Političen list za slovenski
r* r«ltl pr«]eiUB	Za oelo leto predpiačan 15 gld., za pol leta S fld., za četrt leta
4 rld., za en meseu 1 gld. 40 kr. T ii4«lniitT»el]l prejeman relji: Za eelo leto 12 gld., za pol leta d gld., za četrt leta I (M., za en mesec 1 rld. T Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. MkrtSnine prejema •prarniitvo (administracija) Ib ekupedicija, Semeniške uiice št. 2, II., 28.
>'aznanlla (inserati) le sprejemajo in velji tristopna petit-vrata: 8 kr., 5e se tiska enkrat: 12 kr je le tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša
Bokopiii le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzema nedelje in praznike, ob «',6. uri popoludne.
^tev. lOS.
7 Ljubljani, v ponedeljek 5. maja 1890.
Letnik XrVTlT.
Dižiiviii zbor.
z Dunaja, ž. maja.
Budgetna razprava.
(16. dan.) fiudeče pike.
Šoiarčki se boje pike, zlasii rudeče, s katero jim prete! Skoro prav tako se godi zdaj v državnem zboru, kjer se kaže strašna praznota; od 353 poslancev jih je komaj tretjina tukaj in skoro pri vsakem glasovanji nastajajo dvomi, je zbornica sklepčna ali ne, ker je treba za sklepčnost vsaj sto poslancev. To je malo dostojno za postavodajalni zbor; še manj dostojno pa bode, če bode predsednik Chlumeckj prisiljen, uresničiti opomin, da bode pred prestopom na dnevni red po imenih klical poslance, kateri so v zbornici in katerih ui, ako bode zaradi sklepčnosti v kakem dvomu. Pri izbiranji poslancev naj bi volilci jednako, kakor na zmožnost, gledali tudi na to, ali se more in hoče dotični tudi marljivo vdeleževati sej, ali ne, ker najbolj nadarjeni poslanec nič ue pomaga, ako ga ni v zboru. Žalosten vzgled v tem oziru so Dalmatinci, od katerih sta navadno le dva tukaj namesto osmih, in ki se naposled hudujejo, da pri budgetni razpravi ne pridejo k besedi!
Naši kolovodje so včeraj ugibali, kako bi zamudne poslance spravili na Dunaj, in so ukrenili, da v ta namen najbolje kaže v tem tednu voliti za delegacijo, ker k dotičnim volitvam navadno prihajajo vsi. To bode sicer nekoliko pomagalo; mnogim pa presedajo tudi te volitve, kar uaj bi si zapomnili njihovi volilci.
Davkarski eksekutorji.
Glavni razgovor v dopoldanski seji je veljal davkarskim eksekutorjem. Poslanca Garnhaft in Kokoschinegg sta se pritoževala, da prizadeva iztirjevanje davkov preobilne troške in da so zamudne obresti previsoke. Jako pomenljiv je bil v tem oziru govor ministerskega sovetnika Bo h m a, ki je poudarjal, da je vlada v zadnjem času sama od sebe po administrativnem potu vpeljala mnogo polajšav pri iztirjevanji davkov. Prvo poskušnjo v tem oziru napravil je bil finančni minister že leta 1881 na Štajarskem, Koroškem in Kranjskem, ter za male davkoplačevalce zdatno znižal troške za opomine in za kubežen. Ker so se ti poskusi obnesli, raztegnila se je dotična odredba tudi na druge dežele. Po tej odredbi bilo je leta 1889 v Nižji Avstriji omenjenih polajšav deležnih 56.613 davkoplačevalcev, katerim se je prihranilo 47.753 gld. eksekutivnih troškov. V istem letu je bilo dalje te dobrote deležnih: na Štajarskem 138.322 davkoplačevalcev s 43.306 gld., na Koroškem 8280 davkoplačevalcev z 2542 gld., na Kranjskem 43.664 davkoplačevalcev z 22.245 gld., v Istri 53.357 davkoplačevalcev z 21.142 gld., na Goriškem 15.896 davkoplačevalcev z 6571 gld. itd. Po vseh deželah se je na ta način prihranilo 600.000 gld. eksekutivnih troškov.
Glede odpisov pri zemljiškem davku omenja, da je bilo že v tem letu do 28. aprila zemljiškega davka odpisanega 1,635.302 gld. (Cujte! Čujte!) Ravno tako s številkami dokazuje, da so se ekse-kutivni troški v preteklem letu od 895.142 gld., kolikor so znašali leta 1888, znižali na 843.442 gld., torej okroglo za 50.000 gld., in da se stalno
znižanje proti lanskemu letu kaže tudi letos, ker so po izkazu prvega četrtletja za 17.842 gld. manjši, kakor v prvem četrtletji 1889. Tudi gled^ rubežni je naša država veliko na boljem, kakor n. pr. Pru-sija. Število takih rubežen znaša pri nas okroglo 1 milijon; v Prusiji pa je bilo po zagotovilu državnega kancelarja samo pri razrednem davku takih rubežen 1,101.000. Sicer pa so dejanjsko izvršene eksekucije večjega pomena, kakor rubežni. In tudi v tem oziru se leto za letom kaže veselo boljšanje. Leta 1886 je bilo dejanjskih prodaj 44.084, leta 1887 32.698, leta 1888 30.655 in leta 1889 le 27.601. (Dr. Trojan: Cujte! Cujte!) Tudi to je zanimivo, da so zaostali davki leta 1879 znašali 18-8»/„ leta 1888 pa le še 15 2'"o. Glede dohoduinskega davka omenja, da je znašal leta 1889 njegov čisti dohodek 26,681.000 gld., to je, za 1,514.000 gld. več, kakor v prejšnjem letu. Konečno je govornik v imenu vlade zagotavljal, da bode po svoji moči odpravila vse nedostatke in se ozirala na zaslišane pritožbe.
Pri glasovanji obveljali so posamezni zneski direktnih davkov v skupni svoti 104.122.000 gld. Troški pri teh davkih znašajo 660.000 gld.
Pri carini je govoril Friderik Suess in priporočal znižanje carine pri nekaterih rečeh. Po njegovem govoru bili so dohodki carine potrjeni v skupnem znesku 39,619.822 gld., troški pa proračunjeni na 2,134.000 gld.
Vžitninski davek
dal je povod jako obširni razpravi, katero je pričel dr. Steinwender s pritožbami o davku na žganje, češ, da mnogi kmečki posestniki zlasti po hribih zarad velicega davka več ne kuhajo žganja, kar je na škodo kmetijstvu in državi.
Za njim je poljski poslanec Rutowski silno obširno govoril o davku na žgauje in na drobno opisoval slabe strani žganjarske postave, vsled katere je naša državna polovica nasproti Ogerskej jako na slabem. Zakaj bi se pri nas ne moglo ravno toliko žganja pridelovati, kakor na Ogerskem ? Vlada naj stopi krepko na noge in vse stranke jo bodo rade podpirale.
Sekcijski načelnik baron Baumgartner je ugovarjal Steinwenderju, da se vladi ne more očitati trdosrčnost ali zatiranje žganjarjev, če gleda na to, da se natančno izvršujejo postave, in če kaznuje nje, ki z napačnimi naznanili goljufajo gosposke. Tudi Rutowskemu je obširno dokazoval, da napake novega zakona niso tako hude, kakor je trdil, in da je vlada dovolila marsikaj polajšav, ne pa poostrila zakona z izvrševalnimi določbami.
Tudi baron Spens je tožil o veliki škodi, ki jo žganjarska postava prizadeva kmetijskim žga-njarijam, ter poudarjal da bode treba zakon premeniti in se ozirati na potrebe kmetskih posestnikov. Konečno je dr. Menger prijemal Butowskega, češ, da je imela levica pri razpravi žganjarskega zakona prav iste pomislike, kakor jih je našteval Rutovvski, da se pa desnica ni zmenila za nje, ampak jih z nasprotnim glasovanjem hladnokrvno odklonila. Po konečni besedi poročevalca Abrahamoviča obvelja vžitnina od žganja v znesku 32,375.000 gld., od droži pa 430.000 gld.
Ker je finančni minister želel, da bi zbornica včeraj dovršila celi proračun finančnega ministerstva, mislil je predsednik Chlumeckj, da to naj-
laglje doseže, ako ob treh popoldne sklene sejo, in napove večerno sejo. Ali dr. Steinwenderju to ni bilo všeč, mnogim drugim seveda tudi ne, zato predlaga, da naj se dnevna seja nadaljuje, večerna seja pa opusti. Toda pri glasovanji bil je ta predlog odklonjen s 86 glasovi proti 45. Predsednik torej ob Vi i- uro sklene sejo z naznanilom, da se ob 7. uri prične
večerna seja.
Ker je bilo že dopoldni komaj 120 do 130 poslancev v zbornici in so se zarad sobote še nekateri odpeljali domov, bilo je jako dvomljivo, ali bo zbornica sklepčna ali ne. K sreči se je sošlo 109 poslancev, da se je moglo vršiti zborovanje, ki pa ni imelo tistega vspeha, katerega sta si finančni minister in predsednik obetala. Tiirk je govoril še enkrat o žganji in tožil, da je Grauerjeva tovarna v Opavi pri denaturovanji žganja nepostavno ravnala, da pa zarad tega ni bila kaznovana, ampak je marveč človek imel opletanje, ki je bil to naznanil gosposki.
Ftlrnkranz se je pritoževal o velikosti vžitninskega davka pri vinu in moštu, dr. Jaques pa je porabil vžitnino od piva, da je obširno govoril o prestopkih pri plačevanji vžitninskega davka in priporočal premembo dotičnih postavnih določb.
Sol za živino.
Leto za letom pri budgetni razpravi zlasti kmečki poslanci zahtevajo od vlade, da naj že skoraj privoli sol za živino. Tudi letošnja razprava je bihi v tem oziru zanimiva. Prvi je štajarski kmečki poslanec Stadlober govoril za tako sol, ki naj bi se po nizki ceni dajala živinorejcem, za njim pa je češki poslanec Woldrich dokazoval, da kmetijstvu in živinoreji odide več kakor 20 milijonov gld., samo da se pri soli skupi nekaj čez en milijon goldinarjev več, kakor če bi se dovolila sol za živino in prodajala po jako znižani ceni. Govor obsega vse, kar je v tem oziru pomenljivega, zato bi bilo prav ga vsega priobčiti ter ga v ta namen pošljem po stenografičnem zapisnika.
Za Woldrichora je izpregovoril še dr. A n g e -rer in priporočal, da naj se odpravijo zapreke, ki se ljudem delajo, predno dobe sol iz šolnikov. Med temi govori je bilo zarad pozne ure odšlo toliko poslancev, da zbornica ni bila več sklepčna. Predsednik torej do prihodnje seje odloži glasovanje o soli, ki državi douaša 20,679.800 gld., troškov pa prizadeva 3,047.000 gld., iu prihodnjo sejo napove na jutri ob 10. uri dopoldne.
Dolenjska železnica.
(Konec.)
Nameravana dolenjska železnica je bila že leta 1886. v novembra izmerjena kot glavna železnica n. vrste od kolodvora južne železnice v Ljubljani v dolžini 82 5 km. skozi Grosuplje, Višnjo Goro, Hudo in Trebnje do Novega Mesta, oziroma do Straže. Od Grosuplja se je določila kot lokalna železnica, v dolžini 49 km. postranska črta do Kočevja skozi Ribnico.
V ta namen se je iz zastopnikov interesentov na Kranjskem osnoval konsorcij, ki je po daljših obravnavah naposled sostavil konkreten načrt za dobavo potrebnih denarnih sredstev, in ta načrt je vlada tudi potrdila.
Po tem načrta naj bi državna uprava dovolila 2Vi milijona gld. podpore v večletnih obrokih proti sprejetju glavniških delnic, da se dosel« gradbena glavnica v najvišjem snesku 10 milijonov. OstaTi svota v znesku 7V« milijona ni^ bi se pokrila X glavniškimi delnicami interesentov in dežele Kranjske, in z izdavo prijoritetnih delnic s pomočjo denarnega tržišča.
Interesentje so doslej podpisali 550.000 gld., ki se bodo tekom obravnav Se zvikšali. Kranjski deželni zbor je v seji dnd 19. oktobra 1888 z ozirom na gospodarsko važnost in korist nameravane železnice sklenil, da prevzame za 500.000 gld. delnic, katere bode dežela izplačala v letnih obrokih.
Kranjski deželni zbor pa je tudi obljubil, da bi slučajno namesto omenjene deželne podpore dežela prevzela tudi garancijo za štiriodstotno obre-stovanje in plačevanje prijoritetnih delnic, s čimur bi se ti vrednostni papirji mogli prodati po višjem kurzu in tadi vsa za zgradbo investovana glavnica, torej tudi glavniške delnice, katere bi prevzela država , donašala bi iz dohodkov železnice višje obresti.
Dalje je obljubila trboveljska premogova družba, ki ima bogate in pripravne sklade premoga v kočevskem okraji, torej tudi koristi, če se železnica zgradi, da bode dajala upravi državnih železnic, ki prevzame promet dolenjske železnice, za svojo ceno mnogo premoga, vsled česar bi si država precej prihranila, kar bi se po načrtu konzorcija zaračunilo ua korist podjetja dolenjske železnice s tem, da bi se temu nekoliko popustilo pri povračila prometnih troškov državni upravi ali na kak drug način, ki bi se pozneje določil.
O ponudbi trboveljske družbe morejo se vršiti še previdna poizvedovanja in študije, ki so se že pričela in od katerih je odvisno, ali jo more državna uprava, oziroma železnično podjetje sprejeti.
Finančne koristi, ki bi izvirale iz pogodbe s trboveljsko dražbo za državno upravo, posredno pa za podjetje dolenjske železnice, bile bi tudi bistvena podlaga garanciji dežele Kranjske za prijoritetne obveznice. Na vsak način pa je poleg podpore dežele Kranjske direktni ali indirektni donesek trboveljske dražbe neobhodno potreben pogoj nameravanega podjetja.
Kar se tiče splačevanja železničnega podjetja, določen je čisti dohodek na podlagi nradnih poizvedb na 275.000 gld.; k temu pa je treba prišteti še dohodek lokalnega prometa v Ljubljani, prevažanja rude, kamenja, apna in opeke in velikega prometa iz kočevskega okraja, kjer so bogati skladi premoga.
Torej je upanje utemeljeno, da bode skupni dohodek železnice, če tudi ne prva leta, gotovo pa v bližnji prihodnjosti pokril vse troške za izplačevanje in amortizacijo glavnice v znesku 10 ali 11 milijonov, utegne celo toliko preostajati, da se bode preostanek mogel porabiti za druge železnice na Kranjskem.
Gradnja železnice je sedaj odvisna še od vspeha obravnav s trboveljsko družbo, od načina prijoritetnih obveznic, kakor tudi od pogodbe s konsor-cijem o koncesiji in prometu.
Z ozirom na to pojasnilo, in sicer na jedni strani na gospodarski pomen nameravane železnice, dalje na veliko požrtovalnost dežele Kranjske in interesentov in splačevanja novih železničnih črt, na drugi strani z ozirom na vedno rastočo bedo na Dolenjskem, ima vlada povoda dovolj, da že sedaj dobi postavno pooblastilo, da dovoli konsorciju državno podporo.
Predloženi postavni načrt naj bi vlado pooblastil, da prevzame za 2 V« milijona glavniških delnic v zagotovilo nameravane železnice.
Člen II. postavnega načrta določuje,
1.	da se mora ostala svota 7,500.000 gld. pokriti z glavinskimi delnicami interesentov za najmanj 600.000 gld. ter štiriodstotnimi prijoritetnimi obveznicami in delnicami, in da
2.	vsled pravic in medsebojnih razmer lastnikov raznih delnic država kot lastnica glavniških delnic ne bode trpela nobene škode.
Za mogoče investicije in druga železniška podjetja na Kranjskem naj se po členu III. znesek primerno iviša s prijoritetnimi obveznicami, prijoritetnimi in glavniškimi delnicami.
Člen IV. načrta določuje plačevanje kupne cene glavniških delnic, katere prevzame država, in sicer na korist znižanja eskomptnih obresti v petletnih
obrokih po 500.000 gld.; prvi obrok se ne bode izpti£al pred pretek6m 1. 1892., in sploh le tedaj, ako se bode vlada pr^ričala, H je železnica po načrta zagotovljena.
V členu V. je določen čas gradnje na 2 V, leta, in sicer od dnč dane koncesije.
Po Členu VI. se bode delo oddalo po dogovora z vlado.
Člen VU. določuje, da bode za časa koncesije vlada vodila promet na račun koncesijonarjev, ki bodo morali povrniti dotične prometne troške.
Člen VIII. določuje, da stopi postava v veljavo z dnem njenega objavljenja. Z izvršitvijo postave sta pooblaščena trgovinski in finančni minister.
Govor poslanca dr. Gregorca
v državnem zboru dne 17. aprila.
„Visoka zbornica! Sedanja vlada je že več nego deset let na krmila vkljub najhujši opoziciji. Opozicija je hotela baš prijeti v roke najhujše orožje, izogibati se češkemu deželnemu zboru in zapustiti državni zbor. Tu se je pripetilo, kar se je najmanj pričakovalo: Vlada je stopila med prepiralce in jih je pregovorila, da se sporazumejo. Na mah se je ves položaj premenil, takoimenovane fakcijozne opozicije ni več, postala je sposobna za vladanje.
Njega vzvišenost, gospod ministerski predsednik grof Taafi'e, ima sedaj dvoje železo v ognji, dve večini v tej visoki zbornici in dve vladni stranki na razpolaganje. To je provzročila češka sprava. To spravo različno tolmačijo Nemci in Slovani. Jaz se ne bodem spuščal v kritiko tega sporazumljenja. Vsekako pa hočem naglašati jedno stran te sprave in opozoriti Vas ninjo, ker ni največje važnosti le za nas južne Slovane, temveč za vse Slovane skupne Avstrije.
Iz sprave je razvidno namreč, da se Nemci in Slovani v Avstriji lahko sporazumljajo, če se hočejo, i Drugič, da vlada med prepiralci lahko vspešno po- ! sreduje, sevšda, če hoče. In tretjič, da vsi faktorji: ' Nemci, Slovani in vlada najdejo lahko pravo pot in primerna sredstva za sporazumljenje, če le hočejo.
Pot je v skupnem posvetovanji in pogajanji o stvareh, v katerih se mnenja ne vjemajo; sredstvo je pa narodna jednakopravnost, katera je lepo izrečena v XIX. članu državnih osnovnih zakonov. Seveda se tajiti ne dd, da je slovanska večina v kraljestvu češkem pri tej priložnosti dala vzgled pri-jenljivosti, spravljivosti in požrtvovalnosti; vendar pa se mora naglašati, da je nemška manjšina začela prepuščati načelo, da sme jeden narod prezirati in zatirati drazega. Nemška manjšina ns Češkem je zmisel državnih osnovnih zakonov jedrnato izrazila, da je vsak narod drugemu jednakopraven, uaj je tudi v manjšini.
Nemški liberalci spomnili so se takoj svojega lastnega dela, državnega osnovnega zakona, in so v njegovih načelih poiskali varstvo za svojo nemško narodnost in jezik.
Pa že tri leta so mi dali dogoditi prav, kajti baš v kraljevini češki se je na zahtevanje nemške manjšine član XIX. državnega osnovnega zakona toliko uporabil, da odslej onda večina ne bode več sklepala za manjšino v narodnih in jezikovnih vprašanjih. V tem oziru je manjšina zavarovana proti pritiskanja in zatiranju večine. Ni se jej treba več bati za narodnost svojo, temveč lahko obrača vso pozornost na duševne, gospodarske in kulturne naloge. S tem se je najzanesljivejša podlaga za trajen mir pridobila. (Poslanec Vošnjak: Istina!) Priznati moram, da smo prišli do pomenljivega prevrata v avstrijski notranji politiki. Ta prevrat se mi zdi tem pomenljivejši, ker se tudi v ogerski državni polovici vedno jasneje kažejo slabi nasledki zatiranja Hrvatov, Srbov, Slovakov, Rusinov in Rumu-nov, in so se v Nemčiji pripetili dogodki, kateri delajo bližnjo bodočnost Evrope nepreračunljivo.
Tembolj je dolžnost avstrijskih državnikov in ljudskih zastopnikov, da naredi mir. Pot do tega in pravo sredstvo kaže v bistvu češka sprava. Treba le še, da načela češke sprave — .mutatis mutan-dis" sevšda — raztegnemo tadi na druge mešane dežele (Čujte! Cujte! Prav res! na desnici), pa bode nastal mir. (Odobravanje na desnici. — Poslanec Vošnjak: Na Koroškem tudi!)
Kdor čisla doslednost, resnico in pravico, lahko se bode prepričal, da se kaj takega, kakor na Češkem, mora uvesti tudi na Moravskem, v Šleziji, na Štajarskem, Koroškem in Primorskem. (Odobravanje na desnici.) Kajti vse one pritožbe, o katerih se je razpravljalo pri spravi; vse one vzroke, ki so
govorili na Češkem za spravo, najdemo tudi v navedenih deželah, samo da Še v Vediji rn hajši meri. (Prav res! na desnici^ _	iledi.)
Politični pregib.
v Ljnbljani, 5. maja. iTotrami« deiii^le.
Nezaupnica dr. Riegru. Poročali smo, da je vsled agitacije Mladočehov 56 volilnih mož v mladočeškem glasilu Objavilo nezaupnico češkemu v boji osivelemu voditelju dr. Riegru. Kolike vrednosti je ta nezaupnica, dokazuje naslednje: Župan v Se-milu in trije mestni odborniki so odposlali v Prago telegram, v katerem protestujejo proti omenjeni nezaupnici. Skovana je bila v vredništvu „ Narodnih Listov", podpise pa je nabiral neki Vodsedalek ter z zvijačo lovil ljudi; torej dotična nezaupnica nikakor ni izraz večine tamošnjih volilcev. Enako je odločno protestoval župan v Železnem Brodu. Okrajni zastop pa je v svoji seji sklenil izjavo, da izraža dr. Riegru neomejeno zaupanje. Oni podkupljeni in zapeljani volilni možje, ki so podpisali nezaupnico, so le neznatna manjšina vseh volilcev, sicer pa že zgubili svoj volilski mandat. Ta čin zopet kaže, da je politična strast naroda propast. In taka strast vodi mladočeške politike, ki v sredstvih niso izbirčni.
Katoliški centrum in škofovska izjava. Klubov načelnik grof Brandis in namestnik prelat Karlon sta dne 28. aprila izročila kardinalu in kne-zonadškofu grofu Schonbornu v Pragi zahvalno adreso, katero je sklenil katoliški centrum državnega zbora povodom škofovske izjave o verski šoli. V adresi navajajo, da so se katoliško-konservativni poslanci vedno potegovali za versko šolo in te njihove zahteve je katoliško ljudstvo podpiralo z mnogimi resolucijami v tem smisla. Nova vladna predloga o preosnovi ljudske šole ne zadoščuje potrebam in zahtevam katoliškega prebivalstva v nobenem oziru. V tem važnem trenotku so avstrijski škofje povzdignili svoj glas v gospodski zbornici s svojo izjavo, šolsko vprašanje spravili na boljši tir ter poslancem dali podlago za nadaljno delovanje. Zato podpisani poslanci katoliškega centruma izražajo vsem avstrijskim škofom zahvalo.
Tnaiy« držare.
Srbija. Strankarski dunajski in budimpeštanski listi slikajo razmere med Avstrijo in Srbijo kolikor mogoče s temnimi barvami. Pred vsem pa napadajo radikalno stranko ter ji pri vsaki priložnosti kar morejo predbacivajo. V resnici si pa prizadeva omenjena stranka, odkar je prevzela odgovornost, da bi zboljšala in utrdila razmere med Srbijo in avstrijsko-ogersko državo. In delovanje njeno je vspešno; kajti razmere med imenovanima državama so povsem prijateljske. To potrjaje naslednji pripetljej: Sedanji avstrijski zastopnik v Belem Gradu je znani etnograf bar. Thommel. Da se natančneje pouči o srbskem narodu, potuje sedaj po Srbiji. Srbska vlada skazaje svojo naklonjenost Avstriji in podaje potovalcu, ki je ob jednem avstrijski general, priložnost, da si ogleda vse utrdbe, na katere naleti na svojem potovanji. To kaže vsekako, da je radikalna srbska vlada Avstriji prijazna in naklonjena.
Bolgarija. Iz Sofije se poroča: Bolgarski zastopnik Vulkovič je že več tednov v Atenah, kamor je prišel iz svojega prejšnjega mesta v Carjigradu. Sprva se je zdela .stvar politiškim krogom malenkostna, in se je mislilo, da je to premeščenje le kaj zasebnega. Zadnji čas pa so se oglasili grški listi in razpravljajo stvar na dolgo in široko ter jo imenujejo politiško poslaništvo. Fraze o balkanski zvezi se zopet oživljajo. Znani belgijski učenjak in prijatelj Jugoslovanom, Lavelaj, predlaga v nekem bolgarskem listu, da se osnuje na Balkanu mejna-rodno sodišče, katero bode razsojevalo pogoste prepire med posameznimi narodi, kakor ga imajo švicarski kantoni. Grški listi pozdravljajo Valkovica in menijo, da Bolgari uvidevajo, kake „krivice" so prizadevali vzhodno-rumeljskim Grkom. Bolgarski listi pišejo, da je mogoče sporazumenje med Bolgarijo in Grecijo gledč na macedonsko vprašanje. — Kakor se poroča listom, dovršila se je preiskava v Pani6evi zaroti. Ta teden se prične pravda. Vojaški upravitelj zahteva za Panico smrtno kazen, za njegove pristaše pa tri- do petnajstletno ječo.
Nemčija. Nemški listi omenjajo zadnje dni mnogo knjižice ,Videant consules*. Pisatelj njen zahteva vojno z Rusijo in poračunjenje s Francijo. Da se ni to že leta 1887 zgodilo, močno obžaluje. Ob nemško vojskino upravo spodtika se malodane povsod. Organizacijo nemškega bojnega topničarstva imenuje „polizeiwidrig". Nemčija mora imeti gospodstvo nad baltiškim morjem že zaradi svojega bro-dovja in kupčije. Do te posesti pride pa le z vojno proti Rusiji. Mej drugim pravi pisatelj, da je slišal iz ust umršega cesarja Friderika, da sta se nemški cesar Friderik in sedanji raski car pogovarjala o omenjenem posestvu. Car je rekel nemškemu cesarju, — onda še cesarjeviču, — da bode ,baltiško vprašanje" vedno lahko provzročilo vojno med Nemčijo in Rusijo, ^e je čas, popraviti zamudo; pred vsem je treba zboljšati topničarstvo in pomnožiti število izurjenega moštva; v to svrho naj bi se od-
pušč&li vojaki, ko so dosinžili dve leti pod oroijem. Šicer je za Nemčijo še potreben mir, ker ni še pripravljena v vojaških zadevah. Kakor hitro bode pa zmožna vojne, pričeti jo mora.
Izvirni dopisi.
Ii Milana, 25. aprila. Neizmerna, sicer lepa, a vendarle jednakolična planjava razširja se od Bo-lonje do Milana. Kakor vojaki v vrsti so razdeljena in postavljena drevesa. Na tej poti se vidi, koliko groze dela le-ta besna povodenj; daleč na okrog se vidi, da je stalo vse v vodi.
Noč je že, ko pridemo le še trije znanci — dva Ceha in jaz — v Milan. Stopimo v nam na-svetovan hotel, a drngi dan že zjutraj se prepričamo, kako silno drago je življenje v Milana.
Oglejmo si cerkve. Tu je največja gotična cerkev v Italiji. Torej ima .la bella Italia" največje cerkve v obeh slogih, ker kolonjska cerkev ima prostora le za 30.000, a stolna milanska cerkev ta 37.000 in cerkev sv. Pavla v Rimu za 34.000 ljudij. Lep je zares milanski .božji dom" s 365 stolpovi in stolpiči; vse ozaljšave so iz lepega kamena. Človeka se zd^, kakor sladkor. In glej! Ta veliki božji hram, tako krasen, tako prostrdn, še ni dodelan. Zidati se je začel leta 1386 po obljubi milanskega markiza Ivana Paleazza-Viskontija, torej se zida že več nego poltisoč let; izdelanih je na tem templji božjem čez 3000 kipov in kipičev, a še okrog tisoč jih potrebuje. Izdalo se je le mojstrom, katerih je lepo število, — čez 180, — že nad 550 milijonov lir. Vsa je gotična, le nekohko zadnje zahodne strani je na strogi akaz Napoleonov v romansko-okroglem slogu zidanega. Dasi pa je že zdaj dokaj krasna, vendar hočejo pročelje še lepše napraviti, in sicer po načrtu slavnega milanskega rojaka Josipa Brentana, ki je v napravi načrtov v ta namen si stekel med vsemi tekmeci celega sveta palmovo vejo.
Opravili smo svojo pobožnost spodaj pri grobu nestrohnelega — kakor se nam je iz zanesljivega vira poročalo — telesa sv. Karola Boromeja.
Nato g.-^emo gori v višino na stolp in pregledamo okolico milansko. Se precej lepa je, zelena, — le jednolična, obširna plan, in v mestu nekoji lepi trgi, široke ulice.
V Napolji utegneš videti višje in mnogo lepše hiše, prostorne ulice, in okolico daleko lepšo; takisto i v Florenciji diviti se moraš veliko več naravni krasoti okoličanskej, katero se trudi še umetnost po mogočnosti poveličati.
Videli smo dalje cerkev sv. Marka, sv. Ambro zija, sv. Karola, — kjer je letos v postu prepovedoval glasoviti govornik P. da Montefeltri v prepolni cerkvi, — cerkev Matere Božje in druge. Prepričali smo se, da so nekatere še precej lepe. a morajo se daleč skriti pred stolno milansko in take nekoje cerkve drugih najimenitnejših italijanskih mest.
A užalilo mi je srce, ko sem videl spomenike velikih krščanskih nasprotnikov na javnih prostorih.
Tn še nekoliko rečem o neki posebnosti milanske škofije. To je ambrozijanski obred sv. maše. Po rimskem obredu se sme samo na grobu sv. Karola maševati.
Ta obred je med najstarejšimi, dejal mi je neki prijazen gospod. Zato ga je obdržal papež Urban IL, ki je sicer mnogo v tem oziru radi jedi-nosti prepovedal. V kratkem pa na povelje modro-vladajočega papeža Leona XIII. izide novi misal. Ta maša po ambrozijanskem obredu je, kakor sem sam v mašnih bukvah gledal, daljša; ima jedno berilo za lektorja, jeden list za subdijakona in evangelij za dijakona; vmes še več antifon in molitev. Sv. maša se sklene z „Ite missa est" brez zadnjega evangelija.
Pri sv. evangeliju je šel dijakon od velikega altarja na leco in trije strežniki za njim; jeden mu je držal luč; tu je glasno latinsko sv. evangelij pel, potem gre k altarju nazaj.
Petje je dragačno, kot rimsko; a meni ni ugajalo, lepše je rimsko.
Očitne procesije po mestu ni bilo, — prepovedana je od italijanske vlade. Opoludne so cerkve zaprte. Krog cerkev je veliko prodajalnic. Le ljudje 80 mirnejši, — ker bliže planin, — kot v srednji in južni Italiji.
Iz Horjula, 30. aprila. (Zahvala.) Vrhniška kmetska posojilnica je pri občnem zboru dn^ 21 .marca 1.1. med drugim se spominjala tudi tukajšnje šole ter ji naklonila za učne pripomočke revnim učencem denarno svoto deset goldinarjev. Ta lepi dar je kaj dobro došel in je bil s toliko večjim veseljem sprejet,
ker je tii zares velika potreba in ko dozdaj v ta namen še nikdar ni nikaka podpora došla, ker je na tukajšnji jednorazrednici nad 200 šolo obiskajoče dece, isvzemii ponavljale«, in je med njo za tretjino revne šolske mladine; le premnogokrat so otroci brez potrebnega šolskega orodja, ter se ne morejo učiti, ampak le v uku zaostajajo. Občina se prišteva tudi med bolj revne in nima sreče, da bi se v nji našel kak prijatelj in dobrotnik šole. Zato je ta dar posebno prav in dobro došel. Za vso naklonjeno svoto nakupilo se je raznega pisalnega šolskega blaga, ter ga je najrevnejša šolska mladina že deležna. V svojem in v imenu revne šolske mladine bodi tii .Vrhniški posojilnici" izrečena naj-prisrčnejša zahvala.	Vodstvo.
Dnevne novice.
(Dnevni red) seji ljubljanskega občinskega sveta v torek 6. dan maja t. 1. ob 6. uri zvečer v mestni dvoraui. 1. Naznanila predsedstva. 2. Pravnega in personalnega odseka poročilo glede resultata letošnjih dopolnitvenih volitev za občinski svet. 3. Volitev podžupana (§ 31. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano) 4. Volitev stalnih osem odsekov občinskega sveta in dopolnitvene volitve v nekatere občasne odseke. 5. Finančnega odseka poročilo: a) o pozivu vis. c. kr. vlade, pod katerimi pogoji bi za slučaj mobilizacije mestna občina prepustila vojnemu erarju šolski poslopji na Gojzovi cesti in v poljskih ulicah in pa nekatere druge šolske prostore; b) o nakupu hiš štev. 15 in 17. v kravji dohni. 6. Šolskega odseka poročilo: a) o vodstvu L mestne deške ljudske šole prošnji za izredni prispevek za učila in knjižnico; b) o prošnji šolskega sluge Ivana Skuhata za prvo petletnico; c) o mestnih ljudskih šol računih glede dotacij za I. 1888/89; c) o računih glede dotacij e. kr. velike realke in priklopljene ji modelirske šole za 1889. leto.
(Na shodu muzejskega drnStva) je imel zadnjo soboto večer g. Pečnik, znani razkopovatelj starih gomil po Kranjskem, govor v slovenskem jezika. Čudili so se poslušalci, da more priprosti mož o učenih stvareh tako spretno govoriti. Poznalo se mu je, da ni govoril iz knjig, ampak iz skušnje. Med posameznimi stavki se je pač včasih pogrešala logična zveza, in dasi je govoril prenaglo, je bil vendar splošni vtis tako ugoden, da so bili vsi zadovoljni. Razdelil je razpravo v tri dele, govoreč o nekdanjih stanovanjih Keltov, oziroma Slovanov, Galcev in Rimljanov, ter o njihovih grobovih. Kraji Dolenjske so bili že pred Kristusovim rojstvom močno obljudeni, posebno pa oni okrog Smarjete in Krškega. Vsa stanovanja so morala biti lesena, zidanega mesta — po njegovem mnenji — pred Rimljani ni bilo nikjer na Kranjskem. Nad Koriti in pri Dvoru se dob^ ostanki takih stanovanj. Poleg tega je pa pri Dobrničah in Dvoru cele kupe stare žlindre, kar kaže, da so nekdaj ondi stanovali plavci in kovači. Od bronaste dobe so se našli trije meči. O denarjih iz istega časa po Dolenjskem dozdaj še ni bilo sluha, nekaj so jih zasledili na Notranjskem. V stanovanja je bil jeden vhod od severa in drugi od juga. Posebno znamenit je Križni Vrb, kjer so bili bogati pokopani skupaj v velikih gomilah in revni za-se posebej. Vače se odlikujejo s čeladami in bronastimi posodami in Podzemelj z lepimi zapestnicami, povsod po Kranjskem se pa najdejo umetne igle, ki so si zelo podobne, in kolači, na katere so postavljali lonce za kuhe. Ljudstva za-pustivša te ostanke so morala biti kaj mogočna. — Galci, ki so se pozneje tu naselili, položili so mnogo lepih mečev v grobove brez gomil, da se od zunaj ne poznajo. To je tako imenovana latinska ddba. 20 galskih grobov je govornik razkopal pri Pod-lemlji in še več po drugih krajih. Vse mrliče skoraj brez izjeme so Galci sežigali in le včasih pol trupla sežgali in pol pokopali; posebno ženska trupla so morala iti na ogenj. Med drugimi izkopanimi stvarmi so zanimive škarje. Pokopališča so večjidel po hribih, pri Krški Vasi je jedno na ravnem. Za 1 m na debelo se včasih dobi pepela v jednem grobu. Pri Ložu in Knežaku je čez 300 takih pepelnatih grobov. Po Pečnikovi sodbi stari Metullum ni bil pri Blokah, kakor nekateri trdijo, ker je ondi prostor za mesto celo premajhen. Znabiti )e stal pri Loža, kjer je morala biti močna trdnjava, ali v Šilcrtaboru, ali pa pri sv. Katarini v jelšanski fari na Primorskem. Nad St. Petrom je 16 prazgodovinskih stanovanj na hribih, pri Mariji Magdaleni poleg Sma-rija pa znamenito gradišče. Piskre ali sklede ima
mrlič vedno pri nogah in nikdar ne pri glavi. Po Notranjskem so prazgodovinski grobovi pomešani s rimskimi, po Dolenjskem so pa dragi od drugih popolnoma ločeni. Pri Koritih se pozn^, da so ljudje že zunaj gradišč stanovali. Nekoliko drcno trditev je izrekel govornik, da so se stanovalci na koleh raz ljubljanskega barja presehli na sedanji Ig, in da so Rimljanje v 1. stoletji po Kr. sezidali Emono, kjer zdaj stoji Ljubljana. Pri Igu je stari zid pra-zgodovinsk, v Ljubljani rimsk. Pri Trebnem ni bilo velikega mesta, znabiti kaka stražnica. Praetorium Latobicorum naj se išče pri Dobravi. Blizo Stičine so velikanske gomile ob sedanji cesti proti Št. Vidu. Tndi St. Lovrenc se odlikuje z lepimi grobovi iz te ddbe. — Za časa Rimljanov je držala cesta čez Trebno na Noviodunum (pri Krškem), a črepinje ni najti ob cesti keltske, vse je rimsko. Ostanki hiš pričajo, da je bil zid iz trdne opeke in hiše slikane. Cez 3000 rimskih grobov je razkopal, v katerih so bili mrliči sežgani in v 500 grobovih so bili pokopani celi. Važno trgovsko mesto je bilo Noviodannm ob Savi, zdaj Drnovo pri Krškem imenovano. Cesta je šla od tod na štiri strani. Niso se zadovoljili s slabo pitno vodo, ampak 706 m daleč so napeljali vodo ter z umetno napravo jo celo gonili na hrib. Poznd se še vodovod in močni zid. V prvem stoletji so pokopavali kar v zemljo in v teb grobovih najdeš najlepše skledice in igle. V drugem stoletji so grobovi karaeniti in v njih so pepel in košiee posebej odbrane. G. Pečnik je dal natančno ponarediti iz lepenke več takih grobov iz konca 3 stoletja, stokrat pomanjšanih, ter jih je kazal poslušalcem. Stale so žare na posebnem prostoru. Posneta je tudi slikarija. Zapestnic, koralov, zlatih in srebrnih uhanov nima z lepa kak drug muzej tako krasnih in v tolikem števila kot ljubljanski iz teh razkopanih grobov. Cesar Kouštatin je ustavil sežiganje in ukazal mrliče cele pokopavati. Omenijo naj se tu še toplice, katere so stavili Rimljanje na suhem, brez gorkih studencev. Nanosih so vode va-nje in spodaj pod-njo karih, da so jo segreli. Take toplice 80 stale na Malencah in pri Kulpi ter celo na nekem hribu. Sploh so bile Malence velika naselbina, kar kaže množica grobov. Pozabiti se ne smejo izsekani grobovi v Kaplji Vasi pri Mokronoga in pri Trebelnem. Čudovit je nad vse kraj pri Sv. Lovrencu nad Polhovim Gradcem, kjer je cerkvenik na tem 823 m visokem hribu nakopal cel koš starin in jih sežgal, češ, da se bode natopilo čisto zlato, a je napravil čisto škodo. G. Pečnik meni, da so se prebivalci Nauporta (Vrhnike), ko je bilo mesto razdejano, tjekaj naselili. Kaj posebnega so imeli na Gorjancih, kjer so v hiši sredi sobe mrliče pokopavali. Prezreti se ne sm^ Sv. Gora, kjer so peščene jame in grobovi pri Ložu pod Šne-perkom, kjer so se našli v jednem grobu po trije mrliči, ležeči na zobčh. Na razgled je dal govornik tudi dobro narejene karte, s katerimi je dokazal, da mu je znan, kar se tiče gomil, skoraj vsak kotiček Dolenjske in Notranjske. Prepričali so se nekateri iz tega izrednega govera, da se da celo .po kranjsko" kaj povedati.
(Čast. gosp. Vincencij Mayr), župnik na Brez-nici, katerega je bil pred meseci neznan hudodelec napal in nevarno ranil, naznanja tem potom, da je včeraj z božjo pomočjo prvič po nesrečnem dneva zopet opravil daritev sv. maše, ter vsem prijateljem in znancem, ki so mu ob času nesreče v tako obil-lem številu izrazili svoje sočutje, izreka svojo srčno zahvalo.
(Iz Amerike) nam piše znanec: Na cvetno nedeljo je umrl g. Juraj Ver t in. Sel je > Cikago nakupit si poletnega blaga za prodajalnico. Potoma se je najbrže prehladil, v Cikagi ulegel in umrl. Pogreb je bil veličasten. Ranjki je bil prijazen moi in usmiljenega srca. Dne 20. februvarija so spremili na grobišče telo Mihaela Strbenca. Pretisnilo ga je v jami. Na belo nedeljo so zakopali Luko Mušiča iz Dragatuša. Prinesli so ga mrtvega is jame. Na Dolenjskem je pustil ženo in otroke. Bog jim daj večni mir!
(Delo so nstavili) v soboto opoldne v Maribora delavci južne železnice, ker vodstvo jažne železnice ni ustreglo njihovim zahtevam. Popoldne je bil napovedan na velikem travniku pred delavnico shod, h kateremu je obljubil okrajni glavar osebno priti. — V Karpanu pri Painu v Istri je ustavilo delo v premogovih jamah do 1000 delavcev, ki zahtevajo osemurno delo in višjo plačo.
(Is Stange) se nam piše: G. Feliks To man, kamnosek v Kravji dolini v Ljubljani, je za tukajSnjor
cerkev izdelal dva stranska altarja, prižuico iz razao-vrstnega marmorja iu šest podob iz belega kamna.
(Nove pismene znamke) po 'Z, 3, 5, 10, 15, 20, 50 kr., 1 gld., 1 gld. 50 kr. in po 2 gld. pridejo meseca junija v promet.
I 30. aprila. Ivana Vindišar, delavka, 45 let, jetika. — Tomaž Smole, delavec, 55 let, kap.
Raznoterosti.
—	Katoliški cerkvi v Plovdivu je podaril sv. oče papež Leon Xin dva velika zvona, katera mu je vlil za njegovo slavnost neki nemški zvonar. Zvonova tehtata 2500 kilogramov in nosita imeni S. S. Ferdinand in Clement.
—	Netopirji v Avstraliji. Tamošnjim najemnikom ue delajo velike preglavice samo zajci, temveč tudi netopirji. Ti požeruhi imajo rudeče plaščke in merijo z razprostrtimi perotnicami skoro po štiri čevlje. Posebno veliko škodo prizadevajo sadju in zelenjavi. Smokve in mehko ovočje je njih slaščica.
—	Lep dobiček bo naredil hamburški vrtnar, kateri je bil vsadil pred tremi leti šmarnice v primeroma slabo zemljo. V tretjem letu so čebule godne za brstenje in letos bode vrtnar cvetlice potrgal. Vseh šmarnic je okoli 1,200.000, prodal je vse v New-York po 3 pfenige druga k drugi.
Telegrami.
Celje, 5. maja. Blagoslovljenje opata O g r a d i j a vršilo se je najsijajnejše. Knezoškof Mihael in opat zagotovljena sta brezštevilnih dokazov neomejenih simpatij obeh narodnostij.
Dunaj, 4. maja. Danes doi)oldne je bilo ministersko posvetovanje pod predsedništvoni grofa Kalnokjja. Jutri bode nadaljevanje pod predsedstvom cesarjevim.
Dunaj, o. maja. Dr. Smolka je nocoj več ur mirno spal; obrača se mu na bolje.
Pulj, 5. maja. Ladija „Aurora" se je vrnila z azijatskega potovanja.
Lvov, 4. maja. Poljski listi poročajo, da je v Varšavi zopet zbolelo mnogo oseb za influenco.
Pariz, 5. maja. Pri ožjih volitvah v mestni zastop je izvoljenih 52 republikancev, 6 konservativcev in 1 boulangist. V Tour-couigu in Roubaixu je ustavilo delo do 100.000 delavcev.
Madrid, 5. maja. Včerajšnjih delavskih demonstracij se je vdeležilo do 10.000 oseb. Delavci so v mnogih provincijah zbirali se po ulicah ter vladi izročali peticije za osem-urno delo.
London, o. maja. Shod v Hyde-parku se je izvršil mirno; govorniki so govorili jako zmerno za osemurno delo.
Umrii ho:
00.	aprila. Neža Košak, gostija, 71 let, Kolodvorske ulice 6, pljuiniea.
1.	maja. Friderika Pessiak, zasebniea, 69 let, Resljeva cesta 11, pljučni edem.
2.	maja. Antonija Oostinčar. delavčeva hči. Iti mesecev, Kravja dolina 4, jetika. — Jožef Melik, delavec, 23 let. Črna vas 14, jetika. — Janez Hohengasser, prisiljenec, 20 let, Poljanski nasip 50, pneumonia.
Vremensko sporočilo.
I Cas Stanje	gg
—---Veter	Vreme	|
irnkom«"' toplciin«r»	^
opazovanja , „„ po ciiijn	_
7. u. zjut. 7342^ B.4	breav.	I oblaino I
3	2. u. pop. 732 6 18 2	si. spzh.	" 0-00
u.zvec. 732-7 lO B	si. zap	del, jasno _
[ 7. u. zout.' 730-8 Fo	brezv.	megla
4	2. u. pop. 729 0 19-0	szapad	oblačno "2-00 19. u. zveč. 729 3 11-8	svzhod	„ ' dež
Srednja temperatura obeh dni 11-5°, in 12-9'', za O l" in 11° nad normalom.
Diinafska borza.
(Telegradčno poročilo.) 4. maja.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 5% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . .
89 gld. 50 kr.
London • • • . ,
Srebro .....
Francoski napoleond. Cesarski cekini . . . Nemške marke . .
89	„	85
. 109	„	90
. 101	„	60
. 944	„	-
■	302	„	-. 118 „	15
" 9	"	40',
. 5	„	59
■	58	„	02>;,
i^taiije avstro-ogerske banke
due 1. maja 1889. (Brzojavno poročilo.)
Baukovcev v prometu
gld. 400,340.000 (-|- 5,156.000) Kovinski zaklad „ 241,999.000 (— 210.000) Listnica	, 148,039.000 (+ 4,439.000)
Lombard	, 22,565.000 {— 1,305.000)
Davka prosta bančna
rezerva	gld. 43,954.000 (— 4,849.000)
Javna zahvala.
V	akademičnem letu 1889,90 blagovolili ste dalje darovati „Podpiralni zalogi slovenskih vseučiliščnikov v Gradci": Slavno hranilno in posojilno društvo v Ptuji t50 (t. j. šestdeset) gld. in slavna posojilnica v Celji 50 (t. j. petdeset) gld.
Za ta velikodušna darova izreka opravilni odbor „Pod-piralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradci" plemenitima dariteljema v imenu revnih in podpore vrednih vseučiliščnikov slovenskih najtoplejšo zahvalo
V	Gradci, dne 3. maja 1890.
Dr. Gregorij Krek,
vseučiliščni profesor in zastopnik akad. senata, predsednik in blagajnik.
Bogomil Krek. cand. iur., tajnik.
Premeščenje.
Podpisani uljudno naznanja, da se je (5. t. m.
Driiiidli la SI Pelra cnsto l-šl. i,
ter da ordinuje, kakor navadno od 8. do 9. ure zjutraj in od 2. do 3. ure popoldan.
(2-1) Dr. Josip Derč.
(20-10)
K»i-oI» Gianija saloKo umetaljne vezenine in tkanine pi-ii>oi-očftta
issiiiger
Dunaj, I., Sellergasse 10, G6ttvyelgerhof
velečastiti tluliovžčiiii kukor:
bandera, baldahine,
mašnc plašče, dalmatike, pluviale,
velume monštrance,
helihe, kadilnice,
altarne svetilnice, svete kipe, križava pota,
t>OŽj«} JJl'0l>0,
cerkvene lestence od
stekla in medi, vsakuvrstne oblike in zloga.
Na zahtevanje jjošiljajo se
parumenti na ogled. .Skoro 100 let imajoci sloveč obstanek iia^e ustanovitve jamči zanesljivost na^e tvrdke. ■F Uustrovane cenike poii-Ijava brerplaino in franko."^®
J. & S. KESSLER v BRNU,
7 Ferdinandove ulioe 7.
Največji, najcenejša zaloga pomladanskega in letne;a blaga.
Poletensko
irelnsto snli,
ki se da prati in je jako elegantno in trdno za gospode, dvajsetih boj, 20 cm. širokosti za
celo obleko
6'5 metra le 3 gld.
Kdor le jedenkrat kupi, prepriča se, kako izvrstno se da prati in kako trdno je.
Mti sil[iia
se razpošiljajo po čudovito nizki ceni in sicer:
po gl. 3'75 3-10 m. za eelo ^ obleko.
po gl. 5.50 3-10 m. za boljšo ! obleko,
po gl. 8'50 3-10 m. za tino obleko,
po gl. 6-—- 2 10 m. za ogrfa«, franc. piquet-gilet za gl. I'50, Blago za talarja za prečast. duhovščino (tudi za poletne suknje) 120 m. široko, meter . . . . gl. 1-50 Črni peruviennes in doskins za salonske obleke po 3 25 m. od gl. 10'— naprej.
Modno bhi^o za ^ospe.
Karirano In črtasto blago
60 cm. šir. za ponočne suknjo in otroška oblačila, 10 m. . , gl. 2-50.
Joupon In troilčno blago v
vseh modnih barvah 10 m. prve vrste gl. 3-50, druge vrste .... gl. 2 80.
Kupi se o priliki! Zelir-blago, pristno in krasne barve, 75 «m. široko 10 m. le......gl. 3 50
B
rokat- In Jacquard-blago,
60 cm. široko, vs^li mogočih barv, 10 m. gl 3-60.
D oris, najnovejie karirano modno blago, čista volna, 10 m. prej gld. 10. se-daj 1b ■ . . . gl. 6 50.
Nervy, 90 cm. šir. nežno črtano modno blago v najnovejših barvah 10 m. Ie.....gl. 4-50.
Kašmlr,dvojnaširjava,črno in barvano, 10 m. 4 gl.
Volneni atlas, dvojna šir-java, volneno blago, črne in drugaine modne barve 10 m.....gl 6-50.
Modrotiskan kreton, 10
metrov . . gl. 2-50 in . . . gl. 3-20.
Elegantno in bogato omlšljeni uzorci se pošiljajo gospodom krojačem brezplačno.
Ceniki o perilu za gospode in gospe, o galanterijah, uzorci sukna in rezanega blaga brezplačno In franko. Pošilja se s poštnim povzetjem. (16—8)
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Tujci.
2. maja.
Pri Slonu: Meneel, Herman, Gross, z Dunaja. — Miinch iz Prage. — Kdrossi iz Gradca. — Wachtl in Gčipfert iz Plzna. — Gamer iz Solnograda. — lloman iz Radovljice.
—	Turkovič, župnik, iz Čucenj.
Pri MaJicii : Hofm.in in Paulin, trgovca, in Raisch, z Dunaja. — Schmieger s soprogo s Češkega. — Kremer, trgovec, iz Olomuca. — Hofbauer, trgovec z lesom, iz Tržiča.
—	Tschurtschenthaler iz Trsta.
Odvetniška pisarna
D^ FR. ŠTORA
se nahaja	(^-2)
od 3, maja.nadalje
V Križevniških ulicah štev. 2.
Javna dražba.
Pri cerkvi sv. Elizabete v Malem Otoku vršila se bodo popravila ter zidal
Razna dela z dotičnim materijalom vred proračunjena .so:
1.	Zidarska na .......1140 gl.	—	kr
2.	Kamnoseška na............90 .	40
3.	Tesarska na................430 „	—	„
4.	Mizarska na................130 „	—	„
5.	Ključarska in kovaška na . .	150 „	—	,
6.	Steklarska na ............6 „	80	„
7.	Pleskarska na..............14 „	—	„
8.	Kleparska na..............223 „	30	„
9.	Razna dela na..............373 ,	80	„
vkup 2558gl. 30kr..
Vsa ta dela oddala se bodo pri javni minuendo licitaciji, katera bode
I maja t. 1. ob 4. nri popoldne
pri cerkvi v Malem Otoku. Kdor hoče eno ali tudi vsa ta dela prevzeti, mora lO^ proračunjenega zneska za tisto delo kot varščino podpisanemu izročiti.
Natančneji pogoji se zvedo pri podpisanemu, kjer se zamorejo videti tudi obrisi.
Župnijski urad Hrenovice, dne 30. aprila 1890. (3-2)	Alojzij Pur, župnik.