Stud« knjižniv usejeka 1 . ^elje - p.d 'ZaScuJfhL Izdaja Časopisni zavod ,,Zasavski tednik** Trbovlje t Urejuje in odgovarja urednilki odbor / Direktor in odgovorni urednik Stane Šuštar / Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru / Naslov uredništva in uprave: ,,Zasavski ted-nik“ Trbovlje I, Trg revolucije 28 (telefon 91) / Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 / List izhajt vsako soboto / Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din / Posamezna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopol dne in jih ne vračamo TEDU Štev. 8 Trbovlje, dne 16. febmarja 195? Leto X. Osnove družbenega plana trboveljskega okraja za leto 1957 fiktivno in enakopravno sodelovanje pri oblikovanfu gospodarske politike okraja Trbovlje pa za 14 odet. Tako je znašal izvodnje se je, kakor že ome-družbeni produkt na enega pire- njeno, povečal za 13 odst., in bnvalca v letu 1955 132.134 din, sicer predvsem v proizvodnji BojMej^ju zveznega in *e- ptaa našega okraja. Ta pred- SdE°i pufokskega družbenega piana so hodna razprava o osnovah druz- , . , , , , , .-j_1R ^j-t I^Sle v razpravo .amove druž- belega plana po zgledu Zvrne J* to" Na por<2 proLodnje v tadu- Piana za letošnje leto. Ta raz- benega plana, o katerem bo po- računAo-t^uncruh J* (Nadaljevanje na 2. strani) Možnosti za vsestranski razvoj turizma res ni malo Pa — gledano v vsedržavnem merita — ne pomenijo dejanskega aiižanja narodnega dohodka: odprava <*- znižanje prometnega davka v strojni industriji in pri cementu in s tem znižanje cen nekaterih in- Turizem ima svetle perspektive prava in de številne druge bodo tem definitivno sklepal okrajni ob koncu služile za sestavo do- ljudski odbor, končnega predloga družbenega Splošni pregled gospodarskega razvoja v letu 1956 V preteklem leta je gospodar- bendštva v primerjavi z letom PaT”if itd-)-stvo okraja Trbovlje z manjši- 1955 lani povečale. Gradbeništvo Skupno število zaposlenih se n« odstopanji doseglo z družbe- je moralo zaradi zmanjšanja je proti letu 1955 znižalo od 23 Na vprašanje našega dopis- ustvariti še materialne osnove, ovirajo uspešen razvoj turizma, nim planom okraja predvidene zveznih investicij in zapoznele- tisoč 892 na 22.745 lansko leto nika o razvoju turizma v na- Res je. da so skoro vse naše Dokler v turistično pomemb- rezuMate. Tako se je industrij- ga dotoka sredstev v lokalne ali za 5 odst. Nekoliko se je po- šem okraju in sploh o njegovih vasice in vsi naši kraji po nejše kraje ne bodo speljane ska proizvodnja povečala proti sklade omejiti svojo dejavnost, večalo število zaposlenih v in- P^PeKrivah, je sekretar OK svoje zanimivi in turistični, avtobusne proge, m pricako- letti 1955 za 13 odst., v kmetij- Skupiti družbeni proizvod dusfcriji in še drugje, znižalo pa Irbovlje tov Viktor Ko- toda za razvoj turizma niso vati, da bi se domači ali tuji Rtvu pa je bila manjša za 8 odst. okraja Trbovlje se je lansko le- se je število delavcev v grad- vac,_ odgovoril naslednje: _ dovolj samo naravne lepote, turisti zanimali zanje, blabe duBtrijskai proizvodov (steklo. Misli sekretarja OK ZKS Trbovlje tov. Viktorja Kovača o razvoju turizma v našem okraju Tudi ostale gospodarske veje so to v primerjavi z letom 1955 benigtvu. svojo dejavnost z izjemo gred- povečal za 2odsti, proti L 1954 Fizični obseg industrijske pro- Zaključek občinskega pra znovanja na Senovem Oba bivša okraja se tudi ampak so pomembni tudi ostali ceste zelo zmanjšujejo vred-glede razvoja turizma med se- činitelji, kot so zunanji izgled nost še tako naravno lepega boj dopolnjujeta. V Spodnjem naselij, industrijskih objektov kraja, zato bo treba o tem res-Posavju so slovite Cateškc To- in drugih poslopij, lokalne neje razmišljati. Nekaj smo v plice, prekrasni kraji ob Krki, prometne zveze, ceste, sodobni tem pogledu že sami napravili, številni gradovi, Posavski mu- gostinski obrati itd. Ce torej Nekatere nove gozdne ceste ne Uspele sedemdnevne prireditve mmm tSsKI SisSs SI JE OGLEDALO VEC STO LJUDI — SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA — OGLED NOVE MEHANIČNE DELAVNICE RUD NIKA SENOVO, OTVORITEV NOVE AMBULANTE IN OGLED BRESTANIŠKE ELEKTRARNE Letošnje občinsko praznova- skega odbora izročil mladim pomoč, ki jo je nudil delovni nje občinsko pri _ _ _ „ nje na Senovem je bilo mnogo strelcem, smučarjem in drugim kolektiv Elektrarne, pa se je __________ ^ bolj pisano kot druga leta. Ne športnikom zaslužna priznanja, zahvalil upravnik senovškega p^tokC" ki u sl v a r j aj o vs e pilo, da je bilo Jek- Zdravstvenega doma ^tovariš goje ^ še večji razmah ribo- mladina lahko veliko napravila so tako rekoč odrezani od osta 'postojankah. Kljub temu, da naloge, kako ustvariti vse te težji problem v okraju pa so pogled iz vlaka na naše indu- pogoje. Tu bi lahko odigrala neurejene republiške ceste in strijske centre ne nudi naj- zelo pomembno vlogo tudi s tem v zvezi tudi zelo slabo lepšega vtisa, so v Zasavju mladinska organizacija, ki bi razvite prometnei zveze. Geo-krasne izletne točke, lovišča, lahko organizirala razne lokal- grafski položaj in dediščina ka-primerni tereni za zimski in ne delovne akcije za ureditev pitalistične Jugoslavije sta vodni šport itd. _ V Savo in naselij, popravilo vaških poti, vzrok, da smo tako slabo po-Krko se izlivajo številni bistri izgradnjo vodnjakov in podob- vezani z ostalo Slovenijo. Ru- ' — no. V delavskih središčih bi darski kraji v osrčju Slovenije prireditev marveč zlasti zavo- movanje mladih resnično mno- dr. Cakš. Gostje m občani so lova Njihova Trednost pa je za lepši izgled kolonij in dru- lih kraje Ijo tega, ker so praznovali vsi zicno, saj so bili priznanja de- si z zanimanjem ogledali tudi tudi v iepotah sotesk, po ka- gih stanovanjskih naselij, in- da mnogi kraji velike senovske občine, lezm mnogi mladinci m celo obratne prostore Elektrarne. terih tečejo struge, in tudi v dustriiskih obiektov in niihove odcepi oz krajev, in to v taki meri, celo ne vedo, kje se dustrijskih objektov in njihove odcepi ozka cesta v Trbovlje. Občani so se razveselili vseh pionirji, la priznanja in zavest Posebej pa velja omeniti lep bogastvu živalstva in rastlin- okolice. Tudi organizacije Tudi vse ostale republiške če-pnreditev, kulturnoprosvetnih mnogih mladincev, da so prvič prispevek k praznovanju želja stva. V korist turizma so tudi SZDL bi morale ob sodelova- ste (n. pr. cesta Zagorje-Zidani m športnih. Hvale vredno pa prisostvovali občinski seji, ---«»-•»- —= o-.-v -----: r prisostvovali občinski seji, pa senovških vasi, ki so v kratkih mnogi športni in telesnovzgoj- „jn s turističnimi društvi dati most) kaze, da si je občinski ljudski napisali življenje dru- ni objekti, stadioni, smučarske pobudo za vse to, od česar je ko bi odbor neposredno navezal stike žtey in organizacij. Prvič so ----- --- F .............• z mladino. ... , lahko vaščani brali svoje do- Po sen so udeleženci v spre- pjse T našem glasilu. S tem pa _____ ____________________ vodu odšli k spomenika padlih, so dokazali, da je njihova ob- domovi z razgibano kulturno- meznih krajev. Turistična'dru- katero smo odprli izhod" iz Tr- šo ozke in nevarne. Lah- _ _ ___.____ __ _____ „ rekli, da so bolj podobne skakalnice, novi plavalni ba- nedvomno v veliki meri odvi- vaškim potem kakor pa avto-zen v Trbovljah, Izlakah, v sen gospodarski — in če hočete mobilskim cestam. Edino pri-Radečah in Krx,"“- ,'",i--:............... * * ^ ' '*---- trškem, kulturni tudi kulturni napredek posa- merno cesto Trbovje-Zagorjc, s , so uoKazan, aa je njinova od- uomovi z/razgibano kulturno- meznih krajev. Turistična dru- katero smo odprli izhod iz Tr- kjer je_ rudarska godba za- gjna zaključena enota in da se prosvetno dejavnostjo itd. gtva bi lahko za izvedbo vseh bovelj in Hrastnika proti Ljub- igrala zalostmko, pevski zbor živo zavedajo odgovornih na- Za uspešen razvoj turizma teh nalog zainteresirala tudi ljani, smo sami zgradili s pro- pa zapel nekaj ^partizanskih |og? ki jih čakajo v bližnji pri- bo treba odpraviti še marši- vse druge organizacije in dru- stovoljnim delom. V prihodnje (v) katero pomanjkljivost in gtva in preko njih vse vaščane bodo morali Uprava cest LliS in prebivalce mest. in ostali pristojni činitelji po- Za uspešen razvoj turizma je StiSmel .r, nclrp77. “JU CCSt V r®.V.,rJl.ni ZIBSU Ure pesmi, spominu padlih pa se hodnosti je oddolžil član senovške ZB. Ogled mehanične delavnice je potrdil sloves, ki ga uživajo kovinarji tega delovišča. Vzorno urejena delavnica ima resnične pogoje za vsestranski napredek in razvoj. V prostorih brestaniške Elektrarne je predsednik Sterban nato odprl novo ambulanto; za Važno in koristno posvetovanje v Radečah O pomenu občinskega praznika Kako nuditi pomoč osebam, ki je govoril tov. Karel Sterban so prestale zaporno kazen , . Preisnji petek so sklicali v je tudi to, da je na teh prire- Radečaj, koristno in zelo važno ditvah sodelovalo mnogo obča- posvetovanje. Inieiat.or tega po-nov in s tem pripomoglo k vse- svet0vanja ;e bilo tajništvo za stranskemu uspehu občinskega notranje zadeve pri OLO Tr-praznovunja. bovl je. Letošnja slavnostna seja ob- Posvetovanje je bilo v Vzgoj-činskega ljudskega odbora je no-poboljševnlnem domu v Ra- zelo važno tudi ustrezno raz' vito in predvsem kulturno gostinstvo. V okraju bomo odpravili vsa neurejena gostišča, kjer točijo samo vino in žganje, ter uredili sodobne turistične gostinske obrate, ki bodo ditve ceste Zidani most-Hrast-nik, ki povezuje Trbovlje kot središče okraja z ostalimi komunami. Cimprej bo tteba odpreti tudi izhod iz revirjev roti Ljubljani z novo cesto suene gosunsice uuraie, m duuu vn ki hn zpln vplikn goste lahko kulturno postregli. t,lrjc*;xnp vr rl V naših centrih primanjkuje dv ^ nlmln L Hrif , j> v - v v m * nosil« V tfl namen smo zc dali tud, prenočišč. Tako na primer izde|ati potreb„e načrte, letos v Trbovljah sploh n, mogoče bom£ izvedli ysa L dobiti primernega prenočišča. K , d . kj D0trebna za To je tudi zelo resna ovira za ° n J, a\JLpotretina Za uspešen razvoj turizma. V pri- Pr'Pravo gradbišča. hodnje moramo dobičke go- Ob zaključku intervjuja je stinskih podjetij usmeriti v ko- tovariš Kovač izrazil željo, da rist razvoja turizma. Gostinstvo bi vsi pristojni činitelji in se-bo imelo od tega samo koristi, veda tudi bralci »Zasavskega Tudi slabe prometne zveze tednika* razmišljali o gospodarskih. kulturnih, političnih in drugih problemih okraja in storili vse za to, da se bo naš okraj tudi v prihodnje primerno razvijal in dosegel še večje in nove uspehe. F. S. Slavnostna akademija na Senovem Več mladih Hudi v vrste ZK Osnovne organizacije ZK našega okraja so ponekod uresničile sklepe občinskih konferenc ZK, drugod pa so to važno opravilo pustile vnemar _____a_ ________, _s _ Zadnje (ase večkrat beremo v ostalih nalog malce pozabili na in ie sedaj je čutiti, da bodo bila v dvorani senovške šole in dočah in je dalo mnogo korist- dnevnem tisku o sprejemanju to važno opravilo. To velja zla- novoizvoljena vodstva še mno- so sc je prvič udeležili tudi nih pobud. Razprava je pote- mladih ljudi v vrste članstva sti za tiste osnovne orgamzaci- gokrat sedla za mizo in razprav- drugi občani, med gosti pa: kola o referatu oziroma o na- ZK. Zlasti aktivne so tovarniške je, kjer so imeli v tem času Ijala o tem ah onem mladincu, podpredsednik OLO tov. Tone loernh komisij za pomoč odpti- organizacije v industrijskih sre- redne seminarje. Pokazalo pa se če je vreden tega velikega Zupančič, zastopniki občin Za- Sčenirn iz zaporov. Te komisiie diščih. je tako odlašanje sila škodljivo, priznanja. gorju. Brežic in Sevnice iu vsi nni bi obstajale pri vseh obči- Tudi v našem okraju so pone- čeravno je prav, da se ob spre- In še nekaj: nekatere osnovne upravni odbori senovških mno- nuli in vodile računa o tem kod osnovne organizacije posve- jemanju vsakega posameznega organizacije so nekako vsakda- žičnih organizacij in društev, važnem vzsoinem vprašanju, tile dobršen del razprav na svo- člana temeljito razpravlja, kajti nje sprejelt medse nove člane. Lidia Seni uic v Hrastniku, Zagorju in Radečah TRBOVLJE, 11. februarja 1957. ---- ------- .x. --------- j- -........- ........... j— .......... ----------------- ------- ---------- . .. . , — Te dni se mudi v Zasavju slavnostna seja dobila izrazit temu nosvetnvanin. so si ogle- članov in konkretno začele iz- ral zvesto izpolnjevati svoje na vzdušja, Ki 0i ga nujno morala podpredsednica Zvezne ljudske v. .w i • i i ii« i i! ______i . . . vr , e« i v. «.i b i j _ r z: -i _ J /vvnrm i rrn /»no v/i I en nn_ _ _ ... .... » J Trav zaradi te množičnosti je Vsi delegati, ki so prisostvovali jih sestankih sprejemanju novih končno gre le za člana, ki bo mo- Ni bilo čutiti tistega slovesnega — Te drd sa mud; v Zasavju - 1« e e __ ... .J« 1 .11» , • 9 __J., r J. lij L J mil (MO Min.nln J .»it« ov.ju ...... ............... • * - »mnvv -------- — --------—»------— . . . , puu|ncuovuim.u L.VV(.1K resničnega ljudskega dali tudi prostore Vzgoino- polnjevati sklepe občinskih k on- loge in dokazati, da je vreden ustvariti organizacija. Zal so po- siCUp$5ine_ tov. Lidija Šentjurc. nnju in pa osvežitve poboljševalnega doma in videli, ferenc ZK. Zanimivo je, da seza zaupanja. nekod le povedali, da je s tem pretekli teden je obiskala Za- peče t praznovanja ... ......... e-......-....--- —............. ,---------- —.....— — ---------.— spominov občanov na burne v kakšnih pogojih se vzgajajo pomladitev članstva zavzemajo Seve pa gre najbolj za mlade dnem sprejet ta tn ta v organi- gorje Hrastnik in Radeče in je dogodke pred 13 leti, o katerih mladi Ipidje za pot v novo živ- zlasti starejši ljudje. To pa po- ljudi. Nedavne občinske mla- zacijo, malokje pa so spregovo- tamkaj govorila ljudem o zani- je spregovoril predsednik ob- Ijenje. meni, da le-ti zelo dobro pojmu- dinske konference so postavile rili vodstveni tovariši novim mivih vtisih s poti po Kitajski čine tov. Karel Sterban, za njim Konferenca ie sprejela sklep, jejo zadane sklepe in skušajo ta problem v ospredje, Ne sicer članom o pomenu organizacije {n azijskih dežeiah kjer je bila pu še podpredsednik OLO tov. da moralo občinski ljudski od- vključevati res predane ljudi, vse, toda ie na konferencah po- in njihovih odgovornostih ter [ani Zupančič in zastopnik zagor- bori nuditi komisijam za po- zlasti take, ki so se lepo uvelja- sameznih mladinskih aktivov je dolžnostih, pa tudi pravicah. . ske občine tov. Klun. Sloves- moč odmiščenim iz zaporov vso vili v različnih organih družbe- bilo slišati precej besed o spre- Koliko lepše in bolje bi bilo, Vsi poslušalci so z zamma- nost se je razvilo v pravo, nnmoč. 7n izvajamo sklepov in nega in delavskega upravljanja, jemanju. Hvale vredno je sicer da bi se za tak dogodek pripra- njem sledili predavanm in ter a- pravcato spontanost, ko je nalog v zvezi s tem pa so od- društvih in organizacijah. to, da so občinski komiteji po- vila celotna osnovna orgamzaci zih željo, da uh tov Sentiuice- prcdseclnik občinskega ljud- govorni vsL Spet drugje pa so žal spričo stavili to vprašanje v ospredje (Nadaljevanje na 5. strani) va še večkrat obišče. Osnove družbenega plana okraja Trbovlje za leto 1957 (Nadaljevanje g 1. strani) zmanjšal za 61 odst Spiošoo del, povečanje prometa v trgo- V letošnjem letu se pričakuje Kmetijska proizvodnja pa se zmanjšanje investicij v lanskem vini in gostinstvu in tudi pove- povečan izvoz sadja in desert-je lansko leto v primerjavi z le- letu je imelo seveda tudi svoj čanje obrtniške dejavnosti. nih vin, medtem ko bo izvoz tom 1955 zmanjšala za 8 odst., vpliv na dejavnost gostinstva. Družbeni proizvod se bo le- lesa opuščen. Za trgovino je v ki sicer v glavnem zaradi slabe trgovine in obrti, ki zaradi tos povečal od 134.000 din na letu 1957 predvideno okrog 22,5 letine v vinogradništvu in sad- zmanjšanja števila zaposlenih in prebivalca v lanskem letu na milijona dinarjev novih sred-jarstvu. nižjih dohodkov določenega čte- 135.450 din. Narodni dohodek bo etev za investicijske namene. Zaradi znižanja investicij se vila prebivalstva, niso mogla tudi v letu 1957 ostal na ravni Tudi v gostinstvu se letos pinije obseg gradbenih del lani doseči planiranih rezultatov. Družbeni proizvod v letu 1957 bo nekoliko večji leta 1955 in bo znašal 12.876 mi- čafcuje 5 odst večji promet kot lijonov dinarjev ati na pietri- lani. Prav tako se predvideva valea 110.075 din. povečanje dejavnosti v obrti. Računa se, da je z odpravo Pričakuje se, da se bo preaz-rezerv in boljšo materialno za- vodnja v privatnem sektorju interestranostjo podjetij ter z obrtništva v letu 1957 še nada-Družberti proizvod bo v letu tos pričakuje na bazi močnejše večjo produktivnostjo mogoče ije razvijala. V osnovah za druž-1957 predvideno znašal 15.834 splošne gospodarske dejavnosti, doseči večji družbeni proizvod, bend plan okraja Trbovlje za milijonov dinarjev proti 15.611 M bo imela za poetodBoo pove- kot ga predvideva plan, z njim leto 1957 so obširno zajete inve-milijonov v letu 1956. Poveča- Čanje industrijske proizvodnje pa seveda tudi vefijij narodni sticdje in sredstva, s katerimi se nje družbene proizvodnje se le- in povečanje obsega gradbenih dohodek. V brestaniški Elektrarni Priprave za analitsko oceno delovnih mest Neodložljivo opravilo Kakšne so možnosti povečanja obsega industrijske proizvodnje Na posamezna poglavja le- ________________________ Družbeni plan predvideva po- jetja, bosta v letošnjem letu in zgraditev hladilnice za sadje tošnjega okrajnega družbenega jetja formirala zadevne komi-večanje industrijske proizvod- povečala poizvodnjo. Tovarna in povrtnino. Izvedba tega pro- , —vrnl1i nje proti letu 1956 za 1 odst, v čokolade in' likerjev Brestanica grama bi prihodnja leta vseka- p ^ V trboveljskih pekarnah so odpravili mično delo Izvoz se bo močno povečal POSlBf VSflK d3H tiOVGif lUUltS Medtem ko se je lansko leto 5kj papir. S tem pa še niso iz- večala predvsem v električni industriji im kemični industriji, industriji za predelavo lesa, industriji celuloze in papirja ter tekstilni in živilski industriji. , , , ,___ __________________u _ Na približno istj ravni kot lan- izvo® le neznatno povečal, bo črpane vse možnosti za izvoz, sko leto bo ostalo pridobivanje le-ta v letu 1957 predvideno za kar velja predvsem za kovinsko 61 odst. večji kot v letu 1955. industrijo, kemično industrijo Zvezni izvršni svet je pred Da bi nudili podjetjem kon- __________________; o___________ nedavnim sklenil, da se v vseh Icretnejšo pomoč za izvršitev bodo izvajali okrajni in občinski podjetjih v naši državi izvede dela, ki ga nakazuje analitska proračuni. Dokončen letošnji analitska ocena delovnih mest. ocena delovnih mest, je občin-diufbeni plan okraja Trbovlje Izšla so tudi zadevna navodila, skl sindikalni svet v Trbovljah pa bo sprejet, ko bosta okrajni ki jih je izdal Zvezni sekreta- sklenil organizirati seminar za zbor in zbor proizvajalcev kon- riat za delo. S tem delom je pri člane komisij, na katerem bi se čala potrebne razprave o njem. nas najkonkretneje začela Stroj- vodstva podjetij oz. člani komi- na tovarna v Trbovljah, med- sij seznanili z osnovnimi pojmi tem ko so nekatera druga pod- s tega področja. Za predavatelje je sindikalni svet naprosil tovariše iz Strojne tovarne, ki so se z metodami analitske ocene delovnih mest seznanili na višjih mestih in imajo že konkretne izkušnje na tem področju. Prav je, da na kratko seznanimo naše bralce z osnovnimi načeli ocenjevanja in fazama dela. Delo naj bj se opravijo v sije. in predelava nekovinskih rud- nin in prodzvodnrja kovinske in- Na prvem me9tu je izvoz pre- ter industrijo papirja. dustrije, za nekaj odstotkov se bo zmanjšala proizvodnja grad- moga, na drugem pa izdelki iz Ena izmed najvažnejših nalog benega materiala, pridobivanje lesa.. Na tem področju izvoz gospodarske politike v industri-premoga pa za 1 odst. stalno narašča. V letu 1957 za- ji pa bo brez dvoma spremem-Električna energija v okraju čenja z izvozom Cementarna ba v strukturi proizvodnje v se proizvaja samo ▼ termoelek- Trbovlje, prav tako bo Tovar- smeri povečanja proizvodnje na celuloze in noto papirja v predmetov za široko potrošnjo. Vidmu-Kiškem izvažala časni- »2e spet zmanjkalo...