11. Stnilka.
I Ljafeljaai, i trna, 23. janorja 19IZ.
XIV. lato.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24-—
pol leta ......  ♦   . 12 —
Četrt leta    ......   .   6 —
na mesec.......2*—
v upravništvn prejeman:
celo leto.......K 22-—
pol leta ......  .   , 11 —
četrt leta.......5*50
na mesec.....m 1*90
Dopisi naj se franki rajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5   v pritličju levo), telefon st. 34.
Izkafa vsak 4mm svečar lsvsessit nedelje le praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aH večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
številka eelfe 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama" telefon sL 85.
•Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo feto.......K 25-—
pol leta .......   » 13*—
četrt leta.......650
na mesec   ».•«•«   • 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 28-
za Ameriko In vse druge dežele: celo leto......K 30-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo; Knaflova ulica si. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it-S5
RiBPilialGi nasproti novemu županu.
Napuh, bahavosfc in brezmejna zlobnost, to so lastnosti, ki odlikujejo klerikalno stranko.
Vse, kar so »počeli klerikalni možgani, je dobro, hvalevredno in občekoristno, kar pa ni vzraslo na klerikalnem zelniku, vse to je slabo in malovredno. S stvarnega stališča ne presojajo klerikalci ničesar, vse gledajo skozi prizmo svoje tesnosrč-ne, od najnižjih instinktov narekovana politike.
Zabavljanje za vsako ceno, v nič devanje vsega, kar ni vzklilo na klerikalni njivi, to je princip, ki ga uveljavljajo klerikalci v vsem javnem življenju in v vsem svojem delovanju.
Na tako klerikalno politiko smo se že tako navadili, da bi bili naravnost presenečeni, ako bi se klerikalci enkrat izneverili svojemu načelu ter /raA~zeli o kaki stvari vsaj deloma pošteno stališče.
Zato nas ni čisto nič presenetil včerajšnji članek, ki ga je napisal ^Slovenec-; o obeii.skem programu novega žnpan, nasprotno, naravnost čudili bi se, ako bi to pot klerikalno glasilo ne porabilo vseh sredstev iz .svoje orožarne, da bi vsaj deloma zmanjšalo vtisk, ki ga je napravil na vse sloje, stvaren, vseh brezpomembnih fraz in pretiravanj se ogibljajoči program ni govor župana dr. Tavčarja.
Stvarno se dr. Tavčarjevim izvajanjem ne da prigovarjati, za to tega kJerikalei tudi ne poskušajo, marveč so izvlekli iz svoje ropotarnice staro svoje orožje obrekovanja, podtikanja 5n zavijanja.
In zavihteli so svoje težko kopje ter zamahnili proti dr. Tavčarju. Toda zadeli so z vso silo sebe sarne.
V uvodu svojega članka je napisi »Slovenec« to-le:
>Vsak človek v Ljubljani danes ve. da je faktični gospodar položaja v našom mestu vlada, oziroma baron Sclnvarz. Tisti »tirolski baron« je strmoglavil Ivana Hribarja in več ali manj je tudi dr. Tavčar župan po mil osli ekscelence gospoda Schwar-za. To je samoobsebi žalostno dejstvo in dokaz, kako malo danes velja avtonomija ljubljanskega mesta.«
To si je upal napisati tisti »Slovenec«, čigar stranka je izrabila vsa sredstva, ne strašeč se najnizkotnej-
ših denuncijacij in obrekovanj, da strmoglavi Hribarja in oropa Ljubljano občinske avtonomije.
Polnih šestnajst mesecev je gospodoval na mestnem magistratu vladni komisar izključno po krivdi klerikalne stranke, sedaj pa prihaja »Slovenec«, zavija licemersko oči in toži, da je omejena občinska avtonomija ljubljanskega mesta in da je faktičen gospodar položaja v mestu vlada.
Kes je sicer, da hitro živimo in da brzo pozabljamo celo na to, kar bi nam moralo ostati v najživejšem spominu do groba, vendar pa javnost ni tako kratkega spomina, da bi se ne zavedala več, kaj vse so zagrešili in zakrivili v polpreteklem Času klerikalci na Ljubljani in njenem prebivalstvu.
»Če bi baron Schvrarz ne hotel, bi danes dr. Tavčar gotovo ne bil župan. Dr. Tavčar je nasproti vladi vezan, on ni stopil kot svoboden, na vse strani neodvisen mož na svoje mesto.«
Tako nadaljuje »Slovenec^. Kes je, da je vladi dano na svobodo, da lahko koga potrdi ali ne potrdi za župana. Toda ali je to tako samo v Ljubjjam. drugodi pa ne? Ali tržaški in goriški, graški in dunajski župan ne potrebujejo vladnega potr-jenja?:
Pa dr. Tavčar je nasproti vladi vezan in ni stopil na svoje mesto kot svoboden in neodvisen mož!
Takšna trditev je navadna infa-mija in impertinenca.
Če je kdo izmed Jave i h funkeijo-narjev svoboden in od vlade neodvisen, je to gotovo žnpan avtonomnega mesta, ki era svobodno izbero iz svoje srede meščani.
Vlada ga sicer lahko potrdi aH odkloni, nima pa nobene ingerence na smer njegovega delovanja. Župan avtonomnega mesta je izvoljenec svojih someščanov in izvrševalni organ njihove volje, ni pa v izvrševanju svojih dolžnosti odvisen od vlade.
Zupan je v svojem delovanju popolnoma svoboden in si lahko daje smer in pravee svojemu delovanju sam v sporazumu s svojimi somišljeniki.
Drngaee je to na prim r z deželnim glavarjem.
Deželni glavar ni svobadno izvoljen, njega imenuje vlada in je kot tak njen organ, orodje, ki mora slepo izvrševati tov kar mn vlada zapoveduje in nkaznje.
Deželni glavar je torej nasproti vladi vezan in ni stopil kot svoboden, na v°° strani neodvisen mož, na svoje mesto.
Ce potemtakem »Slovenec« piše o dr. Tavčarju, da ni svoboden in da je odvisen od vlade, se je zmotil v adresi: svoje tozadevne očitke bi moral nasloviti na adreso gospoda deželnega glavarja dr. Susteršiča!
»Samo krotak stavek je posvetil dr. Tavčar varstvu samovlade ljubljanskega mesta, temu najdražjemu zakladu, ki ga ima prestolica cele Slovenije, tej, za naše mesto in za ves nas narod najvažnejši zadevi, sicer se je pa vladi na vse strani pre-pokorno klanjal.« Večjo hinavščine še ni videl svet, kakor je vsebuje ta stavek.
Klerikalci govore o prepokornem klanjanju vladi, tisti klerikalci, ki leta sem leže v prahu pred baronom Schvvarzorn in mu kakor kužki ližejo pete, samo da jim pusti gospodariti v deželi po mili volji.
In krokodilove so!ze pretakajo za »najdragocenejši zaklad, ki ga ima prestolica cele Slovenije« — za mestno samoupravo tisti, ki so edini zgolj iz strankarske strasti in pohlepnosti povzročili, da se je z nogami teptala polnih šestnajst mesecev avtonomija ljubljanskega mesta!
Kes nosorožko fcnio morajo imeti ti ljudje, da si sedaj upajo lamentirati o ugroženi občinski avtonomiji!
»Pa novi župan ni upal niti črh-niti o tem, da bo varoval slovenski značaj Ljubljane,« tako toži in se pritožuje velenarodni »Slovencev« člank^r.
Človeka nehote zasrbi roka, da bi dal na tako impertinenco in infa-mijo odgovor, ki bi bil edino primeren za tako nehotično hinavščino.
Slovenski značaj Bele Ljubljane! Kako ga naj varuje, ko so era klerikalci zapravili in zabarantali.
Kdo pa je spravil sedem Nemcev v občinski svet, kdo je Nemcem na široko odprl vrata mestne h!Še, katera bi sicer ostala za vselej zatvor j en a s sedmimi pečati?
Tisti, ki sedaj zahtevajo, da se t* a j varuje slovenski značaj ljubljanskega mesta, ko je bil ta slovenski značaj prav po njihovi zaslugi za vekov vc^ke izbrisan v občinski zbornici! O farizej, ime tvoje je klerikalec!
»Slovencu« ni po volji, da hoče biti novi župan »pred vsem prvi uradnik ljubljanskega mesta, to je objektiven, stvaren in vsem enako
naklonjen glavar mestne občine.« Ljudje, ki so proglasili potitieen in gospodarski bojkot, seveda ne morejo pojmiti, da so še med nami možje, ki imajo toliko etičnih in moralnih moči, da se lahko dvignejo iz blata in močvirja strankarske strasti in politične zaslepljenosti, da imajo gorko in čuteče srce nc samo za strankarja in somišljenika, marveč tudi za — človeka, za človeka drugoga političnega prepričanja.
Dr. Tavčar bi naj bi! proglasil, da bo župan in oče samo naprednjakom, to bi bilo klerikalcem drago in milo, ker bi potem lahko navalili nanj ter mu naprtili odgovornost za vsa zlodejstva, ki jih izvršujejo sedaj v znamenju političnega bojkota v deželni upravi.
Da takšnemu županu klerikalci »nič ne zaupajo in nič zaupali ne bodo,« je povsem umljivo.
Mož, ki je kot župau na svojem mestu, mož, ki ima volje dovolj, da izvede to, kar je v blagor in korist ljubljanskega mesta, ne bo užival zaupanja klerikalcev, ki bi radi imeli na županovem stolu marionetoa,s katero bi se lahko igrali na škodo mesta in vsega njegovega prebivalstva.
[UM].
Zagreb, 22. januarja.
Novo imenovani hrvaški ban dr. pl. Čuvaj je včeraj prisegel v roke vladarjeve, da hoee čuvati zakon in ustavo ter biti deželi pravičen in objektiven voditelj. V posebni avdijen-ei je nato poročal o političnem položaju na Hrvaškem ter stavil primerne predloge, ki so mu bili odobreni; dobil je tudi potrebna pooblastila.
Tako se glasi oficijozno poročilo o dogodka, s katerim zaključuje era Tomasič in pričenja — nova doba Cuvajeva. Nova doba. ki se bo od stare odlikovala le po svojih sredstvih, ne pa po svojih ciljih.
»Kurz ostane stari« nam oznanjajo iz Budimpešte in od tam nam pravijo, da je novi ban že v petek v ogrskem ministrskem svetu pričal za svojo unionistično vero ter obljubil strogo pokorščino grofu Khuenu. Pravzaprav so ta madžarska zatrdila odveč. Oseba novega bana pove več. kakor bi mogli napisati najprid-nejši časnikarji.
Čuvaj se je za časa Khuenovega »odlikoval« kot zanesljiv in oster »vahlmacher« in radi zaslug je mo-
ral, čim je prišJa na krmilo narodna vlada izginiti s pozorišča; Bauchov režim ga je obudil k novemu življenju in marsikatero dejanje »ubogega Avguština« ima na vesti njegov zvesti podban. Tomašićeva vlada balasta iz Kauchovih časov ni mogla pre» nesti in poleg drugih je izginil kmalu tudi dr. pl. Čuvaj v zakulisje. Obupal ni; vedel je dobro, da dnevi nusilstva na Hrvaškem še niso dopolnjeni in da pride zopet čas, ko bodo iskali mož »strogo unionističnega na-ziranja«, ljudi, katerih roka se ne vstraši najostrejšega orožja, katerih vest se ne boji nikakega dejanja, ljudi, ki znajo biti mrtvo orodje v rokah mažarskega imperializma. Do mortuis nil, nisi bene. Težko je najti na ekseelenci Tomašieu dobre lastnosti, katere bi mogli hvaliti. Morda pa je eno le resnično: bivši ban se ni vedno slepo in brezpogojno udajal budimpeštanskim željam in ukazom, ojunačiti se sicer ni mogel toliko, da bi se bil trdno ustavil, kadar je ogrski ministrski predsednik prezirajo« ustavo in banove pravice z brezobzirno roko grabil po briških narodnih, državnih in gospodarskih interesih, toda zatrjuje se, da je vsaj poskušal omiliti, zavlačevati, remon-strirati ter ovirati neomejeno prodiranje mažarskega vala v hrvaške pokrajine, iD da je zlasti v začetku svojega banovanja kazal dobro voljo. Meso je bilo preslabo. Hrvaška javnost ni sodila bana po njegovi dobri volji, temveč po njegovih slabih dejanjih. V boju so se razvile one trpke razmere, ki so gnale Tomašiča vedno bolj v objet je Khnenovo. Njegovi volilni neuspehi, njegove osebne afere so mu spodkopale tla tudi na Ogrskem, kjer se mu je vedno živahnejše očitalo, da nima prave energije in brezobzirnosti, ki je za položaj na Hrvaškem potrebna.
S strahom se je v Budimpešti opazovalo tudi radikaliziranje hrvaškega volilstva. Pravaška stranka je. razširila svojo organizacijo ter pomnožila svoje mandate, koalicija, po svojem programu nagodhena stranka, je postajala vedno nevarnejša.
Mažarskim političnim principom odgovarja od znanih eventualitet »blegen oder breehen« vedno druga. Tomašie je pri zadnjih volitvah pokazal, da se na to ne razume tako mojstrsko, kakor bi bilo potreba; bi! je takorekoč premalenkosten v svojih sredstvih, intrigah in volilnih sleparijah — manjkalo mu je »velika poteze«.
LISTEK.
Bienzi. zadnji tribuno«.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lvtton - Bulvor. Prva knjiga. (Dalje.)
»Pojdi v miru domov in če hočeš jutri ali kak drugi dan. ki ie tebi pripraven sam z menoj sestati, sulica proti sulici, kakor je navada drža vnih vitezov, ali četa proti četi in mož proti možu, kar je bolj rimska navada — na razpolago sem ti. To je moje zagotovilo.«
»Plemenito govorjeno,« je rekel Montreal, »in če vam je drugi predivu- ljubši, se z Vašim dovoljenjem t udi jaz udeležim te partije.«
Martino ni odgovoril: dvignil je rokavico in jo vtaknil spredaj v svoj jopič ter naglo odšel. Ko je storil nekaj korakov po ulici nizdol, se je obrnil, zagrozil Adrianu s pestjo in v onemogli besnosti zaklical s tresočim se glasom: »Zvest smrti.«
Ti besedi sta tvorili eno izmed gesel Orsinijevcev in sta postali, naj sta kdaj prej pomenili karkoli, davno udomačen pregovor, označujoči sovraštvo Orsinijev proti Colonnom.
Adriati, ki je dvignil še vedno onesveščeno Ireno in se je trudil, da jo spravi k sebi, je zaničljivo prepustil odgovor Montrealu.
»Ne dvomim, gospod,« je rekel ta, »da boš. smrti zvest, zakaj njenih okov tudi najpametnejši ljudje ne zlomijo in jim ne u tečejo.«
»Oprosti, plemeniti vitez,« je dejal Adrian ozrši se od svoje varovanke, »Če se zdaj še ne morem popolnoma posvetiti hvaležnosti. Nančil sem se že toliko viteških dolžnosti, da vem: ti boš priznal, da je moja prva dolžnost ...«
»A. torej dama je bila vzrok prepira! Potem mi ni treba vpraševati na čigavi strani je bila pravica. Lopov vas je napadel z veliko premočjo.«
»Motite se, viteški gospod — to je le ovca, ki sem jo volku iztrgal.«
»A za lastno mizo! Bodi!« se je pošalil vitez.
