Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za Inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se * Ljubljani. Uredništvo in uprava je t Ljubljani v Kolodvorski oi. št. 1. Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št 14.194. Kmetijska dbeužba — zadruga Potrebna reorganizacija Kmetijske družbe. — Stvarni razlogi za organizacijo. — Pomemben govor ministra Puclja Četrtek 29. decembra preteklega leta bo ostal za Kmetijsko družbo zgodovinski dan. Te-iga dne so namreč delegati družbe na izrednem 'občnem zboru sklenili, da se družba primerno jpotrebam časa izpremeni v zadrugo, da bomo tem lažje ustrezali potrebam nove dobe. Kakor pa so že govorniki sami na občnem zboru poudarjali, je reorganizacija bolj pravnega značaja, ki ne izpreminja posebno bistva družbe, ampak njen dosedanji delokrog samo izpolnjuje. Zborovanje Dvorana Delavske zbornice, kjer so delegati zborovali, je bila nabito polna. Zborovanje se je vršilo v najlepšem miru in redu strogo po pravilih. Predsednik g. Detela je otvoril zborovanje nekaj po 11. uri. Po kratkem pozdravu je ugotovil sklepčnost izrednega občnega zbora, ker se je zborovanja udeležilo od 323 upravičencev 245 delegatov, torej nadpolovična večina, ki pa mora sklepati z dvetretjinsko večino. Nato je predstavil zborovalcem g. notarja Kuharja, ki je bil pozvan, da kontrolira uradni akt. V svojem nadaljnem govoru je opisal na kratko dosedanjo lepo zgodovino Kmetijske družbe in njene zasluge za razvoj in napredek kmetijstva v Sloveniji. Danes pa je potrebno, da se družba prilagodi novim razmeram, ki zahtevajo pred vsem organizacijo trga za izvoz. To nalogo pa najlažje izvede zadruga, ki bo mnogo gibčnejša v svojem poslovanju kakor pa družba v dosedanji obliki. Glede članstva pa bo ostalo vse pri starem — vsi dosedanji člani namreč lahko postanejo člani zadruge, samo če plačajo delež v znesku 10 dinarjev, za katere jamčijo z dvakratnim zneskom. Po govoru g. predsednika je prečital tajnik družbe g. Kafol udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pa brzojavki ministru za kmetijstvo gosp. Demetroviču in banu gosp. dr. Marušiču. Vse brzojavke je zbor sprejel z velikim odobravanjem. Nato je povzel besedo podpredsednik družbe g. Lovro Petovar, ki je v kratkem, a jedrnatem govcru utemeljeval razpust dosedanje družbe in njeno preosnovo v zadrugo. Med drugim je rekel: »V javnosti je bil današnji zbor že dovolj pripravljen. Slišali smo imnenje »za«, pa tudi »proti«. Toda nikjer nismo brali stvarnega razloga proti razpustu družbe in proti njeni preosnovi v zadrugo, pač pa so se oglašali v javnosti ljudje, ki so pisali proti preosnovi družbe iz drugih, nestvarnih, večinoma le iz političnih razlogov. Če pa bo družba preosuovana v zadrugo, bo iz nje izginila ti- sta nesrečna politika, ki je družbi že toliko škodovala, da se bo res enkrat lahko pričelo resno gospodarsko delo. Proti razpustu družbe in proti njeni preosnovi je nato govoril g. Demšar iz Železnikov. Toda tudi ta govornik ni mogel povedati nič stvarnega proti razpustu družbe, ampak je našteval na dolgo in široko samo stara očitanja na naslov prejšnjih družbinih odborov, ki so bili pa v javnosti že neštetokrat ovrženi. Veliko priznanja pa je žel govornik za svoje besede, ko je rekel, da kmetu najbolj škoduje kmetska razcepljenost in nesloga. Ta nesloga pa se bo po njegovem mnenju nadaljevala tudi v zadrugi, zato pa preosnova v zadrugo ni potrebna, tem manj, ker se baje pripravlja nov zadružni zakon. Bolj potrebita kot zadruga bi bila po njegovem mnenju Kmetijska zbornica. Precej dolgi govor g. Demšarja je izzval med poslušalci precej nevolje in zato je predlagal g. Tome, naj se govornikom omeji čas za govore samo na 5 minut. Veliko večjo pozornost kot govor g. Demšarja pa je izzvala pri poslušalcih izjava gosp. Steblovnika iz Šmartna ob Paki, kjer pravi med drugim, da smatra on in njegovi somišljeniki vse sklepe zadnjega občnega zbora za neveljavne, potem pa predlaga, naj ostane družba taka kakršna je, dokler ne dobe slovenski kmetje svojega zastopstva v novi Kmetijski zbornici. Delegat g. Čeme predlaga, naj ostane tudi po preosnovi družbe premoženje podružnic last le-teh. Delati bo treba tako, da bo družba enkrat lahko zborovala v svojih prostorih, ne pa kot gost v tujih. Govor ministra Puclja Burno pozdravljen je nato začel govoriti g. minister Ivan Pucelj. Rekel je: »Življenje j® kakor reka, ki neprestano izpreminja svojo sliko. Če fotografirate reko dopoldne, potem pa pustite aparat nedotaknjen do popoldne in . reko popoldne zopet fotografirate, boste dobili dve popolnoma različni sliki. Prav-tako se izpreminjajo slike tudi v življenju. Stara Kmetijska družba je vršila svojo nalogo nad vse lepo in častno. Slika današnjega gospodarskega življenja pa je popolnoma drugačna kot je bila poprej in s tem dejstvom mora računati tudi Kmetijska družba, ki se mo»a prilagoditi novim razmeram. Če bi družba tudi še danes skrbela samo za tehnični napredek kmetijstva, kot je doslej, bi ne bila več na višku svoje naloge, ampak bi to pomenilo samo času neprimerno trmoglavost. Mi pa moramo z duhom časa naprej. ! Mi moramo družbo reorganizirati. Tehnični i pouk in strokovna predavanja so sicer jako ko* j ristne stvari, n današnje razmere pa je to pre« malo. Danes nam je bolj kot kedaj potrebna organizacija prodaje kmetijskih pridelkov iu vnovčevalnica. Danes pravijo tudi zadrugarji, da ni dovolj kmetu samo denar pobirati in g* organizirati, ampak kmetu je treba denar do« našati. To pa je mogoče le z organizacijo prodaje njegovih pridelkov. Današnje gospodarstvo v Evropi temelji na kontingentih za uvoz in izvoz. Ta način gospo« darstva bo trajal po mnenju strokovnjakov najmanj še 5, mogoče tudi še 10 let. Če pa je vsa trgovina v Evropi organizirana na tej podlagi, moramo ž njo računati tudi mi. Mi vidimo že danes v trgovini z Avstrijo, kaj pomenijo kontingenti za nas. Mi vemo, kako silno so padle cene pri nas, ko še nismo imeli organiziranega izvoza. Ko pa smo začeli nam dovoljeni kontingent za izvoz živine smo-treno izkoriščati, so se čene takoj- dvig« mile in dvignile bi se bile še bolj, če bi bili mi organizirani kot zadruga. Strokovnjaki v Nemčiji in v Italiji se danes močno bavijo z vprašanjem, ali naj se odločijo za pridelovanje žita ali pa za rejo živine. Eni kot drugi so mnenja, da Italija in Nemčija ne bosta mogli rediti dovolj živine, če se vržeta na žito, ali pa obratno. Za nas je to važno vedeti, ker prihajata te dve deželi v prvi vrsti v poštev za naš izvoz. Karkoli pa bosta ti dve državi uvažali, bo vse- določeno po kontingentih. Take kontingente pa lahko prevzamejo ali posamezniki ali pa zadruge. Jaz ne vidim nobene potrebe, da bi morali ravno posamezniki zaslužiti pri vagonu blaga po 10.000 dinarjev, pa8 pa bi bilo za naše gospodarstvo