Štev.69o	Št.Vid ob Glini	Četrtek	2o»septembra 1945
 _          ...      ________________________________________________________
iS
5 E H I ZJL TRST
Tudi češki listi prinašajo v zadnjem času mnogo člankov o Trstu, ■^ono soglasno vsi češki listi poudarjajo*da bo Trst postal zares pri-JPHSče donavskega področja samo takrat, če "bo v jug o slovanskih rokah, ker ,;i-Pada vdako pristanišče svojemu zaledju,najbližje zaledje Trsta pa je °Vensko.
Glasilo češkoslovaške narodno socialistične stranke"Slobodno °Vo» piše pod naslovom "Trst - pristanišče Češkoslovaške51 sledeč e:
"Trst,o katerega, usodi "bo odločeno te dni na mirovni konfercnci z 3lijo,ima dejansko za Češkoslovaško velik pomen.} vendar samo v primeru, če zadoščeno pravici i:a "bo Trst pripadel Jugoslaviji«^! spora o tem,da Pada Jugoslaviji tudi po naravnem pravu in po zemljepisnem položaju.Trst i napredovati samo v primeru,če bo pristanišče srednje Evrope.To more samo takrat,če pripade državi,ki ima močno zaledje,to pa je Jugosla-
ja.
Edino Jugoslavija s številnimi progami proti Trstu moro voditi ii«o carinsko politiko,ki bo Tr stu^ omogočila« cl:. postane pristanišče Sred~ Evrope,V tem primeru bi imela Češkoslovaška v Trstu pristanišče in 9- industrija bi mogla Trst popolnoma iskoristitiuSar sc tiče probivalstv oii Trst bolj slovenski,če ne bi bilo fašistične italijanske politike. Plitev Trsta Italiji bi pomenila ponovno žrtvovanje množic jugoslovan. tva in navajanje Italije k ekspanzijski politiki v smeri Balkana. geslo"Tret Jugoslaviji" jo vzklik za pravico in zavarovanje miru v °Pio H
MA5IEESTACIJE V PRAGI ZA PRIKLJUČITEV T.RSTA K JuGOSIAVIJI
V Pragi so bile 7.t.m, velike manifestacije z geslom"Trst Jugosla-313i".IIaf estacije so bile prirejene v'največji praški dvorani "Lucerna",
; &oro sprejeti več kakor 3*ooo oseb.Pobudo jo dal pripravljalni odbor ’qzq prijateljev Titove Jugoslavije in Društva za kulturno zveze z Jugo-^i jo. Veli a dvorana "Luccma"je bila natlačeno polna* Za gl* o dr cm so bi-.Zastave Češkoslovaške republike,Sovjetske zvezo in demokratično fede-*£vne Jugo slavij o j, Dvorana je bila okrašena z'vel „ sli simi predsednika <"oneša.generalisima Stalina in maršala Tita. V dvorani so bili tudi *ial z gesli "Jugoslovanski Jadran -	češkoslovaško mor je! "J^ogoslovanski
\	_ češkoslovaško pristanišče!" Ha	teh manifestaci jah so govorili znani
'GŠkoslovaški politični in javni delavci; govoril jo tudi jugoslovan. planik v Pragi dr.^arko Černe* Govori so bili večkrat prekinjeni z odo-'banjem,vzkliki Jugoslaviji kakor tudi s skandiranjem’'3eneš:Tito:Stalin* j' Tito prevzel vodstvo zun.ini-	Zakaj je poljska vlada, odpovedala.
01 ^s^va. “ D olčror ~Bo~3j: . T vt'n~buD a-	Ičo.nkordao?
r	:?one?	preteklega	tedna	Kakor	smo sporočili, jo začasna
SStl^to ZU'“	poli** ^ ***>** ^otnooti od-
i' ,§a '	?	*,:J-	nar^J.	11	.o,	povedala konkordat s Vatikanca. Sedaj
W	pa ne s poljske strani pojasnjeno,
*** smo vceraTsporociHTJe o3~	J vlt,d;-A0 storila,ker da je Va-
G??r:V°^ ^Jter Senry	tikjn za okupacij Poljske kršil
iKo/70 1	Mjstarejui elan	konkordat ^Poljska, vlada je obenem
/K	(j;1 -Jegov	1(2d:nik	j c	g ^Gn	zagotovilo, da bo kat,
<1 drs.poita^nik P at ter s on.	cerkev na Po-1 jaken še' naprej uži-
, ..Angl.m• nistrski predsednik	ln	tjn-nalnn
Jee "Jc Inel sinodi-' govor o pro—	1 "Biff-: fr'~no „:	to j* ski pre ds ednik
*tau Indije«	Andre‘~-ar^reu J”‘"umrl v Mon-fcono*
•i	... ......
S konunistčne^a shoda v Št.Vidu ob Gl.
Preteklo nedeljo jo Incla konunistična stranica v kino dfrorani pri €ru svojo prvo zborovanj o ,Na shod jc prišlo okoli 3oo ljudi,dobra polo-od njih noSki,drugi žensko.z^ai-1... . ; - •'£;n Mod poslušalci jo bil j oprti proč c j pristašev drugih strank,Odobravanje je bilo raz: :cro: .a skr trne, ^tno jo bilo,da so i teli za to organiziranih nekaj nladih deklet.
Dvorana jo bil lopo okrašena.;prevladovala jo rd>-ča. barva,lla čolni ^ni odra sta viseli ko: unistična in angleška zastava.V ozadju pa jo h-a obšena podoba gmaorčlisi:’.a Stalina in napio"Tod de:; ^aschisnus — Prelit don Volke11; ob straneh je bilo še več drugih napi sov,kor.uni stičnih ge« Seveda ni nanj kal tudi konunistični sinbolssrp in kladivo.
Zborovanje se je začelo s koračnico,ki jo je zaigrala don.ača šent-pta godba.Glavni govornik jo bil Gartner iz Beljaka, do leta 1934»social* ,st. V svojo:’ govoru jo povedal najpr. j,da. konunisti niso tako strašni,
'kor so jih slikali nacisti in kakor jih še soda j nekateri hočejo prikazi. V resnici so pa konunisti čisto dostojni ljudje*ki n,, store nikonur žaloga.Konunisti so pravi borci za svobodo in človečansko pravice, pejo predvsen socializacijo velekapitala in velepodjetij."No,to hočejo l(U socialisti", je dejal, "s kat urini ina: o torej skupen c^ot^r.V bistvu [4 konunisti in socialisti ni r zločka,obojni hočeno isto,lo da korunisti ptovano hitrejši tcr.po; socialisti go počasnejši .Bo pa že prišel čas,ko Ro konunisti priskočili svoji:	tovariše:	na ponoč,VKoll jih bo:'o pod
l2cluho in jih tako prisilili,da bodo korakali vštric z na: d".
Glede zasebne lastnine jo govornik rekel,da bo ta ostala še naprej, ti-oor pa na Koroške:: itak ninan.o kaj deliti več; saj jc že vse razdeljeno'** Spormil sc jo tudi beguncev.Inonona ni inenoval nobenega*Ko pa je tor: vprašanju govoril,je padel ncdklic zoper Madžare.Govorniku je gal,
! so Angleži tako obzirni do beguncev,ki da tega niso za slutili,ker so delovali z nacisti in se borili proti zavoznikon, Povedal je zlasti tu-1 to,da i:’??4o begunci boljšo hrano , kakor pa jo i na don.a.Če koroško pro~ ^alfitvo. azen.tega pa begunci še kradejojoni so tudi krivi nalezljivih ^czni,zahtcval jo,naj nas Angleži pošljejo nazaj,kanor spadano.
Privoščil si je nadalje tudi izobra.Senstvo. Glede naštudirane into-Sonce je dejal.da je bila vsa v službi nacizna,zato to tudi danes ni na ‘°d. Ta inteligenca so j c znala sedaj vtihotapiti v angleške službe.
Poln hvale pa jc bil govornik do ruskih konunistov^za katere je rekel,da prav zaprav niso konunisti,saj So i.no sovjot.države to po-Zveza sovjetskih socialističnih republik. "Ponieliti nora.no,da so Rusi fi'3li v vojskinen času na naše oze.nl jc,"je opravičeval ravnanje sovjet, Makov, "zato ne norono zahtevati,da bi po človeško ravnali s prebival -rop., saj tudi Nc.nci niso bili človeški v ruskih pokra jinah,Povsod sc šu-*-3a:to in to so naredili,ta:: so pokradli,vse so izropali, če pa koga vprrv* -^»ali jo bil zraven,pa vsakdo pravi,da n.u jc to in drugo povedal neki Rgi. To je sovražna propaganda.ki nas hoče sano oblatiti. In ženske so prabljali.Snošno!Ali go nar dado posiliti tiste,ki hodijo v parih okrog? l°or pa od naturnih azijatskih narodov nc norcno zahtevati bogve kakšne^ M-turc.Mar naj se ni bahamo s svojo kulturo?!Rajši i .a::.",tako jc zaključil Dornik ta del svoje raziagc,prirodnoga človeka kakor pa kaoga kulturnika.*
Konferenca zunanjihj2inistrov_5 vclqsil_v_Londonu_
Svet zunanjih ninistrov jc i '.el včeraj dvo se ji,na katerih je še PPrcj razpravljal o ital.jugoslovan.noji,C seji jc bilo izdano urad.pobilo,iz katerega je razvidno,da jo svet naročil tajnikon,da norajo pono~ preučiti vprašanje ital. jugoslovan.no jc, določiti kar sc da natančno etn: nejo,zunaj katere bi ostalo kar se da nalo Italijanov odn,Jugoslovanov,
0 pregleda takšno noje bo prišlo tudi na terenu sanen. Glede Trsta pa so &Hli tajniki naročilo,da sestavijo načrt,kako naj sc uredi Trst odn,nje pristanišče, da bodo dane vse garancijo	v za nor.oton pr one t,
kakor velja to pri vseh nednarodnih pristaniščih.
Grški_regont_Panaskino8_j>e	Kitajski___nini_straki_2rodscdnik_ar^
; °raj zapustil London in odletel Soong je včoraj prispel iz Iicotilfijia
/A $ (2
^atlon^k jer bo incl razgovore z v I ar iz, k j or je i :ol takoj z general.
>• ^	1	a-	'	d*'	G'->'i"1	"*	o kit .frano .raznorah.