fsšEiiuia plačana r gtttorini. 2^1. V T JTT«I„M\TT. “ptr+oV. 17. pnvonibra 1927. Posamezna številka Din l*«* LFTO IV Izba}« vsak dan opoldne, irvzeaiši nedelje in praznike. KasoJna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80 Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 23. Cv2AVNIŠTVO: KONGRESNI TRG STEV. 3. TELEFON STEV. 2852. Rokopisi se ne vračalo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži maski za odgovor. Račna pri poštnem ček. urada štev« ifkSSS, MS Izključitev Trockega* je bil Trocki na višku moči, ko je njega vodena rdeča armada premagala čete Judeniča in Wrangla, ko je zmagala Kolčaka in Denikina, tedaj so moogi nazvali Trockega sovjetskega Napoleona. In mnogo znaktov je tudi v resnici bilo, da bo Trocki tisti mož, ki bo 'lanesel plodove boljševiške revolucije v svet in se proslavil kot oni genij, ki je iz kaosa revolucije ustvaril novo rusko državo. Po izključitvi Trockega iz komunistične stranke ie postalo jasno, da ni bila Irockerau usojena vloga Napoleona. Niti ni »ogla biti. Na bajonetih Napoleonove vojske se je narodom svetlikala svoboda ** kamor so prišli zmagoviti prapori ve-'i^ega Korzikana, tja je prišel napredek. Naj je bil tudi Napoleon neomejeni diktator, vendar je predstavljal njegov v'adarski princip nekaj boljšega in zato je bil udaren in ekspanziven in zato je moral osvajati. Na boljševiških bajo-nertih pa se ni svetila ne svoboda in ne napredek in zato se je svet hermetično zaprl proti tem bajonetom in ko je poljski narod v heroičnem podvigu odbil napad rdečih čet, je bilo tudi konec napoleonskih sanj boljševiške revolucije. A maščevala se je še druga stvar. V mrzlici navdušenja so mislili boljševiki, da grade, ko rušijo slepo vse, kar jim pride pod roko. Mislili so, da je fanatizem uničevanja glavna sila njih novega evangelija, a le prehitro ee je izkazalo, da je bila to usodna napaka. Rusija je P ropala, gospodarstvo je umiralo in prišel je glad, da so bile vse teorije o komunističnem gospodarstvu vržene ob tl*. Ni preostalo nič drugega, ko da so komunistični prvaki začeli obnavljati stare vrednote in dvigati rusko gospodarstvo. Velike {raze, sijajni govori so se morali umakniti tihemu in skromnemu delu. Doba slave je minila, prišla je doba dela in tako se je mesto Trockega pojavil — Stalin. Trocki je bil ogenj boljševistične revolucije. Bil je od vseh najsijajnejši govornik, velikopotezen in odličen organi-r> ki ni znaj organizirati samo rde- . armade, temveč tudi sovjetske železnice in sovjetsko prehrano. Toda bil je mož revolucijske misli, ki je vedno drvel naprej, ki ni bil nikdar miren, ki je bil živa personifikacija revolucionarnega .ognja. Nastopila pa je doba, ko je bil potreben le tih organizator, ki je zbiral razbite sile in ki je polagoma tudi za bolj-seviško revolucijo uvajal zakone evolucije. Lenin je z NE Pom položil prve temelje te nove politike, njegov glavni Pomočnik pa je bil tedaj Stalin. In ta je ®P°znal položaj in spoznal je nove potre- 6 ter neslišno si prisvaial vajeti v roke. Ko je umrl Lenin, je izgledalo, ko da Pride sedaj ura Trockega, poleg Lenina gotovo najmočnejšega moža boljševiške revolucije. Ali ravno zato, ker je bil Trocki premočan, ni prišla njegova ura. Premočni lahko postanejo gospodarji in Sato je moč prešla v roke Stalina, ki se ga tedaj ni nihče bal. Ali tihe vode so globo!;e vode in ko je Stalin prišel enkrat na oblast, je ni več izpustil, temveč je oblast s svojimi Georgijci utrdil tako, da je mogel udariti celo Trockega. In to se je tudi zgodilo in na povelje Stalina je bil Trocki izključen iz stranke, ki bi bila brez njega že davno pohojena od čet protirevolucionarjev. Ni v tej konstataciji niti tragike, temveč samo Jogičeu razvoj dogodkov. Kajti oktobrska revolucija je prišla v fazo ko je revolucionarni ogenj samo ovi-ra h konsolidaciji. Zato tudi ni mesta za radikalnega Trockega, ki še sanja o sve- raitdia bo posredovala med Italijo in Jugoslavijo. Pariz, 17. nov. »Petii Parisien« se bavi z vsebino nekega čianka lista »Corriere della Sera«, v katerem ta piedira za italijansko-francosko zbliža-nej in piše, da je poslala s podpisom jugoslovansko - francoskega pakla politika zbližanja med vsemi sosedami Francije aktualna. Nihče, tudi ne Jugoslavija, ni nasproten zbiižanju z Iialijo. Odnošaji med Rimom in Beogradom m : res niso dobri, a Francija in njena zaveznica Jugoslavija bosla siorili vse, da se ti odnošaji izgladijo. Ni pa dovolj, da se intervenira samo v Beogradu, ampak je Ireba tudi intervencije v Rimu, da se odstrani napelost med Italijo in Jugoslavijo. Francija je poklicana siorili vse, kar je ireba, da odnošaji •Italije z njenimi vzhodnimi in zapadni-mi sosedami postanejo korekini. VukUEViceie ^ripnve za kcngrts radikalne stranke Beograd, 17. novembra. Kakor se do-znava iz dobro poučenih krogov, dela sedaj predsednik vlade Velja Vukičevič na tem, da uredi prilike v organizaciji radikalne stranke v državi. V to svrho je poslal na razne strani svoje emisarje, ki naj vplivajo na odbore radikalne. stranke, da se ti orientirajo v pravcu one politike, ki ji je danes na čelu Velja Vukičevič. gele tedaj, ko se urede v radikalnih oiganizaciiah prilike, se bo načelo vprašanje o kongresu radikalne stranke in izvolitvi novega strankinega vodstva in o volitvi novih strankinih odborov. ANKETNA KOMISIJA ZAHTEVA PODALJŠANJE ROKA. Sara;evo, 17. nov. Sinoči so odpo-iovali člani ankelne komisije narodne skupščine, ki naj preišče volilne nepra-vilnosli v sarajevskem in bihačkem okrožju za časa zadnjih volilev. Odpotovali so vsi člani pod vodstvom predsednika komisije dr. Behmena. Sedaj bodo delali v bihačkem okrožju, odkoder naj bi se vrnili v Beograd. Trdi se pa, da bo moral anketni odbor zahtevali podaljšanje roka, ki mu ga je določila narodna skupščina, ker sicer ne bo mogel pravočasno izvršili svojega dela. Vse lo pa je zavisno od tega, v kakem lempu bo šla preiskava v bihačkem okrožju od rok. RIMSKI ŠTUDENTJE PROTESTIRAJO PROTI FRANCOSKO-JUGOSLOVAN-SKEMU PAKTU. Rim, 17. nov. Včeraj popoldne so študenti rimskega vseučilišča priredili demonstracije proti Jugoslaviji in Franciji. Skušali so v sklenjeni povorki prodreti do jugoslovanskega in francoskega poslaništva. Padali so vzkliki proti obema državama in narodoma. Policija je prišla demonstrantom na-sproli in jih pozvala, naj se takoj razidejo, kar so ti tudi storili. Sinočnji iisli naglašajo disciplino rimskih študentov in pravijo, da je bila lo reakcija na protiitalijanske demonstracije, ki so se vršile le dni v Jugoslaviji. To je dokaz, na kako veliki višini stoji patriotizem italijanske omtadi-ne, ki bo nastopila proli vsakemu sramotenju in nasilju. Za rimskimi študenti stoje študenti cele Italije in ves italijanski narod. (Besede in fraze so zlasti v Maliji silno poceni. Op, ured.) GUVERNER ČEIIOSLOVAŠKE NARODNE BANKE V BEOGRADU. Beograd, 17. novembra. Sinoči je bila prirejena na češkoslovaškem poslaništvu večerja na čast guvernerja češkoslovaške Narodne