silno potrebno, da zaslužijo ta denar zadruge. Naši nasprotniki trde, da nam bo zadruga škodovala. Jaz pa vprašam: Če so zadruge tako škodljive, zakaj se je potem tudi Katoliško ti* skovno društvo izpremenilo v zadrugo? Kje je tukaj logika, kje je pamet? Naglasiti pa moram še to: Z nameravano preosnovo Kmetijske družbe se družbi nič ne jemlje, ampak se samo daje! Družba bo samo pridobila in zato pozivam in vabim vse, tudi nasprotnike, naj ne stoje križem rok ob strani, ampak naj pridejo tja, kjer se dela k Glasovanje. Pred glasovanjem je stavil delegat Ažmaa še sledeči predlog: »Izredni občni zbor Kmetijske družbe vi Ljubljani dne 29. decembra 1932 pooblašča gospode Otona Detelo, Iva Sancina, Lovra Peto« varja, dr. Spiller-Muysa in Malana Mravljeta, da sestavijo zaključni račun in bilanco družbe ter. izroče premoženje družbe z aktivi in pasivi novo« ustanovljeni zadrugi: Kmetijska družba v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo ■ sedežem v Ljubljani, ali pod slično tvrdko, ter da podpišejo potrebne listine in izjave za vpis lastninske pravice pri družbenih zemljiščih na ime nove zadruge, ki prevzame vse premoženje družbe.« Ta predlog je bil soglasno sprejet, nakar ise je prešlo k poimenskemu glasovanju. Glasovalo je po ugotovitvi g. predsednika Detele 248 delegatov. »Za« je glasovalo 188 delegatov, torej znatno več kakor je bilo potrebno, »a« pa je glasovalo tudi še nad 30 odbornikov. >Proti« je glasovalo 46 delegatov, nekaj pa se jih je glasovanja vzdržalo. S tem je bil sklep, da se Kmetijska družba preosnuje v zadrugo, i ogromno večino sprejet. Nova zadruga. Takoj po glasovanju so se delegati večinoma razšli, ostali pa so v dvorani še odborniki, ki so 6e takoj odločili za organizacijo zadruge. Po pravilih nove zadruge, ki jih je prečital g. narodni poslanec Mravlje, obsega delokrog zadruge vso državo, predvsem pa Dravsko banovino. Člani nove zadruge postanejo lahko vsi dosedanji člani družbe, če plačajo 10 dinarjev, novi člani pa tedaj, če jih sprejme glavni odbor. Nova zadruga pristopa kot članica k »Zvezi slovenskih zadrug«. Novi odbor zadruge. Nato je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik: Detela Oton, veleposestnik, Preddvor-Kranj. Podpredsednika: Petovar Lovro, veleposestnik, Ivanjkovci, Sanoin Ivo, načelnik kmet. oddelka v p. v Ljubljani. Člani izvršilnega odbora: Ivan Grad, Beričevo; Ivan Ažman, posestnik in župan, Hraše-Lesce; Fran Hočevar, Ker so olbjavili nekateri časopisi nepravilne podatke o sprejemu starih in novih članov k novo ustanovljeni zadrugi, podajamo naslednje pojasnilo: V,si dosedanji stari člani Kmetijske družbe • lahko postanejo člani zadruge, ako vplačajo 10 Din kot delež in podpišejo pristopnico. — Nanovo pristopli člani pa morajo vplačati pristopnino v znesku 30 Din in poleg tega kot delež 10 Din. Sprejem zadnjih mora potrditi glavni odbor Kmetijske družbe. » Načelništva kmetijskih podružnic se naprošajo, da Čim preje zberejo predvsem naročnino za list »Kmetovalec« za leto 1933 v znesku 25 Din in jo pošljejo s prejetimi položnicami in seznami Kmetijski družbi v Ljubljani. 100.000 dinarjev za brezposelne Nj. Vel. kralj je poklonil delavskemu strokovnemu savezu 100.000 Din za podporo brezposelnih. * Zamenjava 10- in lOOOdinarskih novčanic Finančni minister je izdal odlok, po katerem se umaknejo iz prometa bankovci po 10 dinarjev druge stalne izdaje in sedanji bankovci po 1000 Din stalne izdaje z datumom 30. novembra 1920. Te novčanice se bodo zamenjale za druge v roku treh let. * Ali ni škoda denarja? 'Ameriški proračun za naslednje leto odmerja 43% vseh izdatkov za vojaške namene; 15 miljonov bodo uporabili za gradnjo letal, 43 pa za gradnjo novih vojnih ladij. Skoro polovico vsega proračuna je torej namenjenega za vojno, kaj pravi k temu ameriško ljudstvo in posestnik, Struge-Dobrepolje; Ivan Pipan, posestnik, Vižmarje-Št. Vid n. Lj.; Pestotnik, ži-vinozdravnik, Ljubljana; Stanko Lenarčič, Nova vas pri Rakeku, širši odbor: Martin Bajuk, Bo-žjakovo-Metlika; Bučar Lavoslav, Kostanjevica; Gorečan Franc, Višnja vas-Vojnik; Florjan Gaj-šek, Zusem-Loka pri Zusmu; Anton Kersnik, veleposestnik, Brdo-Lukovica; Albin Koman, narodni poslanec, Vižmarje-Št. Vid n. Lj.; Alojziij Kolenc, učitelj in posestnik, Zagorje ob Savi; Štefan Kuhar, posestnik, mlin., Puconci; Franc Mastnak, Dramlje; inž. Franjo Mikuž, Beltinci; Milan Mrovlje, nar. poslanec, Ljubljana; Josip Matko, Gotna vas-Novo mesto; Josiip Omladič, Polče-Braslovče; Ivan Pucelj, minister, Velike Lašče; Josip Prijatelj, posestnik, Tržišče-Mokro-nog; Ferdinand Roš, Hrastnik; Jožo Rautar, ži-vinozdravnik, Kamnik; dr. Spiller-Muys, agrarni komisar v p., Ljubljana; Terčelj Stanko, posestnik, Sv. Jurij ob Pesnici; Ivan Urek, narodni poslanec, Globoko-Brežice; Anton Zdolšek, Ho-tunje-Ponikva ob j. ž.; Jakob Žemljic, narodni poslanec, Radenci-Radgona; inž. Franjo Paher-nik, Vuhred. — Nadzorni odbor: Načelnik: Andrej Zmavc, vinarski nadzornik, Maribor; pod-načelnik: Anton Meden, posestnik, Begunje pri Cerknici; člani: Valentin Babnik, posestnik, Št. Vid n. Lj.; Ivan Hodnik, Srednja vas v Bohinju; Ivan Rus, posestnik, Grosuplje; Josip Verbič, posestnik, Vrhnika 7; Josip Matijan, posestnik, Vižmarje. Ta sestava odbora daje vsa jamstva, da bo tudi nova zadruga le nadaljevala delo prejšnje Kmetijske družbe. Prva številka »Kmetovalca« od 15. januarja 1933 se bo doposlala brezplačno vsem dosedanjim članom, zato je ni treba vračati. Vse na-dalnje številke se pa pošljejo samo onim naročnikom, ki so vplačali naročnino za leto 1933. Tudi na poslane sezname, ne da bi se istočasno nakazala naročnina, se družba ne more ozirati. Vplačilo deležev^ Prvi številki »Kmetovalca« z dne 15. januarja 1933. se bodo priložile pristopnice in položnice v namen vplačila zadružne članarine, oziroma deležev po 10 Din, in vsled tega, da ne bo zmešnjav pri nakazilu naročnine za »Kmetovalca« in pri zadružnih deležih, je nakazovati ta vplačila strogo ločeno. — Zadružni deleži se plačajo enkrat za vselej. Kmetijska družba v Ljubljani. tisti, ki jim je pri srcu mir sveta, je postranskega pomena. Na drugi strani pa vidimo, da je v Ameriki nad 6 miljonov brezposelnih, in gotovo bi bilo pametnejše, da bi se tem revežem kakorkoli pomagalo s tem ogromnim denarjem. Cpe2scz?£Io 1 Zveza jugoslovanskih hranilnic nam je poslala naslednje opozorilo: »Ker se med občinstvom širijo popolnoma neosnovane vesti, da bodo vlagatelji denarnih zavodov izgubili do 40% svojih vlog, ugotavljamo, da so take tatarske vesti brez vsake podlage in utegnejo izvirati iz napačnega tolmačenja zakona o zaščiti kmetov, katerim se bo baje dolg odpisal, ako so plačevali 40% ali morda celo višje obresti od svojih dolgov. V naši banovini pa tako visokih obresti ni plačeval noben kmet in tudi, ko Ibi jih bil, se to vlagateljev prav nič ne tiče. Ti naj ohranijo mirno kri, ker bodo dobili vse svoje vloge z obrestmi vred nazaj. Treba bo pač malo potrpljenja, ker se posojila ne dajo kar čez noč izterjati. Rešena uganka Takih ugank se nam zlasti zadnja leta pojavlja ob vsakem koraku življenja. Med njimi so tudi take, ki so dalekosežnega pomena, zamo-tne pa tako, da se jih marsikdo v svoji komod-nostt raje izogiba ali pa jih iz drugih nagibov pušča ob strani. Ena teh ugank je nerešeno vprašanje, kdo je tipičen (povprečni) kmet in kakšne so njegove vitalne življenske potrebe. Medtem ko si ga eden predstavlja v obliki mogočnega vaškega magnata, ga gleda drug kot notoričnega pijanca, tretji nepoboljšljivega zapravljivca, četrti zakrknjenega, škodoželjnega, častihlepnega skopuha itd. Vsak ga navadno slika v pozi, v kateri ima v danih okoliščinah opravka s kmetom. Tako ima n. pr. gostilničar opraviti s postopači, lenuhi in zapravljivci, advokat s škodo-željneži in častihlepneži, sodnik poleg tega tudi s skopuhi in bahači, trgovec pa z imovitimi mogotci. Nikdo od teh in še veliko drugih pa morda niti ne ve, da povprečen kmet le zelo poredko stopa med ostali svet. Vsak teden je le v cerkvi, komaj mesečno pri kakem obrtniku, v mestu pa jih polovico ne vidimo po cela leta. Seveda so gotove izjeme okoliških kmetov (ki pa se niti primerjati ne morejo z razmerami, v katerih živi povprečen kmet), nadalje kmetov s postranskimi zaslužki in prebivalci v bližini sedežev industrijskih ali drugih podjetij, katera dajejo družinam neposrednih zaslužkov, ali pa nudijo vsaj priliko za ugodnejše vnovče-vanje svojih pridelkov. Ako se tu pa tam pojavi tudi kak premožen kmet, ki živi morda tudi izključno od kmetije (a je teh jako malo), še ne smemo misliti, da je zato bogata tudi sosedna domačija. Če je z nadčloveškim garanjem, pritrgovanjem in vzorno štednjo grabilo skupaj celo vrsto poko-lenj, potem je razumljivo, da — ako gre vse po sreči — na taki domačiji mora nastati večje ali manjše bogastvo. Ni pa učenjaka, kateri bi si upal prevzeti našo povprečno kmetijo in v današnjih razmerah mogel govoriti o kakem obogatenju. Zato bi bilo vsem tistim, ki sanjajo o lepih šansah povprečnega kmetovalca, priporočati, naj vendar poizkusijo s kmetijstvom praktično pokazati na dosežene uspehe. Zato mu bomo vsi iz srca hvaležni in kljub prirojenemu konserva-tizmu ga bomo navdušeno posnemali ter mu v vsem z navdušenjem sledili. Dokler se ne reši zgornje vprašanje — vse dotlej je delo naših politikov, gospodarstvenikov, sociologov in kulturonoscev na naši vasj le dvomljive vrednosti. Tine. * Živinske kužne bolezni prenehale V tem tednu so končali uradni pregledi glede živinskih kužnih bolezni, zlasti slinavke, ki se je pojavila v Ljubljani in njeni okolici. Svoječasno izdana naredba, ki je prepovedovala živinske sejme, je s tem ukinjena ter se bodo odslej v Ljubljani sami kot tudi v vseh sosednjih okrajih zopet mogli vršiti redni živinski sejmi. * Članom Kmetijske Matice vljudno sporočamo, da je začela ta teden uprava Kmetijske Matice razpošiljati letošnje knjige. Vsi, ki so knjige naročili, prejmejo iste najpozneje prihodnji teden. — Ker je tiskanih nekoliko izvodov več, kakor je bilo priglašenih članov, sprejema uprava Kmetijske Matice naknadne prijave, toda samo dotlej, dokler traja zaloga. — O knjigah samih spregovorimo ob-{ širneje v prihodnji številki. ©pc^orff© čla.w2©ni Kme!i/s&e ž-7 Hladina Za izobrazbo kmetske mladine Prosvetno-organizatorični tečaji »Zvez© kmet-skih fantov in deklet«, / Mlada kmeteko-delavska generacija si je v svojem organiziranem pokretu nadela nalogo, da s svojim delom duhovno in gospodarsko dvigne našo slovensko vas in jo osamosvoji od slehernega jerobstva. V spoznanju, da j? to mogoče doseči le s smotrenim prosvetnim in stroko vno-gospodarskim ter gospodinjskim delom, se za to delo kmetska mladima skrbno pripravlja in vzgaja 3 tem, da se organizira v »društvih kmetskih fantov in deklet«, kjer ji je za to vzgojo dana možnost in prilika. Nešteta visoko aktivna društva širom Slovenije pričajo, da je mlada kmetsko-delavska generacija zdrava ter da dobro razume nalogo, ki si jo je kmetsko-de-iavsko gibanje nadelo. V sodelovanju s šolano inteligenco, ki vidi v tem gibanju in delu splošno narodno korist, ustvarja ta mladina neprecenljive vrednote kmetsko-delavskemu stanu in vobče vsemu slovenskemu narodu. Kmetsko-delavski mladini da osnovna šola le osnovne pojme in pogoj za nadaljnjo izobrazbo, toda za resnično življenje je vse to premalo. Po osnovni šoli znata fant in dekle pisati, brati, računati, v ostalem pa sta prepuščena sama sebi. S takim znanjem se potem lotita kmetovanja, gospodinjstva v kmetski hiši, vzgoje svojih otrok in se tudi udejstvujeta v javnem življenju. Vse to delo pa je za današnji čas prešibko, zakaj za dobro delo je treba biti dobro in skrbno pripravljen in vzgojen. Le trdna vzgoja in pripravljenost sta jamstvo, da bo moglo kmetsko-delavsko ljudstvo samostojno premišljevati o sebi in svojih življenjskih interesih, samostojno odločati o socijalnih, kulturnih in političnih vprašanjih. Tega znanja in vzgoje pa je treba pridobiti, seznaniti se z javnim življenjem, utrditi se v duševni razsodnosti. V ta namen prireja >Zveza kmetskih fantov in deklet« prosvetno-orgamizatorične tečaje. Doslej erta se vršila dva taka tečaja: prvi od 1. do 7. decembra 1930, hi je bil šele začetek tovrstne izobrazbe in vzgoje kmetsko-delavske mladine, drugi pa od 23. februarja do 1. marca 1931, ki je pa že dokazal tako po številu ude-Ježencev in sami svoji vrednosti svoj preveliki pomen. Skupno se je na prvem in drugem tečaju izobraževalo nad sto fantov iz vseh krajev naše domovine. Ti fantje so potem šli na svoje domove, kjer s tako izobrazbo oboroženi vršijo ogromno delo ter stoje v tem delu kot neomah-ljivi kulturni in socijalno-politioni pionirji našega podeželja. V takih tečajih je globoko začrtana smer prosvetnega in kulturnega udejstvovanja nase »Zveze kmetskih fantov in deklet«; so pa obenem najjačje sredstvo za dosego cilja, ki si ga stavlja mlado kmetsko-delavsko gibanje. Po prvih uspehih, ki so bili doseženi s prvima tečajema za fante, je stopila »Zveza« krepko naprej, zavedajoča se, da je isto vprašanje nič manj važno tudi za dekleta iz slovenskega podeželja. Prvi dekliški tečaj. Z veliko skrbnostjo in neumornostjo je pričela »Zveza« pripravljati 1. tečaj za dekleta. In dober sad so obrodile te predpriprave: 40 deklet je prihitelo na tečaj. V torek, 3. t. m. se je vršila v prostorih humanistične gimnazije v Ljubljani otvoritev tečaja. Poleg tečajnic se je otvoritve udeležilo častno število zastopnikov raznih organizacij, pred- stavnikov oblasti ter mnogo prijateljev in sodelavcev kmetsko-delavskega gibanja. S pozdravnim nagovorom gostom in dobrodošlico vsem