek. r. M-KB-S-2-3C1 — Mesečna naročnina m din REZULTATI FRANCOSKEGA OBISKA ¥ MOSKVI Razumevanje in več zaupanja Guy Mollet se je vrnil v Pariz, Pineau odpoto val v Leningrad — Francoski premier je pred odhodom iz Moskve izjavil, da Francija in So vjetska zveza lahko mnogo prispevata k dobremu sporazumevanja vseh narodov Moskva, 20. maja. (AFP). Francoski premier Guy Mollet Je danes odpotoval iz Moskve v Pariz. Na moskovskem letališču Vnukovo so se od njega poslovili predsednik sovjetske vlade Nikolaj Bulganin, ministri Molotov, Kaganovič, Pervuhln in druge ugledne sovjetske osebnosti. Pred odhodom iz Moskve je Imel Guv Mollet krajši govor, v katerem se je zahvalil za sprejem ,ki so ga priredili njemu in njegovim sodelavcem v Moskvi. Mollet je nato dejal, da Sovjetska zveza in Francija, ki ju druži dolga tradicija prijateljstva in mnogih sorodnosti, lahko mnogo prispevata k dobrem sporazumevanju vseh narodov. »To željo za mirom imajo vsekakor vse dežele — je dejal Mollet — in že sem izrazil prepričanje, da so se vsi ljudje in vse vlade prepričali, da je nujno narediti konec razdeljenosti, odstraniti strah in lojalno sodelovat; v organiziranju miru in odstranitvi bede. Toda, ni nekoristno z bilate-larnimi stiki, podobnim tem, ki smo j:h imeli, vzpostaviti neposredno zaupanje, brez katerega nikdar ne bomo uspeli rešiti vprašanj, o katerih rešitvi že nismo enotni.« Guy Mollet je dejal, da v Moskvi niso bila rešena vsa vprašanja, poudari pa je, da državniki obeh držav sedaj bolje poznajo drug drugega. Izrazil je mnenje, da bodo eni kot drugi razmišljali o tem, kar so se naučili od svojih partnerjev ter da jim bo to omogočilo, da med prihodnjimi srečanji ugo-tove. da so se njihova stališča zbližala. Sinoči pa je v govoru PO moskovskem radiu in televizijski mreži predsednik francoske vlade Guy Mollet izjavil, da so razgovori, ki jih je imel v Moskvi, potrdili njegovo prepričanje, da narodi Sovjetske zveze žele mir. »Odhajam s prepričanjem ,da je sedaj mogoče narediti konec žalostni razdelitvi narodov in organizirati mir« — je izjavil Guy Mollet. Mollet je tudi poudaril, da raz-l'ke v sistemih ne morejo predstavljati oviro za prijateljstvo in sporazumevanje med narodi ter izrazil prepričanje, da je ta obisk potrdil in zagotovil upar nje na prijateljstvo in mir na svetu. Francoski minister za zunanje zadeve Christian Pineau pa je že sinoči odpotoval iz Moskve v Leningrad. Na železniški postaji se je od njega poslovil prvi pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Andrej Gro-miko. Francoskega zunanjega ministra, ki bo poleg Leningrada obiskal še nekaj drugih mest Sovjetske zveze, spremlja sovjetski veleposlanik v Parizu Vinogradov. Parts, 20. maja. (AFP.) Francoski premier Guy Mollet se je popoldne z letalom vrnil v Pariz. Po prihodu na letališče je dejal: »Pesimisti, ki so govorili, da iz francosko-sovjetskih razgovorov ne bo prišlo nič konkretnega, so na srečo lahko razočarani.« Mollet je dejal, da se on in njegovi sodelavci vračajo s prepričanjem, da razgovori, kakršne so pravkar imeli v Moskvi, pomagajo pri odstranjevanju ozračja nezaupanja, ki še obstoja, čeprav je vedno milejše. »Obiski te vrste so v pomoč miru in razumevanju,« je izjav 1 francoski premier. V MOSKVI IH PARIZU ZADOVOLJNI PARIZ, 20. maja. (Tanju*) Tukajšnji politični krogi so pozitiv-no ocenili rezultate francoskega obiska v Sovjetski zvenu Po njihovem mnenju so glavni rezultati f ran cos-ko-sovjetskih razgovorov skupne težnje za okrepitev miru na svetu, posebno pa popolnejše Pariz, 20. maja (Tanjug). Voditelji tuniške -opozicije so davi poizkusili napraviti atentat na ?redsednika tuniške vlade Habi-a Burglbo. ivied streljanjem stražarjev pred zgradbo, v kateri stanuje tuniški premier, sta bila tibita dva napadalca in raj en en stražnik, medtem ko so trije napadalci pobegnili. Čestitko maršala Tita jugoslovanskemu vojnemu letalstvu Beograd, 20. maja. Marlal Tito Je poslal poveljstvu Jugoslovanskega vojnega letalstva naslednjo brzojavko: »Ob štirinajstletnlcl ustanovitve našega vojnega letalstva pošiljam prisrčne pozdrave in tople čestitke vojakom, podoficirjem, oficirjem ln vojaškim nslnžbencem Jugoslovanskega vojnega letalstva. . Naše vojno letalstvo, ustvarjeno v ognju narodnoosvobodilne vojne, je odigralo veliko vlogo prt osvobojenju države, a danes je čuvar našega neba ln mirne izgradnje socialistične domovine. Prepričan sem, da boste tudi to obletnico proslavili v znamenju nadaljnjega razvoja ln krepitve vojnega letalstva v sestavu naših oboroženih sil in da boste tudi v bodoče vztrajno delali za obvladanje sodobne letalske tehnike in nadaljnji razvoj ter krepitev njegove borbene moči. Prav tako pošiljam prisrčne čestitke pripadnikom Letalske zveze Jugoslavije ln civilnega letalstva . kakor tudi delovnim kolektivom naše letalsko industrije ln letalskih zavodov. 'Vrhovni komandant oboroženih zli FLRJ maršal Jugoslavije JOSIP BROZ - TITO PREDSEDNIK REPUBLIKE INDONEZIJE ¥ ZDA Nagvečfe časti za Sukarna ZDI spreminjajo politiko do nevtralnih držav — Sedanji razgovori bodo priprava za kasnejše razgovore strokovnjakov Washington, 20. maja. (Tanjug). Ob svojem obisku v ZDA je predsednik Indonezije Sukarno doživel časti, kakršne redko izkazujejo šefom tujih držav v tej deželi. Poslovno razpoložen uradni Washington je pokazal, da zna biti do skrajnosti ceremonielen. Po glavnih mestnih ulicah so plapolale rdeče-bele indonezijske zastave z rdečo peterokrako zvezdo, visoki gost mlade in zaostale dežele pa je stopil na tla ameriškega glavnega mesta po rdeči preprogi. »Kakor George Washington ste tudi vi potegnili 6 v oj o deželo iz kolonializma,« -o se glasile pozdravne besede predsednika Nixona. »Prišel sem, da potrdim, ali pa spremenim svoje vtise, ki sem jih v teh letih zbral o vaši deželi,« je odgovoril Sukarno. Ob simboličnem izročanju mestnih ključev, je Sukarno očividno ginjen dejal: »Trinajst SPREJEM TITOVE ŠTAFETE V NOVEM MESTU Novo mesto, 20. maja. Nekaj minut po 12. ;o prispeli v Novo mesto nosilci Titove štafete. Hkrati z republiško glavno štafeto in štafeto JLA so prispele v Novo mesto tudi -'-.ajne štafete iz 6 smeri. Navzlic sldb_mu vremenu so številni prebivalci povsod pozdravljali nosil - štafete. Na Glavnem trgu v Novem mestu se je zbralo več tisoč ljudi, kjer so štafetam prirediT sprejem. V Imenu prebivalce-- novomeš’ -ga okraja je pozdravil nosilce štafet predsednik OLO Franc Pirkovič, v imenu garnizije JLA pa podpolkovnik Radovič. Ob 12.30 bo štafete nadaljevale pot proti Brežicam ob živahnem ploskanju zbranih Novomeščanov. let svojega žnFjenja sem prebil v zaporih in izgnanstvu. Sedaj pa mi vi izkazujete čast ln me sprejemate z naj večjo gostoljubnostjo. tVashington, Lincoln in Jefferson so bili moji učitelji.« Med slovesnim kosilom je Eisen-hoiver primerjal sedanje indonezijske težave s tistimi, k; so jih preživljale ZDA v prvih dneh svoje zgodovine in je izrazil upanje, da se bo Sukarno prepričal, da se ameriški narod iskreno zanima za Indonezijo in njene napore za dvig življenjskega standarda svojega ljudstva. »Washington Post« ptše, da je šefa, po številu prebivalstva šeste države na svetu, Amerika sprejela z naj večjimi častmi v skladu z novo vladno politiko, ki si skuša pridobiti prijatelje in vplivati na nevtralne in neanga-žirane države. Čeprav vlada ni uradno priznala, da je spremenila politiko do nevtralcev, sprejem Sukarna dokazuje, da se je doslej veljavno -pravdlo,' »ah ste za nas ali proti nam«, preživelo. V uradnih krogih trdijo, da bo imel Sukarno obisk značaj medsebojnega spoznavanja in splošne izmenjave gledišč, med katerim bodo pripravili tudi teren za kasnejše razgovore strokov-r„jakov o ekonomski pomoči in WASHINGTOV — Pomočnik generalnega državnega tožilca ZDA Je sporočil, da sta bila nedavno ukradena dva zaupna dokumenta, ki vsebujeta podroben opis ameriških letalskih baz na svetu in pomožnih služb ameriškega letalstva. drugih konkretnih vprašanjih Opazovalca ne izključujejo možnosti razgovora o ameriški politiki do LR Kitajske, zlasti, ker se je Sukamo med potjo v ZDA odločno izjavil za sprejem LR Kitajske v OZN. FBANC0SK0-MAR0SKI 0DN05AJI Še korak naprej V Rabatu so podpisali konvencijo, s katero je maroška vlada dobila samostojnost v vodenju zunanje politike Rabat, 20. maja. (AFP). Državni sekretar v francoskem zunanjem ministrstvu Alain Savary in maroški zunanji minister Ahmed Balafrej sta sinoči v Rabatu podpisala konvencijo, s katero je maroška vlada dobila vse pravice na področju zunanje politike. SKLICANJE SEJE ODBORA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednik odbora za zdravstvo in socialno politiko Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje 14. sejo odbora za sredo, 23. maja 1956 ob 10. uri v poslopju Ljudsko skupščine LRS. Predlog dnevnega reda: 1. Razprava ln sklepanje o predlogu zakona o zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah; 2. razprava in sklepanje o predlogu zakona o bolnišnicah; 3. razprava in sklepanje o predlogu zakona o zdravstvenem strokovnem nadzorstvu nad zdravstvenimi zavodi. . la tajništva Ljudsko skupščino Uti Po podpisu tega dokumenta je maroški zunanji minister pozdravil »liberalizem in razumevanje« francosk h predstavnikov na pogajanjih. Dejal je, da podpisana konvencija odpira široko perspektivo za sodelovanje med Marokom in Francijo, ter je hkrati izrazil prepričanje, da bodo v podobnem ozračju podpisane tudi ostale konvencije, predvidene v skupni deklaraciji do 2. marca. Maroški zunanji minister je dalje izjavil, da bo njegova država v kratkem vzpostavila diplomatske odnose s FranCijo in Španijo in da bo zelo naglo imenovala svojega veleposlanika v eni izmed arabskih držav. V Par-zu se je zvedelo, da bo francoska vlada po podpisu tega pomembnega sporazuma sprejela zahtevo parlamenta za začetek splošne debate o francoskih odnošajih s Tunisom in Marokom že konec tega meseca. Uradni predstavniki izraža-jo prepričanje, da bo do tedaj g predstavniki Tunisa in Maroka sklenjen;h še nekaj konvencij, zlasti o problemih gospodarskih in kulturnih odnošajev. Glavni problem v odnošajih med Francijo in njenimi bivšimi protektorati pa je še vedno nerešeno vprašanje Alžira ter vztrajne zahteve Maroka in Tunisa za začetek pogajanj z alžir. sfcimi uporniki. Medtem ko francoska vlada smatra, da mo-ta uagLa normalizacija odnosa* jev s Tunisom in Marokom na osnovi liberalnih rešitev in medsebojnega sporazumevanja vplivati na povečanje zaupanja Alžircev v francoske namere za ureditev položaja v Alžiru, predstavniki Maroka in Tunisa opozarjajo na »resne nevarnosti«, kj groze prijateljsk m od-nošajem med Francijo in Severno Afriko zaradi zavlačevanja rešitve alžirskega vprašanja. r-'-'................... ^ - * .................... razumevanje ln večje medsebojno zaupanje. Francoski tisk Je pozdravil vrnitev Guy Molleita s te uspešne poti. »Če v najosnovnejših svetovnih vprašanjih niso bili doseženi konkretni rezultati — piše poluradni »Monde«, ko odgovarja na kritike konservativnih listov — kažejo sklenjeni sporazumi o krepitvi medsebojnih vezi -na pot, ki jo je treba izbrati za nadaljnjo krepitev procesa vzpostavljanja boljših odnošajev na svetu, po mnenju socialističnih krogov kake »velike senzacije« ni bilo mogoče niti pričakovati. kajti »Sovjetska zveza in Francija ne moreta sami rešiti vseh svetovnih problemov, za to je potrebno sodelovanje^ vseh dežel. v prvi vršiti velikih sil« — opozarjajo danes v teh krogih. Uradni krogi pa izražajo veliko zadovoljstvo predvsem zaradi sovjetske podpore francoski politiki v Severni Afriki, kaikor tudi glede tega, da je Sovjetska zveza sprejela francoski načrt za pomoč nerazvitim deželam. MOSKVA. 20. maja. (Tanjug) Rezultate francosko - sovjetskih razgovorov so v Moskvi pozdravi-11 kot nov prispevek Krepitvi odnosov m&a dvema državama pri vzpostavljanju novega ozračja v mednarodnih odnošajih. Tu poudarjajo. da so bili taKo komunike kot razgovori prežeti z duhom mirnega sožitja med-, narodi. Razgovori so nedvomno: prispevali k povečanju zaupanja mej državama in pozitivno vplivali na odstranitev ovir. ki preprečujejo medsebojno razumevanje. Zbližala so se stališča v vrsti vprašanj, čeprav so ostali še različni pogledi na mnoge mednarodne probleme (med drugim tudi glede načina rešitve nekaterih evropskih problemov). je pozitivna stran razgovorov v, tem. da obe strani sedaj bolje razumeta stališče svoj ih partnerjev v razgovorih. Tako tudi »Iz.vestija« v svojem komentarju poudarjajo, da ni tako važno, če obstojajo razlike v stališčih mod dvema državama, ker je bilo to tudi pričakovati, temveč Je važno dejstvo, da sta delegaciji pokazali željo najti pot za ureditev spornih vprašanj in razumeti stališče in položaj druge strani. Iz Londona ln Washingtona za sedaj še ni uradnih komentarjev ln tudi komentarjev tiska Je š« zelo malo. DAN 2 1. MAJ JEG0SL0VANSKEGA VOJNEGA LETALSTVA Na današnji dan pred 14 leti je narodni heroj Franjo KIuz poletel na prvo bojno nalogo j s partizanskim letalom in s tem označil začetek borbenega udejstvovanja letalstva Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Kakor nas je sovražnik »preskrboval« z drugimi vrstami orožja ir svojih skladišč, tako nam je »preskrbel« tudi prvo letalo, s katerim sta letala naša prva bojna letalca Franjo Kluz in Rudi Cajevac. V povojnem obdobju se je ob skupnih naporih naših letalcev in delovnih ljudi kakor tudi ob delni pomoči iz tujine ter ob stalni skrbi tov. Tita naše letalstvo krepko razvilo in postalo zanesljiv in vreden čuvar našega neba. Rojeno v ognju narodnoosvobodilne borbe, ima Jugoslovansko vojno letalstvo, kakor tudi vsa naša armada, v svojih vrstah prekaljene borce iz te vojne, katerih predanost in junaštvo sta bila mnogokrat potrjena. Našim letalskim enotam poveljujejo-zvesti sinovi ljudstva iz Zveze komunistov Jugoslavije, vredni nasledniki in bojni tovariši herojev narodnoosvobodilne borbe, in to je tista velika moralna sila našega letalstva, zaradi katere je danes tako izredno močno. Mirno lahko rečemo, da danes letamo drzneje in spretneje kot kdaj koli doslej, da delamo odločno ln naglo za borbeno usposabljanje naših enot in da so nekatere izmed njih že dosegle raven evropskega razreda. Borbenost in požrtvovalnost, ki ju kaže naš letalski, tehnični in poveljniški kader pri svojem vsakodnevnem delu, sta izraz velikega patriotizma naših letalskih enot ter njihove visoke zavesti in odgovornosti pri izpolnjevanju nalog, ki so jim zaupane. Zategadelj mislimo, kadar govorimo o moči našega letalstva, predvsem na naše letalce, ki so vzgojeni in ki se Se dalje vzgajajo v duhu neomajne zvestobe svojemu ljudstvu in svoji socialistični domovini in za katere ni nepremagljivih ovir, kajti vsi se zavedamo dejstva, da je naša moč predvsem v nas samih, v naši enotnosti, v naši odlečnostl, da zgradimo lepše življenje za naše narode ter zagotovimo mir na naših mejah. Po zaslugi naših delovnih ljudi — Inženirjev, tehnikov, delavcev — razpolaga naše letalstvo z velikim številom šolskih, prehodnih in bojnih letal, ki jih je izdelala domača industrija. Izgradnja in razvoj naše letalske industrije je zanesljivo poroštvo, da bodo pripadniki našega vojnega letalstva oskrbljeni z orožjem, da jih bo naša socialistična domovina oskrbela s potrebno vojno tehniko. Posebno in zelo važno mesto ▼ povojnem razvoju našega letalstva ima vprašanje šolanja kadrov in usposabljanja zadostnega števila strokovnjakov in specialistov, brez katerih letalstvo kot tehnični rod vojske ne more živeti in delati. Mnogo je bilo storjenega za vzgojo predavateljskega kadra in organiziranje sodobnih šol. Vsa ta prizadevanja so bila plodna ln naše letalstvo ima danes kvalitetne šole, v kateri sa šolajo vsi potrebni kadri za naše enote. Naša mladina je po vojni pokazala veliko zanimanje za letalstvo, kar je tudi naravno z ozirom na to, da je bila mladina zmeraj nosilec splošnega in še posebej tehničnega napredka. Naša mladina se aktivno ukvarja z letalstvom v organizacijah Letalske zveze, tamkaj Izvežba-ni letalski kadri pa predstavljajo neizčrpen rezervoar za izpopolnjevanje Jugoslovanskega vojnega letalstva tako v miru kot v vojni. Zaradi tega bi bilo nezadostno in nepopolno, če bi gledali