uto ran. »eviiko m. V linUloni,«sobom 3. ohtobro 1925. Ceno Din 1'5o iihala vsak dan popoldne, izvzemši nedelle ln praznike. — I agera ti: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratai davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravntttvo: Snaflova nlica stav. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Enaflova nlica it. 5,1. nadstropje. — Telefon siev. 34. IV Poitnlna plačana v gotovini. Naša akademska omladina Te dni čitamo v distih pozive akademskih društev, v katerih vabijo najmlajše komilftone, da se vpišejo v njihova društva in da se posvetijo nalogam akademskih organizacij. Napredna akademska društva slone najprvo na ljubezni do enotne, velike jugoslovenske države. Napredna omladina uvideva ničevost, pa tudi skrajno nevarnost plemenskega partikularizma ter se navdušuje za veliko, enotno državo od Triglava do Vardar-ja. Za to državo in za ta narod je treba delati, živeti in umreti, predvsem pa je treba, da stopa narod v kulturnem tekmovanju z ostalimi slovanskimi in sploh evropskimi narodi na čim višjo in samosvojo kulturno stopnjo. Jugoslo-venska kultura je na pomolu in jugoslovanska omladina veruje v njen prihod. Drugo, kar čisla napredno akademsko društvo, je svoboda notranjega prepričanja, je svobodna, neodvjsna borba za svetovno in življenjsko prepričanje. O teh največjih stvareh vesti in srca ne smejo odločati diktati tega ali onega teoretika, ki pod imenom večnih resnic prodaja svoje omejene, relativne, človeške kaprice. Se manj pa smejo v socijalnih in drugih kulturnih vprašanjih odločati nazori raznih politično pobarvanih laži socijalistov in drugih neodgovornih faktorjev, ki bi radi spravili akademsko omladino kot steber in edino nado za bodoči kulturni razvoj naše države na napačna pota'. Takim zapeljivcem mora vsak pameten akademik obrtniti hrbet, če noče postati slepo orodje v rokah političnega slepomišenja. Tretje, kar mora spoznati vsak napreden akademik, čim stopi v napredno akademsko društvo, je dolžnost pozitivnega saraoizobraževalnega dela. Ni Ugodnejše in pripravnejše praktične priprave za prostovoljno javno delovanje, kakor je življenje v akademskih društvih. Sama strokovna izobrazba univerze ne zadostuje. Praktično javno delo obsega vse polno drugih težkoč in nalog, ki se ne uče na univerzi. Imamo na pr. izobraževalno in kulturno akcijo, ki bi ji moral zadostiti vsak akademik vsako leto vsaj z ducatom javnih predavanj po mestih in na deželi. Socijalna vprašanja so na dnevnem redu. Tu treba statističnih podatkov, čisto svojih smernic socijalne pomoči, novih naukov, ker so socijalne teorije večinoma zmotne in treba najti ekzaktnih socijalnih resnic. Vprašanje zanašanja kulture na deželo mora postati osrednje vprašanje naprednih akademskih društev. Čvrsta organizacija akademske gmotne samopomoči je takisto problem, kjer se lahko izvežbajo marsikatere orga-nizatorične in propagandne sile dora-šcajočega javnega delavca. Vsako akademsko napredno društvo mora nadalje osnovati posebne seminarje, to je krožke duševno sorodnih ljubiteljev socijalnih ali javnih problemov ter koncem leta polagati o teh specijalnih študijah pismene in javne obračune. Potrebni bi bili socijalni seminarji, seminarji organizatoričnih vprašanj, kamor bi spadalo znanstveno proučevanje n. pr. društvenega delovanja, ker vemo, da se večina javnega kulturnega delovanja osredotočuje v društvih in v društvenih organizacijah. Nimajo še socijologije društva, praktičnih navodil regularnega društvenega življenja, tehnike in morale društvenega vodstva itd. Kar propoveduje profesor na katedru v splošnih Svetovnih formulah iz gospodarskih, socijalnih ali kulturnih ved, je treba prenesti na konkretno domače, slovensko ognjišče ter tu poiskati smernice praktičnega napredovanja. Vprašanje slovenskega seljaškega gospodarstva, njegov položaj in prehod v srečno bodočnost je posebno važen. Taka in slična vprašanja spadajo v naša akademska društva. Treba veliko predavanj, veliko razgovorov, se-minariev in dela. V društvih se rode veliki življenski cilji. Če danes Pogledamo naš narod, če vidimo, kako Žanjejo predrzni demagogi uspehe, potem spoznamo, da je vseh kriz in nevoli Vriva inteligenca, ki še ne vidi pravega mesta v novi državi, to je dolžnosti prostovoljnega javnega in kulturnega Embros«. Dr. Ninčić je naglašal, da so bili razgovori med njimi in grškim zunanjim ministrom Rendisem zelo prisrčni. Dosežen je bil sporazum, da se diplomatičnim potom Invalidski zakon !§ predlože Izredno zasedanje narodne skn dr. Ninčića in Pašića. Zakon o i ograd. — Izjava dr. Ninčića o i z Grško. obnove pogajanja za sklenitev zavezniške pogodbe. Dosežen je sporazum glede železniške progo Gjevgjelija - Solun. — Eksploatacijo te proge prevzame neko društvo, v katerem so zastopani Jugosloveni. Grki »«* Francozi, ki imajo večino delnic. Francoski člani prevzame.o funkcije razsodnika. Zunanji minister ie trdno prepričan, da bo končno sklenjen sprorazum glede zavezniške pogodbe. Zunanji minister iskreno želi zvezo med Grško in kraljevino SHS ter je navdušen pristaš take zveze. Zavezniška pogodba se ima popreje skleniti kakor pa varnostni pakt med balkanskimi državami. Vlada je sklenila, da se finančni odbor skliče za 10. oktobra t. 1. V tem oziru je finančni minister naslovil posebno pismo na predsednika finančnega odbora narodnega poslanca dr. Radcniča ter ga poziva na sestanek. Finančni odbor ima predvsem odobriti vladi večje kredite, zlasti kredite ministrstvu za šume in rudnike. Finančni odbor bo obenem razpravljal o proračunu leta 1926/27. pščine 16. oktobra. — Povratek zenačenju neposrednih davkov. — Beograd, 2. oktobra. (Izv.) V parlamentarnih krogih živahno razpravljajo vprašanje sklicanja narodne skupščine k izrednemu zasedanju. Po vladinih dispozicijah se sestane narodna skupščina dne 16. oktobra in bo trajala do 20. oktobra. Na dnevni red ene prvih sej pride invalidski zakon, ki je že proučen v posebnem parlamentarnem odboru. Invalidski zakon je bil že na dnevnem redu prejšnje narodne skupščine. Naša delegacija se je po večini vrnila iz Ženeve. Zunanji minister je odpotoval v Pan"z po privatnih poslih. Iz Fariza potu:e dr. Ninčić v Rim, kjer se sestane z ministrskim predsednikom Mussolinijem. Dr. Ninčić se povrne 4. t. m. v Beograd. Prihod ministrsega predsednika Pašića v Beograd je napovedan za 10. t. m. Vladni krogi so odločeni predložiti narodni skupščini rudi prosvetne zakone, zlasti zakon o osnovnih šolah, zakon o srednjih šolah hi zakon o univerzah. Glede finančnih zakonov ie sporazumno s finančnim ministrom določeno, da se med prvim) zakoni predloži zakon o izenačenju neposrednih davkov in zakon o carinski tarifi. Finančno ministrstvo ima obenem nalogo čimpreje predložiti dTžavni proračun. V državni proračun se po zatrdilu strokovnjakov postavijo veliki milijonski krediti za našo armodo. Narodna skupščina bo najbrže tudi razpravljala vprašanje zunanjega državnega posojila. -5SS- DRŽAVNE ŠTIPENDIJE ZA LJUBLJANSKO UNIVERZO Beograd, 2. oktobra. (Izv.) Prosvetno ministrstvo je končno izdelalo nov pravilnik o državnih štipendriah za nase univerje. Univerze so pozvane da do 15. t. m. predlože seznam prosilcev in obenem tudi konkretne predloge. Prosilci štipendisti se morajo obvezati, da ostanejo v državni službi dvakrat toliko let, kakor so uživali štipendijo. Za ljubljansko fakulteto so določene naslednje štipendije: I j za juridično fakulteto 10, 2. ) za tehnično fakulteto, oddelek za javna dela 8. 