tovarišicam tečajnicam, je otvoril tečaj predsednik »Zveze« tov. Ivan Kronovgek, imenoma pozdravil zastopnika baitske uprave g. inž. Zidanška, zastopnika prosvetnega oddelka g. škulja, zastopnika »Zveze slov zadrug« tov. Šifrerja in Rožeta, zastopnika »Zveze kulturnih društev g. dr. Jož« Mihelaka, zastopnika »Kmetijske družbe« tov. F. Kalola, zastopnika »Kmetijske Matice« in akademskega agrarnega kluba »Njive« tov. Stanko Tomšiča, zastopnika J. N. A. D. »Jadrana« tov. France Gerželja, zastopnike tiska, vse predavatelje in prijatelje. V svojem govoru je zlasti povdarjal s koliko požrtvovalnostjo je »Zveza« ta tečaj organizirala ter naročal dekletom, naj skrbno slede predavanjem iou tečaju siploh, da bodo čim bolj bogate na zina-nju odšle na svoje domove in v svoje vasi, kjer naj vsestransko širijo pridobljeno znanje. Prav-tako pa se je tov. predsednik iskreno zahvalil vsem, ki so kakorkoli s podporo in delom po-mogli do uresničenja tečaja. V imenu banske uprave je želel dekleto:-i in »Zvezi« najlepših uspehov g. inž. Zidanšek, v imenu prosvetnega oddelka pa g. Štrekelj. Zatem je tajnik »Zveze« tov. Vlado Kreft prikazal ves načrt tečaja, iz katerega posnemamo naslednji rarjpored predavanj: Načrt predavanj Sreda 4. januarja: od 8—10: Mleko in mlečni izdelki, ref. Pavlica; — od 10—11: Žena v javnem življenju, dr. Novak; Ogled tiskarne »Merkur«; — od 2—3: Kaj je kmetski pokret, pred. KronovSek; od 3—4: Gojenje sobnih in vrtnih cvetlic, nadz. Štrekelj; od 4—5: O dolžnosti tajnika, taj. Kreft. — Četrtek 5. januarja: od 8—9: Žena v javnem življenju, dr. Novak; — od 9—10: Dolžnosti predsednika, preds. KronovSek; Ogled mest. klavnice; — od 2—3: Gojenje in uporaba zelenjave, nadz. Štrekelj; — od 3—4: Gojenje zelenjave pozimi, nadz. Štrekelj; — od 4—5: Ženske bolezni, dr. Konvalinkova; od 5—6: O lepem vedenju, preds. Kronovšek. — Petek 6. januarja: od 9—10: Dožnosti tajnika, tajnik Kreft; — od 10—11: Dopisovanje, urednik F. Gerželj; Ogled muzeja; — od 2—3: O denarstvu, tov. Gomišček; — od 3—4: O trgovini, tov. Gomišček. — Sobota 7. januarja: od 8—9: Kmetska žena in kultura, urednik F. Gerželj; — od 9—10: Govedoreja, ing. Jelačin; — od 10—12: Domača obrt, ravnatelj Račič; — od 2—3: Pravni položaj žene, tov. Schauer; — od 3—5: Naprava sadnih sokov, nadz. Štrekelj; — od 5—6: Dolžnosti knjižničarja, tov. J. Škrabar. — Nedelja 8. januarja: od 9—10: Dolžnosti blagajnika, tovariš Kreft; — od 10—11: O tisku in knjigi, tovariš S. Tomšič; — od 11—12: Zadružništvo, rev. Eožet. — Ponedeljek 9. januarja: od 8—9: Prašičereja, ing. Wenko; — od 9—10: Perutninarstvo, ing. Wenko; od 10—11: Dolžnosti predsednika, preds. Kronovšek; Ogled tovarne »Pekatete«; — od 2—3: Konserviranje sadja in povrtnin, tajnik Kafol; — od 3—4: Pomen zadružništva v gospodinjstvu, rev. Rožet; — od 4—6: Nega in vzgoja otroka, dr. Konvalinkova. — Torek 10. januarja: od 8—9: priprava jedil; od 9—10: Priprava jedil z ozirom na domačo potrošnjo, ravnateljica g. Zemljanova; — od 10—11: Konserviranje sadja in povrtnin, tajnik Kafol; — od 11—12: Pomen zadružništva v gospodinjstvu, rev. Rožet; — od 2—3: Pravni položaj žene, dr. Maček; — od 3—4: Kako vzgojo in izobrazbo nudijo d. k. f. d., preds. Kronovšek; — od 4—5: Higijena kmetskega doma, dr. Petrič. — V 3 večerih obisk drame, opere in kina. * Vsem dekletom želimo, da se kar najboljše počutijo v Ljubljani, zlasti pa, da na tečaju čimbolj obogate svoje znanje, ki ga bodo gotovo ■vedele prav in plodonosno naložiti kot lepo prosvetno in kulturno glavnico vsega naroda. Iz društvenega življenja Seja Celjskega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet se vrši na praznik sv. Treh kraljev, 6. jan. 1933, ob 9. uri dopoldne v Celjskem domu z običajnim dnevnim redom. — Prosimo vse tovariše odbornike in zastopnike naših društev, da se seje gotovo udeležijo. — Odbor. Orla vas. Naše »Društvo kmetskih fantov in deklet« priredi v najkrajšem času velezanimivo narodno igro »Razbojnik Guzaj«, ki je vzeta iz resničnega življenja. Datum prireditve bomo pravočasno sporočili. Sv. Jurij ob ščavnici. Skozi vse leto smo se le redkokdaj oglasili. Lahko bi nam rekli, da spimo »spanje pravičnega«. Toda ni tako. V oktobru smo priredili opereto »Petkov. Tone«, ki nam je prav dobro uspela. Stare igral-« ske moči so prav dobro podale svoje vloge. Tudi novinci niso zaostali. Popolno priznanje za to delo zasluži tov, Karel Korošec, ki je vodil režijo. Po končanem poljskem delu se je zopet lepo. poživel tamburaški zbor. Pridobil je novih moči, novih članov. Toda premalo je to. Skozi leta od ustanovitve je društvo aktivno napredovalo. V, minulem letu pa je precej zaostalo. Vzrok temu? Izgubili smo vodilne moči, de-» loma k vojakom, deloma za boljšim zaslužkom. In zraven vsega tega naša ožja inteligenca nam le navidezno naklonjena, uvidevajoč, da ne premakne naše trdne volje, nam je začela kazati hrbet. Ostali smo sami. Toda kljub vsem nedo-statkom in izpodrivanju kmečko-delavske ideje, se hočemo kot priprosti kmečki fantje in dekleta sedaj v novem letu boriti, da bomo brez ovir dobro započeto delo lahko nadaljevali. Pred vsem nam je društvena soba sedaj ponovno vrnjena, da lahko nemoteno delujemo. Tone Markovič. Pomemben sestanek delegatov »Kmetijske družbe« Po občnem zboru »Kmetijske družbe« se je vršil v dvorani restavracije »Pri levu« lep sestanek, ki so se ga udeležili večinoma vsi delegati. Dvorana je bila nabito polna; pravo kmet-sko razpoloženje je vladalo med prisotnimi. Sestanka se je udeležil tudi minister Ivan Pucelj in več narodnih poslancev. Poročali pa so na sestanku: nar. poslanec Ivan Urek o vprašanju razdolžitve kmetov, ki je zlasti povdarjal velik pomen znižanja obrestne mere; nar. poslanec Lovro Petovar je poročal o delu Narodne skupščine ter o predstoječem novem volilnem zakonu, zakonu o občinah in društvenem zakonu; minister Ivan Pucelj pa je jedrnato razpravljal o našem gospodarstvu ter prikazal zdrav načrt naše gospodarske in carinske politike, ki mora nastopiti v naši državi, da bomo vzdržali težke čase in prebrodili krizo. Vsem kmetijskim bralnim itd. društvom oz. odrom sporočamo, da sta izšli pred kratkim dve novi slovenski igri, ki sta zelo primerni za podeželske odre in sicer: veseloigra »Voda«, ki jo igrajo tudi v Narodnem gledališču v Ljubljani —< igra iz sodobnega kmetiškega življenja, polna humorja, ki bo gotovo žela obilo uspeha na vsakem odru — in žaloigra iz slovenskega kmetiškega življenja »Vrnitev«, povojna drama, ki odkriva težko usodo družine, v katero jo je pahnila vojna. Obe knjigi se naročata pri: Joža Vombergar, Ljubljana VII., Celovška c. 14. — Društvo, ki naroči oz. kupi določeno število izvodov (veliki odri 6, ostali 4), je prosto vsake avtorske takse. Mogoče ste tudi vi med tistimi, ki smo Vam zaupali ter Vam pošiljali Kmetski list brez presledka skozi celo I. 1932 v trdui veri in prepričanju, da se boste sami zavedli svoje dolžnosti in pravočasno poravnali naročnino, pa tega iz bogve kakega razloga nista storili. Uprava upošteva, da Vam dela naročnina, klub temu, da je nizka, resnične težave; vendar najvljudneje prosi, da Vas ne bo treba radi 30 Din še po enkrat opominjati, da poravnate zaostanek, ki ga dolgujete na naročnini, če tekom meseca januarja. jKmetska mladina in politika na vasi Danes se ukvarjajo s politiko zdravi, gluhi, slepi, hromi, pametni in ne vem še kakšni ljudje. Eni in drugi vidijo v njej dober kruh in zaslužek. Čudna stvar je politika: upravlja državo, sklepa pogodbe, premešča uradništvo, strmoglav-lja vlado, diktira volitve itd. Posebno ob času volilne borbe lahko spoznaš vse njene muhe. Shodi, zborovanja, sestanki in govori, vse bije boj za zmago katerekoli politične stranke. Po posameznih državah, kakor so Nemčija, Avstrija, Bolgarija, je borba krvava in precejšnje število mrtvih pade radi politične strasti. Nekoč sem celo čital, da je učenec osnovne šole zabodel svojega tovariša, ker sta bila nasprotnega političnega mišljenja. Ce se dobro spominjam, se je slučaj dogodil v Sloveniji. Res je, da je politična strast nekaj hudega in težko ozdravljivega. Tudi Slovenci spadamo med one, ki prav radi politizirajo. Preteklo politično življenje je v jasni luči pokazalo politično nezrelost. Številne skrinjice ob volitvah so bile za to zadosten dokaz. Še velike države, kakor Anglija in Nemčija se niso mogle meriti z nami — v številu skrinjic. Pri vsaki politični borbi je bil kmet najbolj izpostavljen vsem gonjam političnih strank. K njemu so prihajale z najrazličnejšimi obljubami, ki jih potem večina ni izpolnila, ker jih tudi navadno ni mogla. Sestojanuarski kraljev manifest je v Jugoslaviji napravil zaenkrat konec neznosnemu političnemu položaju. Gotovo pa je, da se bomo po času povrnili v politično življenje, ki bo omogočilo v neki meri zopetno udejstvovanje strank. Radi tega je potrebno, da se že danes napiše par besed o tej bodočnosti — z ozirom na mladino. Mladina je steber države. Ona se sicer uči od svojih prednikov, vendar prinaša vedno novih misli in idej. Kmetska mladina še do najbližje preteklosti v javnem življenju ni mnogo sodelovala. Tudi sedaj je še njeno udejstvovanje malopomembno, ker ima polno ovir, ki ji onemogočujejo hitrejši ' 1 ___________ - •«"(■«< i*' ' 1 r- Janko Furlan: Kmet (Nadaljevanje) Premoč zlatega in papirnatega denarja se občuti zlasti na trgu, kjer nima kmet pri nastavljanju cen svojim produktom prav nobene besede. Organiziran jo ima v zelo skromni meri, neorganiziran pa nobene. Cene žitu n. pr. nastavljajo velike svetovne borze, ki kupujejo in prodajajo žito iz bogatih žitorodnih krajev (Kanada, Argentina, Severna Amerika, Indija). Tukaj odločajo o ceni oni, ki niso žita niti videli, kaj še pridelovali. Posledic te kupčije ne občuti le naš kmet, ampak prav tako tudi ameriški iarmeT; saj se je njegov v kmetijstvu investirani kapital že pred svetovno gospodarsko krizo (leta 1929) obrestoval le po 2%. Da je bil tako daleč izigran, je poVsem razumljivo, ker namen kapitalističnih podjetij je vedno in povsod en in isti: uvrednotenje blaga s čim večjim prirastkom — dobičkom. In prav Amerika predstavlja tempel kapitalistične > kulture«, ki je zadala največje udarce baš poljedelstvu. Mehanizacija obdelovanja, uspehi z umetnim gnojenjem, specializacija itd. kar vse je terjala od kapitalizma zasanjana gospodarska prosperiteta (prospevanje), so pognale poljedelstvo v masno produkcijo, ki ni po 1.1929, ko se je pričela splošna gospodarska kriza, našla kupovanja sposobnega trga. Samo v Kanadi je površje s pšenico obsejane zemlje po-rastlo v dobrih 15 letih (do 1. 1929) od 11 milijonov na 25 milijonov njiv. Tehnika je izpodri- polet, ali vendar je že nekaj znakov, ki kažejo, da se prebuja. Zeli sodelovati pri rešitvah vprašanj kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. Ostanimo pri zadnjem. Naša tragična politična preteklost ji mora služiti za primer. Budno mora paziti na vas in tudi ponovno preprečiti, da bi vanjo zašla stara politična borba, radi katere so vaščani živeli v prepirih, sporih in sovraštvu. Osamosvojiti se mora in ne sme dopustiti, da bi zanjo drugi mislili in jo vodili po napačnih potih. Sama misli in sama zaključuj 1 S stalnim izobraževanjem in s samovzgojo boš to dosegla 1 Za tebe mora veljati načelo: Kmetske glasove bo dobil le oni, ki je že s svojo preteklostjo dokazal, da so mu prvenstvene potrebe kmeta, šele potem poslanske dnevnice! Kreft Vlado. Pianinka čaj Bahovec olajša in preprečuje nadloge staranja, ker daje žilam prožnost, razredča kri preprečuje poapnenje žil, pospešuje cir? 'tacijo krvi in ohrani do visoke starosti nezmanjšano delovno sposobnost. — Zavitek Din 20 — \ apotekah- Pobožne želje Italija je majhna po svojem površinskem obsegu, prebivalstva pa ima nad 40 milijonov. Razumljiva je zato njena politika po pridobivanju na površini, kajti ljudje bi radi kruha in zemlje. Nekoliko si Italija pomaga s kolonijami, ki jih ima v Severni Afriki. Izgleda pa, da je tudi s tem malo pomagano, kajti zadnje čase povdarja italijansko časopisje potrebo kolonijal-ne ekspanzije (razširjenja), ki bi prinesla Italiji novih kolonij. Zanimivo pa je to, da bi bila Italija pripravljena opustiti to kolonijalno politiko, če ji Francija pusti svobodne roke drugod, kjer je Italija mnogo bolj zainteresirana, pri čemer misli pred vsem na Balkan in Srednjo Evropo. Res, pobožne želje. nila vprežno živino in število konj in mul je padlo od 21 fin pol milijona na 12 milijonov. Posledica je bila krčenje na pridelovanju krme in radi težav v vnovčenju pridelkov je rentabilnost padla na ničlo. Kanada ima le okrog 10 milijonov ljudi in lahko krije 40% celotne svetovne potrebe na žitu. Njen letni pridelek je namreč okrog 120 milijonov stotov pšeničnega zrnja. Pa pomislite, kake dobičke so pred svetovno gospodarsko krizo želi borzni špekulanti. Zato smo kruh tudi drago plačevali. Kmet je torej povsod izigran in bo to vse dotlej, dokler ne stopi v tempel spoznanja, da mora iskati pomoč le v svojih vrstah. Razrvan je gospodarsko in zato tudi moralno. Pravimo »zato«, ker morala potuje vzporedno z gospodarstvom. Saj je znano dejstvo, da sta dve legli nemorale: eno je preveliko izobilje — bogastvo, drugo pomanjkanje — siromaštvo. Zato si tudi moramo biti na jasnem, da so tako običajne pridige moralistov — in teh je žalibog preveč —■ prst v vodo ali bolje ironija, kakor jo slika veliki Cankar v svoji »Krpanovi kobili«: »Krava je dobrega srca, a nema mleka.« Tako radi se znašamo samo nad preprostim svetom, nad njegovimi razvadami in nepotrebnimi potrebami, a nikoli ne potipljemo sami sebe in se vprašamo, če je pri nas vse v redu. Ali pa, da bi skušali izluščiti vzroke temu zlu in razvozljati pojav od one strani, ki je za resnično lečenje nujno potrebna. Zato s© tudi čudimo, če naša sicer dobra svarila in priporočila, kakor »Varčuj, bodi skromen, več proizvajaj« itd. izzvenijo neuspešno, Na Japonskem imajo fašiste Zadnji veliki boji Japoncev s Kitajci v Mandžuriji, ki jo hočejo Japonci brezpogojno podrediti svojemu gospodarskemu in političnemu vplivu, so določeno pokazali imperialistične želje in težnje. Zato nas dosti ne preseneča, ko beremo, da se je te dni osnovala na Japonskem fašistična stranka pod imenom »Nacijonalna liga«, torej tudi nacijonalisti. Voditelj stranke je, piši in beri, Ibaron Arači. Pišejo tudi, da se stranka opira predvsem na male trgovce in obrtnike ter baje tudi na kmetsko ljudstvo, česar pa ni mogoče verjeti. XI. dražba kož divjadi se vrši dne 25. januarja 1933 v prostorih velesejma v Ljubljani. Blago se sprejema v komisijo že sedaj. S poši-ljatvijo kož naj nikdo ne odlaša do zadnjega, ker je v korist stvari same, da »Divja koža« čimpre-je ve, s koliko in kakšnim blagom bo za dražbo založena. Komur poslovni red »Divje kože« ni znan, naj ga takoj zahteva. »Divja koža« je lov-sko-prodajna organizacija, ki dela edinole v dobrobit našega lovstva. Lovci, poslužite se za vnovčenje svojega pridelka edinole te svoje prodajne organizacije. — »Divja koža«, Ljubljana, velesejem. TEDENSKI KOLEDAR 8. januarja, nedelja: Severin. 9. januarja, ponedeljek: Julijan. 10. januarja, torek: Pavel. 11. januarja, sreda: Iligin. 12. januarja, četrtek: Ernest. 13. januarja, petek: Veronika. 14. januarja, sobota: Feliks. SEJMI 9. januarja: Šmarje pri Jelšah, Nova cerkev. 10. januarja: Trnovo, Žerovnica, Krka, Zalog, Dolnja Lendava. 11. januarja: Planina. 12. januarja: Lutomer, Turnišče. 14. januarja: Sv. Filip v Veračah. i—hm n■! lil imhii iiiihmii mm m m Vsak zaveden kmet je naročnik KMETIJSKE MATICE. ker pogubne razvade zavzemajo vedno večji obseg in pobeljena stavba razpada. Seveda je lažje predpisovati, kakšno naj bi ljudstvo bilo, kakor pa karati, zakaj tako ni ali pa delati, da tako bo. Ali ni že zgolj dejstvo, da uzremo vse mogoče slabosti najprej ali celo samo v nižji plasti naroda— v kmetu in delavcu — zadosten d>PetoviaDrava« in »Ibar«, da zadovolji kadilce nižjih vrst cigaret in jim nudi večjo izbiro. Cigarete »Ibar» se prodajajo po štiri za dinar, cigarete >Drava« pa po pet za dinar. Razen teh novih cigaret pride v promet tudi savski tobak in sicer omot 10 gramov po prodajni ceni 1-50 Din. Nesreče na morju. Kitajski parnik »Sinfutaj« je na vožnji iz Pekova v Pingfo zadel na čeri in se potopil. 35 mož posadke je utonilo, 17 mornarjev pa so rešili. — Pri vhodu v neko ameriško luko je trčil motorni čoln, na katerem je bilo 32 delavcev, z nekim parnikom. Čoln se je prevrnil in potopil, 21 delavcev so rešili, vsi ostali pa so utonili. Bankovci v klavirju. V Tomažovu je dala rodbina nekega industrijca uglasiti klavir. Ugla-ševalec je dolgo pregledoval instrument in ni mogel odkriti, čemu tako čudno doni. Slednjič je pretaknil vse kotičke in našel pod strunami šope bankovcev treh držav: stare Avstro-ogrske, cesarske Nemčije in carske Rusije. Prvih je bilo za 70.000 kron, drugih za 100.000 mark, tretjih pa za 70.000 rubljev. Seveda je danes ves ta denar brez vrednosti, dočim bi se dal še pred dvajsetimi leti vnovčiti. V Tokiu, glavnem mestu Japonske, je v kratkem času že tretjič prišlo do velike požarne katastrofe. Zadnji požar je upepelil nad 100 hiš. Umetno srce. Ameriškemu zdravniku Hy-manu se je posrečilo senzacionalno odkritje. Skonstruiral je napravo, ki zbudi srce k življenju tudi potem, ko je že več ur počivalo brez utripanja. Aparatura sestoji v bistvu iz fine žice, ki jo porinejo v srčno mišico, nakar se zveze z električno strujo. Srčna mišica jame potem polagoma zopet delovati. Zdravnik je napravil doslej nad 2000 uspešnih poskusov na živalih. Slič-ne poskuse so napravili nedavno tudi v Budimpešti in so tudi dobro uspeli. Brata je ustrelil. Iz Jaroslavova na Češkem poročajo, da se je ondotnim policijskim oblastim javil jurist Emil Rosenberg. Izpovedal je, da je z revolverjem ustrelil lastnega brata Henrika, in sicer zategadelj, ker je bil brat iz uma ter se je izdajal za prestolonaslednika Rudolfa, s čimer je delal družini veliko sramoto. Huda zima v Mali Aziji. Po vesteh vlada po vsej Mali Aziji strašna zima. V Ankari je temperatura padla na minus 24 stopinj. Na ruski meji pa je tudi že več ljudi zmrznilo. Skrajna meja za tovore. Glede na dejstvo, da lahko povzroči nad 75 kg težko breme hude telesne poškodbe, so nekatere države določile skrajno dopustno težo, ki jo sme človek vzeti na svoja pleča. Zdaj se je k temu vprašanju oglasilo tudi mednarodno društvo transportnih delavcev in mlinskih težakov z zahtevo, da se maksimira skrajna meja za tovore na 80 kg. Najdenčkova sreča. Poljski kmetič Katuczin-ski je našel pred kratkim v razoru na svoji njivi sveženj otroških cunj in srečko, ki je bila z buciko pripeta k srajčki. Hotel je že šaro zagnati na sosedovo njivo, a se je premislil ter jo je pobral in nesel domov. Povedali so mu, da je za svoje odsotnosti dobil prirastek v podobi otročička, ki ga je neznana oseiba pustila v njegovi hiši. Mož in žena sta sedla k mizi ter začela ugibati, kaj bi storila z najdenčkom. Slednjič se je žena odločila, da obdrži otroka pri hiši. Nekaj dni pozneje je prišel v hišo blagoslov. Srečka, ki je bila priložena svežnju otroške obleke, je zadela dobitek v zesku 150.000 dinarjev, ki bodo pač zadoščali, da dorase dete v ugodnih razmerah. Rusi iu Japonci so sklenili petrolejski dogovor, {»o katerem bo Japonska kupila letno 300.000 ton ruskega petroleja. Razstavo štedljivosti so otvorili v Parizu. Namen te razstave je, da pouči obiskovalce, kako se da vsaka reč do skrajnosti izrabiti. V Romuniji so odkrili široko komunistično vohunsko organizacijo, kjer so imele ženske vo-liuiike glavno vlogo. Kitajsko-japonska vojna? Poročajo, da vlada med Kitajsko in Japonsko zelo napeto razmerje ter da je pričakovati ponovno vojno. Kratka zakonska sreča je bila namenjena nekemu francoskemu paru; ko se je po poroki podal na ženitovanjsko potovanje v letalu, je letalo strmoglavilo na zemljo in uničilo zakonsko srečo. V Ameriki baje zelo izumirajo miljonarji in sicer se je njih število sk rčilo več kot za polovico. Čisto prav. Stalin, sedanji ruski diktator, se bo baje umaknil, za naslednika se imenuje Kirov. Na Angleškem se je hudo razširila španska bolezen. Veliko tihotapsko afero imajo na Poljskem, in sicer so dobili dobro zasnovano tihotapsko družbo, ki se je bavila s tihotapljenjem žita. Potres je v Mehiki popolnoma uničil dve naselbini, 40 ljudi je poginilo. Velika rudniška nesreča v premogovniku v Illinoisu v Ameriki je zahtevala nad 40 življenj. Zanimiv predlog. Znani ameriški strokovnjak Northon je predlagal, da bi bil odslej električni dolar podlaga denarstva in ne več zlato. Ta podlaga bi temeljila na električnih napravah vsega sveta in bi odstranila slabo razdelitev zlata. V Južni Afriki so ukinili zlati standard. To je predvsem zanimivo zaradi tega, ker v južni Afriki kopljejo zlato, ki pa ne ostaja doma, temveč ga pokupijo Evropejci. Nemčija vrši potom radija prav intenzivno propagando za revizijo vzhodnih mej, to je mej ob Poljski. Poljaki pa so prav energično odgovorili, da so poljske meje nedotakljive in jih bodo branili do skrajnosti. Za klanje živine v klavnicah se mora plačati skupni davek na poslovni promet. Če se od te živine kaj izvozi v tujine, se mora izvoznik poslužiti § 12 zakona o skupnem davku na poslovni promet in zahtevati povračilo davka. Češkoslovaški proračun za 1. 1933 je v primeri s proračunom za leto 1932 znižan za okoli 700 milijonov. livinoFe/sbi tečaji V mesecu decembru je priredila kr. banska uprava v Sv. Juriju ob j. ž. na kmetijski šoli tridnevni tečaj za mlečne nadzrratelje pri sivo-pšenični pasmi (pomurska). Tečaja se je udeležilo 36 oseb, večinoma mladih, nadebudnih mla-deničev, ki vršijo mlečno kontrolo pri že posto-ječih društvih, združenih v selekcijsko zvezo, ki ima svoj sedež v Sv. Juriju. Iz nekaterih krajev pa so prišli mladeniči z namenom, da se izučijo za delovanje v živinorejskih organizacijah, ki se nameravajo v tem okraju na novo ustanoviti. Poleg predavanj o vodenju živinorejskih organizacij, mlečni kontroli, vzreji in oskrbovanju živine se je vršil tudi pouk o ravnanju z mlekom in pridobivanju krme. Na tečaju so predavali ravnatelj zavoda g. inž. Petkovšek, inž. Ko-privšek in banovinski živinorejski referent inž. Wenko ter potovalni mlekarski učitelj Pavlica. Po tečaju se je vršila seja selekcijske zveze, na kateri se je razpravljalo o tekočem delu in sestavi proračuna za bodoče leto. Dne 14. t. m. se je vršil v Lisičjem mlekarski tečaj pri ondotni mlekarski zadrugi. Dne 15. decembra se je vršil živinorejski tečaj v Šmarju pri Jelšah z namenom, da oživi že pred par leti ustanovljeno živinorejsko zadrugo. Tečaj je posetilo veliko število članov živinorejske, pred vsem pa gospodarske zadruge, ki ima v Šmarju svojo mlekarno. Živinorejci, posnemajte delovanje uekaterih živinorejskih selekcijskih društev za pomursko pasmo, ki so pokazala tekom maloletnega delovanja že precejšnje uspehe. Samo z izvajanjem mlečne kontrole in stroge odbire dobre plemenske živine, je zagotovljena boljša bodočnost naši živinoreji. Proti obrestnemu oderuštvu Pri reševanju ^gospodarske krize« igra veliko važnost tudi vprašanje obresti. Prav obresti so ponekod tista zlata jama za različne kapitaliste, ki sijajno živijo brez dela in bogate na račun drugih. Izgleda, da bo tudi ta zlata jama polagoma ugasnila. Po vseh državah so že resno načeli to vprašanje. Zlasti zanimiv pa je predlog nekega ameriškega poslanca, ki zahteva, naj se za kapital predpiše takorekoč petdnevni teden. Obresti naj bi se zaračunale samo za pet dni v tednu, kar bi pomenilo znižanje obresti za 29 odstotkov. S tem svojim originalnim predlogom hoče dokazati bankirjem, da je potrebno poceniti kapital, ker ni dolžnost samo živega kapitala, da rešuje krizo s krajšim delovnim časom. * Ali je to pametno? V Vel. Kikindi živi bogat posestnik Jagero-tvič, ki je imel prihranjenih 20.000 dinarjev. Denarja pa ni zaupal denarnim zavodom, temveč ga je dal ženi, da ga varno shrani. Žena je denar spravila v vrečo, za katero delj časa nista pogledala. Kupil pa je Jagerovič večje zemljišče. Ker je moral takoj plačati, je šel v kamro in segel v vrečo po denar. Silno pa je bil presenečen, ko je našel bankovce vse razgrizene od Drobne gospodarske vesti Letošnja trgatev v Hercegovini je dala 1240 vagonov grozdja. Žitna letina v Nemčiji. Pridelalo se je 8,271.000 ton ozimne rži, 93.000 ton jare rži, 4,356.000 ton ozimne pšenice, 647.000 ton jare pšenice, 155.000 pirjevice (Spelze), 624.000 ton jarega ječmena, 6,650.000 ton ovsa. Izvoss sadja. V decembru preteklega leta j« bilo izvoženih jabolk: v Nemčijo 98,. v Češkoslovaško 17, v Avstrijo 3, Grčijo 2 in Italijo 1 vagon. Bombaž bodo pričeli saditi na Češkoslovaškem. Zaenkrat bodo zasadili poskusno ozemlje 20 ha na južnem Slovaškem. Zunanja trgovina Rusije je v 10 mesecih pret; leta znašala 1050 milijonov. V trgovskem prometu z Rusijo je na prvem mestu Nemčija, nato Anglija, Italija in Amerika. Nov kartel. Vrše se pogajanja med raznimi zastopniki industrije umetne svile za ustanovitev kartela. S tem bi bila svobodna konkurenca uničena in bi kartel cene po mili volji diktiral. Hvala bogu, da kmetje ne potrebujejo umetne svile; težko pa bodo prizadeti meščani in njih inoda. * Konjice. Sadjarska in vrtnarska podružnica za okraj Konjice bode imela svoj redni občni zbor (v Zrečah, dne 8. januarja 1933. ob pol 9. uri v josnovni šoli. Za tem se vrši istotam tudi občni zbor čebelarske podružnice. miši. V prvi jezi je hotel ženo ubiti, toda mu je ubežala. Nato je šel na pod in se obesil. V zadnjem hipu so ga domači rešili. In vsa ta zgodba le zaradi" 20 jurjev, ki so jih miši raz- grizle. Zdaj pa presodite, kaj je pametno!!! * Kmetje štrajkajo Redko se primeri, da posežejo kmetje po skrajnem sredstvu. Zadnje čase pa tudi to ni več redkost, kajti tudi kmetsko ljudstvo postaja čedalje bolj politično izobraženo in zna ščititi svoje življenjske*interese samo, brez kakršnegakoli jerobstva. V tem je zdravje in velik napredek kmetskega stanu. Svojčas smo olbširno poročali o kmetskem štrajku na Poljskem. Pred kratkim pa je nad tisoč kmetov v okolici Tursa na Francoskem pričelo štrajkati. In sicer so kmetje sklenili, da ne bodo kupovali nobenih gnojil tako dolgo, dokler ne bo vlada določila cene za pšenico vsaj na 130 frankov za meterski stot. * V Španiji zopet revolucija? V zadnjih časih so v Španiji pogosti nemiri in napadi. Številne hišne preiskave in aretacije so odkrile široko zasnovano organizacijo, ki je pripravljala prevrat. Baje so zaroto linansirali španski monarhisti. KONOM OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI, KOLODVORSKA ULICA 7 nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo ba-naško in domačo moko, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa Pristopajte h Kmetijski Matici. fDopbt Zlaiolieje na Dravskem polju. Zadružna klavnica, registrirana zadruga z. o. z. v Zlato-ličju naznanja vsem kmetovalcem oziroma živinorejcem, da sprejema svoje člane, kateri želijo s svojimi lastnimi svinjami na trg v Maribor ali Ptuj, da se pozivajo, naj pristopijo k zadrugi in se v to svrho javijo pri načelništvu v Zlato-ličah, odnosno pri g. Šolarju. Vzrok, da se je ustanovila ta zadruga, je ta: živinorejci iz Dravskega polja so imeli nekak privilegij, katerega so se že posluževali čez 150 let. Ker je mariborska občina na tem polju, oziroma njeni bivši funkcijonarji, delala nekake zapreke in prišla s takimi predpisi, da se živinorejci tamošnjega trga s svojimi lastno prirejenimi svinjami niso mogli več posluževati, so si ustanovili isto. Zadruga se je ustanovila 10. aprila t. 1., pristopila k Zvezi slov. zadrug v Ljubljani. Stopila je v stik z mariborskim mestnim načelstvom, katero je dovolilo dovoz njenih mesnih izdelkov. Razen tega je zadruga zaprosila kr. bansko upravo v Ljubljani za dovoljenje oziroma omi-ljenje pravilnika za ogledovanje klavnih živali in mesa čl. 46, tako da smejo živinorejci klali svinje na svojem domu, seveda na neoporečnem prostoru, t. j. vsak živinorejec, ki svinjo zakolje, jo raztelesi na 10 kg teže mesa, s kožo se dela po prejšnjem načinu, nakar se bla»o lahko natovori na snažen voz in v snažnih plahtah povito, tako, da odgovarja cela stvar vsem higijenskim predpisom. K temu se pripomni, da imajo člani zadruge do nadaljnjega stojnice prejšnje, kakor so bile, in iste tehtnice, pač pa morajo biti te na meroizkusnem uradu preizkušene. V interesu zadruge je, da so stojnice urejene tako, da se lahko meso na istih obesi. Zdravniški nadpregled izvrši ravnateljstvo mestne klavnice v Mariboru. Za ptujski trg pa uradni živinozdravnik v Ptuju. Ostala potrebna navodila daje načelstvo zadruge same. Šolar. Sladka gora. S pomočjo banske uprave je pri nas dograjen vodovod. Pred kratkim je bil preizkušen, pri čemer se je naprava izvrstno izkazala. S tem se je pri nas rešilo eno najvažnejših gospodarskih vprašanj. PeZožnice V 50. številko »Kmetskega lista« smo priložili poštne položnice vsem našim cenjenim naročnikom s prošnjo, da bi se jih poslužili ter eim-preje poravnali naročnino za 1. 1933, ki znaša, kakor doslej. 30 Din za celo leto. Tolminsko mlekarsko zadružništvo uničeno Mnogim je znano, da se je na Tolminskem v Julijski krajini najlepše razvijalo zadružno mlekarstvo. Malone po vseh večjih vaseh so se osnovale zadruge, ki so si pred svetovno vojno Kmetsha posojilnic« grtc ■namauBnBH reg.zadFuga z neomejeno zavezo »iwibmh—mbb v Ljubljani, Tyi>seva (Dunajska) cesia IS (v lastni palači) obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka Rentni davek plačuje posojilnica sama Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge II Poleg lastnega premoženja jamči za varnost vlog nad 6.500 narastle na nad Din 230 milijonov zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kar izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „ || predstavlja milijardno jamstvo in popolno varnost vseh vlog. ustvarile prav lepo gospodarsko delovanje. S gospodarstvom se je goriški kmet v gospo-arakem oziru zelo osvobodil in postal samostojen. Številne zadruge so bile včlanjene v Za-flružnl evezi v Gorici, nekatere pa v tržaški jtvezi. Obeh zvez, ki sta bili tem številnim zadrugam v pomoč, se je polastil fašistični režim; Obe je uničil, nakar je pričelo iti navzdol tudi z Zadrugami. Tolminske mlekarske zadruge so se Še dobro držale, ker jih vodijo kmetje sami, sami postavljajo uslužbence in dosedaj so si ohranili popolno ingerenco v vseh poslih. Baš to njihovo sodelovanje pri vodstvu njihovih podjetij jim jamči za dober napredek in razvoj zadrug in jih obenem obvaruje vsakega izrabljanja in škode. Tolminski kmet je na svojo mlekarsko zadrugo ponosen in jo skrbno čuva, da ne bi prišla pod tuj vpliv in tako njegovemu gospodarstvu več škodila nego koristila. Šele v zadnjem času se je pojavila resna nevarnost, da te zadruge uničijo. In sicer a tem, ker se je zgradila obsežna centralna mlekarna, ki pa je izključno v Italijanskih rokah, in bo prevzemala mleko iz vse tolminske okolice. Fašisti so spoznali, da so tolminske mlekarske zadruge edina gospodarska opora našega kmeta, ki jih zato skrbno čuva pred vsakim tujim vplivom. Zaradi tega so sklenili, da jih zasužnijo ne le v političnem, marveč še bolj v gospodarskem pogledu. To nalogo bo prevzela na Tolminskem nova mlekarna. Slovenskega kmeta bodo zasužnjili, tako, da bo moral nazadnje oddajati svoje mleko laški centrali po ceni, ki jo bo ona diktirala. Razburjenje tolminskih kmetov je nepopisno in splošno, ker čutijo, da bo tujec uničil vse njihovo gospodarstvo. Ki. MlkuS Ljubliana, Mestni trg 15 deSniki FABIAII & llIRIOVEC Ljubljana, StfrHarjeva ulica Si. 5 VELIKA ZALOGA suknenega blaga za možke in žen- ske obleke. Lepa Izbira »vilenih rut in različnih 8erp_ Krojači In IMlj«, pilit« po rsorcei Pristopajte k »Kmetijski Matici« Veselo in srečno novo leto 1933 želi vsem svojim prijateljem in znancem LEOPOLD ŠEGA, Velike Lašče trgovina z mešanim blagom in gostilna. Zaloga trboveljskega cementa, zaloga vseh vrst opeke opekarne v Ribnici, zaloga betonskega železa in ostalih vrst stavbnega maferijala. suho kakor tudi umetno sušeno nudi po najnižjih cenah LJubljana, Kolodvorska ul. 7 orazo Posojila, brezobrestna za odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup posestva in zidavo hiš podeljuje: »Zadruga" LJUBLJANA Poštni predal 307 Išče zastopnike! Priznano najboljši Trboveljski PortfEand-cemeni vedno v zalogi pri »EKONOM« Ljubljana Kolodvorska ulica 7 Priporočamo Vam najboljše šivalne stroje in kolesa £lcZIez»~ GRITZNER Švicarski pletilni stroji DUBIED edino le pri tvrdki Jo«. 'Peteline, Telef. št. 29-18 za vodo. Brezplačen pouk v vezenju. — Zaloga v Kranju Trgovina Levičnik Ljubljana Telef. št. 29-18 Večletno jamstvo. Miuar/i J MLINSKE KAMNE za vsakovrstno meljavo, MLINSKA SITA, svilena in volnena, I a GONILNA JERMENA, VOSEK ZA JERMENA in vse ostale mlinske potrebščine nudi: BRCAR & KOMP., Ljubljana, Kolodvorska 35 Ceniki brezplačno 1 Zmerne ceneJ VSAK zaveden kmet bi moral citati naš Fige, laško brinja in orehova jede ca nudi najceneje Ssver & Um%, Ljubljana K Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu mefski hranilni in posojilni dom v Ljubljani Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 registrovana zadruga i neomejeno zavezo Račun pošt hranil št 14.25/ Brzojavii „K M E T S K I DOM" Telefon štev 28-47 VLOOG na knjižice ln tekoči račun se obrestujejo po 5 7»% brez odpo-povedi, pri trimesečni odpovedi po 7 •/, brez odbitka davka na rento Stanje vlog nad 35,000.000 dinarjev // Rezerve nad 900.000 dinarjev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog Vložue knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo ln proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE s Ob delavnikih od 8 —12 V, in od 3—4'/,, le ob sobotah in dnevih pred praznild od 8 —12'/, Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru, SlomSkov trg 3 Uredniki Janko Vič tč, — Izdaja sa konzorcij is a a £ i b a n. — tiska tiskarna Merkur; Ifircdstavnik tiskarne] Q, MjcfafilskJ, Ljubljana,