« Kocjan ter slaščičarno Pikš. vzdihujejo trboveljske go- Stroji in peči v vseh teh obra- spodinje, ki jih srečujemo tih so že na moč zastareli in iz- treh etapah, in sicer: izvedba v tesni prodajalnici pekar. rabljeni, saj jih morajo često popisa in opisa delovnih mest ne. — »To se mi je zgodilo popravljati. (katero delo se mora opraviti do tokrat že drugič,« godrnja pereče vprašanje je tudi po- konca meseca junija), ocenitev priletna ženska s perlferi- manjkanje strokovnega kadra, delovnih mest po enotnem krize. — »Noj /ih vrag vza- tenju m aphtiranje nase tarifne Vajencev v pekovski obrti sko- poUJfr-ke £ posai^ma deloVna /e, meU Potem so se razkropile. r0 ni. Vsak si želi zaposlitve v mesta- katero delo naj bi se tramah. Proizvodnja se bo povečala za 7 odst., in sicer v Elektrarni Trbovlje in elektrarnah nekaterih industrijskih pod- —_ ,, , , - - , jetaj, medtem ko bo proizvodnja Kmetijstvo, obrt m ostala delavnost i T?lrvlF+r<-i ima mzmicO ■ Poskusile bodo še v sosedni industriji, kjer je poslej mnogo predvideno skončalo do konca pekarni. Morda tudi tam bolje plačaBi povrh pa ima še letošnjega oktobra. "SCV. «**. Mj* razne druge »godu«*, k, J«, v J™*™* dne, na Partizanski cest. obrt: u. opravijo vodstva podjetja, ki za __ Zakaj ob sobotah in drugih NOVA PEKARNA? to formira posebno komisijo iz dneh v Trbovljah ni dovolj kru- Dnevna zmogljivost trbovelj- tehničnih strokovnjakov, pretiha? - - skih pekam je razmeroma zelo stevnikov delavskega sveto in To je bilo naše prvo vpraša- ntzka in ^ Md0ščala samo toJL vtif med 'S3šS& nje. ki smo ga postavili na ob- , ,, vala združenja med podjetji V gradbeništvu se predvide- ,-„ku v nodjetiu »Pekama-sla- ko časa, dokler bo lahko večina tn zbornice med strokami. ***?". <*»»<*- v,UgU„n=m presR,- prebivalcev, »posta* p« m- (taota, » oce-l«,,- izvodnje. Lansko leto smo v na- kmetijske proizvodnje. Tudi le- buje naSe me^2, 3.krUa °m' dniku, jfekla kruh doma. nje pa naj bi Ua. znanje (pn- Š5h rudnikih nakopali 1,884.540 tošnji družbeni plan predvideva -ZL* ™ oomaca a 4rvn Ari Imli/irtA St A v brestaniški Bllektrarni manjša. 54 odst vse proizvodnje v okra- 1957 za 14,6 odst večji od lan- Kmetijska proizvodnja je lan. ju zajemajo premogovniki, zato eko leto v primerjavi z letom ske proizvodnje, vsako povečanje ali zmanjšanje 1955 občutno nazadovala, že leni proizvodnje premoga vpliva na pa so MM v okraju Storjeni ton premoga. Od te količine ga najsmotmcjše izkoriščanje okraj-je balo pridobljeno z nedeljskim nih, lokalnih in zadružnih skla- ti cio m 80.000 ton. Upoštevajoč dov za P°d- Omenjeno podjetje da v pro- - ’ • . železneea ocoria dobljeno v šoli aHj praksi), podajo dnevno okoli 1700 kg kru- Z uva]a iJ železnega oporja trebno M dejo na določenem NaihrtM Tmrafcmi, v ha. Ta količina bi še kar zado- ■ .., /Tr38331! 553)3 da od časa do časa, zlesti dneva v dan teže, ker bo prišlo delavca pri delu glede na de- invegtfcdde v kmetij- prometu našega okraja so slabe ZZIZulZtii-, ,-,0 VDrašanie v ha. Ta količina bi še kar zado- v rudniških jamah pa bo to iz delovnem mestu, odgovornost za odkop pripravljene zaloge bo Btvu. Prav tako « -JpES« 'gg* rffoizvodnjapimK^s vTibov- V Trbovljah so zato že začeli- Ijah in na Senovem letos neko- videva, da ee zagotovijo mve- vozndSkih uslugah terja seveda ‘l' £ Sn ’Dričakovall večji razmišljati o gradnji nove, so- JL^ ■_ fM6ni r^.Mčni na- liko manjša, povečala pa se bo stitijaki krediti tz zveznih in redno vzdrževanje cest tn tudi proizvodnja premoga v Zagorju, republiških investicdjekih kre-Krmelju in Globokem. ,V red- ditov za nadaljevanje osuševalnem delovnem času se v rodni- nih del pri melioraciji Krškega sov in 23 kamionov za cel okraj, ^^‘"v^denar" kih okraja pričaikuje proizvod- polja, za urejevanje nasadov in za katere bi potrebovali naj- Temu perečemu problemu, ki nja okrog 1,785.000 ton, z ctora- vinogradov ter za graditev ne ™~ •“---- Izboljšanje delavske zaščite premoga, kar je za 1 odst- manj ^ čem«1 je mišljena tu^^hla- lu. Prav toko_ bi bdio potrebno ^d^Vo"nočnega dela," id že Iz y hrdStUlŠki Stek lami — _ - - manj 360 milijonov dinarjev-, p^zroča razumljivo še posebno tovanjem ob nedeljah pa je Pri- derijnjih obratov za odkup in kar pa znatno presega možnosti hudo kri prj naših gospodinjah, čakovati pridobitev 1,858.000 ton predelavo kmetijskih prideBcov, finansiranja v okrajnem meri- ^ ^ podjetje poslej izognilo z pri čemer je mišljena tudihla- lu. Prav tako bi balo potrebno - * - " ' " J kot lani. cttlmca na področju Krškega S krediti iz zveznih sredstev polja. ,________ _ ž 5SL'ssu: itffva asr* “topel ^ za najnujnejšo rekonstrukcijo zdravstvenih razlogov za same cest najmanj 200 miMonov. Pro- peke kakor tudi potrošnike, ki Ko obraxmavamo vprašanje je in storilnost delavcev v to-higiensko-tehnične zaščite de- vami. lavcev, ne smemo gledati na to Ob vseh teh in drugih teza- Z dabo odkup odvečnih kmetijskih pri- 1966 je odpadlo v okraju po- seveda bodo sprva težave pri- lavcev, ne smemo gledan na vseu ucn murugm delk^v in s postavitvijo nove vprečno 426 prebavaloev na 1 vadili nekatere ljudi, da bodo vprašanje z gledišča, koliko bo- vab so^ vodstvo stotiarne^do Trbovlie Hrastnik za novi rud- mlekarne v Radečah, zlasti raz- prodajalno, medtem ko znaša kupovali kruh vnaprej, pa tudi mo prihranili P«č pa kako bo- d SDda^ritoaeb*. širiti odkup večjih kotičin mio- povprečje v republiki 331 pre- s peko zasebnega kruha, ki jo mo očuvaU delavcem zdravje^ ra - toTto ka za industrijske kraje. Z več- btvateev. Se slabše je v tem bodo morali sedaj opravljati po. Hrastnika Steklarna itojlto la to na jo aktivnostjo k*etij*Mr. pogto*, vobtiri Brejce, kjer poldne. Pričakujejo pa, da se ttooro ‘ga?* jS ^etovc^m’ nidniku Trbovlje-Hrastnšk po- drog, zlasti pa preko kmetijskih °dpadie 529 prebivalcev na 1 bodo vsi n5.1,I^y® nudijo delovnemu človeku za- potrebno zaščito. Večkratne raz. to zlasti ne v pogledu preskrbe statikih delavskega sveta m sm- clobrega, čistega zraka. V tovar- dikata so pokazali ustrezne nem v — -- , ' v,, . -Reču eddlsnUšč r/hrmriti 1« trehn tri- ruMAPMitAnJE mulim niških prostorih je še marsikje uspehe na^tem področju, ven- Steklamo v Hrastniku. Za obe ^ Podietie lekarna-slaščičarna« prepih in tudi slaba razsvetli a- dar bo treba storiti še več. podjetji je značilno, da so n ju- ^ 1x7 <***& _ vredno«^ nace m vsaj v mestnih .rcditčoh ^odj ^1 n^rni Varea in va, kar močno vpUva na zdrav- v letu 1956, pravzaprav v de- 2ST5M SSZav°£2&£rZS?- ŽTt SUS. ^ta™ obrati - neustrezna lokacija vinskih rodndn obsega v glav nem Cementarno v Trbovljah in duahdh gospodarstvih in za parit in ^proizvajalne naprave zasto- kmetijrice proizvodnje r leta zgraditi nove. rele in izrabljene in nujno terjajo rekonstrukcijo in modernizacijo strojnih naprav. Sicer sta obe podjetji že začeli preurejati svoje tovarniške naprave z lastnimi sredstvi vendar potrebujeta v investicijah zvemo pomoč. Medtem ko bo proizvodnja v trboveljski cementarni letos nekaj večja kot lani, bo le-to v steklarni v Hrastniku nekoliko manjša. Strojnr tovarna v Trbovljah kot edini predstavnik kovinske industrije bo obdržala letošnjo proizvodnjo na ieb ravni kot lani. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku se uspešno razvija in uvaja nove proizvode, ki so ee doslej uvažali. Z lastnimi sredstvi že nekaj let izvaja rekonstrukcijo svojih tovarniških naprav. Industrija gradbenega materiala v Zagorju in v Radečah bo nekoliko zmanjšala proizvodnjo. Prav občutno pa se bo zmanjšala proizvodnja opeke v Brežicah in Trbovljah. Opekarna v Brežicah je nujno potrebna temeljite rekonstrukcije. Naš komentar A Dva sestanka n glo - (ran cosko - izraelska pustolovščina v Egiptu je hudo zrahljala »tradicionalno prijateljstvo« z Združenimi ameriškimi drža- ameriSka ‘diplomacija^ obsodila nekaj tednov. Zato lahko govo- tudi na Francijo in Anglijo! nanadalne načrte svojih zave/- rimo o spremembi ameriške Zato se kaj takega ne sme zgo-nikPov tešen tort;,Tn%“šjto, Politike, kf se posebno odraža diti ln prav v naporih ameri-mednarodaim telesom - Ge- r do srednjevzhodmh ske diplomacije da se kaj ta- neralno skupščino. Eden od vprašanj. kega ne bi zgodilo, vidijo d.- glavnih planerjev oboroženega , Ameriški predstavnik v OZN plomatski opazovalci washing-napada na »deželo ob Nilu«, J“** z®«1?/«' čase nekakšno pn- tonsko popuščanje. Eden, je moral prav zaradi tega kr,to naklonjenost do Izraela. Drugo popuščanje v odnosu odstopiti, francoski premier Medtem ko se posebno azijsko- ua Anglijo pa kaze nedavni Mollct pa se je nenadoma zna- efnika skupina držav zavzema obisk britanskega obrambnega šel povsem sam v mednarodnem položaju in se lahko zahvali le izrednim okoliščinam, da se z njim ni zgodilo kaj podobnega. Toda čas beži, z njim vred pa se spreminja tudi mednarodni položaj. Pred dnevi je predsednik Eisenhower povabil Edenovega naslednika Macmil- VIOLLET-EISENHOVVER V WASHINGTONU, MACMILLAN-EISENHOWER NA BERMUDIH * WASHINGTON SPREMINJA POLITIKO DO SREDNJEGA VZHODA * ZNAMENJA O ANGLO-AMERISKBM ZBLI2ANJU * KAJ BO PARIZ OČITAL AMERIŠKEMU PREDSEDNIKU EISENHOVVEK — v središču pozornosti \ rada nabavila v ZDA pod »prijateljskimi« pogoji. V Washingtonu so, kot kaže ______=____________ __ ^ ____________________________________ _ uradno )>oročilo, priznali, da je lana na sestanek na Bermudih, napadaiča"in proti njemu na- tndi so v Foreign Officeu izja- vzdrževanje vojske in oboro-kjer bo preživel krajši oddih. „erili aosnodarsko blokado, na- vili, da minister »ne gre pro- žitve odvisno od gospodarskega ta da bi Izrael obsodili kot ministra Sandysa v ZDA. Ce- Proizvodnja industrije za preZa 9 odst. K temu povečanju membnejša mednarodna vpra- Skušajo priti* na poT poti zahte- ostalimi Sani Eiscnhowerjeve v orožju. Te obljube, pa tudi bodo v glavnem pripomogle ža- $anja. vam j7- j,.) Aviva, naj bi OZN vlade pokazali, da je bilo nje- washingtonska sprememba v ge, Kopitarne v Sevnici m To- - - .. . .... ---■ vatna pohištva v Brežicah. In-duetrija celuloze In papirja v Vidmu-Krčkem bo proizvodnjo povečala za 4 odst. V Papirnici v Radečah bodo ostali s proizvodnjo na isti ravni kot lansko leto. Tekstilna In živilska industrija, ki obsegata tri manjša pod- Razgovori naj bi trajali od 21. stopajo wnshingtonski diplo- sjačit«, so razgovori z ameri- položaja. Tudi so pripravljeni do 24. marca in obsegali vsa po- matj V8(, bolj kot posredovalci, škim kolegom Wilsonom in pomeniti se o ameriški pomoči menih " * ’ I sanja. , . v. ________w ______ ______.________„ . . „ Podobno povabilo je prejel jamčila za svobodno plovbo v govo poslanstvo prav te nara- odnosu do Izraela, so spodbu-francoski ministrski predsed- Akabskem zaliva, Kairo pa naj ve. Anglija je v težkem gospo- dile britanske politične m dv-nik. Ta se bo sešel z ameri- bi jamčil za miroljubnost Gaze. darskem položaju in ne more plomatske kroge do te mere, da škim predsednikom poprej, in Tako stališče Washingtona več vzdrževati takega števila pritajeno govore o »sestanku, sicer 26. in 27. februarja v Wa- vsekakor ustreza Parizu in čet v Zahodni Nemčiji, kot bi kjer Maemillnn ne bo igral Londonu. jih morala po sklepu Atlant- podrejene vloge«. To pa naj b' Z resno obsodbo Izraela — skega pakta. Razen tega ne pomenilo, da se odnosi med shingtonn. VVnshington spet išče stikov s svojima starima zaveznikoma, tretjega partnerja v kairski more izdajati toliko denarja za obema državama vračajo spet Značilno pri tem je, da se je za pustolovščini — kot napadalca najmodernejše orožje, kot so na stari tir. svojo odločitev pripravljal že bi namreč padla senca znova n. pr. vodeni izstrelki, pa bi ga (Nadaljevanje na 8. strani) setih mesecih lanskega leta, je podjetje porabilo preko 6 milijonov dinarjev v zdravstvene in zaščitne namene zaposlenih delavcev, od tega samo za nudenje mleka, kave in čaja v tovarni preko dva milijona. Tako dobivajo vsi delavci kavo in čaj za malico ali pa za žejo, kar vse je po podatkih ugodno vplivalo tudi na zmanjšanje raznih želodčnih bolezni, ki so bili v podjetju še pred kratkim resen. problem. Preko 200 delavcem, pred. vsem bolehnim in tistim delavcem,ki opravljajo zdravju Škodljiva dela, kakor vajenci, celotni stekloslikarski oddelek, zidarji-šamoterji itd. — vsem tem se nudi še cenejša malica v obratnem bifeju. Lansko leto so bili vsi člani kolektiva po zdravniku sistematsko pregledani, v ambulanto za poklicna obolehja pa se pošiljajo vsake 2 — 3 mesece vsi delavci, ki delajo pri zdravju škodljivem delu, predvsem zidarjl-šamotarji, brusilci stekla, delavci v zmesarni in topil-ntčarji. Trenutno je v tovarni 8 delavcev bolnih za lažjo sillko-zo, katerim se pa nudi skoro vsako leto sistematsko Mimetično zdravljenje. Tudi statistični zapiski paka-zujejo, da je prizadevanje odgovornih činiteljev le rodilo uspehe. Tako je bilo leta 1954 v tovarni 180 nezgod pri delu z izgubo 1969 delovnih dni, leta 1955 je bilo v podjetju 128 delovnih nesreč z izgubo 1433 delovnih dni, lansko leto pa je bilo v steklarni le 84 nezgod pri delu in 836 izgubljenih delovnih dni. 0000 £00000001» Danes n pripravah naših zadrug na občne zbore PRAVZAPRAV NE TOLIKO O PRIPRAVAH, KOT O TEM, KAKO KANIJO ORGANIZIRATI BOLJŠI ODKUP, TEMELJITEJŠE OBDELOVANJE ZADRUŽNIH POSESTEV, KAKO SO PRIPRAVILI INVESTICIJSKE PROGRAME, IN SPLOH O VSEM TISTEM, KAR ZANIMA POTROŠNIKA KMETIJSKIH DOBRIN. SEVE: TO SO LE DROBCU KAŽEJO PA, DA SO MNOGE ZASAVSKE ZADRUGE LETOS ODLOČENE NAPRAVITI ODLOČEN KORAK V USTI SMERI, KI JIH JE NAKAZALO LETOŠNJE ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE, ZLASTI PA MISLI O RAZVOJU KMETIJSTVA. NAPROSILI SMO PREDSEDNIKE UPRAVNIH ODBOROV ENEGA DELA ZASAVSKIH ZADRUG, DA BI NAM NEKOLIKO RAZLOŽILI ZASTAVLJENE NALOGE. TOLE SO POVEDALI: Tovariš Jože Smodej, predsednik KZ Sevnica: Vse sile smo vložili v investicijsko dejavnost poljedelske Kar se tiče pospeševalne dejavnosti, je bila doslej naša zadruga, moram priznati, zelo šibka. Razmeroma močan je sadjarski odsek, ki je letos pričel .delati sistematično. V tem od- novano rerruzo stroje. Naša zadruga je zajela lani le 60 do 70 odst. tržnih presežkov, medtem ko je ostalih 30 odst. šlo mimo nas. Morda je vzrok temu slaba organizacija, verjetno pa tudi pomanjkanje strokovnega kadra. Letos nameravamo dokončati začeta dela in zgraditi vinsko klet, ki je v Sevnici nujne potrebna, obenem pa urediti mesnice — stojnice, kajti v Sevnici nimamo primernega mesarskega lokala s hladilnimi napravami. Ukvarjamo se tudi z mislijo, da bi zgradili pri železniški postaji centralno skladišče za vskladiščenje kmet. pridelkov ter obrat za predelavo sadja, kar ni zadostovalo za vse področje sevniške občine. Cez ne->caj let bo tako skladišče glede so poškropili in poprašili vse sadno drevje in krompirišča, ker so ugotovili, da je bila dotlej borba posameznikov proti raznim rastlinskim škodljivcem neučinkovita. Vse stroške, ki so nastali pri tem, kakor tudi škropila je plačala zadruga. Precej je bilo storjenega tudi za boljši hektarski donos v poljedelstvu. Sicer pa je tu s poljedelstvom bolj križ in od njega ne moremo pričakovati kaj posebnega. Svet je domala ves hribovit, zemlja pa je razkosana. V radeški KZ se lahko menda kot malokje pohvalijo z zadostnim številom članov. Danes v Radečah in v okolici že skoro ni kmetovalca, ki ne bi bil zadružnik. Ljudem je zadruga skušala v minulem letu kar največ nu- NOV ZAROD na naše mlado zadružno pose- diti. Zlasti precej je storila za stvo nujno potrebno. S pomočjo pospeševalnih odsekov se vedno bolj približujemo našim članom, zlasti pa še pri odkupih. Odslej bomo morali pri odkupu delati občutno razliko med kvalitetnimi in nekvalitetnimi pridelki. Le s tem bomo namreč dosegli to, kar vedno govorimo, da bodo naši kmetovalci pazili na kvalitetne znanja. Organizirala je več predavanj in nekaj strokovnih izletov, ki so vsi uspeli V okviru zadruge pridno dela tudi aktiv mladih zadružnikov in žena za družni c. Za konec smo postavili še eno razširitev njihovega strokovnega vprašanje — Odkupi? »Zadnja sadna, kakor tudi druga letina je bila v Radečah slaba, zato tudi odkupi, ki jim posvečamo sicer vso pozornost, niso bili najboljši,« je zaključil tov. Sotler. Tovariš Jože Šepec, predsednik KZ Videm: Delati moramo za čimvečji odkup Naša zadruga je lani odkupovala vse kmetijske pridelke in živino. Tako smo odkupili okrog 80 ton sadja, 156 ton krompirja in okrog 60 ton živine, V skupni V Radečah glavni poudarek na živinoreji seku imamo nameščene tri sadjarske pomočnike, ki so v lanskem letu poškropili preko 23.000 sadnih dreves. Vsa sadjarska dejavnost se je razvijala pod stalnim nadzorstvom sadjarskega tehnika. Kmetijstvo v radeški občini si največ obeta od živinoreje, ki ima tu daleč boljše pogoje kot sadjarstvo in poljedelstvo, da se povzpne na solidno stopnjo. V Radečah zadnje čase hite. Nova mlekarna, ki je že dograjena do strehe, postavlja pred celotne tamošnje kmetijstvo, zlasti še živinorejo, nove zahteve in odgovornost. Razumljivo, da nas je zato v kratkem razgovoru, ki smo ga imeli pred nedavnim s predsednikom radeške KZ, tov Iva- pridelke, ki so vedno in povsod ^ii“^ov dinar„ iskani. jev. Najboljši je pri nas živinorejski odsek. Za njim pa ne zaostaja sadjarski odsek. V lanskem letu smo uspeli poškropiti 90 odst. sadovnjakov na področju naše zadruge. Zadružnikom smo za pospeše- pozomosti živinoreji. Prvi uspehi tega dela se že kažejo. Izboljšali smo molzno kontrolo in ure- vanje kmetijstva, to je za škrop-dili rodovnike, ki jih je imelo ljenje sadnega drevja, zatiranje do nedavnega le bore malo glav koloradskega hrošča, za izbolj-goveje živine, hkrati pa pripra- šanje živinoreje ter regres na vili tudi več predavanj o živi- razna zaščitna sredstva, prispe-norejL Kmetovalcem smo omo- vali 805.000 din. Za zadružnike gočili najetje regresa iz naših smo kupili 20 ton semenskega sredstev za nakup Tomaževe krompirja in okrog 70 ton umet- Jesenj smo pričeli z obnovo n?m Sotler jem,, pač najbolj za- sadovnjakov pri zadružnikih. Članom zadruge dajemo regres na drevesca, obenem pa dobijo škropila ter vsa strokovna navodila brezplačno. Naša zadruga ima razmeroma velik okoliš, nismo pa še uspeli postaviti zadružnih odborov, ki bi naj imeli hkrati tudi svoje pospeševalne pododbore. Investicijska dejavnost je bila lani pri nas, po mojem mnenju, najmočnejša v vsem našem okraju, saj smo samo v gradnje vložili nad 6 milijonov dinarjev iz lastnih sredstev. Da bi lahko zajeli ves odkup, smo morali vložiti vsa sredstva v ureditev skladišč in lokalov. Tako ima sedaj naše skladišče 170 ton kapacitete, trgovski lokal pa smo od prejšnjih 50 povečali na 140 kv. metrov. Sedaj gradimo še garažo in tako ime- nimalo, koliko je bilo na tem področju doslej že stvarno narejenega. Tovariš predsednik nam je rad postregel s podatki: »Lani smo posvečali največ žlindre, s katero so precej izboljšali krmo in pridelek na travnikih. Letos bomo že započeto delo nadaljevali Zadruga bo med drugim živinorejcem omogočila tudi nakup plemenske govedi sivorjave pasme.« Navzlic veliki skrbi za dvig živinoreje pa v radeški občini ni trpelo ostalo kmetijstvo. Lani nih gnojil. ' Zelo aktivna v naši kmetijski zadrugi je zveza zadružnic, ki je izvedla več tečajev za kon-serviranje, za pripravo kolin, sedaj pa vodi tečaj za kuhanje in šivanje. Na zadružnem posestvu Sremič smo lani obnovili 1 ha mla- dega vinograda, prejšnja leta pa smo obnovili 2 ha, in to v večini z lastnimi sredstvi. Letos bomo skušali pomagati privatnikom z raznimi krediti za obnovo. Ce bodo naši kmetje obnavljali vinograde in sadovnjake, bodo s tem znatno dvignili proizvodnjo, nam pa bo čez leta zagotovljen večji odkup. Zelo je pri nas otežkočeno delo uprave. Trgovina kakor tudi upravni prostori so neprimerni in pri tem trpi delo. Na vse načine bomo skušali priti do kreditov, da bi obnovili lastno zgradbo. Stavbo, ki smo jo kupili, bo treba popolnoma prenoviti in tja bi preselili upravo in vse odseke. Precej dela bomo imeli še z vključevanjem članstva. Na Zdolah je na primer še precej kmetovalcev, ki niso člani naše zadruge. Zato bomo morali napeti vse sile, da bodo vsi kmečki gospodarji člani zadruge. Primer odličnega investicijskega Čeprav nismo mogli osebno rt«*nrfroma obiskati Kmetijske zadruge v piUgUHUa Tržišču, smo se prepričali, da je načrt. Na Okrajni zadružni zve- omenjena zadruga pripravila resnično odličen investicijski Postanek na Studencu... Do vasi Studenec je 11 km od postaje Sevnica. Mimo Doma počitka v Im po le j prideš po cesti skozi gozd do naselja Studenec. Malo je slišati o delu v tem kraju. Imajo pa dobro KZ, marljive gasilce, delavno mladinsko organizacijo, aktiv mladih zadružnikov, kulturno društvo »Matija Gubec« in drugo. Petdesetletnik pripoveduje. Število goveje živine se zmanjšuje V mesecu januarju je bila v vsej državi izvršena anketa o kmetijstvu. Prvi rezultati za okraj Trbovlje povedo, da se je v primerjavi s stanjem v začetku lanskega leta letos zmanjšalo število konj za 2 odst., število goveje živine za 6,5 odst., število ovc za 28,2 odst., medtem ko se je število prašičev povedalo za 3.1 odst., število perutnine pa za 0,6 odst. V teh rezultatih je vsekakor najbolj zanimivo zmanjšanje števila goveje živine. Poznaval- ‘ti razmer to zmanjšanje utemeljujejo takole: 1. doslej je bilo v trboveljskem okraju, glede na sorazmerno majhno kritiško osnovo Preveč govedi. Zato so kmetovalci živino pogosto slabo krmili. kar je slabo vplivalo na kvaliteto. Tudi dokupovan je krme ni bil redek primer; 2. ob spremenjenih tržnih pogojih, predvsem zaradi znižanih odkupnih cen (ki so še posebno nizke za neplemensko živino) in zaradi podražitve krme, sc kmetovalcem bolj izplača rediti plemensko živino, oziroma le toliko govedi za kolikor Imajo krme. Te ugotovitve veljajo na splošno za ves okra). V posameznih vaseh pa število živine če narašča. Mislimo, da je prav če sc naši kmetovalci ravnajo po načelu »Manj, pa boljše«. MLADI GOSPODARJI IN GOSPODINJE Letos še kar dobro deluje kmetijsko-gospodarska šola. Čeravno ne najboljše, pa vendar boljše kot v sezoni 1955/56. Tudi takrat so začeli s kmetij sko-gospodarsko šolo, toda šola je tedaj zaživela, nato pa — obstala. Takrat so mladinci dejali: »Samo enkrat so nas speljali na led!« Tudi letos so bile težave pri organiziranju te šole, vendar navzlic temu gre. Zanimanje mladine za šolo je veliko in sicer predvsem za strokovne predmete. V letošnji tečaj se jih je vpisalo 38, redno pa jih hodi v šolo 25 do 30. Pri pouka pa je neka pomanjkljivost, in sicer, da predavatelji dokaj neredno prihajajo k predavanjem. Strokovnih predavani na šoli je bilo do sedaj okrog 20 ur, medtem ko so predavanja iz splošnih predmetov opravljena že čez polovico. Največje težave so s prevozom. Tako nekateri predavatelji prihajajo kar s kolesom, drugi pa z avtom. Včasih se avto pokvari in predavanj ni. No — pa se upraviteljica šole hitro znajde. Na šoli imajo predavanja tudi iz gospodinjstva, politična predavanja in praktično delo. Tečaj se bo prihodnje leto nadaljeval MLADI PROSVETNI DELAVCI SO KAR AKTIVNI Na Studencu deluje kultumo-prosvetno društvo, ki nosi ime po voditelju kmečkih puntov Matiji Gubcu. V društvu je aktivna predvsem mladina. Tako deluje v njem dramska skupina, folklorna, pevska in šahov-SLavko Ckčarska sekcija. Pretejklo leto so bili dramatiki kar delavni. Spomladi so igrali dramo »Razvalina življenja«, komedijo »Poslednji mož« in dramo »Odpoved«. Uprizorili so jih doma, gostovali pa tudj v Blanci in v Šoštanju. V pevskem zboru sodeluje 18 mladih pevcev in pevk. Značilno je, da so v folklorni skupini samo dekleta. Sah pa igrajo vsako nedeljo. Aktivnih je okrog 9 čahistov. Drugače pa gojijo šah tudi pionirji v š*>li. SOLA JE OSEMRAZREDNA V osemrazredni šoli je vpisano 160 otrok. Pot v šolo ni pre- bavah bi pa še najmanj dve učni moči, kajti šola ima 6 oddelkov. Zelo pereče vprašanje pa so stanovanja za učiteljstvo. Nekaj bi bilo treba prispevati in urediti bi bilo mogoče dve stanovanji. Pričakujejo, da bo imela občina Sevnica za to razumevanje. GRADILI BODO PROSVETNO DVORANO Vse kultumoprosvetno življenje na Studencu se v glavnem razvija v šoli, kjer je tudi majhen oder. Letos pa na- zi so nam pomagali in nam pokazali ta načrt. Zadruga je sestavila načrt na osnovi dejanskih potreb, zavedajoč se, da mora investirati tja, kjer bo najbolje in najprej vrnjen naložen denar. Sicer so o načrtu razpravljali že na polletnem občnem zboru in ugotovili, da je zelo dobro sestavljen, saj je v njem zajeto vse tisto, kar je najnujnejše. Nekaj tega so že uresničili lansko leto, večji del pa čaka letošnjega leta. Zgradili bodo skladišče za oglje, sušilnico v Telčah, skladišča, uredili drevesnice za maslenke v Telčah, zasadili stari vinograd, dovršili dela v novem vinogradu, elektrificirali kleti, nakupili motorno sadno škropilnico, dve mlatilnici, kotel za žganjekuho in tovorni avto. Skupna sredstva za vsa ta dela in nakupe znašajo približno 12 in gasilci. Posebno se pri gasil- 111 Pol milijona dinarjev in so cih odlikuje ženska desetina. — Predvideli, da bo program do Na Studencu so baje slišali ' da kmjs izpeljan nekako do leta bo potujoči kino prenehal'ho- 1958. Kot rečeno, pa so del načrta dolga, najdaije je. eno uro hoda. merava gasilsko društvo skup-Učni uspeh na šoli je bil v letošnjem prvem polletju še kar dober, in sicer 78-odst Obisk pouka je v primeri z drugimi šolami, kjer se glede tega pritožujejo, kar dober, saj znaša 90 odst. Na šoli je pet mladih moči — sama dekleta — potrčr- no z ostalimi organizacijami zgraditi poleg gasilskega doma prosvetno dvorano. Za to vlada na Studencu, posebno pa med mladino, veliko zanimanje. Pravijo, da bodo vsi pomagali. Mod aktivnimi na Studencu je tudi mladinska organizacija. SZDL diti k njim. Zato so me naprosili, da napišem, naj bi potujoči kino še nadalje prihajal med nje. Do sedaj je bilo tamkaj sedem filmskih predstav, pa je bil obisk vedno dober. Upajmo, da bo potujoči kino tudi v bodoče prihajal na Studenec. — Je pa še nekaj, kot pravijo na Studencu — da se na občini v Sevnici premalo zanimajo zanje. Kar se tiče materialne pomoči, pomaga stvarno samo KZ Studenec, ostali pa prerodi pozabijo nanje. TUDI MLADI ZADRUŽNIKI SO PRIDNO NA DELU Predsednika aktiva mladih zadružnikov na Studencu sem realizirali že lansko leto; da pa ne bi uporabili svojih lastnih obratnih sredstev v višini 3 milijonov dinarjev, bodo najeli kredit v znesku pet milijonov din, od katerega bodo porabili tri milijone za kritje obratnih sredstev, ostalo pa za primanjkljaj pri gradnji Dolg bodo odplačali v desetih letih. Seve pa so za program porabili svoj dobiček. NA BIZELJSKEM: OBNAVLJANJE VINOGRADOV, VETERINARSKA AMBULANTA, ODKUPI... Bizeljsko leži v središču vinogradniških predelov, zato je ra-__ _ zumljivo, da tamkajšnja kme- ravno dobil, ko jTraeto razla- to's^ “dn«a £•*?! lct/T gai njihove načrte predsedniku sveča na,večjo skrb vmagradm- okrajnega aktiva mladih za- st™' 86 tu,lep" ”zv|ja-družnikov, inž. Prijatelju. Tov. Ce povprašate odbornike te za- Franc Spolar je prevzel mesto predsednika, ko se je prejšnji predsednik, Id je bil ustanovitelj, ponesrečil. — Lansko leto so imeli mladi zadružniki več akcij, tako n. pr poskuse z umetnimi gnojili, poskuse s škropljenjem pr, vinski trti, prav tako pa poskusno Skrop- druge po največjih uspehih, ki so jih dosegli v minulem letu, so malce v zadregi. Teh je namreč precej, pa ne vedo, o katerih naj bi govorili ko pa so bile vse stvari, ki so jih opravili, pa naj si bodo še tako drobne pomembne Ustanovitev veterinarske am- prav tako pa poenueno dKrop- buiante, to je že nekaj Mačje l,en,e proti plevelu. Imeli pa so so]ze tudi niso obnove vinogra-tudi dva tečaja za vkuhavanje dov ki so se iih kmetovalci V »tudenški trgovini sadja in še vrsto drugih akcij. Sodelovati so na okrajnem zboru mladih zadružnikov v Brežicah — za letošnje leto pa so pripravili lep načrt tekmovanj, pa tudi skoro vsi so se vpisali v km eti j sko- gospod a rsko šolo To je le neka, drobcev iz življenja In dela na Studencu. Upajmo, da bomo v bodoče kai več slišali 1z tega kraja. -ar resno lotili Razmeroma dober je bil odkup vina oziroma mošta zadnjo jesen povemo pa lahko tudi to. da so v glavnem vsi odseki opravili svoje naloge zadovoljivo. Kaj pa načrti? Teh imajo v bizeljski zadrugi veliko Sicer pa o njih ne govore radi. ker ne vedo koliko jim iih bo uspelo uresničiti. OBČNI ZBORI - LETNE SKUPŠČINE * OBČNI ZBORI - LETNE SKUPŠČINE * OBČNI ZBORI - LETNE SKUPŠČINE * OBČNI ZBORI - LETNE SKUPŠČINE * Z občinske konference SZDL Trbovlje Demokracija v odločaniu — disciplina v izpolnlevanm! Besede: »Demokracija v odločanju — disciplina v izpolnjevanju!« so bile parola delovne konference SZDL preteklo nedeljo v Trbovljah. Poleg delegatov, ki so sh polnoštevilno udeležili konference, med njimi stoodstotno z Dobovca. Dobrne !n Čeč, st a prisostvovala konferenci tudi člani OK ZK Trbovlje, tov. Franc Kralj in predsednik OLO Trbovlje tov. Martin Gosak. Gospodarsko-politič-no poročilo je podal tov. Jože Piki, k; je v svojih izvajanjih podčrtal dobro uspele občne zbore rajonskih in krajevnih organizacij SZDL. Nadalje je poročal o delavskem in družbenem upravljanju na področju trboveljske komune. Kakor se je že dobro uveljavilo delavsko samoupravljanje, ni pa še meglo priti do izraza delo raznih potrošniških svetov. Prav tako ni prišlo delavsko samoupravljanje do izraza v povezavi z zborom. pix>izvaja’cex'. Pri pregledu dela je bilo namreč ugotovljeno, da ni bilo povezanosti med zborom proizvajalcev in organi delavskega samoupravljanja. DESETI ETNI GOSPODARSKI NAČRT OBČINE TRBOVLJE Občinski ljudski odbor Trbovlje je pričel letošnje leto z izdelavo načrta desetletnega gospodarskega in družbenega razvoja občine. Ob tem je potrebno, da se ugotovi, katere veje gospodarstva so najšibkejše, pri čemer je ustvariti možnosti načrtnega usmerjanja investicijskih in kreditnih skladov. Ena izmed cenovnih nalog bo, da v bodoče utrdimo in že nadalje razvijamo že obstoječa podjetja in da ustanavljamo tista obrtna podjetja, ki jih v Trbovljah r i primanjkuje. Nič manj važno ni v kraju vprašanje izgradnje ustreznega hotela leto so organizacije in z njim vred preskrba potreb- redile 39 predavanj nih tujskih sob. Izgleda, da so prav Trbovlje edinstven pojav v Sloveniji, kjer sta na razpo- lago sedaj samo dve tujski sobi in še ti v rokah privatnika. V nadaljevanju svojega poročila je tovariš Piki govoril še o komunalnih delih in ureditvi občine Trbovlje, med njimi o šolstvu. V zvez: s šolstvom je navedel, da v Trbovljah močno primanjkuje prostorov za redni osnovnošolski pouk. V sestavu občine deluje 16 šol In vse so prenatrpane z učenci. Nujno je, da še letos začnemo s prepotrebno adaptacijo osnovne šole v Trbovljah II. z gradroo nove osnovne šole v centru Trbovelj in tudi v Zasavju — Glede društvenega življenja v »Svobodah«, v športnih in telovadnem društvu je tov. Piki omenil da je bilo to življenje dokaj živahno, saj so znala športna in telovadno društvo pritegniti v svoie vrste mladino manj pa to velja za DPD »Svoboda«. PISAN A DEJAVNOST SZDL V _ PRETEKLEM LETU Poročila kakor tudi razprava na konferenci so pokazala, da je bila dejavnost SZDL na področju občine Trbovlje lansko leto kat pisana in živahna. Preteklo leto je bilo včlanjeno v SZDL 10.165 volivcev ali 8B odst. Na raznih sestankih po ra tonih in krajevnih odborih so minulo leto razpravljali o najrazličnejših vprašanjih Delo rajonskih in krajevnih odborov SZDL je bilo sicer zadovoljivo, vendar pa so povsod' premalo storili za Ideološki dvig članstva. Dejavnost organizacij Socialistične zveze se je odražala predvsem v raznih prireditvah v počastitev raznih narodnih in drugih praznikov, kultu moprosvetnlh to športnih prireditev, tako na primer pri proslavi Dneva borcev, ob občinskem prazniku itd., nadalje pri otvoritvi novega Delavskega doma, tako da se j« vseh prireditev udeležilo preko leta nad 50.000 ljudi. — Preteklo SZDL pr> ki se jih je udeležilo nad 8000 ljudi. Tudi dejavnost v DPD »Svobodah« je bila preteklo leto aktivna. Sama razprava 1e bila razgibana to pisarna in je dala mnogo dragocenih napotkov za bodoče delo. Predvsem pa je v razpravi prišla do izraza revolucionarnost mladine, Id je jasno povedala, kaj hoče in zahteva od starejših članov SZDL. Potek zanimive konference SZDL Trbovlje je pokazal, naj pridejo še bolj do izraza in veljave besede, ki so bile zapisane na steni za delovnim predsedstvom konference, namreč: »DEMOKRACIJA V ODLOČANJU — DISCIPLINA V IZPOLNJEVANJU!