^rsjsf™ Leto un. Stev. 151 V LluMloni, v sonete E Tulilo 1929. ftno Din r Izhaia vsmk dan popoldne, Izvzemši ncdeU« ln praznike. — Inserttl đo 30 petit k Din 2.-«» do 100 vrst Din 2150, večji inscratl petit vrsta Din 4—> Popast po dogovoru. Inseratnl davek posebej. .StoveoUl Ntro4« velja tetno v Jugoslaviji 144— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokoptsl se ne vračalo. — Naše telefonske številke to: 3122, 3123. 3124, 3125 to 3124. Češkoslovaška zahteva zadoščenje Ponovna demarša češkoslovaškega poslanika v Budimpešti - Madžarska je kršila pogodbo o skupnih obrne jnih postajah __ Budimpešta, 6. julija. Českcslovaški poslanik v Budimpešti je včeraj popoldne ponovno posetil madžarskega zunanjega ministra Valka in intervenira! pri njem zaradi incidenta v Hi-das-Nemetiju povodom aretacije češkoslovaškega železniškega uradnika Vinka Peche- Pri tej priliki je obrazložil zunanjemu ministru mnenje svoje vlade, da je Madžarska s tem postopa-njem kršila pogodbo sklenjeno med Češkoslovaško in Madžarsko glede skupnih obmejnih postaj. Obenem je zahteval pojasnila, na kakšen način misli dati Madžarska zadoščenje. Zunanji minister Valko je izrazil v odgovoru svoje začudenje nad stališčem Češkoslovaške ter zavrnil domnevo, da bi bila Madžarska z aretacijo uradnika, ki je bil zaloten pri špijonaži, kršila sklenjeno pogodbo, ki se nanaša zgolj na ureditev medsebojnega prometa in ne more šči-titi špijonov. Prosil pa je češkoslovaškega poslanika, naj češkoslovaška vlada pismeno spo-roči, kaj smatra za kršitev pogodbe in madžarska vlada bo takoj izvedla najstrožjo preiskavo. Po njegovem mnenju ima Madžarska mnogo več vzroka, da bi se razburjala zlasti še, ker je Češkoslovaška brez pravega povoda ustavila promet in umaknila svoje uradništvo s skupne obmejne postaje, kar predstavlja po mnenju madžarskih krogov eklatantno kršenje sklenjene pogodbe. — Praga, 6. julija. Iz uradnih krogov se izve, da bo češkoslovaška vlada za enkrat pustila ob strani vprašanje krivde ali nekrivde uradnika Peche ter se omejila zgolj na to, da protestira zaradi kršitve pogodbe o skupnih obmejnih kolodvorih, sklenjene leta 1926. Madžarska je s tem, da je ovirala češkoslovaškega uradnika pri izvrševanju njegove službe, prekršila člen 23 omenjene pogodbe, ki zasigura uradnikom obeh držav svobodne gibanje v službi. Protest Češkoslovaške se opira na določbe tega člena. Češkoslovaška vlada zahteva zadoščenje in garancije, da se slični dogodki v bod oče ne bodo ponovili. — Budimpešta, 6. julija. V zvezi z včerajšnjo cJem,arš*> češkosfcovaškega poslanika Palliera poročajo današnji listi iz uradnih virov, da Je nadaljnl razvoj konflikta odvisen od Češkoslovaške. Ce /eli Praga mirno likvidacijo spora* se mora odreci diplomatskim represalrjam in obnoviti predvsem uči- njeni promet. Če pa se to ne bo zgodilo, bo madžarska vlada seveda čuvala svoje interese ter uredila svoje nadalj-ne korake po ukrepih Prase. .Madžarska vlada želi, da bi $e pogajania za poravnavo spora vršila v Budimpešti. S tem predlogom je sinoei odpotoval madžarski poslanik v Prago. — Praga, 6. julija. »Češke Slovo« poroča, da sta b3a včeraj aretirana madžarska državljana Josip Kadhot in .Tamiš Ga^per zaradi šptiotiftže- Oba sta de.canje prizna1 a in K >sta izrooena vo-jaškeinu sodišču. Alejo sta prekoračila brez potnih listov. Zgradba modernih hotelov na Jadranu Ugodna ponudba ameriškega koncerna. — Zgradil bi se že pri-hodnje leto velike hotele na Sušaku, v Splitu in Dubrovniku. Beograd, 6. julija. V gospodarskih krosih je vzbudila veliko pozornost akcija velike-ga ameriškega hotelskega koncerna, ki ho-če zgraditi več hotelov na našem Primorju in v drugih klimaških krajih. Gre za zgra-ditev treh velikih Viotelov v Dubrovniku, Splitu in Sušaku, ki bi i-neii na.imanj 500 sob. Ostali hoteli, ki naj bi se zgradili v gorskih krajih, bi imeli do 250 sob. Te po-nudbe proučujejo sedaj v ministrstvu trgovine in sicer v oddelku za tuiski promet. Pričakuje se, da bo to vprašanje v nai-kraišem času ugodno rešeno in da bodo mogli pričeti že v jeseni ali naikasneje spomladi prihodnjega leta s prvimi deli za zgraditev velikih hotelov. Priprave za prvi papežev izhod iz Vatikana Pri tej priliki bo največja proce šija okrog Petrove cerkve- Papež ne zaupa Mussolinijti. Rim. 6. julija. Za veliko procesijo, ki bo povodom prvega izhoda papeža iz Vatikana 25. julija na trgu pred cerkviio Sv. Petra jn ki se je udeleži tuđi papež je že đolo-čen program. Procesija bo šla Iz sikstinske kapele do Portika skozi desno kolonado nazaj v cerkev Sv. Petra. Na trgu pred cerkvijo bo postavljen oltar, izpred katere-ga ho papež podelil občinstvu svoj blagoslov. Trg Sv. Petra kakor tuđi bližnja Pi-azza Rusticucci bosta zaprta od vojaških čet. Udeleženci procesije bodo ure.ieni v skupinah oko!; obeliska, za zastopnike di-plomatskega zbora in oblasti pa bodo postavljene tribune na stopnicah. ki vodijo k baziliki. Cerkev Sv. Petra bo izprazniena med procesijo, ki se bo vršila pozno popoldne- Papeža bodo nosili na nosilnici pod baldahinom. Procesije se bo udeležilo tuđi nad 300*3 semeniščnikov, ki bodo došli iz vseh krajev sveta na kongres v Rim. Svečanost bo trajala eno uro. Zvečer bo kupola cerkve Sv. Petra in kolonade svečano iluminirane. Rim, 6. julija. Papež jp ođređil, naj mu nuncij pri italijan&ki vladi osebno veako soboto poroca o svojih podlih. Papež želi vršiti na ta način osebno nadzorstvo nad uporabo lateranske pogodbe in konkordata ter nad katoliško vzgrtjo v £olah. Mussolinijeva jahta Rim, 6. julija. BK sa avstrijska vojna la-đia »Taurus*, ki je bila svoječasno stacijn-nirana v Carigardu in je po vojni pripadla Italiji, je prirejena za jahto ministrskega predsednika Mussolinija, ki bo ž njo na-pravil poleti več potovanj. Ladja ima dva majhna 57 mm topa in je dobila ime »Au-rora<. Nova španska ustava Madrid. 6. julija. l);mt\s je bil parlamen-ni predložen zakonski nacrt o novi spanski ustavi. Po tfm nacrtu se priznava za Hr-favno cerkev rimskokatoliška in apostolsko katnliška rerkpv. Vsem drugim crrkvani je dovoljeno svoboZeppeIinovo- pot okoli sveta vlada toliko zanimanje, da so že sedaj vei prostori raz-prodani in da morajo odklanjati vse nove prijave, kljub ponudbam visokih preplačil. S čolnom preko oceana »%\york, H. julija. Davi je "J^ietni N'or-vežan David Turner krenil z malim, jedva pet metrov dolstim čolnom. opremljenim z malim pomožnim motorjem na pot preko meana. IVi^tati hoče v svoji domovini. Računa, o!skim letom ustanove višja ženska obrtna šo!a v Zagrebu, strokovna obrtna vola za brodogradnjo na Korčuli i;i >tro-kovna obrtna šola za montanistiko in klju-čavničarstvo v Senju. Kraljeva zahvala — Beograd, 6. julija. Vladno predsed-stvo je izdalo danes naslednji komunike: Nj. Vei. kralj in kraljica sta sprejeli povodom rojstva tretjega kraljevića dne 28. ju-nija mnogoštevilne čestitke z vseh strani naše države in iz inozemstva z izrazi narodne radosti in ljubezni ter s toplimi že-Ijami za srečo kraljeve rodbine, kraljevića in vsega kraljevskega doma. Predsedstvo vlade izreka po najvišjem nalogu vsem in vsakemu posamezniku zahvalo. 2 Bleda Bled, 6. julija. Danes je kralj sprejel v avdijenci župnika Bekavca iz Pitteburga v Ameriki, ki se je po 291etni odeotnoeti vr-nil v domovino ter zaprosil za avdijenco, da bi pozdravil kralja in ^e mu poklonil v imenu izseljencev Srbov, Hrvatov in Slo-vencev, ki jih je v Pitteburgu in okolici okoli 100.000. Po avdijenci je župnik Beka-vec odpotoval v svoj roj?tni kraj v Hercegovino. Bled, 6. julija. Življenje na Bledu pote-ka povsem normalno. Gostje odhajajo in prihajajo novi, pričakuje pa se prihod na-daljnih diplomatov, ki še nieo došli iz pre-stolnice. Rumuneki poslanik Filidor, ki se je mudil dalje ča^a na Bledu s svojo sopro-go je danes zopet odpotoval. ZakljMček kongresa Udruženja nliiinacu — Beograd. 6. julija. Včeraj zvečer je Hil zaključen kongres Udruženja glumaca z izvolitvijo nove uprave. Soglasno je bila izvoljena vsa dosedanja uprava s pred^ed* nikom Bozo Nikoličem na čelu. Prvi albanski konzulati Tirana. 6. julija. Danes je bil parlamentu predložen zakonski nacrt, ki predvideva uslanovitev albanskega Ljeneralnega konzulata v Skoplju- Današnji listi pozdravl.jajo ta ukrep vlade, in izražajo željo, da bi usta-novitev konzulata porobila gospodarske slike med Jugoslavijo in Albanija. Ob euem je bila sprožena misel, da bi se v istem cilju osnovni konzulat tuđi v Podgorici. Zopet korupcijska afera v Pragi — Praga, 6. julija. Kakor poroča > Ćesko Slovo«, so Pri okra.ini tinanenf direkciji v Pragi odkrili nove sleparije Gre za nerednosti pri carinjenju ino-zeinskega blaga. Proti več tvrdkam je hfla uvedena kazenska preiskava. Ražen tega na je bilo aretiranih več cari-nikov. Eden i/med njih se je na poti v preiskovalni zapor ustrelil. Uvedena preiskava še ni zaključena. Odpor proti Voungovemu nacrtu v Franciji Senzacijonalen govor bivšega ministra Marina. — Yungov nacrt bi zasigural Ameriki gospodarsko nadmoć nad vso Evropo, Francijo pa bi spravil v gospodarsko suzenjstvo — Pariz, 6. julija. Bivši minister za pokojinine Marin, ki pripada republikanski demokratski uniji vladne većine, je imel včeraj na nekem protestnem zborovanju \elik govor proti ratifikaciji pogodbe o rraneos-kih vojnih dolgovih v Ameriki in proti Youngo\emu nacrtu glede uredit-ve reparacijskega vprašanja. V svojem go\oru je nagiašal. da hi spre-jetje teh pogodb silno obogatelo Ameriko in pojačalo njeno gospodarsko nadmoć ne samo nad Francijo, marveč nad vso Evropo. Francija bi bila za dolgih 62 let podvržena trihutu, ki bi se stekal v Ameriko in tako ogrožena v svojem gospodarskem raz\oju, da *e to sedaj ne da niti približno pojmiti. Youngov nacrt nedopušca niti naiprimitivneiše vojaske kontrole nad desnim predelom Poren.ia, kar nudi edino garancijo /a varnost Francije. Od Youngovega nacrta bi imeli vse koristi samo Amerika in Nemčija, vse slabe posledice pa bi morala nositi Francija. Tega se mora zavedati tuđi Anglija, ki zelo greši, ko se tako zavzema za po-puščanje Francije. Tudi Rumunija je nezadovoljna Protestna nota Rumunije v Londonu in Parizu. — Krivica je storjena tudi Jugoslaviji. — Bukarešta, 6. julija. Generalni tajnik rum unske ga zunanjega tninistr-stva Gafenko je dal zastopnikom ino-zemskega in domaćega tiska pojasnila o stališču, ki ga je Rumunija zavzela napram Voungovemu nacrtu. Rum unska vlada se je odločila, da izrazi svoje globoko nezadovoljstvo nad tem nacrtom ter je obvestila tudi vlade v Pari-ziu Londonu in Rimu, da bo na politični mednarodni konferenci nastopila proti temu nacrtu in da ne bo spreiela tozade\Tiih skiepov, ker se ie edlno na- pram Rumuniji in Grčiji zanemarilo načelo, da naj reparacije slu/ijo za po-kritje vojnih dolgov. Italija je dobila po Voungovem nacrtu \eč kakor bi ti imelo pripasti po odlocitvi konference v Spaa. Krivica ie bila po\zročena tudi Jugoslaviji. Po določenih anuitetah, ki so ziasti v prvih let ih zeio mjijhne, Rumunija ne more niti plaćati dobat, ki jih ie naročila na račun rep*raci.i v Nemčiji. Stališče rumunske vtede bo zelo energično v ohrambi načdf kl so veljala tudi za vse ostale države. Izid parlamentarnih volitev na Nizozemskem Volitve nišo prinesle znatnejših izprememb v strankarski konstelaciji zbornice. — Vse stranke so obranile svoje posestno sta nje. — Haag, 6. julija. Pri volitvah v po^ slansko zbornico so obdržali katoličani in socijalisti svoje posestno stanje pa tudi drugače nišo nastopile nobenc znatne izpremembe. Po volitvah 1. 1925 je prišlo v zbornico 30 članic takozva« ne katoliške državne stranke, 13 proti; revolucionarnih kalvinistov, 11 pristan šev katoliške zgodovinske stranke (ki pripadajo konzervativnemu krilu zbor* niče), 9 liberalcev, 24 socijalistov, 7 ra* dikalov, 1 komunist, 1 agrarec 2 refor* mirana protestanta in dva pristaša dru* gih strank. Ker je bila parlamentarna koalicija zaradi nasprotstva med kato* ličani in protestanti ter zaradi odpora dela katoličanov proti sodelovanju s socijalisti nemogoča, je prišel tedaj na krmilo izvenparlamentarni kabinet dc Geer. Pri sedanjih volitvah je tekmo* valo za 100 mandatov poslanike zbor« niče 37 strank s 644 kandidati. Vlada de Geera je odstopila, da bi nudila kraljici možnost, imenovati parlamentarno vlado, ako bi prinesle nove volitve za to ugoden izid. Potek volitev pa ni pri* nesel zaželjenega uspeha. Katoličani so ohranili svojih 30 mandatov, socijalisti pa svojih 24 mandatov, dočim so proti« revolucionarni kalvinisti dobili 12 mandatov, katoliška zgodovinska stran« ka 11 mandatov, libcralti 8, radikali 7, reformirani protestanti 3, komunisti 2 mandata dočim so tri nsta'e stranke dobile po 1 mandat. Dve zanimivi dunajslri senzaciji Socijalni demokratje očitajo vladi tajne z\eze s Heinrnehrom, ti pa socijalistom, da skrivajo orožje. Dunaj. 6. julija. »Arbeiter Zeitung< po-roča kot velik© senzacijo, da ohstoji med aTstrijskim Tojnim mini>tr*tTOm in Heiin-wehrom sporazum o sodelovaniu kakšnih izeredov in nemirov. Na podlaci tfga sporazuma j« doloeeno, katera po*ilopja ima ^a?e*ri Tojast^o in katera Heimwehr. Vojno mini«trstTo to od kritje odi orno demantira, Dunaj, 6. julija. Kakor poročajo iz Mdd-linsia je tamkaj v četrtek zvefer pogor?la neka baraka, v kateri j> imel mitar Korn-fel<1 svojo delavnico. Med požarom ro #e Čule strelom podobne eks-plozije. Pri pozn«*)-§i prei^kavi so odkrili ojznjeca^ci na pod-fitreSju dve »trojni puški in 4 wboje municije, kar to v«e iiročili oroinižtvu. Baraka, v kateri so naSli orožje, je baje lant d^luv-skega telovadnega društva in «toji ni 7<*rr\-ljišču socijalno-demokratikega k-ga društva. Trgovina s sužnji zopet oživlja — Pariz, 6. iulija. Strokovniak Društva narodov dr. Meizan je predložil Društvu narodov svoje poročilo o trgovini s sužnji. V tem porovilu uscotavlja, da se v Arabiji, Sudanu ;n Abcsinij; trgovina s sužnji na novo poživlia. Na leto prodam nad 3000 crnih su.'niev. V pristan'šću Džide ie davni suženiski trg v neposredni blizini konzu-latov evropskin držav. PovpreČna cena za cnega sužnja znaša približno 2000 mark. Cena mladih zamork je znatno višja. Na ozemlju Jemena je suienjstvo tako raz^ir-jeno, da je število sužnjev večie, kakor pa svnbodnih ljudi. Krvava družinska tragedija — Pariz, 6. julija. Krvava rodbinska tragedija se ie te dni odigrala v Mali vaši pri Rennesu 2eno nekesa kmeta, ki je bila nedavno obsoiena zaradi neznatne tavine na dva meseca zapora, je ta kazen tako potrla, čeprav ie bila sano pojioini dj it sklenila izvršiti samomor ter konCati tudi življenje svojih treh otrok v starost1 2 do 6 let. V odsotnosti moža je spečim otro-kom razbila s sekiro glave, nato pa slušala izvršiti samomor na ta način, da si je popolnoma odsekala eno nogo in eno roko ter si z nožem prerezala grlo. Grozno deja-nje je sele naslednjega jutra odkril mož. k! se je vrnil z dela domov. Ženo so v brez-upnem stanju prepeljali v bolnico, vsi trije otroci pa so mrtvi. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska bona danes ni poslovala. V pro*tem prometu eo notirali: Amsterdam •22.87R-5, Berlin 13.5725, London '276.21, \ewyork 56.87, Milan 297.95, Pan* 222.90, Praga 168.60, Curih 1095.9, Ounaj R011. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd, Q 13. London 25 2125. Ne*york 520, Panr 20.34, Miltn 27.20. Bct hn 123.80. EhiTiaj 75.10, Praga 1539. Budimpešta 90.60, Bukareita 3.0825, 9otm 3 TS Stran 7 »SEOVENSfCT NAROD«, dne 6. juttja 1929. 'pv T.V Anica Justmova dobila prvo nagrado Izid snočncga žrebanja za nagrade k filmskemu glasovanju. Ljubljana. 