3. ) za tehnično fakulteto (stroini oddelek) 8, 4. ) za medicinsko fakulteto 5. VPRAŠANJE CARINARNICE NA RAKEKU Beograd, 2. oktobra. (Izv.) Blago, ki se izvaža v inozemstvo preko obmejne postaje na Rakeku, se ne bo več carinilo na Rakeku, ker je tamošnja r>o-staja zelo majhna, marveč se bo blago carinilo na carniarnici v Ljubljani. Čičerinova pogajanja v Berlinu — Berlin, 2. oktobra. Ljudski komisar zunanjih zadev Čičerin je bil včeraj gost državnega kancelar ja dr. Luthra. Razgovori Cičerina z zunamim ministrom so se predvsem nanašali na gospodarska pogajanja, ki se imajo v kratkem pričeti med Moskvo in Berlinom. Navzočnost Čičerinova v Berlinu je tudi potrebna radi najetja ruskega posojila v znesku 100 milijonov zlatih mark pri velikih nemfkih bankah. Posvetovanja med Cičerinom in Stres emannom so tudi razčistila nejasnost, ki je vladala med obema državama glede varnostnega pakta, oziroma orijentacije Nemčije napram zapadnim državam. Odstranjena so vsa nespo-razumljenja, ki so se pojavila v Moskvi radi pristopa Nemčije k Društvu narodov. AMERIKA ZAHTEVA PLAČILO DOLGOV OD MALE ANTANTE — Praga, 2. oktobra. (Izv.) Cehosfova-Skt - jugoslovensks in romunski vladi je Amerika uradno sporočila, da države Male anrante pri prihodnjih pogajanjih gplede ureditve plačila dolgov se bodo deležne onih ugodnosti, ki so jih dobile Belgija, Francija in Italija. Ameriška vlada opozarja države Male antante, da njih dolgovi spadajo v IT. kategorijo in da so bili ti dolgovi sklenjeni pod drugimi pogoji kakor pa dolgovi gori omenjenih velesil. FRACOSKO-ŠPANSKI USPEHI V MAROKU Pariz, 1. oktobra, s. Skupno s francosko ofenzivo so pričele napredovati tudi špan* ske čete, ki so prodrle 2 in pol km globoko, tako da so le še 4 km oddaljene od Ajdirja. S posestjo gorovja Palomasa obvladujejo A j dir. Izgube španskih čet znašajo 100 mož, med temi 9 častnikov. Francoska ofenziva tudi napreduje. ŠPANSKI USPEHI V MAROKU — Pariz, 2. oktobra. Po poročilih iz Madrida so Spanci v Maroku znatno napredovali ter so zavzeli višine Adrar Sedu-na, ki ob vladni ejo glavni stan Kabilov, mesto Aidir. Varnostna konferenca v Locarnu — London, 1. oktobra, (Izv.) Nemški predlogi za varnostno konferenco v Locarnu so zbudili v angleških diplomaticnih krogih neprijeten vtis. Anglija smatra te predloge kot neizogibno koncesijo nem. Skega zunanjega ministra nemškim nacijo, nalistom, ki pa ne bo praktično imela nika. kega vpliva na potek konference. Konferenca bo posvetila vso pozornost saano varnostnemu paktu, nikakor pa ne problemu o odgovornosti za evetovno vojno. Nemčija bi rada, da se resi to vprašanje v tem smislu, da Nemčijo ne zadene nika/ka krivda na svetovni vojni. Načrt varnostnega pakta je tako formuliran, da Nemci ne bodo mogli ničesar ugovarjati. Vsebina pogodbe je zelo kratka, obsega samo 500 besed ter vsebuje samo splošna načela varnosti. Varnostna pogodba nki z besedico ne omenja versaiUske mirovne pogodbe, omenja le demilitarizacijo in nevtrafctzaetJo gotovih pokrajm med Nemčijo in Francijo. Varnostna pogodba priznava ravnopravnost vseh udeleženih držav. Interestrane driave se v pogodbi Izjavljajo za mzr ter se obvezujejo spoštovati sedaj obstoječe zapadne meje in demilitarizacijo renske pokrajine. Varnostna pogodba nudi dalje garancije od strani Anglije v slučaju, da bi bila ena signatarnih držav napadena. Anglija v tem slučaju, nudi na. padencu materijelno in moralno podporo. V tem slučaju ima Anglija pravico do intervencije. Caitaovi uspehi — VVashington, 1. oktobra. Francoska in ameriška podkomisija sta sestavili načrt sporazuma, ki se danes predloži delegacijama. Na temelju tega sporazuma ima Francija v prvih petih letih plačevati letno 40 milijonov, v nadaljnih sedmih letih po 70 milijonov in v ostalih 50 letih po 100 milijonov dolarjev letno. Načrt upošteva plačilno zmožnost Francije. — VVashington, 1. oktobra. (Izv.) Caii-laux je dosegel v Ameriki popom uspeh. Med pogajanji so bili zelo kritični momenti in so že računali z neuspehom Caillauxo-ve misije. Prezident Coolidge je interveniral in predlagal kompromis ter se je končno posrečilo izravnanje med minimalnimi predlogi Francije in maksimalnimi predlogi ameriške vlade. Ameriški finančni minister Mellon je izjavil, da pride do sporazuma med Ameriko in Francijo. V smislu ameriških predlogov so določene letne anuitete na 20 milijonov dolarjev. PROCES PROTI ATENTATO-RICI M. KARNICIN — Dunaj, 1. oktobra. Danes pozno zvečer je bil končan pred tukajšnjo poroto sen-zacijomalni politični proces proti bolgarski atentatorici Menciji Karnicin. Obtoženka je ves čas razprave ležala na nosilnici. Danes so bile zaslišane razne priče, ki so v glavnem ocrtale gmotni položaj napadalko in politično ozadje atentata. Zaslišani so bili bivši tajnik v bolgarskem prometnem ministrstvu Boris B o m b a r ov, M je trdil, da je napadalka leta 1907 od turške vlade prejela 3200 turških funtov. Priča je izjavila, da jim ni ničesar znanega o kakem podkupovanju umorjenega Panica od stran; beogradske vlade. Med pričo in obtoženko Je prišlo končno do ostrega besednega spora. Nato je bila zaslišana gospa Magdalena Bombarov, ki je izpovedala odnosa je obtoženke do rodbine umorjenega. Končno je bila kot priča zaslišana soproga umorjenega Katarina Panica, Zdravniki kot sodni izvedenci so ugotovil!, da je obtoženka Mencija Karnicin fanatična oseba, toda duševno povsem normalna. Ima močno voljo in ves čas razprave ni bilo opažati kake zatemnitve duševne inteligence. Obtoženka je politično fanatična in prožeta ljubezni do svojega naroda. Ker so porotniki potrdili vprašanje krivde, je sodni senat na to obsodil Mencljo Karnicin na 8 let težke ječe. NOVE POPLAVE NA JAPONSKEM Berlin, 1. oktobra, k. «Acht*Uhr*Blatt» poroča iz Toki j a, da se je nad Kitajsko in Japonsko utrgal oblak in da je 30 ur nepre* stano deževalo. Deževje je napravilo veliko škodo. Železniški promet je skoraj docela ustavljen. V Tokiju je del cesarske palače pod vodo. Na stotine hiš je bilo odplavlje* nih. Antenski stolpi brezžične postaje v Ategu so spodkopani in se je bati, da sc bodo podrli. BERLINSKA SENZACIJA — Berlin, 1. oktobra. (Izv.) Veliko senzacijo vzbuja na uvodnem mestu berlinskega dnevnika «Vossische Zeitung» objavljeno poročilo iz Budimpešte, glasom katerega se baje vrše med romunsko in madžarsko vlado pogajanja rada varnostnega pakta. Romunska vlada da je pooblastila svojega po* slanika v Budimpešti, da razgovarja z madžarsko vlado glede prepustitve obmejnega pasa s pretežno madžarsko manjšino Madžarski, za kar bi Madžarska podrugi strani pristala na varnostni pakt z Romunijo. Romunska vlada da je prejela tozadevne nasvete direktno od anleške vlade. Madžari zahtevajo za varnostni pakt nič manj kot odstop obmejnega pasu, ki naj obsega Szat-nar, Nacz Karolj% Grossuardein in Arad. Romunija odbija odstop mest, dočrm Je pripravljena prepustiti Madžarski obmejni pas brez navedenih mest. (Prepuščamo verodostojnost te vesti berimskemu listu!)' PRETEP V PRUSKEM DEŽELNEM ZBORU Beriin, 1. oktobra- d. V pruskem dežel« nem zboru je prišlo včeraj do ostrega spo« pada med cen t rumom in nemškimi nacijo«* nalci. Ob priliki debate o upravi hohenzol* lernakih posestev sta se s tepla nemškona* cijonalni poslanec dr. Lachem in centrom« ski poslanec Bergmann. SHOD SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV V SARAJEVU — Sarajevo, 2. oktobra. (Izv.) Krajevna organizacija samostoijio-demokratske stranke je sklenila, da se uvede čim intenzivnejša agitacija med bosanskim narodom za samostojno demokratsko stranko. Prihodnje dni priredi stranka v Sarajevu vellfc manifestačen shod, na katerem bo najbrže govoril tudi Svetozar Pribičević. ITALIJANSKO BRODOVJE IN KRALJEVA VOŽNJA PO JADRANU — Split, 30. septembra. $a 54^—54.50, Strojne tovarne —, Trboveljska 360—365, Uaton paranim 450, Vev* če 130. Inozemske borze« — Curih. 