% Iprp bi! 1? Ii foK Fit1 vsf Bi' št. *eri$ka Domovina S^n, ' '1227 At^AICAN IN SPIRIT ^R€M5« IN LANGUAGE OWR.? y%fl/lJEW HIO/W1F' National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 23, 1963 SLOvemAN MORNING N^WSPAJNi' STEV. LXVI — VOL. LXVI Wilson v Moskvi *"edsednik britanske vlade je Priletel včeraj v Sovjetsko 2vezo tipat razpoloženje v v*etnamskem vprašanju. . Moskva, zssr. — včeraj Je Priletel sem predsednik brivske vlade Harold Wilson, ,a se razgovori z vodniki Sov-•IMske zveze o Vietnamu in Prašanjih, ki so z njim zdru-2ena. Velika Britanija je bila ‘v uPfij s Sovjetsko zvezo na-^elnica konference, ki je leta 954 uredila v Ženevi v Švici ediščino Francije v Indokini. v> Londonu so ponovno predlo-Zopetno sklicanje te konfe-rence, v Moskvi pa so take Predloge čali. pa vedno znova zavra- Lšču M^ilsona je pričakal na leta-predsednik vlade Alek-N. Kosygin, med tem ko so Predstavniki ljudstva”, ki so - i!(f 1 PriPe’ia*i na stališče avto-,jjji UsL da bi pozdravili Angleža, ostali rajše kar v poslopju le-isča. Toplomer je namreč Lazal —25 F. Glasilo vlade Izvestia in gla-p ° Komunistične partije ravda sta v uvodnikih prije-an Wilsona, še predno je šel Pot, zaradi britanskega odpiranja politike Združenih ^ržav ^leško stališče nujno vpliva na y ^Pkleško-ruske odnose. Oba li-r« ,se postavila odločno na Zci Manoiii, da morajo Lužene države brezpogojno ^opčati letalske, napade na Se-^rbi Vietnam, predno so mož-1 kaki razgovori o končanju ^kovanja. j ^dson bi rad pridobil Sov-- sko zvezo vsaj za okrepitev Novi grobovi Matthew G. Petrovič V nedeljo popoldne je nenadoma umrl Matthew G. Petrovič s 14433 Triskett Rd., poprej s Carl Avenue. Tukaj zapušča ženo Angelo, roj. Hrovat, sestro Jennie Langus, brate Franka, Anthonyja in Williama, brat John pa je umrl. Pogreb bo v četrtek ob 9.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položano na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Mladi bolniki Polovico vseh kroničnih bolnikov v ZDA je starih izpod 45 let. Vietnamska mesta čutijo posledice bombardiranja HANOI, Sev. Viet. — Vietnamsko komunistično časopisje le redko omenja, kako vpliva bombardiranje na življenje Določila o omejitvi potovanj preko morij zdaj šele pripravljajo CLEVELAND, O. — Predsednikova objava, da bo v zaščito dolarja treba omejiti potovanja v inozemstvo, je med tistimi rojaki, ki mislijo letos obiskati svojce v Sloveniji in drugod po Evropi, napravila precej negotovosti. Vprašujejo kaj je na tej stvari, da bi vedeli, s kakimi novimi izdatki naj računajo, če gredo v Evropo. Doslej še ni bil objavljen ni-kak načrt za kak zakon o omejitvi potovanj. Od predsednika in Kongresa je odvisno, če bo in kakšen bo. Vnaprej je predsednik povedal, da ne misli zahtevati ali predlagati omejitev potovanj iz uradnih, družinskih, študijskih in drugih potreb. Za obiskovanje sorodnikov, za urejanje družinskih zadev, za romanja, kulturne in znanstvene odprave ni v na- PRESKUS VESOLJSKEGA VOZILA JE LEPO USPEL Včeraj so poslale Združene države z raketo Saturn I. na prvi poskusni polet vesoljsko ladjo Apollo, ki bo enkrat, po vsem sodeč, š'e pred koncem leta 1970 ponesla ameriške astronavte na Luno. Preskus je lepo uspel. Predlog za zvišanje davkov pred Kongresom WASHINGTON, D.C. — Načelnik Domovega odbora za sredstva in pota Wilbur Mills, demokrat iz Arizone, je napovedal še pred Božičem, da bo 22. jan. začel v svojem odboru razpravo o potrebi posebne davčne naklade. Danes bodo pred odborom o tem znova go- CAPE KENNEDY, Fla. — To bodo pustili njegove rakete de-voriii člani vlade in skušali od- kar je bilo določeno za lanski lovati skupno blizu 13 minut, pa bcr pridobiti za predsednikov'januar, je bilo izvedeno delno še- so ju le 52 sekund. predlog posebne 10-odstotne le letos. Lani je bil predviden davčne naklade. Včeraj so polet treh astronavtov v vesolj-ga kriti stroške vojskovanja, skem vozilu Apollo. Še predno je pa zavira istočasno tudi infla- prišlo do samega poleta, je ne-cijski pritisk. | pričakovano nastal v vesoljskem Kong. Mills doslej ni dal no- vozilu požar, ki je pokončal tri bene jasne izjave, pripomnil je astronavte v njem. Včeraj je ista le, da hoče najprej videti, ali raketa Saturn L, ki naj bi bila je vlad a pripravljena res lan' ponesla astronavte v vesolj-zmanjšati zvezne izdatke do ski ladji Apollo na pot okoli skrajnih možnosti, da bi čim Zemlje, ponesla v vesolje le ve-bolj zmanjšala primanjkljaj v soljsko vozilo Apollo, med tem proračunu, če bo to ugotovil, I ko astronavti še čakajo na polet, potem bo predlog o povišanju Ker je včerajšnji preskusni po-davkov vzel v resno razpravo, det uspel, je vodnik programa £rtU nobene o.e/itve. Po Pred^^ “jot g!a™iauradani tedtlkV Hanoju toeena"^ Nabavni potovanji prinesel obširno poročilo, kako zelo se je življenje v prestolici spremenilo. Za nikogar ne obstoja več stari delovni red, nepretrgan delovni čas, nočni počitek itd. v Vietnamu. Jako an- Na drugi strani se pojavlja strah pred roparji in tatovi, ki vsako bombardiranje zlorabljajo v svoje sebične namene. 1 List poziva vse prebivalce-naj podpirajo delo policije in drugih varnostnih organov, da bi bilo preganjanje roparjev in tatov čim učinkovitejše . . . V članku je seveda vse polno napadov na ameriški '‘vanda- časo- pisje v Hanoiu le redko prina-a članke, ki bi bili napisani tako stvarno. . ^vcic,u VttUJ Zčl u ednarodne komisije žir- • ^ za ližem in imperijalizem ^ 4n.)e premirja v Kambodži, Li mogla uspešnejše varo- 1 nevtralnost Kambodže v Jrn- Sovjetska zveza temu ^ edlogu ni naklonjena, brez ^bega pristanka pa ne bodo jg vto Pristale ne Poljska, ki l .^nica komisije, ne Kam-]•. Za> ki naj bi bila gostite-^ komisije. 0 Povratku iz Sovjetske b eze bo obiskal Wilson 8.-9. fe-Uarja Washington. Predsednik predlaga zakone, Kongres pa jih predela po svoji preudarnosti, jih odobri ali pa zavrne. Trenutno ne vemo o tem, kakšna bodo določila za potovanja v tujino izven zahodne polute, še nič, ker, kot rečeno, predlog o tem še ni bil objavljen. Trdijo le, da je načelnik odbora za pota in načine Predstavniškega doma kong. Wilbur Mills, ki načrt zakonskega predloga sestavlja in bo imel važno besedo tudi pri njegovem obravnavanju in odobritvi, odločno za omejitev teh potovanj. — Država Teksas je po površini večja od Bornea ali nove Gvineje, pa manjša od Grenlandije, največjega otoka na svetu. navti. m Raketa Saturn L je delovala nikovih predlogih za omejitev piimanjkljajc v zunanji P ta-. brezhibno, nekaj težav se je '1 m 1 anci- ! pojavilo pri preskušanju vesolj- Predsednik predlaga 10-od- skega vozila, oziroma tistega stotno davčno naklado na do- njegovega dela, ki bo ponesel hodninski davek posamezni- dva astronavta na Luno, med kov od 1. aprila letcs, na kor- tem ko jih bo tretji čakal v glav- poracije pa že od 1. januarja 1968. Dobil naj bi torej veljavnost za nazaj. V ohajski skvoščini bo ta teden kritičen COLUMBUS, O. — Prvi teden letošnjega zasedanja so člani državne skupščine porabili, da se med Seboj pogovorijo, pa tudi prepirajo. Pomanjkanje sloge v republikanski večini je bilo toliko, da sta zašla v krizo oba važna politična predloga: o razme- nem delu vesoljske ladje krožeč okoli Lune. Ta del imenujejo Lunar module. Pri včerajšnjem poletu je bilo predvideno, da jev in o posojilu v znesku $850 milijonov. Kritiki so guvernerjev načrt o obeh predlogih tako hudo raz-grizli, da koncem tedna ni vedel niti guverner sam, kje naj ta teden išče kompromis. Do petka mora biti opravljeno delo na no- Lunar module ima dva raketna motorja. Eden bo služil za zaviranje vozila pri pristajanju na Luni, drugi pa bo vozilo pognal z Lune nazaj v vesolje, ko bosta astronavta na Lunini površini opravila svoj posel. Sam Lunar module je sestavljen iz dveh delov, motor za zaviranje je v spodnjem delu, ki bo ostal na Luni ih bo pri odletu od tam služil kot vzletišče za zgornji del vozila, v katerem je raketni motor s 3,500 funti potisne sile. Ta zgornji del bo ponesel astronavta z Lunine površine do glavnega dela vesoljske ladje Apollo, ki bo krožeč okoli Lune tam na nju čakala pod vodstvom tretjega astronavta. Izletnika na Luno se bosta po združitvi Lunar module z glavnim delom vesoljske ladje preselila v to, nakar se bodo z njo vsi trije astronavti vrnili na Zemljo. Pri včerajšnjem preskušanju Lunar module je pri prvem poskusu raketni motor za zaviranje nekoliko nagajal, pri drugem poskusu pa je deloval, kot predvideno. Preskusili so tudi motor Iz Clevelanda in okolice Nedržavljani, ne pozabite na prijavo!— Po zakonu se mora vsak nedr-žavljan, ki biva v Združenih državah, začasno ali stalno, javiti pravosodnemu tajništvu v vsakem januarju na posebnih formularjih, ki so na razpolago na poštnih uradih in v uradih za Natu ralizacijo in imigracijo. Kdor bi se ne prijavil, se izpostavlja nevarnosti kazni in izgona iz dežele. Triglav bo pel na Senklerju— Pevski zbor Triglav bo imel letos svoj koncert 5. maja v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue namesto v Sachsenhei-mu na Denison Avenue kot preš-nja leta. Osem križev— Rojakinja Frances Branisel, 7602 Cornelia Ave., bo jutri, 24. januarja, dopolnila 80 let. Iskrene čestitke in še obilo zdravih ir. zadovoljnih let! Punčko so dobili— Pri Mr. in Mrs. John J. Dolinar so dobili k fantiču še brhko deklico. S tem sta postala Mr. in Mrs. J. Dolinar z 8805 Vineyard Avenue petič stari oče in stara mati. Čestitamo! E. Turk za odločen nastop pioli zločincem— Mestni odbornik 23. varde Edmund J. Turk je včeraj v mestnem svetu predložil ustano- za vzlet z Lunine površine. Delo- posebne komisije, ki naj val je v redu. Vodnik programa Prouči vzroke naraščanja zločin-Miller je izjavil po končanem | s^va v našem mestu in stavi preskusu, da je ta uspel v taki meri, da bodo prihodnjič pole- teli na preskusno pot v vesoljski ladji že tudi astronavti. vih mejah. Zmeda preteklega jitvi 24 ohajskih volivnih okra- tedna se je prenesla na ta teden. Razširitev vojskovanja v Kambodžo in Laos ni v načrtu ert pokoj. Stranka je zato za april konvencijo, Pa po vsej verjetnosti ^ Kanadi bodo imeli v aPrilu vladno krizo Vod0.