povojni razvoj našega letalstva samo v okviru razvoja našega vojnega letalstva. Letalska zveza postaja iz leta v leto bolj množična organizacija, v kateri ima naša mladina široke možnosti, da se strokovno izpopolnjuje, koristno preživlja svoj prosti čas, patriotski značaj organizacij Letalske zveze in vzgojno delo, ki ga opravljajo te organizacije, pa ji neprestano razvijajo ljubezen in zanimanje za letalsko tehniko ter letalstvo samo. Ko proslavljajo 14. obletnico Jugoslovanskega vojnega letalstva, pregledujejo njegovi pripadniki dosežene uspehe pri razvijanju borbene pripravljenosti svojih enot in pri tem še stopnjujejo svoje napore, da bi do mojstrstva obvladali svoja letala, ki sta jim jih zaupala ljudstvo in domovina, da bi z njimi branili in čuvali svobodno nebo svoje socialistične domovine — Federativne ljudske republike Jugoslavije. Letalski polkovnik, pllot-lovec Mihailo R. Nikolič. nDramatfčna akcija" proti Eisenhowerjevemu programu pomoči tujini — Pod pritiskom kritik z vseh strani je moral odbor predstavniškega doma revidirati svoje odklonilno stališče do predsednikove zahteve New York, 20. maja (Tanjug). Odbor za zunanje zadeve predstavniškega doma bo v torek nadaljeval glasovanje o Eisen-ho\verj evem predlogu za pomoč tujini v znesku 4 milijarde 900 milijonov dolarjev. Zadnje dni je program pomoči tujini v Delegacije in obiski Beograd — Člani brazilske parlamentarne delegacije, k; so včeraj pr šli v Beograd na šestdnevni obisk naši državi, so danes dopoldne položili venec na grob Neznanega junaka na Avali. Po vrnitvi z Avale so imeli v zvezni ljudski skupščini daljš- razgovor s funkcionarji skupščine, zveznega izvršnega sveta in državne uprave. Za-njmali so se posebno za državno ureditev Jugoslavije, za volitve, organizacijo in delovanje zvezne ljudske skupščine, za vprašanje delavskega samoupravljanja, za družbeni plan, poljedelstvo :td. Opoldne je delegaciji priredil svečano kosilo predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade. Belje — Po dvodnevnem bivanju v Zagrebu je delegacija Ljudske skupščine Češkoslovaške davi prispela v Osijek. Po krajšem postanku v Osijeku ja delegacija odšla v Belje, kjer si je ogledala živinorejsko farmo in posestvo Jasenovac. Po ogledu farme je delegacija odpotovala v Kneževo, kjer so ji v direkciji posestva Belje priredili kosilo. Popoldne je delegacija odpotovala proti Novemu Sadu. Atene — Danes je prispela na prijateljski obisk grški vojski delegacija JLA z generalnim podpolkovnikom Milutinom Mo-račem na čelu. Delegacija, v kateri je osem višjih oficirjev, bo ostala v Grčiji okrog 8 dn in bo v tem času obiskala nekaj vojaških šol in središč za vež-banje. kakor tudi nekatere baze. Člane delegacije bo sprejel tudi obrambni minister in visoki funkcionarji grške vojske. Peking — Agencija Nova Kitajska poroča, da je včeraj prispela v Peking jugoslovanska mladinska dalogacija, središču pozornosti političnih krogov v ameriški prestolnici in po splošnem mnenju preživlja resne preizkušnje. Predsednik Eisenhower je od kongresa zahteval pooblastila za dolgoročni načrt pomoči tujini s tem, da bi za naslednje fizikalno leto odobrili 3 milijarde dolarjev za vojaško pomoč in 1 milijardo 900 milijonov za gospodarsko pomoč. Sredi preteklega tedna pa je na splošno presenečenje odbor predstavniškega doma zavrnil Eisenhowerjevo zahtevo za dolgoročno pomoč tujini in izglasoval, da pomoč lahko dobe samo tiste dežele, ki z »vzhodnimi državami« nimajo bolj liberalnih trgovinskih odnošajev kakor ZDA, to pomeni nobena država na svetu, hkrati pa je odbor storil tudi vse, da bi znižal tako vojaško kot gospodarsko pomoč. Po ocenah političnih krogov in tiska je do te »dramatične akcije« prišlo iz dveh vzrokov. Prvič zaradi sklepa Velike. Britanije, da bo razširila trgovinske odnošaje z LR Kitajsko, in drugič zaradi izjave Sukarna, da bodo ameriški dolarji, čeprav »bodo pljuskali kakor slapovi Niagare, izzvali samo grenko razočaranje«, če ZDA ne bodo priznale azijskega nacionalizma in antikolonializma. .Vendar pa so m 1« naalednjt dan duhovi umirili in je odbor predstavniškega doma pod pritiskom kritik z vseh strani spremenil svoj sklep o prepovedi pomoči državam, ki bolj liberalno trgujejo z LR Kitajsko. Na to je vplival tudi sklep Sovjetske zveze o zmanjšanju oboroženih sil, kar bo po mnenju tukajšnjih krogov povečalo sovjetsko aktivnost na gospodarskem področju. Marshall za nova poga)an)a London, 20. maja (Reuter). Predsednik singapurske vlade David Marshall Je poslal pismo britanskemu ministru za kolonije Lennoxu-Boydu za obnovitev prekinjenih* pogajanj direktno med vladama Velike Britanije in Singapura. Na pogajanjih, ki so bila v Londonu konec preteklega ln začetek tega meseca, je bila singapurska delegacija sestavljena iz predstavnikov vseh političnih skupin, med katerimi je prišlo do nesoglasja v zvezi s predlogi, ki Jih je predložil predsednik vlade Marshall. Pričakujejo, da bo britanski minister za kolonij« Lennox-Boyd pozitivno odgovoril na predlog o obnovi pogajanj med vladaima. VREME Vremenska napoved aa ponedeljek: Precej oblačno vrOBBr • krajevnimi plohami, zlasti v oo-poldanskem času. Temper-: tura ponoči med O in R. naj višje dnevne do 160 Celzija. V višjih )rgotl novamoot pozeb«. ' [ X str. 7 tLOVEISKl POBOCEV1LEC J «*• »• - »* maja ism PKED POSVETOVANJEM 0 STINOVINJSKI 6BIDMJI V JUGOSLAVIJI Kakš iiu st uti o v w nje potrebuje družina ^ T današnji Številki prlnaiamo nekaj misli Is referata »Dru-Bna in stanovanjski pogoji«, ki ga Je n bližnje posvetovanje o problemih stanovanjske Izgradnje ▼ Jugoslaviji pripravila Miia Bajalica članica lekre tari ata Zveae druitev prijateljev mladine. Danes imamo zelo ugodne pogoje za boljše reševanje stanovanjskega problema. Zagotovljena materialna sredstva, ki jih družbena skupnost odvaja za stanovanjsko izgradnjo nas silijo k aktivnejšemu sodelovanju pri reševanju stanovanjskega problema. V naših pogojih se morajo problemi stanovanja za družine z otroki postopoma čimbolj ugodno reševati; prav tako ja tudi potrebno prilagoditi program gradnje stanovanj potrebam največjega števila dru-tin z otroki, ki živijo danes v neugodnih stanovanjskih razmerah. Družine z otroki so v izrednih pogojih, zato je danes najprimerneje zidati dvosobna in trisobna stanovanja. Gradnja stanovanj za družine z otroki — to je naša današnja zahteva in v skladu z njo moramo najti skupni odgovor na vpražanje, kakšno naj bo stanovanje za naše razmere. Mednarodna filatelistična razstava v Zagrebu Zagreb, 20. maja. V prisotnosti odposlanca predsednika Tita Božidarja Maslariča ter predstavnikov filatelističnih organizacij Jugoslavije in drugih držav je bila odprta III. jugoslovanska filatelistična razstava. Sodelujejo filatelisti in poštne uprave iz 44 držav z vseh kontinentov, po čemer se uvršča ta razstava med največje mednarodne filatelistične razstave. Podpredsednik izvršnega sveta sabora Hrvatske Božidar Maslarič je organizatorjem razstave izročil darilo predsednika Tita — umetniško sliko, delo Petra Lubarde. Ne smemo pohabiti, kakšno vlogo ima udobno stanovanje v življenju deovnih ljudi. Stanovanje je prostor za počitek :n razvedrilo, kakor tudi prostor za delo otrok in staršev. Družina delovnih ljudi potrebuje tako stanovanje, v katerem bo lahko po delu preživela z otroki del počitka, razvedrila ali kulturnega dela. To zahteva od stanovanja določenih prostorov, v prvi vrsti za skupno bivanje kakor tudi za počitek, pri tem pa je važno, da en prostor drugega ne ovira. Največ pozornosti je treba v stanovanju posvetiti kuhinji in dnevni sobi. Od rešitve teh prostorov je. odvisna udobnost celotnega stanovanja. Zaradi tega si bomo prizadevali za čimbolj pravilno gradnjo in položaj kuhinj«, kakor tudj njene opreme v stanovanju. Zelo važna je tudi razdelitev stanovanjskih prostorov. Spalnice staršev in otrok naj imajo čim ugodnejši položaj in oddvojene naj bodo od prostorov za dnevno bivanje. Otroška spalnica naj 'bo najprostranejša in sončna. Družine z majhnimi otroki bodo imele na ta način možnost, da bodo med boleznijo ali ob drugih izrednih priložnostih ločile otroke iz ostalega dela stanovanja, jim omogočile nemoteno gibanje in izoliranost pred prihodom tujih oseb in podobno. Poudariti je tudi treba, naj bodo v novih stanovanjih kopalnice in stranišča poleg sipalnic. Na ta način si bodo otroci lahko zelo hitro pridobili navad© osebne higiene. Posebej tudi priporočajo, da vgradijo za potrebe otrok nizke umivalnike I. KONGRES 0 VARILNI TEHNIKI Zagreb, 20. maja. Danes je začel delo I. jugoslovanski kongres o varilni tehniki. Sodeluje nad 200 delegatov iz vse države. V svojem uvodnem govoru je predsednik Zveze društev za varilno tehniko FLRJ inž. Milan Radojkovič poudaril njen pomen za našo kovinsko industrijo in za gospodarstvo sploh. Nato so kongres pozdravili predstavniki republiških Kongres knjigovodij FLB Jugoslavije V Zagrebu bo od 23. do 26. junija prvi kongres knjigovodij iz vse države. Prireditveni odbor ima svoje prostore v Zagreb'.?, Mesnička ul. 2-1. Na kongresu bodo razpravljali o najvažnejših zadevah našega knjigovodstva. Referati bodo razdeljeni na tri skupine. Razpravljali bodo o položaju knjigovodij, o vlogi knjigovodstva za povečanje proizvodnosti, o sistemu šolanja ter uvedbi pooblaščenih revizorjev in gospo-darsk h svetovalcev. Pomemben bo referat o vlogi knjigovodstva v zatiranju gospodarskega kriminala. Razpravljal; bodo o statutu Zveze knjigovodij FLRJ, obiskali pa bodo tudi nekatere ustanove, podjetja in organizacije. V okviru kongresa bodo odprli našo razstavo tehničnih sredstev knjigovodstva, razne naprave, stroje, pripomočke itd. Kongresa se bo mogel udeležiti vsak knjigovodja iz naše države ne glede na to, ali je član kakšnega društva ali združenja. — mk društev, med njimi tudi predsednik društva Slovenije pnof. Uran. Prvi dopoldanski referat je imel inž. Radojkovn^ iz Beograda, in to o problemih napredka varilne tehnike v naši državi. Nato je govoril še prof. Knez iz Ljubljane o varnili tehniki v preteklosti, sedanjosti in njenem pomenu v bodočnosti. Popoldne so se vrstili druga referati. Kongres nadaljuje delo; jutri bo odprta tudi prva razstava varilne tehnike FLRJ v prostorih zagrebškega velesejma. M. B. Priročnik za upravno delo ljudskih odborov obGin in okrajev Pravitar Je izšla !z trska v zi-ložibi zavoda »Birotehnika« knjiga dr. Božidarja Firšta »Upravno dije-lovanje na ročni h ooibo ra občina i kotača«. To je priročnik organov ljudskih odborov občin • in okrajev. V njem so pregledno opisan; vsi posli, ki spadajo v delo posameznih organov 1-jud'akih odibo-rov in naveden; vsi zvezni in republiški predpisi, iz katerih izvira ustrezno delo. Ta knjiga Je namenjena pred vsem odboiipikom ljudskih odborov, Jci bodo mogli iz nje sjp-oznati ves obseg delovanja ljudskih odborov in mjihovih organov. Prav talko bo koristna tudi za vse gosipodarske organizacije in ustanove, ker podana tudi pregied poslovanja ljudskih odborov kot organov državne oblasti glede na gospodarske organizacije in ustanove. Knjiga velja 430 din in se naroča pri »Birotehniki« v Zagrebu, Berislavičeva ud. 16/HI. Knjigarne imajo običajni popust 1SV». za obraz in noge, kar Je vsekakor praktično in udobno. V dnevni sobi kakor tudi v drugih pro6torih bi bilo koristno vzidati omare za shrambo oblek, perila in drugih stvari. Kuhinja naj bo* v pravem smislu besede delovni prostor, namenjen pr pravljanju hrane in njeni uporabi. Ce je v'kuhinji možno imeti del prostora za bivanje otrok in kakih članov družine, ne bi <>ilo to neugodno. Pravilno urejena kuhinja pomeni velko prednost tako za zaposleno kakor tudi nezaposleno ženo. Od pravilne razmestitve kuhinjskega pohištva je v veliki meri odvisno, koliko energije bo dnevno potrošila žena za pripravljanje jedil in druga opravila. Najpomembnejše v kuhinji je, pravilno določiti prostor za štedilnik in vodo. Paziti je namreč treba, da ne bosta d.ug drugemu nasproti, kar se običaijno še dogaja. V nekaterih novih stanovanjih, zlasti v blokih, gradijo velike kuhinje, ki imajo poseben prostor za štedilnik, vodo in mizo za pr.pravljanje jedil. Ti od-dvojeni prostori se zagrnejo z zaveso in ločijo kuhinjo od ostalih prostorov ža dnevnQ bivanje, kar vsekakor pomeni dobro rešitev. Nekateri so pa mnenja, naj bi. kuhinjo popolnoma oddvojili od sob za dnevno bivanje in ostalih delov stanovanja. Po njihovem mnenju je mnogo prijetneje, da družina kosi v popolnoma drugem prostoru, čistem in lepo urejenem, kar pa se prav gotovo tudi z najboljšo voljo ne more zagotoviti v kuhinji. V vsakem primeru je moderna kuhinja za ženo delovni prostor, v katerem prebije dobršen del dneva in v katerem si ne želi ostati še potem, ko je končala kuhinjska opravila. Za kuhinjo je želo važen problem shramba. Ta problem bo obstojal vse dotlej, dokler ne bomo imeli možnosti elektrificirati gospodinjstva. V novih stanovanjih bi bilo vsekakor zelo koristno vzidati omare, namenjene shranjevanju pribora za čiščenje prostorov kakor tudi pribora za čiščenje obleke, obutve itd. Zelo važno j« danes graditi stanovanja za družine, ki so najbolj ogrožene in stanujejo v slabih stanovanjskih razmerah. Nova stanovanja naj bodo torej pristopna V3em družinam, in to tudi tistim z majhnimi materialnimi možnostmi. V današnjih razmerah moramo vsekakor računati na kvalitetno opremo stanovanja. Za večino družin Je treba graditi taka s>tanovanja, v katerih se bo proces prilagojeva-nja mestnemu načinu življenja razvijal hitreje in pozitivneje. V sistem gradnje naselij in stanovanj vnašajmo vse značilne potrebe kulturnega življenja največjega števila meščanov. Predvidevajmo izgradnjo cenenih stanovanj, ali s potrebnimi higienskimi pogoji (kopalnice s prho, a ne s kadjo, namesto parketa uporabljajmo druge vrste poda itd.). Današnja družina delovnih ljudi preživi vedno manjši del dneva v stanovanju. Razen zaposlitve na delovnem mestu imajo ljudje tudi razne družbene obveznosti. Vse bolj redno se dogaja, da se člani družine ne zberejo niti trikrat dnevno pri jedi, kakor je bila nekoč navada. Najpogosteje kuhajo samo enkrat dnevno, in to za kosilo, ko je v glavnem vsa družina zbrana. Zajtrk in večerja se ravnata po razporeditvi delov- nega časa (navadno zajtrkujejo starši pred otroci). To pomeni, da družina še 'vedno zagotaivlja prehrano za celo družino izključno v stanovanju. Toda sami prostori še ne zagotavljajo vseh človeških potreb v okviru stanovanja, mnogo del ja treba opraviti v skupn.h prostorih. Pralnice in sušilnice, podstrešja ali dvorišča in vrtovi, kakor tudi otroška igrišča, prostori za dnevno bivanje otrok itd. — vse to je treba reševati v sklopu stanovanjskega bloka ali naselja. Pozabiti tudi ne smemo na ustanavljanje potrebnih servisov, ki bodo gospodinjstva razbremenili težjih del, kakor so pranje perila, likanje, šivanje, krpanje perila, drobna popravila pohištva, instalacij itd. Z razvod em komunalne službe bodo imele družine možnost, da prilagodijo svoje življenje čim hitreje pogojem in tempu mestnega življenja. Posebno je važno racionalno segrevanje v okviru blokov ali naselja po sistemu etažnega ali centralnega gretja. Zagotoviti hladno in dobro pitno vodo, kakor tudi toplo vodo za pranj ie, bo olajšalo ženam mnogo opravil, hkrati pa bomo s tem prihranili gorivo. Skrb komune za zdravje in pravilno vzgojo podmladka bo najbolj vidna, če bo zagotovil« prostore za razvedrilo in zaposlitev otrok v prostem času po šoli in učenju. Razni prostori, kakor igrišča, prostori z mivko itd. so osnovni pogoji za razvoj otrok v velikih mestih. O IZOLAMSK1H PRIZADEVANJIH za strokovno izobraževanje delavcev Po odhoda delsTcev, ki so ni osnovi' londonskega spora-stuna o Trstu optirail za Italijo, je postalo sa tovarni ribjih konzerv »Arrigoni« in »Ampelea« v Izoli pereče vprašanje kadrov. Težave niso bile v tem, odkod dobiti nove delavce; teh pravzaprav ni manjkalo. Lotiti • se je bilo treba reševanja nečesa drugega, namreč kako dati novim delavcem isto osnovno cnanje, ki je ljudem pri poslih v tej živilski Industriji vendarle nujno potrebno. V ta namen je vodstvo tovarne »Arrigoni« organiziralo tečaj za polkvalificirane delavce, ki se je začel meseca februarja in se bo končal ta