ŠT. 9 — LETO VIII
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana
—	Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida
—	Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin. Jože Lejko in Tone Novak — Uredil Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
Naša tovarna, to je naš ponos
Najvažnejši sklepi delavskega sveta in izvršilnega odbora
Vevče,
septembra, oktobra
mesecem oktobrom letos je od-^ o V poJcoJ šest delavnih mož, ki dolga leta s svojim znanjem in strokovnostjo podpirali drevo ra-h m "ddpredka tovarne. Različ-strok, na različnih delovnih stih, v različnem zasebnem olju so vendar vsa leta imeli noten cilj, da bi delo v proizvod-h- , fn°tah bolje, hitreje, da 1 bUl naši izdelki vedno solidnej-si in proizvodnja večja in cenejša.
tako miselnostjo in takim de-°rn so nedvomno dajali zgled vsem mlajšim sodelavcem, saj so tii kot dobri delavci tudi dobri
svetovalci.
i 80 se PnišU poslovit od kolektiva, tisti dan niso več oblekli delovne obleke. Zanje je bilo delo
Ivan Anžur
opravljeno, zaslužili so si počitek, •s svojimi delovnimi kolegi so se ob prijetnem večeru poslovili že prej. Zadnji dan pa jim je v imenu samoupravnih organov in v imenu ^ vodstva podjetja segel v roko še direktor podjetja tov.
»Če bo šlo tako naprej, kot je šlo zadnja leta, se ni bati, da naš papir ne bo šel v promet«.
»Precej sem zmetal premoga, pa bi ga še«.
»Človek gre rad v pokoj, vendar se občutki v nas menjajo« itd.
Če gremo po abecednem redu vseh šestih, je prvi Ivan ANŽUR. V tovarno je prišel 3. maja 1926. Kot dober ključavničar je poznal vse proizvodne stroje »v drobovje«, prav tako pa tudi organizacijo dela v reparaturni delavnici. Zato je tudi postal pomočnik mojstra kovinarske delavnice, nato izmenski mojster, in nazadnje vodja reparaturnih delavnic. Lastnosti človeka se težko delijo. Zato prav zanj lahko rečemo: odlično kot strokovni delavec, človek in Slovenec. Kdo ne pozna njegove zgodbe iz Urha med NOB, ko je bil že obsojen na smrt in ko je med potjo k streljanju pobegnil v življenje. (V muzeju na Urhu vidiš njegovo fotografijo in kratko zgodovino op. ur.)
Jože B REN ČE je bil v podjetju le pet let. Delal je kot nanosilec v pripravi snovi. Zgleden in marljiv delavec na delovnem mestu in s priznanimi dvojnimi leti od maja 1942 do maja 1945 nam je ob slovesu krepko in možato stisnil roko.
Karel LORBEK je vrtil ključe in drugo orodje pri nas kar od leta 1942. Kot ključavničar L je bil uporaben in strokovno podkovan tudi pri zahtevnih nalogah ob malih in velikih popravilih strojev. Se rajši pa naj pomislimo kot na dobrega športnika v mladih letih, zlasti pa kot zvestega privrženca in še sedaj aktivnega sodelavca v gasilstvu. Prostovoljno gasilsko društvo papirnice Vevče bi bilo takih članov tudi v bodoče veselo. Rekel pa je, da vesele narave kot je, bo še vedno rad zahajal med vse tiste, ki so mu bili pri srcu: člane kolektiva, gasilce in športnike.
Oil leve proti desni: Vinko Pangršič, Jože Brence, Karel Lorbek in Franc Mlakar
Albin Vengust, za njim pa mnogi drugi, ki so se sicer z njimi red-keje srečevali, vendar bili dobri znanci in prijatelji s sej samo-uPraynih organov, s športnih igrišč, iz kulturno-prosvetnega delovanja in ne nazadnje iz aktivnega sodelovanja iz let pred vojno, zlasti pa v letih NOB.
Iz razgovora z njimi je bilo zaznati marsikak zanimiv stavek kot npr. »Naša tovarna, to je naš Ponos«!
silca nožev za rezalne stroje papirja. Čeprav še razmeroma mlad, si je kot aktiven borec NOV od aprila 1942 pač zaslužil počitek. Kot vojni invalid je težje opravljal svoja dela, sedaj pa je rekel, da bo počival, kot se bo le dalo.
Viktor ŠVARO, iz tradicionalne družine vevških papirničarjev, je začel z delom svojih očetov kot mlad fantič leta 1927. Zgodba njegovega napredka je enaka vsem takratnim papirničarjem, ki so začeli kot pazniki sita. Tisti, ki so se za delo zanimati, so napredovali in tako je tudi on postal strojevodja papirnega stroja. Poprej na drugih strojih, ob postavitvi IV. papirnega stroja pa je vodil najmodernejši stroj. V začetku mu niso šli v račun mnogi kontrolni
Viktor Švare
in merilni aparati, pozneje pa je spoznal, da so neizbežni pripomočki natančnega dela. Sodeloval je pri izdelavi tisočev in tisočev ton različnih papirjev in dal mnogo navodil mlajšim generacijam. Pa ne samo v tovarni, srečavali smo ga in ga še pri papirniškem pihalnem orkestru, kjer bo kmalu slavil enak jubilej dela. Privatno, pravi, se bo še ukvarjal z majhnimi uslugami in napravil temu ali onemu po nekaj cementnih ploščic za polaganje na dvoriščih, sicer pa, da je že dosti v življenju napravil.
Tako, dragi novi upokojenci, vam tudi s tega mesta želimo še dosti prijetnega v življenju, kar ste po svojem dolgoletnem delu tudi zaslužili.
VEVČE, SEPTEMBRA, OKTOBRA — Delavski svet je imel redno 4. sejo 24. 9. 1969. Na prvem mestu lahko omenimo sklep o dokončni ustanovitvi podjetja »GORJANA«, s sedežem v Ljubljani. Za začasnega direktorja so imenovali Slobodana RAJIČA, dipl. ing. gozdarstva, ki je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi, ki so mu na razpolago.
Delavski svet je obravnaval nato predlog Tovarne celuloze Medvode za izločitev iz sestava Združenih papirnic Ljubljana. Člani DS so se strinjali z izločitvijo Tovarne celuloze Medvode, ter so predlog že načelno potrdili.
Daljša razprava se je razvila okoli predloga KS o razporeditvi delovnih mest. Bilo je več pripomb, katere pa ni bilo mogoče realizirati in je bil predlog sprejet brez sprememb.
Člani DS so obravnavali, oziroma sprejeli sklepe stanovanjske komisije in predloge komisije za nagrajevanje. Sprejeli so predlog za izvedbo stimulacije v brusil-nici lesa in sicer za delovodjo in izmenskega vodjo.
Na koncu je DS obravnaval tudi nekaj kadrovskih sprememb. Delavski svet je sprejel sklep, da se odpre začasno delovno mesto svetnik v tehničnem sektorju, ki ga bo zasedal tov. Drnovšek do odhoda v pokoj. Tovariš Janez Hribar, dipl. ing., pa bo odslej vodja proizvodnje.
IZVRŠILNI ODBOR JE IMEL
REDNO 4. SEJO 24. 9. 1969
Tovariš Vavpotič je podal finančno poročilo za mesec avgust 1969. Glede na isto obdobje v lanskem letu je finančni položaj boljši: realizacija se je povečala za ll°/o, direktni stroški za 17 °/o, skupno pokritje pa je večje za 21 odstotkov. Likvidnost pa je še vedno kritična.
Tovariš Iglič, dipl. ing., je prikazal poročilo o proizvodnji, tov. Lednik, dipl. oec. pa je pojasnil problematiko komercialne službe. Veliko težav je zaradi nabave celuloze, saj so razmere na domačem in tujem tržišču zelo težke in še otežene z nelikvidnostjo. Po besedah tovariša direktorja Albina Vengusta je potrebna, glede na trenutni položaj, skrajna varčnost pri surovinah, nadalje so potrebni čim boljši osebni stiki s kupci, posebej pa je potrebno utrditi sodelovanje s Sremsko Mitroviče in Medvodami.
Izvršilni odbor je odobril tovarišu Ivanu Bogoviču študij na Višji grafični šoli v Zagrebu, tovarišici Pavli Jagodič pa študij na TSŠ — papirni oddelek.
Odobreni sta bili tudi 2 študijski potovanji in sicer tov. Pavšiču za udeležbo na tečaju, ki ga prireja firma Paul Lippke, Neu-wied, ter tov. Zoranu Pircu, dipl. ing. in Ljubu Zabukovcu, ki se bosta udeležila tečaja o MTM metodi — pri firmi Metod Kon-sult International AB, v Goten-bergu.
Obvestilo
Vevče, oktobra — Vse tiste, ki se zanimajo za učenje tujih jezikov, obveščamo, da si lahko izposodijo v strokovni knjižnici odličen pripomoček za učenje nemškega in angleškega jezika LINGUAPHONE. Metoda učenja po tem sistemu je zelo priznana in primerna za otroke in odrasle.
Ker pa sta v strokovni knjižnici na voljo le 2 kompleta (angleški in nemški), vas opozarjamo na krajši rok izposoje (2 meseca) in vam priporočamo, da si izposodite LINGUAPHONE le v primeru, če boste imeli čas za intenzivno učenje.
Pravna pomoč pri
RS ZSJ
Vevče, oktobra — Vsi člani kolektiva gotovo še niso obveščeni o tem, da je pri Republiškem odseku Zveze sindikatov Slovenije v Ljubljani tudi služba pravne pomoči. Ta služba nudi in daje članom sindikatov pravne nasvete, prav tako pa jih zastopa pri spornih zadevah pri pristojnih forumih.
V bližnji preteklosti so delavci pri tej ustanovi iskali v glavnem pomoč v vprašanjih, ki so zadevala uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja, zaradi prenehanja delovnih razmerij, zaradi osebnih dohodkov, razporejanja na delovna mesta, dopustov, kršitve delovnih dolžnosti itd.
Še en pogled na cvetno poletje
Franc MLAKAR. Njegova mišičasta roka je privzdignila marsikatero breme. Kot razkladalec surovin se je v svoji grupi vedno izkazal. Da pa ne bi zaostajal za drugimi, je tudi v privatnem življenju veliki družini zgradil lasten dom, kjer bo kot je dejal, brkljal ob prostem času. Z delom pri nas je začel decembra 1955.
Vinka PANGRŠIČA najdemo na delovnih mestih pomočnika gla-dilnega stroja, traktorista in bru-
Vevče, septembra — Organizacija mladine na Vevčah je že na svoji skupščini sprejela sklep in naloge, da bo organizirala cvetlično razstavo. Take razstave so v splošnem redke, na Vevčah jih pa še ni bilo. Zato je prizadevanje mladincev za to prireditev dvakrat pohvalno.
Razstava je bila v prostorih mladinske organizacije pod restavracijo. Žal ta prostor za tako prireditev ni posebno primeren. Mladinci so se za to pripravljali nekaj dni do poznih večernih ur. Vodstvo razstave je prevzel mladinec Tone M a h k o v i c. Tudi aranžerstvo samo je bilo v njego-govih rokah. Pomoč pa je imel v prizadevnih mladinkah in mladincih.
Okoli 400 obiskovalcev, kar je za kraj razmeroma lepo število, je občudovalo razne vrste rož ali v lončkih, šopkih in posamično. Razstavo je popestrilo nad 60 šopkov za različne priložnosti: otroški, nabrani na travniku, ikebana, zmagovalni, svečani, poročni, žalni itd. Domiselni so bili aranžirni predmeti poleg rož kot: kolovrat, kitare, kolo, stare vaze, likalniki, košarice različnih vrst in velikosti. Za vse pa je bila prijetna kulisa gorenjske hiše, na katerih oknih so se šopirili gorenjski nageljni. Tristopetdeset kaktusov od 970 lončnic je tvorilo dopolnitve k razstavi.
Ce je obiskovalca zanimal način vzgoje cvetja, pridobivanje semena in sadik, zlasti pa ime
cvetja, je zlahka dobil potrebna pojasnila. Ob sodelovanju podjetja »Rast« je bilo cvetje tudi možno kupiti.
Posebni del razstave je bila tudi strokovna knjiga. Tu si je obiskovalec lahko privoščil literaturo o cvetju v domačem ali tujem jeziku. Okras razstave so bile tudi nekatera tihožitja v olju in pa risbe in razglednice s cvetlično motivacijo.
Za zaključek so cvetje razdelili na mladinskem plesu v letnem kopališču.
Dejavnost mladincev in domiselna razstava cvetja v organizaciji mladinske organizacije Vevče in Zg. Kašelj sta vsekakor vredni pohvale.
Zoran Trajkovič
Gibanje proizvodnje v mesecu avgustu 1969
Papir
Lesovina
Plan
100
100
Doseženo
Izkoriščenje kapacitet I.—VIII. 1969	1. 1968
109,5	90,9	89,9
121
Ker nam je v mesecu avgustu uspelo znižati neobičajno visoko zalogo nedokončane proizvodnje, smo dosegli izredno visoko neto proizvodnjo papirja.
Bruto proizvodnja na PS pa je bila v tem mesecu normalno visoka, zabeležili smo celo za 1,4 °/o višji izmet kot v mesecu juliju, več je bilo tudi zastojev na PS zaradi izklopa električne energije.
Proizvodnja premaznih papirjev je bila zaradi pomanjkanja naročil precej nizka, proizvedli smo le tretjino količine, ki jo predvideva plan. Tudi izmet je bil večji, ker smo proizvajali predvsem obojestransko premazane papirje.
Proizvodnja lesovine je bila za 21 %i večja od planirane, ker smo večji del uporabljali sita premera 0,8 mm. Trskavost lesovine je bila minimalna.
Gibanje proizvodnje v mesecu septembru 1969
	Plan	Doseženo		
Papir		. 100	99	90,9	89,8
Lesovina ....	. 100	117,1	91,5	87
Proizvodnja papirja	je bila	v mesecu	septembru	nekoliko
nižja od predvidevanj po planu		predvsem	zaradi remonta IV.	
PS. Drugi zastoji na PS so bili majhni (ca. 5,5 °/« z reparatura-mi), višji pa je bil izmet in sicer na I. in II. PS. Od klasičnih vrst smo izdelali največ brezlesnih pisalnih papirjev, ofset papirjev, bankposta, precej kulerjev, vendar pa manj kot meseca avgusta. Premaznih papirjev smo izdelali sicer nekoliko več, kot v preteklem mesecu, vendar le 46 °/o od predvidene količine.
Proizvodnja lesovine je bila tudi v mesecu septembru visoka, delno zaradi minimalnih zastojev na brusilkah, delno pa zaradi uporabe redkejših sit pri proizvodnji pihane lesovine.
Zapisek z jubilejnega kongresa
mednarodne organizacije dela v
VEVČE, OKTOBRA — V Ženevi je bil v prvem tednu meseca julija 1969 jubilejni kongres ob 50-let!nici mednarodne organizacije dela. V palači Združenih narodov se je zbralo 1600 delegatov iz 68 držav vseh 5 kontinentov.
Med 40 slovenskimi delegati sva se tega kongresa udeležila tudi midva z dr. Borisom Moškonom, za kar se tovarni lepo zahvaljujeva.
Od evropskih držav je manjkala samo Albanija, najštevilnejše pa so bile zastopane Francija, Španija, Zvezna republika Nemčija in Švica, vsaka z več kot 150 delegati. Sledili sta Italija z blizu 100 udeleženci in Jugoslavija s 60 uradno prijavljenimi udeleženci.
Po udeležbi držav z vseh delov sveta in števila strokovnjakov za varstvo pri delu je prekosil ženevski kongres vse podobne dosedanje mednarodne manifestacije, na njem so sodelovali najvidnejši sodobni teoretiki in praktiki s področja varstva pri delu.
Mednarodna organizacija dela, katere sedež je v Ženevi, je bila ustanovljena že leta 1919 in vse odtlej dalje rešuje vprašanja za izboljfžnje delovnih in zdravstvenih pogojev delavcev z vsega sveta, med drugim tudi vprašanja delovne zaščite in raznih nevarnosti na delu, ki povzročajo nesreče pri delu in profesionalna obolenja v zvezi z delom.
Kongres je bil v največji dvorani palače Združenih narodov ter ostalih manjših dvoranah te impozantne zgradbe, v kateri je stalno zaposlenih prek 3500 uslužbencev.	.
Kongres je odprl generalni sekretar te organizacije! dr. Abbas Amman, številni delegati in to vidni politični in drugi predstavniki posameznih držav pa so kongresu zaželeli plodno in uspešno delo.
'V
Ženevi
Glavne teme kongresa so bile: borba proti požarom v industriji in trgovini, organizacija varstva pri delu v kmetijstvu, gozdarstvu in na plantažah, pospeševanje pri delu v majhnih podjetjih, vzgoja in izobraževanje na področju varstva pri delu, aktivnost univerz, tehniških in poklicnih šol in njihovih učnih programov, ter o vlogi osnovnih in srednjih šol v zvezi varstva pri delu, onesnaževanja atmosfere, organizaci-
Pogled na palačo Združenih narodov v Ženevi in skupino ljubljanskih varnostnih tehnikov, ki so se udeležili kongresa
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Kakšne so možnosti za boljše tehnično-ekonomske rešitve dodelave separatov?
VEVČE, OKTOBRA — Ne mine delovni dan, da se v sedanjem programu dela v oddelku strojne dodelave papirja ne najde nekaj zvitkov različnih količin separatov. Občasni slučaji pred desetimi leti so se spremenili v vsakdanjo tehnološko potrebo*. Novejša evidenca kaže mesečno gibanje količin do 200 ton. Takšna aktivnost separatov v naši tovarni potrjuje predvsem posledico, na eni strani nenehnega premika v smeri zahtev po izboljšanju širokega področja končnih uporabnih lastnosti papirja, na drugi strani pa vzroke zaradi sprecifičnosti vsebine in neskladnosti zaporedja operativnih programov dela na papirnih strojih.
Med najizrazitejše ovire čiste proizvodnje lahko prištevamo ni-ansirne oscilacije pri izdelavi ko-lor papirjev. Čeprav so separati nezaželeni pojav v praksi in dodatno breme v vsakdanjih strokovnih nalogah odgovornih pa-pirničarjev, jih ne moremo zaradi objektivnih vzrokov popolnoma in brez škode odpraviti, temveč jih lahko* z dobrimi preventivnimi posegi v večji ali manjši meri količinsko omejimo*.
Kaj je pravzaprav separat?
Pod udomačenim tehnološkim pojmom »»separat«, se v naši proizvodnji razume navadno* manjša količina kvalitetno* manjvrednega papirja (določenega naročila), ki se pri izdelavi izloča iz glavne količine, zaradi trenutnih izven-normativnih nihajev, vseh mogočih procesno zastavljenih lastnosti. Logično je, da odstopanje ne sme presegati komercialno tržnih toleranc, ker je papir v nasprotnem primeru »»sposoben« samo še za recirkulacijsko pot’ tehnološkega procesa izdelave.
Separati zahtevajo dodatne medfaze dodelave, s čimer raste cena proizvodnje, zavirajo* normalen pretok dela, odmikajo dobavne roke, vplivajo na povečanje izmeta, povzročajo . neugodnosti v organizaciji dela*,: izkoriščanju delovnih pripomočkov, delovnih in skladiščnih prostorov in ne nazadnje, zasenčijo prepotreb-
ni renome proizvajalca. Razumljivo je, da število naštetih neugodnosti daje slabše rezultate ekonomskih ciljev dela.
Največ dela (s tem tudi zamude časa in povečanje stroškov), dajejo separati v strojni dodelavi papirja in sicer med glajenjem in prečnim rezanjem. Med tema dvema fazama dela je potrebno zvitek separata, zaradi pogoja minimalne gramske teže rezanja, previjalno razdeliti v ustrezno večje število enakih manjših zvitkov. Več manjših zvitkov, namesto enega normalno velikega, omogoča tudi povečanje zmogljivosti rezalnega stroja. Priprava separatov za rezanje se vrši na previjalno prebiralnem stroju ali enem od gladilnih strojev. Poleg deljenja je v določenih primerih potrebno papirni trak separata pred rezanjem še previjalno obrniti.
Kakšne so možnosti za boljše postopke dela pri dodelavi separatov?
1.	Trditev nekaterih papirničar-jev in nepapirničarjev, da je potrebno vse količine separatov s papirnih strojev v strojni dodelavi pred rezanjem previjalno pripravljati, bodisi z deljenjem ali pri strojno gladkih papirjih celo še z rednim obračanjem papirnega traku, ni povsem strokovno na mestu, čeprav trdijo, da se to delo sedaj tako ureja.
Dodatno delo s separatom v zgornjem pomenu ne bi smelo veljati kot potreba:
a)	če gre za dodelavo- prek vzdolžnega rezalnega stroja;
b)	če število zvitkov separata in gramska teža papirja že daje zadostno gramsko* težo prečnega rezanja. Prav tako ni nujno papirni trak separata obračati.
a)	Če je odprema papirja naročniku v obliki zvitkov,
b)	če to ne zahteva predelava, oziroma funkcijska stran papirja,
c)	če je prečno rezanje možno brez predhodnega previjalnega deljenja.
Previjalno obračanje papirnega traku je praviloma potrebno samo za delno količino previjalno de-
ljenih zvitkov posamezne sarže prečnega rezanja, če namen uporabe papirja to pogojuje.
Pri drugih eventualnih potrebah po obračpnanju je možno previjalno obračanje papirnega traku nadomestiti z obračanjem po rezanju (med prebiranjem ali zavijanjem formatov), kar je neprimerno ugodnejše.
Iz prikazane situacije lahko sklepamo*, da se samo z nekaj več primerne strokovne organizacijske pozornosti v posameznih detajlih dela, že nudi upoštevanja vredna pospešitev, pa tudi pocenitev celotnega postopka.
2.	Negativna stran previjalnega deljenja zvitkov na previjalnem prebiralniku ali enem od gladilnih strojev je istočasno obračanje papirnega traku. Da obdržimo prvotno, oziroma da se izognemo mešani legi površine formatov med prečnim rezanjem, moramo pri takšnem papirju izvajati ponovno previjanje (previjalno obračanje). Z manjšimi tehničnimi spremembami na delovnih pripomočkih ali strojih je možno delo obračanja papirnega traku popolnoma odpraviti.
Na primer:
a)	Pri deljenju separatov na gladilnem stroju lahko izkoristimo lastnosti jermenskega prenosa pogona navijalno* vlečnega tam-burja (križni ali normalni položaj jermena med obratovanjem daje različne smeri vrtenja, kar lahko povzroča ali tudi ne, spremembo lege papirne površine na navijalnem tamburju).
b)	Iste rezultate bi dobili pri previjalnem prebiralniku s preklopom faz elektrovodnikov na glavnem pogonskem elektromotorju in ustrezno dopolnitvijo na hidravličnem reduktorskem sistemu, ali
Dopisujte
v »Naše delo«
c)	s prenosom zavorne sklopke odvijanja na nasprotno stran stroja, ter predhodim obračanjem (samo po potrebi) zvitka za 180°,
č) navijalno odvijalne tambur-je lahko opremimo z obeh strani z delom pogonsko-zavorne sklopke (ne rabimo več zavornega koluta z ene strani tamburja), ter obrnemo zvitek pred deljenjem (samo po potrebi) za 180°.
Pozitivno lastnost omenjene dopolnitve na tamburjih bi lahko vzporedno izkoristili še kot pomembno izboljšavo tudi na drugem področju dela in sicer:
—	odpadlo bi delo obračanja praznih tamburjev pri ponovni uporabi istih v strojni dodelavi ali na papirnih strojih;
—	odpadlo bi ročno* delo medfaznega obračanja papirnih zvitkov med drugim papirnim in gla-dilnim strojem, četrtim papirnim in gladilnim strojem (če to ne bi šlo v škodo kvalitete glajenja), med prečnimi rezalnimi stroji, kondicionirnim in vzdolžnim rezalnim strojem ter med gladilnim strojem IV in vzdolžnim rezalnim strojem.
d)	Če vgradimo z obeh strani prečnih rezalnih strojev odvijalne zavore. S tem bi se lahko istočasno izognili že omenjenemu obračanju zvitkov pred rezanjem ostalih papirjev (brez spremembe na tamburjih) in pridobili tudi novo možnost, da po želji prilagajamo rezanje, glede na bolj ah manj ugodno transportno obnašanje odrezanih pol.
Razumljivo je, da neštete variante niso vse najboljše in edine, kakor tudi, da niso že dokončno uporabno obdelane. Vsekakor pa nakazujejo realne možnosti za boljše delo (predvsem zmanjšanje časa efektivnega dela, oziroma pospešitev pretoka dela in zmanjšanja količine odpadka, kakor tudi poenostavitev delovnega postopka in izboljšanje pogojev dela).
Katerakoli od omenjenih ali neomenjenih možnosti izboljšanega dela najbolje potrjuje vrednost svojega praktičnega upoštevanja s širino in permanentnostjo delovnega področja, na katerega se nanašajo.	Drago Tatič
ja inšpekcijskih služb v posameznih državah in organizacija ter delo zavodov, inštitutov in drugih podobnih institucij za dvig varstva pri delu.
Udeleženci kongresa so se že v drugem dnevu razdelili v posamezne glavne teme tega kongresa. Od Jugoslovanov se je razprav udeležilo nekaj predstavnikov posameznih inštitutov, ki so predvsem govorih o uspehih te službe v zadnjih 20 letih na področju Jugoslavije.
Jugoslovani smo v popoldanskih urah, poleg rednega dela kongresa, obiskovali tudi kolokvije, kjer so predvajali filme o varstvu pri delu. PMkazanih je bilo veliko izobraževalnih filmov, ki so bili poučni, delno informativni in propagadnega značaja.
Vsi udeleženci kongresa smo prejeli precejšnje število strokovnih publikacij in drugega gradiva, predvsem evropskega, o posameznih vrstah zaščite pri delu in zdravstvene zaščite.
Iz tega kratkega pregleda je razviden obseg in pomen kongresa za vsestransko pospeševanje varstva pri delu. Jugoslavija je bila na kongresu številčno zelo močno zastopana, vendar strokovno ni prišla do izraza, predvsem zaradi tega, ker je bilo sodelovanje posameznih zavodov in ustanov pri strokovnih referatih premalo organizirano. Splošno mnenje večine delegatov pa je bilo pozitivno, predvsem zato, ker je bilo veliko razgovorov med delegati, ki so zajemali predvsem izmenjavo mnenj in izkušenj s področja tehničnega in zdravstvenega varstva.	J. V.
VREDNOST TOČKE ZA 12 PRETEKLIH MESECEV od vključno okt. 1968 do vključno september 1969
VEVČE, OKTOBRA
Brusilnica		
lepila — polnila . . . .	
I. papirni stroj .	.	.	.	.	3,63
II. papirni stroj .	.	.	.	
III. papirni stroj .	.	.	.	.	3,82
IV. papirni stroj .	.	.	.	. 3,65
strojna dodelava . . . .	.	3,17
brez t/h za normo .	.	.	3,56
ročna dodelava . . . .	. 2,90
brez t/h za normo .	.	.	3,68
energetika		
premaz		.	3,63
vzdrževanje 		.	3,71
razkladalci		. 2,80 4,51
strokovne službe . . . .	.	3,50
podjetje		
Kako uskladiti pravilnik podjetja o delovnih razmerjih s spremembami zakona
VE\ CE, SEPTEMBRA — Zadnje spremembe temeljnega zakona 0 delovnih razmerjih (TZDR), objavljene v Uradnem: listu SFRJ, št. 20, sa številne in zelo pomembne. Zato bo moral tudi naš pravilnik o de-■uvnih razmerjih doživeti znatne spremembe in dopolnitve. Zastavlja s° vprašanje, ali je bolj smotrno spreminjati obstoječi pravilnik, ali Pa sPrejeti nov pravilnik, prečiščeno besedilo. Menim, da bi bilo glede na število in pomen zadnjih sprememb, kakor tudi glede na prejšnje spremembe in dopolnitve, ki zmanjšujejo preglednost pravilnika, bolj koristno, če bi delavski svet sprejel novo prečiščeno besedilo. To bi kila tudi ugodna priložnost, da se odpravijo nekatere pomanjkljivosti v tem splošnem aktu, na katere je opozorila praksa.
Grafična razstava v Milanu
VEVČE, OKTOBRA — V dneh od 4. do 12. oktobra so se grafi-čarji iz vsega sveta gnetli na veliki razstavi tiskarske tehnike, založništva in papirja v Milanu. Na več kot 100.000 m2 pokrite površine je kakih 800 razstavljavcev iz 22 držav prikazalo svoje izdelke. — Beograjsko poslovno združenje papirne industrije je na to razstavo poslalo svojo delegacijo. Tako sem imel kot član delegacije priložnost videti razstavo in še tovarni Cartiera di Verona in Cartiera Burgo, ki delata v bližini Milana.
Y dosedanjem 34. in 35. členu našega pravilnika imamo predpisano, v katerih primerih se spre-jemajo delavci na delo za določen cas in po kakšnem postopku. Z zadnjo ispremembo temeljnega zakona je črtano določilo, po kate-rem se je delo za določen čas avtomatsko spremenilo v delo za nedoločen čas, če je delavec po Poteku določenega časa nadaljeval dete v podjetju, ali pa če ga je podjetje že pred potekom tega časa razporedilo na delovna mesto, na katerem ni pogojev za delo za določen čas. Ker je sedaj to določilo črtano, se seveda zastavlja vprašanje, kakšen je pravni učinek tega črtanja in kaj je treba predpisati s pravilnikom. Predvsem to pomeni, da takšne možnosti sploh ni več. Zato bi bilo treba v pravilnik o delovnih razmerjih vnesti izrecno določilo, da delavcu, ki je bil sprejet na delo za določen čas, preneha delovno razmerje, ko ta določeni čas poteče. Na ta način bi se izognili morebitnim nesporazumom, do katerih bi lahko prišk> zaradi stare navade in pojmovanj, ki izvirajo iz dosedanje prakse. S pra-yilnikom bi bilo treba tudi izključiti možnost, da se delavca, ki je bil sprejet za določen čas, razporedi na drugo delovno mesto. S takšno razporeditvijo bi namreč Podjetje obšlo določila o obvezni razglasitvi vsakega prostega delovnega mesta in bi v zvezi s tem lahko prišlo do kompliciranih
sporov.
Sedanji členi 27. in do 31. pravilnika urejajo preizkušanje delovnih sposobnosti novotsprejetega delavca. Zadnja sprememba temeljnega zakona, daje delovnim organizacijam širša pooblastila za urejanje teh vprašanj s pravilnikom. Namreč, še naprej je ostala zakonska možnost, da se strokovne in druge delovne sposobnosti delavca preizkušajo že pred sprejemom na delo, ali pa šele po sprejemu na delo (s poskusnim delom). Na katerih delovnih mestih in na kateri od obeh navedenih načinov se bo preizkušalo delovne sposobnosti delavca, se določi s splošnim aktom. Seveda ni nujno, da se to določi s pravilnikom o delovnih razmerjih. Bolj koristno bi bilo ta določila vnesti v splošni akt v sistematizacijo delovnih mest. V sedanjem besedilu zakona ni več določila, da delavec, ki ne izvrši uspešno poskusnega dela, nima več pogojev 2a nadaljnje delo v podjetju in mu delo preneha z dnem, ko mu je vročena dokončna odločba o uspehu poskusnega dela. Zato bo teeba to določilo vnesti v novi pravilnik, ker bi sicer lahko prišlo do nejasnosti, kakšen položaj ima delavec, ki ni uspešno oprali poskusnega dela. Treba bo tudi predpisati, da ima delavec Pravico ugovora proti odločbi Prve stopnje, s katera je odloče-no, da ni zadovoljivo opravil poskusnega dela in da mu zato preneha delo v podjetju, tj. treba je mrecno določiti, da delavcu preneha delo šele z dnem vročitve dokončne odločbe.
Novo besedilo zakona prav tako mrna več določila, po katerem je delavec, ki je bil na poskusnem delu, lahko kadarkoli in brez obrazložitve prenehal delati in izstopil iz podjetja, če je menil, da mu delo ne ustreza. Spet se lahko vPrašamo, kakšen je pomen t'e
spremembe. Ali to pomeni, da delavec, ki je na poskusnem delu ne more na tak način izstopiti iz podjetja, ali pa se to lahko v smislu prejšnjega določila regulira s pravilnikom? Ce pogledamo določila temeljnega zakona o delovnih razmerjih o prenehanju dela delavcem v podjetjih, pridemo lahko samo do enega zaključka: osnove za prenehanje dela določa zakon taksativno. To pomeni, da osnov za prenehanje dela ni mogoče mimo zakona določati s splošnim aktom. Iz tega sledi, da izstop delavca iz podjetja med poskusno dobo, kot ga je dopuščal dosedanji zakon, ni več dovoljen. Takšnemu delavcu lahko preneha delo isamo na iste načine, kot vsem drugim delavcem.
Zadnje spremembe temeljnega zakona dajejo podjetjem tudi širša pooblastila za urejanje vprašanja razporejanja delavcev. Predvsem so podjetja pooblaščena, da s splošnim aktom določijo1 pogoje, kdaj delavec lahko odkloni delo na nekem delovnem mestu, če na tem delovnem mestu niso izvedeni predpisani varnostni ukrepi. Prejšnji 29. člen zakona je določal, da delavec lahko odkloni delo, »če bi mu zaradi tega na delu grozila smrtna nevarnost«. Če izhajamo iz določil 61. 79 in 80 temeljnega zakona o varstvu pri delu, bi bilo treba v pravilnik o delovnih razmerjih (sedanji 40. člen) vnesti določbo, s katero bi se dovolilo delavcu, da odkloni delo na delovnem mestu, na katerem ni izvedeno varstvo, ne samo v primeru smrtne nevarnosti, marveč že v primeru, če mu grozi neposredna nevarnost' za zdravje in telesno integriteto.
Popolnoma je spremenjeno urejanje premestitev delavcev. Prejšnje določbe zakona so' točno določale pogoje, ki so morali biti izpolnjeni, da je bil delavec lahko premeščen z enega delovnega mesta na drugo. Pogoja sta bila dva: če je to. zahteval delovni proces in če so pogoji, ki so se zahtevali za drugo delovno mesto, ustrezali stopnji delavčeve strokovne iz-obz-azbe. Sedaj je to spz-emenjeno in predpisano, da se delavec razporeja iz enega delovnega mesta na drugo v primerih in po postopku, določenem s splošnim aktom, s tem da mora novo delovno mesto ustrezati stopnji delavčeve strokovne izobrazbe določenega poklica, oziroma smeri. Zakon torej določa samo en pogoj : da delovno mesto, na katez-o se delavca razporeja, ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe. Ostalo (primeri, oziroma pogoji in postopek premeščanja) mora biti predpisano v splošnem aktu. To so nova pooblastila in potrebno bo najti pz-imerni način za njihovo izvedbo. Načinov je več. Na vsak način bi pa moralo razporejanje temeljiti na potrebah čim boljšega in čim bolj ekonomičnega izvz-ševanja delovnih nalog in čim bolj smotzmega uporabljanja stz-okovnih in drugih delovnih sposobnosti delavcev.
Tudi vprašanje začasne premestitve na delovno mesto, kjer se zahteva nižja strokovna izobrazba je z zadnjo spz*emembo zakona nekoliko dz-ugače urejeno. Zakon ne govori več o višji sili, temveč samo o izjemnih okoliščinah. S tem pa ni rečeno, da takšna začasna premestitev v primez-u višje sile ni več dovoljena. Menim, da
so sedaj primeri višje sile zajeti v izjemnih okoliščinah, ker je i-avno višja sila predvsem izjemna okoliščina. Seveda pa morajo biti te izjemne okoliščine naštete v splošnem aktu (npr. potres, poplave, požaz-, pomanjkanje električne enez’gije, pomanjkanje surovin, neuradna odsotnost delavca itd.). Delno imamo te primere že naštete v členu 41 in 42 našega pravilnika, vendar bo verjetno treba ta določila še dopolniti.
Če se delavec noče ravnati po dokončni odločbi o premestitvi, mu delovno razmez-je pz-eneha s potekam roka, ki ga določa splošni akt. Ker zakon ne določa, od kdaj teče ta rok (»odpovedni« rok), bi bilo treba to predpisati v pz-avilniku o delovnih z-azmez-jih, ni prav, da teče od dne< vročitve dokončne odločbe.
Zadnja sprememba temeljnega zakona dopolnjuje tudi določila o delovnem času. Do sedaj je bilo namreč sporno, koliko ur na teden moz-a delati delavka z otrokom, starim do 8 mesecev, ki ima pravico delati 4 ure dnevno, če uvede podjetje petdnevni delovni teden. Nekateri so trdili, da mora delati 24 ur tedensko. Novo določilo zakona pa je popolnoma jasno, namreč, da se izjemoma 4-urni delovni čas tudi v petdnevnem delovnem tednu ne poveča delavki z otzpkoim, oziroma, da se krajši delovni čas ne poveča invalidu, ki ima pz-avico do skrajšanega delovnega časa.
Spz-ememba temeljnega zakona dopušča tudi dopolnitev določb pravilnika, ki obravnava izredni plačani dopust. Omogočeno je namreč, da je plačani dopust za opravljanje strokovnega ali drugega izpita lahko tudi daljši od sedem dni.
Pri kršitvah delovnih dolžnosti novi predpisi ne razlikujejo več med postopkom in organom za izrekanje opominov ter za izključitev delavca. Ni namreč več obvezno, da o izključitvi delavca odloča delavski svet z večino vseh svojih članov. Sedaj mora podjetje v splošnem aktu predpisati organ in postopek izključitve. Dana je torej možnost, da v pravilniku obdržimo dosedanje določilo, lahko pa tudi določimo, da o izključitvi odloča disciplinska komisija, seveda z možnostjo ugovora na delavski svet.
Spz-eznenjeni temeljni zakon tudi pooblašča podjetja, da v splošnem aktu predpišejo postopek pri odstranitvi delavca z delovnega mesta ali iz podjetja (suspenz) in tudi pogoje za to.
Končno je treba omeniti še spremembe glede prenehanja dela. Predvsem pa poenostavljen postopek v pzimez-u samovoljne zapustitve dela. V pravilniku bo treba samo določiti kolegijski organ, ki bo ugotavljal, da je delavec samovoljno zapustil delo. Disciplinskega postopka za urejanje delovnih razmerij, kakor smo- ga poznali doslej, ne bo več, zato bo treba dobro pretresti vse možnosti za boljšo in ustreznejšo ureditev odprtih vprašanj, ki jih moramo rešiti s pravilnikom o delovnih razmerjih.	Jurij Mušlč
Najprej za kajenje, potem za branje
VEVČE, SEPTEMBRA — Izdajatelji časopisa, ki naj bi izhajal v avstralski Novi Gvineji •— Pa-pua, so namenoma izbrali tiskovni papir, ki ima istočasno lastnosti cigaretnega papirja, kot poroča neka zahodnonemški časopis.
Glavni redaktor tega avstralskega lista računa trdnoi s tem, da bodo domorodci kupovali list le z namenom, da bi zavijali cigarete. Upajo pa, da bodoi sčasoma prišli na to, da nudi papir tudi interesantno čtivo.
Potovanje v italijansko trgovsko in industrijsko središče Milano bi lahko imenoval potovanje presenečenj. Po stominutni zamudi Simplon ekspresa v Ljubljani smo na milansko centralno postajo pripeljali z zgledno točnostjo. Drugo presenečenje v Milanu ni bilo več tako prijetno, nobene sobe nismo dobili ne blizu in ne daleč od kolodvora. Po vztrajnem iskanju smo imeli tudi kanček sreče. Rezervirane in nato odpovedane sobe so nam prijetni receptorji le dodelili. V mestu me je presenetil neznanski promet osebnih in drugih avtomobilov. Pred leti sva bila z Maroltom na obisku pri našem zastopniku Manzoniju. Takrat je zastopnik še vozil avto in je z lahkoto obvladal vse ulice. Danes pa domačini ne utegnejo več spremljati vseh prometnih sprememb, }ci jih prometniki uveljavljajo, da bi bil promet bolj tekoč. Ko' nas je v hotel prišel iskat italijanski zastopnik, so prometniki odpeljali njegov avto, ker je za kratek hip čakanja pri receptorju, nepravilno parkiral avto. Slabih 12.000 lir je bila globa, dve uri izgubljenega časa in dobršno mero zrahljanih živcev je bilo novo presenečenje Milana, Domačini znajo zlobno pripomniti, da kadar je v mestni hiši tesno z denarjem, pošljejo prometnike na lov za napačno parkiranimi avtomobili, menda je vsak deseti na vrsti. Pri 800.000 avtomobilih, kolikor jih ima Milano, pa že začasno napolnijo mestno kašo.
O sejmu v Milanu nisem imel prave predstave. V mislih sem imel naše razstave, morda sem pričakoval mednarodno grafično razsežnost. Zato so me dimenzije res presenetile. V^i pokriti prostori so imeli razsežnost en kilometer v dolžino in sto metrov v širino. Tudi en prostorček v dvoranah ni bil prazen, vse je bilo izpolnjeno s stroji in drugimi materiali, ki služijo tiskarstvu.
Največji del razstave je bil namenjen tiskarstvu, manjši papir-ništvu in najmanjši založništvu. Tovarne tiskarskih strojev so razstavile nešteto strojev za vse vrste tiska in velikosti — od miniaturnih za tiskanje luknjanih kartic do ogromnih veččlenskih rotacij. Vse je bilo v gibanju. Vsak podjetnik je hotel dokazati, da je njegov stroj najboljši in da je najlepši tisk. Na tone in tone so razdelili raznih prospektov, vrečk in pisanih reklamnih predmetov. Zopet sem bil presenečen; na izrazito poslovnem sejmu, razen morda razstave iz zgodovine tiskarstva — od kitajskih pismenk do današnje barvne tehnike, je bilo polno šolarjev, vseh velikosti in starosti. Vsak je nosil ne eno, ampak po tri in več vrečk s kilami slikovito potiskanih papirjev in raznih balončkov in vetrnic. Mislil sem, da je to1 samo naša domača navada in balkanska seveda.
Tiskarska tehnika je v silnem razvoju. Vse je na poti avtomatizacije. Ofset tisk je bil na sejmu predvsem poudarjen. Ostale tehnike so imele bolj malo besede in so zaostajale. Veččlenske ofset rotacije so bruhale razne sejmske revije. Repro tehnika je dajala prednost ofsetu. Vse se poenostavlja in pridobiva na hitrosti. Pet, deset in dvanajst tisoč odtisov na uro ni bila nobena posebnost. Oviro v nadaljnjem razvoju so omenjali papir. Večina papirja je bila površinsko utrjena; poklejena, premazana ali kako drugače oplemenitena. Sedaj imajo besedo papirničarji. Najti morajo nove nevtralnejše beline, nove površine, nove trdnosti in boljše lastnosti papirja pri pre-
vzemanju barv v tiskarskem stroju.
Videl sem, kako so na razstavo prihiteli Japonci, kakih 20 jih je bilo, skoro vsak je imel fotoaparat. Vodja jim je nekaj naročal. Raztepli so se na vse strani sejma. Proti večeru sem jih videl, kako so se zbirali na istem mestu. Vsak je bil krepko otovorjen z raznimi prospekti in tudi v glavah so verjetno' mnogo pametnega odnesli z razstave. Ni čudno, da so v razvoju tehnike prvi na svetu. Iz daljne Japonske so prihiteli, da poberejo, kar doma nimajo ali primerjajo s tem, kar imajo in pridejo v poslovni svet z novimi idejami in tehniko'. In jaz sem presenečen, kako smo Jugoslovani zaverovani vase.
Na razstavi smo videli najrazličnejše stroje za končno obdelavo potiskanega papirja. Rezalni stroji so imeli elektronske krmilne sisteme, linije za sestavljanje knjig so bile kompletne: od zbiranja in zgibanja listov pa do pritrjevanja hrbtišč in platnic, razni sekalni avtomati za embalažo' so imeli tiskovne člene, tako da so škatle raznih velikosti gotove izpadale iz stroja in najnovejši števni stroj je imel brzino 12.000 listov na minuto.
Založniki so prikazali knjige. Platnice iz baročnih časov so prevladovale. Namesto usnja so uporabljene res verne imitacije, le strokovnjak je ločil usnje od skaja. Veliko je bilo videti knjig, ki so opisovale umetnost, naravo in tehniko, samo da je prišla do izraza barvna reprodukcija.
Italijanski papirničarji so uporabili to razstavo za zasedanje svojega kongresa. Škoda, da se ga nismo mogli udeležiti; zasedanje so končali pred našim prihodom. Enako smo zamudili simpozij, ki je na veliko razpravljal o bodočnosti raznih vrst tiskarske tehnike.
Italijanske tovarne papirja so imele na voljo precej veliko dvorano. Do zadnjega kotička so jo napolnili z maketami svojih tovarn in svojimi izdelki. Tabriano je razstavil lepe klasične papirje s starostno imitacijo in čudovitimi podobami v vodnem znaku. Burgo je tekmoval s premaznimi papirji Zandersu. Zanders pa je bila edina inozemska tovarna, ki je razstavila na tej razstavi. Na splošno sem imel vtis, da večina papirjev ne dosega naših vevških papirjev. Tudi premazni papirji od Burga ali Prealpine niso bili videti lepši.
Izdelovalci papirnih strojev im opreme za celulozno1 in papirno industrijo so* bili skromnejši. Manjkali so nekateri svetovni proizvajalci. Na razstavi -so' prevladovale slike strojev ali pa so (Nadaljevanje na 4. strani)
Knjige v mikro obliki
Znana tvrdka v ZDA je pred kratkim predstavila nov sistem za knjižnice; knjige, 150-krat po'-manjšane, bodo zbirali na karticah in tako ameriške knjižnice ne bodo več v skrbeh za prostor.
Mikrotehnika, katero so razvili, omogoča, da lahko zberejo 3200 strani formata A 4 na velikost na-varne poštne kartice. Pomanjša-nje strani pa lahko s pomočjo bralnega aparata producirajo do originalne velikosti. Napravili so tudi že prvi »zavitek informacij«, saj so 700 zvezkov različnih strokovnih knjig Zbrali na 100 karticah, istočasno' pa začeli prodajati prve reprodukcijske aparate.
Grafična razstava v Milanu
Varovalna ograja pri tovornem dvigalu za celulozo in polnila ne gre v račun nekaterim razkladalcem
Specialni stroji za pakiranje formainih papirjev
(Nadaljevanje s 3. strani)
bili na razpolago prospekti in sila zgovorni zastopniki. Pri Over-tecnici so imeli v stalnem pogonu miniaturni papirni strojček. Brzi-na stroja je bila 5 metrov in širina 22 cm. Delal je prav lepe papirje.
Res presenečen sem obstal pri modernem zavij alnem .Stroju. Popolnoma avtomatsko j#--omotal in zalepil pakete v velikosti B 1. Zavija vse formate z dolžino stranic med 60 in 120 cm. Zmogljivost stroja je 40 ton papirja na izmeno. Stroju so stregli trije delavci. Tovarna Wrapmatic je požela s tem strojem in tudi z drugim manjšim, za format A 4, res veliko priznanje. Stroj ni drag. V naši tovarni bi že po dveh letih dajal čisti dobiček.
Pri Vacuumaticu so pokazali nove števne stroje. V primerjavi z našim števnim strojem so bili novi stroji kompaktnejši, vzbujali so vtis zanesljivosti in laže jih bo prilagoditi v delovni proces. Popolnoma nov stroj so napravili za štetje kartonov. Zmogljivost je imel 500 listov na minuto pri kartonih debeline do 700 g/m2.
Ustavil sem se tudi pri producentih tiskarskih barv. Morda zato, ker je bilo tam najbolj barvito ali pa zato, ker z njimi poslovno precej sodelujemo, odkar imamo težave s prodajo premaznih papirjev.
Oba izdelovalca Kast-Ehinger in Hartman sta se povezala z italijanskima papirničarjema vsak s svojim in skušata z domačimi papirji plasirati barve v Italijo. Videti je bilo, da je ta oblika uspešna za oba partnerja, morda tudi zato, ker Italijani ne slovijo kot dobri izdelovalci tiskarskih barv. Pa še nekaj sem videl. Izdelovalci premaznih papirjev se izogibajo dajati nepotiskane vzorce. Tisk namreč močno' poudari kvaliteto papirja, tako močno, da papir celo izgubi razne drobne napake.
Na milanskem sejmu sem srečal mnogo znancev. Jugoslovanski grafičarji so v velikem številu obiskali razstavo. Beograjski grafični zavod je pripeljal svoje delavce kar z avtobusom. Srečal sem znance iz Subotice, Novega Sada in še bolj oddaljenega Skopja. Tudi Ljubljančanov in Mariborčanov ni manjkalo. Snidenje je bilo z vsemi zelo prisrčno. Nekateri so zadovoljstvom poudarjali, da so zelo veseli, ko me najdejo na razstavi, češ, to je dober znak, da nismo več zaverovani samo vase, ampak smo šli pogledat, kaj delajo grafičarji po svetu, kakšen papir uporabljajo in končno pogled na široki svet nam bo dal spodbude za novo tehnologijo in nove papirje.
Mimogrede sem pogledal posebno ločeno' razstavo strojev za predpakiranje prehrambenih izdelkov in strojev za pakiranje farmacevtskih preparatov. Tu je bila prava paša za oči.
Stroji niso bili veliki in je bila preglednost nad funkcijami dobra, Lesketajoče aluminijaste fo-lijte so se mešale z barvnimi od-tepki raznih preparatov, stekleničk in pilul. Imel sem občutek, da sem v kakem miniaturnem luna parku.
Pri pakirnih strojih se je šopiril OM z viličarji. Takimi, kot smo jih pred kratkim naročili tudi mi. Zvedel sem, da uspešno sodelujejo z Jugoslovani. Pri fotografiranju viličarjev uporabljajo kot model-šoferja pristno Jugoslovanko; prikupno Zagrebčanko. Živela kooperacija. Dobra poslovna kooperacija je ona, kjer da vsak partner svoje zadnje dosežke!
Dva dneva sem porabil za ogled sejma in v soboto popoldan se mi je zdelo, da bi moral še marsikaj ogledati. Nekatere paviljone sem ogledal dvakrat in pri drugem ogledu sem našel obilo stvari, za katere bi trdil, da jih dva dni prej ni bilo na razstavi. Dva dni prej sem zapisal zato, ker smo na vmesni dan obiskali papirnici Cartiera di Verona in Cartiera Burgo.
Cartiera di Verona je pomemben italijanski koncern za proizvodnjo papirja, lepenke, kartona in embalaže. Nam so dovolili vstop v tovarno, ki je v neposredni bližini Milana. V tovarni proizvajajo karton (kromov nadomestek, duplex in triplex), valovito lepenko in potiskano embalažo. Tovarna je precej večja kot je na Količevem, ima pa le 550 delavcev. Tehnični direktor nam je razkazal tovarno. Papirni stroji so stari po več desetletij. Videti pa je, da jih stalno rekonstruirajo, saj imajo vsi stroji po enega ali celo po dva premazna agregata, V embalažnih in tiskarskih oddelkih imajo novejše stroje. Zelo dobro imajo organiziran transport. Uporabljajo* motorne viličarje na butan. Žab ne poznajo, zato lahko uporabljajo modificirane palete, ki imajo le vrhnjo ploščo in dve po 6 cm visoki prečno na deski pribiti letvi. Take palete pošiljajo kupcem. Prednost teh palet je v nizki ceni in še stabilnejše so od naših — standardiziranih. Palete naložijo* do višine 120 cm. To višino so določili zaradi skladiščenja v regalih in tudi zato, 'ker je za prevoz ta višina najprimernejša.
Transportne poti od stroja do stroja so sestavljene iz valjčnih sektorjev. Vsak sektor ima po pet gibkih valjev. Na vsakem koraku po tovarni smo* videli veliko skrb, kako izboljšati transport. Zaradi urejenega transporta je bila tovarna videti prostorna in zelo čista.
Po končanem ogledu smo vprašali, kaj sodijo o sedanji situaciji na trgu papirja. Direktor tovarne je menil, da ne more kaj dosti povedati, ker je prodajna centrala v Veroni in razen programa nima stika z njimi. Vseeno je povedal, da je doslej mislil, da se na trg papirja kaj spozna. Toda sedanja situacija nima nobene zakonitosti in da je vse postavljeno na glavo. Naročil je dosti, četudi so ceno povečali od 6 do 12 lir. Omenil je, da nekaj tovarn stoji, ker si niso pravočasno zagotovili celuloze.
Popoldne smo obiskali papirnico ilustracijskih papirjev največjega italijanskega koncerna Cartiera Burgo. Tovarna stoji na robu Milana. Ob vstopu v tovarno sem bil presenečen; neverjetna čistoča in red. Povsod, kjer so možne zelenice, so skrbno oskrbovane, nikjer pa nisem opazil kakih rož. Torej ceneno in učinkovito.
Na lesnem prostoru imajo zajetne zaloge lesa. Skladovnice so visoke do 4 metre in dolge po 100 m. Videl nisem niti ene cepa-nice. Les je avstrijski, češki in ruski. V tovarno postavljen jih stane med 11 do 12.000 lir. Enako skladiščijo topolo*. Ob obisku so imeli 12.000 m3 lesa za 50 ton lesovine na dan. Les za brusilnico čistijo v velikih bobnih. Lesovina vsebuje 40 °/o topole. Lesovina gre skozi luknjice 1—1,2 mm in na lepo centriklinersko postajo. Na koncu jo belijo in zbirajo* v velikih posodah. Kontrola lesovine je skrbna. Uporabljajo poseben pri-
merjalni projekcijski mikroskop. Z njim ocenjujejo dolžino vlaken in trskavost.
V	veliki dvorani delata papirna stroja; prvi je Voigtov in drugi Beloitov, oba enake širine. Na mokrem delu sta stroja široka 3,7 metra. Papirni trak za premazni stroj je 3,44 širok. Gramska teža je v glavnem 42/43 g/m2. Kontrola gramske teže je zelo natančna; strojevodja jo vpisuje vsake četrt ure na desetinko grama točno. Posebej skrbno kontrolirajo luknjičavost s fotocelicami. Mesta označijo, da lahko na previjalniku luknje ali zalepijo z lepaki ali iztrgajo določeno dolžino in nato zlepijo. Papir vsebuje 50 "/o celuloze in 50 °/o lesovine. Kot polnilo uporabljajo izključno angleški kaolin. Papir ima 10 “/o pepela.
Premazni stroj Beloit je skonstruiran za ilustracijske papirje. Brzina je 800 m. Ima dva premazna agregata za vsako stran po enega. Vsak agregat doda papirju po 9 g. Povedali so, da brez angleškega kaolina ni dobrih premaznih papirjev. Papirna stroja in premazni stroji so po kapaciteti točno uglašeni. Naprava za avtomatsko lepljenje je delovala brezhibno. Celotni postopek priprav^ je bil dolg kako minuto, odločitfev noža od papirja je trajala kakih 5 sekund in to samo na prvem agregatu, drugi agregat je ostal aktiviran. Tudi navijalna naprava je delovala odlično. Brzina stroja je ostala vseskozi enaka tj. 800 metrov! Papir gladijo na Eckovih gladilnikih. Ob zagonu premaznega stroja so imeli 35 % izmeta in tudi več. Sedaj vozijo z 12—16 %> izmeta.
Pred odhodom iz tovarne so nam pokazali še tovarniški laboratorij. Oprema je bila raje skromna kot bogata. Presenetilo me je, da ni bilo nobene labo-rantke. Na vprašanje so mi odgovorili, da je bolje tako, vsaj ni možnosti za skušnjave.
V	eni in drugi tovarni so bili res prijazni. Če so le mogli, so nam ustregli. Res je videti, da sta se deželi zbližali. Prijateljski stiki državnih vaditeljev hitro spre-minjajp odnose med ljudi. In res bi biloTepo, da ostanemo prijetni sosedje.
V	nedelj b sem se sam peljal domov. Mimogrede sem se ustavil še v Benetkah. Lep sončen dan je še poudaril lepote Benetk. Ob dveh sem bil na Markovem trgu. Zvonovi so udarili polno uro*. Od vseh strani so drzno priletavali golobi. Pogojni refleks je povedal desettisočim golobom, da bodo ob točnem zaporedju udarcev zvonov dobili hrano. Prav veličasten je bil pogled na prhutajoče golobe. Ob tem sem se spomnil na znano šalo. Tone je vprašal Franceta: »Zakaj nisi vzel ženo v Pariz, ko si šel na izlet?« France mu odvrne: »Ja, Tone ali si že slišal, da bi kdo> vzel na izlet v Benetke domače golobe.«
Ob prehodu meje me je čakalo zadnje presenečenje. Nobenega carinskega pregleda ni bilo v našem kupeju. Škoda, prav nobene stvari nisem imel za cariniti.
Albin Vengust
Na zasedanju Zellchemig 1969 so predstavili tudi stroj »Stevens - ABC - 3000«, ki opravlja operacijo zavijanja risov v ovojni papir avtomatično in desetkrat hitreje, kot poteka to delo* pri nor-malnem ročnem zavijanju. Stroj zavija formate širine 406—889 milimetrov, dolžine 508—1143 (1280) milimetrov, višine 17—101 mm.
Lahko se zavijajo vse vrste papirjev ne glede na gramsko težo. Potek dela na stroju je naslednji:
1.	nastavitev zvitka ovojnega papirja in istočasno namestitev lepilnega traku,
VEVČE, SEPTEMBRA — Prostornino, oziroma kubaturo lesnih debel običajno določamo* z ročnim merjenjem srednjega premera in dolžine hloda, potem pa direktno ali s pomočjo tablic preračunavamo.
Iznajdba avtomatične merilne naprave predvideva, da se bo drevesno deblo z enakomerno hitrostjo premikalo v smeri vzdolž-
2.	rezanje v nastavljeno dolžino,
3.	postavitev risa in sicer ročno (če se direktno vključi prečni rezalni stroj, tudi ta operacija lahko* poteka avtomatično),
4.	zlepljenje po sredini,
5.	zapognitev na vseh štirih oglih,
6.	namestitev lepilnega traku desno in levo,
7.	obojestranska zapognitev še ostalih koncev papirja in končno zlepljenje po stranicah,
8.	stroj izvrše gotove zavitke.
Stroj proizvaja firma Lamb AG
iz Švice.
ne osi med osvetljenim motnim steklom in optika. Optika prenese pomanjšano sliko na fotocelico, v kateri izhodišče uravnava elektronski ojačevalec integralni števec.
Rezultat merjenja se izraža kot prostornina, ki izhaja posnetke, sence in dolžine poti drevesnega debla v določenem času.
Zlasti za offset papirje je priporočljivo in nujno, da gredo skozi kondicionirni stroj
1 = svetlobno telo, 2 = motno steklo, 3 = smer gibanja, 4 = drevesno deblo, 5 = zaslonka, 6 = kamera, 7 = sistem leč, 8 = fotocelica, 9 = oječevalec, 10 = integralni števec
Merjenje lesnih debel brez dotika
8. novembra '1969
»NASE DELO«
Stran 5
St. 9 —
Človek v dobi računalnikov
VEVČE, OKTOBRA — Danes obstaja že dosti zapisov, ki so bili zasnovani na temeljih znanstvenih Proučevanj in ki govore o tem, kako naj bi izgledal svet čez 10, 2°, 30 let.
Če torej pregledamo ves ta raz-hcen material, si lahko že predstavljamo, kako bo, ko bodo postali elektronski računalniki tako nenadomestljivi, kot je sedaj npr. telefon ali pisalni stroj, računski stroj ipd.
tlanes imamo v Jugoslaviji približno 140 elektronskih računalnikov. Moči in kapacitete teh aparatov so zelo različne, odvisno Pač od namena uporabe. V Ameriki pa jih imajo danes približno 45.000, ravno tako raznih moči.
S polno pravico lahko pričakujemo, da se bo število računalnikov tudi v Jugoslaviji zelo hitro Povečalo in da se bo čez nekaj let pojavil problem: kje dobiti strokovnjake, ki bodo znali upravljati s temi stroji. Ne smemo se zanašati, kajti priprava takega strokovnjaka ni kratkotrajna.
Poskusimo si predstavljati svet brez telekomunikacijskih sistemov in sredstev: telefona, teleprinterja, telegrafa, brez letal, vlakoVj avtomobilov. ZelO' težko bi izračunali, kako bi se zmanjšal življenjski ritem v takšni situaciji.
Moramo ši biti na jasnem, da upravljamo telefon že 90, radio 60, televizijo pa 35 let. Na prometna sredstva smo se že. popolnoma navadili in se jih z lahkoto Poslužujemo. Sigurno pa je, da je število tistih, ki ne znajo telefonirati, še vedno zelo veliko.
Če je bilo za dosedanje stanje razvoja potrebno toliko časa, je za sodobna sredstva za avtomatsko upravljanje potrebno vse manj časa in za današnjo stopnjo razvoja lahko rečemo, da je na izredni višini. Že danes pa lahko rečemo, da je pravzaprav zelo malo kadrov, ki bi bili zadovoljivo sposobni, da delajo z računalniki.
Število računalnikov pa stalno narašča. Servan - Schreiber pravi v svpji knjigi Ameriško izzivanje: leta 1955 je bilo v ZDA 1000 računalnikov, po tem, kar danes vemo, jih bo še pred letom 1975 okoli 80.000.
Lahko torej zaključimo, da bo proces izpopolnjevanja sredstev za avtomatsko upravljanje potekal vse hitreje in napredovali bodo tisti, ki se bodo znali vključiti v ta tok napredka.
KAKŠEN je torej problem?
Na prvi pogled bi lahko rekli, da obstaja še veliko več enostavnejšega, o čemer bi lahko pisali. Vendar pa si mi zdi, da je problem, katerega mislim obravnavati, že toliko velik, da se ga izplača pregledati z več strani.
PRVA skupina primerov
Skupina a) se nanaša na vprašanja v zv^zi s časom. Kako cenimo čaš? No, najprej moramo Pravzaprav razumeti vprašanje, ozir. ali gre za naš osebni čas, ali za tuji čas, pravzaprav za katerega? Tukaj mislim na občutek časa, ki se pojavi v človeku, kadar se spozna z vsemi tistimi znanstvenimi in realiziranimi tehničnimi dosežki v sodobno razvitih državah, tako na gospodarskem, industrijskem, družbenem 'n ekonomskem področju. Nato Pa, ko z druge strani občutimo, koliko je moralo preteči časa (dni), da smo razumeli, da je edini izhod iz današnjega stanja integracija in združevanje intelek-tualno-razvojnih kapacitet. To, da srno spoznali, kako počasni smo, izziva nekakšno nezadovoljstvo, ki je še toliko večje, če se pokaže, da integracija kapacitet ni dala določenih rezultatov.
b) Kakor spoznamo, s kakšno Počasnostjo obvladujemo tehniko računalnikov in potem ustvarjamo organizacijske ukrepe za njihovo bolj učinkovito izkoriščanje,
se vedno sprašujemo, komu to koristi.
Ali so primeri sploh še potrebni? Ce so, je tu še eden.
c)	Kadar se spomnimo, koliko časa se na vseh nivojih dolgo govori in piše, da so na voditeljskih in raznih mestih in položajih v podjetjih, administraciji (na vseh nivojih) ljudje s pomanjkljivo strokovno izobrazbo, še veliko primerov bi lahko navedli za vse to stanje, za vse to počasno premikanje, ki vodi v prav svojevrstno zaostalost. To je en del problema, ki govori o našem obravnavanju vprašanja časa in ceni, ki jo ima za nas. Ta dinamična komponenta vsakega problema, ki ima vse pravice, da ga omenjam s sodobnim, izgleda, da postaja ključna in ravno zaradi tega tudi kritična. No čigav je problem? Zvezni, republiški ali naš?
DRUGA SKUPINA PRIMEROV
Teamsko delo. O tem beremo', poslušamo in se strinjamo, da je to že dokazana evidentna oblika, prek katere je možno ustvariti še več kot je 1 + 1 = 3. Vendar, kako naj se osvobodimo vezi za individualne težnje? Kako' naj izvršimo integracijo intelektualnih, kreativnih naporov, katere posamezniki izvajajo. Z mnogo naporov v svojem kreativnem delu in voljo naj na ta način pospešimo ta čudežni fenomen stalnega porasta idej, misli, spoznanj.
Tudi za ta pojav lahko' navedemo dosti primerov.
Na primer: Čeprav smo v dobi računalnikov in kibernetike, to se pravi, da z vseh strani prehajamo k problemu, pa smo vendarle, če gledamo s stališča vseh strok in znanstvenih disciplin, še vedno pristaši obstanka razdrobljenosti na vseh nivojih, pa naj bo to sektorjev, oddelkov v podjetjih, inštitutih, fakultetah, ter zveznih institucijah, organih in organizacijah.
Vsekakor bi bilo zelo tvegano, zelo nehvaležno in neugodno analizirati konkretne primere in efekte tega stanja in prave vzroke. To je predvsem karakteristika nekega obdobja in le zaradi tega tudi vsem prav dobro poznana.
Zato lahko rečemo, da je takšen način dela zelo neracionalen v vsakem pogledu in da bi bilo dobro na konkreten način izvajati nekatere iniciative in to na širšem področju.
To je druga skupina primerov in lahko opazimo, da istočasno soupada tudi prvi skupini, po določenih elementih pa jo lahko pridružimo tudi ostalim skupinam, v celoti ali pa samo delno.
TRETJA SKUPINA PRIMEROV
Ta tretja skupina primerov ima poleg ostalega tudi določeno povezavo z drugo skupino primerov; ne gre tukaj za poglede vsakega značaja v skupnih primerih oz. v fenomenu, da je (1 + 1 = 3): : 2 = 1,5 s to razliko, da se drugi primer nanaša izključno na znanstveno raziskovalno delo in strokovni kader, tretji pa na vse zaposlene.
Resnici na voljo moramo' poudariti, da je v osnovi to vprašanje že davno rešeno, vendar samo v osnovi. Dejansko je pobuda za pridružitev posameznika skupnosti potreba, ki jo ima človek, da je v nekem smislu zaščiten, da ni sam, ker je težko in tvegano biti sam, boriti se sam. V glavnem se mi nismo dosti odmaknili od tega. Lahko rečemo, da je ravno pričetek tega procesa posebno interesanten. Zanimivo je namreč videti ponašanje posameznika v tej skupnosti, h kateri je prostovoljno' pristopil, na njegov odnos do skupnosti in skupnih interesov.
Obvezno je treba poudariti, da moramo, če hočemo' ta problem spoznati do kraja, vedeti, da odvajajo v raznih organizacijah precejšnja sredstva v različne fonde, niti ni malo primerov, ko
si odtrgujejo od ust, da bi dosegli kvalitativni skok. To je skupni interes, v katerem tudi posameznik vidi svoj osebni interes. Vendar so to le bolj specifični primeri. Zanimivo je pogledati osebni odnos do skupnega interesa tudi z drugega vidika.
Kaj recimo pomenijo velike stimulacije? Do kam so v večini primerov prišli?
Stimulira se: za redno prihajanje na delo, za varovanje strojev, za prihranke na času, materialu, energiji itd., oziroma za celo vrsto normalnih del, postopkov, ki se zde že samo po sebi umevni.
Kaj bi se zgodilo, če bi se te stimulacije ukinile? To' je vsekakor drastično vprašanje, vendar je potrebno, da bi se pokazal problem in njegov obstoj.
Kajti ogromno je število ljudi, ki kontrolirajo, kdaj je kdo' prepozno prišel na delo, kdaj ga ni bilo na delu, kako je kdo varoval stroj, oziroma prihranil čas, material, energijo in tistih, ki vse to obračunavajo, ki utrjujejo razne metode normiranja in stimuliranja, še večje pa je število tistih ljudi, pri katerih se raznovrstni delovni efekti in rezultati, postopki, disciplina ne merijo z drastičnimi merili, kot je ura, meter ali dinar.
ČETRTA SKUPINA PRIMEROV
Znanje — diploma. Kakšno in kolikšno' je naše znanje? Vsaka ocena je le relativna, vsak odgovor na to vprašanje je relativen — no eden je absolutno točen: ne zadostuje. Ta trditev je vedno veljala in velja še danes, za vse čase in za vse države, pa tudi za našo. Priznati moramo', da ni dolgo, odkar smo se izpisali iz skupin gospodarsko in kulturno: nerazvitih in priznati moramo, da se še nismo vpisali v skupino razvitih držav — vendar to ne pove ničesar.
Ravno tako je trditev, da določene ambicije v zvezi s tem vprašanjem obstajajo, vendar zaostajajo sistemi, zaostajajo dela na realizaciji teh ambicij. Neizpodbitno je dejstvo, da je še vedno v ogromni večini primerov znanje de iure, diploma pa de facto, prva in prava osnova tudi za osnovanje delovnih odnosov in za utrjevanje kriterijev, za recimo: osebne dohodke, razpored na delovno mesto itd. Da bi prišli do tistega pravega, kar je še treba spremeniti, je potrebno še veliko sprememb — posebno1 v človeku, v ljudeh. Vendar je v glavnem nezadovoljiva hitrost menjanja ■— osnovni problem in težava.
Treba je vedeti, da niti študentje, ko se osvobode izpitnih morij, v katerih se nahajajo1 pred in za čas izpitov, niso> zadovoljni z relativno nizkim kriterijem in neobhodnim minimum znanja za prehodno oceno, niti niso zadovoljni s stopnjo sodobnosti učnih programov, ker se boje, da jim to ne bo dovolj dobra osnova za spoprijem s problemi, ki jih glede nai njihovo' predstavo čakajo po diplomi v praksi itd.
Morda ne bi bilo brezsmiselno še dalje naštevati, oziroma komentirati ta problem, vendar se mi zdi, da bi bilo za enkrat dovolj. Za soočenje s problemi in kako vsaj približno’ izgledajo.
ZAKLJUČEK
Kakor danes v istem času in v istem prostoru vzporedno živita vrhunska civilizacija in kanibalizem, znanstveniki najvišje stopnje in nepismeni, tisti, ki uspešno koristijo (poklicno in privatno) vsa sredstva, ki jih nudi sodobna tehnika in tisti, ki za to še sploh niso slišali, prav zato bodo tudi v bodočnosti obstajale razlike med »vrhom« in »dnom«.
Vsa ta tehnika in znanost, ki se še razvija, pa vsekakor ne bo privilegij samo nekaj ljudi, genialnih in aktivnih v pridobivanju znanja, ker obstaja koristen način znanosti, ki privede do tega, da lahko tudi poprečni po-
znavalci tehnike izkoriščajo dobrine, ki jih je ponudila znanost.
Tako je to s telefonom, hladilnikom, programskim strojem za pranje itd., tako bo tudi z nizom modifikacij specialnih računalnikov, katerih del bo namenjen tudi širši javnosti.
Jasno je, da obstaja participacija med tistimi, ki vodijo, tistimi, ki aktivno sodelujejo in tisti-
1.	Scrvan-Schreitaer: Ameriško izzivanje. Ljubljana, DZS 19G9. Sg.: RA-00050, RA-00051, RA-00052
2.	Fotokopija: W. J. Carter, Paper-making, a worthwhile career. The purpose of beating paper stock. The theory and practice of mechanical preparation of stock for the paper machine. Iz revije Papermarker. Sg.: CP-00207
3.	Stankovič, Fr.: Zastara potraživa-nja IPK/OEP-20/G8 Zagreb, Informator 1969. Sg.: IPK/OEP-OOU8
4.	Tehnična dokumentacija. Predavanja na posvetovanju o kompleksnem vzdrževanju strojev in naprav. Ljubljana, Biro za instr. in tehn. dokumentacijo 1969. Sg.: TE-09135
5.	Simpozij o raziskovalni in razvojni dejavnosti v gospodarskih organizacijah. Bled 8.—10. aprila 1969. Kranj, ~‘išja šola za organizacijo dela 1969. Sg.: RA-00053
G.	B. L. Browning: Analysis of paper. New York, M Dekker 1969. Sg.: CP-00298
7.	Krajčevič, Lalič: Ekonomika proizvodnje u industrijskim poduzečima OEP: 1. 2. 1969. Zagreb, Informator 1969. Sg.: IPK/OEP-00119
8.	Kneževič, P.: Amortizacija kao faktor troškova, cena i reprodukcije. OEP: 3. 4. 1969. Zagreb, Informator 1969. Sg.: IPK/OEP-00120
9.	Zabel. B.: Temeljni zakon o podjetjih s pojasnili. Ljubljana, Ur. list SRS 1969. Sg.: PE-00316
10.	Fotokopije: Sg.: CP-00209
O.	Huber: Das Problemm der Fiill-stoffretention bei der Papierberstel-lung.
T. M. Riddick: Role of the Zeta-potential in coagulation involving hydrous oxides.
Lafaye, Jacquelin: The Zeta- po-tential and its application to paper making.
Sennet, Olivier: The interface sym-posium — 12
11.	Derenčin, Krleža: Osnovni za-
kon o radnim odnosima. IPK: 13—14/69 Zagreb, Informator 1969. Sg.:	IPK/
OEP-00121
12.	Djurič, D.: Biohemija i biofizika industrijskih otrova. Beograd, Zavod za stručno usavršavanje zdr. radnika SRS 1966. Sg.: K-00106
13.	Handbuch der Reproduktions-technik. Band III. Frankfurt/Main, Polygraph 1962. Sg.: TS-00011/3
14.	Fotokopije. Sg.: CP-00210
Black, IValters: Electrophoretic stu-
dies of turbidity removal with ferric sulphate.
Black, Hannah: Electrophoretic stu-dies of turbidity removal by coagual-tion with aluminium sulfate.
Black, Hannah: Measurement of tur-bidities.
15.	Fotokopija: Sg.: CP-00211
H.	Bonnings: Verbesserung der Sta-bilitat von Kaolin-Satinweiss Sreich-massen durch Starke-Phosphat Ester.
16.	Tehnična enciklopedija (C-Elek-trična) Zagreb, Jug. leksikogr. zavod 1969. Sg.: LE-00006/3
17.	Linguaphone-Deutscher Kursus. London, Linguaphone institute. Sg.: RA-00054
18.	Linguaphone-English course. London, Linguaphone institute. Sg.: RA-00055
19.	Hornby itd.: The advenced lear-ner’s dictionary of current english. London, Oxford Univ. Press 1968. Sg.: SL-00130
V STROKOVNI KNJIŽNICI SO VAM STALNO NA VOLJO TUDI NASLEDNJE DOMAČE IN TUJE STROKOVNE REVIJE:
Les (slov.) Ljubljana
Moderna organizacija (slov.) Kranj
Nova proizvodnja (slov.) Ljubljana
mi, ki ta sredstva izkoriščajo. Npr. zdravnik upravlja rontgen aparat, ekonomist elektromehanski stroj za računanje. Jasno- je, da bodo tudi taki, ki za vsa ta sredstva avtomatike sploh ne bodo vedeli.
V interesu družbe je, da teh poslednjih ne bi bilo, in da bo tistih, ki bodo znali sami uporabljati ta sredstva čim manj. V vsakem primeru pa še vedno prednjači tista družba, v kateri je odstotek tistih prvih večji. Tako bo tudi ostalo.
Po reviji Tehnika_ 8/69 priredila: ing. M. Ženiva
Naše gospodarstvo (slov.) Maribor Novosti iz nauke i tehnike (srbo-hrv.) Beograd
CSlhydraulik: und Pneumatik (nem.) Mainz
OsterreicMsche Papierzeitung (nem.) Wien
Paper Trade Journal (angl.) New York
La papeterie (franc.) Pariš Das Papier (nem.) Darmstadt Pulp & 'Paper Magazine of Canada (angl.) Gardenvale Pulp & Paper International (angl.) San Francisco
The World’s Paper Trade Revietv (angl.) Londop
Produktivnost (srbohrv.) Beograd Sigurnost u pogonu (srbohrv.) Zagreb
Strojniški vestnik (slov.) Ljubljana Stampa i papir (srbohrv.) Zagreb TAPPI (angl.) New York Tisk-papir (slov.) Ljubljana Tehnika (srbohrv.) Beograd Teorija in praksa (slov.) Ljubljana Wochenblatt fiir Papierfabrikation (nem.) Biberach an der Riss Werkstattstechnik (nem.) Berlin Zellstoff und Papier (nem.) Leipzig
Življenje in tehnika (slov.) Ljubljana
DOSLEJ NISMO OBJAVILI NASLEDNJIH NOVOSTI V STROKOVNI KNJIŽNICI VEVČE, JUNIJA
1.	Pavič, Cmič, Duič: Prava na ne-kretninama II. knjiga IPK: 1-2/69. Zagreb, Informator 1969. Sg.: IPK/OEP-001111/2.
2.	Bazala B.:	Zakon o parničnom
postupku. IPK: 3-4/69. Zagreb, Informator 1969. Sg.: IPK/OEP-OOH3.
3.	Brecht, Zippel: Wege zur Verbesserung des Wesserhaushalts von Papierfabriken. Darmstadt, E. Roe-ther Verlag 1963, Sg.: CP-00200.
4.	Pulp and paper Science and tech-nology. Vol. II — Paper. Ed. by C. Earl Libby. New York, McGraw-Hill Book Co. 1962. Sg.: CP-00201.
5.	Stuff preparation for paper and paperboard making. Ed. by F. M. Bolam. Oxford, Pergamon Press 1965, Sg.: CP-00202.
6.	Zbirka sodnih odločb. Knj. XIII. zv. 1. Beograd, Službeni list 1968. Sg.: PE-00119/36.
7.	Študij^ o postoječem stanju, o perspektivi razvoja 1 o usmjeravanju integracionih kretanja. V 3 knjigah. Ljubljana, Industrijski biro 1965. Sg.: PE-00812.
8.	Tečaj trgovinske angleščine. By M. P. Drayton. Ljubljana, Mladinska knjiga 1969. Sg.: RA-00049.
9.	Položaj in vloga direktorja v in-
dustrijskem podjetju. V 3 delih. Ljubljana, Republiški svet sindikatov Slovenije 1965. skr. Sg.:	PE-00313/1,
2, 3.
10.	Regelungstechnik in der Papier-erzeugung. Band 29. Darmstadt, Ve-rein der Zellstoff- und Papier-Chemi-ker und Ingenieure. 1960. Sg.: CP-00203.
11.	Kral V.:	Unutnašnja kontrola.
Organizacija i primjena. OEP-14-15. Zagreb, Informator 1968. Sg.: IPK/ OEP-OOH4.
12.	Zbirka sodnih odločb. Knjiga XIII. zv. 2. Beograd, Službeni list 1968. Sg.: PE-,001(19/37.
13.	Kaltenbach J.: Leimungsproblem-me nach neueren Erkenntnissen. Wiesbaden, Dr. Sandig Verlag 1960. Sg.: CP-00204.
14.	Birkner: Europ. Handbuch der Hersteller und Verarbeiter von Zellstoff, Papier und Pappe. 1968/69. 32 ed. Hamburg, Birkner & Co. Verlag 1968. Sg.: RG-00017.
Nove knjige v strokovni knjižnici
Stran 6
»NAŠE DELO«
Št. 9 — 8. novembra 19G9
Tekmovanje gasilcev papirne industrije slovenskih tovarn
Vevče, oktobra — V Krškem je bilo v nedeljo dne 28. septembra tekmovanje gasilcev papirne industrije SRS. To tekmovanje je bilo v času požarno-varnostnega
tedna v SRS, ob 30-letnici gasilskega društva tovarne papirja in celuloze v Krškem ter ob zaključku proslav 100-letnice slovenskega gasilstva.
Tekmovalna desetina z drugimi udeleženci proslave v Krškem
V požarnovarnostnem tednu je bila 23. septembra velika praktična gasilska vaja na stavbo Zadružnega doma v Zadvoru. Te vaje se je poleg 11 društev udeležila tudi desetina gasilcev iz papirnice Vevče
V Krškem se je zbralo 6 gasilskih društev iz papirne industrije in sicer: tovarna papirja in celuloze iz Krškega kot organizator letošnjega tekmovanja, tovarna papirja in kartona iz Količevega, gasilci iz tovarne Radeče in gasilci iz Sladkega vrha, Ceršaka ter naše tovarne.
Tekmovanje se je začelo že zgodaj zjutraj na stadionu v Krškem v naslednjih disciplinah:
—	tridelni hitrostni suhi napad,
—	polaganje cevovoda na 105 metrov,
-— vezanje vozlov in
—	testi iz preventive in taktike požarnega varstva v papirni industriji.
Samo tekmovanje je potekalo kolikor toliko zadovoljivo, le domačim tekmovalcem so sodniki včasih »pozabili« odšteti nekaj kazenskih točk, kar pa smo ostali sodelujoči na tem tekmovanju že vnaprej pričakovali. Po 3-urnem tekmovanju se ni dalo vedeti, kdo bo dokončni zmagovalec in je obračunska komisija končno le izračunala, da so I. mesto dosegli domači tekmovalci, tj. gasilci iz tovarne papirja in celuloze v Krškem. Naši gasilci so osvojili z minimalnim zaostankom kazenskih točk II. mesto in s tem prejeli pokal ter diplomo. Na III. mesto so se uvrstili presenetljivo gasilci iz Količevega, sledijo pa gasilci iz Radeč, Sladkega vrha in Ceršaka.
Naši gasilci so bili v dveh disciplinah prvaki in sicer v disciplini vezanja vozlov ter vprašanjih iz preventive in taktike. Dvakrat pa smo osvojili drugo mesto in sicer v polaganju eevo1-voda na 105 m ter tridelnem hitrostnem — suhem napadu.
Popoldan je bila proslava ob 30-letnici gasilskega društva Krško ter svečana podelitev pokalov, in diplom. Tov. Trampuž, direktor tovarne v Krškem je orisal delo, uspehe in težave njihovega gasilskega društva ter nasploh vseh društev v papirni industriji in se na koncu v svojem in tovarniškem imenu zahvalil gasilcem za plodno ter uspešno delo, predvsem pa za sodelovanje na področju požarnega varstva, gasilcem iz tovarne papirja, v Vevčah in tovarni papirja v Radečah.
V. J.
Visoko priznanje tov. Karlu Lorbeku
Za dolgoletno delo na področju požarnega varstva v Papirnici Vevče in za delo v Občinski gasilski zvezi Ljubljana-Moste-Polje je bil tov. Karel Lorbek na predlog Občinske in Republiške gasilske zveze Slovenije odlikovan z odlikovanjem II. stopnje, ki mu ga je podelila Gasilska zveza Jugoslavije.
Za to visoko priznanje mu člani PIGD Vevče in celotni kolektiv naše tovarne iskreno čestita.
V. J.
Naš »ljubi, zlati« tov. Lorbek se poslavlja od sodelavcev v tovarni, vendar pa ne od gasilcev, katerim bo tudi v bodoče zvest
Hitra
intervencija ob požaru
Vevče, oktobra — V torek 23. septembra je gorela hiša št'. 48, nasproti upravnega poslopja tovarne. Vzrok požara je bila otroška nepazljivost in neizkušenost. V zgornjem delu hiše je zgorela kuhinja in del ostrešja. Večjo katastrofo so preprečili sosedje, nakladalci papirja, ki so delali v bližini in pa seveda hitra intervencija domačih gasilcev prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Vevče. Takoj za tem so prihitela na pomoč tudi desetine poklicne gasilske brigade iz Ljubljane in prostovoljci gasilskih društev Sostro, Zalog, Kašelj in Slape. Gašenje in reševanje premičnin je hitro in organizirano potekalo. Že takoj naslednji dan pa je priskočila na pomoč papirnica Vevče z nujnimi popravili na strehi in drugod, tako da smo stanovalci lahko kmalu spet uredili bivanje v hiši.
Sam osebno in vsi stanovalci se vsem, ki so nudili pomoč, iskreno zahvaljujemo.
Stane Brenčič
Tekmovalna desetina pri reševanju pismene naloge iz preventive in taktike gašenja in poznavanja nevarnosti požarov v papirni industriji
Zaključek proslave gasilcev papirne industrije SRS v Krškem. Prvi z desne so gasilci papirnice Vevče
Predsednik PIGD Vevče tov. Skvarč prejema od organizatorjev pokal in diplomo za osvojeno II. mesto papirniških gasilskih društev
Dvema radijskima postajama se je pridružila še ena, na katero so radioamaterji zelo ponosni, saj je najnovejši dosežek japonske telekomunikacijske tehnike (na sliki v sredini)
20 let dala »HK Slavije«
VEVČE, OKTOBRA — Letos mineva 20 let, odkar je bil pod okriljem sindikalne organizacije papirnice Vevče ustanovljen hokejski klub Papirničar. Peščica funkcionarjev je v zelo težkih pogojih dela uspela prebroditi težave in obdržati klub, ki je preživljal težke krize ln se zopet postavil na noge. Samo z izredno požrtvovalnostjo in zavestjo je bilo doseženo, da je klub prebrodil težke trenutke in da danes Jahko govorimo o ponovnem vzponu »Slavije«, ki je prav ob svojem jubileju pokazala, da spada med najboljše hokejske ekipe v Jugoslaviji.
Hokejski klub »Slavija« še danes deluje v izredno težkih pogojih. Ker klub še nima svojega unsališča tudi ni pogojev za sodobno delo. Lahko rečemo, da so tako rekoč s kampanjskim delom doseženi rezultati toliko več vredni in dajo slutiti, da bo z dograditvijo umetnega drsališča v Zalogu hokej zelo napredoval. Želja vseh ljubiteljev hokeja je, da bi bilo to čimprej.
V	naslednjem sestavku smo skušali v kratkih obrisih prikazati Prehojeno pot HK Slavije.
Hokej na Vevčah
Kot sta bila v letih 1941 do maja 1945 potisnjena ob tla kulturno in družabno življenje, tako je tudi športna dejavnost na Vevčah čakala čas, ko se bodo lahko vse mlade sile spet sprostile. Živahna Predvojna dejavnost v nogometu, utletiki, odbojki;, namiznem tenisu, telovadbi in drugih športih, je takoj po osvoboditvi dobila nova krila ob ugodnejših in lepših P°gojih kot prej. Športne sile v mladih ljudeh, ki so morali za ta čas vzeti v roke puške ali pa jih je tujec kakorkoli izoliral, so prišle spet pomlajene na dan in vzklile z novo, večjo močjo. Športniki izpred nekaj let so še vedno aktivno sodelovali. Starejši, vsekakor pa bolj izkušeni, so poskušali in tudi uspeli organizirati nove skupine.
V	Polju je začelo delovati telovadno društvo »Partizan«, na Vevčah pa športni klub »Rdeča zvezda«, ki je imel poleg drugih, kot glavno disciplino, nogomet. Že l©to ali dve pozneje je pobudo in organizacijo prevzel »Papirničar«. V papirnici Vevče so se organi-
zacije zavzele za fizkulturni napredek, zlasti sindikat je delo »Papirničarja« z vso vnemo podpiral.
Seveda so se vse zvrsti športa odvijale le od zgodnje pomladi, do srednje jeseni. Pozna jesen in zima pa sta ostali brez organiziranega športnega življenja.
Poplavljeni travniki pod Zaloškimi hribi, nekatera močvirja in pa vode na Studencu so v zimskih mesecih zamrznile. Tedaj se na ledenih ploskvah pojavlja mladina z drsalkami vseh vrst, kupljenimi, doma napravljenimi, podedovanimi, vendar najenostavnejših oblik.
Ta mladina je slišala, da je v svetu vrsta športa, ko s palicami in žogo igrajo na ledu. Prave predstave o tej igri niso imeli, vendar so1 začeli nekakšen »nogomet« na ledu. Treba jih je bilo seznaniti s pravili, oskrbeti opremo in majhen prostor za igrišče.
Neumoren hokejski organizator, delavec in igralec obenem, Jože BEZLAJ, je s temi potrebami prišel pred takratni sindikalni odbor. Ko je razložil, kako je mladina za hokej in drsalni šport navdušena, ko je povedal, koliko jih je in kako so aktivni, je odbor predlog sprejel. Takratni sindikalni delavci v odboru: Stane Meljo, Franci Gol j ar, Edo Tomažič, Stane Klešnik, Rudi Puhar, Robert in Edo Delorenzo in drugi so z glasovanjem potrdili ustanovitev »HK Papirničar« v sezoni 1948/49. Pri takratnih prilikah so sposlovali od vodstva tovarne, da so v delavnicah lahko napravili nekaj hokejskih palic, nekaj drsalk in tudi že novo ograjo za igrišče. Z igriščem oziroma pripravljanjem ledu so poskušali na
različnih krajih, povsod skoraj brez uspeha. Enkrat je bila kriva mila zima, drugič neprikladna tla. Končno je le uspelo na prostoru, kjer je danes 50-metrski kopalni bazen.
In tako se je le začelo, brez tradicije in pravih izkušenj. Nezlomljiva pa je bila volja peščice ljudi, med katerimi sta imela glavne zasluge tovariš BEZLAJ in za umetno drsanje tovariš Stane KLESNIK. V isti sezoni se je vevški publiki že predstavilo prvo hokejsko moštvo v sestavi: Edo DELORENZO, Maks DORNIK, Lojze DORNIK, Marjan PEČAR, Miro DEJAK, Ivan KUHAR, Janez TRILER, Emil MAROLT, Ivo SOTLAR, Gregor REPINA, Stane KLESNIK in Jože BEZLAJ.
Pomanjkljivo opremljeni igralci — njihove drsalke bi danes delale čast vsakemu tovrstnemu muzeju — z mnogo navdušenja, so se že spoprijeli v prvih prijateljskih srečanjih z moštvi HK iz Brežic, Kranja, Tržiča, Maribora in Celja. Vrstili so se uspehi in neuspehi, vendar je moštvo kljub temu začelo tekmovati z močnima HK Ljubljana in HK Jesenice. Tu je bil hokej že daleč pred vevškim. S tako igro so Vevčani napredovali in do leta 1955 nekajkrat postali republiški prvaki. Svoj največji uspeh so dosegli v sezoni 1955/56, ko so sredi hokejskih Jesenic, torej na tujem ledu, premagali favorizirane domačine z rezultatom 4 :2, drugi dan pa Celjane s 3:1.
Tako so postali slovenski hokejski prvaki. Pridobili so si pravico tekmovanja v I. zvezni ligi. To je bil edinstven primer, da je majhnemu podeželskemu klubu, iz le po industriji papirja znani vasi, uspelo sodelovati v najvišjem razredu v državi.
Žal je bilo tu finančno in strokovno težko zdržati. Med leti 1957 do 1961 je prišlo do menjave generacij. Slabe zime so onemogočile vidnejši napredek moštva in afirmacijo kluba, tako da je že močno kazalo na prenehanje hokejske dejavnosti. S starejšimi hokejisti se ni dalo več tekmovati. Zgodovina izpred nekaj let se je ponovila. Večja skupina mladih drsalcev bi rada igrala hokej. Delo z njimi je prevzel spet neumorni hokejski delavec Jože BEZLAJ in le z majhno pomočjo ostalih v teh letih postavil na noge mlado moštvo.
Klub je dobil novo ime »Sla-vija«. Pod novim imenom se je v letu 1964 že zdelo; da je mlado moštvo zrelo za nastop. Zato je šlo na tekmovanje za mladinsko republiško prvenstvo 1964. Tu so se srečali z mladinci Ljubljane, Jesenic in Celja. Rezultati 5 : 0 z Ljubljano in kar 8 : 1 z Jesenicami so potrdili trenerjeva predvidevanja. »Bravo Slavija, hitro drsajo, lepo in točno podajajo, dobra kolektivna igra ...,« tako so poročali športni novinarji.
Kot mladinski prvaki naše republike je bila mladincem odprta pot na državnj)-. prvenstvo v Zagrebu. Z zmago nad Mladostjo z 2 : 0 in Partizanom 3 : 1 so mladinci Slavije triumfirali za naslov državnega prvaka za leto 1964. Tako so mladinci točno po 3 letih treninga od popolnih začetnikov postali državni prvaki v mladinskem hokeju na ledu. Z zmagami, za katerih dosego sp imeli nasprotni klubi dosti boljše delovne pogoje, tako kar se tiče ledene ploskve, kakor tudi sredstev.
Sezona 1965 je bila po tekmovanju in napredku mladine prav tako uspešna, pač pa je zakulisno odločanje na tekmovanju v Beogradu »Slavijo« izločilo. Če je zmagala na ledeni ploskvi, je zgubila za zeleno mizo1.
K mladim fantom so v letih 1966/67 pristopili še nekateri starejši igralci. Pod vodstvom trenerja Gregorja REPINE so ponovno osvajali republiška prvenstva in igrali kvalifikacijske tekme za vstop v I. zvezno ligo. Tu so z zmagama nad »Crveno zvezdo« in »Spartakom« pridobili pra-
Počitck med tekmo
Prizor s trening tekme med Slavijo in Jesenicami
vico tekmovanja v I. zvezni hokejski ligi. To je bil velik dogodek, ki je razgibal ne samo igralce same in vodstvo, pač pa so vsi prijatelji »Slavije« postali le spet ponosni na ta šport.
S tekmovanjem v sezoni 1968/69 je moštvo utrdilo svojo igro, se uvrstili v družbo najboljših šestih: HK Jesenice, HK Medve-ščak, HK Olimpija, HK Kranjska gora, HK Partizan in HK Slavija.
Tako in s takim obeležjem proslavlja HK Slavija letos svojo 20. obletnico. Od prvih negotovih korakov, ko so si fantje iz delavskih in kmečkih hiš nadeli drsalke, je vevški hokej prek mnogih težav dosegel dokaj zavidljiv uspeh. Te težave ne minevajo. Manjše so v tehničnem pogledu, kot v organizacijskem, večje pa v gmotnem. Vsekakor pa Slavija želi ohraniti tradicijo športnega delovanja v vzhodnem delu Ljubljane in kot taka ne bo ostala neopažena tam, kjer do danes njene barve še niso prodrle.
Priprave na novo sezono
V letošnji poletni sezoni so se hokejisti zelo skrbno pripravljali. Suhi treningi na nogometnem igrišču »Slavije« so bili pod vodstvom trenerja Červenya zelo dobro obiskani. Ekipa je trenirala 3 krat na teden in sicer od 1. junija do 10. septembra.
Iz JLA se je letos vrnilo 6 igralcev, 4 pa so prestopili iz Olimpije in eden iz Celja, tako da lahko trener računa z naslednjimi igralci:
Vratarji: Podsedenšek, Ogrinc in Zajc.
Branilci: Repina, Bergman, Gruden, Grosman, Drečnik, Vadnjal.
Napadalci:	Modic, Boškovič,
Stane Kvartuh, Lešnjak, Franci Kvartuh, Kralj, Erjavec, Bahč, Bricelj, Mirnik, Kos, Habič in Goljar.
Cilj kluba je obstanek v zvezni ligi, kar bo izredno težko, ker se bosta za obstoj v ligi borila tudi Partizan in Kranjska gora.
Nekaj higienskih pravil za hotele, restavracije, počitniške' domove, planinske koče in samske domove
1.	V živilski stroki ne smemo zaposliti nobene osebe brez pismenega dovoljenja zdravnika. Potrebno je stalnoi. kontrolirali zdravje, čistočo rok in telesa, nadalje čistočo in urejenost perila, obleke in pokrival celotnega osebja.
2.	Potrebno je menjati posteljno perilo in sicer: za novega gosta, za stalne goste pa mora biti oprano vsakih 14 dni.
3.	Izvajati in vzdrževati naj-strožjo higieno v vseh oddelkih in prostorih.
Stalno prek celega dne vzdrževati čistočo stranišč, kopalnic in umivalnikov, stranišče mora biti stalno oskrbovano- s toaletnim papirjem. Po predpisih se mora odstranjevati vse hišne smeti, pomije in druge odpadke.
4.	Najstrožje je potrebno prepovedati pljuvanje in metanje odpadkov v prostorih in izven njih.
5.	Prepovedati je potrebno in se stalno izogibati vsakemu raz-
grajanju, ropotu, prepiru, uporabi raznim močnih avtomobilskih siren ipd.
6.	Urediti je potrebno- odnose med osebjem in pa do gostov, da bodo le-ti najlepši in vedno vljudni, ker v vsakem primeru ima gost prav, hoteli obstajajo za goste in ne obratno.
7.	Vzdržuj stalno in v redu vse instalacije. Takoj je potrebno- popraviti vse okvare na zgradbi, v prostorih in pohištvu.
8.	Uničevati je potrebno- stalno vse insekte (muhe, ščurke, komarje itd.) z vzdrževanjem splošne čistoče in občasnim razprševa-njem znotraj in izven zgradbe, pa tudi v ožji in širši okolici ustanove.
9.	Neguj zelene površine in cvetje, uredi zimske vrtičke.
10.	Stori vse, da se gost oziroma stanovalec počuti boljše pri tebi, kakor doma, tujec pa naj bo poln hvale in lepih spominov, ko se vrača domov.
Planinsko društvo Vevče
Vevče, septembra — Planinsko društvo Vevče, ki šteje okrog 200 članov, je letos zelo aktivno. Naj navedemo nekaj njihovih uspehov in načrtov.
Ob koncu šolskega leta smo organizirali za člane mladinskega odseka izlet na Veliko planino-. Nadalje smo priredili izlet na Valvazorjevo kočo in Pristavo, tridnevni izlet na Triglav in njegovo okolico in na Lubnik nad Škofjo Loko. V načrtu imamo še dva izleta, udeležba na izletih je okrog 20 ljudi.
Ko bo sezona minila, bo društvo priredilo razna predavanja. Eno prvih bo tečaj za prvo pomoč, ki ga bo vo-dil dr. Boris Moškon, specialist za medicino dela. Namen tega tečaja je seznaniti začetnike z organizacijo prve pomoči, načinom nudenja
prve pomoči In nadaljnjim postopkom s poškodovancem. Prikazane bodo informacije o organizaciji prve pomoči in o najnovejših postopkih pri krvavitvah, poškodbah, kemičnih poškodbah, toplotnih poškodbah, zastrupitvah, poškodbah z električnim tokom, umetnim dihanjem usta na usta, zunanji masaži srca, poškodbah pri zastoju in pri duševnih motnjah. Sledilo- bo tudi predavanje o orientaciji na terenu.
V zimskem času bo društvo organiziralo smučarske tečaje na Veliki planini, ob nedeljah pa smučarske izlete pod vodstvom smučarskih učiteljev.
Ponovno vabimo člane kolektiva, njihove svo-jce in prijatelje, da vstopijo v naše vrste.
F. R.
PK Ilirija — Slavija najmočnejši slovenski plavalni kolektiv v letu 1969
VEVČE, OKTOBRA — Ko so se v preteklem letu plavalci Ilirije in Slavije odločali za združitev v en klub, je za združitev govorilo več argumentov. Perspektiva enoletnega kolektiva je bila v bolj organiziranem delu, koncentraciji strokovnih kadrov, boljšem finančnem položaju in doseganju višje kvalitete. Če danes ocenjujemo situacijo v združenem klubu, lahko upravičeno ugotovimo, da je zamisel uspela. PK Ilirija — Slavija je danes kolektiv, ki sodi v sam vrh jugoslovanskega plavanja in je poleg tega tudi najboljši slovenski plavalni klub, saj je članska ekipa osvojila naslov ekipnega članskega prvaka SR§; za. leto 1969.
Rafko Potočnik, Tomaž Jurman in Srečko Andrič so najboljši slovenski plavalci svoje generacije
Prvaki SRS za leto 1969:
mlajši pionirji:
Štefan Kuhar, 50 m hrbtno starejši pionirji:
Marko Herzog, 500 m hrbtno, 200 m hrbtno mlajši mladinci:
Jana Herzog, 200 m crawl, 400 m crawl, 200 m mešano Srečko Andrič, 200 m crawl, 400 m crawl, 1500 m crawl, 500 m delfin, 200 m delfin, 200 m mešano.
Ilirija - Slavija štafeta 4 X 100 m crawl (Potočnik, Zajc, Jurman, Andrič)
4 X 200 m crawl (Potočnik, Zajc, Jurman, Andrič)
4 X 100 m mešano (Jurman, Di-mitrovič, Andrič, Potočnik)
starejši mladinci:
Ilirija - Slavija v ekipni razvrstitvi I. mesto Marjan Robida, 100 m delfin Tine Marin, 100 m hrbtno, 200 m hrbtno
Jelka Funduk, 200 m prsno Tatjana Pribošek, 100 m delfin.
Člansko ekipno prvenstvo SRS
Ilirija - Slavija I. mesto v ekipni razvrstitvi.
Posamično mednarodno člansko prvenstvo SRS:
Jana Herzog, 200 m mešano Srečko Andrič, 100 m delfin
Mladinsko prvenstvo SFRJ
Srečko Andrič, 1500 m crawl, 400 m mešano.
Janez Gašperin
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
Ob pregledu uspehov kluba v letu 1969 prav gotovo ne gre prezreti osvojitev ekipnega prvenstva SRS za starejše mladince. Enakovreden, če že ne večji uspeh, je tudi 4. mesto na mladinskem državnem prvenstvu v Zagrebu. Uspešen nastop naših mladincev na tem tekmovanju so vsi strokovnjaki zelo pohvalno ocenili, saj je tako visoka uvrstitev v konkurenci najboljših jugoslovan-
skih klubov pomenila precejšnje presenečenje. Med večje uspehe šteje tudi 2. mesto v tekmovanju za pokal PZS, kjer si je ekipa Triglava iz Kranja šele v zadnjem kolu po ogorčenem boju z našo ekipo uspela zagotoviti prvenstvo.
Posebno napeto je blio tudi na prvenstvu SRS za mlajše mladince, kjer je PK Triglav uspelo osvojiti naslov prvaka šele po zadnji disciplini prvenstva, spet z
zelo majhno prednostjo in predvsem na račun številnejše, ne pa kvalitetnejše ekipe. Če ob teh podatkih povemo še, da so se plavalci PK Ilirije - Slavije na članskem prvenstvu SFRJ med 24 najboljšimi jugoslovanskimi klubi uvrstili na deveto mesto, kar pomeni, da imajo svoje mesto v elitni deseterici, smo povedali naj-brže dovolj.
Med posamezniki sta v letu 1969 brez dvoma najboljša Jana HERZOG in Srečko ANDRIČ. Jana je v konkurenci mlajših mladincev na prvenstvu SRS zmagala trikrat, osvojila je naslov mednarodne slovenske prvakinje na 200 m mešano, ter dve srebrni in eno bronasto kolajno na državnem mladinskem prvenstvu, na državnem članskem prvenstvu pa je bila v disciplini 800 m crawl četrta.
Najboljši med fanti — Srečko ANDRIČ — je v pretekli sezoni najbolj napredoval. Z vestnim delom je dosegel rezultate, ki ga uvrščajo med najboljše plavalce v državi. Sam je osvojil kar šest naslovov republiškega prvaka na slovenskem prvenstvu za mlajše mladince in prispeval največ k trem zmagam štafet'. Na mladinskem prvenstvu SFRJ v plavanju je zmagal na 1500 m crawl in 200 m delfin. Odlično se je uveljavil tudi v članski konkurenci. Na mednarodnem članskem prvenstvu pa se je prebil v finale na 400 m crawl, na 1500 m crawl pa se je uvrstil na četrto mesto z rezultatom 19:00,6, kar je obenem tudi četrti najboljši letošnji čas med jugoslovanskimi plavalci sploh.
Seveda pa ob Andriču in Herzogovi ne gre spregledati še uspehov ostalih plavalk in plavalcev: Priboškove, Veselove, Trtnikove, Ločniškarjeve, Marina, Žnidaršiča, Klešnika, Robide, bratov Potočnik, Jurmana, Cvetkoviča in Herzoga, ki so skupno na republiških in državnih prvenstvih osvojili nič manj kot 24 zlatih odličij, kar pomeni 24 prvih mest.
Na žalost pa so se ob teh uspehih v tekmovalni ar^ni, pojavile tudi težave v življenju in delu kluba. Tako moramo ugotoviti, da je leto 1969 pravzaprav leto menjave cele generacije plavalcev. Kar cela vrsta starejših je v pretekli sezoni prenehala z rednim delom in treniranjem, Andrej Klešnik, Marko Robida in Miloš Švare so nas zapustili v avgustu, ko so odšli na služenje vojaškega roka. Po drugi strani pa skoraj ne moremo več računati na vrsto plavalk in plavalcev: Kržičevo, Cerarjevo, Fundukovo, sestri Kuhar, Dimica in Marjana Robido, ki so vsi za našo ekipo veliko pomenili. Takšna okrnjenost ekipe bo seveda v bližnji prihodnosti močno vplivala na ekipne uspehe našega kluba.
Se bolj pa je kritična situacija med najmlajšimi. Kljub temu, da je plavalni klub želel razširiti in utrditi delo z najmlajšimi, uspehov ni. Najbrže so' napake na strani kluba, ki ni znal najti prave poti, da bi v svoje vrste vključil dovolj pionirjev. Zato je največja skrb kluba za leto 1970 posvečena prav tem vprašanjem. Že sedaj namreč tečejo skrbne in vestne priprave za pričetek dela z novo generacijo 8 do 10-letnih otrok. Če bo plavalni klub s tem načrtom uspel, potem bomo prav gotovo kmalu dobili novo generacijo odličnih tekmovalcev.
Letošnji rezultati in uspehi pa nalagajo tudi naši prvi ekipi določeno breme in odgovornost. Zato bo dela v naslednjem letu še več in bodo potrebni tudi večji napori, tako s strani plavalcev kot tudi samega kluba. Izboljšati bo treba kvaliteto dela, ki mora biti v dokaj težkih razmerah, ko plavalci nimajo možnosti za vadbo v ustreznem zimskem bazenu, kar najboljša, če hočemo, da bo plavalni klub Ilirija - Slavija še v bodoče Obdržal korak z našimi najboljšimi klubskimi ekipami. Naj za zaključek navedem še naše republiške in državne prvake:
Papirnica Vevče
AVGUST IN SEPTEMBER 1969
Prišli v avgustu:
Bojan Repše, II. pomočnik Milan Premrl, rezalec Marjan Janežič, nanosilec Boris Mežek, II. pomočnik Franc Mehle, nanosilec Jože Balkovec, II. pomočnik Marjan Škrjanc, pom. vodje dod. stroja
Bogdan Keržan, pripravnik Rudolf Vrečar, pripravnik
Odšli v avgustu:
Marjan Svetek Franc Senica, na lastno željo Jakob Svetek, upokojen Ivan Kladušan, samovoljno zapustil delo
Marija Povše, prekinitev pogodbe za določen čas
Pavel Levičnik, na lastno željo Janez Povše, na lastno željo Slavko Dukarič, v JLA Matjaž Lesar, odšel v JLA Dušan Poljanec, odšel v JLA Janez Trtnik, odšel v JLA Franc Žabjek, odšel v JLA Marko Robida, odšel v JLA Andrej Klešnik, odšel v JLA Andrej Trtnik, odšel v JLA
Dušan Murovec, odšel v JLA Miloš Švare, odšel v JLA Velid Pašalič, odšel na lastno željo Bojan Hribar, odšel na lastno željo Jože Romšek, odšel na lastno željo
Prišli v mesecu septembru:
Jože Anžur, pom. vodje dod. stroja Janez Drglin, voznik el. dvigala Franc Košir, II. pomočnik
Odšli v mesecu septembru:
Milan Premrl, na lastno željo Drago Marolt, na lastno željo Marija Cihak, prekinitev pogodbe za določen čas
Luiza Radizlovič, prekinitev pogodbe za določen čas
Poročili so se:
Anica Selan z Andrejem Lovšetom Ignac Lampe z Angelco Višnjevar Andrej Gognjavec z Zoro Anželj Alojz Omahen z Danico Kavšek Ladislav Vračko z Alenko Žižmond Jože Štrubelj s Pavlo Habič
Čestitamo!
Rodili so se:
Alojzu Švalju in Anici, hči Danica Jožetu Puclju, sin Marjan Vladimiru Šublju, sin Roman Marjanu Cukjatu, sin Marjan Stanetu Dajčmanu, sin Uroš
Čestitamo!
KOLEDAR
I. zvezne hokejske lige za sezono 1989/70
I. kolo
sobota, 25. 10. 1969:
nedelja, 26. 10. 1969: sreda, 29. 10. 1969:
petek, 31. 10. 1969: nedelja, 2. 11. 1969:
ponedeljek, 3. 11. 1969: sreda, 5. 11. 1969:
petek, 7. 11. 1969 sobota, 8. 11. 1969:
HK JESENICE : UK SLAVIJA (16 : 0) HK MEDVESCAK : HK KR. GORA (9:2)
HK OLIMPIJA : HK PARTIZAN (16 : 0) HK SLAVIJA : HK PARTIZAN (7 : 3, prekinjeno)
HK JESENICE : HK KR. GORA (13 :1)
HK MEDVESCAK : HK OLIMPIJA (3 : 3)
HK KR. GORA : HK OLIMPIJA (1 : 8) HK SLAVIJA : HK MEDVESCAK (2 :11)
HK JESENICE : HK PARTIZAN (18 : 4) HK KR. GORA : HK PARTIZAN (3 : 2) HK OLIMPIJA : HK SLAVIJA (10 : 1) HK MEDVESCAK : HK JESENICE HK OLIMPIJA : HK JESENICE HK KR. GORA : HK SLAVIJA HK MEDVESCAK : HK PARTIZAN
II. kolo				
sobota,	15.	11.	1969:	HK HK HK
sobota,	22.	11.	1969:	HK HK HK
sobota,	6.	12.	1969:	HK HK HK
sobota,	13.	12.	1969:	HK HK HK
sobota.	20.	12.	1969:	HK HK HK
OLIMPIJA : HK KR. GORA
III. kolo
sreda, 24. 12. 1969:
četrtek, 25. 12. 1969:
sobota, 27. 12. 1969:
ponedeljek, 29. 12. 1969: torek, 30. 12. 1969:
sobota, 3. 1. 1970:
sreda, 7. 1. 1970:
HK JESENICE : HK SLAVIJA HK MEDVESCAK : HK KR. GORA HK OLIMPIJA : HK PARTIZAN HK SLAVIJA : HK PARTIZAN HK JESENICE : HK KR. GORA HK MEDVESCAK : HK OLIMPIJA HK KR. GORA : HK PARTIZAN HK KR. GORA : OLIMPIJA HK SLAVIJA : HK MEDVESCAK HK JESENICE : HK PARTIZAN HK OLIMPIJA : HK SLAVIJA HK MEDVESCAK : HK JESENICE HK KR. GORA : HK SLAVIJA HK MEDVESCAK : HK PARTIZAN HK JESENICE : HK OLIMPIJA
IV. kolo sobota, 10. 1. 1970:
četrtek, 14. 1. 1970: sobota, 17. 1. 1970:
sreda, 21. 1. 1970: sobota, 24. 1. 1970:
sobota, 31. 1. 1970:
HK SLAVIJA : HK JESENICE HK KR. GORA : HK MEDVESCAK HK PARTIZAN : HK OLIMPIJA HK SLAVIJA : HK OLIMPIJA HK MEDVESCAK : HK SLAVIJA HK OLIMPIJA : HK KR. GORA HK PARTIZAN : HK JESENICE HK PARTIZAN : HK KR. GORA HK JESENICE : HK MEDVESCAK HK SLAVIJA : HK KR. GORA HK PARTIZAN : HK MEDVESCAK HK OLIMPIJA : HK JESENICE HK PARTIZAN : HK SLAVIJA HK KR. GORA : HK JESENICE HK OLIMPIJA : HK MEDVESCAK