banke Pospišila. Te večerje se je udeležil tudi Velja Vukičevič. Pospišil je bil včeraj na kolodvoru, da pričaka prihod dr. Marinkoviča in je pri tej priliki rekel o svojem potovanju, da tovni revoluciji in o revolucionarni sili delavca. Mesto revolucionarnega delavca stopa na plan konstruktiven in prav nič ne revolucionaren kmet in v njegove roke prihaja vedno bolj odločitev o nadalj-nem razvoju Rusije. Ruska revolucija se bliža svojemu koncu in zato je bil ugasnjen ogenj revolucije in zato se je moral Trocki umakniti Stalinu. ne gre za nikako posojilo, ampak da je njegovo potovanje samo informativnega značaja. Razen predsednika vlade je po-setil tudi upravitelja Narodne banke. Pospišil se je zanimal za delo in organizacijo naše emisijske banke. Ta poset je trajal celo uro. Sinoči je Pospišil odpotoval v Sofijo. ŽELEZNIŠKA KONFERENCA V OPATIJI Opatija, 17. nov. Železniška konferenca, na kateri so zastopane vse države osrednje Evrope, je razdeljena na Iri sekcije in podsekcije, in sicer na že-lezniško-carinsko, sanitetno in policijsko. Včeraj se je sestala carinsko-železniška sekcija, na kaleri je bil izvoljen za predsednika Vlado Markovič, pomočnik ministra za promet. Vse carinske delegacije so na tej konferenci predložile obrazložitve o dosedanjem carinskem postopanju in o uvozu, izvozu in Iranzitu. Sprejet je bil predlog, da predloži vsak delegat zastopane države pismen elaborat o postopanju pri tranzitu blaga. Popoldne je konferenca nadaljevala svoje delo in je ob lej priliki 7 delegatov predložilo zahtevane elaborate, o katerih se je razvila diskusija. Plenarna seja se bo vršila jutri. VIHARNA SEJA ANGLEŠKEGA PARLAMENTA. London, 17. nov. V spodnji zbornici je Macdonald načel diskusijo o zunanji težki situaciji v premogovni industriji in zahteval, da vlada takoj izvede akcijo giede reorganizacije premogovnikov in glede ureditve vprašanja nezaposlenosti. Na lo je hotel odgovoriti Lister, predsednik delovnega urada. Ko pa so laburisti zahtevali, da hočejo videti in slišati Bald\vina. je nastat tak krik in vik, da se je morala seja za eno uro prekiniti. Ko se je seja nadaljevala, je zopet holel govoriti Lister, a opozicija ga je sprejela z najogorčnejšimi protesti. H koncu je bila seja odgodena na danes. člani obeh strank pa so še ostali v dvorani in obmetavali drug drugega z žalitvami in psovkami. Tudi Baldwin je ostal še nekoliko minut, a ko je odšel, so ga laburisti izžvižgali. TELEFONSKI PROMET MED DUNAJEM IN LONDONOM OTVORJEN. Dunaj, 17. nov. Včeraj je bil otvorjen telefonski promet med Dunajem in Londonom. Edinica govora velja 18 zlatih frankov. Trocki nadutjuie boj. Kovno, 17. nov. Dasi sta Trocki in Zinovjev izključena iz stranke, vendar opozicija živahno nadaljuje svojo akcijo. Beloruski sovjet je pozval vodstvo stranke, da naj začne najostrejšo borbo proti opoziciji. Varšava, 17. nov. Tu se je razširile vest, da je Trocki res umorjen. Iz Moskve pa prihajajo zopel kategorični demantiji. , ŠELE V VINKOVCIH SE JE SESTAL MARINKOVIČ Z BODREROM. Beograd, 17. novembra. Kakor ee do-znava, se italijanski poslanik Bodrero, k: je prispel včeraj obefiem z Marinkovi čem, do Vink ovce v vobče ni sestal z Marinkovičem. Šele, ko je vlak zapustil postajo Vinkovci, je šel Marinkovič s šef oni svojega kabineta Pelivanovičem v va-gonsko restavracijo na kosilo. Ko je Ma rinkovič pokosil v vagonski restavraciji, je prišel k njemu Bodrero, se z njim rokoval in izmenjal par besed. Na kolodvoru v Beogradu je osobjeitif-lijanskega poslaništva pričakovalo Bo drera in je vzbudilo pozornost to, da nihče od osobja italijanskega poslaništva ni prišel ne k našim in ne k inozemskim diplomatom, ki so pričakovali Marinkoviča. Opazilo se je tudi, da se je pred prihodom Marinkoviča minister dr. Spe-ho nekaj časa razgovarjal z dosedanjim turškim poslanikom Higmed begom. Kato je imel dr. Spaho krajši razgovor s francoskim poslanikom Dardom. MARX IN STRESEMANN ODPOTOVALA L DUNAJA. Dunaj, 17. nov. Predsinočnjim je od>-potoval odtod dr. Stresemann, a včeraj ob 11. in pol dr. Marx. ČEHI ZAHTEVAJO PROGLASITEV BOJKOTA NAD DUNAJSKIM NOGOMETOM. Praga, 17. novembra. Izvrševalni od bor češkoslovaške nogometne zveze se bo sestal v petek, da razpravlja o dogodkih na Dunaju o priliki finala za srednjeevropski pokal, j-češke Slovo« izjavlja, da bo zveza v interesu osebne varnosti igralcev in svojih delegatov absolutno zahtevala, da se za leto 1928 proglasi bojkot nad vsemi dunajskimi klubi in igralci. Ako pokalna komisija ne bo sprejela tega predloga, potem bo Češko slovaško moštvo nehalo sodelovati v letni konkurenci za srednjeevropski pokal. ČEHOSLOVAŠKI ŠPORTNIKI BODO PRETRGALI VSE ZVEZE Z MADJAB SKIMI. Praga, 17. nov. List »Večer« prinaže članek, v katerem pravi, da stojimo pred prekinitvijo češkoslovaško - madjarekib športnih odnošajev. O priliki tridesetletnice ustanovitve nogometne zveze je poslala madjarska zveza častne plakete vsem tistim društvom, s katerimi je v zvezi. Te plakete pa imajo iredentistično vsebino. Češkoslovaška nogometna zveza je sklenila, da te plakete vrne. Sedaj pa Madjari pretijo, da bodo, ako se to zgodi, prekinili vse športne, stike .s Češkoslovaško v vseb panogah. ZMAGA CAPABLANCE. Buenos Aires, 17. nov. 29. partija sc je po 70. potezi končala z zmago Capablance. Sedaj je stanje 4:3 v korisi, Aljehina, 22 partij pa je bik) remis. Šahovski klub demantira vesti, da naj bi se igra Aljehin-Capabtanpa prenesla v NewYork ali Evropo. Klub far javlja, da ima že toliko gmofnih sredstev, da lahko vzdrži igro cela dva meseca. Izključena voditelja opozicije. sr- ^ Trocki in Zinovjev. Zakai sta bili izfclj fena Trocki In Zinovjev Stalin je izvršil svoj odločilni udarec in centralna komisija ter centralni komite komunistične stranke sta izključila Trockega in Zinovjeva iz komunistične stranke. Obenem pa je bila izrečena obsodba tudi nad pristaši obeh opozicionalnih voditeljev. Kamenjev, Rakovski, Smilga, Jevdohimov tn Adejev so izključeni iz centralnega komiteja, Muralov, Bahajov, Mloski, Peterson, So-kivjev in Lisdin pa iz centralne komisije. Radek pa je dobil opomin. C e morejo vsi ti ie ostati člani komunistične stranke, o tem naj odloči strankin kongres, ki se sestane t decembru. Za Trockega in Zinovjevl pa je bila mogoča samo izključitev iz stranke, ker sta bila glavna voditelja stranki sovražnega delovanja. Oba sta vodila sovjetski vladi tako sovražno akcijo, da je bila diktatura proletariata že resno ogrožena. Sklep njujine izključitve omenja, da sta oba odgovorila na zahtevo, da prenehata s svojim nelegalnim delovanjem s tem, da sta demontrativno zapustila dvorano. Eno uro kasneje pa sta poslala pismeno izjavo, ki pomenja dejansko odklonitev te zahteve. Sklep komisije omenja dalje, da sta imela oba opozicionalna voditelja pred sestankom kongresa možnost, da v listih in javno branita svoje nazore, toda mesto tega sta oba •pričela osnovati raje nelegalne organizacije in pričela na nelegalnih in javnih zborovanjih govoriti proti komunistični stranki in sovjetski vladi. Sklep navaja celo vrsto takih nastopov in zlasti graja, da sta oba voditelja, mesto da bi na proslavi desetletnice govorila z Leninovega mavzoleja možici, skuhala organizirati poulične demonstracije proti sovjetom. Nadalje sta razdeljevala stranki sovražne letake in apelirala na sovjetom in komunistični stranki sovražne elemente. Ne samo to! Zasedla sta s silo sovjetske prostore, odstranila sovjetskega komandanta in postavila oboroženo silo, s čemur sta prekoračila pravne norme sovjetov in odkrito posta- la orodje režima, ki je sovražen diktaturi proletariata. Izključitev se je nato morala izvršiti. Utis v Rusiji. Vest o izključitvi Trockega in Zinovjeva je napravila seveda v Rusiji velikanski utis. Zlasti silen je bil utis med ostalimi borci revolucije. Ravno sedaj predvajajo po vseh moskovskih kino-gledalisčih film o revoluciji in v filmu igra Trocki posebno odlično ulo-go. Sedaj pa ta izključitev. Ali obenem je izključitev tudi preplašila ljudi, ki vidijo, da je strankina moč brezkompromisna in močna, da se upa udariti tudi po Trockem. Velik del javnosti je izključitev tudi pričakoval, ker nasprotja so bila že tako ostra, da bi moralo priti do popolnega razkola v komunistični stranki, če bi vodstvo še nadalje trpelo agitacijo Trockega in Zinovjeva. In spoznanje, da preti zmaga protirevolucije, da mora pasti diktatura proletariata, ee ne bo stranka disciplinirana, je bil glavni argument, da je bila izključitev izrečena in da jo bo večina stranke tudi sprejela. Nadaljne posledice raz otibe centralne komisije so, da je moral poštni minister Smimov odstopiti, ker je obtožen, da je izdajal Trockemu uradne tajnosti. Trocki sam bo moral položiti svoje mesto kot predsednik glavnega koncesijskega odbora, katero funkcijo pa je dejansko že izvrševal podpredsednic odbora. Kamenjev bo moral demisionirati kot sovjetski veleposlanik v Rimu, Rakovski pa bo moral izstopiti iz sveta narodnega komisariata za zunanje zadeve. Da je zmagal Stalin v centralnem odboru na vsej črti, se ni čuditi, ker predsednik odbora je Kavkazu Odženikidze, rojak Stalina. Sovjetski teror bo sedaj z novo silo oživel, samo da ga bodo sedaj občutili za spremembo oni, ki so ga pomagali postaviti. Tudi sovjetska revolucija zahteva glavo svojega Dantona. stranka zelo oslabljena in da se bo tudi komunistična revolucija razvijala po istih zakonih kakor so se razvijale dosedaj še vse revolucije. Še vedno drži, kar je dejal Ben Akiba, da ni na svetu nič novega. Stalm je uverjen v svojo zmigo. Moskovski listi objavljajo inlerview, ki ga je dal Stalin tujim dopisnikom. Na vprašanje *Akaj da sovjetska unija ne sodeluje v delu Z^eze narodov, je odgovoril Stalin, da sovjetska vlada ne more prevzeti odgovornosti aa imperialistično politiko Zveze narodov. " Nato je govoril Stalin o ruskih razmerah in med drugim dejal: Sovjetska vlada ne more dopustiti, da bi se v Rusiji organizirala socialno demokratična stranka, ker hoče ta stranka obnoviti kapitalizem in odpraviti diktaturo proletariata. Tega pa stranka ne more dopustiti. Svoboda tiska je nemogoča, dokler obstoji v Rusiji diktatura proletariata. Če so bili *aprti menševiki, je to naravna posledica oktobrske revolucije, ki je uničila stranko menševikov samo tako ko stranko soc. revolucionarjev. Če smo jih mogli vreči, zakaj jih ne bi Indi zaprli, ko so pa oni odkrito prestopili na polje buržujske protirevolucije. Stalin ne veruje, da bi se mogla III. internacionala združiti z drugo. Na koncu je dejal še Stalin, da se razvijajo v Evropi dogodki, ki dokazujejo, da je prišel kapitalizem v težko krizo. Glede opozicije pa je dejal Stalin, da so njene sile neznatne in da ne pomeni nobene nevarnosti za vlado. »Piccolov« dopisnik, ki 6e je udeležil proslavo revolucije v Moskvi pa pravi o boju opozicije proti vladi to-le: Proslava revolucije se je izvršila v Moskvi s silnim pompom. Ker je Stalin slab govornik, je govoril mesto njega Buharin. "ViSek proslave je bila parada vojske, ki ji je poveljeval Vorošilov. Najprej 80 korakali vojaki s Slemi, za njim polioija na konjih in potem kazaki v svojih sterih uniformah. . Po vojski je bil prevod delavcev m je trajal sprevod celih 9 ur. V sprevodu so nosili tudi razne karikature, zlasti Mussolinija in Chamberlaina. .. Popoldne in na večer je prišlo do burnin incidentov vsled nastopa opozicije. Voditelj »pooicije Muralov je na nekem uličnem vogalu pričel kričati: Živio Trocki! Množica pa je na to odgovorila: Dol z Židi! Prešlo je :do pretepa in policija je morala intervenirati ter je aretirala opozicionalce. Trocki je sedel v družbi Preobraženskega in Kamenjeva na nekem balkonu in pričel govoriti. »Tri stvari so«, je dejal Trocki, ki vladajo danes v Rusiji. To so bogati kmetje, birokrati in »nep-mank. In te je treba vreči I Približuje se čas termidora in Stalina čaka usoda Robespierra.« Tedaj je nastalo silno valovanje v množici in policija je udrla v hišo, na balkon katere je govoril Trocki. Policija je obenem obkolila ves del mesta, v katerem je bila ta hiša in pričela aretirati vse opozicionalce, razven Trockega in njegovega najožjega štaba. Trocki se je nato moral umakniti z balkona. Slični incidenti so se dogodili tudi v drugih ulicah. Še težji incidenti pa so se pripetili v Leningradu, kjer sta vodila opozicijo Zinovjev in Radek. Govori se tudi, da so se pripetili številni nemiri tudi na deželi. Vsled nastopa opozicije so morale biti proslave skrajšane. Policija je nastopala z brezobzirno odločnostjo. Ječe so prenapolnjene in vlada zopet silovit teror. Vse se sprašuje, kako bodo Troeki, Zinovjev, Kamenjev in Radek odgovorili na Stalinov brezobziren nastop. Poročevalcu tržaškega lista je dejal neki komunistični politik, da TROCKEGA NI MOGOČE ZAPRETI, TEMVEČ SAMO USTRELITI. Brez dvoma je, da pripravljajo Trocki in njegovi tovariši tajno protirevolucijo, toda Stalinov pritisk je vsa kdan močnejši. Vsak dan javlja centralna kontrolna komisija nove izključitve iz stranke opozicionalnih voditeljev. Vsak dan odkriva policija nove tajne zarote v Moskvi in drugih mestih. Mnogi mislijo, da bo Trocki po izključitvi iz stranke še bolj nevaren, ker bo tedaj stopil v odkrit boj. Vsi mislijo, da Trocki ne more odnehati in to ne samo vsled svojega temperamenta, temveč tudi vsled svojega prestiža med narodom. Stalin pa sc čuti močnega, ker ima za *e-boj. večino stranke, ves uradniški aparat, p (Ilirijo in vojsko. Stalin je mnenja, da je našel Trockijev program dober odmev v javnosti in zato je pričel sam izvajati ta program. Kako se bo boj med opozicijo in vladno večino končal, še ni mogoče reči, vendar pa je jasno, da bo od tega boja komunistična Govor Marca in Stresemanna. Na nemškem poslaništvu na Dunaju sta sprejela dr. Marx in dr. Stresemann nemško kolonijo ter imela pri tej priliki dva pomembna govora. Dr. Marx je med drugim dejal: Mi v Avstriji in Nemčiji smo prišli v zadnjih letih naprej'. V veselje nam je priti na Dunaj, da z dejanji