« -ar Redna letna skupščina okrajnega odmora LT V nedeljo je bila v Trbovljah redna letna skupščina okrajnega odbora LT, kateri so poleg številnih delegatov prisostvovali še predsednik glavnega odbora LT tov. Milko Gonštč, sekretar glavnega odbora LT tov. Lojze Prvinšek, zastopnik Avto-moto zveze tov. Franc; Novak, podpredsednik OLO tov. Viktor Burkeljc, predsednik okrajnega odbora LMS tov. Stane Krajnc in drugi. Obširna poročila o delu odbora je podail tov. inž. Kuhar. Razdeljenih ,ie bilo tudi več pohval In diplom. Več o tem bomo poročali v naslednji številki. Občni zbor ZB NOV Hrastnik Premalo članov PRED NEDAVNIM JE IMELA REDNI OBČNI ZBOR ORGANIZACIJA ZB NOV V HRASTNIKU, KI SE GA JE UDELEŽILO VELIKO ŠTEVILO NEKDANJIH BORCEV IZ HRASTNIKA IN GOSTOV IZ DRUGIH KRAJEV. MED NJIMI JE BIL TUDI PREDSEDNIK OOZ ZB NOV, TOV. IVAN ŠORN-BOJAN. Poročilo, Id ga je podal dolgoletni predsednik tov. Jože Jerič je pokazalo vsestransko plodno delo hrastniške organizacije ZB v preteklem letu. Iz poročila je bilo razvidno, da si je ZB tudi v zadnjem obdobju največ prizadevala za otroke padlih borcev, ki jih je v tem področju precej. Komisija za varstvo partizanskih sirot je zadovoljivo opravilo Občinska konferenca SZDL na Senoven. (Mii rdi ti vaške odbore,, DA BCOO KOS VAŽNIM NALOGAM, PRVENSTVENA NALOGA OBC. ODBORA SZDL CI I UDI V SENOVSKJ. OBČINI SE MNOGO VOLIVCEV NI VČLANJENIH V SOCIALISTK M ZVEZ! in OSTAJA TA NALOGA SE V BODOČE NA PRVEM MESTU, NI NOBENEGA DVOMA, DA JE BILA MINULO LETO KAŽIPOT V RAZVIJANJU DRUŽBENIH ODNOSOV. DELO JE ZAKOLIČENO IN ZASTAVLJENO, VOLIVCI PA VSE BOLJ SPOZNAVAJO. DA JE VSESTRANSKI NAPREDEK MOGOČ LE V VZTRAJNEM IN SKUPNEM DELU V OKVIRU SZDL Dejanski napredek organizacije SZDL v sermv«ki občini ni videti zgolj v velikem delu. ki so ga opravile vaške m terenske organizacije na vseh področjih družbenega življenja, marveč tudi v nedavni razpravi, na konferenci SZDL Razprava je namreč zelo odkrito, vehementno in brez vsakršnih okraskov nakazala malone vse slabosti v dosedanjem delu. Delegati sc. čutili, da je njihova konferenca resnično mejnik ali po obračun deloven ia dobe. ki ji pravimo leto dni. in da jo potrebno pogumno postaviti stvari na svoje pravo mesto. V«i kar po vrsti, so posamezna govorniki obravnavali probleme, v katerih so najbolj doma. in zn katere so sodili, da OBČINSKA KONFERENCA NAJBOLJŠE ORGANIZACIJE ZB NOV V TRBOVELJSKEM OKRAJU Take uspehe je bilo moč doseči le z najtesnejšim sodelovanjem NA SENOVEM JE BILA OB 175611 ČlSO0¥ LEPI UDELEŽBI LETNA OBČIN- SKA KONFERENCA ZB NOV. POROČILO O DELU V PRETEK--LEM LETU, KI JE BILO NADVSE USPEŠNO, JE PODAL NJEN PREDSEDNIK, TOV. VECKO. OBČINSKI ODBOR ZB NOV NA SENOVEM JE V TEM LETU UPRAVIČENO DOSEGEL PRVO , „ ■ - , . . MESTO V TEKMOVANJU VSEH TEH ORGANIZACIJ NA PODRO odbora SZDL. Ce bi ho- teli napraviti nekak prerez delovanja vaških organizaeii. potem bi morali ugotoviti, da se ie politično, gospodarsko in kulturno življenje neprimerno bolj razvijalo ondod, kjer so vaški odbori SZDL večkrat sedli za mizo in se odkrito pomenili o tem ali onem. Kjer so večkrat našli čas za razpravo, kako bi zgradili vaške poti, so vredni temeljite obrav- nJe v nave. Več laskavih priznani, manj pa seve tudi negativnih ocen pa cenovno potrjuje, da je genovska organizacija odločena tudi v bodoče razvijati vlogo Socialistične zveze, ne glede na to, kakšne bodo težave ali zapreke. Vendar je bilo iz vseh bogatih razprav moč ugotoviti, da bo v bodoče veljala osnovna skrb vaškim organizacijam. se pravi, da liodo skušali le-te številčno in organizacijsko utrditi in jih sploh usposobiti za samostojno reševanje posameznih vprašanj, pa bodisi političnih, gospodarskih in kulturnih. Kakšne važnosti je ta naloga, je pokazalo tudi poročilo tov. Sterbana in predsednika občin- vodnjake, uredili to ali ono. !n povsem pravilno je. da je takim odborom občinski ljudski odbor pomagal tudi materialno, kajti odborniki so vedeli, da bodo vaščani denar s skupnim dolom trikrat obrnili in povečali njegovo vrednost. Potemtakem ni nobenega dvoma, da bodo takemu vzgledu sledili tudi preostali vaški odbori ne glede na to. v kakšnem kraju živijo. Življenje samo jih bo primoralo, da bodo našli pot v skupnost, saj jim bo skupnost tudi vračala. Seve pa ostane za občinski odbor tudi v prihodnje poslanstvo več ali manj nespremenjeno v ostalih nalogah. Čeprav se je lepo postavilo na trdnejša tla delavsko upravlja-večjih podoetjih. ni nič važna skrb za ostala, manjša podjetja, kjer to ni primer. Pravzaprav velja le tem posvetiti še večjo skrb. saj so ugotovili, da A. pr. komunalna obrt zaostaja, da mar-ika toliko in toliko obrtnih obratov delavnic, trgovin in ostalih delavnic. Usposobiti potrošniške. hišne in ostale svete, bo prvenstveno pripomoglo k temu. da bodo potrošniki dobili dobro, kvalitetno blago, da bo potrošnikov denar dan za dobre usluge. Nič manj važna naloga je povečanje ideološko-politične vzgoje, nadalje delo z mladino in razširjanje društvene dejavnosti. V vseh teh dejavnostih so bili sicer doseženi lepi uspehi, napak pa bi bilo ostati na doseženi ravni. Konferenci sta prisostvovala tudi okrajni sekretar SZDL tov. Janez Jesenšek in podpredsednik OLO tor. Tone Zupančič. Le-ta je v razpravi naglasil uspehe dejavnosti organizacije SZDL v senovški občini in dopolnil razpravo z bogatimi napotili. fv) svoje delo im upravičeno jo lahko štejemo med najboljše komisije v tej organizaciji. Delo članov se ne zrcali samo v matični organizaciji, pač pa tudi v raiznih svetih občinskega ljudskega odbora, v Zvezi komunistov in drugih organizacijah. Člani ZB so sodelovali na vseh pomembnejših proslavah in ostalih prireditvah, pripravili pa so tudi več skupnih izletov v partizanske kraje, ki so odlično uspeli. Zbiranje zgodovtosk- materiala v zadnjem letu ni bilo zadovoljivo. Zato čaka na tem področju ZB še mnogo dela. Vsekakor bo treba to delo bolj poživiti, če hočemo, da bomo lahko imeli v Hrastniku kdaj muzej NOV. V nadaljnjem je bilo poudarjeno, da je v Hrastniku še vedno problem vključevanja novih članov. Kakor je znano, se je v času NOV borilo s področja Hrastnika proti okupatorju okoli 1260 ljudi, v ZB pa jih je danes vključenih le 547. Po poroči lih se Je razvila živahna razprava, v kafer; so govorili o več problemih, na katere zadevajo pri vsakodnevnem delu v organizaciji iz izven nje. Poudarili so, da bo treba storiti več za fVmboljšo izobrazbo Šternov, nudilo pa naj bi se še več pomoči partizanskim vdovam in njihovim otrokom. Letna konferenca si ,1e za svoje bodoče delo zadala precej nalog, ki jih bo prav gotovo s sodelovanjem jn pomočjo vseh članov zadovoljivo otiraiviila. P. V. 3z Dobove nezadovoljivi učni uspehi S prvo redovalno konferenco ne nižji gimnaziji smo bili nezadovoljni vsi — starši in učiteljski kolektiv V primerjavi z ostalimi šolami smo videli, da tudi drugod ne gre dosti boljše. Skupni razredni roditeljski sestanki so razčistili marsikatero nejasnost. Ker smo izrazit agrarni predel našega Posavja, ZA GO RJ CJU ZASAVSKEGA OKRAJA. Občinska organizacija ZB NOV je ZB odločno ukrepala ter tudi na Senovem sodi med najmoč- začasno ustavila prejemanje šti. nejše organizacije in društva na pendij. Ta ukrep je v večini pri. področju te komune. V minu- merov koristil. Seveda so tu iz-lem letu se je število članov jeme otroci, ki se teže uče. Za Gostovanje Celjanov na Lokah. — V dvorani »Svobode« v Lokah-Kisovcu je bila prejšnjo soboto veseloigro »Vremenar«, kt jo je uprizorilo celjsko Mestno gledališče _________ boljša pa je bila gotovo mla- Proslava Prešernovega dne.— (tinska sekcija na gimnaziji, ki povečalo za 83. Tako je sedaj v ZB vsega skupaj 427 ljudi, večina teh pa marljivo dela tudi v ZK. te bodo v bodoče priskrbeli inštruktorje in jim tako nekoliko olajšali njihove napore pri učenju. Na nižji gimnaziji v Zagorju so imeli: lepo proslavo Prešernovega dni. Ob tej priložnosti so izvedli tudi prvenstvo šole v namiznem tenisu. Občuj zbor zagorskih planincev. — Preteklo nedeljo so za- jo že vrsto let vodi: prof. Kumer. Celotno število članstva je sedaj 544. Preteklo leto je imela največ obiskov koča zagorskih planincev na Sv. Gori. To planinsko postojanko je obiskalo lani 3761 ljudi. K. N. fm S? ’¥ ■ ' '«š • ? ‘S: 1; 4»! v i: 9**>-*‘ K J*., »S VM-t :V",- , Jfrto • . - «*« /r\ .■ /■ -,*-**+ ry , s .ti rov * $ , -ti - & -Tf Bizeljska srečanja in mnenja šmm m ■mrshi ss Razvitje zastave ZB na Senovem Vsi posamezni odbori so dela. 11 dokaj zadovoljivo. Zlasti razveseljivo je, da jim je uspelo poživiti dejavnost ne vasi, kjer so navezali s prebivalci, zlasti še s tistimi, ki so v času NOV pridno sodelovali s partizani, tesnejše stike. Na področju, ki ga zajema občinski odbor ZB na Senovem, živi kar 72 otrok padlih borcev. Vsem tem je bilo tudi v zadnjem letu posvečena vsa skrb. Od časa do časa so prirejali s temi otroki in njihovimi materami konference, na katerih so jim govorili o njihovih dolžnostih do socialistične domovine, in se tovariško pomenili o vseh težavah, ki so jih imeli ti ali oni. Ponekod se je pokazalo, da so nekateri otroci padlih borcev 1n žrtev fašističnega terorja pd krivdi svojih rediteljev zanemarili učenje, V takšnih primerih V zadnjem letu je precej napredovalo delo pri pisanju kronike in zbiranju raznih zgodovinskih predmetov. Med svoje velike uspehe štejejo nekdanji senovski borci nadalje razvitje zastave ob Dnevu borca, sodelovanje v številnih drugih senovskih društvih in or. ggnizacijeh, vzgledn0 organizacijo nekaterih spominskih slovesnosti itd. V razpravi, ki je sledila poročilom, je s koristnimi mnenji sodelovalo precej navzočih delegatov, ki so ob zaključku izvolili nov občinski odbor svoje organizacije, tovarišema Večku in Učakarju pa podelili za vestno 10-letno delo v organizaciji priznanje. Za plodno delo v minulem letu je dobila diplomo končno še krajevna organizacija ZB Bre stanica. Na Bizeljskem je zima. Mokra, pusta, brez snega. Vinogradi so goli in mrzel veter neusmiljeno brije v lica. Povsod, koder hodimo, nas spremlja blato. Blato, blato... Ljudem je hudo, ko gledajo na naše strašno blatne nizke čevlje in do kolen obrizgane hlače. Sedaj je v teh hribih res hudo, pa vendarle vseeno prijetno. Saj drugače tako ne more biti nikjer, če je človek med dobrimi ljudmL In taki Bizeljanci prav gotovo so. SLIVE — PRIMELE ZA IZVOZ Francka in Marija sta sestri, kmečki dekleti. Doma sta v eni izmed skromnih "bizeljskih Jiišic. Se sedaj se veselita, ko se spomnita na sezonsko delo, ki sta ga opravljali zadnjo jesen pri Kmetijski zadregi. Dobro sta zaslužili. Pripravljali sta slive — primele za izvoz. Naporno delo je to in veliko spretnosti zahteva. Pri tem opravilu je ob dobri letini zaposleno tudi. po šestdeset žena in deklet. Skozi ves dan odstranijo nekatere — seveda morajo biti zelo vestne — tudi po 60—70 kg jo poznajo in tudi v bizeljski knjižnici je tako. Vsega skupaj premore 300 knjig. Nabrali so jih tu in tam. Nekaj jim jih je podaril Okrajni svet »Svobod« in prosvetnih društev in^ domača kmetijska zadruga. Svoje mesto so našle v krajevnem uradu in vsak teden romajo iz rok v roke starih in mladih. Matičar Kovačič, ki oskrbuje vso to knjižno zbirko, nam vzradoščen pripoveduje, kako navdušeni so ljudje nad lepim branjem. Vsa dobra dela imajo radi, še posebno pa domače pripovedovalce — Jnrčiča. Kersnika in druge. sliv od koščic. Za to delo upo- Toda kot nalašč teh knjig rahljajo posebne nožiče. Nato slive še posuše in opravijo na njih še nekatera druga dela, dokler končno ne gredo v izvoz. BRALCEV DOVOLI - KNJIG PREMALO Vedno ista stara, dobro znana pesem: bralcev dovolj, knjig premalo! Na sto iu sto mestih knjižnica najbolj pogreša. R»di bi jih kupili, pa nimajo denarja. Denar! Pri njem sc vse začne in neha. SkodaI NEZANIMANJE! Na Bizeljskem živi mnogo mladih deklet in fantov. In prav gotovo šo vsi tisti, ki so se trudili, da pripravijo tudi v tem kraju kmetijsko-gospodur- smo kmalu dognali, kje so glavni vzroki neuspehov. Ob analizi učnih neuspehov, posebno slabih dijakov, so starši odkrito priznali, da jim jeseni otroci — dijaki odležejo pri delu včasih kakor najeti težaki, da ne omenjam lažjih poljskih del, za katera vemo, da nekako pripadajo otrokom na podeželju (pobiranje krompirja doma in pri sosedih). Naši otroci so pastirčki do pozne jeseni. Več mater je reklo, da zaradi tega otroke zbudijo zjutraj že ob petih. Koliko se otrok — spanja željan in gorski planinci pbdali letni ob- potreben — lahko nauči le ob račun svojega dela v koži na jutranjem učenju, ' vemo. Ko-Sv. Gor. Iz poročil je bilo rae- mentar o vzrokih neuspehov v vedno da je bilo delo društva šoli pri teh dijakih, upam, dani v minulem letu uspešno. Naj- potreben. ... Imamo pa tudi dijake, ki jim doma ni treba pomagati pri delu. Tudi med njimi so »lenčki« ali »cvekarji«. Pri teh so krivi neuspehov starši, ki jim ne znajo omejiti in določiti prostega časa. Ne vemo, kdaj se ti otroci učijo, znano nam je le to, da jih vidimo na cesti ali pa na sejmišču, kadar hočemo. Kako pa je bilo ob polletju? Učni uspehi so se v primerjavi s prvo redovalno konferenco izboljšali. Seveda, jesensko delo ni bilo več ovira pri učenju, pripomoglo pa je tudi individualno delo, stiki s starši, pospeševalne ure in pa strah dijakov pred slabimi izkazi. Mnogo je takih, ki so pokazali, da marsikaj zmorejo, če so razmere za učenje ugodne ali pa tudi — če hočejo. V drugem razredu so se od 20V« pozitivnih ocen ob prvi redovni konferenci dvignili na 45,40/#. Kot zaključni razred pred izbiro poklica so vse premalo resni dijaki četrtega razreda gimnazije, ki bi lahko dosegli več kot pa 68”/o. Najboljši raz--red je bil tretji razred. Edini odličnjak na gimnaziji pa je bil Vlado Kralj, dijak I. a razreda. Povprečni šolski uspeh 69,5°/«. Zelo zadovoljiv za naše razmere jc pa šolski obisk, ki je ob polletnem povprečju znašal 90°/o. Prepričani smo, da z obojestranskim prizadevanjem učno uspehe lahko še izboljšamo. Prešernova proslava v Hrastniku V Hrastniku je bila na predvečer •Prešernovega dne« . proslava, ki se je je udeležilo veliko Število prebivalcev. O iiv-Uenju in delu velikega pesnika je govoril direktor hrastniSke nižje gimnazije, zatem pa so domača društva in skupine izvedle pisan kulturni program, ki je zajemal zlasti Prešernova dela. R. V, ldlo sko šolo, menili, da bodo z njo vsem tem na moč ustregli. Sola je lani res začela delati. Sprva je kazalo vse najboljše. Proti Koncu decembra število obiskovalcev menda že na deset mladincev in mladink. Zakaj? Zaradi snega ali slabih poti? Ali pa so bila morda predavanja premalo zanimiva? Končno so morali s poukom prenehati. Morda bo mladim Bizeljan-rem za ta njihov korak kdaj kasneje še žal. KAKO BI BILO BREZ GASILCEV? Ali si morete zamisliti Sfc tako zakotne vasi brez gasilskega društva? Seveda no! In Bizeljsko hi bilo velika izjema, da ga nc bi imelo. Tako pa lahko le zapišemo, da je to društvo zelo delavno, da budno čuva imetje družbe in posameznikov prod požari — in da si je v teh letih zgradilo lep dom. Mnogo so k njemu prispevali gasilci sami, nekaj pomoči pa so dobili od okraja, od domače kmetijske 'zadruge in drugod. Nikomur ni danes žal truda. Gasilski dom je lep in velik, le škoda da še ni povsem dograjen. Stoji tam, kjer je bil nekoč stari, ki so ga Nemci ob svojem porazu uničili. -jak ini © v ti © i 11 laiavjA RADEČE SEVNICA PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ima svoj pevski zbor in orkester. Pevski zbor redno vadi in se marljivo pripravlja na samostojni koncert. Orkester pa se je letos okrepil z novimi godci. DPD »SVOBODA«, odsek Gledališče mladih, je te dni uprizoril Normanovo komedijo »Draga Rutih«, ki je povsem uspela. Druga skupina pa se pripravlja na komedijo »Zlati oktober«. TVD »PARTIZAN« se pripravlja na generalno obnovo svojega doma. Dom je treba prepleskati, urediti okna in sanitarije. ICer društvo samo najbrž ne bo imelo dovolj finančnih sredstev, bo nujno, da mu priskoči na pomoč občinski ljudski odbor. Vse vrste, razen članic, redno vadijo in se temeljito priprav ljajo na tekmovanje, ki ga bo razpisala okrajna zveza, je društvo opremilo preko telovadcev s smučmi. kuhinj 1-dnevni seminar. Na njem so se pod vodstvom tov. Kozinčeve naučile pripravljati malice za otroke na več načinov, da bi v prihodnje nudili otrokom čim raznovrstnejše obroke. V občini Sevnica so uspeli v 18 šolah ustanoviti 16 mlečnih kuhinj. -a Prešernova proslava, — Ob obletnici smrti Franceta Prešerna je bila v dvorani »Partizana« proslava, na kateri so sodelovali moški pevski zbor in orkester gasilskega društva ter priznani umetnik iz Ljubljane Mladina se politično izobra- Društvo razpolaga tudi s svo-PoŽar novzročil dva mili- žuje. — Pred kratkim je občin - jim domom na Prehodavcih v ■ • ... j ski komite mladine pričel iz- Julijskih Alpah, ki je stalno Jona Dinarjev sKuue vajati ideološki program, ki ga oskrbljen m katerega poslova- Pred kratkim je na Kobiiku je izdal CK LMS. Osemčlanski nje se je že v prvem letu po-blizu Pleš pod Sv. Goro, velik predavateljski aktiv, sestavljen kazalo kot zelo uspešno. Med požar upepelil domala vso sa- iz samih mladincev, je prvo te- letom so radeški planinci iz-večini občin, smo tudi pri nas motno kmetijo pri Žibertu. Ra- mo »Sile socializma osvaa.o vedli uspel Planinski teden, formirali odbor Ljudske tehni- zen hiše je pogorel še hlev in svet« predelal najprej sam, nato priredili pa so tudi predavanja ke. Odbor je zadnje čase poži- svinjak in z njimi vred kmetij- pa so se predavatelji porazdelili in prikazovanje filmov o naših ,,ii Hnln ■? nronniiiraniem elek- =skn orodie. stroii in krma za ži- P° osnovnih organizacijah. V gorah in z njimi skrbeli za Strokovno izobrazbo članov Z. J tov. Jože Tiran. Občinstvo je bilo navdušeno nad izvajanjem recitacij. O pomenu našega velikega pesnika pa je spregovorila prof. Ložarjeva. Ljudska tehnika. — Kakor v večini občin, smo tudi pri nas A.C. OUDUi JC ZzCIVlli J C uuc |avmjan m njznzi »ivu *• " 1 ~ " . * ,. __ vil delo z organiziranjem elek- ako orodje, stroji in krma za ži- P° osnovnih organizacijah. V tro-radio krožka, za katerega vino. Radečah, Zidanem mostu, v Lo- je veliko zanimanje posebno Požar so gasili gasilci iz Se- ki. Papirnici, na Vrhovem in v med mladino. Tečaj A se je nožeti in Tirne, pomagali pa so Jagnjenici so mladinci to prvo pred kratkim uspešno končal jim posamezni ljudje iz .okolice predavanje ze poskušali, seaaj Po šolah bodo ustanovili teh- in prizadeta družina. 1 bodo temo predelali še v Svib- * « mm nične krožke, na katerih si bo- Derio je bilo zaradi pomarij- nem m Podkumu, na:° ^ qt nvn on TOVARIŠA do naši pionirji širili svoje teh- kanja vode zelo otežkočeno. začeli z nadaljnjim izvajanjem SL°VO°D TOVARIŠA nično obzorje in se spoznali z Škodo cenijo na 2 milijona programa, in sicer z drugo te- KA VERBOLETA. Gl vsemi novejšimi tehničnimi iz- dinarjev, poslopja pa so bila sležki. ko zavarovana le za 600.000 din. TIRNfi Zaključek elektrifikacije na Telčah v letu 1951 so na Telčah po- potrošnikom velika opora dolgo- pripada izkoriščanje električ- te*1«'teteacS-k^kakOT “tud^v grebena pokopališču^ Sv* Go- -prav- stavili iniciativni elektrifikacij, ročno posojilo. 94 članov, ki da- ne nergije za dvig življenjskega ^ °r®^“cl $in gospodarskem ri. Udeležilo se ga je skoro ne- ga bo akj odbor. Predvideni stroški so nes izkoriščajo celokupno ener- standarda, bi moralo prispevati sn-oicovoem Letos bili takrat minimalni, vendar giio 4-faznega omrežja, kjer je svoj delež še 45 gospodarstev. pogieou. ... VIN- programa, in sicer z drugo te- KA VERBOLETA. Globoko mo: »Družbeni plan FLRJ 1957«. nas je pretresla vest o smrti na-Občni zbor planincev. — šega domačina tov Vinica Ver-Prejšnji teden se je več kot se- boleta, ki se je ponesrečil v tr-demdeset radeških planincev boveljskem premogovniku. Po-udeležilo občnega zbora svojega kojni Vinko je bil vesten član društva. Iz poročil odbornikov tukajšnjega gasilskega društva smo povzeli, da je društvo pre- in med vsemi nami nadvse priteklo leto aktivno delalo tako ljubljen To Je pokazal tudi po- DRUŠTVO * »**,—-— . s«Cg« puoičuiua IVV. IVtiHčl QU UIV- lil 1 -1. uaiiuv, ZV1 ou *t V.L...... MLADINE. Tudi letos namera- ya so postavili nov odbor, ki je polnili pogoje, ali pa so vpla-va DPM Sevnica prirediti s šol- prevzel vso izvedbo elektrifika- čali nekako pristopnino, v skup-Kiro mlndino pustni . karneval Qje- nem znesku 387.735 din. Poleg raznih subvencij je bila Da bi bili vključeni vsi, ki jim ZAGORJE ŠPORT NA GIMNAZIJI. — no knjižico in si bodo že sedaj bili takrat minimalni, vendar gijo 4-faznega omrežja, kjer je svoj delež še so ljudje kljub temu klonili, zajetih 18 vasi, je prispevalo Predvsem na iniciativo republi- 6,704.039 din. Pri tem pa ni všte- y ____.1___j.__ TJ-_1 1.'ti on XI __ tn r«o 1 n rlalnn {•* .ucmi. Predvsem na iniciativo republi- b,/04.uj9 ain. pri tem pa m vste- PRIJATELJEV gkega poslanca tov. Karla Štruk- tih 22 članov, ki so le delno iz- lotAO TiaTTlPTfl- 14« n« n 1»J in nnlnili rvrtffnin oli no en - sko mladino ..----- Zajeti mislijo preko 300 otrok, da bi se ob pustovanju razvedrili. Pustna prireditev s šolsko mladino je lani zelo dobro uspela, zato upajo, da bo letošnja še boljša, ker imajo že nekaj izkušenj. gospodarstev. Na zadnji seji elektrifikacij-skega odbora, kateri so prisostvovali tudi potrošniki, je bilo že izvedeno načrtno razbitje stroškov na posameznika k celotnemu prispevku. Da je bila izvedba tako širo- pogledu. Med letom so pla- verjetno veliko ljudi, ninci pomnožili svo;e vrste za Ob odprtem grobu se je od 30 odst. Ustanovili so tudi od- pokojnika poslovil predsednik sek društva v Vzgojno-poboljše- PGD Tirna in zastopnika mdni-valnem domu. kjer so tudi ka Trbovlje-Hrastnik pridno delali. Prav tako bi iz Ko je zaigrala rudarska god-poročil lahko sklepali, da je ba na pihala žalostinko smo ve- De „ b,„ izvedba »ko Im, S^V^VSEi ISIS kopotezna, je zasluga dobre or- č mladinsko Vsi, ki smo ga poznali, ga ne « gSajfff ti«. te» bomo nikoli je tajnik tov. Gril Muc vodil stvom. 204 sestanke Veliko zaslug za izvedbo ima predsednik tov. — ■%■,*. I ■ I --- . . ske gimnazije izvedli namizno- še, ela oodo lanKO izpopolniti Franc Mavrič ml. iz Dmsč, bla- EJf m ||3 S^OflOI U *6I0S DOti SttCllO ■ deklet končalo tečaj tenj§kj turnir za prvenstvo šole. svojo opravo in imeli še kakšen gajnik tov. Franc Panez z M I križa, ki je trajal 2 Tekmovanja se je udeležilo 17 denar za izlete. rindola ter Jenetov ata iz Kr- LeDOte pohorskega planinske- povojnih nalog — obnovitev ko- • meseca. Pri izpitih so dekleta dlj kov Najboljši je bil Miro- ZejQ pa ovira delo tabornikov ža- Niso pa le me- vle5e tom od če na Bohorju, pod vrhom Ple- pokazala, da so na tečaju pre- ^ Baloh Igre M bile Vseslcozi £ sedal nimajo svojih novam, temveč celoten odbor, k, gevJ" ’do hrvaike meje pri Sivca. , cej pridobila, zato lahko trdimo, in zanimive, saj so mnogi prostorov, kjer bi se lahko zbi- )e PfP*1 ^ZL^ JektrSti^ciia Sotli, so zvabile v svoje zeleno Z denarno pomočjo rudnika, da je bil uspeh padovoljiv. pokazati dosti znanja. Vse kaže, raii na sestankih. Šotore in bi bila ^zvedena elektrifikacija,--------i,. NA KALU se je pred kratkim da bomo v Igorju kmalu vzgo- dru£ , UUljOU, ----------- bCUKl lN/\ Vjsl IVI IN /A Č-.I J1. 11U rvlljlZ,lVU 411 Sfl ^x,v»v. kušenj. Prejšnji petek so dijaki zagor- poizkusili prihraniti najnujnej TEČAJI RK. Na Telčah J e 14 s^e gimnazije izvedli namizno- še, da bodo Lahko izpopolnil končalo tOCaj ,___ '>J_! 4-«,««4•• »n nrtmno+irrt enih Trtininroxm irt Itupll čP kflksM kmečkih Rdečega ua je on pokazali dosti znanja, vse Kaze, rali na sestankih, šotore m "* ."Ttr kraljestvo .že mnogo ljudi iz občine in drugih podjetij v ob- ^ KAJ^®e-3HPrt^a1r da bomo v Zag°rju kmalu vzgo- drug0 opravo imajo shranjeno v .t”1.ikfJleJ" Telčah Zasvetila že najrazličnejših krajev, zlasti še čini, OLO Trbovlje ter s Prosto- r!?dnov*bisk^^e gl pa )}l\ dobcr kader nam-izno-teni- na raznih krajih Skrajni čas je . ,Luc.J= ^ lf tonečkih deMet. ‘ šk-lh. _i6ralce.v- Istega dne je tov. Davo Suš- ŽiVKO BERNOT, nik igral šahovsko simutianko s poStj0i nudijo osnovni pogoji in na“raznih "krajih "skrajni ^Šas^je KrM">Žl ^ \ v voito''dehm, 'je tem marl-jt- že, da se naši mladini ki dela z 19^. ^ omrežia nreko 20 teh letih vsi žalostno ugotavlja- vim planinarjem uspelo pri te) velikim veseljem in požrtvoval- firen. saj je omrežja Pre-co 20 ^ tu manjka najosnovnejše- gradnji opraviti ze marsikaj, n osti o nudilo osnovni pogoji in km, s0 elektrificirati vasi po- prostorov, kjer bi ee člo- Postavljeno je zavetišče, pose- slanec, je bil pred Kirnoma v papirji pa 14 deskah. Po dveh možnosti, da" pridejo do voj iti st®P°™a' . q f<,bruaria je vek po naporni hoji okrepčal in kanega je več ko Jlkubičnih - k“- - - - es -«.......................................................- vprašanja, la so mu fih zastov- lom Lebeničnikom. ljali. Naslednji dan si je tov. Bernot ogledal zadružno pose- ROD »ČRNIH KRTOV«, stvo in industrijske obrate ter nekaj let so zagorski . . Ze. taborniki PREŠERNOVA PROSLAVA V VIDMU-KRSKEM ------- ------- .. b7i "v vojni vihri uni- in plošča pa so že zabetonirani. skega odbora vseh vasi. ki pa je mi v oj planinci menijo, da jim bo Končno so tudi te prijetne hri- LC“- . miodo uspelo dom še letos dograditi do bovške vasice dobile elektriko, Zato m čudno, da^si j_________________ etrehe tako. da bi za druga leta ^ Litinti M njihovo problema- zelo marljivi. Vse kaže, da bodo Prejšnji petek je bila v . . _1__„4lrtfrtt« •* nrvinm ndhnTDm iznOlIllIl -a-_: — r^lrom novo prouit-iim- iucuijivl v *— . 7.7 * tiko v zvezi z rekonstrukcijo letos z novim odborom izpolnili dvorani S« taElfc _ ~1ok. M so sl »h Proda,oni, .siroma posvet; ^»Jo » v postavljanju šotorov, v vanja se je udeležilo nad 200 L riti* a ^mlvenm % Sevnfci. orientacijskem teku, signalizira-redil za vodje šolskih mlečnih hranke pridno vlagajo v hranil- STARA VAS »Rdeče zvezde« tov. Ferdo Šepetave. člani SZDL se bodo piedavanj z veseljem udeleževali, saj je njihov namen dvigniti naše zaostalo kmetijstvo. Razpravljali so nadalje še o davkih in drugih tekočih vpra- Občni zbor SZDL. — Pred kratkim je bil na osnovni šoli v Stari vaisi občni zbor Socialistične zveze. Udeležba je bila zadovoljiva, zlasti mladine je bilo veliko, da je bilo kar veselje pogledati po učilnici. Vseh ...----— -------- , članov v SZDL je 170, od kale- šanjih. Navzoči kmetovalci so rih so v lanskem drugem pol- predvsem izraziti željo da bi se let ju pridobili 42. pri Kocijanu zo končno zgoto- Po poročilih se je razvila ži- vilo skupno napajalioče za zivi-vahna razprava. Zlasti je prišla no. Z delom so začeli ze 1. 1954. do izraza aktivnost mladine, ki Člani SZDL naprošajo občmo se politično in kučitumoprosvet- Brežice, da bi jim pomagala pn no prav lepo izživlja in je tako nakupu cementa, ostalo pa bodo Vidmu-Krškem Prešernova proslava, katero je priredilo DPD »Svoboda«. Sodelovali so člani »Svobode« in dijaki krške gimnazije. Program je bil zelo pester, ns žalost pa dvorana ni bila zasedena. ntHtnuiiitiiiiiiiniuiHiiiiiiiiiimiHntiimnniHURnmiiHmuMH Naš novi tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje: 62-KB-10-146 Uprava »Zasavskega tednika« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii „Delo in varnost11 štev. 10-11 in 12 Z dvojno deseto in enajsto ter dvanajsto številko, ki sta bovške vasice dobile elektriko, Zato m čudno, da si je t™8« strehe tako da bi za druga leta Mn. 5SE--«*• T 5sSf.5lar 35S SSSTS? Pogled na Senovo Nova koča na Bohorju bo mnogo koristila razvoju turizma v senovžkl komuni. S. S. Več mladih ljudi v vrste ZK (Nadaljevanje s L stranfl ja. Novo »prejeti član bi čutil, da je prišel v družino, kjer opravljajo važno de/o zo blaginjo nate skupnosti. Tako pa žal mno-gokje novo sprejetemu članu niti ne stisnejo roke, niti ne predstavijo ostale člane. Se je- čas, da mnoge organizacije izpolnijo svoje osnovne naloge. V naših krajih, tovarnah, podjetjih, rudnikih Imamo ljudi, vredne, da postanejo dobri in aktivni tianl Zveze komunistov. (v) no prav lepo izživlja to je teko nakupu cementa, ostalo Pa booo nedavnim izšli, je meseč- vnesla polet tudi v ostale orga- sami uredili s prostovoljnim ^ »Delo to varnost« zaključil Dohodki prebivalstva in cene v letu 1956 _ i —-— i»»ImdAlirnm na . nizadje. Ta mesec bodo vsako soboto zvečer predavanja iz kmetij- ni delom. Ob zaključku so izvoli^ uprav-to nadzorni odbor ter dele- zveeer preaavamja i/, .....—-.j ... — -- v ,-----i stva, ki jih bo imel direktor iz gate za občinsko konferenco svoj prvi Jetnik. Zanimanje, ki ga je list prvo leto svojega obstoja vzbudil pri naših gospodarskih organizatijah in podjetjih, nam govori, kako potreben in nujen je pri našem gospodarskem razvoju obzornik s Pogosto se jezimo nad nara- Mlevski izdelki 109. meso to šČanjem cen, ne upoštevamo mesni izdelki 101, maščoba 118, pa da se dvigajo tudi dohodki mleko to mlečni izdelki 114, po-prebdvalstva. Kaj nam glede vrtnine 97, sadje 108, ostala tega povedo podatki za okraj vila 102, alkoholne pijaice 114. Trbovlje? tobačni izdelki 110, volnene tka- V primerjavi z letom 1955 so ntoe 99 bombaše *anme94. dohodki prebivalstva našega cene industrijskim izdelkom pa 1 odst, cene uslugam pa za 10 odstotkov. V istem času so se povečali dohodki prebivalstva za 519 milijonov din, t j. za 7 odst Plače to druga plačila za delo so se povečala za 9 odst., dohodki na Mi,jin,L.------------8—t. na Ulalcah SSK? 6V6|2'ts$llSK3 a IBS 8Z$uR oBB področja organtoacije_to Produk- ^ v m 6 129, gospodinjske potrebščtoe stotkov, dohe^^ iia^račun od- Okrajni komite ljudske mla- Zavoljo tega eo bile tudi ledine v "Trbovljah je prejšnji te- me predavanj temu pnmerae. ten organiziral na Izlakah dvo- Zlasti važna je bila prva o soje seminarjev. V prvem so bili ciailizadji vasi. Tu so mladi za- 142, gradbeni material 93, hi- tivnosti dela, poklicnega sveto- ...»vv..™ —, — -— vanja to hlgiensko-tehnične za- oostoucov. _ gienske potrebščine 103, sto-. Kupna moč prebivalstva J® ščite pri delu. Gibanje cen je bilo lani ugod- ^verne visluge HO, osebne uslu- lani narasla za 4 odst ..... -.-,„ iši-Mitss *essvatsr ssu;'ssspis'*sr——m- w SSTVST»S: tsszSim««.S”S«0,ra£.c«,pr*™*™«-SSLT.S&r ifs&s 52TSK.S1 »«- o*-'™ • >” "="■ 'v =”'Treči''p—216 .i__j- .rti,. lrtroli+Mna iti središč. Potreba po takem skupnem seminarju, kjer bi mladi ljudje dobili kar največ praktičnega to teoretičnega znanja, ni nova. Posebno velja to za vodje mladih zadružnikov, ki so sicer v tem času dokaj poglobili svojo dejavnost, manjkalo pa jim je organizacijskih prijemov in ti- davanja zelo kvalitetna in zanimiva. Tudi v drugem seminarju so mladinski aktivisti iz industrijskih središč dobili bogate smernice m nadaljnje delo. Na kraju seminarja so vsi udeleženci izpolnili anketo, v kateri so odgovarjati na razna ninniiniiiiiiniiiimiiiitii!iiiiiiitiiniiimiiinmiiHHiiimumtmmfflmiiHNiHHiiuHwwiinHiiiiiiUiHiiiiHuuuiiiuiniiiiiuiiiiiiiaiiiiumiHiiimuiuimimiiii!iimmiininmHmiinmniamKi(inflna» TRBOVEU§OC1 TEDNIK Neodložljivo opravilo »tega znanja, ki rajo prenašati zadružnike. veljskih mladincev in mladink. Na Klek«, v domu Tončke Čečeve pa je 611 po daljšem času spet prirejen ples. .. _. ,> /,/ict/virariaJi na razna Minulo soooio je nuo za vse ua»e z uoLia»«ira »lauieaiumi eveium n1 in iu" Na večer smo povprašali še na reje mjemov in ti- kalen so odg j D|1. naiksistlčneea krožka na gimnaziji pre- vilo 135 zanimivih predavanj, med temi valno postajo, koliko voženj so °Prey|}j ga nujno mo- vprašanja s seminarja. Pisali SO tavanje ,Socialistične sile osvajajo 93 sUokovnih. - preko tega dne. Zvedeli smo, da so blU - ’ * —*— - —1— /vi - • • - - »— - avtomobili na poti. ZADNJE DNI NA GIMNAZIJI Minulo soboto je bilo za vse člane 135 PREDAVANJ V drugem polletju lanskega leta je 27 sindikalnih podružnic v Trbovljah skupno z občinskim sindikalnim svetom prlpra- vse mlade tudi seminarske naloge. davanje „-------------- — ------ svet' ki ga je pripravil Franc Šetinc. Udeležba je bila zadovoljiva. * Kakor druga leta, tako so na trboveljski gimnaziji tudi letos prav lepo proslavili nai kulturni praznik — Prešernov dan. Ka slovesnosti, ki je bila v Domu ..Svobode II", je imela slavnostni govor predsednica gimnazijskega aktiva LMS tov. Kajtua. * Te dni je Izšla v Trbovljah 1. številka gimnazijskega glasila „Ml mladi". Ro/množena Je v 70 izvodih, zanimanje zanjo pa je bilo mnogo večje. Zato bo prihodnja številka bržkone Izšla le v večji nakladi. ¥ OBČINSKO SINDIKALNO TEKMOVANJE V SAMU. — Te dni je občinski sindikalni osvajajo 93 strokovnih. Mimo tega je Mio letos še 14 tečajev ln seminarjev, ki se jih je udele- žilo nad 500 članov sindikata. Zvedeli smo, da so tudi v tem letu pripravile sindikalne podružnice in občinski sindikalni svet bogat program Izobraževalnega dela. V NEDELJO SMO ZABELEŽILI Zadnja nedelja v Trbovljah Je bila do tudi dom na Kumu. IZ DOBOVE TEŽAVE v AMBULANTI. — poldneva prav gotovo ni prijet Zadovoljni smo,1 da imamo v no. Kar Precejšnja žrtev za kroju ambulanto, vse ostreje pa zdravje zob. Gospodinje in mase kaže, da dvakratno tedensko terc, ki ne morejo tako zgodaj ordiniranje dentistov ne zado- na čakanje, napravijo marsika-stujo več Morda bo zadostoval toro pot in prestoje nemalo uric naslednji primer: . Prav teko Delo v ambulanti sc prične Koristno bi bilo, če bi se v ob treh in traja do šeste ure. ambulanti uvedel še en dan v Mnogi, ki si hočejo zagotoviti, tednu, ki bi bil namenjen le sol- £•**-.«« ““VS SUuJVSSuVSrtr BtiKrsaHtir« tj^HSF.-TiesrTa« itiK*S5kS;.£Kn*£ SL«=»««».»Ami-* nrzrsUTu-JSJ: kov, ki čakajo kar od 21,15 — v veži pred ambulanto stanja ne svela ki jc suda) , r0|,ah $ahistov sin- na Trgu velik rep ljudi. Zanimivo bi m „ takrat končalo namreč s pou- bo izboljšalo. Na sestankih va mkaine podružnice rudnika Trbovlje. Do- Mio vedeti, kaj je bilo vzrok tako dol- nje ekoari ocenitvi delovnega mesta nbjno aktivno sodelovati delavec, ki na določenem delovnem mestu dela. A. K. mHmBsmmm m j p m *V,v ■' ir-'"’-, >« 5 *<*l 'Mir v ■ > < * * V. lubile ni festival v Zagor u PRIREDITELJI SODIJO, DA MORA BITI LETOŠNJI PRIKAZ KULTURNOPROSVETNE DEJAVNOSTI SE KVALITETNEJŠI KOT ZADNJA LETA — OKVIRNI PROGRAM, ČEPRAV SE NEDOKONČAN, DAJE SLUTITI RESNIČNOST GORNJE TRDITVE Nekajkrat so zagorski kultur- letnem oddihu. In pa kajpak za-noprosvetni delavci razpravljali tegadelj, ker je avgusta občin-o letošnjem jubilejnem V. jesti- sko praznovanje, za katerega valu, ki naj bi po kvaliteti pre- velja pripraviti večdnevne pri-kosil vse dosedanje in vnovič reditve. prikazal vsem Zagorjanom de- Sicer pa je že dalj časa zna-javnost občinsk.h »Svobod« in na nepisana trditev, da se v Zaostalih prosvetnih društev. gorju kulturnoprosvetna dejav- Z razliko od prejšnjih let bo nost razživi šele v poletnih me- ..... ,. ... bržkone letošnji festival že ju- secih. Morda trditev v letošnjih Cl’ , /to ve, zap sa'?. res.7?lc’ ruja. Prireditelji menijo, da je zimskih mesecih ne velja, ker so na. m neradi pnha- pač ta mesec najprikladnejš., »Svobode« in prosvetna društva l<*lo v zaton o vorano, m je predvsem zavoljo tega, ker je tudi tokrat pripravila nekoliko povzh se™rzla m ze nujno po-«•«*. *■*«»-. ** **» <• štor. Čeprav program še ni v celoti izdelan, so glavni obrisi že bo ze * mišici mer druga leta. Drži pa seve, da je vedno teže igrati, peti in opravljati ostalo kulturno poslanstvo v sedanjih prostorih doma »Partizan«. In to je menda poglavitni vzrok, da prireditelji vse svoje sile osredotočijo na pozne pomladanske in zgodnje poletne mesece. Zadnji vzrok pa so kajpada obiskoval- Veseli večer v Koprivnici Prejšnjo nedeljo nas je obiskala kulturna skupina DPD »Svobode« iz Brestanice in nam priredila »120 minut glasbe in smeha«. Prireditev je bito domovine v drugih bratskih prvotno zamišljena samo za ob štirih popoldne — na željo domačih prosvetarjev pa so Bre-staničani rade volje obljubili podati svoj program dvakrat, in sicer ob 15. in 17. uri. In prav Kultumoprosvetno delovanje Slovencev v Zagrebu Znano je, da živi mnogo Slo- štvenih prostorih pomemben vencev izven meja slovenske datum v zgodovini slovenskega gledališča, in sicer 200-letnico publikah, zlasti v Zagrebu, Beo- rojstva Antona Tomaža Lin-gradu in drugih mestih naše harta, ki ga štejemo za ustano-države, kjer so se posamezniki vitelja slovenske gledališke že popolnoma aklimatizirali in vživeli. V samem Zagrebu živi okrog Brežiški pionirji so tekmo »ali V letošnjih zimskih počitnicah so bili pionirji zelo zaposleni. Vsak dan lahko vidiš navdušene sankače v parlcu in po okoliških gričkih, -drsalci se urijo na hokejskem igrišču, največ pa jih je vsako popoldne odšlo na smučarski tečaj na Čatež. Tam je marljiva načelnica hre- na j hitrejši Franc Cater in Ogorevc, pri deklicah pa Mojca Gaberšček in Božančič. V smuku so bile najuspešnejše mladinke Terezija Škrabi, Mirjana Vimpolšek in Majda Habinc. Skoda, da pri tekmah ni bilo mladincev. Po tekmah so razgla- znani. Vsako zagorsko delavsko godbeniki ki so tokrat prvič na- r f/vna I: inimnPtin P rt je bilo tako. Gledališki prostor 35.000 Slovencev in Slovenk iz v šoli. kjer smo gostom pripra- yssh krajev naše ožje domovine, vili okusen oder, je bil pri obeh predstavah nabito poln. Program je bil zelo pisan in posrečeno izbran. Obsegal je 26 točk, katerih vsaka je bila po svoje lepa, tako da je težko reči, kaj je bilo najboljše. Mladi take tudi iz Zasavja, zato ne bo odveč, če tudi bralci »Zasavskega tednika« zvedo, da njihovi sorojaki niso pozabili na književnosti. Po uvodnih besedah predsednika inž. Čehovina na tej slovesnosti je imel predavanje o Linhartu rektor ljubljanske Akademije za gledališko umetnost dr. Fr. Koblar. Njegova izvajanja so bila več kot samo predavanje v počastitev Lin- nagrade za zmagovalce. Vesel je mladi svet odhajal žiškega »Partizana«, tov. Veble- sili rezultate in razdelili nagra-tova vse počitnice vzgajala nov de. Društvo prijateljev mladine rod smučarjev. Začeli so prav v Brežicah je prispevalo k na-od kraja, v nedeljo pa so pokazali na prvih tekmah svoje sposobnosti. Marsikateri pionir pa v soboto zvečer ni mogel zaspati. Skrbelo ga je, kako bo drugi dan na tekmah. Navdušena četa smučarjev je skrbno pripravljata smuči. Tekmovali so v smuku in slalomu. Kar precej spretnosti so morali pokazati mali smučarji. Proga je bila precej težavna. Kolikim je bil zadnji zavoj pretežak! Odletela je smučka ali palica; gledalci so vsakega navdušeno bodrili, naj ne odneha. Tudi z eno samo smučko so vozili do cilja. To so bile prve tako številne tekme v Brežicah. Sodelovalo je prosvetno društvo je menda že osvojilo zamišljene smernice in so njihovi upravni odbori že izdelali približne ročrte za vaje in ostalo delo Prekmalu bi bilo že v tem sestavku nanizati podroben program. Važno je to, da so prireditelji odločeni Zagorjanom pokazati resnično kvalitetne prireditve. Morda bo ta letošnji festival nekaka predigra tistega velike-kupu smuči in preskrbelo tudi ga slavja, ko se bodo enkrat za vselej odprla velika vrata novega Delavskega doma, ko bo de- domov. Razigrani niso bili samo lovni človek poslušal in spreje-zmagovalci, ampak tudi ostali, mal kulturne dobrine v popol-Še se bodo shajali, da bodo svo- noma drugačnem okolju. je znanje izpopolnjevali. (v) stopili pred javnostjo, so pod vodstvom dirigenta Mata Zakonjška tako zaigrali, da je mlatimo kar dvigalo. Pokazali so, da mladina, ki je samoiniciativna, zna in zmore marsikaj. Bresta-ničami so nanje lahko ponosni. Med izvajanjem programa smo slišali lepo upe ti moški zbor, prikupne ženske in mešane duete, mešani kvartet. »Senovški ku-plet«, baritonista in »Duet Ran-gus«, vmes pa je bila vrsto šaljivih prizorov. Brestaniški »Svobodi« smo za trud, ki ga je Vložila v ta veseli program, od srca hvaležni in si obiskov njene kulturne skupine v Koprivnici še želimo. Festival mladinske glasbe V počastitev rojstnega dne maršala Tita bo v Beogradu 22. maja t. I. veliki Jugoslovanski mladinskih zborov in V ekraju se je priglasilo le 10 pevskih zborov raznih šol in društev ter 2 orkestra Na vseh prireditvah senovškega občinskeg praznika so neutrudno igrali tudi godbeniki Slovenijo in da tudi med brati harta, ampak tudi kronika in Hrvati delujejo na kulturno- analiza slovenske dramatike od prosvetnem področju. Večinoma Linharta do danes. Tovariš dr. povsod, kjer živi več Slovencev, Koblar je ’v svojem predavanju imajo svoja kulturnoprosvetna posebno poudaril, da je Linhart društva, pevske zbore, knjižnice začetnik naše gledališke knii-itd. Tako imajo tudi Slovenci v ževnosti, čeravno je pod vpli-Zagrebu svoje kultumoprosvet- vom francoske Beaumarchai-no društvo »Slovenski dom«, ki sove »Figarove svatbe« in pod bo letos proslavilo 30-letnico nemškimi vzori napisal prvo i -vn7«i/7i-n cl-ih -rhrvrn-n in . . . .. UiLAMcLV ilV dv-icujicu v z. vi l v v nl-iiirn tmd r nnnl trboveljskega okraja 22. maja. — sodelovanju vseh glasbenikov. 3vojega obstoja in delovanja, slovensko ljudsko igro »Zupa-orkestrov v okviru traaic.onai- iiastivrin hr, treba iz- _______,t, .•__,...... ..... ___________________r_ i----- ne majske okviru traaic.onai- 22 Jna- bo tore;- oan mlad.nske Na kraju festivala bo treba iz revije, m jestivaia ,,*n riTfn,.n 7.n±n ie delati temeljito analizo o glas- potrebno k pripravam in sodelovanju pritegniti tudi ostale zbore, ki se doslej zaradi občutka manjvrednosti ali zaradi bojazni pred tekmovalno komisijo niso priglasili. Pri tem je treba zajeti tudi zbore in orke- znikih naši otroci na najrazlič- delati temeljito analizo o beni vzgoj. mladine. Skrb za pravilen in zdrav razvoj naših otrok naj bo skupna skrb vse naše družbe. Festival bo letos ena izmed številnih oblik, kako ob pomladnih p ra- stre, ki imajo dejavnosti. V priprave na ta bližnji festival, ki bo samo začetek vsakoletnega pregleda otroške dejati občasen značaj nejše načine prikazujejo svoje uspehe v ustvarjalnosti .n dejavnosti, ki so jih dosegli pri šolskem delu in v izvenšolskem delovanju in razvedrilu. Zato nosti, naj se aktivno vključijo postavimo to nalogo v ospredje sveti za šolstvo v občinah, ob- priprav za pisano in prikupno sveti za šolstvo v oocman, oo- priprav za pisano tu pmup,.« berejo, študira to in ki tudi činski odbori, sveti •Svobodi m praznovanje prihoda Pomladi _l_n pridno sodelujejo v vseh prosvetnih društev ter občinska praznovanje rojstnega dne mar-društva prijateljev mladine ob šala T.ta. A. K. KPD »Slovenski dom« ima lepe nova Micka« in prvo komedijo društvene prostore s čitalnico, »Matiček se ženi«. V naslednjem knjižnico in dvorano. V okvirju je predavatelj prikazal sloven-društva delujejo razne sekcije, sko dramatiko od Linharta pa kakor pevska, dramska, presvet-* vse do Cankarja, Krefta in naj-na in plesna sekcija in druge, novejših slovenskih dramskih Pevski zbor šteje 50 članov in pisateljev. Z izredno impresiv-članic. Knjižnica ima okrog nim načinom je dr. Koblar 2000 knjig, po katerih pridno petno dvorano poslušalcev, med segajo člani društva. »Sloven- katerimi je bilo tudi več bratov ski dom« je da'1 na razpolago Hrvatov in zastopnikov drugih svoje društvene prostore tudi društev, pripravil na drugi del našim študentom, ki študira’o v te proslave, in sicer na izvedbo Zagrebu, ki so seveda tudi člani odlomka iz komedije »Matiček društva, kjer se lahko zabava- se ženi«, ki so ga odigrali »za mizo« člana dramske sekcije »Slovenski dom« poti vodstvom svo:ega režiserja tov. Hinka uprizarja Nučiča, ki je tudi sam odi era 1 Med pionirji so bili najboljši v smuku' Engl, Solner in Barlič, v slalomu pa Miler, Solner in Lapuh Zvone. — Med pionirkami so dosegle najboljši čas Jelica Gaberšček, Marjana Suša in Slavica Ošina. Med deco so bili „Sodcbno gospodinjstvo" št. 12 Zadnja lanskoletna številka »Sodobnega gospodinjstva«, ki je zaradi tehničnih ovir izšla šele pred nedavnim, kaže vedno večjo praktično usmerjenost te revije. Skoraj v vseh prispevk.n so napotki, ki se jih lahko po služi sleherna naša družina. Mimo uvodnika, ki kr.tično osvetli našo prvo mehaniziran • pralnico na vasi, je v zvezku marsikaj zanimivega o novih zaščitnih lakih za pod in vse druge lesene dele stanovanjskih gradenj, ki jih bo medvoška tovarna »Color« začela še letos izdelovati za široko potrošnjo. — Kdor si preureja stanovanje, mu bo zelo koristil članek o predelavi ležišč in o pregrinjalih za sodobna ležišča. Predelava, pa tudi sama pregrinjala, ki jih svetuje avtor članka, niso draga, kljub temu pa zelo praktična, trpežna in, lepa Naslednji pi spevek vas s sli ko in besedo seznam z lepo vsestransko uporabno jedilno posodo iz domače keramike, kakršno izdelujejo ali jo bodo v kratkem izdelovali v Libojah. — Odveč tudi ne bo članek o kisanju mleka• resda vsakdo ve, da je kislo mleko zdravo, marsikomu pa le ni znano, kakšno mleko smemo kisati in kako moramo z nj.m ravnati, da nam ne bo škodovalo. j Zadnje strani tega zvezka so, kakor običajno, napolnjene z jedilniki in recepti za manj znane jedi .n z nhvrdili za ročno delo. Takrat boste brali o vezeninah in o kvačkanih narodnih motivih. ,, _ . , .... ____daj še ni bilo. Premalo pa je bi- V tem smislu /e bil repubusk. ^ w*-, novem ve med festivalski odbor mnenja, da približno 50 pionirjev in 5 mla- mladinske ustvarjalnosti. Glavni dink. Skoda samo, da je med smoter tega festivala ne bo tek-starejšimi tako malo požrtvo- movanje oziroma določitev naj-valnih smučarjev. Marljiva vo- boljših mladinskih zborov m ih-dnica tov Vebletova zasluži za stmmentalnih skupin, temveč svoje delo vse priznanje, saj je povečanje zanimanja za mladin-vse svoje zimske počitnice po- sko zborovsko in orkestralno svetila vzgoji novih smučarjev, glasbo in razvitje večje pomoči Dobro bi bilo, da bi tudi ostali za kcikovostno izboljšanje mla-pokazali več zanimanja za zdra- dmskih zborov in orkestrov. vo zaposlitev najmlajših v počitnicah. tekmovanje, kakor ga je predvidel Zvezni festivalski odbor, ne bi rodilo takih uspehov, kot si jih vsi žel.mo, pač pa bi se tekmovanje izrodilo v nezdravo borbo za prva mesta. Mnogi zbori in orkestri, ki pri tekmovanjih ne bi dosegli zadovoljivega mesta, bi izgubili voljo do nadaljnjega dela in bi njihovo prizadevanje zamrlo, kar bi bito v nasprotju s smotrom festivala. Zato je republiški festivalski odbor sklenil, da se festival v smislu tekmovanja opusti. Vsi priglašeni zbori in orkestri naj prizadevno vadijo svoj program, s katerim bodo nastopih na festivalu mladinske glasbe, kinai bi bil na območju vsake občine Skrb za pcrlizomke sirote Z občnega zbora mestnega odbora ZB Zagorje ciijah društva. Dramska sekcija vsako leto več gledaliških del z eno izmed glavnih vlog in tako s svojimi mladima in ta’pntira-rvimi amatorii na na;tx>ljšd način upodobil Linharta samega s.-i dokumentiral predavanje tov. odličnim uspehom, a pevski zbor daje vsako sezono svoj koncert v Zagrebu kakor tudi v bližnjih krajih v Sloveniji. . ,__.... Prosvetna sekcija organizira dr. Koblarja v originalnem sto- Iz poročal na nedavnem e^č- pov za nadaljnje delo redno mesečna predavanja m venskem k ometi in.gr a f »k em du- proslave obletnic naših velikih j,u 7n značaju očeta slovenskega mož. Tako je-torej KPD »Slovenski dom« v Zagrebu dne 25. januarja t. 1. proslavilo v svojih dru- nem zboru mestne organizacije ZB Zagorje smo povzeli, da je komisijo za zbiranje zgodovinskih podatkov iz narodnoosvo- bdlo delo odbora v glavnem bodilne vojne in predvojnega usmerjeno na to, da nudi čim več delovanja komunistov in Sko- gledališča A. T. Linharta. -ič podpore otrokom padlih borcev, jevoev. na drugi strani pa, da poskrbi za postavitev spomenikov na grobovih padlih, kjer jih do se KN lo lansko leto povezave med člani, saj celo leto ni bilo nobenega širšega članskega sestanka. Občinski odbor ZB Zagorje podeljuje med približno 150 otrok padlih borcev okrog 200.000 dan mesečnih štipendij. Preteklo leto je organizacija oskrbela za letovanje 52 otrok, prav talko je lam letovalo 56 najzaslužnejših članov. Nadalje je Zveza borcev postavila šest spomenikov, tn sicer spomenik padlim 19 talcem in umrlemu narodnemu heroju Nestiu Okregan ju na por kopališču v Zagorju, obnovila spomenik na Zeleni travi. Orehovici, na Vačah in postavila spominsko ploščo na stari edU v Zagorju. Na koncu so sprejeti več skto- Kmalu bodo spe* oiiveli logi - in mladež bo pohitela na sonce VRAGI MA FUATIMU Napisal: Jack London Riše: Bernard Emerik Rešitev nagradne uganke iz 6. štdvlike Spet smo dobili cel kup pravilnih rešitev magičnag-^ kvadrata iz 6. številke našega lista, ki se glasi (vodoravno in navpično): 1. zima, 2. Ivan, 3. mast. 4. Ante. Žreb je prisodil prvo nagrado Jerici Rupnik, učenki 5. razreda osnovne šole Turje, pošta Dol pni Hrastniku — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Lado Oreškovič, učenec 3. razr. csn. šole, pošta Sevnica, Savska cesta 28. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim marljivim pionirjem in pionirkam za njihovo pošto in pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO Nova nagradna uganka za nase pionirje . Besede (vodoravno in navpično): 1. del stroja; 2. vrsta žito, s katerim hranimo konje; 3. vrata pri travnikih in pašnikih (množ.); 4. skromna domača žival. ki je zadovoljna tudi z osatom. Črke: EEEE, K, LLL, OOOO, sss, v. 12 3 4 pljuval hi brbljal svojo povest škunerja. Pojdi z menoj. Zdaj o belih vragih In njihovih «.»-činih. 26. StreljMije je utihnilo tako nenadoma, kot se je bilo začelo. 25. Toda Gricf ni več poslušal. Skozi drevje je prihajalo "d pristanišča pokanje pušk in spustil se je v tek proti obali, ali Grief je tekel, nič dobrega Gricf, Morski roparji s Tahitija in kaznjenci z Nove Kaledonije, stene n| opazil Mauririja. Lepa drhal samih zločincev — mu je pritekel nasproti, in najbrž ravno sedajle napadajo njegov škuner. Zajčja usini- te iščejo.« 27. Obrnili so se po isti poti nazaj. »Kje Je Brown?« in Jo ubrati je vprašal na ovinku ki »Velik« brat,« pravil Mož-kori. »Na Veliki skali. Vse oet.*»Vo ti kasneje povem. Teci za mano!« »Toda kje so moji ljudje s je težko sopeč čolna?« 28. »Pri ženah na lujnu *vu- »Pričel sem ca je hitel za njim In venetner prepozno. Polastili so se tvojega nerju. Ne bodo jth ubili Po- trebni so jhn mornarji.« Mtxn-riri jc Ml ve« prestrašen. »Tod* tebe bodo ulovili! Poslušaj!« Prek vode j* »»zvenela francoska lovska pesem. Pel je hreščeč tenor. »Zdajle se ietereeva*> na ob H. , Zavzeli so tvoj škuner — to, rrr! vitel Pojdi!« 2 3 » Rešitev nem pr.nesjte ali pa pošljite po pošti do nedsije, 24. februarja, apoteke ne iw#~e uredništvo. Dva reflitsrije usfarrke borno nagradili po žrebu z topo mladinsko knjigo. Pni odgovoru ne poaebčte na-verJti poleg »vojega iieann tn priimka raerod šole, ki je ob-tokujete. nadel je po**o to kraj. kjer sto doma. Vsem poieii-joen aAravel Razgovor s starešino taborniškega rodu »Temnega hrasta" Tonetom Klemenom iz Hrastnika } posolil li nosili ime Parlizanshi rr TABORNIŠKA ORGANIZACIJA-ROD tTEMNEGA HRASTA IZ HRASTNIKA JE ZA SVOJE POŽRTVOVALNO IN NESEBIČNO DELO NA NEDAVNI LETNI SKUPŠČINI TABORNIŠKE ORGANIZACIJE SLOVENIJE DOBILA VISOKO PRIZNANJE: ODSLEJ NOSI IME »PARTIZANSKI ROD« STAREŠINA TEGA RODU NAM JE OB TEM PRIZNANJU POVEDAL NEKOUKO DROBCEV IZ DELA TE RESNIČNO VZORNE ORGANIZACIJE. Tov. Klemen se je kar vidno razveselil našega obiska. Ne zaradi- tega, ker bi hoteli njegovi taborniki obešati to priznanje r>a veliki zvon, marveč predvsem zaradi tega, ker želijo, da bi vsa zasavska javnost zvedela, da so to priznanje zaslužili s trdim garanjem skozi celo leto. Takole nekako nam je tov. Klemen orisal njihovo delovanje. Že leta 1951 so se v Hrastniku jeli zbirati iniciatorji ustanovitve taborniške organizacije. Nekaj mesecev kasneje smo pa imeli že ustanovni občni zbor in kmalu smo imeli okrog rodu »Temnega hrasta« nad sto mladih in starih ljudi. Začela se je doba intenzivnega dela, zbira, nja rekvizitov in sploh uveljavljanja organizacije. »Priznanje, ld smo ga dobili na nedavni mariborski skupščini, bi morali *pravzaprav dobiti že lani, saj smo zadostili vsem tekmovalnim pogojem. Sicer pa smo se vsa zadnja leta sukali med prvo petorico in zadnji dve leti med prvimi tremi. Seveda moram poudariti, da je konkurenca zelo huda. saj je danes na Slovenskem že nad 80 taborniških organizacij. In kako smo dosegli to priznanje? Sodim, da je glavna značilnost vseh naših dosedanjih uspehov v tem, da smo zbrali okrog rodu staro in mlado, da zvesto dela v organizaciji aktivno delavec, uslužbenec, rudar, steklar, kemični delavec, skratka: nad 260 ljudi se aktivno udejstvuje v petih družinah in dveh klubih. Zato je danes to čvrst-homogen kolektiv in prav zaradi te čvrstosti je lahko dosegel take uspehe. Preden bi ti podrobneje orisal naše delo, sodim, da je važno omeniti to, da taborniška organizacija nima zgolj namena prirejati eno ali dvoje taborjenj v letu in tam prebiti nekaj dni dopusta, marveč so naloge mnogo obsežnejše. Prvenstveno ima organizacija namen vzgajati mladega človeka politično, moralno, kulturno, na drugi strani pa ga pripraviti za življenje, da bo kos vsem' tegobam in sposoben braniti domovino. Kaj vse mora tabornik, denimo, doseči na republiškem tek- movanju v mnogoboju! .Poznati mora sto in sto topografskih znakov, biti mora zdržljiv, skratka: vzgaja se ža dobrega državljana. Kot rečeno, smo dosegli visoko priznanje predvsem zaradi našega velikega dela. Lani so imeli naši vodi 420 sestankov, družine 37, rodi 12. Vodi so imeli 103 izlete, družine 31, klubi 21, rod 13 in vse ostale prireditve. To so bili enodnevni in Pri postavljanju kresa večdnevni izleti po domačih in drugih krajih. Lani smo organizirali sedem taborjenj v Rimskih Toplicah, Vodicah pri Šibe. niku in drugod. Naši taborniki so pogozdili nad 40.000 gozdnih sadik. Organizirali smo pohod v Kumrovec, kjer je bil velik taborniški tabor. Organizirali smo vodniške tečaje in tečaje gorske straže. Lani smo na Dolu ustanovili taborniško družino in pomagali pri ustanovitvi rodu v Radečah. Razen tega smo sodelovali še na vseh ostalih praznovanjih, organizirali razstavo taborništva in opravili nešteto drugih akcij. Prejšnjo soboto smo imeli majhno slovesnost, na kateri smo sklenili napovedati tekmovanje med družinami in vodi’. Tekmovanje bo trajalo do 1. avgusta letošnjega leta, nakar sHE <> ih Lepo je taboriti... Zahvala ObLO Senovo OBČINSKI LJUDSKI ODBOR NA SENOVEM SE TOPLO ZAHVALJUJE VSEM NASTOPAJOČIM IN SODELUJOČIM NA PRIREDITVAH NEDAVNEGA OBČINSKEGA PRAZNOVANJA! OBENEM DOPOLNJUJEMO ČESTITKE SENOVŠKIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ. K VSEM ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJE TUDI KZ BRESTANICA S SVOJIMI POSLOVALNICAMI. bo del naših tabornikov odšel na II. jugoslovanski zlet tabornikov, ki bo v Bosni. Prav tako smo sklenili, da bomo gradili naš dom v Hrastniku in ne na Kalu, ker bi bil dom na Kalu 28 dni v mesecu prazen, medtem ko bo v Hrastniku prazen le dva dni. In kar je najvažnejše: zedinili smo se, da se bomo potrudili še dvakrat doseči naslov .Partizanski rod', tako da bomo poslej za vedno nosili to slavno ime.« Na zastavi hrastniškega Partizanskega rodu ponosno plapola trak, ki jim ga je na skupščini pripel tov. dr. Potrč. Želimo jim. da bi se v prihodnjih dveh letih resnično potrudili in dosegli stalno ime »Partizanski rod«. ... Pri spoznavanju taborniške literature - Okrajno strelsko tekmovanje za »Zlato puščico" Frcne Fabjan - prvak lepo število -jak Zadnjo nedeljo je bilo v Do- mo v Zasavju že mu »Svobode — Zasavje« v Tr- dobrih strelcev, bovljah okrajno strelsko tekmovanje za »Zlato puščico«, ki se ga je udeležilo 31 strelcev iz vsega okraja. Tekmovalci so stre. ljali 30 strelov iz stoječega stava in dosegli takele rezultate: 1.) Franc Fabjan, STT Trbovlje 281 krogov od 300 možnih, 2.) Pavle Krošel (lanskoletni okrajni prvak v streljanju z vojaško puško), Celuloza 281 krogov, 3.) Rafko Jerman »Celuloza« 270, 4. ) Albin Danko »Celuloza« 268, 5. ) Janez Srečnik, »Franc Fakin«, Trbovlje 267, Prvak Fabjan je dobil šestnajst desetic, dragi Krošel pa 14 desetic. Organizacija tekmovanja, ki jo je imel v rokah okrajni strelski odbor Trbovlje, je bila dobra. Rezultati doseženi na tem tekmovanju, so mnogo boljši od lanskoletnih in govore, da ima-fTTTTTWTTT»*T7T7TTTTfmmTf7Tmf7mm Četrtek, 21. februar)« 8.05 Ljubljanski komorni zbor poje slovenske narodne pesmi. 9.20 Nekaj za vas (pester spored zabavne glasbe). 10.10 Pester spored operne in solistične glas-•be. 11.00 Pesnii za na$e male v..j: 11.15 T F n N U Cicibanom — dober dani (Lojze Zupanc: i k. u si w Zaklad T TrM$]d zijaui). 13.15 Klavir Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, , ritme 13.30 popularne melodije iz or- 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 In 19.00 ra- kestralne glasbe. 14.20 Pionirski kotiček, dijski dnevnik ter ob 22.-5. Ooddajo ..Naši 15 40 utrinki iz literature — Wi!llam poslušalci čestitajo in pozdravljajo- ob sansom: C!aeysova smrt. 17.10 Zabavna delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od “ 14.00 do 16.00. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. „Naš jedilnik" vsak delavnik ob 7.20. Oddajo ..Dobro jutro, dragi poslušalci" (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. Nedelja, 17. februarja 6.00—7.00 Narodne viže, vesele in mirnejše za prijetno nedeljsko Jutro. 7.35 RADIO V TEM in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Radijska univerza — prol. Ivan Tominec: Iz delavnice naših etnografov. 18.30 Reportaža. 20.00 Tedenski notranjepolitični pregled. 20.10 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Petak, 22. februarja 11.00 Za dom in žene. 11.10 Dopoldanski operni koncert. 12.00 30 minul narodnih In domačih pesmi in napevov. Zabavne melodije. 9.45 Se pomnite, to- 13-15 Rltmi fo melodije. 14.05 Radijska variši — Bogdan Zelnik: Ko je štirinaj- gola za „ii)0 stopnjo: Na železniški po- sta prišla na štajersko. 11.35 Lahka glasba. 12.00 Pogovor s poslnšalcl. 13.30 Za našo vas. 16.00 Zvone Kržišnik: Pot do penicilina. 16.30 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska igra — Prugel: Apolon na Šemi (ponovitev). 18.35 Melodije za dobro voljo. 20.00 Zabavni glasbeni večer Radia Beograd. 21.00 Kulturni razgledi. Ponedeljek, 18. februarja 11.00 Glasbena medigra. 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — prir. Rosanda Sajko: Čarobni kompps. 11.35 Vsak eno ... (pisana zmes slovenskih narodnih pesmi in napevov). 12.40 Sklad- za nižjo stopnjo: staji. 15.40 Utrinki Iz literature — Janez Avsec: Pesmi. 16.00 Popoldanski simfonični koncert. 17.10 Športniki — pozori 17.30 Igra Zabavni orkester Rias Berlin. 18.00 Lludje med seboj — dr. Leon Žlebnik: Izbira zakonskega tovariša v luči ankete. 18.15 Slovenske pesmi poje Planin",1 oktet. 18.30 Iz naših kolektivov. 18.45 V veselem ritmu. 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled. 21.15 Oddaja o morja in pomorščakih. Sobota, 23. februarja 8.05 Jutranji orkestralni koncert. 8.40 Makedonske partizanske Hi narodne pe- be slovenskih avtor,^ ‘ M?r= instrumentalni ansambel, solist violinist 1 Ivan Pal. 13.15 Pisan spored zabavnih melodij. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Milenko Šober: z Rogom po svetu. 16.00 V svetu opernih melodij. 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Družinski pogovori. 10.10 Tisoč pisanih zvokov iz domačih in tulih logov. 11.15 Dober dan. otročji rt. N. Tolstoj: Lov rta medveda), tl.30 Domače napeve izvajajo Mariborski ansambli. 12.40 Od popevke do popevke. 13.15 Skladbe Franka Jankoviča igrajo Zadovoljni Kranjci. 13.30 Od arije do jn jiarodne^pe smi noTsio-' NoT°k«}l|4’ leSeffla? venski oktet. 18.30 Radijska univerza — Stefan Michieli: Kako zaznavajo živali brave. 20.00 Mladinska oddaja. bene uganke. 17.30 Zabavna tu plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Okno v svet. 18.15 Umetne pesmi pote Zenski vokalni kvartet. 18.30 jezikovni poerovori. 18.40 Igra tamburaSki orkester Matka Sijakoviča. 70.00 Veseli večer. 21.00 Igramo za ples in razvedrilo. KMETOVALCI OBČANI BREŽIC, VIDMA-KRŠKEGA IN SENOVA — PREBERITE! Nudimo vam semenski krompir proti odplačilu v jeseni! Nudimo vam strokovno pomoč z nasveti pri obdelavi! Nudimo vam umetna gnojila in zaščitna sredstva proti plačilu v jeseni! Zagotavljamo vam odkup pridelkov, s katerimi boste poplačali kreditiran material, prav tako tudi odkup vseh tržnih presežkov! Zagotavljamo vam višje hektarske donose in večje dohodke ob upoštevanju vseh agrotehničnih mer! Sprejemamo zemljo v analizo v lastnem laboratoriju! Sprejemamo priglasitve za gradnjo gnojničnih jam in silosov in vam jih tudi z«r-id;mo. Preskrbimo vam plemensko živino, če se zavežete plačati posojilo z mlekom ali prodajo živine! Sprejemamo naročila za obnovo vinogradov in sadovnjakov, izdelamo vam načrte, realiziramo jih z rigolanjem, nakupom sadik in ostalega materiala, ki je potreben za obnovo, z rokom vrnitve po dogovoru. Pogoj: obnova po načrtih zveze 1 Potrebe priglasite pri svoji kmetijski zadrugi ali na naš naslov z dopisnico. Pogoje bomo vsakemu inteserentu posebej sporočili, ko bomo videli iz vaših priglasnic, koliko bo interesentov. Cim več bo interesentov, tem lažji bodo pogojil Sosed naj se pogovori s sosedom in ukrepajte po svoji "fizsodnoeti! KMETIJSKA PROIZVAJALNA ZVEZA BREŽICE Torek, 19. februarja 8.05 ,,Koroška v narodni pesmi" (pisan spored koroških zborovskih In solističnih narodnih pesmi). 8.50 Igra harmonikarski zbor ..Kajuh" p. v. Janeza _______________________________________ Kuharja. 10.10 Od melodije do metodiie. _ godba .0%^,e‘navali gft i^pojo VteitietlSltn flCtUOV^ Uuš Vpoje° zabavne* melodi^e^KLSO^Pestcr *» 15' d« 24' 1957 operni spored 14.20 Zanimivosti l* zna- Zboljšanje vremena. Prevla-nosti in tehnike. 17.10 Zabavna In ples- _. na glasba na tekočem traku. ts.Oo Šport- dovalo bo suho, po večini jasno ni tednlk' vreme. Le ob zaključku tekoče- 11.00 Slovenske narodne pesmi ta ve- ga a'Ll V začetku prihodnjega scle,2°,!Ua£e plesne popevke Pavia Kos- tedna manjše padavine. Tem-ca. 12.05 Opoldanski operni spored. 12.40 Igrajo solisti plesnega orkestra Radia Ljubljana in kvartet Jureta Robežnika. 13,30 Pesmi ln plesi jugoslovanskih na-r°d°v. 15.40 Utrinki iz literature -willian Sansom: Claeysova smrt. 16.00 n„°Hher,,,P° žeI,ah' 1710 Sestanek ob na tekočim trŽkuV"aiR KIT ?la,ba pesem ’Roie 7e na VTtu Prala’ gled. 18.45 iz svetovne zaktadnke "Ja- T Takoi nato va boste sllšaU mospevov. 20.00 Richard Strauss: salo- drugo narodno pesem ,Plenice je nLa.T-*la,bei,a draBa v enem dejanju. P le la ob mrzlem studencu’.* ................................. peratura bo padla. Dr. V. M —---------------------------- radijski Škrat Napovedovalec: »Pant/e na vasi vam bodo zapeli narodno Obvestilo Občinski LO Brežice, oddelek za zdravstvo ln soc. varstvo, obvešča vse šole in starše, da od 1. februarja t. 1. dalje posluje v ZD Brežice vsak dan, razen ob sredah, specialist za otroške bolezni dr. Marija Jež od 9. do 11. ure v ambulanti otroškega dispanzerja, to je za bolne predšolske otroke, od 11. do 11.30 pa v šolski polikliniki, to je za bolne šolske otroke do 15 let Vsako sredo od 15. do 18. ure dela posvetovalnica za matere in otroke Iz Brežic in bližnje okolice in to tudi v ZD Brežice. Vsak petek od 14. do 16. ure pa deluje v ZD Brežice posvetovalnica za noseče žene. Posvetovalnico bo vodil ginekolog dr. Anton Glušič. Dne 23. januarja je imel upravni odbor gostinske zbornice svojo V, redno sejo na Izlakah. Odbor je obravnaval probleme gostinstva, družbenega plana, tečajev za izpopolnjevanje, socialnega zavarovanje itd. Iz referata zastopnikov OLO je razvidno, da obstajajo še vedno težave in pomanjkljivosti v našem gostinskem kadru in kako priti do boljšega kadra. Sproženi so bili predlogi, da bi bilo umestno sprejeti v uk gostinske vajence, kakor to že prakticirajo v Ljubljani, Celju tn Mariboru. Ti vajenci bi imeli praktičen pouk v gostinskem podjetju oziroma obratu, teoretičen pouk pa bi dobili določen čas v Gostinski šoli v Ljubljani. Sprejeli so sklep predlagati pristojnim organom, da se tudi na področju našega okraje omogoči sprejem vajencev, to sicer pri tistih gostinskih podjetjih, kjer sta zaposlena vsaj dva kvalificirana gostinske delavca. Določili so tudi, da bo V. redni občni zbor 27. februarja v Ca težkih Toplicah. Glede na velik pomen propagande o domačem turizmu v Srbiji in Hrveteld, zlasti glede propagande v panonskih predetih Jugoslavije, je Turistična zveza Slovenije s sodelovanjem Gostinske zbornice LRS letošnje leto organizirale propagandno akcijo v teh krajih. 2e v predsezoni bo potujoča razstava obiskala večje kraje v Srbiji to Hrvatski, in to: Beograd, Novi Sad, Osijek in Vršac. Za to razstavo to vzporedno z njo bo intenzivna propr ganda v časnikih, v radiu, v kinematografih, s predavanji in prikazovanjem diapozitivov. Razstava bo v dru- Šahisti trboveljskega »Rudarja" na Golniku Prejšnjo nedeljo so bili šahi-sti »Rudarja« te Trbovelj v gosteh na Golniku. Igrali so v šahovskem turnirju pod pokroviteljstvom zdravilišča Golnik. Prireditev je imela namen, da se zdravstveni delavci, kovinarji in rudarji pobMže spoznajo med seboj. V turnirju so sodelovali moštvo »Ilirije« (Litostroj), »Rudar« iz Trbovelj in dve šahovski moštvi domačega »Storžiča«. Na tej Šahovski prireditvi so sl šahistj trboveljskega »Rudarja« pridobili lep prehodni pokal. »Rudar« Je dosegel 16 točk, »Storžič I« 14,5, »Ilirija« 13,5, »Storžič H« pa 4 točke. Za »Rudarja« so igrati Jazbec st. in Jazbec ml.. Hribošek, Rugel. Frece, Opran Čk. Drnovšek in Kokalj. Med Trboveljčani je bil to pot najboljši Rugel. Gostje so biti sprejeti zelo prisrčno. (n) KINEMATOGRAFI Kino »Delavski dom« v Trbovljah bo predvajal do torka amer glasbeni film »Bell jor-govan«; od naslednje srede do petka pa amer. barvni film »Poslednjič sem videl Pariz*. Kino »Svoboda — Trbovlje DL« bo imel na sporedu do ponedeljka amer. barvni film »Bosonoga grofica«. (V glavni vlogi Ava Gardner.) Kino Sevnica: 16. to 17. febr. amer. film »Neumne sanje«; 23. in 24. febr. franc, barvni film »Ali-baba«. Kino Brestanica: 16. to 17. febr. amer. barvni film »Poljubi me, Katica«; 20. to 21. febr. amer. špijon. film »Kapetan Kert«; 23.-in 24. febr. amer. barvni film »Lahko je ljubiti«. Kino Brežice: 16. febr. amer. barvni film »Človek fanta puške«; 17. febr. franc, film »Heroji so utrujeni«; 20. to 21. febr. jug. ffim »V mreži« (Bert Sotler to Mira Stupica); 22. to 23. febr. amer. barvni film »Kvartopirec te Misis- sipija«. UPRAVI gi polovici aprila in v prvi polovici meseca maja. Da se vzpostavijo boljši stiki s potovalnimi agencijami v navedenih mestih kakor tudi s turističnimi in planinskimi društvi, Počitniško zvezo, sindikati in drugimi organizacijami in predvsem s časniki, kinematografi, radiem itd., bo ta ekipa vsak mesec obiskovala razen naštetih mest še Subotico, Zrenjanin, Sombor, Ki-kindo, Zagreb itd. Ob teh obi-skhi bo ekipa skušala poskrbeti za izložbe v potovalnih agencijah, priobčevanje člankov v časnikih in radiu, propagando pri blagajnah potovalnih agencij itd. Za fcimboljšo izpolnitev te naloge je potrebno primerno propagandno gradivo, krajši propagandni članki za objavo v časnikih, diapozitivi za reklamo v kinematografih, krajši članki za radio reportaže, informacijsko gradivo, na primer ceniti, opis turističnih krajev, propagandni material, plakati, prospekti, letaki, fotografske povečave to podobno. Vabimo vso javnost, da sporoča želje in pobude za čimbolj šo propagando za obisk naših krajev. Kolikor je tako gradivo na razpolago, prosimo, da nam ga takoj dostavite. V našem skupnem interesu tn zlesti v korist pospeševanja domačega turizma je, da za letošnje leto pridobimo čimveč privatnih turističnih sob. Seveda pridejo v poštev le primerno urejene sobe (voda, stranišče itd.). To je naloga turističnih in olepševalnih društev, gostinske zbornice, in sicer v tesnem sodelovanju s posameznimi ljudskimi odbori. Te privatne turistične sobe bi se glede prehrane povezale z ustreznimi gostinskimi podjetji. Interes in dolžnost naših gostincev je, da se vključijo v to akcijo. Do 5. marca 1957 moramo sporočiti, koliko privatnih sob in postelj bo v letošnji sezoni na našem področju ne razpolago turistom. Ti podatki se bodo razglasili v obširnem prospektu in ceniku za propagando domačega turizma. Sporočite nam število takih sob in postelj z navedbo kraja to s cenami nočnine (od ... do ... din). S propagando domačega turizma se bo nedvomno povečal dohodek našega celotnega gospodarstva. Pospešujmo turizem in. gostinstvo v okraju! (Iz pisarne Gostinske zbornice, Trbovlje) KOMUNALA TRBOVLJE sprejme v uk dimnikarskega vajenca s pogojem, da ima sam vso oskrbo v Trbovljah. Nastop takoj. PRODAM DOBRO OHRANJENO SPALNICO. Ogled: Trg F. Fakina 24. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujeva vsem zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice Trbovlje; še posebej pa dr. Kržiščniku in primariju dr. Krasniku za uspešno Izvedeni operaciji na želodcu. — Edvard in Karel HumskL Trbovlje. PREKLIC Preklicujem neresnične vesti, katere sva govorila z Antonom Jančičem o Frančiški Žagar._ — Magda Potočnik, Trbovlje, Klek S Zahvala Vsem sorodnikom ln njegovim sotovarišem, posebno pa darovalcem krvi ter tov. Marijanu Štajnerju to celotnemu kolektivu Tovarne celuloze to papirja Videm-Krško, ki ste ml ob prerani in nesrečni smrti mojega dobrega to ljubljenega moža SADIKA RISTAN0VICA požrtvovalno pomagali, ga spremili na njegovi zadnji poti to mu darovali številne vence, iskrena hvala. Posebna hvala tovarišu za poslovilni govor, petje in godbo. Žalujoča žena Pavla, hčerki Neki ca in Ivica ter ostalo sorodstvo. Znamka za 10 din ZASAVSKI TEDNIK TBB0VLIE Trg Revolucije štev. 28 Stran 8 z?až^sm 7 dni po svetu Alž.rski problem pred Zdru- velikih« in ta ter ostala pereče ženitni narodi doživlja znova vprašanja prouč.li. podobno usodo kekor lani. Letos Svet z zanimanjem čaka, kaj se francoska delegacija sicer ni bodo odgovorili v Parizu, Lon-umakn.la iz sejane dvorane zato, donu in Washingtonu. Kaže, da ker obravnavajo »povsem franc, se vse tri vlade medsebojno notr. zadevo.« Z ato pa si je s posvetujejo, pomočjo svojih zaveznikov prizadevala, da je večina ne bi ^ B obsodila kot povzročitelja krva- jJV£1 SCSI« H K« ve vojne. In uspelo ji je. Večina v političnem odboru je zno- (Nadaljevanje s 2. strani) va sprejela resolucijo, ki sicer Q tem, čemu bodo na Bermu-ugotavlja krvave dogodke v Al- dn posvetili več časa, je težko žiru, vendar samo izraža upa- soditi. Gospodarski položaj v nje, da bosta francosko in alžir- Angliji je težaven in ker je sko ljudstvo s pogajanji našli Macmillan bolj izvedenec za miroljubno rešitev. gospodarska kot politična vpra- Zgodovina se ponavlja. Fran- ganja< jc kaj mogoče, da bodo c/ja je lam obljubila, da bo ure- pričeli najprej z vprašanji dila odnose z Alžirom — in je medsebojnih odnosov s posebni ni/iče obsodil. Obljube ni dr- njm ozirom na ameriško po-žala. Poslala je nad 600.000 v o- moč. Vsekakor pa bo »Eisen-jakov, da z orožjem izsilijo pre- hovverjeva doktrina« eden iz-mirje, pa je žela — vihar. Osno- met| najpomembnejših točk se-bodilno gibanje se je razvnelo stanka. po vsej deželi. POBUDE IZ MOSKVE Navzlic temu smo te dni doživeli veselo presenečenje. Sovjet- Francoski premier se namerava potožiti, ker je Francijo ostala po napadu na Egipt sama. Sicer jo pa tarejo težave Alžiru ter s tem povezani POLITIČNI MOZAIK ZA TAKŠNE IZJAVE NI Bil PLAČAN! kitajriti ministrski predsednik Cu En La j, ki je v pismu pripisal, da mu pošilja cigarete v znamenje hvaležnosti, ker mu Srednjem vzhodu. Po krivdi ne- -jc v študentovskih letih včasih —*—,~51' " brezplačno podaril sto črnih katerih centralnih organov v , , . ... , . , Washingtonu se razsipajo ogro- kav. Edmundson je bil do nedav- mna sredstva. Nekontrolirani ARAMCO ZANIKA Mimanuson je uu uu to«. mna sredstva. Nekontrolirani BHZSCHE “I Toda zHai io Vltlh državam« m ^ J in »riri ameriški aeenctii DOVC- no sodelovanje. Toda zdaj moral iti... in naprej... "S3U*vj«W tiavi »vinar- 2 Mma» patrelejaka »ruib. Aramco po- &1a n»d dmsm *,», tud, med d™2im_r,,vidna_ rah.ev. — ““Kn. S ju neki ameriški agenciji povedal, da mu je velika ameriška petrolejska družba Aramco po- tole: ..... , , po odstopu. Edmundson pač za »Politika ameriške vlade na to nj bil p!ačan... Srednjem vzhodu lahko pahne ppvnsvnviK Ameriko v atomsko vojno. Ike SEDANJI PREDSEDNIK sili kongres, da prvič v zgodo- VLADE NI POZABIL... vini izdaja svoje dolžnosti in Neki natakar enega od mno-daje predsedniku Eisenhowerju gih pariških lokalov je bil oni polna pooblastila za akcijo na dan nemalo začuden, ko je prejel paketič iz daljne Kitajske. V zavojčku je našel tri sto naj- VVashingtonu so tudi naklon je- JJ-'ptemo.