^AWA, Kan. — Sedanji pf lliberalne stranke in sednik manjšinske vlade (]a > Pearsor* je še lani izjavil, litjf ' rat* s ^0 v 'P0-S’Mala kl bo keLala zelo živahno. je >a Predsednika stranke se .m^reč že prijavilo 9 kan- 0V’ ^ar pr^a’ J6 v ^a" Ijy, .. P°litika še zmeraj prida )).',ena stvar. Nerodno je, hih ,redo programi posamez-kaj. XataBaru: .MALAJ/ Poj dobila moderno opremo, da bi mejo med Kambodžo in Vietnamom lažje in uspešnejše nadzirala. Sihanuk je komisiji poslal zadeven predlog, toda Poljska, ki je poleg Indije in Kanade član te komisije, ne kaže naklonjenosti temu predlogu. Laos, ki se stiska med Kambodžo, Tajsko, oba 60 milj severno od prestolnice Luang Prabang, nato pa razbite laoške vladne čete potiskali še dalje proti prestolnici. Vlada je bila prisiljena poslati del svojih čet iz južnega dela države na sever pomogat branit presto-lico. Združene države so zgradile verigo obrambnih postojank vzdolž Demilitarizirane cone med Severnim in Južnim Vietnamom, preko Laosa pa so položile ali pa še polagajo naprave, ki bodo ameriške opazovalce v sosednjem Južnem Vietnamu opozorile na premikanje čet in materiala preko Laosa s severa na jug. To bo ameriškemu letalstvu omogočalo napade na to premikanje in ga vsaj zavrlo, če že ne u-stavilo. Svojega vojaštva Združene države ne mislijo pošiljati preko meje v Laos. Izjema utegnejo biti le prikrite bojne patrole posebnih čet. Ko se Združene države resno prizadevajo, da bi vojskovanje omejile na Viet- predloge za uspešen boj proti njemu. Dejal je, da je povečanje števila policajev le začasen ukrep, potrebujemo pa načrtnega dela. Pristaniški odbor— Mestni svet je sinoči odobril ustanovitev posebnega pristani- Perllzani iz Falssflwe so se reorgassmraSi KAIRO, Egipt. - Arabski *ke*a odbora ^ okraia Cu' . „ lyahogu. Predlog bo predložen du aktivisti, ki so se svoj cas re-i w „ , .. ... 1 , i primarnih volitvah 7. maja v krutirali iz arabskih beguncev iz Palestine, so se hitro razdelili v celo vrsto partizanskih skupin, ki so bile le rahlo povezane pod režimom njihovega skupnega voditelja Ahmeda Šukarija. Sukary sam je bil boljši demagog kot partizanski poveljnik. Politično si je največ škodoval s tem, da je sebi pripisoval, kjer je le mogel, zasluge drugih partizanskih oddelkov. Zato ga je partizansko gibanje odstavilo, na njegovo mesto je pa prišel zmernejši voditelj, ki se je takoj spravil na reorganizacijo gibanja. Najprej je pregovoril osem partizanskih kupin (od 12), da so se podredile njegovemu poveljstvu. Potem je vse partizanske oddelke razdelil na tri skupine, ki se pa ne bodo vojskovale vsaka na svojo roko, ampak po programu, ki ga bo odobritev volivcem. Načelnik odbora mestnega sveta za letališča in pristanišče Edmund J. Turk je predlog dopolnil z določilom o prepovedi križanja interesov, predno ga je dal v svojem do-boru na glasovanje. Dopolnilo je bilo sprejeto in nato s celotnim predlogom odobreno v mestnem svetu. Vietnama, Kitajsko in Bur-Mednarodna nadzorna ko- mo, je po dogovoru v Ženevi misija naj bi v smislu dogo- leta 1962 nevtralna država vora Bowlesa in Sihanuka s koalicijsko vlado, v kateri naj bi bili zastopani tudi levičarji Patet Lao. Ti so bili v vladi kratek čas, nato so jo zapustili in spravili pod svo- nam, rdeči nemoteno nasto-jo oblast večji severni in pajo s svojim, vojaštvom v vzhodni del države, po ka- Laosu in Kambodži, začeli terem pošiljajo iz Severne- pa so še gverilski upor v sega Vietnama v Južni Viet- vernem in severovzhodnem nam po znani Hočiminhovi delu Tajske in podpirajo u-poti vojaštvo in vojaške po- por v vzhodni Burmi, trebščine v Južni Vietnam. Priloženi zemljevid kaže V zadnjih dveh tednih so celotno v vojskovanje zaple-rdeči v severnem delu Laosa teno ozemlje, ki leži med prešli v ofenzivo in zavzeli Kitajsko in Indijo ter ga za-vladno postojanko Nam Bac to imenujemo INDOKINA. Jeklena kuhinja V moderni kuhinji srednje velikosti je v raznih napravah in opremi okoli 800 funtov jekla. Bonn ustvarja gospodarske stike s Prago PRAGA, češ. — Kar na lihem je dr. Kiesingerjeva vlada poslala prvi del svoje trgovske misije v Prago. Obstoji iz 3 delegatov. Imajo nalogo, da se dogovorijo o pogodbi, ki naj regulira gospodarske stike . AP n °, P°velJstvo- med obema državama. Mislijo, da Do to delo opravljeno v par tednih. Takrat bo pogodba podpisana, nakar bo prišla Sklenjeno je bilo dalje, da ne sme nihče dajati izjav brez odobritve glavnega poveljstva. Izraelski generali se reorga-'^^“rgovska^delegaciirin nizaeije arabskih partizanov! če,a redne darske niso ustrašili. Trdijo, da so jim sedaj ravno tako malo nevarni kot so bili preje. Da bi re- raz- organizirani arabski partizani ža začeli obširnejše akcije proti Izraelu, o tem dvomijo poznavalci položaja. govore. Praga upa, da bo dobila od dr. Kiesingerjeve vlade večja posojila, kar bi utrdilo njen položaj napram Moskvi, Varšavi in Pankowu, ki vsi gledajo z nejevoljo na najnovejšo smer praške zunanje politixe. Pot do obnove redne diplomatske zveze je pa še dolga. Pra- Aluminija največ? NEW YORK, N.Y. — Nekateri geologi trdijo, da je od vseh 'ga mora namreč postopati pre-kovin v zemeljski skorji največ j vidno, da preveč ne razjezi aluminija. 'svojih rdečih sosedov. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 23, 1963 .i—4, - 6:17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 --UEŠ National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: S/6 Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece fca Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 16 Tuesday, Jan. 23, 1968 naj jo naša diplomacija brani? Saj so vojni spopadi radi gospodarskih koristi danes že postali časovna neskladnost. Lahko nas pa zapletejo v vojne naše obveze po sedanjih obrambnih pogodbah. Vietnam uči to. Kaj naj torej preostane Ameriki razen revizije vseh o-brambnih pogodb, ki je že postala nujno potrebna. Radi vietnamske vojne ni morda ravno sedaj pripraven čas, da bi mislili na to, toda pripraviti se moramo. Morda nam bodo skušnje z vietnamsko vojno to delo olajšale. Seveda bo pa morala ameriška javnost prehoditi še dolgo pot, da bo razumela, da je v interesu naše dežele to delo na prvem mestu. “Da, da,” odvrne Nick, “danes jo imam in mi je le žal, da nisem šel na dan Sv. Treh Kraljev” tudi v kapi k maši.” “Tako,” je začuden vprašal re, “kaj se ti je pa zgodilo?” “No, bom pa povedal kaj se je zgodilo. Za božič sem sam sebe malo “potrital”. Kupil sem si ko vino črno, he, he) in iz kak- nuarja je nedvomno najlepša i11 snih kozarcev ga človek naj- najprimernejša proslavitev 1^' prijetneje uživa. Takrat pa se nice smrti velikega Slovenca i*1 mi je nenadoma posvetilo v Amerikanca, našega svetniškeg5 glavi, kot sonce opolnoči, da škofa Barage. V zvezi s tem fli°' sem skoro zatulil: “Hudiča, kaj ram na žalost tudi zabeležiti kbj pa smo mi storili za našo kloba- so?” Micka me je samo debelo pogledala, verjetno ne brez vzro- lep črn klobuk, nove mode. Zdaj ica; in potem rekla: “Kaj misliš, so v modi klobuki z ozkimi kra-Jua smo storili s klobasami? Po-jevci in ne več širokimi kakor , jedli smo jih, pa amen. Že včeraj BESEDA IZ NARODA nekdaj, če greš s klobukom sjsem te prosila, da piši v Kleve- širokimi krajevci zdaj po cesti, iantTo je bil očiten nespo- Odmiranje britanskega imperija Začelo se je dejansko že po prvi svetovni vojni, ako-ravno se je pokojni ministrski predsednik Churchil še med drugo svetovno vojno bahal, da nima namena, da bi bil za I saj te skoro kar gledajo. Zdaj so i v modi klobuki z ozkimi krajevci. Tako sem si nabavil za božič nov klobuk. Kar lep je bil, za trakom je imel še lepo rdeče pe- vah. Posebno pa še v sedanjih. Zadnja svetovna vojna je mnogim zmešala pamet. Sestavljali, naj)brže ^ kakega lepega pa_ so pogodbe, se v istih z vsemi raz-1 z notraj je ibilo napisano; j vrno novico, da je stvar z Bara-govo znamko padla v vodo. Zrna-gale so regelce in beseda poštni ga odbora za izdajanje znaffk Vem pa, da naš Baraga zaradi tega ni žalosten in bo slovensk6 kapele veliko bolj in resnic^0 vesel! BC razum, ki pa k sreči ni ubil velike ideje. Da, dragi bratje rojaki, kaj pa smo naredili za našo nadvse fino, okusno in tečno kranjsko, odnosno slovensko klolbaso? Figo! nimi obljubami zavezavali drug 1 «-LjQ j_ italv” Daši Lahov iaz iKa^ VS6 S° Itali-ia,ni narodili za drupemu. Kako so se nekatert I ,Made m. ‘ svojo pico? In Mehikanci za svo- drugemu. Kako so se nekatere 'dosti ne obrajtam) ta klobuk se J Ifcfa tfcAVlTONB 5 HRIBA JOLIET, 111. — O božiču je lepa navada, da drug drugemu ipošiljamo božična in novoletna države in njih voditelji držali obljub in kako so iste spoštovali in jih še spoštujejo, pa pove zadnjih 22 let po vojni. Naš dobri Stric Sam, kot dobra duša, kakor ga to predstavlja njegov obraz in njegova brada : je tamales? Ali pa Kitajci za svoj Upokojenci v OoHi«-woodii vabijo na večerjo in ples je zaeio m in njegovo prijazno veselo lice, če se malo napucaš, pa te svet rad pogodbe mi je pa dopadel in sem odštel mejn in mejn čou in čing ču zanj $12.00. Zdel se mi je drag U0U) Vse sorte jedi, ki si jih niti pa kaj. Včasih se je treba tu i U(pam pokusiti? Imamo švi-malo postaviti. Ko sem se na o carsk- zrezek jn dunajski zrezek žični dan v njem k masi, so me ^ajjjanske mesene žogice in vsi pogledavali. Kar dobro se mi trgovjne so pojne nekakšnih klo-• zdelo in sem si mislil, vidiš, ^ ki jih i]dičejo poljske (Po. lish) in ki se lahko primerjajo z predsednika razpadajočemu imperij^ | voščiia. Vsako leto dobim dosti ^ dob^Ttric^ojfmlr^ni- vs^vtedu. Kkfsem pa T;si- kf ^it^eiffi^vom'^Ka^ i i /"» • J ^ ^ Tf v* o * kopali imperij: Anglija se je že med prvo svetovno vojno ltakib voščil. K voščilom kak pri- kom Vse morala tako zadolžiti, da ni mogla plačati svojih dolgov |jatelj in znanec, še kaj zanimi-niti do konca 1. 