Številka 153.
Trst, v nedeljo 4. junija 1905.
Tečaj XXX.
t*- Izhaja vi&kl dan.
Ta^i oo ne«it>l in Draznirifa ob 5. ari. ob ponedeljkih ob i. un ratiik.
'••lml^cr «t*tilkf se prodajajo po 3 novč. .6 gtotink) • Kcocib t. -akarnan t Tmu in okolici. Ljnbiiam. Gorici, 'Viri. Kr*r. u. Mariboru. Celovcu. Idriji, t-t. Petru. Sežani.
Nabrerini. >~oveinmeniu itd. i(l«»f fc aarW¥e sprejema oprava lista .Edinost", oltea •*torn» (iaiattl it. !*>. — 1 radne nre so od * pop. do t iveeer. — Cene oeiaaom 16 si na vrsto petit; poslanice, jtecrtntce. jame zanvale in domaći oeiasi po ooeodbi.
—s	TELEFON ftev. 1157.
Cdinosl
Glasil« pslittčnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč I
Naročnina znaša
ca vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na« aaročbe brez doposlane naročnine se oprava ne ozira. Vsi dopiai naj se pošiljajo na uredništvo lieta. Nefrankovaca
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo ii=ta
UREDNIŠTVO: nI. Gior*io Galatti 18. (Narodni dom.* Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti It. 18.
PoStno-hranilntenl račun št. 652.S41.
Rnsto-jaDonsfca vojna.
Brzojavne vestil.
Admiral Roždestvenski
TOKIO 3 (Heuierjev b rc). Na R i le-'tr(D-k«mu a: o^az ti noben h nevarn h znakov ter utegne v kretkem O'đrivit. Častniki ladi,e »On « so odklonil, da bi jih Japonci ta častno be=eio izpustili na svtb.do. Do-rohio se jim je še en dan premisleka.
Admiral Nebogatov.
LONDON 3. List > Times« poroča iz T a;ja, da je japonski cesar irdal ukaz, naj
.tpcs.£ admira a Nebogatova na svobodo, da samare poročati cirju o pomorski bitki in o
r i|TQ>>ab.
Ruska pomožna krizarka »Lena«.
ST. FRAN CISCO 3. (Reuterjev biro). Kuko pomožno križarko »Lena«, katero so v septembru m:nolega lela razorožiš, s> iz-pnst li. Kržarka poj de kakor lazaretna ladija v Viadivoatok.
Rusija hoče nadaljevati vojno.
BEROLIN 3. Iz Petrograda poročajo, da je se a; vojni načrt ruski, da se general L nevič umtkoe v S,bir ij, n da Rusija ne -tleče m ru. Tako bi bila Japonska prisi-i et>a vzdriavati v Mandžuriji veliko vojsko, Kar hi v doglednem Ča*u morah provzročiti nje ti iSnen polom.
Govorice o miru.
LONDON 3. »Standardu« so sporočili z W csbingtona, da je poslanik amerisk.h zvezo.h držav v Petrogradu prejel nalog, naj sporeči ruski vladi nazore predsednika R.osevelta o «taLšču -Japonske nasproti vprašanju glede mira.
WA8HINGTON 3. (Beuterjev biro) Russi poslen k gref Caseini je imel danes razgovor s predsednikom Rooseveltom. Raz govor je b i eelo prisrčen. Roosevelt je izra-z l nado, da sklene Rus ja Čim prej mir. Nadiljevanje vojne bi imelo le učinek, da [ oviša Japonska svoje zahteve. Namgnil je, da bi bilo Rusiji težavno, da zmaga. Pred-sedn k ni ze mogel podati predsedniku nika k h podatkov glede pogoiev. ki bi jih uteg n:!a staviti Jap:nsia. Gr<f Caasioi, ki ni mel od sveje vlade nikakib navodil, je od-n:l. da je on osebno mnenja, da je sedanji namen Rusije, da nadaljuie vojno, ker ni cedanii čas ugoden za posvetovanje o m ru a da Rusija ničesar ne izgubi, ako še počaka Poslani* je zato se pripomnil, da Rusija izgubila nobenega dela svojega ozemlja in da vsi dosedanji dogodki še ne silijo Ru-s je. da bi prt -'a za mir. Grof Caseini sporoči opezze predsednika Loubeta svoji vladi o obvezi o tem carja Nikolaja, da je prid h-da k Rjoseveit pripravljen o danem slučaju posredovati na pogaianjih o miru.
\VASHINGToN 3. iRsuter). Sestanek predsednika Iioo®eveita in ru-kega poslanike,
je ;mel os»ben zaača;. Italijaonki poslani s je iveč-r obiskal grtfa Ci^sinija. Pi zneje je grt f Cass ni odp slel tvoji vladi brzojavko, v kater je priobčil nazore predsednika Roc-ssvelta in njega željo, da se v sedanji kr.zi stavlja Ras ji na razpolage.
I
Senator Destonrnelles Conatanf xa mir.
PARIZ 3. Senator Destoumelles Con stant bo parlamentarični tkupini mednarod negi razsodišča predlagal, naj se pozove vlado, da v sporazumu z Angležko ponuii Rusiji ;n Japonski svoje poEredovanje glasom določeb haažse konference.
Dogodki na Ruskem.
PETROGRAD 3. Vladni l.st portča, da so Ž9 tiskane spomenice o temeljnih zakonih glede udeležbe voljen h narodn h zastopnikov fri zakonodaji ter da jih bo mini sterstvo pretresavalo.
Brzojavne vesti.
Češki deželni zbor. PRAGA 3. Deželni zbor češki je nadaljeval razpravo o predlogi glede poiajeaaja bede.
Tržaški škof pri papeža.
RIM 3. Papež je daneB vsprejel tržaškega škofa dra. Nagla v avdijenci. Dfe gledališči zgoreli.
PITTSBURG 3. Včeraj dopoludne je v neki hiš , ki meji na veliko opero in na neko drugo gledališče, izbruhni oganj. Obe gledališči sti popolnoma zgoreli. Ponesrečil ni noben človek.
Atentat z bombo t Barceloni.
BARCELONA 3. Včeraj ob 5. uri po-poludne je v palači vojaškega guvernerja ekspledirala bomba, ki je provzročila znatno škodo. Aretovanih je bilo 9 oseb, med temi 2 Italijana.
Položaj na Osrrskem.
BUDIMPEŠTA 3. Predsednik se je v toplih besedah spominjal umrlega poslanca Hegedina (neodvisne uranke). Predlagal je, naj bi se z ozirom na pogreb, ki se ima vrš ti ob 3. uri popoludne, seja zaključila opoludne.
Kralj Alfonz t Parizu.
PARIZ 3. Ko se je španski kralj Al-t >nz ob 12. in tri četrt ob navdušenih klicih množ ce vračal iz Trčatre Frac<;a:8 v ni ! palačo, so se vs'ed klicov občinstva splašili konj. kirt sirske eskorte. Več vojakov, ki eo padli s konj, je bilo ranjenih, med temi 4 težko.
PARIZ 3. Kralj Alfonz in predgedoili Loubet sta dace? predpoludne prisostvovala veliki vojaški paradi v Vmcennesu. Pripetilo se ni ničesar. Prebivalstvo je neprestano prirejalo obema državnima glavarjema pri-srčae ovacije.
PODLISTEK.
•J21
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgnata Seno« — Nadaljeval
in dovršil I. E. Tomi6.
Prevel M. O—
Škofu so se napenjala prsa od jeze, z rok;ima je etiskal haljo — in zakiičal je, kakor da ga je strela pretresa :
—	Dovolj! Dovolj! — Orožniki ! Izpraznite mi mojo s^bo. Ž3 so oboroženi e'uge stopili naprej, ali stari Lancalot j m je zakli-
dvignivai svrjo rjko:
—	Nazaj, plačani sužnji ! In enems! svojo kap:>o je nadaljeval: Glejte to ttaro glavo, pos ve!a je v službi Gospoda Boga, ti beli lasje so znakom bližnjega groba. Vzdignite le, suža i, svoje železne strele na to staro glavo.
Orožniki so ostali kakor prikovani k tlom.
—	A ti, ekof Ivan, vedi, niti enega lasca teh sivih las ne bi dal jaz za tvojo krivo pisvieo. Pojmo, bratje ! Zaatcn; iščemo ti o'ja za svoje lampe. Pastir nae goai na daljni pot. Pojmo mirne duae, mi nismo krivi. Alf, Ivan, Ivan ! je zaključil zagroziš tvoja pDt vodi v pulčavo. Ćas hiti. Kccke sveta padajo danes tak'1', jutri drugače. Ne daj ti B?g, da bi 83 na tebi uresničile besede psrai: Poguba troja, I?rael,
o1 tebe samega!
—	Da, poguba tvoja od tebe sam« ga ! V K m ! V Rim! eo zaklicali kanoniki burno in v en glas ter so odhajali f^iozi ve lika vrata, plfru^n jeznega oSoea ja bil zadnji odzdrav Djihoveuiu glavarju.
Ivan je stal sredi sjbe. Povišana glave in nepremičnimi očmi je gledal pred-se v tla. Roki sta se mu spuž'ali kakrr mrtvi po ž vtta. Videti ga je bilo, ki*kor da te je mrtvcc postavil z odra, tako je bil bled, nem, kamen. Zi hip mu je zadrbtela žila n1) čelu, očes: sta mu mignila sem in tja, ust-
PARIZ 3 Na uaossnjem Hire u, ki ga je pred^e^nik Loubet v palači E vsea priredil španskemu kralju, je poaiednji napil Lou betu, s'avi Frenecz'ie armaie in prospehu Francije. Predsednik se je za zdravico zahvalil ter napil s'avi španske armade, Španiji in dolgemu in srečnemu vladanju kralja A'fonza.
Otrpnenje tilnika t Gradcu.
GRADEC 3. V Schillerjevi ulici je za otrpnenjem tilnika obolel privatnik Ivan Klemene. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ob enem je redarstvo zaprlo gostilno njegovega sina.
Potres na Japonskem.
TOKIO 3. V notranjih pokrajinah Japonske je bil močan p tres, ki sc je raztezal od Hirošime do S monoBeki. Ne ve se še koliko ljudi da je našlo smrt, bati se je pa, da jc njih število veliko. Tudi o škodi, ki jo je provzroSil pjtie3, ni še nobenih točnih podatkov.
TOKIO 3. Povodom včerajšnjega potresa v Hiroš mt in Uj m", je bilo 6 oBeb ubitih, 71) pa ranjenih; zrušenih je bilo 33 hiš. Poročila iz drugih krajev, kjer je bil tudi potres, so nepopolna, vendar ae meni, da ni bil noben človek ubit in da je škoda razmerno mala.
Potres v južni Dalmaciji.
KOTOR 3. Kcm sija okrajnega glavarstva je konstatovala, da je od potresa v občini Špica, zelo prizadeta vas ŠaBanj. 2(J hiš se je porušilo, 10 jih je močno poškodovanih. Šola in nova katoliška carkev sti v razvalinah. Škoda na privatnih poslopjih znaša 65.000 K. Rodbine, ki so brez strehe, bivajo v barakah.
Poroka nemškega prestolonaslednika.
BEROLIN 3. Cesar je danes predpoludne v vitežki dvorani cesarske palača vspre-jel semkaj dospela odposlanstva inozemskih držav.
BEROLIN 3. Vojvodinja Cecilija je • dospela semkaj predpoludne. V Wittembergu je zapustila meklenburžki posebni vlak in tamkaj jo je v imenu cesarja vem pozdravil dvorni maršal. Na kolodvoru v Wittembergu je bila z zastavo in godbo častna stotnija meklemburžkega pešpolka št. 24. Od tamkaj se je vojvodinja vozila v pesebnem pruskem vlaku. Na kolodvoru v Lehrtn je vojvedinjo pozdravil viši dvornik cesarjev in berolinaki guverner.
Poveljnik Bsrolina in policijski predsednik sta odvedla vojvodinjo skozi portal, ves okrašen z rožami, k gala-kočiji. Po ulicah so bile nastlate sveža rože. Na vožnji v palačo Beiievue je cgromna množica pozdravljala vojvodinjo. ki se je zahvaljevala. Pred palačo Bellevua je stala stotnija prvega gard-nega peš-polka kakor častna streža. V palači so vojvodinjo pričakovali najviši dvorni do - ! etojanstvenik', min ttri kraljeve hiše, generalni ad utanti in admirabteta s eu to. Po prihodu je bil z*juirek ta rodbino neveste.
niči sta ee mu stisnili in šk( f je šepetaje ponovil besede :
—	Poguba t^oja, Izrael, od tebe ea-mega.
Orožniki so stali, gledajoči v začujenju in v radreg*. Tedij je Ivan platno privzdignil glavo, začel z očmi obkroževati pro3tor in isti sta se mu zaustavili na ljude>.
—	Vi ? Vi? je vprfBil, idite! Idite! ja mahnil z roke, a ko ao eluge odišli, je začel topet štpstati :
—	Od # tebe eancega ? Poguba! Poguba !
Isnen&da ja zasukal glavo, očesi sta mu zaigrali v svetlem plamenu, pesti sta 89 dvi-gn li v zrak. Tu je stal kekor lev, čakajoči brez strahu gonje vsega svete. In spustil ee je v gre hoten smeh, kakor da se britka burja grabi s fcudo uro.
—	Poguba ? Poguba ? Ha ! Ha ! Ha ! Oiove?eta, vi na me? Porodi blata! Na nizkih tleh se tiščiš, groziš mi p'skav-m glasom,
Iz Hrvatske.
Zagreb, 2. junija 1905.
Vroče solnčica božje vzbuja prirodo božjo, vzbuja ljudi, sokoli na de!o. Ic s prirodo se budijo tudi ljudje, vzbujajo Be Bpavajcči naši polit;k;. Tako se vam tudi v našem političnem življenju vse miče in giblje.
Minole nedelje je priredila tu v Zagrebu srbska samostaKa stranka svojo redno skupščino, a tudi Brbaka radikalna stranka je imela svojo skupščino v Ojjeku. Na eni in drugi skupščini so sklenili, da se bosta obe stranki z vso odločnostjo borili proti današnjemu zistemu, a na prihodnjih volitvah v hrvatski sabor da bosta postopali sporazumno b Hrvati, kjer bo potrebno tako sporazum-ljenje. To je jako dragocen sklep. Kajti v premnogih okrajih je zmagoval doslej kandidat madjaronske stranke le radi nesloge ^ hrvatski in srbski opoziciji. Nadejajmo ae, da ne bo več tako.
O akciji naše opcz cije ste že sporočili, pak vam nočem ponavljati tega. V odbor so bili izvoljeni dr. Derenčin, Zagorac in Frank. Najlepše na tej akciji pa j a to, da se ista priredi skupno s poslanci slovenskimi in dalmatinskimi. Tako bomo imeli močan zbor ljudij, ki bodo mogli, ako zastavijo vee Bvoje sile, koristiti našim težnjam. V teh viharnih časih, ko se ogrska kriza zavlačuje od dne do dne, ko je hrvatsko vprašanje na dnevnem redu (a še vedno nerešeno), je potrebno, da ss jasno predoči svetu hrvatsko stališče. Vsakako pa treba ematrati prispojenje Dalmacije k Hrvatski smatrati kardinalno točko našega stališča.
Naše trgovsko-obrtniške zbornice, kakor naša najviše trgovske korporacije, so poklicane v prvi vrati, da izrečejo svoje mnenje o carinski ločitvi, namreč : ali bi nam bila taka ločitev na koriat, ali na škodo ! V ta namen so se bili sešli minolega meseca v Opatiji tajniki trt h naših trgovinskih zbornic ter so sklenili resolucijo proti carinskemu loče d j u Ogrske od Avstrije. Sevoda so Madjari takoj videli v tam nekaj »avstrijskega«. In minister za trgovino Hieronvmi si je calo u3odil reči, da naša trgovinske zbornica nimajo delati nika-kih sklepsv, da-li naj ostane carinska skupnost ali ne, ker to da je čisto madjarskas stvar.
Oho! Nam grozi po carinskem ločenjia propad industrije in poljedelstva našega, pa da bi bili mi potem — za to lcčan;e ! ! ! Ne, to ni m: djarska stvar, ampak je tudi naša, eminentno naša stvar !
Za neštevilnekrati sem vam pisal, kaki odnošaji vladajo na ntš.h poštah. V noveje čase pa je prišlo že tako daleč, da Hrvatov sploh ne nameščajo več, ampak same Ma-djare. Poprej so rabili samo naslov »kr. peštni urad«, sedaj pa proganjajo vsakogar, ki ne piše »kr. og. poštni urad«. Menda bi
a misliš, da govoriš grome; ti, ki se vspe-nješ na nizki berglji, kričiš o večni pravici, a misliš, da ta pravica stoji v krpici keža, v grudici voska, ki ga je ustvarila mala čebela. Jaz sem Ivan, Čujte, Iv£n aem, je zakričal udari
vši se o b prsa, pridite na ostrino mojega uma, zrežem vas, pridite na nakovalo moje jeklene volje, zdrobim vas. Ha ! Ivan sem, cel človek, ki v sebi nosi svoje pravo, v glavi svojo pamet. O, spominjam se, spo-m njam. Ej, pod lipo ste gromeli vi, sedaj gromim jaz novim, doeedaj nečuvenim gromom. Naučiti vas hočem poznavati Boga, stlačiti hečem novih svetnikov v vaše starinske litanije, vrteti ves hočem kakor listje na vetru. V Rim ? Ha ! Ha ! Ha ! Koliko glav in kako malo računa ! Pojte no, vi podajači Kalabreža, pojte, tam vsa čaka papeževa strela, ki je s proklet3tvom < š nila prokleto dračko pleme. Ab, tudi mene pe bosta spominjali, jaz sem Ivan, ali Pte čuli, Ivan!! Ha! Ha! Ha!
(Pride če).
siavna Madjarska propale, ako bi manjka! ta »ogrski«. Xu, nadejamo ae, da nam bo novi organ »Dnevni list« — glasih madjaromv — ena! raztolmačit , čimu vaa ta žaljenja cd strani Madjarov, in se nadejamo, da nam pokaže, kako moremo storiti kraj tem žalje njem, ki sj postala že uprav neznosna. Ta »Dnevni list« izide v prvič danes, a ko vam p.r-em te vrst ce, ni se zagledal belega dne. Ker \)-> »Dnevn; list« zastopal smer one politike, ki »o jo označali se svojimi govori Kovacaevics, Tomažic, Josipovič in podobni možje, moremo ve d f ti že v napre;, (la ho ta list vse, samo hrvatski dp, da bo čuval katere koli interese, samo ne hrvatskih !
j ljutih sovražnikov edino v ta namen, opravlja službo — žeblja za s lo!
da
Rusko-japonska vojna.
Trst, dne 4. junija 1905. Prejšnje iz?ube japonskih vojnih ladij.
Japcnski cdoelek vojne mornarice je priobčil sedai, da £je meseca maja 1904. bojna iadija »Jadima« zadela pred Port Ar-turjem na mino in se potop:la. Ta izguba je bila že davno znana, in sedaj przaava to tudi Japonska. Tako je japonska tudi prikrivala pogubo križarja »Takasago«. Ta križar se je potopil pred Poit Arturjem dne 12. decembra.
Vojna se bo nadaljevala.
»K«, nieche Zeitucg« poroča iz Petro-grada na-topno : Ako ne varajo vsa znamenja, namerava Rusija na vsak način nadaljevati vojno, doposlati četrta eskadro in pričeti graditi novo. Rusija je popolnoma na jasnem z de a:veno, da je možno le dvoje : ali odet>-p t: Japonski Sabalin, KamČatko in Vladivc-stoz, ali si ustvariti novo brodovje.
Se ima li ek eniti mir ali pa nadaljevati vojna, o tem ima določiti bodoči zenički s >bor, ki t>o nedvomno čim prej skl can. Toliko nadaljevanje ^ o ne kolikor tudi sklepanje miru bi zahtevalo preegromoe žrtve, da bi zamogla o njih določiti vlade, ne da Li prej vprašala za mtcije zastopnike naroda.
Berolinaai »Loktl Anzeiger« pa javlja iz Petrcgrada : Čeravno je rusko brodovje uničeno — bj Rusija vendar nadaljevala vojno. Ob sedanjih razmenb car ne želi miru. Zatorej je smatrati, da ostanejo brezvspešai poskusi za posredovat*je.
Vojna na kopnem naj pokaže, da zamore še pričesti zaželjeno zmago. Mali in veliki list ao zelo razkačeni radi nesreče, ki je zadela Rusijo vsied uničenja brodovja Rcžde-stvenskega. »Rusija rpropada«, govore med drugim vsied gnjiiobe in demoralizacije vodilnih kregov.
Državna zbornica.
Z Dunaja poročajo, da je predsedstvo državnega cUora povabilo posl&cce na seo na dan 14. t. m. Prva točka dnevnega reda bo rakoo o kongrui.
Saši školje v Kimu.
»Agramer Tagblatt« poroča iz Rima od 1. in 2. t. m., da se je predzadnje seje slovenskih in hrvatskih škifov minolo sredo vdeližl tudi papež, ki je pohvalil delovanje škofov ca razpravah. Kardinal Vannuteili, ki je predsedoval sejam, je eedaj starosloven-skemu togeslužju prijazneji.
V petek je bila zadnja formalna seja konference. Zapisnie je bil že podpisan. Z večino glasov je bilo sklenjeno, da glagolica ni privilegij posamičnih cerkva, ampak privilegij vsega hrvat skesra naroda. Konečni sklep o tem pa steri posebna komisija pod predsedstvom papeževi m. Iz zadnjega stavka zveni nekako, kaker da se hoče rešitev vprašanja o porabi glagolice odložiti — na nedoločen čas.
Dogodki v Rusiji.
Kakor so sporočili ie Petrograda v Be-rolin, je dne 2. t. m. seja vojnega sveta v Carskem Selu trajala ped predsedstvom carjevim do ranega jutra. Govori se, da se je vrš:lo posvetovanje o aktu velike važnosti ki stoji v zvezi z dejstvom, da se ima takoj sklicati zemski sobor.
Drobne politične vesti.
Metropolit Srbije. Pj smrti metropolita Inocenija je bil imenovan upraviteljem metrepolije šabački vladika Dimitrij. Kakor resni kandidatje za 'metropolitako stolico pridejo v peštev vsi štirje srbski škofje iz Šabca, Niša, Zaječara i u Žiče.
Evharietični kongres v Rimu. V četrtek je bil otvorjen evharietični kongres s sija no pontifikalao mašo, ki jo je služ 1 papež v cerkvi sv. Petra. Navzoči so bili med drugimi tudi škofje, ki »o se vde ležili kotference glede staroslevenskega bogoslužja, potem številni drugi cerkveni dostojanstveniki in dimplomatje. V baziliki sv. Petra je bilo pri maši nad 40.000 oseb.
Domače vesti.
Tržaško šolsko vprašanje. Vsied znane razsodbe upravnega sodišča, katero je razveljavilo po*t jpfcnje administrativnih oblaati v vprašanju zahtevanega ustanovljenja slovet-sfcih ljudskih šol v mestu tržaškem, vršila eo se danes po nalogu ministeistva na poziv nameBtništva na tukajšnjem magistratu komi-sijonalna poizvedovanja, na pedlegi katerih ima iziti nova cd'oČbs. Svrha tam poizvede-vanjem je dognati, obstojajo li vkljub temu, da bližnje okcličanske šole n:si oddaljene 4 k.lom. cd sredine mesta, vendar le take faktične zapreke, kakor n. pr. pomanj k i nje prostora v okoličanskih š lah, ali pa posebne lokalne zapreke, kat re omogečujejo obisk okoličantk'h šol od strani slovenskih otrok.
i K< misijonalnega poizvedovanja, katero je vodil
>ovo niinisterstvo na Oirrskem raagiitratni a8e9or g Roko 80 Be udeležiH
'11 — Stara kl'i/a!	ea el »venske Btariše delegati gg. Ant. Kljun,
Xa Ogrskem dobe bovo ministarstvo,	Anton Verbaje, Matija Lah, Ivan Besednjak
al. obdrže staro krizo! — tako smemo vskli-	in Jakob Paihavec in pooblaščenec prositeljev
kat , če je rt> kar se danes razširja z apodit-	odvetnik dr. Guttav Gregorii. Kakor šolski
kt "no gotovostjo, da bo namreč bivši minister	gtrokovnjak vlade je b i navzoč gosp. Ivan za iionvedetvo, baron Fejervarv vendar le imt- , Nekerman, c. kr. okrajni šolski nadzornik, in
nov an nt dini kom prihodnje vlade na Ogrskem,	kakor tehnični strokovnjak magistrata gosp.
Odpuščen e minifcterstva Tieza in imenovanje	inžener Boecesini. Občina tržaška kakor taka
m ciareretva Fejervarv se baje izvrši že tekom pr hodnjega tedna.
Ze zadnjič emo caglašali, da bi mini-aterstio Fejervarv stalo nasproti ^strankam z največo težo nezaupanja. Madjarski šovinisti smatrajo namreč Fejervarvja kakor orodje Dunaja, itlasti se odkar je bil kakor bivši min ster odločno nastopil za skupnost vojske in proti sedanjim zahtevam Madjarov na polju vojske. Pri nekaterih voditeljih ma-djarskih strank je osaba Fejervarvja naravnost cbsovražljena. Tu je torej že osebni moment Mčelaisa prihodnjega ministarstva ; ki provsroča, da bo ta vlada mogla k večerna vržiti tekoče posle na državni upravi, a da se mora že v naprej odreči vsaki akciji državnopolitične naravi, potrebni, da Be reši sedanja kriza. To bo zgolj prehodno mini-
ni bila zastopana odklonivši intervencijo iz priocipijelaega negat vnega stališča, katero zavzema dane? delegacija istotako kakor pred 11. leti mestni s et.
V imenu prosilcev je dokazoval dr. G. Gregorin. da je v mestu tržaškem nad loOO slovenskih otrok dolžnih obiskovati ljudske šole, da v bližnjih okoličanskih ni niti prostora zrn <1 mače otroke ter da so prometne razmere velikega trgovskega mesta in vremenske razmera (po leti vročina, po zimi močna burja) take, da ne dopuščajo nežnim otrokom hoditi is meata v okoličanske šole. Iožener Bocca-sini je skušal dokazati, da omenjene raemere niso take, da bi resno ovirale pohajanje okoličanskih šol od strani mestn-h otrok.
Gosp. c. k. okrajni šolski nadzornik Nekerman je pristopil izvajanjem gosp. dr.
sterstvo, ki naj i a pol nuje mesto dekler ne Gregorina ter zagovarjal potrebo ustanovlje-pndejo drugi možje, ali z drugo besedo: nja slovenske ljudske šjle v mestu is peda-dosler ce pade odločitev v boju med krono gogično moralnega stališča; naglašal je tadi,
in sedanjo koalirano opozicijo. Fejervarv prihaja — kriza ostaja in ostane, dokler je ne rešijo — drugi! Mi menimo, da ne more biti ravno čut zadoščenja, ki napolnuja erce barona Fejervarvja, ko ee mora v svoji vi-eoki staroet zpcstavljati ljutim napadom
da je dokazana potreba ustanovljenja slovenske šole v mestu a dejstvom, da obstojajo v okol>i italijanske dole, akoravno je v me* stu zadostno število italijanskih šol, ki tudi niso oddaljene 4 km od dotičnih okoličanskih krajav. S tem so priznane posebne okolnosti,
katere zahtevajo, da ee uatanovljajo v Trstu šole na razdaljah od minj neg-» 4 km. Ako bi se postavljalo na stališče, da se ima pravico zahtevati šole le na razdaljah 4 km, bi zadostovala za Italijane le ena ljudska šola v mestu, a za Slovence ietotako le ena v predmestju. Kaj tacega more pač veljati za male vasi z malim št9viIom šolskih otrok, ne pa za velika mesta s tisoči takih otrok.
S tem je bilo zaključeno komisijooelno poizvedovanje. Zapisnik sprejet o istem se dopošlje v rešitev e. kr. namestništvu, od katerega dobre volje je sedaj odvisna u?oda zahtevanih elovenskih šol v Trstu. Od gosp. c. kr. namestnika pričakujemo, da neustrašeno ugodi 20 letnim opravičenim zahtevam tržaških Slovencev.
Naša nemške šole. Že večkrat je opozarjala »Edinost« poklicane kroge na naše nemške šole, na katerih se mnogo slovenskih otrok cd.ujuje svojemu rodu na prav grd način. A mislite, da je kaj pomagalo ?! vedno je ostalo pri starem. Slovenščina je za Slovence še vedno neobvezen predmet. Po uSujejo pa v materinščini te naše nesrečne otroke n e v s p o s o b 1 j e n i in le tu pa tam vsposobljeni »Dautschnationalci«. Odveč bi bila tu vsaka beseda. Ali ne znaj ali pa noče učiti, ker je to proti njegovemu prepričanju. Največkrat pa oboje : ne zna in tudi noče ! Pa saj ima vsakdo, ki poučuje, nadzorstvo ! — Tako porečete, kaj ne ? Da, tudi te »Deutachnationalca« se nadsoruje, ampak kako ! Tu bodi povedano, da jih nadzorujejo njihovi šolski vodje, ki znajo o S.ovenščini le toliko, da je ta slovanski jezik, katerega morajo (kakor pravi Avstrije ) vsaj — bagatelizirati, če že ne sovražiti. Na nemški šoli na »Piazza Lipaiac vpisuje v tiskano letno sporočilo tamošnji vodja vse Slovane v rubriko »Slaven«, med tem ko imajo Italijani, Francozi, Španjolci, Angleži in Nemci vsak svojo rubriko. Slovenskih gospodov nadzornikov pa slavna avstrijska vlada noče pooblastiti v to nadzorovanje, ker bi Be na ta način Slovenci morda naučili nekoliko slovenskega. Mi pa misl<mo, da bi ta res slavna vlada lahko poverila to sicer malo delo enemu slovenskemu nadzorniku, morda okrajnemu, v čegar področje spada celo privatna 8 r b b k a šola. S.cer eo pa začeli tudi na Kranjskem te stvari urejevati. Saj se zahteva iz slovenščine izprašane učitelje za krško meščansko šolo, na kateri je učni jezik nemščina. (»l'Č. Tovar š« 21. 26. mfja 1905.) Torej tudi na Kranjekem, eamo Trst ostaja še tam, kjer ni pravice. Sic-ser pa so Slovenci v Trstu protežirani — kaj ne, krivonosi Breitner ? !
Vnovič ee tem potom obračamo do v to poklicanih činiteljev, naj store vendar enkrat konec tem vnebovpijočim razmeram, ki so vredne kake afriške, divjtšie naselbine ni kakor pa države, v kateri imajo cdloči'no besedo hvaljeni kulturonosci Italijani in Nemci.
Kdor trka, temu se vsaj veaslli od- j pira!! Nedavno temu smo bili sporočili,! kako je izvršilni oddelek na tukajšnjem okr. j sodišču nemški rešil neke slovenske vloge. Proti temu sta se dotična dva slovenska odvetnika pritož !a, na kar jima je predsed-ništvo deželnega sodišča odgovorilo, »da sti bili slovets'ti vlogi le po pomoti rešeni v nemškem jeziku in da se je /a ukrenilo potrebno, da sa ce ponove več take nepriliČ-noeti«.
Ker smo žs pri nepriličnostih, moramo omeniti, da je takih še nekaj na ekBekucij-skem oddelku. Na dveh sekcijah namreč manjka popolnoma OBobja, sposobnega sloven. jezika. Radi tega se morajo vsi zapiBniki toliko v izvršilnem postopanju, kakor v pravdah, dodeljenih tema sekcijama, sestavljati v italijanskem jeziku, tudi ako je dotični predlog ali tožba sestavljena v slovenskem jeziku, kar je očito kršenje narodne enakopravnosti, ali vsaj velika nepriličnost. Nadejamo se, da se tudi ta nepriličnost odpravi, in to tembolj ker je predssdniit o pokazalo z zgornjo rešitvijo, da hoče spoštovati strogo enakeprav-noet.
Slavni Vidusso — odpuščen iz ma-gistratne službe. Doznajemo, da je znani, preznani Vidusso odpuščen iz magistratne služba. VzroSi so morali biti zelo zelo tehtni, ato pomislimo, da je bil Vidusso slepo udana kreatura tignorom na našem municipiju. Naši Openci in Prosečani se gotovo še t ogorčenjem spominjajo tega Vidussa, ! izza čtsa, ko je služboval med njimi. Možje | bil krut preganjalec naših slovenskih okoli-'čaaov. Će so ga gospodje vendar odslovili,
morali so biti vzr. k*, tak", da niBO mogli drug£Č». — Preznačilno za nase razmere pa je dejstvo, da je takov človek f jngiral kakor vladni komisar na slovenskih zborovanjih po okolici. V ilustracijo, kako je mež vršil to svojo nalugv, naj služi ta-le dogodek :
NekoČ je bil razpustil neko zhsrovaDje (ali ja bil volilni shod, taga se ne spominjamo več natančno). Pozneje pa sa je kon statiralo na kompetentnom meatu, da edino, kar je bilo nezakonitega na onem zborovanju, je bilo — poetopanje vladnega komisarja!! In ravno ta Vidusso je bii menda glavni povod, da je vlada odtegnila magistratu nadzorstvo nad našimi društvi.
Trgovci, pozor ! »Trgovsko izobraževalno društvo« . poživlja trgovce in svoje člene, da naj pridejo danes, dne 4. junija točno ob 4. uri popoludne v društvene prostore ulica S. Francasco št. 2, da se po-pomenijo radi shoda, ki ga je sklical kon-sorcij Trgovcev z jestvinMmi za 5. uro. Ta shod je jako važen. Radi tega naj nikdo ne izostane ! Trgovsko izobr. društvo je po svojem odposlancu, g. Miklavcu, sporočilo konsorciju svoje zahteve, ki so Bledeče :
1. Občni zbor, sklican na 6. junija ob 9. in pol uri zvečer, naj ee prenese na nedoločen čas, med tem pa se naj skliče izredni občni zbor, na katerem naj ae sklepa o naših zahtevah :
a) sprememba pravil, b) dvojezična pravila in sicer točka za točko, najprej italijanski tekst, potem pa slovenski; istotako vas tekovine najprej it lijansko besedilo, potem pa takoj slovensko (kakor imajo to n. pr. finančni in drugi uradi) c) popolna enakopravnost v vsem poslovanju.
Ker je konaorcij Ugodil prvi naši zahtevi, da se občni zbor preneae, da se med tem čaaom z nami domenijo, je vsekako potrebno, da ae udeležimo t?ga posvetovanja, na katerem pa naj ee razpravlja edino le to: ali ao oni pripravi eni sklicati iziecea občni zbor, na katerem ae naj aklepa o naših zahtevah, to je, da ee naša zahteva dene na dnevni red.
O vsem drugim, kar bi utegnilo biti ee važnega, ae p:menimo v naš:h prostorih, predno odidemo na ahod.
Odbor.
»Ilirija« oživljena!! V četrtek 1. t. m. je zborovalo pevsko bralno društvo »1 i-rija« v Pobegih poleg Kopra. Zborovanje ;e bilo zanimivo v marsičem. Društveni tajnik je poročal, da je društvo pred dvema letoma štelo 107 udov, a da je to Stavilo aedaj izdatno padlo. Sploh da diuštvo že nad dve leti ne deluje, in to vae zato, ker ne more najti pevovodje niti za drag denar. — Društveni blagajnik g. Matija Pobega je pa poročal, da je po zadnjem občnem zboru do danes bilo vseh dohodkov 37o K 20 Btotink, stioškov pa 387 K 80 atot., torej primanjkuje 14 K 60 atot. Danain ga prometa je b:la 761 K. Izven tega ima društvo mnogo mu-zikalij in razn h knjig, ki nojih darovali razni rodoljubi in prijatelji društva. Hvala jim ! — V zakladu za društveno zaatavo je aedaj 229 kron 14 st., ki ao naložene na obreati. — V novi odbor »Ilirije« ao bili i z ■ olj < ni : Pred-sedn;kom Rudolf Pečarič, tajnikom Joap Bordon, blagajnikom Matija Pobega, podpredsednikom Ivan Pečarič in Š9 5 odborn -kov. Po zborovanju ae je nabralo 5 K 90 at. za društveno zastavo. Darovali so: Rudo!t' Pečarič 1 K, Aaton Bertok-Pavlič 1 K, Iv. Valentič Bertučič 1 K, Matej Pobega 1 K, nadučitelj Iv. Kuret 1 K, Ivan Tedeško-Ruldo 20 stot., Iv. Tedtško-Jančič 30 atot., Vane Pečarič 20 atot. in JoBip Bertok-Šocelj 20 stot. Hvala jim! Vsprejel s i je predlog, naj se društvena zastava čim prej naroči in slovesno razvije. Ko ss to zgodi gotovo pritrdimo veselim srcem, da je »Ilirija« reB oživljena ! Novi cdbor, na delo !
Poročil se je v Bredo, 31. majnika v cerkvi sv. Avguštna na Dunajn conte Aleksander E c o n o m o, rimski grof, z gdč. Eleonoro Glase r, hčerjo dr. Karola Glaaerja, ravnatelja v Ogrskem Brodu na Moravskem.
Naše najiskrenejša če3t'tke !
»Škrata« je izišla 22. številka, ki prinaša poleg raznovrstnega gradiva mnogo izvirnih podob, med temi »Zadnja seja iatrakega deželnega zbora«.
Okraden Dalmatince. Dalmatinec Jernej Skrabič je prišel predvčerajšnjim v Tr?t, z namenom, da ed tu odpotuje v Ameriko. Prenočevat je šal pa na neko prenočišče v zagati del Pozzo. v starem meatu. S?oj kov-
čeg je polotil ai tla t k posUlje, io p tem je le^el nič hudega sluteč. Včeraj v jutro pa ka Ee je prebudil, je odprl kovčeg, ki je bil še ve Ido tam. kamor ga je bil po'ož ) on. Odprvii kovčeg je pa z grczo konatatoval, da mu je netnan tat u«rel it kovčega vts njego* denar, namreč 10.000 kron.
Okradeni Dalmatinac je asi na policijo in tam povedal, kaj se mu je pripetilo.
Brzojavna služba. Voled zaključenja istrskega deželnega zbora v Kopru imata e. kr. p »štna in brzojavna urada v Kopru in v P »reču od 1. junija t. i. nadalje zopet omejeno dnevno službo v brz javnem prometu.
Dne 1. junija t. 1. uvedla se je na poštnem uradu Jesenice-Fažine, v p:lit. okraju Radovljiea, brzojavna služba z omejenim dnevnim «lužbeo:m časom.
O epidemiji na Dolenjskem V pojasnilo v Toplice potujočim gostom bodi povedano, da so Toplice in okolica sadaj popolnoma bre? vsake nevarnosti. V ponedeljek se prične že šola, vhod in izhcd je popolnoma svoboden in prijazne Toplice kažejo zepat svoje prejšnje normalno lice. Kdor je torej namenjen v kopal šče, pohiti naj brez vaike skrbi tja doli v prjacno Dolenjsko. Ta vesela vest velja naj v prvi vrsti damam, ki so se doaedij najbolj bale pred milijarijo, katero pa smo zopet erečno pognal: nazaj v krtovo deželo. Torej brez skrbi v naše Toplice na Dolenjskem.
Kupujte narodni kolek ! Družba sv. ' \riia in Metcdija v Ljubljani je razpos.a a te dni vsem slovenskim društvom poziv, v k£t?rem pres , da sklenejo kolekovati vee svoje listine, pisma in dopise z narodnim ko-lekcm, ki je v korist družbe sv. Cirila in Metoiija v Ljubljani, in da rabijo le-ta kolek na vatopnicah za vee zabavne priredbe, veae-liee, koncerte, besede in dr.
Vodstvo pro»: najizdatoeje podpore ob ratairjenju novega dvastotinakega ko'eka vat h onih, ki jim je naša šoiaka družba na srcu. Ta mala denarna žrtev donese Slovencem pač obilega sadu.
Zakonska ljubezen. 3*.I letna Margarita Ga^omin je že pred več časom zapustila svojega zakonskega moža in šla stanovat z nekim drugim m šs m v ulico sv. Mavricija št. 1. Vendar je pa še vedno prala perilo •svojemu zakonskemu možu in rau je je no-e:la na njegovo stanovanje vsake tob >te ve Čer. Tako je ne^la per lo svojemu možu tu li sinoči. No, » noči je pa zaplapolala v njunih ~rc h z '•pet nekoliko močneje nekdanja l,u bežen in v tej ljubezni j9 mož svoji ženi Margariti — odgriznil koa jez k^.
Ob 11. uri in pol je šia ee svoj m ne zakonakim mož«m na zdravniško postajo, kjer je dob la nejnujcejo pomoč.
nerja, avatre-ograkega generalnega koezulain konzulov drugih evropskih držav. Skadar je sklad šče Albanije, ima grad in katoliško spolno cerkev. Prebivalci se pečajo s suknjar-g:vom, lad'jedelatvom in izlelovaniem orožja. Skadar ima tudi velik bazar z 2000 proda-jalsisam1'.
Spomenik časnikarjem. Nedavno je bila v katedrali sv. Pavla v Londonu, kjer ee nthajsjo grebovi mnogih engležk'h junakov, cdkrita spominska plt&ča trinajstorici anglež-kih časnikarjev, ki eo v turski vojni pomrli valed dobljtmh ran oziroma od bolezni.
Razne vesti.
Mesto Liverpooi na Angležkem ima direktno brzojavno z.ezo s Teheranom, stolnim mestom Perzije. Ta brzojavna ž ci je najdalja
na svetu.
Vseučilišče v Atenah ima nad ^000 slušateljev.
Na Nemškem je okolo 10 milijonov možk h oseb, star.h od IS do 46 let, ki so podvrženi vojaški dolžnost .
Leta 1898 je imela Francija 1438 motor-n.b vozjv ; koncem leta 190-J je pa nj.h število naraslo na 19.816.
Potres v Kotoru in Skadru. V Kotoru je r il, kakor poročajo od tamkaj m;njli če-trrea ob 5. uri 44 minut zjutraj močan potres, ki e trajal 10 do 12 sekund. Na posameznih h šah je videti razpoke. Pri garniz jakem vitu se e piruš.l zid. Potres so čutili po vsem okraju, tziasti močno v občini Š^ica, kjer je ob ■}. uri ry0 miD. popoludne sledil d:ugi sla-beji sunek. V Šjiiei je mnogo h š tako poškodovan.h, da ni možco v njih bivati ; tudi cerkve '"n šole eo silno trpele. V nekem bi ž nje m kraju se je porušila neka mala kmečka fa'si, pri čemar je bila neka žeo>za znatno poškodovane. L udje bivajo večinoma na p anem
Potres je bi o čuti *koraj po vaem Balkanu, izlasti je ou*ogo trpelo mesto Skadar, ki je bilo skeraj popolnoma porušeno. Polo-v.-a hiš se nahaja v razvalinah, druga polovica je pa tako poškodovana, da ni mežao v nj'h bivat:. Kakih 100 oseb je bilo ubitih *jz r ma ranjenih. Mesto Saadar je glavno mesto severne Albanije in leži na iužnem delu jezera istega imena in cb reki Bojani, bcadar je 25 kilemetrov cddaljen od Adri-janaiega morja in imi približno 30.000 prebivalcev. Me* t) je sedež generalnega guver-
Društvene vesti in zabave.
Desetletnica »Kolac. Pevsk > društvo »Kolo« je te dni razposlalo sledeče pc-
vab.lo :
Bat^ko društvo!
Dne 9. (in na 7., kakor je bilo na vabilih pomotoma zapisano) julija t. 1. slavilo bo pevako društvo »Kolo« svojo desetletnico. Na to slavnest vabljena so vsa pavska društva me&ti in okolice s prošnjo, da sa udeleže iste, ter <ia po možnosti nastopijo vsako z enim zboron. Vabimo torej tudi Više bratsko i društvo, da nas na omenjeni dan po5ast:, ako le možno, korporativno.
Naš) društvo je v dobi prvih 10 let stori o vse mižno v čast Blovanaki pesmi in v probujo narodne zavesti med m m;. 1 pamo ' torej, da bo Vaše slavno društvo upoštevalo važnost te naša slovenske trdnjavice ter da j nas počasti sj svojo navzočnot tjo.
Čas za prijavljenje je do 20. junija t. 1.
Pevska društva, ki naetopijo, ne plačajo vstopnine.
Pevsko društvo >H»jdrih« na Prošeku prired. dne 2. julija t. ). velik koncert a plesom. Toliko na znanje sesadnim bratakim društvom ob določevanju svoj'h zabav.
Pevsko društvo »Primorec« v Treb-Čall priredi pevako zabavo v nedeljo dne 4. junija ob o. uri popoludne v proatorih društvene gonilne. Zvedeli smo iz gotovega vira, da cb tej priliki napravi izlet v Trebče neko pevsko društvo iz Trata. Torej bratako veselje in radi st ho*ta k pela iz navdušenih src ob zvokih slovanske glasbe. Na veselo avidenje ljubitelji slovanskega petja !
Občni zbor možke podražnice družbe sv. Cirila in Hetodija v Trstu se bo vršil dne 14. t m. ob 8 in pol uri zvečer v dvorani »Tržaškega podpornega in bralnega društva«, u'ica Stadion si. 19, I.
Daevni red : 1. Nagovor predacdnika. 2. Porcčilo tajnika. 3 Poročilo b'agajnika. 4. Poročilo pregledevalcev računov. 5. Eventualnosti. 6. Volitev novega odbora.
Zavod sr. Nikolaja v Trstu bo imel danes popoludne svoj občni zbor z nastopnim dn&vnim jelom:
1. P.izdrav voditeljica. 2. Poročilo tajnice. 3 Poročilo blagujništva. 4. Poročilo voditeljice. 5. Prečitanje pravil. 6. Razni predlogi, 7. Volitev odbora.
Zborovanje s 9 prične ob 4. uri popoludne.
včj raj	danea
101.iO	1010.»
101 -20	101.10
119.90	119.90
103.55	100.50
93.2S	«3 25
	117 95
97.85	97.75
89.20	89.20
1649.—	1618 —
66"J €0	661.50
2 40.22V3	240.25
117.27 V,	117.27 V«
23.4S	23 47
19.10	19.10
95.40	«5.45
11.30	11.31
3onu poročila dne 3. junija Tržaška borza.
Napoleoni K 19.07— 19.10—, angleike lire K — do —.—, London kratek termi« K 240 20—240.69 Francija K 95.35 —95 S 5 Italija K 95 35—95.55 italijanski bankovci E —.— —.—. Nemčija K
117.20—117.50, nemški bankovci K--•--
avstrijska ednotaa renta K 100 60 100 «0, ogrski kronska renta K 97 75 98.7V italijanska renta -——.— kreditne akcije K 561 50 — 663 50 državnp železnice K 663 50 — 665 ć0 Lombsri s
£8.— 89.—. Llovdovo akcije 670 --6?8 -
Srečke: Tisa K 339 50—343 50, Kredit K 435.— do 495.—, Boden kredit 1880 K 307.— 31*.— S,-denkredit 1889 K 307.— 314 —. TurSk« K 143. -do 145 — Srbaka —.— do —.—-
Dunajska borza ob 2. url pop.
Državni dolg v papirju „ n i »rebru Avstrijska renta v zlatu
„ „ kronah 4 °/0 A vat. investicijska renta 3V, Ogrska renta v zlatu 4°/0 » « » kronah 4°/a /s
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini
PariŽka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka renta f9.65, italijanska renta 10o.6i>, španski exterieur 9L42, akcije otomanske banke 616—. Menjice na London 251 95.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske država« iele* • e
—.— Lombardi--unificirana tnrfika renta 88 85
avstri;. zlata re» - 10C 95, odrska 4*/, sia^ ranta 100 90 Lftnderban. 4^8.-- turSke BreČkf —.— paržka banka 14.04, italijanske maridi j analne akcije 780.—, akti e Tinto 15.15. Mlaen i.
London. (Sklepi Konsolidiran dou 90. l,'f Lombardi 3.3,'4 srebro 26T/lfl, fipanaks renti 90.^ iu lijanska renta l05.3/4, tržm diskont, 2", maojica a Dunaja —.— dohodki bank« —.— izplačila oan>* —.—. Mlačna.
Tržna oorodlla 3. junija.
BndimpeSta. PSenica za okt. K 16 40 dr K 16 42; rž za okt. K 13.24 do K 13 26 ; oves zu okt od K 11.40 do 11 42; korusa za julij K —.— do K —.—.
PBenica : ponucbs dobre, povpraševanje zbo'jšano, tendenca trdna. — Prodaja 24 tisoč met. stot., nespremenjeno. Koiuza *a stotink višje. Druga žita nes_: reaien je no. Vreme: vroče.
Pariz. Rž za tekoči meeec 16— xl ** julij 16.—, za julij avgust 15 25 za septaneber-december 15.25 (mirno.) — PSenica za tekeoči m -sec 24.45, za julij 24 60, za julij - avgust 23.:!0 za eept-december 2190 (trd ,o). Moaa za ce koči mesec 31.65, za julij 31.65, »a ju ij-avgu». 31.50, za 8Tpt. - december 5i9 50 (trda >). Repičn" olje za tekoči mesac 49za julij 50. za julij - avgust 50.'4 za septeaabe:-- december 51 (st 1 no . špirit za tekoči ma*9c 55*/4. za ulij 55 l/4 za julij-avgust 54.'/4 september - december 45.'/, n*peto\ Sladkor sur^v 'iso nov 29"/4-3j— (mimo bel za tekoči me««»c 34l/t za j ulij-avgust 35 z^ oktober-janu7ar 31a/4, za jauuvar-april 32 (t dno rafinirat t'8--68V»- Vreane: vroče.
RloCAull* Je nal>r°daj skoraj nov. Cena MlCtoUVII L-rnn ICO Vocl^-
kron 1«»0. Naslov ul. Farneto
Loterijske štefllke, ^žrebane dne 3 junija 1905.:
Dunaj	7, 58. 8?. 89, 57.
Gradec	2<> 62, 77 78 30
št, 35. II nd.
Hiša
l!v - in 5 njiv zemljišča je na prodaj. — Oglasiti se v Fevmi št. 6 pri Gorici.
SVOJI K SVOJIM!
Mirodiliiica
MIHAEL PIŠČANC na Opčinah 212.
(nasproti gostilne „pri Mičelu'1.)
Velik izbor in zaloga vsakovrstnih drog, suhih in oljnatih barv. Lanenega olja, firneža, lake, copicev, tapecarij (Vampov) za slikarje, petrolej, stearične in voščene sveče. Vsakovrstnih gob in zamaškov, gumijeve cevi, gumijeve cevi za cepljenje trt, dvakratno rafinirano žveplo, angležki vitrijol. Šipe za okna, žebljev in drugih železnin. Navadno in dišeče milo, profumerije, špirit za goreti, esence za jesih. Voščilo (biks) za črne in rumene črevlje in drugih v to stroko spadajočih predmetov. Cene brez konkurence.

Darila.
Za možko podružnico dražbe sr. Ci rila in 3Ietodfja t Trstu eo dražestna planinka in trije planinci zU žili v Divači na izkti 4 K 10 st., g. Karul Šiekovič v Črnem-kalu daroval dne 1. junija 6 K.
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna. Tri ruske križarke dospele v Manilo.
MAŠILA 3. Admiral Enkvist je dospel semkaj na »Aurori« (6700 tonelat, 40 topov, 1» trost 19 vozlov) v spremstvu križarjev »Olega« (6700 tDnelat^ 32 topov, hitrost vozlov) in »Sdmčugs« (3100 tooelat, 15 topov, hitrost 24 vozlov). Ladije eo poškodovane. Maogo vojakov od posadke je ranjen.b.
Poroka nemškega prestolonaslednika.
BEROLIN 3. VojvoJinja Ccc lija j« dospela semkaj ob 5. uri popoludne. Ogromne mnuž ce ljudstva so bile po ulicah. Vreme je bilo krasne, navdušenje nepopisno.
Pogreb metropolita Inocencfja.
BELIGRAD 3. Ob 3. uri popoladne se je z veliko cerkveao slovesnostjo vršil v tukijšaji stolnici pogreb metropolita Inocen-cija. Pogrebni svečanosti so prisostvovali kralj, diplomfatični ah«.r, Člen vlade, cačel-niki c v la h in vojadkih oblastnij, častniški zber in mnogoštevilno občinstvo.
Loterija. Z eno srečko XXI V. državne dobrodelne loterije, koja stane le 4 krone, se zamore zadeti ne le glavni dobitek v znesku K 200.000 marveč tudi mnogo drugih večjih dobitkov od K 40.000, 20.000, 10.000, 5.0UO in 3.000. Vseh dobitkov skupaj je 18.898 od kojih je najmanjši K 10*—. Takega upanja na dobitek pač ne nudi nikaka srečka za K 4*—. Srečkanje se bo vršilo že 15. junija
t. 1. in se izplačajo vse srečke v gotovini. |
_i
—————————————j
Javna zahvala.
Štejem si v prijetno dolžnost izreči »JBanki Slavij i« najtoplejšo zahvalo za ločno in popolno izplačilo odškodnine vsied požara in j zlasti še posebej za izredno povrnitev škode ' na predmetih, ki vsied formalnega pogreška i še zavarovani niso bili in za katere torej | »Banka Slavija« ni bila obvezna.
Vsied tega »Banko Slavijo« vsestranski toplo priporočam.
Jakob Božič,
c. kr. poštni uradnik v Gorici.
Alojzij UMI
Naslednik: Fr. Hittj TRST ul. Barriera vecchia št 13.
ti- in ii Masa n moške obleke =
Perilo. Flatenina. Zefir.
• Perkal.	:
Izbor drobnarij.
Sprejema narovbe za obleke.
m
$
m
Dve stanovanji
— eno v prvem in eno v pritličju — (posebno pripravno za kakega malega obrtnika) je oddati takoj po 8 gld. na mesec na Kolonji št. 175, nasproti Zobemika. Istotam jc oddati samo za poletje stanovanje s kuhinjo in dvema soboma in se morejo stanovalci posluževati i senčnateira vrta.

Tovarna pohištva
Aleksander £evi jtiinzi
ulica Tesa štv. 52. A (lastna Hiša).
ZALOGA: Pinzzn ROSHRIO (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po
___ _ ;o= posebnih načrtih. «tccccspoc»
Ilaatrovan cenik brezplačno ln franko
lOiiOMOMOiiOiiOiiOiiOiiOilO-iOi
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s stroj evnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ĆERNIG0J
na dfii Rettori SteT. 1 (Rosario) - v Trstu - tU cerkve Sy. Petra ? kiii Marenzi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
PohiStvo i m de laje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo i* lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
Vsaka konkurenca je izključena.	Album pohištva pošlja se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
v: TRSTU, ŠPLJZTU in ALEKSANDRI JI (OB JENT).
Gostilna ..Secessiorr4
---v ulici Rossetti štev. 6 _
Izvrstno jedilno olje
po 28 nvč. liter v novi prodajalnici
A. BERINI & A. STRINGARI
ulica di Torre bianca 45.
K N, milo. svece in soda.	=
===== Jedilno olje po nove.
F. Fertot urar
TRST - nI. Poste nuove št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.

vč/
TELEFON it. 1627
: Dunaj, Budapešt in — Lvov.	:
Zastopstva na vseh glavnih trgih = tu- in inozemstva.--
Se pr poroča za preskrbljenje celjenj se zaprtimi blazin jenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu in inozemstvu.
pakovanje za prevoz po morju.
Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in — državne uradnike	=
Mljatre vsake vrste po stalni lizti prevoziiini,
iT Proračuni brezplačno. ^m
Zaloga
izvozno-marčne (Ejcport-Marzen)
in vležane (Lager)
= pive =
v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi b
iz tovarne Bratov Reininghaos
Steinfeld pri Gradcu, zaloga JVCattonijcve giesskublsr
vedno sveže kisle vode
po zmernih cen&n
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti štev. 10.

v
koncert
w z godbo in petjem
vsaKG nedeljo in praznik Začetek ob 5. uri F op.
T* vi pne vrsie črna in bela vina ter pivo ..steinfeld"4.	—
| mm Jtfamtfakhirna trgovina « £mbrosich l
j TRST - ul. Belvedert - T" ST J
J Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. * i Fsštanj veleor od 27 »ovč. daije. bel. siv in L 1 piquet fuštanj. Kotenina bela in siva. Maje. šlaji P
C
Šumeči limonadni

bomboni in imberno pivo
dajajo najboljše špirita prosto ljudsko pijačo, M akante jako ^SMpoii^e. -
Pristni le s to znamko:
Udobivajo se povsod.
J„e s to znamko pristne priporoča
tovarniško delniško društvo za orijent. sladkorno blago in čokolato
...	(prej A. M&ršner) PRAGA - Kralj. Vinoclirady , Plzenka . m. .m..
Dragotin Vekjet - zlatar
r v Trstu, Covso št v. 47 ržsj

«
n rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala	fc
areproge za mej posteljo. Kravate, srajce za	F
?iozfce ir ženske. Krila, nogovice. č.pke in zamet,	P
kakor ont raznovrstne drobnarije.	^

Na Najvišje povelje Njegov.
ces. kr. apostol. Veličanstva
XXXIV. c. k. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
ki je edina v Avstriji postavno dovoljena, obsega skupno 18.898 dobitkov v gotovini 512.980 kron.
Ca denarna loterija9
_ Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini.	-
Srečkanje se bo vršilo nepreklicno dne 15. junija 1905. BV" Srečka stane 4 krone prečke se vdobivajo pri oddelku za državne loterije, DUNAJ, UL. Vordere Zollamtsstrasse št. 7, v loterijskih kolekcijah, tobakarnah, davkarijah, poštnih, brzojavnih in železniških postajah t;r menjalnicah. — Igralni red se daja kupovalcem brezplačno.
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Oi c. kr. direkcije loterijskih dohodkov. Oddelek državnih loterij.
Caro & Jellinek ©
Trst ul. Romagna št. 2 Trst.
V Naj vgfodnejši poboji f • •
za zavarovanje.
m- EDINA
zavarovalna družba
ki ima
slovenskega





** S?

v
a*
^ i\mm
zastop nika v Trstu
Zavaruje na življenje in na dohodke — na vse način~
po zelo nizkih postavkih
Natančneja pojasnila daja -mm
glavno zastopstvo za slovenske dežel
v Trstu, ulica Torre Bianca št. 21 I. nd.
s4^ in njepva okrajua zastopstva v vseh mestih iu v večjih krajih.
priporoča vsakovrstne
a^-zlatenine in srebrnine =
ter žepne ure.
B** Sprejema poprave ter kupuje zlato.
— Cene zmerne. —
3van petelin
tovarna testenin TRST
lil. S. Franceseo d' assisi 47.
___ Cenene dobre ure s 3-letnim
pismenim jamstvom po to-varniških cenah.
Pristna nikeljska remontoir 11 a sidro z verižico od usnja gld. 2 25 Originalna I. Roskopf - Patent (ne sestava [toskopf). masivno kolesje, ki teče na kamnih, do minute dobro idoČa ura za rabo <;ld. 3 50. srebrna remontoirka gold. 3 50. Pošilja po povzetju tovar, zaloga yr
Ivan Živny - dunaj xv,
-Mariahilfergurtel 37/1 2 =
Zahtevajte bogato ilustrovan cenik, kise pošlje brezplačno in franko.
SORIŠKA LJUDSKa POSOJILNICA
vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v lastni hiši. -S«--
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacpga če tudi ni član društva in sj obrestujejo po 41/s°/o» ne bi ae odbijal renta: davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po o'/Z/c
U raduje vsaki dan od B. do 12.1fi ure razven nedelj in praznikov.
Stanje hranilnih vlogr leta 1004 K 1,4S5.G0T11 posojil	. . „ „ „ 1,573.842*34
„ glavnih deležev . ,, „ „ 112.720"—
Poštuo-hran. račun štv. 831.315.
IntaL jlacije ^m
za
(VkDjižbe)
TRST in okolico po
proti odplačevanju od I. do 60 let daja
A 3 o ^ /4 /O
lastnik »Prvega avtoriz. posredovalnega in koncesijoniranega zavoda«
z odobrenim tarifom, z razpisom vis. ecs. kr. namestništva štev. 29.460 III.
Obenem tudi oblastveno poobl. zavarovalni agent in upravitelj hiš iu zemljišč vsled dovolitve mest. magistrata št. 14.243 kakor tudi
GLAVNI ZASTOPNIK
Vzajemno zavarovalne banke „Stavija"
TRST ul. Vincenzo Bellini št. 13 I. n. — Telefon št. 1567.
Velika zaloga
111
ii.
Prosi se za obisk. — Obširno dovoljenje kredita.

Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
chicht-ovo štedilno milo
^■nHHHi z znamko „JELEN" **
Ono je	zajamčeno čisto	in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu
neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". |}(|obiV3 S6 pOVSOđ!
Jl'RI SCHICHT. USTJE na LABI.
Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju.