ZLATA POROKA MED SVEO HN LESOM Enemu denar, drugemu več opreme Z NOVO MAZDO DEMIO IN 323 BOSTE IMELI DOVOU SVEŽEGA ZRAKA. TOW.[M)SB(2iaolitnIM@cg8 VARNOST, PROSTORNOST IN ODLIČNE ZMOGLJIVOSTI SO OB NIZKI PORABI GORIVA, Z IZJEMNO VODUIVOSTJO, ZDAJ ŠE Z NIŽJO CENO. S KLIMO SEVEDA! za samo 98.500 SIT doplačila KUPCI VOZIL DOBIJO LEPO DARILO NAŠE AVTOHIŠE. Nudimo vam tudi: AVTOLIČARSTVO - STARO ZA NOVO AVTOKLEPARSTVO - UGODNE KREDITE S -RENT-A-CAR FIKSNO OBRESTNO MERO ODPRTO: 8.00-18.00, SOBOTA 9.00 -13.00 masna AVTOHIŠA KRŽIŠNIK 1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Roman s.p. Tel.: (0601) 66-500 - servis 64-729 - avtosalon 68-359 -fax Jr.R zr Ig 3. ROŽNIKA 1999 POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE: POLICIJSKE POSTIUE ŽAGOBJE: 61-002 TRBOVUE: 21-102 HRASTNIK: 41-602 RADEČE: 81-002 LITUA: 061/883-142 PROMETNE INFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0609/61-63-40 0609/63-31-07 ZDRAVSTVENI DOMOVI (0E20RNESLU2BE); ZD RADEČE: 08-207 PlilMffMfil ZDTRBOVUE: 26-322 20 ZAGORJE: 56-000 ZD LITIJA: 061/881-855 Naslednja številka izide 17. junija 1999. Uvodnik Za pričujočo številko Zasavca smo se sodelavci razpodili po terenu, kar je vidno tudi v tej številki. Resnično veliko dogodkov je vzrok povečanemu obsegu te številke, kakor tudi prejšnjih treh. Pa vse za isto ceno! Skušamo zabeležiti utrip vZasavju, včasih tudi kaj pokomentirati. Bo turistični utrip močnejši! Društva se kar nekaj trudijo, da bi občanom v navado in ravnanje prišla skrb za lepo okolje, saj če nam ne bo prijazno, kako naj bo turistu! Pa vendarle to ne more biti dovolj, saj če si med seboj ne bomo prijazni, če nam ni prijetno živeti v taki državi, kako naj bo potem prijetno gistu v taki deželi! Država o tem seveda razmišlja, saj bo uvedla (!) državni turistični radio, ki bo začivkal enkrat v letu 2000, davkoplačevalce pa stal težke milijone, vendarle pozablja na prijaznost doma in dovolj razpoznavno promocijo v tujini, sicer si bodo kar sami sebi špilali in govorili. Pa kaj jih briga - samo, da se imajo oni fajn, davkoplačevalci pa...!! Privoščim vam, da bi Zasavca brali nekje ob jadranski obali ali pa vsaj v debeli senci ob domačih bazenih! Nekaj iz vsebine <5>JUBI!fJGŠTIlB[MJE # IŠEFfl <§) IEMA-UBOGE UMKI IMEU <§> OBMOČNO GASILSKO 1EK1«E <§>EIKOINŠEIEŠPOBTA <§> NEMŠKI LEPOTEC-01131 Bi <4?> 0GB01M0 0B1IES1I1 NASLOVNICA: Malonogometni pokalni prvaki Zasavja -El.Domadenik/Ag.Vizija (foto MM) ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Direktor: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek, Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 3. ROŽNIKA 1999 j. u,jj,r? ufij. SVEA IN LES SLAVITA ZLATO POROKO V petek, 28.maja je zagorsko podjetje Svea v tukajšnji športni dvorani proslavilo 50. obletnico tega izjemno uspešnega zagorskega kolektiva. Še prej je direktor Svee mag.Miroslav Štrajhar na novinarski konferenci seznani! novinarje z nekaterimi letošnjimi poslovnimi rezultati in pričakovanji v bližnji prihodnosti. Ob tem naj omenimo, daje 14.maja minilo natanko 15 let, odkar je v Sveo prvič zakorakal njen sedanji direktor. "Svea je trdna hiša, ker sodeluje z več kot 250 eminentnimi kupci, dobavitelji in profesionalnimi sodelavci. Tu vidim našo trdnost in prihodnost. Ko gledam v prihodnost te hiše, verjamem, da bomo še napredovali. Naš cilj je predvsem potrošnik, za katerega velja, da če kupi kuhinjo Svea, je dobil več, kot je pričakoval. Želel bi si le, da kot podjetje nekoliko upočasnimo svoj tempo, toda morebiti je celo bolje, da venomer nekaj delamo in stremimo za čim boljšimi dosežki," je na novinarski konferenci dejal mag. Štrajhar. Slavje za vse zaposlene, poslovne partnerje in ostale goste, med katerimi je bil tudi predsednik Slovenije Milan Kučan, seje v petek preselilo v zagorsko športno dvorano. V svojem nagovoru je Kučan dejal, da smo lahko veseli, da imamo podjetje, kot je Svea. "Slednja veliko pripomore k dejstvu, da je lesna industrija vodilna panoga v našem izvozu," je še dejal Milan Kučan. "Veseli smo, da imamo podjetje, kot je Svea v zagorski dolini, toda tudi Svea je lahko zadovoljna, da je prisotna v naši dolini," je vse zbrane nagovoril župan Zagorja Matjaž Švagan, ki je tudi podelil občinsko priznanje podjetju Svea. Mag. Miroslav Štrajhar je vse prisotne presenetil z novico, daje Svea postala 96% lastnik podjetjaLesna industrija Litija (LIL). Kaj bo ta poteza pomenila za Sveo in za zaposlene v LIL-u, bo pokazal čas. Naj samo spomnimo, da je Svea 15.aprila 1996 kupila tudi tovarno Gaber v Starem trgu pri Ložu, kar se je izkazalo kot dobra, gospodama poteza. Sicer pa začetki današnje Svee segajo v leto 1949, kije bilo ustanovljeno podjetje Žaga KLO Zagorje. Nato se je ustanovilo še podjetje Mizarstvo KLO. Leta 1953 sta se podjetjizdružili v Lesno predelovalno podjetje Zagorje, kasneje se je z priključitvijo še nekaterih podjetij imenovalo Lesno predelovalno podjetje Trbovlje s sedežem v Zagorju, kasneje (leta 1961) seje preimenovalo v LIP Zagorje, da bi se potem po odcepitvi od Lesnega kombinata Hoja podjetje od leta 1971 imenovalo Svea Zagorje. In še nekaj utrinkov s počastitve 50.1etnice podjetja Svea... Peter Motnikar Foto MM Predsednik Milan Kučan prihaja v dvorano Občinsko priznanje za Sveo Začenja se zabavni del svečanosti lTitis 1; 3.T*r, 3. ROŽNIKA 1999 ZA NAKUP APARATURE ZA PREGLED PREBAVIL -ENDOSKOPA Za nov endoskop je bilo od 17.5.1999 do 27.5.1999 zbrano 52.000,00 SIT, ki sojih darovali August Krajšek iz Trbovelj, Marija in Bogdan Šteh in Trbovelj, Miloš Dolinar iz Trbovelj in Ana Posenc iz Trbovelj. Skupaj je zbranih 5.609.587,00 SIT. Sredstva lahko nakažete na poseben žiro račun pri Agenciji za plačilni promet 52700-763-27840 s pripisom "videoskop". SPOMINJAJO SE JIH PO GIASBI Tradicija dostikrat priča ne le o letih zagnanosti, marveč tudi o dovršenosti in zavzetosti. In 60 let delovanja Glasbene šole Trbovlje je "vkomponiranih" tudi v trboveljski okoliš, katerega glasba bogati in plemeniti. S slavnostnim koncertom v DD Trbovlje v petek, 28. maja pa je GŠ Trbovlje proslavila jubilej, v katerem so nanizali delček tega, kar soustvarja kvaliteto instrumentalnih nastopov in zanimanja za glasbo. Kot je v uvodnem govoru dejal župan dela. V petnajstih točkah programa pa so se s solističnimi točkami predstavili Teja Rajh na klavirju, Tjaša Zdovc na violini, Živa Pirnar na alt blok flavti, Matic Kreča na klarinetu. Jure Zdovc na kitari, Marko Kavčič na harmoniki, pri klavirju in pri klavinovi jih je spremljala Urška Meglič Sadiki, nastopil pa ješe kvartet blok flavt: Nina Sternad, Nika Kramžar, Katja Traunšek, Živa Pirnar, duet kitar: Erni Hafner in Kristina Pošebal ter baletni oddelek z odlomkom na Bizetovo: Carmen. Nastopil je tudi Orffov ansambel, ki ga vodi Ida Virt. Zanimiv je bil Občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar je pač 60 let tudi biserni jubilej in jim želi uspešno delo. Številnim čestitkam in obdarovanjem so se pridružili tudi drugi, vsem pa je bilo skupno, da utrjujejo sodelovanje in kvaliteto nastop orkestra harmonik, ki ga vodi Alojz Stradar, godalnega orkestra, ki mu dirigira Katja Mikula in mladinskega pihalnega orkestra AVE, katerega dirigent je Marjan Korošec. Mentorji nastopajočih so bili: Urška Meglič Sadiki, Monika Redenšek, Vilma Lučič, Matej Klemen, Alojz Stradar, Ana Kralj in Rosana Mesojedec. Ob 60-letnici so na GŠ Trbovlje izdali tudi brošuro, ki je nekak kronološki pregled dela, sodelavcev, orkestrov, ki so delovali na glasbeni šoli, števila učencev v posameznih šolskih obdobjih ter seveda spodbudnih besed, daje tudi v glasbi potreben trud za uspeh. K organizaciji prireditvi pa je pripomogla prof. Katja Mikula, ki je dejala, da so h koncertu pripomogli tako učitelji kot učenci ter se le z vajo doseže kvaliteten nastop. GŠ Trbovlje stremi k temu, da mladi glasbo doživljajo sproščeno in z veseljem. Kako doživljajo in posredujejo glasbo, je bilo razvidno s koncerta, o katerem je ravnatelj Marjan Korošec dejal, da je trud poplačan, ko iz strun zaveje melodija. In tudi glasbo je treba gojiti, da ne usahne. Da bi glasbeno kulturno razvijali tako in še boljše pa si želijo še vnaprej. ER., foto Branko Klančar POSLOVANJE BANKE ZASAVJE Banka Zasavje je 24. maja organizirala tiskovno konferenco, na kateri je predstavila poslovanje banke v lanskem letu in njene načrte. Direktor banke, Zdenko Fritz je povedal, daje Banka Zasavje d.d. Trbovlje v letu 1998 dosegla dobre poslovne rezultate, saj je dobiček znašal 348 milijonov tolarjev. Kljub temu je banka zaključila leto z izgubo v višini skoraj 270 milijonov zaradi sporne terjatve Davčnega urada, ki je od banke zahteval plačilo davka v višini 574 milijonov tolarjev. Spor, ki ga je banka sprožila v zvezi s plačilom dodatnega davka iz dobička v enem letu še ni bil razrešen, saj Davčni urad še ni sprejel odločbe na njihovo pritožbo. Banka Zasavje bo zato na sodišču sprožila tožbo na osnovi molka. Bilančna vsota Banke Zasavje d.d. Trbovlje seje lani povečala za 6,2 milijarde tolarjev. K temu so največ prispevale naložbe v tolarske in devizne blagajniške zapiske Banke Slovenije, več pa je bilo tudi kreditov občanov in pravnih oseb, še posebno vpoglednih in vezanih vlog.Banka poleg klasičnega poslovanja želi razširiti brezgotovinsko poslovanje. Na bankomatih ljudje še vedno največ dvigujejo denar in preverjajo stanje na bančnih računih, zelo, kar za 114% v primerjavi z letom 1997, pa se je povečalo plačilo položnic preko bankomatov. Banka želi v obdobju 1999-2000 ohraniti svoj tržni delež. Razvijala bo novo ponudbo, zlasti na področju investicijskega bančništva in upravljanju s sredstvi. Na deviznem področju bo poleg uvajanja evra pričela delovati na področju terminskega poslovanja. Pri poslovanju z občani se bodo bančne enote usmerile v svetovalno in strokovno dejavnost, ostali posli pa se bodo večinoma avtomatizirali. V okviru Bančne skupine NLB bo razvit celovit informacijski sistem. Novost je tudi stanovanjska varčevalna shema. Banka Zasavje je sodelovala in bila izbrana na razpisu Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. Za nakup, gradnjo, rekonstrukcijo in adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše bo banka nudila ugodne kredite, pri katerih bo država prispevala znesek v višini enega mesečnega obroka za petletni kredit oziroma 1,25 mesečnega obroka za desetletni kredit. Na voljo so dobili 743 lotov, kijih bo potrebno porabiti v šestih mesecih. Več na strani 21. Urša Kmetec 3. ROŽNIKA 1999 ROK ZUPAN Z DOLA MED MLADIMI INOVATORJI Rok Zupan z Dola je v petek, 21.maja predstavljal v Novi Gorici mlade raziskovalce iz Zasavja. Tam je bilo namreč osmo državno srečanje mladih inovatorjev s tehničnega področja. Pod geslom USTVARJAM - TOREJ SEM so sodelovale srednje šole s področja elektrotehnike, računalništva in strojništva. Rok Zupan, dijak 4.letnika, je predstavljal zagorsko šolo s svojim izdelkom Transportna linija za obrezovanje avtoplaščev. Avtorji so morali nalogo zagovarjati pred komisijo, ki sojo sestavljali profesorji. Izdelek so opisali, delovanje pa predstavili na svojih maketah. Mentor mu je bil ing. Ivan Pavlič s Srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo Zagorje. Organizacijski odbor državnega srečanja mladih raziskovalcev je vsem posameznikom poklonil zbornik, kjer so predstavljene vse naloge in rezultati, popestrile pa so ga basni Leonarda daVincijain Ezopa. Basni so dobili v spomin in v razmislek tudi v knjižni obliki. Naj še dodamo, da Roku iz tega predmeta ne bo treba opravljati mature. Čestitamo. Lepo bi bilo, da bi se v prihodnje lotilo raziskovalnih nalog še več zasavskih sred-nješolcev. Fanči Moljk Priznanje L.J TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA __ * 3T * & ORGANIZACIJSKI ODBOR DRŽAVNEGA SREČANJA MLADIH RAZISKOVALCEV IN INOVATORJEV S TEHNIŠKEGA PODROČJA PRIZNANJE prtjme Rok Zupan SREDNJA ŠOLA ZA ELEKTROTEHNIKO IN GOSTINSTVO ZAGORJE m sodelovanj« z raziskovalno nalogo TRANSPORTNA LINIJA ZA OBREZOVANJE AVTOPLAŠČEV V Novi Gorici, 21. maja 1999 Predsednik oigamzacljskega odbone Drago Rodmin, dipl.mž. OBNAVLJANJE CEST V ZAGORJU Pred kratkim je obiskala občino Zagorje ob Savi podsekretarka v Ministrstvu za promet in zveze Nataša Kovše. Na sestanku z županom Matjažem Švaganom in njegovimi sodelavci so podsekretarki predstavili cestno problematiko v občini, še posebej nekaj ključnih problemov: gradnjo obvoznice skozi mesto od avtobusne postaje do rudnika, ureditev in semaforiziranje križišča pri tržnici Pod uro, ureditev križišča pri avtopralnici ter nadaljevanje modernizacije ceste Podkum - Sopota. Obisk in pogovor je bila tudi priprava na sklenitev dogovora med občino in Ministrstvom za promet in zveze okrog financiranja in medsebojnih obveznosti pri gradnji obvoznice. V občini Zagorje pričakujejo, da bo do jeseni sprejela lokacijski načrt za obvoznico, ki ga bodo izdelali v podjetju Ozzing v Trbovljah. Občina bo naročila tudi študijo hrupne obremenjenosti, pridobljeni pa so že vsi zahtevani pogoji soglasodajalcev. Idejni načrt, pa tudi tehnična dokumentacija pa bo urejena tako, da bodo lahko v letih 2000 in 2001 tudi zgradili obvoznico skozi mesto. Za obvoznico Kisovec pa pričenjajo izdelovati prometne študije (štetje prometa, obremenjenost, glavni tokovi). To bo osnova za vključevanje nameravane gradnje v planske dokumente države in občine. Obvoznica Kisovec bi potekala za obrtno cono v tem kraju. Sicer pa v zagorski občini nadaljujejo s posodabljanjem različnih cestnih odsekov. Tako so že posodobili odcep Martinčič v Šklendrovcu. Za okrog 150 metrov dolg odsek je bilo potrebnih 700.000 tolarjev, urejanje pa sodi še v sanacijo poškodb, ki jih je povzročilo neurje leta 1998. V Zagorju so uredili tudi sevisni dostop na mestno deponijo odpadkov nad tovarno IGM. Okrog 300 metrov dolg odsek so asfaltirali in primerno uredili, iz občinskega proračuna pa so za ta dela namenili 1.8 milijona tolarjev. Kar 1150 metrov cestišča pa so uredili v KS Kotredež. Asfaltirali so namreč krajevno cesto Jesenovska žaga - Spodnje Znojile. Za to ureditev so iz občinskega proračuna namenili 6 milijonov tolarjev. Oba zadnja odseka spadata med tistih 15 kilometrov odsekov krajevnih cest, ki jih nameravajo letos posodobiti in asfaltirati v zagorski dolini. Poleg vseh teh del so se v občini lotili tudi sanacije usada na lokalni cesti Zagorje - Čemšenik, kjer je neurje v letu 1998 odneslo cesto v višini 50 metrov. Vrednost del je 500.000 tolarjev, usad pa bodo hitro sanirali. Na Cesti 20.julija so delavci SGP Zasavje že asfaltirali cesto v dolžini 200 metrov, pričeli pa so tudi z asfaltiranjem ceste Borovak - Mali Kum. Gre za precejšen zalogaj, saj bodo replastili kar 2200 metrov te krajevne ceste. (Vir: Bilten) MODERNIZACIJA CESTE TRBOVUE-PREBOLD Makadamsko cesto Trbovlje-Prebold preko Prevala-Vrhe, že več let modernizirajo. Pred leti so začeli z delno širitvijo, ureditvijo kanalizacije, škarpiranjem, odvodnjavanjem pa tudi asfaltiranjem cestišča iz Gabrskega proti Podmeji na trboveljski strani. Lansko leto pa je Cestno podjetje Celje pričelo jeseni z večjimi zemeljskimi deli pri modernizaciji ceste na savinjski strani od Prevala-Vrhe v smeri Prebolda. Predvsem so razširili cestišče v ovinkih, uredili kanalizacijo, zadnje dni aprila letos pa so položili asfalt v dolžini 2,7 km tj. do bližine korita. Vse kaže, da bo isto podjetje nadaljevalo v kratkem še z modernizacijo preostalega dela ceste mimo Urbana proti Preboldu. Sicer pa je prišlo tudi do nekaterih sprememb v načrtih, ki so bili povezani s priključkom na avtocesto v Savinjski dolini. Na trboveljski strani pa dela vsa leta izvaja Cestno podjetje Ljubljana. Obsežnejša in zahtevnejša dela so opravili lani jeseni z vgraditvijo več metrov dolgih betonskih vodnjakov na relaciji gostišča Jager do Prevala-Vrhe. Dela so v glavnem letos dokončali in zadnjih 800 m cestišča do vrha Prevala tudi asfaltirali v drugi polovici maja letos. Tudi ta dela so nekako sodila v okvir praznovanja občine Trbovlje ob občinskem prazniku. IL STANOVANJA V KISOVCU Občina Zagorje oz. njeni predstavniki vodijo intenzivne pogovore s predstavniki Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za pridobitev zemljišč, na katerih bi gradili stanovanja. Gre za območje med restavracijo Marela in obrtno cono (Čebinov travnik) v Kisovcu. Sklad je občini ponudil omenjeno zemljišče v odkup. Pred dokončnim oblikovanjem ponudbe želi Sklad še preveriti, ali obstaja na tem zemljišču kakšen zahtevek za denacionalizacijo oz. če obstajajo zahtevki za vračilo s strani dedičev bivše Trboveljske premogokopne družbe. Če bodo uspeli podpisati pogodbo, bodo s stanovanjsko gradnjo pričeli že ob letošnjem občinskem prazniku. (Vir: Bilten) 3. ROŽNIKA 1999 Iv3 z) Zn X I ODPRTA VRATA AVTOHIŠE GRIČAR Zagorska Avtohiša Gričar, ki je ekskluzivni zastopnik in prodajalec avtomobilskih znamk Rover in BMW za Zasavje, je prejšnji konec tedna pripravila dneve odprtih vrat, kjer so obiskovalcem nudili poleg vseh informacij tudi testne vožnje. Na voljo za preizkušnjo so bili rover 214 Si, BMW 316i compact s športno opremo, BMW 316i limuzina in BMW 528i. Sicer pa bomo v prihodnji številki podrobneje predstavili limuzinsko izvedbo 316i. Ob tem naj dodamo še, da v isti avtohiši za 19.junija pripravljajo tudi predstavitev freelanderja. Tekst in foto EM. 'Š0' Wm. : BORZNO FOSRCUMŠKA. HIŠAiid ILIRI KA ’ odkupujemo delnice 'posrediyemo na harfi * upravljamo s premoženjem 'pripravljamo analize in Vam svenjemp pri naložbah .... !:TELp6i/s25 8o jp, 125 2010 S BKEC22,bUBUm ^ VZPONI IN PADCI Slovenski trg kapitala je v zadnjih štirinajstih dnevih doživljal vzpone in padce, ki so se odrazili predvsem na trgu pooblaščenih investicijskih družb. Uradna kotacija je v bistvu v senci trgovanja s PIDI. Slovenski borzni indeks je v štirinajstih dneh padel za slab odstotek in je v petek pristal pri vrednosti 1771 indeksnih točk. Na trgu je še vedno zaznati slabšo likvidnost in pomanjkanje pravih kupcev, kar vpliva na nižanje tečajev. Tako smo konec preteklega tedna lahko opazovali padanje tečaja Leka, s katerim se je trgovalo že pod 36.000 tolarji, kar je v zadnjem obdobju najnižja cena. Prav tako je drugo farmacevtsko podjetje Krka padlo na vrednost malo nad 27.000 tolarjev, petkov skok pa jo je rešil negativnega predznaka, saj se je enotni tečaj oblikoval pri 27.530 tolarjev, kar je 0,1 % višje kot pred štirinajstimi dnevi. Izmed pomembnejših podjetij je največji padec v štirinajstih dnevih beležila delnica naftnega podjetja Petrol. Cena delnice je padla že do vrednosti 25 tisočakov, kar je 7 % nižje kot enotni tečaj izpred dveh tednov, konec prejšnjega tedna pa se je cena le popravila na 25.690 tolarjev oziroma 1,8 % odstotka nižje kot pred štirinajstimi dnevi. Vendar pa v kotaciji niso vsa podjetja končala v rdečih številkah. Aerodrom Ljubljana je porastel v zadnjih štirinajstih dnevih za malo manj kot 4 %, enotni tečaj pa je znašal v petek 3.260 tolarjev. Podobno je porastel tudi trgovski velikan Mercator. Z uspešnim poslovanjem, katerega dobiček je lani znašal preko milijarde, se je dvignila tudi vrednost podjetja, saj se je z delnico trgovalo že nad 8.800 tolarjev. V zadnjih dveh tednih se je delnica dvignila za 3,7 %, enotni tečaj pa je znašal v petek 8.660 tolarjev. Več zanimivosti kot uradna kotacija nam je v zadnjih dveh tednih ponudil prosti trg. Kupci so planili po delnicah pooblaščenih investicijskih družb, kar je v kratkem času povzročilo velike skoke posameznih delnic. Indeks FRIZERSKI SALON NAROF NA IZLAKAH Če pred ogledalom niste najbolj zadovoljni sami s sabo, je morda temu kriva frizura. Morda pa bi si že itak radi privoščili bolj atraktivno pričesko. Za vse to bodo odslej poskrbeli tudi v Frizerskem salonu Narof na Izlakah, kjer frizerka Judita Petek tudi predlaga, predvsem pa oblikuje modeme, urejene, dolge in kratke frizure. "Eleganca ne pride do izraza brez dobre frizure," pravi Judita, ki se z veseljem udeležuje frizerskih tečajev, da spremlja modernejše frizerske trende. Frizerski salon Narof je Uroš Hribar opremil v belo-modro-srebrni kombinaciji ter za dobro počutje strank poskrbel s kvalitetnim frizerskim priborom, najsodobnejšo opremo, okolju prijaznimi preparati ene najznamenitejših ameriških firm MATRIX ter s prijetno urejenostjo tega moško-ženskega frizerstva. Da jih bodo stranke bolj spoznale, razpolagajo z ugodnostmi tudi za bralce Zasavca. A kako jih boste našli, če niste z Izlak? Čisto blizu šole so, na naselju Narof. Tekst in foto: PR. KUPON ZA 10% POPUST V FRIZERSKEM SALONU NAROF NA IZLAKAH Delovni čas: pon., tor., sre.: od 12. do 19. ure četrtek: od 8. do 15. ure petek: od 8. do 16. ure sobota: od 8. do 12. ure pooblaščenih investicijskih družb je porastel v tem obdobju za dobrih 5%. K temu je vsekakor pripomogel predlog vlade za pokrivanje privatizacijske luknje. Posledično se je največji skok odrazil pri pooblaščenih investicijskih družbah, ki imajo med svojimi naložbami še precej neizkoriščenih certifikatov. Kmečki sklad je porastel za 12 %, Aktiva Avant I za 10 % in Atena I za dobrih 9%. Vendar pa bi bili porasti še mnogo večji, če se ne bi strast po teh delnicah v zadnjem tednu nekoliko ohladila. Ugodna klima na trgu pooblaščenih investicijskih družb je vplivala tudi na polne družbe, katerih tečaj je nekoliko porastel, v zadnjem tednu pa prav tako padel. Za Triglav steber so bili kupci pripravljeni plačati že preko 700 tolarjev, vendar pa se je cena v petek ustavila pri 670 tolarjih. Enaka zgodba se je odvijala tudi pri Nacionalni finančni družbi. Trgovanje z delnico se je že krepko dvignilo preko 600 tolarjev, vendar pa je zdrs v preteklem tednu potisnil njeno vrednost na 575 tolarjev. Ostale delnice prostega trga so se uspešno upirale negativnemu trendu na borzi. Delnice Gorenja so v zadnjih štirinajstih dnevih porastle za debel odstotek na 1.908 tolarjev, Fructala pa za 3,6 % na 2.250 tolarjev. Trenutno stanje na borzi je še vedno v znamenju negativnega trenda. Zaenkrat na trgu še ni znakov, ki bi lahko povzročili občutnejšo spremembo. Vendar pa lahko obrate pričakujemo ob koncu meseca, ko bo na borzo, upajmo, pritekel svež denar. Borznoposredniška hiša (lirika Matjaž Bernik 3. ROŽNIKA 1999 CICI-BRALNE DOGODIVŠČINE V četrtek, 20. maja so v DD Zagorje tretje leto zapored podelili Bralno miško. Kot je povedala Romana Bizjak iz Knjižnice Zagorje, ki v sodelovanju z Vrtcem Zagoije organizira tovrstno prireditev, so otroci izmed dvajsetih izbrali osem pravljic, ki sojih po skupnem prebiranju s svojimi starši, dedki, babicami, sestricami in bratci. Navzoče je pozdravila Tanja Starc, ravnateljica Vrtca Zagorje. pripovedovali svojim vzgojiteljicam. Tako je izmed 256 kar 208 predšolskih otrok osvojilo Bralno miško. Na slavnostni prireditvijo zapel Zborček malošolarjev Vrtca Zagorje, ki ga vodi Srečka Vutkovič, pri klavirju pa spremlja Aleksandra Pelemiš, ravnateljica Vrtca Zagorje Tanja Starc pa je najmlajšim zaželela še veliko prijetnih uric s pravljicami in igrami, ki jim popestrijo viteško druženje. Vzgojiteljice Vrtca Zagorje so posebej za to priložnost pripravile razstavo fotografij in risbic, s katerimi so otroci likovno podoživljali pravljice ali se nasmejali ob nerodnih začetkih, ko je bilo treba začeti z obnovo pravljice. Sleherni malček je prispeval kakšno risbico, kot je bilo videti, so si mnogi malčki prislužili "srčke" z dobrim pripovedovanjem pravljic. Toda pri vsakem se je našlo kaj spodbudnega, zato so najmlajši na prireditvi, kjer se je KUD Trnovo z Lutkovno skupino Fru-fru predstavilo z Rdečo kapico, znatno uživali ter se poveselili še naprej, ko se je predstavi pridružila Pika Nogavička in najmlajše skupaj s starši popeljala v stekleno dvorano DD Zagorje, kjer so rajali in se veselili. Rezultati Bralne miške, katere soorganizatorje tudi DPM Zagorje, so namreč zadovoljivi, kar kaže ne le veselje otrok, ki so tokrat prejeli še darilce presenečenja, temveč tudi vedno nova doživetja ob branju knjig, saj otroci pravljice radi poslušajo in radi jih tudi pripovedujejo ter s tem dobivajo veselje do branja. Zahvala gre seveda vsem, ki z otroki soustvarjajo te prijetne trenutke, s katerimi krepijo sodelovanje in stkejo prisrčne stike. Kot zanimivost še to: kar 64 predšolskih otrok in osem vzgojiteljic se bo v naslednjih dneh, od 7. do 12. junija, udeležilo letovanja na Debelem rtiču, kar je omogočeno s podporo staršev in sponzorjev. Tekst in foto: PR. •r j. '' j I J , J J.Jr t r fr J . c PRAVLJIČNI ZAJČKI Mesec maj je nanovo navdihnil tudi ure pravljic, ki so jih skozi vse leto organizirali v Knjižnici Zagorje. V četrtek, 27. maja se je ob 17. uri zbralo skoraj dvajset otrok od 4 do 9 let, da so prisluhnili belgijski pravljici: Uhlji -takšni in drugačni. Potem pa jim je knjižničarka Romana Bizjak pripravila še pobarvanke, da so po svoje barvali zajčke in debatirali o pravljici ter povedali, da so že videli zajčke in se jih ne bojijo, ampak so jim simpatični. Spet je ura prehitro minila in le katero pravljico bodo lahko slišali v četrtek, 17. junija ob 17. uri? Najmlajši pa so vabljeni tudi na likovno delavnico: V pričakovanju poletja, v četrtek, 10. junija ob 17. uri, ko bo v zagorski knjižnici spet zanimivo. PR. ZASAVSKA REVIJA MALIH PEVSKIH SKUPIN IN OKTETOV ZAGORJE '99 Daje pevska kultura pri vseh generacijah odmevna zadeva, so v petek, 21. maju pokazali pevski zbori, ki so nastopili na Zasavski reviji malih pevskih skupin in oktetov v KC DD Zagorje. Program je povezovala Vanda Kopušar, organizirala pa Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Medobčinska zveza kulturnih organizacij Litija, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Svoj nastop sta opravičila zbora: Ženska vokalna skupina KUD Jevnica, katere zborovodkinja je Natalija Šuštar in Vokalna skupina CANTATE, ki jo vodi Tadeja Nimac. Tako so nastopili štirje pevski zbori, od teh pa je koncert pričel Mešani mladinski zbor Jeruzalem, ki deluje v okviru KD Svoboda Trbovlje, zborovkidnja pa je Barbara Bola. S solistom Andrejem Ikico so zapeli Hawkinsov: Oh, happy day ter Morteyevo: April is my mis-tress face ter še dve domači skladbi, zbor je pri klavirju spremljal Gregor Špajzer. Iz Litije je na nastop prišel Oktet Valvasor, katerega umetniški vodja je Jože Vidic, od leta 1986, odkar delujejo, pa so izdali že dve kaseti in kompaktno ploščo in ker z glasbo radi delijo intimne trenutke, so iz svojega repertoarja predstavili štiri slovenske skladbe in med temi tudi koroško narodno: Mojcej, s solistom Francijem Vidicem. Z Dola pri Hrastniku je Ženski vokalni kvartet Plavica, ki ga vodi Simona Kepa, pripravil tri pesmi za nastop, pri črnski duhovni: Amazing grace jih je pri klavirju spremljal Gregor Špajzer. Koncert pa je sklenil Zagorski oktet, ki sicer prepeva že 22 let in so doslej izdali dve kaseti in zgoščenko, njihov umetniški vodja pa je Emil Krečan. Po Krekovi: Nocoj je pa ena lepa noč, so zapeli še Adamičevo: Ljubica, vstani, upihni luč ter s solistom Alojzom Prvinškom še koroško narodno: Je pa davi slanca pala ter s solistom Antonom Feletom Fleišmanovo: Ti si urce zamudila. Kot je dejal Vladimir Brlek. svetovalec za vokalno glasbo RS Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost, ga je slišano pevsko znanje nastopajočih navdušilo: "Tako majhne pevske zasedbe ne morejo posegati po težjih skladbah in povečini je pri malih skupinah najbolj pereča intonacija." Dodal je, da je zagorska dvorana dovolj akustična, da je videti, do kje sega pevska tehnika nastopajočih. ER. "VESNI" SREBRO, "JUVENTUSU" BRON ZA LAS UŠEL Od 19. do 23. maja je v Narodnem domu v Celju potekal 23. mednarodni pevski festival. Petčlanska strokovna žirija je vrednotila nastope domačih in tujih pevskih zborov, med katerimi sta se tekmovalnega nastopa udeležila tudi dva zasavska zbora in sicer zagorska: MPZ Vesna z zborovodjem Rihardom Majcnom in MPZ JUVENTUS Glasbene šole z zborovodjem Francijem Stebanom. Nekatere od pesmi so bile obvezne za nastop, med drugim tudi po ena renesančna skladba. Ker sta zbora na celjskem pevskem festivalu nastopila v okviru mednarodnih pravil za zbore glede na starost pevcev, je MPZ Vesna Zagorje nastopil v kategoriji dekliških pevskih zborov, MPZ JUVENTUS GŠ Zagorje pa v kategoriji otroških pevskih zborov. Rihard Majcen je povedal, da so izjemno zadovoljni, saj je MPZ VESNA Zagorje, ki beleži že 128 let delovanja, prejel srebrno plaketo in nagrado Društva slovenskih skladateljev za najboljšo izvedbo novitete, skladbe Damjana Močnika: Aklimacije. Od 85 točk, potrebnih za bron, pa je MPZ JUVENTUS GŠ Zagorje z zborovodjem Francijem Stebanom dobil 83,3 točke in zborovodja Steban je povedal, da so se maksimalno potrudili in so z nastopom zadovoljni. Kot je še dodal zborovodja Majcen, jih je po nastopu v petek, 21. maja, čakala pevska turneja v avstrijskem Knitnfeldu, kjer so do nedelje uspešno nastopali. Počaščeni pa so bili, ker je v Celju njihov nastop spremljal tudi češki konzul Tomaž Vostry, ki se bo skupno s češkim mladinskim pevskim zborom mudil v Zagorju ob dnevu državnosti, saj zbora prijateljsko sodelujeta. ER. -prLs-mn I 3. ROŽNIKA 1999 Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. GOSPA MARJETKA! Hvala za čestitko, ki pa ne velja samo meni, ampak vsem članom Zveze borcev in udeležencem NOB v Revirjih in Sloveniji. Na vaša tri šaljiva (upam) vprašanja pa ponavljam znana dejstva, zapisana in ovrednotena v slovenski in evropski zgodovini: 1. Ne vem. koga je medicinska znanost razglasila, daje "od mrtvih vstal". Vem pa, da so naši novi člani domoljubnega društva Zveze borcev in udeležencev NOB Slovenije živi in živijo vsak svojo prvo življenjsko dobo. 2. Zgodovinski spomin na padle borce NOV in žrtve nacifašističnega genocida pa je "nesmrten" (kot ste zapisali) in ga spoštujejo državljani Republike Slovenije, obsojajo kolaboracijo z okupatorji ne glede na ideološko ali versko prepričanost. 3. Strinjam se z vami, da bodo borci za ohranitev slovenstva in slovenske-ga naroda, kot ste napisali vi, "obstojali na vekov, veke, amen." Pavla Zadobovšek IZJAVA ZA JAVNOST, V LUČI DOGODKOV VOJNE NA BALKANU - ODNOS SLOVENIJE DO NJE Slovenski forum izraža skrajno zaskrbljenost zaradi neodgovornega obnašanja obstoječe vladajoče parlamentarne politične pozicije in opozicije, tako v vladi kot v državnem zboru ob vojni na Balkanu. Obstoječa parlamentarna politična struktura načrtno krši družbeni dogovor, opredeljen v plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter 24.člen Ustave. Obstoječa politična parlamentarna struktura je brez družbenega soglasja in mimo ustave vmešala Republiko Slovenijo in njene državljane v neposreden spopad na Balkanu, ne kot enakopravnega partnerja zavezništva, ampak kot cenenega izvajalca tujih interesov. Slovenski forum od obstoječe politične strukture pričakuje, da ohrani v tej vojni nevtralen status Republike Slovenije, njene bogate izkušnje in poznavanje razmer na Balkanu pa aktivno vključi v diplomatsko reševanje spopada na Balkanu. Republika Slovenija naj narodom Balkana, ki trpijo zaradi vojnih spopadov, nudi humanitarno pomoč - ne vojaško. Glede na to, da nas obstoječa politična struktura, skozi vlado, vztrajno in protizakonito "približuje NATU", v Slovenskem forumu zahtevamo razpis referenduma o vključevanju v NATO strukturo. Slovenski forum poziva vso slovensko demokratično javnost, da izvrši pritisk na obstoječo parlamentarno politično strukturo, da spoštuje ljudski dogovor opredeljen v plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter njeno ustavo. r, J J Slovenski forum FMŠTERC FMŠreRe FOf/VmRC fMŠT£RC FMŠ7TM FMŠ7TM FMŠFFFC FM/ZŠTFFC REGRAT LEPO SPREJET Majhen in zelen, pa vendar zaželen in toplo sprejetje Regrat v torek, 25.maja zacvetel v Litiji na Stavbah pred dvorano Kulturnega centra. Regrat je nova literarna revija, v kateri svoje stvaritve predstavljajo predvsem mladi. V prvi številki so bile to predvsem pesmi, ki sojih avtorji izvirno na gugalnici interpretirali sicer maloštevilni in precej naključni publiki, ki pa ni ostala hladna. Za novi Regrat, verjetno bo to jesenski, ima uredniški odbor polno idej. Joža Ocepek je "Regrat bo še rastel, ker ga zaliva dež!" (foto M.Š.) povedala, da spodbujajo ustvarjalce, naj sodelujejo s svojimi domislicami, ki bi jih v Regratu objavili kot najboljše grafite. Regrat vabi tudi fotografe, risarje in slikarje, snovalce aforizmov in vse druge, ki sučejo peresa. Regrat je v svet pospremila E-litta, domači band, ki prav tako zavzeto ustvarja in se pripravlja, da svoje poslušalce preseneti z novim glasbenim materialom. Prireditev je še pred koncem obilno zalila oz. krstila izdatna ploha, ki pa Regratu res ne more škoditi... Andreja Štuhec IZLAŠKA OSNOVNA ŠOLA PRAZNOVALA Nič drugače ni videti šolski dan na OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah, kot je izgledal delček dejavnosti, ki sojih prikazali na dan odprtih vrat šole v torek, 18. maja. Kajti na šoli so tako ustvarjalni, da že leta osvajajo nagrade na mednarodnih likovnih natečajih, šahovskih in drugih tekmovanjih, privlačne pa so tudi dramske igrice, kijih pripravijo vsako leto. Ampak ob 70-letnici taiste šole in 115-letnici šolstva na Izlakah so pripravili zanimivo razstavo Šolske niti našega kraja, razstavili so tudi raziskovalno nalogo o heroju Ivanu Kavčiču, zanimiveje bilo videti, kako so si za malico postregli dedki in babice ter kaj je vsebovala razkošna malica in postregli so tudi z babičinimi dobrotami - z raznimi poticami in vrstami kruha. Pripravili so preglednice učiteljev, ki so učili na šoli pa eksperimentalno učilnico za kemijo in biologijo, odpadni material je izlaškim učencem popestril likovno vzgojo in nastali so krasni izdelki. Da pa je matematika manj težavna, geometrijske like tudi izdelujejo in si matematične probleme lažje predstavljajo. Na proslavi so zapeli s šolskim pevskim zborom in zrecitirali pesmice o šoli nekoč in danes, za presenečenje pa je poskrbel zagorski župan Matjaž Švagan, ko je šoli podaril ključe od avtomobila, ki so ga bili zares veseli. Toda četudi le en dan - za vse, ki jih je zanimala dejavnost šole, je bilo poskrbljeno dovolj izdatno, da so bili učenci navdušeni nad trudom, s katerim so predstavili šolo in medse povabili tudi nekdanje sotrudnike na šoli. Tatjana Krautberger, ravnateljica OŠ Ivana Kavčiča Izlake, pa je dejala: "Šola vzgaja kulturo, ambicije in bogati krajane in učence, starše in sodelavce." Na izlaški osnovni šoli poudarjajo strpnost v medsebojnih odnosih. PR. NOVICE IZ MATIČNE KNJIŽNICE LITIJA Niz potopisnih predavanj v Matični knjižnici Litija je v ponedeljek zaključil popotnik Franci Horvat iz Celja, ki je pripovedoval o svojih izkušnjah s poti po Nepalu in Tibetu. Domišljijski popotniki so poslušali o bogati kulturi Tibetancev, ki jo je izkusil predavatelj, ki pa je tako kot narod sam, prepuščena na milost in nemilost dominantne kitajske oblasti. S Francijem Horvatom so obiskovalci predavanja klepetali o pogijih potovanja, o načinih organizacije trekingov v Himalaji - in kdo ve, morda bo koga med njimi pot kmalu zanesla na vzhod. Nedvomno jih je Himalaja navdušila, popotnik Franci Horvat pa ima še dosti adutov v roka, kot so npr. potovanja po Afriki in južni Ameriki, da se jeseni vrne v litijsko knjižnico. Andreja Štuhec Vrste in učinki DROG So zdravila droge? Koliko vrst drog sploh obstaja? Kako se pridobiva heroin? Kakšna droga je khat? Kako učinkujejo »nore gobe«? Ali alkohol lahko štejemo k drogam? Kako izgleda meskalin? Zakaj beseda narkoman ni vedno ustrezna? Droga naj bi bila vsaka kemična snov, ki jo vnesemo v telo in lahko spremeni delovanje telesa ali duševnosti. Izraza mamilo ali narkoman nista ustrezna, saj vse droge ne omamljajo. Droge lahko delimo na dovoljene, kot so alkohol, tobak, nikotin in zdravila, in na nedovoljene, kamor spadajo heroin, LSD, marihuana, kokain,...Zdravila so droge, kijih uporabljamo za zdravljenje bolezni, vendar se pogosto zlorabljajo. Droge razvrščamo v več kategorij, glede na to, kako delujejo na človekov organizem. Razvrstimo pa jih lahko tudi na izvor in način izdelave, glede na obliko, na način uživanja, na moč učinkovanja. Prva skupina, ki je najštevilčnejša, so depresorji centralnega živčnega sistema, ki upočasnjujejo mentalne in fizične procese telesa. V nizkih odmerkih pomirjajo, zmanjšajo zaskrbljenost, napetost in sprostijo mišice. V večjih odmerkih povzročijo dremavost in zaspanost. •OPIJ pridobivajo iz posušenega soka nezrelih glavic maka. Ima močan vonj in grenak okus.Dolgo časa so ga uporabljali v medicini, danes pa je predvsem surovina za zakonito proizvodnjo morfina in kodeina, pa tudi za pridobivanje heroina. Uživa se s kajenjem pipe, lahko se je, pije, raztopino pa se lahko tudi vbrizga v žilo. •MORFIN oziroma morfij je sestavina opija. Še vedno se uporablja kot analgetik, ki lajša hude bolečine. Daje občutek dobrega razpoloženja, povečane intelektualne sposobnosti. Pri njegovi uporabi se hitro razvije fizična odvisnost. ■KODEIN je kemični derivat morfina, ki se uporablja v medicinske namene kot blagi analgetik, nahaja pa se tudi v sirupu proti kašlju. •HEROIN se s kemično reakcijo pridobiva iz morfina. Čisti heroin je bel prah brez vonja, z rahlo grenkim okusom. Njegovo delovanje je dvakrat do desetkrat močnejše od delovanja morfina. Heroin sproža doživetje blaženosti, ugodja, zadovoljstva, sprostitve; bolečine popustijo, telo preveva občutek toplote. Občutek osamljenosti izgine, okrepi pa se občutek varnosti, neranljivosti. Heroin odvzame vse potrebe in daje občutek moči in neodvisnosti od vsega. Pri uživanju se najprej pojavi duševna odvisnost, pri rednem uživanju pa nastane tudi telesna odvisnost, ki narašča z velikostjo odmerka in pogostnostjo uživanja za doseganje največje dnevne količine. Telo se počasi navaja na vedno več heroina, ne da bi se na to odzvalo z življenjsko nevarno ohromitvijo dihanja. Če se naj višja dnevna količina prekorači, se dihanje zaustavi in brez ustrezne pomoči pride do smrti. Po odvajanju se toleranca do heroina močno zmanjša, telo se mora ponovno navaditi na staro količino, drugače pride do predoziranja in smrti. Slaba kakovost heroina, prekupčevalci ga pogosto mešajo z mlečnim sladkorjem, vitaminom C, pudrom v prahu, sredstvi za pranje, kofeinom, anestetiki, kokainom, amfetamini ali uspavali in celo s strihninom, strupom za podgane, je vzrok akutnih in kroničnih telesnih poškodb ali smrti zaradi predoziranja. Dodatni dejavniki tveganja so nečist pribor za vbrizgavanje in pomankljivo znanje o pravilnem vbrizgavanju. Posledice uživanja nečistega heroina so povečanje gnojnih vnetij in tromboz, vnetja pljuč in srčne mišice, hepatitis B in C, infekcija z virusom HIV. Daljše uživanje čistega heroina v higienskih okoliščinah naj ne bi povzročilo hujših poškodb. Prišlo bi do zožanja zenic in zaprtja. Uživanje povzroči tudi zadržan požiralni refleks, pridušeno dihanje in počasnejši krvni tlak. Najpogostejši način uživanja je vbrizgavanje v žilo, lahko pa se tudi kadi in vdihava v mešanici s kokainom (»speedball«). •METADON je bel kristalni prah grenkega okusa, ki se lahko topi v vodi ali alkoholu. Ima podobne učinke kot morfin. Dobi se v obliki tablet, praška in sirupa. V medicini se uporablja v vzdrževalnem programu za zdravljenje zasvojencev. •PETIDIN se v medicini uporablja kot močan narkotični analgetik za lajšanje bolečin med porodi in po operacijah. Hitro učinkuje, njegovo delovanje paje kratkotrajno. Zaradi neustrezne ali čezmerne rabe se lahko razvije toleranca in odvisnost. ■BENZODIAZEPINI se predpisujejo v medicini za kratkotrajno zdravljenje anksioznosti in stresa ter za olajšanje nespečnosti. V manjših odmerkih povzročijo negotovo gibanje, zmanjšujejo pozornost in upočasnjujejo telesne reakcije. Uporabljali naj se ne bi dlje od dveh tednov, saj redna in dolgotrajna uporaba povzroča psihično in fizično odvisnost. •BARBITURATE so v preteklosti pogosto predpisovali kot uspavala. Majhni odmerki povzročijo sproščenost, večji izrazitejšo omamljenost, prizadenejo koordinacijo, pojavijo se lahko nerodnost, zmedenost. Večji odmerki postopoma pozvročijo nezavest, komo in smrt zaradi ustavitve dihanja. Dolgotrajna in redna uporaba povzroči telesno in duševno odvnisnost. •ALKOHOL zavira delovanje osrednjega živčevja in zmanjšuje anksioznost in napetost. V zmerni količini ustvarja občutek sproščenosti, vliva samozavest ter povečuje družabnost in zgovornost. Večje količine postopno prizadenejo koncentracijo in presojo, telesne reakcije postanejo vse počasnejše. Ko se koncentracija alkohola v krvi poveča, se lahko pojavi nasilno vedenje. Govorjenje postane nejasno, pojavi se lahko dvojni vid in izguba ravnotežja. Pogosta sta slabost in bruhanje. Sledi lahko izguba zavesti in smrt zaradi vdihanja izbljuvkov ali zaradi zastoja dihanja. Pri odvisnih se razvijejo bolezni jeter, med drugim alkoholni hepatitis, ciroza, jetrni rak ali zamaščena jetra. Možne posledice so koronarna srčna bolezen, visok krvni tlak, možganska kap, pogostnejši so tudi vnetje želodca, peptična razjeda. Alkoholike nadpovprečno ogroža demenca, nepopravljivo duševno propadanje. Ker se ponavadi slabo hranijo, jih ogrožajo bolezni prehranskega pomanjkanja. Telesni znaki zlorabljanja alkohola so slabost, bruhanje, tresenje, bolečine v trebuhu, krči, šibkost v nogah in rokah, pordelost in razširjene žilice na obrazu, negotova hoja, spominske motnje in inkontinenca. Nenadna prekinitev hudega pitja lahko vodi v delirij (močno tresenje, halucinacije in občasni napadi krčev, ki so lahko usodni). •INHALANTI so kemične snovi, ki imajo močan vonj in močno hlapijo: bencin, nitrorazredčilo, lak za lase, lepilo, čistila, anestetiki, eter. Hlape se vdihava iz vrečk, položenih prek nosu in ust, ali iz kosa blaga, prepojenega s topilom. Večina inhalantov upočasnjuje telesno dejavnost. Kratkoročni učinki so omotičnost, vrtoglavost, zmedenost, ob stopnjevanju odmerka pa vse večja zaspanost in izguba koordinacije. Povečuje se nevarnost različnih nezgod. Veliki odmerki povzročijo neorientiranost, halucinacije in izgubo zavesti. Pojavijo se lahko slabost, bruhanje, glavoboli. Aerosolni plini, butan in čistilne tekočine lahko povzročijo hude motnje srčnega ritma, srčno popuščanje in smrt. Dolgotrajna zloraba čistil, ki vsebujejo topila, lahko trajno okvari jetra ali ledvice, medtem ko dolgotrajna izpostavljenost benzenu (v lakih, odstranjevalcih barv, bencinu, čistilih) povzroči krvne in jetrne motnje. Heksanska lepila okvarjajo živčevje ter izzovejo omrtvelost in tresenje. Največji nevarnosti zlorabe topil sta smrt ali nesreča zaradi zastrupitve. Stimulansi ali poživila so psihotropne snovi, ki povzročajo občutek ugodja, razburjenja, povzročijo večjo budnost in pozornost, dajejo občutek energije. Fizični učinki so suha usta, potenje in hitrejši pulz. Po nekaj urah učinkovanja nastopi obdobje poudarjene pasivnosti, pri dolgotrajnem uživanju se pojavijo tudi halucinacije. Prenehanje jemanja stimulansov povzroči razdraženost, nemirnost, utrujenost, depresijo, motnje v prebavi, krvnem obtoku in delovanju žlez. Stimulansi pospešujejo delovanje možganov in celotnega centralnega živčnega sistema •KOKAIN je alkaloid, ki ga pridobivajo iz rastline koke. Najpogostejši uživalci koke so domačini, ki kokine liste žvečijo ali jih kuhajo v času, saj zmanjšujejo občutek lakote in utrujenosti, zvišajo telesno temperaturo, povečajo energijo. Kokain je bel prah, ki ga uživalci večinoma vdihavajo (»snifajo«, »koksajo«) skozi nos ali pa ga raztopijo v vodi in vbrizgajo v žile.Uživanje kokaina povzroči le manjšo telesno odvisnost, zato paje duševna odvisnost toliko večja. V manjših odmerkih poveča komunikativnost, spolni nagon, potrebo po gibanju in govorjenju. Čim večji je odmerek, pogostejši so neprijetni učinki na telesni in duševni ravni. Večji odmerki povzročajo evforijo, strah, paranojo, halucinacije. Dolgotrajnejše uživanje povzroči impotenco, oslabi delovanje jeter, uniči nosno sluznico. Najvidnejši znaki so izguba teže, krvavenje iz nosu, okužbe gornjega dela dihal, glavoboli, srbečica in praskanje kože, drhtavica, razširitev zenic, hitrejše bitje srca, napadi krčev, driska, zaprtost,... Crack je kokainska baza. Deluje kot kokain, vendar mnogo hitreje, močneje in s krajšim učinkom. Ker ni topen v vodi, se kadi. Dim lahko povzroči opekline dihalnih poti, poškoduje sluznico, ustnice, bronhije, povzroči bolečine v prsih. Srce in ožilje je lahko tako hudo poškodovano, da nastopijo krči in odpoved srca. •KOFEINA je največ v kavi, podobne snovi so tudi v pravem čaju, koka koli in čokoladi. Kofein spodbuja delovanje centralnega živčnega sistema, neposredno deluje na možgansko skorjo, kjer je »center za razmišljanje«. Povzroči večjo budnost, lažje razmišljanje. Pri tistih, ki popijejo približno pet skodelic kave na dan, se pojavi povečan srčni J* tti n utrip in pospešeno dihanje. •NIKOTIN v tobaku je v veliki meri odgovoren za zasvojenost s tobakom pri več kot tretjini kadilcev. Redna raba nikotina lahko povzroči zvišanje maščobnih kislin v krvi, kar skupaj z vplivom na srčni ritem in žile povečuje nevarnost bolezni srca in ožilja, vključno z angino pektoris, visokim krvnim tlakom, periferno žilno boleznijo, možgansko kapjo in srčnim infarktom. Stimulirajoči učinki nikotina izzovejo čezmerno nastajanje želodčne kisline. Ostale dobro znane nevarnosti kajenja, kot so kronična pljučna bolezen, škodljivi učinki v nosečnosti ter rak na pljučih, ustih in v grlu, so najbrž posledica drugih škodljivih sestavin tobčanega dima, npr. katrana in ogljikovega monoksida. •KHAT (KAT) je grmičasta rastlina, katere listi in vršički stebel pri žvečenju povzročajo učinke, ki so podobni učinkom amfetamina. Med žvečenjem nastaja sok, ki ga uživalec pogoltne s slino. Povprečen uživalec potrebuje za enkratno uživanje približno 50 g khata. Psihoaktiven učinek ima le svež khat - zaužit mora biti v roku 24 ur, potem ko je bil obran. Učinki ob žvečenju naj bi bili anoreksija, nespečnost, hiperaktivnost, evforija, čezmerna zgovornost, halucinacije. Kasnejši učinki naj bi bili nespečnost, otopelost, pomanjkanje koncentracije, občutek slabosti in glavobol. Povzroča psihično odvisnost. •AMFETAMIN povečuje pozornost in telesno energijo, zvišuje krvni pritisk in pospešuje bitje srce, znižuje apetit in onemogoča človeku, da bi zaspal. Uživalci so nemirni, vznemirjeni, ko amfetamin preneha delovati, pa so depresivni in utrujeni. Dolgotrajna raba povzroča trajne možganske okvare. Zelo veliki odmerki lahko izzovejo blodnje, halucinacije, delirij, krče, komo in smrt. Ponavadi se jemljejo v obliki tablet, lahko pa se tudi njuhajo in vbrizgavajo. 'METAMFETAMIN je po učinku podoben amfetaminu, vendar je močnejši. Dobi se v obliki kapsul, prahu, tablet. Lahko se inhalira, popije, vbrizga. Fizični učinki so povečana živahnost, evforija, zmanjšan apetit, razširjene zenice, pospešen srčni utrip in dihanje ter zvišana temperatura. Icc - led je strjena oblika metamfetaminskega praška. Moč mu daje izredno visoka stopnja čistosti. Ice je ob kajenju brez vonja, je cenejši in povzroča dolgotrajnejši »višek«. •IVID1VIA (ECSTASV) je psihoaktivna snov, ki je po kemijski strukturi podobna amfetaminom in meskalinu, zato deluje kot poživilo z blagimi halucinogenimi učinki. Je v obliki praška ali tablet v različnih barvah in velikostih. Učinkuje približno 30-40 minut po zaužitju. Telesni znaki so povišan krvni tlak, srčni utrip, temperatura, potenje in razširjene zenice. Duševni učinek je odvisen od razpoloženja posameznika. V manjših količinah sprosti in sproži občutke evforije, sreče, toplote, ljubezni in neizčrpne energije. Učinek začne popuščati približno po dveh do štirih urah, nato nastopi utrujenost. Z izrazom ecstasay pogosto označujemo poleg MDMA tudi nekatere druge derivate amfetaminov (MDA, MDEA, DOB, MBDB,BDMPEA). Halucinogeni so psihotropne snovi, ki spreminjajo človekovo doživljanje sveta. Uživalcem se pogosto zdi, da vidijo in slišijo stvari, kijih v resnici ni. V večjih količinah povzročijo poživitev, pomiritev, zmedenost in psihotično stanje. Prenehanje jemanja ne povzroči abstinenčnih težav. •PEJOTLje vrsta majhnega kaktusa brez bodic, ki raste v Mehiki in JZ Teksasu. Uživa se posušen. Vsebuje osem alkaloidov - najbolj poznan je meskalin. Dobimo ga lahko svežega, v obliki posušenih koščkov, imenovanih »gumb« ali kot mlet rjavkast prah v kapsulah. Iz njega se lahko skuha tudi čaj. Učinki so motnje pri koordinaciji gibanja, slabost v želodcu, upočasnjeno dojemanje vtisov, trepetanje, motnje sposobnosti ocene časa, zamegljen pogled, videnje svetlečih barv, razširjene zenice. •PSILOCIBIN in PSILOCIN sta alkaloida gobe, ki raste v Mehiki in Srednji Ameriki in ima halucinogene učinke. Učinki so enaki kot pri LSD in meskalinu. •LSD je brez vonja in okusa, sintetizira se ga iz alkaloidov rženih rožičkov. Učinki se pojavijo že pol ure po zaužitju in lahko trajajo nekaj ur ali celo dni. Učinkovanje na posameznika je nepredvidljivo. LSD proizvajajo v obliki tablet in pivnikov, ki se pomočijo v pijačo in spijejo. Možno si gaje tudi vbrizgati v žilo. Ne povzroča telesne odvisnosti, pa tudi nevarnosti za duševno odvisnost ni. Privlačnost LSD ob stalnem uživanju popušča, saj doživetja niso vedo prijetna - v primeru prevelikega odmerka se lahko sprevržejo v grozo.Približno 30 minut po zaužitju nastopijo psevdohalucinacije: zaznavajo se stvari, ki jih v resnici ni. Toni in šumi postajajo slike, barvna megla ali barvne oblike letijo skozi ozračje, barve so zelo močne, vsakodnevni predmeti postanejo zanimivi. Še več mesecev po zaužitju se lahko pojavi t.i. »flash back«, kar pomeni podobno stanje kot ob dejanskem uživanju. ■DMT se nahaja v semenu rastline Peptadenia. Dobi se v obliki prahu, običajno se uživa s kajenjem cigaret. Učinkuje 30 -40 minut. •DETje po kemični sestavi in učinkih podobne DMT, najpogosteje se uporablja s kajenjem v obliki cigaret, lahko pa se tudi vbrizgava. ■DOM/STP (sindikalna kislina) se dobi v obliki tablet, kapsul, dražejev različnih barv. Kratica STP v angleščini pomeni vedrino, tišino, mir. Učinki so podobni kot pri LSD, vendar krajši. •PCP je najnevarnejši halucinogen. Imenuje se tudi »angel dust«, angelski prah. Običajno se kadi ali njuha, uživa tablete, redko se vbrizgava. Prizadeta sta mišljenje in koordinacija. Pojavijo se lahko halucinacije in nasilno vedenje. Med ostalimi učinki so povišanje krvnega tlaka, razširitev zenic, drhtenje, omrtvelost, močno zmanjšan občutek za bolečino, zaradi česar je človeka, ki je postal zaradi PCP-ja nasilen, težko obvladati. Pojavijo se lahko drgetanje, bruhanje, mišična šibkost in togost. Normalizacija stanja je dolgotrajna, z izmenjujočimi se obdobji spanja in bedenja, človek pa se kasneje dogajanja ne spominja. Kanabisa glede učinkovanja ni mogoče uvrstiti v nobeno skupino, saj deluje stimulativno, pomirjajoče ali halucinogeno. Učinkovanje je močno odvisno od osebnosti, količine, trajanja, rednosti uživanja in psihofizičnega stanja uživalcev. Povprečno doživljanje se kaže v občutkih sreče, vedrosti, odmika iz okolja. Hkrati se močneje zaznava barve, glasbo in šume v okolju. Občutki za čas in prostor se spremenijo. Nastopi občutje notranjega zadovoljstva in sproščenosti, vse do popolne pasivnosti. V telesu se počasi razgradi, še po enem mesecu je dokazljiv. Ne povzroča telesne zasvojenosti, lahko pa povzroči psihično zasvojenost. V zadnjih letih v medicinskih krogih ponovno narašča zanimanje za kanabis kot zdravilno sredstvo, saj zmanjšuje pritisk v očesu pri bolezni zelene mrene, razširja sapnice pri astmi, pomirja krče pri epilepsiji, zmanjšuje bolečine in predvsem pri bolnikih z rakom zmanjšuje slabost in draženje na bruhanje. Rezultati medicinskih študij o učinkovanju kanabisa so izjemno nasprotujoči. •MARIHUANA pridobiva iz cvetočih delov ženske rastline konoplje. Je mešanica, podobna tobaku, ki se pridobi iz sušenih listov in cvetov. Vsebnost THC, psihoaktivne substance', je med 1 in 7%. Običajno se kadi, sama ali pomešana s tobakom. Redkeje se meša s hrano in pijačami. Učinki se pojavijo že nekaj minut po zaužitju; višek učinkovanja doseže v 20-30 minutah, učinkuje dve do štiri ure.Marihuana je različna po učinku in se giblje od šibke nemške »trave« do močne »tajske palice«. ■HAŠIŠ je olivno zelen ali rjavočrn smolast izvleček, ki se pridobiva iz listja in cvetja in ima vsebnost THC med 5 do 12%. Lahko se pije, je, kadi. Ima izredno močan in neprijeten vonj ter grenak okus. Pojavlja se v obliki krogel, kock, ploščic. •HAŠIŠEVO OLJE je najbolj koncentrirana oblika hašiša, ki vsebuje tudi do 80% THC. Je zelenočrne ali rdečerjave barve. DEPRESORJI STIMULANSI HALUCINOGENI KANABIS NARKOTIKI: 'naravnii-marihuana •naravni: -kokain -meskalin /pejotl -hašiš -opij -kofein -psilocibin/psilocin -hašiševo olje -morfin-nikotin -kodein-khat •polsintetični: sintetični: -LSD -heroin -amfetamin -DET/DTM •sintetični: -metamfetamin -PCP/ fenicilklidin -metadon -fenetilin -DOM/STP -petidin-derivati amfetamina: -MDA POMIRJEVALA: -MDMA -benzodiazepini -MDEA -MBDB USPAVALA: -DOB -barbiturati -BDMPEA/2CB -benzodiazepini SEDATIVI: -alkohol -inhalanti Viri: -Družinska enciklopedija zdravil, DZS, 1996 -Irena Dogša, Ignac Schmidt,Droge? Ne, hvala!, Zavod RS za šolstvo, 1997 -Moj otrok se drogira!, Debora, 1997 -http://www.mnz.si -http://www.mninter.net/ Uršo Kmetec M W RAČUNALNIŠKA GRAFIKA ^ 1_________m tisk------ Tiskarna Barvno fotokopiranje Fotokopiranje Design Trg Franca Fakina 2a, tel./fax: 0601/27 - 250, 0601/66 - 229 Datum ustanovitve | 3. avgust 1965 Zaposleni 12 Sodelavci 45 Slišnost Rogaška Slatina, Celje, I Velenje, Slovenj Gradec, J Mežica, Kamnik, Domžale, i Kranj, Tržič, Bled, j Ljubljana, Ribnica, | Kočevje, Novo mesto. : I / / V:"r TRBOVLJE Telefon * (0601)21-358 | 26-056 26-333 I Telefax t (0601)26-228 I Naslov Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje Oddajnik Oddajniški center KUM f i X * 98J ] Vsebina oddaj —cije o delu in življenju | | :u, Trbovljah, Zagorju in ^ od drugod. IP SJ Informacije o delu in življenju v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju i Glasba, iz obvestila, propagandna sporoči čestitl Glasba, izobraževanje, animacije, i; ovestila, propagandna sporočila, jr titke... Ml Dodatne dejavnosti H Organizacija glasbenih in drugih I prireditev, ozvočenja, izdelava J T propagandnih sporočil, snemanja. •v KOMPAS HOLIDAVS ... ^ KOMPAS TURIZEM d.d. Kompas RA C d. d. Hertz International Licensee a a OD 32 n as a EDINI POPOLNI TURISTIČNI SERVIS V ZASAVJU jurišem U LITIJI 0601 663 622 884 040 041 550 785 - RENTA CAR V SLOVENIJI IN PO SVETU - POČITNICE - ATRAKTIVNI IZLETI - VELIKA POTOVANJA - NAJCENEJŠE LETALSKE VOZOVNICE - OBISKI SEJMOV - ORGANIZIRAMO ŠOLSKE IN SINDIKALNE IZLETE £ €®U13i:iR NE BOMO VAM ARANŽMAJA SAMO PRODALI, IEMVEČVAMBOMOSVETOVALI-- VEMO, KAM GOSTA POŠILJAMO! EE3 REL AX olobtour A ONCORDE JVlarta Hrušovar KliaiLI INliaiKČAKil ZCOIIHA Mnogo misli o odvisnosti je bilo izrečenih, mnogo besed napisanih in \ endar nikoli dovolj ali preveč, ampak vedno premalo, kajti problem obstaja in nobenega smisla ni, da bi bežali pred njim in se skrivali. Mislim pa, da o tem največkrat razpravljajo na raznih okroglih mizah in seminarjih teoretiki, dcer strokovno usposobljeni, pa vendar se vedno teoretiki, ki poznajo blišč in bedo odvisnikov iz druge strani, redko pa so sami šli skozi ta nebesa v pekel - in nazaj. Odvisnostjo bolezen, ki se zdravi in nikoli ne ozdravi. Živijo zdravljeni alkoholiki, ozdravljeni ne! Nekega lepega dne se odpraviš na potovanje in potuješ v raznih smereh, navzgor, navzdol, levo in desno, spet malo navzgor in spet navzdol in... dokler ni samo še navzdol, navzdol in še navzdol - in končna postaja, ko postane položaj nevzdržen in sta na razpolago le še dve možnosti, dve smeri: propad, dokončen in neizogiben, ali zdravljenje in počasna, težka in strma POT iz odvisnosti. Pot, pretežka za marsikoga, da bi se sploh podal na njo. Mnogo jih prične to Pot, pa omagajo na začetku, morebiti jih zlomi v sredini in podajo se nazaj na potovanje. So pa tudi taki, ki vztrajajo - zdaj bi morala napisati - do konca, vendar na tej poti konca ni. Nikdar se ne konča in dlje, ko hodiš po njej, bolj spoznavaš, da vodi v boljše, lepše in bogatejše življenje, ko sam sebi nisi več sovražnik, ko se zaveš, da si sam s seboj v dobri družbi, ko ti postane jasno, da si ti, samo ti tisti, ki te ne bo nikoli zapustil. Običajno so poti gladke, tlakovane, peščene, ravne in ovinkaste, z globokimi jamami in še in še in vse to velja tudi za Pot, na katero stopiš, ko ugotoviš, da si s svojim potovanjem prišel do konca. Eno značilnost pa ta Pot le ima. To je njena smer: navzgor! Ko se odločiš in stopiš na Pot in imaš pred seboj eno samo veliko resnično željo - uspeti, potem se to mora zgoditi... Vsaka pot, in tudi Pot, pa je težka in naporna, če si na njej čisto sam. Če ni nikjer roke, ki ponudi pomoč v trenutkih dvomov in skušnjav, če ni čvrstega prijema, ko grozi zdrs, če ni mehke dlani, ki te zaščiti, ko zunanji svet buta v tvoje komaj zgrajene in še neutrjene nasipe, če ni razumevanja tebi podobnih in njihove opore in če ni prave strokovne pomoči. Brez vsega tega in še česa, je Pot neprehodna. Kalvarija, "ta pravo" zdravljenje, začne. Kdor je izkusil to "rehabilitacijo", ta najbolj ve, daje to najbolj stresno obdobje v procesu zdravljenja. Čas zdravljenja, ki ga preživi zdravljenec v ustanovijo "mala malica" v primerjavi z "dnevom po tem". Spremljajo te nezaupljivi pogledi (tudi, če jih ni, so v tvoji glavi), strah pred prihodnostjo, pred recidive, do kraja izgubljena vera v sebe, nikakršna samozavest in obupno boleč občutek, da si ne zaslužiš ljubezni in še in še, vsak svoje in po svoje se trudi. Delo je težko! Prepričevanje sebe, da se moraš imeti rad, da se ceniš, da ni pomembno, kaj drugi mislijo vedno najlepše in najboljše, po vsem... Intenzivnost doživljanja stresov, travm in sploh vseh življenskih situacij, je mnogo večja, kajti trezna oziroma "čista" glava dosti bolj čuti in dojema, kot omamljena. K sreči pa to velja tudi za vse lepe stvari, ki se dogajajo v življenju. Dragi moji, potrudimo se in dajmo možnost tistim, ki želijo in se trudijo uspeti na svoji Poti, tiho jim stojmo ob strani, da ne zdrsnejo. Mimogrede izrečena nepremišljena beseda lahko zlomi tanko podlago, na kateri raste želja in hotenje po življenju brez omame. Razumevanje! Mnogo razumevanja in nevsiljive ljubezni in zaupanja je potrebno in prav nobenega obsojanja in očitkov. Zagotovo bi mnogi storili drugače, ko bi takrat vedeli in znali in se najbrž sploh ne bi podajali v omamo. Ljudje nismo bogovi in nismo poklicani, da bi sodili, zato se izogibajmo veleumnih razglabljanj o "zakaj" in "zato", ker za potovanje v omamo ni nikoli en sam vzrok. To je življenje, način sprejemanja in čustvovanja, za katerega ni pravil, so pa vzorci, kijih daje okolje v katerem živimo in ki živi nas. In - nihče naj ne bo prepričan, dajo imam za to bolezen. Nikoli ne veš, kje čaka "ljuba prijateljica", ki v težkem trenutku nesebično ponudi pomoč, nato pa zagrabi z vso silo, osvoji, zasvoji in zasužnji dušo in telo, spremeni samega človeka in njegovo življenje, naseli se vanj in spregovori skozenj ter ga do nerazpoznavnosti izmaliči. To ni znanstvena fantastika, to je zasvojenost! Še dolgo po tistem, ko se posloviš od prijateljice, te mučijo moraste sanje, k te preganja preteklost in se ti droga prikazuje v snu in grozi, da te ima spet v oblasti, olajšanje ob prebujenju in ponoven strah, kaj, če se sanje uresničijo... ... to je nikoli dokončana zgodba! Boštjan Grošelj: PLEVEL m MOKE KOIHTI ŽITA Kdor seje že kdaj sprehajal ob žitnem polju, ve, kako čudovito se zrelo, zlatorumeno klasje ziblje v toplem poletnem vetrcu. Ne, ne šalim se. Ne gre za pomoto. Gre za uvod v kolumno, ne za uvod v literarno pripoved. Že, že, bo kdo rekel, a kaj ima žito opraviti z medčloveškimi odnosi, ki bodo stalnica našega tokratnega razmišljanja. Morda je kdo pomislil tudi na kmetijske nasvete, ko je prebral naslov. V redu. Kmalu bo jasno, za kaj gre. Pomisleki pričajo le o predalih, v katere smo si uredili svoje predstave in ki omejujejo naše miselno obzorje. Žito se rodi le iz žitnega zrnja, medtem ko plevel rojevajo plevelna semena. In plevel izrujemo, da ima žito boljše pogoje za rast in razvoj. Podobno je z našimi odnosi. Zaničevanje, brezbrižnost, jeza, opravljanje, zmerjanje, obrekovanje in ostal plevel v naših odnosih ne more obroditi dobrih sadov. Ne more roditi klasja razumevanja, sočutja, strpnosti, potrpežljivosti, pomoči, sodelovanja in ostalega, česar si vsak od nas želi v svojem življenju. A želja se ne bo uresničila, dokler ne uničimo plevela, ki nas ovira pri uresničevanju tistega, na kar vsakdo iskreno računa na dnu svojega srca. Slepimo se, če mislimo, da bo nekako že šlo, in če se prepričujemo, da smo sami povsem čisti raznih slabosti. To priča o nizki stopnji zrelosti za trezno presojanje o nas samih in našem mestu v svetu. Včasih čutimo, da bi morali v naših odnosih z drugimi in s seboj ravnati drugače, vendar podležemo večinskemu okusu. "Saj vsi tako delajo," tolažimo oglašajočo se vest, ki nas opozarja, kako bi morali delovati. Ego je res zadovoljen, a črv kljub temu kljuva, ker se zavedamo šibkosti, ki nas odvrača od srečnejšega, s seboj in drugimi spravljenega življenja. Veličastnega občutka notranjega miru, h kateremu vsi težimo, ne bomo nikoli dosegli, če se bomo življenjskih izzivov lotevali po poti najmanjšega odpora. Takšna naravnanostjo pogubna za našo ustvarjalnost in odkrivanje našega poslanstva v svetu. Sem nismo postavljeni slučajno, kot se nam včasih zdi. Pritoževanje nad krutim in nepravičnim svetom je le krinka za našo nepripravljenost, da pogledamo življenju v oči in svoje sposobnosti usmerimo v doseganje lastnega dobrega in dobrega širše skupnosti. Ali seje že kdo vprašal, kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo preizkušenj in bi nam bilo vse podarjeno? Ne bi mogli napredovati. Prav zato smo lahko hvaležni t.i. slabim izkušnjam in slabim ljudem, ker nam pomagajo pri naši osebnostni rasti. Vedno imamo namreč izbiro. Lahko stopimo na pot vračanja slabega s slabim, kar je načelo vojne, ali pa skušamo v slabem poiskati seme dobrega ter se s tem nečesa naučiti. Slednje je težko. Prava sreča, da je težko. Premagana težava prinese veliko večje zadovoljstvo, kot bi ga izkusili, če bi nek cilj dosegli na lahek način. Na vrhu gore doživi planinec največje zadoščenje, ki ga ne bi bilo brez truda. Kaj bomo torej sejali, žito ali plevel? Plevel zraste brez našega truda, za žito pa se moramo potruditi. Ali si predstavljate, kakšen bi bil videti svet, če bi samo sedeli, sreča pa bi kar sama padala z neba? Razvrednotili bi sami sebe. Ne bi imeli nobene želje po izboljšanju svojih dosežkov. Čemu bi potem potrebovali domišljijo in ideje? L ('l Jj DRUŽENJE NA ULICI Turistično društvo Trbovlje je prešlo od besed k dejanjem in z namenom, da oživijo turistično dejavnost v domačem kraju, organiziralo v petek in soboto popoldansko druženje na ulici, ki seje v soboto zvečer nadaljevalo z že znanim "nohšihtom". K sodelovanju so povabili pevske zbore, ansamble, slikarje, mažorete, godbo, izdelovalca domače obrti, turistične delavce od drugod, gostince, eko šolo, dramski in turistični krožek,... da o Kumski konjenici sploh ne govorimo. Kljub (tudi) tržnemu obnašanju (stojnice z vse prej kot z izdelki domače obrti!), je bilo druženje na ulici osvežitev in popestritev soparnim majskim popoldnevom in uvod v praznovanje občinskega praznika. Tekst in foto: Marta Hrušovar Paša za oči so bili izdelki razstavljalcev domače obrti, kot so... ... poslikane steklenice trboveljskih osnovnošolcev.... ... sladke dobrote umetnic kuhinje... ...in pleteni izdelki. ... glinasto-lončeni izdelki,... Trbovlje gredo lahko tudi na platno. 3. ROŽNIKA 1999 v ^ p n t ); n “i a 4 Stojnica Dl Trbovlje je bila dobro obiskana. Za zabavo najmlajših je bilo poskrbljeno. Večji "sorodniki" so kasneje obiskali odrasle. Utrinki z nohšihta... (foto MM) A',1 'AUd produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP O sug ^tmdriL ^ Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 061 883-029,884 209 GSM: 041 681-584 OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! Iz središča Slovenije v Vaše srce! Radio GEOSS 89,? mhz Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/ tl a n "h Tal v n. 3. ROŽNIKA 1999 NA OBISKU V VARSTVENO DELOVNEM CENTRU ZAGORJE, PRI FRANJU BIZJAKU (zaključek, V prejšnji številki smo objavili 1 .del pogovora, ki je nastal ob obisku v Varstveno delovnem centru Zagorje pri socialnem delavcu Franju Bizjaku. V tem 78 članskem kolektivu, z devetimi strokovnimi delavci, opravljajo svojo dejavnost že petnajst let. Vrata v tem centru so odprta predvsem za odrasle osebe, ki so telesno in duševno manj razvite. V teh letih so varovanci centra pokazali in dokazali, da so se sposobni veliko naučiti. Še več pa bi se lahko, v kolikor bi Franjo v klepetu s fanti imeli primernejše prostore. A, upajo, dajim bo že kmalu uspelo priti do novih, sodobnejših prostorov. Tudi mi. Imaš dolgoletne izkušnje z delom z ljudmi, ki so telesno in duševno manj razviti. Ali opažaš, da si z leti uspešnejši, oziroma da jim lahko daš več na poti h kvalitetnejšemu življenju kot v preteklosti? Mimogrede si prebral knjigo Dovvnov sindrom-Vodnik za starše? Pojasnilo-Dovercov sindrom (mongoloidnost) je prirojena oblika duševne prizadetosti, ki se naključno pojavi pri enem od okoli 700 novorojenčkov in to ne glede, kje so rojeni in kakšnega spola so.Povzroča ga dodaten , 21.kromosom v vsaki telesni celici. Ljudje s tem sindromom imajo nekatere skupne poteze, kot so sploščena lobanja, kratek nos in prsti, velik presledek med palcem in drugimi prsti na nogah, zdravstvene težave itd. (op.p.) Zelo dobrodošle so vse tovrstne publikacije, tudi omenjena knjiga, ki sem jo seveda prebral. Veliko se iz njih naučiš, vendar največ z neposrednim delom s temi osebami. Ko sem naše varovance prvič videl, in sem jih obiskoval na domu (preden smo jih vključili v delo v centru), so se mi smilili. Vendar sem z leti spoznal, ugotovil, da so to zelo iskrene osebe, da so pošteni in pa tudi, da svoje zahtevajo. Kar pomeni, da so direktni, da pri njih ni tolerance. Odkrito povedo, kaj jim leži na duši. Zelo dobro npr. tudi opazijo, kakšno je moje počutje. Če sem dobre volje, opazijo in če sem kdaj nekoliko slabše, če sem utrujen itd. Omenil si, da so se ti smilili. Sedaj? Ne; Ne smilijo se mi več. To so pač ljudje s posebnimi potrebami, ki jim moraš pomagati ravno toliko, kolikor so pomoči nujno potrebni. Še nekaj sem v teh letih spoznal, da če se ti nekdo smili, ga na nek način ponižaš, razvrednotiš. Kaj je tisto najlepše pri tvojem delu? Je to občutek, da ti varovanci zaupajo, ti vračajo ljubezen, da opaziš, da nekdo, ki mu posvečaš pozornost, napreduje...? Velikokrat meje že kdo vprašal, če je moje največje zadoščenje to, da lahko nekomu pomagam. A ne gre le za to. V največje zadoščenje mi je, dami varovanci zaupajo in to, da lahko rečem, da me imajo radi. Verjetno pa so pri delu s temi ljudmi tudi stvari, ki ti jemljejo voljo, ko opaziš, da ne gre vse po načrtih, ko je mogoče odziv okolice negativen, ko se tvoje baterije praznijo... Praznjenje svojih baterij vedno primerjam z akumulatorjem. Tako kot star iztrošen akumulator, tudi telo potrebuje energijo, nov zagon. Sam se zelo težko polnim z nedelom. Nedelo me celo prazni. Torej razne dejavnosti, kot je npr.glasba, so moji polnilci. Osebe, kakršni so ti ljudje, ti namreč resnično poberejo ogromno energije. Občasni obiskovalci našega centra nemalokrat rečejo, dobri ste, da zdržite. Človek, ki nima posluha za tovrstno delo, tu ne more delati. V zavodih, kakršen je naš, je ogromno fluktuacije med strokovnimi delavci. Vsi, ki smo v takšnih zavodih zaposleni, tudi tu pri nas, slej ko prej spoznamo, da sem ne prihajamo v službo. Sem prihajamo zato, ker to delo radi opravljamo in smo mu predani. Če tega ne čutimo, tu ne moremo delati. Ker čutimo, se praznimo. Ali starši otrok, ki so telesno ali duševno prizadeti, aktivno sodelujejo pri prizadevanjih za izboljšanje njihovega razvoja ali stojijo nekako ob strani. Če sem nekoliko krut- se svojih otrok tudi sramujejo? Mnogi starši aktivno sodelujejo pri raznih dejavnostih, se udeležujejo razgovorov, raznih srečanjih, ki jih prirejamo in tudi letovanj na morju. So tudi taki, ki stojijo nekoliko ob strani in starši, ki se svojih otrok sramujejo. Ti se le redko pojavijo v neki sredini s svojimi otroki. Dodal bi še, da smo starše v razne aktivnosti začeli vključevali že takoj v začetku naše dejavnosti. S tem smo jim želeli povedati, jim dati občutek, da so njihovi otroci taki kot drugi (potrebujejo ljubezen, zaupanje,...). Veliko staršev je to spoznalo in danes se skupno z otroci vključujejo v normalno življenje. Imaš družino? Seveda So otroci zdravi? Hvala Bogu, so. In tudi pridni. Žal, pa mi za družino ostaja premalo časa, za kar imam slabo vest. Ljudje te bolj kot po tvojem poklicu, poznajo po tem, da se pojavljaš na TV ekranih. Je delo na TV Centru tvoj hobi? Na TV Centru vodim dve oddaji z narodnozabavno glasbo. Glasba me spremlja že vse od otroških let, ko sem se kot devetletni otrok učil igranja na harmoniko. Kasneje sem nastopal v različnih ansamblih. Prva zasedba, kjer sem sodeloval je bil ansambel Zagorski zvončki, ki je nastala na pobudo Francija Lipičnika, ki nam je napisal tudi dve skladbi za Ptujski festival leta 1974. Z njima smo osvojili nagrado za debitante. Sedaj si vodja ansambla Intervali? Tudi tvoja žena je članica tega ansambla? Z vprašanjem si me spomnil na dogodek z Radia Polzela. Voditeljica meje namreč vprašala, kako z ženo zdrživa skupaj 24 ur. V službi, doma in v ansamblu. In kaj siji odgovoril? Da sva teoretično res 24 ur skupaj, praktično pa nemalokrat le uro ali dve. Tisto ponoči, ko spiva, seveda ne šteje. Kakšni so tvoji načrti, želje? Povezani z glasbo, nova zgoščenka in kaseta ansambla Intervali (ki bo prav kmalu izšla,op.p.). Predvsem pa želim, da začnemo z gradnjo novega VDC, ki naj bi se začel graditi, če bo šlo vse po sreči, že v kratkem. Imamo vso potrebno podporo, tako lokalne skupnosti, kot tudi ministrstva za socialo in delo. Urediti moramo le še nekaj manjših vprašanj (nakup zemljišča), kar pa upam, da nam bo do poletja uspelo. V nasprotnem lahko zamudimo rok, ki so nam ga dali na ministrstvu. Sedanje prostore bomo po izgradnji novega centra, namenili za popoldansko in nočno varstvo oziroma bivanje naših varovancev. Tekst in foto: Igor Goste Ob delu se prileže glasba PO MORJU JE ZADIŠALO Dijaki in dijajinje zaključnega letnika programa tehnik gospodinjskih storitev Srednje šole Zagorje so 26. maja v prostorih šole pokazali pripravo ribjih jedi. Povabili so različne goste, da bi se glas o pomembnosti morskih sadežev v našem jedilniku raznesel čim dlje. Gosteje toplo pozdravila ravnateljice šole Anica Ule Maček in zbrane povabila na degustacijo pripravljenih jedi ter vin štajerske vinske hiše Valdhuber iz Svečine. Nekaj nasvetov o pripravi ribjih jedi, ki jih priporočajo dijaki in mentorica Anita Roglič, posredujemo tudi vam bralcem. Ribe imajo bogato hranilno vrednost in ob pravilni izbiri toplotnega postopka, ustrezajo zahtevam varovalne prehrane. Jedi ne smejo imeti premočnega ribjega okusa, jih lahko kuhamo v vodi ali z marinadami iz zelenjave, začimb, kisa, limone, belega ali rdečega vina. Pred praženjem in cvrtjem ribe ali cele fileje povaljamo v moki ali paniramo, da obdržijo lepšo strukturo. Pri izboru maščobe povejmo, da je najboljše olivno olje, in da ga uporabljamo čim manj. Za konec pa še recept za vas, da se preizkuste v domači kuhinji. Pita iz sardin in tunine (na sliki): potrebujemo: lOOg riža, 3 jajca, 2 konzervi sardin, 1 konzerva tunine, 1 limona, 1 rumenjak, sol, poper po okusu, listnato testo. Riž očistimo, operemo in kuhamo v slani vodi. Ko je kuhan, ga odcedimo in ohladimo. Kuhana jajca olupimo in narežemo na drobne kocke. Sardine in tunino pretlačimo z vilicami. Ohlajenemu rižu dodamo narezana jajca, pretlačene sardine in tunino, limonin sok, olje iz konzerv, rumenjak, sol in poper po okusu. Vse dobro premešamo. Testo premažemo z nadevom, ga prekrijemo z drugo polovico testa, robove premažemo z beljakom in spečemo. Tekst ŽANA, foto PRAV ZDRAVILNE RASTLINE BRUSNICA Raste v goratem svetu, predvsem v gozdovih iglavcev. Velika je od 10 do 25cm. Nabiramo jo od maja do avgusta in sicer listje in jagode. Listi brusnice vsebujejo glikozid, ki se v telesu razcepi in da pri tem snov z razkuževalno lastnostjo. Zdravi zlasti sečila (ledvice, sečevode in mehur). Čaj zelo dobro zdravi katarje mehurja, vnete ledvice, lajša krče mehurja in pomaga proti močenju postelje. Ugodno vpliva tudi proti protinu in revmi. Jagode, ki vsebujejo veliko vitamina A, B in C, predelane v marmelado, odpravljajo neješčnost in ustavljajo drisko. Sok iz brusnic pospešuje izločanje seča. SABLJASTI TRIPLAST Za to skromno sorodnico detelje in lucerne z bledomodrimi cvetovi, lahko zapišemo, da velja za ljubezenski napoj. To so vedeli že v faraonskem Egiptu in v stari Grčiji. V srednjem veku so menihi z njo zdravili vse mogoče bolezni, od težav z jetri in ledvicami do razbijanja srca, zastrupitve krvi, poslabšanja vida in vročine. Za obe vrsti te zeli, divjega in gojenega velja, da sta krepčilni in obnavljata moči v organizmu. Vendar ne le kot poživilo, temveč tudi kot pomirilo, tako da skladno spodbujata vse funkcije telesa. Sabljasti triplat vzbuja tek oslabelim bolnikom in vsebuje nekatere pomembne elemente, ki jih nujno potrebuje naše telo (fosfor, železo in žveplo). V tem zelišču je tudi veliko sluzi, ki služi kot »mazilo« našega organizma. Še to. Stroke, podobne kot pri grahu ali stročjem fižolu nabirajte, ko popolnoma dozore, jih posušite in poberete semenje. Seme je zelo dobro za kašaste obkladke, notranje predvsem za krepitev telesa, predvsem ob tuberkolozi. Zaradi saponinov pa je priporočljiv tudi pri bronhitisu. BOLEZNI IN ZDRAVILNE RASTLINE ZA NJIH ZDRA/LJENJE (vinZdravilna zelišča) ANGINA-veliki bedrenec, navadni slez, gozdni slezenovec, žajbelj, velika kopriva ANGINA PECTORIS-amika, glog, koruza BELI TOK-navadna marjetica, bela mrtva kopriva, navadna plahtica, štrbec, badelj, ajbiš, bazilika, čemaž, glog, divji kostanj, oreh, pirnica, plahtica,plešec,rman, robida, rožmarin,trpotecvrba, vijolica, vrtnica, žajbelj BLAŽILNA ZELIŠČA ZOPER BOLEČINE- brin, bela čmerika, navadni steničjak BOLEČINE V MEHURJU- breza, brusnica, gornik, zdravilni jetičnik, mrtva kopriva BRADAVICA-brin, krvavi mlečnik, navadni natresk, okroglolistna rosika Pripravil Igor Goste AVT0AI0T0K d d celje TEHNIČNI PREGLEDI, SERVIS, TRGOVINA Avtomotor d.d. Miklošičeva 5, 3000 Celje Ponudba rabljenih vozil ZNAMKA IN TIP LETNIK CENA VOZILA DE Celje Tel.: 063/482-212 JEEPCJ5 1960 590.000 LADA SAMARA 1300 5V 1990 209.000 JUGO 45 KORAL 1989 149.000 LADA SAMARA 1300 5V 1991 215.000 RENAULT 4 GTL 1988 49.000 LADA SAMARA 1300 5V 1992 219.000 LADA NIVA 1600 1994 449.000 H-100 DLX 2,5 DIESEL 1997 1.543.500 CITROEN ZX 1,4 1994 992.250 DE Trbovlje Tel.: 0601/27-664 LADA SAMARA 1.3 1992 210.000 RENAULT 5 CAMPUS 1991 320.000 HVUNDAI PONY 1.3 1990 299.000 LADA SAMARA 1300 5V 1995 463.000 PEUGEOT 205 JUNIOR 1991 462.000 HVUNDAI PONVI.5 GLS 1990 485.100 RENAULT 21 NEVADA 1990 490.875 ROVER 214 1995 1.155.000 MAZDA 323 GLX 1990 577.500 DE Ravne na Koroškem Tel.: 0602/23-151 LADA SAMARA 1300 5V 1993 442.050 R5CAMPUS 1991 456.750 LADA SAMARA 1500 5V 1995 543.900 NISSAN MICRA GL 1986 221.550 HVUNDAI PONV LS 1991 531.825 SEAT CORDOBA 1.4 CLX 1995 1.099.350 NISSAN PATHFINDER 2.4 4WD 1988 1.239.000 LADA NIVA 1600 1988 220.500 FIAT TIPO 1.4 IE 1993 754.950 JUGO 45 JUNIOR 1991 126.000 AUDI 100 2.3E 1992 1.302.000 LANTRA 1.6 GLSI 1994 1.212.750 ŠKODA FAVORIT 136 1990 242.550 CLI0 1.2 RN 1993 670.000 SEAT CORDOBA 1.4 GLX 1994 963.900 CITROEN ZX 1.4 1992 793.800 RENAULTI 9 TS 1989 462.000 JUGO 45 CORAL 1990 129.570 IMV TRAPIC T 1100 D 1991 698.000 MAZDA 323 F 4WD TURBO 1990 499.000 DE Maribor Tel.: 062/101-676 OPEL KADET DJL 1.6 1984/85 280.000 IDA KADET 1.3 LS 1989 441.000 AUDI 80 1989 827.000 LADA SAMARA 1300 1995 508.000 RENAULT LAGUNA 2.0 RXE 1995 2.117.000 KIACLARUS 1997 1.490.000 BMW 316 1987 475.000 HVUNDAI PONV 1.3 LS 1991 475.000 HVUNDAI PONV 1.3 LS 1990 420.000 FIAT TIPO 1.6 DGT 1991 607.000 ZASTAVA 101 GTL 55 1986 50.000 FIAT PUNTO 55S 1995 860.000 JUGO 55 KORAL 1989 150.000 JUGO 55 KORAL 1989 161.700 ZAMENJUJEMO VSE VRSTE VOZIL, NE GLEDE NA STAROST IN ZNAMKO, TUDI VOZILA IZ P ROG RAMA ZASTAVA. UGODEN KREDIT DO 5 LET (T+5), ZAMENJAVA STARO ZA STARO Odločite se za prihodnost Limuzina in Variant 1.9 TDII, 1.8 Turbo ... Samo še nekaj vozil po neverjetni ceni za letnik 98 Kupci in obiskovalci salonov VW Malgaj, pa si lahko z malo sreče priigrate bogate nagrade Ugodna ponudba letnik 98 POLO Limuzina POLO Variant Ne zamudite enkratne priložnosti Malgaj ® Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450 www.malgaj.si ffiBRJMJnir M ALG AL , Trbovlje Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070 pooblaščeni prodajalec in serviser ^0003© juniju TVVINGO - ob nakupu darilo platneno strešno okno MEGANE 1.4 RN že od 2.199.000,00 SIT tel.: 0601/27-666,27-525 RENAULT 3. ROŽNIKA 1999 ZCi ~F.~ G 77 IT ulobsl^o 7 STANISLAVA FUS Zanjo je značilna predanost, kajti stvarem, ki jih počne, se popolnoma razda. Morda je to specifika pedagoškega poklica, za katerega pravi, daje "brez ure", saj je treba pristop in načine podajanja snovi znova posodabljati. Ampak to ji je bilo 35 let, kar je službovala na OŠ Ivana Kavčiča Izlake, vseskozi v spodbudo, daje soustvarjala z učenci in učitelji. Po rodu je sicer z Vač, z družino živi na Izlakah, na izlaški osnovni šoli pa pravi, daje preživela polovico njene zgodovine, saj šola letos praznuje sedemdesetletnico delovanja in od leta 1980 je bila sedemnajst let tudi ravnateljica. Leta 1997 pa je prejela tudi zagorsko Grumovo priznanje za dosežke na kulturnem področju, kjer se je udejstvovala, med drugim je napisala dramsko delo Še bije srce. Od otroških let dalje jo veže zanimanje za kulturno dejavnost, sodelovala je z večimi gledališkimi skupinami in kot pravi, seje dobro izkazala tudi v komični vlogi, čeprav meni, da soji karakterne vloge bolj ležale. Kot razredna učiteljica pa je začela s četrtošolci, kajti povsem najmlajših ni želela učiti. Dejala je, daje vsaka šolska ura po svoje inovativna, kajti učitelj želi zmeraj še bolj pritegniti k poslušanju pri pouku, še boljše podajati snov ali drugače zasnovati šolsko uro. Kolektiv pa je izjemnega pomena ne le zaradi kolegialnosti, marveč ker je treba o tekočih zadevah na sestankih tudi podebatirati. Veselila seje pobud in pogovorov, kajti zgolj sprejemanje neke zadeve ji ne pomeni veliko. Tudi pozornosti ne zanemarja, saj je ta potrebna ne le učencem, marveč tudi učiteljicam, ki razdajajo svoje ideje, načrte, prosti čas, dobro voljo, toleranco, zato, daje vzdušje na šoli prijetno in učenje ne predstavlja težave. Da pa se trud obrestuje, so iz šolskih reform vedno izluščili najboljše. In poudarja, daje treba kvaliteto tudi pohvaliti in spodbujati. Pri pedagoškem deluje bila najsrečnejša, kadar je učenec napredoval v stvareh, ki jih je bil sicer nevešč. "Težko seje posvečati posameznemu učencu," pravi, "vendarle skušaš z najboljšo voljo prepoznavati potrebe in motive učencev, da lažje vzgajajo svoje interese." Dejavna pa je bila v vsem, kar je "dišalo" po šolstvu in izobraževanju, saj seji zdi pomembno, da učitelji izmenjajo mnenja, izkušnje in morebitno kritiko. Dodaja, daje včasih kakšna generacija šolarjev tako prijetna, da se nanje v nekem smislu celo navežeš. Tudi ravnateljevanje ji je bilo povšeči, sploh pa ji je 35 let službe hitro preteklo. Priložnostno gre rada v planine, sicer pa je z upokojitvijo kar pogrešala vpetost v šolski vrvež. Glede devetletke je menja, da bo napredek, če bo več poudarka na igri, sproščenosti, petju in ustvarjanju. Pri ljudeh spoštuje odnos do dela, poštenje in odkritost. Saj pravi, daje treba biti z majhnim zadovoljen, kajti malenkosti gradijo srečo, v kateri ohranjaš ljubezen do drugih in do sebe. Rada se pogovarja in glede tega dodaja, da bi nasplošno lahko več časa posvečali temu, dahi se znali poslušati in pogovarjati. Tudi zaradi pristnih medčloveških stikov. Tekst in loto: Petra Radovič BARNABA, SODELAVEC APOSTOLOV (11. junij) Baranabovo ime se omenja pri bogoslužnih besedilih takoj za imeni apostolov. Kljub temu, da ni v evangelijih nikjer omenjen, mu Cerkev pripisuje častni naziv apostola. Bilje med t.i. sedemdesetimi Kristusovimi učenci, najbolj poznan pa je po tem, da se je pri apostolih zavzel za spreobrnjenega Pavla, saj so bili do njega še precej nezaupljivi. Barnaba (z rodnim imenom Jožef) je bil po poklicu kmet, doma iz Cipra. V Palestini je srečal Kristusa, kjer je slišal njegov nauk in se pridružil učencem. Ko so se učenci razbežali zaradi Kristusovega križanja na veliki petek, je Barnaba ohranil mirno kri, razkropljene apostole spet zbral in jih spodbujal. Apostoli so se po prvih binkoštih s hvaležnostjo spomnili tega moža in ga poimenovali Sin tolažbe ali Tolažnik (Barnaba). Barnaba seje zelo zavzel za misijonsko delovanje med različnimi narodi. Prav tako je apostolom ter drugim prvim kristjanom predstavil spreobrnjenega Pavla, ki so se ga večinoma še vedno bali (saj je bil prej njihov preganjalec). Iz svetega pisma o Barnabu izvemo veliko o njegovem delovanju, bolj malo pa o njegovem življenju. Iz nesvetopisemskih besedil izvemo, daje bil Barnaba verjetno učenec jeruzalemske visoke šole, kjer gaje poučeval Gamaliel, ki seje sam pred velikim zborom potegnil za kristjane. S Pavlom (prej Savlom) sta bila tako najverjetneje sošolca. Kristjani so se zaradi nasprotovanj nestrpnih Judov razkropili na različne konce. Veliko jih je odšlo v Antiohijo, kije bila tedaj tretje največje mesto na svetu z okoli pol milijona prebivalci. Tu so živeli Grki, Sirci in Judje. Kristjani so tu osnovali svojo skupnost, ki pa je zaradi velikega števila kmalu prerasla. Vse večje bilo tudi kristjanov nejudovskega porekla in so postali večina v skupnosti. Veliko zaslug za razcvet krščanstva v Antiohiji gre ravno Barnabu. Ko sam ni bil več kos delu, je za sodelavca povabil Pavla. V času velike lakote-v Jeruzalemu (leta 44) so antiohijski kristjani na Barnabovo pobudo zbrali podporo (danes bi rekli humanitarno pomoč) za kristjane v Jeruzalemu. Pomoč sta osebno predala Barnaba in Pavel. Pri vrnitvi se jima je pridružil Janez Marko, kasnejši pisec evangelija. Barnaba in Pavel sta se kasneje odpravila na misijonsko potovanje. Najprej je z njima odpotoval tudi Janez Marko, ki pa seje na poti z njima sprl (ali pa ustrašil nevarnosti na poti) in se vrnil nazaj. Barnaba in Pavel sta pot kljub različnim nevarnostim in težavam nadaljevala. Povsod, kjer sta se ustavila, sta poskušala ustvariti skupnost kristjanov. Seveda brez težav ni šlo. Marsikje soju razjarjeni Judovski nestipneži kamenjali in poskušali ubiti. V krščansko skupnost - Cerkev sta sprejemala tudi Nejude. Na prvem koncilu - apostolskem zboru v Jeruzalemu leta 49 ali 50 sta se potegnila za pravice kristjanov nejudovskega porekla. Večina apostolov je namreč zahtevala pred sprejemom v krščanstvo (torej krstom) tudi obrezo po judovski postavi. Barnaba in Pavel sta temu oporekala ter na svojo stran pridobila apostola Petra in Jakoba. Apostolski zbor je tako na predlog Pavla in Barnabe Cerkev iz judovske ločine naredil katoliško - univerzalno oziroma sprejemljivo za vse narode, brez pogoja, da prej postanejo pokorni judovski postavi in predpisom. Barnaba in Pavel sta se kasneje za nekaj časa ločila. Tako kot se je Barnaba nekoč prej zavzel za Pavla pri apostolih, se je sedaj zavzel za Marka pri Pavlu. Barnaba je bil prepričan, da seje Marko medtem zresnil in postal dober sodelavec, kar je res dokazal na njunih skupnih misijonskih potovanjih. Barnaba je bil najpomembnejši misijonar prve Cerkve pred apostolom Pavlom in ob njem. Barnaba upodabljajo, kako ga kamenjajo (po nekem izročilu so ga Judje v mestu Salamini na Cipru prijeli, vlekli iz mesta in kamenjali kakor sv. Štefana). Slikajo ga tudi z evangeljsko knjigo v roki, ko ozdravlja bolne in obsedene. Branko Nimac SODELOVANJE BANKE ZASAVJE, d.d., SKUPINE NLB PRI IZVAJANJU NACIONALNE STANOVANJSKE VARČEVALNE SHEME Upravni odbor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je izmed 21 prijavljenih bank izbral 12 bank, ki bodo izvajale nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo. Naši banki je dodelil 743 lotov oz. pravic za sklepanje pogodb o varčevanju v višini 10.000 tolarjev mesečno, od tega 371 petletnih in 372 desetletnih pogodb o varčevanju. Državljani RS bodo varčevali pod naslednjimi pogoji: - obročno, mesečno, najnižji znesek je 10.000 SIT in njegov mnogokratnik, - z enkratnimi letnimi vplačili, najnižji znesek je 120.000 SIT in njegov mnogokratnik. Doba varčevanja je 5 ali 10 let (med potekom varčevanja dobe ni možno spreminjati), realna obrestna mera je 1.65% za 5 letno varčevanje in 3% za varčevanje na 10 let. Varčevalcem se enkrat letno pripiše h glavnici privarčevanega zneska tudi premija in sicer: - za 5 letne pogodbe v višini enega mesečnega obroka varčevanja oz. 1/ 12 enkratnega letnega vplačila letno, - za 10 letno pogodbo pa v višini 1,25 mesečnega obroka oz. 1/12 enkratnega letnega vplačila letno. Banka bo privarčevalna sredstva varčevalcev in pripisane premije revalorizirala skladno s predpisi. Po izteku varčevalne dobe banka zagotavlja varčevalcem namenska stanovanjska posojila pod naslednjimi pogoji: - doba kreditiranja je dvakratna doba varčevanja, to je 10 oz. 20 let, - pri 10 letnem varčevanju dobi občan kredit v višini 2,2 kratnika privarčevanih sredstev, - pri 5 letnem varčevanju pa 2,1 kratnika privarčevanih sredstev. Pravico do varčevanja lahko varčevanec prenese tudi na izvenzakonskega partneija, svoje otroke ali vnuke. Kredit bo banka odobrila kreditno sposobni osebi. Varčevalne pogodbe bo Banka Zasavje sklepala v vseh svojih enotah od 01.07.1999. ZDENE! Iskrene čestitke ob 40. rojstnem dnevu, ti želijo sestra Marta s Francem, " ta priden nečak " Peter z Ano, nečakinja Irena s Stanetom in mala nečakinja Tania. ^ Ksenji Fakin ter Andreju Kovač, ob rojstvu hčerkice - (prelepa, majcena Majska vila). Vošči ter želi vsem trem veliko zdravja, sreče ter ljubezni ^ "stric" Dare Pavšelj! j^n.TTfJTr (j.77,Ji VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA - MI VAS NAGRADIMO Že zadnjič smo zapisali, da bomo s podatki o enem najbolj znanih slovenskih pesnikov, po katerem imenu vas sprašujemo, nekoliko bolj skopi. A, malček bomo vendarle postregli s podatki. Pesnik in tudi dramatik in esejist, seje rodil 1878 v Vilenici v Beli krajini. Umrl je leta 1949 v Ljubljani. Njegova najbolj znana dela so pesniške zbirke: Časa opojnosti, Samogovori, Zimzelen pod snegom, sto ugank. Ciciban in še kaj, Lahkih nog naokrog itd. Da bo še lažje, vam v pomoč navajam prvo kitico njegove pesmi Feš, poet, svoj dolg. Veš, poet, svoj dolg? Nimaš nič besed? Kaj zagrinjaš se v molk? Vrzi pesem v svet, pesem za današnjo rabo: Vsi jo bomo povzeli za tabo. In kakšna nagrada vaš čaka? Kratki roman Tatjane Polanc z naslovom O možu, ki je izgubil sebe. Uganko sestavil Igor Goste Avtor: Moje ime: Naslov: Piše:UrošŠetina-Uri Ameriških TOP 5(21.-23.5.) v milijonih dolarjev L Star Wars: Episode 1 - The Phantom Menace (105$, 5 dni) 2. The Mummy (100$, 17 dni) 3. Entrapment (60$, 24 dni) 4. The Matrix (150$, 54 dni) 5. The Love Letter (3$, 3 dni) računalniško ustvarjen Los Angeles v letu 1937, kjer bi rad poiskal morilca. Tam sreča soigralko Gretchen Mol s katero se jasno “znanstvenofantastično” zaplete. Igrajo še Armin Mueller-Stahl, Vincent D’Onofrio in Dennis Haysbert. Eden od dveh producentov je tudi Roland Emmerich (Stargate, 1D4, Godzilla). The Love Letter - ali v prostem prevodu “ljubezensko pismo” je osrednji predmet te romantične komedije. Pisemce spravi različne reči v pogon, medtem ko kroži po Novi Angliji (področje v Združenih državah Amerike). Igrajo Kate Capshavv, Tom Selleck, Ellen DeGeneres, Tom Everett Scott, Blythe Danner in Gloria Stuart (živahna gospa v poznih letih iz Titanika). Film temelji na romanu Cathleen Schine. The Thirteenth Floor- Edini žanrski film, ki si je upal priti v kino, samo teden dni po premieri težko pričakovane Prve epizode Vojne zvezd. Igralec Craig Bierko se poda v The BlackMask-Na Kitajskem imajo elitno skupino medicinsko izboljšanih super vojakov. Eden izmed njih je tudi JetLi (Smrtonosno orožje 4), ki skupino zapusti, z namenom zaživeti normalno življenje v Hong Kongu. Vendar medtem odkrije njihov zlovešč načrt ubiti vse velike šefe preprodajalcev mamil v mestu. Tako postane edini up za človeštvo, da bi jim prekrižal načrte. William Shakespeare’s A Midsummer Nighfs Dream - Že iz naslova je jasno, da komedija temelji na Shakespearovi romantični komediji. Michelle Pfeiffer, Kevin Kline, Rupert MARUŠA! Oči se rosne od solz bleščijo, ko ob letu spomini spet oživijo... Položile smo ti šopek na gomilo, svečke plamen je zate zagorel. Da bo bolečine omililo, saj spomina nam nihče ne bo vzel. Bivše sošolke SŠ Zagorje ZADNJIČ, ZADNJIČ,.... Tam nekje, skrita svetlobi, v zavetju mračnih sil, se trese mlado, premraženo telo komaj vzcvetelega dekleta. Stisnjena v kot, s prepotenimi, razpuščenimi lasmi, z grizajočimi ustnicami in nemirnih oči si vešče, a z neubogljivo roko spušča omamno tekočino v nepotešeno kri. »Zadnjič, res zadnjič«, kriči njeno vdano, potešeno telo. A, misli njene dobro vedo, že nekaj časa vedo, da bo čez nekaj dni spet zadnjič. Zelo blizu je zadnjič. Igor Goste Everett, Stanley Tucci in Calista Flockhart so oživili to čarobno pripoved enega največjih dramatikov. Tucci v gozdu pripravlja močan čarobni napitek, ki spravlja skupaj ljubimce s klasičnimi rezultati. Režiral in oscenaril gaje Michael Hoffman. Osebni računalniki, strežniki in povezave Črtna koda Programska oprema Inženiring K sodelovanju vabimo STROKOVNJAKA ZA PODROČJE PROGRAMSKE OPREME Imate radi izzive? Bi radi delali v dinamičnem okolju? Vas zanima prenos najnovejših tehnologij v zahtevne procese naših kupcev? Vabimo vas, da se nam pridružite! Ponujamo: ► Delo na izjemno zanimivih področjih - JAVA, Smalltalk, objektna baza Gemstone, objektna analiza ► Zmogljivo opremo in sposobne sodelavce ► Stimulativno plačilo za uspešno delo ► Delo v Zagorju, Ljubljani ali na daljavo Ponudbo nam v roku 8 dni po objavi pošljite na naš naslov. Če ste komunikativni, samoiniciativni in polni idej, pa vam ponujamo delo kot VODJA PROJEKTOV v profitnem centru ČRTNA KODA. Delo je v Ljubljani. on in Servis ORIA Computers d.O.o. Enota Ljubljana, Polje 4, 1410 Zagorje Linhartova 13 Tel:0601 64 477, fax: 0601 64 060 Tel: 061 133 53 55, fax: 301 750 j Microsoft Certified Solutlon Provfder 31^ CERTIFIKAT Št. 139 ISO 9001 Iščemo sodelavce na področju komerciale. Pisne vloge pošljite na naslov: Zasavc d.o.o.. TRBOVLJE Tiskarna GRAFEX Izlake Zaradi širitve dejavnosti zaposlimo offset tiskarja Družba GRAFEX je hitrorastoče podjetje, ki s kakovostnimi storitvami lastne produkcije ter s storitvami grafičnega inženiringa skrbi za identiteto svojih kupcev. Če izpolnjujete zahtevane kvalifikacije za razpisano delovno mesto ali če imate dokončano izobrazbo V. stopnje tehnične smeri ste vabljeni, da nas pokličete. GRAFEXgrafično podjetje d.o.o., Izlake, tel 0601/57-103 mjj G J? MČ ££ LEPO VREME - MALO POHODNIKOV Zasavski rogisti Jože Kimovec po več letih na konju Letošnjega desetega jubilejnega pohoda na GEOSS seje po večdnevnem deževju, v izredno lepem vremenu udeležilo okoli 250 pohodnikov iz raznih slovenskih krajev, največ med njimi pa je bilo domačinov - Litijanov. Pot jih je vodila od starta (pri litijski Predilnici) preko Strešnega vrha. Konja in Vač do obeležja GEOSS v Spodnji Slivni. Na cilju pohoda pri turistični gostilni Kimovec v Spodnji Slivni je organizator ob kulturnem programu, v katerem so nastopili Zasavski rogisti in Medicinski pevski zbor Kliničnega centra iz Ljubljane, ki gaje povezoval dramski igralec Jože Loga, podelil 9-im pohodnikom (udeležili so se seh desetih pohodov) spominske plakete Geometričnega središča Slovenije. Prejeli sojih: Slavka in Peter Matoz, Majda in Stane Lamovšek, Martin Brilej, Olga in Franc Mali, Jože Drnovšek in Andrej Namestnik (vsi iz Litije). Praktična darila pa so prejeli: najstarejši pohodnik je bil, kot že več let doslej, 78-letni Hinko Lebinger (Litija) in najmlajša 4-letna Lara Prettnar (Litija) in Martin Kranjc (Ljubljana). Najševilčnejša pa je bila družina Tomc - Osolnik iz Litije. Tekst in foto: M.S. :i:Ti7i3 n 3? n IPS RELIEFNE PLASTIKE DRAGA VUKOVIČA V restavraciji "L" v Trbovljah so že nekaj dni na ogled reliefne plastike Draga Vukoviča, v soboto pa je bila tudi uradna otvoritev razstave. Eden izmed treh možnih naslovov razstave, ki so napisani na vabilu, je: Ko seje izlila notranjost - tako se je izlila kovina in s pomočjo energije ognja in duha dobila neobičajno podobo... (povzeto po prof .Alešu L.Guliču). Drago Vukovič, Trboveljčan, z rahlo svojstvenim stilom življenja, član Relika, seje že od osnovne šole dalje, s krajšimi ali daljšimi premori preizkušal v raznih tehnikah ustvarjanja, dokler ni končno našel sebe in svoja hotenja in umetniško slo izrazil v kovini in potešil z oblikovanjem le-te. Po ugotovitvah profesorja Aleša L.Guliča, kije ob otvoritvi razstave nagovoril prisotne in občuteno predstavil avtorje in njegove stvaritve, takšnega tipa oblikovanja kovine, na pol slikarskega, na pol metalurškega, v slovenski ustvarjalnosti ni zasledil. Plastike so nastale tako, daje kovini spremenil agregatno stanje. Postala je tekoča. Takrat so iz njegove zavesti in podzavesti pričele prihajati podobe, vtisnil jih je v tekočo kovino in ko je bil s podobo razlite kovine zadovoljen, ko jo je z različnimi tehničnimi prijemi oblikoval in obdelal, jo je zamrznil. Povdariti je treba, da na nobeni od razstavljenih plastik ni nobene sintetične, umetne barve. Vse so nastale iz spoja različnih barvnih kovin. Kako to doseže, je njegova "skrivnost". Zaradi posebne tehnike je poleg umetniškega navdiha in ustvarjelne energije za izdelavo svojih umetnin potreboval tudi precej fizične energije, da pa sploh ne omenjam energijo njegove duše. To je prva razstava Draga Vukovič in obljubil je, da ne zadnja. Tekst in foto Marto Hrušovar KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA GŠ ZAGORJE Pisalo se je tridesetega maja, bila je nedelja in ob 19.30 uri se je v DD Zagorje pričel koncert Simfoničnega orkestra Glasbene šole Zagorje, katerega dirigentka je Jožica Zupan. Orkester, ki je prvotno, od leta 1980, deloval v godalni zasedbi, je širil instrumentalno zasedbo in že leta 1985 nastopil v simfonični orkestralni zasedbi. Z repertoarjem je okušal razne glasbene zvrsti, vseskozi obilo nastopal ter ohranjal dejavnost. Kajti glasba je hrepenenje, ki ne ugasne in koncertiranje - saj je bil to poslovilni koncert dirigentke Jožice Zupan, ki je dovršila 35 let službovanja - seje razbohotilo v prijetno glasbeno srečanje. Dirigentka pa je bila deležna tudi presenečenj s strani čestitk za uspešno delo. S preigravanjem klasičnih skladb in v priredbi Mateja Zupana tudi zabavnih skladb, so glasbeniki navdušili občinstvo, obenem pa s pestrostjo inštrumentov navdali z ubranostjo in glasbeno usklajenostjo. Kot gostja je nastopila harfistka Urška Križnik. Moderatorka koncerta je bila Nataša Burger. Simfonični orkester GŠ Zagorje je zaigral še Handlove, Straussove in s solistko Niko Hace na violini Nikoličev Conccertino ter še nekatere skladbe. Jožica Zupan, ki je vsega skoraj dvajset let poučevala violino na GŠ Zagorje paje povedala, daje bila s koncertom zadovoljna in poudarila, da so z inštrumentalisti resnično vsaj dobri znanci, saj glasba tke tudi prijateljske vezi. Kot je dejala, je v glasbi pomembno, da vzljubiš inštrument in glasbo. "Kajti če učenec ne čuti z glasbo, je trud zaman," pravi Jožica Zupan. Zato je tolikanj bolj vesela, daje bilo za inštrument violine zmeraj veliko zanimanja in učencev, za katere se je trudila, da so čimprej pričeli s takoimenovano "skupno igro" oziroma z igranjem v orkestru. Najbolj prisrčno pa ji je, daje tudi s strani publike interes za razne glasbene koncerte. Vztrajanje pri orkestru vsekakor ni zanemarljiva zadeva, ampak z nastopi, dobrim repertoarjem in prijetnimi stiki, pridobijo motivacijo, saj je glasba tudi hotenje, ki stremi k preigravanju in prezentaciji. Koncert Simfoničnega orkestra GŠ Zagorje z dirigentko Jožico Zupan je navdal z glasbeno izrazitostjo in številnimi ganljivimi občutki, ki se jih v hitrem vsakdanjem tempu mnogokrat prezre. Teksl ER., foto MM SLIKAR KAREL KOZOLE ZNOVA V GALERIJI V petek, dne 21.maja ob 17.30 uri, so v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu, odprli samostojno razstavo del slikarja Karla Kozoleta iz Trbovelj, člana Relika. Razstavo je slikar postavil na ogled pod okriljem Zveze kulturnih društev Trbovlje. V njenem imenuje razstavo z uvodnim nagovorom in obrazložitvijo odprl Staš Butkovec. V programu otvoritve je s krajšim koncertom domačih in tujih pesmi sodeloval Mešani pevski zbor Akademik iz Trbovelj pod vodstvom zborovodje Blaža Rojka. Ta je še posebej obogatil s svojim petjem uvod v številne kulturne in druge prireditve v počastitev občinskega praznika občine Trbovlje. Slikar K.Kozole se tokrat predstavlja javnosti z 22 deli na različne motive - nad in podvodne, sanjski svet, pokrajino ipd., deloma v oljni, deloma pa v akrilni tehniki. Več razstavljenih slik je večjega formata. Brez dvoma pa je, da je slikarska govorica K.Kozoleta svojska in prepoznavna tako po motivih, kakor tudi po izrazju. Razstava je bila odprta do 30.maja. IL. 3. ROŽNIKA 1999 jItt. jj, r? Ii n j c* V LERU - ZASAVSKA PREMIERA V petek zvečer je bila v Delavskem domu v Trbovljah "zasavska" premiera slovenskega filma V LERU (prosti tek). Za Trboveljčane je film posebej zanimiv, ker je v njem zaigral v eni izmed glavnih vlog mladi Janez Rus, ki ga dobro poznamo iz Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje. Dogajanje je postavljeno med študente in njihovo življenje v študentskem domu in Janez igra bruca, ki pride iz "province" med že prekaljene "borce". Po predstavi, ki si jo je ogledalo kar lepo število Trboveljčanov, je bil kratek razgovor z gosti - igralci Natašo Burger, Janom Cvitkovičem in domačinom Janezom Rusom ter direktoijem fotografije Simonom Tanškom, ki gaje vodil Aleš Gulič. Posebnost filma v leru je poleg tega, daje posnet v črno-beli tehniki, jezik oziroma govorica, kije čisto "domača". Po mnenju Jana Cvitkoviča, enega od scenaristov (drugi je Miki Burger), je knjižni jezik rezerviran za literaturo, za knjižno obliko, za film pa je boljše, če se govori tako, kot se v resnici, ker to prinese avtentičnost. Zgodba je ena izmed mnogih zgodb, ki se dogajajo po študentskih domovih ali kje drugje. Pri pisanju scenarija so se trudili, da filma ne bi preveč časovno omejili. V njem se lahko najde vsakdo, študent izpred desetih let, današnji in prihodnji, izkušnje scenaristov pa so iz leta 1965 in 1966. Močno je čutiti tudi vpliv češke šole NASTOP MLADIH GLASBENIKOV V preteklem tednu so se v litijskem kulturnem centru predstavili mladi glasbeniki na raznih instrumentih (trobenta, klavir, Harmonika, kitara, flavta itd.) učenci Glasbene šole Litija na svojem zaključnem koncertu in prvim nastopom pihalnega orkestra pod vodstvom Uroša Hrbarja. Tekst in foto M.Š. kinematografije, kar je razumljivo, saj so skoraj vsi ustvarjalci nekako povezani z njo. Za gledalce je bilo najbrž posebno doživetje slišati "trboveljščino" s filmskega platna. Na vrašanje, ali je bilo težko govoriti trboveljsko, je Janez Rus odgovoril, da sicer poskuša govoriti "lepše" kadar je izven Trbovelj, da pa v filmu ni imel posebnih problemov, ker so od vsega začetka na vajah govorili vsi po domače. Film je v Sloveniji doživel lep uspeh in je med najbolj gledanimi filmi v državi. Tekst in foto: Marta Hrušovar NOTE IN ZGOŠČENKA MALE PESMICE V sredo, 26. maja ob 19. uri je bila v stekleni dvorani DD Zagorje promocija zgoščenke Blaža Rojka: Male pesmice. Programje vodila Karmen Cestnik, kije v programu predstavila tudi avtorja pesmic za nastale skladbe: Francija Lakoviča in prof. Nandeta Razborška. OPZ CICIDO GŠ Zagorje z zborovodkinjo Mojco Zupan je odpel nekaj pesmic, pri klavirju je zbor spremljala Slavi Gregl, nekatere od pesmic pa so zapeli z Orffovo skupino GŠ Zagorje. Blaž Rojko, samostojni ustvarjalec na področju kulture, je povedal, da je omenjena zgoščenka le nadgradnja preostalih treh, da gredo melodije hitro v ušesa, daje pomembno pri otrocih vzgajati veselje do petja in da so skladbe primerne za otroke in Orffove instrumentarije. "Če je kdo 'šolnik’ in piše pesmi za otroke, bi bilo čudno, če ne bi napisal še pesmi za otroke," je dejal Franci Lakovič, ki že dlje časa piše pesmi. Tudi prof. Nande Razboršek je z velikim veseljem napisal pesem za otroke. "Za otroke je težko pisati, biti moraš neposreden, vendar je nekaj najlepšega, ko slišiš svoje besedilo uglasbljeno in zapeto," je dejal prof. Nande Razboršek. Za kvalitetne zvoke je poskrbel Studio Zlati zvoki Igorja Podpečana, Blaž Rojko je poleg zgoščenke izdal še notno zbirko za klavir in Orffov instrumentarij. Mladi glasbeni nadobudneži bodo torej lahko posegli po novih notah in pesmicah. BR., foto MM L Tl 713 h 3 -? n BODOČI ŽENINI IN NEVESTE V BELI KRAJINI Turistično društvo Semič je povabilo v goste pare, ki se bodo poročili na slovenski Ohceti 99 v Kandaršah in v Semiču. V eni izmed zidanic so postregli s toplo in slano pogačo, domačimi mesninami in kolačem, vse to pa pridno zalivali z domačini vinom. Predvsem moški del družbe je bil bolj aktiven, saj nekatere neveste pričakujejo naraščaj. Po ogledu zidanice je sledil kratek, a prijeten kulturni program v gostilni Pezderc nato pa večerja in ples. Tekst ŽANA, foto PRAV "Ledik" fantje in dekleta dobro razpoloženi pri poziranju za "gasilsko sliko". VEČER PLESA IN ŠE KAJ Z GŠ HRASTNIK 1 S.maja je pripravila GŠ Hrastnik prikupen večer plesa, ki so ga pod mentorstvom Žužane Barta izvajale vse baletne skupine. S tem so počastili in uradno odprli novo baletno učilnico, kjer že nekaj časa lahko vadijo. Plesni večer sta sestavljala dva dela. Prvi je imel naslov Samo povprečen dan, kjer mlad pismonoša opravlja svoje delo, vmes spozna prikupno dekle in se z njo spoprijatelji. V drugem delu pa so predstavili človeka, ki ga skozi vso zgodovino spremljajo enake življenske izkušnje - veselje, žalost, Irpljenje, ustvarjalnost, vojne in smrt. Ta del so poimenovali Korenine. Mlajše in starejše plesalke so se med posameznimi Prizori lepo usklajevale, piko na i so prispevale najmlajše, ki so s svojo igrivostjo in enostavnostjo Popestrile nastop. Mlade baletke so izvajale grbe z občutkom, koraki so bili izpiljeni, kar je rezultat večmesečnih vaj. Žužana Barta je izbrala izjemno lepo klasično glasbo, ob kateri seje čutilo, daje privrela iz srca avtorjev Igirja Stravinskega in Quinciya Jonesa. Tudi kostumografija je bila posrečena, duhovita in dokaj bogata. Pohvale vredna je tudi scena, ki so jo postavili na KRC-u. S predstavo so nastopili istega dne popoldne za osnovnošolce in jo ponovili v petek, 28.maja. S.junija pa bodo nastopile v Ljubljani, kamor sojih povabili ob zaključni prireditvi GŠ Franc Šturm. Uspešni zaključni koncert je imela tudi GŠ Hrastnik, ko so se v ponedeljek, 3).maja v delavskem domu predstavili instrumentalni solisti, komorne skupine in šolski simfonični orkester pod taktirko Elze Jakšič. Simfonični orkester je zadnji petek v maju nastopil tudi v Portorožu na prireditvi Veter v laseh. Naslednji dan pa so si privoščili počitek na Debelem Rtiču. GŠ Hrastnik je osnovnošolcem na kulturnih dnevih v maju predstavljala tudi svojo dejavnost in vabila k vpisu v naslednjem šolskem letu. MFanči Moljk Semiške neveste se učijo vesti, ker so dobile nalogo, da mora vsaka nevesta do dekliščine na oterač (brisača -del bale v Beli Krajini) izvesti začetnici svojega in fantovega imena. Poštar Blaž Hafner je pokazal izjemen smisel za mimiko obraza in obvladovanje telesa. RAZPRODAJA DOTRAJANIH KNJIG V KD Svoboda - Trbovlje so se odločili, da preneha z delovanjem njihova društvena knjižnica, ki je delovala vse od ustanovitve Svoboda II v zgornjih Trbovljah pa do konca preteklega leta. Vzrok je deloma v prostorski stiski, v glavnem pa ni bilo denarja za nakup novih knjig. Odločili so se, da večino knjig bodisi mladinskih ali odraslih odprodajo po simbolični ceni. Akcija traja še vedno vsak ponedeljek od 17. do 19.ure v domu Svoboda. Doslej so po izredno nizki ceni prodali zainteresiranim kupcem od 2.aprila dalje skupno preko dvatisoč knjig, v načrtu pa je, da bodo prostori še nadalje namenjeni knjižnici, vendar v bodoče v sklopu Knjižnice Toneta Seliškarja, ki pa deluje kot samostojen zavod in je deležen rednih proračunskih sredstev. TL PREDALČNI OPORNI ZID KONČAN Ob glavni cesti, ki pelje od centra proti železniški postaji v Trbovljah, je SGP Zasavje že od lanskega leta gradilo oporni zid ob pobočju na območju Cementarne. S tem je bilo preprečeno nadaljne plazenje hribine na glavno cesto. Maja letos so dela v glavnem dokončali z vgraditvijo betonskih predalčnih sten na že lani zgrajene oporne zidove. Dela so veljala 15 milijonov tolarjev. TL DRUŽINSKI TRIM V nedeljo dopoldne je trim steza v Trbovljah spet zares oživela. V organizaciji Radia Trbovlje je bilo druženje in tek (ali pa hoja, kakor kdo) v jasnem jutru posebno doživetje. Petje ptic, pevskega zborčka malih trboveljskih "vrtičkarjev", razigran nastop mažoret in nato še krepilni dopoldanski družinski tek, je zagotovo vsem navzočim dal novih moči in napolnil baterije za naslednji delovni teden... Če niste bili tam, če niste poslušali radijskega prenosa v živo, si oglejte vsaj sliko! Tekst in foto: Marta Hrušovar ZAMIKALO JIH JE PREPEVATI "So tako mične, ritmične in lahke, da jih bodo še v vrtcih radi prepevali," je dejala Milena Holc, ki je v torek, 25. maja ob 17. uri v KC DD Zagorje s priložnostno prireditvijo, predstavila otroško pesmarico MIČNE GOSPODIČNE. Glavni junak je seveda Tinko Potepinko, ki skozi pesem odkriva jesenske sadeže, gozdne živali in še marsikaj, tudi uganke in žabje skovanke. Voditeljica prireditve, Anita Goste seje pomudila s tem, daje prisrčnim otrokom, ki so s svojimi starši prišli na prireditev, vzbudila vedoželjnost za pesmice, ki sojih prepevali učenci četrtih razredov iz OŠ Ivana Skvarče v Zagorju. Po nekaj skladbah - v knjigi jih je namreč zbranih 28 - pa je na oder pri vršala plesno-akrobatska skupina FLIP iz Pirana, ki jo vodi Stasja Mohora in menda posegajo tudi po evropskih nagradah, ter so predstavili kar obširen program. Milena Holc je ob izdaji svoje prve knjige, za otroke MIČNE GOSPODIČNE, prispevala tekst in melodijo, njen mož Dean Holc pa ilustracije, povedala, daje želela z otroškimi pesmimi ponuditi nekaj svežega, čemur bodo otroci spontano in z veseljem prisluhnili in tudi zapeli. Zborček iz OŠ Ivana Skvarče, kjer sicer poučuje glasbeno vzgojo, je nastopil posebej za to priliko, Milena Holc pa je zbor spremljala s klavinovo, kar je dalo živahnemu in glasnemu otroškemu petju še dodaten žar. Tekst in foto: ER. PRVO ŽEGNANJE V NOVEM SVETIŠČU Trboveljska župnija je pripravila na binkoštni ponedeljek, 24.maja, prvo žegnanje v novozgrajenem svetišču, sakralnem objektu, cerkvi brez zvonika na Ulici 1.junija v Trbovljah. O tej priliki je mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej s slovesno mašo blagoslovil novo Marijino podobo v barvnem oknu. Gradbena in obrtniška dela na objektu še niso dokončana, saj potekajo postopoma v skladu s finančnimi in drugimi možnostmi. Precej del je bilo opravljenih prostovoljno in brezplačno, dela pa se financirajo v glavnem z nabirkami doma in drugod. Patrona nove cerkve je Sveta Marija, Mater Cerkve. IL. HRASTNIŠKI PROJEKTNI SVET ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA Na prvem sestanku projektnega sveta za razvoj gospodarstva v Hrastniku so usmerili pozornost zapiranju rudnika, ki bo potegnilo za seboj precej problemov. Tako bodo spodbujali razvoj prestrukturiranja v zasavski regiji, saj nekateri programi že obstajajo. Izkoristili bodo tudi nekatere ugodnosti, ki jih nudi država. Projektni svet sestavljajo poleg župana Leopolda Grošlja še direktor Steklarne Stojan Binder, direktor TKI Brane Majes, direktor Sijaja Marjan Pergar in predsednik odbora za gospodarstvo in proračun Martin Mlinar. Fanči Moljk MOBIČUKI ZA NAJMLAJŠE BOLNIKE Telekom Slovenije je pred kratkim poklonil pediatričnemu oddelku Splošne bolnice Trbovlje, tri mobičuke, brezvrvične telefone za mladino. Cenjeno darilo je namenjeno naj mlajšim bolnikom z namenom, da bodo v času zdravljenja povezani s svojimi domačimi čim pogosteje preko priročnega telefona - mobičuka. To pa naj bi seveda pripomoglo k uspešnemu zdravljenje mladega bolnika. IL. Dijakinje SŠ Zagorje, kreatorke in manekenke istočasno, so pod vodstvom mentoric prikazale najnovejša snovanja. rsc um vmm 'Zprodaja vozil Renault ✓'prodaja rabljenih vozil ✓'tehnični pregledi ✓'zavarovanja vozil ^podaljšanja registracij za Litijo Zagorie ob Savi Trbovlje Hrastnik ✓'servis težke mehanizacij ✓'ročna avtopralnica ✓'servis vseh znamk vozil Z prodaja in montaža gum ✓'bistro PRIJAZEN IN KOREKTEN ODNOS jepriiiasna 1, mestu! g>OB®dilj®k~jpatn nemo strmijo predse, se počutim srečno. Vem, da sem del nečesa, da n>e nekdo potrebuje, da živim. Sem kot vsi drugi. "Saj na svetu sem, da gledam sonce, na svetu sem, da grem za soncem, na svetu sem, da sem sama sonce in da s sveta odganjam sence." (T. Pavček) A ne samo jaz. Vsi. Vsi smo del nečesa. Če se globlje zazremo v človekovo dušo, vidimo srečo, radost. Mogoče je ne izžarevamo navzven, a je trdno zasidrana v našem srcu. Mogoče smo edina živa bitja v tem ogromnem vesolju, morda so samo nam poklonili nekaj lepega, a na žalost minljivega. Morda. Čas neizmerno beži, vse se izteka, toliko stvari, pa tako malo časa. Ustavimo se! Vsaj enkrat se ozrimo nazaj in naokrog. Kaj vidimo? Vidimo človeka, tesno stisnjenega v kot, ki ne ve več kod in kam. Kdo je pripravljen pomagati in ponuditi roko? Saj mu je kot revežu pred zimo. Vse, kar je bilo lepega, je šlo kar naenkrat mimo. A mi - vsak molče kroži po svojem tiru in se ne zmeni za tesnobo, žalost drugih. Tako smo vsi enaki. Vsak od nas je obdan z ljubeznijo, vsi imamo oči, nos, usta, ... Pod kožo smo vsi krvavi. A vendar tako različni. Srce, srce je tisto, ki o človeku pove največ. Lahko mislimo, daje vse v redu, da je svet popoln. A se motimo. Čemu petem vojne, čemu lakota, umiranje. ... Zaradi človeške tesnobe, žalosti. Nekam se morajo izliti, če ne drugam, v nasilje. Pravijo, da se bomo uničili sami, da bo svet propadel. Ne verjamem! Nočem verjeti! Saj je še dovolj ljubezni, dovolj je je, da popravimo napake. "Saj ljubezen ne poganja sveta, ampak je tisto, zaradi česar se vožnja izplača." (Franklin P. Jones) Nato se uzrem v nebo. Stemnilo se je že. Kar naenkrat se utrne zvezda in nebo se za kratek čas prekrije s kančkom svetlobe. Lepo je. Lepo bi bilo lahko vsak dan. Lahko, pa ni. Pot nas pelje daleč stran, kjer se odpirajo gozdovi, kjer življenje ni zaman, kjer ni sovraštva za zidovi. Ta pot je pot misli, ki se stiskajo tesno skupaj in tvorijo razmišljanje. Počasi grem skozi temo in misli, tiste temne, se spet vrnejo. Le za kratek čas so odšle. Da, vse se vrača. Če ne drugo, napake in težave, ki jih nismo odpravili. Nič se ne naredi samo. Nekaj vemo. Smo in bomo. Ne glede na to, kakšni smo. Črni ali beli, rdeči ali rumeni. Smo in na to smo lahko ponosni. Pa saj smo ljudje! Nasmejmo se! Nasmeh je neminljiv. Kerina Medved 8.a OŠ Tone Okrogar KRANJSKA ČEBELA Pri naravoslovni uri smo si ogledali čebelnjak nad Mlinšami. O čebelah nam je pripovedoval moj dedek. Povedal nam je, da je v čebelnjaku štirinajst čebeljih družin. V eni družini je lahko tudi do osemdeset tisoč čebel. Čebele poleti živijo le šest tednov, potem pa izčrpane od dela padejo na tla in umrejo. V vsakem panju je po ena matica, ki živi do pet let in v tem času položi preko milijon jajčec, iz katerih se izležejo čebele. V panju je spomladi tudi nekaj trotov. Njegovo delo je le, da oplodi mlado matico. Polazal nam je tudi satnice, na katerih je bila matica, trot in čebele. V satovju je bila stara in mlada zalega ter med. Pokazal nam je tudi postopek točenja medu. Povedal nam je, daje čebela za ljudi koristna, ker s prenosom cvetnega prahu oplaja naše rastlinstvo. Na koncu smo se mu zahvalili za razlago o čebelarstvu. Anja Žibert, 4.1 OŠ Mlinše VPONOVTČAH V nedeljo smo odšli p»:š na izlet. Hodili smo eno uro in pol ter prišli do lovske koče v Ponovičah. Tam smo spili sok in malo posedeli. Potem pa smo malo balinali. Nazaj smo se odpeljali z avtom. Doma sem malo počivala, ker sem bila utrujena. Katja Grkvenčič, OŠ Litija KRAMARSKI SEJEM V soboto zjutraj smo se odpeljali na izlet na kramarski sejem, kije bil na Veseli Gori n J Šentrupertom. Peljali smese skozi Šmartno, cerovico, Gabrovko inTihaboj. Od Mirne na Dolenjskem je še približno tri kilomette do lepe vasice nad Šentrupertcm. Avto smo pustili pod vznožjem vasi. Do cerkve na Veseli Gori se vije ozka cesta navkreber do vrha griča. Ob cesti so že stale stojnice z najrazličnejšimi izdelki. Na vrhu je tudi starinska hiša, v kateri so razstavljena stara orodja in stroji. Branko Strah, OŠ Litija 3. ROŽNIKA 1999 £j7rr jr.G J.j.n.čJr.č 2IVJ?! Ja, spet smo tu, z dobro voljo, na isti strani z istimi nameni. Zunaj že sonce žge in vročina zna biti že v maju tako zelo nevzdržna, da se mnogi poskrijejo v prijetne senčke ali pa se celo odpravijo na pozno pomladno osvežitev proti morju. Drugi bomo na to pač morali še malo počakati. OK, še nekaj dni pa bo resnično konec. Do septembra... Živ dokaz za uživanje so tudi na primer naši gimnazijci, ki so se odpravili v Scheinfeld, tam pustili "sledi" in se konec koncev po neizmernem uživanju, tudi na njihovo žalost, vrnili. Kako pa je bilo nasploh, je zapisala Katra. Zagotovo vem da se bodo med počitnicami spet šli nekakšno menjavo in vse skupaj (baje) ponovili. Iz različnih virov slišim, da so se med njimi utrla prava prijateljstva in da so eni in drugi zelo zadovoljni. Če pa še ostanemo pri dogajanju na gimnaziji, gre omeniti maturante in njihove "poslovilne zabavice". Ha, pa so nas dobili. In to ne kar na lep in prijeten način. No, kakorkoli že, bodite pridni, imejte se radi, predvsem pa uživajte v lepem vremenu. Vedno vaša Alma 5CilaMfrE.LPč?MAlJUA Tako! Pa seje iz Nemčije vrnila še ena skupinica trboveljskih gimnazijcev. Izmenjava je bila zopet zelo uspešna in je potekala brez večjih in nepotrebnih problemov. Vsi smo se pri družinah udomačili in se pustili razvajati, razen nesrečneža, katerega partnerje ves čas čepel doma in naš Slovenček z njim. Okusili smo sladkosti mrzličnega "šopinga" v Nuembergu in povem vam, da imajo najboljše "rasta" trgovine, ki kar kličejo po zapravljanju. Pustili smo se zvleči v živalski vrt v Stuttgart, kjer smo se nekateri žogali s polarnim medvedkom, ki nas je pridno pošiljal požogo okrog svojega bazena. Ogledi, ki smo si jih privoščili brez nemških partnerjev, so povečali število že vidnih gradov in parkov. Pouk smo imeli le enkrat in še takrat smo uživali ob kemijskih poskusih in magični glasbi. Seveda pa smo z veliko žlico zajemali ZABAVO! Enkrat smo se odpravili na "Winfest", kjer pa na žalost naših deklet ni bilo nobenega vina. To nam sicer ni povzročilo prevelikih problemov, saj so domačini mojstri v mešanju piva in brezalkoholnih pijač. Za konec nnaj vam še povem, da Scheinfeldčani uživajo v igralnih avtomatih, obvladajo nogomet in mini nogomet, boljard pa bo zanje vedno ostal skrivnost. Preživeli smo deset nepozabnih dni in že načrtujemo poletne počitnice v skrivnostnem Scheinfeldu. Katra MAMA matuea IN AJA P05LLDICE. Že prej sem omenila v kaj so se spustili naši maturantje pa bom sedaj napisala malo več o tem. Na žalost nekateri še ne spadamo v svet poglavarjev, niti nimamo tiste "licence" pri ta velikih in smo zato čisto navadni smrtniki in zaradi tega tudi deležni marsičesa, kar bi marsikdo najraje kar preskočil. In sicer... Gospoda so se odločila prevzeti mesto naših mam in očetov in nam dala stroga navodila in tudi kazni, v primeru, da se le ta ne upoštevajo. Tako na primer, ta teden ni bilo priporočljivo nositi v šolo oblačil v modri, beli ali črni barvi (sem prav tako spada underwear), dekleta se niso smela ličiti (katastrofa), bla, bla, bla... o kaznih in posledicah pa več naslednjič, ker trenutno še čakamo na tistega reveža, ki... Hm, naslednjič torej! zaižaj Naj taNe.m klAR. iO/P Mogoče sem res zadnja ali pa vsaj nisem prava oseba za takšna govoričenja, ki vodijo navsezadnje bolj k pridiganju, pa bom vseeno napisala nekaj lastnih misli, ki so bolj kot ne del mojega vsakdanjika in prav tako vašega. Resda sedaj gledam drugače na te stvari, ampak naj bo. Bilje človek, kot jih je na tisoče, bilje le ena številka na tem svetu, pa se mi je vedno zdelo, daje nekaj več. Svoje življenje je posvetil rečem, kijih svet ne odobrava in se jim tako zameril. Postal je tako imenovani outsider. Za vse mu je bilo vseeno in ni se oziral na svet, ki ga je karal in se mu povrhu vsega še tako smejal, da seje njihov smeh zarezal v kosti in tam ostal še dolgo časa. Zdelo seje, kot bi hodil po poti, okrog katere stoji vojska oboroženih mož in čaka na usmrtitev. Ampak on je bil srečen. Živel jev svojem svetu in vedel, da se bo nekoč vse obrnilo, da se bo vrnilo staro zaupanje v svet in ga ne bo preziral. Včasih je imel zamišljen pogled in zdelo seje, da v daljavi išče resnično podobo tega sveta, da ne razume... Zdaj vem, da ni razumel. V upanju, da na drugi strani krogle najde srečo in odgovore, se je podal v širni svet. Spremenil je svoj jaz in postal nekdo drug. Uveljavil seje v okolici in drugače gledal na vse skupaj. Postal je del družbe. Vendar sije to sam žežel. In šele, ko je spoznal, da se ni spremenil zaradi sveta, je bil resnično zaveden tega, da lahko človeka samo lastno prepričanje v samega sebe naredi boga. Da boste prepričani, da ste takšni kot ste najboljši in da ste edinstveni na svetu, ne potrebujete veliko. Ne ogromnih košar dobrega mnenja, ne bazenov in jarkov polnih upanja, ne stojnic na katerih se prodaja optimizem... Vse, kar potrebujete je lastno prepričanje v samega sebe. Je up, zaradi katerega ne bomo odšli že danes, ampak bomo raje počakali na jutri. Alma Misel za konec: Ne kaži svetu, kadar ti je hudo, ker svet je neranljiv, ne kaži svetu, kadar ti je lepo, ker svetje nevoščljiv. ^itT.iTnTrin [ 3. ROŽNIKA 1999 &0R. ZULJAN - TiJATi) IT Bora Zuljana smo bili do sedaj vajeni slišati ali videti le v podobi kitarista rock skupine Sank rock. Zdaj se predstavlja s projektom drugačne glasbe, pod naslovom THATS IT, ki je njegov prvi samostojni izdelek. Kako lahko predstaviš svoj izdelek in kako je nastal? Ta glasba je nastajala v meni od vsega začetka. Material seje razvijal v moji glavi zadnjih deset let. To je osem instrumentalnih skladb, ki vsebujejo najrazličnejše glasbene zvrsti. V glavni vlogi se predstavljam kot kitarist, pa tudi kot aranžer, producent in mojster digitalnega ntasteringa. Zato so vsi naslovi skladb in naslov CD-ja v bolj uporabnem angleškem jeziku, saj ga nameravamo izdati v tujini. Kakšna glasba je na tej plošči? Je to le igranje na električno kitaro? Ni samo električna kitara, ampak tudi klasična kitara kot flamengo stil in pa akustična ali folk kitara. Večina novinarjev ne ve, da sem zelo prisoten tudi s klasično in akustično kitaro. Ponavadi si ljudje naredijo vtis o nekom, že ob Prvem srečanju. Tako je bilo tudi z menoj, ko so ob mojem igranju pri Sank rocku dobili Predstavo, da igram v glavnem rock in električno kitaro. Pozabili so na moje posnetke, ko sem 'gral akustično kitaro, saj sem študiral akustično kitaro in sem vsesplošni kitarist in multiin-strumentalist (klaviature, bobni, tolkala). Si morda ali pa boš morda poskrbel, da bodo bodoči rodovi lahko imeli na papirju, kako in na kak način je igral Bor Zuljan? Ravno zdaj se urejuje moja spletna stran na Internetu. Naslov strani, ki je na zadnji strani moje kasete, še ni aktiviran, ker je ZKP Slovenija Presenetila s hitro izdajo nosilca zvoka. Na strani bo mogoče dobiti notne zapise mojih skladb, Šank rocka in vseh ostalih skladb, kjer sem sodeloval. Ustanovil bom svojo šolo kitare, za različne zahtevnosti - od začetnikov do zahtevnih Izvajalcev. Razmišljamo, da bi posneli video kaseto, ker menim, daje celo najboljša možnost. Znano je, če se vidi neki zapis ali sliši, to ni dovolj. Teorija ni dovolj, moraš igrati in še enkrat Igrati. Prinašaš ali odnašaš svoje delo tudi v tujino? Absolutno. Potekajo strokovni pogovori z 'talijanskimi, francoskimi in japonskimi Založbami. Odziv je zelo dober, kar ne preseneča, Saj sem sam dosti delal na tem. V preteklosti sem namreč spoznal veliko ljudi v tujini. Zdaj gre Zadeva tudi v ZDA, tako da se v bistvu za ta CD Zelo dobro odpira tudi tuje, predvsem zahodno tržišče. Kako je prišlo do sodelovanja z Vivo -mladinskim pih. orkestrom GŠ Zagorje? Vse skupaj se je pričelo, ko sta predsednik orkestra Vladimir Kojnik in kapelnik Drago Peterlin izrazila željo, da bi naredili nekaj novega. Z njimi sodeluje tudi moj bivši sošolec, znani flavtist Matej Zupan, ki seje spomnil name in tako so stekli prvi pogovori. Naredili smo štiri skladbe, katerim so ljudje na lanskem božičnem koncertu evforično prisluhnili. Tu seje pokazalo, da smo na pravi poti in je iz tega nekaj nastalo. Govori se, da greš z orkestrom v Ameriko... Orkester VIVA je bil v Ameriki izbran med, ne vem koliko, najboljšimi orkestri sveta. Revija bo v Chicagu, letos decembra in želja je bila, da se tudi tam predstavimo v novi obliki. To je seveda dobra priložnost za promocijo tvoje plošče. Kako boš promoviral to zadevo - preko plošče ali tudi v živo? Ne! Želja vsakega profesionalnega glasbenika je, da za promocijo njegovega izdelka poskrbi založba. Če bo zanimanje veliko, bomo organizirali še predstavitev v živo. Si morda razdvojen med sentimentalnostjo in vihravostjo, ko igraš? Že sam naslov "To je to!" pove, daje vsa glasba na plošči podoba moje duše. Ta plošča je darilo, ki sem si ga zaželel za svoj trideseti rojstni dan. s čemer sem hotel zaključiti ciklus mojega glasbenega življenja. Prav zato sem vse na plošči naredil sam. Najtežje je biti petelin na domačem dvorišču.Kako je to pri tebi? To drži kot pribito. Na žalost, dokler neki umetnik ne uspe v tujini, ga domači ne vidijo. Ko pa ga tujina ceni in spoštuje, potem se to zgodi tudi pri nas. To je seveda žalostno! Če bi se ti odprla možnost sestaviti ansambel, ki bi bil po tvoji podobi, bi naredil to? Zagotovo takoj! So v slovenskem prostoru še takšni glasbeniki za tvojo podobo glasbe? V Sloveniji je zelo malo in zelo veliko dobrih glasbenikov. Slovenija je majhna in težko je dobiti par ljudi, ki bi imeli dobre lastnosti in čim manj slabih. V bližnji prihodnosti bom, kot izgleda, primoran poseči po živem promoviranju tega materiala. Čeprav je zelo kratek čas od izida CD-ja, se že ogromno organizatorjev zanima za živo promocijo. Začele se bodo prireditve in koncerti na odprtem. Nisem pričakoval takšnega povpraševanja za to zvrst glasbe. Rudi Špan S*PM FACIIA GECSS m ZASAVOA 5-PIČI4A Nagrado trgovine EUROTRADE prejme MAGDA POLC, C. Zmage 22, Zagorje. Čestitamo! Š-PIČKO POSLUŠAJTE NA VALOVIH RADIA GEOSS, V NEDELJO OB 14. URI!!! 1 .NIKA - ROK'N BAND 2. LAURE NI VEČ - MIRAN RUDAN 3. PORNO POLKA - ORLEK 4. DRAVSKI MOST - NECA FALK 5. ZATE ŽIVIM - AURORA 6. TEMNI ANGELI USODE -DEMOLITION GROUP 7. K JE SI ZDAJ? - SOUND ATTACK 8. KOMPAS SRCA - HIŠA 9. KO JE NI - FLIRT 10. (predlog) LED S SEVERA - BIG FOOT MAMA S®PICHfl RAQ(A GEC88 IN ZASAVCA Glasujem za: Glasoval sem: pa® @@e®809ž7fflaE EUR§?RADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575 3. ROŽNIKA 1999 "7 jj (j jr. 17 JR 37 čir. f? 2LAT0P0R0CENCA IZ ZAGORJA V nedeljo, 16. maja je na zagorski občini župan Matjaž Švagan poročil zlatoporočenca Ivico in Ludvika Špitalar. Poznata se sicer že leto dni dlje, odkar je on zahajal v trgovino, kjer je ona delala, daje kupoval po kilogram bonbonov. Zaradi tega gaje tudi opazila, paji je pozneje povedal, da je v družini osem otrok in po bonbonih hitro gre. Ampak prvemu zmenku, kar jo je povabil, so sledili še drugi, saj sta si bila všeč in ob letu osorej sta se vzela. Tri leta sta narazen po letih, toda medsebojno ju je zmeraj družilo spoštovanje ter zavzetost en za drugega v hudem in v dobrem. Njemu je bilo tudi delo v izjemno veselje in na zagorsko avtobusno podjetje ima prijetne spomine. Zakonca Špitalar pa pravita, daje najlepše, ker sta se jima rodili dve hčerki: Irena in Mojca, zdaj pa imata veselje še z dvema vnukinjama: Lucijo in Lizo. Jubilej sta proslavila s sorodniki, prijatelji, kar šestdeset se jih je zbralo, da so skupno nazdravili tistemu "zaljubljenemu" maju, kar sta stopila v zakonski stan. BR. KAKOVOSTNA STAROST DANES IN JUTRI V sredo, 18.maja, je predaval v občinski dvorani občine Trbovlje dr. Jože Ramovš iz Inštituta dr.Antona Trstenjaka na temo: Kakovostna starost danes in jutri. Predavanje je bilo namenjeno vsej javnosti, organizirali pa so ga v okviru leta starejših ljudi, ki poteka po vsem svetu v letošnjem letu. Isti predavatelj je pred tem obiskal Dom upokojencev Franca Salamona na Tereziji vTrbovljah. Tuje predaval zaposlenim in ostalim zainteresiranim na približno isto temo. IL. ZDUSO ZDRAVSTVENEM VARSTVU STAREJŠIH Zveza društev upokojencev Slovenije - ZDUS je na svojem zadnjem občnem zboru, kije potekal pred kratkim v Ljubljani, v večih referatih obravnaval stanje in perspektive zdravstvenega varstva starejših. S tem v zvezi je bilo sprejetih več stališč in predlogov. Med njimi so predvsem ta, da se odločno ZDUS zavzema, da se v letu 1999 prispevek za prostovoljno zdravstveno zavarovanje poveča minimalno glede na inflacijo, hkrati pa naj se poveča tudi za obvezno zdravstveno zavarovanje. Odločno pa so proti uvedbi participacije k zdravstvenim storitvam, ker že doslej namenjajo upokojenci z nižjimi pokojninami letno eno mesečno pokojnino zas prostovoljno zdravstveno zavarovanje. So tudi proti nenehnemu krčenju pravic. Ponovno je treba proučiti program zdravstvene nege starejših na domu ter vključiti ta program v zdravstveno varstvo. Predlagali so tudi racionalnejše trošenje sredstev na yseh področjih, zato se zavzemajo za pospešeno ustanovitev Vzajemne družbe za zdravstveno prostovoljno zavarovanje in so proti širitvi novih služb. Podpirajo tudi predlog ZZZS, da se v okviru zavarovalnic ustanovi Izravnalni sklad za financiranje zdravstvenega varstva starejših. Mnenja so bili tudi, da reforma zdravstvene zakonodaje ni potrebna, pač pa podpirajo le dopolnitve, ki so potrebne k zdravstveni zakonodaji. U. DEJAVNOSTI V DOMU STAREJŠIH V hrastniškem domu starejših so v preteklem mesecu praznovali rojstne dneve za marec in april, poslušali pevski zbor Zarja iz Trbovelj, se podali na Lisco in organizirali tekmovanja. Med nadstropji so tekmovali v pikadu, metu na koš in metu obročkov. Imeli so tudi literarni večer. Fanči Moljk UPOKOJENCI SO TEKMOVALI V BALINANJU Balinarska sekcija DU Trbovlje je 20.maja organizirala prvenstveno tekmovanje v balinanju v okviru upokojenske Zasavsko-posavske regije. S tekmovanjem so pričeli ob 9.uri na balinišču DU Trbovlje na Trgu svobode. Na prvi stezi so tekmovale ekipe DU Trbovlje, DU Hrastnik, in DU Krško, na drugi stezi pa ekipi DU Radeče in DU Dol pri Hrastniku. V l.kolu so bili doseženi tile rezultati: Hrastnik - Krško 7:10, Radeče - Dol pri Hrastniku 10:8, v 2. kolu: Trbovlje - Hrastnik 13:3, Radeče - Dol pri Hrastniku 13:7, v 3. kolu: Trbovlje - Krško 8:3, v finalu pa Trbovlje - Radeče 13:0. Posamezne ekipe so dosegle: 1.mesto DU Trbovlje, 2. DU Radeče, 3. DU Krško, 4. DU Dol pri Hrastniku, 5. DU Hrastnik. Zmagovalno ekipo so tvorili Franc Kostanjevec, Bruno Jazbec, Franc Mrežar, Edi Cestnik in Franc Tomc. IL. V HRASTNIKU UREJAJO CVETLIČNE GREDE Pod hrastniško knjižnico oziroma domom starejših je že kar lepo urejen park z drevesi, potkami in klopmi. Zdaj pa ga bodo polepšali še s cvetličnimi gredami, ki jih bodo uredili hrastniški cvetličarji in vrtnarji. Enajst cvetličnih gred bo merilo po 6 m2. Mogoče bodo ta prizadevanja ganila tiste, ki občasno ob klopeh razbijajo steklenice in puščajo cigaretne ogorke. Pravijo, da lepo okolje tudi ljudi napravi bolj prijazne. Fanči Moljk NOVA PESNIŠKA ZBIRKA VINKA HROVATIČA Letošnje pomladanske mesece je znani literarni in likovni ustvarjalec Vinko Hrovatič iz Prapretnega v Hrastniku izkoristil med drugim tudi za upesnjenje nekaterih novih pogledov na razne dogodke, občutij, čustev in še česa. Iz tega je nastala nova pesniška zbirka z naslovom Tam, kjer so ozare. Zbirka vsebuje 95 pesmi, ki imajo skupno 1387 verzov. Osrednji del te zbirke je 33 pesmi pod naslovom Memento mori, ki se nanašajo na občutke bolnika, ki se zdravi v bolnišnici z vztrajno željo in upi za ozdravitev. Zadnje tri pesmi pa je pesnik napisal v spomin na pred dvema letoma umrlega skladatelja Janeza Kuharja. IL. POSLANSKI VEČER POSLANCA FRANCIJA ROKAVCA Tokratni gost poslanskega večera (v ponedeljek zvečer) je bil državni sekretar iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj Rado Klančar, ki je poslušačcem (v bistroju Valvasor) podrobno predstavil vsebino zakona o regionalnem razvoju. V Sloveniji še ni ustanovljenih regij, so pa že izdelani zemljevidi kako naj bi izgledale. Občino Litijo uvrščajo v zasavsko regijo, ki naj bi segala, kot je pozneje v razpravi dejal eden od razpravljalcev, od Šentjakoba do Radeč, čemur so prisotni ostro nasprotovali. Takemu regijskemu povezovanju je naprotoval tudi že prejšnji občinski svet in na eni izmed zadnjih sej sprejel sklep, da občina Litija postane osrednja slovenska regija. M.Š. 3. ROŽNIKA 1999 3T) O? .!• If A/IALONOGOMETNO POKALNO PRVENSTVO ZASAVJA 1999 DOMADENIKI ZOPET SLAVILI Rezultati - polfinale: Malo po malo Trbovlje - PGB Tomas šport (Trbovlje) 6:4 (4:3); strelci 5 Andželič, 1 Agatič; 2 Škofca, 1 Drečnik, Koželj, ŠD Izlake -El.Domadenik/Ag.Vizija Zagorje 2:3 (1:1); strelci: M.Lipovšek, Druškovič; Tesko, Jožic, J.Gačnik Tekma za S.mesto: PGB Tomas šport Trbovlje - ŠD Izlake 11:2 (2:1); strelci: 8 Škofca, 2 Bokal, 1 Koželj; 1 M.Lipovšek, Pišek Finale: El.Domadenik/Ag.Vizija Zagorje - Malo po malo Trbovlje 4:1 (2:0); strelci: 2 J.Gačnik, 1 Tesko, Jožic; 1 Živkovič Naj strelec: Anton Škofca 14 (PGB), naj vratar: Dušan Čamer (Malo po malo) MAL0N0G0METNI TURNIR »POMLAD 99« Najboljši domačini - drugouvrščeni Kovinostrugarstvo Gobove (foto:PRav) Jože Gačnik - naj športnik Zasavja '99 je na turnirju prikazal zelo dobro igro (foto V počastitev krajevnega praznika Izlake, je ŠD Izlake organiziralo malonogometni turnir »Pomlad 99«. Sodelovalo je 14 ekip, ki so v soboto ■n nedeljo privabile ob rob igrišča številne gledalce. Pokale in priznanja Prvim osmim uvrščenim ekipam ter naj strelcu, vratarju in igralcu, sta Podelila predsednik KS Jože Smrkolj 'n predsednim ŠD Milan Bedrač. REZULTATI: Tekma za 1.mesto- Kalimero : Kovinostrugarstvo Gobove 5 : 0 Tekma za 3.mesto- ŠD Izlake : Avtoprevozništvo Sovič 12 : 7 Za najboljšega vratarja je bil izbran Vozelj (Kalimero), za naj igralca Gobove (Kov. Gobove), največ zadetkov je dosegel Šmon (Avt. Sovič). ZASAVSKA LIGA MALEGA NOGOMETA l.liga BOJ ZA DRUGO MESTO Rezultati 18.kola: AMACO - MALO PO Malo 7:4, pgb tomas šport - čolnišče 2:2, TRGOVINA WIT BOY - PLANINSKI Dom SV.GORA 3:2, MLINŠE - Kovinostrugarstvo gobovc 6: i , šd IZLAKE - ATLETIKO 6:3, KMN JUVENTUS Prost. iMirill Ul RED-1.liga: LPGB MAS SPORI 16 11 1 1 6J:2S 37 01 AMACO 16 8 4 A 66:57 26 TPLOOM SV.GORA 1 6 8 1 7 58:51 25 4.ŠD IZLAKE 17 8 1 8 44:48 25 S.IflGOm 11 ROV 16 8 1 7 39:44 25 6.HMN JIMITUS 16 7 3 6 49:46 24 7. ŠD MLINŠE 17 7 3 7 40:53 24 8. K0V.G0B0VC 17 7 2 6 50:54 23 S.m MALO PO MALO 16 7 0 9 50:53 21 10. Š0 ČOLNIŠČE 16 4 3 9 39:43 15 11. KMN ATLETIKO 17 3 2 12 44:69 11 2.liga PEKARNA LENIČI SUVERENO Rezultati 18.kola: PEKARNA LENIČI -PRAPREČE 4:1, ŠPORT PLUS - ŠD ČOLNI-ŠČEII 1:1, ES POTOČNIK/PIZZ.AŠIČ-FEIST PUB 5:1, ŠENTLAMBERT - DOM OPREMA 1:1, STEKLARSTVO CESTNIK - NI DA NI 3:0, TRGOVINA ČOP - ŠD MLINŠE III 3:2. Irenutni vrstni red: 1.PEKAM LENIČI 18 13 2 3 64:38 41 LMUHYSLAVILI 10.LETNICO Klub malega nogometa L'Muhy je pretekli konec tedna v počastitev svoje 10-letnice pripravil na igrišču TVD Partizan Zagorje dvodnevni turnir, na katerem je slavila ekipa Pekarne Leniči. Na sliki pa so tokratni slavljenci - L'Muhy (foto Mojca Goste) OLMN HRASTNIK V hrastniški malonogometni ligi, sta bila v 15.in 16.kolu dva derbija. Obakrat sta se med seboj pomerili vodeči ekipi Rudnika in Juventusa. Prvega je dobil Juventus z rezultatom 2:0, po odlični igri z veliko živčnosti. Druga tekma se je končala z neodločenim rezultatom. Najboljši posameznik dveh derbijev je bil Darino Rižner. Rezultati: IS.kolo- Steklarna :TKI 3:0, Juventus : Rudnik 2:0 (Rižner, Mihajlik)! 16.kolo- TKI : Steklarna 0:3, Rudnik : Juventus 1:1 Lestvica: 1.Juventus (36) 2.Rudnik (34), 3. Steklarna (22), 4.DMN Ljiljani (17), 5.TKI (10) Strelci: 1.Kirbiš 15 golov (Rudnik), 2.Z.Presečki 13 golov (Juventus), 3.Ramie 12 golov(Steklarna) Pripravil Igor Goste 2.SIEKLAOSIVO CESTNIK 1811 3 4 95:51 36 3.FEJSI POB 1811 2 5 49:35 35 4.ŠENIIAMBERI 1810 3 5 42:31 33 5.ŠP0RT PLOS 1810 1 7 78:50 31 B.lflGOVINA ČOP 18 7 3 8 39:52 24 7.ES.POIOČNIK/ PIZZ.AŠIČ 18 E 4 8 47:47 22 3.DOM DPBEMA/IRG.REPOVŽ 18 5 6 7 34:44 21 9.ŠD MLINŠE II! 18 6 2 19 49:57 20 1D.ŠD ČOLNIŠČE II 18 5 3 10 39:58 18 11.NI DANI 18 4 410 31:45 16 12.ŠD PRAPREČE 18 2 3 13 24:51 9 3.liga TIRNA IZGUBILA B.B., UDARNIK IZGUBIL S K.O. Rezultati 19.kola: ETI - IAK SCT 3:2, TIRNA - BARTEC VARNOST 0:3 b.b., ŠD MLINŠE II - ANTIMON 6:2, KOMMA -ŠD SAVA 3:8, MEXICO PANCHO - UDARNIK TSG 7:2, NLP - GOSTILNA KOVAČ 3:1. 4.liga SE JE ZASAVC ZBAL, DA GA BO PIZZERIJAPEPITA "SPEKLA"? Rezultati 19.kola: BRANKO BAR - MERLI 6:1, BISTRO SLAVI - ŽELEZNIČAR 3:6, ŠD PODKUM - MEDIJA 5:4, FRIZERSTVO IVI -ČEMŠENIK 10:0, BISTRO MALN - GAMSI 8:1, ZASAVC - PIZZ.PEPITA 0:3 b.b., AVTO ŠVER - OKREPČEVALNICA GASILČEK in PANTERJI - POTEPUHI preloženo. talni vrstni red: SKOPIH A 1. PANTERJI - AMAD1IIS 18 17 1 G 103:20 52 2. ŽELEZNIČAR-IMPERIUS 19 16 2 1 103:35 50 3. BRANKO BAR 19 16 1 2 90:28 49 4. BISIBO SIAVI 19 13 0 5 84:47 39 5. P0I1PUHI 18 11 3 4 67:32 36 6. AVTO ŠI/1B 18 9 2 7 53:39 29 7. OKOIPČEVAINICAGASILČIKIO 8 1 9 45:45 25 8. MERO 19 6 2 11 41:67 20 talni vršim red: I.MEKICO PANCHO KS DOL 10 18 1 0 156:49 55 2. N1P 3. ŠD MLINŠE II 4. K0MMA 5. ANTIM0N 6.IAK SCT 7.ŠD SAVA 8.1IRNA (-2) 9. EII 10. UDARNIKISG TONAH 11.60SIILNA KOVAČ 12.VARN0ST-BARTEC 19 12 1 6 57:43 37 19 12 0 7 81:49 36 19 10 2 7 76:58 32 19 9 1 9 58:81 28 19 9 1 9 45:43 28 18 7 5 7 59:51 26 19 9 1 9 51:41 26 19 6 2 11 46:63 20 19 5 4 10 40:69 19 19 4 2 11 44:96 14 19 2 9 15 23:111 9 SKUPINA B 9. FRIZERSTVO IVI 19 8 3 8 90:73 27 10. GAMSI 19 7 0 12 29:59 21 11.Š0 PODKUM (-2) 10 7 1 ID 39:60 20 12. BISIOO MAEN 19 6 1 12 51:71 19 13. MEDIJA 19 3 5 11 51:98 14 14. ŠD ČEMŠENIK 19 3 4 12 33:108 13 15. PIZ2ERIJA PEPIIA 19 4 1 14 46:92 13 16. ZASAVC (-2) 19 2 1 16 36:97 5 Vrstni red za Zasavcev zlati prstan: Smajlovič 45 (Šport plus), 41 Deželak (Mexico Pancho), 37 Ravnjak (B.Slavi),... •r. If ŠPORTNE NOVICE IZ TABORA NK SVOBODE KISOVEC Nogometaši Svobode, ki se krčevito borijo za obstanek v l.MNL Ljubljana, so na Vrhniki osvojili prvo točko na gostovanjih. Doslej so točke osvajali le na domačem igrišču. V Vrhniki je po prvem polčasu sicer kazalo, da bodo osvojili tri točke, saj so vodili že 2:0. V polno sta zadela Kos in Škofca. Po nepotrebni izključitvi Hribarja so v nadaljevanju Kisovčani le stežka uspeli iztržiti remi. Na koncu sta se nasprotnika razšla z rezultatom 2:2. V naslednjem kolu so na domačem igrišču izgubili prvi dve točki v spomladanskem delu. Z ekipo NK Radomlje so igrali 3:3. Kisovčane je v vodstvo popeljal z lepim strelom Guna. Žal so gostje kmalu izenačili in v začetku drugega dela srečanja po napaki obrambe prvič povedli. Z lepim strelom z glavo je izenačil »libero« Kovač. Deset minut pred koncem tekme so gostje znova povedli in sicer po napaki obrambnega igralca, ki je oviral VETER V LASEH-S ŠPORTOM PROTI DROGI JE USPELA V soboto, 22.maja je na igrišču Polje v Zagorju potekala športno-humanitarna prireditev "Veter v laseh - s športom proti drogi", ki jo je že tretjič organiziralo Sokolsko društvo Zagorje. Prireditev je v celoti uspela, tudi vreme je bilo zelo naklonjeno. Vseh sodelujočih je bilo 200, ker pa bo nekaj prireditev organiziranih naknadno, bo število vseh sodelujočih naraslo do 1000. Pred podelitvijo priznanj najboljšim je bila odigrana košarkarska tekma med skakalno reprezentanco Slovenije (Januš, Vrhovnik, Radelj, Kržišnik, Žonta, Bogataj, Kavčič) in organizatorji - Sokolskim društvom Zagorje. Tekma je bila zelo atraktivna, na koncu pa so vendarle slavili reprezentantje z razliko šestih točk. Rezultati: Košarka nad 16 let: 1. LJ*L9-831 Zagorje (Sebastjan Ponjevič, Boris Javoršek, Damir Muminovič in Marko Praznik). domačega vratarja Haceta. Nekaj minut pred koncem, pa se je znova izkazal Vinko Kovač in dosegel izenačujoči gol. To je že njegov šesti gol v drugem delu prvenstva. Dva kola pred zaključkom prvenstva imajo kar tri ekipe na zadnjem mestu po 17 točk. Med njimi tudi Jezero, ki v Kisovcu gostuje v zadnjem kolu. Še naprej pa dobro tekmujejo najmlajši nogometaši, stari do 10 let. Na 2.turnirju MNZ Ljubljana, na nogometnem igrišču v Šmartnem pri Ljubljani, so osvojili štiri nove točke in so s skupno 11.točkami na vrhu prvenstvene lestvice. Rezultati NK SVOBODE: NK ŠMARTNO:NK SVOBODA 0 : 0 (Kisovčani so zastreljali 11 m.), NK LJUBLJANA:NK SVOBODA 0 :1 (strelec Denis Nikolič), NK OLIMPIJA:NK SVOBODA 1 : 0 (Kisovčani so zastreljali llm.). Nekoliko slabše so mladi kisovški upi zaigrali na 3.turnirju v Ljubljani. Dvakrat so bili poraženi, enkrat pa so iztržili neodločen izid. Edino zmago so dosegli v neuradni konkurenci, ki ne prinaša novih točk. Košarka do 16 let: 1 .Furmani (Sanel Mujkanovič, Elmir Karič, Nenad Ristič, Dragan Pušič). Likovno izražanje: l.Alisa Osmanovič. Rolanje - Freestjle: l.Miha Dornik. Twoball: 1.Sanel Mujkanovič in Ramo Džombič. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so darovali nagrade za udeležence ter prispevali sredstva v dobrodelni sklad. Boj proti drogam so letos podprli: generalni pokrovitelj: Občina Zagorje ob Savi, sponzorji: VW Audi Malgaj Trbovlje, Tuba embalaža Ljubljana, Elektrarna Trbovlje, Medicina dela, prometa in športa Zagorje, Notarka Marjana Kolenc Rus, ETI, Banka Zasavje Trbovlje, Pizzerija Ašič Zagorje, Goltes Trbovlje, Svea Zagorje, Avtopralnica KBM Zagorje, Avtoprevozništvo Oberč Brane, ABC Tehnohit, Gostišče Kum Zagorje, Potrošnja Zagorje, Lisca, Zasavc, Radio Trbovlje, Delo, Dnevnik, Policijska postaja Trbovlje - Policijski oddelek Zagorje. BRIGITA PLEMENITAŠ ZMAGALA NA MAD1ARSKEM Člani Pon-do-kwan kluba Izlake so se udeležili močnega turnirja z mednarodno udeležbo v Debrecenu na Madžarskem, ki je potekal od 21.do 23.maja. Na 5.odprtem turnirju je nastopilo kar dvanajst držav: Norveška, Moldavija, Ukrajina, Rusija, Ciper, Hrvaška, Belorusija, Anglija, Slovaška, Romunija, Madžarska in Slovenija. Petčlanska ekipa z Izlak je nastopila v šemi contactu nadvse uspešno, saj so osvojili eno prvo mesto in eno tretjo.Članica državne reprezentance Brigita Plemenitaš (mladinke -60 kg) je do borbe v finalu, kjer je premagala domačo predstavnico z rezultatom 7:6, v prvem kolu izločila tekmovalko iz Cipra v polfinalu pa še Madžarko. Njen trener Srečko Rozman je povedal, da sodniki tudi tokrat Brigiti niso bili naklonjeni, a je kljub temu zmagala in dokazala svojo dobro pripravljenost in znanje.Tretje mesto je v kategoriji mladincev -69 kg osvojil Jure Vetršek. V 1.kolu je Jure ugnal Belorusa z rezultatom 8:3, v 2.kolu je premagal še Ukrajinca, z rezultatom 10:1, dvoboj za uvrstitev v finale pa je izgubil proti Madžaru s tesnim izidom 4:3 (z zvrhano mero naklonjenosti sodnikov do Madžara).Miloš Rozman, Blaž Plevnik in Sašo Plemenitaš so bili poraženi v l.kolu. V klubu se zahvaljujejo Fortuni Trbovlje, ki je sponzorirala prevoz na Madžarsko. KLEMEN BUZINA TRETJI V ITALIJI V Piacenzi v Italiji je potekal 4.mednarodni svetovni pokal v kickboxingu. Pokala se je udeležilo kar 720 tekmovalcev iz 23 držav. Tudi reprezentanca Slovenije. Pon-do-kwan klub Zagorje je imel na tekmovanju 6 svojih predstavnikov, Izlačani so nastopili s štirimi. Največji uspeh je dosegel član zagorskega kluba Klemen Buzina, Posebna zahvala velja še: županu Matjažu Švaganu, Branku Omahnetu, Blanki Šmit, Ginterju Kržišniku, Hubertu Maurerju, policistom iz Zagorja, Orlekom, Sašu Kotarju, Romanu Rozini in Nandetu Razboršku in vsem ostalim prostovoljcem. 24 UR TENISA NA IZLAKAH ŠD Izlake oziroma teniška sekcija je od petka, 28.5. do sobote, 29.5. organizirala 24 ur tenisa - dvoboj dvojic. Končni rezultat v dvoboju Izlake : gostje je bil 279:179. Skupaj je tekmovalo 27 tenisačev. Celotno prireditev so vseskozi snemali, kar pogojuje tudi kandidiranje za vpis v Guinnesovo knjigo rekordov. P.M. ROKOMET-LINNEJEVKE ČETRTE 22.maja je v Izoli potekalo finale DP-ja za starejše deklice. V prvem srečanju je ekipa Izole premagala ki je v kategoriji do 63kg osvojil odlično tretje mesto. Dobre borbe je prikazal tudi Igor Kalšek, ki je v kategoriji do 84kg dvakrat zmagal, porazil pa gaje mlad Anglež, kasnejši zmagovalec. Srečko Rozman, trener Izlačanov je povedal, da je vzrok nekoliko slabših rezultatov njegovih varovancev predvsem dolga in naporna vožnja oziroma premalo počitke pred začetkom tekmovanja. KAJAKAŠTVO Bovška dolina je v soboto in nedeljo gostila najboljše slovenske kajakaše na divjih vodah. Izbirne tekme za mladinsko reprezentanco v slalomu, se je udeležil tudi BD Steklarna Hrastnik. Peter Kauzer je bil drugi, Gregor Laznik pa četrti. V nedeljskem spustu, ki je štel tudi za državno prvenstvo za člane in je bil hkrati zadnja tekma za sestavo mladinske reprezentance, si je ekipa 3x-l v sestavi Bočko, Železnik in Laznik, priveslala tretje mesto. V spustu je zmagal Bočko, tretji je bil Laznik in četrti Kauzer. Na drugi izbirni tekmi v slalomu za sestavo mladinske reprezentance, sta se znova odlično odrezala Laznik in Kauzer in si s to uvrstitvijo že zagotovila mesto v reprezentanci. Poleg njiju bo na Evropskem prvenstvu 5.in 6.junija nastopil še tretji Hrastničan in sicer Aleksej Bočko. STOKLAS IN BLAHA TRETJA NA DP DVOJIC V KEGUANJU Uroš Stoklas in Robi Blaha, člana viceprvakov KK Rudar iz Trbovelj, sta na kegljišču v Mariboru in v Slovenskih Konjicah osvojila odlično tretje mesto. Skupno sta podrla 3835 kegljev (Stoklas 1934, Blaha 1901), kar je le deset kegljev manj od drugouvrščenega para Oman in Pintarič. Premočno sta naslov prvaka osvojila Kirbiš in Strežaj s 4016 podrtimi keglji. Igor Goste vrstnice Juteksa Žalec z 18:14, v drugem srečanju pa je ekipa Polja premagala Linne Zagorje z 11:10. Potem, ko so Linnejevke vodile 10:7, je bila 4 minute pred koncem zaradi tretje izključitve diskvalificirana igralka Zagorja Ines Ramšak, nakar so igralke Polja izenačile na 10:10, v podaljšku pa dosegle zadetek in zmagale. Po očitni sodniški kraji je igralkam Zagorja morala povsem padla in v naslednjem srečanju so doživele še poraz proti Izoli z 18:10. V zadnjem srečanju je Juteks premagal Polje z 20:15. V idealno sedmerko je bila izbrana tudi igralka Linneja Zagorje Ines Ramšak. Sicer so zadetke za Linnejevke dosegle Ramšak 8, Šikovec in Ritter 3, Mujčinovič 2 ter Kos, Poglajen, Medvešek in Korinšek po 1. Ivan Ramšak 3. ROŽNIKA 1999 3? r>r ELEKTRONSKI PIKADO Od 29.junija do 2.ju!ija bo v Španiji, točneje v Lloret de Maru zopet potekalo svetovno prvenstvo v elektronskem pikadu, kjer bodo Slovenijo zopet zastopali igralci ŠD Suzana Zagorje pod vodstvom lanskoletnega svetovnega podprvaka Vida Erzarja. Tudi letošnjo sezono so igralci ŠD Suzana dosegali odlične rezultate vsi igralci, ki so tekmovali v TOP RANKU Slovenije in so se uvrstili na zaključno tekmovanje, ki je potekalo v Mariboru. Tam je nastopilo 32 najboljših tekmovalcev v sezoni 98/99, od tega iz ŠD Suzana Vido Erzar, Senahid Hodžič, Valentin Kadrijevič, Maks Šimenc in ženska predstavnica Zvonka Kadrijevič. Igralci ŠD Suzana so dosegli tri zelo dobre rezultate. V moški kategoriji je 5.mesto zasedel Vido Erzar, 6. je bil Senahid Hodžič, v ženski kategoriji pa je drugo mesto zasedla Zvonka Kadrijevič. ATLETSKE NOVICE Odlični rezultati atletov Rudarja so vrstijo na številnih tekmovanjih. Pri Vrhniki sta zmagi v svojih kategorijah dosegla Adela Lučič in Aleksander Kovačič, druga je bila Alisa Šehič in 3. Pavle Kreže med veterani, 5. pa je bil Bojan Kovačič. V okviru Pohoda '99 v Ljubljani so na teku trojk zmago dosegle Adela Lučič, Alisa Šehič in Šeherezada Karamujič. Odlični rezultati so bili doseženi tudi na naši največji športno rekreativni Prireditvi Maratonu treh src v Radencih. Zmage so dosegli Elzina Husukič, Adela Lučič in Aleksander Kovačič, Nenad Kadrič je bil 2., Eldina Husukič je bila 4., Šeherezada Karamujič 5. in Alisa Šehič 6. 28. tek prijateljstva v Hotredeščici pri Logatcu so zmage dosegli Aleksander Kovačič, Adela Lučič in Šeherezada Karamujič, 2. je biula Alisa Šehič, med veterani pa sta tekla na 13 km dolgi progi še Pavle Kreže kot 8. in Bojan Kovačič kot 13. V ponedeljek, 7.6. bo na stadionu od 18.ure dalje ob popolni zapori cest na trasi teka OLIMPIJSKI TEK. Prijave po šolah že tečejo in tako se lahko ^INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 55 100, 64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si ZASTOPAMO: KOMPAS, GLOBTUR, ATLAS, BUR1N, DOBER DAN, POTEPUH, VIA SLOVENKA, TEN TOURS, ODISEJ... PESTRA IZBIRA POČITNIC V ZADNJEM TRENUTKU Hrvaška - hit ponudba zdaj ■ do 35% popusta za letalske aranžmaje Vstopnice za koncerte METALLICA, R.E.M. Davor Radolfi & Ritmo Loco - v Zagorju 12.06.1999 vsako soboto 19.6.1999 odhod iz Zagorja POSEBNA PONUDBA LETALSKIH VOZOVNIC Emadkrn sSfi * gipfetog&Soos MLIM1 Pliberk 18.6.1999 odpiralni čas: od 6.00 do 16.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure posamezniki prijavljajo na šolah, ostali pa bodo od 17.ure dalje imeli možnost še na startnem mestu na stadionu. Za osnovnošolce in ljubitelje lahkotnega teka bo na voljo 3,2 km dolga proga od stadiona po mestni cesti do parka, tam poteka skozi park in mimo občine in po Sallauminesu nazaj na stadion, rekreativni tekači pa se bodo podali na 9,3 km progo, s tem, da se ponovijo še 4 krogi od križišča pri Dimniku in po parku. Udeleženci dobijo pred tekom majice v katerih tečejo. Po prihodu v cilj si nato izžrebajo še nagrado številnih pokroviteljev in osvežijo z uradnim napitkom Cockto, za družinski tek pa je poskrbela s svojimi izdelki Kolinska. Glavni pokrovitelj pa bo Zavarovalnica Triglav, poleg nje pa so majice in nagrade ter finančna sredstva prispevali še številni pokrovitelji. Pavle Kreže BADMINTON SPIN Zagorje GSM 041-779-383 ŠPORTNO DRUŠTVO MLINŠE ORGANIZIRA 6. MEMORIALNI TURNIR DEJANA GRDEN V MALEM NOGOMETU od 18. - 20. junija 1999 na Mlinšah Nagradni sklad: 120.000,00 SIT 1. mesto: 60.000,00 SIT 2. mesto: 30.000,00 SIT 3. mesto: 20.000,00 SIT 4. mesto: 10.000,00 SIT Ekipe, uvrščene na prva štiri mesta prejmejo denarne nagrade in pokale, zmagovalec turnirja pa prejme še prehodni pokal. Nagrajeni bodo tudi najboljši igralec, strelec in vratar. Prijavnina je 5.000,00 SIT. Plačate jo na ŽR 52700-620-112-05-1338110-900770 in skupaj s prijavnico pošljete na ŠD Mlinše, Mlinše 12, ali pa na žrebanju, ki bo 17. junija ob 20. uri v prostorih športnega društva Mlinše. I Dodatne informacije: Borivoj Grden, tel.: 0601/75-134, Roman Smrkolj, tel.: 0601/75-123 3. ROŽNIKA 1999 J* Ir KARATE - USPEŠEN NASTOP NA HRVAŠKEM, SEVNICI IN LJUTOMERU V soboto, 22. maja, so trboveljski karateisti nastopili na 11. Mednarodnem karate turnirju »CUP MLADOSTI 99« v Ivaničgradu na Hrvaškem. Na turnirju je nastopilo preko 300 tekmovalcev iz Madžarske, Nemčije, BIH, Slovenije in Hrvaške. Iz karate kluba TIKA Trbovlje so na turnirju nastopili Jasna KOVAČIČ, Elvis SELIMOVIČ in Poldi HERMAN. Vodil jih je trener Edin SALKIČ. Najprej so nastopili v katah. Jasni je po dolgem času uspelo izvesti vse kate zelo solidno in je po približno letu dni zopet stala na zmagovalnih stopnicah. V konkurenci 17 tekmovalk je osvojila srebrno medaljo, kateraji bo dala novih motivov v nadaljnjih tekmovanjih. V športnih borbah sta nastopila Elvis in Poldi. Letošnji državni prvak v športnih borbah pri mlajših dečkih Elvis SELIMOVIČ je kljub temu, da je bil cel teden odsoten zaradi šole v naravi pokazal dobro športno formo in veliko volje za uspeh. Izgubil je šele v 3. kolu. Več izkušenj v takšni konkurenci ima Poldi HERMAN. V konkurenci 21 tekmovalcev je svoje nasprotnike vse do finala rutinirano premagoval. V finalni borbi gaje premagal hrvaški reprezentant. Kljub temu je osvojena srebrna medalja velik uspeh tako za Poldija kot trboveljski karate. Ta dan je enajst mladih Trboveljčanov, ki šele nabirajo prve tekmovalne izkušnje nastopilo v Sevnici na Odprtem šolskem kata turnirju. Na tekmovanju je nastopilo 97 tekmovalcev iz 9 slovenskih klubov. Kljub temu, da so bili tekmovalci iz drugih klubov izkušenejši in nosilci višjih pasov od mladih Trboveljčanov, so naši tekmovalci solidno in brez večje treme izvedli svoje nastope. Največji uspeh je dosegel Dražen KUSIČ, član nadaljevalne skupine in varovanec trenerja Uroša VOZLA z osvojeno bronasto medaljo. Draženu je bil to prvi nastop izven Trbovelj. Dobro so se odrezali še Tilen KOVAČIČ z osvojenim 7. mestom, Jasmina KARAMUJIČ 8.mestom ter Kristjan OSTOJIČ z 9. mestom. Doseženi rezultati kažejo, da so v Trbovljah tudi v ostalih skupinah dela kvalitetno, za kar sta zaslužena trenerja Uroš VOZEL in Franjo GLAVICA s pomočniki Miha KOVAČIČ, Jernej SIMERL, Poldi HERMAN, Dalibor FILIPIČ, Edin SALKIČ in Nečko HOZANOVIČ. V soboto, 29. maja, so trboveljski karateisti nastopili na 3. Odprtem prvenstvu Ljutomer 99. Na turnirju je nastopilo 442 tekmovalcev iz 34 klubov Hrvaške in Slovenije. V različnih starostnih kategorijah so se pomerili v izvajanju kat in športnih borbah. Iz karate kluba TIKA Trbovlje so na turnirju nastopili Moni HRIBAR, Dunja ANDRENŠEK, Nastja BEVC, Nina POŠEBAL, Kristjan OSTOJIČ, Edita GABRIČ, Jasna KOVAČIČ, Elvis SELIMOVIČ, Franci CEFeRIN, Žiga ŠANTEJ, Gorazd GRIČAR ter Nejc in Poldi HERMAN. Vodil jih je trener Bogdan SIMERL. Najprej so nastopili v katah. Kljub velikemu številu nastopajočih se je več kot polovico Trboveljčanom uspelo uvrstiti v finale, med deset najboljših. V finalu jim je zmanjkalo športne sreče, saj so na koncu osvojili Žiga ŠANTEJ in Poldi HERMAN četrto ter Elvis SELIMOVIČ in Franci CEFERIN peto mesto, vsak v svoji starostni skupini. V športnih borbah so nastopili Elvis, Žiga, Gorazd, Poldi in Franci. ŠANTEJ in SELIMOVIČ sta natopila v kategoriji dečkov - letnik 1987/86. ŠANTEJ je pokazal precejšen napredek v tehniki ter samem pristopu borbe in izgubil šele je v tretjem kolu. Letošnji državni prvak Elvis SELIMOVIČ je glede na fizične sposobnosti in predhodne rezultate spadal med ožje favorite za sam vrh. Kljub temu, da ni imel svojega dne seje uvrstil v polfinale, kjer je izgubil borbo za tretje mesto in osvojil četrtega. V kategoriji dečkov letnika 1985/ 84 sta nastopila Gorazd GRIČAR in Poldi HERMAN. Tako kot ŠANTEJ v mlajši kategoriji je tudi GRIČAR pokazal precejšen vzpon športne forme. Izgubil je v drugem kolu s tesnim rezultatom 1 : 2. Na drugi polovici tekmovalne liste pa je HERMAN prepričljivo in brez vsakršnih problemov atraktivno premagoval svoje nasprotnike. V četrtem kolu, to je v osmini finala seje pomeril s tekmovalcem iz Murske Sobote, ki je do takrat tudi prepričljivo premagoval svoje nasprotnike. Verjetneje računal, da tudi v tej borbi ne bo imel težjega dela, vendar se je uštel, saj je Poldi že kmalu povedel z 2 : 0. Po atraktivni akciji je dosegel celo točko in rezultat bi moral biti že 4 : 0. Po prekinitvijo nasprotnik, verjetno iz nemoči iz obrata udaril Poldija z odprto dlanjo s polno močjo v glavo. Borba je bila s tem prekinjena, nasprotnik je sicer bil diskvalificiran, vendar tekmovanje je bilo za oba končano. HERMANA so prepeljali v Mursko Soboško bolnišnico na 24 urno opazovanje. V nedeljo je bolnišnico že zapustil. Kljub temu, da so takšne nešportne poteze na karate boriščih zelo redkeje omenjena vredna polne kritike. Franjo GLAVICA JERNEJ ODHAJA NA ŠVEDSKO V dneh od 11. do 13. junija bo v Eslovu na Švedskem Svetovni pokal v karateju za otroke in kadete. Prvih sedem tekmovanj so izvedli v Miškolcu na Madžarskem. Skupna ocena omenjenih tekmovanj je ogromno število nastopajočih iz vseh celih, slaba organizacija ter zelo dragi aranžmaji za vse nastopajoče. Slaba organizacija v Miškolcu ja glavni vzrok, da je omenjeno tekmovanje prestavljeno na Švedsko. Omenjeni svetovni pokal ni uradno tekmovanje, zato se ga v glavnem udeležujejo klubi in ne nacionalne selekcije. Kljub temu, pa je konkurenca zelo močna, saj je na zadnjem nastopilo preko 3000 tekmovalcev iz preko 50 držav vseh celin, med njimi tudi skoraj vsi nosilci medalj iz uradnih evropskih in svetovnih tekmovanj. Iz Slovenije se bo Svetovnega pokala na Švedskem udeležila ekipa karate kluba Stilles iz Sevnice. Na njihovo povabilo bo z njimi v torek 8. junija zvečer odpotoval tudi dijak 3. letnika Ekonomske šole v Trbovljah 17. letni član karate kluba TIKA Trbovlje Jernej SIMERL. Jernej je začel trenirati karate s petimi leti v trboveljskem klubu, in je nosilec rjavega pasu -stopnje 1. KYU. V trboveljskem klubu je aktiven tudi kot pomočnik trenerja. V svoji športni karieri je osvojil 29 medalj na državnih prvenstvih, pokalnih tekmovanjih in mednarodnih turnirjih. Sedemkrat je osvojil naslov državnega ali pokalnega prvaka, in v letu 1997 osvojil 10 medalj na uradnih državnih prvenstvih, kar do sedaj ni uspelo še nobenemu trboveljskemu karateistu. V letu 1996 je osvojil skupno 2. mesto na pokalnih tekmovanjih v okviru Karate zveze Slovenije. Za izjemne športne rezultate mu je Zveza športnih organizacij Trbovlje podelila leta 1994 in 1998 zlato priznanje, ter leta 1999 priznanje za naslov državnega prvaka. Na letošnjem EP v Španiji je v športnih borbah v svoji težnostni kategoriji osvojil odlično 7. mesto, kar je največji uspeh v njegovi tekmovalni karieri. S tem rezultatom tudi opravičuje status športnika perspektivnega razreda, ki ga uradno priznava Olimpijski komite Slovenije. Kljub lepemu uspehu na MEP, Jernej še ni rekel zadnje besede. Prvo priliko ima že na Švedskem. Franjo GLAVICA 3 TfolTUTTL TtliTLr>Ta 3. ROŽNIKA 1999 piše: Peter Motnikar Od nekdaj so Nemci sloveli kot odlični izdelovalci avtomobilov in poleg nekaj znamk, ki prihajajo iz dežele nemške, je na vrhu najbolj prestižnih BMW-jeva znamka. Tudi nam se je ponudila priložnost, da pobliže spoznamo enega izmed njih, ki sliši na ime BMW 316i. Ni kaj, popolnoma smo bili prevzeti nad vsem, kar nam nudi omenjeni model in ko smo se odpravili domov, smo si vsi potihem zaželeli, da bi nekoč tudi mi imeli takšen avto. Sicer pa naj svoje povedo številke in slike... ČAKALNA DOBA, CENA IN OPREMA Maloprodajna cena je (skupaj z davkom in carino) 3.874.430 SIT (brez klimatske naprave), če pa Za model 316i velja, da čakalne dobe praktično ni, vseeno pa je treba počakati kakšen dan, kar pa za kupca, ki se je odločil za takšen avto, kot je BMW 316i, niti ne predstavlja nikakršnega problema, saj se predobro zaveda, da bo za svoje potrpežljivo čakanje dobil tisto in še več, kar je pričakoval. Ena od redkih stvari, s čimer kupci ne bodo zadovoljni, je dejstvo, da ima prtljažni prostor velikost le 310 litrov Armaturna plošča je izdelana do potankosti želite, da vam poleti ne bo vroče, boste morali za avto -.skupaj z avtomatsko klimatsko napravo odšteti 4.155.690 SIT. Od bolj zanimive opreme, ki je vključena v serijsko opremo, je npr. avtomatska klima naprava, kontrola zavianja v ovinkih (CBC), radio BMW RDS s 6 zvočniki, samodejna kontrola regulacije in stabilnosti vozila (ASC+T), itd. Tudi za varnost vozila je izvrstno poskrbljeno, saj v serijski opremi dobite senzor trka, stransko zračno blazino za voznika in sopotnika, zavore ABS, zračna blazina za glavo, za voznika in sopotnika (TS) ter zračno blazino za voznika in sopotnika. Skratka, v teh nekaj trenutkih, ki smo jih preživeli na dnevu odprtih vrat pri Avtohiši Gričar v Zagorju, nas je 316i popolnoma prevzel in verjamemo, daje tudi marsikoga od vas. Če ne ravno ta model pa morebiti kateri od drugih. Vsekakor pa še vedno velja pregovor: "Če BMW-ja imaš, potem nekaj veljaš!" Zasavc in Avtohiša Gričar Zagorje predstavljata MW IM Motor, ki zmore 105 konjskih moči in 200 km/h m mmm mm mmm § ° m Število valjev/ventilov na valj: 4/2 Prostornina motorja: 1596 ccm Moč motorja: 77 kW/105 KM Največja hitrost: 200 km/h Pospešek 0-100 km/h: 12.3 sekunde Poraba goriva: 7.8 1/100 km V TRBOVLJAH BO GASILO KAR 300 GASILCEV! Ponavadi se gasilci na straneh kroničnega pojavljajo le takrat, ko poročamo o kakšnem požaru. Tokrat pa z veseljem napovedujemo dogodek, ki se bo zgodil v okviru prireditev ob občinskem prazniku. Gasilski zavod Trbovlje bo namreč letos organizator 17.Delovno - športnega tekmovanja poklicnih gasilcev Slovenije. Glavni pokrovitelj tekmovanja je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije oziroma Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Občina Trbovlje. Na tekmovanju bo sodelovalo vseh 16 poklicnih gasilskih enot iz vse Slovenije, skupno pa bo sodelovalo preko 300 gasilcev. Tekmovali bodo v gasilski disciplini, kegljanju in namiznem tenisu. Tekmovanje bo v soboto, S.junija s pričetkom ob 9.uri na Stadionu ŠD Rudar v Trbovljah. Pred otvoritvijo tekmovanja bo župan občine Trbovlje predal v uporabo Gasilskemu zavodu Trbovlje novo poveljniško vozilo PV -1 (renault) ter veliko pridobitev - novo gasilsko avtocistemo GVC 24/50 znamke mercedes benz. Vljudno vabljeni! ZASAVSKI FRKER OBA K SODNIKU Hrastnik, 22.5. ob 23.30 uri je B.A. iz Bobna vozil osebni avtomobil znamke Wartburg tourist po regionalni cesti kreda iz smeri Trga Franca Kozarja proti Čečam. Ko je z vozilom pripeljal v neposredno bližino kamnoloma Boben, je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje na mokrem in spolzkem cestišču zapeljal na levo stran ceste, kjer je čelno trčil v jugo, s katerim seje pripeljal in tik ob desnem robu ceste že ustavil P.E: iz Hrastnika. Po trčenju sta oba voznika vozili umaknila s ceste, da bi se pogovorila glede krivde. Ker med njima ni prišlo do soglasja, je B.A. s kraja odšel, ne da bi si z P.E. izmenjal podatkov. Po njegovem odhodu so mimo prišli policisti PO Hrastnik, kateri pa so na kraju našli le P.E. Zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola so mu odredili preizkus alkoholiziranosti, kije pokazal kar 1.87 g/kg alkohola. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje, zoper njega pa podali predlog SP-ju. Prav tako pa so še isto noč izsledili B.A., pri katerem pa so tudi ugotovili, da še sploh nima vozniškega dovoljenja. Tudi zoper njega so podali predlog, na vozilih pa je nastalo za najmanj 90.000 SIT škode. TRČIL IN POBEGNIL Hrastnik, 26.5. ob 23.10 je BJ. iz Ostenka obvestil PO Hrastnik, da mu je neznan voznik poškodoval osebni avtomobil znamke ford es-cort, katerega je imel parkiranega pri gostilni Senica. Policisti so takoj odšli na kraj, kjer so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je prometno nesrečo povzročil voznik peugeota 309 magnum, D.M. iz Hrastnika, kateri je po trčenju s kraja nesreče odpeljal, nato pa na Veličkovi cesti zapeljal s ceste. Tuje vozilo pustil, sam pa odšel peš proti domu, kjer so ga izsledili policisti. Ker je kazal očitne znake alkoholiziranosti, so policisti odredili preizkus, vendar gaje D.M. odklonil. Kljub temu so mu odvzeli vozniško dovoljenje. Zaradi povzročitve prometne nesreče so policisti D.M.-ju izdali plačilni nalog, zaradi pobega s kraja nesreče (zakon predvideva poleg denarne kazni tudi 2 do 5 kazenskih točk) on odklona preizkusa alkoholiziranosti (zakon predvideva prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja) pa so SP-ju podali predlog. Na vozilih je nastalo za najmanj 30.000 SIT škode. IZSILIL PREDNOST Trbovlje, 25.5. seje na Trgu revolucije zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Š.A., zoper katerega je bila podana kazenska ovadba, je izsilil prednost oziroma zaprl pot H.D., vozniku motornega kolesa. Oba udeleženca sta se huje poškodovala. ZASEGLI MOTORJA Trbovlje, 23.5. so policisti dvema mladoletnikoma v Gaberskem zaradi večkratnih kršitev cestno-prometnih predpisov zasegli kolesi z motorjem in zoper njiju podali predlog sodniku za prekrške. ZBIL GA JE TOVORNJAK Zagorje, 19.6. ob 17.10 so bili policisti izZD Zagorje obveščeni, da seje k njim oglasil občan K.R. in povedal, daje imel dan prej prometno nesrečo na Cesti zmage. Policisti so ugotovili, da je voznik tovornega vozila s priklopnikom prehiteval K.R.-ja, kije vozil s kolesom, pri tem pa gaje s cerado oplazil po ramenu, tako daje K.R. padel s kolesom na pločnik. Pri tem je dobil hudo telesno poškodbo in sicer zlom palca na nogi. Zoper voznika tovornega vozila bo podana kazenska ovadba zaradi povzročitve nesreče iz malomarnosti. NEPRILAGOJENA HITROST Zagorje, 20.5. seje zgodila prometna nesreča v Čolniščah. Ugotovljeno je bilo, da je voznik K.V. vozil iz Čolnišč proti Zagorju, pri tem pa zaradi neprilagojene hitrosti v ovinku zapeljal levo pod vozišče, kjer se je po 15-ih metrih vozilo ustavilo. Zoper K.V. bo podan predlog sodniku. ZBILA KOLESARJA Zagorje, 24.5. ob 10.10 seje zgodila prometna nesreča pri tržnici. Voznik kolesa R.S. je vozil po Cesti zmage ter zavijal levo na tržnico, pri tem pa gaje začela prehitevati voznica R. A., kije kolesarja zadela, tako, daje le-ta padel po tleh. Nastala je samo materialna škoda. Aufbiks £ 19.5. so bili policisti Po Hrastnik zaprošeni za intervencijo, ker naj bi prišlo na bencinski črpalki do pretepa. Na kraju so ugotovili, da naj bi P.J. iz Trbovelj v bližini savskega mostu v Hrastniku nepravilno prehiteval L.M.-ja iz Kisovca, ta pa mu je prekršek tudi očital. Med prepirom je P.J. z roko L.M. odrinil od sebe, L.M. pa gaje zato s pestjo udaril po obrazu. Policisti so zoper oba podali predlog SP-ju. £ 29.5. ob enajstih zvečer je policija intervenirala na prireditvenem prostoru na Ulici 1. junija. H.A. je brez povoda udaril M. M.-ja. H.A. so pridržali do iztreznitve. £ 20.5. Sodnik za prekrške v Litiji je zaprosil za intervencijo, ker mladoletniki kričijo in grozijo po pisarni. Policisti so ugotovili, da sta F. J. in T.S. kršila zakon o JRM, nakar soju spet napotili k sodniku za prekrške. Spet se bodo srečali. ^ Istega dne v Šmartnemje Š.H. pripeljal Š.F., kije ilegalno prešel državno mejo. Š.F. je namreč služil vojaški rok v ZRJ. Ko je dobil prekomando na Kosovo, je pobegnil v Sarajevu, kjer je našel civilno obleko, dobil ilegalno prevoz v Ljubljano. Stari švercarji so ga odložili na Igu, kjer je počakal na sorodnika. 21.5. Na žel.postaji v Litiji se pogosto dogaja, da mladoletniki pogosto skačejo po tirih in nastavljajo različne predmete na tire, tako, da obstaja resnična nevarnost, da bo nekoga povozil vlak. £ 22.5. v Litiji ob 19.25 je zaradi fizičnega napada in arogantnega vedenja ter prepirljivosti občan Litiji noč prebil na policiji. lvl?DTli^TLr> 3. ROŽNIKA 1999 39 KRADEJO KOT SRAKE 17.5. in 18.5. slabili v Trbovljah ukradeni dve kolesi. Istega dne ob 7.00 so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec v Kisovcu v obrtni coni razbil več stekel na objektu Europrime, prav tako pa je vstopil v kamp prikolico ob objektu ter odtujil baldahin in plastične stole. Škode je za okoli 250.000 SIT. Prav tako 17.5. okoli 23.45 ure je neznan storilec z okenske police stanovanjskega bloka na Cesti 1 .maja v Hrastniku ukradel GSM aparat, last J. A. Policisti storilca še iščejo. 21.5. je RK. obvestila policijo, da soji ponoči iz avtomobila ukradli avtoradio. 22.6. je D.T. obvestil policiste, da mu je neznani storilec v Golčah iz delovnega stroja odtujil več orodja v vrednosti 100.000 SIT. 23.5. je neznanec vlomil v kiosk na Trgu revolucije in odnesel 5.000 tolarjev. 24.5. je M. N. obvestil policijo, da so mu vlomili v trgovino Sadje in zelenjava na Lokah in mu odnesli 20.000 tolarjev. 25.5. je trboveljsko zdravstveno osebje obvestilo policijo, da je bilo vlomljeno v metadonsko ambulanto. Ugotovili so, daje vlom izvršil mladoletnik, proti kateremu je bila podana kazenska ovadba. 26.5. ob 19.20 je občanka O.A. iz Zagorja poklicala na policijo ter prijavila tatvino otroškega kolesa. Kolo je metalno rdeče barve z napisom Forest. Je srednje velikosti, ima 18 prestav, na njem pa je več nalepk različnih barv. 29.5. je lastnik gostišča Račič prijavil poskus vloma. Neznanec je z vhodnih vrat in treh oken odstranil zaščitne letve, vendar mu jih ni uspelo odpreti. 30.5. je neuspešen poskus vloma prijavil lastnik Palma bara, kjer je neznana oseba z opeko razbila dvojno šipo na vratih, v notranjost pa ji ni uspelo priti. Istega dne je ribiško društvo obvestilo policijo, da je neznanec poskušal priti v bife na ribniku tako, daje poskusil odstraniti polkne z oken. Ni mu uspelo. SINE! HITREJŠI OD VLOMILCA 29.5. ob 01.43 so pri podjetju Sinet zaznali vlom v prostore Cvetličarne Lenarčič na Gabrskem v Trbovljah. Neznanec je vlomil v sanitarne prostore. Hitra intervencija patrulje Sineta, ki je bila na kraju dogodka v samo treh minutah po zaznavi vloma in je tako preprečila, da bi vlomilec imel priložnost karkoli ukrasti. In še enkrat več seje izkazalo, daje Sinet hitrejši od vlomilcev... TUDI OTROKE TEPEJO, MAR NE? Dne 25.5. seje na PO Hrastnik zglasil B.M. in povedal, da je 24.5. okoli 17.ure K.E. iz Hrastnika v Glasbeni šoli udaril njegovo 5-letno hčerko. B.M. je še pojasnil, daje K.E. nameraval udariti svojega vnuka, vendar je le-tega zgrešil, zadel pa njegovo hčerko. Zaradi udarca je B.M. hčerko odpeljal v ZD Hrastnik, od koder pa je bila napotena v bolnico Trbovlje. Policisti bodo (odvisno od stopnje poškodbe) zoper K.E. podali predlog SP-ju ali kazensko ovadbo na ODT. KDO POGREŠA MOBILNI TELEFON? 27.5. ob 11.00 je bil najden na Cesti Borisa Kidriča poškodovan GSM aparat znamke Panasonic. Če ga kdo pogreša, ga dobi na policiji v Zagorju. ZAPUŠČENA VOZILA V Litiji ugotavljajo, daje precej primerov, ko občani, ko vozila zapeljejo v potok, v gozd, v grapo, malo "pošraufajo'' tablice. Policija in občina skupaj s komunalo ugotavljajo lastnike in ko jih najdejo, jih kaznujejo. Zakaj ne bi odpeljali odslužena vozila direktno na odpad? Tako bi se izognili stroškom in sitnostim. RAČUNALNIŠKI ŠKRAT NIKOLI NE POČIVA ^ Pri Zasavcu št. 9 in 10 nam jo je dodobra zagodel računalniški škrat. Tako je prava telefonska številka Zastavljalnice Litijaje 041/ 532-498. V 10. številki pa smo zapisali napačen priimek lastnice trgovine AD šport, katera je Andreja Čoki. Poleg tega smo zapisali, da prodaja rolke, kar ni res, saj prodaja rolerje. Za neljubo napako se vsem opravičujemo! UA a ® KINO HRASTNIK 3.6. - 6.6. GLASBA IZ DRUGE SOBE (ljubezenska drama), čet. ob 20.00, pet. in ned. ob 18.00; 4.6. - 6.6. NOČ ČAROVNIC - 20 LET POZNEJE (grozljivka), pet. in ned. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 6.6. - 7.6. NI KINO PREDSTAVE; 9.6. - 13.6. MAFIJA (komedija), sre. in čet. ob 20.00, pet. in ned. ob 18.00; 11.6. -13.6. LJUBEZEN V STEKLENIČKI (romantična komedija), pet. in ned. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00, 14.6. - 15.6. NI KINO PREDSTAVE; 16.6. MAMIN SINKO (komedija) ob 20.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 5.6. GLASBA IZ DRUGE SOBE (ljubezenska drama) ob 19.00; 12.6. MAFIJA (komedija) ob 19.00 KINO TRBOVLJE 3.6. - 4.6. ZALJUBLJENI SHAKESPEARE (romantična komedija), čet. ob 20.00, pet. ob 17.45; 4.6. - 7.6. SOD SMODNIKA (jugoslovanska drama), pet. in pon. ob 20.00, ned. ob 18.00; 6.6. - 9.6. PRAVDA ZA VSAKO CENO (sodna drama), ned., tor. in sre. ob 20.00, pon. ob 17.45; 8.6. - 10.6. SMRTONOSNO OROŽJE 4 (akcijski), tor. in sre. ob 17.45, čet. ob 17.45 in 20.00; 12.6. -14.6. DOKTOR S SRCEM (komedija) sob., ned. in pon. ob 18.00 in 20.00; 15.6. - 16.6. KVARTOPIRCI (drama), tor. ob 17.45 in in 20.00, sre. ob 18.00; KINO ZAGORJE 3.6. - 6.6. LJUBEZEN V STEKLENIČKI (drama), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 4.6. - 8.6. MAMIN SINKO (komedija), pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 9.6. -13.6. SOD SMODNIKA (jugoslovanska drama), sre., čet., pet. ob 19.00, sob. ob 20.00, ned. ob 18.00; 12.6. -15.6. ŠEST DNI, SEDEM NOČI (pustolovski), sob. in tor. ob 18.00, ned. ob 20.00, pon. ob 19.00; 15.6. FILMSKO GLEDALIŠČE: MAŠČEVANJE ob 18.00; 16.6. ŽIVLJENJE JE LEPO (italijanska drama) ob 19.00; KINO IZLAKE 6.6. MAMIN SINKO (komedija) ob 20.15; 13.6. SOD SMODNIKA (jugoslovanska drama) ob 20.15; POLICIJA PROSI ZA POMOČ Dne 27.5. okoli lO.ureje neznan storilec na parkirišču v Podkraju izkoristil neprevidnost M.D.-ja iz Litije, kije parkiral tovorni avto znamke MAN in nato, ne da bi zaklenil, odšel. V času njegove odsotnosti je namreč predrznež iz kabine ukradel avtoradio. Dne 28.5. ob 15.15 je neznanec z odklenjenega avtomobila hyundai pony, kije bil parkiran v bližini OŠ na Dolu pri Hrastniku, ukradel denarnico z dokumenti in denarjem. Glede na to, daje sta bili obe kraji storjeni podnevi in na kraju, kjer se giblje veliko število ljudi, policisti naprošajo vse morebitne očividce, da svoje ugotovitve sporočijo na PO Hrastnik, tel.: 41-602. 3. ROŽNIKA 1999 m.fi J.J. nflj Z f?4. Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ * in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. ■ | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | * Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ * skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. CICd.o.o. NEPREMIČNINE 1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242 PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ, HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV. VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI. STANOVANJA, PARCELE PRODAM hišo s 4743 m2 zemlje na relaciji Trojane - Učak, informacije: Hrvatin, Zg.Izlake 13, 1411 Izlake V. NAJEM vzamemo garažo v Zagorju, tek: 61-805 PRODAM stanovanje v Trbovljah; 39 m2, balkon, centralna, kabelska. Inf. na tel.: 063/717-034 NAJAMEMO več garaž v Zagorju, tel.: 61-805 AVTOMOBILI, DELI PRODAM subaru leone 1.6 DL, limuzina, letnik 1989, 68.000 km, tel.: 64-260 PRODAM regato 100S 1.6, letnik 1986, bele barve, 145.000 km, reg. do 11/99, cena 120.000 SIT, tel.: 21-661 PRODAM škodo favorit 135 L, bordo rdeče barve, letnik 1991, reg. do marca 2000, cena po dogovoru, tel.: 45-189 PRODAM golf JX 1.3, letnik dec.89, prevoženih 100.000 km, rdeče barve, prvi lastnik, dobro ohranjen, registriran do 5.januarja 2000, cena 600.000, tel.: 28-162 ŽIVALI PODARIM mlade mucke, tel.: 21-878 RAZNO KOMBI PREVOZI oseb 7+1 doma in v tujini, izleti - Italija (Trst), Madžarska (Lenti), Avstrija (Pliberk), inf.natel.: 61-416 UGODNO PRODAM obnovljen računalnik 486 z Win-dows 95, Cd romom, zvočno kartico, novim tiskalnikom Canon BCJ 250 ter še s tiskalnikom Epson 28 igličasti (kot darilo) ter nekaj CD-ji za CD rom. Kličite na 041/790-559 (Darko) ali 61-843 SE BOSTE POROČILI? Sem poklicna fotografinja in pridem fotografirati vašo poroko po vaših željah, če vas zanima, pokličite tel.: 22-419 PRODAM veliko stoječo zmrzovalno skrinjo za 10.000 SIT, dobro ohranjeno. Prodam tudi zelo malo rabljno, takorekoč novo sobno plinsko peč. Kličite popoldan na tel.: 041/806-792 ali pridite osebno na naslov: Milan Kovač, Ribnik 9, Trbovlje PRODAM otroško posteljo (pograd) z jogijem, zibelko in manjšo posteljo, tek: 73-684 PRODAM globinski sesalec bentura speedy, cena po dogovoru, tel.: 27-776 PRODAM otroški voziček "Hauck", rabljen 1 leto, cena: 23.000 SIT, 041/551-257 SE BOSTE POROČILI? Če bi radi, da vas na vaši poroki spremlja poklicna fotografinja in posname vaš najlepši dan na fotografije, pokličite tel.: 22-419 PRODAM aparate za varjenje elektro in C02 vseh vrst, prodam -aparati so novi, Iskra, tel.: 041/536-829 GOSTINCI, POZOR! V najem oddamo igralne aparate; ročne nogomete, pikade, fliperje, video igre, tel.: 63-315 POČITNICE NA OTOKU VIRU ODDAM APARTMAJA ZA 5 OSEB, 20 METROV OD MORJA, POKLIČITE 061/884-040, 061/ 883-822 INŠTRUKCIJE INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717 INŠTRUIRAM angleščino za osnovnošolce, tel.: 64-425 INŠTRUIRAM vse za osnovno šolo, slovenski, angleški in nemški jezik za srednjo šolo ter osnove italijanskegajezika, tel.: 28-391 ŽELITE BOLJŠO OCENO -Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 USPEŠNO inštruiram matematiko, pridem tudi na dom, tel.: 35-361 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 48-332 OSNOVNOŠOLCI! Pomoč pri vseh predmetih, tel.: 041/553-217 PREPISUJEM seminarske in diplomske naloge z osebnim računalnikom - lepo, hitro in brez napak, tel.: 71-323 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMOŠOL-CI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810 INŠTRUIRAM fizike, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101 OSNOVNOŠOLCI pomagam vam pri vseh predmetih. Tel: 061/ 881 - 364. PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 35-379 ali 041/669-297 IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tel.: 35-379 ali 041/669-297 DELO IMATE 2-3 URE PROSTEGA ČASA dnevno za kuvertiranje na domu. Samo resni. Pokličite 040/ 223-772 POŠTENA IN DELOVNA prodajalka s 15 leti delovne prakse išče delo v Zasavju, tel.: 29-821 POTREBUJEMO študentko za delo v "laura baru", tel.: 0609/617-779 REDNO ZAPOSLIMO kvalificirano slaščičarko v Zagotju, tel.: 61-805 V kolikor potrebujete redno zaposlitev z možnostjo napredovanja, pa vas ne moti terensko delo, pokličite 064/ „_________315-431___________, ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.0.0., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735 TESARSTVO HREN vam nudi smrekov opaž l.kvalitete - cena: 660,00 SIT m2, ladijski pod - 1250 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986 VODIM POSLOVNE KNJIGE za samostojne podjetnike po sistemu enostavnega knjigovodstva - kvalitetno, ažurno in po ugodni ceni - Dušanka Železnik, dipl.oec., tel.: 66-049 t J+lUiJb/DLKLl ILLDiG za brezplačni mali oglas | Tekst: ..................... Moj naslov: 3. ROŽNIKA 1999 ŠD Max šport in Avto Kovačič ORGANIZIRATA 3.tradicionalni turistični rally Trbovlje '99, ki bo S.junija s startom ob 12.uri na poligonu AMD Trbovlje na Neži. Ob 13. do 15.ure spretnostna vožnja pri S vei Zagorje in ob 1 b.uri spretnostna vožnja pri DD Trbovlje. Vabljeni voznice in vozniki - prijave sprejemamo uro pred startom. Pogoj za sodelovanje je registrirano vozilo in veljavno vozniško dovoljenje. Vse dodatne informacije dobite na tel.: 29-612. Sokolsko društvo Zagorje ORGANIZIRA 1.Prijateljski gorski kolesarski vzpon na Čemšeniško planino, ki bo S.junija 1999. Vzpon ni tekmovalne narave, udeležba je na lastno odgovornost. Zbirališče je pri plazu Ruardi (žaga Urbanove) ob 9.00. Prijavnine ni, proga je označena. V primeru slabega vremena je vzpon prestavljen za en teden naprej. Vabljeni! ČETRTI POHOD "OD CERKVICE DO CERKVICE" Športno društvo Polšnik vabi vse pohodnike dobre volje, ljubitelje lepe narave na 4. pohod "Od cerkvice do cerkvice", ki bo v nedeljo 13. junija 1999. Start bo ob 9. uri izpred župnišča v Polšniku. Naravo bomo občudovali od Ostreža do Stranskega vrha in na Glinjeku. Pripravili smo nekaj sprememb, zato bo zabavno, pa lačni in žejni tudi ne boste! Ob koncu si boste lahko ogledali, kako bo nastala brunarica! Tega pa res ne smete zamuditi! Torej, 13. junij je dan, ko se vidimo v Polšniku! ŠPORTNO DRUŠTVO POLŠNIK Turistično društvo Radeče VABI na dneve splavarjenja na Savi z naslednjim programom: - 20.6. ob 1 B.uri: Tekmovanje harmonikarjev v Domu kulture, - 21.6. ob 19.uri: Domoznanski večer o splavarjenju v Domu Svobode Zidani most, - 22.6. ob 18.uri: Otvoritev etnološke razstave o delu in življenju splavarjev v gostilni "Pri Rafkotu", - 23.6. ob lO.uri: Prikaz izdelave splava pri Ribiškem domu, - 24.6.: PRIREDITVE NA PREDVEČER DNEVA DRŽAVNOSTI: koncert na splavu ob 21 .uri in kresovanje na Savi ob 23. uri, - 25.6. Otvoritev srednjeveške tržnice ob 12.uri na Starograjski ulici, prihod Valvasorjeve konjenice ob 14.uri, koncert srednjeveške glasbe v cerkvi Sv.Petra ob 15.uri, splavarski krst z botrom ob 16.uri, vožnja s splavom, zabavni večer s skupino Agropop ob 1 S.uri, ognjemet ob 23.uri, - 26.6. ob lO.uri: Ribiški Ex Tempere v Ribiškem domu, - 27.6. ob 10.30 uri: Petrovo žegnanje v župnijski cerkvi Sv.Petra, gledališka predstava na prostem ob 12. in 18.uri. PRIREDITVE BODO OB VSAKEM VREMENU! Občina Trbovlje VAB I na prireditve ob občinskem prazniku Trbovelj: * 4.junij ob 17.30; Predstavitev monografije Relika v Knjižnici Toneta Seliškaija, ob 18.00: Občinska revija odraslih pevskih zborov v DD, * S.junij ob 14.00: Državno prvenstvo v plesih za OŠ v telovadnici OŠ Trbovlje; 17.delovno in športno tekmovanje gasilcev na igrišču Partizan ob 9. uri * 7.junij ob 18.00; Olimpijski tek (več na strani 35). Vabljeni! Občina Litija Podjetniški center VABI na prireditve v mesecu juniju: - 3.6. ob 15.00: Ura pravljic na OŠ Dole; ob 17.00 na OŠ Gabrovka, - 5.6. ob 20.00: Kino predstava: Z roko v roki (am.film) v Kino dvorani Litija; Koncert pevskega zbora upokojencev Litija na gradu Bogenšperk; ob 17.30 Nogometna tekma NK Cockta - Sava v Kresnicah, - 6.6. ob 19.00: Kino predstava: Z roko v roki (am.film) v Kino dvorani Litija; Sveto obhajilo v Veliki Štangi; Srečanje upokojencev in krvodajalcev na gradu Bogenšperk, - 13.6. ob 10.30: Sveta birma v Primskovem; ob 10.00 Tradicionalno romanje v Veliko Štango; Praznik jagod - razstava in prodajajagod, - 15.6. v OŠ Dole: Zaključna slovesnost S.razreda; ob 17.00 Zaključna prireditev S.razredov v Dvorani na Stavbah. Vabljeni! Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Urad za delo Zagorje VABI na prireditve v občini Zagorje za mesec junij: - 3.6. ob 10.00: Republiško tekmovanje posebnih osnovnih šol v rokometu v Športni dvorani Zagorje, - 4.6. ob 18.00: Izbirna tekma ženske kadetske rokometne reprezentance v Športni dovrani Zagorje, - 6.6. ob 18.00: Košarkarska tekma pionirjev med Zagorjem in Laškim v Športni dvorani Zagorje, -12.6. ob 20.00: Koncert skupine Ritmo loco v Športni dvorani Zagorje, -13.6. ob 10.00: Košarkarska tekma pionirjev med Zagorjem in Litijo v Športni dvorani Zagorje, ob 10.00: Žegnanje na Rodežu (obletnice porok). Vabljeni! Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje VABI na razstavo del Ivanke Uršič, ki si jih je možno ogledati do 1 S.junija v času, ko je knjižnica odprta. Vabljeni! Loterija Slovenija VABI dne 30.junija ob 19.30 v galeriji Loterije Slovenije na Trubarjevi 79 v Ljubljani na predstavitev pesniške zbirke Vinka Hrovatiča -Naša pomlad in naša jesen. Vabljeni! KC Delavski dom Zagorje VABI na ogled samostojne razstave Bojana Čokla, ki bo možen do 17.junija in to v času drugih prireditev, za skupine pa po naročilu. Vabljeni! Na podlagi sodelovanja med Evropsko unijo PHARE SME, Skladom za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in Regionalnim centrom za razvoj objavlja Regionalni center za razvoj d.o.o., Zagorje ob Savi (v nadaljevanju: RCR) v sodelovanju z Banko Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove ljubljanske banke RAZPIS za pospeševanje gospodarskega razvoja 1. Predmet razpisa Predmet tega razpisa so sredstva za dodelitev dolgoročnih kreditov v skupni višini 95.000.000,00 SIT. Minimalni kredit je 1.000.000 SIT in maksimalni 3.000.000 SIT za samostojne podjetnike in majhne družbe do 10 zaposlenih ter 10.000.000 SIT za samostojne podjetnike in majhne družbe od 10 do 50 zaposlenih. 2. Pogoji za dodeljevanje • Prosilec lahko vloži vlogo za kredit v višini od najmanj 1.000.000,00 SIT do največ 10.000.000,00 SIT. • Prosilec mora imeti med viri financiranja zagotovljenih najmanj 20% lastnih sredstev. • Obrestna mera znaša TOM + 3% za dobo 3 let, nad 3 leta pa TOM + 3,2%. • Doba vračanja kredita znaša je največ 5 let. • Možen moratorij za vračanje kredita znaša do 1 leta. • Prosilec zavaruje prejeti kredit z nepremičninami in premičninami, ki bodo financirane s tem kreditom, ali drugimi osebnimi zavarovanji. 3. Nameni, za katere se dodeljujejo dolgoročni krediti Koriščenje kredita j e dokumentarno in je možno za: • investiranje v osnovna sredstva (nakup opreme, gradbena dela in nakup objektov) • pridobitev licenc, patentov in franšiz • financiranje obratnega kapitala največ v višini 10% predračunske vrednosti Projekt lahko vključuje proizvodnjo, obrt, storitve in turizem. Koriščenje kredita ni možno za: • primarno kmetijsko proizvodnjo • maloprodajo • promet z nepremičninami • katerokoli dejavnost, kije prepovedana po zakonu • nadomestitev obstoječih kreditov ali • za osebno korist podjetnika. 4. Splošni pogoji za prijavo na razpis Na razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki in majhne gospodarske družbe. Pogoji za gospodarske družbe: • družba ima do 50 zaposlenih • družba mora biti registrirana v Sloveniji in v vsaj 51 % lasti slovenskih državljanov • družba mora biti ustanovljena po 01.01.1990 • družba ima sedež dejavnosti in izvaja investicijo na območju občin Litija, Hrasmik, Trbovlje, Radeče in Zagorje ob Savi. • družba mora imeti poravnane vse obveznosti do države Pogoji za samostojne podjetnike: • podjetnik morabiti slovenski državljan • podjetnik mora imeti poravnane vse obveznosti do države • podjetnik ima sedež dejavnosti in izvaja investicijo na območju občin Litija, Hrastnik, Trbovlje, Radeče inZagoijeobSavi 5. Prednostni kriteriji za dodelitev kredita Prednost pri dodelitvi kredita bodo imel i prosilci: • katerih višina lastnih sredstev med viri financiranja projekta bo višja • katerih projekti bodo: * razvojno naravnani * ekološko naravnani • z boljšo boniteto • katerih investicija predstavlja naložbo v dejavnost, za razvoj katere je izrecno izražen lokalni interes. 6. Vsebina vloge za dodelitev kredita Vsebina vloge za dodelitev kredita je razvidna iz obrazca: Vloga za dodelitev kredita, ki ga lahko prosilci dobijo na naslednjih mestih: • Regionalni center za razvoj d.o.o., Zagorje ob Savi, Cesta zmage 35b • Podjetniški center, Jerebova 8, Litija • Center za razvoj podjetništva, Gabrsko 12, Trbovlje • Občina Hrastnik; Sklad za pospeševanje razvoja podjetništva in malega gospodarstva občine Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 5, Hrastnik Izpolnjene vloge z vso zahtevano dokumentacijo se lahko oddajo na vseh zgoraj naštetih mestih. Stroški obdelave posamezne vloge znašajo 3.000,00 SIT in jih je potrebno poravnati ob predaji izpolnjenega obrazca: Vloga za dodelitev kredita. Obravnavale se bodo le vloge oddane na izvirnih obrazcih. 7. Zavrnitev vloge Vloga se formalno zavrne, v kolikor: • ne vsebuje zahtevane dokumentacije •je neustrezna (ne izpolnjuje splošnih pogojev iz 4. točke tega razpisa) 8. Obdelava vlog Ustrezne in popolne vloge bodo obravnavali pristojni organi RCR in bank enkrat mesečno. Vloge, ki bodo prispele po porabi sredstev, bodo obravnavane v sklopu naslednjega razpisa. RCR bo pisno seznanil prosilca z odločitvijo pristojnih organov v petnajstih dneh po sprejemu odločitve. 9. Ostale informacije Vse ostale informacije v zvezi s tem razpisom dobijo prosilci na vseh mestih, naštetih v točki 6. tega razpisa. Trgovsko podjetje otrošnja ^eokaA/smno/tufOAtina/... d.d. JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM BIFEJA V PODGORICI 1. Predmet ponudbe je BIFE PODGORICA v izmeri 68,7 m2 na lokaciji C.9.avgusta 8, Zagorje - ob samopostrežni trgovini PODGORICA. 2. Namenska raba je nadaljevanje z gostinsko dejavnostjo. 3. Eventuelna vlaganja najemnika pred izvedbo del odobri najemodajalec. 4. Najemna pogodba se najprej sklene za dobo dveh let nato pa se izbranemu najemniku daje možnost za podaljšanje. 5. Na razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. 6. Ponudniki naj svojo ponudbo pošljejo v roku 10 dni po objavi tega razpisa na naslov POTROŠNJA d.d., KIDRIČEVA 1, ZAGORJE s pripisom "PONUDBA ZA NAJEM BIFEJA V PODGORICI - ne odpiraj!" v zapečateni kuverti z navedenim naslovom in imenom oz. firmo ponudnika. 7. V ponudbi naj bo navedena višina najemnine, ki jo nudijo, garancije, ki jih bodo dali najemodajalcu za resnost ponudbe. 8. Vsa potrebna soglasja za uporabo prostorov pridobi na svoje stroške najemnik. 9. Ostali pogoji bodo dogovorjeni z najemno pogodbo. 10. Javno odpiranje ponudb bo 14.6.1999 ob 12h v pisarni vodje komerciale na sedežu družbe. 11. Ta razpis in ponudba ne zavezuje najemodajalca k sklenitvi pogodbe s katerimkoli ponudnikom. 12. Ogled prostorov je možen vsak delavnik po predhodni najavi na tel.: 0601/64-423 g. Tone Beja. Potrošnja d.d. Zagorje T) o iLiVTi d ?vm 20. VELTRAVNA 1999 22.3.-20.4. Poskusite pokazati partnerju, da vam veliko pomeni in da računate nanj v neki zadevi, ki je za vas zelo pomembna. Le glejte, da ne boste šli predaleč, ko boste nekomu odkrivali svoje najbolj skrite misli. Št.: 13. Posezite v dogajanje in poskrbite, da boste imeli zadnjo besedo. Pri nekem dogovoru vel-ja ohraniti mirno kri, čeprav boste odkrili nekaj nenavadnega. Čim več izkušenj boste zbrali, bolj boste znali uživati lastno srečo. Št.: 7. Neprijetnosti bodo pozabljene, ostalo bo samo tisto, kar vas osrečuje in navdušuje. Ne prenaglite se z besedo, še manj z dejanjem, raje pustite času čas, da loči zrnje od plev. Št.: 27. Neki dogo- 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. iC JL 22.6.-23.7. dek bo povzročil s-premem be, ob katerih se bos-te zavedli, da morate povleči —črto in začeti na novo. Ob koncu tedna boste izkusili pravo srečo. Nekdo bo prebudil v vas še nepoznana in globoka čustva. Št.: 15. Nič vam ne more spodleteti, zato se lotite 24.7.-23.8. dela in ga čimprej tudi opravite. Nekdo vam bo govoril o ljubezni, vi pa si boste bolj kot besed želeli dokazov. Ponovno boste dokazali, da ste trdni v svojih odločitvah. Št.: 21. Če ste v neki srčni zadevi negotovi, pustite času čas, da odloči namesto vas. Izgubiti nimate kaj, saj 24.8.-23.9. je sreča zadnje čase na vaši strani. Ponudila se vam bo priložnost, da si polepšate življenje. Št.: 16. /t/ača bodočnost Zapro-e-pa otro£a s&rhmo Z/tza. <{&se,t KastfeZi^ik (Vietnamski) Prvi ali ne, vseh štirinajst, osem deklic in sedem fantkov, ki so se rodili v času od 17.5. do 29.5.1999, bo delalo tudi sive lase! 17.5.1999 Ivica Cepuš, Trg borcev NOB 1, Dol pri Hrastniku - hči Špela Ksenija Fakin, Šuštarjeva kolonija 3, Trbovlje - hči Karmen Kovač 18.5.1999 Anita Kruleč, Potok 13, Nazarje - sin Tomaž Mojca Gajšek, Ostenk 5c, Trbovlje - hči Klara 24.5.1999 Katica Gasparič, Trg revolucije lOa, Trbovlje - hči Nika Zupančič Marija Drolc, Šemnik 9b, Izlake - sin Miha Razpotnik 25.5.1999 Veronika Hauptman. Log 15, Hrastnik - hči Lucija Perko 27.5.1999 Savka Garič, Pot. J.Brinerja 18, Hrastnik - hči Anica 27.5.1999 Mojca Mastnak, Jagnenica 51, Radeče - hči Lidija Fatima Muratovič, 1 .maja 25, Hrastnik - sin Jasmin Bašič Katja Okorn, C. 1 .maja 32, Hrastnik - sin Nik Oblak 28.5.1999 Branka Ivanovič, Trg svobode 22, Trbovlje - sin Kristjan Benda Mojca Golobič Jesenšek, Čeče 30a, Trbovlje - sin Nejc Golobič 29.5.1999 Mateja Župevc, Partizanska 39, Trbovlje - hči Tajda Železnik Cvetje, darila... trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10-12 24.9.-23.10. Iz prijateljstva se bo razvila ljubezen, posledice nekega nepremišljenega dejanja pa bodo osrečujoče. Življenje bo pestro in zanimivo kot že dolgo ne. Nizali boste uspeh za uspehom in želi odobravanja. Št.: 9. Nekaterim boste ustregli, druge boste razjezili, toda poglavitno je, da boste zadovoljni vi in vaši n aj d r a žj i. Priložnosti boste imeli na pretek, časa pa malo manj kot bi si želeli. Št.: 24. Spretno 24.10.-22.11. boste poudarili svoje prednosti in nas-protnikovepo-manjkljivosti, nekdo vas bo občudoval in si želel vaše bližine. Čas je, da si privoščite tisto, kar vas mika. Nesprorazume čim prej pojasnite. Št.: 8. yv , 23.11.-22.12. Ker ste zadovoljni vas malenkosti ne bodo spravile iz tira. Nekdo vas bo občudoval 23.12.-20.1. ‘n hvalil, vi pa boste poskrbeli za srečno nadaljevanje. Previdni bodite, ko bo šlo za denar in kar pogumno na ljubezenskem področju. Št.: 23. _______ Nekomu //J m boste svetel rc vzor, zato boste . morali še pose- bej paziti na fvj1 fivja besede in deja- nja> ^as vas bo 21.1.-19.2. Priganjal k odločitvi, ki ste seji doslej izmikali. Znali boste izbrati tako, da bo vsem ustrezalo. Št.: 14. Dosegli boste veliko in popolno zmago, pri tem pa vas bo podpiral nekdo, ki vam pomeni več, kot ste si pripravljeni priznati. Neka preizkušnja vam bo odskočna deska za boljši jutri. Št.:10. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: CVETO ERMAN TORBA ZA LISTINE POLICIJA SKRBI ZA V PROMETU ORIEN- TALSKO GROBO SUKNO PREDMET, KI NAM OLAJŠUJE DELO TEKOČI RAČUN ZNIŽAN ~ON''G“ TENISKE IGRE CELOTA PRETEKLIH DOGODKOV REDNI VSEUCI- LISKI PROFE- SOR JUGOSLO- VANSKI SAHIST IVKOV NAJNO-VEJSA SMER V UMETNOSTI ZABAVIŠČE S KRAJŠIMI PREDSTAVAMI IN GLASBO VRSTA GODALA ROMAN KONČAR NEUMEN ČLOVEK RITA HAVVVORTH PEKOČA ZAČIMBA TROPSKA RAVAN OTTO NAGEL INDIJSKI POLITIK SASTRI STAREJŠI NAZIV ZA . KROJAČA GONIČ VOLOV JEZUIT IZ SPANSKO-BASKOVSKE RODBINE (FRANC) KONEC POLOTOKA ANTIČNI BEOCAN POTEK DOGODKOV V ENI SMERI MOŠKA FIGURA V OBLIKI STEBRA, ATLAS SREDISCE BOMBAŽ. PODROČJA V SREDNJI INDIJI ZDRAVNIK ZA BOLEZNI ZOB, DENTIST iiiiiiii IZKOPANA JAMA ZA POKOJNIKA MOZOLJA-TA SrovENSKT DRAMATIK (MILAN) KEMIČNI ZNAK ZA NOBELU ATLETSKA DISCIPLINA VOJAŠKA ENOTA IRONIČNI NAZIV ZA NEMŠKE CESARJE ZADRUGAV CARSKI RUSIJI TONE :ORNEi IDIOM, NAREČJE OSEBNI ZAIMEK LESENA POSODA ZA VODO PROSTOR V OZADJU CERKVE, NAMENJEN ZA PEVCE IN ORGLE MESTO V BOSNI ZAJEM ZRAKA V PLJUČA ENOTNI VEKTOR V MATEMATIKI PLOŠČATO PECIVO Z ^ZORCASTC POVRŠINO IN NADEV. ; ROJSTNI KRAJ SIMONA GREGOR- ČIČA PRIPADNIK INDIJAN- SKEGA PLEMENA IROKEZOV OKRAS KEMIJSKI ZNAK ZA LITIJ MAJ KOT ENA RAZSEŽ- NOST, VELIČINA DEŽELA DAROVNICE KIRKE IN MEDEJE SLOVENSKI KNJIŽEV- NIK (ROK) KAKUEI TANAKA SLOVARČEK- slovenski pesnik in dramatik DIALEKT: narečje ODRED: vojaška enota ŠIVAR: starejši naziv za krojača VAFELJ: ploščato pecivo z vzorčasto površino in nadevom PO OVINKIH "Mamica, kaj je huje, če si človek strga hlače ali če si zlomi nogo, ko pade z drevesa?" "Seveda je huje, če si zlomi nogo." "No, potem pa bodi vesela. Jaz sem si namreč strgal hlače." SIROMAK "Tina, si res zapustila zaročenca?" "Seveda. Vedno mi je govoril, da sem njegovo edino bogastvo. Jaz pa se nočem poročiti s siromakom." NEKOČ "Mami, ali se vse pravljice začno s stavkom: Nekoč, v davnih časih, za sedmimi gorami je bilo...?" "Ne, sinko. Pravljice za mamice se začno drugače.’ Imel sem še en sestanek, draga!" MATEMATIČNA Učitelj Janezku zastavi težko matematično vprašanje: "Koliko dobiš, če število 8 delimo na polovico?" "Vodoravno ali navpično?" "Kako to misliš?" "Ja, če jo delimo navpično, dobimo številko 3, če pa vodoravno, pa 0." ...da so zaradi ledenih gmot, ki se raztapljajo najhitreje v osnovi, ledene gore zelo nestabilno uravnotežene: včasih zadostuje samo majhen dotik in že se ledena gmota prevrne -obrne. ...da so leta 1921 v Washingtonu sklenili tako imenovani Dogovor štirih sil, s katerim so se Združene države, Japonska, Francija in Anglija obvezale, da bodo omejile skupno tonažo vojaških mornaric in priznale ter spoštovale posesti v Tihem oceanu. ...da je dobil Karel Martel svoj vzdevek Kladivo po veliki zmagi nad Arabci leta 732 pri Poitiersu. ...da je imelo antično orožje samostrel različne mere. Najmanjšim so rekli "manesche", največjim pa "posta ". ...da po podatkih iz leta 1988 na Zemlji živi več moških kot žensk. Na vsakih 1.000 žensk pride 1.012 moških. ...da je prva, s pisanimi viri potrjena stavka bila leta 1799 v znanem opernem gledališču Covent Gardnu v Londonu, ko so plesalci odklonili nastop v predlaganih oblačilih. Iv.ra"! I 3. ROŽNIKA 1999 NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 2.6. 1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.11/99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Bon v vrednosti 10.000 SIT kluba Imperius 2. Bon v vrednosti 5.000 SIT kluba Imperius 3. Bon v vrednosti 3.000 SIT kluba Imperius Izžrebanci nagradne križanke 9/'99 (nagrade prispeva klub Imperius Izlake); 1. : Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: PETER DOMADENIK, Cesta 20.julija 6, Zagorje 2. : Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: GREGOR KERIN, Ulica prvoborcev 16, Zagorje 3. : Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: TEA DERNOVŠEK, Opekarna 17, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 7.6.1999 do 16.6. 1999 od 10.00 do 13.00 ure. dnevni bar-nočni klub Sp. Izlake 9, Izlake, telefon 0601-71-161 NA POČITNICE Z IMPERIUSOM GREDO... PATRIK BANDUR, KOLENOV GRABEN 3, RADEČE - počitnice v Španiji PETRA KOZLEVČAR, €.9 AVGUSTA 37, ZAGORJE - počitnice v Dubrovniku PATRICIJA ZAKONJŠEK, ČEČE 66, HRASTNIK - počitnice na Bledu Pravilni odgovor se glasi DREAM-LAND IMPERIUS. Pravočasno smo prejeli 52 pravilnih odgovorov in 3 nepravilne. Srečnim izžrebancem želimo prijetne počitnice... in seveda ne pozabite poslati razglednice!! TRBOVLJE Četrtek, 3.6. in 10.6.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorje ve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Petek, 4.6. in 11.6.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sobota, 5.6. in 12.6.1999 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko Popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer °b radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Nedelja, 6.6. in 13.6.1999 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel ^•30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ponedeljek, 7.6. in 14.6.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Torek, 8.6. in 15.6.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sreda, 9.6. in 16.6.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 Ponedeljek, 7.6. in 14.6.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN. 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI. 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 6:30 ADRENALIN ZA VSAK DAN, 16:55 EPP, 17:00 C-TRAK, PONOVITEV SOBOTNE ODDAJE 19:00IZSTARESKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 ZADETEK V POLNO,21:00 BREZ ŠMINKE, 21:30 EPP, 21:35 RESNICA O VINU, 22:10 ZASAVJE DANES(P), 22:25 EPP, 22:30 FILM : VIDEOSTRANI Torek, 8.6. in 15.6.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 VIDEOTOP/NAJ VIDEO, 17:00 ZADETEK V POLNO, ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P), 17:30 ZA PIKO VEČ, 17:55 EPP. 18:00 RISANKA, 19:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:15 SLOVENSKE ZVEZDE, 21:45 ZASAVJE DANES (P),22:00EPP,22:00 "ZADETEKV POLNO; ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P)", VIDEOSTRANI Sreda, 9.6. in 16.6.1999 VIDEOSTRANI, 10:00 DOBRO JUTRO-DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 14:30 VIDEO TOP/ NAJ VIDEO, 15:00 DOBROJUTRO-DOBERDAN, 16:00 KUL-T-URA, 16:55 EPP, 17:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 19:00IZSTARESKRINJE : PESEM DOMAČA. 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:20 ZLATI ZVOKI, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00 EPP, 22:05 GALERIJA PORTRETOV VČASU IN PROSTORU, VIDEOSTRANI Četrtek, 3.6. in 10.6.1999 VIDEOSTRANI, 10:00 DOBROJUTRO-DOBERDAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (P), 16:00 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:45 VIDEOSPOTI, 17:00 ZLATI ZVOKI. 18:25 EPP, 18:30 BINGO BONGO - OTROŠKI KVIZ, 19:00 ODDAJA ZLTV 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 AKTUALNO, 21:10 EPP, 21:15 BREZ ŠMINKE, 21:45 ZASAVJE DANES(P). 22:05 EPP, 22:15 VIDEOBOOM 40, VIDEOSTRANI Petek, 4.6. in 11.6.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 16:00 "AKTUALNO;", 16:25 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, 16:50 EPP, 17:00 ODDAJA ZLTV- LOKA TV, 17:30 BINGO BONGO-KVIZ (P), 18:00 EPP, 18:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 18:30 KUHAJMO SKUPAJ, 19:00 PESEM DOMAČE, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP. 20:30 VIDEOBOOM 40, LESTVICA SLOV. ZABAV. GLASBE. 21:25 EPP, 21:30 BREZ ŠMINKE, 22:00 ZASAVJE DANES (P), 22:15 EPP, 22:20 "RESNICA O VINU; DOKUMENTARNA ODDAJA", VIDEOSTRANI Sobota, 5.6. in 12.6.1999 VIDEOSTRANI, 10:00 C-TRAK, 12:00 ČESTITKE, 12:30PESEMDOMAČA, 13:00 KUHAJMO SKUPAJ, 13:30 EPP, 13:35 ODDAJA ZLTV, 14:05 AKTUALNO, 14:30 EPP, 15:00 BREZ ŠMINKE, 15:25 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:10 ODDAJA ZLTV, 16:40 ZADETEK V POLNO -PONOVITEV ŠPORTNE ODDAJE, 17:00 EPP, 17:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 VIDEOSPOTI 1ZARHIVATV CENTER, 18:00 ZAPIKO VEČ, IZOBRAŽ.ODD., 18:30 RISANKA, 19:30 PESEM DOMAČA - IZ ARHIVA, 20:00 VIDEOSTRANI Nedelja, 6.6. in 13.6.1999 12:00 ČESTITKE, 12:30 KUHAJMO SKUPAJ /P/, 13:00 VIDEO TOP/NAJ VIDEO, 13:45 EPP, 14:00ZLATI ZVOKI, 15:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 16:55EPP, 17:00 FILM, 18:50 EPP, 19:00 RESNICA O VINU, 19:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA - ARHIV, 20:00 VIDEOBOOM 40.VIDEOSTRANI 3. ROŽNIKA 1999 I J.jJr.fif V LITIJI SO NAPOVEDALI KOLESARSKI VZPON NA GEOSS. TUDI S PLAKATI. PA GA NI BILO. JIM NISO DOVOLILI CESTE ZAPRETI. PREPOZNA VLOGA. (“Jaz bom zrihtal v dveh dnehl"... nekateri Imajo le kar udbovske manire, HORUUKI) Pazi, Veliki brat te gleda! (TUDI, KO GREŠ NA DOPUST - HORUKI) Človeka posili gluteralni orgazem, ko mu ob nenehnem pranju možganov z „afero„ Vič -Holmec furt na furt gonijo eno in isto štorijo, ki postaja, če že ne tragikomična, pa stoinše kakprocentčezmero patetična!! Vemo! bila je vojna. In! če je vojna je vojna za vse!! In nič drugače!! In kdor se teh pravil ne drži, mu tudi bela zastava ne pomaga ... Nacionalka in komercialka nam pa do nezavesti prikazujeta eninisti video posnetek nekega dogodka, ki niti ni nujno, daje posnet na omenjenem mejnem prehodu in, ki sploh ne dokazuje ničesar -razen tega, da od nas zahteva, daji moramo verjeti. To paje zame vse prej kot dovolj. Kot da, obsedeni z preteklostjo, v tej deželi in v teh časih nimamo bolj pametnega dela ... ... dokler se vrh ne strese, nimamo spodaj kaj pobirati ... Oj! ... Župan in poslanec v državnem zboru, ki ni vreden, da se na tem mestu omenja njegovo ime (dovolj je samo, da povemo, daje Dolenjec ... ) je torej izjavil, da so se vojaki takratne teritorialne na Medvedjeku „martinčkal’„... Tako?? Po njegovem smo ležali v hladni senčici, grickali suho slam’co, jugoarmija je pa lepo narahlo, če se ji je ravno zahotelo, sekala po nas ... mi pa kljub temu zmagamo ...V. Imam pa zanj delegatsko vprašanje: „Kje pa ste Vi bili takrat, tovariš, pardon, gospod župan!!?? ... danes smo ... jojmene, jojmene, tudi jutri bomo!! ... Oj! ... Kaj je to „ socialna razlika,,?? Nekdo ima vilo na moju, drugi pa vile (že) v rokah ... ... do globoke misli se moro človek povzpeti ...Oj! ONI so nam VČERAJ obljubljali drugo ŠVICO, MI pa DANES zato ŠVIGAMO ...Oj! ... Poročila ... po vremenski, posebna obvestila Prisluhnem ... frajerje ukradel avto, oni je pridelal luknjo v glavo, spet tretjega so našli razkosanega v Savi, Ljubljanici, trije sredi belega dne oropajo banko, ta je slučajno skočil iz balkona, menjalnice padajo kot domine, oni je izginil v Rusiji, okostnjak najden na mravljišču, neznanci posilili žensko v parku ... ma, jebeš Evropo! Ljudje!, mi smo ja že v Ameriki... ... ceste so suhe in normalno prevozne ... Oj! ... Slovenski prašičjerejci nameravajo zaradi svinjskega odnosa države do lastnih svinj, pred njenimi dvermi sklicati vseslovenski svinjski protestni shod. Nanj so povabili tudi svoje svinje, kar paje povezano s previsokimi stroški transporta le-teh. Zato jim vroče predlagam, da po nastali svinjski manjko stopijo kar v vlado ali parlament... garantiram jim, prašičjerejcem nareč, da bodo začudeni nad raznolikostjo in kakovostjo svinjskih sort, ki se pasejo pri teh koritih ... ... jutri bo v Celovcu s'menj, tja gor ga bom peljala ...Oj! ... Spoštovani kolega na desni strani tega norega lista, tako vneto podpisuje svoje umotvore z lastnim imenom in priimkom, kot bi se bal zanje, ali pa je nanje tako silno ponosen ... ali pa se boji, da se ne bi njegovi pomešali s kakšnimi, ki tudi domujejo na isti strani... ...tam na belem polju, črne so sledi, če jih znal razbrati, mnogo Izve! stvari ...0|l ... V Trbovljah so ob 1. Juniju, občinskem prazniku, navkljub odklonilnemu odnosu Države do zasavskih premogovnikov, uvedli še tretjo izmeno, med knapi bolj znano kot „Nohtšiht „ ... pa še prav fino smo se imeli na tem dritlni!! Da bi nam bil še na veke vsak dan tako radosten ... ... imeli smo zlate čase. Čas smo zapravili vsi ... zlato pa le nekateri ... 0|1 ... Vsake malo boljše cajtenge že pišejo o vseh mogočih in nemogočih podrobnostih iz tako zelo „strogo zaupnega,, Gričarjevega poročila ... LOTO, LEVSTIK, VOLILNI SISTEM, GRIČARJEVO POROČILO,»NIČBOLJE« Aprila je bilo v zasavskih občinah prijavljenih brezposelnih: TRBOVLJE 1670, LITIJA 1221, ZAGORJE 1144 IN HRASTNIK 758 (Igor Gošte) Okrožno tožilstvo v Ljubljani je proti Vinku Levstiku, nekdanjemu domobrancu, vložilo obtožbo zaradi kaznivega dejanja, vojnega hudodelstva. Med vojno naj bi namreč ubil ujetega partizana. Prav. Če je očitano dejanje storil, naj se mu sodi. A za boga, naj se začne končno soditi tudi tistim, ki so po vojni pobili na deset tisoče ljudi in jih brez sodnih procesov, ustreljene, pretepene pometali v brezna, tankovske jarke itd. (kar je vojno hudodelstvo). Nekaj teh množičnih grobov je tudi na področju Zasavja. Če ne verjamete, preberite knjigo Temna stran meseca ali pretresljivo knjigo Ušli so smrti (tri zgodbe rešencev iz brezna) ali vprašajte redke še živeče priče množičnih pobojev. (Igor Gošte) Če ima celo predsednik vlade dr. Janez Drnovšek odločitve Ustavnega sodišča za »rezervne variante«, kot npr.tisto, ki govori o volilnem sistemu, potem ni čudno, da kot ugotavljajo pisci znamenite Majniške deklaracije deset let pozneje, tonemo v vse bolj nepravno državo. Predvsem Drnovšek, ki ima eno najvišjih političnih in državnih pozicij, bi moral spoštovati prav vse odločitve US, tudi tisto, ki govori o dvokrožnem večinskem sistemu. Takoj. Brezpogojno. Ne pa, da javno izreče, da bo omenjeni volilni sistem in s tem odločitev US spoštoval potem, če ali ko parlamentarne stranke ne bodo naklonjene njegovemu predlogu in predlogu LDS o kombiniranemu volilnemu sistemu (t.i.nemškemu). (Igor Gošte) Gričarjevo kriminalistično komisijo so ustanovili zato, da razišče nepravilnosti v ministrstvu za notranje zadeve (afera Vič-Holmec, prisluhi opozicijskim strankam in novinarjem,...). Ko je komisija zaupano nalogo vzela resno, za nekatere očitno preveč, ugotovila in odkrila vpletenost državnega vrha v nečedne posle, so kar naenkrat novinarji največjega slovenskega dnevnika (kot po naročilu) začeli pisati, daje omenjena komisija do svojih ugotovitev prišla na nedovoljen (neustaven) način. In ustanovili bodo novo, ki ne bo nič odkrila. In vse bo spet lepo. K.. .c, pa še taka država. P.S.; Če vas zanima, si Gričarjevo poročilo preberite v MAG-u. (Igor Gošte) V DELOVI RUBRIKI HVALNICA NOROSTI SEM IZPOD PERESA ODLIČNE NOVINARKE POLONE MALOVRH PREBRAL NEKAJ DOBRIH PREDLOGOV ZA NOVO IME TRBOVELJ (TUBOLJE, JOŠBOLJE...). DODAJAM ŠE EN PREDLOG. NIČ (več) BOLJE. (Igor Gošte) 'medtem pa preiskovalna komisija še kar preiskuje ... za zaprtimi vrati ... priče smo zgodovinskim spremembam pri vladajoči stranki ... razlike pa ni opaziti ...Ojl... Zdaj, ko je že čoravi spregledal, s kakšno finto so predsednik Republike Slovenije, gospod Milan Kučan Hrvatom šenkali trd in nov vrh, se nam bo lahko odslej po tem, v večno polarno ujmo ujetem vrhu, samo še kislo kolcalo ... toda ... iz zanesljivih virov smo izvedeli, da so se veleštovani i uvaženi presednik Republike Hrvatske, Franco Tudman sveto zaobljubili, da ne bodo odšli prej v onostranstvo, preden ne spulijo našemu Milanu svete gore, pardon, svete Gere ... ... MILANI, pomagaj prosim, svojemu narodu, saj samo Tl TO lahko ... Ojl ... ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, <±d. /o Celje - skladišče D-Per 6/1999 banka zas 5000006898, Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke COBISS s I PRVI RAČUN BANKE ZASAVJE 1 za mladoletne / o jo. hoja priložnost. izkoristijo! 'Hanka Zasavje - d korak tudi z mladimi