Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljsko Izdaja celoletno v Ju gostoval I20 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. peUl-vrsfa mali oglasi po 1-30 ln2D.večji oglasi nad 43 mm vISIne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstico po 10 Din O Pri večjem o naroČilu popual Izide ob 4 zjutraj razen pondel)ke ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6111 Rokopisi se ne vračajo, netranklrana platna se nc sprejemalo ' Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328 Nova postava Kapitalizem izrablja s čudovito popolnostjo vse pridobitve človeškega duha v edini cilj, da preplete človeško družbo z nitmi svojih mrež, da se človek vsak dan globlje potaplja v njegovo zainreženost, da je vedno huje v njem oklenjen. Zato je kapitalizem lahko ponosen, da napreduje prav z isto mogočnostjo, s katero napreduje moderno človeštvo. Čisto se mu je že posrečilo zavreči Boga in duševnost podobe božje — človeka. Padlo je človeštvo iz krščanstva v popolno poganstvo. In pogansko nazira-nje v človeku, družbi, njenem življenju, njenem gospodarstvu je tem popolnejše, čim večja in popolnejša je »civilizacija«. Kajti vse sile napredka v popoganjeni družbi služijo mainonom. Gornje velja na splošno. So pa tudi že lepe izjeme. Živahna in močna so gibanja, ki so si stavila za vzvišeno nalogo napraviti jez in konec temu zlu. Katoliška cerkev je pozvala z »Rerum novarum« svoje vernike, naj spoznajo in se upro grozovitemu modernemu tiran-stvu, ki ga izvaja kapital. Vsled silne rafiniranosti, s katero jc kapitalizem znal preplesti človekovo miselnost, vsled deset in stoletij, ki so pretekla že v tem tistemu, pa se je zlo tako zakoreninilo, tako vživelo, vrastlo, vtisnilo v duševno in materi-jjalno življenje, da je že samo izluščenje, iskanje, ugotavljanje prvih početkov, bistvenih znakov, hudih posledic, skratka diagnostici-ranje bolezni današnje družbe težko, pretežko. Nočemo s tem trditi, da so katoliška načela kdaj zatemnela. Ona so nasprotno ostala neizpremenjena in katoliške organizacije med narodi so jih ohranjale. To velja zlasti v polni meri za katoliško ljudsko gibanje med Slovenci. Kar nam je dan za dnem huje manjkalo, je bila jasna in točna opredelitev k posameznim odtenkom gospodarskega in socialnega življenja, bili smo nerodni in smo le nepopolno uporabljali neizčrpno zakladnico katolištva v svojih vsakdanjih življenjskih socialnih bojih in težavah. Zato so si najmočnejši slovenski krščanski misleci postavili nalogo, da slovenskemu katoliškemu gibauju dado popolnoma določene, nedvoumne smernice, ki veljajo za vsakega kot vodilo v zasebnem in javnem življenju zlasti kot ravnilo pri reševanju delavskih industrijskih problemov. Temu namenu je bil posvečen socialni dan dne 9. t. m. Kapitalizem, krščanska uredba družbe, zasebna lastnina, delovna pogodba in smernice socialnega dela to so poglavja ogromne tvarine, ki je bila predmet socialnega dne. Ni tu prostor, cla bi se mogli stvarno ba-Viti z ugotovitvami resolucij, ki pomenijo ogromen napredek, odlično zradikaliziranje socialno gospodarskih smernic in — kar je glavno — ki nam dajejo zanesljiv temelj, na katerem bomo katoliški Slovenci mogli smotre-no graditi socialno preureditev naših razmer. Naloga teh vrstic je le slovensko javnost opozoriti "na to veliko pridobitev, da bomo vsi z veseljem intenzivno sodelovali kjerkoli bo govora o njej. V ta namen le par bežnih pogledov na resolucije. Kapitalizem je prof. dr. A. Ušeničnik razčlenil v dva bistvena dela: liberalizem in ma-monizem, ter ga definiral kot sistem, ki mu je vse le dobiček, ki mu je človek-delavec stroj, toliko vreden, kolikor mu nosi dobička. Ta sistem zaradi dobička izkorišča deloma stanove, prezira božje zakone in človeške pravice. Kapitalizem je protinaraven, protisocialen in protikrščanski. Zato mora človeštvo v imenu socialne blaginje in v imenu krščanstva iti v boj zoper kapitalizem Po krščanski ureditvi stremeča družba mora torej iztrebiti najprej to strašno sld po ma-terijalni dobrini — dobičkarstvo. Dobičkarstvo mora prenehati kot gonilna življenjska sila, ki je takorekcč sama sebi namen. Zasebni dobiček ne sme biti namen gospodarstva. Družbo preskrbovati s tvornimi dobrinami, to mora biti vzrok in cilj človeške gospodarske delavnosti. Produkcija mora biti urejena po konsumu, kon-eum pa po pametni potrebi. Socialni dan je ostro zavrgel razrednost. Družijo naj se ljudje po skupnih poklicih v stanove, ki v skupni vzajemnosti dajejo drug drugemu kar kemu gre. Ne razredni boj, stanovska vzajemnost je odrešilna. Najtežje vprašanje zasebne lastnine, ki jo kapitalizem jemlje za opravičilo samega sebe, komunizem pa jo protinaravno zameta, je soci- Ogromna manifestacija hrvatskega Orloostoa c Široki Brijeg, 10. sept. (Tel. »Slov.«) Tu se je vršil velik zlet hrvatskega Orla. Ta nastop je eden izmed največjih v Hercegovini in je uspel nad vse pričakovanje, ker so bile na potu velike ovire. Zleta so je ude- ležilo okrog 10.000 ljudi. Navzoči so bili škol Mišic in frančiškanski provincial dr. Man-dic ter veliko uglednih katoliških javnih delavcev v Hercegovini in Dalmaciji. Načelna razcepljenost KDK Dr. Maček za hrvatski sabor - Dr, Popovič proti ..plemenski" ureditvi državi — Dr. Maček bi se rad znebil Pribičeviča n Belgrad, 10. sept. (Tel. »Slov.«.) Kakor smo že večkrat poudarjali, KDK o zahtevah glede ustavnih sprememb ne more najti določnega in jasnega stališča, dasi to vsa javnost od KDK zahteva. Kakšna razcepljenost vlada med vodstvom KDK v tem oziru, je jasno razvidno iz govorov na sestankih zadnjo nedeljo. Dr. Maček je na proslavi v Zaprešiču zahteval hrvatski sabor in hrvatsko vlado, samostojni demokrat Svetislav Popovič pa se je na konferenci SDS v Vukovaru izrekel proti »plemenski« ureditvi države in dejal, da je treba ustavne spremembe države omejiti 'na najmanjšo mero. SDS da ne more in ne sme voditi take borbe, ki bi zahtevala preureditev naše države na »plemenskem« temelju. • Radi omenjenih dveh različnih izjav KDK so hiteli poslanci SDS dajati kilometerske izjave, da bi ublažili vtis, Pribičevič pa bo moral, dasi zavija Mačkove izjave na vse mogoče in nemogoče načine, v najkrajšem času popolnoma opustiti upanje, da postane vodja Hrvatov, s čemer še vedno tačuna, ter da bi na škodo Hrvatov zboljšal svoj položaj v državi in v Belgradu. Po mnenju vseh krogov se Pribičevič še nikoli ni nahajal v tako težavnem položaju. 6 Zagreb, 10. sept. (Tel. »Slov.«) Kljub zanikavanju tiska KDK vlada v vrstah KDK popolna razcepljenost glede na državno ureditev. Poznavalci razmer so mnenja, da se današnja sestava KDK ne bo mogla dolgo Za zbo!išan'e zunanje trgovine ni Belgrad, 10. sept. (Tel. »Slov.«) V zunanjem ministrstvu se je danes vršila pod predsedstvom Prediča konferenca delegatov zunanjega ministrstva in gospodarskih zbornic. Na konferenci se je razpravljalo o reorganizaciji naše konzularne službe v tem smislu, da bi zunanje ministrstvo in gospodarski krogi pri izvozu in uvozu čim tesnejše sodelovali. Predlagalo se je, da bi se ustanovil zavod in nekak gospodarski svet za zunanjo trgovino. n Belgrad, 10. septembra. (Tel. Slov.<) Včeraj se je nadaljeval kongres zastopnikov gospodarskih zbornic. Predsedoval je Gjorgje R a d o j 1 o v i č. V imenu vlade sta bila navzoča dr. S u b o t i č in dr. S p a h o , nadalje tajnik Zveze bank iz Zagreba. Po prečitanju brzojavnih pozdravov je delegat ohraniti. V vseh zagrebških političnih krogih se je opazila Mačkova aktivnost v njegovi akciji. Znano je, da je dr. Maček nezadovoljen z dejstvom, da je Pribičevič stopil v tako tesne zveze z radičevci. Svoječasno je že proti temu nastopil. Kakor je izvedel Vaš dopisnik iz vrst HSS, si dr. Maček prizadeva s svojimi najnovejšimi izjavami, da bi onemogočil Pribičeviča. Radi tega posebno naglaša federativno ureditev države. Zdi se, da je Pribičevič te Mačkove namere opazil. Radi tega po Popo-viču, ki je znan kot njegov intimus, izjavlja, da ni niti govora o tem, da bi KDK kot celota zahtevala federativno ureditev države. Kot odgovor na to Popovičevo izjavo priobčuje »Narodni val« velik članek od dr. Krnjeviča, glavnega tajnika HSS. V njem ponovno naglaša, da je federat. ureditev države edina rešitev državne krize. V tem članku se dr. Krnjevič dotika tudi seje 7. julija v dvoru ter pravi, da se je tam sklenilo, da mora hrvatski narod ali sprejeti centralistično državno ureditev, ali pa se izvede amputacija. Dr. Krnjevič posebno naglaša, da je postal belgrajski parlament radi Račičevih strelov mrtev za hrvatski narod za vse čase. Amputacije, pravi, se hrvatski narod ne boji, in da je (Srbijanci) ne morejo izvesti. Ali popolna ravnopravnost, ali pa razhod, ne pa amputacija, pravi Krnjevič. sarajevske zbornice Kajon prečital izjavo sarajevske zbornice ter nato govoril o železnicah, izvozu sliv i. dr. Tajnik obrtne zbornice dr. M. Stojadinovič je imel obširen referat o socialni politiki. Tajnik industrijske zbornice dr. St. Popovič je govoril o zaščiti domačih proizvodov in industrije. Po njegovem govoru se je vršila debata, v katero je posegel tudi inšpektor trgovinskega ministrstva dr. Laza-revič. Guverner Narodne banke I. Bajloni je govoril o mlinski industriji. Njegov govor je kongres burno pozdravil. Delegat Zveze industrijcev iz Ljubljane ing. Šuklje se je v svojem govoru bavil z oblastmi in državo ter oblastnimi davki. O isti stvari je govoril dr. Gregorič. Končno so se sprejele obširne rc-soluoije. V vfadi n Belgrad, 10. sept. (Tel. >Slov.«) Predsednik vlade g. dr. Korošec je bil danes odsoten iz Belgrada. Odsoten je bil tudi trgovinski minister dr. Spaho. Iz Skoplja se je alni dan odlično rešil po naukih velikega sv. Tomaža Akvinskega. Zasebna lastnina je po naravnem pravu sicer dovoljena, toda ni pa vsaka dejanska posest že lastnina in zgolj zgodovinsko pravno utemeljena lastnina ni nedotakljiva. Kajti v osnovi so naravne dobrine vstvarjene in namenjene za vse. Če pride lastnina v očitno in trajno nasprotje s socialno blaginjo, izgubi svoj naravno pravni smisel in svojo upravičenost. O mejah lastninskih pravic odloča družba kot ču-varica socialne blaginje; ona ureja tudi zasebno lastnino in jo podreja skupni blaginji vseli. Družba bo pa tem bolj urejena, čim bolj bo omejeno kopičenje premoženja in čim bolj bo vsakemu posamezniku mogoče si pridobiti primerno zasebno lastnino. Delovno razmerje mora biti prežeto s krščanskim duhom o človeku — podobi božji in templju sv. Duha. Delovna pogodba mora biti svobodna in taka, da daje delavcu človeka vreden zaslužek, ki krije potrebe za življenje. Vsaka delovna pogodba mora delavcu in njegovi družini zagotoviti človeka vredno življenje, sicer je protinaravna in krivična. Katoliškemu slovenskemu delavskemu gibanju je socialni dan naštel vrsto najbližjih nalog, da stopnjema dosežemo izpopolnitev družabnih odnosov, delovnim stanovom utremo pot na svetlobo. Socialno zaavrovanje se naj izpopolni, da bo delavec in družina preskrbljena za vse slučaje. Delavstvu naj se da priložnost souveljav-ljanja, uprave in vodstva v podjetjih in soudeležbe na uspehu. Javna socialna skrb in nadzorstvo zlasti v industriji se mora razširit; in izpopolniti. Nadaljni korak, za katerim moramo vztrajno stremeti in ga pripravljati, je izprememba sedanjega delovnega razmerja. Delavec mora postati enakopraven član te družbe. Delovno razmerje mora biti izraz te enakopravnosti. Delavstvo hoče postati nositelj nove, pravične krščanske družbe. Ono vstvarja novi gospodarski družabni red v novem naravnem, socialnem in krščanskem duhu. Krščansko delavstvo zameta nasilje in nasilne prevrate, pa zato nič manj odločno in vztrajno ne zahteva svoje pravo. Kajti zaveda se, da njegove zahteve temelje na božjem in naravnem pravu, da sedanji družabni red ni red, ampak zmota in nered. V zgodovini slovenskega katoliškega gibanja je socialni dan velik, svetal in srečen mejnik. Napisali smo gi postavo, Uprava le v Kopitarjevi ul.št.G * Čekovni račun: Clubllana štev. 10.05V In 10.349 za Inaerate, Sarajevo.41.7503, Zaareb št. 39.011, Vraga In Dana/ št. 24.797 vrnil minister Milan Grol. Minister Stjepan Maric je obiskal predsednika radikalnega kluba Veljo Vukičeviča in se z iijini v pred-sedništvu radikalnega kluba dalje časa raz govarjal. Širši slavni odbor N&S n Belgrad, 10. sept. (Tel. >Slov.<) Danes ob pol 10 se je vršila seja glavnega odbora NRS. Po seji je Marko Trifkovič izjavil: Sklenili smo, sklicati sejo širšega glavnega odbora na 24. septembra. Dnevni red bo sledeči: Poročilo o političnem položaju, spremembe in dopolnitve pravil NRS, dopolnitev programa NRS, pregled računov glavnega strankinega glasila in radikalnega doma. Razen lega je bil na seji izvoljen odbor za dopolnitev programa. V odbor so bili izvoljeni dr. Laza Markovič, Nikola U z u n o v i č, Marko T r i f k o -v i č in dr. Velizar J a n k o v i č. Ta odbor mora pripraviti ves material za spremembo in dopolnitev strankinega programa. Seji širšega odbora imajo pravico prisostvovati vsi člani ožjega glavnega odbora in zastopniki vseh okrožnih organizacij. Ožji glavni odbor bi moral imeti 25 članov, ima jih pa samo 18. Torej je 7 mest nezasedenih. Po strankinih pravilih predsedniki niso zastopniki okrožnih organizacij, marveč so zastopniki delegati, ki so v to že kot stalni delegati določeni za glavni odbor. Na ta način misli glavni odbor preprečiti, da bi prišli na sejo širšega glavnega odbora delegati, ki bi bili izvoljeni sedaj, ker bi bil v tem slučaju za Vukičeviča položaj ugodnejši. Prvi absolventi pedagoške šo?e n Belgrad, 10. sept. (Tel. Slov.«) Prosvetno ministrstvo je absolvente IV. letnika višje pedagoške šole razvrstilo tako-le: Mirko Mesojedce in Joško Babšek na moškem učiteljišču v Ljubljani, Jožica Župevc in Veče-slav čopič na ženskem učiteljišču v Ljubljani, Gustav šilih na moškem učiteljišču v Mariboru, Jožica Tomšič in Radovan Klopčič na žen. učiteljišču v Mariboru. Par absolventov še ni razporejenih z ozirom na pomanjkanje učiteljskih mest na učiteljiščih, postavljeni ba bodo za nadzornike in ravnatelje mešč. šol. v Bukarešt, 10. sept. (Tel. »Slov. ) Potrjujejo se vesti, da pride jeseni do spremembe romunske vlade. Napoveduje se odstop trgovinskega ministra Mrazeca. Bratianu naj bi pustil finančno, Argetoianu poljedelsko ministrstvo in bi obdržal le zunanji resort. Koalicijska vlada je že zaradi tega izključena, ker vztraja kmelska stranka na tem, da sama prevzame sestavo vlade, in ker je princ Stir-bey, ki se večkrat imenuje kot bodoči predsednik, propadel s svojim poskusom, da pridobi zase za vsak slučaj Mania. Nekateri viri iz liberalne stranke pa trdijo, da je liberalna stranka trdno odločena odstopiti, kakor hitro se bo izvršila stabilizacija in upravna reforma. s počitkom vred je trajalo stvar-jenje sveta, torej pomeni število 7 popolnost. To je dokazano s 7 prednostmi, katere ima Socialni dan Tiho, skoro ncopažeoo je izvršil »socialni dam« zadnjo nedeljo svojo nalogo. Nobene zunanje manifestacije ni bilo, saj je bil zamišljen le kot zaključek mnogoštevilnih posvetovanj o perečih socialnih, teoretičnih in praktičnih vprašanjih, pri katerih so imeli priliko sodelovati naši najboljši socialni ideologi im praktični socialni delavci in ki jih je skliceval stalnii odbor za katoliške shode. Ta socialni dan ni nič drugega kakor tisti idejni del katoliških shodov, ki 6e bavi s socialnimi vprašanji. Imel je nalogo, da da v svojih resolucijah smernice za praktično reševanje najnovejših socialnih problemov. Te smernice naj bodo nov pogon za pravilno aplikacijo krščanskih načel na socialne razmere najnovejše dobe, nova pobuda za uvedbo novega duha v naše razrvano gospodarsko življenje. Ob 10 dopoldne se je zbralo v zeleni dvorani hotela Union 70 do 80 udeležencev, ne-kajj duhovnikov, večina pa laiških delavcev, ki saimi na sebi čutijo vso težo socialnih razmer ali pa gotovo z živim zanimanjem želijo pomagati po svojih močeh k reševanju socialnih vprašanj in zato želijo imeti jasnosti o temeljih, izhodnih točkah in možnih smereh za spremembo današnjega morečega stanja. Predsednik stalnega odbora za katoliške shode, univ. prof. dr. Matija Slavič je po kratkem pozdravu takoj prosil predavatelja, dr. A. Ušeničnika, da razloži bistvo današnjega kapitalizma. S svojo navadno jasnostjo in temeljitostjo je iskal dr. Ušeničnik do jedra kapitalizma in ga označil kot gospodarski sistem, ki sta se v njem vtelesila mamonizem in liberalizem, sistem, ki mu je vse le profit, ki mu je človek-delavec stroj, toliko vreden kolikor mu nosi dobička; ki zaradi dobička prezira božje zakone in človeške pravice. Ta sistem nujno povzroča razredni boj. Kapitalizem je zato protinaraven, protisocialen in protikrščanski in je zato dolžnost človeštva boriti se proti njemu. »O krščanski uredbi družbe« je govoril Fr. Terseglav. Njegova izvajanja so se izkristalizirala v zahtevo, da mora biti naTodno gospodarstvo naravnano ne na čim večji dobiček, ampak na smotrno preskrbovanje družbe s stvarnimi dobrinami. Življenje od dohodkov brez dela je treba onemogočiti. Po krščanskem pomovanju naj družba ne bo razdeljena po razrednem sovraštvu izkoriščanja in odpora, ampak po stanovih, ki bodo v skupni vzajemnosti dajali drug drugemu kar mu gre. _ P. Ang. Tominec je poudaril dolžnosti zasebne lastnine, ki se moTa podrejati , socialni blaginj m ne sme neomejeno težiti 'za kopičenjem imetja v neskončnost. O raznih vrstah delovne pogodbe je razpravljal dr. J. Ujčič. Vsaka pogodba pa bi morala v urejenih socialnih razmerah delavcu zagotoviti vsaj toliko dohodka, da more ob primerni pridnosti in varčnosti živeti človeka vredno življenje, in sicer ne le sam, temveč tudi njegova dmžina. V zadnjem referatu pa je dr. Usemicnik razvijal »Smernice socialnega dela predvsem za industrijsko delavstvo«. Pokazal je na bližnje naloge: delo za delavstvu koristne m smotrne socialne zakone, potem pa začrtal tudi razne oblike, s katerimi bi se sedanji go-spodarsko-pravni red s sedanjim delovmm razmerjem izpremenil (delež na dobičku in udeležba pri upravi podjetja, organizacijska pogodba, družbena pogodba). Poudaril je, da pa mora obenem s temi težnjami rasti tudi samovzgoja delavstva samega in krepka stanovska organizacija, prešini ena s krščanskim duhom. Tako in le tako bo delavstvo postalo znanilec im nositelij nove, pravične krščanske družbe. Popoldne ob treh se je pričela debata o resolucijah in je trajala do pol šestih. Debate so se udeleževali gg. dr. Gosar, poslanec Smo-dej, A. Kocmur, Rupret, Vrbanjšček in referenti. Z malimi dostavki ali spremembami so bile vse predložene resolucije sprejete. S pozivom na socialno delo po jasnih §mernicah je predsednik zaključil I. socialni dan. Referati bodo priobčeni v »Času«, resolucije pa bo objavilo tudi dnevno časopisje. Uarsčev vrni! mandat v Sofija, 10. sept. (Tel. »Slov.«) Ljapčev je še v nedeljo dopoldne zahteval od kralja, da razširi mandat za sestavo vlade. Kralj mu je ugodil, toda Ljapčev je zvečer mandat vrnil. Izdelal je že listo kabineta, v katerem bi dosedanji finančni minister Molov postal zunanji minister, Semerdjev finančni minister, Stajnov prometni minister, Milanov pa trgovinski minister; s tem bi Burova skupina dobila samo zunanje in prometno ministrstvo, dočim bi trije najvažnejši resorti pripadli demokratom, ki so pod vodstvom Ljapčeva. Bu-fovi pristaši so zato izjavili, da liste ne sprejmejo. Komu bo kralj sedaj poveril rešitev krize, je zelo dvomljivo. Glauno je oolja, da se ohrani mir Briand o slavnih vprašanjih mednarodne politike v Ženeva, 10. sept. (Tel. »Slov.«) Na današnji plenarni seji Društva narodov je imel svoj govor Briand, katerega so pričakovali z veliko napetostjo. Pri nastopu so ga burno pozdravljali. Njegov govor so večkrat prekinili 7. živahnim odobravanjem. Uvodoma je rekel, da hoče govoriti o glavnih problemih sedanjega zasedanja, t. j. o manjšinah in o razorožitvi odnosno o omejitvi oboroževanja. Izrazil je svoje neomajno zaupanje v Društvo narodov in rekel, da če bi Društva narodov ne bilo, bi bili mnogi spori neizogibni, pred vsem da ne bi bilo Locarna in nemški državni kancler in francoski zun. minister bi se ne nahajala skupaj v eni dvorani. Društvo narodov je imenoval, ker v njem ni strank, »in-ternacionalo narodov«. Kar se tiče razorožitve, je izjavil Briand, da bi se tudi Francija po slovesnih obvezah v Locarnu in po sedanjem podpisu Kellogove pogodbe v Parizu gotovo rada razorožila, toda noben državnik, ki ima čut odgovornosti, ne more sedaj nastopiti za tako teatralično manifestacijo. Priznal se je povsem za protivojno pogodbo, takozvano obrambno vojno pa je imenoval »sveto vojno« in zahteval zanjo izrecno pravico. Obrnjen k nemškim delegatom je Briand na besede nemškega državnega kanclerja, da je Nemčija razorožena, izjavil, da to pred dvema letoma ni bilo res. Navzlic dobri volji nemške vlade se ni vedno vse izvršilo, ker so bile v Nemčiji stranke, ki so bolj uvaževale svoje predsodke kakor pa namene vlade. Priznati pa je treba, da je Nemčija danes razorožena, dasi sploh ni nobenega naroda, posebno ne takega, kakor je nemški, katerega bi sploh kdaj bilo mogoče popolnoma razorožiti. Nemčija ima 100.000 mož vojske, torej kader armade, ki se v desetih letih more izpopolniti v ogromno armado. Kar se tiče zatrjevanega reduciranja vojnega materijala v Nemčiji na minimum, meni Briand: »Česa vsega ne more industrijska država, kakor je Nemčija, ustvariti tekom par leti« S svojo občudovanja vredno ustvarjajoco silo je Nemčija svojo do ničle reducirano trgovsko mornarico na novo zctp-dila v par letih. Žalibog pa se vsa ta mirovna dela morejo izpremeniti tudi v instrumente vojne. Najvažnejše, kar res lahko nekaj pomeni za mir, je volja tega mirovnega orodja ne porabljati za vojno. Ta volja za mir, ta duh miru, cvet človeštva, pa se zelo lahko umaže in pogazi. Je neka država, ki se oboro-žuje in ki zahteva od nas, da se popolnoma razorožimo. Bodimo previdni. Onega dne, ko se bo posrečil ta poskus za ustanovitev novega mednarodnega reda, bomo morali mi vsi odstopiti prostor drugim ljudem. Briand je dalje govoril o francosko-an-gleških prizadevanjih v pripravLjalni razoro-žitveni komisiji za sporazum in o najnovejšem angleško-francoskem dogovoru, ki pa ni noben dogovor, temveč samo sporazum, zbliža-nje, katerega so pa takoj obdolžili, da ima tajne dodatke in privatne dogovore. Pri tem pa nočemo ničesar drugega, kakor zmanjšanje oboroževanja in izvedbo čl. 8. pakta Društva narodov. Predvsem gre za to, da se spozna velika nevarnost vedno hujšega tekmovanja v oboroževanju. Te nevarnosti pa sedaj po zaslugi Društva narodov ni več. — Briand je potem govoril o manjšinskem vprašanju, pri čemer ije posebno z živahnim odobravanjem romunske delegacije izjavil, da je bilo pred vojno 100 milijonov ljudi, ki so živeli kot manjšine v žalostni vlogi in katerih glas se je slišal samo iz groba. Sedaj pa je samo 20 milijonov ljudi, kd žive kot manjšine v drugih državah, in Društvo narodov jc zato tu, da jih ščiti. Varstvo manjšin pa ne sme biti nobena pretveza za vojno. Noben ozir ne sme biti večji, kakor ozir za ohranitev miru. Mir se more ohraniti samo tako, da se ogibljemo vsake neprevidnosti in vsake nepremišljenosti. Pred Briandom sta govorila finski zunanji minister Procope in irski finančni minister Blythe, katerih važne izjave pa so izginile pod vtisom Briandovih izjav. Ob začetku seje se je glasovalo o predlogu kitajske delegacije za dopustnost zopetne izvolitve Kitajske. Za predlog je glasovalo 27 držav, proti pa 23 držav, tako da mora Kitajska izstopiti iz Sveta Društva narodov. Popoldne so bile volitve za nestalne člane Sveta Društva narodov. Od 50 glasov je dobila Španija 45, Perzija 40, Venezuela pa 35 glasov, im so torej te tri države za tri leta izvoljene v Svet Društva narodov. Od ostalih glasov je dobila Norveška 11, Siam 6, Danska 3, po 1 glas pa Portugalska, Švica in Švedska. Potem je bilo glasovanje o predlogu glede dopustnosti zopetne izvolitve Španije, za kar je bilo oddanih 47 glasov. Od teh se jih je 37 izjavilo za zopetno izvolitev Španije. GrSko-italifanska mm&m v Atene, 10. sept. (Tel. »Slov.«) Po informaciji opozicijonalnega lista »Katimerini« se hoče grški zunanji minister Karapanos na povratku iz Ženeve ustaviti v Rimu in tam podpisati prijateljsko pogodbo z Italijo, o kateri izjavlja vladni list »Patris«, da bo za ves orijent največjega pomena, da pa ne bo imel osti proti nobeni drugi državi. »Patris« tudi poroča, da se bodo nemudoma začela pogajanja z Jugoslavijo za sklenitev prijateljske pogodbe, ki, če bode uspela, kar se pričakuje, tudi ne bo mogla vznemirjati nobene druge države. Potrdilo vesti, da bo Karapanos potoval v Rim k podpisu prijateljske pogodbe, se še ni moglo dobiti. Venizelos je izjavil listu »Elevteron Vi-ma«, da so popolnoma netočne one vesti, ki trdijo, da so se v pogajanjih z Jugoslavijo glede svobodnega pasu v solunskem pristanišču obljubile Jugoslaviji nadaljnje koncesije. Grška je pripravljena dovoliti jugoslovanski trgovini v Solunu vse mogoče olajšave s pogojem, da ostane grška suverenost v Solunu popolnoma nedotaknjena. — Vest lista »Times«, da sc bo prijateljska pogodba med obema državama vsak čas podpisala, je netočna, pogajanja pa so že zelo napredovala; vendar pa, dasi je Venizelos že zdrav, je italijanski poslanik sedaj na dopustu in tudi grškega zunanjega ministra ni v Atenah. Pr. tmmmn iziaoa polna neresnic Včeraj je dospel v Pari* romanski princ Stirbev. Bil je zelo presenečen radi poročil, da se hoče Bratianu odreci mestu ministrskega predsednika v njegovo korist ter je izjavil. da mu o takih namenih Bratiana ni nič znanega. V »Jutru« je dr. Žerjav objavil razgovor, v katerem je nanizal vrsto neresnic in laži. V začetku svoje izjave trdi, da je četvoma koalicija res predložila amputacijo. To je prva neresnica. Dalje pa pravi: »Vlada dela vse, da poostri spor, od katerega ona še životari. Ona smatra za svoj interes atmosfero še bolj otrovati, dočim veleva korist države, da se ona ublaži z zelo zmerno in trezno taktiko, ki bi kazala možnost in razpoloženje za enakopravnost. Ta hip, ko so vse rane še odprte, niso močne končne solucije, treba pa se je odločiti ali za ublažitev ali za poostritev. Vlada na vsej črti dela za poostritev. Celo v Sloveniji zabranjuje zbore in uganja prave orgije partizanstva, kakor da hoče klerikali-zem v zadnjem hipu vse uničiti. Razpuščanje naprednih občin in druge persekucije poskušajo spraviti pod krov, dokler je motna voda.« Ker v tej izjavi kar mrgoli obrekovanj in zlih namigavanj na vlado, zlasti pa na njeno delo in ker smo hoteli tozadevno javnosti dokazati vso abotnost in lažnjivost dr. Zerjavovih izjav, je naš urednik zaprosil g. velikega župana g. dr. Vodopivca za pojasnilo. G. veliki župan je bil tako dober, da je vsaj na nekatera vprašanja odgovoril: Kakšni so pojavi vladnega par"zanstva v Sloveniji? Ne vem. Bo moral g. poslanec konkretizirati to trditev in povedati kaj smatra za parti-zanstvo. Ali se je res obnovilo razpuščanje občinskih zastopov? Trditev, da vlada uganja v Sloveniji prave orgije partizanstva, je popolnoma neresnična. RaVitOlako jc ficiSuliita trdltCV O rnzpu3c3i1ju naprednih občin in drugih persekucijah. Meni o vsem tem ni ničesar znanega. Nasprotno. Od-! kar jc g. dr. Korošec minister notranjih del to je od 23. 2. 1928 in sploh v letu 1928 ni bil raz-puščen niti en občinski zastop v ljubljanski oblasti. Kako pa, da je bil zabranjen shod na Bledu? V dr. Žerjavov i trditvi o zabranjevanju shodov je same toliko resnice, da je upravna oblast prepovedala prijavlje n s! ode pod milim nebom dne 22. in 24. junija t. 1. v Ljubljani in 8. t. m. na Bledu. Prva dva dni se je prepoved izvršila vsled tega, ker so bila vsled dogodkov 20. junija prepovedana vsa javna zborovanja v državi sploh. Zbor na Bledu p-- je upravna-oblast rre-povedala radi tega, ker ne.gre, da se prireditev (Kmetski praznik) kmetr!:e strokovne organizacije t. j. podružnic Kmetijske družbe, v kateri so včlanjeni pristaši vsel strank izrabi za strankarsko politične namene ene stranke. Ker se kmetskega praznika običajno udeleže pristaši vseh strank in ker je bil ta dan tudi romarski praznik na Bledu, bi lahko strankarski politični shod povzročil kaljenje - a in miru, ki se mora zlasti v letoviščih kakor je Bled že v interesu tujskega prometa vzdržati. Kako zelo škodujejo razne demonstracije tujskemu prometu, je letos dovolj bridko občutila Dalmacija. Župani v Italiji odstopalo v Milan. 10. sept. (Tel. »Slov.«) Potem ko jc pred kratkim deinisioniral milanski župan, je včeraj odstopil tudi župan mesta Tu-rina grof Sambujr. Mussolini je na njegovo mesto imenoval prefekta kot komisarja. Dalje jc podal ostavko rimski guverner princ Pottentiani. Za njegovega naslednika jo bil imenovan princ Ludovici. Tudi župan mesta Florenc esenator Garbazzo je demisioniral in bil potem imenovnn za predsednika narodnega instituta za socialno zavarovanje, Notranja vojna - Avstriji (Od našega dunajskega dopisnika.) Dunaj, 10. sept Za 7. oktober je napovedan zlet meščanske oborožene organizacije vseh »Heimvvehrov« v socialističnem središču Dunajskem Novem mestu, rdeči »Schutzbund« je nato sklical tudi zlet, istotam in istega dr.:. Pričakujejo se krvavi spopadi. Socijalna zgodovina republike Avstrije je izredno zanimiva. Ob rojstvu mlade ljudovlade je vse ležalo v kaosu. Vse je bilo v znaku poloma. V skrajni potrtosti so životarili krogi minule oblasti, neomejeno so gospodarili činitelji nove dobe. Rdeča garda je strašila po mestih, boljševiški zeleni kadrovci po deželah. Polagoma sta se nanovo izoblikovala dva nasprotna tabora: marksizem in krščanski so-cijalizem. Marksizmu gre ogromna asltigu, da je umel in uspel krotiti rad':':rlne struje in obvarovali republiko hudih krvoprelitij kakor so mučila Ogrsko, Bavarsko, Prusijo; a krščansko-socijalcu Seiplu gre še večja, cU je izvedel sanacijo, eno največjih del novejše gospodarske zgodovine in tako zopet rešil državo. A obe veliki stranki tega med seboj ne cenjta. Ne mine dan, da se prvaki in tisk z obeh strani ne napadejo besno in neupravičeno. Enim se zdi »avstromarksizem« hujši od same sovjetske Rusije, drugim je spet sanacija grdo in pogubno delo buržoazije. Obe strani imate svoje oborožene organizacije, marksisti »Schutzbund« in meščanski blok »Heimvvehre«. Strankarski boj je vsaj istotoliko zagrizen kakor pri nas; le da je tukaj vsled nemške miselnosti bolje organizovan, boj množic in dolgotrajnih načelnih akcij. Pri nas je bilo od ujedi-njenja nekaj atentatov — ne več nego tudi v najbolj kulturnih državah — ampak nobenega oboroženega spopada v odu; v Avstriji pa že nekoliko nemirov, dasi manj nego v Nemčiji in od 15. do 17. VII. 1927 je republika korakala tik ob meščanski vojni. Takrat so rdeče mase odpovedale disciplino in celo socialistična vojska — Schutzbund — se je izkazala za slabo spričo radikalnih elementov v lastni stranki. Takrat so meščanski krogi uvideli, da bi ponovitev teh dogodkov resno ogrožala obstoj države, i;' šli so z vsemi močmi, da pojačijo svoje »Heimwelire«. Zbirala so se silna sredstva. Po v eh industrijskih središčih v Dolnji Avstriji, Štajerski in drugod je delovala t. z. žolta propaganda proti rdeči. Uvedlo se je velikopotezno vohunstvo proti marksističnim sindikatom ir ustanovam. Ob enem so se vršili sestanki za sestanki med voditelji vseh protimarksističnih bojnih skupin. Tako je čisto na tihem prišlo do ' irtel med »Heimvvehrora«, »Hackenkreutzlerji« (nacijonal-socijallsti po lerju, v zvezi z Bavarci in z Italijo) in ^ront-kampferji« (bivšimi bojevniki z monarhistično tendenco). To spominja ia razvoj fašizma. V grb »Heimvvehra« se je sprejel še kij kasti križ in s to antisemitsko primesjo se bodo posebno priljubile na deželi. Kaj bo 7. oktobra? Če vlada pravočasno ne zabrani obph :zletov, utegnejo nastati obsežni nemiri. »Ileimvehr« se hval:. da šteje že 135.000 mož, in da jih ,.ride vsaj 100.000 v Novo nesto. A »Schutzbund« šteje skupno tudi 100.000 mcž. To niso prazne kombinacije, ampak številke, ki jih deloma potrde že dogodki lanskega julija: takrat je n. p. dala sama podružnica Schutz-bunda v Dunajskem Novem mestu svoje štiri bataljone v štirih urah. Dobro obveščeni ljirlje zato tudi čvrsto računajo, da bodeta obe prireditvi prepovedani okoli 22. t. m. Avstrijska politična preteklost ima izrazito črto vsestranskih mer in poizkusov, ki so pa malone vsi ostali polovični; tako bo najbrže tudi zdaj. Koncilijantnost in neodločnost v dejanjih jim je tukaj v krvi, kljub vsemu poskuša-nju in teoretični brezobzirnosti. Zanimivo za nas je to, da bo gotovo izkoristila celo reč i vlada i opozicija v mrčno propagando za »Anschluss«. To je edina točka, v kateri pope:.- ma soglašajo rdeči in črni. Reklama za to osnovno tezo ni nikdar nehala < d 1918 sem. S »siromaštvom« ne gre več. So ' ko hitro in silno obogateli, da danes ''i sami več ne verujejo, da »jim ni obstanka izven matere Nemčije«. Novejši gospodarski argumenti so bili že boljši — culi smo jih od g. Seipla, ko ie zavračal v parlamentu Marir.kovičeve izjave v Bukarešti: »več nego polovica avstrijskega uvoza in izvoza se izmenja že z Nemčijo«. Ampak to je posledica, ne vzrok; posledica smotrene propagandne akcije iz Rajha in iz Avstrije, a r.e originalen vzrok. S »pretečimi nemiri« pa bo morda šlo najlažje. KOVINE. v London. 10. sept. (Tel. »Slov.«) Baker: per kasa 62.9375, tri mesece 63.3125—63.4375. Elektrolid 68.75-69.25. Best Selected 65.25— 66.5. Strong 94. Cin: per kasa 209.875—210, tri mesece 208.25—208.5. Svinec: bližnji 22.125, tuji 21.8125. Cink: bližnji 24.0625, tuji 24.8125. Aluminij: tuzemski 95.8125, inozemski 100. Antimon reg.: 59.5—60. Bela pločevina: loco 18.125. Živo srebro: 23.75—24. Nikel: tuzemski 175, inozemski 175. Wolfram: 16.125. Platina: surova 17, obdelana brez kur/a. Srebro: 26.6875, na dobavo 26.75. Zlato: 84,11.25. Novosadska vremenska napoved. Prevladovalo bo toplo in lepo vreme. Oblačnost se bo povečala. Temperatura se ne bo spremenila, Bati se je neviht. Hodernizacija Kitajske Rešilni aparat za ponesrečence v podmorskih General Uuillauinct, Po ulicah Pekinga hodijo vojaške patrule in nasilno režejo moškim kite, če čolnih; omogoča jim prihod na morsko po- poveljnik francoske okupacijske armade v Porenju, s svojim štabom ob priliki kdo ni storil tega že poprej sam. vivino, seveda če m potopljena podmornica letošnjih jesenskih manevrov francoskih čet v Porenju. pregloboko. N. Kuret: Pariški psi Saj sem že pisal nekaj o njih, pa je bilo le mimogrede. Zaslužijo vsekakor malo več pozornosti, kar hočem tudi dokazati. Pariški pes ni kranjski pes in ta razlika se prav oči-to pokaže po smrti (pasji namreč). Tudi o tem bom spregovoril. * Pariški pes je celo uradno priznan. Ni dolgo tega, kar sem bral v »Figaru« jasen dokaz o tem. Namenila se je pariška družina (pes je seveda vštet) na počitnice. Parižani namreč zelo radi hodijo na počitnice. Počitnicam na ljubo žrtvujejo celo posle in trgovino. Vsaka peta trgovina po pariških ulicah je poleti zaprta in bel listek se blesti z jeklenih zastorov: »Fermeture annuel-le. Rčouverture le 3 septembre...« In se menda vsi trgovci zvrste, da se vsak navžije vsaj deset dni počitka in vakanc... To je pač mogoče v Parizu, pri nas je kajpak za trgovine še deseturni delavnik prekratek... Vendar — brez zamere! S poti sem krenil. Trgovčena družina se je torej namenila z avtom na počitnice k morju. Pridrčali so baš do Rouena, ka-li, spravili avto v garažo in se podali na ogledovanje mesta. V območju gospodarjevega zanimanja je bil — morda ne baš iz trgovskih ozirov — tudi ogled arzenala. Pri vhodu jih vstavijo. Kdo so? Kako? Zakaj? Vse prav. Legitimacije?... Zakaj pa ne! Trgovec seže v žep, da uradno dokaže, da je on res on in da je družina z njim res njegova in torej deležna njegovih pravic ... Pa glej ga, spaka! Pozabil je vse dokumente — v torbici v avtomobilskih vratcih! Kaj' storiti? Ne pomaga ne dopovedovanje, ne napitnina. Arzenal je arzenal, da pa je on res on, tega dokazati ne more. Ozira se možakar po svojih domačih in išče izhoda iz nerodnega položaja. Končno mu obstane pogled na psu, na ljubeznivem domačem, čistokrvnem pariškem psičku, ki miga z repom, kar se da, in poskuša iz obrazov doumeti situacijo. Nenadno pa — hevreka! — gospodar popade psa, ga dvigne in posadi na mizo pred strogega gospoda uradnika. Na pasjem ovratniku ni namreč znamka samo s številko, — ampak tudi z vgraviranim imenom in naslovom lastnika-- Gospod trnovec z družino in psom so si nato brez nadaljnega smeli ogledati arzenal. Pasja znamka je nadomestila gospodarjevo legitimacijo v zadovoljnost gospoda francoskega Birokracija... Pa recite, da pariški psi ne zaslužijo posebne pozornosti. To je treba pribiti l Kako da torej pasji rod v Parizu ne hi bil še posebej v časteh? Saj je. Svoje lastno — pokopališče ima ... Morda mi ne verujete, morda pa že veste. Dejstvo ostane vsekakor. Sredi Seine, na otoku med vrbami in jelšami v tišini, v pariškem predmestju Asnieresu so pripravili zadnji počitek zaslužnim ali nezaslužnim članom pasjega rodu. Zal so ljudje taki, da so še med pasjo družbo uvedli razredne razlike: prole-tarsko ščene namreč tu — po smrti, nota be-ne — nima dostopa. Nad imenitnim vhodom se poleg napisa »Cimeti&re des chiens« blesti še deviza, ka-li: »Salubrite — Hygične .. Takoj ob vhodu obrne Tvojo pozornost nase veliki spomenik Barrvju, slavnemu ber-nardincu, z napisom: »A Barry du Gd St Bernard — II sauva la vie a 40 personnes — II fut tue par la 41 enie.« Nato pa pogledaš malo okrog sebe: grobovi, rože, nagrobne plošče ... Pasje pokopališče? Stopiš med grobove: Toy, obžalovan od družine X. Y.«, »Mojim dragim malim psičkom, tako iskreno ljubljenim: Pussy, 9 let, 15. sept. 1915; Jidly, 25. nov. 1917; Keky, C let, 29. jan. 1926; Queenie--.< Pa hodiš med dolgimi vrstami grobov. Plošče iz najbolj dragocenega mramorja, zlati napisi, rože, nasadi, grede, klopi, vrhe žalujte... Prav ua koncu uaslajajo vertikalne be- tonske grobnice. Drugod so navadne, če naj tako rečem, družinske grobnice, ki po njih počiva že po šest, sedem psov... In na spomenikih slike v zlatih okvirjih, reliefi, kipi iz mavca v navadni velikosti pod steklenimi podvezniki, spomeniki vsake vrste: pasje hišice v miniaturi z vrbo žalujko nad njimi in sliko »pokojnika« v njih... Zdi se ti, da sanjaš izborno pripravljeno potegavščino. Ali pa pozabljaš, da si na pasjem pokopališču in se čudiš, da križev nI nikjer... Kopico imen bereš: Nanuk, Kora, Mirka, Kločka, Jane, Penette, Bobby, Pekv, Minush, Kiki, Molly, Percinelte, Jonjon, Tango, Li-sbette, Lonlette, Mony, Krumir, Marquise, To-ny... In še napise! Napisi so nekaj posebnega. Spadajo kajpak v ta okvir ... Nekateri so stereotipni: »Sara, 5 let, ki nas je tako ljubila in ki smo jo tako ljubili, — vedno jo bomo objokovali in obžalovali. ...< >Rita, najodkritosrčnejša med našimi prijatelji, objokujemo te ...« »Naši prelepi Queeny, — ne pozabimo te nikdar...« Drugi so obširnejši. »Moj ljubljeni Pier-rot, moj dobri pes! Skozi 14 let si živel od mojega življenja tako dober in razumen. Rila sva prijatelja, ki ju je edino smrt mogla lo-čiti. Neutolažljiva sem. Tvoj gospodar in jaz Te objokujeva. O prijatelj moj, čas, ki vse izbriše, ne izbriše spomina nate ...« 0 obiskih pričajo rože in steklene tablice z napisi*. S vel v slika Slovesen pogreb ponesrečenega francoskega trgovinskega ministra Bokanowskega, kt je postal žrtev Največji plavž na svetu so dogradili pred kratkim v jeklaraah v Gelsenkirchnu, hodijo ca gledat letalske nezgode. Pogreb se je izvršil na državne stroške v Parizu. strokovnjaki tudi iz tujih krajev. Dr. Aleks. Wekcrle, novi madjarski finančni minister, sin znanega ogrskega državnika, ki je bil od leta 1889. do 1918. petkrat fin. minister in trikrat min. predsednik. Novi albanski kralj Zogu L z odposlanci parlamenta, ki so mu prišli ponudit kraljevsko krono. Ljapčev, bolgarski ministrski predsednik, ki je podal prod nekaj dnevi demisijo, a mu je kralj vnovič poveril sestavo vjade. / ✓ aj/e novega KOLEDAR. ToreJc, 11. septembra. Prot in Hiacint, Emilijan, Teodora. ZGODOVINSKI DNEVI. 11. septembra: 1908 je letalec Wright napravil nad Washingtonom nad eno uro trajajoč polet. — 1892 je Napoleon priklopil Pie-mont Francoski. — 1904 se je na Golici otvo-rfla Kadilnikova koča. — 1900 se je vršil v Ljubljani II. katoliški shod. — 1683 je Sobie-ski osvobodil od Turkov oblegani Dunaj. — 1723 se je rodil pedagog J. B. Basedow. — 1825 se je rodil glasbeni pisatelj E. Hanslick. — 1900 je umrl geolog Otto Torell. — 1861 se je rodil finski pisatelj Juhani Aho. — 1912 se je vršil na Dunaju evharistični kongres. * ★ Šolska vest. G. Ivanu Štruklju, šolskemu upravitelju na Viču, je ministrstvo poverilo posle šolskega nadzornika za ljubljansko okolico, zahodni del, ker je dosedanji nadzornik g. Pretnar zaprosil za upokojitev. ★ Imenovanje. Pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru je imenovan za referenta 2 kategorije, 1. skupine Ivan Verbič. ★ V naše državljanstvo so sprejeti Anton Mozetič, zidar; Elizabeta Muller, poštarica, oba iz Ljubljane in Kari Skoupil iz Kočevja. -k Ostavko na svoj položaj kot častni konzul naše države v Benetkah je podal g. Ahil Sartori. Na njegovo mesto je imenovan industrijalec Giulio Rava, italijanski podanik. ★ Kaplan Alojzij Potrč, ki mu je radi padca s kolesa počila lobanja in ki se nahaja v celjski bolnici, je že pri zavesti, kakor nam poročajo. Vendar trpi hude bolečine in se sobratom priporoča v molitev. k Sestanek županov brdskega okraja se je vršil v nedeljo, dne 9. t. m., na Brdu. Udeležilo se ga je čez 50 županov m obč. odbornikov. Glavno je bilo razpravljanje o novem katastru, ki je o njem poročal obl. poslanec g. Novak. Poleg tega je bila debata tudi o novem občinskem redu in važnejših drugih vprašanjih. Po skoro štiriurnem razpravljanju so župani še razpravljali z obl. poslancema Novakom in Pozničem o nujnih potrebah tega okraja. k V Komendi se je vršil v nedeljo krasen mladinski tabor, združen z enako dobro uspelo popoldansko prireditvijo orlovskega odseka. Lep dan je doprinesel k prireditvi še svoje. — Videlo se je, da se dajo skupne prireditvi krasno združiti s posebnimi popoldanskimi nastopi. •k Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se vrši ta teden v Mariboru namesto v sredo v četrtek, dne 13. t. m., ob istem času v običajnih prostorih. k Razpisana služba. Na rudarski šoli v Celju je razpisano mesto profesorja za jamo-merstvo, opisno geometrijo, gradbe in pripre- Edino pravi Dijaški koledar Slov. dijaške zveze je izšel. - Dobite ga v vseh večjih knjigarnah. >Souvenir«, >Affectueuse legation«. Nič manj obširen ni ta napis: >Počivaj, dobri moj Riri, v svojem srcu bomo ohranili Tvoj dragi spomin, Tvojo tako odkritosrčno zvestobo in Tvoje drago ljubkanje. Bil si tudi tovariš vojakov, čuval si svoje gospodarje in oni bodo čuvali Tebe. Tvoje dobre oči so zaprte za vedno, — spi, dobri moj Riri. 1917—1926.« V tretjem napisu pripoveduje služkinja, kako izvršuje nalog svojega umrlega gospodarja, ko postavlja ta spominek Mademoiselle Coquette«, ki je bila gospodarju na bolniški postelji edino veselje... Drugi napisi so spet krajši, a zato originalni: »Le beau Sultan, 14 ans, un bon chien de garde et un bon bonhomme. 30 marš 1922.« (Lepi sultan, 14 let star, dober varuh in poštenjak.) Ne manjka tudi verzov, čeprav niso vselej najboljši. Tako sem bral: Ici repose Zezette, elle fut adorable, son souvenir pour nous sera lnoubliable. Chaque fois que nous venons sur sa tombe chčrie rte pleurs bien amers notre ceur est rempli. (Tu počiva Zezette, bila je obožavanja vredna, njen spomin bo za nas nepozaben. Kadarkoli pridemo na njen ljubljeni grob, nam je srce polno prebridkih solzil.) Ali pa: Waffy. cher petit compagnon des heures du malheur ot des mlnutes du bonheur, sf la mort aujourd' hui farrache ft ma tendresse tu vivras toujours dans mon ceur ... (Waffy, ljubi mali tovariš v urah nesreče tn minutah sreče, če Te Smrt danes ugrablja moji ljubemi, bo« živel za vedno v mojem srou.) tt__*__LJ X« .A.iimol annmonil/ in nroh. [VU11CUU Ul fC iubuuivi — .------- — B--- nico policijskih in reševalnih psov: pod palmovo vejo v reliefu so napisi posameznim psom, ki so tako ali drugače zares zaslužni... In simpatičen je skromni, nizki kamen na mo. Prošnje je treba potom rudarskega glavarstva v Ljubljani poslati na ministrstvo za šume in rudnike najkasneje do 22. septembra 1928. ★ Ustreljen pri Peričniku. V četrtek, dne 6. septembra, je prišel čez Luknjo v Vrata sumljiv moški v starosti čez 20 let. Sprejele so ga straže obmejnih vojaških čet. Obvladal je popolnoma slovenščino in laščino. Izdal se je za Jožefa Cuder. Legitimacije ni imel, pač pa menda nekaj laškega denarja. Zanimal se je za dogodek lanskega leta, ko je tudi par osumljenih moških prišlo čez Luknjo v Vrata, pa so stražnika, ki jih je spremljal proti Mojstrani, razorožili in ušli čez mejo. To je vzbujalo pri njem tem večji sum. Prideljen mu je bil stražnik, da ga pelje v Mojstrano. Do onstran Peri&nika je bilo vse v redu. Tam pa začne osumljenec bežati po grmovju proti Bistrici. Za ponovni klic stražnika se ne meni; zato začne vojak streljati. Po nekaj strelih ga zadene v hrbet. Ranjenec gre še nekaj korakov dalje, potem omahne in pade. Po izvršenem sodnijskem ogledu so pripeljali mrliča v mrtvašnico na Dovje. — Opomin za naše izletnike, da se brezpogojno pokorijo obmejnim stražam, ako zahtevajo legitimacije. k Prosvetno delo belgrajskih visokošol-eev v Južni Srbiji. Vselej, kadar govorimo o južnih krajih naše države, poudarjamo potrebo sistematičnega prosvetnega dela. Le premalo pa se zavedamo, da zato ni poklicana samo država, temveč mi vsi, kadar imamo možnost tozadevno kaj storiti. Razveseljivo je, da so se zgenili vsaj naši visokošolci. Podporno društvo študentov belgrajske univerze je v poletnih mesecih organiziralo veliko počitniško kolonijo ob ohridskem jezeru. Bivanje visokošolcev v Ohridu, kamor so prišli utrdit »voje zdravje in se naužit pokrajinske lepote, je nad vse ugodno uplivalo na prebivalstvo, s katerim so navezali vsepovsod ozke stike. Dijaki so priredili v vseh večjih vaseh bližnje ln daljne okolice Ohrida izobraževalne tečaje. Naj mimogrede še omenim, da so belgrajski akademiki mad vse ljubeznivo sprejeli nekaj svojih ljubljanskih tovarišev, ki so bili na potu skozi Ohrid. ir Obesil se je, ker je izgubil službo. V nedeljo, dne 9. t. m., so našli v gozdu v neposredni bližini Volčjega potoka pri Kamniku mrtvega bivšega delavca Ivana Kramarja, sta-nuijočega sicer na Perovem. Mož, ki je bil star malo čez 40 let in je imel precej razdrapane družinske razmere, je bil pri zadnjem ponesrečenem socialističnem štrajku v »Titanu« z drugimi odpuščen. Ves čas že od odpusta dalje je govoril, da se bo obesil. Kolikor je razvidno iz pisma, ki so ga našli pri njem, je imel novo službo v Našicah, ali ni se mogel ločiti iz domačih krajev, kjer ni dobil druge službe, zato je, vdan tudi nekoliko pijači, obupal nad življenjem in šel v smrt. Našli so ga ležečega ob drevesu, ovratnico je imel ovito okrog vratu in slabo privezano za tenko vejo, zato se domneva, da je smrt nastopila v spanju in ne toliko radi zadušenja, ampak radi otrpnjenja tilnilka. Zapušča ženo, nepreskrbljenega otroka in staro mater. Ob tej oriliki moramo opozoriti tovarno »Titan« oziroma drugi strani s preprostim napisom, ki je kakor opravičilo: »Bijou, rešil mi je življenje, dolgoval sem mu ta spominek ...« Vendar pa predstavlja višek absurdnosti vsega tega kraja brez dvoma napis: »Pr&s de cette tombe marchez sans faire de bruit. Cil-lette, mon trčsor, n'est pas morte, mais elle dort depuis le 5 fevrier 1921.« (Kraj tega groba hodite brez šuma. Cillefte, moj zaklad, ni mrtva, ampak spi od 5. febr. 1921 dalje...). Obrneš hrbet vsej tej degenerirani sentimentalnosti, ki priča o silnem propadu hi-perkulture Zapada. Z neznansko hladnim čuvstvom v srcu stopaš mimo svežih šopkov in vencev po grobnicah ... Kričeče reži vate iz vseh dokaz, da se je ljudem zastrl pogled v bistvo življenja in da niti trohe zdravja morda v marsikaterem, zlasti >boljšem« človeku več ni... Onkraj grmičja zasipava mož svež grob. Preden sem bil dospel, je bil luksuzen avto pripeljal pred pokopališče zaboj... Izstopili so ljudje, pa sem jih bil izgubil izpred oči. Tu je torej novi grobi Stopim k možu in ga nagovorim. S priletnim, zdravim obrazom se nasloni na lopato in pripoveduje. Vseh psov je pokopanih tu 21.758. Stalen grob stane 2000 frankov... Smeje se. Ali imamo pri nas tako pokopališče? Jugoslavije ne pozna. Za Srbijo ve, boril se je na solunski fronti. Modrujemo o ljudeh, ki si smejo dovoliti to in ono... Pa smo izmodrovali 7a konec: >Če ljudje otrok nimajo, ne drugih skrbi, pridejo mačke in psi na vrsto ...« In kar vesel sem bil, ko sem sedel spet na tramvaj in pustil za sabo tihi, zeleni otok sredi Seine ... • Taka je zadeva s pariškimi psi. S šalo sem jo v misel vzel, pa se je kar resno skon-čala. In bržčas je bolj resna kot bi rnislLL njeno vodstvo, naj ne izrablja položaja, ki je nastal vsled ponesrečenega, po socialistih jako brezmiselno začetega štrajka in naj zaposli zopet nazaj ljudi, ki »o bili samo zapeljani. Znano je, da je v tovarni še precej nezasedenih mest, in te naj bi tovarna zasedla predvsem z delavci, ki so bili odpuščeni. Ako pa bo tovarna tako zanemarjala socialno plat svojega delavstva, bomo pač primor&ni javno načeti to vprašanje I Zato pa naj bo vodstvo uvidevno in naj nikar ne tira delavcev v obup, posebno onih, ki so družinski očetje! * Pod konje je zašel v Kočevju triletni sinček tamkajšnjega kolesarskega mojstra g. Mandelca. Iztrgal se je materi iz rok v trenot-ku, ko je privozil po cesti neki voznik. Konj je stopil otroku na prsa in je bil otrok na mestu mrtev. * Napad na avtobus. Preteklo nedeljo je bilo v Rušah pri Mariboru veliko število romarjev. Nekaj od teh se je vračalo popoldne i?. Ruš v avtobusu g. Ogrina iz Sv. Jakoba v Slov. goricah. Med vožnjo je naenkrat pričelo v avtobus leteti kamenje, ki je razbilo več šip. Avtobus je obstal, v tem hipu se je pa v njem pojavil nek napadalec in zabodel z nožem nekega romarja v levo stran prsi. Napadalca so orožniki prijeli. ir Pretep. V nedgljo so priredili v Hotinji vasi pri Mariboru gasilci dobrodelno tombolo. Naenkrat je nastal prepir, ki je končal s krvavim pretepom, med katerim je bil 18 letni blapec Anton Bevc z zarjavelim nožem hudo ranjen v levo ramo in desno roko. Ranjenca je mariborski rešilni avto prepeljal v bolnico. •k Tovarna palic v Bregani nam poroča, da je požar uničil le del tovarne. Obrat se bo vršil še nadalje v manjšem obsegu, toda čez dva do tri mesece se upostavi zopet navadni pogon. DIJAŠKI KOLEDAR 1928/29. NATISNJEN JE V HRVATSKEM, SRBSKEM IN SLOVENSKEM JEZIKU, TOREJ V 3. POSEBNIH IZDANJIH. * »Nageljčki«, I. del. Zbirka 100 enoglasnih otroških pesmi za nižjo stopinjo osnovnih šol 1 in 2. šolsko leto, priredil Ciril Pregelj, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena zvezku je 26 Din. V prav okusni opremi je ravnokar izšla ta tako pogrešana in potrebna pesmarica. Vsebina te zbirke je jako ljubka in domača, da ne bo razveseljevala samo nežno otroško dušo in srce, temveč tudi srca odraslih, še posebno učiteljev petja. — Hkrati je ta pesmarica tudi nekakšna pevska šola, ki deco igraje uvaja v petje in vzbuja ljubezen do te lepe umetnosti. V isti zalogi je na razpolago tudi II. stopnja »Nageljčkov« od istega prireditelja za eno- ali dvoglasno petje. Cena 20 Din. V sredi septembra izide še III. stopruja te zbirke za dvo- in troglasno petje; cena 26 Din. k Krščanski nauk za prvence je izšel v novi ilustrirani izdaji v založništvu kn. škof. ordinariata ljubljanskega. Izvod stane 22 Din, knjigotržci dobe običajni popust, kateheti ozir. župni uradi pa na 10 izvodov 2 izvoda gratis za revne učence. k Katekizem v novi izdaji radi tehničnih ovir še ni izšel in tudi ne izide za splošno uporabo pred šolskim letom 1930-81, ir Edina slovenska osnovnošolska učna knjiga iz prirodoslovja je knjiga Prirodne sile in njihove uporabe«, ki jo je sestavil P. Flere. Razen preprostega in metodično prav posrečeno obravnavanega, bogato ilustriranega gradiva, ki služi taiko učitelju za obravnavo, kakor učencem za ponavljanje, obsega knjiga tudi strokovno, pa poljudno obdelano in s preprostimi diagrami pojasnjen »radio«, ki vedno bolj postaja neobhodna uporaba elektrike v človeški omiki. Knjigo, ki se lahko kosa s podobnimi deli drugih književnosti, začetkom šolskega leta prav toplo priporočamo. Po oceni in priporočilu Glavnega prosvetnega sveta jo je odobrilo tudi ministrstvo prosvete kot učbenik za prirodoslovje v višjih razredih osnovnih šol. Izšla je v Učiteljski tiskarni, dobiva pa se za ceno 16 Din po vseh knjigarnah. ir Pri boleznih na ledvicah, y mehurju in debelem črevesu polajšuje >Franz - Josef«-grenčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »F r a n z - J o s e f« - voda vsled svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ir I. nagrado na tekmi harmonikarjev je dobil g. Pillich iz Maribora na hromatični harmoniki tvrdke Meinel & Herold, skladišče Maribor. Omenjena tvrdka je ena izmed največjih glasbenih tvrdk v Nemčiji in si je pridobila tako zasluženo zaupanje vseh harmo-nikašev, k Krasna izbira bluz, otroških obleke po nizki ceni. Krištotič-Bučar, Stari trg 9. S&odti S£S. V Šmihelu pri Novem mestu je bil na Mali Šmaren dobro obiskan shod SLS, na katerem je poročal post. dr. Kulovec. V nedeljo se je pa vršil velik shod SLS v Mirni peči. Govoril je posl. dr. Kulovec. V Loki pri Zidanem mostu sc je vršil v nedeljo 9. t. m. lep shod SLS. Poleg nar. poslanca g. Fr. Žebota so govorili tudi oblastni posl. Deželak, dr. Voršič iz Celja in Ivan Gajšek iz Ljubljane. Ker ig shod nadvse dohrn uspel, nrifakuiemo, da ho zmaga SLS pri nedeljskih' občinskih "volitvah velika. Pri Veliki Nedelji se je 8. septembra vršil zelo dobro obiskan shod SI.S. Govorila sta uarudna poslanca Zebot in Bedjanič. Dr. Jože Kant zobozdravnik v Škofjiiokl do preklica ne ordinira EfuMfana N0CNA SLUŽBA LEKARN. V noči ua sredo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. * O Pogreb Egidija Perica se je vršil v nedeljo popoldne ob izredno številni udeležbi občinstva. Policija deluje z vsem aparatom, da pojasni umor. Preiskava je zelo obširna. Pericevi zapiski, ki jih je policija dobila v svoje roke, so zelo obtežilni. Nekje na deželi je policija zaplenila večje število pušk in razstrelilnih snovi. Aretiranih je bilo doslej sedem članov bivše Orjune. V interesu preiskave o podrobnostih ne moremo poročati, pričakovati pa je senzacionalnih razkritij. O Umrla je včeraj ob pol 12 v deželni bolnici gospodična Ivanka D o 1 i n a r v starosti 30 let. Pogreb bo v sredo ob 3 popoldne iz deželne bolnice. O Državna šolska poliklinika začne z rednim poslovanjem dne 15. septembra. Splošni ambulatorij posluje vsak dan od 9 do 12 dopoldne, posvetovalnica za roditelje pa v torkih, četrtkih in petkih od pol 4 do 5 popoldne. Zdravljenje pri špecijalistih prične s prvim oktobrom. O Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi člane, da se udeleže pogreba blagopokojnega Člana g. ing. Jaroslava Plzaka, ki se vrši danes ob štirih popoldne iz hiše žalosti na Ahacljevi cesti št. 13. O Nova mestna avtobusa, krasna izdelka tovarne »Steyr« v Avstriji, sta prišla v Ljubljano v soboto ob 9 zvečer. Včeraj ob treh popoldne so se vršile poskusne komisionalne vožnje sr novima avtobusoma. Avtobusa sta se nam ob 3 popoldne pred mestnim magistratom predstavila v vsej svoji preciznosti. Komisija, ki se je udeležila poskusne vožnje z novima mestnima avtobusoma, je bila precej številna. strani mestne občine so se udeližili mestni župan dr. Puc, g. podžupan profesor Jarc in nekateri obč. svetniki. Dalje ravnatelj gradbenega urada Prelovšek, zastopnik zbornice TOI g. Ložar, zastopnik tvrdke »Steyr« g. Josip Kraker ter mnogi drugi, ki so bili pri tej vožnji. Oba avtobusa sta krenila ob 3 popoldne v dveh smereh iz mesta. Prvi iz Ljubljane proti Ježici, nazaj v Ljubljano in na Vič, drugi avtobus pa iz Ljubljane na Vič, nazaj preko Ljubljane na Jezico, in sevedu, ker so niti udeleženci vožnje vai I jubljančani. nazaj v Ljubljano. Gospodje, ki so se te poskusne vožnje udeležili, so občudovali vso preciznost in vse prednosti novih avtobusov in poleg tega spoznali vse prednosti, ki jih bo novi avtobusni promet nudil prebivalcem Ljubljane in okoliških občin. Vožnja od prve ljubljanske postaje to je od gla.vne pošte, preko postaj: Gospodarska zveza, Sv. Krištof do mitnice stane le 2 Din, d.. Brinja in Urbanč-kn 5 Din, do Aleša in mostu 4 Din, nazaj grede po istih postajah zopet ravno toliko. Do Kongresnega trga, Rimske ceste 5 Din, do Tržaške ceste, mitnice in tobačne tovarne 6 Din, do mi-larne na Viču in do cerkve na Viču pa le 7 Din v obratni smeri velja seveda ista tarifa. Vožnja med posameznimi pasovi velja le dva dinarja. Mestna občina kot koncesionarka te nove vožnje pa si je pridržala pravico, da ta vozni red poljubno spremeni in ni izključeno, da uvede v najbližjih dneh tudi stalno vožnjo do pokopališča Sv. Križa. © Umrli so v Ljubljani v času od 2. do 10. septembra: Marija Kunčič, učiteljska vdova, 80 let, Rimska cesta 12; Marija Zavašnik, vdova tobačnega poslovodje, 71 let, Tržaška cesta 13; Alojzij Dermota, sin delavca, tri mesece, Grajska planota 1; Rudolf Pehani, davčni upravitelj, 59 let, Kolodvorska ulica 11; Otilija Pilbach, zasebnica, 67 let, Gosposka ulica 10; Elinora Tornago, dijakinja, 17 let, Poljanska cesta 12; Egidij Peric, trgovski potnik, 31 let, Riharjeva ulica 6; ing. Jaroslav Plzak, univerzitetni profesor, 51 let, Jegličeva ulica 13. — V bolnici so v istem času umrli: Jože Črne, sin delavca, šest mesecev, Studenec 151; Mihaela Pavlič, hči delavca, 2 in pol leta, Domžale 87; Jurij Mohotar, 61 let, Št. Jurij 12; Josip Žorga, vratar v pokoju, 68 let, Ravnihurjeva ulica 9; Morija Boltežar, delavka, Vopolje 13 pri Komendi; Marjia Kokalj, žena posestnika, 34 let. Petelinje, 23; Franc Pavlovčič, sin železniškega uradnika, 13 dni, Rakek, postaja; Franc Past, železniški čuvaj, 57 let, Celovška cesta 78; Andrej Govekar, posestnikov sin, 23 let, Godovič 67; Ana Slapšak, hči delavke, 2 meseca, Ižanska cesta 23; Damijana Lazar, hči žel. uradnika, 1 leto, Dunajska cesta 98; Ema Garniršek, konto-ristinja, 33 let. Rečica ob Savinji; Frauja Bulec, hči delavca, 3 letn, Potok 13; Ana Majer, zasebnica, 77 let, Vidovdanska cesta 9; Janez Rekar, žel. delavec v pokoju, 60 let, Mlino 7; Apoloni ja Pogučar, delavka, 61 let. Zlnto polje 6; Alojzij Peterka, hišar, 68 let. Zagorica 114; Anton Ka-stelic, sin mizarja, 2 leti, Mali Lipoglav, 16; Jožefa Jerina, gospodinja, 64 let, Hrenova ul. 19; Julij Črnoga, sin delavca, tri mesece. Ižanska cesta baraka; Vil jem Staker, posestnik, 49 let, Mozelj pri Kočevju. © Javna borza dela. Delo je na razpolago: moškim: 5 kovinostrugarjem, 5 pleskarjem, črkosliknr jem, 3 mizarjem, 2 pilarjema, 6 elek-tromonter jem, 2 klepar jema, t tapetniku, 7 čevljarjem za šivano delo, 3 mlinarjem, 1 kamnoseku, 4 hlapcem, 9 zidarjem, 12 tesarjem, 70 navadnim delavcem,, 9 vajencem, ženskam: 1 vzgojiteljici za francoski in angleški jezik, 2 špulericania, I hotel, sobarici, 3 hotel, natakaricam, 2 služkinjam, t kmečki dekli. Prfff^li'"^'*" Maribor □ Socialistični agitatorji so na glavnem kolodvoru v Mariboru dne 10. septembra poskušali na vse mogoče načine preslepiti želez-ničarje-volivce, da bi 9e polastili glasovnic z našimi listki. Posebno neki bločnik je bil >junak«. Jemal je volivcem kuverte z glasovnicami in jih zamenjal z rdečimi. Tudi g. S. je kar slkakal po kolodvoru in je hotel voliti za one socialiste, ki niso bili v Mariboru. Proti rdečim nasilnežem je uvedeno postopanje. □ Srenjska prireditev, ki se. je vršila v nedeljo pri Sv. Petru, je v vsakem pogledu uspela. Lepa udeležba, pester spored z izbranimi telovadnimi in lah-koatletskimi točkami, ki so se izvajale strumno in precizno. Darilo pri skoku v višino si je po ljuti tekmi med nekaterimi talentiranimi skakalci priboril brat Macun. Urednik dr. Vatovec pa je v mogočnem programatičnem govoru proslavljal blago-vest, ki ga širi orlovstvo med najširšimi plastmi slovenskega naroda. Ob koncu je spregovoril tudi narodni poslanec Žebot, ki je živahno pozdravljen izrekel najiskrenejše čestitke g. župniku Mateju Straklu ob 25-Ietnici njegovega župnikovanja. □ Umrla je po dolgi in mučni bolezni v Gradcu, kjer je iskala zdravja, ga. Antonija Kenc. Raj-nica je bila izredno blaga mati, skrbna žena, ki je imela vsikdar odprte roke in odprto srce za siro- . 