dokažemo svojo ljubezen do avstrijskega naroda. Prišli smo na Dunaj kot zvesti prijatelji k zvestim prijateljem in srčna zadeva nam je, da smo z Nemci v Avstriji v najožjem stiku. Čeprav nimamo močne vojske, predstavljamo vendar silo na svetu, toda vede’i moramo, kaj hočemo in biti si moramo edini. Kakor vi, tako imamo tudi mi utis, da se na Duna:u ne nahajamo izven svoje domovine. Nobenega pesimizma ne moremo trpeti. Nemški narod ima veliko mlogo v zgodovini, ker ni zastonj postavljen v srednjo Evropo. Po mojem trdnem prepričaniu niso vojske več času primerne, ker stojimo na pragu novega kulturnega razvoja. V tej dobi bo igral neiriški narod čisto posebno uplivno ulogo in ker je tako na Dunaio ko v rajhu stara kultura, ki jo moramo oddajati drugim narodom. Vsak mora na svojem mestu delovati in prišli bomo naprej. Stresemann je naiprej govoril o komentarjih ki jih je povzročila njegova pot na Dunaj. Dejal je, da ni nič čudnega, če je nrišel na Dunaj, veliko preje je čudno, da ie prišel šele po treh in pol letih. Treba vendar upoštevati, da je Nemčija sosed Avstrije, da veže obe deželi ista kulturna skupnost in da ju ie še prav posebno združila povojna nadloga. Smešno je govoriti, da je pot na Dunaj odgovor na francosko-jugoslovanski pakt. Govore dalje, da postopoma uvajamo priključitev, ker smo odpravili dolžnost, vizuma za potovanje iz Avstrije v Nemčijo. Po mojem mnenju pa je treba sploh vse vizume odpraviti, ker so sama ovira. Pa tudi izenačenju kazenskega zakona se ne sme nihče upirati, kdor je za skupnost narodov in za njeno izvedbo tudi v praktičnem življenj’11- Nato je govoril Stresemann o obeh zadnjih govorih Baldwina in Brianda in jih vzel z zadoščenjem in veseljem na znanje. Glasno je razbiti nezaupanje med narodi in potem je politika Locarna mogoča. Ogromna večina nemškega naroda ie za mir in ves nemški narod je prepričan, da bi zagrešil zločin tisti, Iti bi dal tudi v najmanjši meri Povod, da bi se ponovila velika svetovna katastrofa. Dr. Stresemann je nato omenil včerajšnji eovor dr. Seipla in se spomin:al glavnih povojnih težkoč. Ostro je grajal, da so uradniki slabo plačani in da so prišli skoro na beraško palico oni, ki so največ storili za napredek naroda. Vendar pa se je treba tudi zavedati, da obnova države napreduje in da je ta napredek mogoč le v miru. Glede reparacijskih obveznosti Nemčije je izjavil dr. Stresemann, da bo Nemčija vsem svojim obveznostim zadostila. Ostro se je nato izjavil proti nadaljni zasedbi nemškega ozemlja s strani zavezniških čet in se izjavil za razsodišča in raz-oroževanje, kar daje edino sigurnost narodom pred vojno. Važnejši od vseh paragrafov pa je duh, ki vlada med narodi. Tudi na gospodarskem polju hočemo odstraniti posledice vojne in zato delujemo za gospodarsko zbližanje narodov. Z raznimi narodi na vzhodu stojimo pred takimi problemi in če je odvisno samo od naše dobre volje, bedo vsi ti problemi ugodno rešeni. Locrano je bilo v nevarnosti, da bi veljalo kot misel državnikov, ki nimaio za seboj svojega naroda. Danes te nevarnosti ni, ker danes je Locarno simbol za vse narode, ki hočejo napredek kulture in človeštva. Politične vesti. = Delo na proračunu je sedaj najvažnejše delo vlade in temu delu je bila posvečena tudi zadnja seja ministrskega sveta, katere se je udeležil tudi kralj. Prvič po vojni se je zgodilo, da je kralj osebno prišel na sejo ministrskega sveta v predsedstvo vlade, ker preje so se vršile vse seje ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom le na dvoru. Seja je bila zato izredne važnosti. Šlo je za to, da se najde zdrav kompromis med stališčem finančnega ministra in resornimi ministri. Finančni minister hoče, da proračun ne bi znašal niti 10 milijard in da bi bil kolikor mogoče nizek, resorni ministri pa hočejo, da dobe za svoja ministrstva čim več denarja, ker le z denarjem je mogoče delati. Splošni proračun (za upravo, osebne in materielne izdatke) znaša okoli 7 milijard, dečim proračun za ostala ministrstva (pošte, šume in rude, itd.) še ni določen. Železniški minister zahteva za zgradbo novih prog 1 milijardo, finančni minister pa je mnenja, da je ta izdatek mogoč le s posebnim posojilom, da pa zanj ne more biti kritja v proračunu. Vojni minister zahteva povečanje svojega rednega proračuna za milijonov. Kakor se zatrjuje so bila vsa ta nasprotja rešena na ta način, da se najame veliko investicijsko posojilo. — To nasprotje med finnačnim in resornimi ministri je čisto naravno in se pojavlja ob določitvi. vsakega proračuna. Samo žalosten doitaz bi bil, da ministri nimajo ambicije, če bi šlo vse gladko. Govoriti zaradi tega o kaki krizi vlade pa je smešno. In dogodki bodo to dokazali. = Oofpod Radič je hud na svoje študei-te. Pri volitvah v zagrebško podporno akademsko društvo so šli radičevski študenti s hrvatskimi strankami proti samostojnim demokratom in orjunašem. G. Radič je vsled tega silno hud in v »Narodnem Valu« je napisal na naslov svojih študentov cel uvodnik, v katerem pravi, da je akademska cmla-dina mnogo let še za seljaškim narodom. On. gospod Radič je vendar še pred kratkim govoril študentom o zbližanju HSS s samostojnimi demokrati in radičevski študenti bi to zbližanje že lahko razumeli. Splfh pa v Jugoslovanskem bloku ni imel rrve befede 1’ribičevič, temveč oriunaši, ki jih je nagnal njih vodja Leontič, ki ni pristaš Pribičeviča. (Kar pa ni res. Op. ured.). Zaradi te nepokorščine radičevskdh študentov bo Radid sedaj akademsko podružnico HSS razpustil. Če ne bodo študenti s tem zadovoljni, pa naj ostanejo v finem društvu »klerikalne teme, fercialske in frankovske gluposti ter komunistične meglenosti in >pretiravanosti.« — Ves spor je kljub mnogim komičnim potezam značilen. Že to, da kademiki zveze HSS * SDS ne razumejo, temveč jo razumevajo samo radičevski kmetje, dokazuje, da nova seljs* ška demokracija ni na bogzna kako trdnih naga'1.. Po vsej priliki pa zveze z batinaši B® razume'© tudi mnogi kmetje in menda ni več daleč čas, ko bo celo Radič spoznal, kako; sijajno je izrabil Pribičevič njegovo p-lit^no. lahkovernost. Še bo glava bolela g. Radiča. = Nove akcije makedonstvujočih. V zadnjem času se je posrečilo zopet nekaterim trojkam priti na naše ozemlje. Namen teh trojk je, da z atentati preprečijo proces proti makedonskim revolucionarjem, ki se je te dni že pričel v Skoplju. Na drugi strani skušajo makedonstvujoči z lažnivimi poročili 0 procesu v Skoplju prepričati evropsko jav-no mnenje, da tu ne gre za nobeno špijonsko afero, temveč le za nasilje srbske vlade. —; Policija je te dni konfiscirala dve denarn*. pošiljki po 10 in 12 tisoč dinarjev, ki so bile noslane iz Sofije za obtožene iz skopljaP' skega procesa. — Mussolinijev list o paktu s FraB*^' »Popolo d’Italia« piše v uvodniku med dru-pni tudi. to-le: Dokumenti govore o Priia-~ teljs.vu in arbitraži. Toda resnica ie ,, da tu pa tam potuje kak francoski maršal v razne prestolnice inspicirat Resnica je, da je pakt dejansko obstojal že pred podpisom, pravzaprav že od prvega dne francosko-srbskega sporazuma na Krfu proti italijanskih zahtev na Jadran pa do poskusa, da ae avstrijsko brodovje odstopi Jugoslaviji in do pariške kampanje proti Italiji zaradi albanskega vprašanja. Francoska je vedno nastopala kot zaščitnica Jugoslavije. — Da bi dosegli dobre sosedne odnešaje z Jugoslavijo, smo dovolili koncesijo za koncesijo, od Rapalla pa do Sante Margheritte in Nettuna in evakuirali prvo, drugo in tretjo dalmatinsko cono, ki so po londonskem paktu pripadale nam. Toda Beograd, ki je izkoristil dobro voljo Italije je odbil ratifikacijo Nettlinskiji konvencij.« — In tako smo prišli po lepe® cinizmu tako. daleč, kakor da delamo mi krivico Italiji. Ubogi preganjani Italiji! = Nansen obtožuje Zvezo narodov. Fritjof Nnasen je ravnokar izdal knjigo »Skozi Armenijo«. Knjiga je poročilo ekspedicije, ki jo je povzel Nansen kot komisar Zveze narodov v dolino Sardarabad v Armeniji, da pripra- vi vsa tehnična dela, da bi postala ta dolina zopet plodovita. Predvsem naj bi se i° zgodilo z umetnimi kanali. 50.000 Armencev, ki so danes brez domačije, bi se potem naselilo v tej dolini. Da bi se ves ta načrt mogel izpeljati, je preiskava dokazala. Konec Nan-senove knjige je težka obsodba Zveze narodov. Nansen pravi* da je imela vsa ekspedicija Zveze narodov samo ta namen, da bi onemogočila učinkovito pomoč od drugod. Zveza narodov in evropski državniki nimajo seveda nobenega interesa do dežele, v kateri ni niti petrolejskih vrelcev ni i zlate rude. Gorje armenskemu ljudstvu, ki je bilo potegnjeno v evropsko politiko. Mnogo bolje bi bilo za Armence, če ne bi njihovo ime nikdar ne imenoval noben evropski dipl?' mat. Toda vseeno armenski narod še upa in čaka dalje na pomoč. Ali jo bo dočakal? Na Obregona, vladnega predsedniškega kandidata je bil izvršen bombni atentat in sicer je bila vržena bomba proti njegovemu avtomobilu. Obregon sam je ostal neranjen, dočim sta bile dve osebi iz njegovega spremstva ubite. Eden atentatorjev je bil prijet. Obregon je ostal ves čas miren in je odšel nato gledat bikoborbo. NAROD SAM MORA PLAČEVATI POTUJČEVANJE. Ne zadosti, da skuša italijanska vlada & vsemi sredstvi doseči potujčenje našega naroda, šla je v zadnjem času še korak dalje in sedaj morajo tudi občine prispevati k stroškom potujčevanja. Vse občine so seveda v rokah Italijanov, ker pravico izvolitve županov so naši ljudje že davno izgubili. Danes odločuje v občini le od italijanske vlade imenovani podesta in kako ta odločuje, par primerov: Na seji upravnega odbora goriške pokrajine (nekak naš oblastni odbor) z dne 10. t. niso bile brez pridržka med drugim odobrene te zadeve: Prispevek občin Vrabce, Podkraj, Rihem-berg, Ozeljan in Šmarje za letalo »Szenta Go-rizia«. ...... Prispevek občin Črnice, Gojače, Dornberg, Sela, Vrtovin in Voščice za romanje slovenskih dopolavoristov v Rim. Prispevek občine Vrtojbe ja ustanovitev Ballile. Prispevek občin Lože in G oče za potovanj« enega dopolavorista v Rim. Sami izdatki za potujčevanje, ki jih mor« plačevati narod sam! Stisnite pesti, ker to je edin mogoč komentar. Poravnajte naročnino? rs Dnevne ves — Odlikovanje. »Narodne Novine« objavljajo ukaz, s kaierim je na predlog prosvetnega ministra odlikovan zagrebški operni pevec g. Ernst Cammarota z redom sv. Save III. reda. — Redukcija državnih uradnikov. V ministrstvu za javna dela se pripravljajo novi ukazi o redukciji višjih in nižjih uradnikov Jer dnevničarjev resora ministrstva. V Poštev prihajajoči uslužbenci se reducirajo že s 1. decembrom. ~ Prošnje za sprejem v železniško služ-Direkcija državnih železnic prejema dan ■na dan prošnie za vsprejem v železniško službo. Direkcija državnih železnic obve-a lavnost, da so zaenkrat vsa mesta za-?eclena) radi česar se ne bo vpoštevala no-ena Prošnja, v vi ^a' s.e otrok zdravniški preišče Mestni fizikat )e odgovoril, da naj se obrne se! tozadevno na Osrednji urad za zavarovanje delavcev. To se je zgodilo. Osrednji »rad za zavarovanje delavcev je dal otro- L-a Vi-------l . uuuvtcv JC Udi W,T ?Vn‘!ko. preiska,i- Zdravnik je ugodji ? T -n,ma škrIat'nlQm sj^.er 2nan0j je Osrednji urad za zavarovanje delavcev upravičen zahtevati si’cne pristojbine, vsekako pa je jas^n. da .a se ne more zahtevati od la’ika. da ^aj izstavlja pravilno zdravniške diagnoze ter 'e v slučaju epidemije v javnem inte-!es», da se vsak sumljiv slučaj prijavi. Ka-Ko Pride torej omenieni sluga do tega, da zahteva Osrednii urad za zavarovanje dedcev od omenjenega sluge, da naj plača ^ Din za »nepotrebno zdravniško vizito«. — »Večer« ima prav! . ~ »Uradni list« št. 115 z dne 14. novem-'ra *■ 1. objavlja odločbo o razvrstitvi tajnikov višjih pedagoških šol. . ~ Februarski izpitni termin. Beograjski slušatelji prava so sklenili, da predlože profesorskemu svetu pravniške fakultete proš-njo v kateri bodo zahtevali zopetno uvedbo februarskega izpitnega termina. — Beograjske tujejezične šole. V Beogradu so razen srbskih državnih osnovnih šol po ena nemška, češkoslovaška in francoska osnovna šola. Te šole obiskujejo razen ot ok stanšev, ki pripadajo dotičnim narodnostim, tudi otroci srbskih siarišev. • nF1 imena v Zagrebu. Po prizade-hn v 7aqre.bškega župana inž. Heinzla se v » va9rebu, kot smo poročali, prekrstilo 7n»x v t » d°be s tem bolj jugoslovanski značaj. Nekaj ulic ima dobiti slovenska imena, kot: I iublianska, Prešernova, Krekova, Oiegorč^čeva n Vodnikova ulica. , - Izkopavanje cerkve sv. Štefana v Dubrovniku ustavljeno. Z izkopavanjem cerkve sv Stefana v Dubrovniku, kjer naj bi nahajal grob kralja Štefana Miroslava in kraljice Margarite, so prenehali. Nastale so nenadoma zapreke, zajedno pa se tudi trdi, da vest, da bi se nahajala tam kralj in kraljica ter da bi bila dala sezidati imenovano cerkev, ne ustreza resnici. - Gradbena direkcija obvešča vse inte-esente na I. ofertno licitacijo za montira-Jg’ barvanje in izvršitev kolovoza železne-Preko zapadne Morave pri selu , > na državni cesti Kragujevac—Kruše- Kl s,e vrši 9. decembra 1927 v Računskem oddelku Ministrstva GraHievina v oeogrodu. Proračunjena vsota znaša 614 tisoč 267.44 Din Natančnejši pogoji so razvidni iz razolasa, ki je nabit na uradni deski pri Gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg št. 1-1. — Italijanska mesta z največjim številom prebivalcev. Iz italijanske i radne statistike posnemamo, da ima Neapelj 941.000, Milan 916.000, Rim 800.000, Genova 612.000, Tirin Pa 512.000 prebivalcev. To so italijanska cev imai° največje število prebival- jjx~ ^**va država, ki podpira sežiganje mr-tOrmi Vedska vlada je pravkar dovolila ”. °00 | kabinami rsHifila na ?/./ ča dela. j vitm najbolj cenjenim ob is l;h ' is a. 1 Ijtulnei'1 ■ , t.i:An )!‘je pr ‘s odličnim s/i' 11 t hodom, r kuta -ilčiu rsti r • c ‘ frizm nih. tj/edališkiii ii/e. masiranje, o 2 del kot). ■na noerjen. tla bom I 1 m°. o priliki počiisf; 1 iih ležim t. v -’ ii: 11 Engelh n-j Pri iciefti, L; ubija na, Dunajska c. 20 ,rizeur za gospode in dume. baoa obalni parnik »Tukaram«. 120 oseb je utonilo. Rešilo se je samo 7 mož posadke. — Apel na usmiljena srca. Siromašna mati s tremi mladoletnimi otroci, od katerih je enemu 12, drugemu 8 let, tretjemu pa 8 mesecev, se obrača, ker je bolna in nima svojih otrok s čim preživljati, na usmiljena srca s prošnjo za podpore, bodisi v gotovini, bodisi v naturalijah (starih oblekah itd.). Vsak najmanjši dar je dobrodošel. Darove sprejema uprava »Narodnega Dnevnika«. Ljubljana. 1_ Otvoritev telefona pri pošti Ljubljana 7. Pri pošt. Ljubljana 7 (šiška) je bila 12. novembra t. 1 otvorjena javna telefonska govorilnica za ksajevni in medkrajevni promet. I- Predavanje o prisilni poravnavi. Zbornica za trgovino, obit in industrijo opozarja interesente, da priredi društvo »Pravnik« v Ljubljani predavanje o načrtu zakona o prisilni poravnavi izven stečaja. Predaval bo g. dež. sod. svetn.k dr. Eberl. Predavanje se vrši v sredo dne 23. novembra t. I. ob pol .6 uri popoldne v razpra.vni dvorani sodne palače, soba št. 79. Radi važnosti prisilne poravnave izven stečaja za naše gospodarstvo vabimo interesente, da se udeleže tega zanimivega predavanja. 1— Koncert komornega kvarteta Žika se »TŠi definitivno danes v četrtek zvečer točno ob 8. uri v Unionski dvorani. Brez dvoma je, da bodo Ziko'"i, ki uživajo po vsem svetu velik ugled in sloves, privabili na svoj današnji korcert v Unionsko dvorano toliko občinstva, da bode ista do zadnjega kotička napolnjena. To pa v resnici^ slavni umetniki-člani kvarteta tudi zaslužijo. Nocoj izvajajo povsem nov program in sicer 5 Schulhofovih komadov za godalni kvartet, to so razni karakteristični moderni plesi, dalje izvirno slovensko komorno skladbo L. M. Škerjanca Sonatina da camera v dveh stavkih in pa godalni kvartet v b-duru, skladbo slavnega češkega mojstra Josipa Suka. Občinstvo opozarjamo na ta koncert, vstopnice vseh vrst so v predprodaji v Matični knjigarni in zvečer od 7. ure dalje pri blagajni pred koncertno dvorano. I— Pesnik Oton Zupančič govori v pondeljek, dne 21. t. m. v ljubljanskem oper-i nfni gledališču na proslavi, katero priredi gledališka uprava v spomin podpisa pri-jateliske zveze med veliko francosko re-; publiko in našo kraljevino. Ta, za nas tako važen dogodek moramo slovesno proslaviti in temu primerno je sestavljen tudi program pondeljkove proslave. Opozarjamo, da so vstopnice že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Občinstvo pa vabimo na poset te spominske prireditve. 1— Španski virtuoz na čelo Pablo Casals, ki na prištevajo med prve umetnike na tem kraljevskem instrumentu, je po koncertu, ki so ga imeli Zikovci v Barceloni, vsakega P-a pikovega kvarteta iz navdušenja po s°4 i .*-er se- i’!71 ’e finien zahvaljeval __rti ."i 9a ie imel od njihovega kon-L/. Ljubljančanom se nudi ta izredni uži-L iinlan.esJv četrtek 17. ob 8. uri zvečer ■ dvorani, kjer nastopijo Zikovci f J ' ?P‘™ sporedom. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. ^,u,s^a Matica in ruska ljudska uni- verza. V soboto dne 19. novembra se bo vršijo v balkonski dvorani univerze predavanje univ. prof. Mihaila Jasinskega o predmetu: »Očrti zgodovine družine in zakona (braka). Očrt I.«. Začetek ob 19. uri Vhod prost. 1- Na slavnostnem koncertu, ki se vrši v petek, dne 18. t. m. v korist fondu za postavitev spomenika kralju Petru, se bode proizvajal sledeči spored: F. Bernard: ; £a ?ZlJa za vijolino solo z orkestrom, M. : Bruch: Vijolinski koncert G-mol s sprem-Ijevaniem orkestra in znamenita VI. simfo-mja od Čajkovskega za veliki orkester. Fantazija od Bernarda, ki je naš rojak, se izvaia na tem koncertu prvič. Klavir je dala na razpolago naša domača tvrdka los Brandl. '“ Smrtna ko«a. VSeraj ob 17.15 je umrl v Rožni dolini posestnik Franc Švigelj v 56. letu starosti. Pogreb bo v petek na viško pokopališče. 1— Volnene nogavice, žemperje, ovrat-nike, žepne robce, kravale in naramnice naifinejše kvalitete po solidnih cenah za Mildavžna darila pri Franc Pa vi in -u. Gradišče 3. Maribor. m-— V’a?anje kandidatnih list. Vlaganje kandidatnih list za občinske volitve v Mariboru še sedaj ni nastopilo. Pričakovalo se je, da bo mogoCe vložiti liste ie začetkom toga meseca, ker pa volilni imeniki radi za- kasnele rešitve reklamacij s slrnni Rodišča še niso bili gotovi, se je zadeva vlekla vse do pondeljka, ko so bile rešitve reklamacij gotove in pričakovati je bilo, da bi- najkasneje v sre ’ - n /' Ml rok z vlaganje. Sodišče pa imenika zaradi nekih netočnosti ni potrdilo, temveč ga je zopet vrnil občini :n tako stojijo mariborske strarrke s svojimi že davno pripravljenimi kandida nimi listami pred zaprlimi vrati in čakajo, kdnj bo tega izmenjavanja reklamacij in volilnih imenikov konec, da jih bodo lahko vložile. Večinoma so stranke čakale z agitacijo na čas po vložitvi list, ker pa nas loči do 18 decembra komaj še mesec dni, so pričele vseeno s prirejanjem shodov in tako se vrši danes v četrtek kot prvi večji volilni sVH zborovanje SLS v dvorani Zadružne gospcdnrfke banke. m— Seja mestnega sveta. 1 ri1' dnin seja mestnega sveta se bo vršila jutri v pe‘ek. Na dnevnem redu so razna vprašanja radi nabav, regulacij ulic, rešitev prošen: itd. m— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 18. XI. 1927 ob 8. uri zvečer predava univerzitetni profesor g. dr. šerko o človeškem živčevju in njega funkciji. V pondeljek 21. XI. 1927 nadaljuje g. dr. Turna svoje interesantna izvajanja o krizi moderne demokracije. V sredo 23. XI. 1927 priredi Kroe-merjev trio iz Graza zelo zanimiv koncert. m-— Prihodnje porotno zasedanje Mariborska porota bo pričela s svojim zimskim za-sednajem dne 5. decembra. Na vrslo pridejo tokrat razni zanimivi slučaji poneverb, umorov itd. Celje. c— V petek dne 18. novembra se vrši seja občinskega sveta, i c— Iver popravljajo centralno ku.-javo v : Mostnem gledališču je premijera Cerkveni-j kove »Roke pravice« prestavljena od Četrtka na soboto, dne 19. t. m. c— Za zimsko zasedanje porote, ki se prične v pondeljek 21. t. m., so biil doslej razpisani nasledni porotni slučaji: pondeljek 21. t. m. Anton Mlaker (umor) in Evgen Kus (poneverba); torek 22. t. m. Josip Kunst (uboi), Drago Zemljak (posilstvo) in Josip Tovornik (uboj). Oslali porotni slučaji še niso razpisani. c— Na svoji seji dne 12. t. m. je Državna krajevna zaščita dece sklenila, da priredi tudi letos božičnico za vse štiri tukajšnje osnovne šole: za mestno deško in dekliško šolo, za okoliško deško in za dekliško šolo č. šolskih sester. Ker je zaščita veznna zgolj na milodare, zato apeliramo na cenjeno občinstvo, da po svojih močeh podpira plemenito delo. Zaščita bo v ta namen žo ta teden začela pobirati za vse štiri Šole naenkrat. c— Neznan tiček iz vrste uzmovičev je v nedeljo zvečer v kavarni Evropa ukradel, oziroma zamenjal svojo suknjo in klobuk, vse skupaj vredno manj ko 100 Din s suknjo, klobukom in rokavicami carinika g. Dobro-slava Milenkoviča; ti trije predmeti pa so vredni okoli 3000 Din in bi bila taka zamenjava preveč lukrativna vsled česar po-licija in žandarmerija pridno nanj pazita. IZ TRŽIČA. V nedeljo obhaja Tržič svoj veliki praznik. Tega dne se namreč izroči svojemu vzvišenemu namenu največja planinska stavba v višini 1500 m, namreč Plnninski dom na planini Kofce. Stavbna zadruga Planinski dom v Tržiču si je pod predsedstvom neumornega planinca in športnika g Jelenca postavila težko nalogo, sezidati na planini Kofce prvovrsten planinski dom, ki bo nudil obiskovalcem vse udobnosti in odgovarjal premetu, ki se more razviti na Košuti Pred dvema letoma se je z delom začelo, sedaj pa je dokončano in se zgradba, ki more naenkrat prenočevati nad 100 oseb, izroči z malo slovesnostjo svojemu namenu. Planinski dcii) na Kofcah bo oskrbovan leto in dan, pozimi bo nudil našim smučarjem najpri-Ijubljene še zavetišče, poleti pa bo krepčal zdravje vsem, ki so oddiha potrebni. Stavba je najsolidnejše izvršena. Vse stene so iz tesanega lesa, znotnaj obite z deskami, ki so zvezane na peresa, zunaj pa z eternitski-mi ploščicami, da ne pride, in če še tako mete, niti malo mokrote na stene. Vse sobe se lahko kurijo. V obednicah so nnmeščene nad vse simpatične kmečke peči. skupna težišča se kurijo z železnimi velikimi pečmi, stanovanjske sobe so pa tako gorke, da je kaj. Včeraj se je izvršila zadnja revizija od strani odbora. Vse ie v redu in v nedeljo se izroči stavba svojemu namenu. Sneg ni zadržek, kajti s planine Kofce vozijo hlode in so vse poti dobro zvožene in jako pripravne za tako turo. Vsi prijatelji planin pozimi se uljudno vabijo, da se vdeleže otvoritve,., ki naj pokaže, da znamo ceniti vsako delo, ki stremi za tem, da se naši lepi kraji od-pro na široko tujskemu prometu. Torej v nedeljo na svidenje na Kofcah. Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča r Ljubljani. Drama : Začetek ob 20. uri zvečer.' 17. novembra, četrtek: zaprto. 18. noveniora, petek: >Dva bregova«. Red B. 19. novembra, sobota: »Medeja«. Red C. Ope ra: 17. novembra, četrtek: zaprto. 18. novembra, petek: »Traviata«. Red D. 10. novombra, sobota: »Bajadera«, opereta. Izven. Repertoar Narodnega gledališča v Maribor«. Sreda, 16. novembra ob 20. uri »Igra s smrtjo«, ab. B. Premijera. Repertoar Narodnega gledališča ▼ Mariboru. Četrtek, 17. novembra ob 20. uri »Traviatac. Ab. D. Kuponi. • Petek, 18. novembra. Zaprto. Plesni vežer gdč. Erne Kovačeve v Celjn. Prvi nastop Fe je gdč. Erni Kovačevi izredno posrečil. Jasno je, da je imela na našo plesalko največji vpliv Dalcroze-šola. 2e takoj po prvi točki sporeda je bil aplavz tako spontan, da si bil prepričan, da se ji je posrečilo ustvariti vez s publiko. Posebno v nekaterih točkai sporeda (Pravljica, Chanson triste, Sanjarenje) je njen ples izredno im-poniral. — G. Modic se je v sceneriji omejil le na svitlobne efekte, v čemer mu gre, upošteva'^ nezadostne priprave na našem odru, vse priznanje, posebno pri nekaterih plesfh (pravljica, chanson triste). — Ce se je že reklo, da bo med odmore igrala godba, bi naj igrala izbranejše komade in ne šlagerjev, ki že presedajo. V bodoče se naj izbere za godbo boljši repertoar. — Obisk je bil še precej zadovoljiv in £e upoštevamo, da je bil to njen prvi nastop, moremo sklepati, da bodo naslednji plesi, ki jih bo gdč. Erna Kovačeva še priredila, vzbudili še več zanimanja. R. M. AFERA BLUMENSTEIN. Za .0 milijonov rent zaplenjenih. Kot poročajo iz Pariza, reprezentirajo doslej zaplenjene rente vrednost okoii 30 milijonov frankov. Od ie vsote odpade nad 10 milijonov na IMumensteina, ki še vedno trdoviatno taji ter zatrjuje svojo nedolžnost. Lopov trdi, da je operiral popolnoma redno. i-ieiskava ugotavlja trenutno številke potvoijen.h in v Parizu v izplačilo prezen-tiranih titrov. Pričakovati je še nadaljnjih aretacij. Vlom v pisarno preiskovalnega sodnika. V noči od pondeljka na torek so skušali neznani individiji vlomiti v pisarno preisko- valnega sodnika, kateremu je poverjena afera Blumenstein. V pisarni se nahajajo i tekom zadnj.h dni zaplenjeni falzifikati v skupni vrednosti 60 milijonov frankov. Storilce je pregnala straža. Dasi so bili zaivorjeni takoj vsi izhodi, se pa straži ni posrečilo, da bi bila zločince aretirala. Madjarska lista žigosanih obligacij. Madjarski poslanik v Parizu, baron Ko-ranvi je podal spričo trditve »Prager Pres-se«, da je bila goljufija z obligacijami omogočena s tem, da posamezne države niso vložile nikakih list o obligacijah, sledečo izjavo: Madjarska je edina država, ki je vložila o žigosanih obligacijah in o leta 1924 deponiranih obligacijah listo. Druge države sploh niso vložile nobenih seznamov o številkah, temveč samo seznam o vrednosti. Vsled tega je sedaj težko ugotoviti, če se nahaja ta ali ona obligacija, ki je prijavljena kot izgubljena, v posesti kake druge države. Vsled lega je zahteval madjarski poslanik, da naj se primorajo tudi ostale nasledstvene države, da predlože natančen seznam številk. Interpelacija v madjarskem parlamentu. Iz Budimpešte poročajo: Poslanec Evgen Gal je interpeliral madiarskega finančnega ministra v zadevi falzificiranja madjarskih obligacij. Zahteval je od ministra, da naj natančno navede, kdaj je bil informiran o falzificiranju obligacij in da naj izjavi, če i je ukrenil vse poirebno, da obvaruje madjarski državni erar škode. PODROBNOSTI O EKSPLOZIJSKI KATASTROFI V PITTSBURGU. Eksplozija gazometra v Pittsburgu je ena najvpčjih katastrof, Id so se pripetile v zadnjem času v Ameriki. V kolikor je doslej ugotovljeno, je zahtevala 28 človeških žrtev, 17 oseb pogrešajo, 5CO jih leži težje ali lažje ranjenih v bolnišnicah. Okoli 5000 oseb je brez strehe. Cel mestni okraj je izginil s površine zemlje. Na obsežnem prostoru divjajo še vedno požari, ki jih gasilci spričo pomanjkanja vode ne morejo pogasiti. Del uničenega mestnega okraja je pod vodo, ker so popokale vodovodne cevi, vseld česar gasilci ne morejo priti ponesrečencem na pomoč. Eksplozijo je povzročila iskra, ki je skočila v plin medtem ko so delavci gazome-ter popravljali, prepričani, da je prazen. Učinek je bil strašen. Strop glavnega tanka je vrglo več sto metrov visoko v zrak. Ogromni tank je zletel žareč in šireč vsepovsodi silno vročino preko bližnjih hiš, ki jih je vžgal. Končno je v zraku eksplodiral. Na hiše so padali razbeljeni drobci in plameni. Zemlja se je stresla. Železni drobci so ubili in ranili mnogo ljudi. Kor se pripetila katastrofa med delavnim časom, so bile namreč vse ceste polne ljudi. Zračni pritisk je dvignil ljudi v zrak. Okoli plinarne je bilo več tovarn, ki so popolnoma porušene. Še celo v oddaljenejših mestnili okrajih so se zamajale hiše kot ob močnem potresu. Gazome-ter je bil največji svoje vrste na svetu. Gospodarstvo. BORZE dne 16. novembra 1927. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.545 - 13.575 (13.56), Curih 1094 - 1097 (1095.5), Dunaj 8.00 -8.03 (8.015), London 0 — 276.85, Newyork 0 - 56.75, Pariz 223.25 - 225.25 (224.25), Praga 168.05 - 168.85 (168.451, Trst 307.5 - 309.5 (308.5). Zagreb. Dunaj 8.00 — 8.03, Berlin 13.545 — 13.575, London 276.45 — 277.25, Newyork 56.65 — 56.85, Praga 168.05 - 168.85, Trst 308.1 - 310.1, Curih 1095 - 1097 Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.625, New-york 513.5, London 25.27125, Pariz 20.3725, Milan 2822, Praga 15.37, Budimpešta 90.8, Bukarešta 3.21, Sofija 3.745, Varšava 5820, Dunaj 73.125. Efektu -Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 130 — 130 (130), Praštediona 890 ] — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — ; 80, Vevče 134 - 0, Ruše 280 - 295, Siovb-I na 56 — 0, Sešir 104 — 0. Šport. i .Švedski tekači čea lese. V pretečeni sezoni je imela Švedska 32 tekačev čez lese, ki W pretekli progo 110 m v najmanj 17 sekundah. Od teh je teklo 9 atletov manj ko 16 »e- • kund, dva sta rabila celo manj kot 15 sekund. Sten Petterscn, ki je s 14.7 .sek. po-i stavil nov svetovni rekord, je bil seveda n®r hitrejši. Tudi na 400 m lese j« bil PettenK® 1 s Č4.3 sek. prvi izmed devetih Švedov, W *° rabili najmanj GO sekund. Načrt spomenika znamenitemu francoskemu slavistu Denisu, ki je bil tudi velik Prli.' telj našega naroda. Spomenik je izdelal čehoslcvaški kipar Dvorak in ga bodo postavi na Mali Strani v Pragi. 11)* f.renburg: 84 Ljubezen Jeanne-e Ney. (1* rudiine prevedel S. L.) Andrej je še vedno molčal. Andrej je kolebal. Bil j« že prav blizu misli, da naj imenuje Jeanneo. Zdaj je dobro vedel, da se preiskovalni 9©dnik z njim ne šali iti da govori proti njemu cela kopica dokazov, ki jih je nekdo tako strahovito rafinirano zbral, ali pa so so se slučajno eešli. Zanikavati, molčati — to se pravi indirektno potrjevati svojo krivdo. Ce pove, da je bil kritično noč z Jeanneo v hotelu Ode6sa, bo to tehten odgovor, ki bo na mah podrl vse dokaze. Bil je že pripravljen, da to pove. Isti hip je pa že pomislil: to ne bo pomagalo, marveč bo samo njo pogubilo. Sodnik ves čas peri na neko soudeleženko. Kakor hitro jo Andrej imenuje, jo bodo aretirali. Če že ne verjame meni, kako naj verjame njej? Resničnost najinih izpovedb ne more pa nihče potrditi. Na stopnjicah je bilo temno, izkazil ni nihče zahteval. In koliko parov se v eni sami noči zvrsti v takem hotelu! Ne, s tem bo Joanneo samo zapletel v to mrežo in tako izdal svojo ljubezen. In ta gospod se bo umazano smehljal, ko ga bo spraševal o noči v hotelu. Ko je Andrej vse to premislil, je trdno odgovoril: — Ne, tega vam ne povem. — Nočete priznati. Žal mi vas je, iskreno mi vas je žal. Pomislite, da se bo stvar končala z nekoliko leti ječe, če ste odkriti. Vi ste še mladi in boste lahko popravili svoje zmote. Živeli boste. Če pa vztrajate v svoji zakrknjenosti, vam pa lahko naprej povem, da vam grozi giljotina. Andrej se je zdrznil. V hipu se je spomnil na svojo pot v Grasse, na težke sanje in na ščemečo bolečino v vratu. Postalo mu je v duši strašno. Smrti se ni nikdar bal, tudi takrat ne, ko je v kozaški šupi čakal, kdaj stopi pred cevi. Takrat je imel pred seboj ljudi. Tukaj je pa padel v kolesje neke strašne, nerazumljive mašine. Ne civilist, ki ga je aretiral, ne žandar in tudi ne ta elegantni preiskovalni sodnik, ki ga zaslišuje, vsi ti niso za hip začutili proti njemu kako sovraštvo ali zlobo. Vsi so samo izpolnjevali neko oddaljeno tujo voljo. Delovali so ko stroj. S stroje.m je pa vsak pogovor izključen. Stroj brezčutno opravlja svoje delo. Andreja je hipoma postalo strah. Njegove oči so se zamaknile in v hipu zgubile svojo barvo. Duševno stanje obdolžepca je prehajalo na ros pod a Remonti, ki je začutil gnus. Ta človek je mimo prerezal svoji žrtvi vrat, zdaj pa drhti, če samo sliši besedo ^giljotina«. Ted ij je sodnik spremenil glas in poveljujoče kriknil: — Govorite vendar! Dovolj mi je vaše igre! — Lahko vam rečem samo to, da sem nedolžen. Če bi gospod Renon ne bil tako globoko prepričan, da pozna vse življenje, bi ga te besede mogoče zganile. V besedah so intonacije, ki si jih ne more prisvojiti niti najizku-šenejši igralec. V Andrejevih besedah je zadrhtelo nekaj, kar bi najbolj vnetega preiskovalnega sodnika v najhujših rusijanskih rovtah postavilo v dvome. Gospod Renon je pa poznal vse besede na svetu in besede ga niso več zanimale. Ce bi le pogledal na Andreja, bi mu otročje razumevanje njegovih oči povedalo več, ko pa cele strani zagovora. Gospod Renon je pa človeške oči preziral in je rajše gledal na rožnato žerjavico tleče cigare, podobno malini. Andreja ni niti pogledal in je suho rekel: — Nimam časa. Če mi ne boste takoj odgovarjali na vsa moja vprašanja, vas pošljem v celico nazaj. Zadnjič vam predlagam, da ni vse razodenete. In spet sta oba umolknila. Gospod Reno® je videl, kako dogoreva cigara in kako belkasti pepel posiplje na mizo. Gospod Re' nou je tudi videl, kako se pogablja človek In je zazehava!. Vse to je on vedel ie vnaprej. Andrej je že napravil sklep. Govoril n» bo. Kljub temu je pa rekel: — Dobro. Povedal vam bom nekaj, kar bo takoj potrdilo mojo nevdeleženost pri zločini ki se me ga dolži. Jaz sem komunist in k®' kor vam je gotovo znano se mi z ropom *e pečamo. Sodnik se je kar nasmehnil. No, to je p8 že prenaivno! Kako si pa ta morilec predstavlja gospoda Renona? — Ni mi razumljivo, kaj vi s tem nameri' vate. Vaše politično prepričanje me ne zanima. Jaz mislim, da ao tako royaliati, kakor komunisti lahko morilci in ostanejo samo mo- : rilci in roparji. Prav resno vam predlaganj, j da opustite to kombinacijo. ! — Jaz vam ne govorim o svojem prepf*' | Čanju. Pečal sem se z nelegalnimi posli. — S kakšnimi? S kom skupaj? Kdo je vodil? — Sami veste, da vam na vaša vprašanja ne^ morem odgovoriti. | ObcvIJa vse v to stroko ipadajoia posl« najhitreje “! In pod kulantniml pogoji. S Carinsko posredniški In ipedlcijskl bureau »GROM« UUBUANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brzojavkami „GROM". Telefon 2454. Podrufnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Eestepnlkt drulba spalnih voi S. O. t. za ekspresna poSiljke. tisk arni a .MERKUR" r?j?Pno»^i^FV» ULICA ŠTEV. 25 «s ‘ PO v «Tcn . 2552. TELEFON ŠTEV. 2552, S- I z '“bursko stroko spadajoča dela O VINOC tovarne vinskega kisa, c*, z o. z., Lfutrijaeta mufi nalfineili in najokusnejši namizni kis is v i n s & ® @ a kisa. Seštevajte ponudbo. »—> Telefon Itev. 238*. TtthnKno In higlienlSno najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji. Pfeantas L|ul»ija*ta, Dunajska cesta St. ta, u. «atfstr. Radi pomanjkanja prostora sc* prodat še nova moderna črno politirana jedilnica” iz trdega lesa. — Naslov v uprav lista. Prentog ~ 6©bla Wo1fov» 1 fTT. - TVlflt Kupi se Planinski Vestnik it. 1.. XVIII. letnik 1912. — Ponuditi v upravi listi Širite .Narodni Dnevnik4. MAI«1 OGLASI* Z* »sako besedo se pl*f* SO par. Za debelo tiskaš* Pa Din 1.—. Gospodična veMa vseh pisami&kih d*1 iSie službe. Gre tudi ed&B 1o dva meseca brespt«#®* Cenjene ponudbe prosi a* ■i pravo lista pod >M**' ljivac. izdajatelj: Aleksander fceleiniknr. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.