.2*7


P55
t Wfc ^ lipžcittrt lilt
*haja Tss^k risu zjutraj, tudi ob nedeljah in prufllkllL — Uredništvo: Trtica >v. Franflškc* Aff^egn 5t. 20, 1. nagštr. — Dopisi naj se pobijajo nredni&vtt. -- >CefrankirAia pisma se ne sprejemajo, rokopisi se he vračajo. — Lzdajateh in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik lčon**cij lista -Edinostih — r^k 'tisknte .Edinosti*. — Telefan uredništva in aprtvfc Stev. ll-$7 — Ntrnfnina ztfc*: Za reto \t\p K 40—. pol leta K 20>-. tri (bettče K 10 /a nedeljsko izdajo za celo leto K 8 —, pol leta K 4'—. i-—--- Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev.
Letnik xuu.
Posamezne Številke zastarele 20 vin. 0£la3f trgovcev in brtniko:	10
vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglas! d^araih zavodom >im po 30 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.—; vsaka n.idnljrta vrst i K 2 —. Mali oglasi pa vin. beseda, najmanj r»a o > vin.	spremne i"j-»er.itui
oddelek .Edinosti'. Maročnhn in reT-cl.ima:ije se f>o-iijtjo upravi lisi.u — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". - Uprnva i.;	»dd< :e!i se
nahajata v ulici sv Fran5t§'<i As.	P^ lahmifni^ r.i*-:i i -t. AH.<>*>2.
: Posamezna Številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. --—r-----»
ZUEZNA ARMADNfl POROČILA.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se javlja:
Na Monte Pertica so bili predvčerajšnjim zvečer in včeraj zjutraj italijanski
napadi cdbiti. Sovražnik ie imel težke izgube.
NaćelniK fceaerainetfo štaba.
NEMŠKO.
BLROLIN, 0. (Kor.) Ve!jkj glavn! stan
favlja:
Zapadno b oj i š č e. — Krajevni boH neverno pleegsieeriskesa gozda in prekopu La Bassče. Severno Armentieresa* je Hrparvel sovražnik iznova; mi smo ga zavrniti fn ujel« več mož.
V prekopnem odseku Arleux—Havrin-eourt topovsko delovanje In poizvedoval- j ni boji. južno cesie Percmie—Cambrai is j nadaljeval sovražnik svoje napade proti i črti Gouzeaucourt—Epehy—Terr.p!eux z zastavitvijo močnih sil; napadi so se izfa-lovi!? s težkimi izgubami za sovražnika. Naše sprednje čete so preprečile včeraj močnejšemu nasprotniku prodiranje preko St. Simona in crezatskega prekopa.
Poizvedovalni boji med Qiso In Ailetla. Med Ailetto fn Atena je izvršil sovražnik iK) ponovnih brezuspešnih delnih napadih uvečer odločen napad, Ki je bil odbit na vsej fronti, deloma v beju iz bližine, delovna s preti sunki. Med AJsno hi Ve?}©*£3 se Vfaloviii delni napad?. v ^smpann delni umki sovražnika.
Iz nekega angleškega brodovja. ki je od-f>lulo v* svrho napada preti Mann^einai, »rac sestrelili 5 letal. Mc~eca avgusta le bilo sestreljenih 565 sovražnih letel in 53 iri veznih balonov. 251 jih je v naši posesti, dočim so padla ostala za sovražnimi črtami. Mi smo izgubili 143 letal in 86 >riveznih balonov.
BEROLIN, 9. zvečer (Wolfi.). Na obeh Uraneh ceste Peronne—Caiabrai so se izjalovili ponovni sovražni napadi. V ostalih solnih odsekih nič novega.
Pr\i £cneraini k vartirmoister pl. Ltideuuorff.
SOLGARSKO.
SOFIJA, 7. (Kor.) Na obeh straneh Ohridskega jezera, severno Buoija in na •azličmh mestih v kolenu Černe živahno Dboiestransko topniško bojevanje. Pri Dobrepclki so naše rainevke zažgale Sovražno niuaicijsko skladišče. Južno Gjev-^iei?je se .ie povzpel sc-vr^žni icpiilški bgenj, ki ie bii zadnje dni različno močen, bo kratkem hipnem premoru d-5 «>3fcitjF]o-£ega ognja, pod čigar varstvom so "napadli angleški oddelki našo sprednjo po-itejanko pi i vasi Sehovo. Približali so se ia enem kraju našim jarkom; z ognjem in ielorna tudi v bližfcskem boju smo fih poginoma zavrnili in prizadejali sovražniku občutljive izgube. Vzhodno Vardarja pasoma močnejše obojestransko topovsko anje. Angleški izvidnl oddelki so ik>-4tušali napasti naše postojanke pri vasi Viačukovo; naš ogenj jih je pa razpršil.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko uradno poročile.
S. sept. — Učinkovito delovanje našega lopni-itva v dolini Camonica in ob Piavi Pogostoma artilerijski dvobo} v Vallarsa in na asiaški planoti. V >kolišu Tonala in v lagarinški dolini so naši iz-i-idni oddelki presenetljivo napadii in nadlegovali ^odvzetja sovražnih predstraž in izvidnih oddelkov. Tekom dneva so naše obstreljevane letalske ^kupine vrgle dve toni bomb na hangarje in le-,aJa sovražnega letališča pri Bellunu. Druge izvid-ie skupine >o preletele v \ seli smereh zilsko in Jravsko dolino in so obstreljevale z nizke višine t veliko natančnostjo kolodvora v Beljaku in Lienzu.
Francosko uradno poročilo.
7.	sept., zvečer. — Tekom dneva ie dosegel wnek naših čet na sonimski fronti globcčino sed-nih do desetih kilometrov. Sovražnik, čigar od-*or ie narastel. nam kliub vsem naporom ni mogel zabraniti prehoda čez saintquentinski prekop, ki so ia prekoračile naše čete po srditem boiu pri Pcnt rugnyju in St. Simonu; oba kraja sta v naših ro-jtah. Od severa proti jugu stojimo na splošni črti :ahodno Vauxa—Tluquieres—Happencourt—vzhodno Pont Tugnyia in St. Simona — Avesne — za-jaano Jussyja — železnica Ham-Tergnier — Amig-iy — Rouy — Barizis. Nasprotnik nam povsod jušča jako važen materijal. Na ailettski fronti in ned Ailetto in Aisno malenkostne izprememfce. Se->erno Vauxaillona smo napredovali in zavzeli Cel-<es ob Aisni. Dva močna sovražna protinapada užr.o črte Mculins—Laffaux sta bila odbita. Na iem irontnem odseku in severno Vesle je sovraž-lik s topovskim ognjem srdito odgovarjal.
8.	sept., popoldne. — Severno Oise so naše čete '.avzele vas Monnessis in so dospele do saintquen-inskega prekopa. Južno Oise prodiramo v smeri /roti Servaisu, v okolišu Lafiauxa in severno Cel-esa. Ob Aisni so naše čete obdržale svoje postopke kljub ponovnim nemškim protinapadom.
i)ve podvzetji v šampanji ste dovedli ujetnike.
Angleška uradna poročila. ' 7. sept. zvečer. — Na fronti južno Mavrincourta te nadaljuje nemški umik pred stalnim pritiskom laših čet. Dosegli smo Črto Beauvois—Roisel— ^avrincourt. V pogostih bojih z zadnjimi stražami fo naše sprednje čete dovedle ujetnike in prizadele »nvražniku mnogo izgub. V roke nam padla skla-lišča premoga in materijala za gradnjo cest do-lazujejo namero -sovražnikovo, da bi ostal v po-iimskih mesecih v posesti semniskega bojišča in ia njegov hitri umik. h kateremu smo ga prisilili, fceverno Havrincourta so naše čete zavzele na za-»adnenj bregu Severnega prekopa nasproti Her-niesa,^zeio utrieno točko znano pod imenom »og-Ijišče pogina«, zajele ujetnike in uplenile strojnice.
8. sept. popoldne. — Začetkom včerajšnje noči »o naše čete zasedle Flesquieres-St. Sudlin (?) in
večji del havrincourtskega gozda. Včeraj zvečer in tekom noči so bili vzhodno Hermiesa in v odseku zapadno Armentieresa krajevni boji, ne da bi
bistveno izpremenili položaja. Zapadno La Basseela so naše patrulje zopet napredovale v sovražnikovih postojankah.	- " Ameriško vojno poročilo.
7. sept. zvečer. — Južno Aisne so naše čete vdrle v vas Muscourt in zaieie 50 ujetnikov. V tem odseku so se izjalovili sovražni protinapadi. V \vccvrski ravnini smo svojo črto pomaknili nekoliko naprej in odbili dva šovražna vdorna poskusa. Nekoliko ujetnikov nam je ostalo v rokah. V Alzaciji smo izvedli sunek in povzročfli sovražniku izgube.
DOGODKI NA MORJU.
DUNAJ, 9. (Kor.) Vojno ministrstvo, mornariški eddelek objavlja uradno: 5. septembra popoldne je torpedovko -86«. poveljnik linijski poročnik Far-foglia, ki jc krila majhne iskalce min, nekako 20 pomorskih milj od Medove napadlo 9 italijanskih Ictrl, ki so vrgla brezuspešno 20 bomb ter živahno obstreljevala s strojnicami. Kmalu nato se na jugozapadu pojavita torpedoiovca tipa »Ostro«: Torpedovka	je takoj krenila v južni smeri
proti pojavi j ajočemu se sovražniku, da bi dala iskalcem min pri'cžnost, da iščejo zavetja ob obali. Obn sovražna torpedoiovca sta vkliub večji hitrosti tudi krenila proti jugu. Razvil se je topovski boj na najmanjšo razdaljo 3000 metrov. Sovražna premoč je bila več kot trikratna. Šele ko so se na severovzhodu pojavili še trije italijanski torpe-dolovci tipa »Jnacinito« in je premoč narastia na več kot desetkratno, je torpedovka, da bi ne bila odrezana, krenila proti Msdovi, kamor je prispela nepoškodovana vkljub ponovnemu napadu sovražnih letalcev. Iskalci m:n so brez poškodbe in izgub dcspelf v pristanišče. Radovedni smo, kako iatalijanski admiralski štab izpreobliči to akcijo.
BEROLIN, 9. (Kot.) V angleških vodah so potopili naši podvodniki zopet 11.000 ton.
por, ker >o haii. da bi Clam-Ma: tiisic. sklepati po njegovent delovanju kot vojaški guverner na Cetinjab, v Bosni in Hercegovini vladal slovanski. Sele po dolgem boju so se zedimli na barona Spitzmullerja ki je še pred par dnevi veljal za kandidata namesto guvernerja Avstro-O^rske banke. TO mesto ostane rezervirano xa >edr?njega fi-
Italija to Jugoslovani.
Boi italijanskega časopisja proti itaii-janskemu ministru zunanjih stvari, Sonni-nu. je oččvitino ponehal; edino le še milanski »Corriere della Sera«, Sjgar pari-ski' dopisnik, Amend04a, je po zatrieva-
naučnega ministra barona Wimmerj:. V se tri av- nj:i SonirniGVCga glasila »Perserveranze«,
1%
Sibirska vlada napovedala Nemčiji vojno.
BEROLIN, 9. (lzv.) Sibirska vlada v Omsku je napovedala Nemčiji lojno in jc dala internirati vse nemške civilne in vojaške osebe.
Čeho-Slovakl zasedli sibi.sko ž:?ezn:co do Pen5že.
BEROLIN, 9. (Izv.) Iz Haaga poročajo, da so Čeho-Slovaki zasedli vso sibirsko Železnico do Pense.	—
Clčerin ustavlja eatenlno delov nuje v RusijL ' BEROLIN. 9. (izv.) Cičerin je poslal noto angleškemu konzulatu v Moskvi, v katerem naznanja, da ustavlja ruska republika vsako delovanje cn-t£ninih agentov. Rusija ie pa pripravljena zme-niati diploinate, če garantira emenla, da bodo iz-purčeni ruski poslanik v Londonu, ki je bil aretiran. in drugi ruski podaniki se bodo ^nieli vrniti v domovino.
Ljsninov politični testament. -
BEROLIN. 9. (Izv.) Ljenin je dokončal kratek testament, v katerem predpisuje smernice za svoje naslednike-in jim daje navodila za njihovo politiko, kako pripomoči revoluciji do končnega miru. . Lysogub o namenu svojega potovanja v Berolin.
KIJEV, 8. (Kor.) Ministrski predsednik Lysogub je izjavil zastopnikom nemškega časopisja, da je odpotoval v Berolin v svrho, da zaprosi Nemčijo za posredovanje v svrho pospešenia rusko-ukta-jinskih mirovnih pogajanj. Nemčija je takoj naznanila svojo pripravljenost. Kakor poroča VVolifov urad z zanesljive strani, obstoja na ruski strani enaka želja, da se čimprej končajo mirovna pogajanja.
Neiučlfa ponovno prlpravfiena za ni!r.
BEROLIN, 9. (Izv.) »Vorwarts« objavlja seinz-ttclicnalno odkritje, da s^o voditelji treh največjih strank • v nemškem rajhstagu meseca januarja t. 1. potom angleškega poslanika v Bernu še pred sklepom brest-litovskega miru ponudili Angliji mir na	Wibx>novih principov. Lloyd George pa ni dovolil angleškemu poslaniku pb-iaviti ponudibe parlamentarcem. »Berner lntelligenzblatt« Ki stoji bliz nemškemu paslar.ištvu, zagotavlja, da obstajajo, še sedaj rste dispozicije za mir, kakor meseca januarja, in meni, da je treno-tek praktičnega sporazuma tako blizu kakor še nikoli od vojne napoved* meseca avgusta 1914.
Izpremembe v vodstvu avstrijskega in nemškega zunanjega urada.
DUNAJ, 9. (Izv.) Olomuški »Našinec« poroča: Grof Burian bo v-kratkem odstopil. Sledil mu bo ali mejni grof Palla-violni ali pa grof Menstorff-Pouilly.
Današnji »Mittagsblatt« posnema sledečo vest no »Lerpziger Tagblattu«. V prihodnjih dneh se bodo vršile na vodilnih mestih na Dmiaju in v Bero lan u važne iz-pr-emembe. Grcrfu "Hertlingu bo sledil dr. Solf, poslanca dr. Erzberger in Scherde-mann bosta vstopila v nemško državno vlado. (Te vesti smo prinesli v soboto, tržaška cenzura nam jih je pa zaplenila.)
BEROLIN, 9. (Izv.) »Vossische Zeitunga se. peča v nekem članku z odstopom grofa Hertlinga radi njegove starosti in z imenovanjem dr. Solfa za njegovega naslednika in pripominja, da je prav gotovo pričakovati teh izprememb.
Baron Spitzmiiller — skupa] finančni minister.
DUNAJ, 9. (Kor.) Kakor poročajo jutranji Hsti, je bit včeraj bivši iinančni minister dr. baron Spitzmiiller imenovan za skupnega finančnega ministra. Uradno imenovanje bo objavljeno v jutrišnji »Wiener Zeitung«.
DUNAJ, 9. (Izv.) Kakor doznavamo, je bil baron Spitzmiiller predlagan za skupnega finančnega ministra z ogrske strani. S popolnoma gotovega vira se zagotavlja, da je bil avstrijski kandidat za to bivši ministrski predsednik grof Clam-Martinic. Ta kombinacija je pa naletela na hud madjarski od-
dijence, katere , je imel gro! Clarn-Martiiuc pri cesarju, se spravljajo z njegovo kombinacijo v zvezo.
Grof Czernis za razsodišče ic razorožitev.
DUNAJ, 9. (Izv.) Včeraj je objavil j-roi Czernin v »Neue Freie Presse* članek, v katerem se zavzema za skorajšnje sklicanje -delegacij, za mednarodno razsodišče in za splošno razorožitev. Kakor doznavamo, je. hotel Czernin razviti te svoje misli v govoru, katerega je hotel imeti povodom podelitve častnega meščanstva dunajskega mesta v mestni hiši na Dunaju, na prigovarjanje pa je opustil to svojo namero. Grof Czernin se ie odločil, z dovoljenjem krone, da razvije te svoje misli v sNeue Freie Pressec.
Poljedelski minister ia prodala lesa pri obnovitvi Galicije.
DUNAJ, 9. (Izv.) Poljedelski minister j^rof Sylva-Tarouca bo na čeirtkovi seji Obnovitvenega odseka poslanske zbornice obširno odgovoril na napade na poljedelsko ministrstvo radi prodaje lesa iz državnih gozdov pri obnovi- Galicije, radi česar se le država oškodovala za 1070 milijonov kron. Grof Sylva Tarouca je bi! včerai ponovno sprejet od cesarja v avdijenci-
Nemški časnikarji na Dunaju.
DUNAJ, 9. (Kor.)„Tekom snečnjesi: večera in današnjega dopoldneva so zastopniki nemškega rajhovskega časopisja prispeli na Dim: ?. Danes bo v industrijski Jiisi banket, kjer se bo „ovorilo^reČ političnih govorov. Rajhovske Časnikarje sprejme tudi minister zunanjih stvari, grof Burian. (Kakor se čuje, namerava grof Burian ob tej priliki izpre-govoriti velik političen govor. — Prip. ured.).
Ministrska kriza na Ogrskem.
DUNAJ, 9. (Izv.) Iz Budimpešte r./.širjajo vest, da se pripravlja odrska kabinetna ki i a. Ogrski kabinet se je baje popc-lnomc razbil. Ministrski predsednik dr. VVekerle se naheja v ;:-.*.jostrejšem niasprotstvu s trgovinskim ministrom .^zterenj'jem radi njegovega odloka o omejitvi povijanja delniških glavnic ogrskih bank.- Ravno ta!:c se tudi ne strinja s prehr: Sevalnim ministrom :>r;:icem Win-dischgraetzom. V: velja splošno za ?i • j .ovega naslednika.
Avstrijska icic.istra čestitata* ne;??-Schul-verehni.
DUNAJ, 9. (Izv.) Ministrski pre -_ 'iiik baron llussarek in notrann minister vilei Cuj ?r sla včeraj čestitala neirškemu Scliul vcrc":;u povodom njegove letne skupščine.
Bosansko vprašanje.
BUDIMPEŠTA 9. (Izv.) Az list- spremlja imenovanje barona SpitzinuUerja za ^hup^uga finančnega ministra z vprašanjem, če bo v stanu preprečiti priklopitev Bosne k Ogrski. Dr. VVekerle hoče, kakor pravi list, priklopiti nc^- -cjito Bosno in Hercegovino k Odrski, ali nekn c'r"?ra visoka politična oseba liočc drugo rešite* , namreč priklopiti večji <iei Bosne k Ogrski na ta način, da se ta združi s Hrvatsko. To bi se izvi>:!o v okvirju velikopotezne rešitve tega vprašani po kateri bi se Ogrska izdatno povečala in ki bi imela tudi za posledico razširjenje reškega pristanišča. Del Dalmacije bi se s srbskim delom !>' mic priklopil Hrvatski in Kotor bi postal izključno madjarska luka. Ostali trije hrvatski okraji Brv::. M se tudi priključili Hrvatski.
Omejitev prepovedi prehr valnega ministra.
DUNAJ, 9. (Izv.) »Alfgemcjnc Zertung« poroda, da bo prehranjevalni minister dr. Paul omilil svojo prepoved ; Iede prometa z nahrbtniki. Sedaj bo s; :el vsakdo izvažati le do 20 kg krompir>i in male množine živil, toda ^kakor ne moke.
Hetman Skoropadski odpotoval v % o.lki slavni
BEROLIN, 8. (Kor.) Ukrajinski licirnan je odpo-val danes zvečer s spremstvom v \ Jiki glavni stan.
ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET.
CHIASSO, 8. (Kor.) Včeraj se je vršil v Rimu ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi ministri, vštevši Sonnina in Bissolatija. Tud danes se je vršil ministrski svet, na katerem se je < i asom lista »Cpoca« razpravljalo predvsem o vojn;apolitičnem položaju in o nastali javni polemiki.
CHIASSO, 9. (Kor.) Agencija Štefani objavlja iz Rima naslednje poročilo, čigar komentiranje Je cenzura, kakor poroča »Corriere della Sera« popolnoma prepovedala. Poročilo pravi: -MTnistrski svet je imel včeraj dolgo, važno sejo. V parlamentarnih krogih, kjer se take seje naravno zasledujejo z veliko pozornostjo, zatrja veliko dobro poučenih oseb, da so se člani kabineta sporazirmeli glede toček, ki so bile v razpravi. V parlamentarnih krogih se smatra tudi za gotovo, da more ob bližnji otvoritvi zbornice in morda še prej iziti avto-rizirana izjava, katera potrjuje popolno istovetnost vidikov italijanske vlade in za veznih kr.binetov v vseh točkah vojne politike ter to posebno poudarja. Nadalje se dostavlja, da se pripravljajo važne reforme, ki se v kratkem celo natančno določijo, da se v svrho popolne koordinacije onih resortov, ki so velikega pomena za ekonomijo italijanske vojne doseže čim večja enotnost in intenzivnost narodne vojne industrije.
RojalHtično gibanje v Franciji.
CURIH, 9. (Izv.) »Humanitč« puroja: Rojali-stično gibanje v Franciji rapidno narašča. Posebno pozornost vzbujajo znamke s p« r^bo vojvode orleanskega, okrog katere ie r -rs:_ »Filip VIH. kralj Francije«.
PROSIMO RABLJENEGA PENILA IN KRP ZA NASE UBOGE RANJLNCE. — CDDA NAJ SE V »NAROL^M DOM«, -da na Angleškem zlasti listi
glavni zagovornik jugoslovanskih teženj, vztraja v tem boju.
Kako le pn:šk> do tega boja?
Očtvkino je njega prvi začetek v itali-jči ruskem generalnem štabu. Italijanski generalni štab ie pač uvide!, d^je za odločilen poraz avstro-ogrske armade Italija sama preslaba, in si je torej prizadeval, | da bi se italijanska fronta izprementfa v giavno en te očno fronto, na kateri naj bi predvsem z znatnimi močeni sodelovala tudi Amerika. Da bi pa Aineri-ka pristala /ia to željo italijanskega generalnega štaba, je pač predvsem potrebno, đa italijanska zunanja politika napram Jugoslovanom krene v drugo aner, ker Amerika, kakor v3e]x>vsod, tuda glede Jugoslovanov stoji neomajno na načelu samoodločbe. Italijanski generalni štab je pridobil zase ministrskega predsednika Orianda m k ta je, ker se Sonnino ni dal pregovoriti ter ie nadalje trdno vztrajal na določbah londonskega dogovora, ^ačel debati sam zase in je omogočil kongres tlačenih avstro-ogrskih narodov ki se je vršil v Rimu. Slovanski voditelji v Pariau in Londonu so spoznati, da je So*mč<na protiv en njiiiovim^ stremljenjem m so izjavili, da ne more bHi aiti govora o uspehu proti Avstro-Ogrski, ako Sonm'jio ne pristane na neodvisnost teh narodov. Zato se je začel boj proti Somrinu.
Mmistrskt predsednik Orlaaido je po svctjih pristaših zahteval že meseca junija revizijo londonskega dogovora, po katerem naj brit Italija imela pravico na Trst, litro s Pulo, Reko in Dalmacijo, toda v tem se je pričela avstro-ogrska ofenziva in je bila odgođena italijanska zbornica. Agitacija proti Sorrmimi je torej prenehala, a nadaljevala naj bi se bila pred ponovnim sestankom zbornice, kar se je tudi v resnici zgcdiio. Orlamdo ni branil Sonni-:i:i v s\rojcm glasilu »Epoki«, temveč se je čitalo celo med vrstami, da je pnišlo do spora med njim m Sonrrnrom zaradi Ju-^oslevanev. Minister Gallanga, ki ima v rokah cenzuro, je dovoljeval najostrejše n.ai>aie na Sonnina in je tako odkrito podpiral boj proti njemu. Profesorja Borghe-seja, ki je bil prej dopisnik turinske Stainpe v Berolinu in od začetka vojne nasprotnik Nemčije, sta Gallenga in Orlando pedala v|Svico in odtod1 v Pa-riz in London, kjer je^stopii v zvezo s slovanskimi voditelji. Sonnino ni sodeloval pri tem in: je tudi odrekel denarna sredstva. Da se ie milanski »Corriere della Sera« odločno postavil na srtran Somrino-vih nasprotnikov, je umljivo tembolj, ker je Borghese član njegovega uredništva. Bissolati je vodil levičarsko novinstvo in se ie dal celo pozvati, da naj odstopi, ako bi se ne uklon ki Sonnino. Toda Sonnino ni popustil. Tako so končno njegovi nasprot-r.L!vi sami opustili zahtevo, da naj bi se izvršila revizija londonskega dogovora, in gre sedaj ediino le za vprašanje Jugoslavije, za vprašanje, ali naj italijanska vlada prizna neodvisnost Jugoslovanov ali ne. Sonnjno je izjavil v »Penseveranzi«, da bi ne bilo pošteno hujskatri avstrijske narode na revolucijo, če se nima volje, podpirati jih do konca. Zalo da se tudi ne gre prenagliti s priznanjem neodvisnosti Jugoslovanov.
Stvar se je torej znatno preokrenila. Sonntnu prijazno časopis»je je izrabilo v svoj namen tudi ljubljanski sestanek. Tako zlasti? »Perseveranza« navaja ljubljanske sklepe kot najbolji dokaz za umestnost oprezne Sonninove politike, Češ da ljubljanski sklepi popolnoma izključujejo italijanske narodne zahteve ne samo glede Dalmacije, temveč tudi glede Istre. Jugoslovani da s*3 ne prizadevajo saimo ustanoviti tretje države v okviru podonavske monarhije, temveč da hočejo priklopiti tej državi tudi ona področja Dalmacije in Istre, katera zahteva ItaKja zase. Italijanom da bi se v teh krajih priznale samo pravice manjšine. Italijanski narod da se izpolaga težkemu razočaranju, ako se zahteva od njegove vlade, da naj. slepo podpira gibanje avstrijskih narodov, ne da b* se brigala za njihove prave cilje. V izvestnem času t>i se Italija borila za Slovence in Hrvate, ki pod; okriljem dunajske vlade ogrožajo Italijanom obstanek na vzhodni obali Jadranskega morja in so bit vedno zvesti pristaši habsburške monarhije. V svojem načrtu za preosnovo Avstrije da se bo ministrski predsednik Hussarek najbrž ravnal po teh jugoslovanskih- zahtevah.
Ista »Perseveraoza« je sicer objavila ves*, da je bdi predsednik Jugoslovanskega odbora, dr. Trumbuč pozvan iz Londona in Pariza, da naj se* sporazume z italijansko vlado glede rešitve jadranskega vprašanja, kar pa sedaj dr. Trumbic zanika, kakor tudi doznava milanski »Seco-lo« iz Rftna, da je vest o razgovoru dr. Trumbića s Soraiinom popolnoma izmišljena. Dr. Trumbič baje celo izjavlja, da bi bilo bolje, ako bi italijanska vlada v jugoslovanskem vprašanim ne zavzemala stališča^ kakor se » narekuje Iz Londona in Pariza, temveč ono, katero najbolje odgovarja bodočem odnošajem med Italijani in Jugoslovani. Pripoznati je namreč,
Manchester
Guardian« in »Ne\v Europe ter v Parizu -Joimial des Debats« < »d loč no s roje na Saraninovem stališču.
^Splošno se torej sma-trar da je zasedaj »Corrierov« boj proti Sonnfnu dospel mrtve točke, oziroma cek> popolnoma iz-podletel. Sonrfitio da si je znal pridobita zase večino italijanske javnosti, katera odločno zahteva, da se odstrani londonski dogovor iz leta 1915., s katerim se priznavajo Italijanske aspiracije na avstrijsko Primorje. Kakor poroča --Se col o« sta sklenčla Orlando i« Sonnino. da podasta izjavo, da med njima nikdar ni obstajalo veliko nasprotje v mišljenju glede jugoslovanskega vprašanja. Po tem listu se more pričakovati tudi izjava, s kaiero se odobrava angleški program in se Italija odreka vsakega koraka proti jugoslovanski države. Po »Corrieru« pa zavzema Sonnino slej ko prej enako stališče proti Cehom in Jugoslovanom, ker mu je ljubša samo oslabljena Avstrija kot pa močna {jugoslovanska država ob Jadranskem morju.
Italija se potemtakem slej ko prej nasprotnica samostojne, neodvisne, suverene Jugoslavije.
Načelnik Jugoslovanskega klubu dr. KoroSec o položaju.
Ljubljana, 8. septembra.
Načebiik Jugoslovanskega kluba, poslanec dr. Korošec, se je mudil pretekli teden na Dunaju, kjer je konferiral z ministrskim predsednikom baronom Hussa-rekom o položaju. Z ozirom na vesti o predstojećih odločilnih korakih dunajske vlade glede ureditve narodnostnega problema, o^)4>ito jugoslovanskega vprašanja, so zastopniki ljubljanskih narodnih dnevnikov posetHi načelnika Jugoslovanskega kluba, da se informirajo, kako sodi on kot voditelj naše parlamentarne delegacije o sedanjem političnem položaju.
Razvil se je velezanimiv razgovor, \t katerega smo pooblaščeni objaviti naslednje podrobnosti.
Na vprašanje, ali mu je kaj znano o nekakšnih pogajanjih o ustavni reformi in o namerah vlade glede bodočih pogajanj, je g. načelnik izjavil:
»O kakih zaupnih pogajanjih glede ustavne reforme mi ni nič znanega, zlasti ne, da bi se kakšnih razgovorov udeleževal kak Jugoslovan. V imenu Jugoslovanov v Gislitvaniji imata govoriti edino Jugoslovanski klub in Narodni Svet, ki bosta seveda morala, dokler ne nastopi zagrebški osrednji »Narodni odbor«, pri vseh odločilnih korakih poprej iskati stika in sporazuma s hrvatskimi in srbsk im strankami onkraj Kolpe. Nimam nobenih obvestil, da se vlada namerava 2e v naj-bLižnjem času resno pogovarjati z nami o jugoslovanskem vprašanju ali sploh o reformi sedanje ustave. Vlada pač ni tako naivna, da bi mislila o naših narodnih za-, stopnikih, da bodo le-ti v času, ko jim kaže vlada svoje sovraštvo s perseku-cijami in izzivanji, kakršna n. pr. je bila stotnija s strelnimi stroji v St Janžu, v času, ko jim onemogoča svobodni stik ^ ljudstvom na shodih, sedli z njo za mizq ki se pogajali! S preganjanoi govoriti ni pogajanje. Ce se preganjanja ukinejo irf če nas potem vlada povabi na pogajanja, bomo postopali sporazumno z našimi političnimi zavezniki Cehi in Poljaki. V Ljubljani proklamirana trozveza ni fraza, temveč polna resnica.
Sicer pa dvomimo upravičeno, da vlada pri znani di-spoziciji nemških politikov! v resnici misli na resna pogajanja; gre ji le za to »ut aliquid secisse videamr«. Cese v naprej ne izjavijo merodajne nemške i:* madžarske stranke, da stoje za vladirimf načrtom, je itak vladna ponudba v zraku in pade z vsako vlado v nič.«
Na vprašanje, ali ie potemtakem sploli mogoča poravnava z Nemci in Madžari, odgovarja g. načelnik:
»Gotovo je mogoča, kakor hitro prideta ta dva naroda tako daleč in se moralno povzpneta tako visoko, da vsem narodom in tudi nam Jugoslovanom priznata pravico popolne samoodločbe. #Potem že pride do dogovora glede vprašanj, ki potrebujejo sporazumne rešitve. Sedanji merodajni nemški politiki odklanjajo v< parlamentu in na »volkstagrh vsakoj spravo z Jugoslovani. Prepričani pa smo: da to rti rzraz širokih plasti nemškega! ljudstva, ki pravzaprav nima nobenega upravičenega povoda, da goii naspročstvd proti nam. Mnenje, da hočemo z ustanovitvijo jugoslovanske države zapreti nonn šfci produkciji in trgovini pot do Adrije, jd čisto napačno. Nasprotno je res. da je v našem lastnem interesu, da gojimo prijateljske gospodarske odnošaje in omogočimo sosedom čim lažji in neovirani prevoz v naša pristanišča. Malenkostne enklave nemškega elementa se bodo vi manjšinskih pravicah rs»toiako s pogodbami in sicer na temelju reprocitete varovale. — Nič drugače ni z Madžari. Ne maramo ničesar vzeti, kar je res madžarskega. Respektirati hočemo državno s;h mostojnost madžarskega narodnega oze-j mlja, z njimi ostati v dobrih gospodarski!! odnošajih, zlasti pa jim nočemo braniti prevoza do morja preko našega državne-« ga ozemlja..Nočemo sovraštva z madžar-» s kim ljudstvom, dasi nam je v vojni, naščuvano od svojih gospodarjev, s tor Ud obilo zla. Naše nasprotstvo velja le inad-< žarskn oligarhiji in birokraciji, ki tudi la-i
Stran il.
»EDINOST- Stev. 247
V Trstu, tir.c 10. ^r-tembra
i nas .-i tlači in noče niti njemu dati de- , resolucijo: »Zavedajoč se. da izfoajamo iz
.UU	.................. -
uokrariCne državne uredbe^ Mnenja smo. j..- bo madžarski narod. ko se otrese se-lap-e^a voistva in ko pride samdcč'sie

ii
ICjC, Uii
:imi nar
.sede.
i
".ttm ?
C nadvladi nad sc-✓fn v lastnem ' žrv-jenjskem interesu potem prišče zveze z lugnslovarri. Cehi in Poljaki.«
O. naCer- k je končno .zatrjeval, da se k es naš narod in nafOSno zastopstvo <io-3ro zavedata, da je trei-3 s^mo vztrajati in b^-ez ozira na grožnie in prazne ofeljnbs Dststl nn zzčrizni poti, po fc3ter? prej a!i slej nr-dcnio do končnega našegs icioala.
naroda, da smo zvezani žniim po krvi, jeziku in tradiciji, hočemo biti žnjiin zedi-
v ^_________________t njeni tond«! v t rpljengu in v zmagi. Sprej£-
irvildel, da je najpa-' majoč zaobljubo duhovniških apostolov.
Rszem
p
Sicraa m
Pred jesSEskim zasedanjem zbornice. Dane~s~se sestane finančni odsek zbornice, ia se posvečuje o številnih vladnih davčnih podlagah -n jih pripravi za razprave v plenumu. Koncem septembra aK zaČet-icfrfii oktobra se pn'čno potem plenarne seje zbornice, na katerih se od4o5i usoda davčnih predlog. Izgledi za uspešno delovanje v finančnem odseku nikakor niso ugodni, kajti Hussarekova vlada ne razpolaga z n kako večino, niti v odseku, kaj lele v zbornici. Mrnrstrsfki predsednsk se }e Dri podajanjih z načelniki posameznih parlamentarnih strank m narodnosti sicer trudil, -da bi ustvaril zaneslijvo večino, dasii za davčne predloge, zdi pa se, da re rr^i načrt tifkakor iri posrečil, Podporo mu obljtrb!!! dosedaj le nemški nacijo-■lalci. krščanski šocijalci in Poljaki, dočim cripraviiafo Cehi, Jugoslovani, Ukra-irci n socHa&m demokrati na energičen 30j proti via'ii. K opoziciji je prištevati Jalie še VscpoKake in večino Italijanov. »Delovne stranke in opozicija so torej ;Von> enake močni, toda vse kaže, da so *anse o;x>ziciie nekoliko boljše. Vsekakor «e te L.' jesenskega zasedala zbornice »i -sojaio zelo neugodno. Na nekaterih mestih se izraža celo bojazen, da se bo hna-nčm ^sdsek danes sicer sestal k seji, ia na bo ta seja prva in zadnja, ker se v U Ona stranke gotovo ne bodo hotele izstavljati nevarnosti, da bi bile preglasovane od opozicije. Vendar pa se zelo -»o-roF-to zgedi čisto drugače, kakor misM-W> in pričakujemo'. To velja zlasti za na-t arlamenlarne razmere, ki so poseben rr/.ki m v Evropi, in zato vlada, oziroma vi; j Ji pri jaz,le stranke še vedno upajo, da fo za davčne predloge v odseku vendarle »»c^oče dobvti nekako večino ad hoc, bodisi s pomočjo nemških socijalistov, bodisi drugih manjših skupin. Od slučaja do »lučaja bi se na enak način skovala večf-na potem tudi v zbornici, to se pravi: poizkušalo se bo crncainje naprej in nadaljevalo takozvano avstrijsko »fortwuršt-Uuije«, kar je konečno še vedno boljše, kakor pa vladanje brez parlamenta, brez kontrole.
Hrvatski Narodni Svet. Zagrebške >No-vo-ti« javljajo: Kakor doznavamo, se je zadnje dm vršilo več konferenc našUi politikov za Narodni Svet, in moremo javljati, d>a so vse priprave za Narodni Svet gotove in da se v bližnjih dneh pre-ič-o na o/, varite v Narodnega Sveta,
Tocar

r
izjavljamo, da se je svečana manifestacija čeških književnikov in poslancev, kakor tudi narodna prisega izrekla tudi iz naše •duše, da namreč v ostvarit vi samostojne češke države vidimo delo zgodovinske božje pravičnosti. Smatramo popolno edinost ciljev in njih dosego za nujno potrebno ter izjavljamo, da smatramo edini Ceskj Svaz za upravičen, da se pogaja v imenu naroda in da bomo ocHočno obsojali vsa druga pogajanja o usod«! svoje .domovine.« Na Dunaju je ta sklep češke duhovščine izzval pravcato prepast. Praški nadškof grof liuvn je prišel nemudoma v avdijenco k cesarju. Poroča se, da je nadškof, ki je bival na svojem letovišču, takoj, Tto |e izvedel za ono zborovanje duhovščine, hotel z avtomobilom v Prago, da bt s svojim vplivom m ugledom še rešil, kar bi se dak> rešiti. Med-potoma pa so ga izkratka ustavili In mu povedali, -da naj se ne vozi dalje, ker bi ga kak ne pustil* k zborovanju to da bi tako spor nastal Še večfi.
Čehostovsškf Narodni Svet dmajski vlad. Reuterjev urad Je obla vil, kakor poroča plzenjska »Nova Doba« naslednji odgovor čeho-slovaškega Narodnega sveta na odgovor dunajske vlade, ki ga je podala na proglasitev p-riznanja Ceho-slovakov kot zaveznikov eniercte: »Izjava avstrijske vlstfe kaže, da je Dunaj v resnici zelo vznemirjen in se zaso prizadeva, da bi na svoj obrčajni način oslabil pomen angleške izjave, Čeho-slovaški Narodni Svet ni odbor zasetnikov. Njegov predsednik dr. Maisaryk je bit izvoljen po Čehc*loyakih kot njihov poslanec v državni zbor.'Poleg tega je češko-slo-vaški Narodni Svet soglasno priznan. za vrhovni politični, vojaški in diplomatski | organ vsega čehoslovaškcga gibanja izven monarhije brez razlike strank in razredov-, katero šteje okoli dveh. m i H jenov ljudi,- Njegov mandat je tore-j neizpodc'i-' ten. Kar se tiče češko-slovaške armade, ki presega" 100.000 .mož, je izvzamšl najvišje častnike sestavljena izrazito od Cehov in Slovakov, bivših avstrijskih in ogrskih podanikov. Zlasti ie zelo tolažljivo, da se tisoči ogrskih Slovakov, ki se nahajajo v Ameriki, priključuje naši vojski na francoskem, karera zopet dokazuje popolno cdJnstvo, odločnost' in sclidar-aos. vseli Celiosiovakov v njihovem stremljenju, da dosežejo p-opolno neodvisnost Nekako smešno učm-kuje, če Avstrija sedaj začenja govoriti o hrabrosti češkoslovaških čet v avstrijski vojski, ko >e tolikokrat poudarjala, da se Cehoslo-vaki prostovoljno vdajajo Rusija, Srbjji in Italiji, ter je še .nedavno napadala Celie, da so oni izdali avstrijske ofenzivne načrte proti Italiji in s tem povzročili katastrofo ob Piavi. Avstrija se neumorno trudi, da bi zakrila svoj strah. Za nas in za Veliko Britanijo obstoji Avstrija samo še po imenu. Velika Britanija je priznala Cehoslovake za zaveznike, priznala je našo armado in začasno vlado. Angleška izjava pomenja smrt za dualistično monarhijo,«
C?	r	*Sr .r ;
Grofa l(aroiyjfa mžrovno pf-srct»vaiđe. ženevski lis/ tLa Feuille^ objavlja razkritja btuske revolucijonarke Marje Naglovske o mirovni akciii madžarskega grofa Mihaela Karolyja v Švici, ki je bila povod oni znani volunski aferi nemško-turškega majorja Konstena proti njemu. Naglovskaja poroča, da je po zmagi bolj-ševrikov v novembru leta 1917. grof Ka-roIyi smatral, da je prišel čas za posredovanje v prid sporazumn-crmi miru. Po njenem posredovanju se je obrnil na bern-skega ruskega poslanika. Le-ta je stopil v stik z angleškim^ poslanikom, ki je dal sporočiti gospe Naglovski, da je pripravljen žnjo se pogajati v Karo!yjevi stvari in da jo sprejme nekega dne. Gospa Na-glovskaja pa je želela, da bi se stvar ne zavlekla, in je skušala stopiti v zvezo s francoskim poslanikom. Na njeno vprašanje, aH bi mogla osebno govoriti s poslanikom, so ji obljubili, da ji odgovore še isti dan. Oo*pa N:tgk>vskaja pa ni dobfla odgovora ne tisti dan in tudi ne pozneje. Pri entenfri so smatrali Karolvjevo akcijo za poslanstvo dunajske vlade, hi se je že teiaj opustil načrt posebnega miru z mo-uarlrijo ter je zgradba svobodnih narodnih držav na njenem oziemtju že veljala za sklenjeno potrebo. Zato |e tudi angleški poslanik, ki se je y tem obrnil na svojo vla&> po navodila, odgovoril odklanjajoče.
Češka duhovščina ie na svKtfem zboro-[ vanju v Pragi Sprejela soglasno naslednjo

i
F
M le s prepovedjo izvou ilvtt? Objavili smo pred nekoliko dnevi vest, da Je tržaško namest-ništvo prepovedalo izvez sočivja iz Primorske in teko tndi izvoz sočivja ia zelenjadi, ki se je predelala na onih posestvih v Furlaniji, ki iik te dala obdelavati dunajska občina zase. Na Duiiain so to-zili, da ie naše namestnišivo prcpr,\cdalo izvoz, toda nam sc pa zdi. da so bfle te dunajske to?be in pritožbe le navidezne, da bi se našemu prebivalstvu izbrisavale oči. Liudie. ki prihajajo iz Tržiča v Trst. pripovedujejo namreč, da se v Tržiču du»t-zadnem naklada cela vrsta železniških voz s poljskimi pridelki za Dunaj. Zlasti veliko da se naklada krompirja in zelja. Da ti vagoni potem tudi i:d-bajajo na Dunaj, ie umljivo samo po sebi. Da. res čudno je to! Naše domače prebivalstvo ne more dobiti delovnih moči niti za najnujnejše potrebe. Svoje polje je moglo ol>Jda0 le z največjo težavo, kolikor pač morejo storiti ženske in otroci ter ono malo moških delovnih moči, ki so na razpolago. Na popravljanje poslopij pa Bi mogoče mti pomisliti. Toda glejte! Dunajska občina pa je imela in ima še danes v Furlaniji na razpolago okoli 700. većinom laških vojnih ujetnikov, da obdelujejo polja in spravljajo pridelfrc. Za našega domačega kmeta seveda ni potem delovnih moči. Radovedni smo tudi. kako je dunajska občina skrbela za prehrano teh afetnikov delavcev. Naš kmet, če dobi za delo vojnega ujetnika, ga mora popolnoma oskrbovati In tnc: še pfačafi nekaj: s čim pa ie dunajska občina oskrbovala onih 700 vojnih ujetnikov? Ali jim je z Dunaja pošiljala živila? Menda vendar ne!. Odkod torej hrana? Gotovo od vojaške ali kake druge oblasti, ki rekvirira vsa živila pri prebivalstvu. Tako se je torej preskrbfialo teh 700 ljudi na stroške prebivalstva, da so delali za — Dunaj! AH ni potem prepoved izroča tako pridelanih poljskih pridelkov popolnoma opravičena? Da bi se le tudi pošteno izvrševala in ki pridelki tudi v resnici ostali v deželi. Tako s« wmm pa zdi, da bo izvoz strogo prepovedan, živflfc pa bodo vendarle bfMla Is dežela. ¥ TrUCn se, kakor rečena
lahko prepriča vsakdo vsak dsa^ da ie
tako in nič drngače.
Vezi med lažnimi in severnimi Slovani postajajo čim dalje tem ožje, kar se kaže jasno v izjavah, prihajajočih z najraznovrstnejših strani. Tako pišejo zadnjemu »Sonntagu« iz Prage r Ljubljanske svečanosti so imele tudi v Pragi močan odmev; odmev radosti slovenskega glavnega mesta se Čuje še vedno. Posebno poset Poljakov in brzojavka načelnika dr. Tertila sta napravila velik vtisk v vseh čeških krogih, kajti upa se, da se more sklepati odtod, da se Poljaki popolnoma zedintio s Čehi in Jugoslovani. V socijalističnem glasilu »Češkem Socialistu«- piše posl. Klofač, da se je iz Ljubljane vrnil veliko navdušenejši in veselejši kot z Dunaja. Mnogo se je govorilo tudi o tem. da sta b:!a pri ljubljanskih slavnostih navzoča tudi poslanca Vanek in Okleštek. ker ta dva politika le zelo Dorecjkoma hodita na politična potovanja V tem pa objavlja Adolf Cerny, učitelj poljščine in srbohrvaščine na praškem vseučilišču v mesečniku »Budoučnost* dolgo študijo pod naslovom >Od ilirstva k jugoslovanski iz]avi«, s katero hoče popularizirati jugoslovansko misel. — Tako omenjeni list. Naj bi se le £e bolj in bolj utrjevale te vezi v prospeh svobodne naše bodočnosti?
Predavanje dr. Ivana Pri]atel)a. Kakor že javljeno, bo danes, v torek, 10. t. m., ob 8 /večer predaval v Ljudskem odru, v veliki dvorani Delavskega doma v ul. Madonnina Št. 15, odlični naš slovstvenik, kustov dvorne knjižnice na Dunaju, dr. Ivan Prijatelj, o predmetu »I^evstik. Jurčič in Stritar — glasniki tnladoslovenske knlture«. Kdor pozna le prezShimivo delo dr. Prijateljevo: »Janko Kersnik in njegova doba«, si more obetati od lega predavanja kar največ. Prepričani smo torej, da bo drevi velika dvorana Delavskega dorna do zadnjega prostora polna poslušalcev in še tembolj, ker si je predavatelj i/bral predmet, ki mora živo za-niamati vsakogar, kdor le količkaj pozna in ljubi naše leposlovje, kdor se le količkaj zanima za našo narodno kulturo.
Dijaško podporno društvo v Trstu poživlja vse one uboge dijake, ki žele knjige iz podporne zalo-ge društva, da se zglasiio osebno v četrtek. 12 septembra, a najkasneje v petek. 13 septembra od 9 do iO dop v ulici sv. Frančiška št 25. II n?.dstr. Prinesti morajo s seboj natančen imenik zaprošeni učnih knjig i označbo bivališča in razreda učnega zavoda, ki ca obiskujejo Obenem sc poživljajo vsi oni- dijaki, ki navzlic ponovnim pozivom koncem preteklega šolskega leta še niso vrnili izposojenih učnih knjig, da store takoi svoro dolžnost
Razpis štipendija. Za šolsko leto 1918, iyi0. se ima podeliti štipendija v letnem znesku 155 K 2® vin. iz rodbinske ustanove Gattei. Na uživanje tega štipendija imaio pravico dijaki iz sorodstva ustanovitelja Gregorja Gattei do dokončanih studii, med več prositelji ima prednost stareiši. Štipen-
Tatvina konjaka. Neznani "Zlikovci so vd*ii v za logo likerjev Baker <5t Co v Barkovljah in udiiesli 200 litrov konjaka v vrednosti <8000 kron. O tato vih ni sledu.
DAROVI.
—	V počastitev spomina blagopokojne ge. Marije dr. VVilfanove daruje g. Janko Gartner, ravnatelj Jadranske banke, K ^0*—■ moški podružnici CMD. Denar hrani uprava.
—	Za šentvidsko šolo so nabrali Majdrinaši ter Škedenjci v gostilni Puntar na Prošeku K 40*—. Denar hrani uprava.
—	Ob priliki birme so darovali spodaj imenovani K 92*— v veseli družbi pri gospe Mimi Ziberna v Tomaju št. 75 in sicer K 46*— za šentvidsko šolo in istotoliko za otroški vrtec v Barkovljah. Darovali so: Bezeg K 10'—, Jožefa Poljšak K 4'—, Marica Švagelj K 10'—, Mimi Zibcrna K 20'—, Josip Rože K 16'—, Adolf škapin K 10*—, Ante Kosovel K T—. Josip Vran K 20*—. Denar hrani uprava.
—	V Salatovt vili se je nabralo v veseli družbi ob priliki praznika g Antičeviča K 370*— za šentvidsko šolo. Denar je bil izročen podružničnemu blagajniku, ki svoječasno objavi imena darovalcev.
Izvrstno izpadle ioiograflje dr. K/ekove Javnosti v St. Jatižu ua Oolenjskcri naročajo sc p.i priznanem fotografu Vekoslavu Kteinn v Se.: .nI, kateri od prodajne cene odstopa " prlspevl » C. 1H. D. V zalos« so dr. Korošec hi drž. j slance Stanjck, kot govornika na1 odrt? rn spor ir \ rfo* šča nemurlega dr. Kreka — Cena sliki je K 6, raz* glednice pa po 2 K (original). Narodno I^leče trgovce na deželi pozivam stem, da se č' :i prej odločijo za prodajo razglednic, katere la*-\ > pri rnoraj imenovanem pismeno na :ieiio.	koma-
dov m» K. Slike so v izložbi kn:-:g. Stoka \ Trstu.
VEKOSLAV KLEIN priznani fotograf. S-Iana.
češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova ,uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v u!. G. Galattf (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba *m slovenski jedilni listi.
HALI OGLASI
GA 15. septembra t. 1. naprej želim najeti v bližini ulice Sv. Frančiška As. preprosto opremljeno *bo s posebnim vh^>dom? pečjo in hrano. Prispevam z nekoliko ži-> vili. PoiiLbdbe z navedbo cene ifi kakih tlrnjfih pogojev prosim tekom enega tedna na naslov E. GANGL, Metlika, Bela Kraihui \ (Dolenjsko).
iiiMMsvin
Mlnfl«	i^nl plavclaski želita sj oznanja
1111X61 v f v rl;o ženitve z mladima gospodoma Ponudbe s sliko fort . Dorlt iri Mir jam o;» Inser odd. Edinosti.	2695
«a belo laki a na kuhinjska oprava, po stelja, omam, dr-alk©. fonograf in razno drugo pohištvo. Barriera 33, 1. Cravos. 2G96
Iščem Siod w
Corso 28.
14 let za lahka del i. Prerije s starši CreokeJ. Trst,
2697
mmm
k jige /.a 1. razre l nemške gimnazije. Naslov v lnser. odd. Edinosii. L'C'.)S
diio podeljuje
kr. numestništvo Prositcl.ii nii
Sumo na dsHelo.
Raznovrstno b:a^o za jtrepiodajalce, galanterije in drobnine Jakob Levi, Tr t. ulica S. Ki-colo 19.	<	31-i?

fif'^SfiJ Vvsa^e vrsto kupuje iq plača po najvišjih cenah Fran BabiČ v Trstu ul. violino grande št. ____2'i01
Uč2 se
St(iifwnn!8 s Hrana	«
išče pri dobri in v vzg:jncui oz.ru zanesljivi slo-zeuski družini v bližini šole pri Sv. Jakobu. Živila bi oskrbo ral oče s. m. Ponudbo pod „A, Z." Ins. odd. Edinosti	2636
HOfd^tsfl sobo s pečjo iŠčem. ako mogočo tudi ilvdblliJ s hrano, v bližini ul sv. Frančiška. Ponudbe na Inser. odd. Edinosti pod „Engelbert
Crangl"
mesečno .-obo v bližini ulice I-tituto. Ako mngcffe proti solncu. Plačam po dogovoru. Ponudbe na lns odd. Edinosti pod imenom ..Državni uradnik, me?. sobau.	2684
vlože svoje prošnje rotom predsteječesa šolskega vodstva c. kr. namestništvu najkasneje do 15. oktobra 1918 ter jim priklonijo krstni in ubožni list, izpričevalo o ccp!:cnju koz, šob1 i spričevali zadnjih dveh semestrov ter rodovni!:
Vojaški pogreb. V tukajšnji garr.izijski bolnišnici št. 9 je 9. t. m. umrl nešcc stavbne stotnije 97. pešpolka. Matfja Versnaver, rojen leta 1869. v Oprtlju v pazinskem okraju Pogreb se bo vrši! U. t. m. ob 8 zjutraj iz omenjene bolnišnice na tukajšnje vojaško pcrkoprlifče.
Zdravstveno stanje v Trstu. V času nd .31. avgusta do 7. septembra je mestni iizikat ugotovil 66 novih slučajev nalezljivih bolezni in sicer: da-vtee »2 (Stara mitnica 4, Staro mesto. Nova mitnica, Sv. Jakob po 2, Sv. Vid 1), Sfcriađce 2 (Stara mitnica, Farneto), trebušnega iegarja 17 (Skedenj 5. Nova mitnica. Stara mitnica po 3, od drugod 2. Sv. Vid. Staro mesto, Opčine, bolnišnica po »)T driske (griže) 12 (Sv. Jakob, Farneto, bolnišnica po 2, Sv. Vid. Novo mesto. Nova mitnica, Stara mitnica. Skedenj, Opčine po I), trahona 13 (Stara mitnica, od drugod po 3, Novomesto 2, Sv. Vid. Staro mesto, Nova mitnica. Sv. Jakob, Skedenj po 1), malarije Id (od drugod). Umrlo ie za lesarjem 5 oseb (v bolnišnici 4, Sv. Jakob IX
Učiteljsko društvo za Trst In okolico vabi vse učiteljstvo mestnih občinskih šol na jako važen pogovor v četrtek, 12. t. m., ob 5 popoldne v CM šoli na Acquedottu. — Ant. Germek, predsednik.
Sela iz v r sevalnega odbora Z. J. 2. se bo vršila jutri, v sredo, 10. t. m., in ne danes, kakor je bilo prrotno javljeno. P. u. odborniki so naprošeni. da se. radi važnosti dnevnega reda. *eje zanesljivo m točno udeleže.
Slovenska Matica. Hišama Flcvetreke Matice prosi, naj vsi tisti gospodje poverjeniki, k? do zdaj še niso pobrali udnine, to nemudoma store in pošljejo Matici imenike in članarino. Iz krajev, kier še nima Slovenska Matica poverjenika, naj sc i oglasi kak rodoljub ali rodoljubkinfa. ki bi bil pr:-| pravljen ozioma pripravljena ta naš: kulturi pr>-I trebm posel prevzeti. Nič za to. če ,}e krat majhen • in n5 upati na nmogo članov. Tudi več majhnih 1 poverjeništev nekaj izda. Vsak Slovenec naj gle-i da na to. da pomnoži število našega prvega lite- j žavfscia koicdvcru jSv ! raniega društva. Kdor bi bil pripravljen prevzeti ! peverjeništvo, naj to naznani Slovenski M. Lici v ! Ljubljani, ki nm posije takoi potrebne tiskovine, i Poverieniški posel pač ni težak. Treba je le ?,braii
pridr.c^i in- poštenemu voznika. Ulita SlSli! Meda St. 24. Zaloga oglja.	2694
pru Te j>rič:ikujeni torek ob 8ij2, kakor do-iaol porjeno	.2G09
v Po-inju, okoli 15.000 sežnjev, se proda skupno ali v posameznih kosih, j.'o G K seženj. Pojasnili daje P;irm čič ul Maiol ca 10. U'.
mm
likerjev, refo^ka. raznovrstnih vin iu malinovca. Po-treiba na dom. K Stoka,
ul. Sta :oa
2635
M S§
stanovanje z sobo, sobico, kuhinjo, epelja^'o p!in;i ali elektrike in vede. Ponudbe lk lns odd. Kdino^ti pod „Stanovanje .
B 2i
dekle , ali ženo pnpravna za kavarno in mlekarno. Garintia 21/1 V., tlesno.
2694
2690
u Trstu, u!. fiellL? Scniinata Z
se prodajajo platneni čevlji 5 podplati iz cekine z usnjatimi podr lntnimi nabit'i.
Prevzemajo Re tudi aaročila p»> meri in izvršujejo v 2 dneh naročuik pn*skrbi platno ':im.
Franjo sž giisiij£i?i psdpslniki, čm ia vmm mita
Speciaiiteta: maziio za čevlje,
Ui. Sealinaia 2. Stara »itnica (Barriera v. S turso 30. — Sftm
'Jts'O.--
SCdiO stekienic po K 12'-oroda tvrdKa J. PARCINA & C. v TRSTU
ui. Guataiio Donizeti št. 1.
Mm m

"U2
k.:pii]e po najvišjih cenah dobroznana urama in zLitarna fc.	v «rstu
Trj; Stare mitnice (Barriera vecchia) štev. 3
SlPfSS
JM
Trsi, Via C^risa di armio
Kspital In	X 23,500.03).-
FTLIJAJjKE: Dnnaj I e^'thr»fst»Asse 7 —9 3 Dubrovnik. Kotor. Ljubljana, "letkovli. Opatija Sp!lt. Sl^enik, Za i»r.
VLOGE NA KNJIŽICE
= 3*
C -
2 O	:
od dneva	do dneva	Rentni dava
plačajo banka Kvoje^a. Obrtu!'o vanje vlo^ n tekočem in žiroračnnu p j ao^ > voru - A.'tre Ud* čeki in nakazuic na v** tu-i i iu >£am.9ka trŽiS5a
KUPUJE IN PRODAJA: rre Inostne papifj« rante, obligacije, sastavna pi^tna, prijorito!:® delnice, grečke, valute devi7e. promese itd Daje PREDUJME na vre<tnostuo pnpirje In blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSIT3
IPROMESE. - - Prodni j a B,-očk razredna loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti knrzni izgubi, reviaija žroo mja areftk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, reaib^ura krediti.
Bor'nt naroČila. — Tuka+o-
MENJALKICA----ESICOill MEJTIO
Telefoni: 1463. 17J i in 2676.
Uradite uf a i od$t»1 popoldni
Brzojavi: JADRANSKA.
kupuje po najviših cenah
ANTON CENSKY, jurior
Trst, Corso 37, pdiunadJrapje.
Kupi se za lov BRAK istrske p&siuc t. j. rjavo-resssfc c!:ake. Plača se tndi z živili. Ceujene p-'??!-!be na Inser. cKhJeSek Edinosti i>cd »Brak štev. 1605«.
GOSTILNIŠKO
; člane in pcsLit: Matici njih imeuik in čianirino. j lesen razpošlje M2tica koitse taed poverjenike, ki i jih raidele med iUnc. Pubiikaciie S!o-.cnskc i i4atice za tckcče.lcto se tiskajo. Letoinji r-.ezek ; Zabavue knjižnice bo skero gotov.
O]. U» liubeztici i7leina Olga 1'u^pis. stanukia v \uL Ahieri 11 ie sla svojo nesrečno iiubezeu hr^dit : suoči ab SH s poauda Saaita v morie* potcgaiii so ja ph na njeao vpitje iz mokrega elementa in io rešili prostovoljne smrti. Vzrok seveda nesrečna Hubezen.
Dmo poplaćan tatmski poizkus. Staauiia Klun, stanujoča v ul. ScogKetto 72 si je hotela na uedo-voiien način preskrbeti nekaj sadja iz sosednjega vrta. Lastnik pa jo je zapazil in ji zahičal kamen v obraz, ki jo je pa tako nesrečno zadel na oko. da so io morali prepeljati v bolnišnico. Oko je najbrže izgubljeno.
Padec po stopnjicah. 67letna Alojzija Pagitz. stanujoča v uL Stadion 10," je padla včeraj v temi po stopnjicah in si še zlomila podlaket in se tudi drugače težko poškodovala na obrazu in na očesu. Prepeljali so io v bolnišnico.
60.000 kron ukradenih. V skladišču založnika papirja Maksa Tence v nI S. Lazzaro 17 so ne-zpani tatovi udri! skozi zaprto kavarno Dlana in prevrtali zid. vlomiti Železno blagajno in ukradli 60.000 kron v bankovcih, postili pa so vrečico z večlo »voto cekinov. O tatovih, kateri so bili tale Štirje, do sedaj al nobenega sledu. Skoda le Krita s zavarovalnino.
DRUŠTVO«, p i i tir-Vid), ni. Lazza-reeto vecehio ž t. 31. sprejema nove čfsne. j — Pn-iocne prijave sprejema t.d&or.l oziroma vcdte^ci gosiiiae.
ZOBOZDHAVNiK
Dr. J. Čermak
v Trstu, nUra Posle vecchls 12 vogal nlice deli? Po3te
Jzdircnje zobov ^rsz bj* leeln. — P1 o UMETNI 2.0.3JE --
Os?«?Hrptc8fi! od traži	pro- i |
sta od vojnlncva tU &oSfio^iifia sa trgovačkom naobrazbom vješte hrvatskom IH ^ove!fsko:n, ic njeiat-čkosn Hi tsifir:*skGiin j i \ kziku. — PGaodbe upraviti na Podružnicu Croatfae Trst, ulica Lavatolo iiro] i. HZ
Sočni nisi m li^fi
vs&H) v
išn iffflii
\
I
im:
i-u.
vrs: u vr-ta
im a t S
Mlin se razf ošilja (pr-ni • feaiti v napt j a poštnem povzetju) opremljen zamahu i m in lakiranim vsipalnikaui. Ccjui je miinu — iu s cer, za mlin jsajboijse vrsi • K 155, ^a ia ii. ne:-: liko manj trpežne vrste K \l> bre^ o J ilkr tovarni. Zaboj in poštnina računi se p- sobej	^^^
lastno ceno. Mlin najboljše vrste izdelan je iz r Y ^ -trpežnejšega materijala in se >a kvaliteio, da narc, aik prejme nepokvarjenmlin — jamči. Moj roćni mla,
izmeje naitinejšo moko. — Siroj 3e n:tr ,». i t . .
D. STIKIH, Cuasl 18. tSfehRsgc-?:© 4.