^Darilo0^^ S s^mi^alil najemnino za Sueški kanci za dobo deset let S to vsoto bi Egipt lahko zgradil Asuanski jez. Naser je seveda ponudbo odločno zavrnil, kajti noben odgovoren državnik ne prodaja svoje dežele, še manj posoja. Aramco je kajpak uradno zanikal. Toda egiptovski premier Naser bi sc najmanj s takimi ni tako imenovani severnoafriški federaciji, ki bi obsegala Tunis, Alžir in Maroko. In. tudi ta varianta, ki jo je svoj čas sprožil tuniški premier Burgi-ba, vznemirja francoske uradne kroge in stratege. Razgovori z Eisenhowerjem bodo marsikatero sporno zade-postavili na pravo mesto Koko so nos sproiell no Donskem veli veselo presenečenje. Sovjet- v Alžiru ter s tem povezani vo postavili na pravo mesto. V mestu Nyborg je vlak s prostori so bili kaj hitro polni ski premier Bulganin je poslal vo jašlci izdatki. Tudi v gospo- Toda takih odnosov, kakršni so kopnega zapeljal kar 'na ladjo, potnikov raznih narodnosti. Z c zahodnonemškemu kanclerjupo- barskem pogledu ni na prav | bili n. pr. še. pred letom, med Poleg tega je bilo na ladji tudi na videz je bilo lahko razločiti slanico, v kateri mu priporoča, njg boljših nogah kakor An-S tremi zavezniki še ne bo. Od- nekaj osebnih in tovornih avto- južnjake od severnjakov. Možje naj obe deželi uredita tesnejše Posebno hudo pa Pariz 3 tod tudi ločeni pomenki, čeprav mobilov. Potniki so izstopali in v belih bluzah so se gostom do- medsebojne odnose. Pred vsem zamer| ZDA, ker se še vedno v je bila poprej navada, da so se mi, vsi radovedni, za njimi. Po stojanstveno bližali, da zvedo naj bi razširili trgovinsko zame- zavzema;0 za nekakšen sredo- * najvišji predstavniki treh za- stopnišču. ki je držalo v zgornje njihove želje. Jugoslovani smo njavo. ženski pakt, v katerem bil hodnih sil v »usodnih trenut- nadstropje, smo prišli v veliko se zadovoljili s pivom, ki se nam V noti omenja tudi nerešeno Tunis, Maroko in Alžir 1 kih« vedno posvetovali skupaj, restavracijo. Vzorno urejeni je po dolgi vožnji najbolj prile- združitev Nemčije in opozarja pomembno vlogo. ZDA tako I To resnico morajo priznati, če- prostori, brez večjega razkošja, gi0. Takoj smo spoznali, da bona negativno vlogo, ki jo 2ah. priznavajo Alžir, četudi neurad-1 tudi težkega.srca, tudi v Lon- so delali vtis skrbnega in mar- mo z našim znanjem nemščine Nemčija igra kot član Atlantske no> ^ samostojno državo. Vldonn in Parizu. Ijivega strežnega osebja. Vsi težko shajali, kajti »smrtnoresni* i lUatajcar se n- dosti zmenil za naše besedičenje, čeprav je bilo očitno, da nas je prilično dobro razumel. Silil je z danščino in Domislice Vse. kar Ljubeči dela. se konča v mislih na ljubljeno bitje. Stara izkušnja pravi, da so prav tisti ljudje, ki imajo v javnem življenju veliko povedati, v lastni hiši zelo tihi. Cs se kače postavijo pokonci, hočejo uničevati. Kdor ima samo razum, ne razume nič, ne drugih, ne sebe. Razum brez srca je prazen, srce brez razuma je slepo. Življenje bi bilo raj,. če bi mir našli tam, kjer smo ga napravili. Verjemi ženski, če ti pravi: »ljubim te!« Se bolj verjemi, če ti reče: »Sovražim te!« Toda' nikoli ji verjem’ čo ti pripoveduje. »Sim- " j ste mi, saj se vas bom privadila!« Včasih so mladi ljudje hrepeneli po tem, da bi stali na lastnih nogah. Danes se hočejo voziti na motorjih. zveze. Vendar so vsi ti očitki in celo grožnje le nekakšen dodatek k osnovni zamisli: zbližanju. V Bonnu izjavljajo, da bo kancler nekatere predloge sprejel, druge pa odklonil. Ravnal se bo pač po politiki, ki jo terjajo od njega obveznosti iz pisanih pogodb z zahodnimi zavezniki. Vendar so to noto uradni krogi sprejeli brez običajne hladnosti. Tudi ni čuti očitkov, da gre za »propagandno potezo«, kot se je v preteklosti dogajalo ob podobnih primerih. NOTA ZAHODU Nekaj dni pozneje je Moskva poslala trem zahodnim vladam noto, v kateri pojasnjuje svoje stališče do Srednjega vzhoda. Sama po sebi predstavlja prav zaprav odgovor na »Eisenhower-jevo doktrino«, omenil pa jo je že sovjetski zunanji minister Sepilov ob zaključku zasedanja obeh domov Vrhovnega sovjeta. Naj navedemo glavne teze sovjetske vlade: oj velesile na) priznajo popolno neodvisnost vseh dežel v tem delu sveta in naj jih ne vključujejo v bloke, v katerih sodeluje sama; b) velesile naj ukinejo vsa svoja oporišča, umaknejo svoje čete in ustavijo dobavo orožja kateri koli od srednjevzhodnih dežel; c) Srednjemu vzhodu naj po-magajo z gospodarsko pomočjo. Razumljivo je, da se Angleži ne bodo kar tako odrekli svo/.h pozicij, ker nekateri med njimi še vedno verjamejo v stare, imperialne čase. ZDA se tudi ne nameravajo odreči »Eisenhower-jeve doktrine« vojaške in gospodarske pomoči temu delu sveta, ki je naperjena, kot pravijo, proti »sovjetskemu vdoru*. Vsekakor pa je sovjetska nota. po- Dve noči groze m strahu v Zidanem masi Veliko Kozje se je streslo in spustilo plaz na vasice- Briše Ne ustrašite se! Zgodilo se je pred 80 leti, pod okno njegovega stanovanja, torej v časih, ko so naši očetje in dedi čutili še Prvi dan po katastrofi so izkopali prvo žrtev, globoko cesarako-kraljevsko, ko se naše matere trupelce poldrugoletnega otročička šestčlanske in babice še niso zanimale za javna dogajanja, Jamškove družine, ki je bi.a vsa zasu.a. r.*, ko so se na Dunaju in v Budimpešti trudili ob reševalna dela sta vodila nadvse požrtvovalno nastajajočem dualizmu čmožolte monarhije, ka- župan Potočki in železniški zdravnik dr. Kučera. ko spraviti v sklad finance te čudne, čeprav že Spočetka pa sta imela premalo deiovne sile. Prvo stoletne državne tvorbe, ko so germanski šovi- vest o nesreči je prinesel v oljarno železničar ^tipričakOTaid, da pride Šrbijiz meddržavno Albert Kadunc, ki je s svojo materjo m dvema pogodbo pred avstrijsko suverenost, ko je bila bratoma zadnji hip utekel iz Bras. Železniško mednarodna konferenca v Carigradu tik pred postajo Zidana most je o nesreči prvi obvestil brezuspešnim zaključkom in je že grozila rusko- železniški čuvaj Rajši. Cementarna je ustavila tmškaPvojna in ko je skupina poslancev z Gam- delo in je odšlo pod vodstvom de.ovodj e K°rm-bette načelu zahtevala v pariškem parlamentu cerja 16 delavcev na pomoč. Že prej pa je po-od predsednika francoske vlade Julesa Simona magala ra kraju samem skupina 16 delavcev pomilostitev obsojenih komunardov... oljarne.. Železniške delavce je pripe.jal ra po Iz starih zapiskov posnemamo sledeče po- moč inž. Anton Pohr. Kljub -emu pa je bno katk • V 11. uri dopoldne videti samo se župana Potocma, V noči na 15. januar 1877. leta se je zgodila kako se muči z izkopavanjem v družbi svojih v vasiciBriše pri Zidanem mostu na levem bregu hlapcev in nekaterih rudarjev ter občinskega strahotna naravna katastrofa. Nekako služitelja. Sele opoldne je prispelo ponovno smo pristal, v mestu isorsor m Eavinje steahotaa utrKal nasproti takratni večje število delavcev na pomoč. Sploh je slo 5vlak /e zopet zapeljal na kopno, so še daneT^dtni, zemelj- tiste čase marsikaj še bolj po domače; čeprav je J (o je na otok Sjaelland. Odpe- angleščino, pozneje se je zadovoljil s tem, kar smo znali, kajti tudi tam gledajo na čim večji promet. Pivo je bilo precej močno in tudi primerno drago. Steklenice niso pollitrske, temveč drže le 3 del, vendar se človeka že takšna steklenica »prime*, zlasti še, če je človek truden in neprespan, kakor smo bili mi. Seveda si nismo ogledali samo restavracije, ampak nas je radovednost gnala tudi v ostale prostore ladje Povsod je bila urejenost in čistoča takšna, da jo je težko opisati. Spoznali smo se s tremi Grki, ki so nam v slabi nemščini dopovedovali, da gredo na kmetijsko prakso k danskim farmarjem. Imeli so torej isti namen kot mi. Ko smo kasneje stali na palubi, nas je veter z rnorja pošteno prepihal. Marsikateremu se je stožilo po domo vini, ki je bila takrat že kar prijetno topla. Čez dobrih petdeset minut smo pristali v mestu Korsor in to je na otok Sjaelland. Odpeljali smo se do mesta Roskil, kamor smo prispeli ob desetih. Tu smo se poslovili drug od drugega, kajti razkropili smo se po vsem otoku. Odlična organizacija našega poslaništva je omogočila, da smo ostali nadaljevali ■; sž. ,»ssrf Timske noči hude žrtve. Stanovanj- Sevalci prosili bližnjo tovarno olja vsaj za baule gJS ^Sa p™tepT^a kra tko mu.o jim je bilo rečeno, da jim m mogoče ustreči saj »Ka m go-poaa f h razbita in razne- gospodič, ki o tem odločajo, vendar se spijo... -—- odrezana od svojih temeljev, raz . _ .c.ip, w je kazalo vodstvo rudnika Trbovlje,grožnjo čez deset minut prot, aDaSCni btio še več človeških žrtev, sc je ki jc že prvi dan popoldne poslalo 40 delavcev, J hipu. V mestu Kog e nas je osta- zahvaSi neCiu kovaškemu mojstru, ki so nato v izmenah noč in dan delali pri iz- lo ,c še troje m ker nt b.1^ zve- w kratkim na'dl v tem kraju ko- kopa vanju, zlasti pn J amSkovi m Mačkovi hibi. ^nir^ Mož ic zaslišal da se podira sosedna Pred nesrečo je žuborel skozi Briše potoček. vačniTO. Mo j 7,budU še ostale Zaradi velikanskih množin zemlje in kamenja natoTa Z bližje sosede. Iti je bil sedaj odtok te vode zadržan in je nastalo najbhzje stano% i^ni izpc>d svojih streh malo jezerce, ki je grozilo vsak trenutek osko- 190 v,s , »rpnutke kaiti takoj za njima so dovati celo bližnji železniški nasip. So.e v noči Pra.v kovač je kasneje na 18. januar 1877 so izkopali gornja dela trupel se ze rušfla njihova po. P Drav nhoh Jamškovih. Ostalih delov sploh našo našli. :akor pa je sovjetska nota po- seže ^hitenje plazu prav obeh Jamškovih. Ostalih delov sploh niso našli z mislijo, kakšno bo snidenje in »redno vabilo Zahodu, na’č! bi bil žel^iški vlak pridrvel (Konec prihodnjič)jen,e pri ljudeh, katerim ze naprej, smo prenočevali kar v čakalnici. Kljub utrujenosti nismo zatisn.li očesa, pa tudi govorili nismo. Verjetno sta tudi moja tovariša mislila na to, kako bosta preživela Šest mesecev v tujini, ali pa sta se ukvarjala ■z mislijo, kakšno bo svidenje in Od vsepovsod V Parizu so pred nedavnim ustanovili »Klub močnih žena«. Za predsedniško mizo so sedele: Mary Serzan — »Mis 100 kg x (v» resnici je tehtala 130 kg), Geor-gette s 103 kg in atletinja Mag, težka 105 kg. Petinsedemdesetletna Huana Lusio iz Mexico Cittvja je na sodišču prosila za ločitev od svojega moža. starega 86 let. Vzrok • ločitve je v tem, da je mož več kot 50 let vsako drugo noč prihajal pijan domov in da jo je prisilil plesati z njim valček in polko do zjutraj. Sodišče v Los Angelesu v ZDA ie obsodilo z denarno kaznijo 5000 dolarjev Georgetto Beck-fordovo, in to zaradi tega, ker je iz patoleSke ambicije tridesetkrat menjala svoje ime. smo bili dodeljeni. Vsak si je pač želel priti k razumevajočim ljudem. Zgodaj se je zdanilo in do odhoda vlaka smo imeli še uro in pol časa. Sli smo na ogled mesta. Mesto je manjše od Ljubljane• in ima le avtomobilski promet, cestne železnice ni. Opaziti je bilo, da so tudi tu po vojni precej gradili, zlast; stanovanjske bloke, podobne našim. Pri ostalih se takoj opazi nordijski slog, podoben tirolskemu, le da strehe nimajo napuščev. Videti je bilo tudi nekaj industrijskih objektov, kot opekarne, tovarne ribjih konserv itd. Pozneje sem zvedel, da je Koge industrijsko središče tega otoka in da je tu najbolj razvito komunistično gibanje na Danskem. Vedno bolj pa nas je skrbelo bivanje v tej deželi, ker so ljudje odločno odklanjali nemščino. Pozneje, ko sem zvedel, da izvira to sovraštvo do Nemcev še iz časov Ris-mareka, sem že vnaprej pojasnil vsakomur, da sem Jugoslovan. To pojasnilo ni bito brezuspešno, kajti povsod mi je bila izkazana gostoljubnost. (Konec prihodnjič) (Nadaljevanje) Inž. Rudolf Babič: 1 ^ VIDEL SEM ZLATO MOSKVO Razstava ee v glavnem deli takole: 1. v glavni paviljon in paviljone posameznih republik; 2. v poljedelstvo s posameznimi paviljoni za različne veje poljedelskega delovanja, n. pr. seja- nje, sajenje, vinarstvo, sadjarstvo itd.; 3. v živinorejo; 4. v mehanizacijo in . elektrifikacijo poljedelstva; 5. v kultumopro-svetne ustanove. V centru razstave, na Trgu NAROČILNICA Naročam »Zasavski tednik« in prosim, da ml ga začnete pošiljati s Naročnino nakažem takoj po prejemu položnice. Ime in priimek ------- ■—........................ Kraj-------------------- ulica ------------ Pošta.............................— V______________________________ dne________ štev. "'odpis. kolhozov, je glavni paviljon, 16 paviljonov zveznih republik in 12 oblastnih paviljonov. Glavni paviljon predstavlja nekak uvod in osnovo razstave. Zgradba ima 3 galerije, fasada pa je okrašena z veliko kolona-do. Pred paviljonom stojita na granitnih podstavkih bronasta kipa Lenina in Stalina. Višina poslopja z zlato zvezdo na vrhu je 97 metrov. Razstavni predmeti govore o velikih spremembah, ki so sc izvršile od revolucije v ZSSR. Prvi oddelek je posvečen veCiki Oktobrski revoluciji. Tu je med drugim razstavljen tudi »Dekret o miru«, »Dekret o zemlji. Drugi oddelek govori o socializaciji in industrializacij zemlje z različnimi diagrami in statistikami. Tretji oddelek pripoveduje o kolhozništvu, in tu je iz statističnih pod etikov razvidno, da ima ZSSR sedal 89.(XX) velikih kolhozov s 580 milijoni ha zemlje, 5140 sovhozov in 8994 traktorskih postaj, Iti so imele leta 1954 1,303.000 traktorjev in 279.000 žitnih kombajnov. Ostali paviljoni so urejeni na ;xxloben način. V vsakem so razstavljeni predmeti, ki jih pridelujejo ali izdelujejo v tisti republiki, in to od rud in strojev do mesa, sočivja in sadja. Razstavljeni diagrami hektarskih donosov vsai meni niso ničesar povedali, kvečjemu, da so se ml zdeli včasih malo pretirani. Iz centralne aleje za poljedelsko razstavo pridej na Trg mehanizacije, kjer je industrijska razstava, ki je bila osnovana šele lani. Tu so prikazani uspehi na področju črne in barvaste metalurgije; industriji premoga in plina, kemijske industrije, strojegradnje itd. Glavni paviljoni so naslednji: strojegradnja, kemija, premog in nafta, težka Industrija, lahka industrija in orodni stroji. Seveda je tudi ta del razstave ves v cvetju. Tu je paviljon, v katerem si lahko ogledate odkritja iz področja atomistike. Mene je seveda ta del razstave mnogo bolj zanimal kot kmetijski, katerega sem si ogledal v glavnem zaradi arhitekture. Največ časa sem prebil v paviljonu strojegradnje, kjer je tudi poseben oddelek za rudarsko strojništvo. Vsak stroj, ki je v naravni velikosti, je postavljen na umetno urejenem delovišču, tako da dobite o obratovanju res pravo podobo. Ne mislim se spuščati v podrobnosti, hotel bi povedati le to, da so stroji res dobro in kvalitetno izdelani in da so tudi po zunanjem izgle-du lepi. Vendar pa se naši Strojni tovarni v Trbovljah ne bi bilo treba sramovati svojih izdelkov. Neprekosljivi pa so llusi v izdelavi rudarskih kom- bajnov. kjer so po mojem mnenju zelo pred Američani. Razstava je izredne vrednosti za vzgojo kadrov, saj vsak stroj, ki sc začne v ZSSR serijsko izdelovati. takoj pride na razstavo, študentje in strokovnjaki pa si lahko ogledajo naj novejše pridobitve v naravi, ne pa v suhoparnih knjigah. Se celo obratujejo lahko z njimi, seveda pod strokovnim vodstvom. Tak način študija pa se vtisne zn vedno v spomin. V tem paviljonu so še oddelki za turbine, avtomobilsko in traktorsko industrijo, rndioteh-niko in televizijo itd. V oddelku za elektronske možgane so mi razložili principe delovanja in tudi pokazali praktično uporabo. Rezultati so bili tako neverjetni in naše presenečenje tako veliko, da smo precej bedasto izglodali — vsaj za moja kolega lahko trdim, Sebe pa nisem videl. V oddelku zn ladjedelstvo sem se lahko prepričal, da jc ladijski vijak zastarela reč, in po izjavi vodiča bi angleški potapljač Crnbb storil bolje, če bi prišel na razstavo v Moskvo, namesto da je poskušal na tako neprimeren način. V paviljonu za orodne stroje je razstavljeno vse, kar pozna moderna tehnika na tem področju. Prepričal sem se, da elektronski) krmarjenje ne predstavlja za Ruse uikake tajnosti. Ker za vsakogar, ki ga zanima, dajo stroj v pogon, obiskovalcev pa je veliko, praktično »si stroji stalno obratujejo. Zelo zanimiv je tudi paviljon lahke industrije. Tu si lahko ogledate vse mogoče in nemogoče gospodarske stroje, brivske aparate, obleke, čevlje, kožuhovino itd., torej vse predmete široke potrošnje. Vse je zelo lično in okusno izdelano. Čevlji in obleke bi lahko mirno prerasle vsako pariško konkurenco. samo — Rusi so pa precej drugače oblečeni. Najlcpši pa je razstavni prostor zvečer, ko povsod zažarijo žarometi v različnih barvah, vodometi žuborijo, razstavno prostore zaprejo, odprti pa so fe različni rcstavrnnti. kavarne, kino dvorane, gledališča; tako se ves velikanski kompleks spremeni v veselični prostor, kjer se sovjetski ljudje lahko odpočijejo od napornega dnevnega dela. Ljudje so oblečeni precej borno, kvaliteta blaga je slaba, za kroj pa sploh nimajo smisla. Moški nosijo hlače z izredno širokimi hlačnicami, ki so približno eno dolžino in pol čevlja široke. Ko ftno vprašali Ruse, zakaj je pri njih takšna moda, saj je blago zelo drago, so nam v šali odgovorili, da raste pri n'ih širina hlačnic z dviganjem standarda.