1 . — O-------n r. < r»X I I T A^if^ab M O (*TQ_ maka. Pogreb pokoj niče se vrši v četrtek na gra-škern centralnem pokopališču. □ Mariborski gledališki abonma, ki obsega letos samo 25 predstav (15 dramskih in 10 glasbenih) je tudi cenejši od lani. vrhu tega pa nudi tudi to ugodnost, da bodo imeli abonenti popust pri gostovanjih ljubljanske opere. Gg. abonenti se naprošajo, da se priglase čimpreje, lanska mesta pa ostanejo dosedanjim abouentom rezervirana do 15. septembra. □ Ustavljeni splavi. Ker je prišlo v nedeljo Iz Ptuja od okrajnega glavarja obvestilo, da je ptujski most pokvarjen, so se v Maribora ustavili vsi splavi, dokler se ne popravi ptujski most v toliko, da bo omogočena vožnja s splavi. □ Pojasnilo. Na mnoga povpraševanja glede vojnih olajšav pri mestnem autobusnem podjetju sporočamo, da prihajajo 17-53 odstotne olajšave v poštev samo pri 26-mesečnih vožnjah in sicer le v slučaju, če znašajo redoma dnevni vozni stroški najmanj 4 dinarje. □ Kostanjarji, ki hočejo peči kostanj v območju mesta mariborskega, se vabijo^a predlože kol-kovane prošnje najkasneje do 20. T. m. mestnemu magistratu. Na poznejše prošnje se ne bo oziralo. □ Kolo je sunil neznani storilec v nedeljo zvečer izpred gostilne »Sernec« v Laiteršpergu. Ivanu Kotniku, doma iz Lajteršperga. Kolo je Čisto novo, ima št. 307.749 ter je znamke Puch. □ Celo nad vozičke se spravljajo. Izpred tukajšnje bolnice je izginil dvokolesni voziček, ki je last mestnega električnega podjetja. Voziček izgleda kakor nov, je sive barve in ima na obeh ročajih vžgano U. P. . „v. . ... □ Novo aktovko je našel v bližini gostilne Žoher na Tržaški cesti delovodja okrajnega zastopa g. Simon Horvat. Prizadeti naj se oglasi Pod mostom št. 8. □ Obesil se je včeraj dopoldne v takozvanem »Burgwaldu« nad 3 ribniki brezjx>selni 30-letni natakar Josip Ratej. ,„..,. □ Znan kurji tat prijet 24-lelm Jožef K. je bil v nedeljo aretiran, ker se že delj časa bavi s tatvino perutnine. Posebno temeljito je vršil ta svoj posel v okolici Račjega in Frama; pa tudi v Mariboru je pustil za seboj precej sledov. Policija in orožni-Stvo sta ga precej dolgo zasledovala. Končno pa jo je brezobzirni kurji tat vendar skupil. □ Pobegnil je od doma 16 letni Rudolf Glo-govšek, stanujoč v Smetanovi ulici 51. Fant jo je bojda jx>tegnil v Avstrijo. MEDNARODNI ŠAHOVSKI KONGRES V MARIBORU. Zastopstvo Slovenije si pribori zmago proti gostom v razmerju 7:3. Gostje iz nemške Štajerske so prispeli v Maribor v soboto ob pol 19. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki tukajšnjega šahovskega kluba in mestne občine (dr. Muhleisen) in mag. svetnik Rodo-šek). Ob 20. uri se je vršilo v dvorani Zadružne gospodarske banke zanimivo predavanje o »Šahov- Nasznanila Prireditve in društvene vesti Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačali in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din. Ljubljana. CIani Šentpeterskega prosvetnega društva se vabijo, da se vdeleže sv. maše zadusnice v sredo dne 12. sept. ob 7 zjutraj, ki se daruje za rajnega Jožefa Zurga, bivšega vratarja v bolnici. Društvo »Pravnik« v Ljubljani javlja svojim Članom, da je stalni odbor Kongresa pravnikov na svoji seji v Zagrebu dne 9. septembra t. 1. soglasno sklenil, da se prihodnja skupščina, odrejena na mesec oktober 1928 v Skoplje, radi tehničnih težkoc odgodi na pomlad 1929 in da se bo vršila ta skupščina po prejšnjih sklepih odbora v Skoplju. be ne poslani referati naj se pošljejo glavnemu tajništvu kongresa v Belgrad preko pravniških društev do 1. decembra 1928, tako da izide Spomenica do novega leta 1929. Prispevki, ki so bili poslani za oktobrsko skupščino, veljajo za pomladanski kongres, ako se ne bodo zahtevali nazaj. Maribor. Krekova godba v Studencih proslavi 16. sept. blagoslovitev inštrumentov ob 9 pri cerkvi sv. Jo-lefa. Ostali kra}i. Proslava blagoslovitve Kat. prosvetnega doma v Kamni gorici se vrši v nedeljo, dne 6. sept. pop. ob 3 uri. Po blagoslovitvi je koncert godbe Kat. prosv. društva z Jesenic. Glasbena lola v Kranja (podružnica Glasbene Matice) ima vpisovanje v torek, 11. t. m. od 17. do 19. ure. Redni pouk se prične dne 17. t. m. Poučujejo se: solopetje, mladinsko in dijaško zborovo petje, klavir, gosli, viola, čelo ter glasbena teorija in harmonija. Orel Orel Sv. Jakob-Ljnbljana ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 13. septembra 1928 ob 8 zvečer v sv. Florljana ulici št. 11 (pri g. Šer-Jaku). ■poizvedovanja Izgubila se je v nedeljo od VUhnarjev do Rp. Šiške volnena ogrinjalka (plet). Pošten najditelj se prosi, da jo odda Miklošičeva c. 8-a. ki je končala z zmago Slovenije proti zastopnikom štajerske šahovske zveze v razmerju 7:3. Velemojster dr. Vidmar je odigral proti prof. Beckerju dvo- je partij: prvo je zgubil, drugo pa dobil. Popoldm se je odjieljal službenim potom na Dunaj. Zvečer se ' "" .............. ............Igri......-a- ................... ,----- in major Fuchs za štajersko šahovsko zvezo. Ilrtft llrtlft^m X nI. .a . , odjielja____________r_„.......... ..... je vršil v Grajski kleti banket, na katerem so g< .....ugim mag. svetnik Rodošek, prof. F; rili med drug se rovo-avai Posamezni rezultati šahovske tekme so: 1. Pire 1 — Polže r 0. 2. Išca - „ >je redni pouk. Vaje za skupno orkestersko igro jenci. Za prijavo zadošča za okoličane dopisnica. Za doslej vpisane goience se je včeraj pričel se začnejo letos že v oktobru pod vodstvom g. Dušana Sancina. Komorno glasbo vodi istočasno g. Karel Sancin. Udeležua je obvezna za vse gojence te šole, ki bodo za to spoznani zrelim. & V celjski javni bolnici so dne 7. t. m. umrli: Lampreht Josipina, 21 letna šivilja iz Arclina: Stojan Andrej, 66 letni sedlar iz Št. Jurja ob j. ž.; Sivka Štefan, posestnik iz Lek-marja in Smole Marija, 70 letna viničarka tudi iz Lekmarja. Lep rokodelski dan v Tržiču Znan je že Tržič po mnogih socialno-dobro-delnih napravah, ki so dobile izreden razmah posebno v zadujih letih. Za otroke je bilo najprej poskrbljeno v različnih zavodih Vincencijeve konference. A otroci doraščajo. V vrstah odrastle mladine so pa često najbolj zapuščeui in zanemarjeni rokodelski vajenci in mladi pomočniki. Slaba stanovanja, druščina, neurejenost na zunaj, vse to prinaša razrvanost v srcih. Kako blagodejno dene takemu mladeniču, če ga dobra roka f>elje k ognjišču, da ie tam domač v besedi, jx>uku, hrani, zabavi! — Skrbna roka Vincencijeve konference je v Tršiču na rojstni dan božje Matere (ako ognjišče odprla. Otvorjen in blagoslovljeu je bil rokodelski dom. Dan je bil ves posvečen rokodelcem. Zjutraj ob osmih je bila v župni cerkvi sv. maša za rokodelske stanove s primernim cerkvenim govorom in ---*- - ->red ________zgrnile za njo. Prostor pred domom je bil kmalu poln. Po godbenih točkah je g. župnik in predsednik tržiške Vincencijeve konference Matija škeTbec dom blagoslovil. V dvorani doma se je pa takoj nato vršilo slavnostno zborovanje, ki ga je lepo vodil predstavitelj tržiške kovaške obrh in industrije g. dr. Kozma Ahačič. Pred zborovanjem je še s pomenljivimi besedami izročil g. župnik dom svojemu namenu. Govorili so gg.: oblastni predsednik Marko Natlačen, voditelj naših obrtnikov Ivan Ogrin, prijatelj delavstva Ivan Go-stinčar, naš domači oblastni poslanec Ivan Majer-šič, zastopniki mojstrov in pomočnikov različnih obrti. Nabita dvorana je z zanimanjem sledila jedrnatim izvajanjem, ki so vsa povdarjala vzajemnost stanov. Zanimivo je bilo tudi poročilo gospodarja novega doma, g. ključ, mojstra Andreja Mar-kiča. Dom bo stal z opremo kar do tristotisoč dinarjev. A ponovna darila domače posojilnice, dalje činiteljev, ki so vedno naklonjeni tržiški dobrodelnosti in dar oblastnega odbora, ki ga je g. predsednik v znesku 25.000 Din izročil, pokrivajo že tretjino. Tudi za pokritje ostalega je načrt dovolj ugoden. — Po krasnem zborovanju se je vršil ogled doma in nekateri tuji gosti so ogledovali tudi še druge naprave tržiške dobrodelnosti. Opoldne se je vršilo v dvorani rok. doma skupno kosilo za petinšestdeset oseb. Po večernicah je bilo razvedrilo na stadionu, ki ga je poleg mnogih odličnih gostov, zlasti proti večeru, obiskal častno Tržič in okolica. Bil je v resnici lep dan tako potrebne stanovske vzajemnosti. Bog daj, da bi bil začetek cvetoče bodočnosti rokodelskemu stanu v prijaznem Tržiču! Programi Madio-F.gziMjana Torek, 11. sept. 12. Godba in borzna poročila; — 18.30: Nemščina, poučuje dr. Piskernikova. — 18: Mehovci, iz ciklusa o živalstvu, predava prof. Pengov. — 20.30: Kvartet Rupel, vmes zapoje gdč. Korenčanova solo s spremljevanjem klavirja. — 21.30: Poročila. Sreda, 12. sept. 12: Godba in borzna poročila — 18.30: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovee. — 19: Gorstva in vodovje naše države, dr. Valter Bo-hinjc. — 20.30: Orgelski koncert, katerega priredi Stanko Premrl, prenos iz stolne cerkve, solo-speve poje Jože Likovič. — 21.30: Poročila._ Jtepred sodišča Boj za »kšeft«. Nekje pri Ižanskem mostu si je postavila šotor branjevka Neža. Reva je in pač rada kaj zasluži, kakor vsak. Zato prodaja vse mogoče stvari v svoji baraki, tudi malinovec in limonado in kislo vodo. Tam okoli pa sla silno rada zahajala tudi dva sladoledarja. Neža ju je večkrat podila proč, ker sta ji naravno v njeni obrti konkurirala. Kjer je sladoled, malinovec ne gre dosti! Sladoledarja se pa za te dobrohotne opomine tetke Neže nista dosti menila, pa sta upila in ponujala svoje blago okoli šotora še tudi poslej. Razmerje se je močno in stalno poostrevalo. Nekega dne je prišlo celo v tako stanje, da je Neža pograbila velik lonec, sladoledarja pa svoje pokrove od sladolednih loncev, pa so se udarili ravno prav in toliko, da je bila zadeva zrela za sodnika. Sodba se glasi, da bo vsak plačal 150 Din globe ali pa naj sc pride za dva dni zapret. Sladoledarja sta molče sodbo sprejela, Neža pa pravi, da se bo pritožila. „Srečna zaročenka sem i< B I pravi razumna Mica. „Zmeraj bom mladostno izgledala, ker RADION prevzema mesto mene najtežje delo v hiši in sicer pranje perila. RADION pere sam in varuje perilo!" JČkdufia • of matice ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO Št. 1-2. Dvojna številka za prvo polletje letošnjega leta je izšla. Dr. Stanko Vurnik objavlja v njej daljšo stilno skico »k slikarstvu v Sloveniji na prehodu od XVII. v XVIII. stoletje. Razpravica je uvod k monografiji »Slikar I. Val. Melziuger«. ki jo bo Zbornik objavljal. Vurnik slika struje slikarjev v XVII. stoletju, ki se ali trdovratno drže stare nemške tradicije ali pa pod uplivom Italijanov in protirefor-macije navezujejo na italijansko umetnost. Zadnja četrtina XVII. stoletja in prva polovica XVIII. sta drugi višek v razvoju našega slikarstva, ki v tem času deluje pod močnimi italijanskimi baročnimi vplivi. Kratko je prikazano reakcionarno stilno stremljenje Valvasorjevega krojja, dalje naše roma-nistične struje, ki jo uvajajo k nam ali v deželo klicani Italijani ali v Italiji šoiani domačini in alp-ski Nemci. Koncem stoletja se k nam iz Italije presadi realizem poznoakademične smeri z jakinii pri mesmi caravaggievskega naturalizma in slikovitega elemeuta; višek te struje pomeni pri nas Quaglijevo delo. Po odhodu Quaglije se jame baročna umetnostna misel polagoma razkrajati in avtor navaja na podlagi številnih primerov iz 1. 1710—1730 prve stilne simptome nove umetnosti, iz katere ie vzklil poetični-občutenjski in kolorističui naturalizem »prosvitljenega veka« nekak rokoko v našem slikarstvu, ki mu je v naslednji dobi vtisnila iak pečat markanfua osebnost V. Metzingerja. — Dr. France Mesesnel nadaljuje z objavljanjem »Korespondeuce Janeza in Jurija šubica, ki je ravno tako mikavno čtivo, ker daje vpogled v psiho naših umetnikov, kakor vsebuje zanimive podatke k biografiji in umetnostnemu razvoju šubicev. — Glede dr. Milka Ko s a Srednjeveški rokopisi v Sloveniji«, kjer topot dr. F. S tele obravnava iz umetnostno zgodovinskega stališča Iluminatorni okras rokopisov v Kranju-', posebno Moralia papeža Gregorija od roke Jakoba Chaczpeka 1. 1119 ue-datiran misal iz začetka XV. atol. in Antifouar Joan-nesa von Werd dc Augusta iz I. 1491. Dr. Štele ugotavlja, da se jc naša domača miniaturna produkcija v XV. stoletju razvijala v stalni odvisnosti od avstrijske tedanje produkcije. — Viktor Ste-s k a obravnava doslej še povsem neobdelano, a hvaležno in pobudno polje »Naših spomenikov iz empirske dobe.« Avtor popisuje celo Vrsto nagrobnikov in spominskih kamnov iz začetka XIX. stoletja in jih podaja šest v reprodukcijah. — Konser-vator dr. Štele poroča * Varstvu spomenikov« o restavraciji stropa v stari grofiji v Celju, ki je eden V cer- restavraciii stropa v stan grotiji v i.ciju. ki je ea< naših najzanimivejših umetnostnih spomenikov XVII. stoletju, o odkritju gotskih fresk v župni ce kvi v Gorjah! V. Skrabar jioroča o antičnih iz-kopinah na Hajdini pri Ptuju in v Ptuju. Dr. Štele je na Sladki gori na štajerskem odkril nove Jelov-škovc freske z avtoportretom slikarja iz I. 1753. — Sledi poročilo o U. Z. D. — V Književnosti-' obravnava prof. dr. 1. Cankar Steletove *Slike gotskega krilnega oltarja iz Kranja, jih datira v 1. 1500 iii lokafizira v WohIgemutbv krog dr. Olonar-jevo delo Aus der VFerkMall Tli. Kvugers.. dr. Sarie »Fibelu mit Sperrvorrichtungcii«, 1'etkovičev »Manastir Kalenič« iu Okuncva >Moinimenta artis Serbicae«. — Tej številki Zbornika so pridejane štiri bogato ilustrirane jx>le Sleletove topografije kamniškega okraja: Križ, Moste, Suhadole, Mengeš, Novi in Kavbarjev grad. Loke, Habah, Trzin, Rašica. Vodice in Repnje. • Bruno Wille t. Umrl je, 68 let star, nemški pesnik iu pisatelj Bruno Wille, eden izmed počet-uikov, zagovornikov in propagatorjev naturalizma v Nemčiji. Njegovi sovrstniki, ki so tvorili tkzv. »Friedrichshagenski krog«, so bili g. Hauptmann, brata Heinrich in Julius Hart ter \Vilhelm Bolsche, s katerim je Wille populariziral Hacklov svetovni nazor. Njegovo ime je postalo znano, ko je napisal nagrajeni historični roman Die Abendburg«. Belgijska literatura se v zadnjih letih vedno bolj izgublja v francoski književnosti in je, z nekaj izjemami, prišla ob svoj lastni značaj. Proti tej tendenci se je sedaj jnojavila močna opozicija. Petdesetletnica rojstva belgijskega pisatelja Karla van de Woestyues, ki je ostal doslej v Franciji skoraj neopažen, je združila belgijske pesnike flaniskega kot francoskega jezika k slovesnosti s skoraj demonstrativnim značajem, ki je našla v večini francoskih literarnih časopisov živahen odmev. Istočasno je napovedal belgijski esejist in romanopisec Andre de Ridder obsežno antologijo sodobne flamske literature v francoskem jeziku. Na novo odkriti Velasquez? Iz Stockholma se fjoroča, da je neki tamošnji trgovec s jx>hi-štvom kupil v Italiji za 400 kron neko sliko, ki naj bi bila po izjavi nemških in italijanskih strokovnjakov Velasijuezovo delo. Gre za sliko »Pivski tovariši«. Doslej se je smatralo, da visi original le slike \ muzeju Prado v Madridu. Dejansko pa naj bi bila ta kupljena slika original, ona v Madridu pa samo kopija. Kujiec slike se nahaja sedaj v Ameriki, kjer nui baje ponujajo za sliko jx>1 milijona dolarjev. S kii/iin/egra trga • Krščanski nauk za prvence« je zagledal beli dan v lil. revidirani izdaji, opremljeni z lepimi sličicami v štirih barvali. Tako elegantne šolske knjige za jx>uk verstvenega nauka na I. stopnji slovenski narod še ni imel. Naj se je veseli naša mladina! Da se cena (22 Din) ne bo zdelo visoka, bodi v pojasnilo opozorjeno, da je bilo treba zaradi barvastih slik vlagati vse pole namesto enkrat - petkrat v tiskarski stroj; dalje da je prirejanje tako-zvanih form« za večbarvni tisk sila zamudno, tisk sam |>a zaradi vlaganja vmesnega sikativnega papirja še enkrat fiočat-ucjsi. Tudi vezava in papir j«1 boljši, kot pri prvih izdajah, /a vsako sliko je bilo treba nabaviti od lastnika originalov (Schumacher-Pustet-Kosel) po štiri gakauo-klišeje, kar je stalo do 20 DIB Po pngorlhi ima lastništvo originalov še nekaj bonitete "od prodanih izvodov. To so razlogi, da pod 22 Din ni bilo možno iti. — Prav pa je. da je knjiga božjega razodenja iu božjiji resnic — med vsemi najlepial >M?/<3 lipŠokh Roparji ali čarovniki V Londonu si belijo glave z indijskimi slučaji, ki spominjajo na različne afere najbolj fantastičnih detektivskih romanov. V Indiji namreč izginjajo v noči dojenčki. Niti policiji niti najbolj izvežbanim detektivom se še ni posrečilo, da bi pojasnili to otroško žaloigro. Indijska varstvena oblast se trudi, da bi prišla zločincem na sled. Indijsko ljudsko mnenje pa živi v prepričanju, da dojenčke krade črni čarovnik. Najbolj tragičen slučaj se je odigral v Boughiru v hiši nekega mladega uradnika po imenu Syed Jaffar Hussain. Pred šestimi leti se je poročil in živel v srečnem zakonu. L. 1923 se mu je rodil prvi sin, na katerega so starši kar naj-vestneje pazili. Otrok je spal v sobi svojih ct> šev. Okna in vrata so bila ponoči dobro zakle-njna. Nekako 14 dni po rojstvu pa so starši opazili, da je otrok brez sledu izginil. Ves trud policije je ostal zaman. V sobi ni bilo nikakih znamenj, da bi se bil izvršil vlom. Tudi starši niso ničesar videli in ne slišali. L. 1925 so dobili drugega sina. Policija je dala sfarišem posebno varstvo, a tudi ta ctrck je po štirinajstih dneh izginil in ga niso našli. Žena je o tem slučaju pripovedovala, da je čutila v usode-polni noči neko mračno sianje in videla dve mcški postavi, ki sta se bližali s svetlima mečema. Oba rta ji grozila, da jo ubijeta, če se oglasi in sta zgrabila otroka ter izginila. Tudi sedaj ni bilo nikakih sledov, da bi se bil izvršil vlom. L. 1926 je bila žena tretjič na porodu. Sorodniki so jo prisilili, da porodi pri njih in policija je organizirala nadvse skrbno nočno službo v hiši in okoli hiše. Kljub temu je tudi tretji sin izginil. Londonski listi poročajo, da pričakujejo v hiši tega uradnika četrti poixd. Indijska oblastva so sedaj pozvala nesrečno družino, da gre iz Boughira v glavno mesto, kamor so že privedli mater. Žena leži v državni bolnici in jo straži cela četa policistov. Uganka, katere najbrže tudi v četrtem slučaju ne bodo rešili. Kaj vse doživijo letalci Pilot Byrda, po imenu Berg Acosta pripoveduje v ameriških listih zanimive slučaje iz letalskega življenja, med drugimi tudi tega: Ko se je pripravil Byrd za polet okoli sveta, ga je spremljalo veliko število letal. V enem izmed teh letal je vzel pilot s seboj tudi časnikarskega fotografa. Kar naenkrat je stroj odpovedal. Letalo je bilo ravno nad visoko goro. Kamorkoli je pilot pogledal, povsod so bila tla zaraščena in nikjer ni bilo pripravnega mesta, da bi mogel pristati. Ni kazalo drugega kot zapustiti letalo in se rešiti s pomočjo padala. Pilot in njegov potnik sta bila pripravljena za zadnjo skrajnost. Vsak je že držal padalo v rokah. Fotograf je bil natančno poučen, kako naj ravna s padalom. Letalo je bilo v stalnem padanju. Pilot je bil pripravljen, da skoči iz letala. Zapcvedal je fotografu, naj pride na krov. Toda fotograf se je tiščal k tlcm in ni mogel iz strahu spraviti niti besede iz sebe ter je samo zmajeval z glavo. Pilot mu je še nadalje grozil. Fotograf pa je le zmajeval z glavo. V zadnjem trenotku je pilot poskušal s tem, da je ročno zgrabil fotografa in ga poskušal izvleči iz luknje. Nekaj sekund sta se pretepala kot neumna. Toda vse zastonj, Pilotu se ni posrečilo, da bi spravil fotografa na krov letala in radi tega tudi sam ni hotel izskočiti ter prepustiti fotografa njegovi usodi. Vrnil se je k stroju in ga je pripravljal za pristanek na drevesu. Letalo trešči na drevo. Motor se je odtrgal in padel na tla, toda del, kjer sta oba sedela," je obvisel na drevesu. Brez nevarnosti sta splezala oba potnika navzdol. Ko sta bila na tleh, pa je pilot imel priliko, da se zahvali za rešitev. Zgrabil je strahopetnega fotografa in ga na vso meč pretepel. Accsta sam pa je doživel sličen dogodek na lastnem letalu. S seboj je vzel strahovito debelega potnika. Letalo je zašlo v meglo in debeluhar je začel pilota poučevati. Vsako minuto je pokukal iz svojega sedeža k pilotu in nekaj zago-drnjal, nato pa odskočil nazaj na svoj sedež. Zdelo se je, da se ziblje sem in tja ogromno breme. Letale se je radi tega dvigalo in padalo. Spretnemu pilotu se je vendar posrečilo, da je vzdržal ravnotežje. Ko se je pilot že vsega naveličal ir. ko je prišel debeluhar zopet k stroju, ga je udaril z vso močjo po nosu. Zaleglo je. Debeluhar se ni niti ganil več. Pilot pa je našel pot iz megle. Letalci še nimajo svojega patrona »Journal del Debats poroča, da je smrt francoskega trgovinskega ministra Bokanovv-skega vzbudila v Franciji gibanje, da bi se vendarle imenoval kak svetnik za patrona letalcev. Kot je list izvedel, imajo predlog, da se za patrona letalcev proglasi Abbe Carlus, ki se jc že 1. 1784 udeležil v balonu nekega poleta, pozneje pa je postal žrtev francoske revolucije. Treba bi bilo še poprej proglasiti ga za blaženega ali pa za svetnika. Priporočilo za Albanijo Med nemškimi univerzitetnimi profesorji je še mnogo predstavnikov predvojnega časa, ki so bili v karikaturi naslikani v sivi suknji in z dežnikom, ki jim je bil najzvestejši spremljevalec. Ko so pa prišle v predavalnice tudi ženske slušateljice, so si vloge delili. Ženske so si privoščili profesorji, slušateljice pa profesorje. Nek profesor je ravno predaval o Albaniji, kamor je pred vojno prišel znani nemški princ Wied. Profesor je pri tem poudaril, da se je v Albaniji ohranilo še mnogomoštvo in se je ironično obrnil do slušateljic ter jim dejal, da bi ga samo veselilo, če bi jim mogel priporočiti naselitev v Albaniji. Naenkrat vstane ena izmed slušateljic, vzame svoje stvari ter vsa rdeča izgine iz dvorane. Profesor se je ozrl za njo in je v istem tonu, kot da bi predaval, zaklical: »Toda, gospodična, na konec mojega predavanja bi bili pa lahko mirno pečakali.« Ženske v parlamentih Vsega skupaj imamo v parlamentih 131 ženskih poslancev, in sicer 107 v spodnjih in 24 v zgornjih zbornicah. Razdeljene so na 12 držav. Od teh je ena v Belgiji, kjer sicer ne obstoja ženska volivna pravica, pač pa imajo senatorico, ki so jo v senat pritegnili. Velika Britanija ima 7 žensk v spodnji zbornici, v zbornici lordov pa niti ene Za dostop v zgornjo zbornico se ženske zastonj bojujejo. Odstotno ima Finska največ ženskih poslancev. Med 200 člani je 16 žensk. Od teh jih pripada 9 socialno demokratski stranki. Na drugem mestu je Nemčija, ki ima med 490 poslanci 33 žensk. Nato Češkoslovaška z 10 članicami v spodnji zbornici in 4 v senatu, Avstrija in Poljska, vsaka po 12, nato pridejo Danska, Švedska, Nizozemska, Luksenburška in Gdansk. Radi soudeležbe pri atentatu v Bologni sta bila oče umorjenega Zambonija in njegova teta Virginija Tabaroni obsojena vsak na 30 let ječe. Zamboniju tudi ni pomagalo, da je spisal v preiskovalnem zaporu pesmi, katerih se ena končuje: »Živel cesar Mussolini!« »Ne maram ga,« je dejala V neki vasi tirinškega okrožja Weimar bi se imel v kratkem cerkveno poročiti nek par. Ko je bilo že vse pripravljeno ter sta oba zaročenca stala pred oltarjem, je vprašal župnik nevesto, neko kmetsko hčerko, če je pripravljena biti svojemu možu zvesta zakonska žena. Deklica je odgovorila odločno in na ves glas: »Ne.« Ko jo je župnik vprašal, zakaj se ni tako že preje izrazila in zakaj je izpovedala svojo pravo voljo šele pred oltarjem, je nevesta odgovorila: »Ker ste vi, gospod župnik, prvi, ki ste v tej stvari vprašali mene, kakšna je moja volja.« V dve& ^ tre® vr&iaf) »Osservatore Romano« poroča, da je bilo v San Louis Poteši ustreljenih šest Mehikancev, in sicer na anonimno ovadbo, da »siinpatizi-rajc<- z zarotniki. V Berlinu so priredili anketo o tem, ali naj se odpravijo naslovi. Zanimivo je, da se veča število tistih, ki so tudi v tem oziru za demokracijo, da se pa za naslove najbolj potegujejo uradniki in pa vojaštvo. Število visokošolcev je prekoračilo v Nemčiji prvič število 100.000. Vsa svarila, naj se čuvajo pred akademičnim proletariatom in brezposelnostjo, so ostala brezuspešna. Univerze so se dvignile za 20 %. Pri vsem tem pa je ino-zemcev manj. Svetovno prvenstvo v nosljanju ima nek vpokojeni gozdar na zgornjem Bavarskem, ki je v 45 letih porabil 351.000 gramov tobaka za nosljanje. Anekdote in dovtioi Gospoda Povlovška ni več videti. Kje pa se pravzaprav nahaja.« »V konkurzu.« »Ta violinist je bil preje najbrže brivec. »Zakaj?« »Še zmiraj praska.« »Zakaj poje gospodična Eliza vedno samo duete?« ^Manj blamaže odpade nanjo.« Porotna zasedanja Mariborska porota Maribor, 10. septembra. PRVI DAN JESENSKE POROTE. - NA ZATOŽNI K LOPI "SEDI ANTON KOSEC RADI UBOJA. Danes se je zagovarjal pred porotnim senatom 19-letni Anton Kosec, posestniški sin iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah radi hudodelstva uboja. Obtožuje se, da je dne 1. julija 1928 v Juršincih 6-krat zabodel z noženi Alojzija Majcena, ki je podlegel ranam 4. julija 1928. Obtožnica pripoveduje, da je iskati vzroka v starem sovraštvu med obema, ki se je še posebno razplamtelo po Petrovem, ko je med Koscem in pokojnim Alojzijem Majcnom prišlo do pretepa. To sovraštvo je bruhnilo usodejool-no na dan 1. julija t. 1. ko so fantje — med njimi brata Alojzij in Karol Majcen — po končani službi božji stali pred cerkvijo in je Alojzij majcen ob tej priliki zahteval od Antona Kosca odgovor, zakaj ga je na Petrovo napadel. Anton Kosec sploh ni odgovoril ničesar, ampak kar zbežal — oba Maj-cna pa za njim. Ko ie Anton Kosec opazil, da ga Karol Majcen ne zasleduje več. se je hipoma obrnil ! — v rokah pa mu je zablestel nož, s katerim ie zadal umikajočemu se Alojziju Majcnu 6 bodljajev. , Obtožnica pravi, da je Kosec še na tleh ležečega ranjenca obdeloval z nožem, da so Majcnu pri tem izstopila čeva. Ranjenca so takoj prepeljali v ptujsko bolnico, kjer pa je že po treh dneh podlegel za-dobljenint ranam. Obdolženec se zagovarja, da je izvršil dejanje v silobranu, češ, da ga je Alojzij Majcen pri zasledovanju udaril z nekim železnim predmetom — bila je pila — in da je on šele nato potegnil nož. Obremenilne so izpovedbe nekaterih prič, ki pravijo, da o silobranu sploh ne more biti govora in da je Kosec zaoodel Majcena v trebuh tudi še jx)tem, ko se je že zrušil na tla, in da so mu pri tem izstopila čreva. Potek razprave. Porotni senat je bil sestavljen sledeče: Predsednik dr. Ziher, predsednik okrožnega sodišča, votanta dež. sod. sv. dr. Zemljič iu dr. Travner, zapisnikar avskultant Verstovšek. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Hojnik, obtoženca je zagovarjal dr. Novak. Po zaslišanju prič je senat stavil porotnikom dve vprašanji, prvo glede krivde uboja, drugo glede prekoračenja silobrana. Porotniki so prvo vprašanje potrdili z devetimi glasovi, drugo pa soglasno zanikali. Kosec je bil nato obsojen na 3 leta težke ječe. Celjska porota Celje, dne 10. septembra 1928. Prvi dan jesenskega porotnega zasedanja v Celju je bil posvečen dvema ubojema, hudodelstvom! s katerimi se iina celjska porota pač v vsakem zasedanju mnogo pečati. Senatu je predsedoval viš. dež. sod. svet. dr. Bračič, votanta dež. sod. svet. dr. Krančič. in dr. Lena rti, državno pravdništvo zastopa dr. Rus, zagovarja dr. Juro llrašovec. S kolom ga je ubil. V nedeljo, dne 5. avgusta t. 1., se je vršila v romarski cerkvi v Zagorju pri Kozjem vsakoletna cerkvena slovesnost, ki se je je udeležilo mnogo ljudstva od blizu in daleč. Ze na predvečer je prišel v Zagorje tudi današnji obdolženec Janez O m c r z u , 27 letni sin rudarja iz Koprivnice, ter v Sušinovi gostilni plesal s svojo zaročenko Štefko Ivnčičevo, s katero se je nameraval letošnjo jesen poročiti. Že ta večer je imel nastop z zagorskim fantom Hudoltom iitraškom, ki se je med plesom zadel vanj, ter t. Marko Zalokarjem, katerega je hotel zabosti s štiletoin. V nedeljo popoldne je prišel Omer-zu v družbi svoje zaročenke in njenih sorodnikov zopet v Sušinovo gostilno, kjer se je nahajal tudi 24 letni posestniški sin Martin Grobin iz Bistrice. V vinjenosti je Grobin objel Ivac.1- čevo in njenega brata Ivana zmerjal z mleč-njakom. Ženske so Grobina pomirile in spravile i/, gostilne, kamor pa se je kmalu spet vrnil. Ni pa ostal dolg® v Sušinovi gostilni, temveč je kmalu sam odšel v sosednjo Bračunovo gostilno. Od tam je opazil, da gredo Ivačičevi domov. Tudi on je krenil proti Ivačičevi hiši, iz-drl iz ograje planko in klicni Ivačičeve na ko-rajžo. V tem se je oglasil nekdo iz Ivačičeve hiše rekoč: Kaj pa trgaš deske! Grobin se je obrnil hoteč se vrniti nazaj v Bračunovo gostilno. Tu pa sta pritekla za njim Ivan Ivacič in obtoženi Omerzu, ki je bil oborožen s kolom. Omerzu je zaklical Grobinu, kaj da ima trgati plot, in ga že tudi udaril s kolom po glavi s tako silo, da se je Grobin zgrudil nezavesten na tla. Drugi dan proti polnoči je umrl. Omerzu skesano priznava svoje dejanje in se zagovarja, da je storil zločin v hipni jezi, ker ga je Grobin zmerjal s smrkavcem in silil za njegovo izvo-ljenko Štefko. Porotniki so edino vprašanje na uboj soglasno potrdili, na kar je senat obsodil Omerzu-ja na tri leta težke ječe. Plačati mora tudi materi umorjenega pogrebne stroške. Uboj v Zabnkovju. Pri posestniku Janezu Božiču v Dolu pri Zabukovju je že drugo leto služil kot hlapec 25 letni Ludovik Pa j k. Dne 1. julija t. 1. do-l>oldne je šel z vozom v K rakovo pri Sevnici k Marku Lipovšku po vreče za o^lje za posestnika Franca Kozinca. Ker je Lipovšek vreče brezplačno posodil, je Franc Kozinc plačal za uslugo v njegovi gostilni 7 Štefanov rdečega vina, ki ga ie pilo skupno ti oseb, med njimi obdolženec rajk in rajni Franc Kozinc, ki je bil ta dan izredno dobre volje. Okrog 13 sta se PajK in Kozinc v najlepši slogi odpeljala proti domu. Na voz sta vzela tudi nekega hlapca Avgusta Kralja, ki je med vožnjo izmaknil s kozinčevega klobuka krivce, skočil za Kraljem iu zahteval krivce nazaj ozir. zahteval od Kraljevega gospodarja, da mora Kralju od plače toliko odtrgati, da bo dobil Kozinc krivce plačane. To je Kralja tako razjarilo, da je vrgel Kozinca dvakrat v obcestni jarek. Ko s? je Pa jk šele okoli 18. vrnil domov, da je njegov gospodar Božič radi zakasnelosti okregal in ga ostel tudi radi nemarnosti, ker je Pajk na \ozu ležal, vajeti pa so se vlekle po tleh. Pajk se je radi gospodarjevega nastopa čutil užaljenegu in hotel takoj oditi od hiše. Kljub temu je konic spravil v redu v hlev, nato pa odšel n? travnik, kjer so domači sušili seno. Na travnik je prišel tudi Kozinc. Ko sta se Pajk in Kozinc vračala s travnika proti domu, je Pujk Kozinca nahrulil, češ da je on kriv, da je bil .<•! gospodarja okregan. V prepiru je Pajk izdr! na bližnji njivi fižolovko in z njo večkrat ti.laril Kozincu po rami. Kozinc mu je kmalu iztrgal fižolovko in jo vrgel stran. Pajk je nato šel še nekaj korakov za svojo gospodinjo, naenkrat pa se je obrnil, držeč na hrbtu odprt nož, napadel z. nožem Kozinca in ga večkrat ranil. Kozinc se je branil in se mu je končno posrečilo umiriti Fajkn. Doma na dvorišču je hotel Pajk Kozinca še z motiko premlatiti, kar pa je zabranila Paj-k.jva gospodinja. Pajk je šel nato nazaj na travnik nakladat seno. Zvečer je zvelel da je Franc Kozinc obležal ves krvav pri bližnjiih mlinu. Pajk se jc takoj odpeljal v Sevnico jot zdinvnika, uož pa je kasneje iz -»bžalovanja zdrobil na kosce. Onemoglega in težko ranjenega Kozinca so najprej prenesli v hišo Janeza oBžiča, nato pa, ko je želel videti svojo ženo in svojih 6 nedorastlih otrok, na njegov dom, kjei je 3. julija na posledicah notranjo krvavitve umrl. Obdolženec napravlja vtis mirnega človeka m neprestano joče med obravnavo, zlasti kadar se omenja ime rajnega Ko'.in ca. Porotnikom sta bili stavljeni 2 vprašanji: na uboj ter dodatno, če je bilo dejanje izvršeno f pijanosti. Porotniki so prvo v|>rašanje soglasno potrdili, drugo pa potrdili z 10 proti 2 glasoma. Ludvik Pajk je bil nato obsojen samo po Š 523 k. z. na 6 mesecev strogega zapora. Spori Mati: >ATI te ni sram nositi tako kratko krilo? Kaj bi rekli ljudje, če bi jaz s takimi krili okrog hodila...« HAZENA PRAGA : LJUBLJANA 6 : 5 (5 : 2). Cehinje so nastopile z izjemo Chlupove kot branilke v isti postavi kot prejšnji dan, tako da je imela Ljubljana posla z malodane kompletno reprezentanco Češke. In ravno vsled tega smo lahko ponosni na rezultat. Naš napad se je zaletel šele v drugem polčasu, in se je odlikoval z izredno brzino. Med tem ko so si znale Pražanke z raznimi triki pred golom napraviti prostor za streljanje od spredaj, je naš napad pošiljal žogo za žogo od strani. Zato se je tudi večina žog ali odbila od prečke ali pa končala v autu. Odlikovala se je predvsem bramba Prage s preciznim pokrivanjem, medtem ko je naša obramba šele v drugem polčasu pričela bolje kriti. V tem polčasu se je zlasti odlikovala Tratnikova. ki je prekašala svoj vis a vis. Bila je za razred boljša od prejšnjega dne. Na rovaš Cimpermanove gre zopet najmanje 1 goal. Sodnik g. Nikolič je bil v presojanju prestopa črte 5 m pri naših prerigorozen, med tem ko je iste napake pri Pražankah največkrat, posebno pa v prvem polčasu v odločilnih momentih prezrl. Kratek potek igre: P. (Praga) ima inicijativo in par ostrih strelov se odbije od prečke. V ripo-stu L (Ljubljana) spregleda sodnik v par važnih momentih, ko so hotele naše streljati prestop 5 m črte po halfih P. Streli se odbijajo od prečke. Oster šut desnega krila L. drži Dvoržakova. P. napade in prvi gol 1 : 0. Vsled preciznega pokrivanja obrambe P. izgublja naš napad žoge. P. zopet v fronti in 2 : 0. Naš napad se pomalem vživlja, vendar izgublja žogo za žogo. Vsled ostrega faula diktirano 6 m strelja Radovičeva v roke Dvoržakove, od te se žoga odbije, nato ponoven strel in 2 : 1. V ripostu zviša P. na 3 : 1 Vsled ostre igre opominja sodnik Tratnikovo. Lep napad desnega krila L., ki tra obramba nepravilno zadržuje, vendar uspe z efektnim strelom doseči 3 : 2. Nato oster napad P. in po krivdi Cimpermanove 4 : 2. Malo nato mimo smejoče se Cimpermanove oster strel in 5 : 2. V drugem polčasu rahla premoč P., ki traja, da dosežejo povišanje na 6 : 2. Po tem golu pa prične naš napad ostro pritiskali, odlikuje se Tratnikova z lepim odvzemanjem žog, tako da je vsak poizkus P. priti do strela, v kali zatrt. Napad, podpiran od halfov, lepo napada in belež.i zaporedoma dva gola. Pri stanju R : 4 diktira vsled surovega faula nnd Radovičevo ponovno 6 m, ki jo Jonaaeva strelja v roke Dvoržakove. Lepa prilika za izenačenje je zamujena. Ostre Igre P. kakor da sodnik ne vidi. Ponovni gol in končno stanje 0 : 5 ostane vkljub absolutni premoči L. neizpremenjeni I. S. S. K. Maribor : S. D. Rapid 4 : 1 (1 : 1). Pri slavnostih, ki jih je priredil Rapid povodom otvoritve novega igrišča je v nedeljo nastopil tudi S. K. Maribor. Omembe vredno je, da sta se ta dva ostra lokalna rivala borila zopet enkrat fair. Po lepi napeti igri je mogel Maribor šele v drugi j>olovici odločiti tekmo v svojo korist. Sodil je dobro g. Vodišek. Tekmi je prisostvovalo lepo število občinstva tako, da je i v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru klub zadovoljen. V predtekmi je nastopil Old boy GAK iz Gradca proti Old boyu Rapida, zmagal je GAK z rezultatom 7 : 2. Celje: — Atletik S. K. : S. K. Ilirija 6: 5. Zaslužena zmaga celjskih Atletikov. Iliriji se je precej poznala v nogah slavnost prejšnjega dne, nastopila je tudi s par rezervami. Zagreb. Na proslavi 25 letnega obstoja je priredil Hašk v dneh 8. in 9. septembra turnir, ki so se ga udeležili Gradjanski, Viktorija, Croatia, Železničarji in Hašk, vsi iz Zagreba, in Hajduk iz Splita. V soboto so igrali sledeči pari: Viktorija: Hašk 2 : 1 (1 : 0) in pa Gradjanski : Hajduk 4 : 0 (t : 0). V nedeljo pa: Hašk : Hajduk 5 : 3 (2 : 1). Pri tej tekmi je vsled napačnih odločb sodnika Waserlaufa prišlo do incidenta, ki nikakor ne služI v reklamo Hajduku. — Železničarji : Croatija 5 : 3 (3 : 1). Karlovec. V dneh 8. in 9. sept. je praznovala karlovška Olimpija 20 letnico svojega obstoja. Pri turnirju so sodelovali Gradjanski iz Karlovca »jubilant Olimpija, Coneordija iz Zagreba in prvak Slovenije Primorje. Rezultat prvega dne: Pirmor-je : Gradjanski 6 : 1 (4 : 1). Lepa igra Primorja. — Coneordija : Olimpija 2:0. — Drugi dan: Olimpija : Gradjanski 1:0. — Coneordija : Primorje 4 : 0. V tej igri je nastopilo Primorje precej »krepko«, tako da so morali branilca Concordije težje ranjenega odnesti z igrišča. Dokaj slaba igra našega prvaka. Tenis turnir Ilirija : Coljc. V tem inedklub-skem tenis turnirju si je tenis sekcije Ilirije iz-vojevala lepo zmago nad Celjem in dosegla 11 : 4. S tem rezultatom je Ilirija ponovno utrdila svoj sloves. Športni orectled Poznejše poročilo je povedalo, da je dejal Haas ročko 137 In pol kg v d vem tempih na prsi in jo sunil; torej ni to svetovni rekord in ostane 135 kg, Haas. V zadnjem Sp. pregledu so se vrstice zamešale. Na koncu drugega odstavka morn biti: 100 m hrbtno Avstralec Tom Bonst v 1:08.4; ameriški črnec Godfrey potolče Belgijca Plerre Charlesa — na koncu zadnjega odstavka pa: . . dn ta v 7. rundi ni mogel več nastopiti. Tex Bichard je v sijajni ponudbi povabil Phila Scotta .., Zaklliičeit jesenske razstane Letošnja jesenska razstava ije uspela nad vsa pričakovanja. Najrazličnejše atrakcije, sama razstava, posebne prireditve itd. so privabile ogromne množine obiskovalcev. Tako cenijo, da je bilo na praznik v soboto na razstavi 12.000 obiskovalcev, v nedeljo pa so se obiskovalci kar trli, Tako ogromnega obiska še nismo videli. Cenijo, da je bilo na sejmišču 22.000 obiskovalcev, ki so se zanimali prav za vse oddelke na razstavi. Razstava goveje živine. Prignanih je bilo 60 glav sive dolenjske pasme, 9 pomurcev, 16 simodolcev in 19 pinc-gavcev. Komisija je razdelila nagrad v skup,-nem znesku 20.250 Din, 7 srebrnih, 4 bronaste medalje in 3 diplome. Živina je bila prav dobre kaikovosti, saj je predstavljala izbor najboljših kakovosti. Najboljšo kravo molznico je imel S. Jurkovič (letno 6300 litrov mleka). Druga atrakcija nedelje je bila harmonikarska tekma. Čez 100 godcev (točno 115) dokazuje, kako razširjeno je to godalo v naših krajih, pravi narodni instrument. Poslovale so kar tri komisije, ki so imele ves dan dosti dela z ocenjevanjem tekmovalcev, med katerimi so bili zastopani vsi stanovi in vse starosti: tudi dva dečka, eden 6 let, drugi 8 in pol leta stara. Ogromna množica ljudi je v nedeljo popoldne poslušala številne tekmovalce pri končni tekmi, ki se je vršila popoldne. Prvo nagrado je odnesel tehnik Avgust Stanko iz Ljubljane, ki je imel vseh 25 dosegljivih točk (iz skupine diatoničinih harmonik), v skupini hromatičnih harmonik pa je odnesel Mariborčan Rudoli Pilih s 25 točkami (od 25 dosegljivih točk) prvo nagrado. Uspeh razstave. Najvažnejši del razstave je bilo gotovo razstava Kmetijske družbe. Zanjo je bil naravno največji interes od kmetovalcev, ki so bili letos skoro pretežni obiskovalci sejma, da izvzamemo bližnje Ljubljančane. Kmetijska razstava je bila dobro aranžirana in zelo poučna, tako da je po pravici beležila velikanski obisk. Nobena druga razstava ni mogla pritegniti toliko podeželskega prebivalstva. Tudi v trgovskem oziru je razstava uspela. Kmetijski stroji naravno beležijo lepe za-kljuflke., Zanimanje za pohištvo je še nadalje fjJieftlso. in se lepo prodaja. Otvoritev radijske 01 postaje »Ljubljana« je povzročila veliko zanimanje za radioaparate, ki so šli prav dobro. Tudi druge stroke so dobro zaključile to razstavo. Letošnja razstava je bila zanimivejša: dočim imaijo velesejmi popolnoma trgovski značaj, nudijo take razstave vsakemu nekaj zanimivega in zato je razumljivo, da pritegnejo najširše mase obiskovalcev. Da pa jc letošnja pokrajinska razstava bila tako zanimiva, moramo pripisovati dobri organizaciji, katero je vodil za kmetijsko razstavo in kar je s tem v zvezi g. inž. Rado Lah, ravnatelj Kmetijske družbe, za druge atrakcije pa je poskrbela agilna velcsejmska uprava z g. ravnateljem Dularjem. —o— Gospodarski kongres v Belgradu Kakor smo že med brzojav i poročaLi, se je 8. in 9. t. ni. vršil v Belgradu VI. gospodarski kongres, na katerem je bilo zastopano tudi slovensko gospodarstvo. Kongresu so prisostvovali tudi ministri dr. Spaho, dr. N. Subotič iu Pera Markovič. V imenu vlade je govoril trg. minister dr. Spaho, naglašujoč dobro voljo vlade za reševanje gospodarskih vprašanj in polagajoč veliko važnost na sodelovanje države in gospodarstva. Prvi referat je imel Dragan Miličevič, ki je ugotovil uspehe dosedanjih zborovanj. Od 203 zahtev iz resolucij je bilo izvedenih 132 ali 00 %. Samo v 32 zadevah ni bilo storjeno ničesar. 0 izvozni trgovini v preteklem letu je referiral Milutin Stanojevič. Lani smo izvozili za 650 milj. dinarjev manj kakor je cenil lanski kongres. Dr. M. Buič je referiral o uplivu pasivnih krajev na izvoz in o ukrepih za zmanjšanje pasivnosti. O gospodarskem svetu je referiral dr. Beljau, o socialni politiki dr. M. Stojadiuovič, o izboljšanju domače produkcije dr. St. Popovič (odgovarjal mu je tudi načelnik dr. Lazarevič). Inž M. Šuklje je referiral o samoupravnih financah kakor tudi dr. Gregorič. Kongres ceni letošnji izvoz na 6984.6 milj. dinarjev in sicer: hrana 1264, sadje- 331.65. živina 2146. les in rude 2064.3, ind. izdelki 552.3 in razni predmeti 645.15 milj. Din. * * • Likvidacija. Prva srpska fabrika stakla za prozore« sklicuje izredni občni zbor za 14. okt., kjer je na dnevnem redu likvidacija (med vojno uničena, kapital 0.5 milj. Din.). Prenos sedeža. Ljudska tiskarna d. d. Ljubljana, ki ima svoj obrat v Mariboru, je prenesla svoj sedež v Maribor. Dohodki od trošarine in taks. V juliju t. 1. so trošarine prinesle 91.8 (proračun 67.75. lani 67.4) milj. Din, takse pa 98.7 (proračun 87.9, lani 91) milj. Din. Skupno so znašali dohodki od taks v prvih štirih mesecih proračunskega leta 378.9 (proračun 351.7, lani 342.9) milj. Din, od trošarin pa 290.2 (proračun 230.1, lani 271) milj. Din. Naš dragi, od morilske krogle tragično preminuli Egidi) privatni uradnik, rez. pešpolka poročnik je našel svoj večni mir v nedeljo dne 9. septembra na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani. Mir in pokoj njegovi izmučeni duši! Ljubljana - Maribor, dne 9. septembra 1928. ŽALUJOČI OSTALI. kse izdeluje iz kokošjih jajec. Za nežno kožo ie nenado- Dne 10. septembra 1928. JENA It. Na deviznem tržišču v tečajih ni znatnih iz-premenib. razen Trsta in Berlina, ki sla popustila. Promet jo bil srednji, privatno blago v devizah: Berlin, Newyork in Trst. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 10. septembra 192;'. povpraš. pon. Amsterdam Berlin Bruselj Budimpešto Curih Dunaj London Newyork Pariz Praga Trst 1353.50 1094-10 800.50 275.71 56.815 168.27 296.75 2281.-1356.Č0 791.24 992.14 1097.10 803.50 276.51 57.015 222.19 169.07 298.75 srednji :sr. 7. IX.. 1355.- 1095.60 802.-276.11 56.915 168.67 297*75 1356.50 1095.60 802.— 276.14 56.905 168.67 298. -- Zagreb. Berlin 13.543-13.573, Curih 10.5M10-10.971, Dunaj 800.50—803.50, London 275.71— 276.51, Newyork 56.75—56.95, Pariz 221.19— 223.19, Praga 168.27-169.07. Trsf 296.90-208.90. Belgrad. — Amsterdam 2278—2284. Berlin 1354.30—1357.30, Budimpešta 990—994, Dunaj 800,50—803.50, Newyork 56.80-57. Pariz 221.19 do 223.19, Praga 168.27-169.07, Trst 296.75—298.75. Curih. Belgrad 9.12875, Berlin 123.73, Budimpešta 90.50, Dunaj 73.1750, London 25.1950, Ne\v- I york 519-37. Pariz 20.28, Praga 15.39, Trst 27.1675, Madrid 86.1250, Bukarešt 31-1. r Dunaj. Devize: Belgrad 12.17-10 Valu- j t e : dinar 12.47. Trst. Loudou 92.65-92.67. Pariz 74.50 do I 74.65. Newyork 19.05-19.07, Curih 365 -365. VREDNOSTNI PAPIR.ll. Ljubljana. Celjska 158 den.. Ljublj. kreditna 128 deu.. Kred. zavod 170—175. Vevče 105—110. Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreli, vojna škoda ar. 438—439, kasa 438 do 439, termini: 9. 440-4-42. 7 odst. inv. posojilo 85.75, agrari 55—56.50, Hipo 58.50, Kred. 85, Jugo 88.50-89 (88.50), Lj. kr. 126-130. Nar.70.50, Pra-šted. 920—925 (920), Srpska 151, »m. 130—150, Etno 160—180, Guttmann 205—210. Slavonia 6—9. Slaveks 95—110. Danira 140—145. Drava 155 do 460, Sečerana 490—500. Brog. vag. 80—90, Union 240. Ragusea 480—487.30, Vevče 105—106. Mlinska 19.50. Sar. Pivo 290. Trbovlje 480-490. Belgrad. vojna odškodnina 437—437.75. 7 odstotno inv. posojilo 87.50—89.50, agrari 54 —55. Dunaj. — Podon.-sav.-ka-jadran. 84.70. živno 12040. Alpine 45.50, Levkam 9.70, Trbovlje 59.75, Kranjska industr. 38.10. Žitni trg Položaj na žilnem trgu je ostal čez praznike neizpremenjen in splošno pričakovani dvig cen za pšenico ni nastopil, pač pa so izostale ponudbe. Ker se drže prodajalci rezervirano, ni bilo znatnih zaključkov. Mnogi mlini v Sloveniji radi pomnnj- V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob prompt.) Pšenica baS. nova 79- 80 kg, 2%, 285—287.50, za september 287.50— 290. za oktober 300—302.50, moka nova, O g, bi. fko Ljubljana, plač. po speejemu 430—435, ba-ška koruza 345—347.50, ameriška koruza La Plata, promptna, zacarinjenn, tko Ljubljana 300—802.50, oves, novi 265—270, ječmen baški 70—-71 kg, nov, rošetau, fko Ljubljana, plač. po prejemu po 315— 320, rž, u za učno blago, mlevska tarifa 295—297.50, ajda, reš. 300—305. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad, Pšenica bč. 235—237.50, gor. bč. 237.50—240. bč. pot. 237.50—240, bn. 230-235.50, sr. 232.50—235, oves 220—225, ječmen 260—256. polet. 290—295, koruza bč. 297.50—300, seno 110 do 115, moka 00 gg 355-365, št. 2 335-345. St. 6 315-325, št. « 265-275, Št. 7 230-240, št. 8 200 do 210, otrobi 185—190. Promet v vagonih: 42 pšenice, 24 koruze, 17 ovsa, 10 moke. I otrobov in 2 sena. Lesni trg Ljubljanska lesna borza: zaključenih 5 vag. Tendenca neizpremenjena. Hmelj Celje. 10. sept. (Poročilo Hmeljske sekcije gremija trgovcev v Celju). V gornjesavinjski dolini ni n i kako kupčije. V okoliših Polzela in Bra-slovče je kupčija precej mirna. Nakupovalcev ni mnogo. Producenti ponujajo hmelj slabše kvalitete. Povpraševanje je samo za prvovrstni hmelj, za katerega se nudi 35—39 Din. V Vranskem :n sentpelerskem okolišu je razpoloženje v kupčiji isto. ie cena je prvovrstnemu hmelju do 36 Din, slabšemu pa 28- 30 Din. Žalec, Sav. dolina, 10. sept. (Izv.) Radi čvrstega razpoloženja na žateškem trgu pri rastočih cenah se je zadnje dni položaj na našem tržišču zelo učvrstil in so se celo proti običaju v praznik >kle.pale kupčije. Cene so se učvrstile na 35 do 10 dinarjev. Ker so dosegli hmeljarji v Zatcu zal savinjski hmelj 52—55 Din, se pripravlja velika| večina večjih producentov, ki imajo zaloge, da pošlje blago v inozemstvo. Prodana je dobra polovica pridelka. tfater, C. S. R. (Tedensko poročilo.) Kupčija z novim blagom iz Zatca se še ni pričela. Obiranje se nadaljuje pri lepem vremenu in je računati, da bo končano koncem prih. ledna. Novi hmelj je skoro ves gladkozeleno barve, lepe rasti iD z veliko lupulina. Producenti nočejo prodajati po 2100 do 2200 kč, večina pa ne sprejema niti ponudb po 2300—2400 kč. Producenti utemeljujejo to zadržanje z ugotovljenim manjšim donosom. ki zaostaja za lanskim za eno tretjino, mno-gokje tudi za 40—50%. Niirnberg. 10. sept. (Tel. Slov.«) Dovoz hmelja 100 bal, promc! 250 bal. Cena slabšega tržnega hmelja 90—100. srednjega in prvovrstnega 130--190, gorskega 180, Hallertau 190—240, Tetu-ang 240. Tendenca mirna. OBLEKE za moške, tanto iu dečke, taglaue, površnike, usnjene suknjiče in dežne plašče kupite najceneje pri tvrdki Zrvo°de obratujejo v Imal^iZ, obse^ ; JOSIP IV«, IMlH. MM* CBSlil SttV. ? da je izostalo tudi povpraševanje po blagu. Henrik Sienkiewicz: Na polju slave 9 Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Nato je pan Ciprianovič skomizmil z rameni in rekel: > Krakovskemu knezoškofu, nemškemu cesarju in francoskemu kralju.« Potem je dal znamenje in sprevod je krenil dalje. Pustili so za seboj Beloonoko in se zopet vozili sredi obdelanih polj, ledin, travnikov in razsežnih praznih planot, ki so bile daleč na obzorju obrobljene z modrikastim trakom gozda. V Jed lin i so se drugič ustavili. Medtem ko so počivali, so se prišli poslavljat od župnika Vojnovskega mestni pivovar-narji, meščani in kmetje. Proti večeru pa so se ustavili, da prvič prenočijo v Radomu. 0 Marcianu Kšepeokem ni bilo ne duha, ne sluha. Zvedeli so, da je bil dan poprej v Radomu, kjer je pil s svojo družbo, proti noči pa se vrnil domov. Zdaj sta se župnik in Ciprianovič oddahnila, ker sta mislila, da jim ne grozi med potjo nobena nevarnost več. Prelat Tvorkovskl jim je dal pisma na župnika Haekiega, podkancelarja Gninjskega, o katerem je vedel, da na lasten raoun pošilja cel polk v pred-etoječo vojno,1 in se pismo na pana Matczinjskega. 1 V Krakovu bivajoča državni kancelar in njegov namestnik (kanclerz koronnv. podkanclerzv koronnvl sta bila jako vplivna državnika t delokrogom našega zunanjega oziroma notranjega ministra. Pečatila sta vso diplomatsko korespondenco ter uradne nkte, sprejemala tudi na kralja naslovljene prolnje ln v krnlj«v*m imenu culo otvarjala drž. sejm. Po zakonu iz leta 1507. je bil eden izmed njiju vedao duhovnik, ki pa ni smel istočasno kje biti škof. Prelat je bil zelo vesel panne Sieninjske, župnika Vojnovskega, s katerim sta si bila velika prijatelja, in tudi pana Ciprianoviča, katerega je cenil kot dobrega latinca, ki je razumel vse citate Ln reke. Gospod prelat je tudi slišal o grožnjah Marciana Kše-peckega, a se ni dosti zmenil za nje. Mislil je namreč, da bi moral Marcian, če bi resnično imel ta namen, napasti sprevod takoj v Kozienicki pušči: saj je bila za tako početje vsekakor pripra\-nejša kakor gozdovi onstran Radoma v smeri proti Kieloem. Mladi vas ne napaden je dejal panu Ciprianoviču, »stari vas ne bo tožil, sicer bi imel opraviti z menoj in ve, da imam razen cerkvenih kazni zoper njega tudi še drugo orožje.« Zato jih je gostil ves dan in jih žele proti večeru pustil dalje. Pan Ciprianovič je pristal na potovanje ponoči, ker se je zdelo, da so zdaj za vedno ušli vsaki nevarnosti. Ta sklep je storil tem rajši, ker se je pričela že huda vročina. Prvo miljo so prepotovali vendar Sr pri dnevu. Ob reki Oronki, ki je tuintam tvorila močvirja, so se zopet pričenjali v onih časih razsežni borovi gozdovi, ki so obdajali Oronjsk, Suho, Krognlčo ter se nadaljevali do Šidlovca ter dalje do MroSkova pa Bzina — vse tja do Kielc. Pomikali so se počasi. Stara pot je peljaia zdaj sredi sipin in peščenih klancev, zdaj se zopet znatno pogrezala in se spreminjala v močvirnat ga t, ki .je bil za silo izpeljan »redi barja, preko katerega ni mogel ne voz, ne človek na konju; še pešcem je bil ta kraj pristopen lc v zelo suhih letih. Ta oko- ' 1 1 __! t M _ ___J.1..AM, .-.1 rt . ... Trt.tn ,-1 /-.I, > i 1" I lica IMKHKUi m mia IIU aOuicui iuuo so so zavedali svoje moči in si s tem niso belili glave. Wseli so bili, da so vo/.ijo v hladu, ko ne nagaja ljudem vročina, konjem pa brenclji. Kmalu jih Je zasegla noč, a bila ie lepa in Jasna. Na nebu je plavala polna luna. Velikanski rdeči mesec se jo dvignil izza gozda, a je postajal tem ble-dejši in manjši, čim više se je vzpenjal. Naposled je postal popolnoma svetel in je kakor srebrn labod plul po temni sinjini nočnega neba. Veter je prenehal. Nepremični gozd se je zazibal v popolno tišino. Motili so jo le glasovi bobnaric, ki so se razlegali od oddaljenih ribnikov, in strgarji, ki so kričali v travi nn bližnjih lokah. Župnik Vojnovski jr pričel peti: Česoena. modra Devica, Gospodov dom, naš spas, in takoj so mu na to odgovorili štirje basi panov Bukojemskili ter glas pana Ciprianoviča: »ki mu je zlata miza in sedem stebrov v kras/- Zboru se je pridružila panna Sieninjska, zu njo služinead, in nekaj časa je po gozdu odmevala pobožna pesem. Ko pa so odpeli vse večerne niolilvr in odmolili vse češčenamariie, je zopet zavladala tišina. Župnik, bratje in pan Serafin s ose še nekaj času polglasno pogovarjali, potem pa so pričeli dremati in naposled trdno zaspali Niso več culi ne zamoklega: vio! vio! voznikov, ne konjskega prhanja, ne cmokanja blata pod konjskimi kopiti na dolgem galii, ki je vodil skozi močvirnato, s kolmežem in mečičjem pokrito barje, knmor so dospeli malo preti polnočjo. Zbudil jih jc š«le krik hlapca, ki je jahal na čelu sprevoda: 3-Stoj! stoj!« Vsi so odpirali oči. Bukojemski so se vzravnali v sedlih in urno skočili naprej: . Kaj pa jr- ?< 2Cesta je presajena! Prekopali so jo in onstran jarku nar; dili /asekok Sablje bratov so zarožljale v nožnicah in zale-sketalc v mesečini. < "Z s -9 s" 3 O E- B I * ' n to = 35 C P f g B. S > •s » w £ ? * 11- 5- * § w _ 11*- ■ » B s 2 »r o Si ca T) CO 2. S" * 8. C _ tt> g>' Saj a n e E " 3 2 = f* P C o * / K • N — » S* V s-* a Vestno postrežnico Iščem za dnevno od pol 8 do pol 12 k boljši družini z 1 otrokom. Naslov v upr. Slov. pod št. 8645. Pletiljo in vajenko sprejme strojna pletarna v Vojašniški 2, Maribor. Snažnega dekleta dobro vzgojenega, v starosti 15—17 let, se sprejme za pospravljanje finih sob in k dvema otrokoma. - Naslov pove upr. Slovenca pod št. 8641. Dekle pošteno in snažno, staro 20—30 let, katera razume kuhati in opravljati tudi druga boljša hišna dela, sprejme mestna hiša takoj. Predpogoj snažnost in zmožnost. Naslov pove uprava Slov, pod št. 8642. Kmečko dekle stara 14—18 let, verna, pridna in čista, se sprejme takoj. - Ponudbe ali naslov pove uprava Slovenca pod št. 8628. v— Šivilja Izvežbana v oblekah in plaščih, se sprejme. Cankarjevo nabrežje št. 3/1. Kot kurjača k parni lokomobili sprejmem izvežbanega, vojaščine prostega kovaškega pomočnika. Izprašani kurjači - kovači ter oženjeni brez otrok imajo prednost. Ponudbe pod »-Kurjač« št. 8626 upravi Slov. Glasovir poučuje učiteljica Slat-ner, Jurčičev trg 2/1. Opremljena soba */"l|ana Gradišče 10 - Telefon 2268 Prospekti zaslon)! fimeritcancl, kapitalisti So lesni trgovci - pozor! Na Gorenjskem se prostovoljno proda po zelo ugodni ceni 160 oralov atrondiranega gozda in travnikov, vodna moč in kamnolom, vse tik trga in prometne ceste in nanovo trasirane železnice. — Vprašnja in ponudbe na upravo »Slovenca« do 30. septembra pod znamko: »Ugodna prilika 1928«. :pERt=»Ar=:BENZiTl: [*TI Pogouor dueh gospodinj! "Kaj delaš da ima8 sedaj vedno tako. blesce ce-belo perilo ?„ "O, to nI nlkakorSns tajnosti Vporabljam BENZIT-NADMILO, katero razkroji nesnago in maščobo bolje, kakor vbako drugo milo ali belilo. Pri vporabi BENZIT-NADMILA j« kuhanje belega perila nepotrebno, ker zadostuje popolnoma tudi vroča voda. BENZIT-NADMILO čisti celo v mrzli vodil In kako prijeten, osvežujoč vonj Ima moje perilo, kadar op«. rem l.:o z BENZIT-NADMILOMI Nobeno pralno sredstvo je v stanju, tekmovati z BENZIT-NADMILOM, nobeno ne daje perilu, tako bleščeč sijaj In prijetni vonji Pranje z BEBZITIB3MI101 je iud> cenejše 1 Pri pranju i BEIZIT-HADMILOI porabi se istega polovico manj kakor drugega mila. Oablv. M v wah drogerijah In trgovinah koloni] al nag a blaga do eanl od Otn. 6-■a komad Nad milo TVORNICE ZLATOROG MARIBOR peri: :s a: :benzit !: Opozarjamo na .IHali oglasnik' v našem dnevniku. — Poslužujte sega ob vsaki priliki Ida Plzak roj. Žitnik naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Jaroslava in Marenke pretužno vest, da ic njen iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod ing. 3aroslav Plzak redni univerzitetni profesor in imejitelj reda sv. Save IV. ra»r. dne 9. t. m. po dolgem in mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega, nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 11. septembra 1928 ob 4 popoldne od doma žalosti, Ahac-ljeva cesta št. 13 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. septembra 1928. Globoko žalujoči ostali. PROFESORSKI ZBOR TEHNIČNE FAKULTETE javlja kižno vest, da je njegov dragi član, gospod ins. Jaroslav Plzak redni univerzitetni profesor v nedeljo dne 9. septembra ponoči izdihnil svojo plemenito dušo. — Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek dne 11. septembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Ahacljcva ccsta 13, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. septembra 1928 Mealni pogrebni ia«od. Strojnik trezen in marljiv, strokovnjak, izvežban za stroje »Lanz«, se sprejme na stalno celoletno službo. — Ponudbe: HARTNER — Murska Sobota. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE itd. Si KODI PO IZBEDNO UGODNIH CENAM KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 11. NADSTROPJE Z žalostnim, a Bogu vdanim srcem naznanjam, da mi jc moja sestra in dolgoletna gospodinja Urška Žavbi danes ob štirih zjutraj po dolgi in mulcepolni bolezni, večkrat previdena s svetimi zakramenti, vdana v voljo bozio, umrla. Rajnico priporočam vsem znancem in prijatel)em v pobožno molitev. V Ambrusu, dne 8. septembra 1928. Ivan Žavbi, župnik. t V globoki žalosti naznanjamo, da jc naša iskreno ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa Marija Bardutzky soproga mizarskega mojstra dne 10. septembra po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne rajnice bo v sredo 12. septembra 1928 ob 3. uri pop. iz hiše žalosti, Sp. Šiška - Aljaževa c. 20. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. septembra 1928. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogiebni zavod. Inserirajte v »Slovencu"! Za Jugoslovansko tiskarna * Lhiblianit Karal Cet Izdaiatelii dr. Ft. Kulotea t 41 redni k s Franc Tenetflavi