Leto LXVM št. 106
Ljubljana, sreda 11. maja I032
Cena Din 1.-
Lznaja vsaK dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike — Inaeratl do SO pelii
a Dtn 2.—, do lOO vrst Lttu 2.SO. od 10O do 300 vrst & Din 3.—, večji inseratl petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, uaseratm <lavek posebej. — > Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPHAVNIOTVO LJUBLJANA, finali jeva nliea it. 6
Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 to 312«
POUK L 2N ItJE :
MARIBOR, Grajski trg ftt. 8____(JKI JE, Kocenova ulica 12. —   oL 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. št. 26.     JESENICE Ob kolodvoru 101. — — — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani flt. 10.351.
Francija ima novega predsednika
Včeraj popoldne je Velika narodna skupščina izvolila za predsednika francoske republike dosedanjega predsednika senata Alberta
Lebruna
Versailtes, 11. maja. s. Velika narodna skupščina je včeraj popoldne že pri prvih volitvah izvolila predsednika senata Alberta Lebruna za predsednika republike. Lebrun je dobil vsega 64.3 jrlasov. Socialisti so iz načelnih razlogov glasovali za glavnega strankinega tajnika Paula Faurea. ki je podlegel pri nedeljsskih volitvah v Le Creuzotu. Komunisti so glasovali za predsednika komunistične zbornične frakcije Cachina, ki je prav tako pri volitvah zadrvo nedeljo propadel. Radikalna zbornična in senatova frakcija sta prepustili svojim članom popolnoma proste roke. Večina radikalov je glasovala za Lebruna.
Versailles, 11. maja. AA. Ob 14. uri je stopil predsednik senata Albert Lebrun v svečano dvorano, v kateri se je vršila seja Velike narodne skupščine. Poslanci in senatorji so ga toplo pozdravili. Ob 14.15 je g. Lebrun proglasil sejo za otvorjcno, nato pa je imel kratek govor, v katerem se je globoko ganjen spomnil pokojnega predsednika republike Paula Douiner-ja. rekoč:
Predsednik republike je mrtev. (Vsi člani skupščine vstajajo). Zločin, ki je Francijo ovil v žalne zastave, je izzval po vsem svetu soglasno obsodbo. Parlamenti mnogih držav so me prosili, naj vam tolmačim njihova čuvstva. Danes naj mi bo dovolieno. da se v
vašem imenu poklonim pred plemenitim in lojalnim likom predsednika Doumerja in da pošljem njegovi tako kruto prizadeti rodbini izraze globokega sožalja nacijonalne skupščine.«
Besede kmalu nato za predsednika francoske republike izvoljenega predsednika senata je nacijonalna skupščina sprejela z gromkim aplavzom.
Nato so se pričele volitve. Drug za drugim so poslanci in senatorji oddali svoj glas. Ko je pristopil predsednik vlade, so ga njegovi prijatelji pozdravili s ploskanjem, komunisti pa so za-vipfli: »Dol voina!« Niihove vzklike pa so preglasovali živahni vzkliki desnice.
Ob 16.45 je bil proglašen izid glasovanja: Za predsednika republike je izvoljen predsednik senata Albert Lebrun s 643 Klasovi. Lebrun se je zahvalil za izvolitev ter se je takoj nato med ovacijami poslancev in senatorjev odpeljal v EHizejsko palačo, kjer se je poklonil pred mrtvaškim odrom svojega prednika Paula Doumerja. Nato je odšel v luksemburško palačo, kjer mu je ministrski predsednik Tardieu izročil ostavko celotne vlade. Predsednik republike je ostavko sprejel in po veni do sestanka nove poslanske zbornice odnosno do sestave nove vlade dosedanji vladi vodstvo poslov.
Pariz, 11. maja. g. Med zasedanjem Velike narodne skupščine v Versaille-su je prišlo v kuloariih do mučnih in-
cidentov. Bivši poljedelski minister ki senator Bore t se je spustil s poslancem Sevestreom, ki je v vojni izgubil obe nogi, v oster besedni dvoboj, v teku katerega se je senator izpozabil tako daleč, da je dal pohabljenemu parlamentarcu več zaušnic. Posredovati je morala straža in več poslancev, da so zopet napravili mir. Tudi med dvema drugima parlamentarcema je prišlo v Versaillesu do dejanskega obračunanja in je mogla šele parlamentarna straža napraviti red.
Pariz, 11. maja č. Painleve je umaknil svojo kandidaturo za predsednika republike. To je posledica velikega prizadevanja parlamentarnih krogov, da bi spričo posebnih okolnosti in položaja, ki ga je izzvala žalostna smrt pokojnega Doumera. manifestirali edin-stvo s skupno kandidaturo. Za skupno kandidaturo so si najbolj prizadevali demokratski levičarji in radikali v senatu, kjer imajo 150 glasov in s tem tudi večino. Demokratska levica je na predlog bivšega ministra Caillauxa dala vodstvu stranke nalog, da posreduje med Pakilevejem in Lebrunom. Proti predsedniku senata so postavili kandidaturo le socialisti, pa ne toliko iz ob-stru'kcije. marveč le, da bi Šteli glasove. Zato so postavili za svojega kandidata pri pos-lednjih volitvah propadlega generalnega tajnfka stranke Paula Faurea.
Delna kriza grške vlade
Zaradi nasprotij glede rešitve finančne krize so odstopiti štirje ministri
Možnost ostavke celokupne vlade
Atene, 11. maja. Zaradi nesporazuma ^rlede rešitve finančne kxize, v kateri se nahaja Grčija, je prišlo do delne vladne krize. Med državnim podtajnikom v finančnem ministrstvu Zaimisom in zunanjim ministrom Mihalakopulo-pom je prišlo do nasprotij, zaradi katerih je Zairm? podal ostavko, zlasti še, ker ^e je tudi ministrski predsednik Ve-
nizelos pridružil nazdranju zunanjega ministra. V zvezi s tem so podali ostavko tudi vojni minister, minister za gospodarstvo in minister za narodno zdravje. Kriza vlade bo rese/na z delno rekonstrukcijo kabineta, ni pa izključeno, da bo prišlo do demisije celotne vlade.
Pred stavko v angleški bombažni industriji
London, 11. maja. Delodajalci bombaiž-ne t dustrije v Lancheshiru in Y°rksn.iru so sklenili, da bodo z 11. junijem odpovedal- wse kolektivne pogodbe, ki se nanaša i" na deovni čas in vfcsino mezd. Obenem ie bilo sklenjeno, da ne bodo več sklepali enotnih pogodb, marveč ho vsakemu   podjetju  prepušxci-:o.  da   se sporaz-
ume z delavstvom. Obenem so v vseh podjetjih razglasili, da bodo znižane mezde za 12Ji odstotkov. Ta odlok je izsrval med delavstvom veliko razburjentje. Delavstvo odločno odklanja vsako znižanje mezd in vztraja rudi na tem, da se sklenejo nove kolektivne pogodbe. Zelo je verjetno, da bodo zaradi  tega spora izbruhnile stavke.
Katastrofalen ciklon v Bengaliji
Seja vlade
Beograd, 11. maja. AA. anorS je M* od 18. do 20.30 seja mftiiBtirSkega sveta pod pred&ectoištvom ministrskega, predsednika dr. Marinikovića. Seja je razjpravljaJa o glavnih načelih zakona o podežetakih občinah in o banovinskih ujpravah ki maano-ujpravah. Določene so bile amemice za. sestavo kančnovetjavnega. predJog-a. Ti zakonski načrti bodo predloženi narodnemu predstavništvu v razpravo še v tem zasedanju.
Kalkuta, 11. maja. s. Izredno hud ciklon, ki je povzročil ogromno škodo, je najbolj prizadel mesto Mvmensingh v vzhodni Bengaliji.
Kako silen je bil vihar, kaže dejstvo, da se je podrlo veliko število zasebnih poslopij in tudi mestna jetniš-nica. Pod razvalinami jetnišnice so našli ubitih 22 paznikov in kaznencev, nad 100 ljudi pa & bilo ranjenih. 200 političnih jetnikov je baje v splošni zmedi pobegnilo. Celokupnega števila
žrtev viharja doslej nI bilo mogoče ugotoviti, ker so prekanjene vse zveze.
London, 11. maja. AA. Iz Kalkute poročajo, da je v pokrajini Munensim na Bengalskem divjal hud vihar. Tamkajšnja kaznilnica je bila razdejana. Več stražnikov je pri tem našlo smrt. Kaznenci so porabili priliko in v splošni zmedi pobegnili v okoliška naselja, ki pa jih je vihar tudi domala uničil. Število človeških žrrtev bo nemara veliko.
Epilog celjske avtobusne
katastrofe
Celje, 11 mada. Nazrim čitateljem je gotovo še v spominu strahovita avtobusna katastrofa., tot se je pripetila 10. decembra na cesrT.t med postajama Žalec in Petrovce, kje*- »e je vi lak zaletel v cedd^ki mestni avtobus, polf) potnikov. Od 24 oseb jfch je bilo 13 ubitih, več pa hudo i<n lahko ra-njp-rr'h
Dane« se je pred ftodini Kam poedrtncem ce irskega okrožnega sodišča zagovarjal 52i^tji; šofer celjskega mestmega »vtobus-neea poletja Prane Bučar, kri Je šofiral avtobus na tej usodni voinji. Rasprava se je pričHa ob pod 9., vod*l yo je sodni* 5-Raderi. '1/rža.vmo toziteovo je zastopal g. Lesjak, obtoženca   pa je zagovardal Ar.
Kalam. Obtožencev zagovornik je predlaga*], da bi se rasprama preložila, da bi se še enkrat Lavršll lokam.i ogled na lica mesta. Sodišče Je preddog zavrnilo. Ob 11.50 je bila izrečena obsodba, « katero je biJ šofer France Bučar obsojen na tri mesece zapora, zasebni udeleženci pa eo bit! ple-de svojrih odSkodmdnekih zahtev za. v raj ep i na pot civilne pravde. Piri obsodbi je so o"išče vpo&tevalo dejanske prilike, gosto meglo, opuščanje modemih varnostnih naprav s strani zelenice kn razne droge okoMščrvne, kj eo bile v zrvezj z usodmo nesrečo. Za razpravo de vladalo v Cetjn ve-IRico zanimanje.
K dijaški tragediji
Policija je danes zaključil* preiskavo v zadevi tragičnega dogodka v Simon Gregorčičevi ulico. Ve« potek preiskave in zasliševanje Vitom-ila Z-upana je pokazal, da gre nesporno zgolj /a. nesrečo m je izključena vsaka druga kombinacija. Spis v zadevi Vitomila Zupana bo izročen državnemu pravdni-tvu v nadaljnje postopanje. Glede na vesti, da je bil mladi Vitomil pri zaslišavanju na policiji baje zelo hladnokrven in celo ciničen, rzjavlja policija, da to ne drči. Nasprotno je bil fant zelo potrt, in ko so imi pozneje povedali, da je Fedor umrl. je bil popolnoma obtupan ter je deial, da rudi zanj sedaj nima življenje več nobenega smisla.
Nesreče in zločini
Danes so v bolnico prepeljali več ponesrečencev in več žrtev surovih napadov. Med temi žrtvami je bil najhujše poškodovan 331etni dninar Jakob Oven iz Stra-homera. občina Vrbljene. Fanta so našli njegovi domači nezavestnega in vsega razbitega v hiši. njegov klobuk pa je ležal t hlevu. Kaj se je z njim »godilo, ni znano, domnevajo pa, da je bif napaden. Njegovo stanje je precej resno in fant ne more govoriti.
Piskrovezec Janez Zima je včeraj v Stepam ji vasi prenočeval pod nek:m kozolcem. Ponoči pa sta ga napadla dva potepuha in ga obdelala z nožem. Zima je moral v bolnico.
V Regerci vasi pri Smihelu na Dolenjskem se je pojavil stekel pes, ki je včeraj napadel brata Josipa in Milana Zupančiča, sina tamošnjega posestnika m ugriznil prvega v desno roko, drugega pa ▼ desno nogo.
Sorzna poročila.
Ljubljanska borza.
Devize: Amusterdam 2273.72 _ 3286.08, Berlin 1336.27 — 1346.97, Bruselj 788.45 — 792.99, Oarih 1097.35 _ 1102.55, l>on<ion 2G5.68 — 207.28, Newyorfc cek 56S5.78 _ 56-13.64. Pariz 221.55 — 222.47, Pra«a 166.23 -1G7.09. Trst 288.67 _ 291.07.
INOZEMSKE BORZE. Curi h: Beograd 9.05. Pariz 20.17 in četrt, London 18.80 Bruselj 71.85. Milan 26.35, Madrid 40.95, Amsterdam 207.20, Berlin 121.90. Sofija 3.70, Praga 15.15, Varšava 57.35, BukareBta 3.06.
50 let dela za napredek našega kmetijstva
Ob 70 letnici kmetijskega svetnika g. Viljema R oh rman a
Danes pa —fla 70Vetm<tao vrctfega ro>-otrra po *veej banovrknd dobro snami odQl£n! etroikovmja^k fcmetJljalci evetnik g. Viljem Honjimam. To ni dblčaom«. 70fletm.bea, temveč  Jubilej 50rtetnega vztrartnaga    io smo
Viljem Rotcmain ee je rodili 1862 tv No-erenejta dela za oMipredek oaćega kmetlj-enva. Ko je jnbllawt pred 50 leti piri*el s ■voJUan delom, je našel Blovensko kmetij *tm na prav nteki etopnijl. Z 8tLa/vo roko je zaarabiii za pilin? in poiičel orartj ledino mašeča temet1<jlskega pouka im Tki prej o*V meh a>!, rU >Trl er nrt b p^eano b«e«eJdo rn a pre-darv>Bffic i xa<ne&e«l napo-edek -r r^v\n-^o gorsko
vae. Z (iamaćnjtoi slav^encem »bhaoa tudi vse nade tanertljertv© 501e*Unico naipredfka. vem mestu ter je po odliCno dovnšt^mih SbuKiijah iai praflcel prišel 1884 kot UiC:t<vr na dežekno vinameko i«n ea»dijair¥rtto frodo na SJaipoi. Ko se je &oda inceeeliila na Gj-to, je poetada pod o<jejgov*m raortnian vo^lKt/vojn majtaca veega kmetijskega potika Skwe-nlje.
Prav plodonosno je njegovo krartijs^o k«D»iievno dek>. je iaćla pr^a njego^'a
kaijliga vKmettijBko goapodiarefvoc. Mobor-Jeva orvjSJba pa je raa&rila v vee 100.000 ifzvodki naao najvnorneji&o kcvttijiRko po-iLČttio knj-bgo >PoiQedelBtvo<, kti je iraftla r treh »veakiti v ietth 1897, 189©. 1902. Sktnptio s Gomt>a*em hi r^hlartjem je naip^isail aa Mohorjevo druUm 6e drve knfiiKi goaoodjarek&h naukov. Kmetijska dražba j« ieidaia opJ» pon&nesa potovanja v &vn*^\ KimetztjBka Matica pa >e naoćnrUa med narod v letiEh 1906. 1906 fte d*ve Rohroiianovi kfnjflgtl >Kttnedij«Wi nauflu<. Kdo bi preMel vse «trokov«e claoke, kl [}fh iJe prioboe'val netiTaomo veeh 60 4t< ne *e v >KmetxwaK ou<, temiveč tudi v dragrifti poU5*i«dmth laetJLh. ZJa«i g« bdi stadem ksnetijeki sotrndmik na^tx>i(i rasfidrjenega a*ov<em«kepa tedtalka >D«o,movkie<. Bil >e caaten clac kmetiijtike druiibe In drućftva I—etrokomja-kov za dravsko betoovtoo. Nfl. Vel. kraJfl ga Je pa odT. ikovaj za ndeeove ter edine %a-sru<ge a redom  av.  Sarfe AL. razreda.
S^le ——I bodo m<*3fc v potol meri ocem jI Li veJSk pomen Ttohrrmmm-irre^a dela za nase tametitjotvo. Naj! fte kJ^oft) ewrdrm •letom posrefta v«o pate^o capredkn neAe-«:a kimet^beva.
JviMlantn Čestitamo k n^eso^m vape-bam !ti trm žeJdmo wlravja ■adttw>ttnoB*1 polffi v**eer njepmvefpa plo«VTf>oeTtefra Všv-ajeutJa.
Uspehi čudodelnega cunjar'ja
Ntamo zasnan <bvHH, da krva I^hlja/n-a al a to srce, eaj ao z rdedkn križem okrašeni tovorni »vtorojobili krajemega odtoora Rdečega križa v ponedetioek eabraM po L<jub-Itrami toliko zavitkov, da je z njtasl oaba-eano vise veliko sJkladii&če na DonajBki ce-stl. Dve toni tebtajo zanri^jTfll s s Lamo obleko, ooutovi>o in dru&irm bJiagom, ki Vb njega Rde&l križ do jeeemi mrt var i polno novega, da bodo naći reveži obvarovan i veajj najbujfiega mraza.
pa ta a<rtomobrfl boft pohi kot n&jve^h tovorni anrto. Zlaefcl neWiraJci ki -rret aJta-dezMlrega dniftnva Jadram ee Imeli nndne roke dala, prarv tako mnogo opravka en pa imeli tudi skavti Zmajevega stega lin Sv p rovidovega »tega ter otlpn«iaffi<5i trw*tjneira. (magistrata IjVnt^ćam^kega, ki so z narVv<"v jflon poArtvovamič f«m ooma^iaiJii pri 3fr»".rn.n(i^] An noadti sarvttke v a<v#omooll^. Raimarvta-■I Rde&ega križa so bilri povedni nar^rw*<. Baj ae kakor mak>ka«tera droga omparr .i-
Nad sto parov obutve bodo potrebna darOa bosim revežem
Predsednik krajevnega odbora Ridečega križa g. dr. Oton Fettlch ie lahko zadovoljen z nepehom ajajne In t reondci ori-ginalne ideje, z največjim zwdosčenjem pa gleda na svoje irspehe prireditveni on>eek, ki nuu predsednice povsod delavna goapa M Ink a Krottova,
Dobrosrčne m globoko socialno otiteče ljubioameke tvpdke Dukiić & drug, Ko-Iinaka tovarna, Maloželezmiiiaka dmžba. Medic & ZanflU, Mencinger Tomaž, Ni-cketebacther & Smerkolj, Slamič Franc, šara/bon An«dreo, Tmrk Rajjiko im pivovarna Unkm so podelile za ves dan svoje tovorne avtomobile, kd eo abdrald po mestu darove dobrih ljndi. S posebnim avtomobilom se je rozUa modna fanfara pod vodstvom našega vedno veselega kapelnika g. Ovim a ?n opozarjala na avtomobilsko ko-krao. KamorkoM se je fanfara prepeljala, so teku rjrrdffe za njo in stare ženice so za avtomobiJom nosite težrke zavitke, da bi bile gotovo r prane roke oddaie svoja danila. Povsod so klical! g. Ovnnu, nad ueta-vi t«o> pred njih hišo in počaka, da zbere in poifcčejo se to in ono, končno je bil oija za.", p dajo »roje vedike in tndi častne nalog«.   Najcastnejsa m najp)emenitejša
naloga vsakega 61oveka (Jo gotovo pomofi bližnjemu
Se vedno se ogrfa&ado dobrodetnd Jrojd0> 4n hirajo stvari, ki bi jih lanko tmdB Ae sami porabibi, zato naj »e pa ti dobri tju-dtfe obrnejo kar na Rdeč* krit v Wotro-vi mlioi 12 in naoiralec po prišel takoj po ebvarl.
Zasnoval In radm je vso akcijo g. prof. Franc K ob al, kd nUodar in nikjer ni lokal zahvale, zato pa zaslufti najtoplejšo pohvalo vse javnosti. Njegova ideja Je imela srečo in z njo bo prinesel Rdeči križ v zimsko bedo naših revnih someščanov, zlasti pa otrok, toplega soJnoa tor sr^čo revežem   kj darovađoem.
Najhitrejše potniško letalo
Mtrnchen, 11 maj«. 5. Svioarske zrakoplovna družba Suiesc Aero je uvedla na novi progi Ziirich Monakovo - Dunaj letalo, ki vozi a povprečno hitrostjo nad 300 kilometrov na uro. Letalo je potrebovalo pri prvem poletu rz Dunaia t Monikovo 75 minut, rz Monakovega v Zirrich pa 45 minut ter s tem postav4k> nov letalski rekord na tej
Višek festivala
Slavnostni občni zbor — Nj. Vel. kralj Aleksander Glasbeni Matici — Odkritje spomenikov — Tekme pritrko-
valcev in pevskih zborov
Središče vseh festivabkih svečanosti bo slavnostni izredni občni zbor Glasbene Matice na binkoštni ponedeljek ob 9. v FHharmonični dvorani. Na občni zbor morajo vsi udeleženci priti točno, ker se točno ob 9. pripelje zastopnik Nj. Vel. kralja Aleksandra L, divizijski general g. Bogoljub Ilić. Poleg oficijelnih zastopnikov se slavnostnega občnega zbora udeleže tudi reprezentantje naših kulturnih ustanov, društev ter organizacij itd. Na občni zbor Je vabljen vsakdo in se posebna vabila niso izdajala. Glasbena Matica prosi zastopstva društev in sploh vse udeležence, da se vpišejo v vestibuhi v spominsko knjigo. Na občnem zboru bo s slavnostnim govorom pozdravil navzoče in govoril o pomenu trojnega jubileja Glasbene Matice njen predsednik, senator g. dr. Vladimir Ravuihar, nato bo pa kratko tajniško poročilo, ki mu slede pozdravi zastoDnikov. Točno ob 10. blagoslovi knezoškof g. dr. Gregorij Rozman novi prapor Glasbene Matice, dar Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je ^Hpnem tudi ♦rum zastave.
Prapor ni običajna zastava, temveč skulptura, ki jo je izrezljal naš sloviti kipar Ivan Napotnik. Na tem paladiju Glasbene Matice je upodobljeno Človeško življenje v raznih dobah in občutkih, vse pa stremi navzgor proti Muziki, kjer najde uteho. Krasna figura Muzike s harfo se kakor phamen dviga iz alegorične skupine, kjer posamezne figure upodabljajo Veselje, Žalost, Misel. Pesem s Pegazom itd. Vse figure so gole, posebno lep genij pa drži medaljon z relijefom darovalca in kuma kralja Aleksandra I. Pod alegorijo je pozlačen pas z vzbočenimi črkami in napisom: Glasbeni Matici — Aleksander I. Enak napis je pa tudi z zlatom uvezen na državnem traku, ki krasi drog. Pod obročkom je dvodelna državna standarta in trije trakovi v državnih barvah z navedenim napisom.
Alegorična skulptura je 90 cm visoka ter vsa pozlačena, drog je pa stružen iz motnega češnjevega lesa. Napotnikov pa-ladij Glasbene Matice je umetnina najvišje kvalitete in dela čast vsej slovenski umetnosti.
Po blagoslovu in kumstvu gredo udeleženci občnega zbora s paladijem pred Filharmonijo, kjer jih čakajo vsa pevska društva, ki se jih velik del pripelje še z mariborskim vlakom ob 10. v Ljubljano. Izpred Filharmonije odkoraka povorka v Vegovo ulico pred Glasbeno Matico k odkritju spomenikov. Med gosti bo tudi ofici-jalno zastopana Pevecka Obec Češkoslo-venska s predsednikom g. Jefabekom na čelu. Praško pevsko društvo Hlahoi s 161 osebami, Jugoslovenski Pevački Savez, pevska društva iz vse Slovenije ter njih delegati iz vse države, najbrže se pa festivala udeleži tudi delegacija iz Poljske. Do danes je prijavljenih blizu 1500 zunanjih gostov.
Pred odkritjem spomenikov zapoje Hu-badova pevska Župa Adamičevo »Molitevc, nato pa odkrije spomenike s slavnostnim govorom predsednik Glasbene Matice, senator g. dr. Vladimir Ravnihar, župan stolnega mesta Ljubljane g. dr. Dinko Puc pa jih sprejme v varstvo. Po govorih bo polaganje vencev. Glasbena Matica je na festival, predvsem pa k odkritju spomenikov povabila tudi vse živeče sorodnike slavljencev in bo navzoč tudi Mokranjčev sin g. ing. Stevo Mokranjac, pripeljejo se pa tudi Benjamina Ipavca nečaki in nečakinje ter drugi. Ko pevci od poj o ob zaključku svečanosti »Hej Slovani«, se gostje razidejo.
2e ob pol 13. se na binkoštni ponedeljek na velesejmskem prostoru prične ve-lezanimiva tekma slovenskih pritrkoval-cev. Ta tekma je atrakcija prve vrste, saj je edino naš narod na vsem svetu, ki pozna pritrkovanje, tekma na festivalu je prva v zgodovini. Pritrkovanje je že pred desetletji zaslovelo celo na tedanji cesarski Dunaj, ko je cesar Franc Jožef I. povabil pritrkovalce iz Cerngroba, da so pritrkovali ob blagoslovitvi votivne cerkve. Na tekmi nastopi 44 skupin pritrko-valcev iz 37 župnij. Za tekmo so vsaki skupini dovoljene le tri minute, ker se spretnost pritrkovalcev predvsem pokaže v tem, da hitro menjavajo melodije. Skupine bodo nastopale v naslednjem redu iz naslednjih krajev in župnij: Brezje, Borovnica, Breg pri Kranju, Brezovica pri Ljubljani, Cerklje pri Kranju, Dolsko, Duplje pri Tržiču, Kamna gorica, Kamnik, Komenda, Kranj, Kropa, Litija, Mavčiče pri Kranju, Mekinje pri Kamniku, Novo mesto, Podlipa. Polica, Preska, Radovljica, Rete-če pri Skofji Loki, Rovte nad Logatcem. Smlednik, Sora pri Medvodah, Svibno pri Radečah, Sv. Katarina pri Medvodah, Sv. Trojica pri Dobu, Šenčur pri Kranju, Škof-ja Loka, Šmarje pod Ljubljano, Smartin pri Kranju, Št. Vid nad Ljubljano, št Vid pri Stični, Vodice, Vrhnika m žabnica pri Škofji Loki. V razsodišču, ki bo razdelilo nagrade, so gg. p. Hugolin Sattner, kanonik dr. Kimovec in Matija Tome a razdele najboljšim tekmovalcem 8 nagrad od 300 do 100 Din v skupnem znesku 1500 Din.
Po tekmi pritrkovalcev. ki bo gotovo privabila ogromne množice ljudstva t vseh strani dežele, bo na velesejmskem prostoru tekma pevskm zborov dravske banovine. Udeleže se je pevski zbori Hubadove in Ipavčeve žtrpe v treh kategorijah in sicer v I. kategoriji naslednji meSanj zbori: 1. pevsko društvo Zvon h Trbovlja poje Adamičevo »Konja Jase Hasanaga«, 2. pevski zbor »Sloga« te Ljnbljane poje Hoch-
& pemfco društvo
»Slavec« iz Ljubljane poje dr. Krekov: »Blagor jim«; 4. pevsko društvo »Ljubljana «poje J. Brnobičevo »Na poljani«; 5. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« pa Adamičevo »Preizkušnja zvestobe«; 6. pevski zbor Glasbene Matice iz Ptuja poje Adamičevo »Vragova nevesta«; 7. Celjsko pevsko društvo Premrlovo »Luna in zvezde«; 8. Glasbena Matica iz Maribora pa zapoje Ukmarjev »-Motto«. Nadalje bosta v prvi kategoriji tekmovala moški zbor pevskega zbora »Grafike« s Foerster-jevo »Spak« in moški zbor narodnega že-lešničarskega društva »Drava« iz Maribora z Mirkovo »Pesem o mlinskih kamnih«. V II. kategoriji tekmujejo naslednji mešani zbori: 1. pevski zbor Glasbene Matice iz Ptuja poje Lajovčevo »Medved z medom«. Celjsko pevsko društvo pa Adamičevo »Za njega vse potrpim«. ter moški zbori pevskega društva »Zvon« iz Trbovlja, ki poje Adamičevo »Bog daj« ter pevsko društvo »Jadran« iz Maribora z Mirkovo »Šumi potok, šumi«. V in. kategoriji pa tekmujejo sami moški zbori in sicer L pevsko društvo Krakovo-Trnovo z dr. Ipavčevo »Oblačku«: 2. pevsko društvo »Oljka« iz Celja s Prelovčevo »O, da je roža moje srce«; 3. »Luna« iz Krčevine z Adamičevo »Franica« in 4. »Jadran« iz Maribora s Prelovčevo  »Nageljni rdeči«.
Razsodišče bo za prvo kategorijo razdelilo tri nagrade in dobi zmagovalec I. kategorije prekrasno sliko mojstra Rihar-da Jakopiča »Družina«, ki jo je podaril ban g. dr. Drago Marušič, H. kategorija dobi dve nagradi. IH. kategorija pa eno. Mestna občina ljubljanska je za nagrado podarila dragocen srebrn pokal, ostala darila so pa poklonili Udruženje jugoslovenskih novinarjev — sekcija Ljubljana, Zveza za tujski promet. Glasbena Matica in Filharmo-nična družba.
Po pevski tekmi bo na velesejmskem veseličnem prostoru zabava, kjer bo igrala godba »Sloge« in bodo prepevali najrazličnejši pevski zbori. Vstopnina k tekmam je 6 Din.
*
Spored glavnega festivalnega koncerta,
ki bo v soboto ob 20. v veliikrl unionski divorami. 1.) Bnaivmičar: Slavlous hym-nus. svečana predigra. 2.) škeirj&nc M.: Simfonija v enean stavku, darl^iira avtor sam 3.) Premrl Staako: Iz cikla S iou.sk. h potmi 2., 6. dn 7. spev, poje ga, Zla:a GjUngje-nac GavelLa s sprem pjevan jem orkestra. 4 ) Bravmičar Matija: Slovenska pJesna lurte-ska. 5.) Slaviko Osterc: Dva stavka vz suite. 6.) š-kerjarac: Slovenska uvertura. Po odmoru. Adaonič Bnul: Ove Ingaa lii za ze»n-ekA zbor s aprem^eviainjem ankeedra, Jaoo-vic Anton: Psa tal 41. in 42 za tenor-solo, k-i ga poje g. Gostič JFo«*p. mešani zbor in orkestar. Orkester tT>rijo člani op«3J"ie«ga orkestara, pomnoženi t član .orkestralnega društva in konserva*.^.«a*£ Mešana ibor je zbor Glasbene Matice ljubljanske. Koncert ra.zen 2.) točtke dir*jpif\: ravnate!] opere g. Mirko Polič. Ta koncert vefija kot slavnostni i koncert c-b €0letniei Gla-sbeme Matice, obenem pa tudi kot giavni festivalni koncert. Vstopnice in tia.taa! spore i z "TEem besedJilom m mcia^.imi se 1ooi v ■preAprodajji v Matični kui'garni.
Alojz Haba, apostol četrttonov
Pred pol letom so naši koneerva,torieti iposetiUi Prago, kjer so si ogfledaM vse znamenitosti, zlasti one, ki so v ztvezi z gJae-bo. Seveda j«:h je najbolj zanimal H&bov oddelek za četrtonske zadeve. Naravno, da je goaipodii«6ne naofoolo zanimalo, kakšen je prav za prarv ta Haba, ki seđi v vseh medmairodinih fesftirvals.ki4i tir i jih, hodi po Nemčiji, Francija, Itađijjti, Anglija ta Egiptu in revohicijonrira tonske sisteme, forme, instrumente itd. Seveda so se gospodične temelodto v&tele. Namesto elegantnega, z ouonokfldem oboroženega kav ali rja. smo naški v njegovi ucnđ &cib\ desetorico ljudi, ki eo vari križem debatirali ta naša prva če-tmtJtonsKa pevka, gdč. A rakova, je vizkrik-nd-ra: >Judemeon/u»le!< — na kar jo je dobrodušno se smehljadoč mlad gospod pozval, naj pri d eto a/t i sodelnoe, če že 6u>tj potrebo. Pwvel širnic je poskrbel, da so se sro-[jernei z nasloni seranaml*!. Haba. Reiner. SchnilmoCf. DooPdjevrlč, Vy*nobrad»ky, Ježek, Somaneo-scnnee, Carev — društvo narodov. Po kratki debati kdo določili: uinantai jezik češeta a, prevod slovenščina. In določenri dve uri eta odfbtnzeli s tako na-gilioo, da smo jih čez d>va dni ponovili oziroma naidarjevali.
Pove»dal sem nun, da štunAk-amo za festival tuidfl četrttonske pesmi z godalnim kvartetom. Hatoa je o*$goruril na kraCko: >Oe naimate nič zoper to, pridem v Ljubljano in bom ikap<re«gov>o<ril nekaj stavđtor o našom sistemu.«
>Do£vro! < >Dobro!<
Haba je rojen 1. 1S93 v Vinovican na Moravekem, 'Kjer izdeluje tudi znamenite čokančiče. Bil je učitelj, potem je končaj kompozicijske stuidide pri Vit Naflku ta poaieje če pri Schrekerju. Sedaj je profesor na praškem k opservatoriju. Aprila «e je udeležil kongresa za orientalsko glasbo v Kairu, kder je zopet prkJobril mnogo za svojo stroko in nje propakacijo. Pise mri, da bo na našem kongresu povedal nekaj zanimivosti V kratkem bo prepotoval Istro, Dautnacito in otoke ter Bosno In bo not'.ral nas« narodne pesmd. ki bodo to pot prav u prsr prvič pravilno Mešane. Upa, da se mu pridružimo ta še kdo, ki se  za stvar zan \ma.
Poleg vse resnosti wna Haba s seboj vedno polno dozo humorja. Na nekem 'Piredaivamju v manjšam mora'vskem mestu sta s Sohulhoffom (četrttonskl piana«?) demonstrirati* iprtonere i« njegsorrili noftti stoladb. ModkHc ia publike (gotovo Itak šlagerski p tam is t): >K.do bo pa te etortđi iwvada<l?< — Hab*: >MqJ prijat«« Oohiri-baff * Pr*«»U -   yM todo flh bo
ftad?< — >Jaa, Aiooz Hiba is Vizoric, m
morda tudi moj brat Karel, tudi Haba ta tu« is V!ronc!<
Nato je seveda sledila debata po vzorcu >Jmdensohulec. Slovenci smo lah ponosni, da bo na našem petkovem koncer-tm sodeloval eden najznamenitejših glasbenikov vodanje dobe.
Slavke Osterc.
Novo došlo!
Nenadkriljivi, pristni, rdeči proizvod a la Champagne — dobite samo v
Automat boffetn »DAJ — DAM"
Cene zmerne! Liter samo Din 16.—, & preko ulice celo Din 14.—.
Koncert šole Glasbene Matice
Kot predtakt slovenskega glasbenega festivala je priredila včeraj zvečer v l nio-nu šola Glasbene Matice vokalno-instru-mentalni koncert, ki je bil obenem pa tudi proslava njenega 30Ietnega delovanja. Srečni in izvrstno uspeli koncert nam je verodostojen porok, da bo enako uapel tudi ves festival. K zanimivi produkciji je prišlo tolko naj odličnejšega poslušalstva, da je bila obsežna dvorana malodane popolnoma zasedena. Intenzivno zanimanje in zrela ter resna vsako točko sporeda spremljajoča pozornost publike je dokaz za upravičenost nase do sedaj največje slovenske glasbene prireditve, za naš festival.
Sola Glasbene Matice, do povojne dobe nas najvišji glasbeni zavod, sedaj odlična pripravnica za naš državni konser-vatorij je včeraj nastopala s svojim okoli 100 mladih grl broječim mladinskim zborom pod vodstvom svojega učitelja g. Viktorja Sonca. Z veselimi, iskrečimi se očmi so prihajali mali pevčki obojega spola na oder, se prav disc plinirano razpostavili pred pultom svojega pevovodje g. Sonca, ki je bil dolga leta neutruden in najvestnejši vodja tržaške Glasb. Matice. Neljuba usoda je nam ta, po resnici rečeno, njegov zavod zaprla, ter ga prisilila, da je poiskal zavetja v ljubljanski Glasb. Matici. Včerajšnji nastop mlad nskega zbora je dokazal, da je njegovo pevsko vzgojno delo smotreno in odlično. Pod umnim vodstvom g. Sonca bodo zrasli iz mladinskega zbora temeljito šolani pevci naših zborov, ki bodo izlahka kos težavnim nalogam zborovsko-pevske bodočnosti. Mladinski zbor je zapel v dveh potezah devet dvoglasnih pesmi s spremljeva-njem klavirja (B. Mucha). Slišali smo Dvofakov »Prstan«, katerega tekst morda deci še ni razumljiv, Stanka Premrla iskreno religiozni zbor »Jezus je majhen«, dve ljubeznjivo šaljivi pesmi Sattnerja »I>e-dek krim« in »Gorska prpovedka«, V. Mirkov a cappella zborček »Jutranji zvon« ter štiri mojr živahne skladbice. Vse to so peli otroci na pamet, prav precizno, s čistimi, lepo ubranimi glasovi. Tako pevo-vodja kot njegov zbor sta žela obilo priznanja.
V drugem delu so nastopili gojenci klavirskega ansambla pod vodstvom svojega nrtfniranega glasbenega pedagoga g. Karla Jeraja. Igra na štiri klavirje je za našo koncertno publiko nekaj novega. Prav eksakrno soglasje vseh instrumentov je vsled individualne vzgoje posameznih učencev le z dolgotrajnimi, skrbnimi skupnimi vajami dosegljivo. Enodušnost in spontan skupni izraz je g. Jeraj v največji meri dosegel, zlasti zanimivi osmeroročn! koncert Bacha v a-molu s spremi j evan jem malega godalnega orkestra je zvenel odlično. Pri klavirjih so sedeli gojenci Trost Milena, Dermelj Mirko, Leskovic Leopol-dina ter Jelene Olga. Dvofakov »Slovanski ples« v c-duru, op. 46. št. 1. igran zopet na štirih klavirjih loeroročno je sicer spretno aranžiran (aranžer?), no. ni izzval onega presenetljivega vtisa, ki bi ga priprosti človek od 16ero rok pričakoval. Pri tej točki so sodelovali Šturm Franc in Šmidt Erika, Sodnik Zorka in Santel I>u-Jana, Kver Romana in Prime Olga ter Zaje Anica m Stare Risanda. V tretjem, poslednjem delu. koncerta so nastopili gojenci orkestralnega tečaja, ki predstavljajo krepak, seriozen temelj bodočega simfoničnega orkestra konservatorija in močnega uvaževanja vreden naraščaj sploh na-š;h orkestrov.
Sola prof. Jeraja nam je izvrstno poznana* iz enakih nastopov prejšnjih let in mlad človek, ki hoče pridobiti temeljito prakso v ansambelski instrumentalni ieri, si ne more želeti boljšega voditelja. G. Jeraj sledi budno za vsakim tonom, za prelepo izdelano dinamiko, za discipliniranimi ločnimi potezami, za celokupnim, izklesanim podavanjem. Celi orkestralni zbor preveva enaka skupna misel, soglasnost, močna prepričevalnost. Dirigent sam je prispeval k programu »Tri jugoslovanske napeve«. Vsi trije, »Tamo daleko«, srbski napev v obliki preludija »Zelena dobrava«, napev iz Medjimurja in »Ti si urce zamudila«, slovenski napev v obliki meditacije, očituie-jo močan smisel prireditelja za zvočnost v godalnem orkestru ter zanimivo izpeljavo in razpredenost motivov. Notranji duh ličnih treh stvari sicer ni izrazito domač, zlasti »Zelena dobrava«, ki pa se Je morala ponoviti, ie občutena vsled svojih vzporednih trozvočnih sestavin nekako pučini-jevsko, vendar pa so to zelo hvaležne, efektne prireditve, ki bodo dobrodošle k obogatitvi doka} revne naše tozadevne literature. Svojevrstno te gorko ie opeval diljo Soendoen t imenitno na§tudirano »Švedsko narodno popevko«, k sklepu pa so k godalnemu orkestra pristopili nekateri člani opernega orkestra in ves zbor Je zaključil lept koncert i »Tremi plesi t«
mali orkester« Mozarta živahno, svobodno uo, odlično zveneče.
šola Glasbene Matice je s tem koncertom vnovič pokazala, da se v njenem naročju glasbeno-vzgojno delo vr§i naj resnejše in z uspehi, na katere smemo biti vsi Slovenci ponosni
Pred dvema letoma Vas je očarala nepozabna opereta
„Dvoje src v % taktu44
Lansko leto Vas je navdušila
„Gospodična tajnica44
Letos pa Vas bo vse skupaj osrečila najslajša
Paul Abrahamova
opereta
lr-0
Film krasnih novih šlagerjev! Film veselega dunajskega humorja! Film sijajnih dovtipov, smeha in zabave!
Film   opojne   muzike  in čarobnega, petja!
Fim z najpopularnejšimi igralci!
Hermanu Thimig Magda Schneider Lee Parry Georg Aleksander
Jutri velika premijera! — Vstopnice si omislite že v predprodaji!
ELITNI KINO MATICA
Požar v Igriški ulici
Ljubljana,  11. maja.
Trgovec in gostilničar Ivan Usenik ima v Igriški ulici poleg svojega glavnega poslopja se velik gradbeni kompleks, ki «a je svoječasno poštna uprava uporabljala za konjske hleve. To poslopje je zato tudi temu primerno zidano; spodnji prostori so močno obokani, nad njimi v podstrešju pa je bil prostor za krmo in slamo. Po vojni, ko je primanjkovalo stanovanj. Je g. Usenik v podstrešju napravil primerno stanovanje za dve stranki.
Okoli 8.45 so pasantje skozi Igriško ulico zapazili, da se iz podstrešja Lseni-kovega poslopja silno kad:, in kmalu nato, ka.ko se je iz strehe začel valiti gost smrdeč dim. Hitro so o požaru obvestili Use-nikove in v podstrešju stanujoče stranke. To je bila za nje sreča, ker so lahko stranke, brivski mojster Hočevar in Harri&che*-vi, odnesli svoje pohištvo na dvorišče, zakaj če bi ogenj zapazili nekaj minut pozneje, bi se gotovo razvil v večjem obsegu. Takoj je bila o požaru obveščena tudi gasilska postaja in poklicni gasilci so bili z motorno brizgalno v par sekundah na mestu ter pričeli takoj z gašenjem požara. Ogenj je že na nekaterih krajih objemal tramovje in rdeči zublj: so ie švigali v zrak. Gasilci so napeljali na dva kraja cevi in z močnimi vodnimi curki so kmalu omejili nadaljnji razvoj požara. Začeli so tudi z razdiranjem tramovja. Na pomoč so jim prihiteli kmalu tudi prostovoljni gasilci tobačne tovarne. Počar je bil v pol ure lokaliziran in nato popolnoma udu-šen. Skoda bo znatna, kajti pod streho je bila zaloga sena in slame za Usenikovc konje. V pritličju je bilo tudi močno obokano skladišče »Nove založbe«, ki je tam shranjevala različen papir. Zaloga ni utrpela nikake škode, čeprav je na enem mestu voda vdrla skozi strop.
Domnevajo, da se fle vnel ku/p sena v (podistješju. Na kakšen ma6i-n, rnreis-ka/vA 5e nri dognala, šikooo cenijo na približno 30 tiiisoč Din.
Narodno sledališče
Drama. Začetek ob 20.
11. maja, saretfa:   Kar hočete.   Rod B.
12. maja, četrtek: Leda. Red E.
13. maja, petek: Zaprto.
14. mala, sobota:  Kvadratura kroga. Irr. Znižane cene.
15. maja,  nedelja:    Gospoda CWembacevi. Izven. Znižane cene.
16. maja, poned-eftek:   Kar hočete. Izven. Znižane cene.
17. maja, torek: Zaprto.
*
Drevi uprizori rjuibljansiKa drama Shakespeare j evo komedijo >Kmr hočete< za red B. joitrd pa ifsro Miroslav* Krleže Vj^edo-t za. red E.
V »oboto zvečer se uprizori po znižanih cenah komedioa >Kvadratura kro-sa*.
Opera. Začetek ob 20.
14. m«Ja, sobota: Simfamični koncert v ve-Mkl pH-oran-i >Uniona«.
15. maja, nedelja:    Pohujšanje   t dolini sentflorjaaskL teren.
1A mala, ponedeljek: Turao dot I z* en.
17. maja, torek: Zanrto.
•
SimfOnieot koncert. Nas operni orkester, pomnožen s <9ant orkestralne?* društva 1« konservaJtoristl. iavaja v soboto d>ne 14. t m. g!sjmi festlvaJnl koncert s sBl-mfonionlm In ziborovslko tnetmeo en talnim programom. Zlborovskl! del koncerta izvaja pevski zbor Glasbene Matice, 'iot
soli&ta nastopita j.*   1 . , .
velia in JocId OoaUa, Ko.jvni ravtnateJj Potic, simflonix> • enem au pa avtor L. M. Skerjanc sam.
V okviru prvega sioven&kega glasbam ga festivala se bo izvajala v open Bravnj carjeva opera »Pohujšanje v dol mi SsLflor-jansiki«. Premijera tevlrne slovenske opere je bila. v predlanski sezoni. Za letoAnjc vpriaoritev je skladatelj delo v marstkaterr pogledu l2£>opo!nil In popravil. Delo pri* pravijata kapelnik Neftat in režiser Ds« bevec.
Tretja repriza Pucclnljeve opero >Turandot< bo na binkoštni ponedeljek dne 16. t. m. avečer.
f3ele:astttccz
Koledar.
Dane«: Sreda 11. maja katoljčani: Gan-golf, Ljerka, Mamert, pravoslavni 28. aprila.
Današnje prireditve.
Kmo Matica: Revna kot cerkvena mis.
Kino Ideal: Strastni poljub.
XI. dela\-ski prosvetni večer »Svobode« in »Zarje« ob 20. v Delavski zbornici.
Strokovne organizacije državnih in privatnih uslužbencev, upokojencev ln narodnega delavstva zborovanje ob pol 19. v veliki dvorani »Uniooac.
Društvo »Bela Krajina« predavanje dr. Jože Rusa ob 20. pri >Slonu<.
Šentjakobski gledališki oder »Študentje smaoc ob 20.15.
Dežurne lekarne. Danes:    Bahovec,   Kongresni   trg 17; Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Hočevar. Ljubljana VTI. Celovška cesta 34.
Po 5 14. društvenih pravil se sklicuje
redili
občni zbor
delniške dražbe „Narodne tiskarne" v Ljubljani
na dan 13. maja 1932 ob 10. uri dopoldne v uredniške prostore v Ljubljani, Knaf-1 jeva ulica št. 5.
DNEVNI RED:
1. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1931. in predložitev bilance z dna 31. decembra 1931.
2. Poročilo pregled ovalnega odseka.
3. Predlogi upravnega odbora o porabi čistega dobička L 1931.
4. Volitev upravnega odbora.
5. Volitev pregledovalnega odseka,
6. Slučajnosti.
Opomba: 5 16. družbenih pravO: Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora položiti svojo delnico s kuponi in, če se glasi na imetnika, tudi s taionoen vsaj pet dni pred občnim zborom v družbeno blagajno.
Upravni odbor „Narodne tiskarne44
Kino
Srečna srca, srečni ttntfle — tudi pri nas v Ljubljani. Dandanašnji čas je vedno boij slikovit to v vedno hujšem tempu se vrste dogodki pred nami. Tako n. pr. slavi zvočni film že tretjo obletnico svojega zmarovitegra pohoda. Vsa ta doba je preobrazila filmsko umetnost skoro do temeljev in ji dala nova obeležja in nove temelje. Z vsakim dnem se zato $iri kros filmskih prijateljev in vedno več jih je, ki pravilno pojmujejo smisel in veličino filmske tehnike in umetnosti ter naidejo v filmu svojo najboljšo in najcenejšo zabavo in razvedrilo. Po velikih triumfih prvjh zvočnih velefilmov (The Sincinj foo!, Atlantik, Rio Rita, Dvoje src v •/* taktu itd. itd.), ki so v tehničnem, kakor v igralskem pogledu napravili naravnost popoln preobrat, smo dobili lepo Število novih in svežih moči, ki so si pridobile že v kratkem času Iavorik in slave. Pred seboj imamo zopet redkost filmske umetnosti, pravo operetno mojstrovino »Srečna srca«, ki jc najbolj tipičen dokaz in primer, kakšno pot si je izbral v svoje propagandne namene zvočni film in kakšen simpatičen odziv je naletel pri občinstvu. Ta izredno posrečena melodijozna operetna skladba slovitega in danes najpopularnejšega filmskega komponista Paula Abrahama s svojimi originalnimi, dovtipnimi in prisrčnimi popevkami Arturja Robinsona in Roberta Oilberta je zbudila povsod, kjerkoli je bila predvajana, ne samo največjo pozornost in priznanje, nego predvsem največje navdušenje i pri kritiki i pri občinstvu. Paul Abraham je res pravi mojster filmske operete in iznajdljiv v ustvarjanju glasbenih momentov in obenem virtuozen strateg pri podajanju operetnih čustev, skratka, umetnik, ki sme in mora korakati poleg slovitega in popularnega Emeriha Kaimana. Nič čudnega torej ni, ako Je napisal filmski kritik velikega berlinskega dnevnika »Berliner Tageblatta«: »Na premijeri filmske operete »Srečna srca« smo dejansko res videli samo srečna srca — med občinstvom — med igralci in stvaritelj* tega krasnega filma. Avtorji filma, komponisti, zares vsi so bili srečni in priznati Je treba, da ie to eden izmed najuspelej§ih in najsrečnejših filmov. »Srečna srca« pridejo na spored v Elitni kino Matica m smo upravi tega našega reprezentativnega kinematografa posebno hvaležni, da nam Je nripravila s to krasno opereto že sedal ta res Izreden In poseben nžltek
Kupujte kolke protitnberkulozne lige!
Dnevne vesti
— Iz >Službenega lista<. >Služ.beni list< kT. banske u/prave dravske banovine št. 37 z dne 11. maja objavija monopolno kazensko postopanji e, rasspis o postopam ju za likvidacijo potnih stroškov čari neki« uslužbencev, ki obramenjajo privatne osebe, dopolnaikio tejavo Japonske ob ratifikaciji konvenci'je o avtorski pravici, razglas barske uprave o pobiranju občinskih do-kiad, pristojbin in samostojnih občinskih davščin v mestni občini Maribor za 1. 1932 in objave banske uprave o pobiranou občinskih trošarin v 1. 1932.
— Uradni razpust društva. Fevsko društvo >J skleni zvon« v Gustanju je raapu-Ščeno, ker že več let ne deluje, nima ne č»lanov niti Imovine Ln torej ne more več izvrševati svojega statutarnega delokroga.
— Legitimacije za polovično vožnjo na ljubljanski  velesejem, ki bo od 4.  do 13.
junija, se dobe por bJagiaonah železniških postaj: Zidani most, RakeR, Celoe, Grobel-no, Slov. Bistrica, Pragersko, Maribor, Poločane, Jesenice, Bled, Kranjska gora, B'strica — Boh. jezero, Trebnje, 61. Jan ž _ Dolenjsko, Mokronog — Bistrica, Slov. Konjice, Sv. Junij ob j. ž., Ormož, Gornja Radgona, Polzela — Braslovče, Šoštanj, Velenije, Dravograd — Meža, Ptuj, Prevalje, Krško, Novo mesto, Trbovlje, Vuhred
— Marenberg, ŽaJec, Mislinje, Rogaška Slatina, LaSko, Logatec Tržič, Brežice, Murska Sobota, Dol. Lendava, RaO-henburg. Polovična vožnja velo a za potov and e ▼ Ljubljano od 1. do 13. junija, za nazaj pa od 4. do 17. junija Na odhodni postaji se mora dani legitianaciija žigosati. Voznega listka v l^uibljjanl ne oddajte postajnemu vratarju, ker velja za brezplačno potovanje nazaj.
— Velika škoda zaradi neurja pri Belo-varju. Včeraj so ocemiili šfkodo, Joi je nastala v posameznih vaseh v behovarskem an ča-zmanskoui srezu. Skoda znaša okrog dva milijona dinarjev. DognaiM so, da je katastrofa zahtevala dve človešKi žrtvi. Nek j delavki je ipiadel ogorek goreče hiše na splavo. OdipeloaM so do v boLnleo.
— Strela ubila štiri ljudi. V Ko&oau rr*ni Krimu je v ponedeljek med viharjem strela udarila v štiri ljudi, ki so blij na mestu mrtvi. Žrtve so: sestri Ana in Vera Trku 1 j ter da pastirja..
— Dobave. Stirojni oddelek direkcije državnih železnic v LJubljani sprejema do 18. mada t. 1. ponudbe za dobavo 200 zvitkov imnipTeginnnanlh trakov za bmzinotmere.
— Oddaja del pri napravi ogrgaje okoli gamii-zljskega zaipora se bo vršila potem ofertne licRacide 27. maja t. 1. pri inže-ndensJkem oddelku komande Savske divizijske oblasti v ZagTabu. (Ogilas je na vpogled v pisarni zbornice ca TOI v Ljubfld-v ni, pogojr! pa pri Istem oddelku.)
— Vreme. Vremeaska napoved pravi, da bo spreanenkjkvo, oblačno, hladno vreme. Včcrao je po večini krajev naše države dežvalo, največ padavin so iimeli v Beogradu in na Rabu. Najvišja tempera-tura je zmašaila včeraj v SkopJdu 21, v Beogradu 20, v Splitu 19, v Zaigrebu 14, v Mariboru 10.6, v Ljub<ltSani 9.4, Davi je karal barometer v LoubPjanc 764.5, temperatura je ssn a£ala 5.
— Grenčlca >Franz Josef < olao&irje, da pridejo hranilne snovi v krd.
_ Birmanska darila ure in zlatnino knprte tudi prt današnjih časih najceneje pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9.
Iz Ljubljane
—JTj Počast rt ev spomina predsednika Paul a Doumerja. Konzu&at Francije, francoska kolonija in francoski ta stihu t v L junij an i se bodo podafll (Jutri, v četrtek ob 10. uri pred spomenik Ilirije, da tamkaj v znak žalovanja polože vence ob priliki pogreba g. Paula Doumerda, predsednHka republike. FrancoekJi institut bo avorjirm članom in prijateljem iskreno hvadežen za udeležbo pri tej svečanosti.
—Jj Francoski institut v Ljubljani opozarja, da bo predaval v petek 13. L m. ob IS. »nameniti francoski pisatelj in publicist Audre L.lchtenberge.r. ci.ga»r najznamenitejša knjiga >Mon petit Trottc je imela pred kratkim že 250. iadano in je prestavljena na vse jezike. G. LAehtenberger bo govor M o umetnosti potovanja Predavanje se bo vršilo v undveraitetnn zbornici. Vabimo.
—I j Gremij trgovcev v Ljubljani sklicuje za sredo dne 18 maja ob pol 9. zvečer v veliko dvorano Trgovskega doma. Gregorčičeva ulica 27, svoj redni letni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: Poročilo načelnika, tajnika »blagajnika ter razmakih pregledi kov. Preoenovanje gre mirnija po novem obrtnem zakonu in odobritev novih pravil. Prenos posftov na novo upravo. Volitev nadzornega odbora in enega člana načelstva. Razprava o fcBvedSbi obligatornega bolniškega in starostnega zavarovanja. Poročijo o Trg-ovekam domu ter sLuč&jnosti. — Samostojni predlogi se morajo predložiti načelatvu naj&Lasneje 3 dni pred otočnim ztx>rom. 301-n
—tj Strokovne organizacije državnih »n privatnih uslužbencev, upokojencev ki narodnega delavstva pozivajo članstvo kakor tUidfi stanovanjske najemnike na ponovno skupno zborovanje r veliko dvorano Uniona v sredo 11. t. m. ob pol 19. uri. Dnevni red zborovanja je: 1.) zaicon o državnih uslužbencih in upokojencih; 2.) stanovanjske najemnine. K točki 1.) bo podal tecr-pen referat direktor g. Josip Reisner. K točki 2.) bosta govorila gg. Juvan Rudolf, predsednik NSZ, in Zemuič Jožko, predsednik ZDPN. Dolžnost slehernega državnega in privatnega nameščenca, upokojenca in delavca v Ljubljani je, da se tega zborovanja zan-eel>ivx> udeleži. Stanovanjski najemniki, vsd na shod!
—Pj XI. de lav. prosvetni večer > Svobode« in >Zarje€ bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Sodelujejo konservato-risti Silva Krašovec, Mirjam Jek>6nlkcva, Boi en a šapljeva, Jože Brdnfk, Aruton Arko. koncertna pevfra Marica GoAobičeva bariton tet Drago Zasar, altlstka Siava Campo-va, klarineti« D ar in Rauibar ta flawtih*t
Viktor ćampa Duet na rog zaijera dve Jos škorpikovi skladbi, napisani za ta večer Orkester »Grafi-ke« in del. godba -Zarja*
zaigra več koncertnih skladb. Umetniška plesalka Katja Delakova zapleše dva rit miCna plesa, Ferdo Delak in Boris Božič recitirata Bezručeve >Rudarje« m >Pesem o Žulj.ih ln kruhuc. Ritmični zbor >MJad*-Soče< in govorni zbor delavskega odra >Svobode< dasta Fr. Kozarjevo pesem >Mi<. Godtoo za ta zbor je napisal član opernega orkestra Janko Greporc, naštudirala pa sta zbor Ferdo ln Kauja Delakova Vstopnice so: sedeži po 3 Din, stojišča po 2 Din. V prediprodajii družinski sadež5 po 2 Din.
—Id šentjakobski gledališki oder ponovi drevi in petek ob 20.15 ve»sak>i<ggra s petjem >štaidentje smo . . .< Rezervirane vstopnice se morajo dvigniti najkasneje do 20., ker se bodo sicer brezpogojno prodale nanrej.
KDOR IMA SE KAJ ZA
RDEČI KRIŽ
LJUBLJANA, VVOLFOVA ULICA 12
NAJ GA POZOVE K SEBI!
—lj Reci taci jsk i večer slovanskih avtoric bo jutri ob pol 19. zvečer v divorani Delavske zbornice. VatonnAce ee dobe v prediprođatfi v pi-sami Atene, DunaOeflca cesta 1, a-II. 300-n
—J J Opozarjamo na aklepno predavia-nje v socialno političnem točađu ^ženskega Pokreta«, ki bo drevi ob IS. Predava profosorica Mohorič-Premrou o nalogi žene v javnem življenju. — Ženski Pokret.
—Jj Razstava najlepših fotografskih posnetkov naših planin, dolin in ravnin, naših mest, vasi in slovenskih hiš, pa tudi znamenituh stavb ln starodavnih pitoresknih kotiidkov iz naših mest otvori v soboto ob pol 12., torej takoj po ofavm.ilvl zgodovinske razstave Glasbene Matice v Narodnem domu, še mladi, a t* f o agilni Fotokiub — Loubkjana v Jakopičevem paviljonu. Rac en pokrajinskih eliik eo naši najiboljsi amaterji, ki se jim je pridružijo tuidi nekaj odidčnih poklicnih fotografov, pniipravili tudi veliko izbiro stik bz življenja naroda, z/lasti pa iz živldenja otrok, videli bomo tudi v resnici umetniško posneta tihožitja ter tudi najmodernejšo smer stvarne umetnosti. Na razistavn bo nad 200 najboljših posnetkov viisoke umet-nišlke kvaliftete, ki naj svetu pokaže, da tudi v fotografiji ne zaostao amo za tujimi narodi. Za razistavo vlada razen med fo-t o amaterji največje zanimanje posebno v tujskoprometrifiih krog-ih, ka so doslej z največjim trudom iskali res slikovitih fotografij lepot naše domovine. Razstava bo odprta ves dan in bo trajala do nedelje po Binkoš&u.
—Ij Koncert ljubljanskih srednjih šol bo dne 15. maja ob 10. dopoldne v opernem gledališču. Spored je naslednji: !• Adamič: Zabučale gore, Ocvirk: Kolo, Mokranjac: Pesme sa Kosova (U. rukovet). Poje mešani zbor državne klasične gimnazije. II. Vilhar-Kalski: Trozvezna, Premrl: Ljubim te slovenska govorica. Poje dekliški zbor ženske učit, šole pri Uršulmkah. in. Satttner: Dedak Krim, Zaje: Ružica i sia-vulj. Poje dekliški zbor mestne žen. resln. gimnazije. IV. Ipavec: Serenada, Adamič: Na gradu (Iz suite Ljubljanski akvareli). Igra godami orkester drž. moške učit šole. V. Premrl: Slovanska pesem Fleišman: Triglav. Poje mešani zbor II. dež, realn. gimnazije. VI. Špoljar: Izvor voda, Sattner: Tiho je le^el mrak. Poje dekliški zbor drž. žen, učit. šole. VII. Adamič: Na vasi, Ki-movec: Gorenjska pesem. Poje mešani zbor m. drž. realne gimnazije. VELI. Aljaž: Na bregu, Vodopivec: Ob večerni uri. Poje mo-3ki zbor drž. moške učit. šole. IX. Mokranjac: IV. rukovet, Adamič: Mlad junak, Državna himna. Poje mešani zbor žen, m mosk. drž. učiteljišča.
—Jlj Udruženje jugosloven. inženjerjev in arhitektov bo imelo letošnjo (13.) redno plavno skupščino v Skoplju od 22. do 24. t. m. Poleg stanovskih in strokovnih raznrav so na sporedu tudi ogledi in izleti po mestu in okolici; osobuto bo zanimal izlet v Gradsko - St obi, kjer bo ogiled historičnih iakopnin. Glede znižane vožnje po železnici za enkrat še ni odločeno, pričakovati pa je, da bodo imeli člani četrtm-sko, njihovi rodlbinski člani pa polovično vožnjo ob pogoju, da so poravnali vse čtan-ske obveznosti, člani hjubljaneke sekcije, ki se nameravajo udeležiti te skupščine, naj prioa/ijo udeležbo tajništvu sekcitfe (Novi trg 1-11) najkasneje do 17. t. m. V prio'avl naj se prtob&ijo naslednji podatki: ime in .priimek, poklic, točen naslov, Ime in priimek sopotnikov in aM pot.rebnde sobo in s koliko posteljami. Ostale potne dispozicije in druga navodila bo objavila sekcija, ko jih bo prejela od glavne uprsve,
—lj Učiteljski pevski zbor JUU. 13. m 14. t. m. zadnja tečad pred fes»tivaJom. Prične se v petek ob 9. v Glasbena Matici. Tovariši in tovarišice, zave&aijte se pomena prvega slovenskega glasbensga festivala ter pridite točno vsi. — Odbor.
-Jj Da proslavimo 70-letnic« našega častnega člana g. Viljema Rohnmana, kmet. svet. v p. sklicuje podpisani odbor za IS t, m ob -15. v posebno sobo >Narodce ka-vame< iaredno odborovo sejo. Ob 1«. ari pa se bo vršil prijate trski sestanek s pik nikom v restavraoioi >Zvezdn<:. Vabimo />e čaoti ce s.avrjenca, da te po ntožnosti ude-ležijo naše steromne proslave. Udeleže a oe pirosimo, da prioavnjo. svojo udeležbo i* tanndštvo društva v Kranju v roke gc«p. šustičj* ah na banovinski živinorejski referat v Ljubtljjani najpozneje do 17. t. m. — Odbor DmŠnva kmetijskih strokovn§ttkum za drvsko banovino
—lj Kandidatna lista za volitve sveta Srbske pravoslavne c«*<ven« obeme v Ljubljani. V «*m.i*»hi §-a Sž. eporedbene ns-redbe sv. arhijerejskega sinoda od 29. decembra 1931. razglaša začasna komisija v Srbski pravoslavni cerkvenđ občini, da $e bita. predložena in potrjena samo ena kandidatna mta za vtftMtve cefikviej)o-o*>-cinekega sveta. Nosilec te polnjene kaon>
datske liste je g. dr. Aleksander Stojiče-vlfi, profesor univerze. Kandcdatje za člane cerkveno - občinskega sveta so gg.: Bari Sava. žele^j. uravloik. Ura.ović dvoz-den, peš. por., dr. Grablovic Josiip, advokat, Dobrič Emil, trgovec Ojmovski Lju-bomir. direktor banke, Iskric Jovan, peš. pukovnik, dr. Jasinsl:? M:ha<jio, proft&or univerze, Jurkovič D. Ljub r. prof.. Ko zič Aleksander, trgove-2, Kost:č N.kola, financijsKi svetnik, ing. Lavrič Rude, Lan-ooš Dimitrije, mdear, Mihič M. P.ija. peS. ksipetan t ki., Nikolač Marko, peš. podpu konnik, Oerin Rajko. direktor bauk?, La? Otahal Jo6ip, inspektor, Perkovič Mihajlo, direktor banke, Popovič Z. Djordje, artiij. brigadni generad, dr. Radooeič TMnoli. profesor univerze, dr. Rape Stanislav, nar. poslanec, Spasojevič Pero, strok, učitelj, Stojano\-ič Radomir. art. kapetan I. kl., dr. Stojičevič Aleksander, profeecr univerze. Tkačev Nikolaj, sekretar ru&kega doruštva, Finzov Viktor, vojni uradnik, ing. Frost V»l. Dšmitrije, profesor unwerze. dr. Hadž; Jovan, profesor uniiveree. šerbun Irl m i trije, trgovec; za namestnike se kandidirajo gg.: V a rum Djjord^e, vojni uradnik, Gli-šič Ga<vfx>, rent^er, dr. Gostiša Ivan, zdravnik, J »nič Lazar, peš. kapetan I. kl., Jan-Kovič BTanlelajv, učitelj mešč. sole, Jor-govič Dušan. pes. podVpukovnik, Justin Rajko, naduiftitelj t p„ Krusevsk4 Nikolaj, geo-meter, Majcen Franto, bančni uradnik, Markov \^aditnir, bančni uradnik, Me<Ee" DimriUrtJe, bančni uradnik, MeSterovič K. Miilan, žand. rkajpet-aai L hrL, Ožegovrič Miloš, pes. pukovnik, Radnnanovič MiKvoj, carinski uradnik, Leber Andrej, trgrcec. Ta kandidatna Usta je javno razgrnjena na vTpogled vsem Olanom cerkvene občine v pisarni Srlbskoga pravosJavnegu parobiijal-nega urada do vštetega 18. maja L L v času uraduflh ur. Ta teta je javno magr-n(jena le t smrho, da se a njo seznanijo vsi čflani občine. Za ta čas pa se ne morejo najpiraviti nobene pripomibe »oper listo ali zoper posemeomega kandrtdaita v njej. ker so takšne ipaiVpombe. po & lsl. carkvene ustave dovođene le po končanih volitvah certc^eno - občanskega sveta v r\>ku osem dni.
_V< Smreke še vsdno padajo nod *ek,-ro v tiivolskem gozdu. Zdaj jih pod.lrajjo na zšžcdni strand pod -e-.ei vca—jem. Podrli to j'n že nad 100, vendar j.h bo pa ilo se pre os j. Zakotnikova ža s. že n3.'<-irj časa žaga debla v deske. Sekiri se bo moralo us-io-n:!i rudi nekaj smrsJi «a Gradu in v K.e ran
—jj Zan-knivj kazenski procesi. Pred kazenskim senatom dažemetga. sodišča se bodo v kraR.kem pričsii večji kazenski procesi, med karterimi sta dva prav semzaol-jonaina. Pred malim senatom se bosta zagovarjala zaradi raznih nepoštenih mani-pudacrj dva bančna uraxlnilka, ki sta si prisvoji a z rafini»ran*rmi makverzaoijhMni nad milijon dinarjev. Pred senat iprtde tudH Lo-gacan Ivsn H., ki je iwvr6i4 večfjo pTevaro •in ki je znan po svojem procesu pred vojno, ko se je moral pred poroto »agorar-jabi zaradi poizđv-usa Kasi-'UjpCenja s^oj« tašče.
_n Družbi sv. Cirila kn    Metoda sta
vplačala nstanovnvno po D+n 60.— ga. Mara m g. tL^amos*av SLaanit nt LJnb^ane. Hvala: 299-n
V slučaju zastrupljenja povzročenega po zastrupi jen ju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkohola, nikotinu, morfiju opi-ju, kokainu, je uporaba naravne »Franz Josefove« jrrenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem s taro preizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično proti-sredstvo. »Franz Joaefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
odleti takorekoc
\ nesnaga iz Vašega perila,ako upotrebljate jylus mj[p
za umivanje.
Iz Celfa
—c Kolo jugosloven »k i h sester v Celju
priredi tudi leto« štiri počitniške kolonije v svojem domu v Bakarcu v Hrvatskem Primorju in sicer v dobi od 7. junija do 31. avgusta. Za otroke do 16. leta se plača Din 600 za tritedensko oskrbo z vožnjo vred. Odrasli plačajo za popolno oskrbo in posteljo v dvorani dnevno Din 28 — samo za hrano pa dnevno Din 25. — Sobe se lahko dobe privatno izven doma. Prijave sprejema ob ponedeljkih ob 3. popoldne blagajnicarka društva gdč. Kern Marija v meščanski šoli JJ. nadstropje; Eahko se prijavi tudi pismeno. Pri prijavi se plača Din 100. — ki se Štejejo v oskrbnino. Razpored kolonij: Prva od 7.-28. junija, druga od 28. kmija do 19. julije, tretja od 19. jurija do 9. avgusta in četrta od 9. do 31. avgusta. Prva kolonija je kolonija mater z otroci, starimi nad 4. leta. Za otroka do 6 let je znaten popnjet, ako je z materjo.
e— Dve Občinski seji bomo imeli v Celju v tekočem tednu. V petek bo javna seja mestnega Občinskega »veta ob 18. v sejni dvorani mestnega magistrata z običajnim dnevnim redom, v soboto ob 19. pa v občinski posvetovalnici na Bregu javna seja okoliškega občinskega sveta.
Samo nepotvorjeno naravno Jcakorj* Albus mjlo za t^jjfajji
daje to mehko, obilno polno peno, kij grajo razstopi nesnago in v hipu osnazi najfinejše tkanine in jih
pri tem se občutno varuje^
dobrodelnosti
Gospejno društvo Sv. Vincecija Pavlan-skega obhajalo je 2. t. m. petdesetletnico svojega obstoja Proslava je bila skromna, a prisrčna. Ob pol 10. so se zbrali gostje, članice in prebivalke Jožefišca v okusno okrašeni domači kapelici, kjer je msgr. Steaka daroval sv. maso. Po končana službi božji so odšli vsi navzoči v dvorano, okrašeno z zelenjem in cvetjem, ter s slikami vladarske dvojice in vseh dosedanjih predsednic društva.
Predsednica ga. Franja dr. Tavčarjeva je pozdravila goste — obč. svetnika Liko-zarja kot zastopnika mesta L»jubljane, g. dr. Rusa, šefa socialnega skrbstva, rektorje g. Kopatina, mnsg. dr. Stesko, mnsg. dr. Ujčiča, go. Mašo Gromovo, predsednico ktfulba Primork, gdč. šotovo, zastopnico Kola Jugoslov. sester, gdč. Auersperg in Kromiberger. potorrikinji ustanoviteljic; nadalje č. sestre, voditeljice zavoda, penzijo-narke ta članice. G. ban je poslal pismene pozdrave in denarno podporo. Na predlog ge, presednice je bila odposlana udanost-na brzojavka kraljici Mariji, zasčitnici rev in sirot.
Društvena tajnica ga. prof. Wessner je preči tala krasno in temeljito sestavljeno kroniko društva. Ustanoviteljnca in prva predsednica tega društva in zavoda Jože-fisča je bila Zofija Auesperg po inicijativi profesorja Krombergerja. Denarna posojila je dala Kranjska hranilnica, ki so se polagoma odplačevala. Po posredovanju g. dr. Suppana je podarila ga. Josiprina Hočevar v ta namen 40.000 kron v obligacijah, katere so se naložile v vojnem posojilu. Nadarjni društveni predsednici do preverata sna biili baronica Olga Hein in ga. Antonija Kosler, ki sta jima pomagali ga. Laseh an in Kron.
Zrno, ki so ga položile te dame, je raslo in se razvilo do danes v drevo — žensko zavetišče, pod čegar okrilje se zatekajo oskrbe in nege potrebne revne, osirotele deklice, ter od dolgega trudapolnega življenjskega pota onemogle ženice, pa tudi osamele gospe in. gospodične. — Tu najde vsaka svoj dom. Od prevrata se nahaja drufltvo v narodnih rokah. Od tega časa in še danes mu predseduje preSkrbna in zaslužna ga. Pranja Tavčarjeva.
Po prečit an ju kronike so se spomnili zborovalci umrhh članov m dobrotnikov a>uštva. Ko so delegatlnje izrekle v toplih besedah svoje čestitke in po ponovni zahvali predsednice vsem navzočim za udeležbo, se je prešlo k občnemu zboru.
Prva točka občnega zbora je balo na vsestransko željo — soglasno imenovanje premarljive in nadvse požrtvovalne tajnice, g. prof. vVessner, ki je duša vsega društvenega delovanja. Nato sta podali tajnica, ter požrtvovalna blagajni čarka ga. Si-čeva svoji poročili, ki sta bili na predlog mnsg. Stesflce z zahvalo odobreni.
Pri volitvah je bila soglasno rzvoJjena sedanja predsednica ga, Franja dr. Tavčarjeva in ves sedanji odbor, obstoječ iz 17 odbornic in 4 sosvetovalcev. Zaključek lepe slavnosti je bila pogostitev vseh v Jo-žefišeu bivajočih stanovalk.
aSpor*
Državno sabljaško prvenstvo
Mednarodni turnir češkoslovaška -Jugoslavija
Poročali smo že, da se za Binkosti vrzi ssbljašfci turnir za prvenstvo Jugoslavije v Ljubljani, istočasno pa tudi meddržavni turnir češkoslovaška - Jugoslavija. Gre pravzaprav za revarutno meddržavno tekmovanje, ki bi se morala vršiti že lani, a je bilo odgođeno na letos.
Po prijavah sodeč utegne biti prireditev prava mani f eetacija sabljaškega sporta. Za državno prvenstvo se je namreč prijavilo 60 borcev iz vseh krajev države, med TiJ*1*"' stan rutiniran: tekmovalci, mnogo ^unlorjev in tu* damsku ekipa bo zelo
Organizacija prireditve je t rokah SK Ilirije, s čemur je podano jamstvo za uspešen potek, pokroviteljstvo je pa prevzel minister za telesno vzgojo dr. Dragan Kraljević, kl as bo tudi najbrž osebno udeležil turnirja. Da bo potek regularen in da bodo eveobuetno protesti onemogočeni, je bil na turnir povabljen tudi komandant voja-jfcega zavoda v Dunajskem Novem mestu
ki bo vrhovni sodnific.
Naša ekipa proti (češkoslovaški še ni sestavljena, savezni kapetan g. Mažu rani č jo bo sestavil šele na podlagi rezultatov in uspehov po borbi za državno prvenstvo, Id se vrši v soboto in nedeljo, dočim bo tekmovanje s Češkoslovaško šele v ponedeljek, čehoslovaki so že prijavili svoj team in nastopijo v sledeči postavi:
Floret: podpolkovnik Josef Beronsky, dr. Bo bum: 1 Fischer, štabni narednik Josef Hildebrand, Josef Jungman in rezerva: nadporočnik Buchuslav KSrschman.
Sablja: Fischer, Jtingman, Klrchman in ing. fr. Handa TiUe, rezerva: štabni narednik HiMebranid.
Meč: štabni kapetan Josef Benedek, Berourtakv, Hildebrand in Jungman, rezerva: Kirhman. češkoslovaška ekipa prispe v Ljubljano v soboto 14. t. m ob 17.22.
Spored turnirja je nastopen: V soboto ob 14.30 pozdravni nagovor predsednika JMS dr. Velfooirja Mažu ranica oz. njegovega namestnika v dvorani OUZD, nato borba za naslov prvava v epe ju, damski fleu-ret m seniorski fleuret. V nedeljo ob 8. zjutraj v dvorani OUZD seniorsko sablja-rrje, jundorji fleuret (preofceianovanje), ob 14. pa finale juniorji fleuret. V ponedeljek 16. t m. bo v veliki dvorani >Uniona« ob 8. zjutraj revanžna tekma proti češkoslovaški reprezentanci v epe ju. ob lepem vremenu na prostem na vrtu >TJniona<, v dvorani pa bo predtekmovanje £miorjev v sabiji. Turnir bo zakJjučen s slavnostno akademijo, ki bo ob 20. v >TJnion»«,
*
Smučarska sekcija Ilirije, Drevi Ob 13
ma'j pridejo na kratek sestanek nasiednji gg. odborniki smučarske sekcije: puk. Ože> govič, Kunste!|J, Mtklarvčlč, Kuhar. ftufvn4k. Ulaga, Subic, Banovec to Mahkovec. Prosim vsi, v kavami >Evropi*. — Sestanek vseh tetfomovailcev smuoareke sekcije bo jutri ob pol 19. v klubska sobi kavarne >Ervropeo — Tajnik.
Kolesarstvo
Večja medklubska kolesarska prareoV iev na Jesenicah Mlado kolesarsko društvo »Zarja« na Jesenicah priredi na bm~ koštne praznike 15. m 16. t m. ne eno, ampak več kolesarskih dirk, s katerimi naj bi dalo naši javnosti pobudo za čim večje zanimanj« za to lepo športno panogo. Kot najpomembnejša bo dirka na progi 130 km. ki bo šla z Jesenic skozi Radovljico, Lesce, Bled, Bohinj, Srednjo vaa k Bohinjskemu jezeru in obratno čez Boh. Bistrico nazaj na Jesenice. Zanimiva bo ta dirka že zato, ker se bo prvič vršila po teh lepih in romantičnih gorenjskih kraj h. Za trenirane vozače ne bo posebno naporna, pa tudi ne tako lahka, kakor bi s! kdo mislil, kajti od Bleda do Boh. jezera je proga tudi nekoliko muhasta. Nadalje bo med tem časom medklubska juniorska dirka 46 km na progi Jesenice-Kranjska gora in nazaj; za to med klubsko juniorska dirka za novince na progi Jesenice-Zirovnica in nazaj (20 km): potem medklubska damska dirka na 2 km in pa dirka 4 km za starejše kolesarje, ki še niso dirkali. Ob 13.30 bo skupni izlet kolesarjev in prijateljev istih k slapu Peričniku. Tak naj bi bil spored prvega dne. — Naslednjega dne v ponedeljek bo medklubska polževa dirka na 50 metrov, brzinska (»špurtc) dirka na 300 metrov in pa medklubska gorska dirka na 4 km, ki bo precej kisla. Po končanih dirkah bo v klubskem lokalu razdelitev nagrad zmagovalcem. Zarad; široko zasnovane prireditve mladega jeseniškega kolesarskega kluba, ki je z njo prevzel precej težko nalogo za prospeh nase itak zaspane biciklistike. Je upati, da se bodo naši kolesarji in drual športniki odzvali v čim večjem številu in pohiteli omenjena dneva na Jesenice v lepo gorenjsko pr:rodo. Oirke se vrše ob vsakem vremenu.
Kultura, katere sadovi se kažejo dandanes v tako žalostni luči, je vzgajala ljudi, da bi bili čim razumnejši egoisti. Etike pa ni brez altraiizma, zato ta ktUttrra mora propasti.
Mie d'Aghonne;
27
(pu&tctovfke
Roman
Georgetta, 4ci se je zanašala na rz-nardbrvost svoje matere, ji je dejala: Glejte, da najdete pretvezo, da zadržite svojo hčerko v Pariz«, ta čas ico bo grof v Limousinu.
— Nič lažjega! Piši možu, naj nikar ne hodi pote! Pripomni Še, da greš z menoj pogledat na kmete vilo, ki ti jo hoče kupiti markiz. Ce bi pa Maurice kljub temu prišel, bi te ne našel tu. Gr^gorio Toriiani ponuja zavetišče v svoji vili.
— Storimo tako, če ni boljšega izhoda, — je odgovorila Georgefcta.
0 prostem času, kar ga je imela pri svojem razmerju s starim Ijubčkom, je Gaorgetta rada zahajala v družbo. Izrabljala je to priffko, da postavi svojega moža v najslabšo luč, ki v njo sploh more spravit; žena moža.
Po njenem zatrjevanju je bil postai grof de Cizeret dolgočasen, IjuboLti-men in siten, tako, da se je ubožica bala že misli, da bi morala živeti z njim v Limousinu.
In dobri jeziki so to ponavljali.
— Pa je res škoda, da je vzela ta uboga Georgetta tako klado.
Kmalu so krožile govorice, da grof de Cizeret ni pri zdravi pameti, da se ga loteva blaznost. Uboga Georgetta je bila torej prisojen a obdržati pri sebi svojo mater, da bi hčerko varovala, po potrebi tudi branila. To dete ni bilo tako močno, da bi se moglo boriti z duševno bolnim mož^m
Maurice je pa dobi'1 ta čas od svoje žene pismo. K: ga je bila zasnovala njegova tašča. Pismo ga je neprijetno presenetilo in takoj je odgovoril:
— Draga Georgetta, ne morem ustreči tvoji že1 ji. Gospa de Marilllac, njena hči m njen zet se lahko pečajo s svojimi zadevami, kakor jim drago, midva pa morava skrbeti, da bo v redu to, kar se tiče naju.
Zato. draga moja, nč ostanem tu do tvojega prihoda, temveč pridem pote. Pozabila si sporočiti mi v pismu svoj naslov da bi ti mogel pisati, upam pa, da si ga pusJ.a v naši hiši in naročila služinčadi, naj pošlje moja pisma za teboj.
Na skora Šnje svidenje, ženica, na skorajšnje svidenje!
Pripravi vse za svoj odhod. Prispem zjutraj, zvečer pa odpotujeva.
Tvoj obožujoči te mož
Maurice de Cizeret.«
Gospa de Marillac, ki je slutila, da pridejo pisma te vrste, je hodila vsak dan v hišo grofa de Cizeret a po pošto.
Georgetta je izročila Mauricovo pismo svoji materi.
— Kaj bi storili vi na mojem mestu? je vprašala Georgetta.
— Prvo, da bi do drevi ne odgovo-
rila. Recimo, da si prejela to pismo drevi. PrečitaŠ ga m skleneš odgovoriti možu jutri zjutraj; to pomeni, da pridobiš oseminštirideset ur. Izrabi jih in namigni knezu, da zahteva tvoj mož iz same varčnosti, da odpotuješ za nekaj Časa v Limousin. Pojasni mu, da se mi bo tako tožilo po tebi. da gotovo zbo-lim, predno mine teden. Hi da grof de Cizeret ne bo mogel braniti hčerki vrniti se k materi, pa naj bo še tako krut in nerazsoden. Namigni knezu tudi, da bo tvoje potovanje zelo drago in upaj, da ti bo ta trud bogato poplačan.
— Kako to? — je vprašala Georgetta.
— Prvič ti da tvoj mož toliko denarja, da boš pred odhodom iz Pariza lahko poravnala svoje račune. Treba je namreč plačati šivilji, modistki. draguljarju, skratka vsem ljudem, pri katerih mora elegantna dama delati dolgove, ne da bi točno vedla, koliko ie dolžna. Zglastm se pri vseh tvojih dobaviteljih in jim naročim, nai ti pošljejo račune.
— Dobro, mamica. Krenite nemudoma na pot. Poznam Maurica, pridrvi ti v hišo kakor bomba.
— Na drugi strani. — je nadaljevala gospa de Marillac — bo pa knez presrečen, ko te čez teden dni zopet zagleda. Da ti toliko denarja, da boš lahko podkupila vse pomočnike svoje vragolije, poleg tega pa naložia 5e lepe denarce pri našem notarju.
— To se mora zgoditi, — je vzdih-nila Georgetta, — ker dragega izhoda ni.
Gostoljubnost, ki jo je bankir Gre-gorio Toriiani rade volje nudil najprej Klari, potem pa Še gospe de Marillac in njeni rrrlajši hčerki, je bila dobra za nekaj časa. Gospa Hortensie je računala, da more trajati največ nekaj dni.
Toda ona je potrebovala stalno stanovanje, kamor bi mogla vzeti po potrebi tudi starejšo hčerko, ki je imela moža neprestano na potovanju. In tudi Georgetta je bila v položaju, ki je zahteval, da bi imela njena mati stanovanje tudi za njo.
Gospa de Marillac je smatrala za potrebno omeniti to bankirju.
— Vi torej potrebujete lastno hišo, madame. Kupite si tako, da se boste čutili v nji varno pred vsako katastrofo. Dam vam takoj sto tisoč frankov, ki jih položite, ko bo podpisana kupna pogodba. Čez leto dni vam dam še sto tisoč. Potem bo pa že kako. V bodoče bo mislila moja lepa prijateljica na naju dva in ko pride čas plačila, se pomeniva s Klaro, da vas upnik ne bo nadlegoval.
— Vi ste mož od pete do glave! — je zašepetala gospa de Marillac vsa srečna in še istega večera je povedala svojemu sinu, kolika STeča jo je doletela.
— Tako torej, draga mamica, vi želite, da poiščem za vas primerno hišo in jo dam tudi opremiti?
Al Capone v ječi
Usoda strahovalca Chicaga zapečatena — Vsa prizade vanja za revizijo obsodbe zaman
Mesto Chicago, ki slovi po prošlu lih zločinih, neštetih umorih in pobojih, si bo sedaj pošteno oddahnilo. Vrhovno državno sodišče je namreč odklonilo revizijo procesa proti glavarju največje največje tihotapske in tudi banditske tolpe, strahovalcu vsega Chicaga, Al Caponu, ki bo moral sedaj presedeti 11 let v ječi.
»Brazgotin«, tako namreč imenujejo v Chicagu Al Capona, bo prihodnje dni v spremstvu močne čete stražnikov prepeljan v kaznilnico Lavernworth. Po Chicagu se je namreč razširila vest, da
hočejo Capona podrejeni banditi in tihotapci svojega glavarja osvoboditi. Policija, ki je bila informirana o tem, je seveda ukrenila vse potrebno, da to prepreči.
Zanimivo je, da je Al Capone do zadnjega upal in verjel, da ga bodo izpustili, in zato je bil strahovito obupan, ko so mu sporočili, da je revizija procesa odklonjena. Mož, ki ima na vesti nešteto umorov, celo vrsto gnusnih zločinov, ki je smeje šel preko trupel, ki mu je bil zakon deveta briga, in ki si je s tihotapstvom alkohola pridobil večmili-jonsko premoženje, je jokal kakor otrok, ko so mu to sporočili. Kričal je: »To je zločin, da me ne izpuste. Gotovo je, da sem preprečil več ztočinov kakor pa policija.«
Ker se drugače ni mogel rzmazati, je Al Capone pofekusfl z zvijačo. Policiji je dejal, da ve kje je Lindber^hovo dete in da ga bo prepeljal roditeljem nazaj, samo če ga izpuste na svobodo. Seveda je policija njegov predlog gladko odklo-
nila. Al Caponova zvezda je na čikaškem nebu ugasnila. Čez 11 let, ko bo prestal svojo kazen, bo Al Capone star, skrušen mož. ostala mu bo edino neminljiva slava največjega zločinca vseh časov.
Ameriške oblasti se seveda vesele, da so se od križale in onemogočile moža, ki je strahoval dolga leta Chicago in ki si ga dolgo časa niso upale aretirati. Večkrat je bil Al Capone pred sodiščem, toda vedno so ga izpustili, ker je dokazal alibi, čeprav so dobro vedeli, da je krivec. Al Capone je bil pač bolj zvit kakor oblasti in znal jih je vedno voditi za nos, toda vsaka stvar ima svoj konec. Ker mu niso mogli dokazati zločinov, so" ga obtožili zaradi sleparije pri plačevanju davkov, kar so mu tudi dokazali. Kralj zločincev je padel, vsekakor pa je to groteska ali slabo spričevalo ameriške justice, Id si ni znala na drug način pomagati, da ga je onemogočila.
Državni pravdnik na obtožni klopi
V Stechowu se prične Jutri s*tiza-djonalna razprava. Na obtožni klopi bo sedel višji državni pravnik,   ki je zakrhrfi hudo avtomobilsko nesrečo in povzročil smrt več oseb.
Nesreča se je pripetila blizu Pathe-nowa. Pred nekaj tedni se .ie odpeljala večja družba prometnih sodnikov in državnih pravnikov na poizkusno vožnjo z avtomobilom. Šofiral .»e viš. državni pravdnik Brehm, pol3«: iiiega pa je sedeJ poklicni šofer, ki je paizii nanj. Kljufo temu je Brehm za vozil v stran in ker je avtomobil drvel s precejšnjo brzino, se je z vso sik) zaletel v drevo. Posledice so bile strašne. Državni pravdnik dr. Lettner ja bil ubit. trije drugi sodniki pa težko rajeni. Sedaj se bo vršila razprava proti Brehmu v Stechowu, majhnem kraju blizu Ra-thenowa. Razprava je vsekakor že zato velazanamfva, ker se bo zagovarjal mož, ki je drugače pri prometnih nesrečah sam zastopal obtožbo.
pro. Njegova senca, ki pade v foto-električno celico, spravi v tek poseben aparat, ki vrata odpro. Program je sestavljen večinoma iz tedenskih žur-nalov.
Kino na kolodvoru
Najstarejši pariški kolodvor St. La-zaire je dob?l te dni praktično napravo. Tam so namreč zgradili kinematograf, kj5r se lahko potniki kratkočasijo, ko čakajo na vlak. Med sporedom film Često prekinejo in pojavi se na platnu napis z uijudnim opozorilom, da ta adi oni vlak odhaja. Potniki, ki so v skrbeh za vdak, lahko pri blagajni navedejo, kdaj odpotujejo in s katerim vlakom, in med predstavo jfh pride obvestit poseben sel, da vlaka ne zamude. Na kolodvoru je še ena praktična naprava. Kdor namreč .stopi v dvorano, se mo vrata anrtomatrčno od-
Aretacija neznanega vojaka
Drastično zgodbo poročajo iz Bukarešte. Neke noči točno o polnoči, torej ob uri duhov, se je pojavil približno 38 letni moški na trgu pred kraljevo palačo. Mož je bil oblečen v staro vojaško obleko, na glavi je imel preperel slamnik. Stopil je na takozvani rešilni otok sredi trga, se okrenil proti knljovi palači, se odkril in zatulil na vso moč: Sa traitze Majestate!« Naj živi Njegovo Veličanstvo, mnogo let naj vlada! Jar sem neznani vojak in pozdravljam te!
Kričanje je seveda zbudilo radovednost vojaških straž in nekega poli c ista, ki je prišel blizu. Ta je hotel besno tulečega moža odstraniti izpred palače. t od i naletel je slabo. »Neznani« vojak je zdivjal, ogorčen je začel kričati: •»Kaj si dovoljuješ, smrkavec, ne dotakni se mojega posvečenega telesa, ki niti še rojen nisi bdi. ko sem že jaz umrl junaške smrti za domovino! Ne dotakni se mo. mene, mrtvega junaka, ali pa ti bo žal vse življenje!«
Kričanje je seveda privabilo mnogo ljudi v bližino. »Neznani vojak« se seveda ni pustil ugnati, neprestano je grmel v noč in ni pustil policista do sape. Vse, ki so bili zbrani okrog njega, je imenoval tovariše, jih pozival k hrabrosti in junaštvu ter mahal s slamnikom, kakor bi imel zastavo v rokah. S težavo je končno več policistov ugnalo divjaka. Zvabili so ga na bližnjo stražnico, kjer je mož kmalu zasrmrčal. Drugo jutro so ugotovili, da gre za preprostega, brezposelnega natakarja, ki je pregloboko pogledal v kozarček. Ko se je maček polegel, so moža izpustili.
Pretresljiva tragedija
O nenavadni in pretresljivi tragediji poročajo iz East Harforda v Ameriki. Trgovec Renesta je hotel svoji hudo bolni ženi izročiti kozarec vode, pa ga je zadela srčna kap in se je mrtev zgrudil. Borni ca je gledala smrtni boj svojega moža in zaman je bil ves njen ra-por, da bd se dvignila iz postelje in pozvala zdravnika ali vsaj kakega sorodnika na pomoč. Ves dan in še naslednjo noč je ležala poleg mrtvega moža, končno se ji je pa z naporom vseh sil posrečilo, da se je splazila do telefona in poklicala pomoč. Ko so prispeli njeni sorodniki, so jo naSli nezavestno poleg mrtvega moža.
V zaporu
Advokat: Vaš zagovornik sem. Povedati mi morate v lastnem interesu vse, kaj in kako ste storili.
— Dobro, povem vam vse, samo ne, kam sem skril ukradeni denar.
VEZENJE ZAVES. PERILA,
MONOGRAMOV ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTISKANJE »BREDA« 2EPNI ROBCI, RAZNA PREDTISKANA ŽENSKA ROČNA DELA
plošče in gramofone
oksandro
W5
Samo še nekaj dni traja razprodaja
modnega blaga
na drobno in v partijah. Na razpolago so še založni kartoni, oprava izložbe, reklamna transparentna tabla v obliki puščice. Poslužite se ugodne prilike, ki Vam
jo nudi tvrdka
Je BABIC, modna trgovina, Pod Trančo 2
MU
v
se#e
vseh   vrst  enobarvne  in   večbarvne   izdeluje klisarna
> m/Hal i o£lasi<
Vsaka beseda 4*© par. Plača so lahko tstdš m znamkah* ta odgovor znamko t — Na vprašanja bres »
ZIVAU
MLAĐ PES-OVĆLAR
se je zatekel Kdor bi ga našel ali zvedel kaj o njem, naj se oglasi proti nagradi: Blei-weisova cesta 34. 1932
POLTOVORNI AVTO
mali, poceni naprodaj. Poizve se v mestni zastavljalnici. 1943
ŽELEZNO POSTELJO
zložljivo, ugodno prodam. — Ljubljana, Hranilniška cesta 9, pritličje. 1942
NEPOSNETO MLEKO DIN 2.20
dostavljam na dom. Pošljite naslov upravi »Slov. Naroda« pod >Mleko«. 53/T
ČEVLJI
NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 1 (nasproti opere)
19/T
a?
GOSTILNIČARJI!
Vae vrste krogel za balinanje in keglanje dobite iz stalne zaloge edino pri Iesostrugarski tvrdka H. Pečjak & drug, Ljubljana, Zalokarjeva 13. 1944
MOTORNO KOLO Ghater-Lea 550 cem, z rezervnimi deli, tako da je motor obnovljen, kolesa med seboj zamenljiva (Steckachse), z električno razsvetljavo, primerno za priklopni voz, kakor tudi avto Torino Fiat 509 A, v izvrstnem stanju, z novo pnevmatiko, za vsako ceno skupaj ali posebej naprodaj. Vzamem ev. lahko motorno kolo v račun. — Egon Suppanz, Pristava. 1939
20 HL SADJEVCA pristnega, proda Režabek Blaž, Slov. Konjice- 1934
Najcenejši nakup!
KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra e, 14.
22/T
POSESTVO pol hiše tn 850 klafter vrta naprodaj. — Pojasnila daje občina 81. Lovrenc pri Celju. 1936
RADI IZSELITVE
ugodno prodam: 3 moške nošene obleke, 2 nošena moška plašča, 1 moški kobuk, 1 moško nikljasto uro z verižico za bi rman ca, 1 moško malo verižico za birmanca, 1 moško rabljeno kolo, 1 zložljivo posteljo in nekaj spodnjega perila. Ogleda se vsak čas: Spodnja siška, Vodnikova cesta 12, pritličje. 1909
POUK
VZGOJITELJICO
z znanjem francoščine in angleščine, po možnosti s takojšnjim nastopom, sprejmem. Ponudbe s fotografijo in plačilnimi zahtevami na naslov: Brod, poštanski pretinac 53. 1941
NlPMMlfolNI
TRISTANOVANJSKO VILO
lepo, sončno, prodam. Pojasnila: Jos. Ahtik, Maribor, Krčevina, Lesnikova ulica štev. 1.
1933
POSESTVO 8 oralov, stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, njive, travniki, sadonosniki, vinograd in gozd naprodaj. Pojasnila daje: VVeisch Fric, trgovec, Loče pri Poljčanah. Znamke za odgovor. 1937
GOSTTJLNO V ZAGREBU izletniško, s inventarjem in stanovanjem za gostimičarjevo rodbino, dam v najem s šestletno pogodbo. Gost trna ima 2 sobi za goste, velik poletni vrt, točilnico, kuhinjo, pivnico in veliko sobo za stanovanje. — Mesečna najemnina 1000 Din. Odstopnino ni treba plačati nobene- Gostilni carska posredovalnica M. S. Pavlekovič, Zagreb, Hica št. 144. 1935
STAN(WJI\
SEPRIRANO SOBICO
novo opremljeno, oddam. K riže vniška ulica 7, II. nad. 1916
STANOVANJE
dveh sob, kuhinje in pritiklin išče mirna ln snažna stranka za avgust. Točen plačnik. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Avgust 1884«, ozir. se lahko poizve naslov v upravi »Slov. Naroda«
PAZMO
BOTRAM TN BOTROM
nudim najlepše fotografije in dajem pogojno, brezplačno po 1 veliko sliko! — Foto: An t. Mancini, Rožna dolina pri Ljubljani; podružnica: Jesenice.
OBROKE!
MANUFAKTURA
LJUBLJANA
ALEKSAND&0VA8 !
M ARi BO K i GRbG0RfiCEVA20
Obi'štite nas!
iLahievajle po4nika!
RESTAVRACIJ A-KA VARNA »LJUBLJANA«
KRK, OTOK KRK Izmed najlepših kopališč na itoku Krku in s peščenim kopališčem brez blata ter romantiko oadkriljuje marsikatero svetovno kopališče. — Restavracija »Ljubljana« je edino slovensko podjetje na tem otoku. Slovenska kuhinja, strogo solidna postrežba. Penzion z vsemj taksami od Din nj.- do 62.— za osebo na dan. — Sezona se prične s 25. marcem in traja do 31. septembra.
Za Številen obisk se priporo Uprava »Ljubljane« Brzojavi:   »Ljubljana«. Krk itok Krk- 38AI
BUFFET - VTNOTOC
V PALAČI »GRAFIKE« LJubljana, Masarjkova al. 14
Pristna štajerska in dolenjska vina: lit. Din čez ulico Namizno 7.50     7.—
Cviček (Gadova
peč) 10.—     9.—
Mozler (Sipon) 10.— 9.— Jeruzalem ec 12.— 11.— Dalmatinsko
Črno 8.— 7.—
Velika izbira prvovrstnih za-kuskov!
1874 A. BRISKI.
SOBO SLIKARSKA pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih solidno in kon-kurečno izvršuje JOSIP MARN, d. z o. z., LJUBLJANA, Dunajska cesta 9. Telefon 30-68.
51/T
Tednik »ZABAVNI LIST« z gratis slikarsko galerijo v formatu razglednic, St razišče. — Posamezna številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T
SLUZ9E
FOTOGRAFSKEGA
POMOČNIKA vešč*g» nemščine, sprejme ta-koi foto Matijevič  '*rk. 1940
KMKl>i\w DtsifeUG
pridno m snažno, vajeno Kuhe ter vseh domačih del, išče službo pri majhni družini. Ponudbe na naslov: Kogelnik, poštno ležeče, Meža. 1938