List 9. Tečaj XXXVII Izhaj&jo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold posiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani y sredo 26. februarija 1879. O b s e g : Kako cepiče razpošiljati, da medpotoma ne trpijo škode. Pretres stelje. KopališČe za kokoši. Saje dober gnoj Naznanilo. Občni zbor družbe kmetijske kranjske 29. januarija. (Konec,) hočemo? (Konec.) (Dalje.) Mnogovrstne novice. O dr. Jos. Perwolfovem delu „Slavjansko orientalno vprašanje". (Dalje.) — Novičar. Kaj smo? in česa Crtice iz Bosne. Dopisi. (iiospodars&e stvari na njen razpad deluje. Zatega voljo ae slama naj bolj priporoča za steljo. Kako čepiće razpošiljati P rap rot. Praprot tudi je dobra stelja > toda * nikakor se ne srne primerjati slami. praproti se ne đa medpotoma ne trpijo škode. Ker je zdaj najugodnejši Čas, da se sadjerejci i ki nahaja toliko in tako velikih luknjic, kov slami in vsled tega ona ne more toliko tekočin popiti ko prva. Tudi vsled Vsakako se nam se hitro polomi in ce drži trdih tvarin skupaj; izgubimo. f hočejo svoja sadna drevesa požlahniti, preskrbijo s ce- tega lahko mnogo gnoja piči (Edelreiser), naj povemo, kako ravnati z odreza- toraj slama bolj priporoča, da ž njo živini podstiljamo nimi cepiči, da medpotoma ne trpijo škode ali popolno ko praprot. pod zip ne gredó. 3. List je. Listje ni nič kaj hvale vredno za pod- Cevelj dolge vejice (cepiči) naj se položijo v stiljanje. Zakaj ne? Zato, ker nima luknjic, vsled tega m ah srednjo mero vlažen. > ki pa ne sme biti preveo namočen, ampak Mah ne more tekočin popivati, ki se nam zaradi tega po- ali platnom. se potem zaveže s papirjem Listje nima samo po sebi veliko dobrih tvarin tedaj tudi gnojne moči ne pomnožuje. Ako toraj leto zgubé. Ne preveč moker ne sme biti mah, smo rekli, za letom listje iz gozda vozimo, napravljamo go z du in zakaj ne? Zato, ker premoker mah je se bolj veliko škode. Gozda nikdo ne gnoji, vendar zemlja škodljiv kakor pre su h, in to zato, ker če je odre- potřebuje tudi redivnih tvarin, katere mora rastlinam zani cepič v presubem mahu tudi nekoliko zvenel oddati. Ako toraj gozdu vedno listje odpeljujemo od uvj/iu » pí vonuuJLU uiauu luui uvo>uuav AT vuvi , ou uuu»ti. mrvu bwji a j guiavm » yuuv AIOIJVS , ua" dá lože oživiti in okrepčati, kakor zavoljo prevelike vzamemo mu vedino več redivnih tvarin , da ne more mokrotě nekoliko plesnjivi, ki kmalu postane tak, da za dreves vzrejevati. Listje daje leto za letom gozdu ne- cepljenje ni več pripraven Vsaka drugačna razpošiljatev kakor koliko gnoja y in sicer se tedaj ) ko je ono popolno da se cepiči vtaknejo v krompir, v ravno prej vmito in vzrejevati. , na primer, segnjilo. Ne pobirajmo toraj listja, ako hočemo gozde potem zamašeno steklenico itd. dandanes ni več po- trebna, ker po pošti z železnicami pride zdaj vsaka reč namen drobno. 4. Smrečje. Smrekove veje se sosekajo v ta tako sosekanimi vejami se v hlevu v krátkém Času daleč. Srednjo mero vlažni mah nastilja. Taka stelja ne popije nič tekočin, vrh tega zadostuje razpošiljatvi cepičev na vsako stran popolno. tudi trdih tvarin ne drži skupaj. Gnojna moč se sicer í) Obstgarten u Pretres stelje. Spisal Tone Kolenčekov Steljo rabimo iz dveh namenov in sicer ) da živini znebko posteljo napravimo in da ž njo tekoče in trde živinske odpadke lože zbiramo. Stelja je raznotera; naj jo razložim po njeni vred- pomnoži s tvarinami, katere ima stelja, toda tudi to ne nadomestuje onega, kar izgubimo pri prevaževanji. Ker stelja dolgo ne segnjije, napravlja po zemlji vedno veče luknje, po katerih zrak deluje na razpad zemljinih tvarin. Cim bolj stelja trohni, tim veče so luknje in tim več zraka dohajavv zemljo. a ga nje. Žaganje pomnožuje gnoj s tvari- nosti : s lama ? praprot; 3) listje; 4) smrečje; nami, ki jih ima, toda drugače nič ne veljá. Z žaganjem največ koristimo, ako ga predelamo v pomožni gnoj. Obraćajmo ga tako, da nam veČ koristi. žaga nj e. Gospodarske skusnje. KopaliŠČe za kokosi. Da se kokoši zeló rade v pesku kopljejo (valjajo), tudi trde reči veliko bolje obdrži, kakor druga stelja, je sploh znano, to pa zato, ker to kopanje njihovemu ker je dolga in vsled tega ne pusti trdih tvarin razpa-dati. Ona tudi zemljo zboljšuje, ker napravlja mnogo Slama. Slama je najbolja stelja. Ona zbira tekočine in trde odpadke. Tekočine posrka slama v luknjice, katere so v sredini. Tudi se pomnoži veljava e onimi rečmi, katere ima slama sama na sebi. Slama zdravju tekne v tem oziru, da jim uši in klopce přežene. Zato je dolžnost vsacega gospodarja aii gospodinje malih luknjic, po katerih zrak po zemlji prehaja in tako ki ima kaj več take perutnine, da jej napravi za ko f panje pripravna meata in a tem akrbi za zdravje te ko- trtoreja in kletaratvo na viši stopinji. Da vina f ristne domaće živali. V čaaniku ,,Wochenacbrift fiir Landw., Industrie tukaj na pokušnjo razstavljam, in ki so vsa mlada ki jih je rekei Dolenec niso popolno čista 9 tega kriv 3© und Handel fur Niederbaiern" priporoča se sledeča na- zeló mraz, ki je škodoval uže novemu pridelku, predno prava tacega kopališča kot posebno dobra: Na kakem je bil spravljen, deloma pa tudi mraz medpotoma iz bolj senčnatem kraji dvorišča naj se poišče pripravno Vipave le-sem. Mnogi gospodje, ki so ostali v dvorani město, na katerem se po številu kokoši izkoplje veči po končanem zboru, so pokušali zdaj jim natočena y da 80 ali manjši prostor na štiri vogle tako globoko strme stene izkopane jame 18 do 24 centimetrov visoke. Stene naj se obijejo s tankimi deskami, jama pa naj se ki , so pokuševalcem tem bolj disala, ker je nasuje z mešanico, za katero se vzamejo (vodnega peska) nine in 1 del > delà zmletega prerešetane lesne sprste- zivega apna finih trt narejena vina in enoglasno jim pripoznali veliko hvalo gosp. odbornik Lasnik iz svoje štacune za prigrizek dal prinesti nekoliko Bohinjskega sira, ki se je priču-jočim tako dobro prilegel, da napite zdravice so veljale Tako nasuti obema domaćima pridelkoma: izvrstno dobri kapljici ki deli s v i z a prostor naj se pokrije s streho na pošev ležeco tako, slapenski in pa okusnemu siru bohinjskemu da so njeni predni stebri 1 meter visoki. i « v JO , r~v-----—.---^ r streha moli za ped cez kopalisče, da ga dež ne moči. razdelil tudi ceník na posestvu slapenske šole izrejeva- Prav Je ce » je uže pot našel križem po svetu. Gosp. Dolenec je Kokoši se kaj rade zbirajo na tem prostoru > a si nih in na prodaj postavljenih sadnib dreves, trt itd. 8 kopanjem uši preganjajo, katere so največkrat krive da se ne redijo. > Soje dober gnoj Nek 8kušen kmetovalec hvali v časniku 99 Allg. Zeitg. fur Landw. und Forstw." saje kot posebno dober gnoj tako-le : Na vse rastlinatvo imajo saje veliko moč, posebno na travo, čebuljo , krompir in vsako drugo koren- Naznanilo. Na vrtu c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani na Poljanah se dobivajo : Jabelka žlahna od 170 cm. do od 20 do 50 krajc. metre visoke O r e h i > po metre visoki po 40 krajc. pa D i vj i kos tan j i od metre visoki od 30 do stvo. gnoj> delov saj 9 del pa soli naredi tako močan 50 krajc. da v marsikaterem oziru prekosi hlevski gnoj Vrtnim rastlinam tudi dobro tekne: jaz pognojim Krompir: zgodnji rožni araerik. 1 kilo 5 krajc. i ¥ i i u i iu i aoiuuniJu iuui uuui u uuaug ^ jaa uugiiu|iui — f uže v jeseni s sajami, soljo in pepelom gredice, velikan pozni Holštajnski zgodnji 5 krajc., Holštajnski pozni krajc. i krajc. kamor sejem spomladi zelenjavo. To naredi, da zele-njava veselo raste in uši in bolhe ne gredó na-njo. Tudi sadnemu drevju teknejo saje, če se z njimi v jeseni drevesom gnoji. Za rastline v poaodah pa je treba saje rabiti Fižol, posebno dobri beli zgodnji, zeló rodovitni liter po 12 krajc. Tudi se tù dobijo Cugmajerjevi piugi in raz- notere kmetijske mašine. Vse bolj natanko pové P. Skalè * stopljene v topli vodi, kajti za take ratline so saje same preostre. Za korenstvo, kakor krompir, repo, korenje itd. ni boljega gnoja memo saj. Travi na tratah daj ej o lepo temno-zeleno barvo vrtnega oskrbništva namestnik. Jezikoslovne stvari vendar je tudi tukaj paziti na to v deževnem vremenu. 9 da ? s sajami gnojimo líaj smo? in ćesa hočemo? (Konec.) Zdaj pa so nam razodeti tudi razlogi te novice ali Obcni zbor družbe kmetijske kranjske 29. januarija 1879. (Konec.) bolje starice. Gosp. prof. Levec v svojem prezaslužnem nemškem sestavku: „Die Sprache in Trubers Matthaus", s katerim je svoje trdno jezikoznanstvo in svojo neu- na str. 13: „Odváli ta d a v- pise trudnost lepo posvedočil, kamen od daver. Daver stoji neizpravno za: Začastneude so bili per acclamationem izvo- rij ali da v ri. Tega pogreška se nekateri naših pisa-ljeni; grof Gjuro Jelačič, predsednik hrv.-slav. go- teljev nikakor ne morejo iznebiti, će prav bi — stvar spodarskega društva grof Franc Coronini Cron- nekoliko razmislivši lahko doumeli, da bi na pr. be- predsed nik goriške kmetijske družbe in vitez seda: živál (izg. živáv) morala tudi v plur. gen. izgo- b erg Kalina Urbanov, c. k. deželni predsednik kranjski, var jati se: živáv in ne živa I om kakor se v res- 1 w ^ i m w ai u ? j v» uuwujiui j/i y ai jail ou • u i v c* v iu uu 6 i v a i ^ v j y cv c% ou ▼ a Za dopisovalne ude, ki jih voli le občni zbor, nici izgovarja , ako bi bilo prav v tem padeži pisati: bili so voljeni gospodje: Friderik Miiller, tajnik šta- živál namesto pravilne oblike: živ a lij, iz katere jarske kmetijske družbe, Ad. Baumgartner, ravna- ljudski govor nareja: živalbj, dalje: živalt, kar se telj kmetijske šole v Grottendorfu, Kozma Schíitz, potem zarad konenega h (jerka), ki sčiti Z, izgovarja tajnik koroške kmetijske družbe, Ludevik Graf, tajnik z in ue z v. X> J 9 I/, t^VTV.J« Pomisliti je dalje, da se v staro si. WWJUIU. uuivouv UUJUIJOUIV UIUOMVJ VJI 1 (t 1 , bajUia Là V , ILI UO U U. 1 VUiiOiltl jC U Ok I j U, Ua OU v O D » l w u il severnotirolske kmetijske družbe, dr. Karol Koristka, nitL in kostB (nit, kost) v deklinaciji nikakor ne ločita predstojnik statistične pisarne českega deželno-kultur- oboje ima v plur. gen. -ij, nitij, ko3tij. Odkod to nega sveta, dr. vitez Malinkovski, tajnik sležke rej v no vosi. naenkrat nit poleg kosti?" Tako kmetijske družbe in Josip Grelinski, tajnik gališke Levec. Zdaj torej vemo, da vse sloni edino na staro- kmetijske družbe. Ko alovenščini ali staropanonščini ali starobolgarščini (po e blizo ene popoldne bilo seje konec, je vodja mnenji drugih). Jaz iz gornjega izvoda popolnem raz- slapenske sadje- in vinorejske šole gosp. R. Dolenec umem da se mora pisati: meso zdravih živaZ£, z i va v zato, kakor Kji* v*,j v iu f tuui ^ jUOuU UVIU j^V/U J/i V/ i U U \J \j ULUUUJ y VIC» OU IXIUl C* piaail • IliUQU UUil odprl seboj pripeljane ateklenice raziičnih vin, naprav- ker tukaj izgovarjamo: živál' in ne ljenih iz trt navedenega šolskega posestva po onem na- iz raz!očka v izgovarjanji: pol (pov) ure hodá, in pa: kakor se vina dandanes napravljajo v Kloster- o poť (ne: pov) dveh, — sklepam, da gre pisati: pol činu neuburgu, na Nemškem in v obče povsod, kjer sta ure hodá 9 in o poli dveh > ali na me tukaj nič ne napotuje, niti bi se ga bil domisiil sam gosp. Levec, da carice Elize, Petrove hčere, mu ni znan starosl. gen slovenščina tukaj ima Ker torej staro- mnogo siišai o političnih in pri njenih svetovalcih h kega cara A V»** Ut« UJ 9 U^«. V J WVW4 ^ V ^V/MUVUIU U(«li\/AIU TUlICJk^gCI KjCkl Ct y J KJ P 0 " moramo tako pisati tudi mi. tem zrnu reanice pridjal nekaj izmišljenega, ter tako Kako bi se umovalo po pravilih logike, kateri silogizem to oporoko vkup skvasil. Ko je pozneje prvi Napoleon bi se tukaj prilegal? Mislim, da samo ta: Kakor gledé skor vso Evropo zoper Ruse vkup zbobnal, je razglasil slovniskih oblik ima starosloveaščina, tako imej i novo- tudi to na slov plur Je de s t v o t tako p venščino gl Staroslovenščma v našem slučaji ima gen. sta jo še poroko, da bi Rusiji škodoval Ta poroka, ki nedavno car Aleksander II. in Gorčakov erg mora tako biti tudi v novoslovenščini tako? Zakaj pa tedaj ne pišete d zglasila kot izmišljotino, obse ) r o z- bojd te točke namestu rojen, rojstvo? In morali da Ruski narod se mora zmirom v orožji obdržati se mada trdi 7 ako kladnost in soglasnost sè staroslo svrha Kaj je ojska 7 mir se mora purabiti za jsko f y za m nasi zdanj sloven- ščini bila staroslovensčina: mati, babica ali katerega učenjaki in teta? to se ni dog sub judice lis est, samo kolena to vidimo, da ji je moraia biti v bližnjem rodu. Pa de nimo, da je slovenščina prava pravcata hči staroaloven skega naroda naj se pokličejo L naj bolj omikanih dežel. Rusija se mora mela ti pri vsaki priliki v ev- ízobraženj kovodj šeine, kakoršno je pisal sv. Ciril 7 mora hči biti v njeno oblastj psk e,- posebno nemš&o z&deve Poljska mora biti od Rusije odvi in pod in ali na bode vsem podobna materi rganskemu razvoju, aii pa: požrešnemu nikacega prostora o. Švedska se mora oslabiti Zakaj pri Čehih in Poljakih ni ni duha ni sluh bu časa? ka- Veliki kne o cesinjami imajo poženiti z nemškimi prin kem 1873, list 11) v tem siučaji ? (Gledé Ruso g1 <) )7 Novice Angle moČneji na morj a treba v zvezo stopiti, ker so naj Siovenci srao tako srečni, da se ponašamo izmed Mej Rusij vseh Slovanov z najstarijim rokopisom (Monumenta fri- na jugu do črnega morj sing.), ki ga pisanje besed: sodni den, vsemogoci, priđeš itd. overovljava, da res pripada nam prej nego komu drugemu, in katerega učene)ši od nas prisojajo desetemu 8toietju; v tem rokopisu (Monumentum III, katerega j se morajo raztegniti na sever 7 in 10 Dobro imei za omnium antiquissimum) či summus tamo: ,,I vseh svetih devic, i moči = Reliquien), da mi račite na pornok vseh božjih m o k (čitaj (čitaj Prodreti do Carigrada in skoz Perzijo v Indijo ter se polastiti posvetne trgovine. Avstrijo je treba braniti in podpirati jo na pa našcuvati nemške naročje Rusije, nadvládo rusko. dez proti Nemčiji, na sKrivnem kneze proti Avatriji, ter jo tak gnati v vzetí jo v varstvo ter jo pripravljati 11 pomoci) biti kakor lokal. << Ker Avstrijsko vladarsko hišo pripraviti 7 da po kopis ta gen. plur. piše takisto, maga Turke pregnati, potem pa, ko bo Carigrad vzet, ter ne delà razločka kakor delamo ni mi, očitno iz tega 7 da tudi takrat ni bilo ga ne Avstrijo v stisko spraviti, bodi z tem 7 slišati j v gen 7 ker bi sicer pisec bil to pač kako jej ima poznej da se jej prepusti en kos turškeg sko ) ali pie 7 pa s ki se označil. Ako j v tem pade ni ijal v desetem stoletj pet vzeti 7 12 Vsi izhodni, pravoslavni na Ogerskem 7 Tur ako ga ne nabajamo pri Truberji v šestnajstem stoletji, škem in Poljskem se morajo pridobiti ako o njem nič ne vé slovenskih slovnic dolga vrsta, narediti za njih središče in podpora, 7 PÍU 8 se mora li nekoliko naglo karati Trubarja, da pisal ali karati nas, da ne mo gosp. Levec gori ? 7i D stoj vaiij?! Ali kako govori da vrij, si gospodarstvo na ter tako prirediti njimi 13 Rusij pravilno za da vrij s francoskim > Da vri je torej tudi prav. To je zlata naj obe državi unići. naj deli svetovno gospodarstvo najprej z dunajskim dvorom , potem pa pozn eie ali da vri", koncesija za me. Saj uže pišemo tako To uže vrli Podgorsk m m btorite 7 L 7 za ko šlo tudi za oblike živega Boga vas prosim je izbojeval 7 7 vi en korak nazaj, popustite še vi tist j, in v ime ljube edi-nosti bodo tudi drugi, kateri še zdaj pišejo: naših b o l e z e 14. Ko bi se ta dva dvora branila ruske ponudbe naj se drug proti drugemu naščujeta, potem pa pod jarmi Rusija s svojimi azijatskimi četami Nemčij > in Francosko, in z njima vso Evrop Kdor količkaj pozn rusko godovino, bo brž d primaknili se za korak naprej in vsi bodemo roka" izmišlj poznal, da je ta ,,opo 7 11, piH^^U.U " kar nam daj Bog! ksander skih vladarj stvar. Pa čeravno je sedanji car Al pred par leti v posebnem pismu do evrop ,,pri svoji čaati" zagotovil, da take opo Zgodovinske stvari. dr. Jos. Penvolfovem delu „Slavjansko-orien roke ni, da je izmišljotina ruskih sovrazoikov , vendar katera nikoli nič ni škodila psovati in obrekovati; mi pa pravimo to vse nič ne pomaga, sovražniki one države, kar zgodovina vé, naši Avstrij V se 7 t ne talno vprašanje" zvanem Piše Fr. Potočnik. IV. Tak ehaj Rusij zvana Pet i z m i šlj o t i z m i š l j e d As tra han kih porok ravno tak i k kih k 7 kak kug v Ker je pa velj ker je Slovan, Rumunec (Dalje.) Rusije . Grk V. 7 molii za zmago bel Cara, aatu ui \>uu<», u a o o j y oiv»«ui» uuiau jv nu j/i «w ^ pska; in ta zavist Evropejcev od todi imajo ogerski kralji sledeci naslov v latinském na iztoku ved Jurj zato ni čuda rastla Leta 1102 CUUU i aoiiflj XJC"» 1AV«« pr*oi« JV J.X t T « v a tt « « ».».mv.j , in Armenec pod Ogersko, katera je tako prišla v dotiko z Jugo slovani. Kako je to prišlo, se ne more tu razpravljati je Hrvatska z Dalmacij bud t ]j veljave ruske pri izhodnih narodih rodila je ono jeziku: „Apostolicus rex Hungari glasovito izmišljotino, ki se zove Pet li keg tiae 17 , Slavoniae et Ram ; 7 Dalmatiae, Croa Serviae, Galiciae uporoka. JLÀVIVJ V Cl JCIUU JO, Vie» JO K» U^VIW»» UW1V VI) fcivuvuivi ..«v, j/.^mvw^w . - —- — — " francoskega agenta na petrogradskem dvoru, chevaliera je toliko ko Bosna. (Regnum nostrum Ramae seu Bos Zeló erjetno da je ta oporoka delo et Lodomeriae, magnus princeps Transsilvaniae". Ram ď Eon (1755 1760) Ta znani klativitez je na dvoru nae 7 Bosnense regnum, quod et Ramam vocamus) * Po 68 ogerskem državnem pravu so vse te zgoraj naštete de- zakrivljene smrtne nevarnosti přišel 8 strahom i a žele partes adnexae (subjeetae) ogerske krone; one eo skokom z okna dva sežnja nad zemljo, a vendar nepo territorium accessorium, territonum metropolitanům ogerske države, če ne „de facto", pa „de jure" škodován. Grbi teh Tako je nemška surovost spravila več ljudi v smrtno dežel se nahajajo na ogerskem državnem grbu in pri nevarnost, krcmarja pa v veliko škodo. Da 81 je pri kronanji ogerskih kraljev se vihtijo zastave vseh teh tem sam roko zlomil, to se je meni še premajhna kažen dežel. Kralj obljubi v inauguralnem diplomu in v kra- zdela. Odslej sem sklenil na poti po Bosni za tovarsa ljevi prisegi, da hoče če mogoče vse dežele, ki Ogerski jemati raj si vsacega druzega, le prevzetnega Nemca ne, pripadajo, zopet njej pridružiti, in ogerake meje, kar se ki ljudi nepotrebno žali in draži. > raztegniti. Tako je bilo pri vseh kraljih ogerskih ) Kako pa zdaj naprej ? Voznik jo je bii z vozom dá ki so se dali kronati, od prvih časov do poslednjega in konji popihal, Čeravno je bil plačan do Banjeluke, a kje ga bom lovil! Druzega voza pa ni bilo dobiti da kronanja kralja Franc Jožefa leta 1867. Mi mislimo, čeravno Perwolf tega ne reče, Andrassyeva, nekaterim tako nerazumljiva politika meri na to, vresničiti naslov in pri nikakor, toraj sem moral najeti > robo, ker sam. Bošnjaka, da vsega mi nese , kar sem imel sabo, nisem mogel nesti za Teh ljudi je vse polno postopalo okoli nas 9 se go ogorskega kralja; ogerski kralj naj bi bil denár se je vsak ponujal, ali težava za-me je bila le ne samo de jure , ampak tudi de facto kralj ogerski, ta, da si izberem močnega in zanesljivega, ker nisem dalmatinski, hrvatski in slavonski, pa tudi kralj bosen- hotel počasi tavati za vojaško kolono , marvec kar naški, bercegovinski, srbski in bulgarski; ne za Av- prej iti pred njo. Med ponujajočimi se, ki so vsi ka-strijo, ampak za Ogersko se imajo podjar- zali križ na roki v znamenje, da so kristijani, izberem miti te dežele. Da je temu tako, vidimo iz tega ) si čvrstega mlađega člověka, čegar obraz se mi je naj-bolj pošten zdel. Zeló vesel naloži mojo robo na svoje ker je armada prestopila meje na povelje Madjara grofa Andrassya , in morda tudi Tisze. Prisega kralja krepke rame, in ko sva se změnila za plačo, korači «uvi^j«, —-— ----------* « —r— — ---- «— —) — Franc Jožefa od 1. 1867. v Budapešti se ima vresničiti. pred mano. Da je bolje volje, mu dam požirek rakije (Dalje prihodnjic.) (alivovke), kar ga še bolj razveseli, ker pod tursko vlado ni navada j da bi „efendi" (gospod) na ta način iz brloga Ozir po svetu. i rtice iz Bosne (Dalje.) Morda bi bil še dalje premišljeval občeval z rajo. Stopal je tako brzih in širokih kora kov, da sem ga komaj dohajal in mi je kmalu zaČel siliti pot iz obraza. No, ravno tako se ni mudilo, da bi přisel brez sape v Banjoluko, zato ukažem nosaču, naj počasneje stopa, in se spustim potem ž njim se mi y kako všel v pogovor. Naj iz tega povem odlomek 9 ki najvaznejse zdi, ker y kar vidim, da streha se posveti, in ko pogledam skoz okno y jega pajdaša, ki je gori Zdaj ni več premišljevati, svo- katere sva šla. „Kako se zoveš, drugo se je vrtilo o krajih, skoz dečko? strašno smrčal, vržem s postelje, da „Ivo, gospodar ga prasam it bi se zbudil, vzamem na ramo svojo prtljago 9 v roko pa revolver in odprem vrata, a tu mi vdari plamen uže jem vatal okno y obrnem se nazaj, dregnem še enkrat svojega tovarša, skoro v obraz, povsod je krik, ubi-da bi yy yy yy Što Mrtev Toraj tvoj otac? je njegov odg ze umri (( y , potem skočim skoz okno in pádem v grmovje od koder se se parkrat prevalim po bregu , da čutim mokroto pod sabo. Se ve, da se spravim brž na noge Za mano skoči na drugem „Je moral umreti, gospodar". „Razumem, umri je posilne smrti „Da, po krogli dušmanina." y je-li?' £ in vidim, da sem tik reke. koncu krčmarica, strašno plakajoča, jaz sem se priprav-ljal z revolverjem za brambo, če bi treba bilo, ker čez koj yy yy Ob ustáj y t( Ne » gospodar! Bránil je svojo hčer y moi sestro y Je hotel In ti?" grabiti bego sin. << vodo plavati si ne bi bil upal v temi. Ogenj je postajal vedno huji; uže sem mislil, bo bavarski stotnik pogorel, kar se přivalí truplo po da to „Jaz sem bil takrat jako, jako majhen apomnil." y a sem ai bregu y doli, in prvo, kar je slišati y nemška kle- yy yy Kaj se godilo s tvojo sestro? Begov sin jo je vzel seboj, jaz je niaem videl vec rog m tev , potem pa stok. Ob enem pa koraki bližajočih se ljudi. Na to ae bipoma na vse strani razkropi četa turčinov na cesti, katerih sence so se čez nas videle, mesto njih prikažejo se naši vojaki, ki brž prično gasiti. Ali kaj so mogli storiti ? Poslopje se je sesedlo in do tal zgorelo. Krčmar in plakajoča krčmarica sta naglo razložila niti slišal o nj u yy )y yy y> bil kavr beg Bil j u ? Je bil li za to poailatvo kaznovan ?" Toraj ga je gosposka vendar kaznovala V y ne gosposka vojakom, kaj se je zgodilo, in povedala tudi imena ne- katerih požigalcev. Ce so jih pozneje dobili tisto noc niso vjeli nobenega. , ne vem, beg yy iy reče sem ga kaznoval li?" ičlj ,,aaj ni Ti? kako Veš, gospodar, jaz sem potem raste! ra8tel y raste! 9 sin pa ne, in ko sem bil tako velik, kakor on * sem ga zalezoval in molil svetnike, da bi mi přišel Razume se samo po sebi, da po tem dogodku nisem nož. In mili svetniki so uslišali mojo molite v, njegov imel nobene simpatije več do svojega tovarša, bavar- bog ga je hotel pogubiti in mi ga poslal naproti na sa- skega stotnika, ki je bil vsega tega kriv. Videl sem motni poti. Jahal je brez spremstva in ko odjaha pre- ga pa še, ker so ga vojaki v grmovji pobrali in přinesli vzetno memo mene, ki sem se mu ponižno přiklonil ter na cesto. Pri skoku si je bil zlomil roko , razen tega zato dobil gorko z bičem po hrbtu, skočim za njim, ga mu je pogorela vsa prtljaga, le to je bil otel, kar je strgam s konja, in predno je sprožila ae njegova pi uju jo pu^ui uia voa pi ill)aB 9 .1 v/ * \ ^ nm sebi imel. Ko so ga obvezovali, je ječal kakor štola otrok. tičal moj nož do roga v njegovem prokletem taborišče so ga nesli, drugi daň ga menda drobu. Konj je přišel aam domu, moj otac in seatra Vlii v/u»« f tj \J JL 1UVV W \J y b o ~ — —^ --- --------J J l---- peljali nazaj v Gradiško. Jaz po njem niaem žalo- pa sta bila maščevana val 9 marveč sem hvalil Boga, da sem iz te po njem yy In ti? Se tebi ni nič zgodilo? « 69 )9 Sem molča*, vidělo pa me ni nobeno človeško oko." Pa je vendar sum letel ná-te?" Kako? Od mojega otca ni uže več cele kosti Tako imenovana vladajoča ,,U3tavoverna" stranka kdo je sicer bankrot razpadia je sama po sebi j- ——-------7 —r—.«p jv pv, ooui, pobila ,jcvaivu i vyu ujujcga ubua ui uůc vcu víoio auoti ^ auu J8 Sama sebe. Ai dokler je še stara zbornica poslancev se bo tudi čez tako dolgo časa še spomnil, da ga je na krmilu, združijo se maboma vsi razbiti koaovi prej- Turčin ubil!" Imaš zdaj še katerega svojih? « šnji čas edine ústavoverake koterije bi imelo v J VMW vh^amw uwwwi v? uioaw o, Kj tul ij u y Uu UI lUlCiU V poprašam čez drzavnem zboru obveijati kaj, kar hoče državno- Řítili a o Auaj ou aaiwi J r r aoBUjl \j\jms * ^ v ^ * w • j ^ ^ * J ) uuug Vil £á ck v u U" nekoliko korakov, ko sem to dogodbo nekoliko pre- pravna ali slovanska narodna stranka. Kakor inisljeval. „Imam, a mmam reče kratko. Kako je to? Tega ne razumem u opomnim jaz y % L\ a ustavoverci, ki se grofa Hohen-warta bojijo, kakor peklenšcek sv. križa, dovolili Ho- z& vojaki tvojega in zdaj tudi našega be le ga cara pri- henwartovemu ministerstvu sold za državne po- haj a nam tudi veliko ćifutov (judov) in ti niso nič trebe? Gotovo ne! Zato ne bilo bi modro bilo ako boljši od dušmanina, ker tudi niso kršeeni. si krščen, to vidim." (Dal. prih.) Mnogovrstne novice, dokler je se sedanja zbornica poslancev na kr-imenovano bilo kako drugo ministerstvo, nego , ki je kri iz krvi in moaó iz meaá ustavovercev. emu ministeratvu pa, će tudi mu niso več tako srčno bi milu tako 9 * Prvi bolgarski zbor se je odprl 22. dne t. m Naj se našim slovanskim bratom v Bolgariji 8 tem zbo kakor nekdaj, dovolili bodo ustavoverci budget državna mašinerija ne mogla udam m tako ni nevarnosti naprej delati. da Mo rom 9 ----------------< cj j iva j v katerem si bodo tudi volili svojega kneza, začne Taaffe med kaj po takem pomeni narodom pravični grof srečnej m lep bodočnost ustavoversko" koterijo ? * Po manifestu ruskega cara so pridobit adnj Grofu Taa ffe u je cesar izročil vladanje notra-njih opravil; v njegovih rokah bodo najbolj pri h o d- vojske s Turčijo sledeče: „Neodvisnost in povečanje nje volitve državnih poslancev. In zato nam je grof Rumunij 9 Srbij in Crneg 9 Bolgarije v samostoj skih trdnjav, kneževino prenaredba severne Taaffe nekaka zarija bolje příhodnosti. 9 podretje donav samostojnost južne Bolgarije s krščan skim guvernerjem na čelu Besed cesarjevih nismo pozabili, s katerimi je uže davno bilo miuistrom ukazano: ..naredite mir med » m * «ft -m -v WW 9 mstracije za drug dele Turčij gotovljenje nove admi- mojimi narodi". Da so te besede resnica našemu > Besarabije in pa razširjenje ruske meje zopetno pridob- svetlemu vladarju, kdo sme dvomiti o tem? Kars * Ardahan in Batum z okoličnim mljem ed Pozabili pa tudi niamo onega pisma, ki ga je veliki rudnik v Vielički je voda udrla, bati grof Taaffe pisal decembra meaeca leta 1869. --------r----——i^c , ko je svetu objavil, da on, grof Potocki in Berger, se ne skla- se je, nesreća ! da ne bi saline celo zalila. To bi bila grozna dajo z načeli svojih tovarišev ,,purgarskegaa minister- stva. * Kužna bolezen na Ruskem je navadni kožni ti fus > 9> a JUdjc, ao ujiuii j/« časniki, ki imajo priljubi) Crn (orientalaka kuga) se, hvala Bogu, zdaj kaže kot strah, katerega so zagnali iz posebnih špekulacij za njimi pa potegnili najbolj dunajski nemčurski ki se po vojskah rad v vsaki deželi prika kuga" prazen tej spomenici (memorandum) grof Taaffe posebno povdarja, da ustavoverci morajo pomiriti se z narodno opozicijo. Ne mislite, je rekel Taaffe ustavovercem, da boate s prenapetim uatavoveratvom nasprotnike pregnali, — ne, ne, okrepili jib i navado, Rusijo črniti, kar ne mislite, da boste s svojim gospodstvom , ne, oslabili ga bote ne se dá, če treba tudi s „črno kugo u 9 kar Politične Htvari. boste državni zbor okrepčali tako, da bode žalostěn konec vzel. Ali ni grof Taaffe pred 10 leti prerokoval se danes godi? Ali smemo tedaj misliti, da bode ta načela leta 1879. zatajil, ki jih je tako demonstrativno 1869. objavil svetu? Nikakor ne, sicer bi mu ne bil cesar zaupanja ska-zal in ga poklical v ministerstvo, ki ima voditi pri- hodnje volitve poslancev. _______. , # kar nam še strah delà o novih volit vah današnjega ministerstva, katero se je od več straní po- možje ces. namestniki in ces. okrajni g la var ji, Kaj pomeni novi minister grof Taaffe i Streemayerjevem ministerstvu? starem Všemu svetu je znano, kako těžko bilo je rojatvo i Le nekaj je, in to je, da večidel v vseh deželah so še tisti zdravljalo z zabavljivo latinsko prislovico: ,,parturiunt ki so vsi okuženi onega ustavoverstva, kije ovi- montes, et nascítur ridiculua mus goré, pa rodí se (na porod gredó cele rala in še dandanes ovira po besedah Taaffeovih » die smešna miš). Ta prislovica se ven- Herbeifiihrung einer Veratàndigung mit der gesammten dar ne prilega staro-novemu ministerstvu, v katerem bi po njej grof Taaffe imel biti „smešna miš". To on nationalen Oposition a Ali bode grof Taaffe energično ni in ne golju fi ja. bo 9 8krbel zato, da se tem možem zabranijo njihove dose- dokler na svetu vendar še ni vse laž in danje volilne agitacije, to je še vprašanje, pa tudi težka Da je sila težavno bilo v današnjih avstrijskih oko naloga. liščinah stvariti novo ministerstvo, to vidi vsak 9 ki nekoliko pozna aedanje razmere parlamenta avstrijskega. 70 Nasi dopisi. Glamoča y Bosni 14. svečana. M Mi tukaj v Glamoču živimo prav po meniško; ločeni od vsega iz-obraženega svetá, si sami delamo veselice in to navadno vsako soboto. Shajamo Be v koňaku (véliki carski hiši) vsi dniki m meatniki častniko y kup 13 sr la v j m se s petjem dostikrat do jutra kratkočasimo. Veče-rico nam po navadi napravi naš kubar: svinjsko pečenko s krompirjem in 3 kokoši, vioa pa si kupimo od nekega Dalmatinca- zarcev tukaj ne dobó po 30 kr. liter se ko 9 izpraznenih škatelj se poslužujemo naših konserv Srbi in Turki smo se že jako soznanili. Srbské hiše obiskujemo vsak dan, Turki pa se še vedno za svoje žene bojé, vendar se nadejamo, da se bodo v krátkém času vse njih žene odkrile mnogo jih je že danda y ki si malo 9 zakrivajo. Imamo pa tudi tukaj turško vdo > obraz ki ni ijá 7 m ravno stara in za bogato v< noma odkrita hodi in se z e želi. Večidel vse naše pozdrave Turk odzdravljajo, čeravno imajo obraze še na pol zakrite Vaak petek imamo v našem meâtu sejm, na katerega in katera uže popol-h vojakov poročiti prav prijazno doh tukaj kraje zmirom mnogo ljudstva. Navad kupč z žitom in moko: žito nima za te siromaške 7 previsoke cene. 1 oka (to /4 kilo) p Ijá 15 kr., ječmena 13 kr., ovsa 12 kr., koruze 13 kr ) oka kave fižol po 26 kr po 1 gold. 40 gold 40 do gold. 60 kr mas r. do petrolej po 55-60 kr po po -f gold. 50 kr., svinjska mast gold. 50 kr., sladkor po 90 kr., lezo po 35 kr. in suhe kože v in Travniku. Pri Maglaj vseh vrst, isto tako v Šaraj tako pri Kotorském 7 J aj se ahaja žlabnega aadja Vinske trte se nič ne vidi, temveč pa duhana (tobaka) posebno preko ceste Brod Šaraj Dunaja 20. febr. H. (AkademiČno društvo Slove slovenski dijaci 7 tu naj ae čuje mili glas naših lepih pesmi — narodnih in umetnih, tu na obalih sinjega Du nava naj se spominja dijak svojega zapuščenega naroda. Te lepe misli so vodile slovenske dijake, ko so temu društvu vdahnili življenje. Prav očitno se je ovi večer ? ko je 77 Slovenija" prazno vala svojo de se t let- ni co in so po dvorani razlegali se burni živio-kliet g. Š u k 1 j e j u in e vcu ustanoviteljema društva: pokazalo, kako so jima aruštveniki hvaležni, in da boste njuni imeni se leaketali v kroniki društva, dokler bo društvo stalo. Nikakor se nisi prevari! prijatelj, timveč iznenađen si bil, ko si si?šal program tega večera. Mnogo odličnih Slovencev počastilo je ta večer naše društvo s svojim pohodom ; nsjboij nas je pa veselilo, da smo videli v svoji sredi med navdušeno mla dino ustanovitelja „Slovenije", Predsednik društva stud. jur prtf. Sukljeja. Lena r ci č pozdravil je občinstvo v lepem govoru; on je razloži! namen društva, naglasil pa je sosebno, da se je siovanska vzájemnost zmiraj gojila med slovenskimi dijaci. „Slovenija" živela je zmiraj v najboljem prijateljstva z dru-zimi slovaoskimi društvi, sosebno je vezala bratovska „Velebitom" in „Srpsko Zoro"; naj- vez 77 Slovenijo u se boljši dokaz pa, kako je „Slovenija" priljubljena na Du nají 7 je ta y da so danes zastopana vsa siovanska dru- štva. To je bilo glavno jedro njegovega govora Slav nostni govor je govoril g. Za vad lál. Kar se petja tiče y moramo omeniti, da je biio prav dobro; vsaki pesmi sledilo je živahno ploskanje sè živio-ldici. Občinstvo je hotelo na vsak način pevce zopet na oder privabiti; žaiibog, da ni bilo mogoče, vsako pesem ponavljati. Sosebno krasno so pevci peli kvartet „Slabo sveča je brlela' m Pri zibeh". Pokazali so zopet, da so jako izurjeni; ni tedaj brez pomena, da slovenski pevci tukaj za najbolje slovijo. Goap. Mašek igral je prav dobro na glasoviru} gosp Klein pa je pokazal 7 dober igralec na goslth. Omeniti moramo tudi 7 da da J® 3e gosp. kand. prof. Laharnar prav živo in izvrstno deklamoval Levstekov pesmotvor , Ubežni kralj." Hvalo, j® katero je za svoje mojsterako deklamovanje žel v re8nici zaslužil. To je glavni obseg programa Začel se je potem zabavni del. Pevci peli so potem še nekatere pesmi. Napitnic bilo je mnogo, tu naj naj- važnejše omenimo. Gosp. predsednik Lenarčič napil je ve našemu cesarju kot zaščitniku narodnih pravic likim navdušenjem biia je ta napitnica sprejeta ; pevci pa so odpeli cesarsko pesem tem so zopet pokazali slovenski vseučiltščoiki, da so navdušeno udani svojemu vladarju. Gosp. Neuman je kot zastopnik „Velebita^ čestital „Sloveniji", da je doživela dolgo dobo desetiet-nice in naglašal, naj se še za naprej goji bratska ljubav^ med slovenskim in hrvatskim narodom. Gosp. Mudri- nic je v imenu hrv. tehnikov, gosp. Stajic v imenu Srpske Zore", g. Le noh kot predsednik slov. pev-skega društva, g. Gel ber v imenu „akad. lesehalie" napil 77 Sloveniji", gosp. Zavadlal napil je ustanovi- teiju y> Slovenije a gosp prof. S u k 1 j e j u , dijaki pa so ga po stari dijaš&i navadi vzdignili. Predsednik slov liter, društva, g. Trstenjak, napil je slavnému slov pisatelju gosp. S tri tar ju. Na to poprime gosp. prof. S u k l j e besedo. lepem govoru povdarja on y da mora biti vsak slov. vseučihščnik akademik v pravém smislu besede: on mora biti odločen Slovenec in pošten Slovan; on mora svojim načelom, ki jih zdaj goji, tudi u uuuujd loui, li. ^/vuuohihz/h/ u,/c*ovvxj v reálnem življenji zve3t ostati iu za svoj narod delati nijau.) Deset let'je preteklo, odkar so si rodoljubni slo- Njegov govor je bii z velikim veseljem sprejet. venski dijaci, na čelu jim gospoda profesorja Suklje Tako ) e ta večer zopet „Slovenija" pokazala y da ne spi, in Levec, na tuji zemlji, daleč od mile nam domovine, ampak da krepko deluje, da se zaveda svoje svete na ustanovili slovensko društvo z imenom „Slovenija". Že loge. Naj bi kmalu doživeli enak vesel večer, kakor ime naj jih spominja na domovino; tu naj se zbirajo je bil 12. februarija, ki nam ostane nepozabljiv. 71 Y Gorici 23. febr. — „Obligacije glavnega deželnega meata Gorice" bomo imeli, kakor jih že imajo města Trst, Gradec, Brno in Praga. Skleni o je namreč naše mestno starešinstvo v seji 15. dne t. m. vzeti na pósodo pol milijonagoldinarjev ter izdati dolžne liste po sto gold. a. v. se šestodstot* nimi obrestmi, ki se bodo plačevale 1. julija vsacega leta. V 45 letih se ves dolg poplač a. Vso to kreditno operacijo, to je , natanôno izpolnovanje dolž-nosti, ki si jih mesto ž njo naloži, ima kontrolovati deželni odbor, kateri je v vcerajsnji seji mestnega starešinstva sklep potrdil. Važoo je tudi to, da se je kreditna ustanova avstrijaka v Beču zavezala, izvrševanje Goriškega posojila pospeševati proti temu, da dobi l°/0 provizije. Kreditni zavod bode tudi na posojilo predplačeval. Namen tega mestnega posojila je najpred ta, da se vsi razni dosedanji dolgovi iz-plačajo, da se dolg zedini in mestni kredit utrdi; dalje, da se po tej poti koj zdaj nekaj denarja (80.000) na-jame za neke nujne potrebe. Tako je tedaj za zdaj ta finančna strena goriška precej srečno razmotana; pravi vspeh bo pa se le razviden, kedar se bodo začinjale oddajati obligacije. Omenim naj slednjič se, da je to kreditno operacijo dognal župan dr. Deperis in da je njegov, oziroma, finančnega odseka staresinstvenega dotične nasvete krepko podpiral tudi vladin komisar, dvorni svetovalec baron Rechbach. — V tišti seji je tudi skle-nilo naše starešinstvo — po zgledu druzih mest — svečano obhajati petindvaj setletnico cesarjeve poroke 25. aprila t. 1. Izbran je, da sestavi program dotičnih slavnosti, poseben odsek. — Přetekli teden so bile lepe zabave v poslopji grofioje veledobrotne Matilde Coronini-evke v Rabatišči na korist zapu-ščenim deklicam. Sodelovali so pri koncertu in živih podobah (tableaux) najodiičniši muzikalni umet-niki in plemenitaši. Udeležil se je veselice en večer tudi grof Chambord. — Papeževo obletnico 20. dne t. m. smo dostojno slavili. V prvostolnici je bila dopoldne slovesná maša s pridigo; zvečer pa sijajen koncert z deklamacijami v dvorani katol. društva. Tudi tu se je med drugimi izkazoval izvrstni tukajšnji violinist gosp. Tirindelli. — Spet so dva mladenča tukaj za prii zavoljo pregreškov v italijanakem zmi-slu. Izvedela je sodnija njuna dejanja po neki ženski, kateri je bil eden zatožencev ljubezen odpovedal. Da, ženska jeza zna biti huda ! Iz (jodišič při škofji Loki 18. sveč. J. J. (O ruskem lanu) naj tudi jaz svoje skušnje razodenem, da jih zve sl. družba kmetijska. Leta 1877. sem jaz naročil 6 starih mernikov tega semena; 3 mernike sem ga sam vsejal, 3 mernike ga pa za svojega soseda naročil. Al se je slabo obneael ; semena je bilo iz 3 mernikov samo 1% mernika, prediva pa 1 cent in 30 funtov. Moj sosed ni bil veliko bolj srečen; leta 1878. sem ga naročil le en sodcek, vsejala sva ga s sosedom vsak polovico, al, kakor dopisnik ,.iz tuhinjske doline" piše , da je njegovo seme bilo brž ko ne nekoliko izprideno , tako je bilo tudi seme v mojem sodčeku izprideno: v kepah se je vkap držalo v velikosti debelega krompirja, v sredi pa je bilo pleanjivo. Vsejano seme je vse ozelenelo, pa ni bilo tako gosto, kakor bi sicer imelo biti; vendar je meni izrastlo zadnje leto iz 2 mernikov semena več in lepšega prediva, pa tudi semena več kakor prej šnje leto iz 3 mernikov. Mojemu soaedu se je pa Rus nekoliko slabeje obnesel kot meni. S PoStojtíC 23. sveč. — V narodnih časnikih se je preteklo leto večkrat bralo, kako so poatojnaki sloveno-:žrci nepostavno in zvijacno manevrirali, da so nam pri volitvi občinskega starešinstva 10. prosinca lanskega leta za župana vrinili Matija Burgerja, ter si tako brezvoljno orodje za svoje naklepe o zatiranji naše narodnosti in naših pravic pridobili. — Se ve da narodni odborniki niso o tem nepoatavnem manevru molčali, ampak so pritožbo na dotični kraj poslali. Zdaj je reč tudi na zadnji stopnji od si. ministerstva řešena, in ona volitev — na sramoto poatojnske nemškutarske inteligence zavržena, ter nova volitev župana zapovedana. Zdaj bi narodna stranka gotovo zmagala, al, žalibog, nastala je zavolj nekih osebnih malenkosti razpr-tija med nefeaterimi odborniki, in tako bomo zaradi nesloge po krivnji nekaterih domačinov, ki ni majo toliko velikodušja, da bi blagor občine in domovine bolj pred očmi imeli, kakor svoje osebnosti, pri novi volitvi propadli. Žalostno, pa resnično ! *) — Gosp. Matija se je vendar prepričal, da narodni odborniki nočejo plesati, kakor jim on po tuje žvižga. To ga je pa tako razkačilo, da se je ne davno pred zbranim občinskim odborom službe žu-panstva ocitno odpovedal, in potem iz jeze menda še — zbolel. Mož beseda je pa, kolikor ga poznamo, on toliko, da bi županstvo zopet prevzel, ako bi le bil zopet izvoljen. Iz Ljubljane. — Radostni beremo v časniku „Politik" in „Pokrok", da tudi Cehom je vstop grofa grofa Taaffea v ministerstvo jako po volji. Po takem so menda zagotovljeni, da bodo nove volitve poslancev v državni zbor pod njegovim nadzorstvom se vršile brez birokraticnega pritiska in brez druzih nepostavnih vplivov. Tudi mi Slovenci ne potrebujemo nobene podpore vládne pri volitvah ; le Vestenecki, Derbitsch i, Schonwetterji e tutti qaanti naj mirujejo , pa bode narod naš pokazal, katere možé hoče za svoje zastop-nike imeti. Ker utegnejo volitve kmalu biti, naj veljavni naši rodoljubi po deželi uže zdaj opozorujejo ljudstvo naše v vsakem kraji na velevašno dolžnost, ki jih čaka, da se vendar enkrat resimo nadlog, v katerih uže dosti dolgo zdihujemo. — (Iz seje deželnega odbora dne 21. t. m.) Deželni odbor je sklenil , da gre vsled petindvajsetletnice cesarjeve poroke 24. aprila deželna deputacija pod vodstvom deželnega glavarja z vošćilnim pismom poklonit se Njihovima Veličanstvoma. — Dalje se je skle-nilo, prodati okolo 3!/2 orala veliko senožet norišno-stavbinega zaklada v Oberjih pri Šmartnu pri Savi; — za poskušnje s toplonosno kurjavo v novi noriš-nici na Studencu se ukrenejo potrebne priprave; — na dopis deželnega šolskega sveta se pritrdi predlogu kraj-nega in okrajnega šolskega sveta, da se sedanji čateški učstelj Janez Teršelič definitivno namesti v učiteljsko službo na ljudski šoli pri Beli cerkvi ; — deželnemu šolskemu svetu se piše zarad iztirjanja šolskega denarja, katerega je še več občin na dolgu normalno-šolskemu zakladu; — poročilo cestnega odbora v Kranjski gori, da bi bili strc-ški za prenaredbo sedanje ceste čez Kl a ne c (Stukel) pri Beli peči neprimerno veliki v primeri s koristjo te prenaredbe, vzame se na znanje ter se bode prihodnjemu deželnemu zboru o tem poro-Čalo ; — na prošnjo ceatnega odbora litijskega se deželnemu inženirju naroči, da gre ogledat potrebne poprave in prenaredbe okrajne ceste ob potoku Medja iz Zagorja na Trojane; — prepoved, da se v gledališči ne sme tobak kaditi, se ponovi ter se zarad tega deželni odbor obrne tudi na mestni magistrat. — Postava, ki jo je zadnji deželni zbor kranjski sklenil o tem, da si občine napravijo plemenske junce, je potrjena. ■ ■ i ■■ i —— . i i . m ^ . ■ - u. i i in^ *) Res, sramotno bilo bi, ako bi zaradi osebnosti v naši Postojni domaća stvar propala! Radovedno pričakujenio zato prihodnjega poročila, ki naj bi kar po imenu imenovalo, kdor razpore delà. Vred. 72 (Na pósodo) proti 6 od sto obresti in pupilami grad da si se mislil, da imaš pred seboj prizor \% f/.vsv. v V«. V^VUII IU J/WJ/HBIU. 5« <»U , «-»«a Dl o O UJI oui « ua lUJdO piCU OCUUj UUiUl l'£i vamosti dá deželni odbor kranjski iz ustanove Kali- „tausend und eine Nacht". Škoda, da nam prostora in strove vseh 14.000 gold, skupaj ali pa v manjših zne- časa manjka popisati vse, kako in kaj je bilo; naj tedaj skib, toda maojših kot 3000 gold. ne. (Iz seje mestnega odbora 21. dne t. m.) Prvi rečemo le to, da je letos „sokol" sam sebe prekosil po krásnem arangementu včerajšnje maškarade, ki je nad \-----\J - ---------%J -------/ ^ • ^ — w —— w " " ^ » ww^iwj Wfc* j w W w » MA V ^ Ukl J V^ UUV4 predmet tej seji je bil predlog, kako naj mesto praz- 500 glav veselega občinstva in mnogo elegantnih mask nuje sreberno poroko Nj. veličanstev , cesarja in privabila v svoje prostorije cesance. Sklenjeno je bilo: 1. Izroči se cesarju adresa udanosti po deputaciji; na gradu se bo zjutraj 24. asperrimum (Odgovor na poslano iz sv. Križa.) „Symphytum \ r/\ v A rr n un c% t 1 « in n n n U vi vm /v U 1 Á ^ I nova rastlina za krmo , ki dá na oralu aprila 21krat s topovi ustřelilo, in po mestu bo igrala 500 ceutov frišnega perja , katerega živina rada jé mestna godba; ~ " % ~ ~~ se ob 10. uri se odbor udeleži siovesne sv. maše v stoinici: 4. mestnim revežem se iz mestne razdeli 200 gold.; 5. naredi se usta- blagajnice tišti dan nova, da se vsako leto 24. aprila podeli eni revni mestni dekiici, ki se hoče možiti, 100 gld. dote iz mestne bla- gajnice , drugo leto pa ravno ista svota 4 rokodelskim je od 20 kr. naprej dobiva v Kopru (Capodistria) na vrtu c. k. učiteljišča» Spomladi je med vsemi drugimi rastlinami Symphytum najprej zelen in dá v Kopru uže meseca aprila prvo kraje dobro, ki na pomlad nimajo nič zelenega za živino. Najmanjša cena žetev, kar je posebno za severneje učencem; 6. zvečer napravi filbarmoniČno društvo v gledališČu koDcert z vatopnino; polovica dohodka se bode obrnila v prid otročje bolnišnice, po cesarici ime- novane, polovica pa za učiteljske pripravnike. ob- širnem poročilu je dr. Keesbacher v imenu policijskega odseka stavil predloge zaradi osnove zdravstvene komisije, ki bi nas ruske kuge varovala. Gospod teh nasvetib, ki niso po- Jurčič stavi predlog, naj se o trebni, pa nova bremena nakladajo mestjanom, preide na dnevni red. Ker pa tak predlog po upravilnem redu ne more priti na glasovanje, se glasuje potem o pred- , Na to se volijo v zdravstveno komisijo gospodje: Horak Lasnik in Doberlet; iz drugih meščanov pa Santel in Gvajc. skrbi logih policijskega odseka , kateri se vsi sprejmejo j Tudi po naših mislih je prav in treba, da se za javno zdravje, al „est modus in rebus, sunt certi denique fines"! Kupčijsko ministerstvo je potrdilo gosp. Aleks. Dreota za predsednika zbornice kupčijske in obrtnijske, gosp. K. Lu km ana pa za podpredsednika. (Imenik ljubljanske skojije)y ki je za leto 1879. izšel hovnikov: 15 kapitularnih, 453 v dušném pastirstvu } kaže, da je v tej škoii)i začetkom tega leta du- 25 } v drugih službah, 58 v pokoji , 23 po drugih škofijah, 22 pa iz drugih škofij ; razen tega je še 46 redovnih umrlo 14, v semenišči Prebivalcev šteje škofija: 456.672 katoličanov, 130 zedinjenih grkov ali Vlabov, 193 pravoslavcev ali duhovnikov. Lánsko leto jih je se jih pripravlja za duhovenski stan 43. starovercev , 340 pro- testantov in blizo 26 Židov (judov), vseh skup toraj 457.361 duš. Tržaški škofi j i pa je po imeniku, ki nam je ravnokar došel, skupaj 322 duhovnikov, med kate- rimi jih 229 opravlja dušno pastirstvo, 45 jih je v po- koji. Prečastiti gospod dr. Jurij Dobřila so 87. škof tržaški. 7) Slov. Narod" pripoveduje mično istorijco liko se gospice, ki so že v 3. letu tukajšnje preparandije, učijo domačega zemljepisa. Po popisu „Národovém" je ena ljubljanskih preparandic na močvirji Tako imela reko Ljubljanico za Pivko ali za Unec. trdna je ta gospica v zemljepisji, da menda afrikanske in azijatske reke pozná, domaće kranjske pa ne! Po poročilu „Zgod. Danice" je bilo pri zadnji tomboli katoliške družbe toliko občinstva, da so bili vsi prostori prenapolneni. Za uvod je gosp. dr. Cebašek, častni kanonik in seminiški vodja, 8 prav čvrstim in podučljivim govorom razveselil pričujoče. << (CitalniČna dvorana) je na zbrala mnogo občinstva , ki se je radovalo nad trtka različnimi produkcijami. Sinoči, na večer „debelega če- pu8tni večer, pa Je Sokolova maskarada dvorano premenila res v čarovni Koper v Istri. Kristan. Novičar domaćih tujih dežel. Dunaj a. seji 18. dne t. m. se je predsta vilo novo ministerstvo prvikrat poslanski zbornici. Stre majer je pri tej priliki izjavil, da bode vlada si priza-devala, da se parlamentarno delovanje ne pretrga. Programa javnega ni objavil, vsaj se zbornica in staronoví ministri brez programa poznajo. Zbornici gosposki se je ponovljeno ministerstvo predstavilo 20. dne t. m. Kar je minister Stre-mayr govoril v zbornici poslancev, rekel je tudi tukajV Zbornici poslancev je izročil 20. dne t. m. du- najski poslanec dr. Kronawetter peticijo od 35.142 de- lavcev podpisano, naj se v Avstriji uvede občna volilna pravica, da bode tudi ubožnejši ďržavljan glas imel, ne premožni. Nadalje se je sklenilo , da bodo odslej imeli šolski okrajni nadzorniki dni no le tačas, kedar gredo po opravkih 8 kilometrov od svojega uradnega sedeža , in sicer po goldinarju potovalnine od kilometra , in 1 gold. 50 kr. za jed in pijačo od pol dneva» Vlada Stremayerjeva ali celó odpravila. bila rada te dijete zmanjšala Ker jutri imate delegaciji začeti svoje zbo-rovanje, se odložé obravnave zbornice poslancev za kakih 10 dni. Koj državnega proračuna v roke trajala. potem vzame zbornica obravnavo 7 ki bode gotovo več dni Časnik „Deutsche Zeitg." je prinesel vest. da 7 ces. namestništvo v Iosbruku ostane prazno, ker je mo- se grof TaafFe kmalu zopet vrne z Dunaja na goče, da prejšnje svoje mesto nazaj po naših informacijah prav po pravici dopisnik To govorico podira in v „P. Lloydu" rekoč: Grof Taaffe se ne neki oficiozni drži za začasnega ministra, ampak za stalnega. Sedanje mi nisterstvo utegne biti začasno, minister notranjih zadev (grof TaafFe) pa je definitiven (stálen)." Poslanec dr. Vošnjak je interpeliral vlado, zakaj se reservni zdravniki še zmirom zadržujejo v aktivni službi v Bosni in Hercegovini in ne odpuščaje domů, da si so reservni oficirji itd. uže davno demobilizirani. Cesarica je 19. t. m. zvečer odpotovala na Irsko, kjer se bo dalje časa mudila. Herbst in dr. Giskra sta se odpovedala poslan- stvu v delegacijo 7y iz zdravstvenih ozirov". Nek pre- govor pa pravi, da „podgane zapuščajo potapljajočo se ladjo". Odgov vrednik : Alojzi Majer Tisk in založba : Jožef BlaznikoviĎ naslednikov y Ljublj