mesec. Upravni odbor je imenoval posebno komisijo, ki je sestavila program, ki obsega 93 ur. Namesto okrog 200 delavcev, kolikor so pričakovali, da se jih bo javilo za obiskovanje tečaja, s« je kljub solidni propagandi vodstva podjetja in sindikalne organizacije prijavilo za tečaj le 63 delavcev in delavk; večinoma takih, ki so v podjetju komaj leto dni ali Se toliko ne. In zgodilo se je, kakor se rado zgodi v podobnih primerih: manj vneti delavci so kmalu začeli odpadati in tako bo tečaj končalo le 23 delavcev (12 moških in 11 žensk). Zanimivo in pravzaprav razumljivo je, da so se pri vpisovanju v tečaj, zlasti slabo izkazal' delavci, ki imajo poleg svojih rok za delo v tovarni tudi še nekaj zemlje. No, vodstvo tovarne je trdno odločeno nadaljevati svoja prizadevanja v tej smeri — na zimo mislijo organizirati tudi Se tečaj za kvaFficirane delavce — v tem prizadevanju pa jih bo podpirala stalna komisija za tarifni pravilnik in norme. Pravilno je namreč, da obču- tijo delavci, ki jim očitno ni do potrebnega izobraževanja, posledice te svoje malomarnosti na plači. Razlike med plačami recimo nekvalificiranih in pokvalificiranih delavcev so že tako majhne in če še tega ne bi upoštevali dosledno, je Jasno, da bi bila prizadevanja za višjo izobrazbo delavcev — mimogrede rečeno — ta tudi nekaj stane! — sploh vnaprej obsojena na neuspeh. Podobno je v tovarni »Ampelea«. Okrog 90% vseh delavcev v tej tovarni je mlajših in ti imajo zelo kratko in pomanjkljivo delovno prakso. Po 1 tečaj za kvalificirane in polkvalificirane delavce so tu začeli že meseca decembra lani. K prvemu se je prijavilo 20 delavcev, k drugemu pa 150 Tečaj za kvalificirane delavce so morali ob koncu leta zaradi objektivnih razlogov prekiniti, vendar so ga nadaljevali marca; redno, ga je obiskovalo 15 delavcev. Tečaj za polkvalificirane delavce pa je že po dveh tednih doletela nemila usoda: ostalo je le 10 delavcev, ki so ga redno obiskovali, in zato so ga ukinili. Ta izkušnja ni bila zaman Naučilo jih je, da sprejemajo na novo na delo le takšne delavce, ki se že ob sprejemu obvežejo, da bodo obiskovali te- Ustanovitev okrajne obrtne zbornice v Mariboru Maribor, 20. maja. Danes Je bil ustanovni. občni zbor obrtne zbornice za okraj Maribor, na katerem so razpravljali o razvoju obrti v zadnjem letu in o perspclkti vali socialističnega sektorja obrti. Na področju mesta Maribora je treba ustanoviti vrsto novih obrtnih obratov. Se vedno je premalo delavnic kovinskega modelarstva in kleparstva, precizne mehanike za optične instrumente, modelnega mizarstva, za montiranje električnih dvigal, inštalaterstva plinskih naprav, pilorezarstva in obratov za izdelovanje klišejev, matric in podobno. Razen tega bo treba razširiti zaradi vedno večjega povpraševanja obrate kovinsko _ mehanične obrti, galvanizerstva, lesnega strugarstva, elektrotehnične obrti, parketarstva, voznega tapetništva, precizne mehanike in optike. V Mariboru je danes* 737 obrtnih obratov, ki zaposlujejo skupno 3922 ljudi. Primerjava s podatki o številu prebivalcev na en obrtni obrat v jugoslovanskih mestih pokaže, da je Maribor šele na osmem mestu. Na velike spremembe v strukturi obrti po strokah, številčni mooi obratov in zaposlenih so vplivali na zelo močan vzpon industrijske proizvodnje in pomanjkanje strokovnega kadra v industriji, spremenjena struktura potrošnje, izredno povečanje avtotransporta, velik. porast števila mestnega prebivalstva od okrog 50.000 na 80 tisoč prebivalcev in v zvezi s tem huda stanovanjska stiska in kriza glede lokalov, splošni Pred skupščino Zveze kmetijskih zbornic Beograd. 20. maja. Na letni skupščini Zveze kmetijskih zbornic Jugoslavije, ki se bo začela v torek, bodo poleg drugega razpravljali tudi o vlogi te organizacije v gospodarskem življenju naše države. Podano bo tudi poročilo o strukturi zveze, o njenih organizacijskih problemih ter o principih njenega nadaljnjega dela in razvoja. Ustanovitev Zveze kmetijskih zbornic je bila potrebna, kakor poudarja poročilo, zaradi povezave dela vseh gospodairskih organizacij pri naporih za povečanje proizvodnje. Menijo, da je ta jugoslovanska organizacija združenih proizvajalcev v tem jev in republik. Zveza, ki ima nad 3000 članov, je organizirala proizvodnjo semen dobre kakovosti kot enega izmed najvažnejših tehničnih in ekonomskih ukrepov za povečanje proizvod ruj e. Program te proizvodnje je dokaj realen in predvideva, da bo do 1960. leta vsa orna zemlja v Jugoslaviji posejana s semenom, ki daje 20°/o večji donos kot navadno. Istočasno je Zveza začela s široko agitacijo za uporabo umetnih gnojil v kmetijstvu. Uspehi tega so vidni v povečani potrošnji gnojil — od 7.5 kg leta 1953 na 30 kg na hektar v lanskem letu. Številna državna posestva so gospodarski položaj in povečana razlika v rentabilnosti med materialnimi in nematerialnimi uslugami v obrti zaradi dragega materiala, surovin in pomožnega materiala. Maribor leži na evropski magistrali Dunaj— Trst in je v turističnem pogledu zelo izpostavljeno mesto. Veliko število vozil potuje skozi mesto in so avtomehanične storitve v turistični sezoni zelo iskane. Zaradi tega je zelo pereče vprašanje servisne avtomehanične delavnice. Nič manj ni potrebna ustanovitev remontne delavnice za vzdrževanje stavb spričo sedanjega stanja stanovanjskega fonda in prizadevanj za njegovo vzdrževanje in nadaljnjo Izgradnjo. Pri pomanjkanju materiala je zlasti pereč problem nabave materiala in nadomestnih delov za urarsko stroko. Želo problematične so stroke, ki zahtevajo delo pod težkimi pogoji, zaradi česar skoraj ni priliva mlajše delovne sile. To velja zlast1 za dimnikarje, kamnoseke, vod-njakarje, zidarje in še za ne.ka-tere druge poklice. M. K. čaj z minimalnim programom 32 ur, ki naj da nov. m delavcem res le osnovne pojme o tehnologiji, higieni, ekonomiki, zakonodaji in delavskem samoupravljanju. Tako so v marcu zbrali V dveh skupinah 150 delavcev, ki so vztrajali na tečaju do konca. Prej ko slej bodo pred posebno komisijo podjetja opravili izpite in se tako res usposobili za dela na polkvalifici-ranih delovnih mestih v tovarni. Ob tej priliki naj omenimo še hvalevredno povezavo med posredovalnico za delo v Izoli in tovarnama rArrigoni« in »Ampelea«. Obe tovarni načelno ne zaposlujeta novih delavcev, ne da bi se prej pogovorili s posredovalnico. Razen te-ga imajo v »Arrigoni« za pol-kvalificirana delovna mesta 3-mesečno priučno dobo. V tena času prejemajo novi delavci le 80% s tarifnim pravilnikom za zadevna delovna mesta določeno tarifno postavko. (Pri bolj kompliciranih delih n. pr. obdelavi pločevine traja priučna doba tudi do 1 leta). Izkazalo se je, da je ta previdnost zelo na mestu. Marsikateri novi delavec — zlasti velja to za mlada dekleta — pride v tovarno manj iz nekega nagnenja do tega dela, kolikor zato, ker S9 v mestu še prav ne spozna. Zato se neredko zgodi, da tovarno zapusti, brž ko najde »kaj boljšega«, ali misli, da je tisto, kar je našel, zanj boljše. Gotovo ima vso pravico do tega, toda z zgoraj navedenim ukrepom se skuša kolektiv zavarovati pred ljudmi, od katerih ima prve mesece razmeroma malo koristi. Končno naj omenim še — m slim, da pravilen — odnos *ega podjetja do zaposlenih polproletarcev. V »Arrigoni« se ni zgodilo, da bi bili nekomu odpovedali samo zato, ker ima doma še nekaj zemlje. Ne, tu se ravnajo po pravilu, da je zanje važno, kako kdo dela, in ne, kaj kdo je. Tudi se jim ne zd-: prav, da bi s takšnimi odpovedmi zapravili delovne izkušnje, za katere so potrebna tudi leta in leta. Spričo tesnega sodelovanja s posredovalnico za delo je jasno, da se to njihovo stališče ne more izroditi in da ne more imeti negativnih posledic, niti v odnosu do tistih ljudi, ki so prišli zadnje leto v te kraje z namenom, da bi obdelovali zemljo, pa so se medtem premislili — ali kaj! — in se zaposlili v industriji. Saj takih primerov ni mnogo, imajo pa pristojni organi oblasti in gospodarstva vso možnost, s primernimi u-krepi preprečiti razraščanje špekulantskih teženj redkih posameznikov na škodo družbe. Fr Tudi na OTOKU BRAČU je več Jerajev, kjer lahko za zmerno ce-no preživimo letni od-dih. Tu vam priporočamo l?OSTIHO, ^kopališki lcral. ki le-ži med borovimi goz- Tu so veliki kamnolomi znanega brašikega marmorja. Kraj ima tudL lepo sprehajališče z "borov-tni goz_ diči ob obeli ter za-live za koroa-ntfe. Ima ladijsko z?vezo s Sol51 cm precej dobro uspela in da pomen tako že povečala donos pšenice že uvedenih ukrepov pri razvoju na 30 centov na hektar, kmetijstva presega meje okra- Marsikdaj, ko zboliš, ali neka] o sanitamo-higienski kontroli živil Marsikdaj ko zboliš, so ne zavedaš, da sl »bolel zaradi pokvarjenih živil, ki si jih kupil. In obrabno — ie pogosteje, ko si zdrav, ne pomisliš, da ti je morda prav tisti dan ohranila sdrnvje budnost sanitarno-higienske kontrole, ki je v trgovini ali na trgu izločila predmete, škodljive tvojemu zdravju. Nadzorstvo se začne že pri ljudeh, ki so uslužbeni za prodajnim pultom. Redno morajo biti pregledani, in kot ml je omenil načelnik sanitarne inšpekcije v Ljubljani dr. Franta Mia, so v zadnjem času že povsem odstranili ali pozdravili 6lučaje nalezljivih bolezni med tem osebjem. V zadnji akciji sanitarnih organov je že čez 6.000 živilcev opravilo tudi krajše tečaje o higienskem ravnanju z živili. Prav ta teden so bili na vrsti uslužbenci delikatese in pekarn. »Ker smo že pri pekarnah — večina samih lokalov v Ljubljani zdravstveno nikakor ne odgovarja in bi morali začeti z gradnjo novih. Pa tudi v kruhu le najdemo ščurke in razne od-padke.« Mleko spada med osnovna Sicer pa se Je zdravstveno higiensko »tanje na»ploh v iivil-riki industriji in prodajni mreži od zadnjega republiškega posvetovanja, ko je zaradi hudih malomarnosti na tem področju zapel plat zvona, močno izboljSalo. To kljub temu, da je zdaj ob sicer večjem razumevanju manj finančnih sredstev. Zlasti preskrba Ljubljane z zdravim mlekom se je v zadnjih mesecih močno izboljšala, kot sem zvedel v podrobnejšem razgovoru. Seveda, okrog 2000 do 3000 litrov mleka prinesejo vsak dan k potrošnikom v mesto še vedno zasebni kemtovalci. In to mleko, ki je sicer maščobno dobro, epidemiološko ni pod kontrolo. No, v nekaj mesecih bo začela obratovati že nova moderna ljubljanska mlekarna, ki bo vse mleko pasterizirala in oddajala potroi-nikom samo ustekleničeno mleko. Seveda pa pri tem novem mogočnem mlekarskem obratu, ki po avoji zmogljivosti še nekaj desetletij verjetno ne bo povsem :z.koriščen, ostaja tem bolj pekoče pomanjkanje investicij za ureditev zbiralnic na podeielju. LJublijanaka mlekarna bo vsekakor stimulirala aaanaoijo hle- vov, za kar se zdaj prizadeva tudi Zadružna zveza, na ta način da bo plačevala mleko ne le po maščobnosti, ampak tudi z ozirom na večjo ali manjšo čistočo. Sklep ljudskega odbora, da se v mlekarnah v mestu mleko ne predeluje, ampak prodaja potrošnikom, se je pokazal kot zelo umesten. Ljudje tudi zelo radi jedo jogurt — dnevno ga prodajo v Ljubljani po 1000 litrov — vendar nekatere mlekarne še vedno nočejo prodajati jogurta v malih lončkih, ampak ga točijo iz velikih odprtih posod. Velik promet v obeh sedanjih mlečnih restavracijah v Ljubljani, opozarja na nujnost, da bi uredili Še nove primem* lokale v ta namen. Brez kompromisa: pri sira, moki, masti - povsod »Mimogrede — kako pa je zdaj s sirom?« sem povprašal, ker so pred meseci zalotili kontrolni organi vet slučajev prodaje škodljivega nezrelega sira. »NI še dolgo, ko smo spet zaplenili okrog 2000 kg takega sira; vendar pa zdaj za izdelovanje sira že v domačem kraju, zlasti glede uporabe primerne vode. skrbijo tudi okrajni organi in higienski zavodi.« Tisoč kilogramov tega slabes rira, ki so ga zaplenili, je bilo namenjeno prav za šolslc’ in mlečne kuhinj)e. »V šolskih mlečnih kuhinjah zdaj že dolgo nismo imeli nobenega primera okuže-nja, ker smo s posebno odločbo vse merodajne šolske osebe pod kazensko odgovornostjo zadolžili, da nas obvestijo pri najmanjšem sumu in da nabavljajo blago le pri priznanih tvrdkah.« Muhe na mesu, draga solata in poceni vino Skozi okno je posijalo vroče sonce. In tudi doli na trg in mesnice. 80 mesnic je v Ljubljani in samo 17 jih ima hladilnice, pa še te so zastarele. Na trgu bi morali imeti vsaj v vsakem paviljonu po eno. Cel roj muh je zabrenčal okrog debelih krvavih govejih stegen, ki so jih prekladali na odprt voz. Prevoz je higiensko povsem nemogoč. Sicer pa ti prav nič dosti ne pomaga, tudi če si kupdl za kako hlajenje umetni led, ki ga izdelujejo sicer povsem higienično. ga pa naročniki prevažajo na odprtih triciklih ali zavite v umazane laklje. Po trgu so hitele gospodinje. Kaj bi kupile? Otroci Imajo tako radi sadje in zelenjavo. A cena? Tudi cena je važen zdravstveni činitelj, kajti če bo previsoka, ne bo nič z vitamini, ki se sicer smeje ponujajo po stojnicah. Zato bi brilo treba skrčiti verigo preprodaje, predno pride blago na trg « trojno «11 č«tv«r- no ceno, kot jo je doblil proizvajalec. Solato so v zadnjem času prepeljali iz Makedonije; pa jo je železnica prevažala kar osem do deset dni. Jasno, da ae je pokvarila in da so Jo morali eno tre^ino Izločiti, prt tem pa — mana Jasno — nabiti ceno ostanku. Podobno je bilo tudi a pokvarjenimi dateljni, M so prišli na ljubljanska trg že poljem črvivi in plesnivi. Sonce je bilo že kar poletno. V kratkem bo privabilo tudi mnoge nekontrolirane slaščičarje in sladoledarje z vozički. Vozičkarstvo je prepovedano in če koga vidiš, ki prodaja na ta način ne boš prav nič nesocialen, če ga boš prijavil higienskim organom ali najbližjemu miličniku. To boš storil n* samo v mojem, ampak tudi ▼ »v o Jem interesu. Marsikdaj, ko zboliš,... itd., pa kaj bi ponavljal, saj sem Povedal že v začetku. bp Vot*očevateo Otu OJIJOi ■BRC« VOSMAR Utairal ta ode« n*NCR DHBIOVM tMtnmt galMM) aCKSANDRII I* ffluaiMMl ■ i atPil irSAU ptvvo *roltuW •TATT* Ca No, i grdu je »taro mes-ece tjb reke Zrnianje, kjer tudi lahno živimo udoben dopust po zmerni ceni. Dnevni pensinn v restavraciji »Park« dobimo že od 430 din naprej. 'a.ii Kraij ima' ladrf-jsiko rvezo s Splitom. Domačini imajo za turiste 120 postelj za 120 do 150 din v sezoni l.n za ICO do 120 din laven weoae. Turisti sl laiko tudi sami kuhajo za kar morajo plačati (z« uporabo kulvnje in ku-hlix)ak«ga pribora, vode, drv In razsvetljave) 200 do 250 din dnevno. - Informacije: Turistično dru-•bvo. SUMARTTN Je mirno l«tovi«Ce na vzhodnem datiru otoka Brača. In z avtotousom do Supetra. Pri zasebnikih Je 40 .posteld za turist«. Itranlijo pa se lahko v hotelu Bio-kovo, tako da jim dnevni penzion ne pride draže kot do 600 din. — Informacije: Turistično društvo. Prijeten letoviški krad na tem otoku je tud- SUPETAR.* Rjja zaliv 6 plažo z drobnim peškem. Ta Je predvsem priporočljiva za otroke in neplavače. Mciinosti so tudi za prijetine izlete s čolni ici jadrnicami do sosednjih krajev. Su-petar im* vsaikodnevno ladijsko zvezo a Siplitom. Polni penzion v tioteliu stane 600 do 650 din. izven sezone je 5 odstoiikov popusta. -Domačimi imajo za turiste 200 postelj za 130 do ISO ddn na dan. StrrrVAN Je prav tako mimo letovliče n« tem otoku. Ima več pl«4 sredi borovih gozdičev. Tu so možnosti za priletne izlete a Ladjami In Jadrnicami ter z« športni ribolov. Tudi Sutivan im« vsakodnevno ladijsko zvezo s Splitom. Pri domačinih Je na razpolago 200 postelj za ceno ISO do 190 din. Turisti «1 tudi labko »Emi kuhajo. St. 118 — 21. maja 195« j SLOVENSKI POBOCEVILEC / *tt. L } S kvalitetnimi izdelki si osvojimo trg Pregled obrtništva v novome-Ikem okraju kaže, da se to ni enakomerno razvijalo v vseh strokah. Nekatere stroke imajo dovolj kadra, nekaterim ga primanjkuje, v nekaterih pa je stanje že kritično. V okraju je namreč dovolj šivilj, krojačev ta mizarjev, primanjkuje pa sedlarjev, dimnikarjev, ključavničarjev, kolarjev, urarjev, optikov, sodarjev, tapetnikov in dekoraterjev, kamnosekov, vodovodnih inštalaterjev, finome-hamikov, elektroinštalaterjev, ra-diotehnikov, steklarjev, pečarjev in drugih. V okraju imajo enega kovača xa 250, krojača za 170, čevljarja za 190, mizarja za 76, steklarja za 80CO, sedlarja za 2500, sodarja za 5000, kamnoseka in urarja za 4000 družin itd. To narekuje ustanavl;anje in krepitev ziasti tistih panog obrti, v katerih je j>cmankanje obrtnih uslug in izdelkov posebno kritično. To nalogo je treba pričeti izvajati ie pri usmerjanju mladine v poklice. Doslej je bilo vključevanje spontano in nenačrtno, xato tudi tako nesorazmerje v naraščanju posameznih panog. Frecej bo pri tem lahko opravila poklicna posvetovalnica, ki bo ustanovljena pri posredovalnici za čelo okrajnega ljudskega o<šoora. Pomebno vlogo Ima pri pravilnem usmerjanju razvoja obrti in vzgoji obrtnega naraščaja poleg ljudskih odborov tudi okrajna obrtna zbornica. Obračun dela zbornice na letnem občnem zboru v Novem mestu Novem mestu, »Mizarstva« v Gotni vasi in drugih. nov upravni odbor, nadzorni odibor in delegate za republiško skupščino. Se nadalje bo zbornica posvečala vso skrb obrt- _ i__nemu naraščaju, pravilnemu Z vajenci, ki jih je t^o j usmerjanju v poklice in stro- tlsoc- 50 težave zaradi kovnemu dviganju elanov. Pred- Avtobusne zveze na Goriškem UGOTOVITVE ANKETO blizu tisoč, so težave zaradi primernih internatov. So tudi primeri, da vajencev ne nagrajujejo po predpisih. Anketa je pokazala, da izmed vajencev, ki so pri obrtni šoli v Novem mestu, le slabih 82 odstotkov redno prejema nagrade, pri Soli v Šentjerneju pa samo 49.4 odstotkov. 8.6 odstotkov vajencev pa stanuje do deset km daleč od delavnice. Anketa res ni zajela vseh vajencev', vendar ti podatki povedo veliko. Na skupščini so vsi poudarili, naj bi bil teoretični pouk vajencev strnjen, ker bi se tako več naučili. Preračunali so, da se vajenec, ki obvezno poseča predvojaško vzgojo in obrtno šolo, uči praktičnega dela v delavnici komaj 21 mesecev, kar pa je za dobro strokovno usposobljenost premalo. Okrajna obrtna zbornica je prilagodila svoje delo novi teritorialni razdelitvi oblastnih organov in kompetencam ljudskih odborov. Pri vseh občinah, razen v Semiču, Črnomlju in Metliki, so bili že ustanovljeni obč. pododbori, ki bodo skupno z ljudskimi odbori reševali probleme obrtništva v svoji ob- Turistična sezona in živahen obmeijni promet z Italijo terjata na Goriškem uvedbo novih avtobusnih zvez. Podjetje Avtopromet , Gorica si po svojim močeh priza- .“i <1» H godilo da za vzajemno pomoč, dokler ni izvedeno socialno zavarovanje zasebnih obrtnikov. Drugo leto nameravajo organizirati v okraju veliko razstavo obrtnih izdelkov, sodelovali pa bodo željam ljudi. Tako so te dni že uvedli i novo sezonsko progo Postojna — Predmeja. Vsako soboto in ponedeljek pa vozi avtobus tudi na progi Podgrad — Postajna. tudi na’ obrtniškem velesejmu v kratkem bo Avtopromet Gon- v Ljubljani. (D Delo mladine v Bohinju V bohinjski občini je 12 mladinskih aktivov, ki so se med prvimi prijavil za 6-mese*no tekmovanje CK LMS. TUisU tekmovanjem so člani občinskega komiteja večkrat obiskali vaške aktive ln z njimi razpravljali o rarmih vprašanjih, prirejali so predavanja, osnovali Ideološko-ipoliifični krožek in prirejali razne izlete. Da so bili res marljivi, dokazuje dejstvo, da so si priborili dirugo mnto v Sloveniji. Nedavno so Jim izročili darilo CK VMS, in sfcbr Šotor za 10 oseb in diplomo. Poleg darila so prejeli bohinjski mladinci tudi itevilae čestitke. Dneva, ko so prejeli darilo, prav gotovo ne bodo tako kmalu pozabili. S. P. ca uvede! tudi mednarodno progo Nova Gorica — Gorica. Avtobus bo vozil v obe smeri po dvakrat na dan in sicer s Srebr-ničevega trga v Solkanu do avtobusne postaje v Ribi v Gorici. Ta avtobus bo vozil čez nedavno odprt obmeijni blck na Cesti IX. korpusa. Se večjega pomena kot ta bo tranzitna proga Nova Gorica — Brda, ki bo Bricem znatno skrajšala sedanjo pot čez Vr-hoveliski prelaz. Ta avtobus bo vozil, čim bodo urejene zadeve s carinskimi organi, po trikrat na dan v obe smeri. Podjetje ima v načrrii Je nabavo štirih novih sodobnih avtobusov. Za potreben kredit v višini 80’ milijonov so že zaprosili. Z nabavo ‘novih avtobusov naij bi uvedli le proge Nova Gorica — Bovec — Trbiž, Tolmin — Kobarid — Čedad, Kombreško — Čedad in Nova Gorica — Gorica — Trst. —iP Albin Horvat -40 let med pevd Med mariborskimi pevovodji je eden Izmed najbolj požrtvovalnih Albin Horvat, saj slavi letos 40-letnico delovanja na glasbenem polju. 2e kot dijak je pel v Glasbeni matici, igral v simfoničnem orkestru, deset let bil dirigent delavskega društva pekovskih pomočnikov, 29 let pa zborovodja železniškega zbora »Drava«, pozneje »Angel Besednjak«. Več pesmi je skom- TEDEN LJUDSKE MLADINE Naslednji dan bo ________________.........„ . ____ Od 27. maija do 3, junija bo Glaziji. čini. Na skupščini so sprejeli Teden Ljudske mladine celjskega Mestnem muzeju odprt oddelek, pravilnik za delo pododborov, okraja. Ta mladinski festival bo ki bo .posvečen mlladliinskim delov-Prejšnji ljudski odbori so prav pod pokroviteljstvom okrajnega nim brigadam. V torek, 29. ma-obrtništvu posvečali premalo komiteja Zveze komunistov. ja, bodo v veliki dvorani Narod- pažnje, kar pa je treba sedaj Prireditve na čast Tedna Ljud- nega doma nastojpiiili najboljši popraviti, saj je obrtništvo va- ske mladine celjskega »kralja se amaterski d-ramatsku krožki. V je potrdil veliko vlogo zbornice žen sestavni del celotnega go- bodo začelle v nedeljo, 27. maija. popoidanskih urah, v sredo, pa spodarstva. Po slavnostni otvoritvi fe»rivala se bodo v veliki paradi po celj- Na skupščini so sprejeli tudi bo v popoldanskih urah telovad- skih ulicah predstavili obvezniki načrt dela, potem ko so izvolili nj nastop celjskih srednješolcev na predvojaške vzgoje. Za pestrost sporeda bo nato poskrbela revija mladinskih pevskih zbcurov, ki bo v četrtek, zadnjega majo. V petek, v večernih urah, pa bo pred skupno gro-bnteo miadinske aktivistke Vere Šlander ter narodnega heroja Dušana Kraigherja Delo ZB v Pomurju prj izboljševanju obrtništva, posebno v skrbi za obrtniški naraščaj in strokovno izpopolnjevanje v obrtništvu zaposlenih ljudi. Razprava pa je pokazala poleg vrste dobrih stvari tudi nekaj negativnih, ki kažejo, da posamezni obrtniki še ne pojmuje jo pravilno vloge obrtništva v našem gospodarstvu. Nekateri delegati iz Črnomlja se nikakor niso mogli sprijazniti z dejstvom, da bi bila v okraju samo ena okrajna obrtna gradivo o zbornica, pač pa bi hoteli imeti posebej zbornico za Belo krajino. Nek delegat se je zavzemal za to, da bi družba morala najti trg za posamezne obrtne proizvode, čeprav vsakdo ve, da si trg iahko osvoji samo kolektiv s izb___ je dovolj zgledov v samem kim opisom njihovega ‘dela, po- za postavitev spomen.icov v okraju, saj si je vrsta dobrih drobne življenjepise Alija Kardo- nji Radgoni in Vidmu ob^ Ščavnii- obrtno industrijskih podjetij ša, Daneta Šumenjaka in Stefana pridobila ugled pri potrošnikih Kuharja-Bojana ter drugo, c i izven meja okraja, kot je Kulturno-zgodovinska komisi- nekaj orožja. V krajih bivšei_ ja pri okrajnem odboru Zveze ljutomerskega okraja so postavili |a!j(na sve£anost. v soboco, 2. ju-borcev v Murski Soboti je v glav- 10 spomenikov in vzidala 13 spo- k0 tekmovala v nem ie zbrala vse zgodovinsko minskih plošč. Kljub temu pa ča- NOB v Prekmurju, kajo okrajni odbor Zveze borcev ^ ______ ______ Med tem je okrog 350 dokumen- in posamezne občinske odbore ve- Ljudski mladine, bo v dopoldni tov, 113 fotografij, nekaj orožja like naloge pri urejevanju parti- uraj, mladinska parada, na im osebni predmeti padllih borcev, zanskih grobov, postavljanju Razen tega so izdelali življenje- spomenikov in spominskih plosc. pis za nad tisoč borcev in aktivi- Nujno bo urediti pamtizanske gro- _ . , stov OF v Prekmurju. Podrobno boive na ljutomerskem pokoipaili- Priprave na teden jtkis ^ e so obdelali žrtve NOB iz leta šču, grobišče ustreljenih talcev v mladine celjskega okraja so zeiO - - - • v poživile delo vseh nVlaotnsKin ak- tivov v okraju. Zato ni dvoma, da ne bi mladinski festival dosegel svojega namena. M. B. na jrazličnefših športnih panogah. V nedeljo, zadnji dan Tedna ,in-naito pa na Glaziji množično zborovanje. g 1 Ct t OJ v Oj I OUiiivJ ~ , t . . y kvalitetnim izdelkom, dobro 1941 z vso dokumentacijo, padie Cezanjevcih in z vsemi razpolož-biro in primerno ceno. Za lo dijake soboške gimnazije s krat- ljivimi sredstvi podipretii pobudo Gor- M. K. to primer »Mizarstva« v Semiču, ki je mlado podjetje, dalje industrije čevljev v Dolenjskih Toplicah, industrije obutve v Rogaševski volivci sprašujejo Okrajna odbor Zveze borcev je sodeloval pri odkritju spominskih plošč v Turnišču, Gančanih in Rojpoči. Skupno z mestnim odborom ZB so odkrili spominsko' Investicijska delavnost v ptujskem okrain Obseg investicij v ptujskem Skupni obseg investkij bo letos ploščo narodnemu heroju Danetu --------j ; «-—•-------S , •” __ .... ' •’ Vaneči, spomenik okraju je bfl-vsa; povoptai leta od- aSŽJri- mvesticij Sumenjaku na Vaneči, spomenik okraju je t„ ._ , . . .... v Črnskem gozdu ter spominsko visen od hitrosti gradnje tovarne polozlpvih sredstev amc^luzac^, soboške glinice »n alummaja. Največji cb- skih ubladov za 8.7 odst. vvbji kot v seg investicij so dosegli leta 1953, leta 1955. Letos se bodo prav ta- pioščo padlim dijakom dni izvoak poseben od a or ki na, orvwi,ov muzeja N03. lijonov dinarjev. Lela 1954 se ,e mvesnaijsKcza sklada oz. bodo na bi skrbel za gradnjo kuLu.mega ■ - Urcev je skupni obseg investicij zmamil razpolago ie transe .po ze odetere- aorna. T a ,e zbral z e preče, po- „.:k. z mu2e;: NOB v na 2 miiliijardi 389 imhjonov di- mh kreui-nih iz prej-snjihlet. Odo- trebnega graana, p-aaig lega P* g™ Mariboru in Ljubljani, ki narjev ai« za 41,5 odst. Zmžaaje brcne tranšc. za za leto so se o je a m oboezau, da ko vsa- -• 0>ds tx5*>rili fotografske ko- je bila posledica zmanjšanih krc- 1956 znašajo 791 mkipnov, za kdo pomagal najman, po tn dni J dvojnike nekaterih doku- dšiov splošnega invesricujskega kmetstvo pa 66 miL^cciov di- ' depm in da kodo Z- sklada in dejsnro, da je bila za- narjev Tovarno a«a bodo SsZ %SlTp™ LtrZleTed rodnoosvobodiinega gibanja v ključena prva faza dogradttveto- dA- enim letom naročali .pri Projektivnem biroju v Murski Soboti izdelavo načrta. Kljuk večkratnemu posredovanju pa do danes načrta se ni. Zaradi tega vprašujejo volivci, kako da v enem letu ni bi- rodooosvobodiinega gibanja » r.‘ .“ —~ —p . •• »- Prekmurju. Prostore za muzej varne glamce ui at um mi. ja z troenergetSsi vm lahko NOB v Murski Soboti so začas- ztnogljjvostjo 45.000 ton |.tmce h zadostno no dobili, vendar pa bo treba po- in 15.000 ton arummnja. Zaradi energije. Letos bodo za invofic-je '-ropoma misliti na njihovo raz- tega je bil_ tudi lani obseg mve- na razpoiago znatno ^^a sred v • ^?« 25 odst. rimji v pnm&r- seva. iz *l,ct3.Iriin nivcsticij-sicin Tudi na desni strani M mre so lo mogoče izdelali potrebnega na- bile orgamaizacije Zveze borcev čuta. Zavlačevanje izdelave prav aktivne pri iskanju gradiva za gcsOcszso ra- kija enotnost zn voljo osvariitev dogodkov iz NOB. o-bčanov do gradnje res potrebne- l.luzei • NOB v Ljutomeru ima ga kulturnega doma. trenutno 243 raznih fotografij, Gaza Kisolak 224 izvodov ilegalne literature in POPMLSDKSRJI P0SNEMIIITE1 siticij za javi z letom 1954. iz ptujb Gasilci sc pripravljaj‘o do v, povečala pa se bodo tudi lastna sredstva podjetij. Sredstva ok ra in i-h un občinskih investicijskih skladov bodo v glavnem porabili za investicije v kmetijstvu, obrti in trgovini. Negospodarske investicije bodo približno za 25. Na oicrajni gasilski zveizi v Pia- odst. manjše kot leta 1955. Fman- ju »e že žltiahno pripravljajo na sjrali jih bodo skoraij izključno iz n. gasilski festival, ki to v me- stanovanjskega sklada v oblici seču avgustu v MariUoru. Oasici ... , j,jj.„ ptujskega okraja se bodo udele- kredita. Iz stanovanjskih čelado ŽIU parade s šestimi eialonl «a- bo letos na razpolago 125 maiijo-nov in članic, - V popoldanskem nov dinarjev za zidanije stano-proframu pa bo nastopilo v dveh vriskih hiš adi 30 odst. več ko*, samostojnih točkah SO* članic in norahili leva 2m Članov. Za nastop se priprav- » 1* v te namene porabili teta lja tud* M pionirjev. Vse priprave 1955. dokazujejo, na bodo gasilcij' ptui- Od skupnega obsega investictn skega okraja na gasilskem testi- v ian, 195^ «ipade na investicije valu v Mariboru častno sastoip^i kmetijstva in za gonodarski na-svojo organizacijo. F. B. ^ ^ ainar. jev. Okrajni ljudski odbor in ob-• čine, bodo do! teh sredstev name- predvojaške vzgoje niu ’7a risre ;nvest;ciie. k; se Tte dtu se začenja v Lovrencu jaj0 s sredstvj splošnega in vest i- na Dravskem polju taborjenje prt- :,: k skjada. Lastna sreds*va paiAnlkov predvojaške vzgoje 1 , , _____.• ••____ ptujskega okraja. Vsega bo tabo- gospodarskih organ.zaccj p>a bodo rt lo okrog ISO* mladincev. Ko- omogočila primemo vzdrževanje mandiTji so l»Hi na pripravah v osnovnih sredstev in postopno ne-Mariboru. Stab skrbno pripravlja kon;jrrukc;lk) tehničnih naprav, teoretiičen In praktičen pouk. V - - — taboru se bodo mladinci priprav- ljali za službo v JLA, poleg tega pa bodo poslušali tudi razna pre. davanja in druco. Ver.ktno bodo imeli leto« v taboru tudi las-teu kinoprojektor. Po pripravah sodeč bo letodnje taborjenje ‘doseglo Ce lepge Utri>ebe kakor lansko. Tabor knajo ob PolJskavi. F. B. Taborjenje pripadnikov poniral in priredil tudi sam. Bil je že večkrat odlikovan. Ima Red dela in Odličje Svobod. Letos bo minilo deset let, odkar, vodi jubilant tudi pionirski pevski zbor IV. gimnazije v Mariboru. V počastitev tega jubileja mu bo ta priredil v četrtek dne 24. maja ob 18. uri akademijo v dvorani Ljudske prosvete v Mariboru. » Albina Horvata tudi Se danes najdemo domala na vseh koncertih in prireditvah v dobrodelne namene. Njegovi koncerti so vedno dobro obiskani, saj že ime jamči za uspeh. 2elimo, da bi še dolga leta zdrav in krepak sodeloval pri napredku vokalne glasbe v Mariboru. GOREN15KO Napredek ekonomije na Bledu Prav gotovo najhitreje ocenimo delo in upeh neke ekonomije ali posestva po hektarskih donosih. Poglejmo, kakšne ima blejska ekonomija. V letu 1952 je pridelala 800 kilogramov žitaric na ha, 160 stotov krompirja, 250 stotov krnske pese itd., krave pa so dajaile povprečno po 1100 litrov mleka na leto. Lani pa so na ekonomiji že pridelali na površini enega ha 3000 kilogramov ječmena, 2400 kilogramov ovsa, 170 stotov krompirja, 350 stotov krmske pese ftd., jjovprečna mol most krav pa se je dvignila na 2300 litrov. Te številke vsekakor dovolj povedo, zato ni treba posebej poudarjati, da je ekonomija aktivna in da v»i gledajo nanjo koc vzorno posestvo. E/konomija se bavi v glavnem s pridelovanjem zelenjave, kar je za bled posebno važno, saj ima v hotelih naijboljše joocrošnike. Prideluje pa tudi krompir in se barvi z živinorejo. Na ekonomiji uporabljajo vsa sodobna sredstva v kmetijstvu. Nič nenavadnega mi, da je zaradi tega ekonomija posestvo, ki ga obiskujejo okoliški kmetje in hodijo tja na posvete in nasvete. - B. B. Škofja Loka Ni Se dolgo, ko smo poročali o kultumo-prosvetni dejavnosti v Škofji Loki in ie spet lahko napišemo, da je pred kratkim gostovala v Škofji Loki Svoboda iz Stražišča z igro Španskega revolucionarja Fridenica Garcie »Marjana Pinel«. Skofjeločani so bili z izvajanjem gostov 5e kar zadovoljni,’ čeprav je bila izgovarjava ponekod premalo razumljiva. žal pa tokrat udeležba ni bila najboljša. Verjetno zaradi »Večera glasbe, petja in smeha«, ki ga je istočasno priredila Svoboda iz Lesc v dvorani predilnice na Trati. V soboto pa je priredilo kultuno-prosvet-no društvo »Tone Šifrer« iz Škofje Loke koncert, na katerem ata nastopila tudi dva gosta. D. G. ljena Tačlanska komisija za turizem. * Jubilejni koncert pionirskega ta mladinskega pevskega zbiora kamniške gimnazije Je oh razprodani dvorani doživel velik uspeli. Lepa pesem, zapeta 'z 140 mladih grl, je spet ogrela kamniško občinstvo, Ki Je zadnje čase posvečalo pevskim koncertom manj pozornosti. Oba zbora, pa tudi sokst. ka Ema Prodnikova in kvartet (Ema Prodnik. Nataša Dolenc, Milica 2agaT in Marica Omerzu) so za svoja izvajanja želi mnogo odobravanja, zlasti pa Je občini stvo toplo pozdravilo pevce, ko je predsednik šolskega odbora Cini Merčun čestital zboru in pevovodji Viktorju Mihelčiču k uspešnemu 10-!etmemu delovanju. * Na predlog Muzejskega društva v Kamniku je bilo lastništvo kulturnega spomenika Mzii grad preneseno na občino Kamnik, ki bo popravila zgradbo, predvsem Pa uredila stopnišče in dohod. * Gasilsko društvo na Gozdu bo zgradilo gasilsko shrambo. Nekaj gradbenega materiala imajo že pripravljenega, občina‘pa bo dala n* razoolago stavbišče. ki ga bo odkupila od zasebnika. Gasilsko orodje imajo zdaj spravljeno na nekem podu. * Gasilska četa tovarne »Stol« na Duplici se pripravlja na proslavo 10-ietnice delovanja, ki bo dne 17. Junija. Ob tej priložnosti bodo razvili tudi nov prapor. -a Roj’stva in poroke Rodile so: Rozalija Možina iz Zapric — dečka. Ljudmila Rems :z 2.5* — deklico. Marta Siaviček i.z Zapric — dečka. Frančiška Henčič Iz Vrhpolja — deklico. Ana Markuš iz Fužin — deklico ln Ivana Schvvarzmanm iz Novega trga — deklico. Poročili so se: Etbin Jerman, Iz Soiarce. in Terezija Maleš. to-varnišika delavka iz Podgorja; Stanislav Gerčar. kmet iz Doba, in Marjeta Go>!ob. gospod, pomočnica iz spod. Palcvič; Martin Movem, strojni ključavničar iz Kamnika, in Marija Vavpetič, pomožna kuharica iz Tuinjiške Mlake; Nikolaj Pertot, študent, in Ina Stupar, rudarski tehnik, oba iz Meikt n j. • Ivančna Gorica pred občinskim praznikom V Ivančni Gorici se že nekaij časa pripravljajo na proslavo občinskega praznika, ki bo 6. junica v spomin na hude boi;e pri Muljavi tn Mrzlem polju, pni katerih je utrpel okupator velike izgube. Na pobudo Zveze borcev so imenovali že sredi aprila pripravljalni odbor za izvedbo proslave in prireditev, ki naij hi bde na sporedu od 2. do 6. junija. Zadnji dan naj bi bala glavna proslava v Ivančni Gorici, manjše pa tudi v drugih krajih, zlasti pa na sedežih bivših občin. Lahko zapišemo, da so prav povsod pr«pravdjeni za sodelovanje, iv ul -turno-prosvetna društva v Stični mi Krki, morda pa tudi še katero drugo, bodo naštudirala igre in z njrini gostovala v so-edniih krajih. Pionirji iz Višnje gore bodo obiskali pionirje na Muliiavi in se jim predsta rili z igro »Tihotapci«, pionirji iz Muljave pa bodo vrnili obisk z »Uporniki«. Gimnazija pripravlja športne tekme in Gogoljevega »Revizorja«, strelska družina strelsko tekmovanje, šahisti simultanko, gasilci tpa sektorske vaje. Poleg vsega tega bo mladina kurila še kresove, Socialistična zveza pa pripravila ba-klado. Na glavni proslavi bodo sodelovali še -domači pevci in tamburaši. Upaijo, da bodo pridobili za sodelovanje še kak znan pevski zbor iz Ljubljane in kako godbo. V vseh večjih kra-jth bodo pripravili akademije. V Stični bodo Igrali »Zeleno vrvico«, na Krki pa »Vido S*ašo«. L. M. Odkrili bodo spomenik V enim ul i vojni so okupatorji po« žgali v Orehovici Zagorjem več hiš, v katerih Je zgorelo % njiimri vred tudi 15 ljudi. O tem strašnem zverinstvu pričajo !• danes razvaline požganih ‘hli* Od. bor Zveze borcev Loke - Kisovec je nedavno skleniti, da bo na kri-ju tragedije poistavil lep sporne-* n.Lk v sjpotnJn na te ž-rtve. Sprva so računali, da ga bodo odkrili So ta m? 8’c, toda zara,, to lii nam verjetno rada povedala Mitu Ciavnor, ki je nedavno doživela zelo lep uspeli v enem največjih ameriških plesnih ln pevskih filmov. doživela premiero dva velika filma, o katerih je hollywoodska propaganda zelo mnogo pisala. Prvi je Rossenov »Aleksander Veliki«, kateremu kritika očita . zgodovinsko netočnost in neobjektivnost, drugi pa Dicka Po-svella »Zavojevalec«, kj govori o Bžingiskanu. Za slednjega pravijo kritiki, da je resna škoda, da je Susan Hayward uporabljena le za dekoracijo in da je posnet po vzoren westernov. V FILMU »The Birds and tbe Eees«, za katerega sta napisala scenarij Sidney Shelton in Preston Sturges in ga je režiral Norman Taurog, je prvikrat nastopil v filmu sloviti televizijski komik George Gobci. Vsi kritiki, ki so sicer že preje hvalili Gobela kot odličnega televizijskega komika, so zapisali, da je novi komik izredna pridobitev za film, ki sploh v zadnjem času ni Imel komika, ki bi bil enakovreden nekdai slavnim komikom sedme umetnosti. WILLXAM NORTON, irski minister za industrijo in trgovino, je imenoval posebno komisijo strokovnjakov, ki naj preštudirajo vse možnosti za formiranje irske nacionalne filmske proizvodnje. Kakor je znano, Irska doslej ni imela svoje lastne filmske produkcije, temveč so snemali le nekateri posamezniki neorganizirano kratke čilme, a celovečerne filme na irsko tematiko so snemale na Irskem tuje filmske družbe. SenevtCv* Kervtne Jo mlada francoska igralka, ki kaže. da ima precej igralskega daru. VZHODNONEMŠKA FILMSKA DRUŽBA DE-S emezk dzs„enazd*skFI,* FA pripravlja nekaj pomembnih filmskih del, ki lih kaže omeniti. Znano ie, da je film »Till Eulenspiegel«, ki ga v Franciji snemata Gčrard PhUipe in Jorin Ivens, prva francosko - vzhodnonemška koprodukcija. Poleg tega mislijo posneti film po Millockerjevem »Dijaku prosjaku« in film »Učitelj Barwitz«, ki govori o enem najbolj uspešnih vzgojiteljev da-dašnje Vzhodne Nemčije. TUDI KRITIKA v Kubi Je proglasila de Sicov film »Umberto D« za najboljši film lanskega leta, ki so ga predvajali v Kubi. Poleg tega de Sicove-ga filma sta takoj na • drugem in tretjem mestu filma »Neapeljski vrtiljak« in »Romeo in Julija« režiserja Castelianija. Kakor Je znano, je Gian-ninljev »Neapeljski vrtiljak« odkupilo za našo državo podjetje »Vesna film« in ga bomo, kakor zatrjujejo, imeli kmalu priložnost videti tudi pri vsako leto — tako so tudi zadnji dnevi festivala ob Ažurni oboli bili v znamenju ugibanja, pričakovanja, stav: da, tudi stav. Aili Clouaot ali Germi* Morebiti Cousteau? To so bili trije najresnejši k and id at j e za Grand Prix. Nihče nt dvomil o nagradi za Susan Hayward nekateri so polglasno omenjali Evo Dahlbeck, odlično švedsko Igralko. Da bodo Sovjeti pobrali eno Izmed nagrad nam je bilo vsem Jasno, »Othello« ln »Mati* sta v festivalski dvorani odlično odmevala, doživela sijajen »(prejem. V kratkem filmu smo si bili na jasnem. Lamonisse » svojim »Rdečim balončkom« ni imel konkurenta .. . imel ga je v Resnal-su (»Noč ln megla«), toda pred svojim odhodom s festivala so Nemci vendarle dosegli, da f8ma Francozi niso mogli predvajati v kunknrenci In tako je prišel 11. maj — dan podelitve nagrad ln svečanega zaključka IX. mednarodnega filmskega festivala v Cannesu. Ob asistenci igralke Arletty — Je predsednik komisije Lehmann prebral sklepe komisije. Grand Prix je tokrat pripadel Jacque. su-Yvesu Cousteauju, vztrajnemu raziskovalcu morja, ki ni znal samn znanstveno preiskati živ- ljenja v morju, temveč mu Je izredno občuteno tudi prisluhnil s filmsko kamero. »Svet tišine« odhaja Iz Cannesa kot zmagovalec. Takoj za njim Je Susan Hayward. Njena Llllian Roth, zvezda-pijanka. je navdušila vse, ki smo bili letos v Cannesu, prepričan sem, da bo navduševala milijone in milijone gledalcev po vsem svetu. Namesto »Oscarja« v domovini ji je dal vse prizna- Ena Izmed poznanih ameriških Igralk je Gloria de Haven, ki se Je rodila 23. julija 1925 v Les Angelesu. V rodbini Je bila posebno poznana kot gledališka Igralka njena mati Flora Parker de Haven. Po njenih stopinjah Je ila tudi Gloria. ki je dokončala igralsko šolo. K filmu jo je pri. peljal David o. - "tern »Tom Sawyer«. Poročena ’je a fohnum paj-nejem ln ir.ia iz taft „ Mkon* fcčv*« IB ato* _»* PIETRO GERMI Je zelo sim- patična osebnost italijanske ega filma. Rodil se je 14. »eptembra 1914 v Colombu v Liguriji ln Je sin preproste, revne družine. V življenju je poskušal marsikaj, da bi s svojim zaslužkom preži- vel zgodaj ovdovelo mater« Na koneu se Je skušal vpisati na mornarsko srednjo šolo, a lepega dne se je namesto tam znašel v rimskem Centro Sperimentale del Cineana ln talko tudi v filmskem svetu. V' šoli Je pokazal mnogo talenta kot igralec in kot režiser, a leta 1945 se je krepko uveljavil ■ svojim prvim filmom »Oporoka«, ki so ga italijanski filmski kritiki nagradili s »Srebrnim trakom« za najboljši scenarij leta. Temu filmu so sledili drugi, med katerimi naj omenim »Izgubljeno mladost«, »Beg v Francijo« (kjer je prvič stal pred kamero tudi kot igralec) »V imenu zakona«, »Pot upanja« (nagraden s Selznickovim zlatim lo_ vorjevim vencem in z nagrado mesta Rima za leto 1951) »Mesto se braniš »Predsednica«, »Ljubosumnost« in na koncu »Železničarja«. V vseh svojih filmih je bil zvest realizmu ln zato ga štejejo med najuglednejše neorea-Ustlčne režiserja. nje, ki ga Je zaslužna. Cannes. Njena vloga bo ostala zapisana v zgodovini filmske igre. Vsakdo Je pričakoval, da bo Lehmann po tem imenu prebral italijanskega režiserja Pietra Geranija. Nel .Nagrado za režijo je prejel Sergej Jutkevač za svojega »Othella«. Malo premisliš in moraš priznati, da se je bilo v resnici sila težko odločita. Komisija je dala prednost Jutkeviču, izredno priljubljenemu sovjetskemu umetniku, ki je že dve leti zaporedoma bil tu v Cannesu član žirije, in ki Je vlil svojemu Othellu in Des-demoni toliko človeškega in glo. bokega. Ce bi podeljevali nagrado za moško vlogo, bi jo verjetno res dobil Sergej Bondarčnk. intei-pret othella. Najbolj lirično ubran film so po mnenju žirije prinesli letos v Cannes Švedi. Mislim, da smo bili vsi soglasni v sklepu, da pripada Ingmarju Bergmanu za film »Nasmeh v poletni noči« ta nagrada. In posebna nagrada, ki jo vsako leto sme po lastnem preudarku podeliti žirija? Nobenega dvoma, da Je pripadla H. G. Clouzotu za mojstrovino »Misterij o Picassu«. Film, ki nima primere v zgodovini sedme umetnosti. Je dobil priznanje in mesto med festivalskimi filmi, ki mu po vsej pravici pripada. V konkurenci za posebno nagrado ni Imel tekmeca. Eirlja Je morala odločiti samo o enem: »11 dobi Grand Prix Clouzot. pa »o nagrado Cousteau — ali pa — kakor s» je tudi zgodilo — r ki ;e ra^unaJ s iem, da bi svo-setietnico svojega obstoja. ^Dejjan- j0 ’ filmsko dejavnost prenesel iz sko so prvi studio te družbe po- New Yoirka v sončno Kalffomi-stavili _ v Culver Cityju, danes ^ Goldsvyn je Incejevo ponudbo enem izmed predmestij Los An- prejel j zgradil še dva ateljeja in gelesa, že leta 1915. Tedaj je tako so nastai!i sloviti Goldwyn namreč Thomas H. Ince, eden iz- gtiri leta je šlo vse gilad- med pionirjev filma, ^zgiradil v ka Tedaj si je pa Goldwyn do-Santa Monici, nedailbč od Los rnr^]jij Bcn Hur«. Ta načrt je zahteval v njem snemati film o secesijski vež <1^-,ja, kakor ga je imej vojni. Toda snemanje bojnih scen Goldwyn. Ko so stroški dosegli za je bilo onemogočeno, kaljti atelje tedanje razmere grozno vsooo mi-:je bil!^za te scene premajhen. Ko Jojaj-jev, Go’.dwyn moral •je šel nekega dne v svolj atelje, ustaviti snemanje falma. Toda jfe opazil sipotoma aiziprazrtjeno ;e srečo. LastniSta kiinemato- fairmo, katere jastnik je_ bi! trgo- grafolv Mairkus Loesv in Louis vec z nepremičninami, ki se je p*- Mayer sta mu predlagala, da ku-Kal Oulver. Ince .je scopJl k nije- p^a nije^ove a^eLjeje. I»ew se jo mu, kus>ii_ farmo on jo imenoval je uitvarjaj nekoč s fiCmsko pro-Cullver Ciity, ker je vsa oatohca Jukcijo, Mayer (pa je tudi žeilefl farme bi:La last tega Culverja. Ze leta 1916 so dokončali gradnjo ateijeja na tej farmi in Ince se je vselil tjakaj. Z njim so se tja pre-»elili tudi pri njem angažirani igralci Wiilliam S. Hart, Fnank Keenan, Luis Glaum, Leo CarriJlo in Billie Burke. Todaj se je Ince še posvečal samo snemanju we-s*omov, a pozneje je opustili to filmsko zvrst in začel sn cmari dram«, med kalterimi je bifla prva v njegovi produkciji film »Ci-vllisation«. a j v e 6 j e FILMSKO MESTO sam producirati filme. Pogajali so se lep čas, a na koncu so vendarle sklenili pogodbo in ustanovili so novo družbo Metro-Goldwyn-Mayer. Svečanemu začetku dela nove družbe so prisostovalj največji zvezdniki tedanjega filma WiM Rog er s Mae Murray_, Lilhan Gish, Ramon Novaro in John Gilbert, kakor tudi oddelek mornariške pešadije, ka mu je poveljeval poročnik Nimšrz, ki je za časa druge svetovne vojne poveljeval ameriški mornarici na Pacifiku. Začetek dela v novih ateLjejih je bila prava senzacija. Šeat ateljejev, šest velikih zvezd in kar šest sto nameščencev v enem samem filmskem podjepju — tega dotlej svet še ni videl. Začeli so takoj z delom. Med producenti je bil I rving Thaiberg, ki je biil »producent fLil-moT »Neumne ženske«, »Notredamski zvonar«. Znak novega podijeeja je bil rjoveči lev, ki ga že danes vsi dobro poznamo. Prvi film, ki so ga posnalii pod oem rnamonijem, je bel »Človek, ki gia klofutajo« z Lanom Chaneyem, Normo Shearer in Johnom Gil-bertam v glavnih vlogah. Med drugimi igralci je biila tudi v ekipi trinajstletna Loretta Young, poznejša zvezda podljetja. Leta 1924 so že posneli v režilji Kinga Vidorja »VetlJko parado« Ln dokončali »Ben Hura«. Ker je bil material, ki ga je snemali _ Gol-dvvn, neuporaben, so začeli sne-manije znova in zaupali glavno vllogo Ramomu Novari. .V Culver Ciityyu so * zgradili nimsfci smfrs ater in začetek snemanija j* bila zopet Birava sve.čamost. Zvočni film je bolj pretres«! filmski svet, kakor CinemaScope in dtugl novi izumi v filmski tehniki. Družba M etro-Goldwyn- Maver je posnela leta 1929 svoj prvj zvočni fiim, ki se je imenovali »Alias J:mmy Valentine«. Snemanje tega filma je bila prava težava, ker so igralci morali vedno paziti, da se niso preveč odmaikniji od mikrofona, ki so ga obesili nad njihovimi glavami. Misdl, da bi mikrofon obesili na pallico in ga pramilkadi z igralci, je dal Lioneil Barrymore. Od svojega začetka pa do tridesetletnice svojega obstaja je družba M-G-M (tako jo danes pozna ves svet) posnela 1700 celovečernih filmov, ki so ji prinesli, kakor sami priznavajo, štiri milijarde dolarjev dobička. Družba ima danes naijvečje število režiserjev in igralcev, ki so vezani na njo s posebnimi pogodbama. Iz šestih preprostih ateljejev je do danes zraslo na področju Culver Cttyja pravo filmsko velemesto, ki razpolaga z najmodernejšimi filmskimi napravami. Vse zgradbe so razporejene na površini 87 hektarov. Podjetje ima svojo posebno policijo, ki šteje 50 mož, in ki upravlja ves promet v filmskem mestu. Razumljivo, da imaljo svoje gasilstvo, svojo bolnico, svojo šoilo. železniško postajo, avtobusno omrežje in električno cen trato. Ves kompleks mesta je obkrožen z zidom. V Culver Cityju je danes 153 zgradlb. Največjo površino zavzemajo ateljeji za snemanje (14 hektarov), ki jih je kar 31. Culver Gjtv danes zaposluje okoli pet tisoč oseb. V kompleksu ameriške filmske industrije je daneis M-G-M gotovo najmočnejša in največja družba. Svoije mreže je razpletla preko vsega sveta, saj se ne ukvarja samo š produkcijo filmov, temveč je hkrati! njena posebna vaja distribucija in predvajanje filmov. Nemogoče je danes reči kohiko kinematografov .po svetal je W- rokah te družbe. Gordana Miletič in Svetlana Mi škovič v novem nimu podjetja UFUS (Beograd) »Zenica«, ki ga snemajo, kakor je znano v Zenici, in velik d«l v sami železarni. Do slej so posneli tretjino filma. Elizabeth Manet »odi med tri*te francoske filmske igralke, ki sl krepko skušajo utreti pot v film« Režiser Zivorad Mitrovič, ki ga Poznamo po filmu »Ešalon dr. M«, snema sedaj svoj drugi celovečeTnl igrani film kriminalnega žanra »Zadnji tir«. V filmu nastopata poleg Severina Bijeliča ln Marjana Lovriča tudi Jovan Miličevič (demo) ln Vladimir Me dar (levo), ITALIJANI OSTALI ST. 118 — 21. MAJA 195« J SLOVENSKI POBCSEVSLEC / str. 5 1 VERA ALBREHT ti riše MIKI MUSTER 238. Neki večer so se lastovke polnoSetvilno »brale In sklenile: »Ge bo jutri pihal ugoden veter, odrinemo na pot. »Lupinica je od veselja tlesknila z rokami, ker je že komaj čakala, kdaj napoči njena ura. Ltmpopi pa se Je ob teh besedah zasadil nož v sree. Močno jo je skrbelo, kakšna bo usoda njene ljubljenke. Iz lastne izkušnje je bridko pomnila, kaj se pravi živeti daleč proč od domovine, zato je okrenila glavico, da bi Lupinica ne videla solz, ki so ji navrele na oči. ' 239. »Letaj previdno,«so spet in spet naročali Marički, ki je imela Lupinico na skrbi. »Pazila bom nanjo ko na punčico svojega očesa,« Je zatrjevala, »vendar če utonemo, utonemo. Bolje je poginiti v morju, ko se dati peči na ražnju.« Ko je videla, kako jih je znova prizadela, je brž pristavila: »Bodite brez skrbi! Izkušena sem, saj sem že nič kolikokrat preletela morja!« 240. Od morja so pihale rahle sapice in lastovice, ki so se v jatah zbirale, so vedel, da bo vreme ugodno za potovanje. »Ostanite zdravi, dragi moji, in bodite zahvaljeni za vse, kar ste mi dobrega storili,« je govorila Lupinica, ko je zapovrstjo objemala vse, ki so se zbrali, da se od nje za zmerom poslovijo. Vsi so povešali glave in nihče ni spravil besedice Iz grla. Svoje delo je začel.s tem, da Je ftnjprej pregledal, kako se izpolnjuje po So'ati učni načrt telovadbe. Ugotovitve niso biile razveseljive: ta učni načrt se v celoti Zie izvaja na nobeni šoli v kcrpr-•kem okraju. Objektivni razlogi so v pomanjkanju telovadnic, igrišč ln celo osnovnih te!esnovzgoj nih pripomočkov (krogel, uteži, odskočnih desk. koz, konjev 1td.) subjektivni pa manj v pomanjkanju znanja teh. ki že delajo po Šolah. Za odpravo teh pomanjkljivosti te sprejel svet več skilepov. Poskrbel bo Za tečen pregled telesno* vzgojnih rekvizitov po šolah tn ugotovil, kakšna igrišča m .telova* ciišča šole, že imajo, oziiroma kje bi se jih dalo urediti z malhnlmi sredstvi. Slednja naloga je že opravljena: ugotovljeno je, da je a prostovoljno delovno silo ln z lokalnimi sredstvi ter brez večjih težav v pogledu lastništva Se letos mogoče urediti igrišča, oziiro-rna telovadišča, kar v 55 krajih (središčih šolskih okoliBev). Med temi so imena kakor Izola. Sv. Lu- cija. Sečovlje. Divača, Povir in *Tomn.j. Zlasti občutno Je pomanj- kanle Igrišč oziiroma telovadišč v občinah Herpeije, Divača in Pivka. Po mnenju sveta naj bi urejanje takih telovad'šč letos — ob ir-’,etn'ci mladinskih delovnih fcrtgad — pomenilo osnovno delovno akcijo mladine. V ta namen 3 e «rvet že ustanov!! posebno !co- misijo. V razpravi v okrajnem zboru je bil ta pre-cTo^ sveta dele-t n podioore vseh članov. Drug važen sklep .1e v tem, da bo svet poskrbel za kar naiboljše tzkor^Sča.ni e obstoječih obj ek to v. r» glede na to. kdo jih zdaj uo^avlja. To ^rašanje že rešuje posebna komisija sveta, in sicer V sodelovanju z obč:*nskdmj sveti in prizadetimi organizacijami. Med temi so tudk snlošnp kmetijske ZRjdruge s svojimi zadružnimi domovi. V mnogih bi se dale z majhnimi.. sredstvi-.iLrediti telovad-r fe i-n tako bi f-e tudi v zimskih r’ bi omo?očli Drakifčen p-ouk te-‘~vad.be Ker telovadnic cnarsiTcie ni. se telovadba reducira pogosto na »predavanja s področja Najprej šolska telesna vzgoja POMANJKANJE TELESNOVZGOJNIH PRIPOMOČKOV. — PRED AKCIJO ZA UREDITEV TELOVADIŠČ. — TUDI KMETIJSKE ZADRUGE SO ODGOVORNE ZA VZGOJO MLADEGA RODU. — PROTI PRETIRANEMU IGRANJU NOGOMETA IN ZOPER VSE OBLIKE KLUBAŠTVA Okraju! ljudski odbor Koper je bM izmed vseh v Sloveniji prvi, ki je lani oktobra ustanovil poseben svet za telesno vzgojo. Takrat se je verjetno marsikdo spraševal, ali je tak svet res potreben; ali ne 1)5 bilo mogoče, reševati posebne naloge telesne vzgoje v okviru sveta za kulturo ln prosveto. Danes, po G mesecih dela tega sveta Je jasno, da Je bila ustanovitev sveta ne le potrebna, temveč da bo tudi zelo koristna. O tem zgovorno priča delovno poročilo na nedavnem okrajnem zboru. športa in telesne vzgoje«. Tako je na pr. v Podgra-du. kjer so šoli najprej določili za telovadbo večjo sobo v občinskem poslopju, pa nato obljube le niso mogli izpolniti Kot ukrep, ki bo pripomogel k • izboljšanju, Je treba nadalje omeniti sistemizacijo mesta okrajnega inšpektorja za telesno vzgojo pri tajništvu za prosveto OLO. Za to mesto jim je tudi že uspelo dobiti zeln primernega človeka, dolgoletnega asistenta Državnega inštituta za telesno vzgojo v Beogradu. Končno naj omenim tu še pripravljanje 15-dnevnih počitsn iških tečajev za učitelje. Skoznje bo šlo okrog 100 učiteljev, oziiroma učiteljic. Omembe vredno Je tudi priporočilo, ki ga je svet dal podjetjem in kmetijskim zadrugam, naj tudi oni finančno podpro telesnovzgo.i- no dejavnost. Zanimivo Je. da je to p#riporočilo naletelo na zeilo ugoden odmev tudi v okrajnem zboru. Albert Ja!čopič je v razpravi celo omenil, da je skrb za telesno vzgojo mladine na vasi naloga tudi zadrug im da se le.te ne smejo odtegovati tej dolžnosti. Za izvenSolsiko telesno vzgojo-skrbj v okraju v glavnem Partizan. ki ima 21 društev s 3400 člani. Lasten dom s telovadnico ima le Parf za n Planina. Društva v Kopru, Piranu, Dutovljah, Tomaju, ^■C31CD1CD1CD1C=>1CD1CD»CD1CD1CDB0«01CD1 OBJAVA 0 B 0 B 0 m o D 0 B! 0 B 0 D 0 B. 0 B 0 » o CD ■ C3 ■ CD ■ CD ■ C3 ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ C3 ■ CD ■ CD ■ CD ■ O. £D ■ CD ■ CD B CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD M C5 ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD 1 U 0 B o ■ o B 0 ES 0 B 0 B n CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ Splošna bolnišnica v Mariboru je predložila sazldavnl projekt za sistematična širjenje svoje dejavnosti v Mariboru in zaprosila za izdajo odločbe o makrolokaciji. Komisija za pripravo predlogov odlokov o uporabi zemljišč za gradbene namene se s predloženo zazidavo strinja. Ker predlagana zazidava odstopa od potrjenega vodilnega regulacijskega načrta v kareju med traso nove magistrale, železnico Maribor-Dravograd, Jadransko in Masarykovo ulico, Trgom revolucije in Pobreško cesto, se načrti nove regulacije, ki bi jih naj odobril občinski ljudski odbor Maribor - Tabor, predhodno izložijo javnosti na vpogled, in sicer pri Upravi za gradnje in regulacijo v Mariboru, Heroja Staneta l/II, soba 107, zaradi eventualnih ugovorov. Rok za vložitve pismenih ali ustnih ugovorov J« 25. junij 1956. Stev. 944/1-308/1-56. Občinski ljudski odbor Maribor — Tabor Svet za komunalne in gradbene zadeve. 0 ■ o ■ o B o a 0 ■ o ■ o ■ o a 0 ■ o o n ZDRAVNIKI! ZDRAVSTVENE USTANOVE! RENTGENOLOGI! OGLEJTE SI RAZSTAVO RENTGENSKIH APARATOV IN PRIBORA od 23. do 26. moja 1956 Svoje izdelke razstavljajo največje tvrdke iz Zahodne in Vzhodne Nemčije, CSR, Švedske, Italije, Holandske in Jugoslavije. — 25% popust na železnici! »GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE« Ljubljana, Titova 50. 0 o B o B 0 B 0 ■ o B o Ilirski Bistrici ln Fositojni upo-ra bi j aj o šolske telovadnice, diru-štva v Ravnu, Šmarju, Marezigah in Kortah pa zadružne domove. Ostala društva nimajo nobenih kolikor toliko primernih zaprtih prostorov za vadbo. Jasno je, da je njihovo delo spričo tega zelo težko in ne more dajati zadovoljivih uspehov. Na te vpliva tudi pomanjkanje dobrih vaditeljev. Zato so Imeli lani za vaditelje Partizana sedem raznih tečajev, letos pa so predvideni štirje. Prostor nam ne dopušča, da bi omenil! še marsikaj iz komaj 6* mesečne prakse in dela sveta za telesno vzgojo OLO Koper. Vendar naj seznanimo bralce še z nasled. njim: Prj pregledovanju letošnjih predračunov telesnovzgojnih, športnih in drugih organizacij, ki So te predračune predložile OLO s prošnjo za dotacijo, so med čla-nj sveta vzbudile pesenečenje vi* soke. večmilijonske postavke za tekmovanja nekaterih nogometnih klubov. Člani sveta so ugotovili, DOBRO DELO AMD V PODNARTU Septembra 1954 je bilo. v -Pod« nartu • ustanovljeno avto-motd društvo, ki včlanjuje zdaj že več ko sto ljubiteljev motorizma iz bližnje in daljne okolice. Kljub temu. da Je članstvo precej raztreseno, se pridno udejstvuje. Lani so izvedli ocenjevalno vožnjo In tudi nekaj drugih prireditev, da so si okrepili finance. V dveh tečajih so naučili nad 50 voznikov-amaterjev, med katerimi ao skoraj vsi opravili tudi izpite. Te dni bodo zaključili tretji tečaj s 25 člani. Na letošnji skupščini AMD Slovenije je društvo prejelo diplomo v priznanje. Zadnji mesec Je predvajalo razne poučne filme, za katere Je bilo med mladino mnogo zanimanja. Razen tega je s posojilom članov kupilo poltol vomi avto, s katerim bo razen drugega priučevalo tudi nove šo_ ferje-amaterje. Za kritje stroškov bo Junija priredilo veliko tombolo. Razen tega pa ima na vidiku nekaj teikmovanj na vozilih. C. R. NAJBOLJŠI ROKOMETAŠI NA DOLENJSKEM Pred kratkim se je končalo prvenstvo dolenjske rokometne podzveze, na katerem so osvojili prvenstveni naslov rokometaši iz Črnomlja, med katerimi so v pretežni večini mladinci, ki se pripravljajo za vstop v prvo ekipo. Na drugem mestu Je ekipa Partizana iz Brežic, ki je na tem turnirju pokazala najlepšo in najkoristnejšo igro, vendar je zaradi hudega poraza proti Črnomlju izgubila možnost za dosego prvega mesta. Zdi se. da so nasprotnika celo nadcenjevali, pa tudi teren ni bil prida. Najbolj Je na tem tekmovanju razočaral Partizan iz Novega mesta, čeprav ima največ krivde za slab plasma njegov vratar. Najmlajša ekipa, in sicer čmomeljske garnizije se Je morala zadovoljiti z zadnjim mestom, kaže pa, da bo tudi ona — in to prav kmalu — še marsikomu trd oreh. T. M. • Meddruštveno tekmovanje vezanih modelov je bilo ob zaključku Tedna Ljudske tehnike zadnjo nedeljo v Zagorju. Med številnimi člani iz okraja, pa tudi iz Ljubljane in Kranja, je zmagal Rud Gotz iz Kranja, dobro pa so se plasirali tudi Rozman. Smole. Hladnik (vsi Ljubljana) Itd. da so tako visoke postavke nezdružljive z našimi današnjimi finančnimi možnostmi, nasprotujejo Pa tudi osnovnim načelom naše telesne vzgoje, ki teži za množičnostjo; saj je predvsem množična telesma vzgoja družbeno Tcortisfcna. Zato so okrajni športni zvezi priporo čili. naj ponovno prouči ves sistem tekmovanj in ga vskiadi z našim: možnostim!. V razpravi o poročilu »vet« z» telesno vzgojo «o člani okrajnega odbora ob tej točki poudarili, da Je pri nas šport sploh vse preveč omejen na nogomet, vodni športi, za katerih razvoj so prav ob našem morju izredni pogoji, pa se zanemarjajo. Ugotovili so, da Je končni cilj telesne vzgoje to športa lahko samo eden, namreč vzgoja mladega rodu v dobre socialistične državljane, v telesno ln duhovno harmonično razvite delovne ljudi. Zato so obsodili re-Jcordenstvo in doseganje rezultatov za vsako ceno in s tem tudi samo v to usmerjeno tekmovalno dejavnost, kot škodljivo in nezdružljivo s pojmovanjem 5=ocia-fliltii&nega športa. Pozdravili! so sklep Iniciativnega odbora okrajne športne zveze, da bo posvetila kar naj večjo skrb množičnosti, in ji priporočili da vztraja na izvajanju tega sklepa z vso odločnost- jo ne glede na odpor raznih klu* batlev. ki se Se niso odrekli svo- Jemiu Ukodljlvstvu. F JU. Tsun, dirigent Andrč Andol!, W. A. Mozart: Simfonija v D-duru »Hafflnerjeva«. Friderik Chopin: Koncert za klavir in orkester v e-moilu, Henri Barraud: StiinJe preludiji za godala. Sergej' Prokofjev: Klasična simfonija; 22.13 do 23.00 Koncert velikega zabavnega orkestra Radia Ljubljana (mavneVvfonciki pometi’ z .i3«*n°-ga koncerta 3. maja 1956 v Ljub- IjčaiTli — 1. de*.); 2^_l'o—iiši-ftO U Iv V program: Nočni koncert — Edvard* Big ar: Koncert z-a violino in orkester v b-cn>olu; 23.G0—24.00 Oddaja za tujino — na va&iu 327.1 m (preno3 iz Zagreba). rrrm KOLEDAR PoinecioliJek, 21» maja: Dan jugo- slovamskeiga vojnega letalstva. • 21, maja 1042 je partizanski pilot Franjo Kliuz metal z letal« »Potez« prve bembe na oGcuipaitor-ske čete, ki so se pomikale iz Dubice proti Bosanski Gradiški, kar je bil prvi matpad partizanskega letalstva. * Na današnji dan leta 1942 so italijanski fašisti ustrelili v Ljubljani narodnega heroja Toneta Tomšiča, organizacijskega sekretarja CK KPS. MARIB0B Ponedeljek, 21. maja. RADIO 5.00—0.00 Prenos sporeda Radia Ljuibljana; 8.00—8.10 Zabavna glasba, vmes objave; 8-10—8.20 Slovenske narodne petami; 8.30—8.40 Iz naiiih mest in vasi: 8.40—9.00 Popularne moderne napeve iigrajo z-ibavni orkestri; 11.00—17.00 prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00 do ,17.1:0 Dcm-ača poročila; 17.10 do 17.15 Zabavna glasba, vmes objave: 17-15—17.40 Zrtleli ste — poslušajte! 17.40-18.00 Alij© 1* Rossinijeve ctpere Seviljski brivec izvajajo t)ami marilbonske Otpere ter Natda Vidmarjeva in Janez Lipušček. dirigent Jakov Cipci; 18.00 d-o 23.100 Frettos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA Razstava del indijskega kiparja Ritendtre Mozumdarja je odprta od 10. do 18. ure. »Ali KINO PTUJ: franc, barvasti film Balba In 40 razbojnikov«. =>■<=>■<=>■<=>■<=>■<=}■<=>■ U 0 a 0 B 0 B 0 B 0 B 0 B 0 B 0 o Upravni odbor podjetja TESARSTVO, Ljubljana, Ižanska cesta 18 razpisuje mesto računovodje podjet{a Pogoji: srednješolska izobrazba z najmanj 3-letno prakso v samostojnem vodenju računovodskih poslov. Plača po tarifnem pravilniku podjetja in po dogovoru. Pismene ponudbe z navedbo strokovne izobrazbe in dosedanjih zaposlitev vložite do 30. maja 1956 upravnemu odboru podjetja. 0 B 0 ■ o B o o a o ■ o B o ■ o B o Celjski (na&uraHiti 1941: Zbor 9. J-umija 1>r*io ■s-nre*' =:»t* ^mo .kot dokaz posebne zavzetusti in iskrenega pr:s&iei.jsitiva. ki. ga je pokojnik izkazovali vrsto let našim gojencem. — TJ.praiva Doma Ivana Cankarja. Ldrubljama. Stop! Nobenih nadomestkov več! PLEX je zopot dcfbl. Flex Čisti ma>de£eT^ifr "** tie ” pušča' roba okrog madeža. C e hočei enostavno pa vendarle učiJicovito nego koče uporabljaj Teint Btfa ROŽNO MLEKO. Vsebuje naravna hraniva, ki Jih potrebuje tvoi teint. K sodobni stanovanjski kulturi spadajo GO*KO miMa v toaletnih prostorih K 0 N C E B11 V Kranju bo drevi ob 19 drugi Javni nastop) gojencev glasbene šole. -K PREDAVANJA Prirodoslovno matematična fakulteta obvešča vse kemike in fi- zute, ca uo mit. pro.ksur Jules Duch"s.ne :z Univerze Lieee. predavanje »O novih dognan j Ih s področja strukture molekul«. Predavanje bo v torek, 22. maja 195« ob 18. url v predavalnici kemijskega oddelka PMTF. Vegova ulica 4. -P Klub diplomiranih ekonomistov obvešča svoje člane, da v okviru postdiiplomskega študija začne v torek. 22. maja ob 19.30 v prostorih Ekonomske fakultete ciiklus predavanj o »Izdelavi investicijskih programov«. Predavali bodo tovariši: prof. inž. Metod Dular, Milan Udovč. inž. Josip Didek. inž. Henrik Sebaher. inž. Milan Jeran. Lojze Kersnič. Martin Benčina. — Pri prvem predavanju bo na razpolago podroben program predavanj. -P RADIO REKTOR UNIVERZE IN DEKAN FAKULTETE ZA AGRONOMIJO, GOZDARSTVO IN VETERINARSTVO sporočata Žalostno vest, da |e dne 19. maja umrl ing. Alojz Trček univerzitetni docent 0d pokojnika se bomo poslovili v torek, dne 22. maja 1956 ob 15. url iz Nikolajeve veže na Zalah. Njegov spomin bo ostal vedno med namil L J u b IJ a n a, 21. maja 1956. toioioioioiaic SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Ponedeljek, 21. maja: zaprto! Torek. 22. maja ob 20. uri: Puccini: Madaane Butterf!y. Gostovanje Otte Ondune. — Red B. Sreda, 23. maja oh 20. uri: Gtrau-doux: Siegfried. Red LMS 2. Četrtek, 21. maja. ob 20. uri: Puccini; Madame Butterfly. Gostovanje Otte Ondine Red A, Petek. 25. maja ob 20. uri: Puccini: Madame Butterfly. Gostovanje Otte Ondine. Red C. Sobota. 26. maja ob 20. uri: Gl-raudoux: Siegfried. Red VAS. Nedelja. 27. maja ob- 20. uri: Au-ber: Fra Dlavolo. Red LMS 1. DEŽURSTVO MESTNIH LEKARN V MARIBORU Ponedeljek. 21.’ maja 1956: Lekarna »Studenci« Maribor. Gorkega ul. 18. OLJE ZA 40NCEN3B SPORED ZA PONEDELJEK Poročila: 5.05, 6.00. 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 In 22.00. 5.00—8.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored): 6.10—6.20 Reklame; 6.20—6.25 Naš Jedilnik; 11.00 Radijski koledar: 11.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Berislav Brkič: Kako je Jagoda postala kurir (radijska igra); 11.35 Opoldanski orkestralni spored; 12.30 Za kmečke gospodinje — Dr. Metka Hren: Prehrana dojenčka; 12.40 Pohorski fantje pojo in -.grajo; 13.15 Zabavna glasba. vmes reklame; 13.35 Giasbeni mozaik; 14.06 Rad’|;.«ka šola za višjo stopnjo — a) Prehod čez Neretvo (reportaža), b) Na letališču: 14.35 Filmske melodije; 15.15 Pesmi, ki so jih peli partizani; 15.40 Se pomnite tovariši — Mile Pavlin: Vrnitev, 16.00 60 minut z našimi in inozemskimi solisti; 17.15 Želeli ste — poslušajte! 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Nekaj opernih prediger: 13.30 Tečaj angleškega Jezika — 18. lekcija: 18.43 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet: 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba vmes reklame: 20.00 Mladinska oddaja; 20.15 Koncert komornega orkestra Radia Zagreb, solist pianist Fu - »TOVARIŠ. prinaša tedenski program Radia Ljubljana »R 0 T 0 R« Podjetje za izdelavo elektrotehničnih naprav BEOGRAD K0SMAJSKA 14a išče verziranega gteklopl-halca »a nvijanje neonskih cevi vseh dimenzij ln velikostL Plača pp tarifnem pravilniku in sporazumu. Obrnite se ustmeno ali pismeno na gornji naslov . ali na telefon 21-698 — Oprostite, je ta prostor Š0 prost? »METALNA« Tovarna konstrukcij in strojnih naprav MARIBOR sprejme v zaposlitev VISOKO KVALIFICIRANEGA BRUSILCA KOVINSKE STROKE Nastop službe tako] ali po dogovoru. Stanovanje za samca preskrbljeno. Pismepe ponudbe pošljite na upravo podjetja. GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Ponedeljek 21. maja: zaprto. Torek 22. maja ob 20; Cehov: Tri sestre. Abonma E. Sreda 23. maja ob 20; Cehov: Tri sestre. Abonma D. Četrtek 24. maja ob 20: Smole: Potovanje v Koromandijo. Abonma F. Petek 25. maj a: zaprto. Sobota 26. maja ob 20: Cehov: Tri sestre. Abonma B. Nedelja 27. maja ob 20: GIraudoux: Norica iz Chaillota, Premiera. Izven. 40 - letnica umetniškega delovanja Marije NabLocke in njena poslovilna predstava. OPERA Ponedeljek 21. maja: zaprto. Torek 22. maja ob 20: Svanra: Kleopatra. Abonma red A. Sreda 23. maja ob 20: Wolf-Ferrari: Stirj© grobijani. Abonma red K. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Gledališka pasaža Ponedeljek 21. maja ob 2U.30: Sala-crou: Življenje ni resno. Abonma TSS II. Torek 22. maja ob 20: Salacrou: Življenje ni resno. Abonma red Torek večerni. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda 23. maja ob 20: F. G. Lorca: Mariana Pineda. Abonma Vajenci. MESTNO LCTKn”vn Gira ALTSCE KOČNE LUTKE 'Resljeva cesta 28 Ponedeljek. 21. maja ob 9: Gostovanje v Pivki Ob 11.30: Gostovanje v Ilirski Bistrici. Ob 14.30: Gostovanje v Jelšanah. Ob 18: Gostovanje v Knežaku. Torek. 22. maja ob 9: Gostovanje v Divači. Ob U.30: Gostovanje v Herpe-ljah. Šentjakobsko gledaLiSCe LJUBLJANA - MESTNI DOM Četrtek. 24. maja ob 20. Senečič: »Logaritmi in ljubezen«, veseloigra, gostovanje v Zadobrovi v Zadružnem domu. Sobota, 26. maja ob 20. Wilde: »Idealni soprog« igra. izven. Šentjakobsko gledališče bo gostovalo v četrtek 24. maja ob 20. v Zadružnem domu v Zadobrovi s Senečičevo veseloigro iz študentovskega življenja »Logaritmi in ljubezen«, predprodaja vstopnic v Zadružnem domu. SPORED ZA PONEDELJEK »UNION«: francoski film »Oholi«,-Tednik FN 20. Predstave ob 16, 18 in 20. V gl. vlogi: Gerard Philipe to Michele Morgan. — Zadnjič. »KOMUNA«: amer. barvasti film »Shane«. Tedinijc FN 20. Predstave ob m. 18.30 in 21. v gl. vlogi: Van Heflin. j »SLOGA«: ameriški barvasti film »Poslednji Apač«. Tednik. Predstave ob 17. 19 in 21. Ob 10 J« matineja istega filma. »VIC«: premiera- amer. filma »Čudežni otrok«. Pred-jave ob 16, 18 in 20.30. V gl. June Ailyson to Van Johnson. Predala vsto-nic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 ial oa 14 aaije, za mahnejo pe od 9 naprej. »SOCA«: ameriški film »Steklena pajčevina«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: mr. barvasti film »Fant iz Oklahome«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM. Kotnikova 8: predvaja za mladino nemška film »Dvojčici«, rib 15. »SISKA«: premiera it at. filmu »Pesem pomladi«. V gl. vlogi: Delia Seaia in Leonardo C*r-tese. Predstave ob 13. 18 to JO. Prodaja vstcipniic od 14 dalje. »TRIGLAV«: premiera ital. filma »Pesem pomladi«. Tednik. V gl. vlogi: Leonardo Cortese. Delia Scala -n Lnura Gore. Predstave ob 16. 19. in 20. Prodaja vstc^ml* od la dulje. ZAHTEVAJTE GA V SVOJI TRGOVINI »LITOSTROJ«: ameriški barvasti film »Cml l-abod« in tednik FN št. 14. ob 20. Predaja vstcipnio uro pred pričetkom predstave, KAMNIK: amer. fctarvastij film »Po čem le slava«. BLED: sovjetski barvasži film. »Obad«, ob 18 in 20.30. NOVO MESTO »KRKA«: emer. film »Jajce in jaz«. KRANJ »PARTIZAN« — LETNI: amer. barvasti film »Poslednji Anaš«. ob 25 JESENICE »RADIO«: franc, film »Rdeče to črno«, U. del. otb 13 ln 20. JESENICE »PLAVŽ*: zaprto: KORO&KA BELA: ZSiprtO. DOVJE MOJSTRANA: amer. barvasti film »Rapsodija«, ob 20. SAP snp - TURIST BIE0 UUSUM& POSEBNO OBVESTILO VSEM IZLETNIKOM-TURISTOM! Prijavite se takoj za izlete: v juniju: TRST. obisk tržaškega velesejma, v juniju: FRANKFURT, 5-dnevnl izlet V juliju: GROSSGLOCKNEK, v juliju: po KOROŽKI (Velikovec — Celovec — Beljak). Nepozabni izleti z moderno J ah to »Burjo« v Trst in Benetke ter potovanje ob Jadranski obali. V okviru domačega turizma prirejamo izlete: po ISTRI (Ljubljana — Postojna — portorož — Pula). PLTTVTC K A JEZERA. LOGARSKA DOLINA. Za filateliste prirejamo izlet ▼ ZAGREB z obiskom filatelistične razstave. Za vse Informacije vam je vedno na razpolago SAP - Turist biro Ljubljana, telefon 30-645. SAP-Turist biro Ljubljana vam oskrbi: vsa potrebna dovoljenja za potovanja, potne liste. železniške, parobrodske in »vi-Jonske vozovnice. udobne prevoze z modernimi avtobusi. vse potrebne rezervacije za leto! oddih. organizacijo kolektivnih izletov po domovini in inozemstvu. Za vse vaše potrebe na potovanju eli izletu se z zaupanjem obrnite na SAP-TURIST BIRO LJUBLJANA telefon 30-643 ZAHTEVAJTE PRIZNANI »rožni f a MALI OGLfiSt VODENO STEKLO (natrijev silikat) za vlaganje jajc se d-obi pri »Plavica«, V/olfova 12. 9865-4 UPRAVA KOMUNALNE DELAVNOSTI TZOLA proda 75 ‘toin. MOSTNO TEHTNICO. — Reflek-tanti za nabavo tehtnice naj se zglase ha tukajšnji Upravi osebno sli telefol na- št. 65. 9843-4 GOSTINSKO PODJETJE »DOM NA JEZERSKEM« išče kvalificirano kuharico s prakso, vajeno priprave Jedil po naročilu ter toplih in hladnih močnatih Jedil. Nastop službe do 15. Junija. Ponudbe na upravo. -1 POSTELJE Z ŽIMNICAMI. po možnosti tipizirane, kupimo za počitniški dom. — Ponudb« na oglasni oddelek SP pod: »Postelja 60« f ran. KOLO V ZVEZKI HOGOMETMI L161 ZVEZNA ODBOJKARSKA UOA Bitka ie že dobljena - za Zvezdo Cndni spopadi le niso bistveno spremenili podobe lestvice; Toplakova ekipa je tik preči ciljem, Zagreb se je odrinil iz nevarnih voda. — Lekcija za Budučnost, samo po ena točka za Partizana in Hajduka. Najboljše nogometne torke naglo kopnijo ... Včeraj jih je šlo nted 1« kandidatov naslednjih štiri-ijd — delno, kakor smo računali že vročaj, nekaj pa tudi — kakor vsakokrat nekoliko drugače. Najzadovoljnejša je to pot Crv. zvezd«, ki je na vročih tleh v Sarajevu pospravila verjetno še - - - - - - A 4 ....... ... ... j_ ■------------w.novega državnega prvaka. Nič “ ijeku odnesli bržčas toliko .zagrebški DinamOj ki je po in se dobro umestil na četrtem , tedna prejel ap so zamah- Po dve točki za Maribor in Ljubljano LESTVICA crv. zvezda 23 is 7 i «.n st Brdniku proti Novemu Beogradu, ženske 01ympije 23 12 4 7 48=41 28 ^ MJados|i tobiček. ki ji bo pomagal obdržati vodilno mesto do konca in naslova novega di potolaženi si ne manejo -o1- Zagrebčani, ki so na nevarnem igr scu v Osijeku osti, da se bodo rešili usode zadnjih dveh Prijeten obliž si je nadel tudi ^agn ladnji, tako neprijetni nedelji spet zabeležil enega svojih lepših »zidov in se dobro umestil mestu tabele. Tudi beograjskemu K adničkemu sta prišli točki, ki jih je po glavobolu zadnjega na račvn Spartaka. Vsi tisti pa, ki so stavili na Partizana, Hajduka ah celo na Budučnost, ; tisti dobiček manj prednosti, S&dnji mestu Sp mili krepko z*ašedajo slej ko prej beograjski trije, za njimi pa sevrstijo Dinamo. Sarajevo. Vojvodina Itd. Železničar in Proleter bcMa mo rnla začeti pospravljati. Partizan Radničkl Dinamo Sarajevo' Vojvodina Velež BSK Budučnoct Hajduk Spartak Zagreb 2eljezničar Proleter 23 23 11 4 S 37:38 28 23 11 2 11 41.:42 24 23 7 9 7 53:39 23 23 8 7 8 39:37 23 23 8 5 lt 39:40 21 23 9 3 11 39:55 21 23 8 4 11 48:37 20 23 7 6 10 39:42 20 23 8 3 12 39:35 19 23 6 5 12 25:49 17 23 5 1 17 29:79 11 Beograd. 205* maja. Prizorišče naj- znala izkoristiti Mariborčani so s važnejšega srečanja tega kola zvezne vztrajno igro najprej izenačili rezul- lige je bilo vsekakor včeraj v Beo- tat in nazadnje zmagali 3:2. Tudi no- gradu, ko sta se «rečala Branik vi član zvezne lige Jugoslavija iz . in Crvena zvezda. Branik je skušal Beograda je danes uspešno gostoval Janez Bančevic. ma najzanimivejša v prvem in rad-* njem nizu Toda zaradi nervoznosti domačinke niso zabeležile nobenega uspeha in so tako vnovič prepustilo obe točki gostjam. Vsi ti porazi, ki se vrstijo iz kola v kolo, naj bodo resen opomin vodstvu ekipe, da so začne malo bolje zanimati za igro posameznih igralk če hoče, da bo vrsta odšla z zadnjega mesta. Prž Ljubljani ni mogoče pohvaliti nobene igralke, v moštvu Mladosti pa so se prav vse borile za zmago. Sodil jel po vsej sili pridobiti dve pomembni v Zagrebu, saj je tam osvojil kar točki, toda odlično vigrani domačini štiri točke, jim tega niso dopustili. Gostje so se REZULTATI: na vse kriplje borili za zmago, toda Crv. zvezda : Branik 3:2 (12:15, igrišče so morali zapustiti poraženi. 15:11, 8:15, 15:10, 15:9) *................................................ ’ * Mladost 3:2 (15:17, Sarajevo : Crvena zvezda 2:3 (0:1) Sarajevo, 20. maja. Nogometaši Crv. zvezde so danes z veliko te-lavo, vendar zasluženo premagali Sarajevo. S to zmago so si beograjski študentje že skoraj zago- tovili prvo mesto v letošnjem pirvenstvu. Igra je bila v glavnem enakovredna, vendar je bila po bila najboljša Juriftko in Marič, šele v današnji tekmi so komaj pre- Jugoslavija = Mlad V moštvu Partizana pa Belin in maglali ekipo Novega Beograda, in 15:8. 15:8, 13:15, 15:6) sicer v petih nizih. Zanimivo je. da Branik : Novi Beograd 3:2 je imela ekipa Novega Beograda v 15:7, 15:8, 11:15. 16:14) w petem, t j. zadnjem setu prednost Jugoslavija : Lokomotiva 3:1 (15:12, 14:9 in 7 mateb žog. ki pa jih ni 8:15, 15:12. 15:7). (4:15, 0LTMPIA ODLOČNO BOLJŠA Veliko zanimivejši pa je bil proti Mladosti nastop igralk Olvmpije. /čeprav zaradi izredno slabe igre, ki jo je pokazala Olvm^ija proti Braniku, ni nihče pričakoval kakšne zmage Ljubljančank, smo bili prav presenečeni, ko so zadnji niz odločile Ljubljančanke zase. Zmaga je bila tesna, o čemer priča tudi končni rezultat 3:2. To je bila ena najzanimivejših, iger, kar smo jih v zadnjem času gledali v Ljubljani in, v kateri so' vse igralke Olvmpije igrale zelo požrtvovalno, tako da so si zmago povsem zaslužile. Z igro. kakršno so pokazale ta da§ in tudi v ostalih sre- METALAC -LOKOMOTIVA 1:0 (1:0) KARLOVAC - BRANIK 1:0 (1:0) LJTJBLJANA-N. GORICA 5:0 (3:0 SEGESTA - ODRED 0:2 (0:2) ŠIBENIK - TRESNJEVKA 1:3 (1:2) SPLIT : RIJEKA 4:0 (3:0) Zebec. 32. in 59. minuti dosegel oba gola. £WuPŠ SfifbSSjMif1 xs/iic»v°le- Radnički: Spartak 1:0 (1:0) Velež : Hajduk 1:1 (0:1) “d. __________________________________ Mostar, 20. maja. 10.000 gledal- zmago v tekmah za točke, lo pot so odmoru zelo ‘ostra, k; * je ni cev je bilo danes priča ostri, toda premagali / Spartaka :z Subotice 1:0 znal krotiti slabi sodniik Epertit zelo slabi igri. Zanetič je že v (i;0). Edini gol je dosegel R. Ognja- iz Zagreba. Go.le sta dala za Crv. 14. minuti dosegel prvi gol za novic v 6 minuti Na splošno pa je zvezdo Toplak v 18. in 65. min. Hajduk. Domači so izenačili šele bila to slaba tekma, ki pa je vrgla w _ ter Mitič v 50, za Sarajevo pa Ju- po odmoru preko Zelenike, ki je dve točki zmagovalcu Spartak je odbojkarska ekipa Mladosti iz Za- točke. suf Begovič v 56. in Stankovič zopet nastopil po šestmesečnem danes igral zelo odprto in kljub te- preba, ki se je srečala z Ljubljano. Kakor smo že omenili, je bila tek- ** odmoru. Pri gostih so se odliko- mu, da je bil Petakovič huje poško- Kljub hudi borbi za zmago v prvem vali Zanetič, Vuk as, Rebac_in dovan. njegovi napadalci niso znali nizu — in tudi v zadnjem — se je spremeniti r«*Tiiltatn «rb5 v korist. posrečilo igralkam Mladosti prema- Vojvodina : Budučnost * gati Ljubljano s čistimi 3:0 (15:13, ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA 9:1 (5:1) 'igra "vsekakor ni na posebni Še dve piki za Ljubljano Lorger - drugi LONDo.t. _o. i.unjit. cdnarodnih atletskih »britanskih« igrah je nastopil med drugimi tudi Član Kla-divarja Stanko Lorger v teku na 110 metrov z zaprekami. Tekel je zelo dobro in zasedel drugo mesto z enakim časom 14.5, ki ga je zabeležil tudi zmagovalec Irec Kinsela. Tretji -Je bil Anglež Sha-vv s 14.7. V teku Ha 200 m je v prvi skupini Jugoslovan Ošlakovič s časom 22,7 zasedel Četrto mesto. (avtogol) v 60. minuti. Dinamo : Seljezničar 4:0 (2:0) Zagreb. 20. maja. Zeljezničar je hotel danes pred 4000 gledalci na igrišču v Maksi miiru kakor koli premagat Dinamo in si priboriti obe točki. Igrale Dinama, ki so to pot nastopili s pomlajenim napa- dom. so zaigrali zelo borbeno in že v prvem polčasu odločili tekmo zale. Rezultat bi bil lahko še višji, saj je Lipušinovič dvaikrait zadel prečko. Šal pa je v 80. min. zastre! ja*l enajstmetrovko. Gole za Dinamo so dali v 14. min. Prel-čec, v 22. in 59. Jerkovič ter v 85. Lipošinovič. Najboljša pri Dinamu sta bila Horvat in Kralj, pni Zeljezničaru pa Pašič. Proleter : Zagreb 0:2 (0:1) Osijek, 20. maja. Na igrišču se je zbral-o okoli 2500 gledalcev, ki pa so bili razočarani nad igro obeh moštev. Zagreb se mora zahvaliti za zmago samo odličnemu napadalcu Firmu, ki je v ~ -................ . v Ljubljana, 20. maja. Včeraj je go- veliko na slabšem, saj v dosedanjem čanjih, bodo lahko uspešno zastopalo to slaba tekma, ki pa je vrgla s to val a na igrišču Ljubljane ženska tekmovanju še ni dobila nobene slovensko žensko odbojko. Partizan : Crv. zvezda 3:2 (6:15« 15:10, 15:12, 13:15. 15:10). vratar Vulič, pri domačih pa Zelenika, Mujič in Musa. BSK : Partizan 1:1 (1:0) Beograd, 20. maja. BSK bi bil lahko danes zmagal, vendar je zaradi nepazljivosti obrambnih igralcev podaril točko Partizanu. Prvi gol je dosegel v 33. minuti preko Markoviča, izenačil pa je v 88. min. Lazarevič, ki je šel Novi Snd. 20. maja. Enajsterica Bu- višini in je pokazala, da Ljubljana dučnosti iz Titograda je danes pred se zdaleč m več tista ekipa, kakršna 7000 gledalci'*v tekmi proti Vojvodini je bila pred leti. Domačinke so igrale Ljubljana, 20. maja Sinoči je tat srečanja 65:62 (28:33) v korist doživela pravo katastrofo, saj je pre- slabo, zelo vznemirjeno in videz je, na svojem stadionu v Šiški Ljub- Mladosti. Najboljšo igro pri Mia- ' - - - • *- —-------------- s- ljana nastopila v prvenstvenem dosti sta pokazala Blaškovič in srečanju proti * novemu članu špiijaik. Koše za Olympio so dali: tena že v 16. minuti, ko so domači prenenaie igran, miaain, aspesnin zvezne _ lige — Rabotničkem iz Kristančič 20. Muller 18. Pavlovič pozneje na levo krilo. Obe mošt.. dosegli že. štiri gole. Med domačimi nadomestnic pa ni. Tako se sedaj Beograda in ga premagala z 82:50 5, Lampič 1. Kandus 2, Dermastia vi sta se trudili za zmago, ven- so bili najboljši Rajkov, Veselinovič Ljubljana obenem z Branikom bori (39:12). . 9, Debevc 5 ter Kralj 2. ~ - za obstoj t ligi, vendar je prva še T,„w^.«AnWi — 4---------------------------------------------- i dar zaman. V moštvu BSK sta Boškov. Ljubljančani so imeli to pot V košarkarski prvenstveni tek-lahko delo in .so zmaga'ili mimo* mi republiške lige je ekipa Odre- SE DVE KOLI IN NA CILJU BOMO V CONSKI LIGI Vse gre prav - Ljubljančanom Branik in Gorica sta ostala praznih rok spremenilo. Domači napadalci so imeli še naprej možnosti pokazati Ljnbljana, 20. maja. Ze ob začetku današnje prvenstvene nogometne tek- . ie v Šiški — Ljubljana : Nova Go- svoje znanje v streljanju na vrata ica (3:0) (3:), je bilo videti, da šo v zdaj živahni, a že grobi igri. — ... 7 ____^ 21: T r. i* i> t r. i 4 att, rt a m tti Anini 4 ./t Ftpam 711 nca gostje mnogo CELJSKI ATLETI NISO POČIVA LI Mladinci Eiadivarja pred Mariborom Celje, 20 maja. Včerdj In danes je bilo v Celju na stadionu Borisa Kidriča več atletskih nastopov, med njimi II. kolo mladinske •atletske lige, prvenstvo srednjih • Šol in pa interni miting atletov Kladi varja. Naj zanimivejše je bilo tekmovanje mlad.incev in mladink v H. kolu atletske lige. Med mladinci so atleti Kladi varja zbrali 177.505 točk, medtem ko jih je Maribor dosegel le 16.500. Pri m’a. dlnkan pa so bile Mariborčanke boljše od kladivaria, saj so dosegle 10.229 točk, Kladivar pa le e&:«i točk. Rezultati, mladinci, 110 m zapreke: Cerkovnik (M) 16.2: 100 m: Lešek (K) 1*1.2; krogla: Kas jak (M) 14.98; kopje: Kač 53.02; višina: B”odnik 175; disk; Dimeč 43,25; 15C3m: Muškatevc (vsi K) 4:19,4; 15:3 m zapreke: Fak 4:40,4; 400 m: Cerkovnik, (oba M) 55,1; daljina: Lešek 5.39, palica; Lešek (K) 3,80; kladivo; Kasjak (M) 53.82; štafeta 4xTO0m: Kladivar 46.8, Maribor 47,6. Mladinke. 80 m zapreke: Pečnik a so domačini uredili svoje vrste in stalno igrali na strani gostov, vendar je obramba Ljubljančanov vzdržala vse napade. Tekmo je sodil Stipič iz Splita. Odred Je nastopil v postavi: Babnik, Medved. Piskar, Zembar, Brginc, Klančišar, Žižek, Hočevar in Kranjc. Oboji slabi - v Karlovcu Karlovac, 20. maja. Tekma med gosti iz Mairibora in domačimi je bila v prvem polčasu zelo živahna. nato pa za razlilko zelo groba, kar je dopuščal sodnik Matekovič iz Zagreba. Mariborčani so zaigrali slabo, res pa je. da tudi domačini niso bili dosti boljši. Za Branik so igrala: Jeger. Slana, Petek, Cučko, Gabri jan, Ze-lezinger. Saho. Dugandžija, Vitek. Hanzel, Plaznik. Strelec gola LESTVICA Lokomotiv*. 20 13 4 3 48:19 30 Šibenik 20 11 5 4 42:25 27 Split 20 11 3 0 46:21 25 Odred 20 11 2 7 38:32 24 Ljubljana 20 10 4 0 32:30 22 Rij ek a 20 9 2 9 35:30 20 Branik 20 7 5 8 35:35 19 Trešnjervfca 20 0 6 8 33:35 18 Karlovac 20 5 7 8 22:25 17 M e tal a c 20 7 3 10 27:36 17 Segesta 20 5 6 9 27:39 16 Nova Goric« 20 2 1 7 19:77 5 grede. Kaže, da je ekipa Ljubljane v dobri formi in bo uspešno nadaljevala tudi v ostalih srečanjih. Igralci Ljubljane so bili to pot zelo razpoloženi pri metih na koš, posebno pa se je odlikoval Zupančič, ki je dosegel kar 31 košev. Igra je tekla ves čas v premoči domačih, zlasti še v prvem polčasu, ko je bila domača obramba na mestu in so gostje dosegli le 12 košev. V drugem delu pa je popustil tempo obramba pa je pričela igrati nepazljivo in je tako dala gostom možnost, da so dosegli še kar precej košev. Razveseljivo je tudj to. da je pričela Ljubljana igrati kombinatorno in je prav iz teh preprostih kombinacij dosegi« največ košev. Vsi so igrali dobro, predvsem pa Zupančič. Številni gledalci so bili zadovoljni z dobro igro Siškarjev, ki so se s to zmago uvrstili na četrto mesto prvenstvene lestvice. Koše za Ljubljano so dali: Zupančič 31. Brumen 11, Čretnik 10, Vranič 9, Kumar 6. Bohte 5. Kapelj B, Konič 2. ter Šerbec 2. So- da zmagala nad Triglavom 33:31 (16:11). OSTALI REZULTATI: CRV. ZVEZDA : PROLETER 91:88 (49:53) MONTAŽNO 64:53 (34:23) PARTIZAN 74:59 (40:28) LESTVICA Partizan Proleter Montažno Ljubljana Olvmpia Mladost Crv. Zvezda Lokomotiva Radnički Proleter ; PROLETER (K) • LOKOMOTIVA’ 307:238 8 319:269 S 276:254 S 263:227 3 229:220 4 264:264 4 236:290 4 271:296 2 233:305 1 165:233 0 V prvenstveni košarkarski tekmi zahodne slovenske lige je Postojna v Domžalah -premagala domače košarkarje z rezultatom 83:71. Tekmo sta sodila Čretnik in Bezeg. — V Medvodah je domači Partizan zmagal nad ekipo Svobode iz Ljubljane 59:56 (25:35). V Zagorju je biia včeraj prvenstvena košarkarska tekma vztiodne dtlia sta dobro Pecinič in Peter li-e med Proletarcem in Celjem, v LJUBLJANSKO-PRIMORSKA LIGA KRIM : POSTOJNA 6:1 (4:0) ILIRIJA : SLOVAN 2:0 (1:0) MLADOST : TABOR 11:1 (3:0) Kavčič. Nepotreben poraz 01ympije Zagreb, 20. maja. Včeraj popoldne so v Zagrebu gostovali igralci 01ympije in se pomerili z Mladostjo. Po razmeromia dobri formi, kj so jo po-kazalj posamezni igralci v zadnjih srečanjih, se je splošno računalo, da bo 01ym-pia na tem igrišču osvojila obe točki. Toda nepazljiva igra Miil-lerja je oškodovala Ljubljančane kateri so domačini zmagali ^ 34:26 (16:9). — V ženski republiški ligi r>a so igralke 01ymnij« premagale Odred z 62:38 (31:15). »PODUTIŠKA« DIRKA NA CES TI DO PODNANOSA junak dežja in vetra-Štupar (Rog) Ljubljana, 20. maja. Danes so imel kolesarji, ki so se udeležili tradicionalne kolesarske prireditve v spomin v borbi padlih kolesarjev — borcev, zelo zelo slab dan. Kljub nenavadno slabemu in komaj še majskemu vremenu se je zbralo na startu na Viču večje število kolesarjev iz Ljubljane, Mar:'bora, Zagreba. Keke *i*n Splita. Zaradi zadreg ž dežjem in vetrom je bij start nekoliko pozneje, kakor je bilo določeno prej. Najprej so startali člani, med katerimi Pa n\ bilo nekaterih znanih imen, kot Žirovnika. Omerze! a. Zamcškarja. Biheloviča. Bož-nika, Dimnčka in drugih. Reprezentant Bergant je prišel prav v zadnjem trenutku, tako da je vozil kar brez startne številke. Tekmovalna proga, ki je bila dolga 145 km. je vodila do po" stojne in Razdrtega v Podnanos ter nato nazaj v Ljubljano. Na* stopilo - je 13 članov, ki pa so se že v začetku razdelli v več skupin. 2e po nekaj prevoženih kilometrih se je odlepi] Stupar od ostalih ki je imel nekaj sto metrov naskoka že pri prvi kontroli na Brezovici Mladi nadarjeni dirkač je vozil'še naprej sam kljub dežju in vetru. Tik p-red obratom se je pridružil Stuparju še Bajc in tako sta se — menjaje se v vodstvu — oba v močnem nasprotnem vetru tolkla za najboljše mesto na vožnji proti cilju. Dolgi klanec pri Razdrtem je raztrgal skupino na posameznpte. ki so se morali tako sami dajati za čimboljši plasma. Kolesarji to pot niso imelj proti sebi samo dežja, ampak jih je nekaj kilometrov za Postojno pričela udarjati še toča. Toda kljub temu so ostali zvesti jeklenim konjem in poganjali pedale kar se da hitreje proti Ljubljani- V vodstvu sta bila Bajc in Stupar, za njima Bogovič in Rozman, ja njimi pa še Nhimac iz Splita, Razumovič iz Reke in še nekateri. Posebej zanimiva je bila borba na cilju, ko je moral izkušeni državni reprezentant Bajc odnehati pred mladim Stuparjem, da si je priboril prvo mesto z nekaj sekundami prednosti. REZULTATI: Člani: 1. Stupar (Rog) 4;42:06t 2. Bajc (O) 4;43:01. (Zgb) 4;51:05. 4. Rozman (Br) V mariborsko - varaždinski področni ligi je Tekstilec iz Oroslavlja premagal Maribor 3:1 (1:0), v Celju pa Kladivar Nafto 4:1 (3:0). V kvalifikacijski tekmi za vstop v 1. razred ljubljanske nogometne pod-zveze so včeraj nogometaši Bele krajine iz Črnomlja premagali Kamnik 4:2 (2:0). Mladnska prvenstvena tekma med 3 Bogovič Proletarcem in Dobrno iz Trbovelj — ‘ se je. v Zagorju končala s 5:2 (1:1) SAHOVSKT TURNH? NA BLEDU Prvo kolo -prvo presenečenje Bl^d, 20. maja. Danes ob 9 ..uri _ se je pričel I. mednarodni ekipni za obe točki. Igra je bila zanimi- šahovski turnir na Bledu, ki bo trajal va in do zadnjih treh minut pred do 24. t. m Nastopa 32 ekip, med koncem zelo izenačena. Takrat je njimi tudi tri ekipe iz Nemčije^ ter bil rezultat 62:62. 2ogo so imeli dve ekipi iz Saara. Vsi tekmujejo v Ljubljančani, ki So igrali »ševo«. štirih skupinah. Zogo je dobil med drugim tudi Muller, ki jo je hotel po vsej sild snraviti v koš. Toda to se mu ni Presenečenje I kola je bila zmaga Essena nad reprezentanco Gorenjske, ki jo sestavljajo Puc, Lešnik, posrečilo in žogo sb dobili doma- Grosek in Trampuž z 2.5:1.5. Ostali čini. Eno sekundo pred koncem tekme je bil rezultat še zmerom rezultati: PTT Celje 3:1. LUSK^Za-rreb 2.5:1.5, Radovljica : El^ktrostroj neodločen 62:62. Tedaj pa se je 1:3. Kranj ; Mladost 2:2, Prebold : posrečilo BTaškoviču z Izredno le- Tržič 1.5:2.5. Železarna Jesenice : no-p:m metom, povesti Mladost in ji «tnja Jesenice 2.5:1.5. Dravograd 4*51-06 o’ N::lmac (Split) 5;03:05, 6. za domačine. Tekma za točke med * * - — - - ------------------ -*‘j Prole*arcem in Partizanom iz Rač ni ^MTadinc^ ^so^\xrziii3 ^na progi bila odigrana zaradi odpovedi Rača- Karlovca ugotovila, da zapisnikar 2.5:1.5. Bled : Lesce 3:1, Železničar . ^_______ ▼ ki so Zmrorinni nrinisali ohe ni vnesoT v zanisnik usnpšnpffa U.Tiiblinna) : Tovarna noeavic (Aua- z3 gotovitii zm ago. Po končani tekmi sta sodnika Bmetič Iz Zagreba in Šiftar iz Črnomelj 2.5:0.5 (1). Tndogradnja : Progar (Jpsenice) 4:0, Saar : Muzej (Ljubija"*) 3:1; Bremen II : Saar II Ljubljana — Postojna — Ljubljana (95 km). Tudi tu je bila huda konkurenca, saj so dnrkaiči vozili prav tako zelo borbeno. Kljub dvema okvarama na kolesu je bil najvztrajnejši Rogovec Zidan, ki ni odnehal, čeprav je bilo vse naperjeno proti njemu. Seveda je dež tudi mladince premočil do kože. pa tudi nasprotni veter je opravil svoje. Mladinci: 1. Zidan (Rog) 2;53:40, 2. Starčevič (Reka). 3. Puhair (O), 4. Galič (Split) 2 ;54:10. 5. Runko (Reka) 2:57:40 itd. pri članih — turistih, ki so prevozi! progo Ljubljana—Vrhnika— Ljubljana (35 km) so bi.lii najboljši triij e: 1 Podlesnik 1;01:20, 2. MrzKkar (oba Rog), 3. Kolair (Br) 1:02:6 itd. Turisti -r mladinci na progi nov, ki so Zagorjani pripisali obe točki p. f. V Budimpešti pa je na veliko presenečenje 100.000 gledalcev nogometna reprezentanca CSR premagala Madžarsko s 4:2 (2:1). Pusikas ni igral, toda njegova odsotnost ni bila kriva poraza . . . Nogometna B reprezentanca Madžarske je premagala v Pragi B reprezentanco C^R s 3:1 (0:0). V Helsinkih Je nogometna reprezentanca Anglije - premagala Finsko s 5:1 (3:1). ni vnesel v zapisnik uspešnega kazenskega meta. ki ga je izvedla Mladost in tako je končni rezul- (Ljubljana) : Tovarna nogavic (Apa-tin) 4:0. Kolo še ni zaključeno. MEDDRŽAVNO SREČANJE V RO KOMETU JUGOSLAVIJA : ŠVICA 14:9 (8:2) NlS. 20. maja. Jugoslovanska rokometna reprezentanca je v Nišu premagala Švico 14:9 (8:2). S to zmago nad Švicarji je naša reprezentanca ponovno dokazala, da sodi med najboljše v Evropi. 2e v 1. minuti so prišli naši v vodstvo JUGOSLOVANI iN CEHI V KEGLJANJU Uspeh za naše in za gos!je BEOGRAD. 20. maja. Včeraj in ženski in moški reprezentanci CSR V tekmovanja ženskih vrst so danes sta se v Beograda srečali in Jugoslavije v kegljanju, zmagale Čehinje s 3252:2327 kegljem. Liubli?na—Log in obratno (15 k.m) v konkurenci moških pa so Jr^toslo vani premhgali Cehe s 5150:5006 keg- nb V*iiU en*** T Crpfforka 30:40. 15 nvn V n»č« olrina CA 1 F.l i VI n.la 1 n nl> IT V.VI7I A A Pnffnl . pa so bili tile: L Gregorka 30:40, 2. Peklenk (oba Rog). 3. pestot-nik (Rudar) itd. M-r ljem. V naši ekipi so igrali Ivinrte lnnc, Stare, Kružic, Ambrožič, Pogel-šek in Smoljanovič. Najboljša sta bila Jugoslovan Pogelšek, ki je podrl 875 in Cehoslovak Wocak, ki jc po drl 873 kegljev. in so ga obdržali do konca. Po odmoru so pričeli Švicarji s hudimi napadi in so v treh minutah dosegli tudi tri gole. Toda naši izbranci so bili v zadnjem delu v veliki premoči in so zasluženo zmagali. Gole so dali: Džodan, Pa-tič in Anušič po tri. Tambič dva ter Lajšič. Milojevič in Dolenec po enega. V Groningenu sta se srečali ženski rokometni reprezentanci Holandske in Jugoslavije. V odrfeje-nem času se je teikma končala neodločeno 5:5 (1:2), v nadaljevanju po 2 X 10 minut pa Je zmagala Jugoslavija 7:6. Njena edina rešitev bi bila. če bi zgrabila ljubezen tudi njega. Toda on ji je ušel. Ce bi ji ne ušel, bi po vsej verjetnosti pripadal Fredi ali kaki dragi ženski. Dovolj je bilo. da je pomislil na Dartwortyja, študenta, ki si je bil zakoličil nekaj zemlje na Bonanzi. Vsakdo je vedel, da^ je vanj zaljubljena Berta, starejša Doolittleova hčerka. Ko pa ga je zagrabila ljubezen, si je izmed vseh žensk izbral ženo polkovnika Walthstonea, strokovnjaka velikega Guggen-hammerja. Posledica so bili trije napadi blaznosti: Dartvrorty je prodal svoj rudnik za desetino njegove vrednosti; uboga žena je žrtvovala svoj ugled in varen kotiček v družbi ter v odprtem čolnu pobegnila z njim po llukonu navzdol; polkovnik Walthstone pa ju je, grozeč jima s smrtjo in uničenjem, v drugem odprtem čolnu zasledoval. Vsa ta grozeča tragedija je hitela po blatnem Yukonu nizdol, mimo Forty Milea in Cirele Cityja. in se izgubila nfekje v divjini. Toda to je bila ljubezen; odločala je o življenju mož in žena, jih spravljala v obup in jih gnala v smrt; zavoljo nje -o ljudje izgubljali razum in oozir. Iz poštenih žena je delala hotnice in samomorilke, iz poštenih in mirnih mož pa ničvredneže in morilce. Prvič v svojem življenju je Davlight izgubil živce. Obšel ga je smrtni strah. Zenske so bile strašna bitja in v njihovi bližini je seme ljubezni najbolje uspevalo. A bile so tako lahkomiselne, tako brezobzirne. Ni jih prestrašila smrt Device. Svoje roke so stegovale za njim še bolj zapeljivo kot poprej. Celo brez bogastva, samo kot popoln mož, star komaj nekaj nad trideset, neobičajno močan, izredno lepe zunanjosti in poštene narave, je bil privlačen za sleherno žensko. Toda če si dodal njegovi odlični zunanjosti se bajko okrog njegovega imena in njegovo ogromno premoženje, je bilo razumljivo, da ga je vsako neomoženo dekle, ki ga je srečalo, opazovalo z bleščečimi očmi, da ne govorimo o marsikateri, ki ni bila prosta. Druge može bi to razvadilo in izgubili bi glavo; njemu £a je to le še povečalo strah. In zaradi vsega tega je od- klanjal večino povabil v hiše, kjer bi utegnil srečati ženske. Obiskoval je samo moške lokale in krčmo »Pri losjem rogovju«, v kateri ni bilo plesišča. Trinajsto poglavje Šest tisoč ljudi je preživelo zimo 1897 v Dawsonu. Delo na potokih je naglo napredovalo, a z druge strani prelaza so sporočali, da jih tam čaka še sto tisoč na pomlad. Ko je stal Daylight nekega dne na goličavi med French Hillom in Skookum Hillom, je spet imel privid. Pod njim je ležal najbogatejši del Eldorado Creeka, medtem ko je lahko videl gori in doli po Bonanzi milje in milje daleč. Bil je prizor izrednega razdejanja. Griči so bili vse do vrha brez dreves, njihova gola pobočja pa prekopana in prevrtana. Tega celo snežna odeja ni mogla prekriti. Pod njim so bile povsod lesene koče mož, toda le malo mož je bilo videti. Gost oblak dima se je vil po dolinah in spreminjal sivi dan v žalostni mrak. Dim se je dvigal iz tisočerih odprtin v snegu, kjer so se globoko spodaj na kamniti podlagi v zamrznjeni zemlji in produ plazili možje, praskali, kopali in prižigali vse več ognjev, da bi premagali mraz. Tu in tam, kjer so začeli kopati nove jame: so ti ognji plapolali z rdečim plamenom. Moške postave so se plazile iz odprtin ali pa so izginjale vanje. Nekatere pa so, stoječ na lesenih podstavkih iz surovo otesanih debel, dvigale z vitli otajani prod na površje, kjer je takoj spet zamrznil. Žalostne ostanke pomladanskega izpiranja je bilo videti vsepovsod — kupi lesenih zapornic, deli dvignjenih vodovodnih cevi, mogočna vodna kolesa — same razvaline, ki so jih za sabo zapustile armade zlata željnih mož: »Pravo pustošenje,« je Daylight polglasno zamrmral- Gledal je na gole griče in spoznal, kako ogromne količine lesa so šle v izgubo. Od tod je s ptičje perspektive videl neverjetno zmešnjavo njihovega nenehnega dela. Vsak je delal zase, a posledica je bila zmešnjava. V tem najboga- tejšem zlatem rudniku si moral žrtvovati dolar, da si nakopal dva, a za vsak dolar, ki so ga na ta mrzlični, nesmiselni način nakopali, so drugi dolar brezupno zasipali. Še leto dni in večina claimov bo izčrpanih. Pri tem pa ne bo količina nakopanega zlata prav nič večja od one, ki jo bodo pustili v zemlji. Organizacija je tisto, kar potrebujejo, je zaključil Davlight; in njegova živa domišljija je naslikala podobo Eldorado Creeka od ustja do izvira, od enega gorskega vrha do drugega, vse pod enim odločnim vodstvom. Celo. tajanje s paro, ki ga sicer še niso preizkusili, do katerega pa bo gotovo prišlo, bi bilo, kakor je uvidel, le pomoček v sili. Potrebovali so hidravlične naprave v dolinah in na pobočjih in bager j e na dnu potokov, takšne, o kakršnih je slišal, da jih uporabljajo v Kaliforniji. To je bila zares priložnost za nov bogat plen. Se pred kratkim se je vprašal, zakaj so Guggenhammerji in druga angleška podjetja poslali v deželo dobro plačane strokovnjake. To je bil torej njihov načrt. Iz tega razloga so se bili torej obrnili nanj, da kupijo izčrpana nahajališča in ostale odpadke. Pustili so, da so mali lastniki rudnikov spravili iz zemlje, kolikor so mogli, ker so bili prepričanj da bodo za njimi ostali milijoni. In medtem ko je zrl na kadeči se pekel pod seboj, si je Daylight omislil novo igro, ki jo bo igral, igro, v kateri bodo morali Guggenhammeji in vsi ostali računati nanj. Toda hkrati z veseljem ga je ob tem novem načrtu prevzela utrujenost. Vsa ta dolga leta na visokem severu so ga utrudila. Radoveden je bil, kakšen je svet tam zunaj, veliki svet, o katerem je bil slišal pripovedovati druge in o katerem je vedel prav tako malo kakor otrok. Tudi tam si lahko igral. Le miza je bila večja in nobenega razloga ni bilo, da bi s svojimi milijoni ne prisedel k tej mizi in zaigral. In tako se je tistega popoldneva na Skookum Hilln odločil, da bo izigral to svojo poslednjo, najboljšo karto ua Klondiku iq potem odpotoval v svet,