1939, ko se je začela druga svetovna vojna. ivega pripiše To nam oblUja razne V drugi svetovni vojni pa ni samo porabila vse svoje rezer- spomine na take prijatelje in ve, morala je do skrajnosti napeti tudi svoj kredit, da je znance prj nas v Jolietu je še mogla plačati vse vojne stroške. Zato je prišla v sedanjo po-' ekaj takih vrlih slovenskih ko-vojno dobo z ogromnim zneskom kratkoročnih zadolžitev, renin par dni pred kresom, laki jih je sicer z upniki še kolikor toliko zadovoljivo uredi- |ni 17 rožnika 1957, je slavil svoj la, pri tem pa vendar naložila lastnemu gospodarstvu g0_ti rojstni dan znani rojak pi-silno huda bremena, ki jo tlačijo še danes. jonir John živec, st. Njegov do- Tako je prišlo tako daleč, da se je Anglija borila po pr- dri skrbni sin John L. Jevitz vi svetovni vojni za svojo politično veljavo, v dobi po drugi |(živec), ml., mi je poslal z bo-svetovni vojni se pa mora boriti za svoj življenski standard, žičnim voščilom vred sliko, na Da ga ohrani, je morala žrtvovati svoj mednarodni vpliv in kateri je on, sin in njegov 90 past? med države drugega razreda. Da ohrani vsaj ta polo- iet stari oče. Slika je bila posne-žaj se je naslonila na Ameriko, ki je s svoje strani tudi ve- ta ob priliki praznovanja 90 let-sela da ima vsaj enega prijatelja, ki sicer včasih hudo sit-^ce starosti očeta. Na sliki pa nari na ie vendarle zanesljiv- V Angliji bi bila na primer po- 0ba zgledata kakor bi bila brata - z'-'. 41 1 _____ ^ X ^ /-»/■» 1 /~\ y 1 Ir-rtlrs-iv* /-I O -J i Tlimc ker nismo znan ' poregnm sku- 1 ■ ° * j. poleg mene v klop in predno sem paj„ in pomoliti slovensko kl0-'Petia nam bo Gr-abnarjeva^ se mogel odmakniti, je že krep- baSQ (pod ameriški nos. zdaj 1e ba poskočne polke ’ ’ --J-1— valčke, da se bomo lahko vrte*1 litika generala De Gaulla nekaj nemogočega Oče še mlad kakor da jih nima Boj za življenski standard se vrši v Angliji dejansko že več, kakor kakih 60 let. Kar pra- « t . 1. • •____i- ' C* „ tt! ICO od 1. 1945, vendar ga Angleži niso hoteli javno priznati- So v1 junakje. ponosen narod, ki dvojega sorazmernega siromaštva noče ) Starejšega Johna živeča po-P ’ - ■ zato naravnost z ljubosumno natančno- znam malo manj kakor 60 let. verjame in zgleda, da ;boto 6. jan. na dan sv.Treh Kra- sem napisa]j se mogo6e sliši ko je podpisaval povojna leta s .Jjev šel k maši, sem ga tudi po- pa je vendar lbiridka res_ “prijatelji in neprijatelji” po o-)kril in šel v njem k maši. V cer- ^ da slovenska klc>basa v a_ kroglem svetu razne pogodbe, v jkvi Sem v klopi klobuk položil javnosti še ni zasedla ta. katerih so nadrobljene razne ob- lepo zraven sebe. Cerkev se je ^ ga zasluž. Kriv_ ljube, kakor kruh v kaki župci, !poinila, kar pridehti neki starej- da je seveda ipopolnoma naša> da vedno najbrže pozabi natak- ši rejen človek, se hitro vsede ker nismo znali .lpotegni!ti sku_ niti očala, da bi pazno videl drob- * " ’ ' J ni tisk v takih pogodbah. Misli najbrže, da so vsi pošteni kakor 'ko sedel z njegovim sedalom na čag in zatQ vam kličem iz pre-on. Pri podpisavanjih pogodb, |mojem novem lepem klobuku. stolnice. “Slovenski mesarji A-pravi neki rek, da je treba imeti Začel sem ga suvati s komolcem združlte se kajti ničesar odprte oči, pa dobra povečalna in opozarjati da sedi na mojem nimate izguhiti razen kiohas!» klobuku, pa mož je bil po vrhu gvetUj jn v Ameriki tudi, ima-menda tudi malo gluh in ni pre- .o vge vrgte zavodov in odborov, cej čul in razumel, kaj mu pra- ^ nekaj proučujejo. Imamo za- vim in se je s sedalom še bolj vode za proučevanje koruze in premikal po mojem klobuku. Na- banan in riža in kave in drugih zadnje se mi je le posrečilo ga vsakodnevnih dobrin. Cernu naj odriniti in izpod njegovega se- ne bi tore. imeli Slovenskega od- dala sem potegnil klobuk, ki je za kranjsko klobaso? To je 'bil tako stlačen, kakor bi se kdo pQ mojem mnenju dandanes nuj- CLEVELAND, O. — Klub pokojencev na Holmes Ave. * Collinwoodu bo priredil zabave" večer za svoje člane in njih pr:' jatelje v nedeljo, 4. februarja) ’ dvorani Slov. doma na Holrflei Ave. Najprej bodo servirali v kusno večerjo, potem bo pa pleS Igrala bo John Grabnarjeva g0®' ba. Vmes bo nastopil kvade! zbora Slovan: John Snyder, Penko, Matt Dolenc in FraflJ Ivančič. Zapeli nam bodo nek" domačih in priljubljenih pesrfl'c Ti fantje znajo spraviti svoje p°' slušalce v dobro voljo s svoji®1 lepo ubranim petjem. Kdor j'® ni še slišal, naj se gotovo ud6" leži te proslave. Poleg lepež3 namenov ločnost in in dobre volje žal ni zmeraj spremljala trdna od-; 3^ locnosr in pripravljenost na vse žrtve, kar jih angleška tra- (konvencijah DSD. m dicija v zunanji politiki od naroda zahteva. Angleškemu de- Je vnet m navduse lovnemu človeku ni sijaj angleške otoške osamljenosti ni-,tvemk, kakor je to bila tud ved- M'tako pr Ha s tel "k srcu, da§b! zanj žrtvoval stopnjo svoje gospodarske in socijalne udobnosti. Zato so volivci zmeraj tdi njegov sin John Jevitz P, o/^Wolnn nnlitikn kot na slavno 7U- vcc) ml. Sin j e ze od nekdaj (Ži- nav- ne športne slavnosti te vrste. Na tem polju je bi deležen že več odlikovanj in priznanj. Aktiven holj pritiskali na dobro socijalno politiko kot na slavno zu-nanjo politiko. Tako je v Angliji domača politika Zmagova-la nad zunanjo, kar je moralo dovesti do zadnje faze likvidacije angleškega imperija. V primeru s tem, kar je Anglija že likvidirala, je ostanek, ki prihaja pod udarec likvidacije, primeroma majhen, ,je tud. v politi6nem živijenju zato pa važen za zunanjo politiko drugih držav. jin je bil že na ved važnih okraj- Najbolj čuti to naša dežela. Ko si je vbila v glavo, da 'nih in drzaVmh položajih. Zdaj mora voditi svobodni svet, je morala kar avtomatično P1 e_'nadZOruje okrajne parke in le-vzemati vsa bremena angleške zunanje politike. Začela je Svišča. v Grčiji takoj po drugi svetovni vojni. Kmalu po tem je mo-j gi,na živeča, ml. poznam še rala reševati Berlin, za petami je sledila vojna na Koreji. ko je nekoč še kratke hlače no-Kar mimogrede je pokojni državni tajnik Dulles snoval ob- 'sd Qn pa pokojni vedno dobro-rambno pogodbo za obrambno pogodbo, da zavre komuni-1 dUi|ni Pavel Laurič in pa Frank zem. Ako bi bila Anglija tako močna po drugi svetovni voj- vranichar, so bili naši “trije fan-ni, kot je bila na primer pred prvo, bi večina teh obrambnih tje od fare”. Vedno veseli slo-pogodb ne bila potrebna. Amerika se do vojne v Koreji in |Venski fantje, povsod radi sode-potem v Vietnamu sploh ni zavedla, kakšna bremena si je j0Vaii in vsepovsod javno nagla-s temi pogodbami naložila. Šele sedaj so se nam odprle oči. da s0 Sin0vi slovenskih star-Zato pa naša diplomacija tudi s skrbjo sledi propadanju bri-(gev y mlademu Johnu živecu lanskega imperija. Boji se zmeraj, da ji bo razkroj imperija se je odražala po materi belo-nalagal bremena, akoravno se jih sedaj skuša otresati in jih kranjska narava, po očetu done prevzema več z lahkim srcem. jlenjska z druge strani Gorjan- Najtežje je seveda prevzemanje obvez britanskega im- cev. A oboje je soglašalo, perija na prostoru okoli Vietnama: Hong Kong, Singapur j V Pavlu Lauriču pa ponižna sta tipično angleški postojanki, ki je na njihovi usodi naša in vljudna narava, ki izvira tam zunanja politika življensko zainteresirana. Recimo vsaj ta- okrog Loškega potoka. V Frank ko dolgo, dokler nismo spravili s sveta vietnamsko vojno. ,Vraničarju pa pristna belokranj- Skrbi dela razkroj britanskega imperija še z drugega ska narava. To skupaj v kombi-vidika, ki nanj do sedaj ni skoraj nihče mislil: odkoderkoli naciji v treh slovenskih fantih so se umaknile angleške čete, povsod je za njimi ostal po- je predstavljalo vzor trojice, ki litično nemiren prostor- Umiriti se ne more Indija, notranje !ji je težko najti primere. Vsi do-zrahljan je Pakistan, v krizi je Ceylon, v Afriki so pa bivše bri slovenski fantje! Cast jim! kolonije večkrat prave bolečine. Pomislimo samo na Rodezijo, Nigerijo, Južno Afriko itd. Vera, da so angleške kolo-nije kar same po sebi zrele za samostojno svobodno politično življenje, je pokopana. Ker se vse te bivše angleške kolonije nahajajo več ali manj stalno v političnih viharjih, delajo našim diplomatom nove in nove skrbi. Anglija bo morala končno likvidirati tudi svoje postojanke v Evropi, posebno v Zahodni Nemčiji. Odlaša ta jljube za novo leto in za naprej, korak na ameriški pritisk, toda na večne čase ga ne bo mo-jdekler bo nam dovolil On nad gla odložiti. Ako pa odidejo angleške čete iz Nemčije, kaj nami dihati na svetu, bo pa potem še ostalo od NATO? Navadna obrambna zveza | Naši politikarji vse gori od Amerika-Nemčija z nekaterimi simpatičnimi toda ne ravno LBJ doli so že več mesecev kaj močnimi priveski. glasni. Besed in besednih obljub Najvažnejša posledica razkroja angleškega imperija pa jim ne zmanjka in jih ne bo vse šele pride- v ta prazen prostor, kjer je do sedaj vladal an- tja do 5. novembra in do sv. Le-gleški vpliv, ne bo vdrl le ameriški, bo vdrl tudi ruski in narta, katerega god bo dan po morda s časom tudi kitajski vpliv. V tem trenutku bo pa volitvah. Vse do takrat bodo pa prišla v nevarnost marsikatera ameriška investicija. Kako glasni. Tako je ob vsakih volit- * BOŽIC IN NOVOLETNI PRAZNIK STA ZA NAMI. — V tednu med njima smo obujali spomine na to in ono. Na razne vesele in tu in tam žalostne čase v minulem letu in druge zadeve. Zraven smo delali načrte in ob- očala, da se vidi in ve, kaj je v drobnem tisku v dolgoveznih pogodbah. K temu je celo pripomnil zadnjič prijatelj Nick s Center ceste, ko smo o tem govorili pri Juretu in je dejal: “Vesta moža, vsak Janez, pa tudi vsak George ni rojen za ministra!” Oprostite, da tu vmes pripomnim, da Nick je imel takoj v prvem tednu tega leta malo smole. Pa o tem bolj podrobno malo pozneje. Glede volitev v jeseni je dosti ugibanj. Se več jih bo, odslej naprej! Razni “bi radi bili kan-didatje”, se ponujajo na vse načine. Celo v Vietnam -potujejo na fronte gledat, kako tam poka m se preliva kri. Dolgo seveda tam noben svoje kože ne prodaja. Pri vsem gre le za publiciteto. Češ, ljudje bodo brali, kako se kak Bob za vse zanima, da gre celo na bojišče gledat, itd., to bo njegov ugled dvignilo, da bo postal popularen in ljudje ga bodo raje volili. Kaj naj kdo reče k temu? Kaj drugega kot, da če se javnost s takimi drobtinami zadovolji, potem jo ni težko zadovoljiti. Počakajmo, bomo videli kaj bodo nam vse spekli iz teh mok naši politikarji! * ZDAJ PA O NIKOVI “SMOLI”. — Pregovor pravi, da živemu človeku se vse pripeti. V torek pred dnevom sv. Antona sem bil povabljen k Juretu. Bara in Jure sta me za god zopet pogostila. Tudi Nick je prišel in imeli smo prav zabavni večer. Na mizi se je penila v bokalu dobra sladka kapljica in Bara pa je nam servirala dober okusen prigrizek. Vsi smo bili dobre volje, le Nick se je nekam resno, bolj na kislo stran držal, kot mi drugi. Bara, ki je pri tem o-pazovala Nicka, se oglasi in reče Nicku: “Ej Nick, kaj se pa nocoj tako resno držiš, da nobene vesele ne poveš? Ali si kaj bolan?” Nick jo je malo postrani pogledal in odvrnil: “Veš Bara in vidva prijatelja, človek ne more biti vedno vesele volje. Vedno pride kaj vmes, če drugega ne, ti kdo na kurje oko stopi, ali se ti pa na klobuk vsede.” i Jure in jaz sva uprla poglede v Nicka. Bara pa hitro: dokler nas bo volja. Obeta H nam torej prav prijeten večer! s Vabimo tudi člane drugih ki® bov, naj nas obiščejo ta več6"'. da se skupaj poveselimo in sC bolje spoznamo. Poleg dobre v čer j e se nam obeta prijetno ra" vedrilo. Vstopnina je samo “I vstopnice so naprodaj pri vs^ (ibr vsedel na kako sirovo mehko po- no po^rekno Tak odbor — ih mi zde zanj bi moral biti tico. Ravnal sem ga in gladil, pa cje,vejandčani se nikakor se mi ni posrečilo ga najbojj sposobni - spraviti v prejšnjo obliko. Ko ses^avjjen jz priznanih poklicnih sem šel od maše sem ga pokril, jn nepoklicnih slovenskih mesar-a mi je stal na glavi, kakoi kak zdravnj:kov, kuharjev in ku-stlačen star pehar. Vidite, tako barjc jn mogoče tudi umetnikov, smolo sem doživel na.dan Sv. pjsatejjev jn pesnikov. Na me-Treh Kraljev. Kar malo sram mc gednih ali pa celo tedenskih seje, pa tudi nobene dobre volje stankih bi prou^eval bistvene nimam več.” lastnosti kranjske klobase, nje Tako je nam razodel tiste nje- OSnovne in postranske sestavine, gove bolečine prijatelj Nick. vzorno razmerje med mesom in Tolažili smo ga vsi, da naj po- maščobo, kuhanjem in mehkobo žabi. Razumeti je treba in ve- klobase. In potem bi ta odbor ali deti, da živemu človeku se vse zavod, vseeno mi je, kako bi se pripeti, njemu se je pa to. Dru- imenoval, prišel na dan in pred gič naj pa dobro pazi, kam klo- vesoljni svet s perfektno kloba-buik v klopeh položi, kajti take So! čim bi bilo to doseženo, bi pa šole, kakor jo je on doživel so lahko takoj začeli s kampanjo za drage in neprijetne. Končno se čim širše uveljavljenje naše klo-je vdal in ko smo zvrnili par ku- lbase na ameriškem trgu. Zabav- postal zgovoren in bolj veselo dragi rojaki, vso stvar resno pre-razpoložen. Njegova šola pa naj mislili, potem boste videli, da je bo tudi nam vsem v spodbudo, v zamisli perfektne klobase veli-da bomo vsi bolj čuvali naše klo- ^ ko zdravih misli in pametnega buke in kape, da jih ne bo kdo nasveta. Kar je potrebno, je le gladil s sedalom, kakor Nickov to, da se nekdo resno loti dela. novi klobuk na dan sv. Treh Zamisel h koncu koncev res ni Kraljev. j neumna in izvedljiva je tudi. Če- Naj za danes zadostuje, dru- mu naj bi potem čakali? O, boy, gič pa o čem drugem. Vse pa že zdaj se mi sline cede ob misli lepo pozdravljajo z jolietskega na perfektno klobaso. Bog žeg-hriba, . nai • • • Tone, Jure in Nick in j KONGRES. — Iz Kongresa kajpada tudi dobra Bara. nimam posebnih novic razen te, članih. Sežite po njih in nas ščite v velikem številu v ned® Ijo, 4. februarja, v dvorani Sl® venskega doma na Holmes -A'1 Na svidenje! John Poznik Sf’ ‘Tivoli” napreduje CHICAGO, 111. — Pred leti smo se organizirali fafltr da bi skupaj spravili nov slov6® skl orkester “TIVOLI”. Dve 1®, smo se vadili in skušali do®1 priznanje kot pravi slovenski °1 kester, toda uspeh je bil dovolj iv. Igrali smo na slove,1, skih veselicah v Chicagu, vri® , splošna publika nas še ni poz,lf la. V Cleveland smo prišli goS vat na Savino prireditev 1. aP, la 1967. Ob tej priliki se je za lo boljšati. Ljudje so začeli Z® tevati našo glasbo bolj P°^ pic Juretove dobre kapljice, je no in šaljivo kajne? Če pa boste, in naaa avdijenca se je pove za vsaj sto odstotkov. Sedaj igramo vsako drugo boto v Klubu Dubrovnik na $ W. 26th St. v Chicagu. To je V lika, da se vsi prikažemo i11 veselimo ob lepi slovenski £ „ bi, ker orkester se je zdaj že trdil in nudi vam lep večer, dar obiščete ta klub. Prosimo vas, da podpirate orkester, ker je edini novi venski orkester v Chicagu. trebuje vso vašo pomoč, da lahko deloval v enaki meri ŠEPET POD TURNOM Piše rojak iz prestolnice. Illlllcim pOScfUnill IH/VIL lUZitrli t/v-j Vjji da se spet zbira k novemu zase-jdoal-ej- Če želijo tujci pos 11 Sl® [danju. Obeta se nam zanimivo J11 aš° glasbo, zakaj bi jo ne f, 0 dete in plešete ob glasbi n3' orkestra! Vas pričakujemo! Janez Ar^0 |in presenečenj polno leto. Kot jVonci sami! i na primer tista reč z naknadnim ! Vabim vse Slovence, da ------ , deset-odsto-tnim davkom ... Dr- WASHINGTON, D.C. 18. jan. žavna kasa krvavo potrebuje de-1968. — Pred dnevi mi je ta- narja. Gospod predsednik to do-korekoč po službeni dolžnosti bro ve in mnogi umni gospodar-prišla v roke majhna, ljubko stveniki in celo sam Kongres, urejena knjižica, na krasnem Vendar pa je to volivno leto in papirju tiskana in z lepimi sli- vem, da je težko stopiti pred vo- kicami okrašena. Natisnili in livea, se nasmehniti prijazno kar:vsak svojega psa. Miha je * v izdali so jo Portugalci, da z se da in se rokovati z njim po-: povedoval, kako ga je n-ia^] njeno pomočjo čim bolj raz- tem, ko si mu pravkar spet psiček v pustni noči privfp(i - Nato Gašper: 1 Razumni psiček Gašper in Miha sta h^a lil« ifi' glase vsemu svetu odličnosti, spraznil žep. Še meni bi bilo ne-'domov. :i portske- rodno in zato lete ga vina. Presenetile so me po- bom kandidiral... prijetnosti in kreposti portske-'rodno in zato letos najbrže ne nas je gorelo. Z ženo sva ti sK' drobnosti,. v katere so se po-! SVETIŠČE. — Ko bo to poro- naš Pazi skozi ogenj v vala deco in živino. Pa u :a sobo dali sestavljale! knjižice. Na ši- čilo natiskano, bo velika zamisel se nato pojavi z zavitkom “Pa ne bogme, da se je tebi roko na primer razlagajo, pin slovenske kapele že postajala misliš, da je prinesel?” — ‘ 1 .r kdo na klobuk vsedel, saj imaš kakšni svetlobi ima vino naj- resnica. Podpis pogodbe za grad- “Zavarovanjsko polico, z vendar kapo, kakor vidim?” lepšo barvo (v temi je itak vsa- njo kapele ravno na dan 19. ja- to v mokro cunjo.” AMERIŠKA DOMOVINA, KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta j an j a ljubezni dolo-cajo pravo domovino Na Daljnem vzhodu, v deže-1 cvetočih češenj, na Japon-tudi deluje Slovenec, ve-ljubitelj trpečega sočlove-a> misijonar in pesnik Vladi-mir Kos S.J. Tudi do njega je Se£la slovenska dobrota iz To-^0nta. Baragov misijonski kro-2ek se ga je za lanski Božič sPomnil z majhnim darom. Go-sP°d misijonar je takoj odgo-v°Hl. Takole piše: , Bog lonaj za priloženi ček 111 ljubeznivo pismo in pozdra-od Vašega misijonskega r°žka! Iznenadili ste me, ko se me bili spomnili s tak-snitn darom in takšnimi bese-anii: bratje Slomškovega ple-^ena. Najbrže določajo pravo domovino in pravo trajno ob-cestveno pripadnost dejanja