2. oktobra, Predborza: Beo grad 9.175—9.20, Pariz 24.43—34J0, Lotv don 25.08—23.09, Newyork 516.30-^518.50, M9an 20.85—20.92. Praga 15.3K—16L37, Du-nai 0.0073—0.007310. — Trst, 2. oktobra. Predborxa. Beo-grad 43.65—43.80, Pariz 117.25—117.75, Lo* don 119.60—119.75, Newyork 34.60—34.7u, Praga 73—73.50, Curih 476-400. : IWJ P.OH5—0.035^ GL- stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 3. oktobra 1925. 5tev. v2t Karahbanou cilj Dve leti deluje podminteter ruskega zunanjega urada Lev M. Karakhan v Pekingu. On ima nalogo, da izpolni to, kar se ni posrečilo njegovim prednikom. Karakhan Je omogočil pogodbe z rnekim i obmejnimi dr. žavami v jugozapadni Aziji. Njega je srna. trala sovjetska vlrula za sposobnega, da udejstvi, kar ona želi, med Kitajci, ko Jof-fe ni mogel nič pozitivnega doseči. Karakhan je priSel in nastopil povsod tako prevdarno In vplivno, da je bila njegova moč kmalu občutna in je pritegnila k njemu zlaat imladino. Posrečilo se mu je, da je napravil v tako veliki drŽavi, kakor Je Kitajska, splošno prevratno gibanje, tako da si noben Kitajec in noben tujec ne upa reči, kaj se lahko še zgodi v najkrajši dobT. Kitajska zgodovinska logika, znana kot do. bra in trdna, je bila preobrnjena na glavo z duhovnim napadom Rusov. Karakhanovo delovanje je spravilo na dan celo vrsto faktorjev, katerih učinek se danes ne da Be presoditi. "Ljudje se povprašujejo, ali Je res Karakhan Izzval vse to, kar se je zgodilo v Shanghaju. Clngtavu, Kantonu in drugod. Mogoče, da ni vse to njegovo delo, toda temelj za možnost oboroženega kitajskega odpora je položilo delovanje petih sovjetskih emisarjev na Kitajskem. Med njimi v glavnem je Karakhan pritegnil v okvir ideje svetovne revolucije, mladino Kitajske, katera predstavlja petino Člove- štva, in jo tako premotil, da se kmalu popolnoma odmakne rokam svojih domačih voditeljev. Sovjetska propaganda je doslej mirne trgovske odnošaje raznih držav do Kitajcev tako zmedla, da Je pričakovati po. sebno škodo tudi za Nemčijo. Krakhanovl nauki so pri porušenih državnih in socijalnih razmerah na Kitajskem padli na dobro pripravljena tla. Praktični rezultat dosedanjega Karakhanovega delovanja Je velik. Njegov strategični cilj pa sega se mnogo dalje. V okvirju svetovne revolucije se ima porušiti pozicija Anglije v Indiji. Zunanjo Mongolijo so si boljševiki že osvojili, neumorno delajo v Afganistanu m Tibetu. Deli srednje in južne Kitajske so dospeli na točko, da se zlomijo. Japonska se težko zapira pred rdečo invazijo. V Asiji se poraja svetovna nevarnost. Anglija se trudi, da bi organizirala odbijalno fronto proti Rusiji . . . Tako toži sotrudnik Usta »Mun-chener N. Nachrichten« v svojem dopisu iz Pekinga. Nemci čutijo svojo oslabelost v sedanjih za bodočnost tako odločilnih časih, pa ne vedo prav, kaj naj bi ukrenili. Gotovo jim dopade misel o porufienju angleške svetovne pozicije, ali kaj, ako bi boljševiki onemogočili tudi nemške nade za bodočnost? Vzhod je v resnici razgret in tam tiči velika nevarnost tudi za Evropo. Ali krenejo Nemci za angleško odbijamo fronto? Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA: Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 3. oktobra: «Ifigenija na Tavridi©. Premijera. Izven. Nedelja, 4. oktobra: «Vozcl». Izven. Ponedeljek, 5. oktobra: «Ifigenija na Tavri* di». Red B. Torek, 6. oktobra: Zaprto. OPERA: Začetek ob V* 20. uri zvečer. Petek, 2. oktobra. Zaprto. Sobota, 3 oktobra: ccHoffmannove pripoved* ke». Red A. Nedelja, 4. oktobra: «Netopir». Izven. Ponedeljek, 5. oktobra: Zaprto. Torek, 6. oktobra: «Mrtvc oči». Red C. Opera: Mrtve oči Neutrudljiv iskalec stila, naslanjajoč se zdaj na VVagnerja, na Pučinija, na štrausa, na Bramsa, zdaj na Baha in Lista, mož kolosalne rutine, najsilnejših velikodramatič-nih' tonov, strasten umetnik, obvladajoč vsa glasbena izraževalna sredstva je d' Albert našel tekst, ki mu je poleg >Nižave« dal priliko, da je ustvaril delo, polno prepričevalnih momentov, velikih krasot in sijajnih dramatičnih viškov. Oba, Štritof in Šest st3 imela vsled tega hvaležno, četudi ne lahko nalogo, ko Sta pripravljala »Mrtve oči«. Oba sta v opero položila vso svojo ljubezen, vse svoje znanje in ni čudno, da je včerajšnja predstava zato dosegla najlepši uspeh. Šest Je postavil na oder živo, v najmanjših potezah' logično prepričevalno delo. Opozarjam zlasti na pestro In duhovito komponirano sliko ob prihodu Jezusa Nazarenske-ga, na pretresljivo sceno med Arrezijem, Galbo in Mirtokle itd. Širitof pa je po drugi strani izčrpal iz partiture do malenkosti vse, kar je bilo mogoče. Način njegovega 'dirigiranja je sugestiven. Veselje ga ie gledati in slediti orkestralnemu učinku, povzročenem po vsakem gibu njegovih rok. Naraščanja in hipni padci, razvoji posameznih tem v raznih instrumentalnih grupah itd. so bili naravnost vzorni. Orkester je polno zveneč, nasičen in skupinsko izrav- j nan. Seveda d' Albert zahteva še več, ka- | kor nam skromna sredstva dopuščajo: pet trobent, basovske klarinete, celesto itd. No, to polagoma vse pride. Mrtve oči bi učinkovale muzikalno še intenzivnejše, če bi mogla biti glasbena vez med predigro, ki je sama zase precej medla, nepretrgana. Toda pri nas je, žal, to tehnično nemogoče, ker se izprememba v treh, štirih minutah ne more izvršiti. Mislim celo, da bi opera dosegla Isti veliki* učinek, ako bi predigra in končni prizor pastirja z ovco kar odpadel. Seveda bi bila potem nekoliko kratka, toda v dolgosti ne leži umetnost. Izmed sodelujočih pevcev umetnikov gre palma pred vsem ČaletovI (Mirtokle). Pevka silnih dramatičnih tonov in sijajne igre. Zlasti v sceni po izpregledanju je ganila do solz. Holodkov (Arcesij) je druga, krepka, prepričevalna osebnost, ki je ustvaril močno figuro brezobzirno ljubečega soproga, poln mehkobe in plemenitosti, a v boju za ljubljeno ženo gredoč do uboja. Njegova izgovarjava slovenskega jezika je skoro vzorna. Opozarjamo korepetitorja še na korekturo poluglasnega »r«. Vobče je bila predstava vendarle enkrat zopet Jezikovno homogena, čast zlasti Čaletovi In Holodko-vu. Težko igralsko nalogo ima navzlic krat-kosti svoje vloge Kovač (Galba). Situacija med ljubljeno, vabečo ženo in za hrbtom skritim, ljubosumnim možem je Igralski silno kočljiva. Tam je treba še dodati, poglobiti se. Drugače je Kovač Oalbo pel prijetno, popolnoma zadovoljivo. Ribičeva (Arsi-noe) je o svojih kretnjah nekoliko naivna, a v splošnem, posebno v pevskem oziru od začetka do konca popolnoma na mestu. Thierrijeva (Marija Magdalska) je svojo partijo nekoliko raztegovala, zdi se mi, da je vložila v njo preveč dramatičnega pa-tosa, no, segla je v srce. Ostale manjše vloge: Banovec (pastir In Jezusov glas — boljše bi bilo tu naiti drugi glas, ker najbrže tu ni zveze med pastirjem In Jezusom), Šubeli (osec, žid), Mohorič (Ktesifar, židovsko gibek in zgovoren) in vsi drugi so se prijetno podali v okvir celote. Oprema je bila kar najlepša, brez nepotrebne navlake, plemenito priprosta. Novi, premakljivi portal je učinkovit domislek ravnatelja Poliča. Svetlobni mojster naj zlasti pazi na zahajajoče solnce, da bo osleplje-nje Mirtokle prepričevalnejše. Predstavi, otvoritveni celo, ni prisostvovalo dovolj občinstva. Zaslužila bi polno nišo. Vsi izvajalci so bili deležni odkritosrčnih, dolgo trajajočih odobravanj. —č. Umetniška šola društva „Probuda" v Uubljani V. šolsko leto. Organizacija šole ostane tudi v letošnjem šolskem letu ista, kakor je bila lani. Šola se deli na tri oddelke in to: A) Oddelek za figuralno risanje (glava in akt) s sledečimi predavanji: anatomija, tehniško risanje (geom. risanje, projekcijski nauk in Konstruktivna perspektiva), oblikoslovje (slogoslovje) In umetnostna zgodovina. B) Oddelek za um.-obrtno strokovno risanje (risanje načrtov za um. vezenje, keramiko, intarzijo, sobno slikarstvo itd.) s predavanji: tehniško risanje, oblikoslovje, zgodovina umetnosti in narodna ornamentika.) C) Pripravljalni oddelek za začetnike. (Risanje po modelih in geom. risanje, kolikor je potrebno za razumevanje geometrijskih oblik. Tem oddelkom so priklopljeni tudi letos specijalni tečaji, in sicer: D) Tečaj za grafiko. E) tečaj za fotografijo, F) tečaj za maloplastiko. G) tečaj za narodno oraamentiko in H) tečaj za usnjerez in umetno knjigove-štvo. Za redne učence so predavanja dotične skupine obvezna. Učna doba je določena za oddelke A in B na 4 leta, za oddelek C na 2 leti, za tečaje D—H na 2 leti. Dosedanjim učencem se všteje dosedanja učna doba. Poleg rednih učencev se bodo sprejemali tudi izredni k vsakemu predmetu po svobodni izberi. Pouk bodo vodili sledeči gg.: Figuralno risanje in anatomijo Ivan Vav-potič, um.-obrtno strokovno risanje: Maksim D as par i, tehniško risanfe: Anton Sever, risanje po modelih Jaro H H b e r t, zgodovino umetnosti: Davorin V o 1 a v š e k, oblikoslovje: Ivo S p i n č i č, narodno ornamentiko: Maksim Gaspari, grafiko: Rajko Š u b i c. fotografijo: Fran Vesel, maloplastiko: Anton Sever, usnjerez in knjigoveštvo: Drago V ah ta r. Za tečaje: D, G in H se zahteva primerno predznanje v risanju. Vpisovanje se bo vršilo v nedeljo (4. oktobra) od 10. do 11. ure ter v ponedeljek in torek (5. in 6. oktobra) od 18. do 19. ure v poslopju Tehniške srednje Šole, pritličje, soba št. 5. Tam se bodo javile tudi vse nadaljnje podrobnosti. Ravnateljstvo um. šole društva »Pro-budac — Koncert »Kola« v Curinu, ki se je vršil v pondeljek, je dosegel po poročilih tamošnjih listov popoln uspeh. V tonhallski restavraciji so po koncertu jugoslovanski gostje prišli v ožji stik z zastopniki švicarskih pevskih društev. Tam je predsednik mešanega zbora v Curinu g. Hollinger pohvalil »Kolo« in sijajno znanje ter vzgledno disciplino »Kolovega« zbora. Koncert je napravil globok vtis na vse in sledilo je odkrito občudovanje. Govoril je v restavraciji rudi Stjepan Radić In sicer nemško in hrvatsko. Proslavljal je disciplino tn harmonijo v društvu »Kolo«, to sta dve lastnosti, ki sta predpogoj za vsak uspešen raz-voj v svobodnostao-demokratski državi, kjer ima skupna igra moči rešiti boje posamezni delov med seboj, kakor je to slu-čai po Radlcevem sporazumu z Beogradom tudi v Jugoslovenski državi. Nazdravil }e Se posebno Švici kot zibelki Društva narodov In svobodnega, krepkega seljaškega stanu. Večer je bil zelo animiran in dr. Ko-renič je vabil švicarske pevce v Zagreb. Švicarji so pri organizaciji koncerta našega generalnega konzula v Curihu Milana Schwarza nailjubeznivejše podpirali. — Mladinski list »Zvonček«. Izšla je prva Številka »Zvončka« letnika 1925/26. Odslej bo namreč list izhajal v desetih zvezkih in sicer v mesecih september pa do junija. Že prva številka je res nadvse lepo opremljena In tudi po vsebini zelo zanimiva. Na prvem mestu prinaša pesnitev »Ljubljana«, proizvod našega priznanega mladinskega pisatelja in pesnika E. Gangla. Dalje vsebuje že ta številka začetek povesti »Kodjeva osveta« izpod peresa prEiubljene-ga pisatelja J. Vandora. Povest bo Izhajala v celem tekočem letu. Zanhrtlvo je opisan tudi naš kraljevi Beograd po stricu Pav-Ietu. Dalje vsebuje ta številka še več drobnih povestic in spisov, ki bodo gotovo ugajali malčkom. Ne manjka v listu niti privlačnega dela »Pouk in zabava«, niti priljubljenega »Kotička Dobro poljskega«. Že po prvi številki sodeč, bo ta letnik vreden vrstnik vsem svojim predhodnikom. Naročnina je znižana letos na Din 25 letno. Ne moremo dovolj priporočati ta najboljši mladinski list in naše geslo bodi: V nobeni napredni ht$i ne sme manjkati »Zvonček«. — Starši, segajte pridno po njem! — Erwln Schulboff, zelo nadarjen praški skladatelj ki Je vzbudil na nedavnem festivalu mednarodne komorne glasbe v Benetkah splošno pozornost, je komponiral drugI kvartet, ki se vprizori 12. novembra v okrilju berlinske »Novembergruppe«. — Fr. Marolt: Pevska vadnlca. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani je izdal In založil I. del »Pevske vadnice«, teoret'Č-no-praktične vežbanke za pevske zbore, ki Jo je napisal France Marolt. Temeljito sestavljeno delo je prirejeno za enoletni tečaj v pevskih zborih in vsebuje bogato snov za vaje v intonaciji, ritmiki, diktatu, dihalni tehniki in izobraževanju glasu. Delo obsega 180 strani velikega kvarta, Ima lično In praktično obliko in mora postati ka- tekizem vseli naših" pevcev, ki hočejo zadostiti zahtevam dobrega zborovega perja. Knjigo lahko nar oče pevski zbori za izredno nizko ceno 35 Din pri Pevskem zboru Glasbene Matice v Ljubljani (za to ceno je dobe le pevski zbori, ki vpošljejo denar za vse naročene Izvode obenem z naročilom). V podrobni prodaji se knjiga dobi za ceno 50 Din v Matični knjigarni v Ljubljani, Kongresni trg. Čevlje 5700-2 trpežne, najmodernejših oblik po znatno znižanih conah dobite pri tvrdkl M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6. Proti jamstvu dajem na obroka. Denarna f e f erff a drnSfoa „Trgoosfte ahade-mlie" o Lfnbisatf! Z veliko požrtvovalnostjo je društvo »Trgovska akademija« v Ljubljani v teku dveh in pol let svojega obstoja zbralo toliko sredstev, da more danes že z vso resnostjo misliti na dosego enega svojih glavnih ciljev, na gradbo poslopja za našo trgovsko akademijo v Ljubljani. Kupljen in plačan je krasen stavbni prostor ob Blei-weisovi cesti poleg vladne palače. Vrhu tega je zbrana znatna glavnica za gradbeni fond. Da se dobe še manjkajoča denarna sredstva in se more čimpreje pristopiti k gradnji sami, je društvo izposlovalo od poljedelskega ministra dovoljenje za prireditev VELIKE DENARNE LOTERIJE za katero so vse priprave že izvršene ter pridejo umetniško Izdelane srečke, ki predstavljajo zgradbo s posredovanjem Ljubljanske kreditne banke v promet že prihodnje dni. Pogoji loterije so najugodnejši, ker bode stala posamezna srečka le 10 Din, a od dobitkov, katerih je 885 ter znašajo skupno 300.000 Din, so 3 glavni dobitki za 100.000 Din, 50.000 In 20.000 Din, ostalih 883 pa znaša po 10.000 do 50 Din. Kupec srečke torej na eni strani podpira velevažno kulturno akcijo, na drugi strani pa za svojo osebo naredi prav dobro kupčijo. Žrebanje se vrši že 15. decembra t. 1. Pozivamo našo javnost, kateri je na tem, da omogočimo svojim sinovom prvovrsten akademski študij na domačih tleh, posebno pa naše trgovske in druge pridobitne kroge, ki streme za vzgojo lastnega dobro izšolanega komercialnega naraščaja, ki naj nam pomaga do gospodarske osamosvojitve ter povzdiga naše trgovine, da ve-lepomembno akcijo društva »Trgovske akademija« podpirajo s tem, da pridno posegajo po srečkah njene denarne loterije, Pozivamo naše gospodarske korporacije, posebno trgovsko društvo in gremije, da v svojem okolišu store svojo stanovsko dolžnost ter podpirajo stvar, ki ie predvsem njihova. Dober uspeh loterije pomeni zgradbo in opremo lastnega doma naši trgovski akademiji, pomeni omogočeni e višjega trgovskega študija naši mladini in pomeni, da je naša javnost, ki hoče, da se gospodarsko osamosvojimo, storila svojo dolžnost. luiijškfl lirojinn —j Glede ljudske šole v Idriji Je posredoval posl. Wnfan pri deželni šolski oblasti v Trstu, na kar Je dobil odgovor, ki naznanja, da pridejo idrijske osnovne šole po ministrskem sklepu pod upravo deželne Šolske oblasti in poudarja, da bo šolska ob-last skrbela za razvoj šoTstva v Idriji. — Ali kako bo občina nosila za šolo stroške, katere je doslej poravnaval idrijski rud-nlk? —j O oskrumbi vojaškega pokopališča v Vrtojbi pri Gorici pišejo Še nadalje neka. teri italijanski listi, ki trde, da so tam znaki od otročje roke, ki pričajo o oskrumbi. Baje je ovaden sodni oblasti 131etnl Emil Jarec iz Vrtojbe. Oskrumbo hočejo imeti Italijani na vsak način in radi tega so prišli sedaj na dan s trditvijo o oakrnmbi s strani 131etnega dečka, sedaj, ko ni tam nobnega vojaškega trupla več in ko se je zdavna ugotovila resnica. Seveda se je tacaš lahko zgodilo to, kar potrebujejo izvest-ni brearvestni ljudje, pa z njihovo roko seveda. Vsa dežela je radovedna, kaj končno spletejo zna/ni hudobneži. —J V Standrežu pri Gorici uprizori V nedeljo bralno in pevsko društvo F'n'gar Jev igrokaz »Divji lovec«. —J Premalo failatov. Fašlstovski »II Popolo dl Tiioste« toži, da }e Se premalo fašistov. Vidi se po Trstu sirer ie zelo mnogo fažistovskih znakov. Ali morajo se podvojiti, morajo se pomnožiti T.n.':o, je 29 oseb, 14 moških in 15 žensk (tujcev 15). Smrtni vzroki: Nalezljive bolezni 2, jetfka na sopilih 1, druge oblike jetike 1, rak in dr. zle potvorbe 2, bolezen na srcu 4, pljučnica 1, bolezen na sopilih 2, vnetje ledvic 2, starost 1, smrt vsSed nezgode 1, samomor 2, druge bolezni 8. Med tem časom se je rodilo 31 otrok, 17 dečkov (2 mrtvorojena) in 14 deklic. — Naznanjene nalezljive bolezni: skrup. tif, bolezni 1, griža 1, Skrlatica 4, dušljrvi kašelj 5. — Poziv onim, k! nimajo stanovanja. Ponovno je bilo v časopisih opozorjeno na enonadstropno vilo na Aškerčevi cesti (po-%ez obrtne Šole), ki je menda last oddelka za soc. skrb in ki stoji že četrto leto prazna. Neverjetno je, da je v sedanjih časih pomanjkanja stanovanj, ko se deložira ljudi na cesto, še mogoče tak slab vzgled dr, zave s svojimi poslopji. Ker se vkljub opozorjeni nič ne ukrene, bo edino pravilno, da se deložiranci mirne vesti v to vilo vselijo. Prostora v vili je za 3 do 4 stanovanja, ki so v vsakem slučaju boljša kakor stanovanja v barakah! — Napravite že vendar enkrat red, bo vzkliknil vsak, kdor ne sedi na ušesih, ako se ga reši večnega in neznosnega pi »kanja od strani voznikov, ki prodajajo premog. Ako se Ljubljana ponaša z lepimi stavbami in ulicami, ni potreba, da bi prednjačila s piskanjem v svrho prodaje premo* ga, ker prizadeti upa, da nimajo vsi Ljubljančani železnih živcev. Ako se v tej zadevi ne napravi v kratkem reda, se zgodi lahko, da se oborožijo mlekarice s troben tami, vozniki za smeti z ragljaml, dimni katrji s pozavnami, vmes bodo prodajalci premoga spuščali mozeg prodirajoče piska nje, pa bo radio-koncert gotov, z odprtim vprašanjem, kdo bo voljan poslušati ga, — Prizadeti. — Občni zbor »Jugoslov. kinološkega saveza«. V četrtek zvečer je bil v restavracijskih prostorih hotela »Slon« občni zbor »Jugoslov. kinološkega saveza«. Savez nima namena število psov dvigniti, temveč samo izkoristiti zveste prijatelje človeka In plemensko izpopolniti ter zboljšati pasje vrste, ki naj bodo vedno pod strogim nadzorstvom. Občnega zbora so se udeležili Ljubljančani In zastopnik iz Zagreba: iz Beograda je dospel brzojavni pozdrav. Občni zboT, na katerem so se sestali dosedanji, Že nekaj let obstoječi klubi, kakor ljubiteljev športnih psov, klub ljubiteljev ptrčarjev in ljubiteljev krakov, je otvoril predsednik pripravljalnega odbora dr. Ivan Lovrencič. Navzoči so ga predlagali društvenim predsednikom, ka pa je odklonil. Namesto njega je bil kot predsednik izvoljen ravnatelj dr. Lokar, podpredsednikom ravnatelj žrvtnozdravnik T e p i n a, za tajnika prof. KremenŠek, blagajnik je ravnatelj dohodninskega urada Zupan, gospodar dr. Pire, vodja rodovne krtfige poštni nadsvetnik Križaj, računska preglednika pa prof. tehn. Premelč hi mag. B a k a r č i č. — Kam v soboto 3. oktobra? Vsi na vinsko trgatev, katero priredi podružnica vojnih invalidov v Ljubljani In sicer v restavracijskih prostorih 2. Mfkiiča v Kolodvorski irlicl. Začetek ob pol 8. zvečer. — Pristno dahnamtinsko grozdje vsem na razpolago. Za smeh in zabavo poskrbljeno v polni meri. Na svoj račun pridejo plesale!, kakor tudi lačni in žejni gledalci, a še bolj sladkega grozdja željni prijatelji. Pričakujemo vsestranskega obiska v razvedrilo do-šttm in v pomoč rx>dpoTnemu skladu vojnih žrtev. — Odbor. — Jubilej jugoslovenske pesmi. Eno naših najagilnejših nacijonalnokul turnih društev, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« slavi v ponedeljek, 5. t. m. 201etnico svojega plodonosnega in vsestranskega delovanja. Tekom te dobe steklo si je to društvo in njega neumorno članstvo obilnih zaslug za razvoj naše pevske kultne, saj Je z vso vcemo gojilo slovensko iii jugoslovec-sko pesem. Njegova Izvajanja dosegla so takšno stopnjo dovršenosti, da so Zvonaši v pevskih krogih izredno priljubljeni in kaj pogostokrat vabljeni k raznim prireditvam in koncertom. V ponedeljek, 5. proslavi Zvon svoj jubilej t resnim umetniškim koncertom, na katerem izvaja celo vrsto novih skladb, ki jih je tudi samo izdalo In založilo. Zvonova založba je druga stran delovanja tega društva in zato mu mora biti naš narod Še prav posebno hvaležen. Odlični zborovodja Prelovec in priznana kvalifikacija pevskega zbora nam jamčita, da bode ta koncert brez dvoma najlepši in najbogatejši, kar jih je do sedaj priredil Ljubljanski zvon. Naša dolžnost je, da se vsaj nekoliko oddolžimo tem vestnim in vztrajnim kulturnim delavcem In to s tem, da napolnimo do zadnjega kotička Union-sko dvorano in tako pokažemo vse svoje simpatije Zvonašem, ki so jih po vse pravici tudi vredni. Zato v ponedeljek vsi na koncert, za katerega so vstopnice v pred-JKOdaii y Matični knjigarni! i71oYn — Železničarji, ki ste bili na podlagi spričeval meščanske in osnovne šole prevedeni v in. uradniško kategorijo ter oni, ki čakate še nadaljne prevedbe, pozivate se na sestanek, ki se vrši v Mariboru v Narodnem domu dne 4. oktobra ob 10. dopoldne. Tovariši, pokažimo s tem, da smo proti krivičnemu nam vsiljenemu osnutku nove službene pragmatike. Udeležeite se sestanka polnoštevilno, ker to je vaša dolžnost! — Sklicatelj. 1712 — Šentjakobska knjižnica v Ljubljani Stari trg 11. Meseca septembra 1924 je izposodilo 3157 strank 12.238 knjig. Kn Uznica posluje vsak delavnik od 4. do %8. zvečer in Izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske, angleške in esperantske knjige vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago popolni tiskani imeniki knjig. 1714/n — Na koncertu pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v ponedeljek, dne 5. oktobra t 1. zvečer v Unionu bomo poslušali nove moške in mešane zbore Emila Adamiča, med njimi daljšo skladbo, zanimivo narodno balado »Vragovo nevesto*. Besedila skladb in vstopnice za koncert so naproaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. 1717/n — Nogometne tekme v nedeljo 4. t. m. Na igrišču Ilirije se vršijo v nedeljo trt prt. jateljske tekme, od katerih obeta posebno tekma med I. moštvoma Ilirije in Hermesa (pričetek ob 15.30) dober sport in zanimiv boj. Ob 10.30 dopodne Igrajo junior J i Ilirije z SK Krakovo, ob 14. Slavija z rezervo Ilirije. 1718-n — Društvo »Soča« v Ljubljani poziva vse svoje člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba nenadoma umrlega obče priljubljenega in zvestega tovariša Vinka S u II -g o j a, ki se vrši danes, v petek ob 4. popoldne iz Trdinove ulice št. 8 na pokopališče pri Sv Križu. — Na predavanje o tisočletnicl hrvatskega kraljevstva v soboto 3. oktobra ob 8. zvečer pri Kavčiču na Privozu opozarjamo vse one, ki se zanimajo za to snov. Po predavanju prosta zabava. Brezvstopnine — Uboga vezilja je Izgubila v četrtek opoldne 12 damskih robčkov. Pošten najditelj se naproša, da jih odda v upravi lista. — Oglejte si nizke cene klobukov v modnem salonu Stuch!y-Maške! 1709-n — Najnovejše bluze, otroške In damske obleke priporoča Krištof i č-Buč ar. Iz Celja. —c Gremij trgovcev v Celju opozarja člane na določila § 17 cestnopolicijskega reda za mesto Celje, ki se glasi: »Izobešanje in razstavljanje blaga po ulicah, javnih prostorih ter v veznih vhodih je dovoljeno le v zaprtih izložbah in s predhodnim pristankom. Izobešanje za prodajo namenjenih predmetov izven izložb, tako, da visijo na ulico, je strogo prepovedano. Prestopki tega paragrafa se bodo kaznovali po tozadevnih določilih. —c Glasbena Matica v Celju. Letošnji redni občni zbor se bo vršil v sredo, dno 7. oktobra ob 8. uri zvečer v prostorih Glasbene Matice na Slomškovem trgu, Dnevni red običajen. Vabljeni so vsi oni ki se zanimajo za razvoj glasbene šole in glasbeno umetnost sploh, da se udeležijo občnega zbora v kolikor mogoče obilnem številu. Ravnateljstvo šole Glasbene Matice prosi cenj. stariše, da redno pregledujejo kontrolne zvezke svojih otrok, ker namen teh zvezkov je stik med domom in lolo ter obenem informacija o dobrem alf slabem napredku gojenca. —c Ju ž noši a jer sk a hranilnica v Celju se preseli v prvih dneh meseca oktobra Iz dosedanjih uradnih prostorov v Narodnem domu v lastno hišo Cankarjeva ulica nasproti poŠte. Redno poslovanje v novih prostorih se prične 7. oktobra. —c V mestni klavnici se je v tednu od 21. do 27. septmebra zaklalo: 1 konja, 21 volov, 12 krav, 9 telic 27 telet. 29 svinj. Uvozilo se je: 330 kg govedine, 1877 kg teletine in 644 kg svinjine. —c Razpis dveb cestarskih mest. V področju okrožne gradbene sekcije v Celju sta razpisani dve mesti državnih cestarjev na progah km 49—53 In km 93—97 trojanske državne ceste. Prošnje za ti dve me*ti je vložiti do 24. oktobra 1925 pri okrožni gradbeni sekciji v Celju. Iz Maribora —m Pogreb Frana Dolničarja. V nedeljo popoldne je bil veličasten paogreb pokojnega restavratarja Prana Dolničarja. Na zadnji poti so pokojnika spremili številni prijatelji, znanci in drugo občinstvo, znak splošnih simpatij, ki jih Je užival povsod. Pogreba se je udeležil tudi oddelek Orjuno v kroju In s praporom na čelu. —m Zopet samomor, V Mariboru raz. eaja prava samomorilna epidemija. Nedav. no smo poročali o poskulenezn samomoru neke mladenke pri »Treh ribnikih«, v sredo se je ustrelil zasebni uradnik Danilo Kej-zar, Se isti večer pa Je bfl Jarvljen nov samomor. Opoldne je prišel 311etni železniški uradnik Janez Podllrpnik domov v svoje stanovanje na Koroški cesti, se zaprl v sobo, nato obrti in prere*al žile na roki. Nato se je obesil na okenski križ. Pred samomorom se Je obleflcel v nedeljsko obleko. Ko so sosedje opazili dejanje ln vdrli v stanovanje, je bil že mrtev. Podlipnik je izvršil samomor radi neozdravljive bolezni —m Iz poštne službe. Premeščeni so bili: gdč. Natalija LinpelJ rs Maribora v Ruse, gdč. Dušica skarl ls Maribora v Zg. Kuo-goto in gdč. Marica Ust ar iz Maribora v Rogatec. —m Obrtno-nadaljevalna iola prične z rednim poukom v nedeljo, dne 4. oktobra t. I. ob 8. uri dopoldne. Vajenci in vajenke naj pridejo po listke za dodelitev na mestni magistrat, soba št. 2, in sicer oni z začetnimi črkami A—J v imenu v četrtek, dne 1. okt, s črkami K—P v petek, dne 2. okt., ostali pa v soboto, dne 3. okt t. 1., vsak dan od 9.—-12. in od 3.-5. ure. Vajenci In vajenke naj se točno drže gorenje razvrstitve^ d a ne bp prevelikega, n^vji*. stt*n 4_._»SLOVENSKI NAROD« dne 3 oktobra 1925. - _ _ _Štev. 224 Gospodarstvo 0 obrtništvu v SIovenlH prinaša ugledni Jugoslovenski Uoy'd na ju vodnem mestu zelo simpatičen Članek Izpod peresa znanega gospodarskega publicista g. Joša Grgaseviča^ Članek, ki daje na podlagi statističnih* podatkov prav lepo sliko o obrtniški organizaciji v Sloveniji, ise prav laskavo in priznalno izraža o uspešnem delovanju Zbornice za trgovino, obrt ■fn industrijo v Ljubljani na polju gospodarske organizacije in gospodarskega pospeševanja. Zbornična smotrena inicijativa le roogia združiti vse gospodarske panoje v prijetno sodelovanje vseh strok ene poleg druge, kar edino more jamčiti za najbolj uspešen razvoj celokupnega našega gospodarstva. Članek, ki konča z odstavkom: »Ta narod, ki je obdan od vseh stra-fev z gozdovi in sorami ni mogel razen s samo majhnim odstotkom posvetiti poljedelstvu, je ostal navezan na obrt in tu je pokazal, da je vreden in sposoben delavec. To grano moramo smatrat! kot osnovo za našo industrijo in zato jo moram podpirati povsod, a zlasti v Sloveniji, ker Slovenca ne moremo po zakonu njegove prirode preustrojiti v poljedelca in zato bi morali pristojni faktorji ugoditi minimalnim potrebam slovenskih obrtnikov.« Gospod Grgašević, ki je sekretar ministrstva trgovine in industrije, se mudi se-"daj v Sloveniji, da prouči naše gospodarske jrazmere. Pripravlja večje delo, kjer more slovenska podjetnost zavzeti mesto, ki ji po svoji važnosti v narodnem gospodarstvu cele države tudi pristoja. Gospod Gr-sgaševič obiskuje vsa naša večja podjetja, zanima se pa, kakor nam ravno kaže gornji članek, tudi za vse detajle, proučiti ho-Ce naše gospodarske razmere natančno do vseli podrobnosti. Naj bi mu naši pojetniki, ki jih" bo obiskal, šli z vsemi potrebnimi informacijami na roko, da dobi ta ugledni strokovnjak o položaju našega gospodarstva, zlasti o naših potrebah* m stremljenjih* res pravo sliko. Stanje poseusv v prvi polovici septembru : Poljedelsko ministrstvo, oddelek za Ičmetijstvo, je izdalo nastopno uradno poročilo o stanju po s evo v od 1.—15. septem-Jbra: Splošno stanje posevov v celi 'držav!, razen ozimnega in jarega žita, ki je povsod že požeto, omlačeno in pospravljeno, jje bilo v prvi polovici septembra skoraj Brelo 'dobro. Po poedinih pokrajinah je bi!o splošno stanje odlično, zlasti v valjevski in vranjsk! oblasti. Med odličnim in prav dobrim je stanje v travniški in bihaški ob- lasti. Zelo dobro kažejo posevi v sremski, podonavski, podrmski, moravski, timošlci ia niški oblasti. Med zelo dobrim in dobrim je stanje v ljubljanski, mariborski, osjeski, beogradski, požarevaški, kosovski, skopi j an-ski, bitotjski, kruševaški, zetski, tuzlanski, sarajevski in primorsko-krajiški oblasti, dobro pa je v zagrebški, bačlci, šumadijski, bregalniški, raški, užiški, splHski, dubrov-niški. mostanski in vrbaski oblasti. Vreme je bilo v prvi polovici septembra zelo spremenljivo. V severnih oblasteh' je bilo pogosto hladno deževno vreme, ki j s neugodno vplivalo na dozorevanje koruze in grozdja. V mariborski oblasti ie zapadel po planinah sneg. (Da je zapadel prvi sneg predvsem po planinah v ljubljanski oblasti, tega poljedelsko ministrstvo menda ne ve). V južnih pokrajinah se je poznala suša, ponekod zelo občutna. Mokrote ni bilo dovolj in zato so se kmetovalci bali, da bodo posevi trpeii občutno škodo. Koncem prvega tedna v septembru je mestoma deževalo in tako je zemlja zopet namočena. Dež }£ bil izvzemši najbolj južne kraje hladen, jesenski. Ponekod je padala toča, ki pa ni napravila večje škode. Koruza, ki so jo večinoma že povsod pospravili, je zelo dobro obrodila. Pozna koruza dozoreva, po gorskih krajih pa dozori te dni. V severnih krajih ovira dozorevanje hladno deževno vreme. V bitoliski oblasti je koruza vsled suše slaba, vendar pa vse kaže, da se tudi tu stanje zboljša, ker je sredi septembra dež namočil zemljo. Vinogradi so dali zelo dobro letino. Ponekod je napravila toča in peronospora znatno škodo, vendar pa ne toliko, da bi bila letina slaba. V severnih krajih se je bati, da neprestano deževje pokvari grozdje. Hladno vreme in dež ovira dozorevanje in pospešuje gnitje. V osiješki oblasti bo trgatev šele v oktobru, ker je hladno vreme tako, da grozdje ne more dozoreti, krompir so deloma že izkopali, deloma ga kopljejo zdaj. Obrodil je dobro. Letina je la-aiititativno in kvalitativno zadovoljivi. Sladkorno peso pulijo in pošiljajo tvorni-carn. Obrodila je dobro. Poljska dela so v znamenju oranja in priprav za jesensko setev. Ponekod so že začeli sejati ozimno rž, pšenico in druge ozimine. Stanje živine je povoljno. Od nalezljivih bolezni se pojavlja mestoma an-traks, svinjska kuga in nekatere druge bolezni. * = Dobave. Direkcija državnih" železnic v Ljubljani sprejema do 6. oktobra ponudbe za dobavo žveplene kisline; do Q. oktobra za dobavo svinčenih zalivk, raznih šip, ma-zalk in kolesnih obročev; do 13. oktobra pa za dobavo «Stauferbuchsen» in cevi. Pogoji itd. na vpogled pri rlkonomskem odele-nju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 10. oktobra ponudbe za dobavo krovne lepenke. — Vr- SRe se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 16. oktobra pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 100.000 kg pšenice: 22. oktobra pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 125.000 komadov novih vreč od jute; 31. oktobra pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 400.000 kg pšenice. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono Strahovit zločin blazneža Zastrupil 42 oseb V Santiagu v Južni Ameriki ie bil nedavno prijet kiteresanten tip zločinca-b!az-neža, čigar manija je bila zasrrupJjefrie ljudi. Robert Smith, natakar v hotelu »Berve-derec v Santiagu, je obtožen zasrrupljenja 42 oseb. Pravniki in psihijatri niso na jasnem, da li gre za običajnega sadističnega rločinca ali pa za norca, ki meni. da z usmrčenjem ljudi opravlja plemenito delo. Robert Smitb je sin poštenih roditeljev iz Santiaga. Njegov oče je bil poštni uradnik. Po smrti očeta je ostal Robert sam, popolnoma zapuščen od sveta. Po očetu ie podedoval težko bolezen — škrufolozo. Že kot deček je Robert sovraižil svet. Izogibal se je ljudi in samo stremil za tem, da komu napravi kaj zlega. Čim je dopolnil 18. leto, je odšel za natakarja. Znano je. da je ostal v tej službi pet let popolnoma zaprt zase ter nf imel ne molkih prijateljev ne ženskih tovarišlc Potom preiskave se je ugotovilo, da ni pripadal nobeni polRJčui organizaciji. ŽRTVE HOTELA BELVEDERE. Hotel Belvedere je eden nailepših in n^eleganinejših hotelov v Santiagu in ima največ stalnih gostov, zahajajo pa tja tudi številni tujci. Tekom zadnjih let je bilo opažati, da vsak mesec ali pa gotove čase umre eden od stalnih gostov hotela, vendar ni nihče posvečal temu posebne pažnje. Smrt je vedno izbirala svoje žrtve samo med stalnimi gosti. Zadnje čase je skoraj vsak teden umrl en gost m tekom desetih mesecev je umrlo 42 stalnih gostov hotela Belvedere. Bflj so to večinoma občinski in državni itrnkcronarji. Morda bi padlo še več žrtev, da ni neki previdni gost slučajno razkril zločinsko počet'e natakarja Smitha. Bogati industrijalec S. Svinter je bil eden izmed stalnih »gostov hotela. Nenadna smrt številnih njegovih prijateljev je vzbudila v njem sum, da niso umrli naravne smrti. Sum ga je sHno vznemirjal. Mož je bil velik prijatelj špiritistov, fakirjev itd. Nekega lepega dne je odšel k fakiriu Mo-iaturi. ki je slovel kot izvrsten prorok bodočnosti in ga vprašal o svo'i usodi. Fakir je na stavljeno mu vprašanje odgovoril: »Čuvajte se! Zastrupiti vas hoče... Vidim beli prašek... Ne pijte vi ničesar v hotelu Belvedere!« Swinter je neverjetno zmajal z glavo In odšel Bil ie nezadovoljen s prorokovan jem fakirja, vendar je sklenil, da bo zelo opre- zen. Drugi dan ie odšel v kavarno, vodeč s sebo svojega lovskega psa. Natakar Robert mu je prinesel čašo piva, Swinter pa je v pivo namočil hleb kruha in ga dal psu. Tako je napravil tudi drugi dan. Dva dni nato je pes poginil Potom seciranja in kemične analize se je ugotovilo, da ie zastrupljen s strihinom! Naslednji dan je odšel Swinter zopet v kavarno in ko mu je natakar prinesel pivo, je celo čašo izin v temno steklenico, ki jo je imel s seboj. Pivo je dal analizirati. Potom analize se je ugotovilo, da se v pivu nahajajo majhne koliČne strihnina in istotako majhne doze strahovitega indijskega strupa »džame«. ! Ne kupite ! predno si ne ogledate velike Izbire zimskih oblek in ulstrov pri Jos. Roiina Interesente vabimo na ogled, isi-l STRASNO ODKRITJE IN PRIZNANJE ZLOČINA, Indijski cigani uporabljajo grozen strup, znan pod imenom »džama«. Ta strup pridobe na sledeči način: Na poginulih živalm se pojavijo neke vrste glive in ko odrastejo, se posuše. Prašek iz teh gliv je eden naj-strahovitejšrh organskih strupov. Stvar je bila sedaj jasna. Smith je zastrupi jeval goste v strihninom in »džamo«, vendar s tako majhnim količinami, da sta strupa delovala šele po desetih ali petnajstih dnevih. Čim je bilo to odkrito, je bil Smith takoj prijet. Pod težo dokazov je cinično priznal svoje zločine. Vest o aretaciji zločinca m niegovih dejanjih se je bliskoma razširila po Santi-ago in razburila vse prebivalstvo. Pred jet-nišnico se je zbrala ogromna množica, ki je hotela vdreti v poslopje m zločinca linčari. Policija je komaj vzdržala naval. »če bi Še dve leti lahko »posloval« je s satanskim nasmehom izjavil Smith državnemu pravdniku, bi potolkel svetovni rekord in bi prejel prvo nebeško nagrado! — »Kakšno nagrado,« ga je osorno vprašal preiskovalni sodnik. »Kdor usmrti 500 nečistih oseb, dobi od gospoda Boga največjo nagrado!« »V čem obstoji ta nagrada?« — »Imenovan bom za odrešenHca sveta in dobil bom okoli glave venec iz črnih gosenic, posut z belimi mravljami.« — Sodnik je skomignil z rameni. Ali je človek simulant, zločinec a!i pa norec? VI MEĆETE VAŠ DENAR če kupite nogavice brez žiga; .ključ*, ker eden par nogavic z žigom In znamko (rdečo modro, zeleno ali zlato) „ključ-- traja tako dolgo kakor štirje} pari drugih. Kupite eden t?-: in prepriča i če sel KoKo stepamo romane Letos v svetem letu je v Rimu pa tudi po železniških postajah v Italiji polno nepravih romarjev, ki se približujejo v Rtm prihajajočim pravim romarjem z namenom, da bi jih okradli. Posebno v rimskem mestu se mešajo taki individuji med prave romarje, znajo se različno obleči in tako se drže sveto in radovedno, kakor pravi romarji. V cerkvi se prekrižajo z blagoslovljeno vodo, poklekaio skupno s pravimi ro-maTji, vozijo se ž njimi po tramvaju, ogledujejo razne znamenitosti in ako kdo takega vsiljenega človeka povpraša: Kdo pa si ii pravzaprav, mu ves ogorčen odgovori: Ka» me ne poznaš, sai smo že štiri dni skupaj. Taki krivi romani se držijo v glavnem romarjev iz raznih krajev Italije, ker med tuje je težko priti in se med njimi obdržati. Tuji romarji imajo vožnje dobro organizirane in voditelji poznajo vse. Potem pa se taki-le rimski postopači tudi ne znajo jez'-kovno sporazumeti ž njmtf. Zato se trdi, da niso nobenega tujega romarja osiepa-riii, pač pa mnogo italijanskih. Pa prva trditev ne bo držala! Na prefrigan način se bližajo boljšim iz inozemstva došlim romarjem mladi rimski ljudje v bližini starlnar-skih prodaralen ali pri kakih večjih znarren:-tostfh, katere si ogleda vsak tujec. Mladi Rimljan še precej čedno oblečen, drži v roki star zaprašen in umazan novec. Mimo pride tujec. Mladenič ga lepo pozdravi, mu pokaže novec, ki se zdi zlat in ga nagovori: »Oprostite, ali veste, kje je tu v bližmi kaka trgovina s starinami? Tam bi rad razpečal ta novec fz časa Julija Cezarja, ki je vreden tisoč lir.« Tujec bi rad prinese! domov nekaj \T*ednosti in znamenitosti iz Rrma, pa ogleduje ponuđeni mu denar. Med tem se približa drug gospod, ki tudi pogleda ta denar in se začudi, da bi veljal samo tisoč Ur. On meni, da je vreden 1500 lir in da ga bo on vzel. Tu.icu se zdi to za malo in odvrne, da je on prvi kupec, odšteje denar in spravi tfeto »moneto« v žep. Čez čas stopi v prodajamo k starinar ju ter mu pokaže kupljeno dragocenost, al! starinar se mu bridko nasmeje m pravi: To nima nobene vrednosti! Ali ne čitate listov, ki pripovedujejo vsak dan o taki slepaTrrah? Ljubljansko posojilnico * Ljubljani, Mestni trg šte». 6 ker ima že nad 11,000.000 Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje* Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9 Telefon štev. 9. 23 l V NAJBOLJŠI BRNSKI BLAGOM specijalni predmeti brez konkurence blago za gospode In dame. 172L zajamčeno Iz čiste volne čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukna SIEGEL - IMHOF, BRNO, Palackeho tfida 12. Vzorci gratis in franke. Isto tndi privatno m. ama a &. mik pleskar) a In ll£ar|a Ljubljana, Karel Kotnlkova ulica (baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. i6i l LMIkuš IJBljaa, MatnjU pi.unlt roji Aha tožnikov Hi seinčfri-kev ter sprehajalnih paOc fiprfli si tnrfcjiji Mtn ta alfa* kakor tudi FILCI v vseh modnih barvah v veliki izbiri in po nizkih cenah pri MiflkJ Honat, ««i*istki. Ljubka. Star? trg 21 Žalni klobuki vedna v zalogi- Najcenejše kupite samo pri Josip Pefelincu Volno, trikotažo, rokavice, nogavice, nahrbtnike za šolarje in turiste, potrebščine za eivllje, krojače, čevljarje in sedlarje NA VELIKO IN MALO Ljubljana »*■ j: (Min PreStraongi sptaarika n nfi) Orožje, municija za lov najglasovitijih njemačkih, belgijskih, španjolskih, talijanskih i. t. d. tvornica, stalno i u velikim količinama na stovarištu. Za sve naše orožje dajemo potpunu garanciju! Trgovci i lovačka društva imadu velik popust! Tražite cijenike, koje šaljem franko! 166/L Prva jugoslavenska veletrgovina oratla I mnnielle S. KOČOnda -- Zagrebi Prerađovtto* trg ferof 1. ■•li onlasi, ki slutilo v posredovalne fn socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 nap. Najmaniii znesek Din 5. IHHL10GLHS1 Zonitve, deoisovenje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vseka _ . beseda Din 1"—. Najmanjši znesek Din 10 I Službe I Absolventinja trgovske šole, začetnica, zložna slovenskega in nemškega jezika., nekoli* kc tudi srbohrvatskegi?. išče službo v pisarni ali trgovini V začetku za n aio plačo. — Ponudbe pod «Stroiepiska/3643» na upravo «Slov. Naroda Gospodična' ki je z dobrim uspehom dovršila trgovski tečaj, zmožna slovenskega :n nemškega „jezika ter stro* jepisja — išče službo kot vzgojiteljica k otrokom; obenem bi opravjala tu* di pisarniška dela. —. Dopisi pod «Prijateljica otrok/3670> na upravo *SIov. Naroda». Din 10.000 posodi mlada gospa do* ti enemu, ki ji preskrbi službo. Zmožna sloveu* skega in nemškega jezi* ka ter strojepisja. Gre tudi kot blagajničarka--- Dopisi pod Izurjena/3670 na upravo *Slov. Nar.». Kovaškega pomočnika veščega vsakršnega dela ter kovanja konj — spre j* mera. — Josip Kordeš, Sušak. 3679 | Xuo?m | Kupim vsak© množino hlodov franko Ljubljana. — Fran Šuštar, parna žaga, Ljub* ljana. 3684 Ključ« pomočnik p:* !cn in zanesljiv išče stalno službo. — Ponud* be pod «Ključavničarski comočnik/3662* na upra« vo «Slov. Naroda^. Trgovino i mešanim blagom v pro; metnem kraju — kupim a*i vzamem v najem. — Dopisi pod «Dobro idoča t*govina/3680» na upravo «Slov. Naroda*). Absolventinja trgovske šole, zmožna sr* bohrvatskega. slovenske* ga in nemškega jezika, v govoru in pisavi, dobra strojepiska — išče slu!* bo. — Dopisi pod «Mar* ljiva/3629* na upravo «SI. Naroda». Damsko kolo &c kupi. — Ponudbe pod «KoIo/3681» na upravo «Slov. Naroda». •an na 1 Nepremičnin* j | Prodam | Ene .aJ Iropna hiša z vrtem 2 stanovanja, obstoječa iz dveh sob, kuhinje in shr*mbc — se p:odi — Kupcu je takoj eno sta* novanie na razpolago. - -Ponudbe pod Blizu Ljuba *ijaiie;3648 na upravo «S1 Ni roda*. Naprodaj dobro ohranjena damska siva obleka za srednjo ^ostavo in damski čevlji št. 37. — Ponudbe pod tfObleka/3682r> na upravo a Slov. Naroda*. ' -H -II -A -!WULs!l Jedilnica iz trdega lesa, dobro ohranjena in železna posti j a —■ naprodaj. — Po* nudbe pod Jedilnica/3683 na upravo «SIov. Nar.». Baaaaasaaaaaaaaaaai I Kazno | Hrana Buffet uni- c rze «Dvorec» priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev* no. 165/L Družabnica s kapitalom 50 do 100.000 dinarjev — se sprejme v dobro idočo trgovino. —-Ponudbe pod «Vestna 3627» na upravo «Sloven* skega Naroda». Krojač Ivan Magdič, Ljubljana, Gledališka uli* ca 7 — se priporoča za jesensko sezono. Angle* ško blago. 3615 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje foto* £raf HUGON HIBŠER. Ljubljana, Valvazoriev trg. 167/L Javna dražba* Prostovoljna javna draži ba novih čevljev se vrši dne 5. in 6. oktobra od 9. ure dopoldne naprej v Hrenovi ulici štev. 4. — Kupci se vabijo. 3674 Sadno drevje! Zn jesensko in s po ml.' dmrko sajenje z najbolj ših priporočenih vrst vse oblike vrtnice, visoke in ri;ke, plezalke, ribez, ko* srn« Ije, visoko in nizlco, celine, jagode, lepo*ično grimčje, klematis, cepljen no itd. — v zalogi Cenik na zahtevo. — M. Pod' lo£ar, drevesničar in vrt* nar, Dcbrra pn Celju. se hitro in bogato poroditi, ne pozabi inserirati v „Slov. Narodu"! r^r^GK3T5l7ira Klobučarji hiS# w vta*°'Uobuke (Hut' Crkoslikarji Podobsrji !- v~ *uto ■ Kamnoseki Knjigovezi Tapetniki I tamt mmimt ^ Sedlarji j %i9 doba najceneje Is zalaga pri dražbi LMaa, Kralja Petra trg 3 platno, usnje, papir vseh vrst. lepenko sivo in rjavo Ltd. ILIRIJA, Kralja Petra trg O* Telefon 220. Kamnoseška industrija Alojzij Vodnik Ljubljana, Kolodvorska ul. 28-34. Stalna zaloga nad 300 modernih spomenikov. Izdelava rodbinskih grobnic, Maozolejev, altarjev in vseh cerkvenih ter stavbnih del. Marmorne plošče v vseh barvah za pohištvo, trgovine, mesnice. — Slikalne plošče za elektriko, obloga sten i. t. d. po zmerni ceni« jUrejtsie; Joaja Zupančič, as« Z* cNarodno tiskarno*; Fran Jezerfek. — Za inaeratni del lista; Oton Chriatof. — Vsi v Ljublja/ RZT D.