6. julija Sinoči se Je vršilo v Elitncm kinu Matica pri zadnji predstavi žrebanje za nagrade k filmskemu glasovanju. Kakor je bilo priča-kovati, je bil kino razprodan. Naval občin. stva je bil kljub poletni vročeni tako velik da so bili zasedeni ćelo priklopni sedeži. Većina obiskovalcev je bila »nedeljska« Na sporedu ie bil film »Jahta sedmerih gre-hov« v katerem nastopa v glavni vi os:; priljubljena isrralka Brigita Helm. ki je dobila za Greto Oarbo največ glasov. Po drugem aktu je zasedla komisija, ob-stoječa iz zastopnika uredništva »Slov. Naroda^, vodstva kina Matice in glasovalcev svoj prostor na odru, nakar te ime! k. Pavel D e b e v e c kratek govor. ObČinstvo, kopr neč po nadalievanju vžieajočega filma, je postajalo nervozno zato je bilo treba govor čimpre] zaključiti. Prošnji, naj bi pomagala pri žrebanju, se Je liubezJijivo odzvala neka gospodična iz parterja, nakar je bilo po nienj »srečni« roki izžrebanih naslednji/i 30 dobitnic in dobitnikov. Brezplačn! sedež v loži za tri mesece dobi Anica Justinova. Vrhovčeva u!. 11 BrezpUćen sedež v loži za en mesec dobe: Robert Richtman, Stavbna družba d. d. Vrtača 5f Volbenk Pole, dijak. Krekov trg 10, in Milan Vrhovnik. Vrhovčeva ul. 3. Đrezplačen sedež v loži za dva meseca dobi Jakob Grčar, železniški uradnik pri direkdji državnih železnic. Brezplačeti sedež* v loži za r!1mbMeneJšIh Icralcev s podpisl dobe: Oina Stehiberjfova. poštni predal 9, Hinfco Sircelj, železniški uradnik pri direkciji drž\ železnic, Stane BricL nniverza Pavel Arneč'Č. železniški uradnik pri direkciji državnih železnic, ga. Minka Stru-nova, Lepi pot 6., Pavla Rozmanova, Breg 14., Alojzij Gresarorič, diiak, Bleiweisova cesta 15., Julija Rofškova, študentovska ulica 11. Ciril Soukal, Pred škofijo 2 in Ruža Juvanova. MikloŠičeva cesta 8. Dobitnice in dobitnik! naj se zglase pri vodstvu Elitnega kina Matice, kler naj se izkažejo z drugim delom glasovnice. Novo mestno kopališče v Mednem Te dni je bilo otvorjeno novo mestno kopališče v Mednem. — Kopališče ima 200 omaric in 46 kabin* Tuđi ljubitelji Save pridejo t polni meri na svoj račun. Ljubljana, 5. julija. 58a kopanje in sotnčenje je bilo prejšnja leta v Ljubljani nezadostno poskrbljeno. Pred in med vojno smo imeli eno samo ko<* pališce, Kolezijo, v kateri je bilo seveda premalo prostora. Največ Ljubljančanov se je kopalo na prostem, na Ljubljanici, na Sa* vi m Gradaščici, mnogi so pa ostali raje doma. Po vojni so se razmere temeljito izpre* menile. Pomena teles-ne kulture in snage smo se račeli zavedati tuđi Slovenci. Po* manjkanje primernih kopalisč je postalo perece vprašanje za vse sloje. Kolezija, ki fe pred vojno ni zad'ostovala, je postala premajhna in pretesna. Vsi Ljubljančani se ven-dar nišo mogli kopati v malem kopali* 5ču, ki je imelo komaj 50 kabin in kaki'h 100 otnaric. Da ustreže prebivalstvu, je mesrna občina sklemla zgraditi na Ljublja* nici večje kopaliSče. In res je postavila na desnem bregu Ljubljanice lično kopališče, ki je bilo vsako leto prav dobro obiskano. Toda izkušnje so pokazale, da tuđi ko* pališče na Ljtrbljanici ne zadošča. Ljublja* na šteje 60.000 prebivalcev, od katerih se poleti, zlasti ob ned'eljah in praznikih, kop* lje najmanj polovica, ob delavnikih pa naj» manj 8 do 10.000. Za vse te množice je po* stalo tuđi kopališče na Ljubljanici premaj* hno. Nekaterim je bila Ljubljanica preveč od rok, drugi so si želeli kopališča na Savi, tretji zopet v mestu samem. Prva, ki se je lotila tega vprašanja, je bila SK Ilirija, ki je pričcla že lani graditi pod TivoHjem moderno spoTtno kopaliSče ki ga je leto« dmfradila. Kako potrebna je bilo to kopališče, ljiiča pretirano odlnrpnino. Pogajanja so se razbila in ie je kasalo, da bo tuđi let os ka« pdiSđe oa S*ri p«dto r Toda Občina je pa kljub temu sklenila zgra* diti primerno kopališče na Savi. Ker na Je* žici in v Tomačevem ni bilo mogoče dobiti proti zmerni odkupnii primemega zemlji* šča, je občina sklenila zgraditi kopališče v Mednem. Medno, ki leži med Medvodami in St. Vidom, je bilo še nedavno Ljubljančanom malo znana vasica, a je zdaj glavno izhodb šče nedeljskim izletnikov, ki hodijo čez Go lo brdo na Katarino, oziroma izletnikov, ki hodijo na Grmado po novo markiranih po» tih, po NVestrovi poti in tako zvani plezal* nf turi mimo Turnca. Medno leži na desni strani Save, na nasprotni strani so pa Vi* kerče. Ker je okolica ravna, se odpira pogled na Kamniške planine in Karavanke ter na Polhovgrajske Dolomite. Radi krasnega razgleda, bistre Save in čistega planinskega zraka je postalo Medno nekako malo leto* višče, ki ima vedno več obiskovalcev. Zato ni čuda, da je občina sklenila zgra* diti kopališče v Mednem. Pretekli mesec so začeli kopališče graditi. Zemljišče, na kate* rem stoji, je last šentviške župnije, ki ga je občini odstopUa po zmerni letni najem* nini. Te dm je bilo lično zasilno kopališče, ki ima 64 kabin 200 omaric, dograjeno. Ko* pališče je leseno, zidana je samo srednja z^radba, v kateri so blagajna, bife in upra* viteljevo stanovanje. Popolnoma ločeno je zgrajeno straniiče. Občina je napravila do kopališča lepo pot, iz kopališča samega pa vodijo stezice naravnost k Savi. Cez Savo je Uidi mosti* ček na sosedni otok, ki ga bo občina tuđi vzela v z-akup. Pri kopališču so prostori za balinanje, nogomet in razne igre, V tem po* gledu je torej v Mednem zdrženo prijetno s koristnim in ustrženo bo zlasti onim, ki se radi gibljcjo na svežem zraku. Za lačne in žejne želodce skrbi gostilničar Cirman iz Št. Vida, ki ima bife v najemu. Ceprav je kopališče zelo priprosto, je vendar zgradba veljala mestno občino okoli 200.000 Din. Ljubljančani imajo torej zdaj $tiri kopa« lišča in še peto na Savi. Kopališče v Med* oem je po legi sicer idealno, im* pa to na* pako, da je predrago. NTe gre za vstopnino, ki znaša samo 3 Din za tri ure — pač pa za dohod. Medno je namreč oddaljeno 9 km od Ljubljane in je pešcem preveč od rok. Kdor ima kolo, si pač ne beli glave, bolj koČljivo je pa za druge, ki so navezani na avtobuse. Do kopališča vozi namreč vsako uro rnestni avtobus. Enkratna vožnja sta# ne 5 Din in nazaj tuđi 5 Din, to pa samo v primeru, če se kopalec pelje obverno tja in nazaj. Drugače stan** enkratna vožnja 7 Din. Vožnja do Mednega velja torej t avtobusom 10 Din, vstopnina 3 Din, za vsa« ko nadaljno uro še 2 Din. Stiriurno kopanje velja torej 15 Dini To je pa odločno pre« več. Na ta način Medno prav gotovo ne bo privabilo Ljubljančanov. Kakor čujemo, namerava mestna občm« odnosno maloželezniška družba znižati ce* ne, kar bi bilo končno tuđi v njeno korist. Upamo, da se bo to čimprej zgodilo. Novi civilnosodni postopek član Vrhovnega zakonodajnega sveta in profesor beograjske univerze dr. Arandje-lović je napieal za >Vreme< Slanek o prav-kar v Vrhovnem lakonodajnem svetu pro-učenem nacrtu zakona o civilnoaodnftm post opk u. Njegova izvajanja osvetljujcjo novi zakon 6 srbijanske strani, to je 6 strani do-sedanjega srbijanekega civilnosodnega po-etopka. Arandjelović izvaja med drugim: Doslej smo imeli šest pravnih področij, kjer «o veljali razJični civilnosodni postop-ki: Srbijo, Hrvatsko, Vojvodino, Boeno in Hercegovino. Crno ^oro ter Slovenijo in Dalmacijo. Tako stanje je moralo nujno raz-jedinjevati, ne pa z/lruževati naš narod. K temu se je pridružilo še to, da so ti postop-ki ponekod zactareli in da ne odcrovarjajo potrebam modernega pravnega življenja- Srbijanski in hrvatski zakon sta slonela na načelu pismenega pofitopka, kar je omogo-calo. da bo 8tranke zavlafevale tožbe v ne-doglednort. Crna gora je imela v načelih dober zakon, a v podrobnostih ni odgorar- jal sodotaemu obaegu pravnega iivlj*nja. he Slovenija in Dalmacija eta glede civil-nosodnega postopka na viiini. Zato je bil tam vel javni zakon «prejet kot podla ga za novi zakon, ki bo veljal za vso državo. Po eplošnem priznanju i teoretikov i praitikov je ta iz Avstrije prevzeti zakon o civilno-eodnem po« t opk u eden najmodernejših in najpopolnejSih na svetu. Z načeli ustmenosti, neposrednosti in svo-bodne ocene dokaznih sredatev ee om^goča ugotovitev materijalne retnice, se akrajša toibeno poMopanje in »e preprečujejo v?a-kovnstna zavlaČevanja. Po novem zakonu ne bo več, kakor doslej v Srbiji, tožitelj gospodar §pora, marveC so-dišče. Ocena dokaznih ©redstev je popolnoma prepuŠČena eodniku. Sodniku je dovolje- no, da zasliii neomejeno ttevilo prič. Me«to preve^ povdarjene priaege §e bo upora bljal >dokaz z zaaliftevanjem ftrank.c Novi zakon bo mogoče uvesti v pokraj i« nah, kjer to doslej oostojtli drugi po»top» ki, Ie v primeru, da bodo i todna oblast i sodniki popotnoma na višrni svoje naloge. Zakon o civ.-soi. po«toteva štedenje. kar je popolnoma prav in za današnje čaše primerno. štedi ti moramo tuđi z moč-ni: tako s človeškimi kakor tuđi z živalskimi in motornim! Stedenie z močmi pa ne obstoji v te-n, da jih zametavamo, ampak v tem, da iih primerno in korlstno izrabUamo. Pisma nišo težka in za pobiranje r>lsem po nabi-ralnikih je vsak konj dober, da lc vleče prazen voz. Tak konj lanko nadomešča v svojem poslu veliko boljšega in močnejše-ga konja ter ga s tem pHŠtedi za večja in težavnejša dela. Gotovo je vse tako ureieno, da ome-njeno kljuse svoje de!o o pravem času opra vi in da nič ne zanudi. Kdor mu pa kljub temu ne zaupa, lahko nese svoje pismo v nabiralnik glavne ali kake drus:e pošte v mestu. Vse te pošte se poslužujejo za svoje prometno sredstvo avtornobilov. Ali so pešci brezpravna raja? V ponedeljek 17. junija je prineeel »Slov. Narod« iz policijske kronike veet, da je moral Slletni 2ilič Ferdo, po*eglednik fi-nančne kontrole, zaradi težke poškodbe v bolnico, ker se je neki jezdee zaletel vanj in ga podrl na tla, ko je šel proti Ježili na izprehod. Da se ne bi mislilo, da je šel g. Žilič proti Ježići morda po sredi Dunajske ceste, kjer bi bil izpostavljen taki nevarno-sti, moram kot očividec povedati, da g. 2i-lič &ploh ni šel proti Jezici, marveč od Ježiće po poti, ki vodi med. poljem proti gozdu v Klecah. Ne vem, ali je g. Zilic" kaj ukrenil, da se nezgoda oblastveno preišče, domneval fiem pač, da bo to storila policija. Zato sem tuđi upal, da bo 3 tem konec dirkanju po polju in travnikih v tem okolišu, katero sem Že preje ponovno opazi 1. Očito gre za Kolo jahačev, pri katerem so oficirji, rivi-listi in tuđi ženske v moški obleki. Upal sem tuđi, da bo taki družbi zaleglo že veliko ogorčenje izprehajalcev — bila je nedelja, 16. junija, — ki se jih je gčaeoma precej nabralo in ki so bili priče, kaj se je zgodilo in kako poetopalo. Vendar v tem pričakovanju sem se zelo nno- til. NelenirEno in neovirano galopi rajo jahači po tem polju Se nadalje, pa ne morda po takih potih, kakor je uvodoma omenje-na, ampak kar po stezah in travnikih, bal tam, kjer so redno izprebajalci, pogoeto tuđi otroci. Verjamem, da so to prijetna tla, vendar na račun tuje la«tnine, na ne varao? t za druge pa gojitev takega eporta nikakor ni dopuetna. 2al, da peki ne moremo frfati, ko ie eredi polja in travnikov nimamo miru. Eden ismed uboge pare peifeT. Lovec na radlovalove Tam nekje za Bežigradom je neki go* spod, ki je navdušen lovec. Ker pa je s svojo flobertovko polovil, ozir. pottreljal vse ptice v ivojem lovskem revirju, se je sedaj z navdušenjem spravil s svojim viso* kofrekvenčnim aparatom na uboge radio« valove. Je pa tako ustvarjen, da »c skoro bojimo zanj, da se sam ne ujame v tvojo čudovito Iovsko tehniko. Pravijo, da radio# valovi neposredno vplivajo na možgane, za* to se jih radio«lovec tako salamensko boji. Naj pa bo potolažen v svoji rargreti do* mišljiji in mu odkrito povemo, da radio« valovi še nišo nikog a r odnesli s seboj in ga obenem tem potom pro*imo, da bi sploh opustil ta lov, ker zna biti sčasoma res ne* varen. % Mno^ peiisdeti. — Izcređl pred kavarno v $HkL 4. t m. ste objavili v rubriki »Besedo imajo naši čitatelji« pod naslovom »ProJnJa policiiske-mu ravnateljstvu« popolnoma upravičene pritožbe proti pogostim nočnim kravalom pred kavarno v £iški, proti katerim oblast-va ne nastopijo s potrebno odločnostjo. Pi-sec dotičnega članka pa dela za izgrede ne-upravičeno soodgovornega tuđi mene kot lastnika hiše. Izjaviti moram z ozirom na to, da sem si dovolj prizadeval odprtvltJ večne krjvale in izgrede pred kavarno in v kavarn.. Moje intervencije pri oblastvih, tuđi pn policijski direkciji in na policijski stražnici — ki leži notabene skoro nasproti kavarne — m žalost doslej nišo lmHe za-željene^a učuika, odpoved ktvarniikega lokala icdirii najemnici p^ lrži za srd.ij te nerešena pri sodisču. — Ivin Zupančić*. — Tiskarski Ikrat ie zazreiil v včeraj. šnjem članku »Svetovna razstava v Barceloni in slovenski pamflet« napako, ki kvari zmisel celega stavka. Konec druzesa stavka v prvem odstavku se mora glasiti: » ... vsiljivce in notorne nesposobneže. ki so obenem često nespodobnciJ.< Stavbno gibanje v Ljubljani Na Privozu ima «vojo lično vilo Aaton Simigajda spravljeno pod streho in tuđi ie ometano. Vrše se še manjša zidarska dela. Pribodnji teden se bodo slikale sobe in slagala tla iz ploSfic. V vili bo kletno stanovanje sa hišnika ter stanovanje v visokem pritličju in v prvem nadatropju- Zidaraka dela izvrSuje etavbno podjetje Slokan & Svetioa. — V Veliki čolnareki ulici si ^radi visokopritlično vilo z enim nadatropjem gospa Smrekar. Temelj iz kamna in betona je dograjea, sdaj je ▼ delu zidovje iz zidne opeke. Vila bo prirejena tuđi za podetrešno stanovanje. Zidaraka dela je prevzel stavb-nik Matko Curk. — Na Opekarski cesti pri-zidava Karei Paradil avoji hiii, ki jo je nedavno kupil od Jankovi&a, Se eno sobo. — Kocjanova pritličoa bida ob Ce«ti na Loko je sunaj in znotrtj povsem prenovljena. Ima velika moderni okna in v aobali nova vrata. Zdaj ee izvršujejo mizaraka dela. Zidarska dela je izrrfcl aUvbnik Matko Curk. Na Zeleni poti eo začeli ta teden kopati svet sa visokopritlično, enonadstropao Mah-kotovo vilo. Temelj bo iz več jega kamenja in betona. V viti boata dve stanovanji in «i-eer v visekem pritličju in ▼ prrem nad-stropju- Zidaraka dela ima v roJuh ttavb-nik Matito Curk. — GoatilnJ2ar Rudolf Sknlj bo «vojo, na oghi Florijanske in Roi-ne ulice stoješo enonadttropno hiio vađig-nil v dvonadetropoo poalopje. Zdaj raskri-vajo streho. Tuđi t Zeleni jami ae je lani in leto« fiezidalo veC hii. Vekoslav Bergant, lito^raf v tvornici Satarnus, ima svojo bJ5o v trro-bem sgrrajeno in pokrito. V blifajih dneh &e itene ome€ejo, na kar ae bodo aobe po-slikale, vrata prepletkala, napravila tla, peči in ognjišča. V hi li bo kletno, vi sok o-piitlično stanovanje. — Ravno tako ima povećem dograjen svoj dom ielezniški uslui-benec Rudolf Mohor. Zdaj »e «tavijo stropi. Zidovje bo v kratkem ometano, na kar •« izvrSijo ie ostala stavbna dela. — Nekoliko ^— bliže proti Ljubljani rase iz gramosnih tal vi^okopritlična niša Jerneja Blaja. Betonski temelj je dograjen. Zdaj se stavijo stene is zidne opeke. V hi Si bo kletno, visokopritlič-no in pa podstrefaio stanovanje. — V Tvornički ulici, ki je v grobem xg raje na, ei stavi etrojevodja Jo«ip Slanovec visokopritlič-no nišo. Betonski temelj je napravljen, vsi ostali zidovi bodo iz zidne opeke. Hi&a bo imela kletno, visokopritlično m podstrešno stanovanje. Zidarska dela izvršuje stavbnik Karei Gregorec iz Mengia. Na Selu je projektirana iiroka, modema ulica. Xa vzhodni njeni atrani je zraslo že Uni nekaj visoko-pritličnih hil, a rudi leto« se tam pridno sida. Tako si je med drugim i omislil svoj« ognjišče tamkaj tuđi Ivan fealehar. V hili so kletni prostori, visokopritličje in pod-stresno stanovanje. Zidarska kakor tuđi vsa druga dela ao po večini dokončana in bodo stanovanja v kratkem porabna. — Zraven Saleharja je aezidana in »pravljena pod streho viakopritlična. hiš« Ivana Jalena. Zdaj je v delu balkonček pri vhodu in vzi-davajo okenske okvire. Stene so ometane in *e v kratkem pričae « »likanjem *ob, ki bodo vaekako ie prihodnji mesec porabne. — Za Cotičevo visokopritlično hi5o z viao-kim pritliijem se je ta teden izkopal *ret im temelj. Zdaj delajo lesen opel za vladanje betona. — V isti vrsti ob tej ulici koplj^jo 6vet za visokopritlično hifo dimnikar«k?ga mojstra Klančarja. Tako v Zeleni jami kakor tuđi na S*Iu so zidane hiie na suhem gramoznem svetu. Temeljno sidovje je pri vseh iz betona, zbog tega *o tuđi kletna stanovanja suha in zdrava. Prebivalci imajo adravo pitno vodo iz ljubljanekega vodovoda in pa električno razevetljavo, kar je v idrav«tv*»nem oziru velikega pomena. Kupujte |iri tvrdkah, ki inseri-rajo v „Slcvenskem Narsdu"' KOLEDAR. D*nes: Sob. u, o. julij« 1929. k*toUUm: Iziija, pravoslavni: 2X junija. DAVA^VJE :»RIRhDITVE Kino Mmtica: J-ht« scdmirin flrrhov (Brigita Hclm). Kino Ideal: Ljub:mkanje Prireditvš Zvezc drlivn h name5č«»crr v hotelu Ti vol i \ogometna tekma Ilirija — 6Vt na igri* šču Ilirije ob IS. Hu9ova proslava CeSke obec ob 30. v Zrtrći PRIREDIT\'E V NEDELJO Kino Maticu: Jahta sedmerih greho-v (Brigita Helm). Kino Ideal: Tajnost cirkusa Birre (fiar^ r>* Picl). Podroimiki njem na Strtliiću Javmm Ulcnadba štepanjfkcga Sokoli ▼ Mepanji vaši. Sogometna tekma Ilirija — Bara na igri« šCu Ilirije ob ls. DE2l'k\E iEKARNE. D*nes in jutri. Piccoli. Dunai«ka cesta, Bakarčič", Sv. Jakob« trg. Iz policijske kronike Ljubljana, 6. juli ja. Po Prešernovi ul:ci h 3. t. m. ve«i! t precejšn j brzino neki avtoniobilist. Ker so omenjenega dne baS popravljili cesto, so ležali na njf kupi framoj* \n prsti. Avtomobilist je s precejSnjo naglico zavo* ril v kuD gramoza in posledica ie bila. da ie debe! kamen odlete! s ceste v izložbeno okno tvrdite Marije Sedej. Kamen je veliko Sipo razbii in ima modi^ka M«0 Din škade. Ga. Sedejeva ie zadevo prijavila policiji, ki je ujotovi!a, da je vozil po Pre-Jernovi ulici trjo^ec Milan M. iz Novr vasi pri Lecatcu. Radi nepreviđnih voženi, diviajoiih ko-lesariev in v >zm'fcov je davi in včeral na policijo prispelo več ovado. V Bohnričevi ulici sta dva kolesarja vorila precej brez-obzimo :n zaletela sta se v kup tramoza ob cesti. Oba sta padla in se fako tffko poškodovala, da su jo morali z realnim vozom prepeljati v bolnico. Potolkla sta se na obrazu, po rokah in nozah. — Radi neprevidne vožnje $ kolesoti je bil ovađen Rudolf P., kf se je na Konrresnem trgu zaletel v nekezi sluro. Tipograf Adolf Tekavc je prijavi! na poHdj, da mu je bila ukradena srebrna ura, vredna 290 Din. Smolo ie imel čevljarski pofnočnik Ludvik B. UVrađel je v no« od c«trtka na T^tteV. Ivanu LenarčMffu, »tnu posestnice \t Brejta pri Itu. \z drvarnice skoro nnvo kolo in se odpeljal ž njim v Lfubljano Ker je na kolesu odtrcal ključivnico in ra ne-koHko poškodoval, te 1« odpeljal naravnost v OorCevo garažo na Go*r>osvettVi cesri, CeS naj mu. ta i*>prtvi!o. Toda tu Sa je čakalo nepriietno presetiečenje. Le-nzrčič, ki je menda slutil, kam io bo tat ubral, je prilel takoj za njim h Oorcu. Pozvil je bližnjega strtžnika in dal fanta arerirati. Cevljarček je tatvino takoj priz-nal. Policija ta je izročJla sodišču. Z doma je pobepiil te dni I3f!etn1 Trance Sko'c, stanu/oč na Vodnikovi cesti, fant je srednje postave, okro?Iega obraza, svetio kostanzevih las in sivih oči. Oblečen i« bil v tetino obno^eno obleko. na noran ]'• imel crne čevlje. Policija je prejcla poročilo. da je iz ia« porov kaznilnicc v Stari GradHiki pohegnil Karol Dvoritk, star 23 let, rodom iz Mari« bora. Fant, ki je bil obsojen na prisilno delo, je pobe^nil 2. t. m., obenetn je pa odnetel pa.zniku v kaztiilnici vefl preči lišaje, prepreci izpadanje las in poveča delovanje žlez. ne da bi se po-večal krvni pritisk. Razne žleze Člo-veškegra telesa imajo v sebi razne or-^anične magnezijeve soli v različnih količinah po funkciji važnosti zi telo. Te dni je predaval v Parizu znameniti kirurg prof. Delbert o masrnezijevih soleh kot sredstvu proti raku. Morskim prašičkom in doniačkn zajcern je \priz-tai razne infekcije raka. obenem um je pa prime^al v jed magnezijeve soli. Ce-pil je vse, magnezijeve soli pa ni dil vsem. Ma^TjeziJ ie lečil infekehe ali pa je sploh prepreci! obolenje. dočim so živali, katerim ni dal magnezija, kmalu pogrirrile. Iz tega Delbcrt sklepa, da bi se dal rak lečiti z magnezijem, poseb^ no v prvih Štadijih. Magnezij je zelo učinkovito sredstvo proti zarodku raka, ki se rad pojavi zlasti na spodnjf ustnici ljudi, ki so vajeni kaditi pipo, posebno če je težka. * V slovo Prijetna dolžnost nas veže. da se vsem cenjenim gostom prijateljem in rnancem ki so nas prijatno v Času naleza obratova-rja »restavndje hotela Slon« v Ljubljani blagovolili posečati, najiskreneje rahvalju-jeTM ft izkizano naklonjenost in prosimo, da nas ohraniio v prljarnem spominu. Z ndr?n:m ^po^tovaniem JOSIP IN LCOPOLDINA MASTNAK sedaj jKJsestnfk »vile Mastntk« Dobrna pri Cel)a. Stev. 151 »SDOVENSKI NAROD«, chie 6. ju-Iija 1929. Strta 3 Beli Medved, finančni minister naših gozdovnikov Junak, ki je prepotoval Afriko in s petinti streli ubil tri leve in dva leoparda Ljubljana, 6. iuluar Kar pomlaienega sem se čutil, ko sem prvič stopii v svetišce naših gozdovmkov. Za celih deset let rnlajši sem se zazdel sa-memu sebi. Ta prijetni občutek me je gnal, da sem se hotel nekoliko pobližje seznaniti s temi ljubitelji narave in gozda. V njiho* vem začasnem lokalu v areni Narodnega doma sem jih našel. Vse polno jih je bilo in vsi so bili veselih, žarečih obrazov. Tu fe MI zbran tuđi ves generalni štab, ali ka* kor £d oni imenujejo. Vrhovno vodstvo in Rodov svet. Gre za veliki tabor. Priprave mnogo zahtevajo in zato so vsi na dclu. Ta skrbi za kotle, oni za lopite, ta za kuhinjo, dekleta pridno šivajo in popravljajo šotore. Prav vse sem našel na dclu. Po delu je kra= tek posvet in po posvetu zaorijo naše vsc* lej lepe pesmi, katerim dodajo ^ozdovniki tuđi nekaj indijanskih in pristno gozdovni« Ških. Da ste jih čuli, ' : fe 5e vi pomladili. Zanimajoč se za organizacijo gozdovnikov, sem prosil prijaznoga Belega Medveđa za kratek razgovor. timprej ustanovi Zveza vseh evropskih goz-dovniških organizacij. Govorilo se je tuđi o tem, da bi se prva konferenca ev* ropskih gozdovnikov vršila v Ljubljani in bi se je udeležili Angleži, Cehi, Nemci, Po* ljaki in oni narodi, kjer je razvito gozdov* ništvo. Mi smo s češkimi gozdovniki v najs ožjih stikih, kar je pač umij ivo, če pomi* slimo, da. smo Jugosloveni v vsakem oziru v najtesnejši zvezi s Ćehoslovaki. — Omenili ste, da prvotno ni?te imeli cisto gozdovniške organizacije. Kako pa ste prišli potem do nje? Kot sem že dejal, smo imeli v Sloveniji v začetku neko zmes med gozdovništvom in skavtizmom, kar smo posneli po vzorcu *L e ško slova šk ih junaku volnosti ali narodno sucijalističnih skavtih. Koncem 1. 1924 je vstopil v našo organizacizo Rdeči Volk. ki ima največ zaslug, da smo se preorijentira* li in postali čisto go/dovniška organizacija. Crni Ris in Rdeči Volk sta nam tuđi dala prve slovenske spise o pravem gozdovni* štvu. Zvečer ob tabornem ognju I_>tane>vni obćni zbor organizacije slo« venskih gozdovnikov se je vršil 1. 1925. Do takrat je obstajala organizacija pravzaprav že dve leti. vendar ni bila čisto gozdovni* ška, Kmveč neka mešanica rned gozdo-vni* stvom in stavtizmc ^. L. 1925. se i" organi* zacija reorganizirala, sprejela je načelo in program Ernesta Thompsona Setona. usta* novitelia gozdavništva, in s tem postala ve* ja velike gordovniške organizacije. — Kakšna je razlika med gozdovniki in •karti? — Ce varn povem, kako je nastal skava tizem, si boste na jasnem tuđi o razliki. Po* vedal sem vam že, da je £ozdovniško orga* nizacijo ustanovil 1. 1902 E. T. Seton. Šest let pozneje je ustanovil angleški general Robert Baden Powell svojo posebno orga* nizacijo izvidnikov fBovs Scouts), ker mu Setonova, s prirodno filozofijo in simboliz* mr-i podr/rta t< z indijansko romantiko odeta oblika kot vojaku ni ugajala. Skavti* zem predstavlja po vojaškem vzoru prikro* jeno in pristriženo izdajo ^ozdovništva (vvnodcraft). Naj vam omenim, da je bil Baden Powel v začetku sotrudnik Setona in da se je, kot ste gotovo čuli, pozneje od njega odcepil. Gozdovniška organizacija je tedaj prava originalna tvorba, dočim je skavtizem posnetek gozdovniške organiza* čije. __ Kako je razširjeno goidovništvo? — Pred vojno je bil skavtizem na vrhuncu. Razumljivo je, da so mladi ljudje rajši vstnpali v organizacijo, ki jim je nudi* la veliko zabave s tem, da so se Sli vojake. Po vojni je pa nastal v Evropi močan iti uspeŠen pokret, ki stremi za tem, da se vme taKorna ideja, v kolikor se je oddaljila v obliki skavtizma od prvotne smeri, zapet na pot, katero je začrtal Seton. Danes se go7dovništvo zelo naglo širi. Na Angleškem prav lepo napreduje angleška gozdovniška organizacija >-Kibbo Kift«, ki jo je ustano* vil Anglež John Hargra\e. Xa Oeškem ima* Đir> že ligo, v kateri je združenih več go* zdr>vniških organizacij. Je to Češkosloven* ska Ligi Lesni Moudrosti (Čsl. Liga gozdne modrosti). s katero smo v najožjih stikih. Tuđi v Nemčiji imamo gozdovnike, ki se z-biraio v organizaciji »Deutsche Freischar«-. Kajlepše pa je seveda rarvito gozdmništvo v Ameriki. kjer je zibelka tega pokreta. — AH imate -lorpn-ki gozdoTniki kake stike z o«tMimi gn/rinrniškimt organi-racijami? — Seveda jih imamo! Takoj v začetka smo stopili v pismene stike z ustanovite* liem g-ozdovnistva Setonom, ki nam je po* slal prav lep pozdrav in izrazil svoje zado* voljstvo nad ustanovitvijo čisto gozdovni* ške organizacije v Sloveniji. O binkoštih sem kot delegat zastopal Združenje slo venskih gozdovnikov na velikem /boru gozdovnikov v Samechovi pri Pragi. Na tem velikem zboru je bilo sklenjeno, da se — V katerih krajih obMnje rase organizacije? — V Ljubljani, Mariboru, Ptuju, Hočah, Kamniku itd. Vsako organizacijo, rod ime* novano, tvorijo družine, ob;>toječe iz S—12 članov. Zaenkrat imamo organizacije samo v Sloveniji. Skuša li pa jih borno razoriti tuđi po drugih pokrajinah naše države. Ta* ko vam že sedaj lahko javim razveseljivo vest, da sta se ustanovila dva roda v Za* grebu. — Najvisji funkrijonarji vaše orgauiz;;-cije? — Mesto staroste sem do lani zavze* mal jaz. Na lanskem ohenem zboru sem svoje mesto odložil in je bil iz voljen sta* rostom dr. Stojan Bajić. Poleg njega j>o najvisji funkcijonarji člani Vrhovnega vod* stva. Xa čelu posameznih rodov stojijo gla* varji. Rod upravlja rodov svet, družine pa vodniki. __ Ali mi veste povedati še kaj zanimi- vega? — Veliko bi bilo povedati za javnost, da bi nas spoznala. Pa vem, da imate malo prostora za naše stvari. Mogoče vas bo za* nimalo, da je naš znak okrogel bel ščit z modrim i rogovi ob straneh. Naš pozdrav je »Mir s Teboj! oz. Mir z Vami!« Naša organizacija je glede na svetovna in politič* na naziranja strogo nevtralna. — Kdo je lahko vaš elan? — Vsak, ne glede na starost, spol in stan. Mora pa biti popolen abstinent alko* hola in nikotina. — Kaj mi ve*te povedati o letolnjem taborenju? Kot veste, nisem več aktivni funkcijonar organizacije, vendar pa vam tuđi to lahko povem, ker v organizaciji še vedno rad de* Iam in sem mladim fantom nekak svetova« lec in kar je glavno — finančni minister. Letos postavijo gozdovniki svoj veliki ta* i bor pod mogočnim Martuljkom. Že lani so ga imeli tam in je kraj nad vse pripraven. V okrilju gozda pod mogočnimi vrhovi raz* prostreio svoje šotore. V blizini je izvTstna, zdrava, pitna voda in tuđi potok za kopa* nje. Taborenje bo trajalo od 9. do 31. juli-lija. Ljubljanski rod p-ošlje taborit nad 40 gozdovnikov, nekaj več mariborski rod in po nekaj drugi rodovi. Letos se gozdovni« škemu taboru prid'ruži tuđi 40 otrok iz Tr* bovelj, katere posije na taborenje trbovelj* ska bratovska skladnica. E>r. Baumgartner iz Trbovelj je iskal načina, kako nuditi ru* darskim otrokom lepe in zdrave počitnice. Hvalcvredno moram omeniti dejstvo, da se je odločil z drugimi faktorji za taborenje v prosti naravi. In tako bo 40 trbovcljskih otrok deležno gozdovniške romantike v ta* boru, kjer se bodo okrepčali ^>o trudapol« nem šolskem letu. _ Kolike plafa flan tabornine? — V tem oziru je poskrbljeno tako, da ne delamo staršem naših članov prevelikih preglavic. Celodnevna oskrba znasa 10 Din. NeČlani, ki taborijo v tkzv. počirnišJti kolo» niji, pridruženi taboru, plačajo za triteden* sko taborenje 250 Din. Čeprav je tabomina malenkostna, vendar je ne zmorejo vst Za* to smo se vsako leto obrnili na plemenite dobrotnike, ki so nam pomagali, da smo najrevnejše vzeli brezplačno v tabor. Lani n. pr. nam je ljubljanski oblastni odbor dal 2500 Din podpore, a mestna občina 1500 di* narjev. Nekaj smo porabili za nakup novih Šotorov, nekaj za oskrbo revnih članov. Le» tos je vzela ljubljanska mestna občina ▼ svojo oskrbo nekaj članov in nam dala 3000 dinarjev podpore. Ljubljanski oblastni od* bor se nas doslej še ni spomnil, vendar se nadejam podpore, ker mi jo je zagotovil sam komisar g. dr. Natlaoen. Ker smo rav# no pri p'iilavju podpirarija, vas prosim, da zabeležite ^e to, da so gozdovniki vsem ^vo« jim dibrotnikom nad vse hvaležni, poseb* no še ljubljanski mestni občini. V Ijubljan* skem županu g. dt. Pucu imamo prav do* brega prijatelja in velikega dobrotrika. Grb slovenskih gozdovnikov __ Kaj počno gozdovniki v taboru? — Za tabor velja gotov dnevni red: ob 6. je budnica, vstajanje, pozdrav vzhajajo* čemu solneu, jutranje vaje, tek skozi gozd, umivanje in nato zajtrk, ki se posebno pri* leže. Po zajtrku pospravijanje po šotorih in taboru. Ob 9. zbor in nato odhod v gozd v gozđno solo, kjer se vrše predavanja o spoznavanju prirode, ali pa na igrišče. Na sporedu so gozdovniške igre, studij prirode, sport, opazovanja itd. Ob 12. obed, nato obvezen počitek in popolen molk. Ob 14. sprehod v gozd, nato petje in igre ali ko* panje. Ob 16. taborno delo. Ob 18. je pro* sto. Ob pol 19. večerja. Po večerji zabava pri ognju ali gozdovniške igre. Ob 22. po* čitek. Ob nedeljah so gozdovniki ves dan prosti. Vsak večer se zbero pri tabornem ognju, kjer se najpreje resno pogovorijo in nato pozabavajo. K večemim zabavam pri* haiajo vsako leto domaćin' iz bližnje oko* lice in se ne morejo dovolj načuditi lepoti gozdovništva. _ Povedali ste mi, da tabori S0 do 1«>0 članov. Kako je poskrbljeno za prehrano? — Nam ne dela skrbi, ker smo z malim zadovoljni. Seveda ne moremo za mal de* rar nuditi vsak dan pečenke, peciva in dru* gih dragih iedil. Pa jih naši gozdovniki tu* di ne potrebujejo. Kdor se čez dan nadela ali naigra, je zadovoljen s še tako priprosto hrano, samo da je tečna, zdrava in. kar je glavno — da jo je veliko. Kuhamo v poseb* nih kotlih. Jedilni list je V9ak dan druga* čen. Od ričeta do kruho\ih cmokov. vse dobite lahko v taboru. Kuharic nimamo, ku* hajo člani sami. Jaz sem n. pr. dve leti ku* hal v taboru, čeprav se nisem nikjer učil za kuharico: pa vprašajte, če nišo bili zado* voljni! £e nazaj me kličejo za kuharja. Naj vam še povem, kolikokrat dobijo kaj za pod zob. Zjutrai za zajtrk najmanj pol H* tra mlečr.cga kakaom, opoldne i/daten obed, popoldne kruh, zvečer včasih name« sto običajne večerje tričetrt litra mlečnega kakao^a.. Kruha dobi vsak eno štruco na dan. Kdor si ga več želi, ga tuđi veČ dobi. — Ali prirejate iz tabora tuđi kake izlete? — Predolgočasno bi bilo v taboru tri dclge tedne, posebno še ker nas vrhovi va* bijo in kličejo. Gozđovnik se rad vzpenja po gorah in vrhovih, zato se taborniki raz* dele v delovne družine, tako da ostane vsak dan po ena delovna družina v taboru, dru* ge pa gredo na izlete. Starejši člani odidejo na daljše izlete, mlajši na krajše. Vse se vrši pod strogim vodstvom in zato, hvala bogu, doslej nismo imeli v naših vrstah ne* sreč. — Ali mi lahko povede par zgodbic i vaših taborenjj ali izletov? — O, to pa to! Za ćele knjige bi jih bilo in bi F. Ž. storil dobro delo, če bi včasih pogledal tuđi kaj k nam. Skavt Peter se n. pr. kar lahko skrije pred gozdovnikom. De* belim štefanom, ki je pri nas imenitna osebnost. Na lanskem taboru je bil naš De« belinko ravnatelj potujočega cirkusa. Da vam ga predstavim: star je kakih 9 let. Okrogel, močan, vecmo dobre volje in smehljajoč. Zvečer ob tabornem ognju je imel v hlačah, srajci in sploh kjerkoli cei du-cat dobro zdresiranih domaćih žrvalic — bolhe jim pravimo. Te je razkazoval v nj i* hovih umernijah. Naučil jih je boksanja, prekucavanja, vožnje z avtomobilčki, s ko* '.esi itd. Malo je manjkalo, da jih ni naučil še peti in žvižgati. Pa je obljubil, da bodo letos tuđi to znale. Pa kak junak vam je ta čudoviti gozđovnik! Ko smo šli na izlet, mu je priletela na koleno 30 kg težka skala in se zdrobila, pa ražen nekaj solz ni bilo huj* šega. Hudomušneži so sicer trdili, da je »skala« imela obliko kamenčka in je teh* tala komaj 30 dkg, a obilnm solzam našega ljubljenčka smo morali verjeti. Drugi naš junak je mali Peterček. Ko» maj tri leta star, je že taboril z nami in bil-senzacija dneva. Lani je dopomil 6. leto in prvič odjadral v solo. Pa je vzlic temu na i* mlajši in zato naš ljubljenček. Za disciplino se ne meni dosti. Cc je v taboru zapo« vodan popolen mir, ti gre predpisano dalja« vo izven tabora in se nakriči pa napiska po mili volji. Ce gre le en meter iz tabora. mora vzeti dolgo palico seboj in se po \ ^eh pravilih obleči. še nahrbtnik ne srne manj; kati in v njem kaj za pod /obe. če gre v tabor, je mama v skrbeh. Najmanj pet ;ka-telj marmelade mora z njim, drugače ni pravilno in po predpisih opremljen za ta* borovanje. Pa tuđi Jokca smo imeli v taboru. \ saj prvo leto je bil kričen za Jokca, ker je venomer jokcal za mamico, sestrico in at* kom. Vsak trenutek je bil posvećen ljubim domaćim in joku. To pa se je dogajalo sa* eno prvo leto; drugo leto je bil fant od fa« re in gorje mu. ki se je dr/nil (unika \'oj* ,b klicati za Jokca! Imamo pa tuJi junaka Li je pupotovtl Atriko in s petimi streli u>mrti! tri leve, ti", a leoparda, štiri tigre, the klnputati. i ruko pobil cei tucat črnce\. v-»e -»kupaj zma» šil v »ruksatk« ;n jo pobrisal na iuno. To povest je moral junak 2c neitetokrut pr> povedovati. Vselej je hom m vina gn/do\ • nikom novega poguma na njihov h i/letih. Zahvali >»em se prija/nt-mu Bcleniu Med* vedu za podatke o gozdo\nikih in obljubi], da iih ob>čem pod mos-^nim Mjrtuljkorn v njihovem kral it\ stvu. \ V Resignirala je. — Tuđi v ljubezni je potrebna zdrava pamet. — Zakon je težko, a sladko breme. ~ Počakajte, da se vroča lju- bezen ohladi 89 Z zanimanjem č.iam odgovore v anketi Zakaj se ne možite, ženite? Uboge ženske, kaki nesrvori so to. Seveda. saj se za one, ki so mirne in tihe, ne flirtaio, ter jim je toliko hvaljeno in željeno uživanje odvratno, ninče ne zmeni kvečjemu s kako ironično in pomilovalno opazkn. Tiha, topla domačnost; iskreno prisrč-no, nesebično, tovarištvo, ter tnedsebojno spoš:ovanje in strpljivost, ki je do mojem mnenju vir sreče in zadovoljnosti v zakonu, ne tega si ne žele današnii moški, to je le za staro šaro, je staromodno, hoče se jim le Ijubic. Vidite, ker sem tako staromodna, bom pač morala ostati tako zaničevana stara devica. — M. P. 90 Izčrpen odgovor na to vprašanje bi lahko napolnil cei »SI. Narod^. Naj podam v kratkem nekai misli k temu, kor se iz od-£ovorov vidi, večkrat nerazumevanemu problemu. Jaz sem hvala bogu odlašal toliko časa, da sem spoznal, da je poleg vse pameti treba še precej sreče, kdor hoče najti mir in zadovoljstvo v zakonu. Sicer ie većina teh odgovorov zmožna omanljivca sploh odvrniti od te »nesreče«, toda ker še nisem bil »prevaran<, naibrž ker sam ni-rnam navade »varati«, upam še vedno, da se bo še našlo kako slovensko đekle. ki ji bom lahko zaupal sebe in dom! Res je več liulike kot pšenice, zato Je težko zadeti pravo, posebno če ni dovolj časa. kajti za ženske le treba časa in denarja. danes pa je čas den2r. Škoda le, da nosi vsak na čelu pečat svojih moralnih kvalitet, marsi-katera nesreča bi bila odvrnjena. Toda še to, kar izdaja obraz, zakriva, s;cer na;br! ne radi tega, toliko obsovraženi puder in šminka. — Bodite dobri in dobro vam bo, danes pa je tako, da še pošteniaku ne ver-jamemo. ker je kakor kaplja v morju prevare, Odkriii srce je nevarna stvar, kdor noče bit smešen in solzav, tempo življenja je prehiter, toda še bolj smešen ie tišti junak, ki tuđi ljubezen jemlje in uživa v istem tempu, ne pomisli ne naprej ne nazaj in se oženi ter sele potem izpre\id\ na kaj vse je pozabil, ter se v svoji nesreči huduje in zaničuje vse drugo, le svoje ubo. ze pameti ne! Vedno naj bo glava nad srcem, predno koga sn-rejme vanj, se prepričajte, dali je vreden tuđi vašega spoštovanja ne samo poltene ljubezni, in se poročite sele takrat, ko spoznate v prvi vrsti same sebe :n svoje zahteve in tuđi dolžnosti, in kadar vam vse to pove lastna pomet, ne oči in ne mati ali prijateljica. Tuđi tišti, ki sedaj z mržnjo in zaničevanjem obmetavaio drug dru-zega, bodo, ko jim čas zaceli srčne rane in pridejo do pravesra spoznanja, ubrali druge strune, saj končno smo le drug dru-gemu potrebni. Največ teh razočarani po-vzroči nepremišljena mladost, ker mladost je pojm razvojne faze človekove in zato ni zmožna trajne Hubezni in harmonije, ker ji je pač v bistvu, da išče lepše in popol-nejše, dokler čuti, da so ji odprta vsa pota, ki se z zakonom zapro za ćelo življenje. Mnogo tega sem že premislil in se za-vedam resnosti tega koraka, ker ne bi rad spadal v trumo do smrti riesrečnih, zato iščem in opazujem, pripravljam in se veselim, zaupam svoji srečni zvezd:, tišti, k: je še nisem videl. če jo pa kdo pozna, naj mi sporoči. — Pika. 91 Debata naj bi se vršila dostojno. Pravi humorist zna vedno tako obraćati besede, da nikogar ne žali. Taki naj bi bili tuđi naši debater.i. Kakor se mi vidi. so skoro vsi odgovori polni žaljivk. Sai lahko po-veš eno in isto, ne da bi koga žal:!, z drugimi besedami namreč. Nam starinom taka debata preseda. nam starim, ki imamo mla-d.no radi, m'ad:no, ki bo stopila na naša mesta — polna odgovornosti. Sicer je to vprašanje mladine pretežko. Moralo bi se ga obravnavati akademično vsetransko. Tu bi prišle vpoštev skoro vse fakultete: zdravstvo, ekonomija, filozofija itd. Pri vsem tem so pa še nekatere zelo delikatne zadeve, ki bi prišle v Doštev pri sklepanju zakonov, katerih (delikđtnih za-dev) se pa ne more javno obravnaviti. Ljubeze*i je več vrst. Na tem mestu nmenim s»dino tri: ljubezcn do izvoljenk© (je v vcči'ia slučajiii pristna); zakonska Ijubezcn (te n:); 1 ubezen do boga (je strah pred hudičem). V našem slučaju sre za drugo: zakonsko ljubezcn. Trdim, da je ni. Marskomu se zdi ta trditev prehud poper. Saj pravim: so !e preveč delkatna vprašania \mes, in miadini bi se jih moralo raziamiti. Razun tega bi morala vedeti naša mladina, da je vsak stan težak, zakonski včasih ćelo neznosen. Potemtakem bi morili vsi iiudje poliajkovati. Lepo bi izcledalo! Ne! Ako :rnata mladetuč in dckle — zdrave roke. ako se v resnici liuhita, sto-rita tako, kakor smo mi v svojem Času stn-rili: zajerabita prvo pri'ožnost. Kdor \ rže puško v koruzo, je slab vojak. Je res težak zakonski stan, presneto težak. Samci in samice so pa nečesa oro-pan:. naiprijetnejšesa na svetu: liubczni do otrok in vračanja te 1 ubezni. Nalikujejo pokrajini brez solnen. — J. 92 rVovolite, da se tuđi jaz malo offlasim, čeprav so dekliška leta že daleč m menoj. Ko sem bila še dekle, nisem nikdar m> slila na "noža. niti sem rekla, da se hntn poročila, nitj da se ne bom. Imeli so me fantje radi in jaz jih zato nisem sovražila. Toda če :ni ie kdo riamignil. da bi mu portala žena. ga nisem ma rala. Prišel je on. Ze!o me .ie Ijubil. O seb' tega ravno ne T'orem trditi. čeprav Jug< v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/II. Me-sečna naročnina Din 5. __ Gene suhih gob neprestano pađajo. V inozemstvu je dalo letošnje zgodno poletje neobičajno bogato rast, zato je po-vpraševanje po naših gobah veak dan manj-še, doČim je blaga po zalogah 5e vedno mnogo. PričaJtovati je, da se bodo morali naši gobarji zadovoljiti v najbližjih đneh za lepe 6uhe gobe povprečne zdrave kako-vosti po Din 55 za 1 kg in da prvovretna bela kvaliteta ne bo preeegala Din 65. Kot pa kaže situacija v inozemstvu niti te cene ne bodo držale in je pričakovati še nadalj-nega padanja cen. — Poštninska pro^tost. Po obvestilu gradbenega minietrstva se smatra uprava zabavišča >Majka Jugo vica t v Sremski Mi-trovici za javno šolsko ustanovo in zato je oproštena poštni ne kakor vsak drug državni urad. — Promet s paketi, vrednostnimi pi*rai in Škatlami x oinačeno vređnostjo s Turpijo. U radno se razglaša, da ee smejo spreje-mati paketi, vrednostna pisma in Skatle z označeno vređnostjo v prometu s Turčijo tuđi za te kraje: Evropska Turpija: Al-poullj, Kara - Agkadj, Auž&un - Keupru. Aziiska Turpija: Bitlis, Diarbekir, Icil, Ourfa. Dentist Filip Ogrič = v Noveni niestu =3= do konca jnlija t. 1. ne ordinira __ N'ovice s Koroškega. V Gornjih Vi- narih je treŠčilo v poslopje posestnika Met-nikarja. Strela je udarila v kuhinjo, oma-mila gopodarja in hCerko, razbila štedilnik, klop in okno. Druge škode ni napravila in tuđi posestnik in hčerka 6ta ei kmalu opo-mogla. — V Mokrijah je umri Luka Sienč-nik, po domače Hojnikov oče, v etarosti G6 let. Pokojni je bil znan koroški rodoljub. __ Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V kraju Ely, država Minnesota, je umri v starosti 27 let Alojzij Slabotmk. Podlegel je srčni napaki. — Dne 12. junija je umrla nagle smrti Marjeta MuŠič. Bila je vdo-va, mož se je že pred 40 leti smrtno pone-srečil na železnici. — V Chicagu je umri v etarosti 58 let Martin BLaznik. Bolehal je na raku in je podlegel poeledicam operacije. — V Detroitu je preminula 2oletna Anka Judoič. Podlegla je operaciji slepiča. — Smrtna kosa. Včerai je preminula v Ljubljani bivša trgovka ga. Ana W i e s s 1, roj. Jager. Pogreb bo jutri ob pol treh iz Verovškove ulice št. 12 v Sp. Šiški. Blag ji spomin. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in vroče in da nevihte nišo izklju-čene. Tuđi včeraj je bilo po večini krajev naše države lepo. Vročina vedno bolj pritiska. V Skoplju in v Splitu solnee tako pri-peka, da beže ljudje v opoldanskih urah v senco in v hladne prostore. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skoplju 37, v Splitu 36, v Beogradu 32, v Zagrebu 30, v Ljubljani 28.6, v Mariboru 27 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.2 mm, temperatura je znašala 17 stoipnj. — Aretacija dveh morilcev v Ogulina. Dne 28. juniia je bil v blizini Ogulina v gozdu zavratno umorjen in oropan trgovec Komadin, oče 8 otrok. Orožniki so umora takoj osumili dva mladeniča, ki sta na dan pogreba nesrečne žrtve popivala v neki go-stilni in razmetavala denar. Oba sta se ve-dla zelo sumljivo. Orožniki so ju ves teden nadzorovali in kmalu sta bila aretirana. Bila sta to 20-letni Spaso Letica n 26-letni Mile Pešut. Zločina najprej ništa hotela priznati, končno pa je Letica po dolgotrajnem zasliševanju priznal, da je sodeloval pri umoru. Videč, da je izdan, je tuđi Pešut prizna! zločin. Morilca sta povedala, da sta si usodnega dne pod pretvezo, da gresta na lov, izposodila dvocevko od nekega logar-ja. Odšla sta na cesto in v zasedi prežala na trgovca Komadina, za katerega sta ve-dela, da se vrne s sejma. Devet ur sta bila JAVNA TELOVADBA Sokola v Štepanji vaši se vrši )utri v aedei}o, dne 7. }«lUa ob 4. popoi- dae mm novem letnem telovtdiščm polet tottiln« br. Fr. Kresarja (pr! Cerimi). na preži. Okoli 9. zvečer sta opazila Koma-dinov voz. Ker se jima kraj ni zdel prime-ren za napad, sta ga zasledovala skoro ćelo uro po gozdu. Končno sta odkrila temno zasedo, v katero sta se skrila. Ko se je Komadin pripeljal mimo, je Pešut snel puško in sproiil. Krogla je zadela trgovca v hrbet, nesrečnež je omahnil in padel mrtev z voza. Roparja sta mu vzela listnico z vsem de-narjem. Komadin je namreč na sejmu pro-dal 60 vag. turščice. Pešut je Letid odrinil 1700 D, ves ostali denar pa je obdržal sam. Zlato uro z veriiico sta zakopala. Zakopane ukradene predmete so orožniki sedaj našli in vrnili ženi nesrečnega Komadina. Oba morilca, ki sta izvršila Še več drznih tatvin in vlomov, sta bila izročena sodišču v Ogulinu. — Kopalei. V kopališcu >Sorac v Rete-5ah velika pleena zabava 7- julija. Za vse in z veem preskrbljeno. 416/n — Nesreća v rudniku. V rudniku Maslo-vara v Bosni je delavec Ibrahimic" zablodil v rov, poln ogljikovega dioksida. Plin je strupen in učinku je že v najmanjši količini. Ker Ibrahimića nišo našli, so ga ili ifikat. Z maskami na obrazi b bo končno ru-darji prodrli v rov in naSli tovariša že mrtvega. — Zrter trgoreer i dekleti. Osiješka policija je bila obveičena, da je na skrivno-sten način izginila 221etna Ol^a Herzog iz Našic. Mladenka je odpotovala 29. junija iz Našic v Oeijek, kjer se je nastanila v ta* mošnjem >Grand hotelu«. Drugega dne je brez sledu izginila. Njeni roditelji eo prepričani, da je postala hčerka žrtev trgovcev z dekleti. — Strašna smrt pod vagonom. V gozdu Velika Rijeka pri Slavonskem Drenovcu je padel pod vagon gozdne železnice delavec Nikola Grkić. Grkić si je zlomil levo nogo, vagon pa mu je tuđi etrl prsni koš. Težko poškodovanega so prepeljali v osiješko bolnico, a je £e med prevozom umri. — Nainanilo! Pisarna Podpornega dTu-štva slepih v Ljubljani se je preselila ▼ Ključa vničarsko ulico št. 3. I. nad strop je. Vhod Mestni trg 22. ali Cankarjevo nabrežje 13. Podpirajte zlasti eedaj najbedaejie slepe. 6/L — Gospodinje, v Vaih rokah je L»lago-etanje in zdravje družine. Berite današnji oglae >Gazela<. 414/n —U Kal je z dodelJtvijo staoovanj. Od občinskega svetovalca in predsednika sta-novanjskega odseka g. Antona Likozarja smo prejeli naslednjo izjavo: Ker neprestano dohajajo \T>rašania, zakai nišo dobili posamezniki stanovanja in so ćelo taki, ki dolžijo, da sem Jaz kriv, izjavljam, da seni po skrbnem in natančnem pregledu vsem pogoje*n ustrezajoče prošnje (bilo jih ie mnogo nad 400) predložil priporočilno seji stanovanjskega odseka v končno odločitev Sejo sem vodil kot predsednik, dajal pojasnila in stavljal predloge na glasovanje. Kot predsednik nisem imel glasovalne pravice ne prilike, da dirimiram. Vsi sklepi so bili sprejeti z večino glasov. Odsek pa ni mo-gel vseh predlogov odobriti, ker ni bilo toliko stanovanj na razpolago. Ako pri konč- | ni odločitvi velika većina ne bo upoštevana rre to na rovaš prevelikega števila pro-silcev in premalo stanovanj, ne Pa na rovaš članov odseka ali ćelo na rovaš predsednika samega. — A, Likozar. —Ij Zdravstveno stanje Ljubljane v |u-nlju. Mestni fizikat ie sestavil mesečni iz-kaz za junij, iz katerega posnemamo, da je bilo rojenih 146 otrok, od teh 70 dečkov in 69 deklic, 5 dečkov in 2 deklici sta bili ro-jeni mrtvi. Umrlo je 49 moških in 40 žensk. Največ smrtnih slučajev gre na račun jeti-ke na sopilih, ki je pobrala 12 žrtev. Priro-jeni slabosti jih je podleglo 11, raku, ne-zgodam in raznim boleznim po 10, pljučnici 5, drugim oblikam Jetike 4, starosti 4 itd. Nalezljive bolezni so v Ljubljani redke. Ti-fuznih bolezni je bilo v juniju 5 slučajev, škrlatinke 3, ošpic 1, davice 1. —1) Kopall&e SK IUUje bo v ponedeljek zaradi Člščenja in polnjenja rezervoara od-prto samo za solnčenie in prhanje. —lj Cliristdfor veni im?od, Ljubljana, ki obhaja letos 251etnico svojega obstaaka, vpisuje za prihoda jo šofeko leto ves ju-lij vsak dan na Domobranski ce*ti 7/1. — Vpisnina 10 Din, Solnina nizka. — Dnevni in večerni te^aji. 3W/n —lj Droštro »Socac vabi avoje Člane na VIII. redni občni »bor, ki ee bo vršil dane« v soboto dne 6. jul i ja 1929 v salonu refitavracije pri Levu ob %2\. uri zvečer 8 sledečim dnevnim redom: 1. nagovor predsednika, 2. porobilo tajnika. Z. poro-čilo blagajnika, 4. poročilo nadzorstva, 5. porodilo o vojni škodi, (dr. Sapla), 6. voli-tev novoga odbora, 7. voli te v nađzornikov, 8. slučajnosti. V primeru nesklepčnoeti se bo vršilo rborovanje pol ure kasneje, ki sklepa, pri vsakem Me vilu navzočih članov. Predsedstvo. 411/n —U N«b«B«g& iag«Tora ni, t*T*riU(t9), vgi na vrtno zabavo, ki jo priredi naša >Zveza< dan«, dne 6. juli ja t 1. v hotelu Tivoli. Društvo remJjiikoknjiinih uradnikov in ixpra5anih aspirantov v Ljubljani. 4l2/n —lj Vi< - Gline«. Prosto voljno ga^ilno društvo vabi v nedeljo 7. julija na običajno vrtno veselico na vrtu g. L. Novaka na Vifu. 413/n —lj Sokol L opozarja svoje članstvo na jutrišnjo prireditev Sokola v Štepanji vaši, kjer oodeluje naša društvena godba. S šte-vilnim obiakom pomagajmo br. sosednemu društvu! — Odbor. — Vi« aoai Ie kopaJne obleke inamko »IKKOLJc, ker se odlikujejo po izvrstni kvaliteti in čudo vi tem šesta vu barv. 65/L —lj Vrta* tatara dri. nanei^eoeev. Kdor je za »Uradnižki dom«, se bo udeleži 1 prve skupne javne prireditve »lov. drž. nameščencev, ki ee vrši danes v hotelu Ti-voli. Vstopnina 10 Din za osebo, rodbinske vetopnice po 25 in 35 Din. 410/n __lj Povike drušcTo >CaakAr€ priredi jutri v nedeljo veliko vrtno veselico s plesom v proetorih goetilne »Reininghauet Sp. ^iška. Začetek ob 1. popoldne. 415 /n h Celja e— Statistika celjske gimnazli« v pre* tek lem §olskem letu. iz irvestia državne realne gimnazije za preteklo šolsko leto 1928-29 je razvidno, da je posečalo gimnazijo v tem letu 418 diiakov in 90 dijakin!, skupno torej 508 Po narodnosti se dele v 475 Slovencev, Hrvatov in Srbov. v 5 ostalih Slovanov in 28 Nemcev. Po verskem prepričanju pripada 493 dijakov rimskoka-toliSki cerkvi, 6 pravoslavni. 7 evangelski in 2 židovski. Učni uspeh je bil povoljen, in sicer ie izdelalo z odličnim uspehom 32 dijakov in dijakinj, s prav dobrim 65, z dobrim 209, z zadostnim 75, skupaj tedaj 381 ali 75 odst., dočim ima ponavlialni izpit 96 diiakov, razred jih ponavlja 25, neoce- vam prihrani denar cas m dela Razpećj«« v kraljevini 5M1 frmn K». L*inik, Maribor, Cank*rj*va ul. 26 njeni pa so ostali 4. Star$i pripadajo na-slednjim pok!:cem: 34 odst. je državnih na. meščencev, 16 odst. je delavcev. 14 odst. je prostih poklicev (odvetniki. zdravnikf, zasebni uradnik; itd.) 10 odst. ie kmetovil-cev, 9.S odst. je profesorjev, 7.9 odst. trjov cev in tako napre:. Ali je bila Marija Antoinetta giljotinirana? Kaj pripoveduje o njeni smrti »dunajski Casanova < princ Karlo Josip de Ligne. NaJboJj tragična epizoda franeoske revolucije, s katero so se že od nekaaj bavili politiku pisatelji in riasti zgojdo-vinarji. je ona o tra^i^nem koncu Marije Antoinerte in o sikrivnostni usođl njenega sina Deifina, ki bi imel postati franeosk: kralj pod imenom Ludvik XVII. Splošno se misli, da je bila Marija Antoinertrta, ta nesrečna žena in morda ena najbolj obrekovanih franco-skih kraljić obglavljena na Place de la Co«ncorde dne 16. oktobra 1. 1793. Stevilnc slike tistega časa nam kažejo ženo Ludvika XVI. v trenutku, ko se z z'&ioime obrača k ljudstvu, k: pijano in željno krvi in osvete, pričakuje njene STnrti. Toda to ni verodostojno in je boli produkt fantazije nego realnosti. Princ Karlo Josi-p de Ligne, imenovan tud? »dunajski Casanova« v svojih pred 100 leti napisanih spominih, a sele pred kratikim prio-bčenih — odločno izbija Trmenje, da je bila Marija Atitoin-ei-ta ^:ljotinTrana. Ti sipomini so ponovno otvorili diskusijo o skrivnostni usodi Bourbona, ki jo skušaio sedanji franco-ski zgodoviTiarji razjasniti, prepričani, da dcnprijieso rudi neke potrebne dokaze, ki bodo odtočilnega pomena za ko-nec obravnave, s katero se seđaj bavi Francija. Obravriava se vrši proti no-vemu pretendentu na franeoski pre-stol. sinu Karla Neundorffa, prej^nđega pretendenta, ki se je izdaja! za zakoni-tefca sina Marije Arrfoinerte. Karlo Jos*-p de LigTie je bil eden ste-vilnih oboževateljev Marije Antoinette. Na dvoru v Versailesu so ga vsi smatrali za kraljičinega ljubimca, čeprav najbrže ni bil. ker v svojih spominih, v katerih opisuje podrobno vse svoje ljubavne uspehe, se omenja Mariie Antoinetta. Začetkom 1. 1760. je živel ta elegantni ipustolovec na dunajsikem dvoru, odfcoder ga je poslal cesar kot srvoje^a odiposlanca v Versailles, da obvesti franeosk: dvor o avstrijski zima^i nad Rusijo v biHki pri Maxenn. Po izvršeni nalomi se je de Ligrne vrnil v Avstriio. Cez 20 let, ko je bil že na fflasu »neodoljivesa ljubimca«, je dru-z':b dopotoval v VarsaiJles in ob tej priliki ie prvič videl Ludvika XVI. in njegovo ženo Marilo Arrtoinetto, v katero se je, o-mamljen po njeni lepoti, do u5es zaljubil. — Kdo je rnogel gledati tako leax>to — piže v svojim spominilh de Lisne — a da se ni zaljubil? Jaz nisem mo-gel krotiti svojih občutkov. Nekega dne me je dala kraljica poklicati k sebi ter mi je zau^>no S'poročilla, da njena mati nekaj sumi, ker bivam v Versaiillesu, ne da bi imel kake opravite. — Prosim vas, me je prosila kraljica, pišrte na Dunaj in zapustite svoje mesto, da po-'kafe«te dvorskkn šarlatanom, kako so va^e misli daleč od mene... Kasneje se lahko vrnete. Naravno, da se je de Ligne živo za-nmal za tragedijo kraljičinoga življenja ter da je zbiral vse podatke o njeni smrti. Neumorno se je trudU, da spozna vse muke dolgega preganjanja in trpljenje, ki so ga nesrečn; kraljici pnza-dejali revolucijonarji. Smrt »Capettove vdove« opisuje de Ligne čisto drugare, kakor nam je znana po rgodovini. Do«odke, ki slede — PiSe de Lisne v svojih spominih — .^11-1^"--1}0 pripovedovaniu žene Ludvika XVIII., ki je bila zeUo dobro poučena o Anto:- nettini usodi. — Lepa in nesrečna žrtev revolucije ni umrla P0^ tfKotino, kakor se siplošno misli. Odvedli so k> iz ječe Cone-engerie v »caretti«, v kateri s«o K> spremljevaJci postavili obrnjeno s hrb-tom proti vodji žalostnega s.prevoda. Med vožnvo k giljotini ie kraljico radi doteotrajnega trpljenja v ječi in rad! maternsflcih skrbi za svoja dva mlado-letna otroka zadela ka/p in se je zgm-dila mrtva k notgam krvnika Sansona. Duhovnik Girard;, ki je spremiljaJ kra-liico na njem zadnji ipoti, je pomajra! Sansonu đvignti mrtrvo kraKico. Kr\'-nfle in duhovnik sta kasneje iprivetfa Že mrtvo Antoinetto do giljotine. Da bi preprečilr* morebJtne nemrre in da bi zadovoljili pobesnelo ljudstvo, so mrtvo Antoinetto giljotinirali. O tem je bil pre>nr:č3n tud Ludvik XVVl. kakor tu-& vsi nietrovi inr!nmi ■pri^atHn. Prav tako rud5 de Liirnc, ki podrobno opisu- je kraJjičino s-mrt. Ko je Karlo Neun-dorf prvič javno pretenH;ral na franco-s-ki prtstol, it pr;r>nvedoval isto. Po Delf;nu. tem romarrtti^nem LuđviJcu XVII,- o katerega smrti se ni zvedelo nič gotove^a, so si mnogi Jjudje ho-te-1: prisvojiti njegove pravice. Zaprt v ječ; skupaj s svojo niaterio in sestro Pllzabeto je postal nesretni sin Ludv.ka XVI. središče vntrlg. Dečka so odvzeli materi in ga izrodili ćev-Ijanju Si-monu. Osem mesecev po tragični smrti Marije Anrtoinette je bilo pokopano na no'kopali^ču Sv. Margarete truplo n-ekega dečka istih let kakor Deđifin. Njegovo truiplo so poko-pali v s-kup-nem grobu za siroma'ke. Skrivnostno postopanje kakor rudi prot vfj-enje je-čarjev. da nrisežeio. kdo je bil ta de-če*k, ie dak> povod za govorice o deč-kovem begu Iz ječe. Po najbolj raz-^r-jeni verziji je pobegnil Delfin na vozu, skrit med slamo, doČim je bil pogreb samo maska za njegov bez. Na temelju tefi govore so mnogi zastonj poskuša-li doseli Delfinove pravice. Edini, kateremu sr> verovali, je bil Karlo Neundorff. Dokazano je, da je prebij s^'oja otroSka leta v jecah Fran-cje in Nemičije in da se je sam Ludvik XVIII. baJ njegovega pretendentstva. ki bi mu uničil vse njegove nacrte g$e-de franeoskega prestola. Si-n Karla N-eundorffa, ki Živi šlep v Anteillu skupaj s svojo hčeric-o in proti kateremu se vrši sodno postopanje, ie S!preimen 1 svoje ime Neundorff in se sedaj p»ise Ludvik Bourbon. Sport Češki nogometaši v Ljubljani S. K. Bata — S. K. Ilirija. Dane* )n Jutri ob 1S. m Ifri^Cti Ilirije. V LtfuMjano so jxrisd>eh ieSka nojjpwme-t*ii. D*-n«s in jutri itfja iwoti Iliriji SX B*ta edeo vod-1-mh k\>ubo-v češJooslovaik« iumatersLe Kgt. C*«U BO-gomctik »o ni furucjd po Ja&osiavijB. ivn'A •o pcMcJdi teden tri dni laporcdom« proti trem vo^vodia&kini kliibom ic ».magali v v&eh treh ttk-mah. Let> usffxh je do&c^el SK Bata i>ru 4:2. ZvAam oe. ^rv«ka Morav-ske k porauiJ SK Bata s 4:0. Morav*ko Slavijo s 6:0! To *o retukiti. k: Jaso« p-ri^ajo o moči ia «x>so«MC&tib SX Bata. lHirija bo uueta d*««i \n tvtiri izredao n*očn<*a nusproituk*. Cehi, ki &o bili prvi u&telji naieca oegomtlt. to dosedaj r Liubliaaii vedflo nastopili i leipo. včas.h narav-no«t x<5€>a«andno igro m pr«5wičanđ smo, da v tem pogledu tuđi SK Bata n« bo i*o«ajaJ. IK''ia se je u teltmo dobro pripravila, reot-gBBirlral* «c n-eJooLiiko »vok moSivc ia post^vja bo v bci n*o5afl tim. OkriCakov*ti iuedno nap«;t h jo *amrmvtijh tekem. Ob« tekom bo*ta m i«ri-Iču SX IJriTii«: in s< pričneta v&ak đaa ob 1S. Jutri iera vodmatska Slavija pfeirekmo ff renervn Ilirtk- — Ciaatfvu SK lUrtJe. Odboc SK. Hđrwe o?3-xaj-ja c^lcfc-ucitio tlanstvo, da boćc po 15. luk;u pr\ nakupe vs»top«ic ia kopaLiiĆ« odno*«> *a no-foeneta« in dm«e KJubove prured.tv«. deležn« čJaawk:h injodn-o&ti Cpo^ostov pri vstornuiii) wnK» <», ki bodo imeS po*ravoano Članarino i* drun po««tk- Clananiflaki ko!eki ra CJau« in dij*4» se doM-vajo o4 danes da»j« tuđi pr: kopaJi«W Macani. V kn-te-nesu vsa-kera Slafla *e, da POfi-v-na CanariirKv takol — Tajruik. — Skižbtsoo ta LHP-a. laburna tttom m trn-Ktvo 5'uWM-nsker epcez^oranc« odrekti« za Ju-tri doc»ldn«. s« w'«d tchnj«i«ih ovir preloi na terca: »ve»ier. aa kar se opoWt&t* SK Ilirik n TKD kten*. V torek » vrSi ta teteia o*> lfc 45. Igrišfie « o^*vi pr«AT0ia*no. Tehnifini referent. __ Stafbrio Iz LJIP-a. Sra se vrSi v j»ji« ko«ia«i *hj*h< rmra vvafc tJažtmJofi odbomok «pD4ni«d d«lunw 5tev. 151. »sroVENSKT N A R O D«, dne 6. julija 1929. Stran 5. Moda PreJšinja leta so poz-nale dame samo pla&če za zimo, katfti poleti jh je grelo soilnce. Toda zadnja poletja s=<> bila do-kaj hladna in deževna in zato so đa-me rabile nekaj za nadomestilo solračnih žarfcov. 2al }\m je bilo denarja za po-1-etne obleke, ker so počivale večinoma v omari. Letos po dolgi zimi imamo dvojno pravico, žele ti si lepo, toplo po-lefte. 2al pa vse kaže, da si ga bomo samo želeli. Dolga in oštra zima je kriva, da so postale dame nekam nezaup-liive in tako se pojavljajo v vseh ko-Jekcijah od najrazkošnejših do najpri-prostejsh poletni plašči. Zelo skromna bi morala biti dama, ki bi se zadovoljila za vse pol«tje z jesenskim ali ćelo z zimskim plaše em. Začnimo s tem, da bo čez poletje deževalo, seveda ne vedino, gotovo pa več dmi. In tako potrebuje dama Iahek dežni pla&č. Letošnja moda je preskr-bela damam dežne plašee iz impregnirane svile v fini pastelni barvi, ki mora po možno'Sti odgovarjati barvi obleke. Druge poletne p'ašce bi lahko razdellli spJošno v d've kategoriji. V pr\i so plašči, ki jih nosijo dame čez dan in ki so ved.no sivetli, v drug: pa crni, takozva- ni polvečerui. Moda pozna še večerne plavce, bolj rediko kepe, kl se nosijo čez dekorirano večerno obleko. Oe gre dama zvečer na promenado v nedekoiti-rani obleki, potrebuje elegamten polve-černi plašč, ki se nosi od petih popol-dne in ki mora bit: kot rečeno crn. Elegantne dame okrase crne plaše e s širo-kimi ovratniki iz hermelina. Toda ti plašči so samo za pozno popoldtne in večer in za čme obleke. Dama, ki obte-če črn plaše dopoldne ali ćelo na izlet, ni elegantno oblečena. Vsi poletni plašči Lmajo en-ak kroj in to je samo princesse. Ta kroj Je modni Ijublienec in kakor kažejo jesenske kolekcije, bo igral glavno vlogo tuđi pri vseh zimskih plašcih. Pri popokJan-s.kih plaščih s herm-elinom vidimo ta kroj vedno, Če so drugače narejeni v obliki redingote in če so iz crne volne. Drugi poletni plašči so v zelo svetlih barvah. zJasti beige in sivi, in se lahko nosijo k vsem oblekam. Pri teh plaščih je krzno na ovratniku zek) redko. Krzno je skoro vedno nadomešeeno z oz-kim šalom iz istega blaga, kakor je plaše. Poletni klobuki Svetle poletne obleke zahtevajo tu* di primeren klobuk in dama si le težko pomaga s klobukom, ki ga je nosila k pomladanskemu kostumu. Letošnja moda polaga večjo važnost na klobuke in prav ima, kajti klobuk ni samo vaz* no dopolnilo obleke, marveč da tuđi ćeli zunanjosti drugačno lice. Prepro* sta obleka ostane pod širokim polet* nim slamnikom elegantna. Kakor po* zimi, tako se zahteva tuđi sedaj har* monija klobuka in obleke. Ker so pa slabi čaši, tako da si mora pretežna večina dam pomagati z enim klobus kom, se je treba odločiti za nevtralno barvo, pa naj bo beige, siva ali pa* stelna. Dami, ki ima za vse poletje sa* mo en klobuk, se pa ni lahko odločiti, ker so klobuki letos tako različni, da na enem moda zavrača to, kar na dru* gem zahteva. Takozvanih malih klo* buČkov skoro sploh ne vidimo več, če* prav imajo vsi klobuki nekaj skupne* ga z bivšimi zvončki. Imajo pa nepra* vilne krajevce in moda zahteva, da mora segati desni del skoro do rame. Ker pa izjema potrjuje pravilo, vidi* mo tuđi klobuke s pravilnimi krajevci, ki pa morajo biti narejeni tako, da da* me pod njimi nišo podobne kmečkim nevestam. Slamniki imajo letos zvon--často obliko in so potisnjeni globoko nazaj, tako da se vse čelo vidi. Zadaj nimajo krajevca, ob straneh je kraje* vcc zelo ozek, spredaj pa podaljšan. Taki morajo biti slamniki, dočim ima* jo klobučevinasti klobuki nepravilne krajevce in so manjši. Slamniki prevladujejo v kopališčih in letoviščih. Klobučevina je poleti pravzaprav zelo nelogična. Moda ji je že opetovano obetala konec vendar je pa še vedno zelo priljubljena. Mnogi klobučevinasti klobuki so obrobljeni, odnosno okrašeni s slamo. Okraski klobukov so ostali enostavni, v modi so še vedno različno kombinirani tra* kovi. Samo k popoldanskim oblekam se pojavi tupatam na klobuku eksotič* na roža kakor na rami ali za pašom. Moda zahteva k crnim oblekam crne, k svetlim oblekam svetle klobuke. Vi* sokim damam priporoča široke, nizkim pa zelo majhne klobuke. Razliita. — Ali imate tud: vi drugi dan tako hudega mačka, će sedit-e pozno v noć v gostilni? — Ne, jaz nisem oženjen. Postreiliiv moi. — Cuj. dragi, že 12 krat si bil v bufeju n vsakokrat prineseš pijaco. To napravi na \lruzbo zelo slab vtis. — Ne boj se, draga ženica, saj ved-no pripomnim, da nosim pijaco tebi. Modna popotnica našim letovišcarkam V kopalisce vzemite vse, kar premoretc. — Svetovna kopali-šča so prave modne revije, samo lepih ljudi je v njih malo. KopaJišča in letovišča so različna, večinoma pa priđe človek v bistveno drugačne razmere, nego jih je vajen doma. Povsod ga caka hotel ali pen-zijort. kjer je polno ljudi, ki se prav za prav zelo dolgočasijo. ker nišo povsem zdravi in ne morejo bolje izkoristiti poletja. Med kopelmi, zavijanjem, masiranjem, elektrizacijo in pitjem zdra-vilne vode se vleče čas zelo poČasi. Ne da se delati nič drugega, nesro sedeti in kratkočasiti se z opazovanjem ljudi, kako prihajaio, kakšno imajo prtljago, s kom sede za mizo, s kom so sli vče-raj in danes na izprehod, kakšna bole-zen jih tare in kako napreduje njihovo lečenje. Vsaka kopajiška uprava si na vse načine prizadeva preganjati gostom dolgčas, povsod so kopališki parki, ki prirejajo koncerte, povsod so na dnev-nem redu razne družabne prireditve, skupni izleti itd. Gostom je na razpo-Iago čitalnica in posebna dvorana, kjer se pije crna kava, igrajo karte in čita-jo novine, kadar zunaj dežuje. Čez dva dni je dolgočasja konec, ker se sezna-n.ite z Ijudmi in začnete delati isto, kar delajo oni: skrbeti za svoje lečenje, klepetati, preoblačiti se desetkrat na dan in voditi dolge debate o svoji bo-lezni, o boleznih vseh drugih, o stros-kih za lečenje, o mnogo hujši bolezni, ki je mučila sestrično vašega bratran-ca, pa ji ni nič pomagalo, zdravniki so izgubili vsako upanje, končno je pa prišla stara ženica in ji svetovala, naj je komarjeve nožice, pa je bila kmalu zdrava. V tako kopališče ali letovišče morate torej odpotovati z vsem, kar premo-rete. Vse se tu uveljavi, oceni in pre-kritizira, vsako cunjo pregleda sto pa-rov oči, o vsem, kar obJečete, bodo lju-dje govorili. To je dolga igra, nekako tako kakor šah, igra na ugibanje, kam kdo spada, kaj je kdo, s kom občuje itd. To je igra dolgočasnih, bolnih in zavistnih ljudi, včasi samo radovednih, včasi pa tuđi zlobnih. Če je vam naro-čeno jemati kopel, ki je v pritličju po-slopja, kjer stanujete, ne pozabite na pižamo, na čevlje in na jopico. Pižama mora biti iz trpežnega popelina, Čevlji brez peta. To je važno, kaiti nositi v kopališču čevlje z visofleimi petami, je nesnosno. Jopica naj bo iz teorrne svile. V taki o-hileki hodijo v kopalisču vsi gostje tud: po cesti ;n vozik) se ćelo v avtobusih, če stanujejo v okolici in ino rajo z^utraj v kopalisče. Zelo neudobno je oblači/ti pramenadno obleko in slaci ti jo v kopali'šču, kjer jo je treba no konaniu z-nova obleči, a dorna sleci. V takom dresu hodijo dame in gospodje po ulicah med domačini in nihče se ne ozira za njimi, ker vsi veđo, da so kcpalški gostj-e. To velja za vsa bol?ša kopaliSča. V man:š;li Vnpnliščih seveda domačini ni-so tako širokogrudni in rado se pripe-ti, da se ta ali oni obregne ob damo ali gospoda, če hod i po cesti v r> žarni ali kopalni obleki. Če pa promenira dama v rdeči p;žami in zlatih čeveljčkih z vi-sok'mi petafni, se dotmačin: tud i v več-jih kopališčih ozirajo za njo in majejo z glavamu češ, od kod se je pa vzela ta prikazen. Dopoidine je čas sportn:h. po^poldne l>a družabnih oblek. Dopoldne se nos: be-lo plisirano kr lo z barvastim telov-nikom, volnen: karm>leti. barvasti plašči, obleke brez rokavov, bele obleke iz šantunga, vse angleško, svetio, pe-Sitro. Tako se tuđi obeduje, često s klobukom na glavi. Popoldne, po opoldan-skem spanju. se r>ojavijo dame v impri-me oblekah franoo&kega kroja, v kostu-mili iz georgeta z bogato kožuhovino, v Destr h svilenih oblekah aH črnobelih oblekah s širokim i klobuki. Tako oble-čene hodik) na kratke izprehode. sede pod odprtimi pestrimi solneniki, poslu-šajo godbo, čitajo, kvačkajo in kram-Ijajo. K večerji se hod; zkljuČno v ve-černih toaletah. velikih ali malih, ka-kršen je Dač program na obiavni de-slkl hotela. Če je na sporedu plesni večer ali koncert, potrebuie dama plesno to-aleto in tu ni kričeča no-bena O'bleka, pa naj bo še tako razkošn-a. Nosijo se večinoma. franeoske vecerne obleke komfpVciranih krojev z Iahkimi šali in bogatim krznom. Če gre za navadno večer no pri redi te v ali navad-n: koncert, pridejo gostje v malih večernih toaletah, gosiKKije v temnem šaku, dame ^ obkkah iz krepgeorgeta ali krepdeši-na, bogato okrašenih. z ovratniki. vča-sih tuđi z doHrmi rokavi. V kopališčih je vse dovoljeno. NTaj-bolj kričeče barve, najboli komplicirani kroji, najekscentričnejši eksperimenti. Velik hotel svetovnega kopaJiŠča je v bistvu revija krasnih toalet. Vse, kar bi bilo v mestu ekscentrično, je v ko-nališču dostojno. Pisani solnčniki, naj-fantastiČnejŠe rute in šali, široki klobuki. umetne rože. moderne krinoline, množica prisrnih čipk, volanov, uhani s pestrimi poldragulji, rafinirani vzorci oblek iz najpestrejšega blaga — vse to se vidi v kopali§Ču, a vendar navadno tu ni lepih ljudi. Lepi Ijudje se drugje, žive drugače in nosijo drugačne obleke. Najlepše toalete in najdragocenejše izdelke pariških modnih salonov nosijo v kopališčih večinoma debele Židovke, bogati trgovci, bolehne dame, skratka Ijudje. .ki jih je zapustilo vse, ražen denarja. Če zanese usoda v to pisano družbo lepega mlađega človeka, se lahko vsaj dobro zabava na račun drugih. Za sport Počitraice so zelo primeren čas za sport. Prejšnje čaše so dame porabile počitnice za čitanje in ročna dela, zdaj se pa pečaio sikoro izključno s sportom. Govori se sicer, da je naša doba v znamenju telesne kulture in da mora človek sikrbeti v prvi vrsti za svoje zdrav-je, toda v resnici igra pri tem glavno vlog'o modahto in ^e vozi i no po morju. Kdor pa nima jah'c. se riiona zadovoljiti z jadrnico ali rb ^-\ ;n čolnom. Za jahto na morju so prcdpisa« rk; bele oblekc. termiomodre mornar^K« joDice in mornariške č«T>:ce. Toda strn. ffih predtp sov tu ni in tako vidimo tuđi rdeče, sveiJomodre m zelene oblckt, kombinirane z bei:ni. Glavno je, Ja vo roke in noge gole. Za sport v vod; sami je loopalna obleka. za plavanje trikotir, id sipreho-de po morski obali taster tiit. Za s< Ln-cne kcpeli :mamo pestre pila-me z šanturma in tafta, ponosio titdl •irRDrime. kombin-iran z jladk m blagom. Letos je v vsdi kot>aliič.h mnojro soln<čn.ikov. Dame namreč nočeo več :inIdi naravne *Fraut- Ju*efovet (iren^i-ee urejeno prebavo. Specijalni »dravnlki »41-nega §lovesa ^[inoujejo, » ne ^Frane Jos^fovet vod* zadovoljni v vnakeui oziru. Dobava se v v«eh lekiirnah, drogerijah in spererijskih trpovinah. Kratilograf ali nova iznaidba na polju kinematografije? Pod tein ua»lo\.»in t« >in prebral v eni md-njih itevilk >Slov. Na roda ^ |>oročilo, da jt iznašel g. Kratil nacm, * katerim more pred-vajati filme v nezatemneli dvorani. K«r go-<»pod dopisnik trdi, da so ćelo Edi**on in rna-ni fizuki iskali v toj *meri uman, «e mi »dl potrebno iz zgolj informativnega razjoga u-»levo nekoliko popraviti. — Nemci imajo le dolgo časa na trgu projekcijsko plotkev za dnevno predvajanje. Ta ploekev je naprav< Ijena iz zrralne^a otekla, ki je v masi tlvo pobarvana. Ce *e projicira torej a k o z to steklo, torej od &aj dva eistema, prvi sa projekcijo fikoz ploskev, drugi za projekcijo na pJo-skev. Od teh sietemov kroži po trgu vse polno varijant, ki ee prilagodujejo najrazlicnej-šim posebnim ieljam kupca. — Toda nekaj drugega je, kar ne pospešnje hitrega rarvo-ja te strani kinematografije: Ediaon, drugi slavni fiziki in strokovnjaki ne išiei« sredstva, ker ga ne potrebujejo! Saj moramo vendar dane« vedeti, da ne rat em ni mo dvorane samo radi optičnih razJogov projekcija, temveč predveem radi koncentracije, radi i bran os ti, ki je potrebna gledalru! Saj leži na dlani, da bi lahko v vsakem gledaliUu igrali v raasvetljenem avditoriju, toda polovica učinka predstave bi Sla po vodi. Ta potreba koncentracije ie sama po eebi na«pro-tuje vaakemu razi^kovanju in re&itvi problema, predvajati film pri dnevni sveti obi. I*-najdbe, odnosno izpopolnitve v tej »rneri morejo torej koristiti le lokalno podeieWkim prilikam, za splo^no kinematografijo pa so brez reenejšega poniena, zakaj ta »e prav «e-iaj razvija Čidto drukam! Pavel Debevef. Mihail Kozirev. Dobrman Najprej je treba povedati, da ta dobrman ni bil nič kaj posebno lep. Očivid-no že dolgo ni bil umit in dlako je imel umazano tako, da dobrmanu sploh ni bil podoben. Rebra so se mu kar svetila pod kožo, dokaz, da je dobival premalo jesti. Oči so bile vse preveč bistre, nos koni-čast, lioja počasna — vse je pričalo o slabo prikritem nezadovoljstvu, morda tuđi o nezgodan, ki so zadele ubogega dobrmana. Ta hip se je ustavil, povohal je po zraku, potem je pa krenil previdno naprej po hodniku, — To je čuden pes, — je dejal go-spod visoke postave z nabitim portfeljem pod pazduho, majhnemu, debelemu gospodu, ki je držal v roki zavojček neče-sa, kar je bil kupil v delikatesni trgovini, — Pomislite samo, ves čas hodi za nama, kakor prilepljen. Debeli gospod je pritrdil: — Da! tuđi jaz sem opazil to. In čim se ustaviva, se ustavi tuđi on. Morda se je izgubil pa ne more najti svoiega go-spodarja. — Ne verjamem. Le poglejte ga! Saj je čistokrven dobrman. Taki psi so dragi in če bi bil brez gospodarja, bi ga bil že-davno kdo vzel. — Kaj torej mislite? — je vpraSal debeli gospod v skrbeh. — Nič, — je odgovoril njegov sprem-Ijevalec in se pomembno ozrl na debele-ga gospoda. Nekaj časa sta molče nada-Ijevala pot. Debeli gospod se je vsak hip ozrl in opaz-oval zagonetnega psa. Dobrman ie sledil gospodoma korak za Vorakom. — No, za detektive je tak pes zlato. — je prtpomnil visoki gospod in izrazil misel, ki ga je ocividno že dolgo težila. — To si lahko mislim, — je pritrdil debeli gospod na videz flegmatično. Toda takoj ga je streslo in skljnčil se je. — Bit! Nekam hladno postaja. Zopet sta oba molčala in pospešila sta korake. — Poglejte no, pes gre ves čas za vami, — se je oglasil končno visoki gospod. — Zakaj baš za menoj? Dejal bi, da gre prej za vami. — Kaj se vam mesa! Le poglejte, kako vas ogJeduje. — Kaj še! Mene že ne, pač pa vas! Za vami gre, dragi inoj. — Za menoj, pravite? Izključeno! — je menil visoki gospod. — Inu, na svetu je vse mogoče, — je trdil debeli gospod in pogledal po strani svojega spremljevalca. Ta se je razburil. — No, to je Še vprašanje, ali gre za menoj ali za vami. Glavno je, da sled! ta mrcina nama obema korak za korakom ... In ne gane se! — Kamen bi zalučal vanj. Škoda, da ni pri roki pripravnega kamna. — Bežite no, ta se bo res ustrašil kamna! Tak vohun! Slabo ga poznate. Zopet sta oba molčala. Skrivaj sta se po vrsti ozirala, dobrman jima je bil ves čas za petami. Visoki gospod je bil že razburjen, preložil je težak portfelj^ iz desne roke v levo. Na vogalu prečne ulice se je naenkrax ustavil. — No, jaz pojdem po tejle ulici. Na svidenje! — je dejal na videz flegmatično. Debeli gospod se je ustrašil in mu se?el v roko. Cim sta se ustavila, se je ustavil tuđi dobrman in ju napeto jpi-zoval. Gospoda sta se v zadregi ozirala. — Do s viđen ja! — je ponovil debeli gospod in dolgo je stiskal spremljevalče- vo roko. Potom je dejal, kakor da se je naenkrat nečesa spomnil: — Počakajte no. Skoro bi bil pozabil. Imam še opravke tamle ... hm ... lahko grem z vami po prečni ulici. — Pojdiva torej skupaj, — je pred-lagal visoki gospod ves srečen. In tako sta krenila v prečno ulico. Kamaj sta pa napravila pet, šest korakov, sta se .vakor na po« elje ustavila in obmila. — Vrag ga vzemi! — je zagodrnj.il visoki gospod. — To je prava beštija, — je pritrdil debeli gospod. Do'brman je povohal po zraku ki krenil za rajima v prečno ulico. Ciin sta se ustavila, se je ustavil tuđi on in ju nezaue, stopil dva koraka nazaj in ga kiical k sebi. — Morda polde za njim, — je zaše-petal debeli go-spod ves srečen in skriv-nosrno pomež\kml visokemu gosipodu. V tvhem sporazumu sta se obrnila m nadaloevaia svojo p-ot v trdrrem prepri- čaniiu, da sta rešena. Toda dobrman, ki je giedal nekaj časa za neznanim gospodom, je znova povohal po zraku in se počasi napotil za našima juna-ko-ma. — Saj pravim, vohun, da mu ni para! Zalezuje naju, — je dejal visoki go-sr>od razočarano. — Stopiva tjale za vrata. Počaikajva pet min»ut, morda se bo naveličal in odšel. Debeli gospod je molče pritrdil. Stopila sita za vrata stare hiše in jih za-prla dobnmanu pred nosom. V temni veži sta si globoko oddarmila. — Hvala bosru, morda pa le odide, — je dejal visoki gosipod, ponosen na svojo idejo. — Daj bog, da bi se ne m-otili! — je zamnmral debeli gospod. — Sicer pa, kaj briga ta pes mene? Saj hodi za vami. In ne razoimem prav, zakaj se me ves Čas držite. To so ljoidije — policijski r>si hodi>o za nrimi po cesti, sami pa ne da>o poštenim budem miru, — je za-godrnjal debeli gosipod in srdito pogledal svoiega spi em ljevaka. — No, recimo, — se je raziezil visoki gosipod, — recimo, da še ni gotovo, za kom hodi ta dobrman, koga prav za prav išče policija, vas ali mene. Kaj m-islke, da poUcijs-ki pes ne more hoditi za vami, če imate pod pazduho natlačen portfelj? V hipu sta se začela prijatelja so-vražiti. Drug dru-gemu nis... ne daj bog, ćelo umoril! Oči se mu nekam čudod. In sele po hudem notrandem boju je dejal: — Če ste trdno prepričani, da pes ne zalezoisje vas, pa po^lite svojo pot. In videla bova, ali po>de pes za vainri ali pocaika mene. Visoki gospod se je škodoletfno za-režal: — Saj satiri pravite, da ste prepričani, da ne hodi za vami. Zakaj torej ne odidere Iz veže prvi? Kaj vas za-držuje? — Bože moj, vi ste res pravi čudak! Kaj ni vseeno, kdo pojde prvi, vi ali jaz? Dobrman bo že vedel, na katere-ga mora pazit;. A čim priđe policijski agent, vam položi taco na ramo in izgubljeni ste! — No, dobro, po*jdrte torej! Se bojite, a? Naj bo, sam pojdem! Visoki gospod je zanimljivo rx*lecLal debeluha in krenil pourumno proti vratom. Debeli gospod je v strahu in skrivili nadi čafcal, kaj bo. Toda visoki gosipod je samo malo odpd vežtia vrata, potem je pa prestrašeno odsicočil. ZaktfMitml je vrata in prijcl debeiuha za roko: — Ta hudi-č čaika pred vTati! — Križ božji, kaj početi?! — je za-jecUjal debeli gospod. Z <*voriiča je sitoipil v vežo moi sredno'e postave v usnjenem suknjicni. V temi ni opazil na&h junakov i© lel bi bil mimo, da sa ni ustavij visoki go-stpod. — Glej, glej, to ste vi, KriSkm! Ste se že davno vrnili s shižbenega poto-vanija ? Mož sredsije rx>stave je spoznaj svojega znanca. Te dni sejn se vmil. Ka] pa poče-ndate vi ru? Ali koga čakate? — Nič, kar tako... kramdjava ftu-katrle... z znancem, — je oKteorortl visoki gospod v zadretf. Krifcfn je ođW li meo v vrttii in Stran tf •SCOVENSKI NAROD«, dne 6. julija 1929. štev. 151 Kako je ataman Semenov moril nedolžne ljudi Odkmtek iz knjige „Beli admiral" v kateri opisuje češki legijonar Pavel Fink grozodejstva v Kolčakovega režima v Sibriji Vojni poročevalec češkoslova-ških legij v Rusiji g. Pavel Fink je napisal na podlagi svojih beležk izredno zanimivo knjigo »Beli admiral«, ki opisuje razmere v Sibiriji pod vlado admirala Kol-čaka. Knjigo je založilo Moravsko kolo pisateljev v Brnu in v krat-kem je dosegla tako velik uspeh, da Je izšla že tretja izdaja. Finko-vo delo ima zgodovinsko vrcd-nost, ker so zbrani v njem avten-tični podatki o zadnji fazi krvave socijalne revolucije v Rusiji, nana-šajoči se na Sibirijo, kjer se je vršila odločilna borba rned boljševizmom in reakcijo. V naslednjem priobčujemo odlomek iz te zanimi-ve knjige. »Beli admiral« Kolcak Beseda inkvizicija je slaba, če postavimo k nji drugo, ki je ž njo v neposredni in nerazdruženi zvezi: semenov-ski oklopnik. V umirajočem kraljestvu je ćela vrsta oklopnih vlakov raznih tipov, podrejenih posebni upravi, tako zvani upravi oklopnih vlakov. Semenovski oklopniki so postali peveč zloglasni, da bi se bilo treba obširno baviti z njimi. Rabili so jih v prvi vrsti za kazenske ekspedicije. Bili so jeca in morišče obenem. Priti na oklopnik je pomenilo umreti mučeniške smrti. Če je dobil kak Čast-nik ali uradnik poziv, naj priđe na ta ali oni oklopnik, je bilo to zanj znamenje, naj čimprej pobegne iz Cite. Znano je bilo, da je oklopnik zadnja postaja vseh sumljivih in nezanesljivih. Dama X. je pripovedovala: »Moj znanec, poveljnik oklopnika, me je povabil naj si pridem ogledat notranjo ureditev oklopnega vlaka in svojega ro-jaka, boljševiškega komisarja, ki je bil v oklopniku zaprt. Groza me je obšla, ko sem vstopila v vagon. Vagon je bil zu-naj okovan z jeklenimi ploščami, zno-traj pa tapeciran s predivom in klobuče-vino očividno zato, da bi se kriki iz njega ne slišali. Imel je tri oddelke. V pr-vem so žrtve slacili, srednji, poln raznih aparatov, je bil mučilnica, v tretjem so pa jetnike pobijali« — mi je razlagal spremljevalec. — »Podrobnosti se ne spominjani, kajti moj rojak, katerega sem hotela videti, se je valjal v krvi v srednjem oddelku, bolestno je tulil in milo prosil svoje mučitelje, naj se ga usmilijo. Drhteč po vsem telesu od groze sem zbežala in spotoma sem slišala smeh pobesnelega poveljnika oklopnika in krčevito stokanje žrtve, ki je prosila krvnike, naj prenehajo z mučenjem, če imajo tuđi oni matere. Slutila sem, da so trgali nesrečnežu žile iz telesa s posebnimi kleščami. Še svoj živ dan nisem videJa take groze, kakor na se-menovskem oklopniku,« — je zaključila dama svoje zanimivo pripovedovanje v krogu molčečih poslušalcev. »Kolikor se se spominjam,« — je pripomnila, — »je stalo pri mojem rojaku več Kitaj-cev. Glave so imeli v zanjkah debelih ^vrvi, ki so jih semenovski vojaki z o-beh strani nategovali. Mislite si muke i na ta način zadušenih žrtev.« Da so bila grozodejstva na oklopnikih res plod duševno bolnih ljudi, o tem priča jasno atamanovo povelje, naj ustrele poveljnika oklopnika »Mstiteh (mašče-valec) Stepanova, ki je šel v svoji po-besnelosti tako daleč, da se je zameril ćelo poveljstvu samemu. Stepanovu se je pa posrećilo pobegniti, predno so ga mogli odstraniti. Zvedel sem, da je veO-krat trdil, da se mu zdi, da postaja tem boljši. Čim več ljudi umori... Pravi psi-hopataloski pojav. Oklopniki so bili za Zabajkal leteća groza. Navadno so se pojavili nenadoma, ne-pričakovano, širili so strah in trepet na postajah po naselbinah, a ko so odhajali, so jemali s seboj vse sumljive ljudi, ki so potem izginili brez sledu v nedrijih teh s krvjo oškropljenih, s solzami in prokletstvom posvećenih železnih pošasti, okrog katerih se je pletla ćela pajčevina epizod. Tako pripovedujejo, da so oklopniki nakopičili na postajah Duaria, Andrianovka in Makkavejevo ćele grmade trupel političnih zločincev. Ker pa je bilo v si-pastem nasipu težko kopati grobove, so trupla polivali s petrolejem in sežigali. Drugod so zavoljo izpremembe in dra-ženia otrplih živcev sežigali obsojence žive. Semenovski divjaki so se potem po povratku v Čito smejali, kako so prire-jali za zabavo peklenski ples. Oklopnikom je pomagal čitinski politični urad (ohranka). Biti poklican v ohranko je tuđi pomenilo sigurno smrt. Uradniki ohranke so se izgovarjali, da morajo na vsak način ostati neznani, če aretiranci nišo več zagledali belesra dne. Osvobojeni bi baje lahko izdali ne samo ustroj tega Semenovega državnega ura-da temveč tuđi poedince, za katere bi ne mogel nihče jamčiti, da ostanejo živi. Pripetilo se je n. pr. da so aretirali osurnljenega učitelja čitinske gimnazije, splošno znanega in spoštovanega moža. Zdi se neverjetno. da je bil potreben nečloveški napor, da so iztrgali tega po-vsem nedolžnega in miroljubnega moža iz krempljev čitinske ohranke. Drugih lumparij, kakor tatvin. vlomov in posilstev nedolžnih deklic sploh ni vred-no omenjati. V primeru z zločini, ki sem jih kratko ornenil, se zde nedolžni pre-stopki, če jih presojarno v duhu čitinske kriminalne justice. S Prihodom Kappe-levcev je bil storjen divjanju teli šaka-Iov konec. Dvajseto stolctje! Evropska, krščan* ska kultura! Kako prazne in glupe so te bescde pred vrati oklopnika, iz kate* rega se cinično reži zrelo človeka^be* stije. Dokument. Poroča mi legijonar Š.: 6. aprila ob 3. popoldne se je vršil v predmestju Čita I. pogreb Kuznecova, ki so ga do smrti mučili Semenovci. Dotični je bil zaposlen v železniški de* iavnici kot kovač. Na njegovem stano* vanju je napravil preiskavo semenovski polkovnik Sipajlov, znan po svoji krutosti. Našel ni ničesar, kljub temu je pa Kuznecova aretiral in odvedel. Ves čas ni nihče vedel, kakšna usoda ga je zadela, čeprav je napenjala žena z moževimi prijatelji vse sile, da ga najde. V marcu, ko je začel sneg kop; neti, so našli v jami za mestom šest razme&arjenih trupel, ki so jih odpeljali v svrho obdukcije na kliniko. Podobnih jam, kamor so Semenovci nosili svoje žrtve, je okrog Čite več. Ljudje so pravili, da pogre* šajo v mestu nad 200 ljudi. Na kliniki je žena med 80 razrntsar-jenimi trupli spoznala tuđi svojega moža. Celih 14 dni je hodila nesrečna že* na okrog merodajnih krogov in prosi* la, naj ji izroče moževo truplo. Končno so jo uslišali in truplo je bilo prepe* ljano domov. šel sem pogledat žrtev Semenove podivjanosti. Kaj takega še svoj živ dan nisem videl. Nesrečnež je imel 18 gfobokih ran, ušesa odrezana, oči iztaknjene, kožo odrto, vse prste zlomljene, noge > se obznane, vse členke zvite, većino žH izpuljenih, spolni organ odrezati, prsa do kosti obžgana. Vsi znaki so kazali, da je zakrivil to grozodejstvo polkovnik Sipajlov, ki je znal posebno dobro lomiti prste in zvijati členke. Album zločinov iz prejšnjih pogla* vij izpopolnjuje tuđi zbirka dokumentov, nanašajočih se na kazenske ekspedici* je. Kazenske ekspedicije so pošiljali prvotno v kraje, ker so se zbirali voj. begunci. da bi jih polovili. Roka ata* mana Semenova je kaznovala v prvi vrsti roditelje beguncev. V Burgulinsku so kozaki razsckali nekaj teh »boljše« vikov« na drobne kosec. Vest o teh grozodejstvih se je seveda naglo širila po Zabajkalu in povsod je vzbujala ogorčenje in željo po osveti. Koncem !. 1919 je bila mera grehov Čite polna. Poraz Semenovcev na Bajkalu je dal pobudo za splošen upor, ki je izbruhnil v prilegajoeem verhneudinskem kraju. Upor se je zdel katastrofalen, kajti po orožju so segli staroobrjadci (starover* ci), energičen in agilen element z boga^ to zgodovino verskih puntov. Ti selia^ ki mišičastih teles in originalnih ohiča-jev so bili reakcijonarnemu pravoslav* ju že od nekdaj trn v peti, ki ga je bilo treba izdreti. Tu je naletela kosa na kamen, kajti Semenov je našel v staro* vercih smrtne sovra/nike. ker je dal umoriti nekaj njihovih prvakov. V te kraje je pošiljal Semenov najbolj po* divjane generale. Izmed kazenskih ekspedicij se je najbolj žalostno proslavit oddelek gc* nerala Lcvickega, poslan prvotno v podporo Skipetrovu ki je operiral pod Irkutskom. Fkspedicija jo je mahnila preko Troicko - Savska, ki naj bi bil prvi rešen obleganja upornikov. s ka* terimi naj bi potem obračuna! tuko zvani krimski oddelek, obstoječ iz pras vih razbojnikov. Po protokolih. ki so jih sestavili v Verhne^Udinsk detašira* ni AmcriČani in predložili generalu Ja* ninu, ko se je peljal skozi Zabajkal, se je odlikoval pohod Levickega z nc\er-jetno krutostjo. Tako na primer: * V vaši Babkino so mučili do smrti 17 ljudi. Živim so rezali koičke mesa iz telesa, odrezali so jim ušesa in nosove ter iz* taknili oči. Trupla teh nesrečnežev so Američani fotografirali. V Canzurini so sežeali 90 tetno ^tarko, mnogo seljakov in otrok. Ta trupla so ostala dolgo nepokopana kajti prebi* valstvo je čakalo, da jih priđe fotogra* firat mednarodna komisija. V selu Ključevsko je zbežalo pred bližajočo se tolpo Semenovih razbojnikov iz vaši 20 otrok, ki so jih našli potem zmrz-njene pod kupom hlodov. Pred oddel-kom Levickega so bežali ljudje v go» zdove, kjer so mnogi zmrznili. Scmcs novci so odnašali žito in vse kar jim je prišlo pod roke. Tako je prišel Le* vicki do burjatskega samostana pri Gu* sinem jezeru. Med ekspedicijo mu je prišlo na pomoć iz Verhne*Udinska še 9 Kolčakovih častnikov in 60 vojakov. Med tem so Cehoslovaki 12. januar* ja 1920 zasedli VerhnesUdinsk in Levi = cki je bil pozvan, naj se hitro vrne v VerhnesUdinsk, ne da bi dospel do Troicko^Savska. Levicki se je uklonil povelju, naprej je poslal 60 Kolćakov* cev, sam se je pa napotil s svojo »div* jo divizijo« in bogato zalogo ukrade* nega blaga za njimi. Toda Mongoli »divje divizije«, ki jih je mikalo nakru deno blago in ki so bili žc blizu svojih domov, so nekega dne obkolili T.evi* ckega z njegovimi častniki. pohiti so vse, pokrili s slamo in sežgali. Potem so dohiteli Kolčakovce in pobili tuđi nje, izvzemši dva, katerima se je po; srečilo zbežati v Vrhne*Udinsk. Tu se je nedvomno maščeval urnor voditelja Burjatov, evropsko izobraže-nega pisatelja in narodnega junaka tega plemena, Bogdanova. Oko za oko — zob za zob. Med nešteta grozodej* stva lahko prištejemo tuđi grandijozni masakr, ki ga je priredil krimski od* delek v Troitcku=Savsku. Uporniki so obkolili Semenove razbojnike, ki so se bali, da bi jetniki v kritičnem trenutku boja ne pobegnili iz ondotne kaznilni-ce. Zavarovali so si hrbet na ta način, da so vse do zadnjega pomorili. Umorili so okrog .300 jetnikov. večinoma političnih zločincev. Nekaj so jih postreljali, ko so se pa naveli* čali streljanja, so jih začeli sekati s sabljami. Pariške »Posleđnija Novost!« so pri-obč le nasJednjo kurijoz'no vest: Jeruzalernsfki patrijarh je odlikoval ata'inana Semenova z višjim redom »Odrcšeniiko^'esa .irroba«, ki že 600 let ni bil nikotrrur podvijen. Trmasta dama Ainerišk; listi poročajo o zabavnem :nc:der.ttu v nekem ne^Torškem oirrn:-busu. Sprevodnik je stop-i] k neki dami in zahteval vozni listek. Dama mu je listek izroCila, toda sprevodn k je z;a\ il, d-a ni več veliaven in da mora kuipiti druiie-ga. Da-ma se je energično uprla, češ, da se bo z listkom peljala naprej. Sf»revodnik je seved-a ugrovar-ial in ii je zasro-zil, da jo postavi n-a C€StO. Kar postavite me, inu j-e odgovorila dama in sprevodnik je takoj opustil svojo namero, kasti dama je teli tata naf-mani 200 kjt .n bila je prava atletka. Borno pa stali tu, dokler n-e kupite tio-veza listka, je izjavil sprevodnik in obrnil trmasti dami hrbet. Dama se tud te grožtije ni ustrašila, ker se j; ni mu-dilo. Sprevodmik je izstopil in odsel k bližnjenm avromaričnemu telefonu. Knialu je pri voz.'I drugi avto-bus, ki je prevzel vse potn'kc razen trmaste da- me. Prvi avtobus se jc pa \rnA v ca-ražo. Dama je bila ozorčena. da je zma^al sprevodnik, zlezla je iz avtohusa in začela zmerjati sprevodnika. Mož jc znu-jal z glavo, češ, bog me varu.i take žene. — Mene pa takega moža, se jc oJ-rezala trmasta dama. Rada bi. da r*i bili vsaj nekai rn.'nut inoj mož. da b; vas naumila, kako se ol>ču e z đarrami. Berač - barkir Med najznamenitejše posetmke pa- " Nkega Montmatra spada berać, k )t v (»ndotn.h kavarnah in re^tavraci.iah sta-len go>yt. N.krgov beraški trik it zelo enostaven. \ razeapani obleki hodi od miže da miže. tLj?::fn*v se usta\ i !n za-poje ^ hripavim . n kako po,pevko. Gostom je takn nepr jetno gledati berača v^razeapani oblek. da mu hitro daio rroiioščino, da bi se ga ^imfreie odkr;-žali. Prebivalci Montrtrartra pa rr)zna*> tega moza §« z druge stran . Čc je kdo v denarni stiski, pokl če berača v stran-sko ulico, k.er se začino poane-gi suknjica polno možnio in ponudi svojemu klijentu jrosojilo pod pokojem, da pndtp»^e zadoUznico, v kater: se 7a\eže, Ja bo vrn:l čez me sce din: dvakratir znese^k. Stoodsftotne nbr€st; za mesec dni so si-cer oderuške. to-da originaln: berač mora navadiio napeti \ se sile, da priđe do svojega denar a. Če mu dolžmik r«h do-ločenem času ne vrne denar.ia. mu .i« neprestano iz petami. Sledi mu korak za korakom od Jutra do veCera. dokl-er se za dn&iik ne na\elča in s: preskrhi Jenar. da rtoravna dole:. NOGAVICE 2 ŽI60M N^bope, naiUajneise. zato 13 naiceoeiše! Gledal je, kako so mu šivali srce V Messini na Siciliji je zaposlen v pristanišču delavec, k)i ima izredno sre-čo v Kiubeznc. Mnociim dekletoin je zmcsal glave. konOno se ic pa iznol-nila tud: na njem prislovica, da bodi vrč tako dnkgo r>od \»odo, da se r;i/ih;;c. Neko dekle, s katero je tuđi imel liuhavmo razmerie, ga je pod vplivom liuhosum-nosti zabo'dfi-o naravnost v srce. Težka ranjenega delavca so odpel.uahi na kll-n ko. kier so zdravniki izjavi., da mu inorejo resiti življem i« samo. če bi rano v srcu zašili. Op-eraciia bi se pa morala \ ršltii brez narkoze, kajti narkoza hi inie'a v takem primeru usodne posle-dice. Ko je strežmica o-bvcstiJa ranjeivca o nniemju zidravn.kov, je izjavil, da ie pripravljen podvreci se otperaciii. toda samo pod pokojem, da postavilo predenj zrcalo, v katerem bi videl la^tno srce, saj setri prenesel že niffiogo težje rane, pa se nisem nikoll onesvestil. In res, rrved o^peraciio ni dal mož nq-benega glasu od sebe. Pač pa je z naj-\ečjim zanimanjem opazova! \ zrcalu operacijo, ki je trajala komaj nekaj minut. Zdrava in krenka natura, ki mu je pomagala prenasati silne bole^ine, mu ie priod. — Policijski pes? No in kaj je na tem posebnoga? — se je zasmejal. Toda tako'j se je ustrašil in pripoannil: — Kaj zato? Mene rnenda vendar ne išče?! — Kdo ve? — je menil defceli go-sskkJ. ki je stal dotlej v kotu pri vratih. — Kdo ve? Vsi živimo tako minno in zadovoljno, pa ne slutimo, kje naan je nastavljena past. In kar naenflerat se nam prikaže za p-etaimi takale policijska beštija in sam ne veš, kidaj ti položi taco na ramo... pa si izgubljen. — Saj niti ne vemo, koga zasledude, — je menil Krišlkin ir> zimajal z g"Iavo. — Saj to je baš tisto, da ne vemo! — sta vzkliiknila visoki in debeli go-spod v en glas. Kriskin se je strufpena zarežaJ. — Meni to ne gre v slavo. Kaj pa vi dva? Ali se ga oba bojdta? — No, če vam ne zre v ^lavo, pa kar stopite pred hišo, — ga te zavrnrl visoki gospod. — Pustite ga, kar zre naj!— mu je zas©petal debeli goisa>od. — Morda se cnbesi na nj, vrag sa vzeani! Kriškin je stopdl znova k vežn»mi vratom, odiprl jib je prev4d!no in pogle-dal pred hišo. EMMtman se je \uravnal, povohal je po zraleu in čakaL KnSkin je naglo zaloipuftrril vrata in se obrnil v za-dregi h gospodom a, rekoć: — Bogme, to je smeSno. Sto« tam in caka. Toda na kaj caka, te«ra ne rasz-umem. — Saj to je baš tisto! Te«a tuđi nti-dfva ne razuineva. Na kaj caka? Na kaj, da bi za ycaj; ^.^______. . T ^^ 9WIVMi^^V ■■^^■^■•fl^^ ^^^F^^^»^^ -^^» • to mienitno urejano! — je modroval Kriskin. — Takle pes, nemo birje, Pa ima več pameti nego marsikateri člo-vek. Kjer kaj zavoha, tam se pojavi in caka... — Čujte, kje pa zavoha? — je vpra-šal debeli gosipod užaljeno. Krišikin je cbvoumno skomignil z ra-meni. Še preden je pa mogel kaj odgovoriti, je prisila z dvorišča v vežo nova postava, — mož neopredeljene starosti in pokliča. Neznanec ni opazil naših ju-nakov, stopil je k vratom in jih odlprl. hoteč oditi iz hi'še. Pa se je t^koj ustrašil. — Čigav je pa ta pes? — Policijski, ffosjpod, — ga je opo-zoril debeli gospođ. — Ocividno išče kalkega zločinca. Mož neapredeljene starosti in pokliča je prestrašeno odiskočil in zalornitnil vrata. — Kje pa je ta ziločinec? je vipraSal strogo in premeril naše junak« od nog do glave. Visi štirje so se nekaj časa moliče sporfedovali. V&em se je poznalo na očeh, da nimalo čiste vesti. — Veste kaj, tovari&i, — je sprego-voril končno visoki gospod. — To vendar ne gre! Stojimo tu že ceJo uro, Č*s hiti in nrudi se nam po opravfcfti. Tako ne gre veČ na?>rei! — Zakaj torej tičHe tu? 2^akaj ne greste svojo pot? — je zagodnrrjal mož neopredellJene starosti. — No, kar poskusite! To je 6dbr-man... položi vam taco na raimo, pa ste zigiublieni! — Pa vendar ne bom stal tu do no-či? — Caka/te sosi>ođa! — se je oglasi! Kriškin. — Storimo takole: Vsem se mudi po opravkih in čemu bi ticali tu? ZrebaJmo! Usoda naj odloci, kdo po>jde pftvi. Ce je žt enemu iztrted ms nsnift« njena dobrmanova taca, borno vsaj drugi na jasnem. — To je pametno, žreb naj odloči! — je pritndii mož neopredeljene starosti. — Strindam se, — je dejal po krat-kem notranjem boiu tuđi visoki gospod. Debeli gospod je gledal zdaj enega, zdaj drugega, nervozno je meži'kal z ocrni in stopical. Slednjič je zamrmral: — No, pa naj bo. Ce je većina za to... — Kdo ima Šikatlico vžigalic? — je nadaljeval Kri'skin energično. — Kdor potegne najtiallšo, po Me pnri. Vzel je iz šikatlice stiri vžigalice, jih prelomil in stisnil vsakemu en košček v roko. — Torej! Držim štiri v roki. Poteg-nite! Debel-uh se je v naglici prekrižal in potesmil ^rugi so mu sledili. — No, zidaj pa pokažite! Zmerkno jh... Vi pojdete prvi! Deibeli gospod, ki je bil potegmil naj-daHSo vžigalico. je glo-boko vzdihnil. Toda protestiral ni. Kremi je k vratoirn in tovariši so napeto pričakovali, kaj bo. — Saj dobnman itao se«n ga imel za poštenjaka. — Ek kaj morete v teh težkih ča-sih komu zaupati? — je menrl mož ne-opredeJiiene starosti. DebeH gospod se je ta čas sukal okrosf vcinii vrat. Stoiical ie, oideval in m#noai kakor da ne more odpreti vrat. — No, kaj pa počenja/te tam? Ne za-držujte nas! Polkdia lahko priđe vsak ča«! Dcbel'uii je z-amižal in odprl vrata. Na hodniku pred hišo je stal dobrnun kakor pribit im navdušeno se je za gledal v debelega gospoda. Debekih jc zibral ves svoj pogum in stopil napre-j. Dvakrat je zamahnil pred dobimano>vim gO'bc&tn z zavojčtko«m, ki ga je dria! v roki. Morda je v smrtnein strahu misli, da ie bo pes ustrašil in zbeža!. — Vidita, a kako dolgo je nas pu^til ta nesrečnež caka ti tu, — je zagodrnjal Kriskin. — Kaj ni mogel takoj prizmati, da nima ciiste vesti? Se pač takoj vidi, da ni pošternjak. Debeli go-stpod je slišal na hodniku to opazko. . — Vi ste mi res pravi poš-ienjak. ko mirna gledate, kako policijski pes zasleduje nedolžnega človeka. — In s pogledom na smrt obsojen-ega zločinca je Še erakrat pre-meril svoje tov ariše, potem je pa krenil po-jjumno po hodniku. Zdelo se je, da je dobrman ko-maj ča-kal na to. Veselo je zacvilil, plamil je na debeluha in rmi položil taci na rame. — Izgubljen sem! — je zašepetal debeli gospod ves prestrašen. Roke so rmi omabnile in zavojček je radel na hodnik. Debeluhovi tovariši so stali na pragu in strmel:. — Mars, beštija! — je skušal debe-kih zakričati na ptsa, pa je sauno zajec-Ijal m napel \ise sile. da se otrese do-bnmanov:h tac. — Marš!... Mar... o, križ božji! Tedaj pa s« je zgodilo nekaj nepri-čakovanega. Pes je sitisnil rep med noge in pustil svojo žrtev. Odskoči 1 je. pograbi 1 zavo^ček na hodniku in začel na vso moč bežati. — Kaj je to? Kaj se je zgodilo? — so kričalU oni trije na pra»u in skočili za deberubotn. ki je stal priiiefaio pfese- nec-en na hodniku in se ves srečen smeh![iaJ. — Le poglejte, kalto beži! — je za-klical tovari^erru ki so navdušeno zrli za bežečim dobrmanom. Pes se j-e več-krat ozrl. da se prepriča, če hiti kdo za njim... Toda n komur še na misel ni prišlo pregan'jati ga. — Kaj ste imeli v zavoičku? — je \>prašal sleI pa samo pes lačen, — je dejal mož neo-p-re-dehiene starosti n pokliča zamci]ivo, obenem pa razočarano. — No torej, tovariši, ka i stojimo tv in tratimo po nepotrelmem Cas? -— se je nglasij visoki gos.pod. — Po>di«rrvo vsak svojo pot. Se pr.poročam. — Klanjam se! — je od^ovoril Kriskin in si zavihal ovratnik. — Sicer se mi pa že mudi. Saj pridem i.tak prer>o2-. rw na sejo. Mož neo-predelienc starosti in poMi* ca se je ođkril m molče krenil svojo pot. Toda debe«li sjo&pod je bil ves iz sebe od vesel'ja. Od v^eh se ie ginftjivo r>*>-slavljal in rad bi nh bil zadržal. VsaVe-imj po sebe.i je d-ejal: — No, kam se vam tako mudi? Kaj ko bi zaviri v krčmo ali dobro reativ-racijo? Taka sonešna pr'goda! Kazalo bi k) zaliti, mar ne? Kaj pravite? Toda nehvaležni udeleženci tragikomične ep-izode so se urn-o rarSli in ga pustili samega z radostjo, ki za je težila, ker je ni mogel deliti s toa-ariSi. In tako ie moral sam nadaljevati svojo pot. Kar poskatkoval k spotoma od veselja in žviigal med zobmi poskočeit motiv iz operete. (»Krasnaja Nov«, Moskva 1938.) Stcv. 151. «SEOVENSKI NAROD«, tae 6. ]uHk 1929. Stria f Jlugu&t J2lanoh§: 76 SVa valovih strasti tRoman — A 'kiljub temu se prištevajo k naj-solidnejšim damam Francije. Ves post ne pojedo koščka mesa, ne mJeka ali jaje, skratka ničesar, kar :zvira oa živali, kajti to je po njihovem mnenju velik screh. Zdaj bi pa rada vedela. Kam naj kreneva. „ 1t .. — Kamor hoćete. Collerta — Do Stirih sem prosta, kajti voj-vodinja se vrne Sele ob Stinh. Zato lahko nadaljujeva izprehod t>o bulvar- J' 'Z buJvariem de la Madelaine se za-čenja vrsta bulvarjev na severu. opi-suločih skoro pol švedske milje dolg jok Široki so tako, da bi mogli malo-katero stokfooimsko ulico prrmenati z njihovimi trotoarj:. To ogromno ulico obdajajo na obeh straneh vrtiČi, krasni hoteli, bogate trgovine, razkošne kava ime, gledališča in druga javna poslopja. Sredi bulvarja je ler>o tlakovana cesta za vozove in jahače, na obeh straneh pa drevored, da h-odijo pešci po senci. Skoda« da je ogenj barikadnih boje vr preveč kosil v košatih kronah ko-stanjev. L. 1830 so večimo dre ves posekali in nadomestili z mladimi. L. 1848 so tud! ti delili usodo svojih prednikov in po 18 Ietnem življenju so padili pod se-kiro. Zdaj raste tu rmlado drevje. Zdi se, da je usoda satna določila buKarjem večno mladost. Oi sohičnesa vzfaoda do polnoci, kako ogromno itevilo kocij drvi po tej cesti, kolika množica ljudi hiti po trotoarj ih! A iko zaide solnee, ko zažare milijom i lučić, ki preženo večer in noč, kako mogo-čno vpliva rta človeka ta ž:va reka ljudi in kočij, to valoveče morje življenja v nočnem Parizu! To človeka teži, duši. Tada zakaj bi nas to težilo! Vse, kar vidimo tu, je delo človeških rok, človeškega genija. Ti bulvarji so bili obsojeni na strahovite izrprernerribe. Videli so sijajne svečanosti in krvave bitke, čuli so zmajroslavme klice in jecanje umirajo-čih, srneh in veselo rajanje karnevala, pa tuđi ropot polomljenih bobnov, ko so se pomikali po njih mrtvašk: »prevodi. Z bulvarja de la Madeleine sta prišla na bulvar des Italiens. Na tem bulvarju so najdražje ka-varne in najlep&i hoteli, posebno pa najelegantnejse trgovin-e, polne vsega, kar si r>oželi bogataševo srce. — Skoda, — je dejala Colletta, — najlepše trgovine so zaprte, a to nekaj pomeni. Morava vprašati tegrale trgovca, ki se baš pripravlja zapreti svojo trgovino, kaj to pomeni. — Monsieur, — ga je vprašala Colletta, — zdi se mi, da je za danes konec trgovskih poslov. a vendar je krasno vreme in bulvarji so polni občinstva. — Konec trgovskih poslov za danes? — je vzkliknil trgovec ves potrt. — Zakaj ne pravite konec za več ted-nov ali ćelo mesecev. Res lepo vreme, če zakrivajo nebo oblaki! Kakšna promenada je to, če je pa ves narod raz-burjen? In vse to se godi samo zaradi ministrov, ki nočejo zapustiti dobro plaćanih mest, in zaradi kralja, ki... Konec stavka se je izgubil v njego-vem »sacredieu«, nakar je vstopil v trgovino in io zaklenil od znotraj. — Kaj se godi? — je vprašala Colletta moža v bfaiz:. — Ah, — je odgovori-]. — čitajo manifest ki so ga >ia!i D ircJiteli; refor-nmega bartfketa. Boeme, vneden ;e, da ga človek precita. Br*»vo. b*avo! — je kriča], ne da bi mogel od daleč sliSati, kaj črtajo. — Kaj pa je v tem manifestu? — je vprašal Felix. — Monsieur, — je odgovori] drugi mož v bluzi, — čital sem manifest v novkiah. To je poziv vsemu prebival-stvu, naj priđe kljub vladni prepovedi v torek na Place de la Mad-eleine in sprem: od tam poslance na Champs-rTlysees, kjer bo banket. Da, pridemo, zanesite se na nas. Kdor ima Ie trohico življenja v sebi. naj priđe. Živela reforma! — 2:vela reforma! — je ponovilo na tisoče glasov. Felix in Colletta sta se koma] pre-rivala skozi množico ogorčene-ga ljudstva. KonČno sta prisipela do glavine stražnice na butoarju Bonne-Nouvelle, ki je imela tro.ina vrata. Tu sta se morala znova ustaviti. Zadržala ju je množica ljudi, ki je rta-polniHa vso uirico. — Kaj pa čitajo tu? — je vpraiala Colletta. — Proklamacijo pol cijske,ga prefekta, — i>e odgovoril sestradati delavec. — Prepoveduie nam zbra ti se v torek na Place de la Madeleine in udeležfti se velike demonstracije proti vladi. Jaz pa poM-em, čeprav bi moral preskočiti osem vrst bajonetov. In ves Pariz priđe. Proč s policijskim prefektom! Proč z Guizotojn! Proč z Duchatelom! Proč z vsomi temi piiavkami! — Proč s policijskim prefektom! Proč z ministri! — je kričala množica, a ko&čki raztrgan«e proldamacHe so frcali po zraku. — Zdi se, da bo v torek vroč dan, — je dejal Felix mlađemu vojaku, stoje-čemu na straži blizu njega. Vojak je molčal. Samo z glavo je ki-mal m z rameni je skotnigrnil. Kaj ie hotel reč s tem? Gotovo je NI neza-dovoljen s svojim položajem, kajti često se domaja, da sili dolžnost vojaka braniti to. česar po svoji pameti ne more razumeti, ne odobravati. Colletta in njen kavalir sta prišla kondno na buivar St. Denis, kier stoji ponosTr Are de triompfce. ki je po-leg Porte St. Martin sjpomin na zrnato Lud-vika XIV. nad HolaiKlci in Nemci. Po tem sta prisipela na Boulevarie de Temple, kier je najbolj živahen promet, kjer so skoro sama gledalaca, kavarne :.n resta\Tacije. Colletta se je zagledala v tesne, dol-ge ulice, vodeče na ta burvar \z siromaških okrajev, iz mračnih tovarn in de-lavnic. Po teh zakotnih ulicah je prihajalo na boKar r>e\aj delavcev. A kj« so osU-M tisoCi M ttsoii ondh, ki so drvel noć in dan po ozkfti uticah na bufvar, ka kor teko reike v skupno morje? Na trotoarjn je sed*l razeapan. irvo-las in šlep muzikant ediri človek, a vendar cei orkester. Njegov glavni in« s^rument %o bile gosii. toda v ustifi ie driLal filotncJo, med koJeni dva dobro pritrjena medeninasta krožniVa, rv>4 l^vo pa2x!uho xm tamburico, \isečo ni vrvi ci. Ko >e slepec :gral na 2*o«l;, je prt?» skal s koenoleem m tamburico, pri tem je dviga! levo noto in od Čm%m do ins% je zasvinil nt fikmrclo tako, da <*c it raztegala po bulvirhi grorna muz.kj. Spočeitka Je bdio težko rtzločiti, kaj iffra. ko sta se mu ra priW.ii!t. sta «arw« znala, di igra marseJjezo. Stare«c e bil menda kljub slepoti ve-deževalec, kajti tt rvetovnoznana himna se si:§: v FratK ji većinotrM samo ob izrednih priHkah. Fel:x in Colletta sta vreli nekaj dir>« b:ža v slepčev klobuk in nadalieva.lt svojo pot. Taka n^irseljeza hi pocnaU cei poW< v bejf, če bi k> irratt m>klicni god'benikL — N-ekaj ni v redu, —- k deiala Colletta in se plaho stifnila k svojeami ka-valirju. — Kadar so te uhcc prime in bulvar zapu^čen, \ re n kapi v 'judskem okraju in vsaka peč je strekia lima. v&a-ka podstreSna sob'ca laboratorij. V ta* kih primerih brusijo na vstkem hodniku moije sablje in ba.tencte. ženske pt pripravljajo obveze. O. botc moj. kaj bo, kaj bo! Eilina slo¥ens»ka tedenska revija ki daje na le»to d\ne knjisgri, vsako po več kot 700 strani ilustrirane-e:a 5tiva najraziio-virstnejše vse-bine, pričenja 6 knjigo in vabi ob začetku šeste knjige vse ooe ukaželjne Slovence, kl ie triso naix>čeni naoj, da prfstopijo v kras njesovih risocerih naročnikov, kajti čhn višja bo naklada, tem bol^i hi cene&i bo časopis. Prihodnja številka »Življenja in sveta« bo vsebovala med drugim: Izvor življenja. — Fantastični oblaki prihodnjosti. — Volčji človek. — Za slonom, — Pazite na ušesa! — Govoreći Hlmi. tfaroćnina je neznatna: Za 40 Din nad 700 strani po-učnesa In zahavoega štiva s par sto sUfcami fai leplm] umetniškimi prUoffam) ie naravno6t malenkost. NaTOČnina se lahko plačuje tuđi četrtletno 20 Din in mesečao 8 Din. Uprava In uredništvo: „Življenja In sveta4 Ljubljana, Knaffljeva nlica 5 Obim* Ljublju* M«»tiU pogrebni x»vod Globoko užalošceni narnanjamo, da je naža iskreno ljubljena soproga, mamioa, stara maniica, sestra, teta in svakinj-a. *ospa Ana Wiessl roj. Jager bivša trgovka diie 5. julija t. L po daMšem, raučnem trpljenju, previđena s to-lažil: svete vere, mimo v jos^odu zaspala. Pogreb nepozabne r>okojnice se vrši v nedeljo, dne 7. t. m. ob ^ 3. uri popol'dme iz hdše žalosti Sp. Šiška, Verovškora ulica št. 12, na pokopaliSče k Sv. Križu V Uubtfani, dne 5. julija 1929. ,- ;■ fi Gfotoko ialujo^j ostaJL Najpopolnejš) STOEWER šivalo! stroji za iivilje, krojače ic Cevljarj« ter za v&ak đonu Pr«detJ wi nabavit« stroj. of!«jt« si to mtđvosi pri tvrd« LUD. BARAGA, Ljubljana S«Jeaburfova uUc« i/L Brespla^eo pouk. 151«tni ru-anačja Telefon St ?980 21-L KLAVIR JI______ Predao kupite klavir. oglt'rK ». mejo caloeo prvo vrst n ih kiavirjev. Prodaja oajccaej« ta n* oajmacjSe obroke Izposojevalaica! V\ARBLNEK, UubUaju« Gregorčičeva S. v twiz.HU G'asbene matice. Začetnico pN>Le2 s>ploš.ne Lzo^brazbe Dopotooma nemš&n«a, strajepis, stenojrailija, Sol&ki uiscveh odličeo ali prav in pomlajenje. Vala koža postane mlađeniško sveza in bela kot cvet. Offrci, mozoljr, oube. Deg^ rđeč nos, brazgotine, sotačne pege, rumene in rjave pege, Pred uporabo - Po uporabi pege vi led vročine izffinejo takoj in zaoesljivo z uporabo Icpotiine kreme »EROS«. »Eros« služi v dosezo in ahranitev k«>ote obraza, vratu in ro&. Ohranja lepoto do natfvišde starosti pod jam-stvx)m. Zdravniško priporočaiu). — DoJ^mtem Vam veliko hvaležnost. Dos«s:La sem vldoo oLepšanje obraza v 2-4 urah, piše co«pa dr. M- Glaare riđ. — Sijajno preizkušetio pri damah in g:o«4ftr€vl« oglasi< Vsaka beseda 5O p«f. Plača *e lahko tuđi v xruimlca/v Za odgovor znamko! * Na vpraiania br*M znamJco ne *m— od&ovaricuno. - NajmanjH o£ta* Oto S-*-^ ~m~ Z najboljšim uspehom *e oad n let oporaNjajo Lamela kapsule ra ozdravljenje spotaib tx3kzoi (triper. belo kaj»aje>. V /satd lekanri tMiMica Dio 25-—. S pošto po Šije te kanu BI um. Subo-tica. 29-L Eoodružinska vila na Bledu 3 sobe, predsoba, kuhiejat veranda in krasen vrt, vodovod in elektrika v hiši. se zameoja z eoako v Ljubljani evn. se tuđi proda. Pojasnila daje ffa. Jerica Ažman, BI«d I, Kreko-va cesta St. SS. 1421 Absolventinja trs- tečaja, z.možna sJov. in nem-škeja jezika, slO'V. stenogrrafije :b strojepisja, ko-respoodence in dm-2ih pisarnJških del, išče zametne službe. Pooudbe na upravo lista pod »Začetnicac/1437. Priložnostni nakup v Vojnaku pri Celju. Vila, kžeČa v parku, z gospo d.arsk:m po stop-jem, vrtnar&ko hiio. vekJtimi sad-nim in zelenjadnLm vrtom, dalije hn>e!jska polja, skupne mere 34000 m*, v najboljšem s-tanju. sedaj v zakupu, se takoj proda pro-ti g*>-h>vini Din 500.000. Več poi kopita v piohm cvrdka Julio Fischer & Co., Sušak Krupno mobo in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. M Zorman Ljubijana, Stari trg 32 /Revoluciial Ivninralustroki1. I I INFORTlACUe OAJ£ I L DRUŠTVO ZA OBRTMC 1 f POTRE P5TtNE. I Jutri javna telovadba SOKOLA v Stepanfi vaši. — Sodeluje godba Sokola \. £j»ectjcilfia tttclitiftfeffa delavntea I za popravilo veh pi&inih, računskih in kopirnih strojev, razmnoževalnih apa* I rafof in biagajn. I Točna postrežbal Konkunnćn* cenel Teiefon 2980. Zanesljiv pomoček za nego las Z rabo na novo koajdctic iranoo&ke pomađe »MlSCL« se ostavi izCMidanje in shriok bs, ponvelo m Izgubljeni lasfc. odstranljo se vsl pojavi. Id zaradi njih Lasj« fcpadJtfo kl sive. Uspeli Je unesl^v pri 60 do 160 eramih. kakor uo so že komu dalj Časa srvel aB izpadaJI Ucje. Cen« i do st a vit vi jo rsakeoui naročnika na đotn: 60 tf US Dio, 80 sr. 150 Dio. 100 sr 185 Din. 160 er 290 Dm. Vsakemu oarodki prlloflmo caxafl u popolo ospeh za U kk. Za ttoCai. da U im bilo ospe ha, vroemo đenar kl pomvuamo tm ttroftv« V tuzemstvo polfflja po ponre»0n Depo ta JosMlaviJo poanada »MlSCL«. Beograd. Vasina 8. — V Beogradu prodaja lekarna DeHfl!. Knez Mfhajlova 1. Zakonske delikatne zadeve poja&njujem pod iifro »Žarova« potom ojlasneja odd- 1423 Zimnice po 35 Din predeha^nL V&a druja :apetni5ka dela po najnižjih cenah. Slavii Franc. tap*tniltvo, Emoi>slca ct-sta 10, Pred urulami 23. — P-> dem delat tuđi n«a dom. 1434 Vajenca sprejm« za sedlarsko in lićarsko obrt Fran NVisjan, Kolodvorska u^iica 25, Ljubljana. 1455 Dve veliki skladišci, suhi, s p-i&arno v sredini mes:a takoj ali s 1. avgusrom za ^ddalk Naslov v uprav] lista. 1457 ča nemšć.ne, d^b: siužbo prs ma.-hn: obitelj;, ki bo lepo ravnala ž n>o. Naslov: V. Turić, majorjeva vd^-va Karlovac. Zrintrski trg 12-1. 1449 Jaremnik Topilam - Cylfind€r, dvojni v d*j-i>rem s:an>j, prodam ali zam-enjam za vrpčano žago (Bad»ensa2c). Na-dal.€ se proda ^troj za I^mMesije kamenja s pxii>ada)ooim bencin -root^Tjem. »Ju^o-Ies«, Crnom« j. 1450 Prodafalso z izJoibo :er nekaj i»kiadrišć po rorrebi oddam takoj v najem. Re-f!ek-!an:i z-a dotični okraj in v me-s:u na lepem ptroin^tnem kxaja s* naj obraiaio na firmo Cvi-lak, SIov. Bistrica. 1451 Otrobe pienične, debele luskina&tc rm-d: najceneie mlin Nastran, Radoml:e. Zahtevaj:.e pon-udbe. 143J Ženitna ponudba GoiPod;Cna ič'i& z.na ^ ^"^p-jd^m od si drž. uslužbenec in dobre^a srca. Gospodična stara 3J let id Šifr^ »Cvctje« na upra\-niš.tvo »SJoven-silcega Naroda«. Bolnim I»škj* mo br e ?p! a ćno po ja s-n-.mt ^ 6" H-teraturn. Mnv na din obnavlian*« nv»Čn, z-dravja in dekvvne spo*r»b-nriM;. — Otvirti se je na nv«Jt rnamk * vtliki tibiri *ek> p^.c«. q:. Najaovejfc n- ijel] otroiit^ »o-ičkov. od preproster» 4o •ajfi-ov. JeH w pn«irma.tiki Ceniki fr»nko Prodaja na jbroke -TRIBUNA* F. B. L. tovaroa dvokole^ io otroških vozićkov, Ljubljana, Karlovsk c 4 Provizijslieso agenta za prodajo premoga išče premogovnik „HELO- KRAJINA" v Crnomlju Samo resni, solventni reflektanti naj se javijo. jetattiev trt _ ^ Kupi se hiša v dohrem stanju v sredini mesta za ceno od 500.000 do 8OO.OOO Din. Posredovan izključeni. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „4000" NAJBOLJE FAMtfURICE: r*rkAkevee* n stara hi*«, tvornicft tamburic Stjepan IM. Gilg j>l Sisak 610 Kačićeva ulica 174 (Hrvatska] CenovniK mmOufJc ^ošliem rt6 S7-L Urcjujc: Ji«ip Zup«ičit — Za «Nafodoo tiskano: Brm JecadMc. — Za aanvo Io inaera^oi del liata: Otoo Ckriatot - Vaš v Ljuhljaai * a« željo wxorctl