Adrian se je resno nasmehnil in zanikovalno zmajal z glavo. Bil je zaradi svojega položaja nekoliko v zadregi. Dasi vedno hraber, vendar ni želel, da bi bila nesebičnost njegovega ravnanja izpostavljena kakemu dvomu. Ker je šla njegova politika na to. da si pridobi naklonjenost ljudstva, ni hotel, da bi bil njegov ugled, ki si ga je s svojo pogumnost-jo med vojščaki pridobil, omarleže- ! van s tem, da bi peljal Ireno, čije le- I
peto je doslej komaj zapazil, na svoje stanovanje. A vendar mu zdaj ni pre-ostajalo nič drugega. Irena je bila, kakor mrtva. Bendette ni bilo nikjer. Na cesti Irene ni mogel pustiti; tudi oskrho kakega drugega je ni mogel izročiti, kajti, ko je zdaj slonela na njegovih prsih, je že čntil da mu jo postala ljuba, in to vsled človeškemu srcu vedno ugajajoče zavesti, da jo je rešil. Onim, ki so se zbrali okrog njega, je na kratko pojasnil svoj sedanji položaj in vzroke prejšnjega boja ter je bakijenoscem naročil naj gredo pred njim proti njegovemu stanovanju.
»Vi, gospod vitez,« se je obrnil do Montreala, »izvolite, če nimate še ugodnejšega stanovanja, postati moj gost.«
»Hvala, gospod,« je poredno odgovoril Montreal, »a tudi jaz moram biti morda pazljiv. Z bogom! Po-iščem vas pri prihodnji priliki! Lahko noč in lepe sanje!«
In prepevajoč neokretne verze iz stare pesmi »Roman de Ron« je Provenealee v Rudolfovi družbi šel svojo pot dalje.
Zaradi silne razširjenosti Rima in redkega prebivalstva je bilo mnogo ulic popolnoma zapuščenih. To je najodličnejšim plemičem omogočilo polastiti se cele vrste hiš, ki so jih utrdili deloma drug proti drugemu, deloma proti ljudstvu. Njih mnogo-
številni sorodniki in privrženci so stanovali blizu okrog njih, stvarja-joč tako med sabo male dvore in mesta.
Adrianovo bivališče je ležalo nasproti glavni palači Colonnov, v kateri je stanoval njegov mogočni sorodnik Štefan. Ko se je Adrian i približal so se težko odprla masivna i vrata: šel je po širokih stopnjicah in nesel Ireno v sobano, ki jo je bil njegov okus priredil na način, ki v tistem času ni bil navaden. Vse naokrog so stali stari stebri in stari kipi; slikane preproge so visele na zidovih in so pokrivale masivne stole.
»Hej, luči sem in vina,« je zaklical senešal.
»Pustite naju sama,« je velel Adrian, strašno opazujoč Ireno, in ko je pri svitu luči motril njeno lepoto, se je v njegovo srce vtihotapilo žgece upanje.
V.
Opis zarotnika in začetek zarote.
Sam je sedel še mlad mož za mizo obloženo z vsakovrstnimi papirji. Soba je bila nizka in dolga; ob zidovih je bilo razpostavljenih mnogo pokvarjenih basreliefov in kipov, med njimi pa so viseli tu in tam kratki meči zaprti Ujemi, zastareli ostanki meči. zaprti šljemi,zastareli ostan-desne je iz visokega in ozkega globoko v zid postavljenega okna pa-
dala mesečina čez mizo. Na desni od tega okna je stalo v dolbini v zidu — zavarovani z vratmi, čijih debelost in obitje je pričalo, kako vrednost je lastnik pripisoval svojemu zakladu -— kakih trideset ali štirideset knjig — po pojmih tistega časa ne neznatna knjižica. Večinoma so bili to od lastnikove roke s trudom izdelani prepisi nesmrtnih izvirnikov.
Opirajoč lice ob roko, čelo nekoliko nagubaneeno, ustni lahko stisnjeni, je imel ta mož misli drugačnega pomena, kakor so brezskrbne uče-njaške sanje. Tiha vzvišena mesečina je dajala njegovemu od narave resnemu in dostojanstvenemu licu še slavnejši izraz. Na njegovo visoko in široko čelo so padali gosti kodri kostanjeve barve, ki je bila pri moških nenavadna in ki so jo pripisovali njegovemu sorodstvu s tevtov-skim cesarjem; in celo v zamišljeno-sti storjeno stisnjenje obrvi ni mogla oslabiti izraza skrite sile, ki ga je kazala razdalja med očmi, v kateri sa> stari grški kiparji tako čudovito izražali moralično silo in krepko voljo lapovedalnosti. Njegov obraz pa ni bil ne grškega, Še manj pa nemškega značaja. Železna brada, orlov nos, nekoliko upadlo lice — to je močno spominjalo na značaj trdega rimskega rodu in lahko bi bil moz služil slir karju za model mlajšega Brata. (Dalje prihodnji«.)
Nori ban je mož »velike poteze«. Preko Budimpešte prihaja v Zagreb, v žepu ima reskript za razpust komaj izvoljenega sabora, v glavi načrt za nove volitve.
Nikdo na Hrvaškem ne dvomi, kaj je naloga — morda edina — novega bana. Sabor, ki se sesfa^e 7. februarja se pripravlja razveljaviti madžaronske mandate vladne »stranke narodnega napredka«, ki po brez iz;"eme prigoljn^ani in izseljeni. Dr. pl. Čuvaj bo sabor prehitel, razpusti ga ter prične delovati za »narodni napredek« z novimi močmi. Upa, da doseže v novem saboru madžamnsko večino, s katere pomočjo naj bi se bodoča nasilja vršila na podlagi ustave.
Pesimisti sodijo, da bi se Cuvajn ta načrt mogel nesreči ti. Javnega mnenia sieer na Hrvaškem ni mogoče spremeniti, mogoče pa je z nasil-stvom. kornneijo, goljufijo narodu iztrgati parlament...
Vsega obžalovanja vredno je, da v očigled vsem nevarnostim ne prenehajo boji mpd opoziei jonalnimi strankami. ProGrramatienih prepadov med koal*c"jo in pravaši ni potreba zasuti, treba jih samo začasno premostiti, treba je koalicijo vseh poštenih elementov proti režimu, katerega tajni končni cilji se hočejo ndejstviti v — hrvaških komitatih ogrsVecra kraljestva.
Notranja nevarnost za hrvaške dežele pa ve obstoja toliko v deistvn. d:* je ogrska vlada dala kra^vino v roke političnega zloduha, kakor b^š, v tem, da se opozicija, čim bi dosegla veČino, zopet sama ubije. Koalicija v dosedanii sestavi pač ne more računati v bodoče na n^o'ntne parlamentarne večine, in bi hiln navezana rsP sodelovanje radikalnih strank. Pravaši na svoia državno-pravna na-ziranja bn5 takrat z vso hrezobzir-nestio poudarjajo, kadar are za raz-merie nanram konliciji. T~ komplicirane razmere imajo posledico, da jp hrvaška kriza nermaornfoa in ^a obnTmjeio n a ^onf i m i stične jši rodoljubi nad bodočnostjo.
Bom kaV^r novega b*nia se boii-M?o na Hrvaškem notranj^a-a nereda in medseboine^a nrenira. "Vaši tla^i-telu tr?nrr.fTroj0 n^mi   le, Ver
sno needini in snrt' sami s seboj. Narod je pretroe! Kbnenovo strahovlado in bo prenesel Onvaja. Toda. dokler si sam ne bo ve^l pomagati, tako dolgo ne bo konec Čuvajev.
IfaJPansfeo - vo?no.
Rim. 21. januarja. Iz Triool^sa poročajo: Ko so Italiinni končali vsa olrnmbna dela, so vč°raj definitivno ijased'i oazo Garsrarpš.
Carigrad, 22. jannarja. Privatna poročila poroeaio, da so Italijani 19. t. m. ho^bTdiraTi kraj Kanjona« na sirijski obali v bližini egipčanske meje.
Carigrad, 22. januarja. Z ozirom na porodila o sknonem postopanj" velevlasti za doseem miru stavlja »Tanin« vprašanje, ali prinravlja Evropa križarsko vojno preti Otomanom. Skupna akcija, nravi list, je sie^r potrebna, toda začeti se mora r Rimu. Ce se nam predlaga, nnj odstopimo Tri pol' trn i io za denar, se pravi. Otomane udariti. Ce bodo velevlasti to predlegale, tedaj ne bodo končala vojne, pač pa bodo povzročile tisočkrat grozov;tnišo vojno. Vojni stroški.
Rim, 22. jannarja. V Tripoli-^aniji in v Cirenajki je sedaj 109.389 mož in 6000 častnikov. Vojni stroški xnašajo na dan povprečno dva mili-
jona lir in so dosegli dozdaj brei stroškov za mornarico vsoto 200 milijonov Ur. _
Hapodno-nappedni delavci.
V nedeljo, dne 28. januarja t. L,
se vrše za delavske volilne razrede volitve v obrtno sodišče v Ljubljani. Treba je, da ta dan pokažejo slovenski delavci, da še vedno čutijo narodno in da mislijo napredno. Zato je tudi centralni volilni odbor narodno-na pred ne stranke sporazumno s delavci postavil kandidate, da podpira-prizadevanje narodno - naprednega delavstva in mu pripomore pri bližajočih se volitvah do zmage. Slovenski delavci, ki se ne sramujete, da Vas je rodila slovenska mati in ki ljubite svoj rod, napredni delavci, ki se nočete klanjati klerikalnim bogovom, napišite vsi na glasovnice razločno in jasno naslednje kandidate:
I. skupina, veleobrt,
Prisedniki:
1. GroŠičar Matija, kov. strugar pri t vrdki Žabk ar.
2. Hribar Fran, meter, Narodna tiskarna.
3. Sede j Jakob, plačilni natakar, pri »Slonu«.
4. Tonija Ivan, dežnikar pri tvrdki Mikuž.
Namestnika:
1. Križaj Miroslav, strojni ključar pri tvrdki Žabkar.
2. Setnikar Anton,   vrtljar pri
tvrdki Tonnies.
V prizivno sodišče.
Ko! 1 man Albert, tiskar, tiskarna Kleinmaver & Bamberg.
II. skupina, mala obrt.
1. Ferant Štefan, urar, tvrdka
Maire
2. Ham Valentin, mesar, tvrdka Marčan.
3. Jakopič Ivan, knjigovez, tvrdka B res k var.
4. Korene Rado, strojnik, Učiteljska tiskarna.
5. Malic Fran, pečar, tvrdka Kalni us.
Namestniki:
1. Jeran Ivan, steklar, tvrdka Kollman.
2. Nakrst Ignacij, sodar, tvrdka Buggenig.
3. Winter Makso, mesar, tvrdka Cerne.
V prizivno sodišče:
1. Vovko Anton, knjigovez, tvrdka Bonač.
Na delo torej, agitirajte od moža do moža, da bo zmaga naša.
Centralni   volilni   odbor narodno-napredne stranke.
D živinozdpavnišhih tečajih in o živinozdrounišhih pomočnikih.
(Govor posl. A. Ribnika rja v deželnem zboru 17. t. m.)
Priznam pomanjkanje živino-zd ravnikov v naši deželi. Poznam In priznam nujno potrebo, da naj se od-pomore temu pomanjkanju živino-zdravnikov med našim prebivalstvom. Smatram tudi za umestno in ne samo za umestno, ampak celo za nujno potrebno, da dežela v tem ozi-ru nekaj ukrene Danes bode zbornica sprejela predlog, da naj se vpelje-
Prana in neprava ljubezen.
(Povest — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.)
V teh načrtih je prispel Sedmič ▼ Leskov je. Bil je zamišljen, da ni opazil, da gre mimo župniščnega »vrta.
»Glej no, glej, prevzetnosti« začuje naenkrat znan glas. in ko se ozre, vidi kaplana Znoja, ki je prišel k svoji vrtni ograji. »Za takega te pa vendar nisem imel!« pristavi ta.
»Oprosti, tako sem bil zatopljen v misli, da nisem prav nič opazil, da nem prišel mimo tvojega vrta, opravičuje se Sedmič in rdečica mu pobarva obraz, »ali si samt«
»Ali ne veš, da jc kaplan vedno jam?« posmeje se Znoj, »saj je zato ie v narodno pesem prišel, revež! Pa pojdi noter, da se kaj pogovoriva!«
»Opro6ti, danes res nimam časa, pridem pa jutri ali katerikoli dan želiš; danes moram pisati važno pismo,« izgovarja se Sedmič nekako sramežljivo.
»O, saj te poznam,« pravi Znoj nekoliko užaljeno, »preveč imaš drugih in boljših zabav, moja druščina ti ne prija posebno. No, pa saj te nič ne silim, toda v nedeljo pa prideš na žegnan je, ne t«
»Zegnanje imate T«
»Da, in naše pevsko društvo i »Slava« priredi veselico ob tej priliki. Le pridi in videl boš, da se boš izvrstno zabaval,« vabil je Znoj.
»Pridem, gotovo pridem!« oživi se v posebnem ognju Sedmič, »za danes mi pa res ne zameri!«
»Saj vem, že kake srčne bolečine,« smejal se je kaplan, »pa pride že kmalu čas, ko boš prebolel taka čuvstva. V nedeljo pa le pridi, samo glej, da te ne zmoti kaka tukajšnja deklica; do teh imam jaz besedo, ha. ha!«
Prijatelja sta si segTa skozi ograjo v roke in Sedmič je odšel. Kaplan je pa še dolgo gledal za njim in prijetne misli so mu polnile glavo, ko se je spomnil prihodnje nedelje.
Ko se je vrnil Sedmič na Golo, je bilo že skoraj temno. Po večerji je šel takoj v svojo sobo, kjer je pisal Flerinu pismo, proseč ga, naj mu, če mogoče, naznani starše svoje varovanke Marijanice Kokalj, mu povedal, da jo mislita Jevševca dati služit in da bi ji on, Sedmič, v Ljubljani preskrbe! službo, kjer bi bil tudi še tako tankovestni varuh lahko brez skrbi, da je deklica v pošteni hiši.
Sedmič je bil olajšan, ko je spisal to pismo. Kot bi bil storil človekoljubno delo! Ze se je bil razpravi), da bi legel v posteljo, in ugasnil svetilko. A glej, mesec je sijal tako lepo skozi okno, da se Da-
jo takoimeoovam . živinosdravniški tečaji, na katerih naj se izobražujejo
ftvinosdravnifiki pomočniki. Jas vem, da bo ta predlog sprejet, vem, da besede, ki jih bom sedaj tukaj spregovoril, ne bodo ničesar za legale ker se častita veČina ne bo na nje nič ozirala, a hočem vendar o stvari spregovoriti par besed zaradi tega, ker hočem dati duška svojemu prepričanju, ker si hočem biti svest, da sem storil svojo dolžnost, ako sem o pravem času in na pravem mestu glede tega predh ga izrekel svoje pomisleke. Lahko bi govoril k temu predlogu s stanovskega stališča, s stališča živinozdravnikov. Čisto kratko bi dejal: gospodje odvetniki, gospodje zdravniki in častita duhovščina, kaj bi rekli vi, ko bi se za vas upeljali tečaji za zakotne pisače, tečaji za maza če in za duhovščino posebni tečaji, na katerih bi se predna-šale nekatere discipline. (Medklici na levi! Deželni glavar pozvoni.) Prosim ne motiti gospoda govornika. Poslanec Ribnikar nadaljnje: Jaz pa ne bom govoril s stališča živino-zdravnikov, ampak hočem govoriti i u utemeljevati svoje nasprotstvo proti temu predlogu s stal;šča nase živinoreje, s stališča interesov našega kmeta. Priznavam gospodje, da je popularno med ljudstvom vzbujati smisel za take tečaje, in ljudstvu dopovedati, da se bodo uvedli taki živi-r.ozdravniški tečaji. To je popularno, ampak če je pa to tudi koristno in umestno, to je drugo vprašanje. Ce hi čemo dvigniti pri nas živinorejo, če hočemo pomagati našemu kmetu, potem ne smemo stati na tistem malenkostnem stališču in presojati položaja s stališča živinozdravniskih pomočnikov in živinozdravmškir tečajev, marveč je treba vz^ti v pretres eel kompleks vorašanj, ki pride v pošte v pri povzdigi naše živinoreje. Ako se ozremo po naši domovini, vidimo, da naši kmetje in živinorejci ne trpe samo zaradi pomanjkanja ži-vinozdravnikov. Mi vidimo, da jc celo rase gospodarstvo ravno radi tega na tako slabih no*rah, ker nam manjka v celi deželi strokovnjakov, ne sn-mo strokovnjakov živinozdravnikov.
marveč kmetijskih strokovnjakov sploh. Jaz pravim, da bi bilo čisto umestno in jako pametno, ko bi bil v vsakem sodnem okraju nastavljen ka'; strokovnjak, ki bi se pečal s splošnim kmet:jsVim vnrašanjem, in jaz menim, da bi bil živinozdravnik v svojem okraju prvi poklican, da bi vK'i! tako važno nalogo. Ravno v za-dnvh letih se je v živinozdrnvništvu začelo širiti cepljenje, ki blagodejno in jako ugodno vpliva na razvoj naše živ" nore je. Vsled ceni jenja proti rdečic- se je v np&i deželi r^šM^ naimanj 30% prašičev, ki bi brez dvoma po-jrinHi. če bi se jih ne bilo cepilo. Ce bi bil nastavljen v vsakem sodnem okraju živinrzdravnik, bi ta ravno tako labko izvrševal svojo prakso, kakor zdravnik, ki srre v slučaju potrebe, tndi v naj^dda'jene^šo crorsko vas. Torej nikakor ni res, da bi v oddaljenih vaseh ne megli dobiti živi-nozdravniške pomoči. Kakor gre zdravnik v zadnjo hribovsko vas, in kakor eastita duhovščina nese duševne tolažbe potrebnim verska tolažila do skrajne gorske koče, bi ravno tako tudi živinozdravnik labko prinesel svojo pomoč povsod, kamor bi ga kli-rali. Važno bi bilo dalje, da bi ži vinozdravnik, kar se doslej ni vršilo vzel v roke rezanje v svojem sodnem okraja, da bi se pečal z mesogled-stvom, skratka, da bi prevzel vse posamezne stroke, ki snadajo v živino-zdravniški referat. Raznn tega bi bil pn živinozdravnik lahko tudi si-
vorin ni mogel ubraniti skušnjavi, da ne bi odprl okna, se naslonil nanj in gledal v bajno mesečino. Duh mu je poletel tja proti jugozahodu vrh Corjuše, kjer gotovo že počiva deviško telo lepe deklice v sladkem spanju in sanja sanje o lepši in boljši bodočnosti. Tudi Sedmič se je zamislil v prihodnjost, ki mn je sicer prikrita, vendar si je ustvaril popolno in jasno sliko svojega prijetnega bodočega življenja.
vin.
Na ungeljsko nedeljo je bilo v Leskov jn vselej zelo živahno. Zegna-nje je bilo in ker je pevsko društvo »Slava« vsako leto na ta dan prirejalo dobro aranžirano veselico s prav izbranim in zanimivim sporedom, prihiteli so veselja in razvedrila žejni kmečki kakor gosposki ljudje iz vseh bližnjih sosednjih krajev, tako da je bil sieer prostorni Judežev vrt, kjer je bila prireditev, vsako pot pretesen. Gostilničar Judež je bil vesel tega žegnanja, veselo ga je bilo društvo »Slava« in veseli so ga bili vsi, ki so se udeležili veselice.
Tudi letos, to je v letu dogodkov te povesti, prireditev ni kar nič zaostala za onimi prejšnjih let. Morda je bila v kakem oziru še boljša. Vrt je bil okrašen z narodnimi zastavami in na bližnjem holmcu poleg cerkve so pa veselo pokali topiči. Žito je vladalo na  veselici pravo sajmako
a
oer gospodarski strokovnjak. Mi imamo danes po celi deželi mlekarne, ki pešajo ravno radi tega, ker nimamo na razpolago dovolj strokovnih moči. Mi imamo živinorejske zadruge, ki so samo na papirju in ki se ne morejo povzdigniti, ker ni strokovnjakov. Će hočemo pomagati našemu kmetu, moramo posnemati druge dežele. Prej ali slej bomo morali ustanoviti živinske zavarovalnice, ki so pa brez strokovnjakov izključene. Razun tega bi pa bila dolžnost tega strokovnjaka, da prireja razna poučna predavanja, da poučuje ljudstvo, kakor je to poprej omenil gosp. referent, o hlevih, o pridelovanju krme, glede obdelovanja paznikov itd. Razumev-no pa je, da če hočemo, da bo tak strokovnjak vršil vse te naloge, katere sem sedaj tukaj naštel, da mora tak strokovnjak imeti primerno pred-izobrazbo. Ce bi dežela za takega ži-vinozdravnika, ki je absolviral sred-no šolo ter potem poslušal na visoki šoli 4 do 5 let razne discipline iz kmetijstva, če bi torej dežela ustanovila primerne Štipendije in poslala tak* absolvente v tujino na Češko ali v Švico, kier bi na visoki šoli pridobljeno znanje praktično sponolnjevali, potem, gospoda moja, bi sele imeli prave strokovnjake v kmetijskih stvareh, ki bi btti ne samo v živinorejskem oziru, ampak v kmetijstva sp!"h najmcro^jneise in najvplivnejše osehe nase dežele. Umevno je, d« če ni živinozdravnikov in živino-zdravniškega naraščaja, da ni druge-ara sredstva, kakor da skušamo, si vzgojiti tak naraščaj. Mislim, da je napaka prejšnjih zbornic, če se ni moglo pridobiti za na^o deželo dovolj živinozdravnikov« 7ato pa pravim, da je znesek 3000 K. ki je določen za štipendije slušateljem živino-zd/nvništva veliko premajhen in bi se odpomoelo tako velikemu pomanjkanju živinozdravnikov, in naj bi se torej zvišal vsaj na dvojno vsoto, potem b^mo že dobili dovolj živino-zdravn• š.Vega naraščaja. Omeniti pa moram pri tem Še na kaj drugega. Vse druge dežele, ki so hotele dobiti sad* sina število živinozdravnikov, so uvidele, da tega ne morejo doseči drugače, kakor da svoje iivinomdrav-nike pos^aviio, kar se tiče njihovega materi ieinega položaja, popolnoma na stališče državnih živinozdravnikov.
CDalje oHbo.lnJf«-*
Staierslio.
»Stražini« uvodniki. Kadar je dr. Korošec v Mariboru, so ^»Str.« uvodniki vsaj prebavljivi. Če je pa ^Straža« prepuščena — Kemperlom, Hohnjecrrn in Snmrekom, tedaj se odlikujejo nieni uvodniki po posebni — da ne bodemo nevljudni — »duhovitosti«. Zadnji petek zjutraj je iskal eden izmed imenovanih treh gospodov v potu svojega obraza gradiva, da bi »raztrrral« Pb^ralee in oči so mu obvisele na sledečem stavku »Narodnega Lista«: »Gospodje klerikalci bi si radi pomagali iz zagate, v katero smo jih spravili, z najrazličnejšimi lažmi.« Stavek res ni stilistično bog ve kako dovršen in hi mogel dati kvečjemu povod za kaka slovnična premišljevanja- »Stra-zin« člankar pa je v svoji nervozni naglici prezrl med besedicama »spravili* in »z« veiico — in imel je gradivo za uvodnik. Pod vabliivim za-glavjem »Liberalci lažejo« je »dokazal«, da gotovo »lažemo« proti klerikalni obstrukciji, ker to — sami priznavamo. (Brez dotične vejice bi se namreč glasila druga polovica označenega  stavka:   ». . . v katero smo
razpoloženje in vrvenje, in kar je bilo pridnejših pivcev, so že zakro-žili kako veselo domačo, da je odmevalo po gosposko odi ceni vasi.
Tudi Borcev i so priš'i na veselico s Sedmičem. Prišli so peš, ker je šla pot čez Smrečnik, kot vemo, večinoma po senci, za zvečer za vrnitev je pa naročil Borec hlapcu Petru, naj pride z vozom ponje.
Lastne mize niso mogli dobiti, zato so se na povabilo Borčevega prijatelja, sodnega nadoficijala Bežka iz bližnjega mesteca Bičja, V8edli k tega mizi pod širokovejnat divji kostanj.
Sedmič se pri mizi ni mogel nič dosti videti. Zato je odhajal proč, opravlČevaje se napram Borčevim, da gre pogledat to in ono. V resnici ga je pa mrzel a Borce vk a, ki je p režala na njegove oči, kam se bo ozrl in vedno lovila priliko, da bi se njiju pogleda srečala.
Sedmič si je res natančno ogledal ves veselični prostor. Na posebnem, nekoliko vzvišenem prostoru, je Matižar preoblečen v človeka, čegar zunanjost ni dala določiti, ali je Italijan ali Madžar ali morda celo Anglež, kazal umetnosti pasjih zveri ter vpil in kričal nad psi in ljudmi, ki so se rinili okrog njega, kot bi se svet podiral. Bilo tukaj ni nobene vstopnine, a kdor ni dal prav ničesar, ko je pobiral Matižar prostovoljne  doneske, zatulil je pobiralec
jih spravili z najrazličnejšimi lažmi. a> Na take — otročarije se seveda ne aa odgovarjati, saj so same dovolj značilne za »glasilo katoliške inteligence« in za — politiko vodilne fdovtiieke stranke na Sp. Štajerskem.
Deželni proračun za leto 1912 in mirovna pogajanja v Građen. Površen pregled proračuna za 1. 1912, kakor ga je predložil deželni odbor ▼ tisku, vzbuja v pregledovalcu prav posebne misli. V tem proračunu je namreč izpuščenih mnogo postavk za slovenski del dežele, ki smo jih bili navajeni vedno videti, še celo v ob~ struiranih zadnjih dveh proračunih so stale. Finančnega referenta in deželni odbor je moglo voditi pri sestavi proračuna samo dvoje: v slučaju nadaljne obstrukcije bi odrekli Slovencem prav vse, kar bi le količkaj mogli, v slučaju premirja in konca obstrukcije pa bi dejali manjkajoče običajne doneske za slovenski Spodnji S taje r v proračun. Te bi potem slovenski klerikalci labko razkričali kot velike pridobitve, nemški nacijo-nalei pa bi bij lahko po;ii»rjt-ai, ker bi jim javnost ne m^gla očitati da so odkupili obstmkeijo. Ako pride v deželnemu zboru do miru, bodemo imeli nedvomno priliko to svojo trditev stevilkoma dokazati.
Iz Celja. Moška in Ženska podružnica Ciril-Metodove družbe sta priredili v nedeljo drugi kmečki p]es v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. Obisk je bil slabši ko lansko leto, manjkalo je mnogo domačinov, še več pa sosedov. Tukajšnja posadka je bila pač na plesu zastopana po večjem številu častnikov. Podružnici sta preskrbeli za obiskovalce izvrstno kapljico iz kleti I. južnoštajerske vinarske zadruge, dalje za mrzli bu-fet, kavo in različne spominske drobnarije. Igrala je godba c. in kr. 53. pešpolka iz Zagreba, Zabave je bilo vsestransko dovolj in gre prirediteljem, posebno pa še ge. Diehlo-vi in njenim za Ciril-Metodovo družbo vnetim pomočnicam vse priznanje in zahvala. Figurirane plese je aranžiral izborno kakor vedno g. Bruno Rotter. Izšel je ta večer tndi šaljiv list »Bimbo«. ki je delal s svojimi izvrstnimi dovtipi vso čast urednikom in sotrudnikom. Škoda, da se ga ni izdalo že nekoliko poprej, da bi nadomestil tisto amerikansko reklamo, za katero nam v predalih »Slav. Naroda« žal primanjkuje prostora.
Varčevanj** na celjski pošti* it Celja nam pišejo: Pri naši poŠti prav neumestno varčujejo. Nastavljenih je namreč premalo pismonoš. Kako pridemo na Dolgem polju. Poljski ulici in vobče v mestnih delih, ki leže proti Gaberju, do tega, da dobivamo pošto šele ob 11. uri dopoldne I V zakotnih vaseh so v tem ozi» ru na boljem ko mi, ki se nas zmerja za meščane in imamo slavno pošto pred nnsom. Pozivamo g. vodjo poštnega urada, naj posreduje, da se te žalostne razmere čimpreje odpravijo.
Od Sv. Jakoba v Slov. gor. nam
pišejo: Vsled prošenj tukajšnjih občin so se vpeljali pri Sv. Jakobu uradni dnevi mariborskega okrajnega sodišča. Prvi se je vršil dne 18. januarja (vablienih je bilo 37 strank), drugi se vrši dne 15. februarja (r občinski pisarni). S to novo uredbo se prihrani tukajšnjim občanom, ki so morali doslej zaradi vsake malenkosti hoditi na mariborsko sodnijo, mnogo truda in časa. Za to uredbo se je mnrgo potrudil dež. sodišča nad-svetnik A. Liebisch, za kar mu gre zahvala.
Iz Ptuja nam pišejo: Neki mizarski pomočnik Fr. Braneč se ga je
nad njim, da bi se strahopetnež skoraj udri pred njim v zemljo.
Sedmič je šel naprej ogledovat si druge zanimivosti. Videl je tu najznamenitejšo žival celega sveta — v majhni kolibi je bilo namreč veliko ogledalo in kdor je bil radoveden videti tisto najznamenitejšo žival, je plačal groš in šel gledat sebe v ogledalo — takoj nato je bil pa priča trenutnemu fotografiranju. Vsak fotografi ranec je proti plačilu dobil od fotografa majhno ogledalce, kjer je videl svojo fotografijo. Ko se je nekim pijanim kmetskim fantinom proti večeru zdelo to fotografiranje uorčevalna šala, so fotografu razbili ves aparat in ko je ta — fotograf namreč — ugovarjal, prisolii so še njemu par gorkih ter vrgli oboje čez planke v koprive.
Za fotografom je bila gosta živa meja, za njo pa Judežev pod, kamor se je prišlo po ozkem prehodu skozi mejo in kjer je bil napis: »V hudo luknjo«. Tu se je plesalo. Sepavi Kravželj je vlekel karmoniko, da so prevpili njeni glasovi včasih celo štiri škripače, ki so s svojimi ne* snažnimi inštrumenti kratkočasili cenjene posetnikc veselice tako izborno, da se je gostilničar Jndež nekoč pohvalil, de ima vsako leto po žegnanjski veselici skoraj do Novega leta mir pred mišimi in podganami, ker mn vse prepodi ta slavna godba. (Dalje priaeOajiej
zadnjo sredo hudo napil v Stanitievi cnopsariji na Bregu. Obležal je pijan v lokalu, vsled česar ga je hlapec zavlekel v konjski hlev, da bi tam svojo pijanost prespal. Zjutraj so našli siromaka v hlevu mrtvega. Umrl je vsled brezmerno zaužitega alkohola.
Iz Ptuja. Za naslednika odposlanemu dr. Hoglerju je določil pasa Ornig nekega Wagnerja. O tej pre-m.;mbi pravijo celo nemški Ptujčani: Ali sc naj žnpan drži občinskega statuta in naj izroči agende, ki pripadajo magistratu kot politični oblasti prve instance, zmožnemu uradne-irm načelniku, ali pa žvižgamo na avtonomijo. Naj pride vladni komisar, da bo napravil v mestni upravi red!« Govori se, da lx> začel v tem smislu drž. posl. Malik na Dunaju I osebno akcijo.
»Sokol« na Vranskem ima svoj i. redni občni zbor v nedeljo, dne 28. 1. m. ob 4. nri popoldne v salonu br. Košenine.
Čitalnica v Sloveujgradtu priredi "2S. t. m. v Narodnem domu ve-i'ko plesno veselico, pri kateri ho ovirala godba pespolka št. 17. iz Celovca.
Konference za vodopravni zakon na Koroškem. Včeraj so se pričele na povabilo deželnega predsednika koroškega v Celovcu konference S8 načrt novega votiopravnega za-Mona za Koroško. Konference so se udeležili koroški državni poslanci, zastopnik deželnega odbora in deželnega kulturnega sveta. Poljedelsko ministrstvo z^^tona ^niriiste-Hialrti svetnik dr. Dentsch. Današnje konference se je udeležil tudi sekeijski §ef Jr. Stid'er. ki je prišel včeraj z Dn-*;a;ju.
Kopar v vlaku. Na barski železnici >c je pred Belo pridružil med vožnjo neki ženski, ki je bila sama v xen-keai oddelku, neznan rnoški in ji je ponudil na prodaj razne parfume. Kljub temu, da ga je ženska odločno
\4vrniia, jo je hotel prisiliti, da bi duftala iz trale stekleničice. Ker je postal neznanec končno nasilen, je zadela klicati ženska ua pomoč. Tik pred Belo so prileteli v njen oddelek
opotmki, toda predno so mogli pri-;°t^ predrznega roparja, ki je hotel žensko omamiti in okra<*ti. je skočil ta skozi okno in pobegnil. Do sedaj še nimajo za njim nobene sledi.
Primorsno.
Istrski deželni zbor. Pogajanja ~Jede dela zm o zrnati istrskega deželnega zbora, ki se vrše že dolgo easa, ;n ki so bila že enkrat prekinjena v svrho dobave natančnih informacij, ii?so dosegla do sedaj Še nobenih uspehov. Najhujši boj se je vnel med hrvaško - slovenskimi in laškimi za-sropniki glede delitve občin, ker hočejo Italijani priklopiti popolnoma slovenske va&i v bližini večjih okrajev laškim mestom in trgom. Mogoče je, da so pogajanja popolnoma razbi-jejo m bo delovanje istrskega deželnega ?:bora onemogočeno.
Stavka v Trstu.Včeraj zjutraj so kot običajno prišli vsi delavci v skla-d»ŠČir* -v Trstu na delo. Po kontrol-nftni branju pa 6o vsi delavci zapustili dele in napovedali splošno stavko. V velikih gručah, ki so sledile •■iruga drugi, so obšli vse večje delavnice na prostem in so pridobili velijo delavcev za stavko. Delavci so ^iali do sedaj mirni in niso povzročili nobenih izgredov.
Tbcgla trgovca. Včeraj sta pobegnila z Reke lastnika špedieiiske in nrcdnkcijske tvrdkc brata Baruch. Pred dvema letoma je pobegnil njiju -tarejši brat, takratni lastnik tvrdke, ker je ponaredil več menic. Kara sta pobegnila sedaj njegova brata, ki sta vodila za njim dve leti tvrdko, je neznano; Med upniki je največ ogrskih tvrdk.
Tatvina kave v Trstu. V prosti laki v Trstu so zasledili že pred par meseci velike in obsežne tatvine kave. Aretiral i so že več delavcev, ki so kavo kradli in več trcroveev, ki so nkradono kavo od njih kupovali. ^ čeraj so zopet aretirali strojnika ftesoviča, pri katerem so dobili vrečico kave. Pri hišni preiskavi na nje-ifevem domu so dobili precejšnjo za-]To nkradene kave in še več drugih predmetov. Rosovie je služil že dvaj-»cto leto in bi bil moral iti prihodnji mesec v pokoj.
Ponesrečena vloma, Snoči so lomili neznani vlomilci v trgovino
Madeice Giamporearo v Trstu. Prebili so debel zid in navrtali veli-*o blagajno, v kateri so mislili, da je *ecja vsota denarja. Toda v blagajni
dobili samo 30 K. Zato pa so od-' ^ i :z trgovine za okroglo   300 K raznih likerjev. — V   isti noči so »drl; tndi neznani vlomilci v trgovi-
z deželnimi pridelki Franca Ska-'J1»a v Trstu. Ko so prevrtali zid, so naleteli na veliko steklenico olja, ki v* ala ob zidu. Steklenica se je razpela, ker je povzročilo tak ropot, da
so se »budili sostanovalci, ki do vlomilce prepodili.
Slovenska društva v Pulju prirede 3. februarja v Narodnem domu velik ples na korist hrvaške šole.
Ogenj na parniku. Včeraj je pristal v pristanišču v Pulju parnik Avstro - Američane »Baltieo«, ker je izLrnhnil na parniku med vožnjo v skladišču za bombaž požar. Ogenj se je selo hitro razširil. Požara niso mogli drugače pogasiti, kakor, da so zapeljali parnik s prednjim koncem nt« nasipino, tako, da je prišel zadnji konec kjer je bilo goreče skladišče pod vodo.
Dugoslauanske ženske organizacije.
V veliki dvorani Mestnega doma je predaval snoči, naprošen od Splošnega slovenskega ženskega društva, gosp. profesor dr. T 1 e š i č, o jugoslovanskih ženskih organizacijah.
Prvi poskus najdemo v leta 1848. Žensko gibanje se je osredotočilo takrat razen na Dunaju še v Zagrebu in v Pragi, v Pragi je k temu zlasti pripomogel I. vseslovanski shod. Omeniti je pred vsem Hrvatico Ku-novič, ki je zaprosila s spomenico pri cesarju za ustanovitev zavoda za vzgojo odraslih deklic. Bila je svobodna hčerka svobodnega naroda, ki je napovedala boj vsaki domišljavosti in vsakemu luksusti ter je hotela v svojem zavodu utrditi svoje gojen-ke v narodnem duhu. Zlasti je hotela zbrati v svojem krogu hčere obrtnikov in srednjega stanu. Njeno pod-i^tje je imelo tedai poleg narodne, zacrtano tudi socijalno smer. Toda Knnovioeva ni imela sreče, zarubili so ji vse, kar ni bila, od sile primorana, za u e sla sarna v zastavljalnico. Ločila se je od svojega moža in je izginila iz Prage. Taka je bila usoda prvega slovanskega ženskega društva.
V Karlovcu se je ustanovila pod Jarnevičevo in Nederičevo prva višja dekliška šola v privatnem stanovanju, toda občinstvo je bilo napram temu zavodu zelo nezaupljivo, ker se je zdel osnovan preveč na narodni podlagi, poleg tega pa 6ta se voditeljici tudi skregali med seboj, vsled česar je zavod razpadel.
Med Srbi je ustanovila Milica Stojadinovićeva, ki ji hočejo sedaj postaviti spomenik, prvi ženski licej. Tudi ona je prišla v najhujšo bedo. Prva poznejša srbska ženska organizacija se je ustanovila nato v Novem Sadu leta 1867, kjer je delovala Sav-ka Subotičeva. Ta organizacija obstoja še danes, pa je v madžarskih rokah. Leta 1871. se je ustanovila v Veliki Kikindi srbska ženska organizacija, ki obstoja še danes in je tedaj najstarejša. Od tedaj se je ustanovila cela vrsta takih srbskih društev, tudi v Bosni, Dalmaciji in Severni Ameriki. Tako društvo obstoja v Budimpešti ter je to društvo podedovalo pred leti 250.000 K in ima namen, podpirati dijakinje visokih šol. So pa podobna društva tudi še v Pan-čovi, Szegedinu, Temešvaru, mnogo jih je na Hrvaškem, 3 društva 5*o v Dalmaciji in mnogo v kraljevini Srbiji. Žensko društvo kraljice Natalije vzdržuje višjo gospodinjsko šolo. V Srbiji pa je še mnogo drugih ženskib društev, tako »Društvo trrznosticc, »Kolo srbskih sester«, »Materinsko udruženje«, »Društvo ženskih uradnic«. Leta 1010. je bilo v Srbiji 40, na Ogrskem 22, na Hrvaškem 24, v Avstriji 4, v Bosni 11 društev in v Ameriki 3 društva s skupaj 5441 članicami in premoženjem 927.514 K.
Društva so izdajala tudi svoja glasila, izmed katerih so najbolj znana »Ženski svet«, »Žena« in »Domačnost«.
Hrvaška ženska društva so starejša. »Damenverein« se je ustanovil leta 1855, od istega leta sem pa imajo hrvaške žene tudi društvo, ki mu je naloga skrb za deco, tako »Društvo pe6t ova lista«, ki ima 124 članic in 78.000 K premoženja. Hrvatice imajo 18 društev, poleg teh 9 židovskih ženskih društev. V »Gospojin-skem klubu« se shajajo žene iz najvišjih krogov, največ ugleda pa ima »Udruga učiteljic kraljevine Hrvaške in Slavonske«, ki obstaja že 12 let ter je ustanovilo list »Domače ognjišče«. V to društvo vstopijo tudi lahko gospe in matere, ki niso učiteljice in je tedaj društvo splošno žensko. Društvo je ustanovilo »Koljev-ko«, kamor prinašajo matere čez dan male otroke. V tem zavodu se lahko izurijo deklice v pestunje. Ustanovilo je nadalje »Splovište« za šolsko deco, da se ne pokvari na ulici. Društvo ima tudi svoje ferijalne kolonije, kamor sprejema približno 100 otrok. Poleg tega pa namerava društvo ustanoviti še kuharsko solo za odrasle deklice, zavod za slaboumne in zanemarjene otroke ter obmorski sanatorij za učiteljice, nadalje v Zagrebu veliko gospodinjsko šolo s 4 temeljnimi razredi in 5. razredom, ki uvaja v gospodinjstvo. Vendar kljub vsemu temu energičnemu gibanju ni-
majo žene še nobenega svojega jugoslovanskega modnega tista, ker ga ne morejo vzdržati zaradi prevelikih stroškov.
Potrebno in zelo častno za nase ženstvo bi bilo, da bi po vzoru čeških ženskih organizacij tndi na jugu začeli z ženskimi razstavami, kakor so bile razstave »Srbske žene« in »Bolgarske žene« v Pragi.
Dnevne vesti.
~r- Novemu občinskemu volilnemu redu bi moral zapeti čast in hvalo novi župan v svojem program nem govoru, tega mnenja je »Slovenec«. Moderna demokratična načela so pogoj za uspešni razvoj mesta in ker je občinski volilni red baje demokratičen, zato bi moral novi župan temu volilnemu redu posvetiti v svojem program ne m govoru najobsežnejši pasajs, ker bi sicer dokazal, da kot župan i ni za svoje mesto.« Ne zdi se nam vredno raziskava t i, v koliko so slavospevi temu ali onemu volilnemu redu merodajni za sposobnosti, ki jih mora imeti žnpan ljubljanskega mest9, ne bo pa odveč, ako ari vocem deraokratizem spregovorimo dve, tri. Demokratičen bi naj bil novi občinski volilni red ljubljanski? Kaj pa je demokratičnega na njem? Nič, prav nič. Demokratično bi bilo, da bi se dala najširšim slojem neizkaljena volilna pravica. Ali se je to pri občinskem volilnem redn ljubljanskem zgodilo? Dala se je sicer širokim plastem volilna pravica* z eno roko, z drugo pa se jim je ta volilna pravica zopet vnela s pluraliteto. Efekt no-vega volilnega reda je torej isti kakor starega. Široki sloji slej kot prej i«e odločujejo. Novi volilni red torej v b^i-tvu ne znači prav nobeden napredek, marveč preje pa tri f akcijo star<-.gi, s:'ste m a in starih krivic. O demokratičnosti novega volilnega reda potemtakem ni moči govoriti, ker >re v resnici reakcij on aren do skrajnosti. Sicer pa, ali je morda to demrkratieno, ako se hoče občinar-j*m» odvzeti upliv na lastno občinsko upravo s tem, da se prizna volilna pravic? slojem, ki ne bivajo v mestu in nv katere i mestnim prebivalstvom ne vežejo ne gospodarski, ne drugi interesi7 Menimo, da takšne zgolj najnižjim strankarskim ciljem služeče mahinacije nimajo prav ničesar skupnega z demokratizmorn. Zato je imel dr. Tavčar čisto prav, ko ni niti z besedico omenil skrpucala, ki po svoji monstroznost i nima primere v c5l" Avstriji.
-f- V denunciranje se je »Slovenec« že tako uživel. da mu denuncijantska žilica ne da mini. Lani je obreko\-;d naprednjake ter jih dolžil veleizdajstva in iredentizma. Letos mu je ~ tem oziru že pošla snov, zato je v©? srečen, da je naletel na po-rabno tvarino v — učiteljskih vrstah. To pot sicer ni še našel veleiz-dajnfkov in iredentistov, iztaknil pa je revoincijonarje in anarhiste, ki so pa zanj prav tako dragocena divjačina kakor prvi Učiteljstvo hoče sicer imeti samo skorjico kruha, toda za klerikalno gerapodo s polnimi bisag&mi in s polnim trebuhom j<e že ta Zahteva nedopustna, ako pa kak učitelj zakliče »na barikade za naše pravice, na barikade za zboljšanje našega gmotnega položaja«, je to že revolucija, prava pravcata revolucija. Ako pa vrhu tega učitelji, ki sevtda s svojo plačo 60—100 kron sijajno lahko žive, izjavljajo, da ne morejo pristopiti k mornariškemu drustvn, Pje to ne samo nezvestoba do države in cesarja, marveč narar-no«.* anarhija. Učitelji pa so seveda anarhisti, ki se jih mora ukrotiti s tem, da se jim odtegnejo še tisti revni vinarju ki jih dobivajo za plačo, in da poginejo od lakote kakor pes na rnoju.. In »Slovenec«, pravijo, da je Krščansko-katoliški list. Torej mora biti ta »Slovenčeva« pisava prav po krščantko-katoliški morali!
-j- Klerikalci, trgovci in obrtniki. Iz Dobrepolja: Bližajo se volitve v trgovsko in obrtno zbornico in klerikalna stranka se je vrgla z vsem ognjem v agitacijo, da bi tudi to napravo dobila v svoje roke. Trgovci in obrtniki, pomislite, da vas sedaj lovi tista stranka, katera se je pri svojem rojstvu zaklela, da mora trgovski in obrtni stan uničiti in je zato eelo kranjsko deželo preplavila s konsumnimi društvi, katerih polovico jih je že poginilo, ostanek pa umira na jetiki in tudi dobrepoljsko ne bo zadnje med njimi. Trgovci in obrtniki! Zdaj je najpripravnejši čas, da se prav dobro spomnite na vsa početja klerikalne stranke proti obrtnemu in trgovskemu stanu. Le obudite si živo v spomin, kako se vam je streglo po življenju, in obrnite zdaj tej stranki hrbet Sramotno bi bilo za trgovca in obrtnika, da bi volil sedaj s tisto stranko, katere namen je, vse trgovce in obrtnike po deželi uničiti s konsumi. Pomislite, kaj je rekel naš državni in deželni poslanec Jaklič enkrat pred svojim prijateljem, ki je krčmar in trgovec: »Veš, J v Dobrepoljah   ni   potreba   (razen '
konsnma) nobene gostilne in nobene trgovine!« Tu njegov prijatelj- krčmar pa mu je dobro povedal: »Seveda je ni treba zate, ne v Dobrepoljah in nikjer drugod; kar v farovž greš, pa te zastonj nafntrajo in napojijo!« — Veliko prijateljstvo gostilničarjem kaže naš Jaklič tudi s tem, da povsod sili po občinah, da naj na pijačo davke napravijo, ali pa še povišajo, ker misli, da s tem prizadene samo krčmarja, ne ve pa, da je s tem pijača za vse pod ražena. In kakšno ljubezen imajo klerikalci do trgovskega in obrtnega stanu, kaže najbolj zopet naš Jaklič. On je vpeljal pri naši posojilnici, da morajo trgovci in obrtniki plačevati 1 % višje obresti, kakor drugi dolžniki. Taka je klerikalna ljubezen za nas trgovce in obrtnike. In take ljudi naj volimo obrtniki, da bi nam potem lažje vratove zavijali. O, nismo tako neumni, kakor konj, ki se da ujeti na pušelj detelje. Zato pa bomo tudi pri volitvah obrnili zavedni dobrepoljski trgovci in obrtniki klerikalni stranki hrbet, ker nočemo dajati vajeti in biča v roke ljudem, ki bi nas radi samo izkoriščali.
4- Politični zapletaji v Istri. V Istri se že dlje časa opaža, da vladajo gotova nesoglasja med faktorji, ki odločujejo politiko ondotnega hr-vaško-slovenskega naroda. Ali se ta nesoglasja tičejo političnih ali gospodarskih vprašanj, se ne more natančno vedeti, ker se je doslej vse doigravalo za kulisami. Vendar pa se zdi, da je izzvalo nosporazumlje-nje med istrskimi hrvaško-slovenski-mi politiki v prvi vrsti vprašanje glede hrvaškega učiteljišča v Kast-vu. Znano je, da zahtevajo dijaki in profesorji tega zavoda-, da se učiteljišče premesti iz Kastva v Pazin. Za to premestitev je večina istrske intelegeneije in istrskega prebivalstva, doeim kolebajo poslanci med obema strujama, ne da bi se mogli odločiti, da bi se zavzeli za to. da ostane učiteljišče v Kastvu, niti da se premesti v Pazin. Kakor pa vse kaže, je v zadnjem času dobila premoč struja, ki hoče. da ostane učiteljišče v Kastvu, zakaj v kratkem se ima tu pričeti z zgradbo novega poslopja za učiteljišče. Toda to je, kakor se zdi, samo prilito olje v zakulisni spor, ki se je pojavil v novejšem času med istrskimi hrvaško-slo-venskimi politiki. Dokaz tega je dejstvo, da je eden izmed deželnih poslancev — dr. Gjnro Cervar — odložil svoj mandat. Toda javnost bi za to ničesar ne vedela, ako bi tega ne razglasilo namestništvo v Trstu v svojem uradnem listu. Čemu ta tajnost in to prikrivanje* Ali niso volil-ci prvi poklicani v to, da jih poslanec obvesti, ako polaga od njih sprejeti mandat zopet nazaj v njihove roke? Iz tega prekrivanja samega dejstva, da je dr. Červar odložil svej mandat sklepamo, da Červarjev odstop ni povzročilo samo vprašanje kastavskega učiteljišča, marveč da so bili zanj merodajni tudi politični motivi. Dr. Červar je od mladih nog zagrazen pravaš in je bil tndi eden izmed prvih istrskih politikov, ki se je pridružil takozvani vsenravaški slogi, ki so jo lani zvarili v Zagrebu. Ker je za pravaako politiko razen dr. Laginje in par drugih le malo istrskih politikov, je najbrže prišlo tudi do političnega spora med temi in dr. Červar jem, vsled česar je dr. Červar odložil svoj mandat. Sicer pa bi bil dr. červar dolžan, da navede javnosti, predvsem pa svojim volil-cem vzroke, ki so ga prisilili, da je odstopil.
-f- Ik justične službe. Pravni praktikant v Ljubljani Fran Spiller je imenovan za avskultanta.
Opozarjamo na prijateljski sestanek članov političnih društev in njih rodbin, ki se vrši jutri v sredo, dne 24. januarja ob 8. zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Pri prireditvi koncertu je cel orkester »Slovenske Filharmonije«. Opozarjamo, da se osebno ne bo vabilo in da je dobrodošel vsak član ljubljanskih političnih društev, dobrodošle so pa tndi njihove rodbine,
— Rešilna postaja. Slednji čas se pogosto dogaja, da zahtevajo ljudje rešilno postajo izven mesta. Ker vsled tega rešilna postaja večkrat ljubljanskim zahtevam ne more vstrezati, je odbor v svoji zadnji seji sklenil, da se rešilna postaja izven mesta v bodoče ne bo porabljala.
Fantovski prepir zaradi streljanja s topfči. V Zaborstu v brdske m okraju so se sprli domači fantje zaradi streljanja s topiči. Med prepirom je pograbil Ivan Igličar lesen količek in udaril z njim po glavi tovariša Rudolfa Zupančiča, Zupančič, ki j* težko ranjen, je padel in obležal nezavesten na tleh.
Nesreča v gozdu. Pri podiranju dreves v eraričnem gozdu »Učjaku« v sodnem okraju Idrija je padlo drevo ra 4&)etnega delavca Ivana Erjavca. Erjavec je obležal na mestu mrtev.
Nezgode, llletna posestnikova hči Ivana Kobal v Idriji se je z nožem sunila v desno oko in se težko
poškodovala, — Samski mJinarsft pomočnik Ivan Cižmar iz Cerkelj je prišel z desno roko med kolesa, ki so mu jo etrla. — Kajžarjevemu sinu Karlu Mrharju je priletel pri delu ostmrob kamen v levo oko in je težko pošKodoval.
Zaplcčniki. Na svatovanje posestnika Franca Šibenika v Plešivcu je prišlo okoli 11. ponoči več domačih fantov, ki so hoteli zapleevatt. Ker 6o jim zabranili svat je vstop v svatbene prostore, so začeli fantje pred hišo razgrajati in razbijati. Polomili tjo tudi voz, ki je čakal pred hišo ei-ega svatov. Končno so vsiljive zaplečnike svatje razgnali.
Elektroradiograf »Ideal«. Spored zt torek, dne 23., sredo 24. in če-trteK 25. januarja 1912: Popoldanski spored. Vojaški telovadci v Turinu, (Prekrasen naravni posnetek.) Nick Vinter in nepoštena guvernanta. (Velekomično.) Zlatnik. (Lepa drama.) Little Hans v novi obleki. (Zelo komično.) Večerni spored ob 7M 8. in 9.; Komična novost. Izkrvavel. (Drama v treh dejanjih. Najboljša sen/acijska učinkovitost slovite Nor-diskflim Co. Igrajo prve vrste umetniki.) V petek, 26. januarja specijalni večer z izbranimi slikami, med njim- senzacijonalna privlačnost »Deklica iz bara« (samo zvečer) in »Menjans vloge« (amerikanska burka) in ena slika Luke. V soboto, dne 27. ^anuprja 1912: Senzac\iska borzna Komedija Denar ali Mamon in ženske z gdč. Lylli Beek, ljubeznivo igralko, znano iz glavne vloge v »Morf mistihec.
Tat zimskih sukenj prijet. V zadnjem Času je bilo v Ljubljani ukradeni!-, več zimtbVih sukenj. ne da bi se moglo priti storilcu na sled. V petek opoldne pa je ustavil policijski stražnik na Krakovskem nasipu nekega okrog 30 let starega elegantno oblečenega moškega, kateri je prodajal štiri pare zimskih čevljev in ga zaradi sumljivega imetja predstavil uraou. Policija je takoj pričela intenzivno poizvedovati in dognala, da ima opraviti e zelo nevarnim tatom Franom Otorencem, rojenim v Pari-dolu v ekr. Celje na Štajerskem. Are-tiraner. ki je bil že petkrat zaradi hndndelstva tatvine in goljufije predkaznovaa je nosil snknjo, katera V b!la 16. t. m. zjutraj ukradena iz predcobe e. kr. profesorju pl. Alfredu Valenta. Poleg ukradene suknje je imel pri sebi tudi zimske rokavice, katere je ukrad-1 redakterju Antonu Peseku. Pri hišni raziskavi je policija našla več obleke in velika posodo za mleko z napisom »Laver-car Otorepee je tudi sumljiv, da je v Sv. Florjana ulici št. 24, kjer je stanoval ukradel iz podstrešja dva para Skornj in nekaj perila v gostilni pri »Belem volku« pa zimsko suk-r,jo. Otorepee je zelo premeten tat in mu je policija že meseca avgusta 1 I. dokazala tatvino nek^h čevljev na Bleivveisovi cesti. Izročili so ga deželnemu sodišču.
S ceste. Predvčerajšnjem je neki df*ko po Valvazorjevem trgu z vprez°nim konjem tsko naglo in neprevidno vozil, da je z vozom zadel nekega kolesarja, kateri pa pri padcu k sreči ni z*^dobil posebnih poškodb. Po Marije Terezije cesti je pa n°k mesarski pomočnik pripeljal v mesto vcčto množino klobas. Ko ga je rnitn:ški paznik ooozoril na mitnino, srn .ie začel pomočnik zmerjati z raznimi psovkami ter mu groziti češ, da mu bode že pokazal, kadar prideta k;e skupaj. S tem možakar pa ni ubral pravih strun, o če™ur se bode prenrual prt pristojni oblasti.
Detomor. Včeraj sta pri Slapah iz Ljubljanice potegnila dva dečka mrtvo trnplo novorojenke. Truplo je bilo popolnoma razvito in zavito v plarneno cunjo. Nečloveške mater? se orožništvu dosedaj ae ni posrečilo izslediti.
Aretiran je bil leta 188n*. na Brdu rojeni ter na Ihan pri Kamniku pristojni, slaboglasni Fran Rak, kameri ima zv mesto prepovedan povra-tek. Oddali so ga sodišču, po prestani kazni se bode moral pa povrniti zopet v svojo domovino.
Izgnbljeno in najdeno. Ga. Marta Veinlichova je izgubila zlato za-nestn:co. — Gospod Miro Kamenšok je izgubii zlat prstan. — Neka dama je izgubila 40 K denarja. — Gdč. Marica Sehiffrerjeva je našla srednjo vsoto denarja, katerega dobi iz-eruhitelj pri najditeljiei Pred šVofijo št. IG. — Izvošček Alojzij Pnkelstein je našel zlato zapestnico, delavka v tobačni tovarni Ana Japljeva pa denarnico z manjšo vsoto denarja. — Hišnik Ivan Perko je nažel zavoj papirja.
Narodna obramba.
Šentjakobsko • trnovska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je imela v nedeljo, 21. t. m. ob 10. uri dopoldne svoj občni zbor v salonu g. Leona Pogačnika (preje J. Pock) v Florijanski ulici. Ker je predsednik g. Hinko Franzl radi bolezni zadržan, vodi občni zbor podpredsednik   g.   Vončina. Poudarja
važnost podmirilo© prepotrebne družbe sv. Cirila in Metoda, ki ima v tem okraju 202 člana, a bi jih imela lahko po številu trdnih in zanesljivih naprednjakov lahko že 1000. Nato sledi poročilo tajnikovo. Podružnični odbor je imel v minulem letu 8 od-borovih sej, ob priliki veselice pri g. Srskarju dobila je podružnica okroglo 600 K čistega dobička, za kar gre posebna zahvala častitim damam, pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon«, ter gospodom Babicu in Sra-karju za brezplačne prostore in razsvetljavo. Ob priliki 251etnice podružnice prejela je od župnika gosp. Vrhovnika jako laskavo pismo, kateremu je bilo priloženih 25 K, za kar se podružnica toplo zahvaljuje g. župniku. Društvo ima 17 pokroviteljev (po 200 K) 20 ustanovnikov (po 20 K) in 165 rednih članov. Poročilo blagajnikovo izkazuje 1283 K 62 v dohodkov, od katerih sc je oddalo glavni družbi 1224 K. Ker so računski pregledniki zaposleni, dali so pismeno izjavo, da so računski sklepi v najlepšem redu in da naj se da blagajniku absolutorij, kar se tudi zgodi. Pri sledečih volitvah izjavlja bivši predsednik g. Hinko Franzl po pooblaščencu, da ne sprejme radi mnogih poslov pri svoji obrti več izvolitve. Nato se sprejme sledeča kandidatna lista in sicer per acclamati-onem: g. Bučar Ant., g. Jeršek Avg., g. J e r u c Ot., g. dr. Kozina Pavel, g. Kovač Fr., g. Lapaj-n e Štef., g. Pogačnik Anton. g. Kode Mat., g. Slane VI., g. S m o-1 e J., g. Š e m e Ant., g. T r t n i k Fr., g. Vončina Val., pregledniku računov g. Riithel M. in L e b e n Anton. Pri zadnji tečki izreka občni jsbor celemu odboru in posebno pa še bivšemu predsedniku g. Hinko Franzinu in bivšemu tajniku gosp. Zirkelbacuu svojo zahvalo za veliki trud. Nato se zahvaljuje podpredsednik g. Vončina za udeležbo bodreč člane k neumornemu delu za družbo in narod.
naznanila.
V. reuni občni zbor telovadnega «Lr ušivo So«Lol 1. se je vršil v so bo tu, dne liU. januarja, v gostilni g. Jerneja Uernota na Sv. .fe^r** eosti. imo^oslevuno obiskani občni zbor je otvoril starosta ar. T o m i u s e k . ki je pozdravil vse navzoče ter posebej se Zu4>it'pai*t» časopisja, z upe Ljubljana 1., po&iauca go^p^Ua pr^ie-surja lieisuerja. Aato je poročal o seiuvauui in o iLspenu £*o*oia 1. pri ai\eLovni temini v i urinu, kjer Sta odnesla br. biane Viinuar prvo, br. Suioie treije darilo nieu Slovenci, feponiinjal je tuai na uspehe »i^o^o-la JU« v iviUiiiiiKU. V Uiubivu so se prirejale razne uružaUie pnreuiive, pn kaienh je svirai nov j ustanov Jeni salonski orKe^ter »bokoia 1.« iro-aeuua ZiOivuia #ie cacutiin uamam za pndnu nabiranje auril ui prispev-kov za urustvo. u>u>tako tuai bratom cianom, ki so pripomogli društvu uo tako lepili uapeliov. nuuccui leia lini se je »boiioiu L« zaprla telovadnica, in uruštvu bi bilo ueinogooa izvrševali svoje giavue uaioge, teio-vaube, će uiu ne bi bil priskočil o pravem času na pomoć »i-guu janski Solioi« ter cifcU orutotvu na razpolago svojo teio vauinoo, za kar mu #ie nuj-topicjba zanvaia. V minulem letu je iz&uoii »bokol 1.« dvoje matiji vili Članov; brata Cameruiiva m brata fc>ibenixa, kateri zaunji jo storil kruto smrt pod roko morilčevo. V znak fiožaija so se vsi navzoči dvignili s Svpjui seoezev. Nato sieui poročilo tajnikove ljetos s*avi društvo svojo pcLietnico in upati je, da se bo ta ou-leunca siavna ua uostojen način, isa-to je bilo tajuikovo poročilo z odobre njeni sprejeto. Blagaju i ko vo poročno nam izkazuje za minulo leto 91č>o ix &y v uoUoukov, prometa je bilo pa v društvu lfc.lU<.u 44v, taKo ua ima društvo v gotovini sedaj 5u4^ Jv -iz vm. — Blagajiiisii.e knjige so v redu in se blagajniku poueii absolutorij. Ker je starosta osebno zaposlen, odda voustvo naualjnega občnega zbora poustarosti ar. ravlu Jfe-^totniKu, izjavi pa, da v smucaju, da ga obcui zbor vnovič izvoli za bta rotilo, sprejme izvolitev. Aato sieaijo poročim posameznili odsekov, ka&or veseiicuega oosena, orkestralnega od-«eha, pri Katerem poročata predsednik m blagajnik te^a ousoku, aairJe knjižničarjevo poročilo, poročila pevskega ouseka tn končno poročilo telo-vauaegu ouseka, Ki je žeio pri navzočih največje priznanje. Pri na to sie-docib volitvah oaoora so bili izvoljeni naslednji čiani: starosta dr. To-m i n š c K, poostaroišta dr. P. P e -stotnik, nucemik V i d m a r St., ostali oubornik:: Slap ni čar lv., D r in e 1 j L., M n 1 a č e k J., Rozman H., G o r u p D., T e p i n a L., Accetto Avg., S tor bt., Dru-šot hr., namestniki odbora: Zaje J., preglednik računov Kaj zel j in J n g. Nato se voli 18 delegatov za sokolsko župo Ljubljana i. in sicer ircs odbor in pet članov, 6 članov za občni zbor Slov. Sokolske zveze. i\a
to se volijo predsedniki posameznih odsekov; za veaelični odsek br. Trpin, za orkestralni odsek br. Vidmar, za pevski odsek br. Počivalnik, za trobentarski odsek brat K o z m a n in za izletni odsek brat Slapnjčar. Nato izreče občni zbor še specijalno zahvalo kapelniku gospodu J a k i l u in članu slov. opere gosp. Bnkšeku. S spodbujajoči mi besedami zaključi brat dr. Pestotnik občni zbor, želeč društvu v novem poslovnem letu mnogo vsestranskega uspeha.
Slov. žensko  telovadno društvo
je imelo včeraj svoj XII. občni zbor. Otvorila ga je starostka gospa Pranja dr. T a v č a r j e v a , ki je v iskrenih besedah pozdravila navzoče članice. V svojem nadaljnem govora je konstatirala, da se je društvo v preteklem letu jako lepo razvijalo, Lavz]ic temu da je šolska oblast prepovedala učenkam obiskovati telovadbo v društvenih prostorih. Proti temu se je društvo pritožilo. Pri-tožoa pa v drugi instanci še ni rešena. Končno se zalivali vsem opornicam, ki so tako požrtvovalno delovale za procvit društva ter konča svoj govor s krepkim: »Na zdar!« Tajnica gospa K r o f t o v a je por'a'a tajniško izročilo, blagajnica gospa J e.l a-č i n o v a pa blagajniško poročilo. Vad"ielj:ca gdč. T^ka Debevč^-v a je poročala o telovadbi. Telovadila se je ob sobotah od 6.—S. ure. Telovadilo se je 93 ur, na vs°ko telovadno uro so prišle povprečno S telovadbe Telovadbo je največ 52 t*do-vadk, najmanj pa 6 telovadk. Vsa Pv»roei!a so ?e vzela z odobravanjem ua gu&nje. Odbor je na to dobil abso-i a torij. Novi odbor je bil sledeče izvoljen: Starostka grspa Franja dr. 1 s v č a r j e v a . podstarostka gnana MTrija dr. K o k a 1 j e v a , tajnica gospa Minka Krof t ova, blagaj-ničirka gospa Minka J e 1 a č i n o -va, načelnica gospod:čna Tilka D e-b e v c e v a. Odboru ?ce so nadalje gospa Pavla dr. Kersnikova, gp*p< d i ene Vida O b r c z o v a , Angelca Preskerjeva, Anica S e -verjrva in Vera V e r š* e c e v a. Za pregledevalke računov so bile iz-vcljene g^spe: A. Hudoverniko-v a in D"na Tavčarjeva. Kot delegatki za Zvezni občni zbor ste l»ili izvoljeni g^spe Franja dr. Tavčarjeva in Dina Tavčarjeva. Pri slučajnostih se je razvila Jalto Sivabna in interesantne debata. Gospa dr. K o k a 1 j e v a je priporočala, naj se uvede damska telovadba, ter utemeljevala svoje prrdl^ge s podatki iz telovadnega življenja drn-g"h narodov, predvsem SeSkega in francoskega. Obenem je pa navduševala članice, naj se pripravljajo za vsesokoJski zlet, ki se ima vrSiti čez dve leti v Liublinni. da pokažejo, da znajo tudi Slovenke eenUi telovadbo. Dela je pa treba tudi v tem cziru, da se slovanski bratje drstojna sprejmejo, Starostka gosra dr. Tavčarjeva je nato zaključila občni zbor t^r še enkrat pozvala vse člani-ch, naj posvete svoje moči procvit n društva.
III. redni občni zbor društva za zgradbo in vzdrževanje sokolskega doma telovadnemu društvu »Sokol I.« se je vršil v soboto, dne 20. prosinca v gostilni br. J°meja Cerne, Sv Petra cesta 87. Predsednik br. dr Pestotnik otvori občni zbor tega prepotrebnega drnštva in utemeljuje potrebo treh telovadnih društev, »Ljubljanskega Sokola«, »Sokola I.« in »Sokola II.«, s tem da je v mestu, ki šteje že toliko prebivalcev kakor Ljubljana, delitev dela prepotrebna in da posebno sedaj, ko ste sokolski društvi »Sokol I.« in »Sokol II.« o božiču bili vrženi na cesto, zgradba sokolskih domov prepotrebna in neizogibna. Radi tega mora društvo od sedaj naprej še intenzivneje delovati in zlagati vinar k vinarju, da doseže svoj namen, ki si ga je stavilo že takoj spočetka. Tajnikovo poročilo izkazuje 147 članov in dosedaj 3000 K, letos pa 2140 K 89 v prispevkov. Mesarski pomočniki so imeli v Mestnem domu veselico, katere čisti dobiček so izročili skladu za zgrrdbo Sokolskega doma cSckolu I.«, za kar jim gre najtoplejša zahvala. B'agajnikovo poročilo Esvazu*e .2316 K 17 v dohodkov in 175 K 28 v izdatkov, torej letošnje leto 2140 K 89 v in v treh letih obstoja tega društva 4512 K 72 v. Vsi računi in blagajniška knjiga so v najlepšem redu. Pri volHvi odbora so bfli izvoljen* sledeči členi: predsednik br. dr. P. Pestotnik; podpredsednik br. B o n č a r Anten; odborniki: br. Ant°n Jug; br. Počivalnik; br. M u 1 a Č e k; br. Ed. Rozman; hr. Frn. C e r n e; br. Iv. S k u b i c; br. Jak. B»'bnik; br Iv. Zupančič; br. M. Vorov-"e k j br. Fr. Poljšak; br. A vg. R o p i Č; sestra Marija Germo v a; nr<>gjcdovalca računov brat B^jan Dren i k in brat Knrel Dra-š ? e k. — Pri zrdT\ji točki dnevnega reda, slučeinosti, se je predlagalo, da se pri rbčnem zb~rn rr>red 1 ide1 eiia v nr;d ^g-' db' S k«ri 'c*" dMua, kar se je sprejelo in ki je ne-
sla društvu čez 30 C kar spričuje veliko pcžrtvova'nost članov, ki so si v svesti, kakega velikega pomena je zgradba Sokolskih domov za društvo. Predsednik br. P. P e s t o t n i k je zaključil na to z velikim zadovoljstvom občni zbor, zahvaljujoč in vzpodbujajoč člane k vztrajnemu delu, ki vodi do ciljev. Po zaključenem občnem zboru se je razvila med člani zelo zanimiva zabava, ki pač kaže, da uživajo težnje »Sokola I.« in društva za zgradbo Sokolskega doma »Sokolu L« povsod zanimanje občinstva.
Slovensko pisateljsko podporno društvo je imelo snoči v »Narodnem domu« svoj redni občni zbor. Predsednik je omenil lanskoletno akademijo povodom 251etnice, ter se spomnil nmrlib članov Hrena in dr. Vo-šnjaka. Tajnik gosp. ravnatelj Ma-cher je poročal o delih za obnovitev grobov Linharta, Copa, Vodnika, Korvtka in Hradetzkega ter o internem delovanju društva. Društvo ima 2 častna člana, 6 ustanovnikov in 43 podpornih članov. Iz blagajnikovega poročila gosp. prof. Fnntka, je razvidno, da je imero društvo 1621 kron 28 vin. dohodkov in 1503 K 13 v. izdatkov. Društveno premoženje zna-s,'i 19.642 K, ter je naloženo v »Mostni hranilnici«. Dosedanji odbor je bil z vzklikom zopet izvoljen.
Borovniški »Sokol« priredi dne 28. januarja predpustno veselico v restavraciji g. Ant. Draslerja. Ci-ti dohodek je namenjen za telovadno orodje.
Gasilno   društvo v Višnji gori
priredi dne 28. januarja v gostilni g. Franceta Skufca veselico s tombolo.
»Sokola v Novem mestu ima v
četrtek dne 1. sebruarja t. 1. ob pol 9. zvečer redni občni zbor v hotelu »Ja-kac«. Dne 10. februarja priredi ->So-ko!« v Novem mestu v »Narodnem domu« v Novem mestu velik ljudski ples. Sodeluje godba meščanske garde.
»Triglav« v Gradcu. III. redni občni zbor akad. - tehn. društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 27. januarja 1912 ob 8. zvečer v prostorih društva,
Akad. društvo slovenskih, agronomov »Kras« na Dunaju priredi svoj tre t ji redni občni zbor v petek, dne 26. januarja ob 8. zvečer v i Brnner Bierhalle«, XVTTI. Gentz-j^asse 62.
Kaj je 'M. uvrstitvijo Ljubljane v višji razred aktivitetne doklade?
Po zadnjem ljudskem štetju, katerega oficijelni uspeh je že zdavnaj znan, ima Ljubljana nad 40.000 prebivalcev ter spada z ozirom na to kot glavno mesto v I. razred aktivitetne doklade. Častnikom in voja šk-ni uiadnikom so se na podlagi uspehov ljudskega štetja že zdavnaj poviša!e stanarine, ki so se jim iznla-čaln naknadno od 1. januarja 1910 naprej.
Po zakonu je vlada sama opravičena izvršiti to uvrstitev. Zakaj tako dolgo premišlja pri tej draginji stanovanj* Dobro bi bilo in prosili bi našega g. poslanca, da vlado v tej zadevi malo podreza in ji stališče pojasni
Prosveta.
Občni zbor »Dramatičnega društva« v Ljubljani se ne vrši v sredo, dne 24. januarja, kakor je bilo že napovedano, ampak se preloži na poznejši čas. — Odbor.
Iz pisarne slovenskega deželnega gledališča. Danes prvič operetna noviteta »Revizor« Karla Weisa (za par - abonente). — V četrtek drugič operetna noviteta »Revizor« (za nepar - abonente). — V soboto prvič Ivana Cankarja »Lepa Vida«.
Književnost.
— Bell rojaki. Spisal Engelbert Gangl. ZaložiTa »Učiteljska tiskarna«. Broš. 2 K 50 vin., vez. 3 K. — Knjiga obsega osem povestic. To so mične slike iz belokranjskega življenja.
Telefonska in brzojavna poročila.
Fon d em en tira*
Lunaj, 23. januarja. Poslanec Josio Fon pošilja v dunajske liste popravke glede znanega izreka goriškega nadškofa Sedeja, Ti popravki so popolnoma enaki kakor oni v «SI v »vencu« in je tedaj jasno, da je > Slovenec« dobil tudi pepravek od Fona. Ton trdi, da je problaščen od kompetentne strani zadevo razjasniti.
Aehrenthal.
Ilunrj, 23. j-nearja. Zdravstveno   stanje grrta Achrrntha'n   je v zcdni:h dneh bclj.še.   Zdravniki mu etujejti, da naj gie v kako zdravih
šće.
Pogreb nnneija Bavone. | Dunaj, 23. januarja. Ob veliki udeležb: najvišjih krogov se je vršil danes dopoldne pogreb papeževega nuncija Bavone. Cesarja je zastopal nadvojvoda Peter Ferdinand, prestole] as'ednika najvišji dvornik Rum-merskircb. Requiem je opravil kardinal nadškof Nagi, ob asistenci tren fcjcofov. Kreto so provizorično prenesli v kapelo sv. Eligija.
Prvi znaki Cuvajevega banovanja.
Zagreb, 23. januarja. Cesar je imenoval iz veleizdajniskega procesa znanegu državnega pravdnika Aeeurtija za svetnika septemviral-nega sodišča.
Hrvaško - srbska koalicija«
Zagreb, 23. januarja. Eksekn-tivni komite hrvaško-srbske koalicije je eklicau za 25. t. m. h konferenci. Deželnozborski klub stranke se sestane G. februarja.
Kronanje bolgarskega carja.
Sofija, 23. januarja. Zadnji ministrski svet je razpravljal o vprašanju kronanja carja Ferdinanda. Sklenilo se je, da sc kronanje ne bo vrbi'o v Trnovem, marveč v novi katedrali Aleksandra Nevskega v Sofiji. V to svrho se ima pospešiti zgradba te cerkve tako, da bo najkasneje do 15. avgusta t. 1. popolnoma dc grajena. V ta namen je ministrski svet dovolil še 2 milijona levov. Dan kronanja še ni definitivno določen, sklenilo pa se je, da se na svečanost slavnostnega kronanja in maziljenja kralja Ferdinanda za carja vseb Bolgarov povabijo vsi slovanski narodi in občinski sveti vseh slovanskih narodnih prestolic. Vse svečanosti se bodo izvedle v največjem stilu.
Kidcrlen-VVaehter v Rimu«
Rim, 23. januarja. Neme&i državni tajnik Kiderlen-Wachter je iiuel s kardinalom, papeževim državnim tajnikem Merrv del Valom 20 m'nut trajajoč razgovor, v katerem se je dotaknil vseh vprašanj, fei se tičejo Nemčije. Govoril je tudi o volitvah na Nemškem in o prihodnji taktiki centra. Merry del Val je milostno izjavil, da bo pustil Vatikan centru proste roke. Koliko je laka ?zjava lokavega diplomata vredna, bo nakazala že najbližja prihodnost. GItvde zasedenja škofijskega £?deža peznanjskega sta se domenila, da f stani za sedaj škofijski sedež nezaseden, ker ni mogoče najti obe strani zadovoljivega načina rešitve tega vptašanja.
Ožje volitve na Nemškem.
Berolin, 23. januarja. Ob 12. uri in 30 minut ponoči je bil znan izid vseh 80 ožjih volitev za nemški državni zbor. Dobili so socijalni demokrat je 27, napredna ljudska stranka 18, narodni liberalci 13, konservativci 5 mandatov, gospodarsko združenje je dobilo 3, centrum 3, Welfi 3 mandate, po 2 mandata so dobili Poljaki in bavarska kmečka zveza, po en mandat pa državna stranka, nemška reformna stranka in bavarski liberalci. Pridobili pa so socijalni de-mokratje 26 mandatov in izgubili 2 mandata, napredna ljudska stranka je pridobila in izgubila po 5 mandatov, centrum po 2, gospodarsko združenje po 1 mandat. Nacijonalni liberalci so pridobili 7 in izgubili 8 mandatov, konservativci so pridobili 4 mandate, Lotarinžani so pridobili in izgubili po 1 mandat, po en mandat so izgubili Poljaki in Alzačani, 4 mandate državna stranka, pridobili pa so Welfi 2 in bavarska kmečka stranka 1 mandat.
Berolin, 23. januarja. Izid včerajšnjih volitev je vzbudil v naprednih strankah veliko veselje. Listi izražajo svoje zadoščenje nad izidom volitev, ter zlasti pozdravljajo, da je padla klerikalna trdnjava Kelmo-rajn, četudi so zmagali tam socijalni demokrati. »Vorwarts« pozdravlja socijalno - demokratično zmago v tem »Nemškem Rimu«, nad katerim je včeraj zavihrala rdeča zastava. V Saarbruckenu je prišlo povodom slavnosti do velikih izgredov. Ljudje, ki so šli z bakljado, da proslave izvolitev Bassermanna, so bili v bližini »Katoliškega doma« napadeni. Začel sc je pretep, policija je morala posredovati. Tudi v Frankobrodu ob M. je prišlo ponoči do izgredov. V Kelmorajnu je vladalo snoči veliko razburjenje. Socijalni demokratje so tam zmagali s pomočjo naprednih meščanskih strank.
Berolin, 23. januarja. Statistika nemških državnozborskih volitev je sledeča: Izvoljenih je 363 poslancev. Od teh je 42 konservativcev, prej 58, državna stranka 12, prej 25, reformna stranka 3, prej 3, gospodarsko združenje 11, prej 18, Centrum 90, prej 103, Poljaki 16, prej 20. nacijonalni liberalci 38, prej 51, napredna ljudska straka 39, prej 49, socijalni demokratje 99, prej 53, drnge manjšo stranke 13, prej 17. Od ožjih volitev, ki se vrše danes, pričakujejo samo izpopolnitev števila naprednih poslancev.
Nemški državni zbor.
Bero'in, 23. januarja. Nemški državni zbor je sklican na 7. februar.
Novi vojaški Izdatki Nemčije. Berolin, 23. januarja. Vlada hoče predložiti novemu državnemu zboru novo obrambno reformo, vslcd katere bi se zvišali stroški za 75 mi* lijonov mark.
Napetost na Francoskem proti Italiji.
Pariz, 23. januarja. Razpoloženje na Francoskem je še vedno zelo napeto proti Italiji. Snoči se je vršil v pozni uri ministrski svet, ki je sklenil, da mora Francoska zahtevati od Italije, da nemudoma izroči onih 29 Turkov, ki jih je aretirala na francoskem parniku. Listi groze, da mom Francoska pod vsakim pogojem vztrajati pri svojih zahtevah in se n« ustrašiti niti pred tem, da bi prekini la diptomatične zveze z Italijo, če ta ne ugodi francoskim zahtevam.
Pariz, 23. januarja. Francoska vlada je zahtevala od italijanske vlade, da takoj izpusti turške podanike, ki jih je aretirala na francoskem parniku »Manouba«. V tem slučaju obljubuje francoska vlada strogo preiskavo zadeve ter hoče vse ostalo sporne točke predložiti mednarodnemu razsodišču v Haagu.
Ženeva, 23. januarja. Mednarodni komite »Rdečega križa« je dobil brzojavko komiteja »Rdečega polmeseca«, ki se tiče onih 29 aretiranih turških podanikov.
Klofute v španski zbornici. — Noy kabinet. — Nov režim. Madrid, 23. januarja. V španski zbornici je prišlo včeraj do velikih škandalov Konservativni poslane« madridski gubernator San Louis j* klofuta! svojega političnega nasprotnika poslanca Redonda. Nastal je ve-lik tumult. danes sta si nasprotnik* poslala priče. Zatrjuje se, da bo v najbližjem času podal kabinet svojo denJsfjo, kar bi pomenilo tudi izpr«.-roembo režima. Na krmilo bi prb i zopet konservativen kabinet.
Veliki vezir.
Carigrad,   23. januarja. Veliki
vezir je iznova zbolel ter misli v na; krajšem času demisijonirati.
Revolucija na Kitajskem. Peking. 23. januarja. Cesaroi-vlada ima baje samo še ono vojaštvo, ki se je zbralo v Pekingu. Največji del cesarske vojske je prestopil k revolucijonarjem. Tudi so cesar»ki izgubili skoro vse topove in vso mn-nicijo.
Peking, 23. jan. Situacija nu Kitajskem se od ure do ure poostrn-je. Voditelji revolucijonarnega gibanja so poslali Jnanšikaju ultirr tum, s katerim mu prepovedujejo imenovati provizorično vlado, če se odpove dinastija vladi, ker bi nastala v tem slučaju na severnem Kitajskem prava anarhija. Tuje vel-silf bodo haie v kratkem na Kitajskem začele s svojimi akcijami.
Peking, 23. januarja. Položaj jc zelo zamotan in je pričakovati v&afc hip važnih dogodkov. Mlajši cesarski prmci hočejo nadaljevati boj proti levolncijonarjera.
Knldža, 23. januarja. Revoluci-jonarji so v naglici poslali močen oddelek vojaštva proti prelazu Talki, ker mislijo, da bodo tam poskusile vdreti cesarske čete.
London, 23. januarja. Ktt*j*ti revolucijcnarji so najeli 13 privatnih parni kov, da prepeljejo vojaško koleno v Šantung. Predstraža revoluci-jonarm* vojske je dospela v Cifu.
Parnik na plitvini. Trst, 23. januarja. Llovdov parnik ;>Urano« tesaloniške proge B je včer-ii pri Hori v Marmarskem mor-m vsled viharja za vozil na plitvino. Parniku. ki je prišel »Uranu« na pomoč se je posrečilo rešiti potnike. Upajo da bodo parnik spravili zopet v globoko vodo.
Pobegnil aH izginil. Rek«, 23. januarja. Tu je neznano kam izginil Anton Skaza, doma iz Maribora na Štajerskem. Sabo K vzel 1600 K, ki so pa deloma last nje; gove žene Ivanke. Dosedaj se še ni dognalo, ali je Skaza pobegnil t Ameriko, ali se je kje ponesrečil. Stavka.
Praga, 23. januarja. Delavci te-varen za stroje 6o sklenili dane* opoldne začeti s stavko, da se izognejo, da bi bili zvečer izorti. Jutri bedo tedaj počivali. 12.000 delavcev je brez kruha.
Obletnica krvave nedelje.
Petrograd, 23. januarja. Dan<* je obletnica krvave nedelje iz leta 1905. Ob tej priliki je začelo stavkati 2000 delavcev v Nikolajevski cesarski ladjedelnici.
Železniška nesreča.
Parit. 23. januarja. Na progi Sille-iionbaix sta trčila dva poštna vlaka ter se popolnoma razbila* Kljub temu je število žrtev majhno. Samo 1 potnik je bil usmrćen, U (»otnikov je težko ranjenih.
Višinski rekord. Pariz,   23. januarja. Poročni* Prevost a« je dvignil včeraj s dveni* pasaž«rjerra 2200 m vigo' o, kar pomeni   svetovni   rekord v višinsker vzletu s pasažirji.
Razne stvari.
■ Sta ke rudarjev na Anf Vaškem.
London, 20. jan. Odbor rudarske ederacije na Angleškem se je odločil ,a stavko. Obenem je pa sprejel resolucijo, vsled kamere se ne bo zavrnilo nekaterih ponudb delodajalcev. Generalne stavke se torej najbrže ne bo moglo preprečiti.
* Preprečeno veliko zastrupljanje Hannover, 20. jan. V šoli v Isarkagnu se je onesvestilo osemdeset učencev in učitelj vsled ogljika. Mimoidoči so zaslišali ječanje in so hiteli v šolsko sobo, kjer so odprli vsa okna. 5 tem so bili rešeni učenci in učitelj ^otovc smrti.
* Umor v Berolinu. Berolin. 20. jan. Iz Gurana poročajo; Tu so 3retirali tri može, ki so imeli okrvavljene obleke in ki so osumljeni, da so umorili družino juvelirja Schulzeja.
* Roparski umor. Dunaj, 20. an. V Rannersdorfu pri Schwechatn 50 danes zjutraj dobili bivšega župana Alojzija Sandtnerja, bogatega posestnika, umorjenega. Manjkalo je več nranilničnih knjižic in 800 kron gotovine. O storilcih nimajo sledu.
* Izprt e delavcev. Praga, 20. jan. Danes so izprle nekatere praške tovarne za stroje svoje delavce. Akc. družba prej Kohn & Cc, tovarna za stroje Novak in Jahn sta odpovedali delavcem, ker niso hoteli priznati novega delavnega reda. Posl. Fresl je interveniral pri trg. ministru dr. pl. Rosslerju, ki mu je obljubil, da bo interveniral. Ostale tovarne za stroje, katerih je 22, groze, da bodo v torek izprle vse delavce, če ne začno v ponedeljek delati.
* Rodbinska žaloigra. Curih, 22. januarja. V Montu v kantonu \Vardt je včeraj gospa Allamand napolnjevala v hlevu sod z vodo, ki je bila namenjena za živino. Pri tem je pa nadla s otrokom, ki ga je imela v naročju, v sod ter utonila z otrokom vred. Ko je njen mož prišel domov rer videl nesrečo, se je iz obupa vr-cel tudi v sod, vendar so ga rešili.
* Rodbinska žaloigra. Grozovita rod h i tiska žaloigra se je včeraj popoldne odigrala v Schonebergu. 25-letna Waag, ki jo je zapustil njen mož, je poskusila zastrupiti svojega
noletnega otroka. Ko je žena videla, kako otrok trpi, je zblaznela. Vrgla -e je na truplo otrokovo ter klica'a na pomoč. Ljudje, ki so vdrli v stanovao je, so zagledali grozovit prizor. Ženo so oddali v blaznico.
* Stavka v pariški operi. Pariz, •JO. januarja. Strojniki opere so se uri družili stavki baletnega kora. Neposredno pred začetkom predstave so začeli stavkati, kar je režiser sporočil občinstvu. Predstava se ni mogla vršiti. — Pariz, 20. januarja. Ravnatelji oper so imeli pogovor s strojniki in ostalim personalom opore. Prišlo je do provizoričnega sporazuma, na kar ise je predstava ob pol 10. pričela.
* A v ia tika. Pariz, 20. januarja.
Vojaški aviatik poročnik Berner je napravil včeraj vzlet pri Vidame. Posoda za bencin je eksplodirala, sled cesar se je zrakoplov vnel in padel na tla. Poročnik Berner se je nzko poškodoval in so ga prenesli v brezupnem stanju v bolnišnico.
Gospodarstvo.
— Sejem za kožuhu* ino v Ljubljani. Letošnji ljubljanski sejem za kožui-o v i n o. sloveč tudi preko avstrijskih mej, se je vršil zadnje štiri ini z običajno živahnostjo. Zanimanje za naše blago raste od leta do le-la in kupci pribajajo redno iz Ogr--ke, Pcljske, Nemčije in Rusije. Večina naše izredno lepe kožuhovine /re potem na Angleško in v Ameriko Kupčija se je vrnila skoro izključno v znanih g Inah s pravico pri uočevanja tujce, in to posebno -Pri   belem  Kranjcu«, »Figovcu«,
TišJer.iu« itd. Kupcev in prcdajal-&e? je bilo mnogo, blaga v izobilju, ^eae izredno visoke, vsaj za posamez-oe vrate, Najboljše blago je dospe in &a m z Dolenjske, potem z Uo* fenjske, končno z Notranjske. Najlepše cene so dosegle kune zlatice, ki o bile z malo izjemami res nenavad-io lepo temne. V kupčiji je bilo ka-j-'-a 200 diburjev po 4 do 5 kron; 130 ^-zuecev po 4 do 6 kron; kakih 40 ib mačk po 3 do 4 krone; 1500 li-
r po 3? do 17 kron; blizu 4000 zaj-hJ so bili leto« dražji kakor si-in katere so plačevali po 60 do w '.'.arjev; nekaj manj kakor lani }e bilo srn, bile so pa vsled tega tudi dražje. Kun belic je bilo kakih 16J Po 30 do VS kron; kun zlatic pa okrog sto po >0 do 45 kron, posamezne ko-
: f< ("Jo dražje. Vider je bilo jedva '■■^ v prometu, plačevali so jih po 40 to 50 kron. Neki prekupec je štiri « cenil 260 kron, seveda je moral
ecej odjenjati, da jih je prodal. —
fcs dohodek, ozir. skupiček za kože !* i ^2i-hoviuo znaša blizu 100 do 120 U«oč kron.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslenifek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 20. januarja: Marija Zam-Ijen, tobačne tovarne delavka v pok., 53 let, Breg 16.
Dne 21. januarja: Helena Krem-laček, krojačeva vdova, 90 lat, Zab-jak 6.
Dne 22. januarja: Magdalena Prepeluh, uboga, 72 let, Radeekega cesta 2.
Pogum do življenja in živ-Ijenska moč zahteva zdravega telesa in zdravih živcev. Kdor hoče svoje telo ohraniti trdno in krepiti
svoje živce
ne dobi bob set* a pripomočka Prw» kakor je dobro znana in ie to *»*mko — dolgo preizkaSena Se o t- t^ZT-S tova emulzija s apnenimi *«©p»n>« in natronhipofosiati. Že 35 let uživa Scottova emulzija svetovni sloves, da je prav posebno dobra ob onemoglosti in prenapetju, in ta dobri glas se vedno bolj utrjuje, čemur vzrok je to, da se pri napravljanju
Scottove emulzije
v vseh sestavinah porabljajo izključno
najboljše surovine.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Saj znamka „Scott,u ki je že čez 35 let vpeljana, jamči za izborno kakovost
In učinek.
Cena originalni steklenici 1 K 50 h. Dobi se v vseh lekarnah. _12_
Žitne cono v Oiadimpeiti«
Dne 23 »anuaria 1912 Termin.
Pšenica za april 1912 PSenica za oktober 1912. Rž za april 1912. . . . Kž za oktober 1911 . . Koruza za maj 191? . . Oves za april   1912 . .
^a 50 k£ 1191 za 50 kg 11-80 =a so kg i: 01 za 50 ke 10 41 za 50 kf 883 za 50 k*   V.83
rfragcgsMa žganjem Bržzay
odstranili: ■■ grapav ost kože in ohranja nje nnost in  gladkost —
Dobiva so povsod.
I!
3
16IBEFLEU«
nova, znanstveno izdelana
Irema za roke in obraz.
Higiensko najboljše toaletno sredstvo. Puška po 60 h In 80 h se dobiva povsod.
Lonček 1 K 60 h. 33 i1
Zaloga v Ljubljani:
Borhegvska
lltionska, Iz skale izvirajoča : naravna mineralna voda! :
Rad> vsebovanla dušika m prijetnega okusa je ta voda prve vrste pijača za
osveženje in užitek. Glavni  zastopniK za Kranjsko : Franc Scnantel Ljubljana, Frančiškanbka ui. Zalogo v »I. ljubljanskem javnem skladišču. Krisper-TcmaZič, družba z o. z.«
Serravallo
9
ieleznato Kina - v to
Hifijenićna razstava na Dunaja* ISM: Drta\ao odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri ia Je
rekonvalescentom
in malokrvnlm
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
u Izborni okus. et
Večkrat odlikovano. 3 Wad 7000 zdravniških spri ca vaL j: J. SER&AVALLO, t h kr. dvoril Uavildj
TR&T-3arkovlfo. 4484
pJLLUSlOK
HttcofsjofKno porofln.
	• Mi mm		* *	•SnH mM tt	ta ao.9i m
IjMutr. I	Um •past-tnaja	Stanje MCira v mm	i: Si	>	Neb«
32 •	ž.pop. 9. sv.	737 0 7379	2-4 H	al. jvzh. al. svzh.	oblačno* •
23	7. »J.	7375	— 10	al. vajvsa.	megla
Slednja vćerajSRfa temperatura &&\ aorm. — 2*2' Padavina v 24 urah 00 mm.
287
TMavataa aurnuttva „Sokol- v Zalomatikih naznanja svojim članom pre2alostno vest, da je njega zvest, marljivi in zaslužni brat starosta
IVAN DEMŠAR
poa-ontnik
snoči ob pol 10. uri mirno preminul Pogreb  se vrši  jutri, v sredo 24, t m. ob 4. uri popoludne.
Železniki, 23. januarja 1912.
ODBOfi.
Globoko užalostenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da e nas ljubljeni oče, sin, brat, svak in stric, gospod
Ivan Demšar
trgovec z lesom in vinom
danes ob polu 10 uri zvečer, previden s sv. zakramenti, v 43 leta starost v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rainika, bode v sredo, dne 24. januarja ob 4. uri popoldne na 2ucno pokopališče.
Sv. mase za djŠo rajnika se bodo slu i!e v žurni cerkvi
Nepozabnega priporočamo v molitev in bag spomin 286
V Železnikih, 22. januarja 1912
talajoei ostali.
i
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja med boleznijo in po smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in brata, gosp
Viktorja Pristova
dalje za lepe vence in mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku se s tem vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem presrčno zahvaljujemo
V Ljubljani, 23 januarja 1912. 290   •       Žalujoči ostali.
Meblovana soba
s posebnim vbodom in razgledom na ulico,
se takoj odda.
Poizve se na Rimski cesti 2,1. cadstr. levo.
da se pregleda pred nakupom raznovrstnih porabnih in darilnih predmetov moj bogato ilustrovani glavni katalog z 4000 slikami, katerega poSljem na zahtevo vsakomur   zastonj   in poštnine prosto.
C In kr. dvorni dobavitelj Jam Konrad, Most it 1169, taško
#004
Najvišja primanja:
: Bi«mI| 19101
: Tnria Mil:
I BraMaa« mi:
I Veliko darilo.
0^ j Jurij MU MinoUi i L
v svetilniku. °^£J^<!£
Ti bajni, naravni cvetlični duhovi
pos-bno taaraira f k 4 — \ vij«UM (K 5 -), rnfr (K 3—). tpaukl ktttf (K 4-  ) so tudi dane« še
žujeio na svojem mestu leot
najljubši parfum ologantnega svota
1 leto stara deklica
280
M odda ¥ rolo.
Plača   po   dogovoru;   več   se   isve v
Itantlikanskl vliol 12, prtUič>.
Rokavi drva
lepa, suha, 24" dolga,
na željo tudi nažagana eventuelno naklana, Ia ko na cele sežnje alt tudi manj, radi pomanjkanja prostora
prav po ceni naprodaj pri J. FAULDTO, Nova nlica it 3.
Prodajam od 10 hI naprej
vsakovrstno ceno in drago
novo vino
starino letnik
1909 1910
SV sllvavko staro in novo, fHi ajnjar  drosao tganje po 5 I in več "W
vse lastni pridelki. Za bolnike, starčke, žene v posteljah imam tudi posebna vina in jih dajem od 56 litrov naprej, onemu, ki posije svoj sodček. - Ivan Malns, posestnik na Bteoliakoaa. 339.
283
Izjava.
Podpisana z a dro g a opozarja slavno občinstvo, da gosp. Karal Jnnnan nima pravice sa izvrševanje optičnega obrta, kor ni mogel dokazati postavno usposobljenosti za to obrt 6. Harol Jnrman ima lo pravleo za trgovino z optičnim blagom.
Ljubljana, dne 22. januarja 1912.
Zamuja mm ia mrtitoi i liclliai
x Češki
kurivo zelo veliko vročine,
šlezijski briketi
kurivo največje vročine,
ki prekašajo vse dru^e brikete, dajejo
takoj naivečjo toploto, rosebnov sobah, pisarnah in itd , kjer je težavno ali sploh nemogoče ogreti. Stroški nikakor dražji. Nebroj pohvalnih priznanj.
Priporoča: 279
J. PATJLIN tn, Nova nlica 3.
395    za feuivavo.
aa kubičen  meter, so radi pomanjkanja prostora
prodajajo po zelo znižani cent.
Odjemalci velikih množin imajo popust
Parna žaga V. Scagnetti
Cesta na Bndolfovo železnico 16
::      (za državnim kolodvorom). ::
Za popolnoma novo podjetje na juga Avstrije in brez vsake konkurence
sc išče družabnik
s vlogo 10.000 kron,
ki se pa bodo v teku časa iz dobička rale povišati vsaj na 20.000 kron. Mož bodi domačin, Slovenec. Dotični naj ima vsa) nekoliko trgovske izobrazbe, in naj če mogoče razpolaga z enim dnevom v tednu (če tudi nedelja). — Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda« 190
Ar 24 let
ki je dovršil tri zimske tečaje na dri. obrtni šoli v Ljubljani,
išče primerne službe.
Ponudbe pod  $ilro yvMladenic'fl na
upravnistvo   »Slovenskega Naroda«.
oziroma praktikanta
ia boljše hiše in s trgovsko izobrazbo
sprejme tanj eksportna trgovina
v večjem mestu na Kran^kem. — Ponudbe pod 26? nVm L« 59tt upravništvu »SI Naroda«*
Gospodična,
nemščine in slovenščine zmožna in z dobro pisavo a oo sprejme za s
knjigovodkinjo.
Znati mora tudi streči v manufakturni in špecerijski trgovini. Lastnoročno 306 pisane ponudbe na naslov
BELA WEISS, BELOTINCL
Jedilni krompir
be omesnat, v rumenih oblicah 10.000 kg K 660—. Jedilni krompir, rožnik 10.000 kg K 730 —. Jedini kromoir, modri rožnik 10 000 kg K 6 2;-- Čebele aelnate glava, bele 10 000 kg. K 700 - oziroma po vsakokratnih najnižjih dnevnih cenah iz našega ogrskega naktadališća, naloženo a la rinfusa ali v vrečah, ki jih računamo po lastni ceni. Pole? teTa đo avipmo česen čebulo la semee-s&t čebulico najfinejši delikatesni med in pan'ikvv za katere pridelke na željo radi postrežemo s specialnimi ponudbami Ker krompir le zelje dobavljamo z različnih oostaj si pridržujemo, da stavimo ponudbo franko do-ločitvena postaja. Dobavljamo samo izb rab kromp r Pogoji: Pol denarja naorej. ostanek po oovzetju. Prva se?edinska kmetijska zairaga LSzegediner LanJ*. Gen. Szegeda Ogrsko,
v Gradcu, Herrengasse 7, 11. nadstr.
Osebni kredit
49
lo tfolgoroka
posojila za ranžiranje
nradnikom, profesorjem, učiteljem. penzJjonistom i. dr pod nalngodna|ilnU
pogoji, eventualno tudi brea porokov proti enkrafnemu plačila v poroštveni aklaaV
Mesečni obrok za posojilo 20u K znaša pri 5 letnem vračanju 4 K vštevsi obresti. PrecV stroškov nikakih. Natančnejše iz prospektov Nadaljna pojasnila daje
Josip Kosem, Ljubi ana. Krakovski nasip 22.
Ceno posteljno perje
priporoča
Anton Polednak, Gradec. Alarlablllerstr. Upi
Ustamovllono 182T. »o nalzUalih eenaua Ustanovljeno 1«2T-
Sive perje (i ieljie psljeae . . Belo perje Siv aanol pak Siv pak ■el napol aah Bel pak 2iaia
kg) ed K —-7» . hi
• 2*60
. 4—
. f
- --99
Posteljni koci od K 2« Postelja! vstavi!      „ „
BlizlJce „ m S*— Pernice               . 9
Rdeče (ronge) odeje . m 5--
Satiaaste odeje        . m 6*70
Svilfiotoklotove odeje . . 8-70
Modreci iz morske trave . . 8-—
Modroei iz afrika    od K IT—
Modroci iz afrika SdeL . . iS*—
2inalce m 9 J?—
Ziniice 3 delae      M H 40*-
RjDbe brez siva       „ „ f—
Pregrinjala posteljna m 4*—
Prevleke post:ljne    „ „ I*—
Prevleke za pernice „ m 4*—
Cenik peateljnega perja, pasteljnln, perila ia time gratia ia franke.
Ji. Petra cesta it 20
nasproti ,Date kapiji4
saloinica trebušnih pasov v deželni bolniei
priporoča veliko zalogo kirurgičnih obvez, priprav za bolnice, porodnice, novorptenčke, največja i bira sesalk FoperJ itd., vse potrebSčine za babice, gumaste in druge speci* ::   jalitete. — Izp-so cva-jc tehtnice za novorojenčke. :;
1975
3657
F-
429570
žeieeninske stroke, samostojen delavec,
se sprejme kot lodja letemiiiske trgovine
pri 289
Antonu VodenSk, talec, Štajersko.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po ftajraznovrstnejiih kombina-c i jak pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 101 vplačili
•t
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.        - ••• mmm X IS,TIMIM4i — Isplačane ooakoestfne iai kapltslii« K 115,300.003-01.
Po ?ellkosti draga vzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
San pojasnila dajei —————
aar deieralM lastiptn i IjvMjni SBUSSTK 1Gotmiifci nlid štev. II
Zavaruje poslopja m premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokonstne namene.
ea
garantirana
ea
nepremočljive čevlje izdeluje jidatej Oblak
inlinti nislei. wm Uma m 6.
V zalogi imam tudi veliko izbiro izgotovljenih čevljev domačega in tvorniškega izdelka, kakor :-:   tadi gamaše in prave ruske galoše. :-:
vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v
Narodni kufigarni j
r. * Prešernovi ulici št. 7. ::
233 sobe za gospode.
Glogovski & Co.
c* is kr. dvorni dobavitelji
Gradec, Joanneumsnog. Telefon 384. Prevzema izdelovanje vsesplošnega pohištva,
Proračune    izvrSujejo    lastni arhitekti.
vsev velikosti in kako* vosti prodaja zunanja firma po prodajaBnSš« kih cenah solventnim osebam
„Zlata kaplja"
Mi Ji. Pslre »sta štev. 27
Priporoča lepe zračne
italske s&is©
po znižanih cona i-
Priznano deUra kuhinja in izbama naravna vina.
Za večje pojedine, zenico vanj a ali droS vena zborov na sta seda) vedno na razpolago dve lepi posebni sobi.
Postrežba dobra, cene primerne, za večje
pojedine po dogovoru. Stdlni gosti e imajo  znižane cene.
Priporočata se cenj. občinstvu in siavn društvom z velespoštovamem
po ugodnih plačilnih pogojih
pod najstrožjo diskrecijo. Ponudbe pod „Perzijske preproge št. 269«» Ljubljana, poste restante, samo proti inseratnemu listu._
/ 901
L« A. Tratnik.
TOUARNA HRANIL s
. ... ______ PRAfiA-VBI
ta dobra zima Kava.
otroSKa moka. oblati in drugi izdelki edino .svoje v»ts. čtuopb „Domaći Prijate'jr- Zahtevajte cenik.
i
i nafti
Kralj jKatjaž.
Zgodovinska poved«; spisal Fr. Remec
Cena 2 K, s pošto K 2*20.
Pravkar je izšla v drogi izdaji prekrasna zgodovinska povest »Kralj Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige m po kateri občinstvo vedno znova vpraSuje.
Čez trnje do sreče.
Spisal Senčar. Cena broi K 1-20, vez. K 2-20. a poćto 20 v vod.
Zelo zanimiv roman, poln interesantnoga dejanja.
Rdeči smeh.
Spisat Leonid Andrejev. Preloži! Vladimir Levstik. Cona bron. S 1*40, vez. S 2-40, s posto 20 v več.
V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti.
Spisal V. BeneS-Sumnvskv. Cena broi. E 1*50, vez. 2-50, a posto 20 v več.
Ta  odlični  roman  podaju  zanimivo in pretresljivo sliko iz narodnvga življenja in priča, kako nemška žena uničevalno vpliva na slovanskega moža.
Undina.
Spisal Andre Theuriet.
Cena 90 v, s pošto 10 v več.
Eden najljubeznivejših  francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražesbio povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
Roman; spisal Fr. Kemec.
Ceu broi. K 1-50, ves. K 2-50, a pasto 20 v već.
To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ultc in to poplačalo s svojo življensko srečo.
Zgodovinski roman; spisa i Vladimir Vesel. Cena S 1*40, ves. X 2-20, s pošto 20 v več.
Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrli tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu.
Zaton rodovine jjenalja.
Spisal Fr. Remec Cena K 1-90, a pošto H 1-70.
Vciezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
Ljtan in jestn
Cena
-80 v, ves. li 1-00, s pošto 20 v več.
Ta mtčna ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten človek občudovan ja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi.
Strahovalci dveh kron.
Spisal Fr. Lipič. Cena broš. S 2-—, ves. K š> , s pošto 40 v več.
Velezanimrv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko.
Spisal Ivan Cankar. Cena broš. E 1*90, vez. H 2-90, s pošto 20 v več.
Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
Roman; spisal Fr. Remec.
Cena broš« X 1-90, vem. K 2-90, e pošto 20 v več*
Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča
Mali lord.
Spisal F. H. Burnett Cena broš. S 1-60, ves. 2-60, s pošto 20 v več.
To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarskc knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
Spisal Valentin Zun. Cene S 3-—, t posto K 3-20.
To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v sloven* skem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojilničarja.
Vesela povest iz ljubljanske preteklost?. Cena broš. K V—, vez, S 1-60, s pošto 10 v več.
Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja.
V?
Ljubljana m Prešernova ulica 7 m Ljubljana
Lastnine in tisk »Narodne tiskarne«.
bs^bbbbbi
1919
6991
KD
27
88^1