Jubezni v določenem zgodo-vbiskem okviru, za določene božje ljubezni. Vsekakor Pcavi sv. pismo — v katerikoli jnterpretaciji —, da je Bog Jubezen in da ljubezen ne mo- 1-6 umreti. Posebno sem Vam vsem hva-e2en za molitev: molitev podeduje milost, milost osvobodi ®'le srca, da človek more nese-Kno delati. Tega nam na milijonskem področju ni nikdar dovolj; in prave pameti, ki ^Uino in spretno uporablja vse Obt*o za cilje ljubezni. Taki ^‘sijonski sili se ne more nihče ,olgo ustavljati; taka sila ro-* ali spreobrnjenje ali pa od-^0r v mučeništvo. Zdi se mi ta-<0'> upam, da se preveč ne mo-Mtn. ob koncu leta 1967 346 družin. Nad 16 let starih prebivalcev cev, na robu Tokia. Vaš v Go-j župnije je bilo 865, otrok pod cev, na roou roaia. vas v vju- župnije jc vuv vw, i-- spodu vdani Vladimir Kos S. 16 let pa 635. Na ozemlju žup- Ob stoletnici smrti največjega slovenskega misijonarja Dne 19. jaunarja 1866 je umrl v Marquettu v U.S.A. slovenski misijonar Friderik Baraga. Bil je prvi škof tamkajšnje škofije. Napis na njegovem nagrobnem spomeniku se glasi: “Apostol očipvejskih in otavskih Indijancev”. Letos se bomo torej Slovenci spominjali enega svojih največjih sinov. O njem je zapisal dr. Tine Debeljak: “Baraga torej ni bil samo velik duhovnik, ne misijonar nenavadne grečnosti in uspehov, ampak tudi zavedni sin slovenskega naroda, ki tudi v poganski sredini ni pozabljal nanj. Tako je temelju severnoameriške iz enega razloga me ve-8eB Vaša ljubeznivost in pod-■ietnost: niste, kot bi lahko *ekl>» poklicni misijonarji, a Veudar ljubite daljne dežele ^aracli Kristusa, Boga-člove-‘b in za misijone po svojih bi°čeh žrtvujete. kislim, da ne pretiravam, rečem, da je tudi v Vašem 8|cu dih Kristusove podjetno-i.1’ ki se ne zadovoljuje z oz-"h svetom domače grude, in kulture tudi ta Baragova slovenska prvina, kakor je v ameriški ustavi vsebovana tudi tisočletna karantanska slovenska kmečka demokracija. To oboje je naš slovenski doprinos k ameriški demokraciji in krščanstvu, kar spričo rnajh-noti slovenskega naroda ni malo. In to je naš ponos!” Slovenci so začeli praznovati spomin te Baragove stoletnice v nedeljo, 14. jan. 1968. Zveza katoliških mož pri Mariji Pomagaj je imela svoj redni sestanek, ki je bil posvečen boljšemu poznanju svetniškega kandidata škofa Baraga. Na sestanku je o njem predaval kaplan g. Tone Zrnec CM. Prikazal ga je kot velikega Slovenca, misijonarja, kultur- nije živi verjetno še več Slovencev. K nedeljskim mašam jih je hodilo povprečno 800 vsako nedeljo, le za Božič in Veliko noč okrog 1000. Župnija je izdala tudi zelo pregledno finančno poročilo, ki tudi kaže porast in napredek župnije vsaj v nekem oziru. Vseh dohodkov je bilo $71,637.06, vseh izdatkov pa $71,532.43. V dohodke je všteto tudi posojilo, ki ga je župnija najela in sicer v vsoti $25,000. Porabila ga je za nakup hiše, ki je stala $35,000. Letni dohodki leta 1961, ko so gradili cerkev, so znašali $44,800; v letu 1967 pa brez posojila $46,505. število družin se je v tem času nekako potrojilo, dohodki so se pa dvignili komaj za dva tisočaka. če bi v letu 1968 vsaka družina v župniji prispevala Iz sovjetske ječe, nov pomen za besedo junaštvo TORONTO, Ont. — Pod tem naslovom je izpod peresa g. Petra Worthingtona, nekdanjega svojega moskovskega dopisnika torontski dnevnik The Telegram 8. januarja objavil zanimive izvlečke iz še neobjavljene knjige “Portreti dvajsetih kriminalcev”, katero je napisal Vjačeslav Čornovil, tajnik Lige mladih komunistov Ukrajine. Tega so 15. novembra lani ruske oblasti obsodile na tri leta težkega prisilnega dela. G. Worthington takole piše in odkriva bralcem, kaj se v Rusiji še vedno dogaja iz dneva v dan: “Junaštvo je vrlina — (v posameznih slučajih skoraj prekletstvo) —, ki ne pozna nobene ideologije, ne sledi nobeni otipljivi logiki in lahko človeka pripelje preko roba trezne razsodnosti. (Strani človeške zgodovine so napolnjene z junaki in mučenci, ki so darovali svoja življenja ali pa izgubili svobodo v boju množičnih umorov, obtoževanja nedolžnih ljudi, brezbrižnosti in ker je bil Stalinov krvnik v pokrajini Donet in tam pobija državljane, katerim so danes oblasti že vrnile “čast in dobro ime.” V pismih svoji ženi Karavan- , ^sky opisuje kako je vselej kaz-oblasteh znova padel v nemilost. |kadar odpošlje take pri. Posla! je namreč dokumentira- ^ ^ petidje Zapro ga v no pritožbo državnemu tozi cu, temnico in rnu zmanjšajo obrok v kateri je dejal, da v Ukrajini krane odvzamejo mu vse privi minister za šolstvo ščiti in vzpodbuja diskriminacijo proti ukrajinskim študentom, kar da je v nasprotju z Leninovimi principi, legije ter ga z grožnjami in drugimi pripomočki skušajo pripraviti do tega, da bi opustil protestno pisanje. Do zdaj agentom KGB ni uspelo, da bi ga zlomili. ' sovjetsko konstitucijo in sovjetskimi zakoni. Kopijo te peticije so pozneje “odkrili v posesti j Natan5no opisuje “progresivne nekega kanadskega komunista, metode preobrazbe”, kakor on ki je študiral na višji partijski jmenuje postopke v posebnih ta-šoli centralnega komiteja v Kie- iboriščih; »Natančno tako je kot vu. Karavansky je bil obtožen, I. cirkusUi kjer trenirajo živali da je “preveč vnet za gnilo vabo |_ če storiš) kar ti U|kažej0, ješ; brezvestnih tujcev.” Komunist, 'če ne lahko kar od lakote p(Jgi-ki je bil v zvezi s tem imeno- ne- givljensko stanje je obup-van, je bil John Kolasky iz To- no _ _ _ pravo taborišče smrti, ronta. Kolasky, ki je vstopil v Ljudje so desetletja zaprti v be-kanadsko komunistično partijo | tonskih celicah brez oken. Vča-pred 30 leti je dal izjavo, da so sjk v tako celico stlačijo po opazovanja Karavanskega v glavnem resnična. V novembru leta 1965 je bil za odplačilo dolga pol tisoča- svoje ideale. Tudi sovjetske ječe ka, bi bil ves dolg poplačan, bi bilo krito ostalo vzdrževanje in bi bilo tako prihranjenih mnogo tisočakov na obrestih. so napolnjene s takimi ljudmi. Eden takih je Ukrajinec Vjačeslav Čornovil. Kot uradnik Lige Mladih Komunistov je prisostvoval tajnim sodnim procesom proti dvajsetim Ukrajin- kandidata. O širšem letnice Baragove smrti, ki bo ki i. - je vse lepo urejeno Jer roze jn iiiije Cveto, daleč u obzorjem pa se čuje rjove- ^Je levov iz džungle in smrtni vr*k premaganih in dolgi Z(Bh obupanih bitij. To je v ^0dobi povedano, a lepo pro-spominjajte se v svoji S.^reni molitvi — za sekundo .‘dve — milijonov človeških '^‘j na azijski ploskvi, poseb- j, ° trpečih pod komunistično e°logijo raja. Molitev z za-batijem izrečena nikdar ne o- J*no na kak način neuslišana. nvala za Vaš dar — ček v ler|n mojih revežev Japon- Ontarijske zadružne skim intelektualcem. Sodni po-“Ontario Credit Union News” stopek proti obtožencem in lažje uradno glasilo ontarijske na “pravičnost” pa ga je tako Lige kreditnih zvez. Izhaja razočarala in ujezila, da se je mesečno v 100,000 izvodih. V dvignil proti oblastem v imenu letošnji januarski številki pri- obtožencev. Vložil je protestno naša tudi članek o Hranilnici pigimo, v katerem je obsodil ile-in Posojilnici slovenskih žup- gainost tajnih obsodb, ker da v ni j. V njem se spominja deset- ruskj ustavi jasno stoji zapisa-letnega delovanja tega našega da gg tajno nikogar ne sme denarnega zavoda. Za njegov soditi. Napisal je tudi knjigo o nagel razvoj in vsestransko obtožencih, ki je bila v rokopi-jrast navaja nekaj številk, ki so su pntihotapnjena na zahod, jasna priča mnogih koristi, ki j3ne 15 nov> se je zgodilo pri-. , .... iso jih člani imeli od svojega kovano; tudi njega so postavili nega delavca m sve ms ga | bančnega podjetja pred tajno sodišče in ga obsodili 1 Leta 195/, koncem septem-. na j.rj jgta težkega prisilnega de-praznovanju sto-|bra> je Hranilnica in Posojil- -ja ‘ ’ niča slovenskih župnij štela 79 B. R. Bociurkiw, profesor za v nedeljo, 21. januarja bo po- članov. v desetih letih se jih politične vede na univerzi v Al- rocilo v prihodnji številki ka- je pa vpisalo 180o. Kapital Jerti in eden vodilnih sovjeto-nadske Domovine. Gotovo pa Hraniinice je 30. sept. 1957 , Kanadi je rokopis pre- s tem ne bo vse opravljeno, ker 2našal $3,348,000; točno po { Ja Je prav tako Slovenci ne smejo mirovati, desetih letih pa 1 «4 milijona ^memben3kot ^ sPodne raz-dokler ne bo Baraga progla- dolarjev_ Denarni obrat je v proti Sinyavsketnu in Da. šen za UKb0“DrulštvoreSetih 't* 31 mlh‘ nielu. Čornovilovo junaštvo pa precej let deluje tudi Di ustvo Jonov dolarjev. < • drUigačno od onih, ki jih v svo- Slovencev Baraga , ki vsako I članek, ki našteva te in še .. _/o leto v sodelovanju z drugimi 1 druge podatke o slovenskem organizacijami pripravlja slo- j denarnem zavodu, je oprem-venske dneve. Brez dvoma bo |jen s tremi slikami. Prva pri-letošnji — vsaj tako se sliši —jkazuje možica pod velikim posvečen spominu velikega de£njkom> na katerem je na-Slovenca škofa Baraga, ki se pjs: Hranilnica in Posojilnica je znal vsega dati Bogu in Iju- slovenskih župnij. Druga slika dem, za katere je živel, se znal j predstavlja u pravni odbor, priličiti okolju, ki ni bilo slo-1Tretja pa glavno mizo s čast-venskemu prav nič podobno, a njmj gosti na banketu ob deje vendar ostal daleč od doma seHetniei 4. novembra 1967. zaveden Slovenec. On bi pra\ 10. Nečisto je in nehigijensko ... z eno besedo: nemogoče! Slučaji samomorov so zelo pogosti, prav tako pohabljanje in norost. Jetniki si odpirajo žile in s krvjo pišejo na zidove ječ: “SMRT SVJATKINU!” Tetovirana čela “Eden jetnikov si je odrezal u-šesa in jih poslal 22. kongresu ------- „ komunistične partije. Nekateri, mil, nasprotno. Z novo vnemo se nagnani v obup, si tetovirajo na i £> rv r*! r>/nl jKrwiti TJ n P H1 U1 Tl rl 1 ‘ 1 Ll. KI . ^ ^ t--. / t-» c*.. Karavansky ponovno prijet od KGB in brez obsodbe in pojasnitve vržen v taborišče za pri- 1 silno delo v Mardoviji, da odsluži preostanek prvotne 25-letne kazni — torej še osem let in sedem mesecev. Ta nenadni udarec ga ni zlo- prisotnostjo duha in se dobro za-< vedam vse resnosti njene vsebin ne.” Kaj se na to še lahko reče? S temi besedami g. Worthington zaključuje svoje izvlečke. Jaz bi k temu samo dodal, da se jugoslovanske ječe prav malo razlikujejo od onih v Rusiji in da so v taktiki vsi komunisti e-naki. Tisti, ki tako slepo verujejo, da se je komunizem spremenil, naj namesto Ljubljane ali Bleda obiščejo ječe v Lepoglavi, v Sremski Mitroviči in drugod, pa se bodo prepričali, da tam še vedno hira na tisoče ljudi, katerih se Titov režim boji. Tiste, ki jih morda vatikanska politika do komunističnih dežel moti, ali pa ki iz gole objestnosti ne vedo [več, zakaj so pred komunizmom bežali, naj dobro prebero te tragične in resnične zgodbe, nesrečnih ljudi, katerim takozvana “liberalizacija” ni odprla poti v svobodo, temveč še naprej trpe kot pravi mučenci. Sveta jeza me popade ob trobezljanju presitih ljudi, ki govore o svobodi, poleg pa mize in tišče ušesa, da ne bi slišali krike ponižanih in tlačenih in trpečih. Da je le blešč. Blešč pokrije vso grdobijo, vso podlost, vso revščino. In bo ta blešč pokril tudi našo duhovno revščino. *i Otmar Mauser GRUPNA POTOVANJA n Kanade ali USA ^avite nam približni datum in ^°bo, kj sj j0 želite. Poštno-°bratno boste dobili informa-c‘j° za grupe iz New York, ^°ronta ali Montreala. Prese-“^čeni boste nad nizkimi ce-nami kanadskih grup. Bbamo tudi cenena grupna to van j a iz Ljubljane v To-ro*to ali USA. ti a car za $5. — Vam pri-eljerno automatic auto po $6 a v Ljubljano. World T ravel Service Ltd. College St. 0ronto 2b P. Urbanc WA 2-4161 za prav moral biti pokrovitelj in zaščitnik vseh naših slovenskih dni. Leto 1968 naj bo za Slovence Baragovo leto. On naj za nas moli in posreduje, Slovenci mu pa “pomagajmo” do časti oltarja. Por. ji knjigi opisuje. Eden teh je Svjatoslav Karavansky, izreden individualist, katerega ni mogoče zlomiti in ga mojstri sovjetske tajne policije KGB niti u-pogniti ne morejo. Za Turka so svoj čas rekli, da ga ni mogoče premagati — temveč le ubiti. V Karavanskega slučaju je to počasna smrt — 25 let težkega prisilnega dela. Njegova zgodba se je pričela Odesi med zadnjo Iz župnijske kronike za leto 1967 v „ u v Gciesi med zaanju svetovno Oče v ječo, mati v grob v0jn0i ko je imei komaj dvajset Ob tej pretresljivi zgodbi, ko jet prikijučil se je ilegalni or-so vrgli moža in očeta petih ganjzaciji ukrajinskih nacionali-malih otrok v ječo in je mati! . Leta 1944 je bil prijet in od žalosti umrla, bomo poro-l^ta 25 let. Ko je odslu-čali drugič. Vsakdo sam se bo1-.^ ^ tet in 5 mesecev svoje pripričal, kako čudovito lahko kaznk so ga teta i960 spustili na pomaga tam, kjer je sila m | svobodo, ker je ta čas v Rusiji stiska največja, samo da vsak bila maksjmaina kazen zmanjša- __„4 rl o xt /1 r»V.v»/-\ I na od 25 na 15 let. mesec vsaj nekaj da v dobre namene. Vsakdo, ki bo bral gornje vrstice, se bo takoj Župnija Brezmadežne , {„-1 vpraial: “Kaj se je pa zgodilo dodelim svetinjo se je v letu z.<>t">ci? 0 tem P“ ‘mhod- 1967 v marsičem povečala. Na- ravni prirastek: krstili so 45 otrok, poročili 11 parov in po-j spremili na pokopališče le 4 umrle. Dotok novih “priseljen-1 cev” v župnijo pa je bil sledeč: 117 odraslih, 97 otrok in 34 Sr. M. V. Ameriški vojaki iščejo zatočišče na Švedskem STOCKHOLM, Šved. — Odkar je švedska dala politično Gramofonske plošče SLOVENSKE IN DRUGE uvožene iz starega kraja. Naj večja izbira na tem kontinentu! Zahtevajte brezplačne kataloge v svojem jeziku! COMET RECORDS 555 St. Clair Ave. W. Toronto, Ont. Canada — družin. Tako je župnija aeia zatočišče štirin, amerižkil, mor- narjem, ki so usn z letalonosilke Intertrepid na Japonskem in odšli na Rusko, se je podalo na švedsko že več kot ducat driigih ameriških vojakov. Včeraj se je prijavil tu policiji neki 24 let stari Law-Teeland iz Aljaske in Po izpustu iz ječe se je vrnil v Odeso, se tam oženil, obiskoval tamkaj šno univerzo in delal kot pesnik-prevajavec. V času svojega bivanja v ječi pa je bil zbral obsežno zbirko ukrajinskih verzov, za kar so mu celo ruski jezikovni učenjaki dali laskavo priznanje. Zbirka je bila namreč tako obsežna, da bi normalno zahtevala napor cele uni- je pričel boriti na edini način, ki mu je še ostal: s peticijami na višje sovjetske oblasti. V teh je vselej podčrtal tudi krivice, za katere je vedel in tudi slutil, da se gode ostalim kaznjencem. Tako je pisal na odvetniški kolegij v Odeso in zahteval, da se postavi pred sodišče ruskega žurnalista L Petronkova za “sramotenje, obrekovanje in umazanijo”, ki jo je o njem napisal v nekem časopisu. Pisal je.wi Ljucjsko sodišče v Odeso, naj legalno sledijo Leninovim in socialističnim načelom in naj ne obnavjajo stalinizma. Po njegovem je krivično biti obsojen dvakrat za isti pregre-šek brez sodne razprave, posebno še, ker je bila 25-letna kazen zmanjšana na 15 let, vsaj teoretično, če že ne v resnici. Pisal je članom Vrhov, sovjeta in v pismu dejal, da je bolj človeško sežigati ljudi v pečeh, kot pa jih pustiti umirati počasne in obupne smrti iz dneva v dan. Tako postopanje je zanj “politika rasne morije.” Nadalje je pisal Zvezi ruskih pisateljev proseč jih, naj pogledajo v različne “ilegalnosti.” Odgovorili so mu, da je to izven kroga njihovega vpliva. Karavansky jim je zabrusil, da je bilo nešteto pisateljev in umetnikov usmrčenih in izgnanih preteklosti, zato je njihova dolžnost, da ne zapirajo oči pred nezaslišano krivico, temveč da kot pisatelji s svojim peresom odpirajo oči drugim. Poslal je peticijo na svet Vrhovnega sovjeta za narodnostna vprašanja in ga pozval, naj dela proti rasni diskriminaciji. Za primer je navedel Jude v Odesi ki predstavljajo četrtino mestnega prebivalstva, na tamkajšni univerzi pa je od vseh študentov le 5C Judov. čela: ROB KPSS (ROB — Suženj Komunistične Partije Sovjetskega Sajuza) Tako dejanje se namreč kaznuje kakor sabotaža ali upor: s strelom iz pušk. Ves ta terorizem je “preobraz-beno orodje” . . . Ta “specijalna ’ taborišča imajo namen, absolutno fizično in moralno spremeniti človeško bitje v žival.” Karavansky prosi tudi za druge. Zahteval je od oblasti, da se ponovno pregleda slučaj Andrejeva — mladeniča, ki je pred mednarodno komisijo pričal, da je bil očividec množičnega po-kolja 10,000 poljskih oficirjev v Katynu, ki so ga izvršili NKVD-jevci leta 1939-40, ko je bila Rusija še zaveznica Nemčijje. Andrejev je že odslužil 22 let od 25-letne kazni, ki mu je bila naložena za “krivo pričanje” — v jetnišnici Vladimir. Leta 1947 so obsodili 15-letne-ga sina generala Šukheviča na 25 let. Leta 1956 so ga izpustili, pa so ga na pritožbo javnega tožilca Rudenka, češ da je “sin nacionalističnega funkcionarja”, ponovno zaprli. Karavansky govori o M. Soro-ku, ki je bil leta 1940 “osumljen” in obsojen v zapor. Vsakokrat ko mu je kazen potekla, so ga ponovno obsodili in je tako v ječi že 26 let. Tri ženske, Katarina Zaritska, Odarka Husiak in Galina Didyk so bile obsojene na 25 let v Vla-dimirske ječe, ker so med vojno ukrajinskim partizanom nudile prvo pomoč. Tako se imena na seznamu Karavanskyga množe. Njegove peticije dobivajo ton obupanega človeka, ki ve, da ne more zmagati, istočasno pa s svojim bojem ne more prenehati. Njegova vnema za pravico mu je ostal edini razlog za samoohranitev. Najbolj zgovorna izpoved nje- Kitajska prevzema trgovino v bivših angleških kolonijah LONDON, Ang. — Angleški načrt, da umakne svoje oborožene sile iz vzhodne Azije, ni našel kitajskih komunistov nepripravljenih. Opaža se zadnje mesece, da Kitajci veliko investirajo v veletrgovine. O-tvarjajo nove, razširjajo pa že obstoječe. Vse trgovine so založene z dobrim kakovostnim blagom. Kitajski izvozniki ga prodajajo po ugodnih plačilnih pogojih tudi zasebnim trgovcem v lukah v vzhodni Aziji. Izvoznikom daje seveda potreben kapital na razpolago peipinška vlada. Tako bodo kitajski komunisti postal: vodilna trgovska sila v vzhodni Aziji. Evropske in azijske banke pa počasi umikajo svoj kapital od tam; svojim klijentom pa svetujejo, naj si pravočasno preskrbijo posojila od drugod, da ne bi padli v nepričakovane in nepredvidene zagate. CLEVELAND, O. Zenske dobijo delo Varovalko otrok iščejo Oče s otroci, 13 let staro deklico in fantičema starima 9 in 2 leti išče varovalko otrok. Stanovanje in hrana ter $25 na teden. Kličite po 5. pop. 382-9913. -(18) RAZPIS SLUŽBE Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno in zanesljivo u-radnico z znanjem slovenščine in angleščine, tipkanja in splošnih pisarniških del. Ponudbe na Ameriško Domovino. (x) verze. Pet let pisanja Karavansky je dejal, da so mu agenti KGB svetovali, naj molči o svojem- bivanju v prišilnem taborišču. Zato je po svoji vrnitvi v Odeso 5 let pisal, delal in sku- V spomin jim je priklical tudi govega osamljenega in brezplod- likvidacije Krimskih Tatarov, j nega boja pa je brez dvoma pri- deportacije Nemcev z Volge, Lat- (šla od njegove žene. Pred letom vijcev, Litvancev, Estoncev, U- dni je za božič tudi ona lastno-krajincev in Čeheno-Ingušev. ročno napisala prošnjo na Leoni-Pozval jih je, naj amnestirajo vse |da Brežnjeva, glavnega tajnika tiste, ki so v ječah še od druge komunistične partije in najvpliv-svetovne vojne za majhne pre- nejšega človeka v Rusiji. Takole krške. mu ie pisala: Prav tako je pisal na Zvezo | “Taboriščna administracija ze ruskih žurnalistov v imenu mož 18 let brez uspeha skuša vpli-in žena, ki so že po 26 let v ječi j vati na jetnika S. L Karavan- Bookkeeper Experienced for 2-girl office. Excellent working conditions, paid hospitalization and six paid holidays. Hourly rates $2.10 or $400 per month salary. Located at 16100 Waterloo Rd. facing 1-90 freeway. Will interview after 5 p.m. Call 531-1780 for appointment. (19) in za katere se že ne ve zakaj so sploh zaprti. več, skyga . . . Zato jaz, žena S. L i Karavanskyga prosim, da ga u- rence - - __ ^---- zaprosil za politično zatočišče, ki so mu bila ukradena, ker da noče iti v Vietnam. ‘ V februarju leta 1965 Nadalje je pisal na Vrhovno;'smrti te in ga rešite dolgoletrie-v uaeso o mi pls~, — m 0«vu- sodišče Sovjetske,Rusije in za-'ga trpljenja, ki mu ga povzroča šal nadomestiti izgubljena leta, hteval, da se obtoži javnega to- neprenehni konflikt med njim žilca Sovjetske Rusije Rovana in administracijo taborišča, je pri Rudenka ' rasnega uničevanja,1 To prošnjo pišem s popolno | MAL! OGLASI V najem 4 neopremljene sobe spodaj, garaža, se oddajo za $65, blizu cerkve Marije Vnebovzete, na 664 E. 160 St. Za pojasnila kličite KE 1-4248. AMERIŠKA DOMOVINA, ^ Sir Arthur Conan Doyle: ^ ■s IZGUBLJENI § SVET Ž (THE LOST WORLD) ^ y^j&J^J&J&J^JFj0rj^JFjrjrjrjPjFMjr&jBPJsr% “Prehitevate nekoliko dogodke, ker se opirate na nedokazana dejstva,” je rekel trdovratni Summerlee. “Pripoznam vašo planoto, ker sem jo res videl; a nikakor se še nisem mogel prepričati, da kaže živalstvo v katerikoli obliki.” “To kar vi pripoznavate ali ne pripoznavate, sir, je res jako malega pomena. Veseli me ugotoviti, da ni ušla vaši duhovitosti vsaj navzočnost planote.” Challenger je pogledal navzgor, skočil na naše začudenje s svojega kamna na tla, zagrabil Summerlee j a za vrat in mu zasukal obraz tako, da je molil v zrak. “No, sir!” je zagrmel, od razburjenja ves hripav, “ali vam smem pomagati ugotoviti, da kaže planota vsaj nekatere oblike živalstva?” Omenil sem že, da je rastlo ob robu planote gosto grmovje, katerega veje so visele čez skalo navzdol. Sredi te zelene črte se je nenadno prikazal neki črni, lesketajoči se predmet. Polagoma se je pomikal naprej in ko je obvisel nad brezdnom, smo razločili, da je to velikanska kača s čudno plosko, lopatičasto glavo. Trenutek se je zvijala in zibala nad nami, in njeni kolobarji so se lesketali v jutranjem solncu. Potem se je zopet počasi umaknila v goščavo in izginila izpred oči. Summerlee je bil tako zavzet, da se ni zmenil za Challenger-ja, ki mu je pripognil nazaj glavo. Sele zdaj je sunil svojega kolego stran in se spomnil lastnega dostojanstva. “Eil bi vam v bodoče jako hvaležen, gospod profesor Challenger,” je rekel, “če bi me hoteli opozarjati na katerekoli za vas zanimive stvari, ne da bi me zgrabili za brado. Tudi prikaz povsem navadnega planinskega udava po mojem mnenju nikakor ne more opravičiti vašega, vse preprostega obnašanja.” “Živalstvo pa je vendar zastopano na planoti,” mu je zmagoslavno odgovoril njegov kolega. “Zdaj pa, ko je dokazana in postala nedvomna ta CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT Good south side location. Good business. Priced low. Mr. Johnson, 723-942Č or 488-6614 (17) MALE OR FEMALE HELP MALE & FEMALE THIS IS THE TIME TO START WORKING For Young Growing Company. We Need: INDUSTRIAL. ENGINEER. Electronics, good background, methods, time study in regarding: harnas-sing, assembling, soldering, etc. PRINTED CIRCUIT BOARD PROCESSOR: Cut, coat, expose, develop, & etch boards. Good opportunity! ASSEMBLERS: Women who can wire, solder & assemble small parts. SIMULATORS, INC. 3CH Commercial Ave. Northbrook 272-6310, Ask for Mrs. Erickson (16) HOUSEHOLD HELP POMOČ V GOSPODINJSTVU Samo za konec tedna, sob. in ned. $18. Iščemo tudi gospodinjsko pomočnico od pon. do petka s stanovanjem v dobrem domu pri prijazni družini. Ima lahko otroka. Prednost ima žena, ki govori rusko. Vprašajte za Mrs. Lewandowski. DO 3-4595. (18) važna ugotovitev celo za bedake in zakrnjenes, mislim, da bo najboljše, odriniti pa korakati proti zapadu, dokler ne bomo našli priložnosti za naskok.” Svet ob vznožju stene je bil posejan s skalovjem in razpo-klinami, tako da smo le mukoma in počasi prišli naprej. Nepričakovano srno naleteli na stvari, ki so nas srčno razveselile. To so bili ostanki nekdanjega taborišča, tu in tam so se valjale po tleh prazne škatle od različnih chicaških konzerv, steklenica z napisom “Brandy” (žganje), polomljen ključ za odpiranje konzerv in druga šara, ki jo navadno vržejo vstran potovalei. Našli smo tudi zmečkan, razcapan časopis in ugotovili, da je “Chicago Demokrat”, toda nismo mogli razločiti, od kdaj je bila ta številka. “Ni moje,” je rekel Challenger. “To mora biti od Maple Whitea.” Med tem je pazno ogledoval lord John veliko praprotno drevo, v senci katerega se je nahajalo taborišče. “Poglejte no,” je rekel, “to pa mora biti kažipot." Res je bila na deblo z žebljem pribita deščica trdega lesa, in sicer tako, da je kazal prosti konec proti zapadu, “Najbrž bo to kažipot,” je pritrdil Challenger. “Kaj bi naj to sicer bilo? človek, ki je prvi odkril ta kraj, je moral zapustiti to znamenje na povratku. ko je ugotovil nevarnost, da lahko zaide, ker je hotel označiti svojo pot za poznejše raizskovalce. Morebiti se nam pozneje posreči zagledati še druga znamenja.” To se nam je res posrečilo, toda našli smo grozna in popolnoma nepričakovana znamenje. Tik ob vznožju stene smo naleteli pozneje na dokaj razsežen otok visokega bambusa, sličen onemu, skozi katerega smo si morali delati pot tekom prejšnjega potovanja, številna, kakih dvajset čevljev visoka stebla, s trdimi, ostrimi vrhovi, so štrlela kakor prava grozovita kopja. Korakali smo ob robu te goščave ,pa sem nenadno opazil, da se blišči v njej neka bela stvar. Vtaknil sem glavo med stebla in našel človeško lobanjo. Zraven je bil tudi ves okostnjak, a glava so je ločila od njega ter ležala nekoliko čevljev bližje proti robu orjaškega bičevja. Machete — velik' noži naših Indijancev so z nekolikimi u-darci razčistili ta prostor in nam omogočili natančno raziskovanje nekdanje tragedije. Od obleke je ostalo samo nekoliko cap, n na okostju spodnjih okončin so še tičali ostanki čevljev, in to je nedvomno kazalo, da je ml mrlič Evropejec. Med kostmi sta ležala zlata ura tvrdke Hudson v New Yorku in verižica, na katero je bilo pritrjeno polnilno pero. Naišli smo tudi srebrno škatlico za cigarete s črkami “J. C. od A. E. S.” Kovina je bila razmeroma malo poškodovana, ker je kazalo, da se je dogodila nesreča razmeroma nedavno. “Kdo bi to bil?” je vprašal lord John. “Revež! Nobena kost mu ni ostala cela” “In bambusova stebla raste- jo skozi njegova zdrobljena rebra,” je dejal Summerlee. “Ta rastlina sicer hitro zraste, a vendar ne morem misliti, da bi tu ležalo telo tako dolgo, dokler niso postali poganjki 20 čevljev visoki.” “Kar se tiče osebnosti tega človeka,” je rekel profesor Challenger, “je zame izven vsakega dvoma. Ko sem se vozil po Amazonki navzgor, da se vam priključim, sem povsod skrbno vpraševal po Maple Whiten. V Pari ničesar niso vedeli o njem. Na srečo sem imel vodilno nit, ker je bila v njegovem zvezku slika, na kateri se je vpodobil pri zajtrku v družbi nekega’ duhovnika v Rosariju. Imel sem priliko govoriti s tem župnikom in od njega sem dobil nekatere točne podatke, dasi ni mogel razumeti, kako znanstveno vrednost naj bi imeli. Maple White je potoval skozi Rosario pred štirimi leti, to je dve leti poprej, kakor sem zagledal njegovo mrtvo telo. Imenik raznih društev tjsrnmttmmnjmajittttnrnjmmHanammnmmtmHmmttttttiammmtttttmta Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Lriuis 'B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša. Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v šoli sv. Vida. CHICAGO, ILL OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. foec, zapisnikar Peter Sterk ml. slov. zapisnikar Rudolf Kolarič, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. DR. SV. REŠN.IEGA TELESA Ustanovi teli Rt. Rev Msgr Jobe J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M ir tel in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Victor J. Cimperman, predsednik John Hočevar, ni. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John Škra- DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Raymond Hobart; predsednik William Chapman, 1525 E. 172 St.,; 1. podpreds. George Basilone; 2. podpreds. Zdravko Novak; častni predsednik Joseph Hočevar; kores. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar, tel. 481-3104; zapisnikar Arthur Eberman blagajnik Michael Turpack, 2351 Green. Rd.; maršali; Rocco La Penta, Simon Curk, Andy Mihevic; Joseph | Sajovic; načelnik programov An-jthon.y Nachtigal;'načelnik bolniške (oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 'St., tel. KE 1-8622; načel. kat. akcije Guy DeMark; poročev. v angl. Anthony Nachtigal; poročev. v slov. Ernest Terpin; mladinski načel. Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani. SLOVENSKI NARODNI DOM Turek. Arhivar John Snyder. Po- NA ST_ CLAIR AVe. vovodja Frank Vauter. — Pevske Rredsed. Tony Zak, podpredsed. vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Joseph Birk, itaj. Frank Bavec, blag. Domu na Rechei Ave. Pevski zbor John Tavčar, zapis. Julia Pirc; Slovan apelira na vse rojake, ki jih nadzor, odbor: Frances Tavčar, Jo-veseli petje, da se pridružijo zbo- sephine Stwan, John Centa, Frank ru. Seje se vršijo vsake 3 mesece Dolenc, Louis Zigman; gospodar, na drugi ponedeljek v mesecu. , Odbor: Krist Stokel, Joseph Okorn, ---------------------------------Don Chesnik, Eddy Kenik, John PEVSKI ZBOR KOROTAN | Pestotnik, Frank Plut, Frank Wi-Predsednik Frank Lovšin, pod- rant. Janko Rogelj častni predsed-predsednica Margaret Švajger, taj- nik. Seje so vsak 2. torek v mesecu niča Marija Sekne, 1144 Norwood ob osmih zvečer v sobi št. 4 starega Rd., blagajnik Franc Kovačič. Od- poslopja. borniki: Miroslav Boh, Anka Mihe-j1----------------------------------- lič, Lojze Mohar, Slavka Žitnik. J KLUB DRUŠTEV AJC NA Nadzornika; Franc Sever, Majda! RECHER AVE. Stanonik. Pevovodja ing. Franček 1 Predsednik Lou Sajovic, podpred-Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob sednik Jofcm, Evatz; tajnica JoAnn 6:30 zvečer v S.N.D. na St. Clair Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; za-Korotan, 1144 Norwood Rd., Clove- pisnikar Edward Leskovec; blagaj-land, Ohio 44103. nik Frank Zigman; nadzorni odbor: —-------------------------------, Ray Bradač, Theresa Skur, Milan PEVSKI ZBOR JADRAN j Uljan, Tony Zadeli. Seje za 1. 1967 Predsednik Leo Wolf, podpreds. prvi ponedeljek v mesecu: febr., Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F^ J. april, junij, avg., okt., dec., v Ame-Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East rican Yugoslav Centru na Recher Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-j Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309. nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, pod- Kolenc. Pevevodji: Reginald Res- odbor: Molly Legat, Josie Ska- -- - -, nik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje ln I^ ees, Jujylla- Kuharica predsednik: Joseph Nemamch; 1 vsako sredo ob 8. uri v SDD na ftr^*naAnik; Janez °vsenik- 7505 CornL Waterloo Rd stric, Angela Barkovic, teta. 'Pev°- Ave. blagajnik; Janez Breznik vodja Frank Rupert Vratar Frank upravnik: jak0b Žakelj; Barag?'; Peček. Muzikant John Grabnar. - presveta; Frank Cerar; knjižni« Lojze Bajc; gospodar: Franc Tomi11 pravni zastopnik: Edmund Tul*] SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. : Predsednik Edwin Grosel, PT predsednik Cyril Štepec, blagaJ11'’i John Trček, zapisnikar Frank m? tajnik Al Marn, tel. MU gospodarski odbor: Henry B°". Rose Biz.ily, nadzorniki: Joe Hr16. Joe Kozar, Frances Somrak, poin(;; niki: Frank Sustarsich, Kravos, John. Kocis. Mesečne Sn vsak 4. torek v mesecu ob '•T zvečen_____________________ SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road j Predsednik Harry Blatnik °0' predsednik Frank Mihelich, in blagajničarka Agnes Stel zapisnikarica Anne Žele nadzo niki: Frank Bitenc, John Cech Mary Dolšak, gospodarski odb Andy Božič, John Korošec, L01' Furlan, Frank Mihelich. <, rr taji*' ;tcfaH GOSPODINJSKI KLUB NA J1' TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, tol, P0 predsednica Rose Vatovec, tainlJ Stella Mahnič, blag. in zapis. Taucher, nadzornice: Anna vic, Antonija Rolih, Angela M??1 vee. Seje so vsako 1. sredo v seču ob 7:30 zv. v SDD na Ph11 Avenue. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJ1 “BARAGOV DOM’’, 6304 St. CIP Predsednik: Frank Grdina; P ; PEVSKI ZBOR TRIGLAV . ... , J , Predsednik Jack Jesenko, pod- Seje se vršijo vsak zadnji torek v predsednik John Culkar, tajnica mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na in blagajničarka Margaret Loucka, Recher Ave. 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisni-. ninpKTOlMJ ovEKSJKFr a karica in poročevalka Anna Jesen- ko, nadzornika Ella Samanicb in UKUŠT™^P^' I'A Joe Pultz, zastopnica za Slovenski j RECHER AVE. Dom na Denison Avenue Tončka! Častni predsednik Frank Žagar Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek 1 predsednik Joseph Trebeč, pod zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja predsednik Edward Leskovec, tajnik Frank Vauter Koncertni pianist Alphonse Sajevic, 531-9309; blagaj-Charles Loucka. — Mesečne seje nik William Frank; zapisnikarica so vsak 2. četrtek po pevski vaji. Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis ------—— ------------------------ Sajovic, John Hrovat, John Evatz; I gospodarski odsek: predsednik John Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA j Troha, John Gerl, John Snyder; Idirektorij; John Adams, Albert j Pestotnik, Stanley Pockar, Louis ! Modic. Charles J. Starman, poslo- Predsednik August Dragar, pod- vodja, tel. 531-9309; Joseph Petrič, predsednik Ivan Hauptman, tajnik hišnik, tel. 481-1721. France Hren, 21101 N. Vine Ave. Seje se vrše vsako tretjo sredo v Tel. 531-6196, blagajničarka Štefka mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Smolič, zapisnikar Anton Medved, Društvenem domu, Recher Ave., za program J. Mejač, Ivan Jakomin, Euclid, Ohio. rim zra«' J\W odborniki: Stanko Vidmar; Sleme; Vinko Rožman; Anton N . lič; Vinko Vovk; Franc Kamin. D0( ima prostore za razne priredil* Telefon: 361-5926 ali 432-0142. SLOVENSKA PRISTAA A Predsednik Jernej Slak, prvi P: predsednik Frank Urankar, dr0? podpred. Milko Pust, tretji podprC ' Anton Vogel, tajnik Milan. Doli03., 1146 E. 60 St, Cleveland, Ohio 44P tel. 391-4042, blagajnik Berta Lob\ odborniki: Frank Kastigar, Eim Kuhar, Andrej Kozjek, Janez SWfj bic, Vinko Vrhovnik, Vitko Sler(1jj Rudi Mere, Frank Lovšin, Mauser, Lojze Petelin, Anton Ce??J Duhovni vodja č.g. Raymond h bart; nadzorni odbor: Jože' N?10 nich, Branko Pfeifer, Vili Zadni^j razsodišče: John Kovačič, EdV° Ljubi, in John Oster. Koslan^S^Gerdbi P^Omahen "in |J^In,l,lllllllllllil,,llllllllllll,l,llllllllllllllll,lllllll,,IIIIIIIIi,,l,Mllllillllllllllllilnl,l,IIII,lll,11,111,1111,11,1111111111111111111,1 S. Gaser, oderski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinja P. Stanonik, bara L. Mohar in F. Kastigar, reditelja P. Trpin in F. Stanonik, knjižničar F. Jenko, nadzorniki V. Vrhovnik, P. Omahen in F. Urankar. Seje vsak 1. ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob osmih zvečer. K Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik John. Perencevic, prva podpreds. Mrs. Eileen Ivančič, druga podpreds. Mrs. June Price, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss JoAnn Stwan; pom. tajnica Mrs. Mollie Frank, nadzorniki: Ivanka Majer, Jo Mary Hochdorfer, I Miss Geraldine Urbančič. Gardero-I ba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer, v SND. soba št. 2. DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Uradniki za leto 1967-68 Vinko Zgonik, predsednik, Frank Kokal, podpredsednik, Mary Ulyan, tajnica, 736 Radford Dr., Richmond Heights, O. 44124, tel. 442-1346. Josie Mihalič, blagajničarka, John Evatz, zapisnikar, Frances Modic, Louis Stavanja, Edward Leskovec, nadzorniki. Društvo ima svoje r edne seje vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr.. 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Al Sajevic, podpredsednik Al Marn, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Tony Zak, dopiso-valni tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217. Seje so vsaki drugi mesec. HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — HOUSEKEEPER Live in. Light housework. Experienced. Sundays off. References are required. 529-9858 or 455-4554 (17) BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SHOP BY OWNER Choice Northwest location. Three stations. Well established. 631-8290 FURNISHED BUILDING FOR LEASE $500 month includes RESTAURANT with equipment. 18 rooms and 2 car garage. Option to buy. 348-9233 (17) »■r REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER Newly remodeled, recently decorated. 3 bdrm. frm. residence. 1st fl. air cond. gas ht. 2 porches, 2 car gar. Nr. Catholic & public schls. All transp. $11,000. Reas. Write or phone 848-9995 (Area Code 312) John Walsh, 210 Forest Ave., Oak Park, 111. 60302. (17) PRIJAZNO IZ ROKE — Vzhodnoindijski leopard mirno iz roke Rexa Harrisom. Oba bosta nastopala v ki se pogovarja z živalmi. v londonskem živalskem vrtu je jilmu “Dr. Dolittle”, o zdravniku, S K j umu sumeu unusu jbmu ( K. S. K. J. ) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. E.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikf Premoženje______________________$16,300,000.00 Članov - 45,000 __________Certifikatov - 47,500 Veljavna zavarovalnina__________$39,700,000.00 Solventnost - 113.99% Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici Izpolnit« izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici (ME ... NASLOV MESTO ... DRŽAVA CODE ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebnOi da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: ..................................... Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO