Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik 42 Ljubljana 2019 št. 1 Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik 42 Ljubljana 2019 št. 1 Sprednja stran voščilnice župljanov mestne župnije Kranj z vdelano stekleno fotografijo novoimenovanemu ljubljanskemu škofu Jerneju Vidmarju z dne 31. maja 1860. Vir: Nadškofijski arhiv Ljubljana. (Foto: Tomaž Lauko) Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens Gazzetta dell’Associazione archivistica e degli archivi in Slovenia The Review of the Archival Association and Archives of Slovenia Zaznanstvenokorektnostčlankovodgovarjajoavtorji.©2019ArhivskodruštvoSlovenije Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo:Zvezdarska1,p.p.523,SI-1102Ljubljanatelefon:(01)2414245telefaks:(01)2414276e-pošta:arhivi.urednistvo@gmail.comURL:www.arhivsko-drustvo.si/arhiviFB:Facebook/ArhivskodruštvoSlovenije Glavniinodgovorniurednik:dr.GregorJenuš(Ljubljana) Tehničnaurednica:DunjaMušič(Ljubljana) Uredniškiodbor:ZdenkaBonin(PAK),dr.BorisGolec(UniverzavLjubljani),dr.BojanHimmelreich(ZAC),dr.GregorJenuš(ARS,odgovorniurednik),mag.ToneKrampač(škofijskiarhivi),JernejKrižaj(ARS),AleksanderLavrenčič(TVdokumentacija),LeopoldMikecAvberšek(PAM),DunjaMušič(ZAL,tehničnaurednica),dr.ElvisOrbanić(DAP),IvankaUršič(PANG),dr.PeterWiesflecker(StLAGradec),KatjaZupanič(ZAP) Redakcijateštevilkejebilazaključena:20.maj2019Revijaizhajadvakratletno.Cenaposamezneštevilkeje12,50EUR. Lektorica:PetraMarkuš Prevodi:PetraMarkuš(angleščina)Fotografskadela:TomažLauko UDK:AlenkaHren Izdajosoomogočili:MinistrstvozakulturoinArhivskodruštvoSlovenije Poslovniračun:NLBd.d.Ljubljana,02083-0019446150 Oblikovanje:AndrejaAljančičPovirkRačunalniškiprelom:UrošČuden,MEDITd.o.o.,NotranjeGorice Tisk:FotolitoDolencd.o.o. Naklada:300izvodov RevijaArhivijevključenavnaslednjepodatkovnebaze:COBISS (Slovenija);EBSCO Publishing; ProQuest, Library & Information Science Source; Library, Information Science & Technology Abstracts with Full Text (ZdruženedržaveAmerike); Centro de Información Documental de Archivos (Španija); Institut für Archivwissenschaft der Archivschule Marburg (Nemčija) KAZALO OSEBNEVESTI–INMEMORIAM MarijaKos INMEMORIAM Mag.JanezKopač(1948–2019) 9 ČLANKIINRAZPRAVE BORISGOLEC RodValentinaVodnika 11 PAVELČELIK Pritožbezopermožepostavenaslovenskem(1850–2017) 45 MARKOBONIN Vzpostavitevkatastralastnikovpiranskihsolinleta1816 83 IZARHIVSKIHFONDOVINZBIRK BLAŽOTRIN FotografijaKranjanastekluizleta1860– predstavitevarhivalije,procesraziskaveinzgodovinskikontekstnastanka 115 BLAŽENKAFIRST PosnetekKranjanasteklu– uvodvvedutnofotografijonaSlovenskemPoskusatribucijesvetlobneslikeizNadškofijskegaarhivavLjubljani 131 JEDERTVODOPIVEC,ŽIGAŠMIT PreiskavafotografijeKranjanasteklu(1860)zmetodoPIXE 173 LUCIJAPLANINC Vizualnapreiskavafotografiježupnijskecerkvesv.KancijanazdelomglavnegatrgavKranju 189 JURIJROSA Arhivskadediščina»vodopivcev«vnovogoriškempokrajinskemarhivu 207 OSEBNEVESTI MatevžKošir Devetdesetletdr.EmeUmek 215 NatašaBudnaKodrič Sedemdesetletmag.AleksandreSerše 218 LilijanaŽnidaršičGolec TadejCankar Dr.LjubaDornikŠubeljinnjenživljenjskijubilej 224 OCENEINPOROČILAOPUBLIKACIJAHINRAZSTAVAH Publikacije DejanZadravec BorisGolec:Vzpon in zaton Dienerspergov:Štajersko potomstvo Janeza Vajkarda Valvasorja v luči svojih genealoško-biografskih in spominskih zapisov (1278–1908) 229 AleksanderŽižek ZdenkaSemličRajh:Sejni zapisniki občinskega odbora Mestne Občine Maribor 1853–1863 (Kritičnaobjavaarhivskihdokumentov) 231 VinkoSkitek KubiskaScharlinMichelPölzl:Das Ringen um Reformen. Der Wiener Hof und sein Personal im Wandel (1766-1792). Mitteilungen des österreichischen Staatsarchivs, Nr. 60 232 BoštjanZajšek BoštjanZajšek:»JUGOSLAVIJA PRIHAJA«. Kako se je odvila prevratna doba 1918/19 v Mariboruin drugje na slovenskem Štajerskem in Koroškem 234 INDEX PERSONALIA-INMEMORIAM MarijaKos INMEMORIAM JanezKopač(1948–2019) 9 ARTICLESANDPAPERS BORISGOLEC ValentinVodnik’slineage 11 PAVELČELIK ComplaintsAgainstPolicemenontheSlovenianTerritory(1850-2017) 45 MARKOBONIN ImplementationofPiranSaltPansOwnersCadastrein1816 83 FROMTHEARCHIVALFILESANDCOLLECTIONS BLAŽOTRIN PhotographofKranjonGlassFrom1860– thePresentationofArchivalia,ResearchProcess,andtheHistoricalContextofOrigin 115 BLAŽENKAFIRST ImageofKranjonGlass –AnIntroductionto VistaPhotographinSloveniaAttemptofAttributionofImageonGlassFromtheArchdiocesanArchivesinLjubljana 131 JEDERTVODOPIVEC,ŽIGAŠMIT ExaminationoftheOldestPhotographofKranjUsingthePIXEMethod 173 LUCIJAPLANINC VisualExaminationofPhotographofParishChurchofSt.CantianuswithPartoftheMainSquareofKranj 189 JURIJROSA ArchivalHeritageof»Vodopivci«inRegionalArchivesNovaGorica 207 PERSONALIA MatevžKošir 90Yearsofdr.EmaUmek 215 NatašaBudnaKodrič 70Yearsofmag.AleksandraSerše 218 LilijanaŽnidaršičGolec TadejCankar Dr.LjubaDornikŠubeljandherAnniversary 224 REVIEWSANDREPORTSONTHEPUBLICATIONSANDEXHIBITIONS Publications DejanZadravec BorisGolec:Rise and Fall of Dienerspergs: Styrian Descendants of Janez Vajkard Valvasor in the Light of Genealogical-Biographical and Memorial Records (1278–1908) 229 AleksanderŽižek ZdenkaSemličRajh:Conference Minutes of the Municipal Board of the City of Maribor 1853–1863 (CriticalPublishingofArchives) 231 VinkoSkitek KubiskaScharlinMichelPölzl:The struggle for reforms. The Viennese court and its personnel in the change (1766–1792). Releases of the Austrian State Archives, No. 60 232 BoštjanZajšek BoštjanZajšek:Yugoslavia is Coming. How Did the Revolutionary Period 1918/19 in Maribor and in Other Places in Slovenian Styria and Carinthia Unfold 234 NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV ZA ARHIVE • Prispevkimorajobitioddanivelektronskiobliki(razmik1,5vrstice). • Vsičlankigredopredobjavovrecenzijo.Pozitivnarecenzijajepogojzaobjavočlanka. • PrispevkizarubrikeČlanki in razprave, Iz prakse za prakso in Iz arhivskih fondov in zbirk morajoobveznovsebovatiizvleček (maks.10vrstic),ključne besede, primernezaindeksiranje,inpovzetek (maks.30vrstic).Predpovzetkommora bitinavedenspisekvirov in literature. • Avtornajnavedesvojpolninaslov,nazivoz.poklic,delovnomestoinnaslovusta­nove,kjerjezaposlen,tel.številkoine-pošto. • Opombemorajobitipisaneenotnopodčrto.Vopombahuporabljamokrajšena­ vedbe,kimorajobitiskupajskraticamirazloženevpoglavjuviriinliterature.Primer:Merku:Slovenska plemiška pisava,str.110. • Vpoglavju Viri in literatura morajobitisistematično,poabecednemvrstnemredu,navedenivsiviriinvsaliteratura,navedenavopombah.Ločenonavedemoarhivskevire,internetnevire,časopisnevire,literaturoitd. • Citiranjearhivskihvirov:oznakadržave,arhiva,fondaalizbirkeinoznakenižjih popisnihenot.Primer:SIAS1,šk.1. • Citiranje literature (monografije): priimek, ime avtorja: naslov (in podnaslov) dela.Kraj:založba,letoizida.Primer:Merku,Pavle:Slovenska plemiška pisma.Trst:Založništvotržaške­gatiska,1980. • Citiranjeliterature(periodika):priimek,imeavtorja:naslovčlanka.V:Naslov pe­ riodike letnik(letoizdaje),številka,straničlanka.Primer:Matijevič,Meta:Novomeškimestniarhivinskrbzanj.V:Arhivi 26 (2003),št.1,str.221–226. • Citiranjeliterature(zborniki):priimek,imeavtorja:naslovčlanka.V:Naslov zbor­ nika (imeurednika).Krajizdaje:založnik,letoizida,straničlanka.Primer:Bizjak,Matjaž:GutenberginbriksenskaposestvzhodnoodTržiš­keBistrice.V:Ad fontes. Otorepčev zbornik (ur.DarjaMihelič).Ljubljana: ZaložbaZRC,2005,str.225–269. • Slikovnogradivo(največ 5 kosov)sprejemauredništvolevelektronskioblikiinvvisokiresoluciji(najmanj300dpi),shranjenonestisnjenovdatotekovrsteTIFF.Slikovnogradivo(fotografije,grafikoni,tabele,zemljevidiitd.)jepotrebnopriložitiločeno(vtekstunajbooznačenasamolokacijagradiva)vposebnimapi(datoteki)zavtorjevimimenominpriimkom.Slikovnogradivomoravsebovatiodgovarjajočepodnapiseznavedbovira. • Uredništvoimapravicoprispevkejezikovnolektorirati;lektorskepopravkena­vadnovnesejoavtorjisami.Korekturenačelomaopraviuredništvo. • Avtorjisodolžniupoštevatinavodila,objavljenavvsakitiskaništevilkiArhivov in naspletnistraniADS. • Člankiinprispevki,objavljenivtiskanireviji,soobjavljenitudinaspletnistraniADS.Avtorjizobjavotiskaneverzijesoglašajotudizobjavospletneverziječlanka. UredništvoArhivov ARHIVI, glasiloArhivskega društva in arhivov Slovenije so osrednjaslovenskaarhivskarevija,kispremljaširokspekterarhivskihvprašanj.Vnjejobjavljamoprispevkespodročjaarhivistike,(upravne)zgodovine,zgodovinskihpomožnihved,vedeovirih,arhivsketeorijeinpraksetervsakdanaslovenskih arhivovinaktualna vprašanjaspodročjazaščiteinhranjenjanovihoblikzapisovinformacijnaračunalniškihmedijih. Prispevkesprejemauredništvonanaslov: Uredništvo Arhivov Zvezdarska1,SI-1102Ljubljana,SlovenijaT:+386(0)12414245e-pošta:arhivi.urednistvo@gmail.com Rok za oddajo prispevkovzarubrike Članki in razprave, Iz prakse za prakso in Iz arhivskih fondov in zbirk zaprvoštevilkoje 1. maj,zadrugoštevilkopa 1. oktober! Rokzaoddajoprispevkovzaostalerubrikepajezaprvoštevilko 20. maj,zadrugoštevilkopa 20. oktober! ARHIVI, the Review of the Archival Association and Archives of Slovenia isthecentral Slovenianarchivaljournal.Itdealswithawiderangeofarchivalissuesand includesarticlesinthe fieldsofarchivalscience,(administrative)history,auxiliarysciencesofhistory,studyofprimarysources,archivaltheoryandpractice,anddailyactivitiesoftheSlovenian archivesandalso presentsproblemsinthefieldofprotectionandpreservationofnewformsofawrittenrecordonthe computermedia. Papersshouldbesenttotheeditorialboard: Uredništvo Arhivov Zvezdarska1,SI–1102Ljubljana,SlovenijaT:+386(0)12414245Email: arhivi.urednistvo@gmail.com Deadlines papersforthesection Articles and Papers, From Practice to Practice and From Archival Files and Collections aretobe submittedby May 1forthefirstnumber andby October 1 forthesecondnumber! Papersforothersectionsaretobesubmittedby May 20forthefirstnumber andby October 20 forthesecondnumber! INSTRUCTIONS FOR AUTHORS FOR ARHIVI • Papersshouldbesubmittedinelectronicform(1.5linespacing) • Beforebeingpublishedallpapersarepeer-reviewed.Papersarepublishedonlyiftheyreceiveapositivepeer-review. • PapersforthesectionsArticles and Papers, From Practice to Practice, and From Archival Files and Collections mustincludeamaximum10-lineabstract,key­words appropriateforindexing,andamaximum30-line summary.Listof sources and literature standsbeforethesummary. • Authorsshouldstatetheirfulladdress,titleand/orprofession,workplace,andaddressoftheinstitutionwheretheywork,phonenumber,ande-mail. • Footnotesarewrittenuniformlyundertheline.Footnotesincludeshortref­erences thatare fullyexplainedtogetherwithabbreviationsinthechapterSourcesandLiterature. Example:Merku: Slovenska plemiška pisma,p.110. • ChapterSourcesandLiteratureincludesasystematicrecordingofallsourcesandliteraturecitedinfootnotes,inalphabeticalorder.Archivalsources,web sources,journals,literature etc.arestatedseparately. • Citationofarchivalsources:countryreferencecode,nameofarchivalinstitu-tion,referencecodeofarchivalfondorcollectionandreferencesoftheunitsofdescription. Example:SIAS1,box1. • Citationofliterature(monographs):surname,nameoftheauthor:title (and subtitle) of the book.Publishingplace:publisher,publishingyear.Example: Merku, Pavle: Slovenska plemiška pisma. Trst: Založništvo tržaškegatiska,1980. • Citationofliterature(articlesinperiodicals):surname,nameoftheauthor:title ofthearticle.In: Title of periodical volume(publishingyear),number, pagesofthearticle. Example: Matijevič, Meta: Novomeški mestni arhiv in skrb zanj. In: Arhivi 26(2003),no.1,pp.221–226. • Citationofliterature(articlesinmiscellany):surname,nameoftheauthor:titleofthearticle.In:Title of miscellany (nameoftheeditor).Publishingplace:publisher,publishingyear,pagesofthearticle. Example:Bizjak,Matjaž:GutenberginbriksenskaposestvzhodnoodTržiškeBistrice.In:Ad fonts. Otorepčev zbornik (ed.DarjaMihelič).Lju­bljana:ZaložbaZRC,2005,pp.225-269. • Graphic materials(max. 5 pieces) should besubmitted in electronicformandinhighresolution(300dpi),savedinnon-compressedTIFFfileformat.Graphicmaterials(photographs,graphs,tables,maps,etc.)shouldbesubmit­tedseparately(withtheircorrectpositionsclearlymarkedinthetext),inaseparatefolder(file)markedwithauthor’snameandsurname.Graphicmate­rialsshouldalwayscarryacaptionexplainingtheimageanditssource. • Editorialboardreservestherighttosendthesubmittedpapersforlanguageproofreading.Proofreadingcorrectionsareusuallyinsertedinthepapersbytheauthorsthemselves.Other correctionsofatechnicalnatureare usually donebyeditorialboard. • Authorsshouldfollowtheseinstructions,publishedineachissueofArhivi and onthewebsiteofArchival Association of Slovenia. • ArticlesandpapersthatarepublishedintheprintedversionofArhivi arealso publishedon-lineonthehomepageoftheArchivalAssociationofSlovenia.Bygivingtheirconsenttothepublishingoftheprintedversion,authorsalsoagreetotheirpapersbeingpublishedon-line. ArhiviEditorialboard IN MEMORIAM Mag. Janez Kopač (1948–2019) Na tržiškem pokopališču smo se 2. 5. 2019 mnogo prezgodaj poslovilioddolgoletnegasodelavcaJanezaKopača.Rojenjebil17.4.1948vTržiču.PomaturinagimnazijivKranjujenadaljevalštudijzgodovineinsociologijenaFi­lozofskifakultetivLjubljani,kjerjediplomiralleta1973.Kotstrokovnisodela­vecsejevZgodovinskemarhivuLjubljana(takratsejeimenovalMestniarhivLjubljana)zaposlil1.2.1972.DelatijezačelvLjubljani,poustanovitvienotleta1973pajebil imenovanzavodjonoveEnotezaGorenjskoKranj(doleta1980jebilavključenatudiŠkofjaLoka). Maloštevilnaekipa seje obpomočisodelavcev izLjubljanespopadla z zahtevniminalogamiarhivskestroke(evidentiranjedokumentarnegagradivapri ustvarjalcih, pregledovanje materialnega stanja, varovanja in urejenosti,prevzemanjearhivskegagradiva,strokovnaobdelavainizdelavapripomočkovzauporabo,valorizacijaustvarjalcevingradiva...).Poodhodudr.JožetaŽontar-jazmestaravnateljaZgodovinskegaarhivaLjubljanaje19.4.1992prevzelme­stovršilcadolžnostidoformalnegaimenovanjazaravnatelja21.12.1995.Bo­gatoznanjeindelovneizkušnjesomupomagalepristrokovnemdeluinvodenjuarhiva.Uspešnojeizboljševalslabematerialnepogojevposlovnihindepojskihobjektihnaobmočjucelotnegaarhiva,posodobiljeračunalniškostrojnoinpro­gramskoopremo,nadaljevalredneobjavearhivskihinzgodovinskihraziskavvserijiGradivoinrazprave,skrbelzarednostrokovnoizpopolnjevanjezaposle­nih,organiziralštevilnerazstave,kulturnedogodke,ekskurzije.Velikojeprispe­valkprepoznavnostiarhivskestrokeinarhiva,zlastileta1998obpraznovanjustoletnicearhiva.VsodelovanjuzmestnimarhivomnaDunajujeorganiziralpripravokatalogainrazstaveSlovenija in Dunaj,kijebilapostavljenavCankar­jevemdomuvLjubljaniingalerijiAvstrijskeakademijeznanostinaDunaju,terretrospektivnerazstaveSto let delovanja Zgodovinskega arhiva Ljubljana.Izrok predsednikaRepublikeSlovenijeMilanaKučanaje16. 6.1998prevzelčastniznaksvobodeRepublikeSlovenije,podeljenZgodovinskemuarhivuLjubljana. DirektorZgodovinskegaarhivaLjubljanajebildo1.5.1999,kosejevrnilvEnotozaGorenjskoKranjnadelovnomestoarhivista,kjerjeaktivnosodelo­valpritimskemdelu,sodelovalzustvarjalciarhivskegagradiva,odbiral,urejalinpopisoval,proučevalzakonodajo,pripravljalpredavanjazausposabljanjainizobraževanja.Vštudijskemletu1999/2000sejevpisalnamagistrskištudijinleta2004zdelomDelovanje lokalnih oblasti na Slovenskem v letih 1945–1955pridobilnazivmagisterarhivskihznanosti.Upokojilseje31.3.2013. Bilječlanneštetihstrokovnihkomisij,komisijArhivskegadruštvaSlove­nijeinMinistrstvazakulturoRS,uredniškegaodboraKranjskegazbornikaindrugihuredništev,dolgoletnipredavateljnastrokovnihseminarjihzauslužben­cejavnopravnihosebinaktivniudeleženecarhivskihposvetovanj. Objavljaljeznanstveneinstrokovnečlankespodročjazgodovinopisjainarhivistikevznanstvenihinstrokovnihrevijah,monografijah,zbornikih,priroč­nikih,glasilihinkatalogih,pisalpajetudirecenzijeinporočilaopublikacijah.Vletih1990–1992jeuredilinssodelavcipripravilobseženVodnik Zgodovinske­ga arhiva Ljubljana.SvojemagistrskodelojeobjavilvknjigiDelovanje lokalnih oblasti na Slovenskem v letih 1945–1955,kjerjeprikazalpregledrazvojalokal­nihupravnihinstitucij. Premalo je prostora za naštevanje in ocenjevanje vseh njegovih del in OSEBNEVESTIPERSONALIA službenihfunkcij.Pravzapravtonitinipotrebno,kerjeimelšemnogedruge,pomembnejševrline,skritevsvojiduši.Iskrenojihjedelillestisti,kisogarazumeli. JanezKopačjeodšelnapotbrezvrnitve.Biljepreprostodoberčlovek,zatosegashvaležnostjospominjamo. MarijaKos 1.01Izvirniznanstveničlanek ČLANKIINRAZPRAVEARTICLESANDPAPERS Prejeto:20.3.2019UDK929.5:929VodnikV. Rod Valentina Vodnika BORISGOLEC izr.prof.dr.,znanstvenisvetnikZgodovinskiinštitutMilkaKosaZRCSAZU,Novitrg2,SI-1000Ljubljanae-pošta:bgolec@zrc-sazu.si Izvleček Ključne besede: »Prvislovenskipesnik«ValentinVodnik(1758–1819)nibilsamopiseckrat-ValentinVodnik,keavtobiografijevslovenščini,ampaktudipionirslovenskerodoslovneter-rodoslovje,minologije.PodanašnjihmerilihbiVodnikaimelizaLjubljančana.Takonje-ZgornjaŠiška,Vič,govarodnainočetovadomačaZgornjaŠiškakakormaterinarodnavasVičPance,Skalar,stanamrečvprvipolovici20.stoletjapostalidelmestneobčineinstadanesZavošnik kljubnekajskromnimvaškimelementomtrdnovključenivLjubljano.Ševeč,tuditrijeodštirihValentinovihstarihstarševsoizviralizobmočjadanašnjeMestneobčineLjubljana,dedpoočetovistraniizŠentjakobaobSavi,babicapoočetovistranisTratepriŠentvidu,dedpomaterinistranizVičainlema­terinamatizobrobjasosednjeobčineMedvode.VVodnikovemčasusevedanikogarodnjihskupajspesnikomnebiimelizaLjubljančana,ampakvsezaGorenjce. Abstract VALENTINVODNIK’SLINEAGE The“firstSlovenianpoet”ValentinVodnik(1758–1819)wasnotonlythefirstKey-words: authorofashortautobiographyinSlovenianlanguage,butalsoapioneerofSloveniangenealogicalterminology.Today,VodnikwouldbeconsideredValentinVodnik,aLjubljanaresidentbecausebothhisnativeZgornjaŠiška,wherehisfathergenealogy,spenthischildhood,andhismother’snativevillageofVičbecamepartoftheZgornjaŠiška,Vič,cityofLjubljanainthefirsthalfofthetwentiethcentury.Moreover,threeofPance,Skalar,Vodnik’sfourgrandparentsalsooriginatedfromtheareaofwhatisLjubljanaZavošnik today:asidefromhismaternalgrandmotherwhooriginatedfromtheout-skirtsoftheneighbouringmunicipalityofMedvode,hispaternalgrandfathercamefromthevillageofŠentjakobobSavi,hispaternalgrandmotherfromTrata,andhismaternalgrandfatherfromVič.InVodnik’sdays,ofcourse,noneoftheserelatives,includingthepoethimself,wouldhavebeenregard­edasresidentsofLjubljana,butsimplyofUpperCarniola. Pričujoči prispevek ob 200-letnici smrtiValentina Vodnika je namenjen prikazu njego­vega rodoslovno-socialnega zaledja, vendar greuvodomanujnoopozorititudinaprezrtopodro-čjenjegovegarazvejenegaustvarjanja,kijestemvsajposrednopovezano.NesamodajeVodnikprvi napisal kratko avtobiografijo v slovenščini –pravzapravgrecelozadvaprikazalastnegaži­vljenja1 –ampakje,kardoslejnibiloznano,pio­nirslovenskerodoslovneterminologije.Vnjego­virokopisnizapuščinivNarodniinuniverzitetniknjižnicivLjubljanijenamrečshranjenrokopisznaslovom»Rodališlahta.Rodovinskodrevo«iz okolileta1800,kibigalahkopoimenovaliprvislovenski genealoški priročnik. Rokopis je Vo­dnikovo lastnoročno avtorsko delo in, kolikorjebilomogočeugotoviti,nibilnikoliobjavljen.Vodnikjevnjempotankorazdelalterminologijosorodstvenihrazmerijinjoprikazaltudinaro­dovnihdeblih.Najomenimsamonekajzanimi­vihizrazov:prejdedec inprejbabica zaprastarše, predprejded in predprejbabica za praprastarše, povnuk inpovnuka zapravnukainpravnukinjo.2 Besediščebivsekakorkazalopreučiti,gaprimer­jati z drugimi dokumentiranimi primeri iz Vo­dnikovegačasainugotoviti,alijeresničnoostalobrezvsakegavpliva. »Prvislovenskipesnik«sejepolegštevil­nihdrugihstvarizanimaltudizalastnogenealo­gijo,sajjevsvojemprvemkratkemživljenjepisuprecejvečprostorakotstaršemnameniločeto­vimprednikom,posebejdeduJuriju.Vtemorisulastneživljenjskepoti,napisanempri38-ihleta1796naGorjušahnadBohinjem,jekartretjinoprostoraposvetilsvojemuroduinonjempodalvrsto dragocenih podatkov, tudi takšnih, ki jihzgodovinarjinebimogliizbrskati. »Rojen sim 3. svičana 1758 ob 3. uri zjutra v Gorni Šiški na Jami per Žibertu iz očeta Jozefa in matere Jera Pance iz Viča. Dedec Juri Vodník je rojen v šent Jakobi uni kraj Save, se je perženil na Trato pod Goro nad Dravlami k hiši Žibert. Potle kupi hišo v Šiški na Jami, ime seboj pernese v leti 1730, vmerje 1774 star osemdeset inu pet let. Je rad delal inu vino pil. Večkrat mi je sam pravil, kako sta on inu njega oče Miha hodila na Hrava­ško, kupčovala s prešičmi, vinam inu platnam, zra­ven dober kup v oštarijah živela. Veči del Vodníkov je pozno starost doživelo; dva brata inu ena sestra mojga dedca so mene dostikrat pestovali inu potle hvalili, kader sim pridno v šolo hodil.«3 1 Kos:Valentin Vodnik,str.7,8. 2 NUK,Zbirkarokopisov,redkihinstarihtiskov,Ms.419. 3 Vodnik:Izbrano delo,str.100. Določeninatančnipodatkivavtobiografijikažejo,daVodnikmordavsegavendarlenimogelvedetiizpripovedovanjadedaJurijainstarševJožefainJere,ampakjeimelvrokahmatičneknjigedomačežupnijeŠentvidnadLjubljano.Takšnaježenavedbanjegoverojstneure,kibijosicerlahkoizvedelodmatere,ajeboljverjetno,dajojevidelvkrstnimatičniknjigi.Povpisukrstavkrstnimaticisejerodil3.2.1758ob3.urizjutrajnaJamiinbilistegadnekrščenvnavzočnostibotrovPrimožaVurnikainMineZajc(Zajke)terpričeJereBlažič(Blažčevke).4Inčeženisamlistalpokrstnimatici,jeurosvojegarojstvaizvedelizkrstnegalista,kigajenajverjetnejeprvičpotrebovalvšolskihletih,sicerpanajpoznejepredposvetitvijovduhovnika. Vpis krsta Valentina Vodnika v krstni matici župnije Šentvid nad Ljubljano (NŠAL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, R 1753–1766, pag. 98). VVodnikovemživljenjepisustapošentviškihmatičnihknjigahprejkonepovzetašedvapodatka,prviočasupreselitvededovedružinesTratenaJamoindrugiodedovistarostiobsmrti.Obstajasicertudimožnost,dajeValentinvdomačihišividellistinoonakupuposestinaJamileta1730indasijededo­vonapačnostarostzapomnilizpripovedovanjadomačih,kosodedaJurijaleta1774položilivgrob. Lahkodajepesnikizdružinskegaizročilavedel,dasejenjegovočezadnjioddedovihotrokšerodilnaTrati,tetaUršulapaženanovemdomu,vVodni­ PomentegazapisajeprvispoznalAndrejSmole,kigajeleta1840sprejelvsvojoizdajoVo­dnikovihpesmi(Kos:Valentin Vodnik,str.7).Vodnikovdrugiavtobiografskizapis,datiran30.6.1798vLjubljani,obsegasamonekajstavkovonjegovemdelovanjuodleta1773daljeinjebilprvičobjavljenvzbornikuVodnikov spomenik leta1859(pravtam). »Valentinus Josephi Vodnigk et Gertrudis conjugis filius legitimus natus die 3. Februarii hora tertia noctis et baptizatus die eodem, levantibus patrinis Primo Wurieck et Mina Saika adstante Gertrude Blaszeuka per eudem parochum ut supra – ex Jama.« Prim.:NŠAL,ŽALjubljana–Šent­vid,Matičneknjige,R1753–1766,pag.98.Poterezijanskemljudskemštetjuizleta1754jebilPrimožVurnik46-letnigospodarindru­žinskiočenaSpodnjiJami,podložnikljubljanskegajezuitskegakolegija,MinaZajc(Zajka)jebilalahkosamo45-letnavdovaMarijaZajc(Maria Saizhouka),kiježivelavValvasorjevemdvorcuJama,medtemkoJereBlažič(Blažčevke)nibilomogočeidentificirati;bržčassejekjevbližinisamokrajšičaszadrževalavslužbi.Glej:Šturm(ur.):Gorenjske družine,str.392in393. kovirojstnihišinaJami.Todazletnicamisipreprostiljudjetističasnisobilitakodomači,kotsipogostonisonitidanes.Pesnikjevšentviškikrstnimaticipačzlahkanašelpodatek,dasejetetaUršula,krščena17.10.1730,kotprvioddedovihotrokrodilanaJami,5izčesarjeizpeljalsklep,dajededkupilhišonaJamivŠiškipravvomenjenemletu.Tretjizmatičnoknjigoujemajočisepoda-tek,kiganajdemovVodnikoviavtobiografiji,jesmrt85-letnegadedaJurijaleta1774.Šentviškamrliškamaticaopredeljujededovostarostobsmrti1.12.1774šedoločneje:JurijVodnik,vdovecinkmetizŠiškešt.18(!),star85letinsedem mesecev.6NemarajededovavisokastarostValentinaobpoznejšemvpogleduvmrliškoknjigopresenetilaalipasejetudisamspominjaltakšneštevilke.Kotbomovideli,jebilJurijvresnicidobrodesetletjemlajši,staršele74letinsedem mesecev.Prinavedbistarostisoseuštelibodisinjegovidomačibodisiduhov­nik,kijepodatekzapisal.Točnihpajebilotistihsedemmesecev,karpriizra-čunavanjunipredstavljalonobenetežave,sajsosevtemčasudomalavsiJurijirojevalipredgodomsv.Jurija,tedaj24.aprila,zdaj23.aprila. Zdiseverjetno,dajepravprevisokoocenjenastarostdedaJurijaVodnikarazlog,zakajVodnikoviživljenjepiscinisoizsledilidedovegarojstvavŠentjako­buonstranSave,takratvžupnijiMengeš.Motečejemoglobitiprevelikozaupa­njevtočnostpodatka,kiganavajatatakopesnikkotmrliškamatica,vresnicipautegnepesnikovanavedbaizviratiravnoizzmotnegazapisavmrliškiknjigi.V Slovenskem biografskem leksikonu takonajdemopreprostizračun,dasejeJurijVodnikrodilleta1689indasobilipesnikoviprednikipoočetovistranidomamordaokoliŠentjakoba.PrvizanesljivipodatekodedujetakošeleporokazUršuloSkalarleta1725,kosejepriženilnaženinodomačijo»priŽibertu«naTrativžupnijiŠentvid.7 Družina Vodnik na Jami po terezijanskem ljudskem štetju 1754 (NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 119/10, s. d. 1754). DajebilJurijvresniciprecejmlajši,jeizpričalsam,insicerpoterezijan­skemljudskemštetjuleta1754,kipoznaJurijaVodnikakotpetdesetletnika.8 Čepravsejeprivsehdružinskihčlanihgledestarostimalceuštel,prisebi,de­nimo,zaštirileta,jetapodatekonjegovistarostineprimernoverodostojnejšikakortisti,kisogadalisvojciponjegovismrtioziromagajeduhovniknapačnozapisal.V18.stoletjusejenasplohzelopogostodogajalo,dajeokolica,čeješlozastaregačloveka,onjegovistarostipogostonezavednopretiravala.9 Andreju 5 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1728–1741,s.p. 6 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,M1772–1812,pag.14. 7 KosinToporišič:VodnikValentin,str.509. Prim.Kos:Valentin Vodnik,str.9. 8 Šturm(ur.):Gorenjske družine,str.392. 9 VžupnijiStaritrgpriLožusrečujemotovrstnapretiravanjaševprvipolovici19.stoletja.Dva Alešu,VodnikovemuprapradeduizŠentjakoba,sodenimoleta1712vmengeškimrliškimaticipripisaliničmanjkot115let(!).10 Umrlitakšnimpretiravanjemsevedanisovečmogliugovarjati.PesnikovdedJurijVodnikjetorejobljudskemštetjuleta1754vpisankot50-letnigospodar,karpomeni,dabisemoralroditileta1704innepetnajstletprej.ZaženoUršuloštetjepravi,dajeimelatedaj52let,sinJožef,tj.pesnikovšeneporočenioče,22let,hčiUršula20inMarija14.Dejanskosobilivsinekolikostarejši.GospodarJurijjenamrečtistoletodopol­nil54let(roj.1700),zaženoUršuloizvemo,dajebiladveletistarejšaodmoža,nimamopapodatkaonjenemrojstvu(pred1700),sinuJožefuinhčeriUršulisotakokotočetupripisalištiriletapremalo,hčeriMarijipatri.11 Kakodasose VodnikovizJameobljudskemštetjukolektivnopomladili,lahkoleugibamo.Kakorkoli,vtempogledušezdalečnisobiliedini.12 Zanasjepritemključno,dalahkorojstvoJurijaVodnikazgotovostjopostavimošelevzačetek18.stoletjainneževleto1689.Intuseraziskovanjepesnikovihprednikovpoočetovistranišelepravzačenja. Očetov rod Vodnikovih RodValentinaVodnikapoočetovistrani–vnasprotjuzmaterinimrodom PancetovzViča–nibilkakšnatrdnagruntarskarodovina,ampakseještirige­neracijepredpesnikom,kolikorjihjemogočeizslediti,vsakogeneracijopreselildrugam.ValentinsejerodilvZgornjiŠiškialinatančnejenaSpodnjiJami,njegovočeJožefnaTratipriŠentvidu,obavšentviškižupniji,dedJurijvŠentjakobunalevembreguSave,tedajvžupnijiMengeš,pradedJanez-Miha,sinBlažaVodni­ka,pasejetjapriselilizsosednježupnijeDolpriLjubljani,kamorjeprišelodneznanokod.VŠentjakobu,kigaValentinnavajakotdomačikrajdedaJurija,stav18.stoletjuvsajdvegeneracijiVodnikovopravljalimežnarskoslužbo–Valen­tinovpradedindedovbrat–pričemersejepradedpriženilnamežnarijo,kjerjebilmežnarženjegovtastAndrejAleš,tisti,kinajbidoživelmetuzalemskosta­rost115let.OdkodjeValentinovpradedMiha,uradnoimenovanJanez,prišelvDolpriLjubljaniinalijemordažetamslužbovalkotmežnar,ostajaneznanka. PredenseposvetimorodovomVodnikovpredValentinom,senajprejpo­mudimoprinjihovempriimku.SejetaglasilVódnik,kotsejeuveljavilvslo­venskikolektivnizavesti,aliVodník,kotgajeleta1796dvakratzapisalValentinvsvojemkratkemživljenjepisu,kjerzasepravi»ValentinVodník«,osorodstvupa»dedecJuriVodník«in»večidelVodníkov«.13PriimeksrečujemomarsikjenaSlovenskemstežiščemvosrednjeslovenskemprostoruvnekdanjihpolitičnihokrajihKamnik,LitijainKranj,atudinaŠtajerskem,KoroškeminsevernemPri­morskem.14Najbržsogavrazličnihokoljihodnekdajnaglaševalinaobanačina,todakakojebilopravilnovpesnikovemdomačemokoljuinalijeveljalistinaglastudipriprejšnjihrodovih?GledenanaglasVodník,kigajepoudarilValentinVo­ najstarejšaumrlanajbiimela110let,sicerpajevmrliškihmaticahnajtivelikostoletnikov. Kebe:Loška dolina,str.500. 10 NŠAL,ŽAMengeš,Matičneknjige,M1701–1718,fol.46,9.9.1712. 11 JurijVodnikjebilkrščen17.4.1700vMengšu(NŠAL,ŽAMengeš,Matičneknjige,R1695–1707,s.p.).ŽenaUršulasejerodilapredletom1700,kosepo23-letnivrzelispetzačenjajošentviškekrstnematice.SinJožefjebilkrščen28.2.1728,Uršula17.10.1730,Marijapa14.5.1737(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1710–1728,s.p.;R1728–1741,s.p.). 12 Ozelopribližnihinzaokroženihnavedbahstarostipriterezijanskemljudskemštetjuglej:Štu­ hec:OdružinivKranju,str.285–286. 13 Vodnik:Izbrano delo,str.100. 14 Vobdobju1931–1948jebilpriimekzastopanv12odskupno35okrajev,insicergledenapo­gostnostvnaslednjemzaporedju:Kamnik,Litija,Kranj,Krško,Dravograd,ŠmarjepriJelšah,Celjeokolica,Ljubljanaokolica,Novomesto,Maribor,Idrija,Mariborlevibreg.Glej:Bezlaj(ur.):Začasni slovar,str.683. dnik,bikazalonaetimologijovodníkvpomenuvodnikaoziromavodiča.15ŽenskooblikopriimkajeVodniksamzapisalznaglasomnadrugemsa­moglasnikukotVodníca(vdóva Vodníza).16Polegteoblikesrečujemovmatičnihknjigahpripesni­kovihsorodnicahtudidrugo:Vodnikovka.17 Naobmočje,kjergreiskatikoreninešišen­skihVodnikov,nasjeusmerilValentinsam,kojezapisal, da se je njegov ded Jurij Vodník rodilvŠentjakobu,odkodersejepriženilnaTratovsosednjišentviškižupniji,indajebilodedove­muočetuimeMiha.Breztegaključnegapodatka –pradedovegaimena–bitavalivtemi,sajnevŠentjakobunekjedrugjevmengeškižupnijinebivkrstnihmaticahnašlinobenegaMiheoziro­maMihaelaVodnikakottudinobenegadrugegaVodnika,vsedoklerseJanezizDolapriLjubljani,sinpokojnegaBlažaVodnika,nikonec17.stole­tja priženil k Heleni, hčeri šentjakobskega me-žnarjaAndrejaAleša. Janezu in Heleni Vodnik,edinimaVodni-komavmengeškižupniji,sejevŠentjakobučezdveletirodilsinJurij.TodakakouskladitiJurije­vegaočetaJanezazMiho,kotsejepoValentinovinavedbiimenovalnjegovpraded?NavsosrečojeduhovnikobJurijevemkrstu17.4.1700očetovoimenajprejzapisalkotMihael(!),gaprečrtalinpopravilvJanez.18Vsetorejkaže,dajebiloJuri­jevemuočetuuradnoimeJanez,klicalipasogaMiha. Od tod popravek v krstni matici župnijeMengeš, brez katerega bi lahko samo nemočno 15 Izraz vodník poznamo že od Trubarja dalje. Trubar v Artikulih oli dejlih izleta1562pravi:tihslepcouvo­dnike (ZRC SAZU, ISJ, SZSJ, Slovensko besedišče 16.stoletja, V–54, voda–vol). Hipolitov Dictionarium iz let 1711–1712imaizrazvodnyk zaenegaodpomenovla-tinskegaizrazaductor(pravtam,Hipolit.Dictionarium 94,vleček–vopen),Gutsmannovslovarizleta1789paga razlaga z nemškima Leiter in Führer in navaja tudi žensko obliko vodnica (Gutsmann: Deutsch-windisches Wörterbuch,str.647).Vodnikovobesediščepoznapolegosnovnegapomena(vodník=Leiter,Führer,Anführer)še druge: vodník kot oseba, ki kaže pot (Wegweiser),kotvojskovodja(Feldherr)ingeneral(General)terkotstvarnoimezaodtočnikanal(Anzucht,(Wasser)abzu­cht) oziroma odvodni jarek (Rösche) (ZRC SAZU, ISJ,SZSJ,Vodnikovobesedišče,vodnik). 16 ZRCSAZU, ISJ,SZSJ,Vodnikovobesedišče,Vodnik,Vo­dnica. 17 ŽenanjegovegastaregastricaAndrejaVodnikajevDolupriLjubljanikotkrstnabotraleta1761vpisanakotVr­sula Vodniza (NŠAL,ŽADolpriLjubljani,Matičneknjige,R 1759–1773, fol. 14v), Valentinova prababica v Šen­tjakobu pa leta 1752 ob smrti kot Helena Vodnikouka(NŠAL, ŽA Mengeš, Matične knjige, M 1745–1762, fol.71). 18 NŠAL, ŽA Mengeš, Matične knjige, R 1695–1707, s. p., 17.4.1700. sklenilidvoje:BodisidasejeValentinpripradedovemimenuzmotilinjebilotemuvresniciimeJanezbodisišentjakobskiVodnikinisoValentinovipredniki.JanezVodniksejedveletipredrojstvomprvorojencaJurija9.2.1698priženilizDolapriLjubljanikHeleni,hčeriAndrejaAlešaizŠentjakoba,pričemerporočnamaticašenavaja,dajebilonjegovemužepokojnemuočetuimeBlažVodnik.19 Tujetorejodgovor,zakajokolileta1689vmengeškikrstnimaticininajtinobe­negakrščencaJurijaVodnika,čigaročebiseimenovalMiha. VendartežavzistovetnostjodedaJurijainšentjakobskegaJurijaVodnikastemšenikonec.Valentinnamrečpravi,dajeimelnjegovdeddvabratainse­stro,kisovsiživelidolgo,takoda»somenedostikratpestovaliinupotlehvalili,kadersimpridnovšolohodil«.20 Vsitrijebipotemtakemmoralibitiživivsajšekonecšestdesetihlet18.stoletja.Todamengeškekrstnematicedajejovtis,dajebilšentjakobskiJurijedinec(!).Šelenatančnaanalizavsehvpisovkrščencevpoporokistarševleta1698inpritegnitevmlajšihpodatkovizporočnihinmrliškihmaticstakončnopotrdili,dajeJurijVodnikdejanskoimeldvabratainsestro.Dabibilazadevatemboljzapletena,brataAndrejapomotomanisovpisalivkrstnoknjigoalipajekrstprejelnekjedrugje.Drugibrat,Jernej,jebilkrščenspriimkomMežnar,kotsopomežnarskempoklicuklicaliočeta,čigarpriimekVodnikjebilvtemokoljutuj.PriMarijipasejeduhovnikpreprostozmotilinjestaršemJanezuinHelenipripisalpriimekVesel,kersonovegamežnarja,Ale­ševegazeta,pačslabopoznalipopriimku.MordasezditakšnarekonstrukcijadružineJaneza-MiheVodnikaprevečnategnjenainkomajmogoča,ajedoka­zljivainpreverljiva.PrvidokazistovetnostizakoncevJanezainHeleneVodnikzJanezominHelenoMežnaroziromaVeselponujajožekrajrojstvatrehotrokinimenabotrov,kisovsakičprihajaliizistihdružin.Kotjebilotedajobičajno,ješlozaprvesosede.21 Četrtegaotroka,Andreja,nenajdemomedkrščencinitipodkakšnimdrugimpriimkom,ampaksepojavišelevoklicniknjigi4.1.1734,kojeoznačenkotsinpokojnegaJanezaVodnikaizŠentjakoba.MalozatemsejeoženilvsosednjemDolupriLjubljani,kjerporočnamaticaonjemnavajaenakepodatke.22 OčeJanezjeresničnoumrlslaboletoprej.Pokopalisoga13.4.1733,kogamengeškamrliškamaticaoznačujekotmežnarjavŠentjakobu(aeditus ad S: Jacobum),23karjeedinipodatekonjegovempoklicuinedenključnihzaidentifikacijonjegovegadrugegasinaJerneja,vpisanegaobkrstuspriimkomMežnar.24AndrejVodnikjezženoUršulo,rojenoVidmar,živelnaVidmu,tj.vsrediščuDola,inbilnemaratakokotočeinbratpopoklicumežnar.Zaradivrzelivdolskihkrstnihmaticah25poznamosamoenonjegovohčer,rojenokonec50-ihlet.Kojeleta1784umrla,stara26let,jenavedenakothčižepokojnegaAndrejaVodnika.26Andrejinženastasenamrečpredsmrtjoneznanokamodselila,saj 19 NŠAL,ŽAMengeš,Matičneknjige,P1669–1702,s.p.,9.2.1698. 20 Vodnik:Izbrano delo,str.100. 21 JurijustabotrovalaJanezPečnikarinBarbaraSvetec,pričaprikrstupajebilAdamPečnikar (NŠAL,ŽAMengeš,Matičneknjige,R1695–1707,s.p.,17.4.1700).PriMarijinemkrstusta kotbotrazapisanaMihaelSvetecinJeraVišnikarterkotpričaMarijaPečnikar(pravtam,29. 4.1703).JernejustašlazakrstnabotraMihaelSvetecinElizabetaPečnikar,kotpričopaso vpisaliMarijo(Marino)Pečnikar(pravtam,24.8.1705). 22 NŠAL,ŽAMengeš,Matičneknjige,P1702–1748,s.p.,4.1.1734;ŽADolpriLjubljani,Matične knjige,P1685–1773,fol.64v,17.1.1734. 23 NŠAL,ŽAMengeš,Matičneknjige,M1718–1733,fol.76.–Takokotprivečdrugihpokojnikih tudipriJanezuVodniku(Joannes Vadnik)pogrešamonavedbostarosti. 24 NŠAL,ŽAMengeš,Matičneknjige,R1695–1707,s.p.,24.8.1705. 25 Izgubljenesodolskekrstnematiceizlet1730–1759(Krampač,Vodnik po matičnih knjigah, str.24).Poletu1759srečujemozakoncaVodnikleševvlogikrstnihbotrov(npr.NŠAL,ŽADol priLjubljani,Matičneknjige,R1759–1773,fol.14v). 26 Apolonija,hčipokojnegaAndrejaVodnikazVidma,jeumrla8.9.1784(NŠAL,ŽADolpriLju­ bljani,Matičneknjige,M1774–1785,fol.21v). juvmengeškihmrliškihmaticahnizaslediti.27AndrejjebiltorejprvioddvehValentinovihstarihstricev,kistašedoživelapesnikovošolanje. DrugibratValentinovegadedaJožefaseje,kotžerečeno,imenovalJernej,bilobkrstuvpisanspriimkomMežnar,nasledildružinskipoklicinumrlkotšentjakobskimežnar2.3.1770.Pomrliškimaticijeimelobsmrti65let,28 kar sepovsemujemazletomnjegovegarojstva1705inzValentinovonavedboodvehstarihstricihVodnikih,kistagapogostopestovalainpoznejehvalilakotšolarja.Jernejsejepredletom1733neznanokjeoženilznekoNežoinimelznjotriotroke.29 VnasprotjusstarimastricemaJernejeminAndrejem,kistaobautegnilabitimežnarja,prvipotrjenovŠentjakobuindrugibržkonevDolu,nevemoni-česaroživljenjskiusodinjunesestre,ValentinovestareteteMarije.Vmengeškižupnijinibilaneoklicananeporočena30intamnjenesmrtitudinisovpisaliv mrliškomatico.31Vsekaže,daješemladaodšlaslužitdrugam,kjersejebodisiporočilabodisiostalavsesvoježivednisamska. VzvezizValentinovimišentjakobskimiprednikijetrebapovedatišene­kajugotovitevoprababici Heleni Vodnik, rojeni Aleš.UmrlaješelešestletpredValentinovimrojstvom,insicer28.7.1752vŠentjakobu,pomrliškimaticistaraokoli80let.32Dejanskojeobsmrtišteladobrih77let.RodilasejevŠen­tjakobustaršemaAndrejuinAniAlešinbilakrščena22.4.1675vMengšu.33 Pravihbratovinsesterniimela,njenistaršisoseporočilipoldrugoletoprej,20.8.1673,obakotvdovca.OčeAndrejjebildomavŠentjakobu,matiAnapajekotvdovapoJanezuLavtarjuprišlaizDragomlja.34Vsekaže,dajematiAnaumrlapredletom1701,kosezačenjajomengeškemrliškematice,35obsmrtiočeta Andreja,kisogapokopali9.9.1712,paizvemodragocenipodatek,dajebilšentjakobskimežnar.Moraljedosečivisokostarost,česomupripisalikar115 let,36ajihvresnicinajbržniimelniti90.SledenjerodbiniAlešvpreteklostpoobsežnihmengeškihmatičnihknjigahjezaradineobstoječihindeksovizziv,kigabomopustilizadrugopriložnost.Karpazadevaetimologijopriimka,jejasno,dagrezasvetniškoimeAleš.37 TudiVodnikov rod predpriselitvijoJanezaVodnikavŠentjakobbotrebašeraziskovatioziromaizslediti.VztrajnobrskanjepomatičnihknjigahalipanaključjebostanemaranekočnavrglakrstJaneza(Mihe)Vodnika,kisejeprvičpojavilobporokileta1698,kojeprebivalvDolupriLjubljani,njegovočepajebiltedajžepokojniBlažVodnik.OdštirihstarihstarševValentinaVodnikasejepravsledenjeVodnikovilinijiustavilonajprej,samošestdesetletpredValenti­novimrojstvom,pričetrtigeneracijinjegovihprednikov,kisosisledilitakole:prapradedBlaž–pradedJanez,imenovanMiha–dedJurij–očeJožefVodnik. Koseježezdelo,dasmopriiskanjuVodnikovegapradedainpraprade­damordanapravipoti,sejedomnevnasledrazblinilavnič.Vletihmalopred 27 NŠAL,ŽADolpriLjubljani,Matičneknjige,M1741–1773,M1774–1785. 28 NŠAL,ŽAMengeš,Matičneknjige,M1763–1771,fol.60. 29 Prvidokaz,dajebilJernejporočen,jenavedbanjegoveženebrezimenakoteneodpričpri porokiparaizŠentjakoba16.5.1733:adstantibus Bartolomeo Vodnik et uxore ejus (NŠAL, ŽAMengeš,Matičneknjige,P1702–1748,s.p.).ZakoncemaJernejuinNežisoserodiliotroci Helena,krščena15.4.1735,Jurij,krščen29.3.1740,inMarija,krščena5.3.1744(pravtam, R1728–1746,fol.103v,172vin220). 30 Prim.NŠAL,ŽAMengeš,Matičneknjige,P1702–1748,P1748–1769. 31 Prim.pravtam,M1701–1718,M1718–1733,M1734–1745,M1745–1762,M1763–1771,M 1771–1787. 32 NŠAL,ŽAMengeš,Matičneknjige,M1735–1762,fol.71(HelenaVodnikouka). 33 Pravtam,R1668–1681,fol.72v. 34 Pravtam,P1669–1702,fol.35. 35 Prim.Krampač:Vodnik po matičnih knjigah,str.64. 36 NŠAL,ŽAMengeš,Matičneknjige,M1701–1718,fol.46. 37 Keber:Leksikon imen,str.100;Lenarčič:Vse o imenih,str.33. Središče Šentjakoba ob Savi, kjer je stala mežnarija, domovanje Vodnikov (foto B. Golec, september 2018). rojstvomdedaJurijavŠentjakobu(1700)jevmengeškižupnijidelovalduhov­nikUrbanVodnik,rojenleta1634vBrodehvPoljanskidolini.38Hipoteza,dajeJurijevočeJanez(Miha)VodnikmordapravtakoizviralsŠkofjeloškegaindajeprišelvDolternatovŠentjakobprekduhovnikaUrbanaVodnika,sejepokazalakotnapačna.Janeza(Mihe)innjegovegaočetaBlažanamrečninajtivkrstnihmaticahžupnijŠkofjaLoka,StaraLokainPoljanenadŠkofjoLoko,kjerjebilpriimekVodnikv17.stoletjusicermočnorazširjen.39 PesnikovprviznaniprednikpoVodnikovistrani,prapradedBlaž,kigapoznamosamoizzapisaosinoviporokivMengšuleta1698,jetakoboljverje­tnoizviralsširšegaobmočjavzhodneGorenjske.40IzključenatudiniDolenjska,vsekakorpanimanobeneosnovenavedbaAntonaJellouschkaizleta1859v 38 PoF.PokornujeUrbanVodnikdelovalvžupnijiMengeškotvikarod25.5.1696do1.4.1697;domajebilzobmočjaŠkofjeLoke,rojenleta1634vBrodehvPoljanskidolini(NŠAL,NŠAL572,ZapuščinaFrancPokorn,šk.378,Mengeš,fol.16).–DejanskosrečujemoUrbanaVodnikavmengeškihmatičnihknjigahtudipozneje,ševčasu,kosejeoženilJanezVodnikizDola,npr.9.9.1697,2.11.1697,7.3.1698,28.3.1698(NŠAL,ŽAMengeš,Matičneknjige,R1695–1707,s.p.). 39 Prim.NŠAL,ŽAŠkofjaLoka,Matičneknjige,IndR1623–1736;ŽAStaraLoka,Matičneknjige,IndR1615–1790;ŽAPoljanenadŠkofjoLoko,Matičneknjige,R1656–1677.Vodnikovv17.stoletjunibilovžupnijiSelca(NŠAL,ŽASelca,Matičneknjige,IndR1622–1700).–Takotudi odpademožnost,dabibilsorodnikValentinaVodnikaznanifrančiškanskipaterHugoVodnik,rojenleta1715vŠkofjiLoki,kipoKosuinToporišičusšišenskimiVodnikinibilvožjemso­rodstvu(KosinToporišič,VodnikValentin,str.509). 40 TudiiskanjepoindeksukrstnihmaticžupnijeDobniv17.stoletjunavrglonobenegaVodnika(NŠAL,ŽADob,Matičneknjige,IndR1607–1784). Vodnikovem spomeniku,pokaterijepolihistorJanezVajkardValvasorleta1693kupilvKrškemhišoodprednikaValentinaVodnika.Prodajalechiše,meščanJakobVodnik,sejevresnicizgoljponaključjupisaltakokotValentin,Jellou­schekpajepovezavomednjimaustvarilsamovoljno.SklicevalsejenaVodniko­voavtobiografijo,vkaterininajmanjšegasleduodolenjskemizvorupesnikovihprednikov.41 Česevrnemokizhodišču,ktemu,karvemooValentinovihprednikihpoVodnikovistrani,jeključnaugotovitevta,dajeimelpesnikmedočetovimipred­nikivsajdvamežnarja–pradedaJaneza(Miho)VodnikainprapradedaAndrejaAleša.Niizključeno,dajevAleševemoziromaVodnikovemdomuvŠentjakobu –vmežnarijipricerkvisv.Jakoba–živelatudipisanabeseda.Valentinovpra­dedMiha,dejanskokrščenkotJanez,sijepolegteganabralkarnekajkoristnihživljenjskihizkušenj.SinJurij,Valentinovded,jeponjemočitnopodedovalpo-slovnožilico,tujepajimanibilonitilagodnoživljenje.KotpraviValentin,staded»inunjegaočeMihahodilanaHravaško,kupčovalasprešičmi,vinaminuplatnam,zravendoberkupvoštarijahživela«.SicerpajededJurijpovnukovemspominjanju»raddelalinuvinopil«.42TorejpodobnokotValentin,čeparafra­ziramoPrešernovepigramonjegovemgimnazijskemučitelju:»Preblečensemmenišičbilinradsempel,šerajepil.«43 VValentinovorodnožupnijoŠentvidnadLjubljanojededaJurijaprive­dlaženitev.Kotpravitamkajšnjaporočnamatica,stase11.2.1725vzelaJurijVodnikizsoseskeŠentjakobvmengeškižupnijiindomačinkaUršula Skalar (Skalarca).Kotjebilovtemčasuvšentviškižupnijiobičajno,nistanavedenanenevestindomačikrajneočetovoime,44karbibiloključnozanjenoidentifika­cijo.Uršulavsekakornibilavdova,sajsovdovskistanvpisovalidosledno.45Na vsosrečojeValentinpovedal,dasejenjegovdedJurijpriženilkhišinaTratipodGoronadDravljami,podomačeŽibert.46VšentviškižupnijijebilonamrečvečdružinSkalarjev,Uršulapasejerodilaravnovčasu,kovkrstnihmaticahzijaskorajčetrtstoletnavrzel.KerjenaTratiživelasamoenaSkalarjevadružina,jebilovrzelvelikolažezapolniti.Poletu1700,kosekrstnematicespetzačenjajo,sosetamkajšnjemuzakonskemuparuAndrejuinMarijiSkalarrodilištirjeotro­ci(1703–1712).47Uršula,kinajbibilapoterezijanskemljudskemštetjuleta1754stara52letinbisetorejrodilaleta1702,jebilavresnicinekajletstarejša.Gledenato,dajenjenmožJurijVodniknavedenkot50-letnik,ajihjevresnicištel54,sejeUršulanajverjetnejerodilaleta1698.Njenapribližnastarostokoli50let,navedenavmrliškiknjigiobsmrtileta1755,jeocenjenaprenizko.48 Uršulinemurodujepošentviškihkrstnihmaticahmogočesleditišedvegeneracijivpreteklost.NjennajverjetnejšiočeAndrej,sinPrimožainMarušeSkalar,seje,kotbomovideli,rodil11.10.1664,insicerpravtakonaTratikotnajstarejšialivsajprvipreživelisin,sajjenaslediločetovoposest. Vodnikovibiografinisoproblematiziralidejstva,dasoSkalarjivletihoko­liUršulinegarojstvaživelitudivPodgoriindabibilaUršulalahkohčiJanezaSkalarjaizPodgore,49kottudinepodatka,daješelUršulizaporočnopričoSeba­ 41 Otejzmotinatančno:Golec:Valvasorjeva hiša,str.40–44. 42 Vodnik:Izbrano delo,str.100. 43 Kos:Valentin Vodnik,str.37. 44 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,P1710–1768,s.p. 45 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,P1710–1768,s.p.–TakokotpriUršulijetudipridrugihnevestahnavedenaženskaoblikapriimka,vletu1725npr.MarušaHudamavtka, UršulaKunavarca,GertrudisDobnikarin. 46 Vodnik:Izbrano delo,str.100. 47 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1700–1704,fol.69;R1705–1709,fol.28v,81;R1710–1728,fol.47. 48 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,MatičneknjigeM1754–1771,fol.7v. 49 JanezuinNežiSkalarizPodgoresosevzačetku18.stoletjarodilitrijeotroci(NŠAL,ŽALju­bljana–Šentvid,Matičneknjige,R1700–1704,fol.21,73;R1705–1709,fol.20),odkaterih stjanSkalar,kibibillahkosinomenjenegaJaneza.50TudičeješlozaJanezovegasinaSebastjana,okateremodkrstadaljenevemoničesar,vlogaporočnepričenidokazzarazmerjesestra–brat.51DomUršuleSkalarsoraziskovalciVodnika upravičenoumestilinaTrato,napoldrugohubo(kmetijo),kjersoSkalarjigo­spodarilikoteninajvečjihkmetovvšentviškižupniji.52VodnikovanavedbaTra­tejebilanamrečpremočanargumentzadvomotem,alijepravalokacijaTrataaliPodgora,inkotbomovideli,jeprienemodSkalarjevsTratepoznejeizpričantudialternativnipriimekŽibert–hišnoime,kigajeVodnikovdedJurijVodnikodtodzaneselvZgornjoŠiško.SkalarjevaposestnaTratijebilapodložnavi­cedomskemuuraduvLjubljaniinjespadalavvicedomskožupoŠentvid.Leta1726,kojeodvicedomakupilšentviškožupokanonikJanezJakobSchilling,53 jenapoldrugihubinaTrati(An der Tratten)gospodarilAndrejSkalar.54MožjeskorajbrezsencedvomatastJurijaVodnika.HčiUršula,odleta1725Jurijevažena,semujerodilamalopredletom1700,kosepočetrtstoletnivrzelispetzačenjajo šentviškekrstnematice.Potemletu najdemo medšentviškimikr-ščencištiriAndrejeveotroke,rojenemedletoma1703in1712.ŽenijebiloimeMarija,rojstvodvehotrokapostavljakrstnamaticanaTrato,enegavPodgoroinzadnjeganikamor,naborbotrovpapotrjuje,dagrezaistodružino.55Ševeč,najmlajšiSebastjan(roj.1712),kijenajprejkotdružinskiočeživelnaTratiinsejevzgodnjihštiridesetihletihpreselilvŠentvid,jetamizmeničnonavedenkotSkalarinŽibert(!),pohišnemimenu,kigajeprineselsseboj.56Gledenanjego­ jebilnajstarejšiMatija,rojenleta1701,obljudskemštetjuleta1754navedenkot49-letnigospodarvPodgori,poročenz38-letnoMarijo.Prim.:Šturm(ur.):Gorenjske družine,str.363.Onjegoviidentitetinidvoma.Koseje3.2.1732oženilzMarijoPorenta,jenamrečvporočnimaticioznačenkotsinpokojnegaJanezaSkalarjaizPodgore(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,P1710–1768,s.p.). 50 OSebastjanu,18.1.1704krščenemsinuJanezainNežeSkalarizPodgore(NŠAL,ŽALjublja­na–Šentvid,Matičneknjige,R1700–1704,fol.73),izpoznejšegačasanipodatkov. 51 Vsajtolikšnajeverjetnost,dajebilporočnapričaSebastjanSkalarizDravelj,kigasrečujemokotočetakrščencevmedletoma1708in1722,umrlpajekot84-letnivdovecleta1760(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,IndR1662–1790;M1754–1771,fol.28). 52 Kos:Valentin Vodnik,str.9. 53 PodložnostSkalarjeveposestiindružineljubljanskemustolnemukanonikuSchillingurazkri-vaterezijanskoljudskoštetje(Šturm(ur.),Gorenjske družine,str.364).PokranjskiimenjskiknjigijekanonikJanezJakobSchillingodvicedomskegauradazaKranjskokupilžupoŠentvid(Suppambt St. Veith)s25hubamiinpolleta1726(SIAS173,ImenjskaknjigazaKranjsko,knj.6(1662–1756),fol.535in546v). 54 SIAS1074,Zbirkaurbarjev,I/52u,urbaržupaLjubljanaŠentvid1726,pag.40.NaTratisobiletedajpolegdvehoštatovštirihube:prvipolovičnistaoznačenikotkupnopravni,preostale– enapolovična,enacelainSkalarjevapoldrugahuba–pane(pravtam,pag.36–42). 55 Mihael,krščen27.11.1703,jepostavljennaTrato,Jakob,krščen2.7.1706vPodgoro,Eliza­beta,kisojokrstili18.9.1709,spetnaTrato,priSebastjanu,krščenem8.1.1712,pakrajarojstvani.NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1700–1704,fol.69;R1705–1709,fol.28vin81;R1710–1728,fol.47. 56 VŠentvidusrečamoSebastjanaobljudskemštetju1754kot41-letnegakajžarjainpodložnikašentviškežupnije(Šturm(ur.):Gorenjske družine,str.386).Vresnicijebilletodnistarejši,takokotzanajvečenoletoodstopajostarostinjegovihotrok.ŽenaMarijanimoglabitistarašele27let,ampakvsajkakšnidveletiveč,razenčejeimeldveženizenakimimenom.Seba­stjanoveporokevšentviškiporočnimaticinikottudinevporočnihmaticahljubljanskihžu­pnijsv.Nikolajainsv.PetrateržupnijeSmlednik(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,P1710–1768,s.p.;ŽALjubljana–Sv.Nikolaj,Matičneknjige,IndP1718–1745;ŽALjubljana– Sv.Peter,Matičneknjige,IndP1635–1789;ŽASmlednik,Matičneknjige,IndP1690–1770).Ključenzanjegovoidentitetobibilpodatekvporočniknjigi,kakosejeimenovalnjegovoče.– Uršula,najstarejšahčiSebastjanainMarijeSkalarsTrate,sejerodila10.9.1740inbilakr­ščenadanpozneje(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1728–1741,pag.265).VŠentvidusosekrstinjunihotrokzvrstilitakole:Jera(Žibert)16.2.1744,Jakob(Žibert)24. 7.1745,Marija,19.6.1747,Uršula(Žibert)30.9.1749,Gašper30.12.1752,Mina17.3.1755,Neža16.1.1760inMatevž30.8.1762(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1743–1753,fol.12,27,46,73in114;R1753–1766,pag.36,126in181).Sebastjanova vomladostnimogoče,dabibilidentičensSebastjanomSkalarjem,kimujebilošele13let,konajbišelleta1725zaporočnopričosestriUršuli.57 KdoinodkodjebilaAndrejevažena,Uršulinamati,ostajaneznanka.58 Pravtakoninujno,dasejeimenovalaMarija,sajbiAndrejlahkoovdovelinimelmlajšeotroke,rojenevzačetku18.stoletja,zdrugoženo. Zaradi izgubljenih šentviških mrliških matic tudi ne vemo, kdaj so po­mrlistaršiVodnikovebabiceUršuleSkalar.Obljudskemštetjuleta1754jihnibilovečnasvetu.NaTratijetedajgospodaril30-letniAndrejSkalar,59dejansko35-letnik,rojenleta1719kotdrugorojenecLovrencaSkalarjaizPodgore,vka­teremlahkovsekakorprepoznamoUršulinegastarejšegabrata.60OčitnojetaistiLovrencidentičenzLovrencem,ki jeimelpourbarjuizleta1726polovičnohubovPodgori.61Poznejejepovsemsodečprevzelpoočetutudidomačopol-drugohubonaTrati,kjergajenasledilomenjenisinAndrej.Teganajdemosredi18.stoletjakotgospodarjapoldrugehubenaTrativžupiŠentvid,podložneka­nonikuSchillingu.62OčetaLovrencaSkalarjaobterezijanskemštetjuleta1754povsemsodečnibilovečnasvetuoziromasejepopredajiposestisinuodse­lildrugam,karjemanjverjetno.VterezijanskemkatastrusopolovičnohubovPodgorivžupiŠentvid,podložnokanonikuSchillingu,medletoma1750in1757sicerševednovodilipodLovrenčevimimenom(Laure),63karbikazalo,dajemožumrlpoletu1750innajpoznejepredljudskimštetjem1754.Todaime­nadružinskihpoglavarjevobljudskemštetjurazkrivajo,dajevterezijanskemkatastruupoštevanostarejšeinnedejanskostanjepodložnikov.NaSkalarjevinijetedajzmladodružinoživelJakobSkalar,kinajbimubilo24let64invkaterem prepoznamoLovrenčevegaleta1725rojenegasina.65Jakobsejeporočilleta 1751,kojeočeLovrencnavedenkotšeživ.66 Življenjske poti sorojencev Vodnikove babice Uršule Skalar presegajookvirnašeraziskave,tudičejeValentinkateregaodnjihšepoznal.Kolikorjeznano,ninobeneganajtimedduhovniki,obljudskemštetjuleta1754pajev nadaljnjausodaniznana.Nenjeganeženeninajtivšentviškihmrliškihmaticah(pravtam,M1754–1771,M1772–1812). 57 VUršuliniporočnipričilahkoprepoznamodrugegaSebastjana,kibi,čejepreživelotroštvo,ravnomaloprejdosegelpolnoletnost.BiljesinJanezainNežeSkalarizPodgore,krščen18.1.1704(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1700–1704,fol.73). 58 Šentviškihporočnihmaticiztegačasanamrečni,PrimožSkalarpaseniporočilvsosednjižupnijisv.Petra(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,IndP1635–1789). 59 Šturm(ur.):Gorenjske družine,str.364. 60 LovrencSkalarsejeoženil5.2.1715zElizabeto,vdovoTomažaZoreta;všentviškiporočnimaticijenavedenkotŠentvidčan,kargledenavključenostPodgorevsoseskoŠentvidnemoti(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,P1710–1768,s.p.).Privsehnjegovihotrocih,rojenihmedletoma1716in1732,jevkrstnihmaticahkotkrajrojstvanavedenaPodgora,dvakrattudiPodgoravsoseskiŠentvid(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1710–1728,pag.147,209,271in325;R1728–1741,pag.12in64). 61 SIAS1074,Zbirkaurbarjev,I/52u,urbaržupaLjubljana–Šentvid1726,pag.25. 62 SIAS174,TerezijanskikatasterzaKranjsko,šk.253,RDA,L302,No.2,17.3.1750;No.8,11.7.1755;No.10,s.d.1757.–AndrejSkalarsTrate4jeumrl4.1.1777,mrliškamaticapamudaje60let,karjedveletipreveč(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,M11772–1812,pag.25). 63 SIAS174,TerezijanskikatasterzaKranjsko,šk.253,RDA,L302,No.2,17.3.1750;No.8,11.7.1755;No.10,s.d.1757. 64 Šturm(ur.):Gorenjske družine,str.363. 65 Jakobjebilkrščen26.4.1725kotJakobFilip,sinLovrencaSkalarjainElizabeteizPodgore(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1710–1728,pag.325).Umrlje17.12.1783vPodgori9,mrliškamaticapamupripisuje60letalidveletipreveč(pravtam,M1772–1812,pag.51). 66 JakobSkalar,sinLovrencaizPodgore,jestopilpredoltar31.1.1751sHeleno,hčerjopo­kojnegaMatijeKrvineizGuncelj;enaodtrehporočnihpričjebilAndrejSkalar(pravtam,P1710–1768,pag.99). šentviškižupnijiprebivalsamoSebastjan,kajžarvŠentvidu.67Prejkonejepoleg UršuleinSebastjanapreživelotroštvolestarejšiLovrenc.68 Sevedabibilozelomikavnovedeti,alijeizrodušentviškihSkalarjeviz­hajalduhovnikinprevajalecprvegaslovenskegaasketskegaspisaAdamSkalar,nazadnje,sredi17.stoletja,župnikvŠmartinupriKranju.AdamjebilskorajgotovoGorenjec,vendarnionjegovemizvoruznaneganičdoločnega.69Skalar­jevemurodunaTratilahkoodVodnikovebabiceUršulesledimokontinuiranošedvegeneracijivpreteklost,kojebilAdamžepokojen.UršulinočeAndrejsejerodil11.10.1664kotsinPrimožainMarušeSkalar,70zanjimpasotamprišli nasvetšetrijeotrociistegapara.71Zanimivoje,dapriročniurbarvicedomskegauradazaobdobje1674–77nepoznaPrimožaSkalarja,ampaknavajanaTratiAndrejaSkalarjakotgospodarjatrehpolovičnihhub.72AndrejbibillahkoPri­moževbrat,kinizapustilsinov,takodagajenasledilnečakAndrej,alipajePrimož,kisemujezadnjiotrokrodilleta1673,kmaluzatemumrlinjebilkotgospodarvpisanvurbarnjegovkomajdevetletnisinAndrej,Vodnikovpraded. PrviSkalar,zimenomJanez(Hanß Skäller),jenaTratiizpričanvvice­domskemurbarjuizleta1636,kosobilevseštiritamkajšnjehubešeceleinjegospodarilnazadnji.Kupnopravnistatusjeuživalasamoprva,poznejerazde­ljenanadvepolovični.73JanezSkalarbiutegnilbitiočePrimoža,dedaUršule,poročeneVodnik,intakopesnikovpraprapraded. Otem,kdajsoseSkalarjinaselilinaTratiinalijenjihovpriimekmor­datamženastal,virimolčijo.Šentviškežupnijskematicesenamrečzačenjajošelepozneje(1662),vicedomskiurbarizleta1600jenepopolnoziromasplohnipraviurbarinSkalarjevvžupiŠentvidnepozna,vnjempatudinimogočedoločitigospodarjapoznejšeSkalarjevehube.74Skalarjepravtakopogrešamovnajstarejšihvicedomskihurbarjihizobdobja1496–1527.Nazadnji,četrtihubinaTratisotedajgospodariliTkalci,75mordaprednikiSkalarjevpoženskilinijialipovsemtujiljudje.OpriimkuSkalarkažešepovedati,dasogavšentviškižupnijiizgovarjališvapaje,kotSkavar(ženskaoblikaSkavarca),karsev18.sto­letjudelomaodražatudivzapisihvmatičnihknjigah.76 67 Prim.Šturm(ur.):Gorenjske družine,str.357–394. 68 Všentviškihkrstnih,poročnihinmrliškihmaticahpokrstunivečsleduotrehAndrejevihotrocih,rojenihvzačetku18.stoletja,Jakobu,MihaeluinElizabeti(prim.zlastiŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,IndR1662–1790).MihaeljeimelstarejšegasoimenjakavZapužah,kisosemuotrocirojevaliodleta1713dalje,Jakobpabiutegnilbitinezakonskioče2.3.1737krščenehčere,pravtakorojenevZapužah(pravtam,R1728–1741,pag.46). 69 OSkalarjugl.Rupel,SkalarAdam,str.324.–J.Žontarjezapisal,dajebilSkalarnajbržizKranja. Glej:Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.216. 70 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1662–1677,pag.38. 71 Jurijjebilkrščen13.3.1667,Janez12.4.1670inHelena24.4.1673(pravtam,R1662–1677, pag.79,127in186). 72 SIAS1,VicedomskiuradzaKranjsko,šk.90,I/52,lit.LXI/1,priročniurbarvicedomskega uradazaKranjsko1674–1677,s.p.,AnderTratten. 73 SIAS174,TerezijanskikatasterzaKranjsko,šk.214,RDA,L4,No.46,urbardeželnoknežjegavicedomskegauradazaKranjsko1636,fol.67–68v.–Vdrugemohranjenemizvoduurbarja jeJanezovpriimekpomotomazapisankotSläkher (SIAS791,GospostvoTurnobLjubljanici,knj.17,urbardeželnegavicedomskegauradazaKranjsko1636,s.p.,AnderTratten). 74 SIAS1,VicedomskiuradzaKranjsko,šk.97,I/54a,lit.LXLVIII/2,vicedomskiurbar1600,s. p.,SüppSt:Veith. 75 Leta1496jekotgospodarhubenavedenKrižeTkalic(CriseThalliz),čigarpriimekjevurbarjuleta1515popačen(Crise Solditz),leta1527pajebilanahubinjegovavdova(Crise Kaletz wittib) (SIAS1,VicedomskiuradzaKranjsko,šk.97,I/54a,lit.LXLVIII/5,urbarvicedomskegauradanaKranjskem1496,s.p.,AnderTratten;pravtam,lit.LXVIII/6,urbarvicedomskegauradanaKranjskem1525,fol.27;pravtam,šk.96,I/54a,urbarvicedomskegauradanaKranjskem1527,fol.28).Povsemsodečsrečamovnepravemurbarjuizleta1600potomce:MihaelinŠtefanTkalc(Tkhalz)staplačalazadvetretjinihubesvojihočetovJurijainMarka(SIAS1,VicedomskiuradzaKranjsko,šk.97,I/54a,lit.LXLVIII/2,vicedomskiurbar1600,s.p.,SüppSt:Veith). 76 Npr.leta1710Sebastiani Scavar (NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1710–1728, DomačeimeSkalarjevedomačije–priŽibertu,izpeljanoizosebnegaime­naSiegbertzrazličicoSiegbrecht,77vurbarjihsplohniizpričano,karjerazu­mljivo,vžupnijskihmaticahpagasrečamozelopozno,kotsmovideli,šelezUršulinimmlajšimbratomSebastjanom,kigajesTratezaneselvŠentvid. Hiša na Trati pri Šentvidu, kjer je stala domačija Skalarjevih, rodni dom Valentinove babice (foto B. Golec, september 1754). Žibertovapoldrugahuba,nakaterisejekonec17.stoletjarodilaVodni­kovababicaUršulaSkalarinkamorsejeleta1725priženildedJurijVodnik,jemoralaimetižetedajvsajdvedomačiji.78Stoletpozneje,pofranciscejskemkatastruizleta1825,kojebilgospodarJožefZevnik,podomačeŽibert,sojipripadalekartrihišneštevilke,4,8in9.79Prvotnadomačijajebilatistashišnoštevilko4,kjerjeleta1777umrlgospodarUršulinnečakAndrejSkalarinkjersonjegovipotomciživelidodvajsetihlet19.stoletja.80StalajenazačetkuTrate pag.20),1763CasparusSkavar(pravtam,M17654–1772,fol.28),1772Mathias Skavar (prav tam,M1772–1812,pag.2),1772Mina Skavarza (pravtam,M172–1812,pag.149). 77 Zarazlagoseiskrenozahvaljujemprof.JanezuKebru. 78 Najbržninaključje,dasoUršulinegadedaAndrejaSkalarja,rojenegaleta1664naTrati,kotočetakrščencevvzačetku18.stoletjaizmeničnonavedlienkratnaTrati,drugičpavPod-gori:1703naTrati,1706vPodgori,1709naTratiin1712breznavedbekraja(pravtam,R1700–1704,fol.69;R1705–1709,fol.28vin812;R1710–1728,pag.47).Skalarjisobržčaskdajzamenjalibivališče,sajsoimelinavoljovsajdvehiši,TratainPodgorapastaseskorajstikali. 79 SIAS176,FranciscejskikatasterzaKranjsko,L316,k.o.Šentvid,abecedniseznamposestni­kov,17.3.1827. 80 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,M1772–1812,pag.25.–Andreju,kijeleta1754obkrstutretjegaotrokaoznačenkot»SkallarvulgoShibert«,sejevzakonuznekoHelenoro­dilomedletoma1750in1761šestotrok(pravtam,R1743–1753,fol.77,102;R1753–1766,pag.7,61,115in164),odkaterihkrstnamaticadvapostavljavPodgoro,štiripanaTrato.Do­ nadesnistranicesteprotiPodgoriinbilavčasufranciscejskegakatastrazdve­mazidanimastavbamainenolesenomednajmarkantnejšimi.Kdomačijijespa­dalotudizidanogospodarskoposlopjeobdeželnicesti,kijenakatastrskimapioznačenozledinskimoziromahišnimimenomŽibert(Schibert).81Pravmogočeje,dajebilovstavbi,kjerstojidanesznanašentviškagostilnaŽibert,žetedajgostišče.Ševeč,niizključeno,dajetamstoletprejtočilvinoVodnikovdedJurij,okaterempesnikpravi,dajeraddelalinpilvino.82Jurijevokrčmarstvobitudipojasnilo,odkodmudenar,dasiječeznekajletkupilhišoinpolhubenaJami. JurijinUršulaVodnik,rojenaSkalar,staprvaletaočitnoživelapriženinidružinialivkakšniSkalarjevikajžinaTrati.NaTratistaprišlanasvettudisino­vaValentin,krščen10.1.1726,inJožef,pesnikovoče,kisogavbližnjiŠentvidneslihkrstu28.2.1728.83PopreselitvidružinenaSpodnjoJamo,delvasiZgor­njaŠiškavsoseskisv.MarjetevKosezah,sotamvsedmihletihprijokalinasvetše:Uršula,krščena17.10.1730,Matija,krščen10.2.1734,Marija,krščena14.5.1737,inKatarina,krščena22.11.1739.84OdskupajšestihotrokjevotroškidobiočitnoumrlalenajmlajšaKatarina,okaterijekrstediniznanipodatek.Poljudskemštetju1754bibila15-letnicazagotovošedoma,čebibilaživa.85Kdajmedletoma1739in1754jepreminila,nevemo,kerseohranjenešentviškemrliškematicezačenjajošelestemletom.86 Drugi Vodnikoviotrocisovsiodrasli.Vliteraturiizraženadomneva,dajeMatijapostalfrančiškanzimenomMarcel,87sejepotrdilakotpravilna.StricMarcelVodnik,frančiškanvNovemmestu,jepesnikaponjegovihbesedahvav­tobiografijipripravljalvletih1768in1769zaprvošolo,tj.zavstopvljubljan­skojezuitskogimnazijo.88PofrančiškanskemprovincialnemnekrologijujepaterMarcelVodnikumrl28.12.1798vNazarjah,nekrologijparazkrivaonjemše mačijo,kijenajpoznejevsedemdesetihletihprešlapodposestdvorcaJama(Grubenbrunn),jeprevzelanajmlajšahčiMarija-Mina,odleta1777poročenasPrimožemPeterlinomsHom­cavžupnijiMengeš(pravtam,P1773–1815,pag.319),skaterimjeimelaosemotrok(pravtam,R1772–1796,pag.51,83,100,114,276,267,386in411).NjunnaslednikJakobPeterlin(roj.1784)sejeleta1811oženilzMinoSeverizVižmarijinimelsamohčer(pravtam,P1773–1815,pag.160;R1797–1825,pag.200).Zakoncastaleta1820šeprebivalanaTrati4,kjerstaizpričanakotkrstnabotraotrokusvojegagostača(pravtam,R1797–1825,pag.228),natopastaseodselilaneznanokamizšentviškežupnije(prim.IndM1790–1850).Pofranci­scejskemkatastrujetuleta1826gospodarilJožefZevnik(SIAS176,FranciscejskikatasterzaKranjsko,L316,k.o.Šentvid,zapisnikstavbnihparcel15.12.1826).Kakojeprišeldoposesti,niznano,kerjeŽibertovinavnasprotjussosednjimidomačijamih.št.3in5prešlasposesti Fajfarjevgrad(Peppensfeld)–vanjosejeinkorporiralaposestdvorcaJama(Smole:Graščine na nekdanjem Kranjskem,144,200)–naBokalce(SIAS336,Zemljiškaknjigazasodniokraj Ljubljanaokolica,Peppensfeld–Fajfarjevgrad,knj.2,rekt.št.38in39).PripadnostŽibertoveposestiBokalcamjerazvidnaiznovezemljiškeknjige,kjerjehišašt.4vpisanakotkajža(oči­tnosejeposestmedtemrazdrobila),prenesenaizstarezemljiškeknjigeBokalce(Stroblhof),rektifikacijskašt.91(OkrajnosodiščevLjubljani,Zemljiškoknjižnioddelek,k.o.Šentvid,gl.knj.101–210,vl.št.198).Žaljestarazemljiškaknjigaohranjenanepopolnoinmanjkaravnoglavnaknjigazzadevnorektifikacijskoštevilko(SIAS336,ZemljiškaknjigazasodniokrajLjubljanaokolica,GutStroblhof–Bokalce). 81 Domačijajestalanastavbniparcelišt.110,sicerpajekhišišt.4spadalašeenahišazgospo­darskimposlopjemnastavbniparceli98ževvasiPodgorainzidanogospodarskoposlopjenastavbniparceli103tikobglavnicestiizLjubljaneprotiGorenjski;nakatastrskimapijeobtejstavbinapisSchibert.PriimekSkalarsejedotegačasaohranilvPodgori9,kjerjevčasufran­ciscejskegakatastragospodarilNikolajSkalar.SIAS176,FranciscejskikatasterzaKranjsko,L316,k.o.Šentvid,zapisnikstavbnihparcel15.12.1826;mapnalistaIVinV. 82 Vodnik:Izbrano delo,str.100. 83 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1710–1728,s.p. 84 Pravtam,R1728–1741,s.p. 85 Šturm(ur.):Gorenjske družine,str.392. 86 Krampač:Vodnik po matičnih knjigah,str.60. 87 Kos:Valentin Vodnik,str.10. 88 »Pisati inu branje me je učil šolmošter Kolenec; za pervo šolo stric Marcel Vodnik, frančiškanar v Novim mesti 1768 inu 1769«(Vodnik:Izbrano delo,str.100). naslednjepomembnepodatke:zaslužnilektor,nekočprofesorinprefektnano­vomeškigimnaziji,star64letinredovnik46let.89Potemtakemjevfrančiškanskiredvstopilleta1752pri18letih.Niznano,kjesejenajprejšolal90 inkjejedobilmašniškoposvečenje.VsekakornibilposvečenvGorici,kjermujeprvigoriškinadškofKarelMihaelAttems4.6.1757,slaboletopredpesnikovimrojstvom,podelilprvotonzuroinštirinižjekleriškeredove.91 Pravlahkobimašniškopo­svečenjeprejelvLjubljani,sajpravzatačaspogrešamoordinacijskeprotokole.92 Predenjepesnikprišelnasvet,jestricMatija,zdajpaterMarcel,torejutegnilžepetinovomašo.Ševeč,MarceljebiltakokotpoznejeValentinzasluženšolnik,gimnazijskiprofesor.Nanovomeškifrančiškanskigimnazijijepoučevalmedle­toma1761in1765,natopajebildveleti,od1766do1768,njenprefekt,insicerdvanajstipovrstiodustanovitvetegašolskegazavodaleta1746.93 PrecejskrivnostensezdipesnikovnajstarejšistricinsoimenjakValentin.Obljudskemštetjuleta1754gameddružinskimičlaninaJamipogrešamo.94 Tedajmujebilo28letinsejeočitnomudilposvetu.Oddomaganipehalano­benasila,sajjemoraločeJurijobpomanjkanjudelovnihmočinajematihlapcaindekli,čepravjeimeldomašetrineporočeneodrasleotroke,sinaindvehčeri.KajjeValentinakotprvorojencagnaloposvetu–mordapoklic,mordakakšni družinskispori–jevprašanje,kiostajabrezodgovora.PoznejesejeValentinvendarlevrnilnaočetovoziromabratovdom.14.5.1775jenamrečnaVodni­kovidomačijinaJamišt.17umrlsamskikmetValentinVodnik,kinemorebitinihčedrugkoton.Šentviškamrliškamaticamudaje47let,vresnicipajebildveletistarejši.95 Pesnikovi teti Uršula in Marija, leta 1754 obe še neporočeni na domustaršev,96staimelirazličniusodi.26-letnaUršulaseje26.9.1756omožilastriletastarejšimGregorjemSkokomzbližnjegaBroda,97sepreselilanamoževdom invnaslednjihpetnajstihletihrodilasedemotrok.98Umrlajeskorajgotovo19.9.1784,čepravjomrliškamaticaimenujeJerainjidaje60let,karjepetletinpolpreveč.99 KamjeodšlanjenasedemletmlajšasestraMarija,razpoložljivivirinepovedo.Vsekakorsevšentviškižupnijinineporočilaneumrla,100 ampaksi jeočitnonekjezunajdomačefarepoiskalaslužbointamostala. 89 Špelič(ur.):Nekrologij Slovenske frančiškanske province,s.p.,datum28.12.–Zapodatkese iskrenozahvaljujempatrudr.MiranuŠpeliču. 90 VodnikovoimepogrešamomedučencilatinskešolevRušah(prim.Mlinarič:Seznamimen, str. 236–244); med absolventi novoustanovljene novomeške gimnazije, kjer je bil poznejeprefekt(prim.Dodič:Absolventinovomeškegimnazije,str.397–398)invknjigiljubljanske jezuitske kongregacijeMarijeVnebovzete,kije sprejemaladijakevišjihletnikovgimnazije(prim.SIAS1073,Zbirkarokopisov,II/51r,pag.708–709).Natančneevidenceljubljanskihgimnazijcevravnozatačasni,odleta1739do1773(prim.Črnivec(ur.):Ljubljanski klasiki).Vodnikovoimepogrešamotudimedštudentigraškejezuitskegimnazijeinuniverze(prim.Andritsch:Die Matrikeln der Universität Graz,str.604). 91 Volčjak:Ordinacijska protokola Goriške nadškofije. 1. del,str.189. 92 Volčjak:Ordinacijska protokola Ljubljanske (nad)škofije. 1. del;2. del. 93 DodičinKuzem:Prefektiinravnatelji,str.209in220. 94 Šturm(ur.):Gorenjske družine,str.392. 95 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,M1772–1812,pag.18. 96 Šturm(ur.):Gorenjske družine,str.392. 97 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,P1710–1769,fol.128.–GregorSkoksejerodil 9.3.1727naBrodustaršemJurijuinRozini(pravtam,R1710–1728,pag.357). 98 Otrocisosisledilitakole:19.8.1757Marija,31.1.1759drugaMarija,30.1.1762Valentin,24.1.1765Matija,8.11.1766Elizabeta,12.5.1769Janezin4.7.1771Aleš(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1753–1766,pag.89,112,171,231in263;R1767–1771,fol.11in27). 99 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,MatičneknjigeM1772–1812,pag.196).NaBrodu5,kjerjeumr­la,jepetletpozneje,6.12.1789,preminiltudinjenmožGregorSkok,pomrliškimaticistar67let(pravtam,pag.78),dejanskopa62inpol. 100 Prim.NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,P1710–1769,P1769–1772,P1773–1815,M1754–1771,M1772–1812,M1812–1829. Kmalupoljudskemštetju1754sejepodobaVodnikove,podomačeŽi­bertove,družineprecejspremenila.18.7.1755sopokopalimaterUršulo,kijimrliškamaticadajeokoli50let,101 dejanskopajihjeimelakakšnihsedemveč.Dobroletopozneje,26.9.1756,seje,kotsmovideli,omožilahčiUršula,102 nekajmesecevzanjo,6.2.1757,pajevzakonskistanskočilšesinJožef,pesnikovoče.Predoltarjestopilvljubljanskipredmestnižupnijskicerkvisv.PetrainpripeljalkhišinevestoJeroPance,kmečkohčerzViča.103Povsemsodečjebilotedajžejasno,dabo29-letniJožefnaslednjigospodarŽibertovine. Kotrečeno,ostajazunajnašihspoznavnihmožnostivprašanje,zakajkotgospodarpolovičnehubenaJamininaslediločetaprvorojenecValentin,kiješepredletom1754vsajzanekajčasaodšeloddoma.Umrljetorejdomaspomladi1775,104manjkotpolletazasvojimočetomJurijem,kisejeodtegasvetaposlo­vil1.12.1774.105DabiseJurijevaživljenjskapotizteklanahišništevilki18,kotnavajavpisvmrliškimatici,niverjetno,ampakgrezapomoto.ŽibertovahišanaJamijenamrečoboštevilčenjuhišleta1770dobilaštevilko17.OsvojemdedujeValentinpustilšetalekratek,apomenljivspominskizapis:»Jeraddelalinuvinupil.«106Zapiskaže,dajenemaražededJurijVodnikimelnaŽibertovinigostilno.Domneveoukvarjanjuskrčmarstvomnepotrjujetasamoljubezendovinaindelavnost,ampakposrednotuditujiljudjevhiši.Takolažerazumemo,zakajjemoralJurij,kotpričaljudskoštetjeleta1754,zadelonapolovičnihubikljubštevilčnidomačiodraslidelovnisilinajematiposle.InnenazadnjejepesnikovočeJožef,kotbomovideli,pripeljalvhišokrčmarjevohčer,ValentinovomaterJeroPancezViča. Materin rod Pancetovih z Viča VnasprotjuzočetovimrodomočetovegarodujerodbinimatereValentinaVodnikaJerePancemogočesleditineprimernolažeinvelikodljevpreteklost.PancetisonamrečkontinuiranoizpričaninaVičujugovzhodnoodLjubljanekotkmetje,podložnikiljubljanskegaškofijskegagospostva,insicervseodnajsta­rejšegaohranjenegadavčnegaregistraizleta1565dalje.Tudioetimologijinji-hovegapriimkanebismelobitidvomov.RodbinskoimePancejepatronimik,iz­peljanizsvetniškegaimenaPankracij,107kigajepreddrugopolovico16.stoletja nosiledenodprednikov.Njegovadokajpogostodokumentiranaženskaoblika sejeglasilaPancela.108PriimekPancejebilsicerznačilenzaosrednjeslovenskiprostorstežiščemvnekdanjihpolitičnihokrajihLitijainKranj.109 IzžupnijeSv.PeterpriLjubljani,kamorjespadalVič,jebilapolegPanceto­vihtudienaodštirihVodnikovihprababic,dedovamatiMarijaNovak,medtem 101 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,MatičneknjigeM1754–1771,fol.7v. 102 Pravtam,P1710–1769,fol.128. 103 NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,P1745–1763,pag.179. 104 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,M1772–1812,pag.18. 105 Pravtam,M1772–1812,pag.14. 106 Vodnik:Izbrano delo,str.100. 107 Medpriimki,izpeljanimiizimenaPankracij,nimataPancetaneJ.Keber(Leksikon imen,str. 316)neS.Lenarčič(Vse o imenih,str.632).Prof.Kebruseiskrenozahvaljujemzapotrditev etimologijepriimka. 108 Npr.leta1666Marusha Panzela (NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,R1659–1667, pag.226),1705 Vrsula Panzella (pravtam,M1690–1736,pag.472),1815 Hellena Panzel- la (NŠAL,ŽALjubljana–MarijinoOznanjenje,Matičneknjige,M1803–1825,pag.163),1819 Agnes Panzella (pravtam,fol.173). 109 Vobdobju1931–1948jebilonajvečPancetovvokrajihLitija,KranjinMetlika,sledilisookraji Metlika,ŠmarjepriJelšah,LjubljanaokolicainLjubljana.SorodnapriimkaPancainPančesta bilaizpričanasamovokrajuLjubljanaoziromaLitija. Bezlaj(ur.):Začasni slovar,str.423. kojepesnikovababicaMarijaZavošnikprišlaiznjegoverodnežupnijeŠentvidnadLjubljano. Pancetov rod bomopredstavilivobratnemzaporedjukotVodnikovega,torejodprvegaznanegaviškegaPancetadostarševinsorojencevmatereJere.Vurbarjuoziromadavčnemregistruškofijskegagospostvazaobdobje1565–1569stavžupiVič(Supp Weitsch)med14gospodarjidrugzadrugimnavede-naHanžeinLenartPance(Hansche Panze, Leonhardt Panze),sodečpovišinidajatevvsaknaenicelihubi.PriLenartusopoznejedopisalipriimekGnezdo(Gnesdu).110 Sočasnivzporedniurbarizlet1565–1569gaženavajazimenomLenartGnezdo(Lenhardt Gnesdu).PovsemsodečjebildrugimožPancetovevdove,sajmujekotgospodarsledil(pastorek)ValantPance(Valandt Panze).111 Enakostanjepodajatuditriletamlajšiurbarizleta1572,112 nakarnimamour­barjevzacelostoletje. Prva omemba Pancetov na Viču – gospodarja Hanže in Lenart v urbarju ljubljanskega škofijskega gospostva leta 1565 (NŠAL, NŠAL 25, Pfalz, šk. 1, 1a/u (1), urbar 1565–1569, fol. 48v). Medtemseleta1629začenjajokrstnematičneknjigeljubljanskeokoli­škežupnijesv.Petrainnekajletzatemšeserijaporočnih(od1635)inmrliškihmatic(od1640).113Prvipo matičnihknjigahdokazljiviVodnikovneposredniprednikjenjegovprapraded,imenovanJanezPance,enakokotpradedinded.Koseje19.1.1653oženil,jevšempetrskikrstnimaticikotvečinaženinovžalnavedenbrezočetovegaimena,zgoljkotJanezPancezViča,poročensHeleno,hčerjoJurijaUrbanca (Vrbanc)izTomačevega.114Kernevemo,kdajjeumrlin 110 NŠAL,NŠAL25,Pfalz,šk.1,1a/u(1),urbar1565–1569,fol.48v. 111 NŠAL,NŠAL25,Pfalz,šk.1,1a/u(2),urbar1565–1569,fol.42v. 112 Pravtam,1b/u,urbar1572,fol.4vin5. 113 Krampač:Vodnik po matičnih knjigah,str.58. 114 NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,P1650–1677,pag.44. kolikojebilobsmrtistar –mordajeidentičenzJanezom,kijepreminilleta 1705115–lahkočasnjegovegarojstvadoločimolezelopribližno.LahkobibilistovetenzJanezomPancetomzViča,14.11.1635krščenimsinomMatevžainMarjete,116vendarbibilvtemprimeruobporokistaršeledobrih17let.Manjšajeverjetnost,dajeidentičenzdrugimVičanomJanezomPancetom,sinomMa­tijeinJere,kisogakrstili3.5.1637.117BoljverjetnosejeVodnikovprapradedrodilpredletom1629,kosezačenjajošempetrskekrstnematice118inbibiltako obporokistarnajmanj24let.TudirojstnihpodatkovnjegoveženeHeleneUr­bancninajti.NjenočeJurijizTomačevega,poročenzElizabeto-Špelo,jesicer izpričankotočedvehkrščencevvletih1637in1641.119 Janezu in Heleni Pance sejevzakonurodilosedemotrok,odkaterihjebilnaslednikJanezpredzadnji,krščen25.6.1672,kostabilazakoncaporočenažeskorajdvedesetletji.120 Ravnovčasuokolinjegovegarojstvasepostoletjetra­jajočivrzelispetzačenjavrstaurbarjevljubljanskegaškofijskegagospostva.Poprvemizlet1671–1673jevžupiVičživelovečPancetov,kisosisvojčasrazdelilinekočcelohubo.Gregorju,navedenemukotprvemu,jepripadalačetrtinskahuba,takokotJuriju,medtemkojenašJanez,vurbarjuimenovanHanže,gospodarilnapolovičnihubi.121 Stopnjasorodstvamednjiminiugotovljiva,vsekakorpanisobilibratje,ampakkvečjemubratranci.122 Viškehubesosemedtemžeskorajvserazdelilenapolovičneinčetrtinske,gledenaumestitevposestitrehPancetovvurbarjupalahkosklenemo,dajebilnjihovskupniprednikHanžePance,kigasrečujemovurbarjihmedletoma1565in1572.Hipotetično,sajnidokazljivo,ješlozaVodnikovegapetkratpradeda,mordacelozašestkratpradeda. Istetrigospodarje,Gregorja,JurijainHanžetaPanceta,najdemonatoševurbarjihzaobdobji1675–1680123in1681–1685.124Delomadrugačnostanjeimašeleurbarizlet1707–1711,kirazkriva,dajeGregorjakotposestnikče­trtinskehubepravvtemčasuzamenjalHanže(Janez),nasosednjičetrtinskihubijetedajgospodarilTomažPancesfunkcijovaškegažupana,napolovičnipaHanže,125vsekakorHanžeml.,rojenleta1672,kisejemedtem19.1.1698ože­nil,insicervdomačižupniji.ŽenaMarijajebilahčipokojnegaMihaelaNova­ka126injetorejnosilanajpogostejšislovenskipriimek.127Všempetrskižupniji 115 Vnajstarejšišempetrskimrliškimaticijemed9.4.in17.9.1705zabeleženasmrtnekegaJanezaPanceta(Joannes Panze)brezvsehdrugihpodatkov(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Ma­tičneknjige,M1690–1748,pag.471. 116 NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,R1635–1640,pag.16. 117 Pravtam,R1635–1640,pag.52. 118 Prim.NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,R1629-1667. 119 9.5.1637jebilkrščenPrimož(Vrban),23.9.1631paUršula(Vrbaniz)(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,R1635–1640,pag.53;R1640–1646,pag.34;prim.IndR1629–1667). 120 Krstiotroksosisledilitakole:Luka11.10.1656,Uršula10.8.1659,Lovrenc7.8.1662,Neža15.1.1666,Elizabeta8.9.1669,Janez25.6.1672inKatarina11.10.1675(NŠAL,ŽALju­bljana–Sv.Peter,Matičneknjige,R1650–1658,pag.239;R1659–1667,pag.15,114in226;R1667–1676,pag.104,226in248). 121 NŠAL,NŠAL25,Pfalz,šk.1,2/u,urbar1671–1673,fol.2v. 122 Prvi,Gregor,jebilkrščen29.1.1640kotsinMatijeinJerePance(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,R1635–1640,pag.131).Oženilsejenajpoznejeleta1666,kosemujerodilprviotrok(pravtam,R1659–1667,pag.261).NeonneJurijsenistaoženilavdomačižupniji(pravtam,IndP1639–1789).JurijjebilbodisisinMartina,krščen12.4.1632,bodisisinJaneza,krščen6.3.1637(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,Ind1629–1667;R1629–1634,pag.33;R1635–1640,pag.46).Prviotroksemujepovsemsodečrodilleta1656(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,R1650–1658,pag.239).OVodnikovem prednikuJanezu–Hanžetu,kotrečeno,nigotovo,kdajsejerodilinkdojebilnjegovoče. 123 NŠAL,NŠAL25,Pfalz,šk.1,3/u,urbar1675–1680,pag.8in9. 124 Pravtam,4/u,urbar1681–1685,pag.9in10. 125 NŠAL,NŠAL25,Pfalz,šk.2,5/u,urbar1707–1711,fol.10in11. 126 NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,P1677–1715,pag.180. 127 Vletih1931–1948jebilpriimekNovakrazširjenv34od35tedanjihpolitičnihokrajev(Bezlaj(ur.),Začasni slovar,str.405). najdemosicervečMihaelovNovakov,samoeden,domanaOrlah,pajeimelhčerMarijo,slabihpetletstarejšoodJanezaPanceta.Marijasejerodilakotdrugo­rojenkaočetaMihaelainmatereElizabeteinsojokrstili30.10.1667.128Njenistaršisoseporočili29.1.1662,očeMihaeljevporočnimaticinavedenkotsinPrimožaNovakazOrel,ElizabetapakothčiAdamaPeterce izistevasi.129 Zdise,dasosetakoNovakikotPetercepriselilinaOrlešele,kostabilabodočazakoncaženasvetu,čeniElizabetatampredporokosplohsamoslužila.130 Vodnikovi prastarši Janez – Hanže in Marija Pance, rojena Novak,sovdvajsetihletihmedletoma1698in1715dobilisedemotrok,odkaterihjebildedJanezšesti,krščen12.5.1712.131Poženinismrtileta1715,potemkojev 48.leturodilazadnjegaotroka,132sejevdovecJanez14.7.1715oženilsskorajdvajsetletmlajšo24-letnoUršuloŠkerlizKleč,133skaterojeimelmedletoma 1718in1731šešestotrok,134zadnjegalemalopredensejeporočilnjegovsininnaslednikJanez,Vodnikovded.Janezst.jevurbarjihškofijskegagospostvakon­tinuiranonavedendoleta1735135injepovsemsodečumrl30.avgustaome­njenegaleta.Mrliškamaticažalnenavajastarosti,pokojnikapaoznačuješezdomačimimenomBirt(vulgo Bierth ex Weitsh),kikaženakrčmarstvo.136Časa smrtinjegovedrugeženeUršuleizznanihrazlogovnepoznamo.137Kotbomo videli,sejepoznejeskrčmarstvomukvarjaltudiJanezovvnukMatijaPance,polbratVodnikovematereJere.Vičjebilnamrečzaradiugodneprometnelegenadvseprimerenzakrčmarjenje,takodalahkopriPancetovihsklepamonadru­žinskoobrt,kiješlaizrodavrod. KosejeVodnikovpradedJanezst.,imenovanHanže,leta1735poslovilod 128 PredMarijonjojeprišlanasvetnjenasestraElizabeta,krščena13.11.1665(NŠAL,ŽALju­ bljana–Sv.Peter,Matičneknjige,R1659–1667,pag.221;R1667–1676,pag.19). 129 NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,P1650–1677,pag.109. 130 PrimožuinNežiNovakzOrelsoserodilivsajtrijeotroci,katerihkrstisosisledilitakole:Jurij 3.2.1642,Helena3.4.1647inJera30.1.1655(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,R1640–1646pag.50;R1650–1658,pag.185;IndR1629–1667).DružineAdamaPetercenaOrlahnesrečamopredElizabetinoporoko.PriimekjevšempetrskižupnijipredtemizpričanvŠiškiinBesnici(IndR1629–1667). 131 Otrocisosisledilitakole:Andrej,krščen28.11.1698,Marija3.12.1700,Jera12.2.1703,Neža15.7.1705,Marjeta11.8.1709,Janez12.5.1712,Matija1.2.1715,inUršula,rojena20.10.1718inkrščenadanpozneje(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,R1692–1708,s.p.;R1708–1718,fol.15v,73in127v;R1708–1718,fol.14).Kototrokastaumrlavsajdva.Mrliškamaticanamrečleta1709brezdatuma,med9.4.in17.9.,navajasmrt»2 infantes Jo-annis Panze«(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,M1690–1748,pag.473). 132 MarijajemoralaumretikmaluporojstvusinaMatije,krščenega1.2.1715.Vpomanjkljivovodenimrliškimaticinjenesmrtininajti(Prim.NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,M1690–1748,IndP1635–1789). 133 VporočnimaticijeJanezPancezVičaoznačenkotvdovec,nevestapakothčiLovrencaŠkerla(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,P1677–1715,pag.370).Uršulajebilakrščena19.10.1691kothčiLovrencainElizabeteŠkerlizKleč(pravtam,R1683–1692,fol.167v). 134 VdrugemzakonusoseJanezuPanceturodiliotroci:Uršula,rojena20.10.1718inkrščenanaslednjidan(materinoimejepomotomanavedenokotMarija),Martin,krščen20.10.1722,Jožef17.3.1725,Lucija8.11.1727,Tomaž20.12.1729inElizabeta11.11.1731(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,R1692–1708,s.p.;R1718–1725,fol.14,108v,170v;R1725–1731,fol.64v,129vin186). 135 HanžePance,kijenaslediločetaGregorjanačetrtinskihubi,jevurbarjihvednonavedenkotHanžemlajši,našHanžepakotHanžestarejši.Vurbarjuzaleto1735jeHanžetamlajšeganasledilJanezSluga,medtemkojepriHanžetustarejšempridevnikstarejši(der Ältere)pre-črtan,karkaženaprenosposestinanjegovegaistoimenskegasina(NŠAL,NŠAL25,Pfalz,šk.2,6/u,urbar1719–1722,s.p.;7/u,urbar1727,s.p.;šk.3,8/u,urbar1730,pag.7;9/u,urbar1732,pag.6in7;10/u,urbar1735,fol.3v–4).GregorjevsinJanez-HanžejebilodVodnikove­gapradedaHanžetamlajšištiriletainpol,krščenzabožič1676(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,R1676–1683,fol.7v). 136 NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,M1690–1748,pag.475. 137 VmrliškimaticisrečamosmrtidvehUršulPance,prvajebilapokopana20.9.1737injeozna­čenakothčipokojnegaJanezazViča,drugo,19-letnoVičanko,pasopokopali26.11.1744(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,M1690–1748,pag.476in478). tegasveta,sijeded Janez Pance ravnoustvarildružino.1.2.1733seješene21-leten,startolikokotobporokinjegovoče,oženilvsosednjižupnijiŠentvidzMarijo,hčejopokojnegaMatevžaZavošnikazGolegaBrdanadMednim.138Vo­dnikovababica Marija Zavošnik jebilatorejiznjegovedomačežupnije.ZaselekZávaše,pokateremjenjenarodbinadobilapriimek,139ležimedSeničicoinGolim Brdom,takodasevmaticahpričlanihZavošnikovedružinepojavljajovsikraji.Marija,triletastarejšaodženinaJanezaPanceta,jebilakrščena6.5.1709kottretjiodšestihotrokMatevžaZavošnikainHelene,katereizvorniznan.140 Tere­zijanskoljudskoštetjeizleta1754razkriva,dasoMarijinistarši,Vodnikovipra­starši,medtemžeumrli,obeZavošnikoviposestivZávašahpastabilipodložnigospostvuDragomelj.NaprvijegospodarilValentinZavošnik,kigaprepoznamokotMarijinegabrata.141GrezaševednoobstoječokmetijoZgornjiZavošnik.142 Kmetija Zgornji Zavošnik na Seničici nad Mednim, kjer se je rodila Valentinova babica po materini strani (foto B. Golec, september 2018). 138 NevestinpriimekjevporočnimaticipomotomazapisankotSavershnig (NŠAL,ŽALjubljana– Šentvid,Matičneknjige,P1710–1768,fol.51v). 139 Vletih1931–1948jebiltaendemičnipriimekdokumentiransamovdvehtedanjihpolitičnihokrajih,LjubljanaokolicainŠmarjepriJelšah.Bezlaj(ur.):Začasni slovar,str.707). 140 OtrociMatevžainHeleneZavošniksosisledilitakole:Valentin,krščen10.2.1706,Mihael23.9.1707,Marija6.5.1709,Martin25.10.1711,Nikolaj2.12.1713inJožef28.3.1716(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1705–1709,fol.22,30,82v;R1710–1728,pag.39,95in141).Priimeksozapisovalizelorazlično,kotSallostnigh,Salaschnikh,Sollosnik,Salosni­gk,Salostnikh inSauersnig,kotkrajrojstvapaseizmenjujetaZavaše(ex Sallesh,ex Salosh)in Seničica(ex Sinizha,ex Siniziza).Šentviškeporočnematicesezačenjajošelezletom1710,vmaticahsosednjihžupnijSmlednikinLjubljana–Sv.PeterpaporokozakoncevZavošnikpo­grešamo(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,IndP1635–1789;ŽASmlednik,Ma­tičneknjige,IndP1690–1770). 141 Naprviposestijegospodaril40-letniValentin,nadrugipašesamski25-letniMatevžZavo­šnik(Šturm(ur.):Gorenjske družine,str.375).VValentinuprepoznamoMarijinegabrata,ro­jenegaleta1706intakovresnicistarega48let.VzakonuznekoUršulo,skaterosenioženilvdomačižupniji,sosemuotrocirojevaliodleta1736dalje(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1728–1741,pag.151in223;R1743–1753,fol.21,55in88v;R1753–1766,pag.12).Umrlje10.10.1764vZávašah,pomrliškimaticinaGolemBrduinstar62let(pravtam,M1754–1771,fol.44).VkakšnemsorodujebilzMatevžem,nevemo.Tajeprišelnasvetleta1726kotdrugorojenecGašperjainMarijeZavošnik(pravtam,R1710–1728,pag.346). 142 LokacijodomačijejebilomogočeidentificiratispomočjomatičnihknjigžupnijŠentvidinPre­ Praded Matevž Zavošnik jeskorajgotovoistovetenzMatevžem,kijeprišelnasvet5.9.1666kotsinAdamaZavošnikainnjegoveženeJere.Kotkrajrojstva je v krstni matici navedeno Golo Brdo, kar dodatno potrjuje njegovo identičnost.143PriimekZavošnikjedokumentiranodzačetkaprvekrstnemati­cedalje,odleta1662.144VelikomanjkotoZavošnikovemroduvemooposestiprednikovValentinaVodnika,sajpredterezijanskimkatastromizsrede18.sto­letjanepoznamourbarjevdragomeljskegagospostvaindvorca.Tudislika,kijoponujakataster,jenekolikonejasna.PripodložnikihdvorcaDragomelj,neisto-imenskegagospostva,najdemonapolovičnizakupnihubiValentinaZavošnika,drugopolovicopanajbiimelHanžeBirtič.145OMatevžuZavošniku,kiganavajaljudskoštetjeleta1754,vsočasnemkatastrusplohnisledu. Vodnikovi stari starši z Viča, Janez Pance in Marija - Maruša, rojena Zavošnik,sopreživelivzakonuledobrihosemlet.Vprvihštirihletihsosejimrodiletrihčere,mednjimikotprvorojenkapesnikovamatiJera,krščena16.2.1734.146PosmrtimatereMarije-Maruše–pokopalisojo28.3.1741,147koje biloJerisedemlet–seje30-letnivdovecJanez25.7.1742oženils17-letnosožupljankoUršulo,hčerjoMatijeHlebšetaizZgornjeHrušice,148kimujepovilasinainhčerterjekmaluzatempreminilanenadnesmrti,starakomaj19let;pokopalisojo26.11.1744.149Neznanokjezunajšempetrskežupnijesejenaj­poznejespomladinaslednjegaletaporočilšetretjič,tokratznekoMarijo,kimujedoleta1756povilašešestotrok.150Zadnjisemujerodiltakokotpriprejšnjigeneracijimalopredmožitvijonajstarejšehčere,VodnikovematereJere.Koli­ ska,vkaterospadaSeničicaodjožefinskedobe,terfranciscejskegakatastra.RodMarijinegabrataValentina(1706–1764)stanadaljevalasinValentinZavošnik(1736–1806)invnukGa­šper(roj.1778),kijevSeničicišt.12(od1770dopreštevilčenjaleta1819št.10)gospodarilšepofranciscejskemkatastruleta1826.KljučnirodoslovnipodatkioValentinuml.inGašper­ju:NŠAL,ŽALjubljana-Šentvid,Matičneknjige,P1710–1768,fol.151v;M1787–1812,fol.17;R1772–1796,pag.50;ŽAPreska,P1788–1812,fol.9;R1787–1812,fol.62;R1812–1838,fol.77,69,93.ZalokacijoGašperjevedomačijeZgornjiZavošnik:SIAS176,FranciscejskikatasterzaKranjsko,L68,k.o.GoloBrdo,mapnilistI;zapisnikstavbnihparcel,10.4.1827. 143 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1662–1677,pag.65.–Vnajstarejšišentviškikr­stnimatici,kisezačenjaleta1662,najdemošetriotrokezakoncevAdamainJereZavošnik.30.9.1663jebilkrščenAndrej,20.12.1670padvojčkaTomažinŠtefan(pravtam,pag.23in142). 144 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,IndR1662–1790. 145 DvorecDragomelj(Hof Dragembel)vrokahBrankejevihnedoletnihdedičevjeimelvsegane­kajmanjkotštiripodložniškehubevpetihvaseh,vglavnemokoliDomžal,nanjihpanaselje­nihdevetpodložnikov.Zavaše,kiležijočistodrugje,sopovsemneupravičenoadministrativnopovezalisPodgoricopriČrnučah:Podgoriz oder Sauosche.Valentinjesamoenkratnaveden kotZavošnik (Sauoschnig), sicerpakotZavaš (Sauas)(SIAS 174, Terezijanski katasterzaKranjsko,šk.254,RDA,L316,No.3,10.3.1750;No.5,s.d.,No.13,4.6.1755).DagrezapraveZavaše,potrjujenjihovaumestitevvdeželskosodiščeGoričane(pravtam,No.4,s.d.).Tudige­nezaposestidragomeljskegadvorcajeuganka.Leta1743jebilDragomeljlasttedajumrlegaGašperjaBrankeja(Wrankhe)(Smole:Graščine na nekdanjem Kranjskem,str.139),kipagavkranjskiimenjskiknjiginesrečamo(SIAS173,ImenjskaknjigazaKranjsko,indekshknj.6). 146 PrvorojenkaJerajebilakrščena16.2.1734,Marušarojenainkrščena24.1.1735inMarijarojenainkrščena29.8.1737(NŠAL,ŽALjubljana–Sv. Peter,Matičneknjige,R1731–1738,pag.116,166,291)MaterinoklicnoimeMarušajenavedenoprikrstutretjehčerkeinobnjenismrti(gl.naslednjoopombo). 147 VmrliškimaticijenavedenakotMaruša,ženaJanezaPancetazVičainbrezstarosti(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,M1690–1748,pag.477). 148 VporočnimaticijenevestaUršulanavedenakothčiMatijeHlebeža(Hlebesch)izZgornjeHru­šice(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,P1715–1745,pag.355).–Dejanskoseje pisalaHlebšeinsejerodila2.10.1725kot–takokaže–edinahčiMatijeHlebšeta(Hleuse)in Maruše(pravtam,R1725–1731,fol.3v;IndR1668–1731). 149 SinJakobjebilrojeninkrščen13.7.1743,hčiMarijaparojenainkrščena13.7.1744(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,R1739–1746,pag.232,284). 150 14.2.1746jebilrojeninkrščennaslednikMatija,25.11.1747rojeninkrščenAndrej,27.9.1749rojenainkrščenaUršula,30.10.1752rojenainkrščenaMina,22.5.1754rojenainkrščenaMarjetain7.5.1756rojenainkrščenaMarija(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,R1739–1746,pag.232,284,371;R1746–1753,82,184,259). koPancetovihotrok,pesnikovihstricevintet,jepomrlovotroštvu,nevemo,keršempetrskemr-liškematiceodleta1749doustanovitveŽupnijeMarijinega Oznanjenja leta 1784 iz neznanegarazloganepokrivajojužnegadelažupnijeskupajz Vičem.151 Tako tudi ne vemo, kdaj natanko jeumrlVodnikovdedJanezPanceinaligajepesnikšepoznal.152JanezjebilšeživobporokiVodni­kovematere,hčereJere,6.2.1757,153kopasejesedemletpoznejevŠentvidu26.2.1764oženilnjegovsinMatijaiztretjegazakona,jeoznačenkotpokojni.154 Njegovo smrt med letoma 1757 in 1763potrjujejo tudi urbarji škofijskega gospostva.Janeza -Hanžeta srečujemo kot posestnika po­lovične hube od leta 1735, ko je nasledil očetaHanžeta, do 1757. V urbarskem izvlečku iz let1763–64jenavedenkotpokojni,nanjegovipo­lovičnihubipastagospodarilasinovaMatijainAndrejternatoMatijasam.155 PosestdružineVodnikovematereJerePan­cejebilatorejpolovičnahuba,podložnaškofij­skemugospostvu.Sredi18.stoletja,kojojepo­sedovalJerin oče Janez,joterezijanskikatasteroznačujekotzakupnohubo,karsobilesplohvseposestne enote škofijskega gospostva na Viču.Katasteršerazkriva,dasotudiočetaJanezatakokotdedaklicaliHanžeindajebiltedajedinipre­ostaliPancenaViču.DrugapolovicanekočcelehubePancetovihjemedtemžeprešlanadvapo­sestnikazdrugačnimapriimkoma.156 OživljenjskihpotehsorojencevVodnikovematereJerevemomalo.Prvirazlogje,kotreče­no,pomanjkljivovodenjemrliškihknjig,takodapoznamolezgodnjosmrtenegaotroka.157Nobe­ 151 Prim. NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Peter, Matične knjige, M 1749–1779,M1779–1812. 152 Prim. NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Peter, Matične knjige, M 1728–1769. 153 NŠAL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, P 1745– 1763,pag.179. 154 Pravtam,P1710–1769,fol.145v. 155 NŠAL, NŠAL 25, Pfalz, šk. 3, 11/u, urbar 1736, fol. 4; 12/u,urbar1737,fol.4;šk.4,16/u,urbar1740,fol.4;šk.5,17/u,urbar1757,No.19;17a/u,urbarskiizvleček1763–1764,No.19. 156 SI AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 214,RDA,L4,ŠkofijskogospostvoLjubljana,No.24,subre­particijainurbar,28.4.1757. 157 OdotrokjezagotovoumrlJakob,insicer9.12.1743;rodilsejepetmesecevprej,mrliškamaticapanenavajastarosti (NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Peter, Matičneknjige,M1690–1748,pag.477).PrecejverjetnojetudiMarušaPancezVičaumrla9.2.1742(pravtam,pag.477),enaoddvehJanezovihhčerazimenomMarijaoziromaMa­ruša,rojenihvletih1734in1735,pologikistvarimlajšaodnjiju. Del Viča, kjer je stala Pancetova domačija, je danes pozidan s stanovanjskimi bloki (foto B. Golec, september 2018). neodhčerkrazenVodnikovematereJerepoznejenenajdemomednevestamivporočnihmaticahdomačežupnije158nitimeddomaumrlimineporočenimi starimitetami.159PravlahkobikateraodšlaslužitvLjubljanoalidrugam,tamostalainsetudiporočila,vendartovprašanježepresegaokvirenašeobravna­ve.Nasprotnovemo,dastapreživeladvaodtrehVodnikovihpolstricev,kistaobaostalanadomačiji, prvikot gospodar, drugikot stric.Matija(roj.1746),prvorojenecizočetovegatretjegazakona,sejeoženildvakrat,prvič26.2.1764vŠentviduzElizabeto-ŠpeloČerneizKosez,soseske,vkaterojespadalatudi ZgornjaŠiška,160drugičpaprisv.Petru29.1.1770sHelenoMataj,stanujočopriAntonuJenkunaJami,nedalečodVodnikovih.161Pomenljivoje,damuješeloba­ 158 Prim.NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,IndP1635–1789;ŽALjubljana–Marijino Oznanjenje,IndM1784–1809;IndM1810–1852. 159 Prim.NŠAL,ŽALjubljana–MarijinoOznanjenje,Matičneknjige,IndM1784–1809. 160 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,P1710–1769,fol.145v.–Poporočnimaticije bilaElizabetahčiPrimožaČerneta.Kotvsekaže,senirodilavKosezahnitinitamprebiva­lanjenadružina,ampakjenevestaprišlaslužitodnekoddrugod.Poljudskemštetjujeleta1754vKosezahsicerživeladružina73-letnegaAndrejaČerneta,kijeimelsinaPrimoža,ajebiltatedajstaršele20letinsamski(Šturm(ur.):Gorenjske družine,str.388).Vdvajsetihintridesetihletih18.stoletjasoserojevaliotrocinekemuPrimožuČernetuizZgornjeŠiške,vendarmednjiminibilonobeneElizabete(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1728–1741,pag.1,46,120in241).Obstajamožnost, dasejerodilamedletoma1741in1743,kovšentviškihmaticahzijavrzel.MlajšiPrimožČernesijevistivasiustvarildružinovpetdesetihletih(pravtam,R1743–1753,pag.210;R1753–1766,pag.21,70in128). 161 NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,P1763–1770.–Helenajevporočnimaticiozna-čenakothčipokojnegaMatevžaMataja.VšentviškihkrstnihmaticahpogrešamotakoMatajekotnjenorojstvo(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,IndR1662–1790).PrikrstihotrokjenjendekliškipriimekdoslednonavedenkotKrižaj,vendarninevšentviškinevšem­petrskižupnijinajtikrstanobeneHeleneKrižaj(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,IndR1662–1790;ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,IndR1731–1746,IndR1746–1784).Gledenastarost72let,kijijoobsmrti27.9.1815prisojamrliškamatica,sejerodilaokolileta1743(NŠAL,ŽALjubljana–MartijinoOznanjenje,Matičneknjige,M1803–1825,pag.163). kratzapričosvakJožefVodnik,Valentinovoče,kijebilnedvomnotudivpletenvženitnapogajanja.VodnikoviizZgornjeŠiškesotorejohranjalistikezženinimioziromamaterinimisorodnikinaViču.Gotovoninaključje,dasejepesnikovasestraMarijaleta1788omožilanaVičkPancetovimsosedomSamotorčanom,očemerbogovorvnadaljevanju. MatijaPancesejeprvičoženilrosnomlad,pri18letih,sajjemoralzaradismrtiočetaJanezaprevzetigospodarjenjenaPancetovipolovičnihubinaViču,nadomačiji,kijeleta1770dobilahišnoštevilko12.Izobehzakonovjeimeldevetotrok,odkaterihjepostalnaslednikpredzadnjiJožef.162Vodnikovviški stricMatijajeumrlšemlad,4.7.1794zavodenico,star48let.163PetletinpolzaMatijoseje3.1.1800poslovilodtegasvetanjegovneporočeni52-letnibratAndrej,kigajepobralasluznavročica.164ŽenaHelena,umrla27.9.1815,stara 72let,165jeMatijopreživelazadvedesetletji. OstikihValentinaVodnikazmaterinimviškimsorodstvomniporočil.Po­menljivjepodatek,dasejestricMatijaPancepolegkmetovanjaukvarjaltudiskrčmarstvom,166zdejavnostjo,kijegledenahišnoimeBirt,izpričanoleta1735obsmrtinjegovegadedaJaneza,167zeloverjetnokontinuiranoživelapriPance­tovihišivsajtrirodove.NaslednikVodnikovegastricaMatijejepostalsinJožef,kisijeustvarildružinoleta1805,kojebilValentinprofesorvLjubljani,inseježenildvakrat.168Umrljepri41-ihleta1823,169pričemerjezanimivo,dajena­slednjeletošelnjegovivdovizaporočnopričoAntonVodnik,bodisiValentinovbratbodisinečak.170 PancetovadomačijanaVičujestalavsevernemdeluvasi,kjersemanjšivaškitrgzoživpotprotivzhodu.Pofranciscejskikatastrskimapiizleta1825stadomačijosestavljalizidanahišašt.14inlesenogospodarskoposlopje.171Do­ 162 Vprvemzakonusosemurodilitrijeotroci:Uršula,rojenainkrščena21.10.1765,Matija,ro­jen5.1.1768inistegadnetudikrščen(prinjegovemkrstujeimematereElizabetenavedenokotŠpela),inFranc,rojeninkrščen1.10.1769.Vdrugemzakonujeimelpetotrok:Lucijo,rojeno12.inkrščeno13.12.1771,Matijo,kijeprišelnasvet30. 1.1774injeistegadneprejelsvetikrst,Jakoba,rojenegainkrščenega13.4.1776,Antona,kisejerodilinbilkrščen10.1.1780,Jožefa,rojenegainkrščenega5.3.1782,Janeza,kijeprišelnasvetinprejelkrst12.6.1784,inMatevža,rojenega8.9.1787(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,R1765–1769,fol.15v,62in172;R1770–1775,fol.53in102;R1776–1781,pag.21in188;R1781–1791,fol.11vin52v;ŽALjubljana–MarijinoOznanjenje,Matičneknjige,R1785–1792,fol.34).Jožefakotgospodarjaprvičzasledimovnedatiranemsubreparticijskemurbarjuško­fijskegagospostvaskonca18.stoletja(NŠAL,NŠAL25,Pfalz,šk.6,18a/u,subreparticijskiurbarca.1780–1799,s.p.). 163 Mrliškamaticamudaje47let(NŠAL,ŽALjubljana–MarijinoOznanjenje,Matičneknjige,M1784–1807,pag.28). 164 Mrliškamaticamupripisuje50let(NŠAL,ŽALjubljana–MarijinoOznanjenje,Matičneknjige,M1784–1807,pag.46). 165 NŠAL,ŽALjubljana–MarijinoOznanjenje,Matičneknjige,M1803–1825,pag.163. 166 Kotkmetainkrčmarja(rustic. et cauponem)gaoznačujeporočnamatica29.1.1776,kosejeoženilnjegovhlapecUrbanSamotorčan(NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,P 1771–1786,pag.120). 167 NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,M1690–1748,pag.475. 168 JožefjeimelzaprvoženoAnoKokalj,skateroseniporočilvdomačižupniji(NŠAL,ŽALju­bljana–MarijinoOznanjenje,IndP1790–1904).Prviotroksemujerodil16.10.1805(pravtam,R1801–1808,fol.88).DrugoženoMarijoSkodlarje16.2.1814pripeljalizKosezvžupnijiŠentvid;pritejporokijebilpričaValentinovbratAntonVodnik(pravtam,P1800–1815,fol.78). 169 Pravtam,M1803–1825,fol.303. 170 VdovaMarija-MicaPancejedrugičstopilapredoltar21.6.1824zAntonomKumerjem,kova-čemzViča(pravtam,P1816–1845,fol.29). 171 SIAS176,FranciscejskikatasterzaKranjsko,L331,k.o.Vič,mapnilistII,zapisnikstavbnihparcel,28.2.1826.Domačijashišnošt.14jestalanastavbniparcelišt.46inbilaleta1825ševodenanaimeJožefaPanceta,kijesicerdveletiprejumrl.Vabecednemseznamugospodar-jev(pravtam,abecedniseznamposestnikov,28.2.1826)jevpisanženjegovnaslednikAntonKumnar(pravilnoKumer),kisejeleta1824priženilkJožefovivdovi(gl.prejšnjoopombo). Domovanja prednikov Valentina Vodnika (kartografija Mateja Rihtaršič). mačijazdvoriščemjebilastisnjenamedsosednjidve,172skaterimajenekočsestavljalaenohubo,razdeljenokonec16.alivprvipolovici17.stoletjavdvečetrtinskiinenopolovično.Pancetisotugospodarilisamošekratekčasposmr­ Istovetnostposestipotrjujerektifikacijskaštevilka19,kijoprvičsrečamokonec18.stoletja(NŠAL,NŠAL25,Pfalz,šk.6,18a/u,subreparticijskiurbarca.1780–1799,s.p.).Hišnoštevilko12jepoznejezamenjalašt.14,Jožefovodružinopasrečujemovmatičnihknji­gahtudinaštevilki29,insicerrojstvavsehotrokizzakonasSkodlarjevomedletoma1815in1822(NŠAL,ŽALjubljana–MarijinoOznanjenje,Matičneknjige,R1808–1821,fol.100,121,134,166;R1821–1826,fol.46).Natoštevilkosevurbarjuizleta1825navezujerektifika­cijskaštevilka19(NŠAL,NŠAL25,Pfalz,šk.6,19/u,urbar1815,pag.19).Jožefjezdružinopovsemsodečprebivalvobehhišah,odkaterihjedrugastalaonstranGradaščicenastavbniparcelišt.13injeutegnilanastatinanovonadeluPancetoveposesti(SIAS176,FranciscejskikatasterzaKranjsko,L331,k.o.Vič,mapnilistII,zapisnikstavbnihparcel,28.2.1826).PofranciscejskemkatastrujetamgospodarilJanezPance,boljverjetnoJožefovdveletimlajšibrat(roj.1784)kakorkomajrojenisin(roj.1822).Žaljezemljiškaknjigaljubljanskegaško­fijskegagospostvanepopolnoohranjena,takodamanjkaravnoprvaglavnaknjigazrazvidomlastniškihsprememb(SIAS336,ZemljiškaknjigazasodniokrajLjubljana-okolica,PfalzLai­bach–škofijaLjubljana).Istovetnostposestipotrjujenovazemljiškaknjiga:hišnoštevilko14,rektifikacijskoštevilko19instavbnoparcelošt.46/1(OkrajnosodiščevLjubljani,Zemljiško­knjižnioddelek,k.o.Vič,gl.knj.1–124,vl.št.42).SIAS176,FranciscejskikatasterzaKranjsko,L331,k.o.Vič,abecedniseznamposestnikov,28.2.1826. 172 Pravtam,mapnilistII,stavbnaparcela46.–SosednjidomačijiPancetovedomačijestabilivlastirodbinBeličinSluga,karseujematakosterezijanskimkatastromkotssubreparticijskimurbarjemskonca18.stoletja(SIAS174,TerezijanskikatasterzaKranjsko,šk.214,RDA,L4,ŠkofijskogospostvoLjubljana,No. 24,subreparticijainurbar,28.4.1757;NŠAL,NŠAL25,Pfalz,šk.6,18a/u,subreparticijskiurbarca.1780–1799,s.p.). tiVodnikovegamrzlegabratrancaJožefa(1782–1823),natopajezanjimiostalolešehišnoime.173 Pesnikova ožja družina PodanašnjihmerilihbiimeliValentinaVodnikazaLjubljančana.TakonjegovarodnainočetovadomačaZgornjaŠiškakakormaterinarodnavasVičstanamrečvprvipolovici20.stoletjapostaladelmestneobčineinstadaneskljubnekajskromnimvaškimelementomtrdnovključenavLjubljano.Ševeč,tuditrijeodštirihValentinovihstarihstarševsoizviralizobmočjadanašnjeMestneobčineLjubljana,dedpoočetovistraniizŠentjakobaobSavi,babicapoočetovistranisTratepriŠentvidu,dedpomaterinistranizVičainlematerinamatizobrobjasosednjeobčineMedvode.VVodnikovemčasusevedanikogarodnjihskupajspesnikomnebiimelizaLjubljančana,ampakvsezaGorenj-ce,rojenevgorenjskičetrtialičetrtiZgornjaKranjska,kijojedesetletpredValentinovimrojstvom,leta1748,zamenjaloGorenjskookrožjessedežemvLjubljani.174 Kotsmovideli,jeValentinodsvojihštirihstarihstarševdobropoznallededaJurijaVodnika,umrlegaleta1774,kimujevkratkiavtobiografijinamenilnesorazmernovelikobesed.DrugegadedaJanezaPancetazViča,preminulegamedletoma1757in1763,sejemordabežnospominjal,medtemkostaobebabiciumrližeprej,materinamatiMaruša,rojenaZavošnik,kojebilomateriJerikomajsedemlet(1741),očetovamatiUršula,rojenaSkalar,patriletapredValentinovimrojstvom(1755). Vodnikovrodnidom,domačijaŽibertovihnaSpodnjiJamivZgornjiŠiški,je,kotjeizpričalpesniksam,dobilhišnoimeŽibertšeleznjegovimdedomJuri­jemVodnikom,kinajbihišokupilleta1730inhišnoimeprineselssebojsTra­te,domačijesvoježene.175Kotsmovideli,ječasnakupapolovičnehubeustre­zen,nevemopa,kdojeposestprodalJuriju.TedajšenibilapodložnagrofomLambergom,temvečljubljanskemudvornemušpitalu,odkateregajojeLeopoldKarelgrofLambergleta1748pridobilkotdelšpitalskegaimenja.176Malopredletom1730jepoznejšaVodnikovapolovičnahubanaJamipošpitalskihštiftnihregistrihizlet1723in1724pripadala»gospe«AniKristiniKapus,177kijeskorajgotovoživelavLjubljaniinimelatulezakupnikealinajemnike.ČenibilomedKapusovoinJurijemVodnikomkakšnegadrugegakratkotrajnegagospodarja,jetorejposestprešlanaJurijaizrokgospeAneKristine. PoterezijanskemkatastrujeimelgrofLambergokolileta1750naJamienajstpodložnikov,odkaterihjeedenposedovalcélohubo,JurijVodnikinšedvakmetapolovično,vsipreostalipanajvečdoenetretjinehube.Posestjegle­denanedavnopridobitevoznačenakotnekdanje imenje ljubljanskegadvor­negašpitala.178 Vkatastruniizrecnonavedeno,dabibilaVodnikovapolovična 173 SIAS176,FranciscejskikatasterzaKranjsko,L331,k.o.Vič,abecedniseznamposestnikov,28.2.1826. 174 SedežGorenjskegaokrožjajebilsamoprvoleto,dopožara1749,vKranju.Žontar:Struktura uprave,str.57. 175 Vodnik:Izbrano delo,str.100. 176 Izkranjskeimenjskeknjigenirazvidno,kdajješpitalskoimenjeprešlonaLamberge,kerjebilovvicedomskipristojnosti(prim.SIAS173,Imenjskaknjigazakranjsko,knj.6(1662–1756),fol.48v,58,199).GrofLamberggajekupilleta1748odkranjskereprezentanceinkomore,naslednicevicedomskegaurada(Smole:Vicedomski urad,str.366). 177 Vštiftnemregistruzaleto1723jekotposestnicapolovičnehubevpisanagospaAnaKristinaKapus(Kappusin),vregistruiznaslednjegaletapale»gospaKapus«(Frau Kappusin).SIAS 1,VicedomskiuradzaKranjsko,šk.43,I/23,lit.LLVII–1,štiftniregister1723,pag.7;lit.L LVII–2,štiftniregister1724,pag.35. 178 SIAS174,TerezijanskikatasterzaKranjsko,šk.240,RDA,L257,Ljubljana–c.kr.dvornišpi­ hubakupnopravna,karpomeni,dasejededovalainjojegospodarlahkoprodal.Vendarjeizsplošnihnavedbmogočepovzeti,dasovsišpitalski,zdajLamber­govipodložnikiuživalisvojoposestpokupnempravu,sajsoobposestnime­njaviplačevalidesetipfenig(tj.desetinovrednosti).179Valentinvavtobiografijidrugačevnasprotnemnebiizrecnoizpričal,dajeded»hišovŠiškinaJami«kupil.180KupnopravnistatusVodnikoveposestijesicerprvičizrecnoizpričanšeleleta1792,koseježenilValentinovbratAnton.181 Žibertova hiša na Spodnji Jami, Vodnikov rodni dom, danes Vodnikova domačija (foto B. Golec, september 2018). VodnikovinaJamisotorejdesetletpredValentinovimrojstvompostaliizrojenjakovdvornegašpitalarojenjakigrofaLambergainsokottakšnioznačeniobljudskemštetju1754.182ValentinsejekotprvičlandružinežerodilkotLam­bergovpodanik–rojenjak.DvorecgrofovLambergovvdanašnjemTivolijunajbibilzgrajenleta1720183injepoLeopolduKarlugrofuLambergudobilnemškoimeLeopoldruhe.Kakosogasprvaimenovalivslovenščini,nevemo,nemara tal,zdajimenjeLeopoldagrofaLamberga,No.3,urbarskiizvleček,s.d.(okoli1750);šk.241,RDA,L2601/2,Cekinovgrad,No.1,rektificiraništiftniregister,s.d.,prepis25.10.1788. 179 Pravtam,šk.240,RDA,L257,Ljubljana–c.kr.dvornišpital,zdajimenjeLeopoldagrofaLam­ berga,No.4,14.3.1750. 180 Vodnik:Izbrano delo,str.100. 181 SIAS336,ZemljiškaknjigazasodniokrajLjubljana-okolica,GutLeopoldsruhe–Cekinovgrad, knj.3,protokolporočnih,odpovednihindolžniškihpisemII1787–1819,pag.217. 182 Šturm(ur.):Gorenjske družine,str.392. 183 Stopar:Grajske stavbe,str.27. karpoLambergih.PoznejesegajeprijelodanašnjeimeCekinovgrad,insicerpopriženjenemlastnikuritmojstruLovrencuSzögenyju,kijebillastnikkonec18.stoletja.184 Vliteraturilahkopreberemo,dasoimeli pesnikovi starši deset otrok,daonjihnikajdostiznanegainpakateritrijesoobValentinovismrtileta1819šeživeli.185Zadnjeraziskavesopotrdile,daještevilootroktočno,inrazkrilešenekajzanimivihpodrobnosti. Čebisledilisamošentviškimkrstnimmaticam,binasnjihovipodatkigle­deštevilaotrokzlahkazavedli,sajnajdemovnjihsamokrstedevetih,krsttre­tjegapovrstipajeizneznanegarazlogaizostal.Zaosemoddevetihsorojencevjeznanatudiurarojstva.NajstarejšiValentinjetorejprišelnasvet3.2.1758ob3.urizjutraj.186 ČezdobridveletimujesledilJurij,prvistemimenom,krščen5. 4.1760.187ŽiveljeledesetdniinjevmrliškimaticipomotomavpisankotJožef,sinJožefaVodnika,188kotjebiloimeočetu.MedJurijeminnaslednjimvpisanimkrščencemMatijojepretekloskorajštiriletainmedtemjelučsvetazagledalMatevž.Srečamogasamoobsmrti4.5.1778,konajbimubilo17let.Dagre zadomačegasina,potrjujehišnaštevilka17,189rodilpasejenajverjetnejeleta1761.IstegadnekotValentin,samošestletpozneje,3.2.1764,jeprišelnasvetMatija,190 zadnji,kisogaodneslinašentviškopokopališče,kojebilValentinšedoma.Umrlje31.8.1767,vmrliškimaticijenavedenkotJožefovsinstočnostarostjotriletainsedemmesecev.191 Predenjedesetletnipesnikleta1768od-šelkstricupatruMarceluvNovomesto,sejenajbržpolegnaslednjegagospo­darjaŽibertovinebrataAntona,rojenega14.6.1766,192 rodilatudiMarija,kije prišlanasvet20.8.1768193injeumrlakotmladaženainmatinaViču,vrodnivasisvojematere.KojeValentinodhajaloddoma,jebilaMarijaravnorojenaalipanapoti.Polegnjejedomapustildvabrata,MatevžainAntona,staraokolisedemletindveleti.VnjegovihgimnazijskihinštudijskihletihsoprijokalinasvetšeštirjeVodnikoviotroci,odkaterihjeedenumrlšenedoleten.MedtemjeŽibertovahišajeseni1770dobilahišnoštevilkoŠiška17,194kijenatoostalanespremenjenavesčas,doklersotugospodariliinživeliVodniki.KotprvemuotrokusoprikrstuvpisalihišnoštevilkoJeri,rojeni5.3.1771.195SlediljeJurij, drugistemimenom,rojenpredjurjevim,23.4.1774,196dobregapolletapredsmrtjodedaJurijaVodnika,preminilpajelenekajtednovzadedomsoimenja-kom,10.1.1775,starosemmesecev.197TudinajmlajšemusinuPetru,rojenemu 27.6.1776,198jebilodanoživetisamodobridveletiinpol,sajjeumrlže23. 2.1779.199 KotzadnjosovšentviškokrstnomaticovpisaliUršulo,rojeno17. 9.1778,sicerključnopričevalkoodomačihrazmerahinpesnikovimladosti.Čeravnozbratomninikoliživelapodistostrehoinseganitinimoglaspomi­njati,predenjepostalduhovnik,jepravUršula,poročenaBreceljnik,nekajlet 184 Smole:Graščine na nekdanjem Kranjskem,str.108. 185 KosinToporišič:VodnikValentin,str.509;Kos:Valentin Vodnik,str.10. 186 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1753–1766,pag.98. 187 Pravtam,R1753–1766,pag.131. 188 Pravtam,M1754–1772,fol.26v. 189 Pravtam,M1772–1812,pag.30. 190 Pravtam,R1753–1766,pag.213. 191 Pravtam,M1754–1771,fol.53. 192 Pravtam,R1753–1766,pag.256. 193 Pravtam,R1767–1771,fol.7v. 194 Oštevilčenjejerazvidnoizžupnijskihmatic,vkaterihsohišneštevilkezačelivpisovatizno-vembrom1770(NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1767–1771). 195 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1767–1771,fol.40. 196 Pravtam,R1772–1796,pag.14. 197 Pravtam,M1772–1812,pag.15. 198 Pravtam,R1772–1796,pag.34. 199 Pravtam,M1772–1812,pag.33. predsmrtjopovedalaJanezuTrdiniosvojemznamenitembratuvečzanimivihpodatkov.200 Valentinovipreživelisorojenciinnjihovopotomstvopresegajookvirpri­čujočegaprispevkainsejihbomozakonecsamodotaknili.PrvajezapustilarodnidomsestraMarija (roj.1768).Kojevdvajsetemletu25.1.1788vdomačižupnijskicerkvistopilapredoltarstriletastarejšimAndrejemSamotorčanomzViča,jošentviškaporočnamaticaimenujeMica.201 Preminilajedobermesecporojstvumlajšegasina,13.maja1793zaradioslabelosti,kojišenibilo25let.202 DrugitrijesorojencisobiliobValentinovismrtileta1819vsišeživiinsopostalinjegovidediči.203 Uršula (roj.1778)sejeporočilazadnja,insicerzletodnimlajšimFrancemBreceljnikomizZgornjeHrušicešt.14.Zanimivoje,dajebilavŠentvidusamooklicanaindasejeporoka4.2.1805odvilapriSv.Petru vLjubljani,čepravjenevestasodečponavedbivoklicniknjigiživeladoma.204 PreminilajevBreceljnikovemmlinukotzadnjapesnikovasestra30.6.1853vstarosti75letzastarostnooslabelostjo.205TasestraValentinaVodnikajebila,kotžerečeno,pomembnapričevalkaosvojembratu,čeravnozdvajsetletsta­rejšimValentinomnikoliniživelapodistostreho.JanezTrdinanajbijospoznalpreknjenegavnuka,svojegasošolca»BrecelnikasFužin«.206 OsemletpredUršulosejeodtegasvetaposlovilanjenaneporočenase­stra Jera (roj.1771).Umrlajepri74letih23.9.1845kotpreužitkaricavdomačihišipriŽibertovihvZgornjiŠiški17.Mrliškamaticanavajakotvzroksmrtiosla­belost.207NaŽibertovinijetedajgospodarilnečakAntonVodnik,sajjepesnikov bratAnton (roj.1766),nasledniknapolovičnihubivZgornjiŠiški,umrl9.9.1835zavodenico.208Čepovzamemostarostipesnikovihodraslihsorojencevobsmrti,ugotovimo,dasorazen25-letneMicevsidočakalizatistečasezglednostarost.Antonježiveldobrih69let,vednobolehnainzadelonezmožnaJerado­brih74,mlinaricaUršula,poročenaBreceljnik,panekajmanjkot75.Valentin,kisejeposlovilprimalomanjkot61letihinjeimelnajlažjoternajhitrejšosmrt,jezapovprečjemzaostaldobrodesetletje. ValentinVodnikjebilvsvojiširširodbinivsekakorčlovekznajuspešnejšo 200 TrdinapiševSpominih,kjeropisujesvojegimnazijskesošolce,takole:»Naj omenim še Fužinca Brecelnika zato, ker je bila njegova stara mati sestra našega očaka Balanta Vodnika. Ta častitlji­va žena je imela okoli devetdeset let, pa je prišla vendar še zmerom peš v Ljubljano, tudi slišala in videla je še dobro. Mnogo smo jo izpraševali za brata. Pravila nam je, kako veselo je skakal po travnikih in po hosti, dokler je še v šolo hodil, da je uganil in napravil marsikatero noro burko, da se mu je moral vsak smejati. Najraje da je jedel žgance in čežano. Tepel da se ni rad, ker je bil bolj slaboten. Učit da se je hodil najraje k tistemu studencu, kamor hodijo študentje še zdaj radi (h Hipokreni). Ko je stopil v klošter, je tako žaloval, da je bil kmalu ves suh in bled in so se bali doma, da bo umrl. – Ko ga je poslal škof na kmete, se je zmerom smejal – bil je ves srečen, pozneje kot profesor v Ljubljani pa ne več. Neizrečeno sem pazil na vsako besedo te starke, da izvem kaj novega o Vodniku. Še pomnim, da je rekla 'rogljač', ne pa kakor pri nas doma: 'štraj­gobel'; – govorila je vse bolj čisto kakor sedanji rod okoli Ljubljane.«(Trdina:Zbrano delo I,str. 207–208).–Trdinajenjenostarostobčutnoprecenil,sajjijebiloobnjunihsrečevanjihšeleokolisedemdesetinnedevetdesetlet. 201 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,P1773–1815,pag.92. 202 Mrliškamaticajipomotomadaje30let(NŠAL,ŽALjubljana–MarijinoOznanjenje,Matičneknjige,M1784–1807,pag.24). 203 Otemnatančno:Mal:DoneskikVodnikovemuživljenjepisu. 204 PošentviškioklicniknjigijebilženinFrancsinJanezaBreceljnikaizŠtepanjevasivžupniji sv.Petra(dejanskojetikobŠtepanjivasistalnjegovmlin,kijeuradnospadalpodZgornjoHrušico),nevestapadomačažupljanka,hčiJožefaVodnikaizZgornjeŠiškevsoseskisv.Mar­jetevKosezah(oklicnaknjiga1789–1822v:NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,R1772–1796(nezakonskiotroci),fol.52). 205 NŠAL,ŽALjubljana–Sv.Peter,Matičneknjige,M1840–1854,fol.240. 206 Trdina:Zbrano delo I,str.207. 207 NŠAL,ŽALjubljana–Šentvid,Matičneknjige,M1829–1848,fol.120. 208 Pravtam,M1829–1848,fol.44. kariero.Nazačetkupotimujenudilključnopomočstricfrančiškan,očetovbratpaterMarcelVodnik(1734–1798),polegpesnikaediniizobraženecvValenti­novemsorodstvu.Kolikorjebilomogočeugotoviti,senamrečnišolalnihčeodValentinovihnečakovspriimkiVodnik,SamotorčaninBreceljnik. RODOVNO DEBLO VALENTINA VODNIKA Po očetovi strani praprastarši BLAŽ VODNIK (?–najpozneje1698) žena N. praprastarši ANDREJ ALEŠ (?–1733,Šentjakob) ANA vdova LAVTAR praprastarši PRIMOŽ SKALAR (?–nepred1673,Trata)MARUŠA N. praprastaršineznani (?–1675–1701,Šentjakob)(?–nepred1673,Trata)por.1673,Mengeš por.pred1664 praded praded prababica ANDREJ JANEZ (MIHA) HELENA prababica SKALAR VODNIK ALEŠ MARIJA N.? (1664,Trata– (?–1733,Šentjakob)(1675,Šentjakob– (?–1712–1754,Trata?) 1726–1754,Trata por.1698,Mengeš 1752,Šentjakob) por.najpozneje1695 ded babica JURIJ VODNIK URŠULA SKALAR (1700,Šentjakob–1774,Zg.Šiška)(ok.1698,Trata–1755,Zg.Šiška) por.1725,Šentvid oče JOŽEF VODNIK (1728,Trata–1809,Zg.Šiška) Po materini strani praprastarši JANEZ PANCE praprastarši MIHAEL NOVAK praprastaršiADAM ZAVOŠNIK praprastaršineznani (?,Vič–1705?,Vič) (?–nepred1667) (?–nepred1670,Závaše) HELENA URBANC ELIZABETA PETERCA JERA N. (?,Tomačevo– nepred1675,Vič)por.1653,Ljubljana–Sv.Peter (?–nepred1667)por.1662,Ljubljana–Sv.Peter (?–nepred1670,Závaše)por.najpozneje1663 praded JANEZ PANCE prababica MARIJA NOVAK pradedMATEVŽ ZAVOŠNIK prababica MARIJA N. (1672,Vič– (1667,Orle1735,Vič)1752,Šentjakob) por.1698,Ljubljana–Sv.peter ded (1666,Závaše– (?–1716–1754,Zavaše) 1716–1754,Závaše)por.pred1706 babica JANEZ PANCE MARIJA ZAVOŠNIK (1712,Vič–1757–63,Vič)por.1733,Šentvid mati (1709,Závaše–1741,Vič) JERA PANCE (1734,Vič–1791,Zg.Šiška) VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI AS – Arhiv Republike Slovenije • SIAS1,VicedomskiuradzaKranjsko • SIAS173,ImenjskaknjigazaKranjsko • SIAS174,TerezijanskikatasterzaKranjsko • SIAS176,FranciscejskikatasterzaKranjsko • SIAS336,ZemljiškaknjigazasodniokrajLjubljana-okolica • SIAS791,GospostvoTurnobLjubljanici, • SIAS1073,Zbirkarokopisov • SIAS1074,Zbirkaurbarjev NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana • NŠAL25,Pfalz • NŠAL100,KapiteljskiarhivLjubljana • NŠAL572,ZapuščinaFrancPokorn • Prepisimatičnihknjig • ŽA–Župnijskiarhivi • ŽADob • ŽADolpriLjubljani • ŽALjubljana–MarijinoOznanjenje • ŽALjubljana–Sv.Nikolaj • ŽALjubljana–Sv.Peter • ŽALjubljana–Šentvid • ŽAMengeš • ŽAPoljanenadŠkofjoLoko • ŽASelca • ŽASmlednik • ŽAStaraLoka • ŽAŠkofjaLoka NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani • Zbirkarokopisov,redkihinstarihtiskov ZRC SAZU – Znanstvenoraziskovalni center SAZU • ISJ,SZSJ–InštitutzaslovenskijezikFranaRamovša,Sekcijazazgodovinosloven­skegajezika • Slovenskobesedišče16.stoletja • Vodnikovobesedišče LITERATURA Andritsch,Johann:Die Matrikeln der Universität Graz. Band 4. 1711–1765.Graz: AkademischeDruck-u.Verlagsanstalt,UniversitätsbuchdruckereiundUniversitätsver­lag,2002. Bezlaj,France(ur.):Začasni slovar slovenskih priimkov.Ljubljana:Slovenskaaka­demijaznanostiinumetnosti,1974. Črnivec,Živka(ur.):Ljubljanski klasiki 1563–1965.Ljubljana:MaturantiKlasične gimnazije(1941–1958),1999. Dodič,Milan:Absolventinovomeškegimnazije1746–1971.V:Sever,Jože(ur.): 225 let Novomeške gimnazije.Novomesto:Gimnazija,1971,str.397–476. Dodič,Milan;Kuzem,Olga:Prefektiinravnateljinovomeškegimnazije(1746–­1996).V:Petakovič,Natalija(odg.ur.):250 let Gimnazije Novo mesto: 1746–1996.Novo mesto:Gimnazija,1996,str.209–229. Fabjančič, Vladislav: Knjiga ljubljanskih hiš in njih stanovalcev. IV. Šentpetrsko predmestje.Ljubljana,[1943–1944](tipkopis). Golec,Boris:Valvasorjeva hiša v Krškem – napačna in prava.Ljubljana:Zgodovin­skiinštitutMilkaKosaZRCSAZU,KulturnidomKrško,enotaMestnimuzejKrško,2013. Gutsmann,Oswald:Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der ver­deutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter von Oswald Gutsmann. Auf Sloweniwsch-Deutsch umgekehrt und bearbeitet von Ludwig Karničar. Klagenfurt 1789.Graz:InstitutfürSlawistikderUniversitätGraz,1999. Kebe,Janez:Loška dolina z Babnim Poljem. Zgodovina župnij Stari trg pri Ložu in Babno Polje.Ljubljana:Družina,1996. Keber,Janez:Leksikon imen. Izvor imen na Slovenskem.Celje:Mohorjevadružba, 1988. Kos,Janko:Valentin Vodnik.Ljubljana:Partizanskaknjiga,1990(ZnamenitiSlo­venci). Kos,Janko; Toporišič,Jože:VodnikValentin,geslov:Munda,Jože(ur.):Slovenski biografski leksikon. Štirinajsti zvezek. Vode–Zdešar.Ljubljana:Slovenskaakademijazna­nostiinumetnosti,1986,str.509–528. Krampač,Tone:Vodnik po matičnih knjigah Nadškofijskega arhiva Ljubljana.Lju-bljana:Nadškofija,2008. Lenarčič,Simon:Vse o imenih v Sloveniji.Ljubljana:Modrijan,2012. Mal,Josip:DoneskikVodnikovemuživljenjepisu.Dom in svet 31(1918),št.7,str. 174–189. Mlinarič,Jože:Seznamimenizlatinskekronike.V:Teržan,Josip(ur.):Ruška kro­nika.Ruše:Krajevnaskupnost,1985,str.133–247. Rupel,Mirko:SkalarAdam,geslov:Slovenski biografski leksikon. Deseti zvezek. Schmidt–Steklasa.Ljubljana:Slovenskaakademijaznanostiinumetnosti,1967. Smole,Majda:Graščine na nekdanjem Kranjskem.Ljubljana:DržavnazaložbaSlo-venije,1982. Smole,Majda:Vicedomski urad za Kranjsko. 13. stol.–1747. 4. del: Cerkvene zadeve Lit. L.Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije,1994(Inventarji.SerijaArhividržavnihinsamoupravnihorganovinoblastev4). Stopar,Ivan:Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. I. Gorenjska. Četrta knjiga. Ljublja­na, grad in dvorci.Ljubljana:Viharnik,1999. Špelič,Miran(ur.):Nekrologij Slovenske frančiškanske province sv. Križa pripra­vljen v letu gospodovem 1995. Ljubljana: Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa, 1995. Štuhec, Marko: O družini v Kranju sredi 18. stoletja. Zgodovinski časopis 37 (1983),št.4,str.285–294. Šturm, Lovro (ur.): Gorenjske družine v 18. stoletju. Celje: Društvo Mohorjevadružba, Celjska Mohorjeva družba Ljubljana: Inštitut Karantanija, Slovenska matica,2016. Trdina, Janez: Zbrano delo. Prva knjiga. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1946. Vodnik,Valentin:Izbrano delo.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1970(Kondor116). Volčjak,Jure:Ordinacijska protokola Goriške nadškofije 1750–1824. 1. del: 1750– 1764. (Viri31).Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2010. Volčjak,Jure:Ordinacijska protokola Goriške nadškofije 1750–1824. 2. del: 1765– 1825. (Viri34).Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2012. Volčjak,Jure: Ordinacijska protokola Ljubljanske (nad)škofije 1711–1824. 1. del: 1711–1756. (Viri36).Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2013. Volčjak,Jure: Ordinacijska protokola Ljubljanske (nad)škofije 1711–1824. 2. del: 1761–1824. (Viri39).Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2016. Žontar,Josip:Zgodovina mesta Kranja.Ljubljana:MuzejskodruštvozaSlovenijo, 1939. SUMMARY Žontar,Jože:Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848.Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije,1998. VALENTINVODNIK’SLINEAGE ValentinVodnik(1758,ZgornjaŠiškapriLjubljani–1819,Ljubljana)wasnotonlythefirstauthorofashortautobiographyinSlovenianlanguage,butalso a pioneer of Slovenian genealogical terminology. His literary estate, ar­chivedattheNationalandUniversityLibraryinLjubljana,containsthemanu­scriptRod ali šlahta. Rodovinsko drevo (FamilyorRelatives.AGenealogicalTree)fromabout1800,whichmightalsobeconsideredthefirstgenealogicalmanualwritteninSlovenian. PartoftheblamefortheseriousdeficiencyinpriorresearchonVodnik’slineageandextendedfamilyrestswithVodnikhimself,whoprovidedtwomis­leadingpiecesofinformationinhisautobiography–regardingtheageofhis grandfatherandthenameofhisgreat-grandfather.Althoughtheancestorsof threeofhisgrandparents–thePance,Skalar,andZavošnikfamilies–maybetracedfarback,Vodnik’slineage,forthetimebeing,merelyprovidesuswiththreegenerationsleadingtohisgreat-grandfatherattheendoftheseventeenth century.Ontheotherhand,thematernallineofthePancefamilyfromVičpriLjubljanihasbeeninvestigatedasfarbackasthesixteenthcentury. Today, Vodnik would be considered a Ljubljana resident because bothhisnativeZgornjaŠiška,wherehisfatherspenthischildhood,andhismoth­er’snativevillageofVičbecamepartofthecityofLjubljanainthefirsthalfofthetwentiethcentury. Moreover, threeofVodnik’sfourgrandparentsalsooriginatedfromtheareaofwhatisLjubljanatoday:asidefromhismaternalgrandmotherwhooriginatedfromtheoutskirtsoftheneighbouringmunicipal­ityofMedvode,hispaternalgrandfathercamefromthevillageofŠentjakobobSavi,hispaternalgrandmotherfromTrata,andhismaternalgrandfatherfromVič.InVodnik’sdays,ofcourse,noneoftheserelatives,includingthepoethim­self,wouldhavebeenregardedasresidentsofLjubljana,butsimplyofUpperCarniola.Amongallhisgrandparents,VodnikonlyknewhisgrandfatherJurijVodnik,towhomhededicatedadisproportionatelygreatamountofattentioninhisshortautobiography. The “first Slovenian poet”, the firstborn of Jožef Vodnik and Jera, néePance, grew up in a suburban rural environment and maintained close con­tactswithhishomeandfamilywhilepursuinghiseducation.Hisclosefamily,whichmostlikelyalsoengagedininnkeeping,wasratherwealthy.TheVodniksweresubjectsoftheCountsofLamberg;thatis,theirseignioryCekinMansion.Apartfromahalf-sizefarminZgornjaŠiška,wheretheylived,theyalsoheldahalf-sizefarmatSrednjaVasnearDobrova.Hisfather’sbrotherMatijaVodnik(1734–1798)becameaFranciscanfriarwiththereligiousnameMarcel,servingasaprofessoratandheadofthesecondaryschoolinNovomesto,withnoneofhisrelativesbutValentinpursuingeducation. Prevodpovzetka:MancaGašperšič 1.01Izvirniznanstveničlanek Prejeto:14.1.2019UDK94(497.4):351.74(497.4)”1850/2017”(094) 342.736:351.74(497.4)”1850/2017” Pritožbe zoper može postave na slovenskem (1850–2017) PAVELČELIK magistersociologijeTbilisijskaulica54,SI-1000Ljubljana Izvleček Prispevekjevpogledvpravnepredpise,kisourejalidelovanjevsakokratnihvarnostnihsilnaSlovenskemodkonca18.stoletjadodanes.Skušaodgovo­ritinatemeljnovprašanje,aliinkakojebilomogočeizrazitinestrinjanjezukrepipripadnikovrazličnihvarnostnihsildodržavljanovprinasterkdoinkakojeobravnavalpritožbedržavljanovzoperravnanjemožpostave.Sprvatovrstnihdoločbnibiloalipasobilezeloskromne.Zaraditeganištevilčnihpodatkovotejplatirazmerjamedmožmipostaveindržavljani.Postopomapasotemeljnipravnipredpisiovarnostnihsilahprinaszajemalituditopo­dročjeindanesjetourejenotakovtemeljnihpredpisihzadelovanjepolicijekotvpodzakonskihaktih.Slednjejebilotesnopovezanosstopnjoprizade­vanjzavarstvočlovekovihpravicinsvoboščin,torejsstopnjodemokratično­stirežimov. Abstract COMPLAINTSAGAINSTPOLICEMENONTHESLOVENIANTERRITORY (1850–2017) ThisarticleisaninsightintolegalregulationsgoverningthefunctioningofrespectivesecurityforcesintheSlovenianterritoryfromtheendofthe18thcenturytotoday.Itattemptstoanswerthefundamentalquestionwhetherandhowitwaspossibletoexpressdisagreementwiththemeasuresofvari-oussecurityforcesmembersagainstcitizensinourterritory,andbywhomandhowcitizens'complaintsagainstthebehaviourofpolicemenweredealtwith.Provisionsofthiskindinitiallydidnotexistortheywereverymodest.Asaresult,therearenonumericalinformationonthissideoftherelation­shipbetweenpolicemenandcitizens.Thefundamentallegalregulationsonsecurityforceshadbeengraduallycoveringthisareatoo,andtodaythisisregulatedbythefundamentalregulationsforoperationofthepoliceandbystatutoryinstruments.Thiswascloselyrelatedtothelevelofeffortstopro­tecthumanrightsandfreedoms,thereforetothelevelofregimesdemocracy. Ključne besede: določbe,pritožbedržavljanov,ravnanjevarnostnihsil,obravnavanjekritik,vsebinapritožb Key-words: Provisions,citizens' complaints,securityforcesbehaviour,processingcriticisms,contentof complaints Uvod Državnevarnostnesileprinassonastajalenekakovzporednozodmira­njemfevdalnegaredainkrepitvijoosrednjedržavneoblasti.Dotedanjevarno­stnesilesobilemedsebojslabopovezane,navezanesobileboljnagraščinskogospostvo,kijebilotemeljtedanjedržaveindružbe.Samoupravnamestasoimelapavicodosvojestraže. Nove, od države vodene in plačane, varnostne sile so bile povezane in razporejenenacelotnemozemljuposameznedržavealidežele.Temeljilesonapravnihpredpisihodelovanjuinorganiziranosti.Vsetojebilopovezanozno­vimdružbenimrazredom,meščanstvom,kijebilonosilecnovihpogledovnadržavo,družboinposameznika.Meščanstvojehkratibilonosilecnovihpogle­dovnapomenčlovekovihpravicintemeljnihsvoboščin.Slednjejemoraloupo­števatitudimoštvovarnostnihsil. Slovenijajevsvojivarnostnipreteklostipoznalavečvrstmožpostave,odvisnoodosrednjeoblasti,kijijenjenoozemljepripadalo.NajprejjebilatocesarskaAvstrijasprestolniconaDunaju,kjersovarnostnenalogeopravljalipolicijskistražnikiterorožniki;natojebilaKraljevinaSrbov,HrvatovinSloven­cevoziromaJugoslavijazglavnimmestomBeograd,kjersopravtakopoznalipolicijskostražoinorožništvo;zanjoLjudskaoziromaSocialističnarepublikaSlovenijavokviruJugoslavijesprestolnicovBeogradu,kjersooblikovalieno­tnomilico,kijeopravljalapodobnenalogekotprejstražnikiterorožniki;danespajesamostojnaRepublikaSlovenijasprestolnicovLjubljani,kjersoponovnovzpostavilipolicijokotedinooddržaveplačanoinvodenovarnostnosilo. Vsajposrednobimoglimedvarnostnesileprištetišefinančnestražnike,kisodelovaliobdržavnimejiinvnotranjostidržave.Skrbelisozato,dasejeiz­vajalonačelo»bogu,karjebožjegaincesarju,karjecesarjevega«.Taljudskirekjepomenil,dasotistražnikiskrbelizaodplačevanjedavkovindrugihdajatevdržavi,izjemomapasojihpoklicalinapomočdržavnimpolicijskimstražnikomaliorožnikom.Vendartehmožnebomuvrstilmedvarnostnesile,sajjebilanji­hovaglavnanalogafinančnenarave.Obmejidržavesobiliobmejnivojaki,kisopravtakoopravljalitudivarnostnenaloge,vendarjihvčlankunebomupošte-val.Polegdržavnihvarnostnihsilsobilerazličnekrajevnesile,kisoopravljaledoločenevarnostnenalogepodnadzoromdržavneoblasti.Tuditesilenebodopredmetobravnavevtemsestavku. Zvarnostnimisilamiprinassopovezaneštirivrsteizražanjanezadovolj­stva,kijihbomopisalvtemsestavku: a) kritikepredstavniškihorganovaliposameznihposlancevglederavnanjaorožnikovalistražnikov; b) pritožberaznihorganizacijzoperdelovanjemožpostave,kisojihpodalevsvojemimenualiimenudrugih; c) pritožbeposameznihdržavljanov,kisobilinezadovoljnizukrepompri­padnikaalivečpripadnikovvarnostnihsildotegadržavljanaaliskupineoseb; č) raznevrsteizražanjanezadovoljstvasamihmožpostavealinjihovihorga-nizacijzukrepidržavnihalidrugihorganovalivodstvavarnostnihsil,kisoprizadevalikoristiposameznihdelovalicelotnomoštvovarnostnihsil. Naštetivrstniredtehizražanjnezadovoljstvajebilhkratitudivrstnireddejanskegazgodovinskegadogajanjatevrstenanašemozemlju. Danesseprinasuveljavljapojemprofesionalizacijevarnostnihdejavno­sti,neledržavnih,marvečtudiobčinskihinzasebnih.Temuvprašanjujename-njenacelotna3.številkarevijeVarstvoslovje zaleto2018,kjersosodelavciFa­kultetezavarnostnevedeorisaliprofesionalizacijovvojski,policiji,zaporskemosebju,zaščitiinreševanjuterpomočiinzasebnemvarstvu.Včlankubomsku­šalopisatiprofesionalizacijovarnostnihsil;pritembomrazlikovalmed»pokli­ canostjo«posameznikazaopravljanjetegapoklica,kakortudirazumevanjedelinnalog,kijihpoklicprinaša. I.Obdobjeavstrijskihstražnikovinorožnikov Slovenskoozemljejevtedanjihcesarskihčasihspadalopodštiridežele:KranjskosprestolnicovLjubljani,kijebilanajvečjidelslovenskegaozemlja;ŠtajerskosprestolnicovGradcu;KoroškosprestolnicovCelovcuinPrimorjesprestolnicovTrstu.UpoštevalbomleozemljevojvodineKranjske,sajjebilovdrugihdeželahpodobnoalienako. 1.1 Prvo obdobje policijskih stražnikov: ni določb o pritožbi Prvimožjepostave,kijihjevzdrževaladržava,sobilipolicijskiuslužben-ci.Tisobilidvehvrst: a) vodilnouradniškoosebje,kijevodilo,usmerjaloinnadzorovalodelova­njenavarnostnempodročju; b) izvršilnoosebje,kijebilopodrejenovodilnemuosebjuinsestavljenove-činomaiz stražnikov. TosejezačelozvzpostavljanjemmočneosrednjedržavneoblastipodcesaricoMarijoTerezijoincesarjemJožefomII.Navadnorečemotemuobdo­bjuabsolutizem:Tojeoblikavladanja,kjernanajvišjistopnjiodločapravnoneomejenavladarjevavolja.Vladarjepostaltakomočaninneodvisenodsta­nov,dajesamustvarjalnovopravo.1 Policijskesilesobilenajboljeorganizi­ranespomočjopolicijskihdirekcij.SlednjesonastajalezodločitvijoosrednjedržavneoblastinaDunajuvglavnihmestihdežel,lahkopatudivdrugihvečjihmestihpodržavi. PrvikorakkustanovitvioddržaveplačaneinvodenepolicijejestorilacesaricaMarijaTerezija,kijevladalamedletoma1740in1780.PritemsejedelomazgledovalatudializlastipoParizuoziromaFranciji.Leta1751sozačelinaDunajupostavljatikomisarjezaposameznečetrtiinulice.2 NjensincesarJožefII.,kijebilnaoblastimedletoma1780in1790,jenadaljevalnjenodelo.Prvapolicijskadirekcijajebila6.4.1784vzpostavljenanaDunaju,prestolnicicesarstvainhkratideželeSpodnjaAvstrija.Toštejejotudikotzačeteknoveor­ganiziranostipolicijevmonarhiji.Napodlaginjenegavzorasobileoblikovaneševglavnihmestihdrugihdežel.Leta1791jeprišlanavrstotudiLjubljanakotprestolnicaKranjske. Tedajjepojem»policija«pomenilzeloobsežnopodročje:varnostosebinpremoženja,javniredinmir,javnamoralaoziromanravstvenost,zdravstvo,var­nostpredpožari,skrbzauboge,nadzorovanjeposlovnegačasagostiščinpro­dajaln,nadzorovanjeposlov, delavcevitd.Njenobsegjebilnekolikopodobendanašnjibesedijavnauprava.Taširokobsegpolicijskihopraviljeleporazvidenzlastiiztakratnihnavodilzadelovanjepolicije.PrvotakonavodilopoustanovitvidunajskedirekcijejeizdalcesarJožefII.maja1785,namenjenopajebilopolicij­skimuradnikomvprestolnicahdežel.3Njegovodrugonavodilojenaslednjeletorazposlaldirektordunajskepolicijskedirekcije,insicerledeželnimšefom.4Isto 1 Melik:Namestouvoda,str.10. 2 Oberhummer:Die Wiener Polizei,BandII.,str.131–133. 3 Pravtam,str.133–165. 4 Pravtam,str.165–168. letojecesarizdaltajnonavodilozadeželnešefe,kakonajpolicijatajnodeluje.5 Leta1801jeizšlonovonavodilozapolicijskeuradnike.6 Vtehcesarjevihindrugihgradivihnisemzasledildoločb,kakoravnatiobmorebitnipritožbidržavljanaprotiuslužbencupolicije,čenebibilzadovoljenznjegovimravnanjemaliukrepom.Bržkonejebilotopovezanostedanjostopnjovarovanjapravicčloveka.Policijajebilanovasilazanadzorovanjedržavljanov,uniformirana,oborožena,vojaškourejenainsestavljenapravilomaizvojaškihoseb,kisobilepremeščenenanove,varnostnedolžnosti.Taprehodnibileno­staven.Vvojskiseje poveljevalo uniformiranim vojakom inbrez prigovorovizvrševalopovelja,stražnikipasoimeliopravkazdržavljani,kisopostopomadobivalivsevečpravicinsvoboščin. Respaje, da ježeprvo cesarjevoobsežnonavodilo za delopolicijskihuradnikovleta1785navedlodolžnosturadnika,daspoštujepravicevsakogar.7 Tudinjegovo drugonavodiloizleta1786,kijebilozaupnoinlezadeželnešefe,nimoglomimodolžnosti,daspoštujevseljudiinsiprizadevazanaklonjenostvsegaprebivalstvadežele.8 1.2 Stražniki po letu 1848: pritožba prvič omenjena leta 1850 RevolucionarnodogajanjepoEvropiinvAvstrijivletu1848jeprineslovelikespremembetudinavarnostnempodročju.Pomarčnirevolucijileta1848stasevAvstrijikončaladvaprocesaizpredmarčnedobe:Ločitevpravosodjaodupravenavsehstopnjahincentralizacija,kojesodstvonavsehravnehprešlovrokedržave.9 Najprejsejepotrebnoposvetitipolicijskistraži. Notranji minister Alexander Bach je 10. 12. 1850 izdal predpis o po­licijskihzadevah.Vprvemdelujedoločil,kakosovdržaviurejenapolicijskaoblastva,vdrugemdelupajeposegelvnalogetehoblastev.Besedaoblastvojepomenilapodobnokotdanašnjipojemorgan.Tapredpisjebilspomladi1851objavljentudivuradnemlistuzaKranjsko.Policijskezadevesoopravljaletrivrsteoblastev: a) političnaoblastva,kamorsospadalaokrajnaglavarstva,okrožnaglavar­stva,deželnovodstvo,načeluvsehtrehoblastevsobiliglavarji,innotra­njeministrstvonaDunajuzministromnačelu; b) političnaupravnaoblastva,tosobilasamostojnapolicijskaoblastvavve-čjihmestih,kisobilaalimestnaglavarstvaoziromapolicijskedirekcijepravilomavdeželnihprestolnicahalipolicijskikomisariativdoločenihmestih; c) občinamso bilepoverjenedoločenevarnostnenaloge,pričemerjihjenadzorovalookrajnoglavarstvo. Tapredpisnotranjegaministraježevsebovalpostopek,kosejedržavljanpritožilzoperravnanjepolicije,česeječutilprizadetega.Pritožbojenajprejobravnavaloinreševalomestnoglavarstvooziromapolicijskadirekcija,nadru­gistopnjipaokrožniurad.10 Tojeveljalozavsepolicijskeuslužbence,uniformi­ranoincivilnopolicijskoosebje. Tojebržkonepomenilo,dajedržavnaoblastpredvidevala,dapritožniknebozadovoljensprvostopnjoobravnavenjegovegaugovorazoperpolicijsko 5 Oberhummer:DieWienerPolizei,BandII.,str.168–176. 6 Pravtam,str.176–189. 7 Pravtam,str.133–165. 8 Pravtam,str.165–168. 9 Ogrizek:Sodstvovletih1848–1918,str.173. 10 Osnovazauredbopolicijskihoblastnij,1851,čl.31. osebo,zatomujeodprlapotdodrugepritožbenestopnje.Tosejeuveljavilotudivvsehpoznejšihrešitvahgledereševanjapritožbzopermožepostave. Leta1852sejemestnopoglavarstvopreimenovalovpolicijskodirekcijo.DeželniglavarzaKranjskojepoletiistegaletaizdalrazglasoravnanjupolicij-skihuslužbencev.Moraljespoštovatizakoninseobnašativljudno,spodobnoinresno.Zavedatisejemoral,dalahkopolicijskooblastvosvojenalogeopravljale,čeuživazaupanjeljudstva.Zatosijeuslužbenecmoralprizadevati,datozaupa­njepridobizodkritiminnepristranskimobnašanjem.11 Dne20.4.1854jecesarizdalpatent,kisejenanašalnapolicijoinoro­žništvo.Določilje,dajetrebamorebitnopritožbozoperstražnikaaliorožnikaposlatinaDunajnanajvišjopolicijskooblastnijo,kotsorekli.Tojebilsprvadvornipolicijskiurad,kigajecesarustanovil3.1.1793.Tauradjebilukinjeniniznjegajebilo23.3.1848oblikovanoministrstvozanotranjezadeve,kijeprevzelovsevarnostnezadevevdržavi.12 Hkratistemukazomjecesardoločilpostopekvobratnismeri,toje,kakojetrebakaznovatiosebo,kisejeneprimernoobnašaladomožapostave:Alizglobood1do100goldinarjevalizzaporomod6do14dni;vskrajnemprimerujebildovoljentuditepež.13Pravzaradislednjemožnostisejetegaukazaprijelo ljudskoimepaličnipatent.14 Zatoodločitevcesarjajemogočepodatilenekajdomnevnihvzrokov,sajmidejanskinamennipoznan.Naštelbomštiritovrstnedomneve: • državnistražnikiinorožnikisobilinovivaruhiredainmiru,kisosprvabilišeneizkušeni,austreznoopremljenizaizvajanjeprisile,vendarjepri­hajalodonapakvpostopkihzljudmi,sajsobiliobojiprejvojaškeosebe; • Dunajjehotelimetipregledtudinadtempodročjem,šeposebejzato,kerjebiloporevolucijitrebanamenjativečpozornostizakonitostidelovanjavarnostnihsil; • pritožbzoperpolicijoinorožništvojebilobržkonerazmeromamalo,ne­kakoskladnosstanjemčlovekovihpravic,zatojihjebilomogočeobrav­navativprestolnicidržave; • zaradi centralne obravnave teh pritožb je bilo lažje navzdol razposlatiustrezneokrožniceznapotilizaizboljšanjedelovanjavarnostnihsilinstemzazmanjševanjekonfliktnihrazmerijmedmožmipostaveindrža­vljani. 1.3 Zakon leta 1876: pritožbe zoper orožništvo Dne21.12.1867jebilasprejetaustavamonarhije,kijeveljalazaavstrij­skidelcesarstva,torejtudizaslovenskedežele.Meddrugimjedoločala,daimavsakdopravico,davmejahzakonov,zbesedo,pisno,potiskualivslikahsvobo­dnoizražasvojemnenje.15 AlexanderBach,kijetedajnadomeščaloboleleganotranjegaministra,jesskupinopredstavnikovnotranjega,vojnega,finančnegainpravosodnegami­nistrstvaizdelalpredlogzaustanovitevorožništva.Pritemsosesklicevalitudinadobreizkušnjezorožništvom,kijeodfrancoskezasedbedaljedelovalotudivLombardijiinJužniTirolski.Predstavilisogaministrskemusvetuintagajeodobrilterposlalcesarjuvpotrditev.Cesarjegradivopotrdil8.6.1848inza­ 11 Razglaspredsedstvac.-kr.krajnskegapoglavarstva8.8.1852,čl.16. 12 Auflösungderk.k.vereinigtenHofkanzleiundBildungdesMinisteriumsdesInnern. V:Sam­mlung,1848. 13 Cesarskiukaz20.4.1854. 14 Gebhardt:Die Gendarmerie in der Steiermark von 1850 bis heute, str.71. 15 Državnaosnovnapostavaod21.12.1867,oobčnihpravicahdržavljanovzakraljevineinde­žele,zastopanevdržavnemzboru, 1867. čelesosepripravezauresničitevteganačrta.Uresničilgajezačasnizakonoorožništvu,kijeizšelvdržavnemuradnemlistu,marca1850patudivuradnemlistudeželeKranjskevslovenskemprevodu.16Vtemzakonunibilodoločbo pritožbidržavljanazoperorožnika. Novazakonaoorožništvusta izšlaleta1876in1894,objavljena vdr­žavnemuradnemlistuvslovenščini.Zakonoorožništvuje26.2.1876določil,dasemorapravvsakdopokoravatiorožnikovemuukazu,izrečenemu»Vimenupostave«,poznejepaimapravico,dasezoperorožnikapritoži.TapredpissoslovenskimbralcemvnadaljevanjihobširnopredstavileNovice.17Zelopodobno določbojevsebovalzakonoorožništvuzdne25.12.1894.18 Napotilazaopravljanjeorožniškeslužbe,kisomarca1851izšlatudivslovenskemprevodu,19 sopodrobnozarisaladelovanjetenovevarnostnesile.Razporejenajebilanacelotnemozemlju,tudinapodeželju,sajjebilprejpou­darekdanstražnemuosebjuvmestnemuokolju.Vprvempoglavjuolastnostihinobnašanjuorožnikajebilo20členov,nikjerpanibilodoločbopritožbidrža­vljanazopertonovovarnostnosilo.Navodilazaopravljanjeslužbesoizšlaspetvletih1876in189520 ternisobilaobjavljenavslovenskemprevodu.Vobehjebilopoglavjeolastnostihinobnašanjuorožnika,nikjernibilanavedena pri­tožbazoperorožništvo.Očitnosozadoščaližeomenjeniministrovpatentzdne20.4.1854indoločbevobehorožniškihzakonih.VohranjenemorožniškemgradivuvArhivuRepublikeSlovenijenisemzasledilstatističnihpodatkovopri­tožbahdržavljanovzoperravnanjetegamoštva.BržkonejebilotoshranjenonanotranjemministrstvunaDunaju. 1.4 Pritožbe poslancev nad orožništvom Nekajvečohranjenegagradivajeotem,česopritožbeprihajalenepo­srednonadržavnizbornaDunajualinadeželnizborKranjskevLjubljaniinsopravilomaobravnavaleravnanjeorožništvanasplohinneposameznika.Tojenekakorazumljivo,sajsoposlancisvobodnejerazpravljaliovsehproblemih,tudioravnanjuorožnišvainstražništva.Navedelbomleštiriodtehprimerov. SkupinaslovenskihposlancevvdržavnemzborunaDunajuje7.2.1906postavilaposlanskovprašanjeodomnevnonasilnemdelovanjuorožnikovobrudarskistavkivTrbovljah.Vodgovorunotranjegaministrstvainministrstvazadeželnoobrambosotozanikaliinravnanjemožpostaveoznačilizakorektnoinskladnospredpisi.21 Spomladileta1906sopoizvedovaliopridigikaplanaJanezaRomškavStaremtrguobKolpi,kjernajbiomenil,datamkajšnjiorožnikineprihajajokslužbibožji.22 Pritožbajetorejzadevalaravnanjemožpostavevprostemčasuinnibilapovezanaznjihovimdelom. VdeželnemzboruKranjskesospomladi1909sprožiliobširnodopiso­vanjemedoblastnimiorganivdeželi,kisosenanašalanaoblastnoizdajanjedovoljenjzaplesneprireditvemimoodločitevžupanstva,karjebilovnasprotju 16 Začasnaorganskapostavažandarmerijevavstrijanskemcesarstvu, 1850. 17 Postavainslužbenonavodilozac.-kr.žandarstvovnašemcesarstvu,Novice, gospodarske, obr­tniške in narodne,1876. 18 Postavaod26.2.1876,oc.-kr.žandarstvuzakraljevineindežele,zastopanevdržavnemzbo­ru,čl.11. Zakonzdne25.12.1894.l.ožandarstvuvkraljevinahindeželah,zastopanihvdržavnemzboru,čl.14. 19 Podukzadeželnožandarmerijo,kakoslužboopravljati,Dunaj1851. 20 Dienst-Instructionfürdiek.k.GendarmeriederimReichsrathevetretenenKönigreicheundLänder,Wien:1876.Dienstinstructionfürdiek.k.Gendarmerie,Wien:1912. 21 SIAS,185,šk.15,spisšt.8729. 22 SIAS,185,šk.27,spisšt.6794. zdelokrogomobčine.ObčinskiredzaKranjskoizleta1866jenamrečvčlenu28določal,dasotadovoljenjavpristojnostiobčinskegažupana.23Deželniodborjevpismudeželnivladiopisaldvatakaprimera.Županobčinenidovolilplesovvnekajgostilnah.Vdrugiobčinižupanpravtakonidovolilplesnihprireditev,todaposredovalojeokrajnoglavarstvoinjihdovolilo.24Nastranobčineseje postaviltudidnevnikSlovenec.25 Živahnarazpravaoorožništvujebila15.2.1912vdeželnemzboruKranj­skeobrazpravioproračunskihizdatkihzanastanitevorožnikov.Edenodpo­slancevjekritiziralorožništvonaDolenjskem,indabiosvetlil»terorizem,oho­lostinpredrznostorožništva«,jenaštel,daravnapristransko,vkoristliberalnepolitike,izdajauradneskrivnostiinsezadržujevgostilnahšepopretekuobra­tovalnegačasa.Kerdeželaprispevaknastanitvitehmož,soposlanciupravičenidokritičnegapogledanatomoštvo,jedejal.Odgovorilmujedeželnipredsednikinodločnozavrnil»nezaslišanenapadenaorožništvo«.Dvadrugaposlancastaizpostavilaravnanjeorožnikovpodnevniliberalnipolitikiinvškodoljudskestranke.Obkoncurazpravesoposlancipotrdilipredvideneizdatkezanastani­tevorožništvanaKranjskem.26 VtehprimerihješlozanezadovoljstvoposlancevzravnanjemorožništvanaKranjskemalinjegovegadela,nepazoperposameznegapripadnika.Delne­zadovoljstvadeželnihposlancevsejenanašaltudinaobnašanjeorožnikovvprostemčasu. 1.5 Mestni stražniki so nosili razpoznavno številko Leta1866jebilapolicijskadirekcijavLjubljaniukinjena.Bilajeorgandr­žavnepolicije.DelnalogukinjenegaoblastvajeprevzelodeželnovodstvoKranj­skeindelmestnaobčinaLjubljana.Tajespetvzpostavilasvojomestnostražo,vcelotiplačanoizmestneblagajneinpodmestnimvodstvom. Povzorunavodilzapolicijskostražovnekaterihdrugihmestihmonar­hijeindelomatudipozgledupravilzaopravljanjeorožniškeslužbejemestnisvetMestneobčineLjubljana16.11.1898sprejel Navodilo za službo mestne policijske straže ljubljanske.Obsegaloje62členovinjeurejaloorganiziranosttestraže,njenapooblastilaterdelovanje,včlenu4pajebilodoločeno,kakoseobnašastražainkakoposlujezobčinstvom.27Pritožbevtempredpisunisobile omenjene. Okolivratujestražnikimelobešenobelokovinskoploščicovoblikipod­kvastegarogljiča(kifeljca).Nanjemjebilačrnaštevilka,kijeoznačevalaosebostražnika.Natanačinsijedržavljanlahkozapisalstražnikovoslužbenoštevilkoinsejepredstarešinolahkopohvalnoizrazilomožupostavealipajeizrekelalizapisalnjegovograjo.Starešinajelahkotakojugotovil,zakateregastražnikaješlo.Toploščicojesmelnositizgoljmedslužbo.28Zaraditeploščicesoljudjestra­žnikomreklikifeljciintoimesejepreneslonavsevrstepripadnikovvarnostnihsiltudivpoznejšečase,vsedodanes. 23 Postava,veljavnazavojvodstvoKranjsko,pokateriserazglašaobčinskiredinredzavolitvepoobčinah,1866.Tapostavajebilaspremenjenaindopolnjenaleta1869in1910. 24 SIAS,16,1910,fasc.1–500,spisšt.121. 25 »Deželnizborkranjski«,Slovenec,1909,str.2. 26 ObravnavedeželnegazboraKranjskegavLjubljaniod28.decembra1911do22.februarja1912,str.138,139. 27 Tonavodilojeizšlovknjigizdrugimimestnimipredpisi,kijebreznaslovainletniceizida,hranijoCentralnapravosodnaknjižnicapodsign.št.04407. 28 Kačičnik:Poročilaljubljanskihpolicajev,str.190–198. 1.6 Društvo upokojenih orožnikov se pritožuje (nad vodstvom) PozgledunekaterihdržavZahodneEvrope,kisonaprelomu19.in20.stoletjazačeledovoljevatiustanavljanjedruštevupokojenihorožnikovalipo­licijskihstražnikov,sotudivAvstro-Ogrskioblikovalitakozdruženjeupokoje­nihorožnikovzimenom»Enotnost«(Einheit).Društvojeizdajalosvojeglasiloz imenom»Orožniškevesti«(Gendarmerie-Nachrichten).Časopissopošiljalitudinaorožniškepostajeinnesamonasedežeupokojenskihorožniškihdruštevpodržavi.Vsebinategaglasilajepostajalavseboljkritičnadooblasti,društvosamopajevseboljpropagiralosvojastališča,kisobilapogostovnavzkrižjuzdržavnopolitiko.Zaraditegajeoblastocenila,dastadruštvoinnjegovoglasilonevarnarežimu. Nadzornikorožništva[tedanjipoveljnik]generalmajorMichaelTišljarje10.2.1908izdal»korpusniukaz«zacelotnoorožništvo.Vnjemjezapisal,dasovsebinetegaglasilaprepovedaneinrazširjanjele-tegamedorožništvomne­dopustno.Deželnaorožniškapoveljstvamorajoizpolnititaukazingaprenestinavzdoldomoštva.Uredništvo»Orožniškihvesti«jenatoizdalo»Razglasljud­stvu,avstrijskemuljudskemuzastopstvuinjavnemutisku!«.Vnjemsejeskli­cevalona13.člentemeljnegadržavnegazakonazdne31.12.1867[ustava],29 kijezagotavljalpravico,dalahkovsak,upoštevajočpostavnemeje,zbesedo,pisanjem,potiskualisslikoizrazisvojemnenje.Omenjeniukazorožniškeganadzornikakaže,dastopaAvstrijanapotbrutalnevojaškediktature,sošezapi­salivuredništvu.Tojeizdalovelikletak,kjersonaprvistraninatisniliomenjeninadzornikovukazinuredniškirazglas,nadrugistanipadaljšebesediloskritič­novsebinodovodstvaorožnikov.30 Ministrstvozanotranjezadeveje30.3.1908sporočilodeželnemupred­sedstvuzaKranjsko,dajeministerprepovedaldelovanjetegadruštva,skladnosčlenom24društvenegazakonazdne15.11.1867.31Poročanaj,česonaKranj­skemmordapodružnicetegadruštva,inčeso,najjihprepove.Ugotovinajtudi,česoorožniškepostajeprejeleomenjenidruštveniletak.KosovLjubljanikon-čalipoizvedbeinpripraviliporočilozaDunaj,sonavedli,dasoglasilo»Orožni­škevesti«vuradniorožniškiovojniciprejeleorožniškepostajeCerklje,Idrija,Godovič,Kranj,Planina,Rakek,Razdrto,Senožeče,SmlednikinVipava.32 II.Obdobjeslovenskihorožnikovinstražnikov PorazpaduAvstro-Ogrskejeslovenskoozemljeprešlovokvirdrugedr­žave,kraljevinesprestolnicovBeogradu.Imelajepodobnodružbenopolitič­noureditevkotbivšecesarstvo,torejnišlozaspremembodružbeneureditve.Zaraditegaprehodizenedržavevdrugonibilposebejtežaven.VslužbinoveoblastivLjubljanisosmeliostatibivšiorožnikiinstražnikislovenskegainslo­vanskegarodu.Vodilnoosebjeobehvarnostnihsilpajebiloodstavljenooziro­marazrešeno.VsedonovihjugoslovanskihzakonovjenaSlovenskemševeljaloavstrijskopravo.33 PoložajSlovenijeznotrajjugoslovanskedržavesejespreminjal,karsejeodražalotudinanjenemvarnostnemuradu.NarodnavladaSlovencev,HrvatovinSrbovjedelovaladoleta1921injeimelapodrejenoPoverjeništvozano­tranjezadeve.TedajjenarodnavladaodstopilasvojemestoPokrajinskiupravi 29 Državnaosnovnapostavaod21.decembra1867,oobčnihpravicahdržavljanovzakraljevine indežele,zastopanevdržavnemzboru,1867. 30 SIAS,16,1908,fasc.1601–2300. 31 Postavaod15.novembra1867opravicizdruževatise,1867. 32 SIAS,16,1908,fasc.1601–2300,ovoj2040,spisišt.1755,1852,1889,1910,1969in1991. 33 Melik:OrganizacijasodiščvprviJugoslaviji,str.173. zaSlovenijossvojimOddelkomzanotranjezadeve.KosejeslovenskoozemljeupravnorazdelilonaLjubljanskoinMariborskooblast,stapoleti1924priobehvelikihžupanihzačeladelovatiOdsekazajavnovarnost.Tojebilodoleta1929,kojeSlovenijadobilanazivDravskebanovineinsovarnostnezadevepripadleUpravnemuoddelku KraljevskebanskeupraveDravskebanovinezOdsekomzajavnovarnost. VarnostnaureditevvSlovenijijebilapestrainjeobsegaladržavnovar­nostnoosebje(orožništvoinvarnostnastraža),obmejnočeto,finančnostražoobmejiinvnotranjosti,železniškestražnike,občinskestraževpristojnostiinfinanciranjuobčin,raznečuvaje(naprimerlovski,ribiškiinpoljski),zasebnačuvajskapodjetja,detektiveitd.Vtemsestavkubomupoštevalpravilomaledr­žavnovarnostnoosebjepriorožništvuinvarnostnistraži. 2.1 Pogled na različne pritožbe zoper varnostno stražo Prvaletaporazpaduavstro-ogrskedržavejebilanaSlovenskemvarno­stnastraža,kisejepoletu1930uradnopreimenovalavdržavnopolicijskostra­žo.Konecleta1919sejevarnostnastražapovsemdemilitariliziralainprešlavpristojnostcivilnihoblastev.Bilajelevnajvečjihmestih.VLjubljanijebilopoli­cijskoravnateljstvoinpoznejeupravapolicije.Zaredinvarnostjetastražaskr-belatudivnekaterihdrugihmestih,stalnovMariboru,CeljuinnaPtuju,zadnjaletakraljevinepatudivKranjuinnaJesenicah.Tastražajebilaizvršilnoosebjessvojimstarešinskimosebjem,kigajevodilovodstvoposameznegavarnostnegaoblastva.Šlojezarazmeromamaloštevilnostražnoosebje:Leta1927jihjebilonaSlovenskem267,leta1940pa407.Leta1931jebilovcelotnidržavi2633stražnihmožvsehpoložajev.Tusoštetizgoljvarnostnimoblastvomdodeljenimožjevuniformiinnetudilastnoosebje,kotsotedajrekli:Tojepomeniloose­bjevodstvatehoblastev.Leta1927jetolastnoosebještelo126možinžena.34 Temeljnivarnostnipredpisiovarnostnistražinisoobsegalidoločbopo­stopkureševanjapritožbdržavljanovaliorganizacijzoperdelovanjestražnikov.TopaneveljazaprvitakslovenskipredpisznaslovomOrganizacijski štatut za c. kr. varnostno stražo v Sloveniji,kigajedeželnavladasprejela9.6.1921.[Oze­mljepooblastjoDeželnevladesoimenovaliSlovenija!].Tamjepisalo,dasmepripadnikvarnostnestražeodvsakogarzahtevati,daseravnaponjegovihuka­zihinodrejenihukrepih,kijihjeizrekelvokviruslužbenihpravic.Državljanpajeimelpravico,dasejenaknadnopritožilzoperstražnika.35 Podobnodoločbo kotzastražnikejevsebovaltudistatutzadetektivevSloveniji.36Tastatutasta veljalatakorekočdoleta1930,kosonapodlagizakonaonotranjiupravi37spre­jelidržavnepredpiseoupravahpolicijenasedežihbanovin,38predstojništvih mestnepolicijevdoločenihmestih39indržavnihpolicijskihizvršilnihuslužben­cih.40 Starešinadržavnepolicijskestražejeleta1933izdalzačasnanavodilazatostražo,kijedelovalapovsehvelikihmestihkraljevine.41Čeztriletajojeizdalvknjižniobliki.Vknjiginibilaomenjenapritožbazopertostražo.Obširnejepajeopisalosebnelastnosti,kinajbijihimeluslužbenectestraže.42 34 Čelik:Slovenski stražniki,str.180in257,258. 35 Organizacjski štatut za kr. varnostno stražo v Sloveniji, 1921,čl.62. 36 Organizacijski štatut za detektive v Sloveniji,1921,čl.53. 37 Zakononotranjiupravi,1929. 38 Uredbaoustrojuinpodročjuupravpolicije,1930. 39 Uredbaoustrojuinpodročjupredstojništvamestnepolicije,1929. 40 Zakonodržavnihpolicijskihizvršilnihuslužbencih,1930. 41 Tkalčević:Privremnouputstvozaslužbudržavnepolicijskestaže,1933. 42 Tkalčevič:Uputstvo za državnu policijsku stražu,str.9–53. Dotehpritožbjevseenoprihajalo.Mordasejetučutiltudivplivstareavstrijskeprakse,kijedopuščala pritožbe celodonotranjegaministrstvanaDunaju.Navedelbomnekajtovrstnihpodatkovizarhivskegagradiva. Najprejbomomenilenopritožbo,povezanosprotestomLjubljančanovzopernasiljeitalijanskihoblastinadprimorskimiSlovenci.Tojebilozvečer29. 10.1923inoddelekvarnostnestražeje bilpredglavnopošto,dabirazgnalmnožico,karjetudistoril.Dokordonajeprišelpoštar, kijestanovalnaGo­sposvetskiulici1,dabigaspustilimimo.Stražnikisogaprijeliinodpeljalinasedežpolicijskegaravnateljstva,kijebilovististavbikotpolicijskadirekcijaprotikoncuavstrijskihčasov,nasedanjiPrešernoviulici18.Tamsogazaslišaliinnatospustilidomov.Dogodekjeopisalvdnevnikuinnavedel,dasogatepliinmupoškodovaliobleko.43Policijskoravnateljstvoje13.12.1923PokrajinskiupravizaSlovenijomoralopisnoporočatiodogodkuinnavedloje,daniizklju-čeno,dagajekdoodstražnikovvkordonu»maloboljtrdoprijelinpotisnilnazaj«,zatonibilorazloga,dabidisciplinskoukrepaliprotistraži.44 DrugiprimerjeizMariborainsenanašanapritožboorganizacije.Pred­sedstvoŠtajerskegamoto-športklubaizGradcajenamreč7.11.1932pisalopredstojništvumestnepolicijevMariboru.Triječlanitegaklubaso23.10.1932vhoteluOrelnaročilisteklenicošampanjca;nasteklenicijepisalo,dastane70dinarjev.Natakarjimjezaračunal140dinarjev.Kernisohoteliplačati,jenakrajprišelstražnik,aniukrepal.Naomenjenempredstojništvusozaslišalistražni-ka,lastnikahotelainnatakarja.Oceniliso,daješlozaposkusgoljufije,zatosonatakarjaovadili.Državnopravdništvo[tožilstvo]jepredstojništvozaprosilo,dasporoči,kolikoenakasteklenicapijačestanevdrugihmariborskihgostiščih.Izpredstojništvasoodpisali,dajetacenaod120do150dinarjev,nakarjeto­žilstvozadevodalovarhiv.45 TretjiprimerjeizCelja.MesaringostilničarizCeljaje9.10.1934prišelvgostilnovGaberjupriCeljuinsesporekelssvojobivšoženo,kijedelalainstanovalavtejgostilni.GostjesopoklicalistražnicovGaberjuinnakrajsopri­šlitrijestražniki.Razgrajačusoodvzelikuhinjskinož,gavkleniliinodpeljalivstražnico.Tamsogapridržaliinkerseniumiril,somuzvezališenoge,zjutrajpasogaodpeljalivsodnezapore,sajjebilzanjizdannalogzaprestajanjesodnekazni.Natoseje17.2.1935pritožilnabanskoupravovLjubljaniinnavedel,dajebilzaradiravnanjatrehstražnikovmoralnoindenarnokaznovan.IzLjublja­nesoodpredstojništvamestnepolicijevCeljuzahtevaliporočiloodogodkuintamso15.3.1935izdelaliobširnoporočilo.Poročilusopriložilišekazenskilistzapritožnika,izkateregajebilorazvidno,dajebilžeosemnajstkratkaznovanzaradiraznihnasilnihdejanj.Nabanskiupravisoocenili,dasostražnikiravnalineoporečnoinzarazgrajanjevgostilninapisalikazenskoovadbo,nakarjebilobsojennadvamesecastrogegazapora.46 VknjigiopolicijskihstražnikihvSlovenjivčasukraljevinesemnavedelševečtovrstnihdogodkov,koješlozapritožbealiposameznikovaliorganizacij.Pritožbesobilevloženetudizoperodločitveoblastnihorganov,vCeljupasosestražnikipritožiliceloprotisvojemupredstojniku,47karbomopisalposebej.Pritožbesošletudizoperobčinskestražnike,kisobiliobčinskiuslužbenciinsemjihnekajopisalvistiknjigi.48 43 »Glasizobčinstva«, Slovenski narod,1923,str.5. 44 SIAS,68,ban13-4,fasc.1924–1939,spisšt.1924. 45 SIAS,68,ban13-1,fasc.1924–1935,spisšt.24391/32. 46 SIAS,68,ban13-4,fasc.1924–1939,spisšt.1935. 47 Čelik:Slovenski stražniki 1918–1941,str.116,117,216,217,263–267. 48 Pravtam,str.293–296. 2.2 Iz pritožbe stražnikov zoper predstojnika Tudivčasunašekraljevinesopolicijskistražnikizmoglipoguminsvojokritikouperilizopersvojepredpostavljenealicelozoperdržavnooblast. Skupina 39 nekdanjih primorskih stražnikov, ki so po razpadu Avstro--OgrskeprestopilimedjugoslovanskestražnikeinslužbovalivCeljukotmili­tariziraniredarji,torejvojaškeosebevstražniškislužbi.Kernisobilizadovolj­nissvojimpredstojnikomF.L.,so19.4.1919pisaliDeželnivladivLjubljani.Predstojnikusoočitali,dajihzmerjazboljševiki,obdelovatimorajonjegovvrt,prikrajšujejihpriogrevanjuprostorovvceljskemdijaškemdomu,kjersobilinastanjeni.Predlagaliso,dakomisijanakrajusamemoceninjihovopritožbo.IzLjubljanesozahtevali,dapredstojnikodgovorinapritožbo.Tojestoril29.5.1919.Natososezačelepoizvedbeopritožbi,kjersougotovilivečnepravilnostištirihizmedtehstražnikovpriravnanjuzmokozaprehranotehstražnikovinzdenarjemvceljskimenzizatestražnike.VseštirisopremestilivLjubljanonaoddelekzanadzorpotnikovnavlakih,enegaodnjihpasosuspendiraliinpredalisodišču.49 Disciplinske »nerednosti« stražnikov so sprva obravnavali disciplinskisenatipripredsedstvuvladeinpriPoverjeništvuzanotranjezadeve.Tojeure­jalašeslužbenapragmatikaizleta1914,kiješeveljala.Taksenatjesestavljalopetfunkcionarjev:predsednikinštirječlani,kisoimelinamestnike.PoznejesotovlogoprevzeledisciplinskekomisijeinenajebilasamozavarnostnostražovSloveniji. 2.3 Pritožbe posameznikov ali organizacij proti orožnikom OrožništvojebilorazporejenopocelotnemozemljuSlovenije,razenvti­stihmestih,kisoimeladržavnopolicijskostražo.Tosepravi,dasodelovalimedvečinodomačegapodeželskegaprebivalstva,zatojebilopotejplativečmo­žnostizakonfliktezdržavljani.Kritikananjihovračunjebilavoblikičlankovvčasnikih,pritožbposameznikovaliorganizacijnaorožniškihpostajah,upravnihoblastvih,občinskihžupanstvihalidrugod.Pritožbeinkritikesoprecejdosle­dnopreverjali,inčejebilotreba,odgovorilipritožnikualikritiku. Noben službeni predpis pa ni urejal postopka ob pritožbah na delo in življenjetehmožpostave.Prvaslužbenapravilaorožništvasobilazačasnainsoobsegalatridele,izdalipasojihleta1920.Drugopoglavjeprvegadelajedoločaloobnašanjeorožnikovinjeobsegalo16točk.50Natojeleta1940izšelprvidelnovihpravilzaopravljanjeorožniškeslužbe,kinivsebovaldoločbopritožbahzopertemožepostave,poglavjeoobnašanjumoštvapajevsebovalo16točk.51Tosemobdelalvsamostojnempoglavjuknjigeoorožništvuvčasunašekraljevine.52 PorazpaduAvstro-Ogrskejevelikavečinanekdanjihorožnikovostalavtejslužbiincelovistihkrajih.Nekaterikrajanisosespraševali,zakajjetaintaorožnikševslužbi,sajjeprejslužilcesarju.Prihajalojedopritožbzoperoro­žnike,zatojepoveljnikslovenskegaorožništva12.2.1919pisalDeželnivladizaSlovenijoozaslužnemdelovanjuorožnikovobprevratu,sedajpanekateridelujejozopertemožeinjihceloovajajo.Zavzelsejezanjihovozaščito.53 Take primeresemopisalvzgorajomenjeniknjigioorožništvuvkraljevini.54 49 SIAS,94,2.škatla,spisšt.21. 50 Privremena pravila za vršenje žandarmerijske službe,1920. 51 Pravilo žandarmerijske službe, 1940,točke12–27. 52 Čelik:Slovenski orožniki 1918–1941,str.313–321. 53 SIAS,61,1919,fasc.831–1800,spisšt.1438. 54 Čelik:Slovenski orožniki 1918–1941,str.313–316. NačelnikkmetskezvezevSodražicije3.5.1920napisalobširnokritikonaračunkomandirjatamkajšnjeorožniškepostaje.Glavniočitekjebil,dajeprideluprevečzagnan,sajneusmiljenopreganjaverižnike,tihotapceinnavijalcecen.PoslaljojenaPoverjeništvozanotranjezadevepriDeželnivladizaSloveni­jovLjubljani.Zopernjegasejenanotranjeministrstvopritožiltudinarodnipo­slanecstegaobmočjainmumeddrugimočitaltudito,daježepredrazpadomdržaveslužbovalvSodražici;trebabigabilovsajpremestiti.IzBeogradasopritožbotegaposlancaposlaliomenjenemupoverjeništvuingaprosilizadoda-tnepodatkeokomandirjuorožniškepostaje,zlastigledenjegovegaugledamedprebivalstvom.PoverjeništvojedopisposlalonaokrajnoglavarstvovKočevju,kije19.5.1920odgovorilo,dakomandiruživaugledinzaupanjeprebivalcev.NasprotujemuzlastibivšižupanvSodražici,trgovecingostilničar,kijebilžedvakratkaznovanzaraditihotapstvakonjčezrazmejitvenočrtozItalijo.Spri­tožbonibiloničinprizadetikomandirjeostalnasvojempoložaju.55 OrožniškapostajanaJesenicahjetudileta1931dobilapovabiloodtam-kajšnjegažupnika,najsemoštvoudeleživelikonočneprocesije,kotjebilanava-da.Zaradiizredneslužbeobdržavnimejisejenihčeniudeležil.Župnikjezato5.4.1931prijutranjimašiomeniltoprocesijoinpripomnil,danibilonobenegaorožnika.TojeomeniltudikaplanprimašivcerkvinaSavi.Čeztridniježu­pniksrečalpatruljodvehmožinjuvprašal,čestamordaJuda,kernistaprišlanaprocesijo.Orožniškapostajaje21.4.1931odogodkuporočalanaokrajnoglavarstvovRadovljiciinpoveljstvudravskegaorožniškegapolkavLjubljani.Vestjeprispelanabanskoupravoinsprožilisopreiskavodogodka.NaokrajuvRadovljicisozaslišaliobaduhovnikaterkomandirjaorožniškepostaje.Pogle­dalisocelovmašnoknjigo,dabiugotovilivsebinogovoraobehduhovnikovprimašah.VLjubljanisonatonašlisalomonskorešitev:Župnikanistaimelarazlo­gazajavnoizpostavitevorožnikovsprižnice,slednjipabimoraliprejopravičitisvojoodsotnostnaprocesiji.56 DelavecizNemškevasije11.3.1936naobčiniBlokepodalpritožbozo­perravnanjetamkajšnjegaorožnika.Tamje24.2.1936kopalpesekvbližnjemkamnolomu,zvečerpajekrenilprotidomu.SpotomajeopazilogenjvbližinicerkvenaVolčjeminseustavil,dabividel,kajsedogaja,kostamimoprišladvaorožnikaspostajevNovivasi.Edenodnjijugajeklofnilnaobestraniobraza,mugrozilzbajonetomingaprisilil,dajepogasilogenj.Drugiorožnikjeprvegamiril,najdržavljanapustiprimiru,kerjepošteningapozna.Povedalje,dajeklofutiprejelponedolžnem,sajognjanizakurilon,karmujeočitalprvioro­žnik.Navedeljetudi5pričindrugegaorožnika.ZapisnikopritožbisozobčineposlalinaokrajnoglavarstvoLogatec,odtampanabanskoupravoinpoveljstvodravskegaorožniškegapolkavLjubljani.Odtamso11.5.1936odpisaliobčini,dajepritožbaresnična,podnarednikjebilledisciplinskokaznovan,sajjeprito­žnikodstopilodkazenskegapregonazoperpodnarednika.57 BanskaupravavLjubljanije6.6.1936prejelaanonimnopismo,kijespo­ročalo,dakomandirorožniškepostajevTeharjahgradihišoinoddobaviteljevzahtevačimcenejšimaterialzagradnjo,vzahvalopajimpopuščapriraznihprekrških.Komandirinnjegovimožjetudizastonjjedovteharskigostilni,kosotamsejmi.Pismosoposlaliokrajnemuglavarju,dapreverivsebino.Prigla­varjusozaslišališestoseb,kisopotrdile,dakomandiriščenajcenejšimaterialinstoritve,avseplača.Zastonjkosilazaorožnike,kislužbujejonasejemskemprostoru,pasožestaranavadaindomačininimajoničproti.Okrajnoglavarstvoje3.9.1936odpisalovLjubljanoinpredlagalo,dabikomandirjapremestiliin 55 SIAS,68,ban14-1,fasc.1919–1921,spisšt.20381. 56 SIAS,68,ban14-2,fasc.1927–1931,spisšt.14771. 57 SIAS,68,ban14-2,fasc.1936–1939,spisšt.9495/36. gapostavilizanamestnikakomandirjapostajenaVranskem.Tosejesredisep­tembra1936reszgodilo.58 Tudivčasunašekraljevinesejeohranilapraksaizavstrijskihcesarskihčasov,dasoonepravilnemravnanjuorožnikovalistražnikovpisalitudisaminovinarjivčasnikih,karsoizvedelioddržavljanovalipaugotovilisami.Kernibilopravegaparlamentarnegaživljenja,soseredkonašliposlanci,kisootehvprašanjihrazpravljalivBeogradualiLjubljani. 2.4 Tudi orožniki so se pritoževali Zanimivosemizdipogledatimorebitnepritožbeorožnikovsamih.Zakajsosepritožili,zoperkogainkamsonaslovilipritožbo? ZanimivsemizdiprimerizMojstrane.IzobraževalnodruštvonaDovjem,kimujenačelovalžupnikJakobAljaž,je30.5.1920organiziraloprireditev,kjerjebilotrebavstopplačati.Odprodanihvstopnicjebilotrebaodtegnitipetinozneskakotdržavnotakso.Vsakoprodanovstopnicojebilotrebažigosati,nanjonapisatiznesektakseinsepodpisati.Župnikjeprosilkomandirjaorožniškepo­stajevMojstrani,dabitauradniposelopraviledenodorožnikovinnatodenarodneselnadavčniuradvRadovljici.Komandirjetoodklonilinjeotem5.6.1920pisnoporočalkomandirjuvodavRadovljici,takomandirjučetevKranju,tadaljepoveljnikubataljonavLjubljaniinodtampoveljnikuV.orožniškebriga-devLjubljani.PravvsisosestrinjalizravnanjemkomandirjavMojstrani.Po­veljstvobrigadejeporočaloPoverjeništvuzanotranjezadevepriDeželnivladizaSlovenijo,kijeporočalanotranjemuministrstvuvBeogradu.Odtamsodopisodstopilifinančnemuministrstvuinodtamso17.7.1920odpisaliDeželnivladivLjubljani.Sporočilisoji,dasovsidržavniuslužbencidolžnipomagatipripobi­ranjudajatevvkoristdržave,tudiorožniki,čevkrajunidrugihuradov.59 DopodobnegadogodkajeprišlotudivCelju.DavčniuradvCeljuje26.7.1920razposlalvsemtamkajšnjimorožniškimpostajamnaročilo,damorajonadzorovatiplačilotakszajavneprireditve,kotjedoločalpravilnikfinančnegaministra.60Komandirjipostajsonadtemnegodovaliinnatojekomandiroro­žniškečetevCeljupisalokrajnemuglavarjuvCeljuinpodprlsvojepodrejenestarešine.KomandirorožniškečetejeotemporočalPoverjeništvuzanotranjezadevepriDeželnivladizaSlovenijo.61Finančniministerje4.10.1920spreme­nilomenjenipravilnikinorožniškepostajesobilepovsemodvezaneodtovr­stnegadelovanja.62 Omenilbomtudipritožbotehmožpostavenasvojgmotnipoložaj.Konecaprila1922sopostavilijavnovprašanje,kisogaobjavilivtedanjemdnevnemčasniku.Izrazilisonezadovoljstvossvojodraginjskodoklado.Tosoprejemalikotsestavnidelsvojihprejemkov.Todokladosoštelizapremajhnoinjecelo nižjaodtistevSrbiji,sozapisali.63Istaštevilkačasnikajeobjavilatudičlanekneznanega pisca, ki je podprl prizadevanje orožnikov za izboljšanje svojegagmotnegapoložaja.Zapisaljetudito:»Orožnikomnajsedavsajtoliko,dabodomoglidostojnopreživetisebeindružino,potempaseboodnjihmoglazahteva­tineoporečnost.«64 58 SIAS,68,ban14-2,fasc.1936–1939,spisšt.16903. 59 SIAS,68,ban14-1,fasc.1919–1921,spisšt.12184/22. 60 Pravilnikzaizvrševanjepredpisovktarifnipostavki99/aoplačevanjutaksezavstopnicezazabave,gledališča,bioskopeitd.,1920. 61 SIAS,68,ban14-1,fasc.1919–1921,spisšt.14351. 62 Izpremembeindopolnitvepravilnikazaizvrševanjepredpisovktarifnipostavki99/aopla-čevanjutaksenavstopnicezazabave,gledališča,bioskopeitd.,1920. 63 »Dnevnevesti«,Jugoslavija,1922,str.3. 64 »Davkoplačevalecinorožnik«,Jugoslavija,1922,str.3. DRUGIDEL Vprvemdelutegačlankajebilozajetoobdobjeodsredine19.indosre­dine20.stoletja.Odsredine19.stoletjastanaSlovenskemdelovalidvetemeljnidržavnivarnostnisili,orožništvoinpolicija.Predpisi,kisosprvaurejalinjunodelovanjeinorganiziranost,nisovsebovalidoločboravnanjustakimipritožba-mi.Cesarjessvojimpatentomleta1854ukazal,dajetrebatepritožbeposlatinanotranjeministrstvonaDunaj.Zatemstazgoljmožnostpritožbedoločilaobazakonaoorožništvuizlet1876in1895.Otovrstnihpritožbahjejavnostnajvečizvedela,česojihobravnavalideželnialidržavniposlancialipasootempisaličasniki. TudivobdobjuKraljevineSrbov,HrvatovinSlovencevoziromaJugoslavi­jestadelovaliomenjenivarnostnisili.Predpisipravtakonisovsebovalidoločb oravnanju inreševanjupritožb.Ougovorihdržavljanovzopertedanjemožepostavesobralcinajvečizvedeliiznekaterihčasnikov, kisokritičnopisalio morebitnihnapakahorožnikovinstražnikov. III.Pritožbeprotimiličnikom PovzpostavitvinoveoblastivSlovenijisonamestoorožnikovinpolicij­skihstražnikovnastopilimiličniki.Postalisoedinadržavnavarnostnaunifor­miranasila.ŠlojezaprecejpovečanoozemljeSlovenijeinzadrugačnodružbe­noureditev.Tadružbenaureditevjebilapovsemdrugačnaodprejšnjihčasov. 3.1 Vzgojna vloga strokovnega časopisja Sprvasoorganiziranostindelovanjemiliceurejalizgoljzveznizakoni,insicerštirje.Prvizakonizleta1946nivsebovalnobenedoločbeopritožbidrža­vljanovprotiravnanjumiličnikov,enakoveljazadrugiintretjizakonizlet1956in1964.65Taprazninasemizdivprimerjavizdoseženimvčasudvojnemonar­hijeinnašekraljevinekarprecejšenkoraknazaj.Onajboljgrobihnepravilno­stihpridelovanjumiličnikovsodržavljaniizvedeliizredkihčlankovvdnevneminlokalnemčasopisju,največkratpajetoostalovožjemkroguoškodovancainnjegovedružine. Resnejšenapakepridelovanjumiličnikovjeobravnavalostrokovnočaso­pisjetedanjemilice,kigajeizdajalovodstvoslovenskeganotranjegaresorjainjebilointernenarave. Sprvajezacelotnodržavoodleta1948izhajalozveznoglasilo»Narodnamilicija«,kisejepreimenovalovlist»13.maj«injeizhajalodorazpadazveznedržave.Leta1948jevodstvoslovenskemilicezačeloizdajati»BiltenosrednjeupraveklubovNarodnemilice«insoizšletriciklostiraneštevilke.Leta1949gajenadomestil»BiltenNarodnemilice«,kijeizhajalleenoleto.Natojeleta1950,1951in1952izhajalčasopis»Ljudskimiličnik«.Leta1952ječasopisodstopilsvojemestonovireviji»Strokovnilistljudskemilice«,kisejeleta1957preime­novalv»Strokovnilist«,sajjedoleta1967objavljalsestavkezavsedelavceor­ganovzanotranjezadeve.Leta1968jepostalarevija»Varnost«osrednjeglasilodelavcevnotranjegaresorjavSloveniji.Omenitijetrebašerevijo»Varnost-stro­kovnibilten«,kijeizhajalaodleta1981do1992injeobjavljalaboljstrokovnousmerjeneinnačelnečlanke. Posebejmoramomeniti,dajesredileta1950začelaizhajatirevijaKri­minalistična služba,kisejeleta1958preimenovalavRevijo za kriminalistiko in 65 Zakononarodnimilici,1946;Zakonoorganihzanotranjezadeve,1956;Temeljnizakonoslužbinotranjihzadev,1964. kriminologijo terpodtemimenomizhajašedanes.Doseglajemednarodniugledinžekmalutudimednarodnoizmenjavo.Kosembiljesenileta1969naizpo-polnjevanjuprifrancoskipolicijivParizu,somepeljalivknjižniconotranjegaministrstvainnjenuslužbenecjepokazalnapolicirazvrščeneRevijezakrimi­nalistikoinkriminologijoternaštelnekajavtorjevtamobjavljenihprispevkov. Tostrokovnočasopisjejedelsvojevsebinenamenjalotudiključnimna­pakamuslužbencevprinjihovemdelu,tuditakim,kisobiledeležnekritikevjavnosti.Omenilbomdvatakadogodka. Ponoči10.2.1959sejezgodilvlomvblagajnopoštevLoškemPotokuinodneseno640.000dinarjev.DogodekjevznemirilprebivalceLoškedoline,sajjetamdelovalaizpostavapostajeljudskemiliceizRibnice.StorilecjebilodkritinšlojezamiličnikaS.B.omenjeneizpostave,kijestanovalvtemkrajuoziro­mavposlopjuizpostave.66Kljubvznemirjenostikrajanovpaniprišlodojavnihodzivovnatodejanjemiličnika.Ktemujepripomoglobržkonetudidejstvo,dajestrokovnočasopisjenotranjegaresorjasvojopozornostposvetilotudipred­stavitvitovrstnihmiličniškihnapak. Vponedeljek,1.11.1965ob1.uriponoči,jemiličnikceljskepostajeS.K.prišelvcivilnioblekinatamkajšnjobencinskočrpalkonaMariborskicesti88,kijebilanočnadežurna.OddežurnegauslužbencaMaksaPoličnikajezahtevaldenarizblagajne,sicergaboustrelil,zatomujepokazalpištolo.Medprepiromjenačrpalkopripeljaloosebnovozilo»fičko«zdvemapotnikomaizokoliceCelja,dabinapolnilarezervoar.Neznanecjenajprejdvakratustreliluslužben­caingaranilvroko,natopaješestkratustrelilševavtomobilinvnjemsmrtnozadelpotnikaFilipaVuka,JožetaDvojmočaparanil.67Natojepobegnilskrajadejanjainsevrnilvsvojestanovanjenapostajimiliceterlegelkpočitku.Kojebilamilicaobveščenaodogodku,sejepridružilmiličnikom,kisoodšlinakrajdogodka,gazavarovaliterpomagalipriogledukrajadejanja.Razkritjebilmedpreiskavodogodka,sajsomiličnikiinkriminalistiodobehranjenihdobiliupo­rabenopisstorilca,tulceizstreljenihnabojevsodalivbalističnoekspertizoinpokazaloseje,daizvirastrelivoiznjihovegaskladišča,krogosumljencevsejevseožilinkosomuskrivajizmaknilipištolo,sougotovili,dasobilinabojiiz­streljenipraviznje.68Vtorek,8.11.1965malopo13.00,sovprostorihpostajemiliceprijeliStanetaKapuna,29letstaregamiličnikateenote.NajobširnejejeodejanjuporočalmariborskidnevnikVečer,kijezapisal,dajestorilecsodelo­valpriraziskavilastnegazločinaindajenameravalubitivsepričedogajanjanabencinskičrpalki.69Dogodkanibilomogočeprikritipredjavnostjoinna­stalojevprašanje,kakojemogeltakfantpostatimiličnik.Odgovorjebil:Natojevplivalnjegovstricnavisokempoložajuvtedanjempoveljstvuslovenskemilice. Navedenizločinjeodmevalvjavnostiinstrokovnoglasilonotranjegami­nistrstvajekmaluobjavilonekajčlankov,povezanihzzločinomvCeljuintuditistimvMariborutersevprašalo,zakajtaki»tendenciozničlanki«včasnikih,kinisovkoristmilici.70Bržkonejetovplivalonaavtorja,kistavobširnemprispev­ 66 Grden:IzsledilismovlomilcavpoštovLoškempotoku. 67 »StreljalnauslužbencaPetrolainpotnika«,Delo,1965,str.8. 68 »Denaraliživljenje!«,Celjski tednik,1965,str.7;HubertSavodnik:»Ubijalecprijet«,Celjski te­dnik,1965,str.1,5in6. 69 LojzeTrstenjak:»RoparskinapadsrediCelja«,Večer,1965,str.2;LojzeTrstenjak:»Čutilsem, dasemzadet«,Večer,1965,str.6;»OdkritnapadalecnabencinskičrpalkivCelju«,Večer, 1965, str.6.Trstenjak:»StaneKapunžepriznal«,Večer,1965,str.6;Volf:»Kapunnameravalubitivse očividce«,Večer 1965,str.6. 70 Martin Vrančič: »Naše informacije in njih objavljanje v tisku«, Strokovni list, str. 112–117; FrancMasnik:»Alisonamtendenciozničlankivkorist?«,Strokovni list,str.117,118;Franc Petek:»Miličnikpodbremenombvezinnerazumevanja«,Strokovni list,str.118,119. kupredstavila,kakojeslovenskočasopisjepisalookriminalitetivletih1964in1965.Ugotavljalasta,damedobemaletomanispremembnaboljše.71 3.2 Tudi drugi predpisi niso omenjali pritožb Tudipravilazaopravljanjemiličniškeslužbenajprejnisovsebovalado­ločbopritožbahobčanovzoperdelovanjemiličnikov.Sprvastaveljaladvatovr­stnainternazveznaakta,tretjipaježebilobjavljenvzveznemuradnemlistu.72 Obapoznejšaslovenskapredpisastavsebovalakratkedoločbeopritožbizopermiličnika,očemerbogovorpozneje. Milicajepoznalatudipredpiseonotranjemposlovanjualinotranjislužbi,kotsmorekli.Takosoleta1962izšlazveznapravilanotranjeslužbevmilici,73 kisovprvempoglavjuosplošnihdoločbahimeletočke1–7,vdrugempoglavjuoobnašanjumiličnikovpatočke8–18.Leta1968jeSlovenijaizdalasvojPoslov­nikpostajemilice,kijevXV.poglavjuopredelildolžnostiinpravicemiličnikov.74 Leta1976soizšlaPravilapostajemilice,kisovXII.poglavjumeddrugimvdvehčlenihdoločilaodnosemiličnikovdoobčanovterv12členihobnašanjemiličnikovnadeluinzunajdela.75Leta1982soizšlanovaPravilapostajemilice.TasopravtakovXII.poglavjuvdvehčlenihobravnavalaodnosemiličnikovdodržavljanovterv12členihobnašanjemiličnikovvslužbiinzunajnje.76Pravila postajemilicesoleta1976prvičvsebovalaXI.poglavjeonotranjivarnostiinzaščiti,karjeveljalotudizapravilaizleta1982.Vtehinternihpredpisihnibilodoločbopritožbahdržavljanovzopermiličnike. 3.3 Leta 1966 je zvezni zakon utemeljil pritožbe Prvodoločboomožnostipritožbejevsebovalčetrtizveznizakon,kijeizšelkonecleta1966.Tojebilopovezanos4.plenumomCKZKJnaBrionih1.julija1966,kijepomenilpomembnoprelomnicotudizadeloorganovzano­tranjezadeve,tudimilice.Četrtizveznipredpisomilicijelevsplošnemuredilorganiziranostindelovanjeorganovzanotranjezadevepodržavi,drugojepre­pustilrepublikam,datouredijossvojimipredpisi.Kakojetazakonopredelilpritožbenipostopek?Predstojnik,kimujeobčan,delovnaalidrugaorganizacijanaznanila,dajedelavecorganovzanotranjezadevepriopravljanjuslužbeprotinjimukrenilkaj,karnimapodlagevzakonu,alistorilkaj,karjevnasprotjuznjegovodolžnostjo,daspoštuječloveškodostojanstvo,moranaznanitelja,četozahteva,v30dnehobvestiti,kajjevzvezistemukrenil.77Vtemzakonujezah­tevananelezakonitostdelovanjamiličnikov,marvečprvičtudidolžnostspo­štovanjadostojanstvačloveka.Tojebilonekolikopodobnodanašnjemupojmuvarstvačlovekovihpravicinsvoboščin.Razlogizapritožbozopermiličnikasosemoralinanašatialinaprotizakonitooziromanezakonitodelovanjealipananespoštljivo,nečloveškoravnanjezobčanom. Njegovoobnašanjevzasebnemživljenjujebilotorejizvzetoizpritožbe­nihrazlogov.Obnašanjevzasebnemživljenjujebilovseskozipodpozornostjo 71 BorisFerlincinHildaZakelšek:»Poročanjeokriminalitetiindrugihnegativnihpojavihvti­sku«,Strokovni list,str.262–268. 72 PravilazavršenjeslužbeNarodnemilicije,1949;Pravilazaopravljanjeslužbeljudskemiliceskomentarjem,1959;Pravilnikzaopravljanjezadevslužbejavnevarnosti,1970. 73 Pravilaunutrašnjeslužbenarodnemilicije,Beograd,1962. 74 Poslovnikpostajemilice,1968,XV.poglavje. 75 Pravilapostajemilice,1976,XII.poglavje,čl.244–257. 76 Pravilapostajemilice,1982,XII.poglavje,čl.289–302. 77 Temeljnizakononotranjihzadevah,1966,drugiodstavek7.člena. starešinmiliceinjebilaenanjihovihključnihnalognapodročjunotranjevarno­stialinotranjezaščite,kakorsejepodročjeimenovalo.Odklonevprivatnemži­vljenjumiličnikovsospremljaletudidružbenopolitičneorganizacije,kisoimelesvojeosnovneorganizacijevmiličniškihenotahvsehstopenj.KljučnovlogojeigralaZvezakomunistovSlovenije,zanjopašeZvezasindikatovSlovenijeinZveza(socialistične)mladineSlovenije. Odvključnoleta1966daljesovletnihporočilihslovenskemilicenave­denitudipodatkiopritožbahzopermiličnikealidrugedelavceorganovzano­tranjezadeveiniztehporočilsemzbralpodatkevpreglednici1.Slednje,torejpritožbezoperdrugedelavceorganovzanotranjezadeve,sobilezeloredke,sajtehuslužbencevljudjenisopoznali,razenvnjihovembivalnemokolju,bilojihjemanjodmiličnikovitd. Slovenijajespomladi1967sprejelasvojzakononotranjihzadevah,prvizakontevrstevsvojivarnostnizgodovini,kipanivsebovaldoločbeoravnanjuspritožbami.78Bržkonejevodstvoslovenskeganotranjegaresorjaštelo,dajedovoljomenjenadoločbavtemeljnemzakonuizleta1966.Vdrugemsloven­skemzakonu,kijeizšelnovembra1972injeveljalod1.1.1973,pajebilaskorajdobesednoprepisanavsebinaopritožbahvprejomenjenemtemeljnemzakonuizleta1966.79Leta1976jebiltazakonspremenjenindopolnjen,atosejenana­šalolenauresničevanjedružbenesamozaščite.80Novislovenskizakonjeizšelnovembra1980injeveljalod25.11.1980dalje;zožiljerazlogezapritožbovprotizakonitoukrepanjemiličnikaalistoritevoziromaopustitevnečesa,karjevnasprotjuznjegovimidolžnostmi.Pritožnikusoodgovorilile,čejesamtozahteval,sicerpane.81Poznavalecjeocenil,dajetazakonizleta1980pomenilkoraknazajvpogleduvarstvačlovekovihpravic.82Vsitinaštetizvezniinsloven­skizakonisoveljalivobdobjuod12.12.1946do3.7.1998. Opisanipostopekspritožbamistazajelatudislovenskipravilnikinnatopravilazaopravljanjeslužbe,sprejetanatemeljuobehslovenskihzakonovonotranjihzadevah.Sprva,leta1983,sobilatapravilainternenarave,leta1989pasobilaobjavljena.83Podrobnejesotourejalanavodilarepubliškegasekretar­jazanotranjezadeveoreševanjupritožb,kisovsabilainterne,zaupnenarave.Prvotakonavodilojebiloizleta1976ingajepodpisalrepubliškipodsekretarIvanVinkler,načelnikslovenskemilice.Pritožbojemoralasprejetivsakaorga­nizacijskaenotanotranjegaresorja.Česejenanašalanamiličnikadrugeenote,jebilotrebapritožbotakojposredovatipristojnemustarešini.Slednjijeprever­jalvsebinopritožbe,zbiralpotrebnadodatnaobvestila,opravilrazgovorzmi­ličnikom,pritožnikominobkoncuocenil,alijeugovorupravičenaline.Sestaviljepisnoporočilozapredstojnikamilicevpokrajinskemorganuzanotranjeza­deveinnatoopritožbiosebnoalipisnoobvestilpritožnika.Naslovnavodilajebiljasen:Zajemalepritožbeprotiravnanjumiličnikovpriopravljanjuslužbe.84 Postopekjebilpomojiocenizeloenostaveninmujebiladanaustreznapozornostgledenapomendobrihodnosovmedmilicoinprebivalstvom.Milicasejetakoboljodprlajavnostiinpojasnjevalaočitkeonapakahinnepravilnostihmiličnikov,jemenildrugipoznavalec.85 78 Zakononotranjihzadevah,1967. 79 Zakononotranjihzadevah,1972,drugiodstavek3.člena. 80 Zakonospremembahindopolnitvahzakonaonotranjihzadevah,1976,kisejepreimenovalvZakonodružbenisamozaščiti,varnostiinnotranjihzadevah. 81 Zakononotranjihzadevah,1980,drugiodstavek6.člena. 82 Smolej:Obravnavapritožb…,str.15. 83 PravilnikzaizvajanjepooblastilpooblaščenihuradnihoseborganovzanotranjezadeveSRS,1983.PravilazaopravljanjepooblastilpooblaščenihuradnihoseborganovzanotranjezadeveSRS,1988. 84 Načinreševanjapritožbobčanov,organizacijzdruženegadelaindrugihorganizacijzoperpo­stopkemiličnikov,Ljubljana:RSNZSRS,1976.V:SIAS,1931,1839,št.291. 85 Marinkovič:Reševanjepritožb,2005. Zadnjenavodilotevrstezamilicojeizšloleta1987injetemeljilonado-tedanjipraksi.Pritožbosopreverjalistarešine,odvisnoodtega,nakogasejenanašala:a)česejenanašalanamiličnika,jojepreverjalinzbiralgradivoko­mandirpostajealinekdoodstarešinenote;b)inšpektoratmilicenaUJVjepre-verjalpritožbeprotistarešinamnapostajahmilicealičeješlozadogodek,kijeimelvečjiodmevvjavnosti;c)pritožbezoperstarešinenainšpektoratumiliceUJVjepreverjalnačelniktegainšpektorata;č)pritožbozopernačelnikainšpek­toratajepreverjalaupravamilice;pritožbezoperstarešinenaupravimilicejepreverjalnačelnikupravealioseba,kijojepooblastil. Kojestarešinapostajepreverilvsebinopritožbe,zbralpotrebnodoku­mentacijoinpripravilodgovorpritožniku,jenainšpektoratmiliceUJVposlaldvaizvodategagradivatertriizvodeodgovorapritožniku.InšpektoratmiliceUJVjenatonaupravomiliceposlalenizvodporočilasprilogamiinenizvododgovorapritožniku,pritožnikupajeposlalenizvododgovoranapritožbo. ČejepritožbopreverjalinšpektoratmiliceUJV,jeistogradivoposlalnaupravomiliceinslednjajeodgovorilapritožniku. Čejepritožbopreverjalinšpektornaupravimilice,jegradivoposredovalnačelnikuupraveinslednjijepodpisalodgovorpritožniku.Tainšpektorjesmelzahtevatidopolnilakzbranemugradivuopritožbi. Čejepritožbavsebovalasumstoritvekaznivegadejanjamiličnikaalikri­minalista,sonapristojnojavnotožilstvopodalikazenskoovadbo,čepaješlozadelovnoalidisciplinskokršitev,soravnalipoPravilnikuodelovnihrazmerjihdelavcevdelovneskupnostiorganovzanotranjezadeveSRS.86Tonavodiloje preklicaloopisanonavodiloizleta1976.87 3.4 Vzgojna vloga strokovnih glasil tudi na področju pritožb Vtedanjemstrokovnemčasopisjunazačetkunibilosestavkov,kibiopi­sovaliposlovanjespritožbamizopermiličnike.Tojerazumljivo,sajjebilotopodročjeskritopredjavnostjo.Poletu1966sejetospremenilo.Opisalbompettovrstnihprispevkov. LojzeHorvatizUNZCeljejeleta1967napisalsestavekougledumilicevjavnosti.Poudarekjedalnaneprimernoposlovanjemiličnikovzobčani.Zapisaljetudi:»Priugovorihzoperpostopkemiličnikovjemnogoupravičenihpripombnamiličnikovodnosdoobčana-kršiteljapredpisov.«88 Najprejsemsetegalotilsaminleta1972objavilčlanekopritožbahzoperravnanjemiličnikov.Tosestorilzato,kersemprejvdrugemsestavkuobrav-naval neprimernoobnašanjeobčanovdomiličnikov. Prikazalsem pritožbe v Slovenijizaobdobje1966–1971.Zapisalsem,dajevsakoletoprinasokoli8do10občanov,kisezgražajonadneprimernimvedenjemmiličnikovvjavnostivprostemčasu,torejzunajslužbenihrazmerij.Poudareksemdalodgovornostikomandirjaenotemilicepritemeljitemobravnavanjupritožbterocenil,dabibilotrebareševanjetehpritožbodpretipredstavnikomstrokovnejavnosti,kibiskupajsstarešinamisodelovalipriobravnavipritožb.Natanačinbisetizasto­pnikijavnostiseznanjalistežavnostjomiličniškegapoklica.89 Leta1975jetemupodročjunamenilsvojkrajšisestavekIvanUsar,in­špektormilice.DelaljenatedanjemInšpektoratumiliceRSNZ,kisejeukvarjals 86 Navodiloonačinureševanjapritožbobčanov,organizacijzdruženegadelaindrugihsamo-upravnihorganizacijinskupnostizoperpostopkedelavcevmilice,1987.V:SIAS,1931,šk.1974,ovojšt.127. 87 Navodilooreševanjupritožbobčanov,organizacijzdruženegadelaindrugihorganizacijzo­perpostopkemiličnikov,Ljubljana:RSNZSRS,1976. 88 Horvat:Ugledsiustvarjamosami,Strokovni list,str.261,262. 89 Čelik:Pritožbeobčanov,Varnost,str.255–261. temizadevami.Obdelaljepodatketevrsteodleta1970do1974,torejzaobdo­bjepetihlet.Navedeljepodatkeošteviluutemeljenihinšteviluneutemeljenihpritožbterrazlog,zakajsejeobčanpritožil.Podatkeopritožbahvletu1974jeprikazalpoobmočjihvsehosmihUpravjavnevarnosti.90 V študijskem letu 1979/80 sem na Oddelku za notranje zadeve VišjeupravnešolepoučevalpredmetVodenjeoperativnihenot.Napisalsemskriptoinvnjejobdelaltudiodklonskepojave,povezanezenotamimilice:a)notranjoodklonskost,kamorsemuvrstilnetovarištvo,nedelavnost,neustreznoskrbzazaupanopremoženje,karierizeminovaduštvo;b)vzunanjoodklonskostsemuvrstilalkoholizem,prometnenesreče,neprimernovedenjevjavnostiinne­pravilnouradnoposlovanjezobčani;c)medodklonskostjavnostidoenotesemštelodlonskostjavnostidodoločeneenotemiliceindoposameznegamiličnika.Zzunanjoodklonskostjosobilevdobršnimeripovezanetudipritožbeobčanovzopermiličnike.Vpreglednicisemprikazalpritožbevletih1966–1978.Stare­šinesoocenili,daje26,8odstotkatehpritožbutemeljenih.Natosemopisalvlo­gostarešinepriobravnavipritožb:temeljitapreučitevpritožbe,nepristranskaocenitevnjeneupravičenostialineupravičenostiterodgovorpritožniku,čejetozahteval.91 TomoČasjeleta1989objavildaljšičlanekokonfliktihmedmiličnikiinobčani.Vanjjevključiltudipritožbeobčanovzopermiličnikevletu1988,kisopomenilitudinekevrstesporovmedobemastranema.Nisobileredkepritožbenadobnašanjemmiličnikavprostemčasu,kojebilvcivilnioblekialiuniformi,torejnibilvslužbi.92 3.5 Pritožbe zoper miličnike v Sloveniji v letih 1966–1990 Izletnihporočilslovenskegasekretariatazanotranjezadevesemzbralpodatkeoštevilupodanihpritožbinšteviluutemeljenihpritožbvobdobjuodleta1966dokoncaleta1990.GibanještevilapritožbzopermiličnikevSlovenijivobdobjuodleta1966do1990prikazujepreglednica1. Vobdobjuteh25letjebiloprinaszapisanih8415pritožbzopermilični­keinmiličnice.Odtehsojihkotutemeljene,upravičenešteli2326,karjebilo27,64odstotka.Tadeležupravičenihpritožbsemizdiprecejvelik,česarmar­sikdoskorajnebipričakoval,sajjebiloprecejrazširjenomnenje,dasomiličnikipridelovanjuzaščitenikotkočevskimedvedi.Navadnojeobčanvpritožbinave­delleen,glavnirazlogzanjegovonezadovoljstvozravnanjemmiličnika,potemsejepritožbaocenjevalakotupravičenaalineupravičena:Redkejesonavedlišedrugerazlogezapritožbo. 3.6 Do miličniških napak kritično časopisje VsocialističniSlovenijisosprvaredkinovinarjipisalionapakahmilični­kovprinjihovemdelovanju.Zrazvojeminutrjevanjem pomenčlovekovihpra­vicintemeljnihsvoboščin,kiganimoglaprezretinitijugoslovanskaoblast,ka­terajepristopilaktovrstnimmednarodnimpogodbam,pasotakevestivnašihčasnikihpostajalepogostejše.Tojezlastiveljalozanovinarje,kisoimelirahelprizvokopozicijskihprizadevanj.Omenilbomtritakeprimere. MiličnikaPostajemiliceLjubljanaCenterstaponoči22.11.1987prišlavsobohotelaTuristvLjubljaniinseuradnopogovarjalastajnikomrevijeCelovški 90 Usar:Pritožbeobčanov,str.201,202. 91 Čelik:Vodenje operativnih enot,str.35–58. 92 Čas:Konfliktimedmiličnikiinobčani. Preglednica1:Pritožbe proti miličnikom v Sloveniji v letih 1966–1990 Leto Število pritožb Upravičene pritožbe Število Odstotek 1966 199 46 23,1 1967 312 61 19,6 1968 326 107 32,8 1969 313 76 24,3 1970 386 101 26,2 1971 359 83 23,1 1972 426 99 23,2 1973 336 107 31,9 1974 456 119 26,1 1975 454 134 29,5 1976 404 123 30,4 1977 219 76 34,7 1978 249 58 23,3 1979 262 84 32,1 1980 221 80 36,2 1981 246 81 32,9 1982 308 80 25,6 1983 316 96 30,4 1984 331 107 32,3 1985 361 83 22,9 1986 343 92 26,8 1987 361 89 24,6 1988 416 132 31,7 1989 438 121 27,6 1990 373 91 24,1 Skupaj 8415 2326 27,64 zvon,kijeprišelnaknjižnisejemvLjubljano.Zjutrajjedogodekopisalsodelav­curadiaŠtudent. Naljubljanskimilicismosestaviliodgovorradiuinsepogo­varjalitudiznovinarjemtegaradia.Članekodogodkuje27.11.1987objaviltuditednikMladina inodgovorjeUNZLjubljanamestoposredovalatudinjim,objavljenjebilvnaslednjištevilki.93Miličnikastabilaopozorjenanataktnost prislužbenihopravilih. NapisnozahtevosodnikazaprekrškestamiličnikaPostajemiliceLjublja­naCenter17.12.1988zjutrajnazaslišanjeprisilnoprivedlaB.O.Taseniodzvalnatriprejšnjapisnavabilasodnikazaprekrške.Natosejeprivedeniosebnopritožilkomandirjutepostaje,kimujeobrazložilpostopekprisilneprivedbe,nimupadovolil,dabiprebralslužbenipravilnikorganovzanotranjezadeve,kijeurejaltoopravilo,sajjebilinternenarave.94Tojenatopritožnik14.janu­arjaopisalvtednikuTeleks insezlastispraševal,zakajtapravilnikniobjavljen. DogodekjeobravnavalocelopredsedstvoMestnekonferenceSZDLLjubljana.Posledicategadogodkajebila,dajeprizadeti10.5.1988nasejizborazdruže­negadelaskupščineobčineLjubljanaCenterpredlagal,datapravilnikobjavijo.Dotegajeprišlodecembra1988.95 93 »Črnalinija«,Mladina, 1987,str.9;PostopekzV.O.–pojasnilo,Mladina,1987,str.3. 94 PravilnikzaizvajanjepooblastilpooblaščenihuradnihoseborganovzanotranjezadeveSRS,1983,čl.36–59. 95 PravilazaopravljanjepooblastilpooblaščenihuradnihoseborganovzanotranjezadeveSRSlovenije,1988. Delovanjeposebnegavozila,kijepomestnemodlokuodleta197696daljeodvažalonapačnoparkiraneosebneavtomobilenaposebejodrejenprostornaodlagališčuodpadkovnaBarju,jebilovečkratpredmetjavnekritike.Nekaterimješlonaživce,sajjebiloučinkovitosredstvozopernediscipliniranevoznike:Bilojetrebaplačatidenarnokazenprisodnikuzaprekrškeinstrošekzaodvozvozila.MiličnikPostajeprometnemiliceLjubljanamestoje3.4.1990odredilodvoznapačnoparkiranegavozilanatedanjemTrguosvoboditve,danesKon­gresnemtrguvLjubljani.Voznikjeprišelšepredodvozomavtomobilaingahotelenostavnoodpeljati,nedabiplačalpolovičnestroškeodvoza.Miličnikjetedajsegelpopištoliinjouperilvvoznika.Kojeplačalpolovičnestroške,jesmelodpeljativozilo.Dogodekjevoznikopisalnovinarjem,kisotozagrabilizobemarokamainizšlojeveččlankovinkomentarjev.Zopermiličnikajebilapodanakazenskaovadbazaradikaznivegadejanjagrdegaravnanjazzlorabouradnegapoložajaterodrejenazačasnaodstranitevzdela97višjegimnazijeterstrokovnoizobrazbozačastniškipoklic.Leta1965jeStrokovnašolazanotranjezadevedobilastatussrednješole. IV.ObravnavapritožbzoperpolicistevsamostojniSloveniji Dne2.2.1992sejedotedanjamilicapreimenovalavpolicijo.98 Zakon o policijijeleta1998uvedelenotenizrazpolicijatakozanekdanjomilicokotkri­minaliste,zatosejezaprveuveljavilizrazuniformiranapolicija,zadrugepakriminalističnapolicijaalienostavnokriminalisti. 4.1 Prvo desetletje še po starem Starizakononotranjihzadevahizleta1980jeveljalinjedoživljalspre­membeterdopolnila.Vodstvoministrstvajezačutiloprazninoinseodločilo,dabopritožbenipostopekmoderniziralozministroviminavodili.99 Donovega zakonaleta1998soizšlatakanavodilaleta1992in1997. Leta1992jeizšloNavodilooreševanjupritožbzoperpooblaščeneura­dneosebeorganovzanotranjezadeve.Naprvistopnjisopritožbereševalivuradihnačelnikovpokrajinskihupravzanotranjezadeveinnevečkomandir­jipostajmilice.Sčasomajeuradzapritožbeinnotranjozaščitonanotranjemministrstvupostalpristojenzareševanjepritožbnadrugistopnji.100 Leta1997 jebilotonavodilospremenjenoindopolnjeno.Pritožbenipostopekjeokrepilvlogomiličnika,zoperkateregajeteklapritožba.Slednjijedobilpravico,dajeugovarjalpostopku.101 Leta1992jeAndrejAnžičobjavilobseženčlanekonadzorunadnašopo­licijo.Opisaljetrimogočeoblikekontrolenadpolicijo.Splošnakontrola,politič­nakontrolainstrokovnaalinotranjakontrola.Medsplošnokontrolojeuvrstiltudipravicodržavljanadopeticijeinpritožbe.Torejjepritožbeumestilvnad­zornaddelovanjempolicije,karjebilodotlejnajširšepojmovanjepravicedopritožbe.102 NatempodročjujetrebaomenitiFakultetozavarnostnevede.Študen­ 96 OdlokoureditvicestnegaprometavLjubljani,1976,čl.21,22in23. 97 »Zaradinapačnegaparkiranjajemiličnikpotegnilpištolo«,Delo,1990,str.12;JušTurk:»Pajki sosprejelivojno«,Nedeljski dnevnik,1990,str.4. 98 Zakonodopolnitvizakonaonotranjihzadevah, 1992. 99 Smolejidr.:Upravljanje pritožbenih in predkazenskih postopkov,2014,str.27. 100 Navodilozareševanjepritožbobčanov,1992. 101 Navodiloospremembahindopolnitvahnavodilazareševanjepritožb,1997. 102 Anžič:Razmišljanjaooblikah,Varnost – Strokovni bilten,1992. tjeimajomed ponujenimitemamizadiplomskadelamožnost,dasiizberejokakšnotemospodročjapritožbdržavljanovzoperdelopolicistov.Nekaterise odločijozaponujenotemoalijopredlagajosamiintakojevarhivutefakultetevečdiplomskihdelzomenjenegapodročja.Tegagradivapripisanjusestavkanisemupošteval,sajbitozahtevalosamostojnoštudijo. Leta2000jeizšlonovonavodilooreševanjupritožbinjebiloobjavlje­no.103Zatojesmotrno,dapritožbezadesetletje1991–2000,prvodesetletjesa­mostojneSlovenije,prikažemposebej,čepravjereševanjepritožbšepotekalopodobnokotvprejšnjemobdobju,vendarzdoločenimispremembamiindopol­nitvami.Tovsebujepreglednica2. Preglednica2:Pritožbe zoper miličnike/policiste v desetletju 1991–2000 Leto Število sprejetih pritožb Upravičene pritožbe Število Odstotek 1991 338 76 22,5 1992 557 143 25,7 1993 919 235 22,9 1994 1212 266 21,9 1995 1150 233 20,3 1996 1443 254 17,6 1997 1363 213 15,6 1998 1672 245 14,6 1999 1843 214 13,3 2000 1552 201 14,9 Skupaj 12.049 2080 17,26 Vtemdesetletjujebilopodanih12.049pritožbzopermiličnikeoziromapoliciste,karjeprecejvečkotvprejšnjičetrtinistoletja.Pristojnisoocenili,dajebilo2080pritožbupravičenih,karjepomenilo17,26odstotkavsehpodanihpritožb.Tadeležupravičenihpritožbjebilzaslabihdesetodstotkovmanjšioddeležaupravičenihpritožbvobdobjuvobdobju1966–1990(27,64–17,26%). Vtemobdobjusoleta1995izšlanovaPravilapolicijskepostaje.IX.po­glavjetehpraviljevčlenih206–211obravnavalonotranjovarnostinzaščito,vX.poglavjupasodoločalamedsebojneodnose,odnosedodržavljanovinstrankterobnašanjepolicistov.Odnosipolicistovdodržavljanovsobilizajetivčlenih233–234,obnašanjepolicistovvslužbiinzunajnjepavčlenih235–241.104O pritožbahzoperpolicistenibilogovora.PodobnojeveljalozaPravilapolicijeizleta2000,kisovVI.poglavjuvčlenih192in193določalaodnosepolicistovdodržavljanov.IX.poglavjejevčlenih231–244obravnavalonotranjovarnost inzaščito.105 4.2 Navodilo in pravilnik Omenjenizakonopolicijijeleta1998določilokvirnipostopekspritožbo,kijojeposameznikpodalpoliciji.Rokzapritožbojebil30dnioddogodka,kijebilzadržavljanakršitevnjegovihpravicalitemeljnihsvoboščin.Opisaniposto­ 103 Navodilozareševanjepritožb,2000. 104 Pravilapolicijskepostaje,1995. 105 Pravilapolicije,2000. pekjeobsegaltapoglavja:a)sprejempritožbe;b)preverjanjepritožbe;c)sejesenatainč)odgovorpritožniku.Prireševanjupritožbstasodelovalapredstav­nikpolicijskegasindikatainjavnostiterčlanasenata.Tojebilavelikanovostvdotedanjipraksiobravnavanjatovrstnihpritožb.Policijajenapritožbomoralaodgovoritiv30dnehodprejemapritožbe.Oupravičenostipritožbejeodločalpredsednikpritožbenegasenata.Postopekreševanjajedoločilminister.Posa­meznikjesmelvložitipritožbo,čeještel,dasomubilespolicistovimravnanjemaliopustitvijokršenepravicealisvoboščine.Pritožbesopreverjalidirektorjipolicijskihuprav,narepubliškiravnipageneralnidirektorpolicijeoziromanji­hovipooblaščenci.106Predstavnikjavnostijebilnekakšenzunanjinadzorovalec delovanjapolicije.107 Tazakonjebildopolnjenjesenileta2001indopolnitvenisozadevalepo­dročjaravnanjaspritožbami.Spremembeindopolnitvetegazakonapasoleta2003spremenileindopolniletudivsebinočlena28.Tačlenjespremeniltudizakonopolicijiizjulija2006.108Prikazaljihbomvopisunovihnavodil.Zakonospremembahindopolnitvahzakonaopolicijijeleta2009šepodrobnejedoločilpotekpritožbenegapostopka. Večinapritožbzoperpolicijosejesevedananašalanauniformiranemožeinžene,karjepovsemrazumljivo.Sedemletporazglasitvisamostojnedržavesobilinapotkizaobravnavanjepritožbobjavljenivzakonuinuradnemlistuternisobilivečinterne,zaupnenarave.Obravnavatehpritožbsejespremenilapouveljavitviministroveganavodilaizleta2000,izdaneganapodlagipooblastilavomenjenemzakonuizleta1998. Zakonopolicijiizleta1998jekmalupostalpretesenzlastizaspremembenapodročjuvarovanjačlovekovihpravicintemeljnihsvoboščinvsamostojniSloveniji.Toprazninosospoznalinaministrstvuinizšlasoministrovanavodilaoreševanjupritožb. Prvonavodilotevrste,kijebiloobjavljeno,jenamrečizšlojeseni2000ingajepodpisalministerPeterJambrek,imelopaje24členov.109 Državljanjelahkopodalpritožbo,čeještel,daješlozakršitevnjegovihpravicalisvoboščin.Pritožbojelahkopodalnavsakoenotopolicije,insicerustnoalipisno.Enota,kijepritožbosprejela,jemoralagradivotakojposlatinapolicijskoupravo(PU)aligeneralnopolicijskoupravo(GPU).Tamsozačelipreverjatipritožbo.Posto­pekjetorejzajeltristopnje:enoto,kijesprejelapritožbo,policijskoupravotergeneralnopolicijskoupravo.Pooblaščenec,kijevodilpritožbenipostopek,jesmelrazgovarjatispolicisti,pritožnikom,pričamiindrugimi,opravitisooče-nje,rekonstrukcijodogodkaitd.Pooblaščenecjezbranogradivopredalpred­sednikusenatanaPUaliGPU.Senatješteltričlane:predsednikjebildirektorPUaligeneralnidirektorpolicijeoziromanjunpooblaščenec,članapastabilapredstavnikasindikatainjavnosti.Senatjepreučilzbranogradivoindokonč­noodločiloutemeljenostialineutemeljenostipritožbe.OdgovorpritožnikujepodpisalpredstojnikPUaliGPUalinjunpooblaščenec.Čejebilpritožniktujec,jebilodgovorposlanpreknašegazunanjegaministrstva.Odgovorjeprejeltudipolicistinnjegovaenota.PUinGPUstavodilievidencopritožb.Sredstvazare­ševanjepritožbsobilavproračununotranjegaministrstva. Leta2004jeministerRadoBohincizdalpravilnikoreševanjupritožb,110 kijeimelcelo44členovinjetemeljilnanovidoločbizakonaopolicijiodav­gusta2003.Prišlojedonekajsprememb.Pritožbesoreševaliprivodjiorgani­zacijskeenote(policijskapostaja,PUinGPU).Postopekprivodjijemoralbiti 106 Zakonopoliciji,1998,čl.28. 107 Smolej:Obravnavapritožb,str.4. 108 ZakonospremembahindopolnitvahZakonaopoliciji,2006,čl.3. 109 Navodilozareševanjepritožb,2000. 110 Pravilnikoreševanjupritožb,2004. končanv15dnehodprejemapritožbe.Poročevalecjenatosestavilporočiloingapredalpredsednikusenata.Senatjeimelpolegpredsednikašedvačlana,insicerobapredstavnikajavnosti(lokalneskupnosti,civilnadružba,strokovnajavnost,nevladneorganizacijeitd.).Navzočastabilatudipritožnikinpolicistterzapisnikar.Senatjepoobravnavisamodločiloutemeljenostipritožbe,kijebiladokončna.Odgovorpritožnikujesestavilvodjasenata. DragoMarinkovič,tedanjivodjasektorjazapritožbevokviruDirektoratazapolicijoindrugevarnostnenaloge,jeobširnejeorisalpritožbenipostopekpoPravilnikuoreševanjupritožbizleta2004.Vtaprikazjevključiltudipredlo­georganizacijeAmnestyInternationalSlovenijeizjeseni2004održavljanskemnadzoruinreševanjupritožbzoperpolicijo.Tanevladnaorganizacijajemeddrugimzapisala,dabimoralbitipritožbenipostopekneodvisenodpolicijeinnotranjegaministrstvaterpomožnostiodgovorenparlamentu.Avtorčlankajepritožbenipostopekprikazalpotehstopnjah:a)preverjanjepritožbe;b)posto­pekprivodjiorganizacijskeenote;c)mediacijavpostopkuprivodjiorganiza­cijskeenote;č)postopeknapritožbenemsenatu.111 Tapravilnikjedoživelspremembeindopolnitveleta2005,podpisaljihjeministerDragutinMate.112 Čejebilapritožbanepopolna,jojebilotrebavrokudopolniti,sicersojozavrgli;pritožnikjelahkoodnjeodstopil.Uvedeljet. i. »pomiritvenipostopek«privodjiorganizacijskeenotepolicije,kjerjezaposlenpolicist,nakateregasenanašapritožba.Popreverjanjupritožbejepovabilnarazgovorpritožnikainpolicista.Naslednjeletojepravilnikspetdoživelspre­membeindopolnitve,kipasobilemanjpomembnezapritožnikaalipolicista,podpisalpagajeistiminister.113Tapomiritvenipostopekstadvastrokovnjakaopredelilakotmediacijo,zatojebilotrebavtempostopkuupoštevatipravilamediacije,stazapisala.Naštelastapetfaztegapostopka,insicer:uvodosebe,kivodipostopek;predstavitevpogledovobehstrankvkonfliktu;osvetlitevkon­flikta;rešitevproblemaindogovoroziromasporazum.114 4.3 Novi zakon še obširneje o pritožbah Leta2013stazakonopolicijinadomestiladvazakona,insicerZakonoorganiziranostiindeluvpolicijiterZakononalogahinpooblastilihpolicije.115 Slednjijeimelsamostojnopoglavje»Pritožbezoperdelopolicistov«,kijeime­lo19členov,insicerodčlena137do156.Pritožbojebilomogočevložitiv45dnehodspornegadogodka,konajbipolicistkršilčlovekovepravicealitemeljnesvoboščine.Vložitijojebilotrebanaministrstvu,kijebilopristojnozacelovitospremljanjeinnadzornadreševanjempritožb.Tojeodločilo,alibopritožbaobravnavanaa)vpomiritvenempostopkualib)neposrednonasenatu. Pomiritvenipostopekjebilprivodjienote,kjerjedelalpolicist, kinajbinepravilnoravnalzobčanom.Pravilomajemoralbitikončanv30dnehodprejemapritožbe.Udeležilsegajepritožnik,policistalidrugeosebe.Česejepritožnikzugotovitvamistrinjal,jebilpostopekspodpisomzapisnikakončan. Senatjeimenovalminister,vodilgajepooblaščenecministra,članastabilatudipredstavnikajavnosti.Senatjeocenilutemeljenostpritožbe,intozglasovanjemterdokončno.Vsitriječlanisenatasopostalienakopravnipriodlo-čanju.Prvičsejezgodilo,dajelahkoopritožbi(so)odločalazunanjajavnost.116 Senatjesvojedelomoralkončativ90dnehodprejemapritožbe. 111 Marinković:Reševanjepritožb,str.1–12. 112 PravilnikospremembahindopolnitvahPravilnikaoreševanjupritožb,2005. 113 PravilnikospremembahindopolnitvahPravilnikaoreševanjupritožb,2006. 114 KovačinMurtič:Uporabapravilmediacije,str.120,121. 115 ObaobjavljenavUr.listRS,št.15/2013,zdne18.2.2013. 116 Smolej:Upravljanje pritožbenih in predkazenskih postopkov,str.66. Strankivpostopkustabililedve,pritožnikinpolicist,vsidrugisobiliudeležencivpritožbenempostopku.Policistvpostopkupritožbejedobilvečpravic. Pritožnikjeprejelpisniodgovornasvojopritožbo,policistupajeodgovo­rilvodjaenote.Stroškepostopkajekrilproračun.Čejebilapritožbaocenjenakotupravičena,jemoralapolicijav30dnehpokoncupostopkapisnoporočatiministrstvuosprejetihinizvedenihukrepih.117Spremembetegazakonaizleta 2017nisobistvenoposeglevreševanjepritožb.118 Prvičvnašivarnostnizgodovinijetemeljnipolicijskipredpisleta1998inleta2013uredilreševanjepritožbzoperpoliciste.Žetonekajpoveopomenu,kigajeimelnotranjiresorvodnosudospoštovanjačlovekovihpravicintemeljnihsvoboščin. Natemeljutegazakonaizleta2013jeministerizdalšepravilnikoreševa­njupritožb,kijepodrobnejeuredilpostopekspritožbamiinjeimel15členov,veljatipajezačel9.7.2013.119 Naslovtegapredpisajebilnekolikoožji,natanč­nejši:Pritožbasejelahkonanašalale na delo policista,nepatudinanjegovoobnašanjevprostemčasu;tojeomejiltakonaslovpravilnikakottudinjegov 2.člen.Tačlenjekotutemeljenerazlogezapritožbonavedelštiri:opustitevdejanjaoziromaneukrepanje;uporabaprisilnihsredstev;uporabapolicijskihpooblastil;nedostojnoinnekorektnoravnanje.Vprejšnjih,cesarskihinkralje­vihčasihsejelahkopritožbananašalatudinaravnanjezunajslužbe,obnašanjevprostemčasuinjavnosti;tosejespreminjalovobdobjumiliceinpostopomapovsemizginilo.Toplatmiličnikovegapoklicasemomenilleta1972včlankuopritožbahdržavljanovzopermiličnike.120 Kosemleta1975pisalučbenikovar­stvujavnegaredainmiruzaštudenteOddelkazanotranjezadeveVišjeuprav-nešole,semmednalogamikomandirjapostajemiliceizrecnonavedeltudi,daskrbnoobravnavapredlogeinpritožbeobčanovzoperdelopostajemiliceinnjenihdelavcev.121 VtemobdobjujeveljalPravilnikopolicijskihpooblastilihizlet2000in2006,kijebilleta2008spremenjenindopolnjen,terizleta2014.Tipravilni­kisoobravnavalizgoljtistapooblastila,kijihjedoločilvsakokratni temeljnipredpiszadeloinorganiziranostpolicije. Niupoštevaldoločb,kisojihvsebo­vališedrugipredpisi,karjeveljalozavsapravilazaopravljanjeslužbedoslej,odavstrijskihinjugoslovanskihdoslovenskihčasov.Takapravilasoobsegalavsenalogepripadnikovvarnostnihsilprinasinsobilanekakšenkatekizemzaopravljanjenalogjavnevarnosti.Sedajpasopravilatevrstezajelaleožjepo­dročjepolicijskihnalog,karseminizdeloposebejmodro.Pravzaraditeožjevsebinejepravilnikepodpisalvsakokratnigeneralnidirektorpolicije.Objavlje­nisobilivslovenskemuradnemlistutervinternibrošuriministrstva.122 Leta 2014jeizšelPravilnikonotranjivarnostivpoliciji,123sajjebilpredpistudizaodpravljanjeodklonskegavedenjamedpolicistipomembentudivčasu,konisoopravljalislužbe. Omenjenizakonjebilkonecfebruarja2017spremenjenindopolnjen,karjeveljalotudizadvačlenazakonaizleta2013,insicerizpoglavjaopritožbahzoperdelopolicistov.Preklicanesobiledoločbe,kisovčlenu146zakonaizleta2013naštevale,kdajsepritožbaniobravnavala,vodjapolicijskeenotepajedo­ 117 Zakononalogahinpooblastilihpolicije,2013,členi137–156. 118 ZakonospremembahindopolnitvahZakonaonalogahinpooblastilihpolicije,2017. 119 Pravilnikoreševanjupritožbzoperdelopolicistov, 2013. 120 Čelik:Pritožbeobčanovzoperravnanjemiličnikov,str.255–261. 121 Čelik:Varstvo javnega reda in miru,str.179. 122 Pravilnikopolicijskihpooblastilih,2000.Pravilnikopolicijskihpooblastilih,2006. Pravilniko spremembahindopolnitvahPravilnikaopolicijskihpooblastilih,2008.Pravilnikopolicijskihpooblastilih,2014. 123 Ur.listRS,št.67/2014,zdne19.9.2014. bilpravico,dajepredizvedbopomiritvenegapostopkauporabljalpooblastila,kisoveljalazaporočevalca.124 4.4 Pogled na pritožbe v letih 2001–2017 Zlastipoletu2000,kojebilouveljavljenojavnostidostopnonavodilooreševanjupritožb,sejespremenilpostopekreševanjatehpritožb.Zaraditegajetežavnoprimerjatiobdobjenekdanjemiliceinpoznejšepolicijebrezupošteva­njaopisanihsprememb.Azdisemi,dajekljubtemusmotrnoinmogočeprika­zatitovrstnepodatketudizaobdobjezadnjih17let,sajjihbomogočeutemelje­noinsmiselnoprimerjatitudispoznejšimileti.Torejnajpreglednicaslužitudiprihodnosti.Prikazujejihpreglednica3. Preglednica3:Število pritožb zoper policiste v obdobju 2001–2017 v Sloveniji Leto Število sprejetih pritožb Obravnavane pritožbe Zavrnjene pritožbe Rešene pritožbe Upravičene pritožbe Število Odstotek 2001 1240 1144 279 865 117 13,5 2002 1222 1133 282 851 132 15,5 2003 1.309 1.122 287 924 166 18 2004 1.025 963 248 715 93 13 2005 742 688 195 493 75 15,2 2006 660 579 166 413 51 12,3 2007 675 587 210 377 59 15,6 2008 797 701 246 455 59 13 2009 725 629 257 372 39 10,5 2010 636 572 251 321 40 12,5 2011 627 532 214 318 32 10,1 2012 479 414 180 234 28 12 2013 395 349 131 218 27 12,4 2014 403 403 215 188 24 12,8 2015 358 366 178 188 25 13,3 2016 390 284 143 141 17 12,1 2017 355 348 162 180 33 18,3 Skupaj 11.957 10.903 3644 7253 1017 14,02 Vzadnjihsedemnajstihletihjepolicijasprejela11.957pritožb.Vposa­meznem letu ni obravnavala vseh in tako je ta zaostanek prešel v naslednjeleto.Zatoještevilosprejetihpritožbrazličnoodštevilaobravnavanihpritožb(11.957:10.903). Vrubrikozavrnjenepritožbesoštele:a)redkejše,kijihjepolicijaodsto­piladrugimpristojnimorganom,sajnotranjeministrstvozanjihovoobravnavonibilopristojno;b)tiste,zakaterejebilpostopekustavljen,kerjebilapritožbanerazumljivaalinepopolna;c)večinske,zakaterejebilpostopekizzakonskihrazlogovpredčasnozaključen,sajnisobiliupoštevanivsiroki.Vtemobdobjujihjebilo3644ali33,42odstotkavsehobravnavanihpritožb. Vrubrikorešenepritožbesemšteltiste,prikaterihsejevpomiritvenempostopkualipredsenatomdokončnoodločiloovsebinipritožbe,tudigledenje­neupravičenostialineupravičenosti;semsevedanisemštelzavrženihpritožb. 124 ZakonospremembahindopolnitvahZakonaonalogahinpooblastilihpolicije,2017. Takihpritožbsemnaštel7253,karjebilo66,52odstotkaobravnavanihpritožboziroma60,66odstotkasprejetihpritožb. Medutemeljenepritožbesemšteltiste,zakateresovpomiritvenempo­stopkualinasenatuodločili,dasoupravičene.Vobdobjusedemnajstihletjihjebilo1017ali14,02 odstotkaodrešenihpritožboziroma9,33odstotkaobrav­navanihpritožb. Izpreglednicšt.2inšt.3sevidi,dajedeležupravičenihpritožbvprimer­javispreglednico1precejupadel.VčasumilicejebiltadeležvišjiodobdobjasamostojneSlovenije.Tobibilotrebatemeljitejepreučiti,zasedajpanajveljajotrimojedomneveovzrokihzaupadutemeljenihpritožb: a) vobdobjumilicesejenemajhendelpritožbnanašalnaprivatnoživljenjemiličnikovinkersotemudeluposvečalivečpozornostikotdanes,sogaocenjevalistrožjeingaštelizaupravičenega; b) odleta1966daljejemilica(indrugideliorganovzanotranjezadeve)izgubljalaprizvoknedotakljivosti,postajalapredmetjavnekritikeinzatosopristojnistarešinepritožbeocenjevalistrožjeinprevidneje; c) vsamostojniSlovenijisejedovoljenavsebinapritožbeožilainostalave­zananadelopolicista,posebejvpovezavizvarovanjemčlovekovihpravicintemeljnihsvoboščin. Preglednicašt.3zaslužidoločenopozornostzaraditega,kerjeleto2013pomenilodoločenoprelomnicovobravnavipritožb.Zaraditegasoprimerjavespoznejšimištirimiletiledelomautemeljene,sajjetrebaupoštevatipravnepredpiseinpraksonatempodročju.Preglednicajelahkolesplošnoogledalodogajanjanatempodročju,upoštevatipajetrebavsakokratnoureditevpritož­benegapostopka. 4.5 O razlogih za pritožbe Prostorminedovoljuje,dabipodrobnejeopisalštevilnerazloge,zaradikaterihsosedržavljaniodločilizapritožbozoperpolicista.Ustavilsebomprinajpogostejšihrazlogihoziromaskupinahrazlogov.Poročilopolicijeonjenemdeluvposameznemletujebiloodleta2001samostojno,sajjepostalaorganvsestavinotranjegaministrstva.Postalojeobširnoinjevsebovalobesedilnidelinstatistični,podatkovnidel.Vpoglavjuoreševanjupritožbjepravilomanavedlotudirazloge,kisojihpritožnikinavedlivsvojihpritožbah.Šlojebodisizanavajanjepodročijdelovanjapolicista,zoperkateregasejeglasilapritožba,bodisizaožjerazlogezanezadovoljstvodržavljanov.Zaraditegajebilopritož­benihrazlogovvečodštevilaobravnavanihpritožb. Leta2014sobilezapisane403pritožbe,medočitkipritožnikovpajebilo353takih,kisosenanašalinaprekoračitevalineupravičenouporabopoobla­stil,165očitkovješlonaračunnepravilnegaodnosapolicistadodržavljana,112očitkovjezadevaloneukrepanjepolicistovin50očitkovjezadevalone­pravilnouporaboprisilnihsredstev.125Starešinesoleta2017vpomiritvenempostopkuobravnavali142pritožb,kjerjebilo239pritožbenihrazlogov,senatipa72pritožbs170navedenimipritožbenimirazlogi. Pritožbesobilenajvečkratpovezanezdelovanjempolicistovpriureja-njuinnadzorovanjucestnegaprometa,natoprivzdrževanjujavnegareda,priobravnavikaznivihdejanj,prinadzorudržavnemejeinnazadnjepridrugihura­dnihopravilih.Takarazvrstitevpodročijdela jebilapravilomaenakav vseh šestnajstihletihobdobja2001–2016.Včasihsejeobravnavakriminalitetekotpovodzapritožboprecejizenačilazvzdrževanjemjavnegareda. 125 Hudrič:Dobrodelopolicistov,str.8–10. Znotrajtehdelovnihpodročijpolicijskegadelovanjajebilolahkovečož­jihrazlogovzapritožbo.Takojepriurejanjuinnadzorovanjucestnegaprome­taprišlodopritožbnajvečkratzaradiizrekadenarnekazninakrajuprekrška,odreditvepreizkusaalkoholiziranostivizdihanemzrakuinugotavljanjaistove­tnostivoznikaalisopotnikaitd. Pritožbesobiletudizaradiuporabeprisilnihsredstev,zlastifizičnesileinsredstevzavezanjetervklepanje. Pritožnikisopolicistomočitalinekorektnost,nestrokovnost,nepravilnougotovitevdejanskegastanja,inžaljivostpripostopku,neukrepanjeitd. V letu 2010 je bilo v pritožbenih postopkih udeleženih 875 policistov,medkaterimijebilo9,5%policistk.Tegaletaseje442pritožbnanašalonacestnipromet,251najavniredinmir,124nakriminaliteto,21nadržavnomejointujceter29nadrugaopravila. Odsredinenovembra2015dojunija2016jepotekalastavkapolicistov,karjevplivalonazmanjšanještevilaukrepovmožpostave,zlastitistihspreven­tivnovsebino,sajtehnalogzakonizleta2013ninaštelmedtistimi,kijihmorapolicijaopravljatitudimedstavko.126Drugirazlog,kijevplivalnazmanjševanještevilapolicijskihukrepovvletu2016,jebilmigrantskivalskoziSlovenijonaZahod,kijetopodročjepostavilvospredjepolicijskegadelovanja.Obojejepoocenivodstvapolicijeprispevalotudikzmanjšanjuštevilavloženihpritožbzo-perdelopolicije,sajjebiloštevilotehpritožbvletu2016za13,7%manjšekotvletu2015.127 4.6 Ukrepi ob upravičenih pritožbah Zaradi ocenjevanja upravičenosti oziroma neupravičenosti pritožbe jebilotrebapretehtatiupravičenostpritožbezvsehplatipritožbe.Odločitevjepadlanatemeljuvsehplatialivečinenjenihplati.Bržkonejebiltopoglavitnejši,čepravneedinirazlogzato,dasejebistvenoznižalodstotekupravičenihpri­tožb.Tudisamoreševanjepritožbjevzadnjegapolstoletjaenoodvidnihmerilvarovanjačlovekovihpravicinsvoboščin. Pravzaradicelovitostiobravnavepritožbebimorebitikazalovocenjeva­njeupravičenostiuvestidvemožnosti: a) vcelotiupravičenapritožba; b) delomaupravičenapritožba. Stembitudinatempodročjudosegalipravičnejšeocenjevanje. Zoperpoliciste,protikaterimsosedržavljaniupravičenopritožili,sobiliizvedenirazličniukrepi. Največkratjebilpolicistodstarešineustnoopozorjennanapakopripo­stopkuzdržavljanom,zlastičeješlozamanjšotaktičnonapako. Nadrugemmestusobilipogovoristarešinspolicisti,kjersojimopisalistorjenonapačnoravnanjezdržavljanominpredstavilipravilnoravnanje.Tuditakpogovorsejepravilomaevidentiralindodalhgradivuopritožbi. Zopernekaterejebilotrebapredlagatiuvedbodisciplinskegapostopkainsodelovatipritempostopkuzugotovitvamiizobravnavepritožbe. Čeješlozaresnejšonapako,jebilonapristojnodržavnotožilstvooziro­manaoddelekspecializiranegadržavnegatožilstvaposlanoporočilo. Redkejejesledilakazenskaovadba,čeješlozasumstoritvekaznivegadejanjauradnesebepriopravljanjuslužbe. 126 Zakonoorganiziranostiindeluvpoliciji,čl.76. 127 Letnoporočiloodelupolicijezaleto2016,str.25in59. Vodstvopolicijejepolagalopozornostnadodatnousposabljanjeinizpo­polnjevanjemoštva,zlastinapodročjuspoštovanjačlovekovihpravicintemelj­nihsvoboščin.Tojepotekalovvsehorganizacijskihenotahpolicijealivnotra­njihorganizacijskihenotah.Ocenjujejo,dajetuditoprispevalokzmanjševanjuštevila utemeljenihpritožb. 4.7 Nezadovoljni tudi policisti Svojenezadovoljstvozrazmeramivsvojemsocialneminekonomskempoložajusopripadnikivarnostnihsilposkušaliizrazitinavečnačinov,naprimersstavko,javnimprotestom,peticijamialinadrugeprimernenačine.NakratkobomopisalnjihovestavkeinjavneprotestevprvihletihsamostojneSlovenije. Konecleta1989jebilsprejetZakonopolitičnemzdruževanju,128kijemeddrugimprepovedal,dabipolitičnestrankeimelesvojecelicevdržavniupravi.Topaniveljalozasindikat,kijenadaljevalssvojimdelovanjemvorganihzanotranjezadeve.Vprejšnjem,socialističnemobdobjusosindikatisodelovalipripripravivsehaktovRepubliškegasekretariatazanotranjezadeveSRS,kisoza­devalisocialnialiekonomskipoložajzaposlenih.Doseženojebilotrebaobvaro­vatiindopolnitizrazmeramprimernimiukrepi. Dabizaposlenivnotranjemresorjuimeliorganizacijo,kibiščitilanjihovekoristiinbilasogovornikvodstvutegasekretariata,jebil23.7.1990vLjublja­niustanovljenPolicijskisindikatSlovenije.Tamsosprejelitudiprva,začasnanavodilaostavki.Svojezahtevesoposredovaliministru,azodgovorinisobilizadovoljni,zatoso21.9.1990med14.00in15.00organiziraliprvo,opozorilnostavko.Kerjebilaprvavslovenskizgodovini,jepritegnilaprecejpozornostijavnosti.Dogodeksejeodvijalpolletapredsprejetjemzveznegazakonaostav­ki,kijebilsprejetaprila1991,129 kijebilprvitakpredpisvskupnidržavipoletu1945.Določalje,dadelavcivnotranjemresorjutopravicouveljavljajoporesornemzakonu.Slovenskizakonježemaja1991določil,daimajozaposlenivnotranjemresorjupravicodosindikalnegaorganiziranjaindelovanja.130Topra­vicosopodrobnejeurejalepogodbeomedsebojnihrazmerjihmedPSSinMNZ. Stavkovnogibanjevnašipolicijisejenadaljevalo.Drugastavkajebilanapovedanazapomlad1991,ajebilapreklicanazaradiposegaJLAvSloveniji.Tretjosonapovedalizazačetekjanuarja1993,adonjeniprišlo.Četrtosoiz­vedlivprvipolovicioktobra1993.Sredioktobra1993jebilsprejetdopolnjenzakononotranjihzadevah,kijemožnostizastavkoprecejomejil.131 Prišlojetudidojavnihprotestovpolicistov,tojeuniformiranihosebinkriminalistov.Prvitakishodjebil24.4.1996ob11.00.PredstavbonotranjegaministrstvanaŠtefanoviulici2sejezbralopribližnostomož,kisobilislužbeprosti.Hodilisookoliposlopjainmimoidočimdelililetakessvojimizahtevami.Poeniurisosemirnorazšli.132 Dne10.12.1997jeZvezasvobodnihsindikatovSlovenijevLjubljanipri­pravila protestno zborovanje, uperjeno zoper predvidene varčevalne ukrepevlade.ObmočnipolicijskisindikatvCeljujenashodposlalskupino50uniformi­ranihčlanov,kisosepridružilizborovalcempredvladnopalačonaGregorčičeviulici20.Tamsoseizočivočisoočilispolicisti,kisonashoduvarovalijavniredinmiroziromasamopalačo.133 128 Ur.listSRS,št.42/89,zdne29.12.1989. 129 Zakonostavki, 1991. 130 Zakonospremembahindopolnitvahzakonaonotranjihzadevah,1991. 131 Zakonodopolnitvizakonaonotranjihzadevah,1993. 132 Čelik:Ugasla zvezda,str.226,227. 133 Gaćeša:Sindikatiprvičskupnoprotestiraliprotivladi,str.1. PolicijskisindikatSlovenijeinzanjimtudiSindikatpolicistovSlovenijestasamostojnoaliobaskupajzatempripravilavečstavkinjavnihprotestov. Neboodveč,čeobtemomenimraznespore,dokaterihpridemedsamimizaposlenimivpolicijiinnisoneposrednopovezanizgmotnimaligmotnimiraz­merami.Zarazreševanjesporovznotrajpolicijejebilaleta2012znotrajOdborazaetikoinintegritetooblikovanaDelovnaskupinazaupravljanjekonfliktovinmediacijo.Razreševalanajbikonfliktemedzaposlenimi,torejtudidelnotranjeodklonskostimedčlanidelovnihkolektivov,kotbireklipostarem.Mediacijazahtevaprostovoljnosodelovanjevsporvključenihoseb,kisamipoiščejore­šitev, vodijonevtralnaoseba.Četaniuspešna,jesodelovanjevprocesune­prostovoljno,upravljaleckonfliktapasampredlagarešitev.TourejajoPravilaoupravljanjukonfliktovvpoliciji.Največkratsovzrokizakonfliktetevrstene­primernakomunikacija,odsotnosttekomunikacijealineustreznovodenje.134 4.8 Raziskava o pritožnikih Na14.Slovenskihdnevihvarstvoslovjastapredstavnikanotranjegami­nistrstvaleta2013objavilasvojčlanekopritožbahzoperpoliciste.Najprejstaopisalanovostiprireševanjupritožb,kijihjevsebovalZakononalogahinpo­oblastilihpolicijeizleta2013ternoviPravilnikoreševanjupritožbzoperdelopolicistovizistegaleta.Zabistvenonovoststaštelakrepitevvlogeministrstvavodnosudopolicije.NaministrstvujebilSektorzapritožbezoperpolicijokotnotranjaorganizacijskaenotaDirektoratazapolicijoindrugevarnostnenaloge. Vdrugemdeluprispevkastaorisalanekajrezultatovraziskave,kisojoanonimnoopravilimedpritožnikivletu2012.Anketnivprašalnikjeimel32vprašanj,kisojihrazdelilinaštirivsebine,kijihbomnakratkoprikazal: a) približnopolovicaanketiranihjemenila,dapritožbenipostopeknidovoljrazumljiv,drugipasoizjavili,dajerazumljiv; b) nad60odstotkovvprašanihjemenilo,dasepomiritvenipostopekniob­nesel; c) skoraj80odstotkovvprašanihjemenilo,dav postopku predsenatompooblaščenecministraniustreznopredstavilugotovitevopritožbiinnidovoljopredelil,kolikojebiloravnanjepolicistavsladuspooblastili.Po­hvalnosomenili,dajepolicistnavzočtakonapomiritvenempostopkukotpredsenatom.Celo85%anketiranihjemenilo,daodločitevsenatanibilaobjektivnainpopolna;80%osebjemenilo,danavzočnostdvehpredstavnikovjavnostinasenatunepripomorekneodvisniinobjektivniodločitvisenata; č) četrtisklopvprašanjsejenanašalnanekajdemografskihpodatkovanke­tirancev. Toje bilaprvatovrstnaraziskavaopritožnikihinnapovedaliso,dajobodospetopravilivletu2015.135 4.9 Tudi primerjave s tujino Poznavalcipritožbenegapostopkaprinassoseodločili,dabodopokli­caniminnepoklicanimprikazalitudito,kakosopostopkispritožbamizoperpolicisteurejenivtujini.Nastalojenekajgradivtevrste,kisodostopnijavnosti. DavidSmolejjeleta2012vsvojemprispevkuzazbornikFakultetezavar­ 134 StrmecinTischler:Konflikti–priložnostzaosebnoinorganizacijskorast. 135 HudričinKuralt:Pritožbezoperdelopolicistov,str.1–9. nostnevedeprikazaltudi,kakojepostopekspritožbamiurejenvosmihdrža­vahEvropskeunije.Našteljihbompoabecednemredu:Avstrija,Finska,Ma-džarska,Malta,Nizozemska,Slovaška,Španija,Wales(VelikaBritanija).UstavilsebomlepriAvstriji. Tamvsepritožbezoperpolicisteobravnavaoddeleknanotranjemmini­strstvu.Oddelekjesamostojeninnivezannanavodiladrugih.Tamseodločijo,alibodozadevoobravnavalisamialijoodstopilivreševanjedrugemuorganu;česeodločijozaslednje,oddeleknadzorujepotekpreiskave.136Obtemsemse spomnil,kakojecesarleta1854vsepritožbezoperorožnikeindržavnepolicij-skestražnikeusmerilnanotranjeministrstvonaDunaju,dasojihtamobravna­valiinreševali,karsemomenilvmednaslovu1.2tegasestavka. Pribritanskizaložbijeleta2014izšlamonografijaštirihslovenskihav­torjevznaslovomUpravljanje pritožbenih in predkazenskih postopkov zoper po­liciste v Republiki Sloveniji in nekaterih državah Evropske unije.Vprvemdelusoprikazali,kakojepritožbenipostopekurejenprinas;vdrugemdelusoorisali,kakoseprinasobravnavajosumikaznivihdejanj,kisojihosumljenipolicisti;nazadnjesoizdelališekrajšaorganizacijskapriporočila.Vprvemindrugemdelusoopisalitudipritožbeniinpredkazenskipostopekv14državahEvropskeunije:Avstrija,Češka,Danska,Finska,Italija,Litva,Madžarska,Malta,Nizozem­ska,Norveška,Romunija,Slovaška,Španija,Wales(VelikaBritanija).137 4.10 Dogodka iz časov avstrijskega orožništva in naše policije Vseenosemizdiprotikoncutegapoglavjaumestnoprimerjatiorožništvoindržavnopolicijskostražovčasuavstrijskegacesarstvaterdanašnjopolicijoprinas. Vtočki1.2tegačlankaomenjenicesarskipatentjeleta1854določil,dajebilotrebavsepritožbedržavljanovzoperorožnikealipolicijskestražnikeposla­ti»najvišjipolicijskioblastniji«,tojenotranjemuministrstvunaDunaju.Neko­likopodobnajedoločbavomenjenemzakonuonalogahinpooblastilihpolicije,kijepostopkespritožbamiposameznihdržavljanovzoperpolicisteusmerilananotranjeministrstvo,kotjedoločaldrugiodstavek146.členategazakona.Takestrogecentralizacijepostopkanipoznalapraksavčasusocialističnedržaveindonjejepočasiprihajalopoletu1998.PraksavsocialističniSlovenijijebilašenajboljpodobnaobdobju,kojevsamostojniSlovenijiveljalPravilnikoreševa­njupritožb,kigajeizdalministerRadoBohinc,opisanvtočki4.2tegačlanka. Drugaprimerjavasenanašanavmednaslovu1.5tegasestavkaopisanousododruštvaupokojenihorožnikovinnjihovegaglasilaizleta1908terdo­godekvŠkofjiLoki29.11.2015.Obasindikata,PolicijskisindikatSlovenijeinSindikatpolicistovSlovenije,sta18.11.2015razglasilasplošnostavko.Razlogisobilizlastidenarnenarave.PravtistemesecejebilaSlovenijatakorekočpre-hodnoozemljezatisočebeguncevinmigrantovizAzijeinAfrikeprotiZahodniEvropi.Tojebilprejkoslejglavnirazlog,dastapredsednikvladeinministerzajavnoupravorazmeromaostronastopilazopertaukrepobehsindikatov,no­tranjaministricapajeocenila,dagrezaupravičenprotestpolicistov. Zgodaj ponoči29.11.2015stapolicistaškofjeloškepolicijskepostajeustavilaBorisaKoprivnikarja,ministrazajavnoupravo,kojezapuščalgostišče,kjerjenjegovaglasbenaskupinaimelaprednovoletnikoncert.Znjimstaopravilapreizkusiz­dihanegazraka,kijepokazal,daniuživalalkohola.Slednjijetoobjavilnadruž­benemomrežjuinzadevajeprišlavjavnost,138stempatudimalcenenavaden 136 Smolej:Obravnavapritožb,str.7. 137 Smolej:Upravljanje pritožbenih in predkazenskih postopkov. 138 ZoranPotič:Koprivnikarjaustavilanaključno,str.2. podatek,daimaministernaševladesvojglasbeniansambel.Sledilojeobširnopreverjanjedogodka,zlastirazlogovzanjinnazadnjesejepokazalo,daješlobržkonezanačrtovanukreppolicistovzoperministra,kijebilkritičendopoli­cijskestavke,polegtegapajeimeltakorekočšesvojansambel.Obapolicistastabiladisciplinskokaznovana,predsednikuinštirimčlanomSPSpajebilaizdanaizrednaodpoveddelovnegarazmerja. Specializirano državno tožilstvo je na začetku marca 2018 umaknilozahtevozasodnopreiskavozoperomenjenapolicistapolicijskepostajeŠkofjaLoka.Ocenilojenamreč,danistazlorabilauradnegapoložajainuradnihpravic.RavnalastaseponapotkihpolicistovizSindikatapolicistovSlovenijeinzoperpetericopolicistovsejenadaljevalkazenskipostopekzaradisumakaznivegadejanjadajanjepodkupnineinsprejemanjakoristizanezakonitoposredovanje.Tapetericajebilaodpuščenaizpolicije.139 VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI AS – Arhiv Republike Slovenije • SIAS,16,DeželnopredsedstvozaKranjsko • SIAS,61,Poverjeništvo/OddelekzanotranjezadeveDeželnevladezaSlovenijo/ PokrajinskeupravezaSlovenijo • SIAS,68,UpravnioddelekKraljevskebanskeupraveDravskebanovine • SIAS,94,Poverjeništvo/Oddelek/OdsekzanarodnoobramboDeželnevladeza Slovenijo/PokrajinskeupravezaSlovenijo • SIAS185,C.-kr.ministrstvozanotranjezadeve • SIAS,1931,RepubliškisekretariatzanotranjezadeveSRS • SIAS,2151,ZbirkaPavlaČelika ČASOPISNI VIRI Celjski tednik Delo Dnevnik Jugoslavija Kriminalna biblioteka Kronika Mladina Nedeljski dnevnik Novice, gospodarske, obrtniške in narodne Slovenec Slovenski narod Strokovni list ljudske milice Strokovni list Varnost Varnost – Strokovni bilten Večer 139 PeterLovšin:»Tožilstvonebopreganjaloškofjeloškihpolicistov«,2018,str.1in12. LITERATURA IN TISKANI VIRI Anžič,Andrej:RazmišljanjaooblikahnadzoranadpolicijovRepublikiSloveniji, Varnost – Strokovni bilten,št.1,1992,str.15–41. Auflösungderk.k.vereinigtenHofkanzleiundBildungdesMinisteriumsdesIn­nern,1848.V:SammlungderpolitischenGesetzeundVerordnungenfürdasLaibacherGouvernement–GebietinKönigreicheIllyrien,37.Heft,Laibach:1855,predpisšt.89, str.243–245. Cesarski patent 20. aprila 1854, Deželni vladni list za krajnsko vojvodino, št.21/54,zdne30.maja1854. Čas,Tomo:Konfliktimedmiličnikiinobčani,Varnost – Strokovni bilten,izredna številka,maj1989,str.90–104. Čelik,Pavle:Pritožbeobčanovzoperravnanjemiličnikov,Varnost, 5,6,1972,str. 255–261. Čelik,Pavle:Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), Ljubljana:knjižnica»Kroni­ke«,ZvezazgodovinskihdruštevSlovenje,2005. Čelik, Pavle: Slovenski orožniki 1918–1941, Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine,literatureinantropologije,2001. Čelik, Pavle: Slovenski stražniki, 1918–1941, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede,2002. Čelik,Pavle:Ugasla zvezda,Ljubljana:Društvozapreučevanjezgodovine,litera­tureinantropologije,1998. Čelik,Pavle:Varstvo javnega reda in miru,Ljubljana:Višjaupravnašola,Oddelek zanotranjezadeve,1975. Čelik,Pavle:Vodenje operativnih enot,Ljubljana:OddelekzanotranjezadeveViš­jeupravnešole,januar1980. Črnalinija,Mladina,št.41,27.11.1987,str.9. Davkoplačevalciinorožnik,Jugoslavija, 28.4.1922,str.3. »Denaraliživljenje!«,Celjski tednik,5.11.1965,str.7. Deželnizborkranjski,Slovenec,24.9.1909,str.2. Dienst-Instruction für dir k. k. Gendarmerie der im Reichsrathe vertretenen KönigreicheundLänder.V:GesetzundDienst-Instructionfürdirk.k.GendarmeriederimReichsrathevertretenemKönigreicheundLänder,Wien:1876,AusderHof-undSta­atsdruckerei. Dienstinstructionfürdiek.k.Gendarmerie. V: Gesetze,betreffenddieGendar­meriederimReihsrathevertretenenKönigreicheundLänder,samtDurchführungsve­rordnungen, dann Organische Bestimmungen und Dienstistruction für dieses Korps,Wien:1912,Ausderk.k.Hof-undStaatsdruckerei. Dnevnevesti,Jugoslavija, 28.4.1922,str.3. Državnaosnovnapostavaod21.decembra1867,oobčnihpravicahdržavljanovzakraljevineindežele,zastopanevdržavnemzboru.V:Prestavaizdržavnegazakonikaleta1867zakranjskovojvodino,predpisšt.118. Ferlinc,BorisinZakelšek,Hilda:Poročanjeokriminalitetiindrugihnegativnihpojavihvtisku,Strokovni list, št.7,8,1967,str.262–268. F.K.:StreljalnauslužbencaPetrolainpotnika,Delo,3.11.1965. Gaćeša,Jelena:Sindikatiprvičskupnoprotestiraliprotivladi,Delo,11.12.1997, str.1. Gebhardt,Helmut:Die Gendarmerie in der Steiermark von 1850 bis heute,Graz: Leykam-Verlag,1997. Glasizobčinstva,Slovenski narod,8.11.1923,str.5. Grden,Lojze:IzsledilismovlomilcavpoštovLoškempotoku,Strokovni list ljud­ske milice,št.11,1959,str.552–558. Horvat,Lojze:Ugledsiustvarjamosami,Strokovni list,št.7,8,1967. Hudrič,Gregor:Dobrodelopolicistovpotrjujetudimajhnoštevilopritožbnadnjihovimdelom.V:Varnost(elektronskivir),št.2,leto2015,str.8–10. Hudrič,GregorinKuralt,Maja:Pritožbezoperdelopolicistov–raziskavaoza­dovoljstvupritožnikovspritožbenimpostopkomvletu2012ternovostipritožbenegapostopka.V:14.Slovenskidnevivarstvoslovja,Ljubljana:Fakultetazavarnostnevede,2013,str.1–9(el.vir). Izpremembeindopolnitvepravilnikazaizvrševanjepredpisovktarifnipostavki99/aoplačevanjutaksezavstopnicezazabave,gledališča,bioskopeitd.,Ur.listDeželnevladezaSlovenijo,št.122/20,zdne23.10.1920. Kačičnik,Alenka:Poročilaljubljanskihpolicajevoprestopkih1901–14,Kronika, 3,1987,str.190–198. Kovač,JožefinMurtič,Sašo:Uporabapravilmediacijeprivodenjupomiritvenegapostopkakotdelapritožbenegapostopka,Javna uprava,št.1,2006,str.113–122. Letnoporočiloodelupolicijeza leto2016,Ljubljana: Ministrstvo zanotranje zadeveRepublikeSlovenije,Generalnapolicijskauprava,2017. Lovšin,Peter:Tožilstvone bopreganjaloškofjeloškihpolicistov, Dnevnik, 8.3. 2018,str.1in12. Marinkovič,Drago:Reševanjepritožbzoperpoliciste.V:6.Slovenskidnevivar­stvoslovja, Ljubljana:Fakultetazavarnostnevede,2005,str.1–12(el.vir). Masnik,Franc:Alisonamtendenciozničlankivkorist?,Strokovni list,št.3,1966. Melik,Jelka:Namestouvoda.V:Pravo-zgodovina-arhivi.I.Prispevkizazgodovinopravosodja,(ur.JožeŽontar)Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenje,2000,str.7–19. Melik,Jelka:OrganizacijasodiščvprviJugoslaviji.V:Pravo-zgodovina-arhivi,I.Prispevkizazgodovinopravosodja,(ur.JožeŽontar),Ljubljana:ArhivRepublikeSlove­nije,2000,str.173–183. Načinreševanjapritožbobčanov,organizacijzdruženegadelaindrugihorgani­zacijzoperpostopkemiličnikov,Ljubljana:RepubliškisekretariatzanotranjezadeveSocialističnerepublikeSlovenije,št.21/5-S-22/40-B47/76,zdne22.junija1976.V:SIAS,1931,šk.1839,ovoj št.291. Navodilozaslužbomestnepolicijskestraželjubljanske,vknjigibreznaslovainletniceizida,hraniCentralnapravosodnaknjižnicavLjubljanipodsign.št.04407. Navodiloonačinureševanjapritožbobčanov,organizacijzdruženegadelaindru-gihsamoupravnihorganizacijinskupnostizoperpostopkedelavcevmilice,1987,Lju-bljana:RSNZSRS,št.21/5-3/3-S-22/40-B-1/87,zdne22.aprila1987.V:SIAS,1931,šk.1974,ovojšt.127. Navodilozareševanjepritožbzoperpooblaščeneuradneosebeorganovzano­tranjezadeve,št.000/5-1-S-16/85-92,Ljubljana:MinistrstvozanotranjezadeveRepu-blikeSlovenije,1992. Navodiloospremembahindopolnitvahnavodilazareševanjepritožbzoperpoo­blaščeneuradneosebeorganovzanotranjezadeve,št.0001/5-1-009/111-97, Ljublja­na:MinistrstvozanotranjezadeveRepublikeSlovenije,1997. Navodilooreševanjupritožb,Ur.listRepublikeSlovenije,št.103/2000,zdne14.11.2000. Oberhummer,Hermann:Die Wiener Polizei,BandI.inII.,Wien:Gerold&Co,1937. Obravnave deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani od 28. decembra 1911 do 22. februarja 1912, Ljubljana,1912. OdlokoureditvicestnegaprometavLjubljani,Ur.listSocialističnerepublikeSlo­venije,št.10/76,zdne9.4.1976. Ogrizek,Emica:Sodstvovletih1848–1918,V:Pravo-zgodovina-arhivi,I.Prispev­kizazgodovinopravosodja,(ur.JožeŽontar),Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije,str. 139–172. Organizacijskištatutzakr.varnostnostražovSloveniji,odobrenodgospodami­nistrazanotranjezadevezodlokomzdne9.maja1921,sl.št.4099,Ur. listDeželne vladezaSlovenijo,št.73/21,zdne2.7.1921. OrganizacijskištatutzadetektiveSlovenije,odobrenodgospodaministrazano­tranjezadevezodlokomzdne9.maja1921,sl.št.4099,Ur.listDeželnevladezaSlove­nijo,št.73/21,zdne2.7.1921. Osnovezauredbepolicijskihoblastnij.Opravilstvocesarsko-kraljevihpolicijskihoblastnij,Deželnizakonikinvladnilistkrajnskekronovine,št.13/51,zdne4.4.1851. Petek,Franc:Miličnikpodbremenomobvezinnerazumevanja,Strokovni list, št. 3,1966. Poduk za deželno žandarmerijo, kako službo opravljati,Dunaj:C.kr.dvornaindr­žavnatiskarna,1851. Poslovnik postaje milice. Ljubljana:RepubliškisekretariatzanotranjezadeveSo­cialističnerepublikeSlovenije,1968. Postavainslužbenonavodilozac.k.žandarstvovnašemcesarstvu,Novice, go-spodarske, obrtniške in narodne,1876,št.32,str.254–255;št.33,str.263;št.34,str.270, 271;št.35,str.278,279;št.36,str.288,289inšt.37,str.294–296. Postavaod26.februarja1876,oc.-kr.žandarstvuzakraljevineindežele,zasto­panevdržavnemzboru,Državnizakonikzakraljevineindeželevdržavnemzboruza­stopane,št.7/76,zdne29.2.1876. Postavaod15.novembra1867opravicizdruževatise.V:Prestavaizdržavnegazakonikazaleto1867zakranjskovojvodino,predpisšt.109. Postava,veljavnazavojvodstvokrajnsko,pokteriserazglašaobčinskiredinredzavolitvepoobčinah,Zakonikinukaznilistzavojvodstvokrajnsko,št.2/66,zdne31.3.1866. PostopekzVinkomO.–pojasnilo,Mladina,št.42,11.12.1987,str.3. Potič,Zoran:Koprivnikarjaustavilanaključno,Delo,4.12.2015,str.2. PravilazaopravljanjepooblastilpooblaščenihuradnihoseborganovzanotranjezadeveSRS,Ur.listSRS,št.44/88,zdne23.12.1988. Pravilnikonotranjivarnosti,Ur.listRepublikeSlovenije,š.67/2014,zdne19. 9.2014. Pravilnikopolicijskihpooblastilih,Ur.listRepublikeSlovenije,št.40/2006,zdne14.4.2006. PravilnikospremembahindopolnitvahPravilnikaopolicijskihpooblastilih,Ur.listRepublikeSlovenije,št.56/2008,zdne6.6.2008. Pravilnikopolicijskihpooblastilih, Ur.listRepublikeSlovenije,št.16/2014,zdne 3.3.2014. Pravilnikoreševanjupritožb, Ur.listRepublikeSlovenije,št.1/2004,zdne9.1. 2004. PravilnikospremembahindopolnitvahPravilnikaoreševanjupritožb,Ur. list RepublikeSlovenije,št.117/2005,zdne23.12.2005. PravilnikospremembahindopolnitvahPravilnikaoreševanjupritožb,Ur. list RepublikeSlovenije,št.111/2006,zdne27.10.2006. Pravilnikoreševanjupritožbzoperdelopolicistov,Ur.listRepublikeSlovenije,št.54/2013,zdne24.6.2013. Pravilnikzaopravljanjezadevslužbejavnevarnosti,Ur.listSocialističnefedera­tivnerepublikeJugoslavije,št.34/70,zdne10.9.1970. Pravilnik za izvrševanje predpisov k tarifni postavki 99/a O plačevanju taksezavstopnicezazabave,gledališča,bioskopeitd.,Ur.listDeželnevladezaSlovenijo,št. 57/20,zdne12.5.1920. Pravila postaje milice,Ljubljana:Republiškisekretariatzanotranjezadeve Soci-alističnerepublikeSlovenije,1976. Pravila postaje milice,Ljubljana:RepubliškisekretariatzanotranjezadeveSocia-lističnerepublikeSlovenije,1982. Pravila policijske postaje,Ljubljana:MinistrstvozanotranjezadeverepublikeSlo-venije,1995. Pravila policijske postaje,Ljubljana:MinistrstvozanotranjezadeverepublikeSlo-venije,2000. Pravila unutrašnje službe narodne milicije,Beograd:Saveznisekretarijatunutra­šnjihposlova,1962. Pravila za opravljanje službe ljudske milice, s komentarjem,Ljubljana:Državnise­kretariattanotranjezadeveLjudskerepublikeSlovenije,1961. Pravila za vršenje službe Narodne milicije,I.deo, Beograd:Ministarstvounutra­šnjihposlovaFederativnenarodnerepublikeJugoslavije,1949. Pravilnik za izvajanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SRS,Ljubljana:RepubliškisekretariatzanotranjezadeveSocialističnerepublikeSlovenije,februar1983. Pravilo žandarmerijske službe,I.deo,Beograd:Ministarstvounutrašnjihposlova, 1940. Privremena pravila za vršenje žandarmerijske službe, I., II., III. deo,Beograd:Mini­starstvounutrašnjihposlova,1920.Razglaspredsedstvac.-kr.krajnskegapoglavarstva8.avgusta1852,Deželniza­ konikinvladnilistzakrajnskovojvodino,št.43/52,zdne24.8.1852.Savodnik,Hubert:Ubijalecprijet,Celjski tednik,12.11.1965,str.1,5in6. Smolej,David:ObravnavapritožbzoperpolicistevRepublikiSlovenjiinnekate- rihdržavahEvropskeunije,V:13.Slovenskidnevivarstvoslovja,Ljubljana:Fakultetazavarnostnevede,2012. Smolej,David-Gorenak,Vinko-Pilko,AndrejinGorenak,Irena:Upravljanje pritož­benih in predkazenskih postopkov zoper policiste v Republiki Sloveniji in nekaterih drža­vah Evropske unije, Harlow(Celje):PearsonEducation,2014. S.,M.:Zaradinapačnegaparkiranjamiličnikpotegnilpištolo,Delo,6.4.1990,str. 12. Strmec,VesnainTischler,Žana:Konfliktipriložnostzaosebnoinorganizacijsko rast,Varnost,št.2,2018,str.26–31(el.vir).Temeljnizakonoslužbinotranjihzadev,Ur.listSocialističnefederativnerepubli­keJugoslavije,št.46/64,zdne25.11.1964.Temeljnizakononotranjihzadevah,Ur. listSocialističnefederativnerepublike Jugoslavije,št.49/66,zdne17.12.1966.Tkalčević,Ivan:Privremenouputstvozaslužbudržavnepolicijskestraže,Krimi­ nalna biblioteka, odšt.14.letnika1933došt.11.letnika1934. Tkalčević,Ivan:Uputstvo za državnu policijsku stražu,Beograd1936. TrstenjakL.:RoparskinapadsrediCelja,Večer,2.11.1965,str.2.Trstenjak,L.: »Čutilsem,dasemzadet«,Večer,3.11.1965,str.6.Trstenjak,L.:Odkritnapadalecna bencinskičrpalkivCelju,Večer,10.11.1965,str.6.Trstenjak,L.:StaneKapunžepriznal, Večer,12.11.1965,str.6. Turk,Juš:Pajkisosprejelivojno,Nedeljski dnevnik,8.4.1990,str.4. Usar, Ivan:Pritožbe občanov zoper ukrepemiličnikov, Varnost, 7, 8, 1975, str. 201,202. Uredbaoustrojuinpodročjupredstojništvamestnepolicije,Ur.listDravskeba­novine,št.111/29,zdne5.11.1929.Uredba o ustroju in področju uprav policije, Ur. list Kraljevskebanske uprave Dravskebanovine,št.43/30,zdne27.3.1930.Volf,J.:Kapunnameravalubitivseočividce,Večer, 12.11.1965,str.6. Vpripravispremembepritožbenegapostopkanadelopolicistov,Varnost,št.2, 2012. Vrančič,Martin:Našeinformacijeinnjihobjavljanjevtisku,Strokovni list,št.3, 1966. Začasnaorganskapostavažandarmerijevavstrijanskemcesarstvu,Občnidržav­nizakonikinvladnilistavstrijanskegacesarstva,št.12/50,zdne23.3.1850.Zakonodopolnitvizakonaonotranjihzadevah,Ur.listRepublikeSlovenije.,št. 4/92,zdne25.1.1992.Zakonodopolnitvizakonaonotranjihzadevah,Ur.listRepublikeSlovenije,št. 58/93,zdne17.10.1993.Zakonodružbenisamozaščiti,varnostiinnotranjihzadevah,Ur.listSocialističnerepublikeSlovenije,št.23/76,zdne11.10.1976.Zakon o državnih policijskih izvršilnih uslužbencih, Sl. list Kraljevske banskeupraveDravskebanovine, št.43/30,zdne12.12.1930. Zakononalogahinpooblastilihpolicije,Ur.listRepublikeSlovenije,št.15/2013,zdne18.2.2013. Zakon o narodni milici, Ur. list Federativne ljudske republike Jugoslavije, št. 101/46,zdne17.12.1946.Zakononotranjiupravi,Ur.listljubljanskeinmariborskeoblasti,št.76/29,zdne23.7.1929. Zakononotranjihzadevah,Ur.listSocialističnerepublikeSlovenije,št.13/67,z dne6.6.1967. Zakononotranjihzadevah, Ur.listSocialističnerepublikeSlovenije,št.47/72,z dne16.11.1972. Zakononotranjihzadevah,Ur.listSocialističnerepublikeSlovenije,št.28/80,z dne17.11.1980. Zakonoorganihzanotranjezadeve,Ur.listFederativneljudskerepublikeJugo­slavije,št.30/56,zdne18.julija1956.Zakonoorganiziranostiindeluvpoliciji,Ur.listRepublikeSlovenije,št.15/2013, zdne18.2.2013. Zakonopoliciji,Ur.listRepublikeSlovenije,št.49/98,zdne3.julija1998,čl.28.Zakon o političnem združevanju, Ur. list Socialistične republike Slovenije, št. 42/89,zdne29.12.1989.ZakonospremembahindopolnitvahZakonaonalogahinpooblastilihpolicije,Ur.listRepublikeSlovenije,št.10/2017,zdne27.2.2017.Zakonospremembahindopolnitvahzakonaonotranjihzadevah,Ur.listRepu­blikeSlovenije,št.19/91,zdne8.5.1991.ZakonospremembahindopolnitvahZakonaopoliciji,Ur.listRepublikeSloveni­je,št.79/2003,zdne12.avgusta2003,čl.15.ZakonospremembahindopolnitvahZakonaopoliciji,Ur.listRepublikeSloveni­je,št.78/2006,zdne25.julija2006,čl.3.Zakonostavki,Ur.listSocialističnefederativnerepublikeJugoslavije,št.23/91, zdne5.aprila1991. Zakonzdne25.decembra1894.l.ožandarstvuvkraljevinahindeželah,zasto­panihvdržavnemzboru,Državnizakonikzakraljevineindežele,zastopanevdržavnemzboru,št.1/95,zdne1.1.1895. COMPLAINTSAGAINSTPOLICEMENONTHESLOVENIANTERRITORY (1850–2017) Inthisarticle,acomplaintisconsideredaswrittenororalcommunica­tionthatexpresseddissatisfactionwiththeconductofamemberofsecurityforcestothecompetentelder.Intheentirehistoryofthestatesecurityforces,complaintsagainstthesecurityforcesmemberswerenotleftentirelytothedis-cretionoftheeldersoftheunitwherethisconstable,gendarme,militiamanorpoliceman,againstwhomacomplaintwasbrought,wasworking.Thesecurityforcesmanagementwantedtohaveatleastanoverviewifnotthefullcontrolofthisprocedure.Theroleofthemanagementwasfrequentlychangingandwasoncegreater,andanothertimemorelimited.Operationofsecurityforcescouldbedescribedasamirrorofnationalauthority'spoliticaltendenciesanditsattitudetowardscitizens,primarilywithregardtothecitizens'fundamentalhumanrightsandfreedomswhicharestrengthenedbyrespectiveauthority'slegislationorlimitedbyauthority'srepressiveapparatusaswaswrittenbythethendirectoroftheArchdiocesanArchivesinLjubljana.Alreadyatthetimeoftheestablishmentofgendarmery,itwaswritteninMinister'Act,andafterin SUMMARY Emperor’sAct,thateverycitizenhastherighttoraiseanobjectionagainstamemberofgendarmeryiftheyconsidertheyactedincorrectly,asisdescribedinpoint1.2ofthisarticle.Thatrightconstitutedanimportantnoveltyformem­bersoftheforcesaswellasthepublic.Tocitizens,itrepresentedanopendoor,aninvitationtoexpresstheiropinionaboutagendarme,iftheywerenotsatis­fiedwiththeirfunctioning,behaviour,orattitudetowardapartyinaproceed­ing,aswewouldsaytoday.Toasecurityforcesmember,thisrightrepresentedaformofinformalsupervisionofcitizensovertheirvocationalfunctioning.IntheperiodoftheSlovenianpoliceforce,thisareawasregulatedbyinternalin­structionsofnationalsecretaryforinternalaffairs.Dataofthiskindstayedcom­parableforthewholeperiodfrom1966to1990.IntheindependentSlovenia,thisprocedurewasincludedinthepublicnoticeintheOfficialJournalandwasmodifiedseveraltimeswhichisthereasonfordifficultcomparisonofdataandhavingtoconsiderrespectiveformalities.Theholderofcomplaintprocedureisnowtheinteriorministry,whereastheregisterofcomplaintsiskeptbythepolicethatpublishessuchdata.Thecurrentchangingofthecomplaintresolu­tionprocessisinfluencedbyseveralfactors:experiencegainedinthepracticalapplicationoftheprocedure;recommendationsofnon-governmentalorganisa­tions;recommendationsofEuropeanPartnersAgainstCorruption(2010)etc.In2013,thesecircumstancesprimarilyaffectedthecontentofthePoliceTasksAnd Powers Act in particular, and the instruction for the resolution of com-plaints.Nootheroccupationinourcountryisfacedwiththeriskofverificationprocedurethatwouldincludecitizens;notmedical,judicial,prosecutorial,legal,customs,judicialpolice,financial,militaryetc.,aswaswrittenbytheauthorsofscientificmonographoncomplaintsagainstpoliceofficersandpre-trialpro­ceedingsagainstthem. 1.01Izvirniznanstveničlanek Prejeto:9.5.2019UDK94(497.4Piran)"1816/1830":661.42(497.4Piran) 349.41:661.42(497.4Piran)"1816" Vzpostavitev katastra lastnikov piranskih solin leta 1816 MARKOBONIN diplomiranizgodovinar,višjikustosPokrajinskimuzejKoper,Kidričeva19,SI-6000Kopere-mail:marko.bonin@pokrajinskimuzejkoper.si Izvleček Po propadu Ilirskih provinc je avstrijska država vzpodbujala gradnjo no­vihsolnihpovršinvpiranskihsolinah.Številosolnihkavedinovjeodleta1816doleta1825naraslos4.854na7.054,poletu1830pasejedoobdo­bjaprenovesolinnaLeripredprvosvetovnovojnoustalilona7.033kave­dinov.Takoobsežnagradbenadelasozahtevalavelikafinančnasredstvainpovečanobsegdelasolinarjev,karjebilosprvazaradinestabilnihpolitičnihingospodarskihrazmertežkozagotavljati.Zaradinasičenostitrgassoljoinizguboozemljajedržavaomejilapridelavosoliinvlagateljinisouspelido­bitipričakovanegazaslužka.Državajezaraditehtežavšeleleta1816uspelavzpostavitikatasterlastnikovsolininsolinarjev. Abstract IMPLEMENTATIONOFPIRANSALTPANSOWNERSCADASTREIN1816 FollowingtheIllyrianProvincesruin,theAustrianstateencouragedthecon­structionofnewsaltpanareasinPiransaltpans.4854crystallizationba­sinsin1816increasedto7054in1825,whilethenumberofcrystallizationbasinsultimatelysettledat7033after1830untilthereconstructionoftheLerasaltpansbeforethefirstworldwar.Suchextensiveconstructionwoks demanded large financial resources and increased workload for salt panworkerswhichwasinitiallydifficulttoensureduetothefragilepoliticalandeconomicsituation.Thecountrylimitedtheproductionofsaltandinvestorsfailedtoobtainexpectedearningsinthewakeofthesaturationofthesaltmarket.Confrontedwiththesedifficulties,thecountrydidnotmanagetoes­tablishthecadastreofsaltpansownersandsaltpansworkersbefore1816. Ključne besede: Piran,soline,razširitevin obnovasolin,katasterlastnikov solin Key-words: Piran,saltpans,rehabilitationand extensionofthe saltpans,saltpansowners’cadastre UVOD Najverjetnejesosolinenaseverovzhodnemjadranskemprostorudelova­leževantiki,prviohranjenipisnidokumentoobstojusolinnaBrionihpaješeleiz6.stoletja.VobdobjuBeneškerepublikesobilesolinenaRabu,vVrsarju,Piranu,Izoli,KopruinMiljah,beneškavladapajevtoskupinoštelatudisolinenaPagu.KerjeRepublikazaradienakeganačinapridelavesoli,enakekakovo­stiinpribližnoenakekoličinepridelanesolinakristalizacijskibazensolineodPagadoMiljobravnavalakotenotensolnikompleks,sonatempodročjuveljalitudizelopodobnipredpisiopridelavisoli,davčnipolitiki,skladiščenjuintrgo­vanjuznjo.Sol,kijebiladržavnimonopol,jeBeneškirepublikiprinašalavelikedobičke,pravtakopasovelikozaslužilitudilastnikisolin,solinarjiinkomune,kisoposedovalesoline.Dodatenzaslužekjekomunamprinašalatuditrgovinasslovanskimzaledjem.Čepravjebilodelovsolinahtežko,jezagotavljalostalenvir(dobrega)zaslužkainstemtudiboljšokakovostživljenja,karsejeposledič­noodražalotudinasocialneminkulturnempodročju.1 Medtemkojeistrskosolinarstvoobkoncubeneškeupravedoživljalokri­zo,jesprehodompodavstrijskooblastinstemrazširitvijotrgapoletu1797ponovnooživelo.Novaoblastjeukinilalimit,povečalaceno(30lirnamodijsoli2)invzpodbujalakobnavljanjuingraditvinovihsolnihkavedinov.3Včasu prehodapodfrancoskooblast(1806)sobilenajboljvzdrževanepiranskeso­line.Miljskesolinesobilezaradipoplavvprejšnjihletihpoškodovane,zaradivečkratnaraslihvodRižanepasobilevslabemstanjutudikoprskesoline.4Cena solijeostalaenakadoleta1808,kosovpeljalitudinovemere(milanskikvintal5 –quintale di Milano,poletu1812paquintale metrico;100kg).6 1808.jeizšelNapoleonovdekretoureditviistrskihsolin,kijedoločalustanovitevdeputacijzasol(Deputazione dei Sali)vKopru,PiranuinMiljah.Piranskonajbisestavljalo11članov(podestat,dvasvetnikain8od40največjihlastnikovsolin).Sestajalinajbisevsakoletorednopoobdobjih(vendarvsajpredzačetkomdelnasolnihfondih,včasupobiranjasoliinpokončanisolnise­zoni),sposebnimdovoljenjemprefektapapopotrebitudiizredno.Vseodlokedeputacijejemoralprejodobritiprefekt,natopajihjeobjavilministerzafinan­ce.Vsaklastniksolinjemoralvsakoletodo15.januarjadeputaciji(podestatu)prijavitištevilosvojihsolnihfondovinštevilokavedinovnaposameznifond,kijihjenameravalvnaslednjemletuobdelovati.Zaleto1808jemoralabitinajava(notificazione)opravljenadomarca.Uredbajedoločala,dabodokavedini,kinebodotriletaprijavljenialiobdelani,izbrisaniinpriključeniposestidržavne­gademanija,tisti,kienoletonebibiliprijavljenialiobdelani,panajostanejonavoljodeputaciji,kijihlahkodavobdelavonajprimernejšemusolinarju.Šti­ripetinenetopridelkaiztehkavedinovjepripadlosolinarju,petinapajebilaporabljenazapomočdružinamdrugihsolinarjev.Soline,kisobileprijavljenezaobdelavo,somoralebitipripravljenenajkasnejedomarca.Lastnikisobilidolžniposkrbeti,dajebilavsapridelanasolpospravljenavskladišča.Do15.januarjasosemoralideputacijiprijavititudivsisolinarji.Prijavitisomoralište­vilo(obdelanih)kavedinov,njihovolastništvoterimeinpriimekposameznikov,kisopomagalipripobiranjusoli.Novaavstrijskaupravajeprineslaspremembe 1 Bonin:Belozlatokrilategaleva,str.291. 2 Utežnamera;približno801kgsoli. 3 Solnifondsestavljajoizparevalniinkristalizacijskibazeni.Fondimapraviloma5stopenjiz­ parevanja(bazeniprvihštirihstopenjizparevanjasonavadnoimenovanimorarji,bazenipete stopnjeizparevanjapaservidorji)inkristalizacijskebazene,imenovanekavedini. 4 Nicolich:Cennistorico-statisticisulleSalinediPirano,str.56–59. 5 Kvintaljedesetinatone. 6 Nicolich:Cennistorico-statisticisulleSalinediPirano,str.59. tudinapodročjupridobivanjasoli.Ustanovljenjebilpiranskisolnikonzorcij(Consorzio delle Saline di Pirano),kisogasestavljalivsilastnikipiranskihsolnihfondov,vpisanivkonzorcialnikataster.7 Leta1813sokoprske,miljskeinpiranskesolineimele8748solnihka­vedinov,pričemerjekar54,6odstotkavsehkavedinovodpadlonapiranske(4776),35odstotkovnakoprske(3065)inle10odstotkovnamiljskesoline(907).8Leta1814sovt.i.IlirskemPrimorjunatržaškemozemljudelovalesoli­nevŠkednjuinŽavljah,vIstripasolinevMiljah,KopruinPiranu. Od skupnepovršinetržaškihin istrskihsolin(najverjetneje v drugem desetletju19.stoletja),kijeznašalaokoli11,3milijonaklafter,9 soskoraj90odstotkovpovršinpokrivaleistrskesoline,dobrodesetinopatržaškesoline.Največjepiranskesolinesozavzemaleskoraj46odstotkovpovršin(solinevSečovljah,LucijiinStrunjanu),koprske37odstotkov,škedenjskeskoraj8od­stotkov,miljske5odstotkov,najmanjšežaveljskepaokoli3odstotkecelotnihpovršin.Vtemobdobjujebiloodskupnegaštevila12.199kavedinovobdela­nih82odstotkov,neobdelanih2,8odstotka,vpripravipajebilo15,2odstotkakavedinov.Medtemkosoleta1829zaprlisolinevŠkednju,ŽavljahinMiljah,sokoprskeinpiranskesolinevnaslednjihnekajdesetletjihpovečevalesolnoproizvodnjo.PiranskenajbisepopodatkihEmanuelaNicolichaželeta1818ustalilena7034kavedinov,10 koprskepasopopodatkihkatastraizleta1847 imele3827kavedinov.11 Izarhivskihvirovjerazvidno,dajeleta1816vpiranskihsolinahskupnodelovalo4854kavedinov,12 podrugihpodatkihpanajbibilonaLeri2160kave­dinov,vpredeluFontanigge2216,vpredeluFazan320invStrunjanu158oz.skupaj5.834kavedinov.13PiranskiSolnikonzorcijjenaosnovinačrtasolin,kistagapoletu1760žepredvidelabeneškiuradMagistrat za sol inpiranskako­muna(Kolegij XX za sol),nadaljevalnačrtepovečanjapiranskihsolinpredvsemnapodročjusolnihpredelovLerainFontanigge.VpredeluLeranajbinanovozgradili571kavedinov,vpredeluFontaniggepa920oz.skupaj1491kavedinov;celotnepiranskesolinenajbitakoimele6345kavedinov.14Leta1825jevpiran­skihsolinahdelovalo525fondovs7.054kavedini,insicernaLeri216fondovz2.883kavedini,vpredeluFontanigge261s3.588kavedini,vpredeluFazan30s397kavediniinvStrunjanu18s186kavedini.Skupnojevsolinahdelalo4.000ljudi,odtega1.297solinarjevssolinarskimpatentom,293brezle-tega,1210ženskin1200otrok.Celotnopodročjepiranskihsolinjeimelo512hiš,insicer212naLeri,254vpredeluFontanigge,30vpredeluFazanin16vStrunjanu,11kanalov(potrijevpredelihLera,FontaniggeinFazanterdvavStrunjanu),33kavan15(pomožnihkanalov),insicer12naLeri,17vpredeluFontanigge,podvepavpredeluFazaninStrunjan,10pregrad(1naLeri,4vpredeluFontanigge,3vpredeluFazanin1vStrunjanu),57mostov(18naLeri,27vpredeluFontani­ 7 VodnikpofondihinzbirkahPokrajinskegaarhivaKoper,str.265. 8 Nicolich:Cennistorico-statisticisulleSalinediPirano,str.56–60. 9 1klaftra=1,896m,1kvadratnaklaftra=3,596m2 (Stanisci:Apuntidimetrologia,str.86, 88).PodobnevrednostinavajaRudiBennussi:1klaftra=1,9m,1kvadratnaklaftra=3,6m2 (Bennussi:Raggualiodellemonete,str.325). 10 Prim.Nicolich:Cennistorico-statisticisulleSalinediPirano,str.60;vendarnatančenpregledarhivskegagradivavpiranskienotiPokrajinskegaarhivaKoperzakasnejšaletategapodatkanepotrjuje. 11 Bonin:Katasterkoprskihsolin1847,str.80–82,86. 12 SIPAKPI225,t.e.52. 13 SIPAKPI225,t.e.32.Dorazlikejeverjetnoprišlozaraditega,kersoštelitudinovozgrajenekavedine,nakaterihpašenisobilivzpostavljenipogojizapridelavosoli. 14 SIPAKPI225,t.e.32. 15 Kavanajemanjšikanalzadovodmorskemodenasolnifond,hkratipajeslužilbarkamzaodvozsoliizsolinarskihhišvjavnaskladišča. gge,7vpredeluFazanin5vStrunjanu)in32glavnihzapornic(9naLeri,14vpredeluFontanigge,5vpredeluFazanin4vStrunjanu).16 Dosedanje raziskave, pregled literature in virov Karnekajzgodovinarjevjeraziskovalodelovanjesolinzgornjejadranske­ga in istrskega področja, večinoma za obdobje Beneške republike, sintetičnodelozatoobdobjepajeznovimiarhivskimiraziskavamiosvetlilFlavioBoninvdoktorskidisertaciji17inkasnejevizdanimonografiji.18Spregledomarhivskegagradivajedokazalpomembnostpridelavesoliintrgovanjaznjo,letnekoličinepridelanesoli(negledenasklenjenepogodbemedbeneškovladoinlastnikisoli–komunami)intrgovanjeznjo.Istrskesoli(Piran,Koper,Milje)nisopreva­žali(ladje,konji)samovBenetkeinslovanskozaledje,ampaktudivDalmacijoindrugepredeleBeneškerepublike.Popropaduslednjesejetrgrazširilšenadrugedržave.Kersejekoličinapridelanesolipovečala,sosolprodajaliodTur-čijedoskandinavskihdržav. O solinarstvu na območjusrednjega in zgornjega Jadrana somed dru­gimi pisali: Emanuele Nicolich,19 Carlo Combi,20 Angelo Danielis,21 Sergij Vil-fan,22 Ferdo Gestrin,23 Miroslav Pahor,24 isti skupaj s Tatjano Poberaj,25 Darja Mihelič,26ZoraŽagar,27SalvatorŽitko,28FlavioBonin,29 EvaHolz30inRobertoSta­rec.31ProblematikosolinarstvavsvojihdelihobravnavajotudiDarkoDarovec,32 16 SIPAKPI225,t.e.32. 17 Bonin:RazvojsevernojadranskihsolinvobdobjuBeneškerepublike[doktorskadisertacija].Izola-Ljubljana,2013. 18 Bonin:Belo zlato krilatega leva: razvoj severnojadranskih solin v obdobju Beneške republike. Piran:Pomorskimuzej»SergejMašera«Piran2016. 19 Nicolich:Cenni storico-statistici sulle Saline di Pirano; Nicolich:Episodi del salificio Adriatico; Nicolich: Documenti che si riferiscono alle saline dalmatiche. 20 Combi:Notiziestoricheintornoallesalined’Istria.Trst1858. 21 Danielis:LevecchiesalinediPirano,str.409–418. 22 Vilfan:Kzgodovinikmečkegakupčevanjassoljo,str.129–144. 23 Gestrin:Trgovinaslovenskegazaledjasprimorskimimestiod13.dokonca16.stoletja. 24 Pahor:StatutiIzole,KoprainPiranateristrskizakoniosolarjih,solarnahintihotapcih,str.123–134;Pahor:SolnapogodbamedPiranominBenetkamiizleta1616,str.14–20. 25 Glej:Pahor,Poberaj:Stare piranske soline. 26 Mihelič:Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340;Mihelič:Ozačetkihpiranskegaso­larstva,str.339–348;Mihelič:Piranskobelozlato,str.15–22. 27 Žagar:»Solsedelapozimi«,str.56–68;Žagar:SolinarstvonaseverozahodniobaliJadranskegamorja,str.117–127. 28 Žitko:Solnotihotapstvonaobmočjupiranskih,koprskihinmiljskihsolinvčasuBeneškere­publike,str.79–95. 29 Bonin:ProizvodnjasolivPiranskihsolinahod16.dodrugepolovice18.stoletja,str.93–104;Bonin:Samostansv.Frančiškamedlastnikisolnihpolj,str.141–157;Bonin:Piranskesolinevzgodovinskihvirihspoudarkomna18.stoletju,str.23–30;Bonin:Solne poti;Bonin:Piranske solnepogodbe(1375–1782). 30 Holz:Solkotdržavnimonopol,str.339–348;Holz:Solkotdržavnimonopol.OdcesariceMa­rijeTerezijedomarčnerevolucijeleta1848,str.105–120. 31 Starec:Življenjeindelovistrskihsolinah,str.121–134. 32 Darovec:SolarstvovseverozahodniIstriod12.do18.stoletja,str.71–92;Darovec:Davkinampijejokri,str.319–355. ZlatkoHerkov,33IvanPederin,34ZdenkaBonin,35AljaBrglez,36MarkoBonin,37 IvanErceg,38ŠimePeričić,39NikolaČolak,40TommasoFanfani,41LuigiMorteani,42 MitjaGuštin,43AnteKoludrovićinMladenFranić,44DušanMlacović,45MarijaZa­ninović-Rumora,46GinoPilandri,47TomislavRaukar48inOriettaSelva.49 Arhivsko gradivo o piranskih solinah je večinoma hranjeno v piranskienoti Pokrajinskega arhiva Koper. Najobsežnejši in vsebinsko najbogatejši je fondSolnikonzorcijPiran,50kiobsega160arhivskihškatelgradivazačasod1274do1914,ajebilovprispevkuuporabljenolegradivopoletu1810.Obsicerzeloraznolikemgradivuveljapoudaritinekajposameznihsklopovgradivaizbeneškegaobdobja.Izrednopovedenvirsosolnepogodbe(Partiti di sale),51 kisojihsklepalibeneškicentralniuradMagistrat za sol,52piranskakomunain Kolegij XX za sol,53inpritožbeMagistratazasol,naslovljenenapiranskegapo­destatazaradizanemarjanjasolin.54Omenitiveljatudirazličnedekretezapre­prečevanjetihotapstvasoliizPiranavFurlanijo,napodročjeTrevisa,Vicenzeitd.tervzaledje(vcesarskedežele,t.i.Terre aliene oz.trgovanjest.i.Crainzi, Musolati, Morlachi, Chichi).Centralnaoblastjetihotapstvozatirala,sajtakšno»trgovanje«državiniprinašalodavčnihprihodkov.Zaboljšerazumevanjesolnepolitikebeneškedržavesozanimivitudidokumentioproizvodnji,skladiščenjuinprevozusoli(takovjavnaskladiščakottuditrgovanjeznjo),ovzdrževanju, 33 Herkov:Naše stare mjere i utezi, Uvod u teoriju povjesne meterologije i njezina praktična prim-jena pri proučavanju naše gospodarske povijesti; Herkov:Mjere hrvatskog Primorja, s osobitom osvrtom na solne mjere i solnu trgovino. 34 Pederin:SporazumpaškihproizvođačasolisCollegiomdelSaluMlecima1662,str.5–18. 35 Bonin:Koprskesolinevporočilihbeneškihuradnikov,str.283–300;Bonin:Katasterkoprskihsolinleta1847,str.79–94;Bonin:Koprskesoline,str.95–120;Bonin:Koprskesolinevzgodo-vinskihvirih,str.85–102. 36 Brglez:Zrno soli za imperij: Piran 1579–1609: materialna dediščina in kultura mesta. 37 Bonin:PridobivanjesolinasolnemfonduPomorskegamuzeja»SergejMašera«Piran.Gibanjeznanostmladini–raziskovalnanalogaspodročjadružboslovja–geografija;Bonin:Sečoveljske soline: predel Lera v začetku 19. stoletja (diplomsko delo). 38 Erceg:Pregled»solana«iproizvodnjesolidužistočnojadranskeobale(dobafeudalizma),str.119–131;Erceg: PregledkupoprodajesolinasjevernomJadranu(krajem17.ipočetkom18.stoljeća),str.25–43. 39 Peričić:Proizvodnjaiprodajapaškesoliuprošlosti,str.45–83;Peričić:Paškesolaneod1814.do1914,str.29–54. 40 Čolak:ProizvodnjapaškesoliipomorskatrgovinadopadaPagapodmletačkuvlastgodine1409,str.477–515. 41 Fanfani:Ilsale:unprodottoperlacrescitaeconomicadiTrieste,str.505–540. 42 Morteani:Contrato de Sali stipulato fra Venezia e Pirano. 43 Guštin,KoprskesolinenaBonifikipriBertokih,str.75–84. 44 Koludrović,Franić:Sol i morske solane. 45 Mlacović:Plemenitost in otok: padec in vzpon rabskega plemstva. 46 Zaninović-Rumora:MjereotokaPagaumletačkomrazdoblju,str.19–28. 47 Pilandri:Ambienteetecnicanellesaline:LaSalinadiCervia,str.27–34. 48 Raukar:ZadarskatrgovinasoljuuXIViXVstoljeću. 49 Selva:L’attivita salinara in Istria: tesi di laurea in geografia; Selva:Il patrimonio storico geogra­fico delle salline di Piran;IlcatasticodellesalinediMugiaeCapodistriacome»Casestudy«. 50 SIPAKPI225,SolnikonzorcijPiranspredhodniki/ConsorziodellesalinediPirano(1274–1914). 51 VsakihpetoziromadesetletsocentralniuradivBenetkahobnavljalipogodbezmesti,kisoimelasoline. 52 Beneškiurad(Magistrato sopra i Sali),kijenadzorovalproizvodnjo,prevozintrgovanjes soljo. 53 Piranskikomunskiurad(Colleggio dei XX del sal),kijeskrbelzadelovanjekomunskihsolin.Vpiranskemarhivuhranijosolnepogodbealiosnutkepogodbodleta1375do1782.Arhivhranitudiprepisepogodb,kisojihsklepalilastnikikoprskihsolinzMagistratomzasolvBe­netkah(npr.izlet1683,1697in1702;SIPAKPI225,SolnikonzorcijPiran). 54 Delavcivsolinah(solinarji)soveččasaposvečalidelunapoljih(trte,oljke,živina…)inpopra­viluladijkotpadeluvsolinah.Tojenegativnovplivalonavzdrževanjesolininposrednonakakovostsoli(SIPAKPI225,SolnikonzorcijPiranspredhodniki1274–1914,t.e.1). obnoviingraditvinovihsolnihfondov,cenahinmerjenjusoliinpodobno.55 To arhivskogradivojepregledalinobdelalFlavioBoninvžeomenjenidisertacijiinnaosnoviteizdaniknjigi.Gradivoopiranskihsolinahpajeohranjenotudizakasnejšeobdobje.56 DELOVANJE ISTRSKIH SOLIN PO PROPADU BENEŠKE REPUBLIKE PoNapoleonovemzavzetjuBenetkinposledičnopadcuBeneškerepubli­ke,statudinapodročjuistrskegapolotokaslediliskorajdvedesetletjineusta­ljenihodnosovnapolitičnemingospodarskempodročju.PopodpisumirovnepogodbevCampoformiu10.6.1797jepolotokdoleta1805prišelvsklopav­strijskedržave.EmanueleNicolichjevsvojemdelu»Cenni storico-statistici sulle saline di Pirano«zapisal,dasopolitičnespremembeprišleskrajničas,sajsobilesolinevslabemstanjuinnisoimelevečzagotovljenegatrga.57 Leta1782sosicerizbraligrofaGianNicolojaNacichaizKnina,danada­ljujevzdrževalnadela,kisojihprejopravljaliBortoloFerracinaindrugibeneškiinženirji.Piranskakomunainlastnikisolinpasosiprizadevali,dabisiprinovihoblastnikihzagotoviliprivilegije,kisojihimelipodBeneškorepubliko.Kljubnegotovemupolitičnemuingospodarskemupoložajupasosolinenapodročjupiranskegaozemljavprvemobdobjuavstrijskeoblastidobrodelovale.Vslab­šemstanjusobilesolinevMiljahinKopru,sajsobilezaradiposledicneurijinpoplavpoškodovane.58Zaradizapletenegapolitičnegapoložajasejeposlabšaltudigospodarskipoložajsolin.Prizadelajihjeizgubatrgov,pridelanesolina­mrečnisomogliprodati.ObponovnemprehodupodavstrijskooblastjebilovKopru3065delujočihkavedinov,vPiranupa4850.59 Beneškarepublikainnjeniadministrativniterupravniorganisožesredi18.stoletjapostavilitemeljezaširitevsolinnapodročjuSečoveljskihsolin.Sa­dovipreteklegadelasosepokazali,kosonazačetku19.stoletjazačeliširitevinjovdesetletjutudikončali.Političnipogojisosepovsemspremeniliinpiranskakomunapravzapravniimelanobenegavplivanagradnjoindelovanjesolin,kisoprišleneposrednopoddržavo.VpiranskienotiPokrajinskegaarhivaKoperohranjenidopisikažejonato,dasejekomunaupiralaizgubiprivilegijev,vendarbrez vidnejšihuspehov. Omenjenakomuna jepodfrancosko oblastjo poslaladopisnasedežIlirskihprovincvLjubljano,kjerjeprosila,damoraimetikomu­naobširitvisolinvSečovljahenakepravicekotprivatniinvestitorji(lastniki).Vdopisusotrdili,dajetopravicokomunastalnoizvajala,sajjebilteren,naka­teremsogradilisoline,komunski.60Potrehmesecihje26.11.1812izLjubljaneprišelodgovor,vkateremsopredstavnikipokrajinskeupravezagotovili,daimapiranskamerija(nekdanjakomunaoz.kasnejeobčina)prigradnjinovihsolinenakepravicekotvsidrugi,nimapaekskluzivnepravice.Topomeni,dajeme­rijaizgubilaprivilegiranpoložaj,kigajekotkomunaimelavobdobjuBeneškerepublike.61 55 PrimerjajF.Bonin,Belozlatokrilategaleva,2016. 56 SIPAKPI191,SolinePiran/Regia salina Pirano.Fondobsegakar119tehničnihenotzaobdob­je1920–1972.Podatkeosolinah(npr.popislastnikovinsolinarjev,bilance,dnevniki,zgodo­vinasolin,zapisnikisej,delovodniki,zaključniračuniitd.)jemogočenajtitudivfonduSIPAKKP681,DrogaPortorožspredhodnikizaobdobje1881–1998;fondobsega43,8tmoz.398tehničnihenot. 57 Nicolich:Cenni storico-statistici sulle saline di Pirano, str.54. 58 Nicolich:Cenni storico-statistici sulle saline di Pirano, str.57. 59 Nicolich:Cenni storico-statistici sulle saline di Pirano, str.60. 60 SIPAKPI225,t.e.31,spis151,datiran28.8.1812,Atteggiocartenellapropostaerezione dellenuovesalinenell’anno1813. 61 SIPAKPI225,t.e.31,spis157,datiran26.11.1812,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. Piranskipodestat,mestnisvetnikiinlastnikisolinsosezavedalitežkegapoložajainizgubljanjanadzoranadsolinami.Pripravilisodopisinga7.1.1813odposlaliDelavilluLeRoulxu,generalnemudirektorjukraljeveupravezasolintobak(Regia Sali e Tabacchi,kasnejšakraljevatobačnaupravaoz.Regia Ferma Tabacchi),vkateremsosemuzahvalilizaodgovor;vnjemjebilozapisano,daimakomunaenakepogojeprigradnjinovihsolinkotdrugi.Predstavnikikomu­neinlastnikizodgovoromnisobilizadovoljni,zatosošeenkratpoudarili,dasosolinezgradilinakomunskemzemljišču,inprosiliupravozapojasnilo,kate­repogojemorajoizpolnitiprivatniinvestitorji,dadobijodovoljenjezagradnjosolin.Letakobodolahkopresodilinadaljnjepostopke.62Šepreden sodobili odgovorssedežaIlirskihprovincvLjubljani,sopredstavnikipiranskekomunegeneralnemudirektorjupredstavilisvojepogledenaširitevsolin.Piranskižu­panjenavedelpogoje,podkaterimijekomunapripravljenagraditinovesoline.Naprostoru,kjernajbigradilinovesoline,jebilatedajribogojnica(peschiera),kijebilavlastikomuneinzatonajbikomunakotlastnicazemljiščaimelaek­skluzivnopravicodogradnjesolin.Natoježupannavedelnatančnejšelokaci-je.NapredeluLera,kimejinafonduGhiraldijev(družinaGhiraldi),vvelikosti180.000m2 bilahkozgradili200kavedinov.Nanaslednjemzemljišču,kiseje nahajaloprisv.Jerneju,injemejilonafondBonifacijevvvelikosti180.000m2, bipravtakolahkopostavilišedodatnih200kavedinov.Nadodatnih60.000m2 naSečipabilahkopostaviliše70kavedinov. NapredeluFontaniggeprit.i.Lami jebilozemljiščevvelikosti420.000 m2,kjerbipoocenahlahkozgradiliokoli500kavedinov.Naistempodročjujebilozemljišče,kijemejilonafonddružineTomaz,kjerbilahkozgradilišeokoli110kavedinovoz.požupanovihocenahbiskupajlahkozgradili1080kavedi­nov.Poudarilje,dajerazmerjemedizparevalnimiinkristalizacijskimibazeniokoli1:7.Normalnifondinajbibilivvelikostiokoli15.000do16.000m2.Dodal je,dabiponjegovihizkušnjahlahkoprvosolpridelalipotrehletih.Vprvemletubibilotrebazgraditizunanjeobrambnenasipeinopravitinotranjagrobadela,vdrugemopravitivsafinadelananasipihinbazenih,vtretjempapripravitifon­dezapridelavosoli.Podobroopravljenemdelubidržavalahkopričakovalaprvipridelekpotretjemletu.Županjepoudaril,dasebokomunazavezala,dabopri­delalasolpodotedajveljavnihcenah,insicer2,40frankazačrnosol,3frankezamešanobelosolin4frankezabelodrobnosol.Predstavnikikomunesosev dopisuzavezalizadostavosolizladjamidojavnihskladiščnalastnestroške.63 Mesecdnikasneje,21.2.1813,jenasedežIlirskihprovincvKoprupred-stavnikuuradazasolineingozdove(Il Delegato delle saline, e boschi del Regno d‘Italia nelle Provincie Illiriche)poslaldopisSimonGhiraldispredlogomopo­stavitvinovihsolin.Prijavilsejezaprevzemzemljišč,kijebilopredvidenozagradnjonovihsolin.Poogleduzemljiščajeizračunal,dajebilterenprimerenzapostavitev900kavedinovinne1080,kotjezagotavljalpiranskižupan.Vdopisujepoudaril,dabisolinepostavilssodelavci(družabniki),dodalje,dabideseti­nokavedinovprepustilikomunikotlastnicizemljiščinhkratizahteval,dabiizkomunskegagozda,imenovanega Camedon,lahkozagotovilzadostnekoličinelesazapostavitevinutrditevzunanjihnasipov.64 NekajdnipoznejejepiranskakomunaposlalavKoperdopis,vkateremjeizrazilaskrbinvznemirjenje»starih«lastnikovinsolinarjevgledepostavitvenovihfondov.Obstoječesolinesobilezgrajenenavisokemnivojuinvčasuose­kejihjebilotežkooskrbovatissvežomorskovodo.Trebapajebilovzdrževati 62 SIPAKPI225,t.e.31,spis1025,datiran7.1.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. 63 SIPAKPI225,t.e.31,spis46,datiran22.1.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. 64 SIPAKPI225,t.e.31,spis7,datiran21.2.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. kanaletudizaodvozsolivjavnaskladišča.Čebibileprednjimipostavljenešedrugesoline,soizrazilibojazen,dabotošedodatnoogrožalooskrbossvežomorskovodo.Komunajezahtevala,datehničneinstrokovneslužbepregledajotereninpripravijosmernicegradnje.65Komunajeizrazilatudiskrb,kerdržavniuradnikinisorazumelisistemadelovanjasolin.Največjovlogozadobrodelo­vanjesoimelidomačilastnikiinsolinarji.Takosonaprimersamilastnikisolininsolinarjivletih1808,1809,1810,1811in1812zasedminooddali125.781frankovsoli.Tavsotajebilanamenjenazavečjavzdrževalnadela.Zaobnovozunanjihnasipovinpoglobitevkanalovsouporabili108.413frankov,vblagajnipasokotrezervoimeli17.367frankov.66 Postavitevnovihsolnihfondovjepredstavljalazapiranskokomuno»velikposel«,nakatereganiimelavečvelikovpliva.Dogovorisopotekalinavišjihpo­litičnihnivojihinvtajnosti.Pojavljalosejevelikogovoricinšpekulacij.PiranskižupanjezatoposlaldopisnasedežKraljevineItalijevKopru(oddelekIlirskihprovinc)zasolineingozdove,vkateremizražaskrbinnezadovoljstvokomune.CristoforoVenierinGiorgioPagliarostanamrečtrdila,dastadobilakoncesijozagradnjonovihsolin.Županjespraševal,nakaterihosnovahinpodkakšnimipogojihjebilakoncesijaizdana.Kljubpazljivemusledenjuvsemjavnimobja­vamnamrečnibilseznanjenspostopkomoddajezemljiščainkoncesije.67 PredstavnikIlirskihprovincvKopru,zadolženzasolineingozdove,jetakojodpisalpiranskemužupanu,datudisamnimanobenihinformacijooddajizemljiščainkoncesijezagradnjosolin.Zatrdilje,danepoznapogojevzaoddajozemljiščingradnjonovihsolin.HkratijeposlaldopisvLjubljanoinzaprosilvišjepredstavnike,dagaseznanijospogojioddajezemljiščvzakupingradnjonovihsolnihpovršin,sajjeizrazilskrb,dabilahkonovesolineškodilestarim,inpoudaril,dabreztemeljiteanalizegradnjepredvidenegapovečanjapridelavesolinakoncunebibilo.68 IzLjubljanesozelohitroodgovoriliinposlalikopijoodloka,kijeurejalpodročjasoliningozdovvIstriinKvarnerju.Odlokjesestavljalo9členov.V3. členujebilodoločeno,podkaterimipogojilahkoobnavljajoalipopravljajoza­puščenesoline,v4.členupa,kjeboomogočenagradnjanovihsolin.V5.členujebilodoločeno,dabodoizključnodržavniorganivzpostavilinadzornadgozdoviinsolinami,v6.členupa,dabolokalnaoblast(komuna)bedelanadčuvajivsolinah.V7.členujebilodoločeno,dabodovsekršitvealipoškodovanjanovihsolinkaznovana,takokotjihjedoločalaobstoječazakonodaja,indabodovsekršitveobravnavanenalokalnihsodiščih(8.člen),nadzornadizvajanjemod­lokapabodoimeliuradnikiministrstvazafinance(9.člen).69TridnikasnejejeGeneralniintendantIlirskihprovinczapodročjesolinintobakavLjubljaniposlalvKopernovdopisgledeširitevsolinvKopruinPiranu.Vdopisujeza­pisal,dasezavedajozapletenegapoložajagledegradnjenovihsolin(predvsemzaradilastništvazemljišč),vendarbigradnjanovihsolininpovečanapridelavasoliugodnovplivalinarastgospodarstvainnovihzaposlitev.Poudarilje,dabi investicijakoristilavsem–državi,občini,lastnikomfondominsolinarjem.Predgradnjopasejestrinjalstem,dajetrebasstrokovnjakipreveritinačrte,teren 65 SIPAKPI225,t.e.31,spis8,datiran25.2.181,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. 66 SIPAKPI225,t.e.31,spis62,datiran16.3.1813,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdeiSalidiPirano,anno1814. 67 SIPAKPI225,t.e.31,spis19,datiran6.4.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. 68 SIPAKPI225,t.e.31,spis11,datiran9.4.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. 69 SIPAKPI225,t.e.31,spis12,9.4.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. innačingradnje,danebinanovozgrajenisolnifondipovzročališkodežeob­stoječim.70 Kljubtemudasijepiranskaobčinasamaprizadevalazapostavitevnovihfondov,niuspela.FilippoVenier,sinpok.Francescajevpismu18.5.1813piran­skegažupanainmestnisvetobvestiltudivimenupartnerjevinsoinvestitorjev,daso13.4.1813zdržavosklenilipogodboopridobitvizemljiščzagradnjoso­linnapredeluLereinFontanigge.PogodbojevpisalnotarGiovanniBattistaVal­lonvTrstu.Poudarilje,dajevsapotrebnadokumentacijaurejena,zatoobveščažupana,dabodozačelipripravljalnadela.71TakoježupanženaslednjidanpisalvKoper,dasogainvestitorjinovihsolinvSečovljahobvestiliozačetkudela,inzaprosilzadodatneinformacije.Predvsemsogazanimalinačrtipostavitvenovihfondov.72 ŽupanpajepisaltudiCristoforuFilippuVenieriju;vpismujepotrdil,dajedobilnjegovoobvestilo,vendargajeobvestil,dazdelinemorezačeti.Zahtevalje,daobčinidostavipotrjenopogodboozakupuzemljiščainjimpredzačetkomdelpredstavinačrtenovihsolnihfondov, načrtpotekaobsežnihdelinpriskrbistrokovnozagotovilo,dananovozgrajenesolinenebodoškodovalestarim,ob­stoječimsolinam.Obvestilgajetudi,daodvišjihinstancvKopruinLjubljaninidobilnobenegaobvestilaooddajikoncesijeinpodpisupogodbe.73 Vpismu,kisogasc.-kr.Direkcije za soline (Imp. Reg. Direzione delle Saline del Litorale)vKopru19.5.1813poslalivPiran,jejasnonakazano,datudisaminisoimeliinformacijizLjubljane.Vposlanempismusoodžupanazahtevali,dadonadaljnjegazaustavijožezačetadelananovihsolinah.Navedlisonaslednjerazloge:nisodobilistrokovnihzagotovil,danovesolinenebodoškodovalesta­rim;nisoprejelinačrtovfondov,nenačrtapotekadel.TretjazahtevaDirekcije jebila,daneodvisnistrokovnjakpregledatereninnačrtetermorebitnavprašanjainnejasnostiuskladisstarimilastnikisolin.Vsejemotilodejstvo,dapostopkioddajekoncesijenisopotekalitransparentnoindanihčenibilobveščenopote­kurazpisa–nitikomuna,nitikoprskaDirekcija,nitilastnikistarihsolin.74 PoprejemupismajepiranskižupanpisnoobvestilCristoforaFilippaVe­nierja,najzaustavidelainnajtosporočitudisvojimdružabnikom.Županjezahteval,najnasedežobčinedostavijokopijopogodbeozakupuzemljiščaintudipogojeopostavitvinovihsolnihfondovternačrte,čenisonavedenivpo­godbi.75 TakojkojenasedežIntendanceIlirskihprovincvKopruprispelakopijapogodbe,kijojeskleniladržavazzakupnikizemljiščzapostavitevnovihsolinvPiranu,sopiranskegažupanaopozorili,najspoštujedoločitvevišjihinstanc.76 ZaradizapletenostipoložajainnezadovoljstvaPirančanovjepredstav­nikIlirskihprovincizKoprapisal Deputaciji za sol (Deputazione dei Sali)izPirana,dabo24.junijaprišelvPiran,kjersemubopridružiling.BenedettoPetronio,skaterimbostapregledalanačrtenovihsolin.Povabiljevsezainte­resiranepredstavnikeobčineinlastnikesolnihfondov,najsemupridružijo. 70 SIPAKPI225.t.e.31,spis13,datiran12.4.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. 71 SIPAKPI225,t.e.31,spis15,datiran18.5.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. 72 SIPAKPI225,t.e.31,spis16,datiran19.5.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell‘anno1813. 73 SIPAKPI225,t.e.31,spis17,datiran20.5.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. 74 SIPAKPI225,t.e.31,spis21,datiran26.5.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. 75 SIPAKPI225,t.e.31,spis23,datiran31.5.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. 76 SIPAKPI225,t.e.31,spis30,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenel­l’anno1813.Pismojedatirano28.6.1813,žalpavdopisupogodbaniohranjena. Hkratijeobvestil,dabodozačeliskladiščenjenovopridelanesoliinnaročil,danajseskladiščnikindrugidelavcizberejo,kerbododobilidodatnanavodila.77 ObvestilosoposlalitudiCristoforuVenierijuinnjegovimdružabnikom.Pozvalisoga,najse24.junijaob8.urizglasivSečovljah,dabodoopravilipregled.Obpregledu so takoj sestavili tudi zapisnik. Med prisotnimi so bili župan Pira­naGiovanniPietroFonda,ing.BenedettoPetronio,CristoforoVenierinpred­stavnikiDeputacije za sol BortoloColombani,SimonVatta,AlmericoCorsiinCristoforoPierobon.ObpregledujeinvestitorCristoforoVenierpovedal,dazdružabnikinisonaredilipodrobnihnačrtovosolnihfondihalipotekudel,tem­večsovseprilagodiligledenasituacijo,kisojovidelinaterenu.Pripregleduzemljiščsoopazili,dasotaoznačenazlesenimikoli,kjernajbipotekaliglavniobrambninasipiinkanali.Prištirihoznačevalnihkolihjebilotrebanareditipopravke,prištirihpajebilotrebapreveriti,kakšneširineinglobinenajbodokanali,dabodotudivišjesolinedobiledovoljsvežemorskevode.78Piranski županinpredstavnikiDeputacije za sol soinvestitorjuCristoforuVenierjuinnjegovimdružabnikomzagotovili,daganebodooviralipridelu,podpogo­jem,daupoštevapripombe,kisojihskupajpripravilipripregledu.Zahtevalipasopisnozagotovilooupoštevanjusprememb,kisobileobpregleduterenadogovorjene,vendarteganisodobili.CristoforoVenierjevimenuinvestitor­jevobiskalpiranskegažupanainmupovedal,danaosnovipismaizLjubljane,datiranega19.7.1813,lahkonadaljujedelanavsehzemljiščih,kijihjedobilvkoncesijo.ŽupanjetakojprosilpredstavnikeIlirskihprovincvKopruzainfor­macije.Poudarilje,dasampopregledu,kijebilopravljennaterenu,nidobilnobenegapisnegaobvestilaglededogovorjenihsprememb.Zanimalogaje,česonasedežuvKopruvedelikajveč.79SkoprskegasedežasopisalitudivTrstinzaprosilizadodatnapojasnila.ZGeneralnegasekretariataIlirskihprovincvTrstusoposlaliodgovorinzatrdili,daso24.7.1813poslalipiranskemužupa­nupismo,vkateremsogaopozorili,najsenevpletavdeloinvestitorjev.Tegapismapapiranskižupannidobil.Opozorilisogatudi,daboosebnokrivzazaostanekvsehdelnanovihsolinahvSečovljahinbotudiodškodninskoodgo­voreninvestitorjem.80PiranskižupansejetakojodzvalinvTrstposlalpismo,vkateremsečudi,danidobilnjihovegapisma.Dobilgajezenomesečnoza­mudo.Skrbelogajetudinetransparentnodelovanjedržave,sajsopridodatnihpregledihnaterenuodkrilištevilnepomanjkljivosti,kinajbiškodilestarimsolinam.Predvsemgajeskrbelodnosdržavedoobčine,sajjedržavapodpiralaprivatneintereseinnejavnih.81NaočitkeočitkežupanaizTrstanisoodgovori-li,predlagalipaso,dakomunasamaizbereprimernegastrokovnjaka,kinajbipregledalzemljiščeinpotekgradnjenovihsolin.Gledenadostavljenoporočilopabodoodločiliukrepe.Piranskižupanjeodgovoril,davPiranuniprimernegastrokovnjaka,zatonajgadoločiinplačaGeneralnisekretariatizTrsta.Predla­galiso,danajizberejopovsemneodvisnegastrokovnjaka,kibibilprimerenzavsestrankevpostopku.82Piranskižupanodgovoragledeneodvisnegastro­kovnjakanidobil.DobiljelepisnoopozoriloGeneralnegasekretariataIlirskih 77 SIPAKPI225,t.e.31,spis28,datiran23.6.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. 78 SIPAKPI225,t.e.31,spis35,datiran3.7.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. 79 SIPAKPI225,t.e.31,spis37,datiran24.7.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. 80 SIPAKPI225,t.e.31,spis39,datiran24.7.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813.Piranskižupanje26.7.1813dobilkopijopisma.PodpisalgajeAngeloCalafati. 81 SIPAKPI225,t.e.31,spis40,datiran27.7.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. 82 SIPAKPI225,t.e.31,spis44,datiran31.7.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. provincvLjubljani,vkateremsogaponovnoopomnili,najnehaoviratiinve­stitorjenovihsolinvSečovljah.Spomnilisoganavečkratnaopozorila,daboosebnoodgovarjalzavsestroške,nastalezaradizaostankadel,terdabomoralsamporavnatitudivsefinančnestroške.83 PoopozorilihvišjihdržavnihuradovizLjubljaneinTrstasezdi,dasopredstavnikiobčine(županinmestnisvetniki)dokončnospoznali,dasoizgu­bilivpliv,kisogaimelivobdobjuBeneškerepublike.Komunanimoglavečza-ščititisvojihmeščanov,solinejelahkoprostokupiltuditisti,kiniimelstalnegabivališčavpiranskikomuni.KljubtemusePirančaninisovdaliinsozatopostalivelikodejavnejšilastnikisolnihfondov – Kolegij XX za sol.Takoje Kolegij XX za sol daljeopozorjalnanepravilnostiprigradnjisolin.Slednjesoopazilitudilastnikisolininsolinarji.Žepripravenatakoobsežnoširitevsolnihfondovsopotekalepočasi,stalnonasprotovanjepiranskeobčine,lastnikovsolininsoli­narjevpasole-tešeoteževale.Kerjeseninzima nistadopuščalivečjihposegov,sopripraveindelonaterenupreneslinanaslednjopomlad. Zdise,dasoumikobčineinspremembodelovanjaKolegija XX za sol opa­zilitudivišjiuradivTrstuinLjubljani,zatosoukrepali.KoprskemupolitičnemudirektorjuFaventu(Direttore politico)sonaročili,najposkrbi,daCristoforoVe­nierdobimestočlanavKolegiju XX za sol.Faventoje31.12.1813poslalzahtevo,daCristoforaVenierjakotenegavečjihlastnikovsolnihkavedinovsprejmejov Kolegij XX za sol.Ukazaljeodpoklicčlana(lastnika)znajmanjšimštevilomka­vedinov.PodlagazaspremembojebilazadnjaposodobljenaTerminacija o delo­vanju Kolegija XX za sol datirana22.3.1712,kjerjebilodoločeno,daKolegij XX za sol sestavlja13članovVelikegasvetain7popularov,insicertistihznajvečjimštevilomkavedinov.Topravilojebilosprejetoleta1470,kosoKolegij ustanovili kotstalnodelujočetelo,kijezastopalolastnikesolin.PotrjenojebilosstraniBeneškerepublikeinpiranskekomune.84 Spomladi1814sodelazaširitevsolinpotekalanaprej.Kosejevmajuzačelasolnasezona,sosesolinarjipritoževali,danivečenakegapretokasvežemorskevode.Kolegij XX za sol jenapobudo27lastnikovsolinnapredeluLeraposlalpritožboinhkratiprošnjo,darešijonjihovetežave.Trdiliso,dazaradigradnjenovihsolinsolinarjikljubpliminasvojihfondihnisomoglizagotovitizadostnekoličinemorskevodeindasobilenjihovesolinezatoogrožene,šezlastipaprideleksoli.85 Zaraditežavspreskrbomorskevodeseje Kolegij XX za sol odločil,dabodopostavilidvemerilnimestizamerjenjevišinemorskevode.Meritvenajbiseuporabljalezadoločitevširineinglobinekanalov.Meritvesozačeli2.6. 1814injihkončali28.6.1814.Merilisocelotenlunincikelvjuniju,kojebilotrebazagotoviti,dasolnifondidobijooptimalnokoličinosvežemorskevode.PrvalokacijajebilanapredeluLerapriCaliju grande.Prvomerilnomestoje biloprinasipu(seraglia)lastnikovVenier,RossoinFini.Predeljemejilna Ca-vano al Ponte sotto Lera inCavano della Crozzola. Drugomerilnomestojebilo priskladiščunaSečioz.pridanašnjemRibiču(Canton del Magazino di Cao).PrvomerilnomestojenadzorovalDomenicoDongetti,drugopaAngeloBubba.Merilisogibanjemorskevodevcelemdnevu,inzapisovaličasovneintervale,kojevodaspremenilavišino3palcev86(vplusaliminus).Vsakdansozabeležili,vkateremciklusujebilaluna,innapisalinatančnostanjevremenaindnevnospremembogibanjavetrov. Zapisalisotudiintervalmirovanjamorjainkako 83 SIPAKPI225,t.e.31,spis46,datiran5.8.1813,Atteggiocartenellapropostaerezionedellenuovesalinenell’anno1813. 84 SIPAKPI225,t.e.31,spis2,datiran6.1.1814,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdeiSalidiPirano,anno1814. 85 SIPAKPI225,t.e.31,spis5,datiran18.5.1814,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdeiSalidiPirano,anno1814. 86 1dunajskipalec=0,02634m;torejnihanjevplusaliminusjelahkodoseglo0,07902m. dolgojetrajal.87PolegDomenicaDongettijainAngelaBubbesoprimeritvahsodelovališeAnzoloBusetto,DomenicoBusettoinAntonioDongetti.Polegnji­hovegadelajebilotrebaplačatišestrošekčolnavvišini40lir,3lire16soldovzaoljezasvetilke,1liroin10soldovzamožnar,1liroin10soldovzažeblje,10soldovzavžigalnovrvicozamožnar,1liroin19soldovzazvezekinizdelavokopijzapiskov.Skupnosostroškimeritevznašali518lirin5soldov.88KopijomeritevsoposlalitudinaUradzasolvKoper,sajsožemedpotekommeritevposlalidopis,najjimposredujejomeritveogibanjumorja,kijihopravljajovSečoveljskihsolinah.Tudisamisosezavedalitežav,kinastajajovSečoveljskihsolinah,zatosobiliprepričani,dabodomeritveslužilezanadaljnjenačrtovanjepriširitvisolin.ZakopijomeritevjezaprosiltudiinženirBenedettoPetronio,injo(kopijo)tudiprejel. PredstavnikiKolegija XX za sol soreševalispormednovimalastnikomasolnegafondainsosedi.BrataAlessandroinGiuseppeBianchistaševobdo­bjufrancoskedržavedobiladovoljenjezaobnovožeskoraj40letzapuščenegasolnegafonda.Medobnovostazadovodmorskevodenaredilanovkalijo89 na glavnemnasipu,intonenanotranjemkanalu,kotjebilapraksavpreteklo­sti.Temusosepreostalilastnikiuprli,sajbibiliogroženi njihovifondi.Glavniobrambninasipzmorskestranininikolismelimetizapornic,sajbitaogrožalanjegovotrdnostinvarnost.PredstavnikiKolegija XX za sol sotakojsklenili,damoratabrataBianchinareditikalijonanotranjemnasipunazahodnistranifon­da.Plačatistamoralatudivsestroške,kisonastaliprigradnjinovegafosada.90 Poskrbetistamorala,dajebilkalijodobrograjeninstalnovzdrževan.Nafosadu pastabrataBianchimoralazgraditišedodatenkalijozaizpustdeževniceinnasičeneslanice.91 Delovanjesolinnapodročjuseverozahodnega delaIstreinpristojnost Kolegija XX za sol jezanimalatudibaronadeBuseta,kijebilgeneralnidržavnisvetnikzasolinevIstri.Zahtevalje,dapristojniorganivMiljah,KopruinPiranupripravijoporočilo,vkateremboopiszgodovinesolinvpreteklosti,lastništvaposameznegasolnegafonda,zakonodajeodBeneškerepublikedoitalijanskegakraljestvaindelovanjaorganov,kisodelovalinapodročjusolin.Kolegij XX za sol jeporočiloposlal22.6.1814.PredsednikiKolegija XX za sol sonapisali,dasegapostavitevsolinvpiranskikomunivdaljnopreteklostindatodokazujejotudičlenivprvihkomunskihstatutihskonca13.stoletja.Lastništvozemljišč,nakaterihstojijofondi,jebilovednokomunsko,kipagajeodstopilovupra­vljanjelastnikomsolnihfondov.Vzamenojekomunadobivala1/7prihodkov odprodajesoli.Kolegij XX za sol,kijebilustanovljenleta1470,jesestavljalo13članovmestnegasvetain7popularov.Izvoljenisobilipredsklenitvijonovesolnepogodbe,njihovmandatpajetrajaldopogajanjazasklenitevnovepogod­be.Izvoljenisobilinovičlaniznajvečjimštevilomkavedinov,izpadlipatistizmanjšim.VčasuBeneškerepublikesolastnikiinsolinarjidobilipredujemmar­ca,natopazoddajosolivjunijuindokončnoplačilovoktobru.Natanačinsoomogočilinormalenobstojrevnejšihsolinarjev. Predsedniki Kolegija nisobili plačani,plačanpajebiltajnik,kijeskrbelzavsodokumentacijo.Kolegij jeod­ 87 SIPAKPI225,t.e.32,Misurazionedellesaline,str.I–LCIII. 88 SIPAKPI225,t.e.31,spis6,datiran3.7.1814,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdeiSalidiPirano,anno1814. 89 Kalijo(calio),glavnadovodnainodvodnazapornica.Zgrajenajebilanaglavnemnasipu;loče­valajesvežomorskovodovkanaluinsolnifond.Skozitozapornicosoprejemalisvežovodo,obosekahpasostarovodoindeževnicospuščalinazajvmorje.Pravilomajevsaksolnifondimeldvakalija(Bonin:Sečoveljskesoline–predelLeravzačetku20.stoletja,str.112). 90 Fosado,tudifošado(fossado)jebazenzačrpanjeinrezervomorskevode.Morskavoda,kisojospustiliskozikalijonasolnifond,jenajprejostalavfosadu,kijeslužilkotzbiralniksvežemorskevode(Bonin:Sečoveljskesoline–predelLeravzačetku20.stoletja,str.112). 91 SIPAKPI225,t.e.31,spis7,datiran13.6.1814,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdeiSalidiPirano,anno1814. ločalzdvotretjinskovečino.Lastnikiinsolinarjisozačeliprevažatisolvjavnaskladišča,najkasnejekosovsolinahpridelali500modijevsoli.Cenaprevozajebiladoločenaspravilnikom.Lastnikiinsolinarjisobilivednoupravičenidodoločenekoličinesolizadomačouporabo.92 Začeteksolnesezone1814nibilnajboljši,sajsovporočiluKolegija XX za sol 11.julijazapisali,dasodotegadatumapridelalile100modijevbelesoli,700modijevsrednjein700modijevčrnesoli.Zamerjenjesolisoševednoupo­rabljalibeneškimodij,kijemeril801kg.Vpiranskihsolinahsotorejpridelaliokoli1202tonisoli.PredstavnikiKolegija XX za sol sovKopervsaktedenposlalinovoporočilo,hkratipaopozarjali,dajetrebaplačatilastnikeinsolinarje,danebodostradali.93Vnadaljevanjujebilasezonaboljšainvporočilu,kigaje Kolegij XX za sol poslal26.avgustavKoper,sozapisali,dasoskupnopridelali8000modijevoz.okoli6408tonsoli.94Žalpasolastnikisolininsolinarjizaradinegotovegapolitičnegaingospodarskegapoložajanerednodobivaliplačilozaoddanosol.Kolegij XX za sol je9.septembravišjeuradeobvestiloslabemgmo­tnemstanjusolinarjevinprosilzačimprejšnjoureditevplačila,sajjimjebiladržavadolžnašezaleto1813. Dvamesecakasnejesoseoglasiliskoprskegauradainodskladiščnikaponovnozahtevalipodatkeopridelanisoliinkoličinižeizplačanesoli.Glav­niskladiščnikBortoloGiuseppeBrunijepripravilporočiloinga16.novembraposlalvKoper.Vporočilujenapisal,dajebilakoličinavskladiščasprejetesolileta1813vvišini11.556,2modija(9256,5tone),insicer5579,2modija(4468,9tone)črne,5111modijev(4093,8tone)polbelein866modijev(694,2tone)belesoli.Sol,sprejetavskladišče,jebilavlažna,zatosoodbili10-%kalo,poodbitkujebilopriznanih4022,1tonečrne,3684,6tonepolbelein624,8tonebelesoli,skupaj8331,4tone. Črnasoljebilaovrednotenana37.330goldinarjev,polbelana42.747inbelana9665goldinarjev,skupaj89.743goldinarjev.Naosnoviblagajniškihiz­piskovjeskladiščnikizračunal,dajebiloplačano40.085goldinarjev,državapajebiladolžnaše49.658goldinarjev.95 IzLjubljanejezuradakraljeveupravezadavkeinsol(Reggia Ammini­strazione bancale delle Dogane e Sali)prišelodgovor,vkateremsozagotovili,daiščejosredstvazaizplačilosoli,prevzetevletu1813,insezavedajohudegaekonomskegastanja,kivladamedsolinarji.96PodesetihdnehsonatoizLjublja­nesporočili,dabodoizTrstaposlalidenarzadelnoplačiloprevzetesolivletu1813.97 Kolegij XX za sol sejezahvalilzaobvestilo,kigajedobilizLjubljanezuradakraljeveupravezadavkeinsol,vkateremsogaobvestili,dabodoposlali17.027goldinarjevin17krajcarjevzaplačilosoli,prevzeteleta1813.98Kerpa obljubljenegadenarjašenibilo,jepredsedstvoKolegija XX za sol ponovnoopo­zoriloc.-kr. Direkcijo za soline vKopru,dastabilipridelovalnisezoni1813in1814deževni.Lastnikispridelanosoljonisouspelipokritinititekočihstroškov.Državnablagajnajezamujalazizplačili,zaraditegapajelastnikomsolinzmanj­ 92 SIPAKPI225,t.e.31,spis21,datiran11.6.1814,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdeiSalidiPirano,anno1814. 93 SIPAKPI225,t.e.31,spis29,datiran11.7.1814,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdeiSalidiPirano,anno1814. 94 SIPAKPI225,t.e.31,spis54,datiran26.8.1814,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdeiSalidiPirano,anno1814. 95 SIPAKPI225,t.e.31,spis74,datiran16.11.1814,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdeiSalidiPirano,anno1814. 96 SIPAKPI225,t.e.31,spis75,datiran16.11.1814,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdeiSalidiPirano,anno1814. 97 SIPAKPI225,t.e.31,spis77,datiran25.11.1814,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdeiSalidiPirano,anno1814. 98 SIPAKPI225,t.e.32,spis5,datiran13.1.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol‘anno1815. kalosredstevzaplačilosolinarjev.PredsedstvoKolegija XX za sol jeprosiloza hitroplačiložeoddanesoli,kerježevečinaprebivalcevstradala.99 Kljubtemudašenisodobiliplačilazasolzaleti1813in1814,sosevPi­ranusestaliSilvestroVenier(c.-kr. Direkcija za soline izKopra),NazarioBencich(c.-kr.blagajnik),BenedettoPetronio(c.-kr.inženir),DonatoFondainCristoforoPierobon(predsednikaKolegija XX za sol),PietroFondainSimonVatta(člani Kolegija)indoločili,kateradelabodoizvedenavletu1815inplačanaizblagaj­ne Kolegija.Izračunaliso,danajbibilonarazpolago11.169goldinarjev,kinajbijihuporabilipredvsemzautrditevnasipovinpoglobitevkanalov.100 Sredimarcasoiz c.-kr. Direkcije za soline izKopraposlaliobvestilo,dabodozaplačilosoli,pridelanevletu1814vPiranuinKopru,zagotovili40.000goldinarjev.Hkratisonaročili,najpripravijozavsakegalastnikablagajniškira-čun,vendarbrezizplačanevsotein7-%dajatve,kijobodotakojodbili.Naračunbodovpisalisamovsoto,kijobolastnikdobilobprejetjudenarja,tapabomo­ralprejemdenarjapodpisati.101 Vdrugipolovicimarcajebiltudiobjavljenprvirazpiszavzdrževanjeso­lin.Zanasipsv.Odorikajebilonaosnovipredračunadeloocenjenovvišini770goldinarjev.Potegovalisosetrijeponudniki:DomenicoBartoli,AngeloBubbainNicoloFonda,kijedelodobilza745goldinarjev.ZaobnovonasipavStrunjanu,kijebilaocenjenana95goldinarjev,stasepotegovaladvaponudnika,delopajedobilDomenicoBartoli,kijeponudil94goldinarjev.102 NazačetkuaprilajeKolegij XX za sol dobilkopijozapisnikapogovoramed BaronomdeBusetom(Consigliere Governiale, Commissario dell’alta Camera Au-lica),SivestromVenierjem(c.-kr. Direkcija za soline izKopra),NazarijemBenci-chem(c.-kr.blagajnik),G.BatisttoVatta,CristoforomPierobonominDonatomFonda(predsednikiKolegija). Analiziralisostanjevpiranskihsolinahinsedogovarjali,kakojihšeučin­kovitejeizrabiti.Ugotoviliso,dasosolnifondivdokajdobremstanju,državapabimoralatekočeplačevatiprevzetosol.Denarjebilpotrebenzaplačilosolinar­jev,dabitilahkonormalnoživeli.Baronjevprašal,česodobiliizplačanosolzaleto1813indobilpritrdilenodgovor.Plačilosolijebilopomembnotudizaradiplačiladavkavvišini7%,kigajedobivalKolegij XX za sol injezagotavljalvzdr­ževalnadelananasipihinpoglobitvekanalov.103Nazačetkuaprilajekomisija,kisojosestavljalic.-kr.inženirBenedettoPetroniointrijepredsednikiKolegija XX za sol,pregledaladelobratovPetronio,sinovpok.Zuanneja,kisogaprevzelileta1808.104 9. 3. 1808 je prefekt Angelo Calafati obvestil člane Deputacije, naj pri­pravijopopisdelvpiranskihsolinah.TajetakojzačeladeloinAngeluTranijunaročila,najpripravipopisdelzapopravilonasipovvSečoveljskihsolinah.Po 99 SIPAKPI225,t.e.32,spis9,datiran19.1.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol‘anno1815. 100 SIPAKPI225,t.e.32,spis14,datiran3.2.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol‘anno1815. 101 SIPAKPI225,t.e.32,spis22,datiran17.3.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol‘anno1815. 102 PAKPI225,t.e.32,spis24,datiran33.3.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. 103 PAKPI225,t.e.32,spis27,datiran1.4.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. 104 Delosozačeliopravljativčasufrancoskegaobdobja.KoprskiperfektAngeloCalafattijenaosnovikraljevegadekreta,datiranega19.februarja1807,imenovalčlane Deputacije za sol (Deputazioni dei Sali).VPiranusobiličlaniFrancescoGrisoni,GiuseppeBarbojo,Gio.MariaSenno,RoccoPetronio,sinpok.Mattea,GiorgioVenier,sinpok.Giorgia,AlmerigoCorsi,Gi­ovanniZammarin,sinpok.OdoricainCristoforoPierobon.Popravilnikusosemoraličlani deputacije sestatimed15.in20.februarjeminpripravitiprogramdelazatekočeleto.Natososemoralisestatimed20.in25.majem,kosejezačelasezonapridelavesoli.Tretjasejapajemoralabitimed25.in30.septembrom,kojebilokonecsolnesezone. Tranijevempopisudeljebilotrebazapopraviloinvzdrževalnadelazagotoviti86.172,5beneškihlir(ali44.042,62italijanskihlir).Vsotajebilazelovisoka,vendarsozaradinujnostidelvKopru7.4.1808objavilirazpiszaoddajodel.Razpisanavsotajebila30.700lir,razpispajevseboval19členov.Izbrannajbibilnajcenejšiponudnik,vendarpodpogojem,daježeopravljaltakoobsežnadelavsolinah.Najprejsomoralidelavcinacelotnemterenupočistitigrmičev­jeinodstranitinekompaktnozemljo.Kosoprišlidotrdnekompaktnepodlagenasipa,sojomoralizrovnicami(vangandola)zrahljati,dabisenovododanazemljasprijela.Uporabitisosmelizemljozbližnjihtravnikov(okolicasv.Odori-ka,kanalasv.MarkaintudivišjevdoliniDragonje).Zemljosopolagalivvišinoenegačevlja,natosojopolivaliinzbijali(battuta con battiterra),doklernisodoseglipredvidenevišinenasipa.Potednudnijebilotrebapostopekponovitišenaobehstraneh(licihnasipa).Pazitisomoralinaravnelinije,zatosomoraliuporabljati zidarskovrv (battere a spattola, lisciandola, e tirandola a spago).Šepredensozačelinanašatizemljo,pasomoralipazitinaširinonasipa,sajpokončanemdelunisovečsmelidodajatimateriala.Skupnadolžinanasipovjebila4947beneškihkorakov105oziroma9350m. Izvajalecnajbidelazačeltakojpopodpisupogodbeinjihzaključilvše­stihmesecih,predjesenskimdeževjem.Sklenjenojebilo,daboplačilodobilvšestihenakihobrokih,prvegaobpodpisupogodbe,drugegaobzaključkudelnanasipihvpredeluFontanigge,tretjegaobzaključkudelnaJernejevemka­nalu,četrtegaobzaključkudelnanasipuLera,petegaobzaključkudelnana­sipihDragonjedofondovBarbojeinCorsija,zadnjiobrokpaobzaključkuvsehpredvidenihdel.Izvajalecnismelsamovoljnospreminjatipotekaalikoličinepredvidenihdel.Pravtakosejemoralobvezati,dabopokončanjudelšetriletaskrbelzasprotnapopravila,zakaterajeimelnavoljo2557italijanskihlir.Zaradiobsežnostidelinnasplošnozapletenegapolitičnegaingospodarskegapoložajasosedelazavleklazavečlet.Nipabilopravljennitiprevzemninititehničnipregledzaključenihdel.Komisijajepreglednaredilašele4.4.1815inugotovila,dasobiladelaopravljena,kotjepredvidevalapogodba.106 Bližalasejepridelovalnasezona;vzdrževalnadelanafondihsobilavpol­nemteku,solinarjipasobilizaradiizpadaplačilnezadovoljni.Kerbrezdobregadelasolinarjevnebibilosoli,jeKolegij XX za sol ponovnozaprosilzadelnopla-čilosoli,pridelanevletu1814.Prosilisozaplačilovsajčetrtinesoliod40.546goldinarjev,kijihjebiladolžnadržavnablagajna.107 PredsedstvoKolegija XX za sol jeobvestilo,daboobjavilorazpiszapo­globitevkanalovinpostavitevpetihnovihlesenihmostov.Enlesenmostnajbi postavilivStrunjanu,štiripavSečovljah. Dvamostova(nakanaluLerainnaustjuDragonje)stamerilavdolžino6,5klaftre.Postavljenastabilana8kolih,dolgihpo8klafter,inimelanajmanj18palcevobsega.Izvajalecdeljemoraluporabitiplohe,deskeinžeblje.Dvamanjšasta bilapostavljenapravtako na kanaluLera,dolga3,5klaftre.Vsehpetmostovjeimelovarovalnoograjo.Izklicnacenajebila77goldinarjevin12krajcarjev.PonudbostaoddalaDomenicoDongettiinFrancescoMori.DelojedobilDongetti,kijeponudil73goldinarjevin30krajcarjev.Obvezalseje,dajihbovzdrževaltrileta.Delonapoglobitvikanalov,kijebiloocenjenona456goldinarjev,jedobilBortolomioZamarin,kijeponudil429goldinarjev.108Hkrati jeDomenicoDongettiopozorilKolegij XX za sol,daje10.5.1811prevzelvzdr­ 105 1beneškikorakjemeril1,89m. 106 PAKPI225,t.e.32,spis29,datiran4.4.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. 107 PAKPI225,t.e.32,spis35,datiran25.4.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. 108 PAKPI225,t.e.32,spis44,datiran9.5.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. ževalnadelanavmostovihzatriletnoobdobje,doleta1814.Kernibilonovegarazpisa,jihjevzdrževalšenaprej,zahtevalpaje,dasemudelopopotekupo­godbepriznainplača.109 Opozorilusejeodzvalc.-kr.inženirBenedettoPetroniozopravičilom,kerniposlalporočilaovzdrževalnihdelihod1.5.1814do30.4.1815.Vporočilu,kigajenapisalpopregleduspredsednikiKolegija XX za sol,je napisal,dasobilivodličnemstanju.110 ObzačetkupridelovalnesezonejemoralKolegij XX za sol vsakoletopo­slativzorcesolivocenoc.-kr. Direkciji za soline vKoper.Skladiščnikjemoral pripravitipotrivzorcebele,polbele(semibianco)inčrne.Vsakvzorecjemoral tehtatipostar.111 PravtakojemoralopredsedstvoKolegija XX za sol vsakpetek poročatiokoličinisoli,kijebilapridelanavobdobjuenegatedna.112 Poletje1815jebilodeževnoinpridelavaslaba.C.-kr.skladiščnikjevpi­smuopozorillastnikesolnihfondov,dasolišenisozačelivozitiizsolinarskihhišvdržavnaskladišča,zatonajjočimprejpripeljejovjavnaskladišča.Pred­sedstvoKolegija XX za sol pajeodgovorilo,dazaradislabesezonelastnikiso­linčakajo,dapridelajozadostnokoličinozanapolnitevladij.Sicerbibilitudistroškiprevozavišji.Lastnikinisohotelimešatisolizdrugimi,kersosebali,dabistemizgubilikakovostinbilislabšeplačani.11312.avgustajeC.-kr. kame­ralna blagajna (I. R. Camera aulica)določilacenosolinastot;črnosoplačali 31 krajcarjev, polbelo 39 krajcarjev, belo pa po 52 krajcarjev.114 Prav zaradi slabeletinesopredstavniki C.-kr. Direkcije za soline vKopruvprašali Kolegij XX za sol,česokanalidovoljpoglobljeni,da»stare«solinedobijodovoljsvežemorskevode.Šeenkratsoposlalipripombe,kijihjeletopoprejpripravilc.-kr.inženirBenedettoPetroniopopregledumeritevgibanjavišinemorskevodenaLeriinFontanigge.InženirPetroniojezahteval,dasenaredinovnačrtobsto­ječihsolnihfondovinoznačitistenavišjemnivoju,kisožepredgradnjonovihsolinimelitežavezoskrbosvežemorskevode.Zahtevalje,daseizrišeprofilekanalovinugotovi,alijezaradigradnjenovihsolinnjihovpretokšezadosten.Zahteval je,dasenaosnovinovih analizuskladinačrt gradnje novihsolnih fondov,indaanalizoternačrtpodpišejopredsednikiKolegija XX za sol inglavni investitorVenier.115 Morebitnevplivetakoobsežnihgradbenihdelnapretočnostkanalovjebilotežkooceniti,sajjevsakvečjinalivcelotnimsolinampovzročilvelikoško­do.Takojetudinalivvnočis23.na24.9.1815poškodovalobrambnenasipevzaledjusolin.VporočilupredsedstvaKolegija XX za sol,kisoga24.9.poslali c.-kr. Direkciji za soline vKoper,sozapisali,dajevodapoškodovalanasipevzaledjupredelaLereinFontaniggevskupnidolžini487korakovindastablatoinvodapoškodovalatudištevilnesolnefonde.116PredsedstvoKolegija XX za soljezaradinastaleškodeobjavilorazglas,vkateremjelastnikomsolnihfondovsporočilo,damorajočimprejsporočiti,kakšnoškodosoutrpeliobzadnjipo­ 109 PAKPI225,t.e.32,spis46,datiran23.5.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. 110 PAKPI225,t.e.32,spis52,datiran1.6.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. 111 Solnistarjedoleta1724meril156beneškihliber(1libra=0,478kg),natopa140liber(66,9 kg). 112 PAKPI225,t.e.32,spis54,datiran2.6.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. 113 PAKPI225,t.e.32,spis60,datiran11.8.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. 114 PAKPI225,t.e.32,spis66,datiran19.8.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. 115 PAKPI225,t.e.32,spis71,datiran6.10.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. 116 PAKPI225,t.e.32,spis74,datiran24.9.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. plavi(acque montane).C.-kr. Direkcija za soline izKoprajezapisala,dabozbra­nepodatkeuporabilazanačrtovanjepotrebnihobnovitvenihdel.Takoje2.10.1815pripravilorazpiszaoddajodel.117Oškodi,kisojoutrpelilesenimostovi,jeporočaltudimojsterDomenicoDongetti.Vporočilujenapisal,dajevečmostovhudopoškodovanih,škodopajeocenilna150goldinarjev.118 PredsedstvoKolegija XX za sol jemoralorešititudisporzgrofomFrance­scomGrisonijem.TajenazačetkuoktobrazadolžilzastopnikaGiorgiaAppollo-nija,sinapok.Francesca,daposkrbizapridobitevdelakavane(seraglia)131. Zaprtidelkavanebimuslužilkotscaldador.119 PredsedstvoKolegijaXXzasolsejetemuuprlo,sajsinihče,nitigrofGrisoni,nemoreprisvajatidelainzemljiščadrugihlastnikovsolin.Kavanosoplačali,narediliinuporabljalilastnikifondovvnjenibližini.120 C.-kr. Direkcija za soline izKoprajevPiranposlalazapisnikooddajidelnanasipih.Izbiraponudnikajepotekala2.oktobra.KomisijososestavljaliSil­vestroVenier,BenedettoPetronioinNazarioBenčič.Delasobilaocenjenana1398goldinarjev. Deloje dobilAngeloBubba,kijeponudilnajnižjoceno,insicer1000goldinarjev.C.-kr. Direkcija za soline izKoprajetudisporočila,dajesezonakončanainnajlastnikisolnihfondovtepripravijonazimskomirovanje.Poskrbetisomorali,dasobilevseglavnezapornicezaprte.Vojakiinčuvajisotudivzimskemčasunadzorovalipodročje,dabipreprečilikrivolov, nedovo­ljenoribištvo,krajolesenihdelov(zapornic,desk…)inmorebitnoodpiranjeglavnihzapornic.121 ZaradigradnjenovihsolininpočasnegaodtekanjazalednevodejetudiNicoloDavanzo,sinpok.Antonija,vzadnjihpoplavahnasvojemfonduutrpelvelikoškodo.NaC.-kr. Direkcijo za soline izKoprajeposlaldopis,vkateremjeprosil,najodstranijonjivoobmostunaLeri(sotto il Ponte di Lera).Njivaoz.ze­mljiščeobkanalu,kijebilovlastiNicolojaPetronia,sinapok.Andrea,jezaviralaodtokvodevmorje.122 C.-kr. Direkcija izKoprasejehitroodzvalainnaročilac.-kr.inženirjuBenedettuPetroniu,dapregledanjivoinoceni,alijojetrebaodstraniti. EnakojestorilotudipredsedstvoKolegija XX za sol innaročilomojstruAngeluTraniju,daocenivrednostnepremičnineNicolojaPetronija.Cenilecjenjivos4oljkamiintrtamiocenilna26goldinarjevin30krajcarjev.Lesodstra­njeniholjkjeocenilna3goldinarjein30krajcarjev;tegabipustililastniku.Zapoglobitevkanalainodstranitevokoli120kubičnihmetrovzemljebipotrebo­vališedodatnih32goldinarjev.Skupenstrošeknakupazodstranitvijozemljejetorejznašal55goldinarjev.123PredsedstvoKolegija XX za sol jezbralopodatkeolastnikihsolnihfondov,kisoutrpelinajvečjoškodoobpoplavnivnočis23.na24.september.Lastnikisomedtemvečinoposledicneurjavečinomapopravili,stroškipopravilapasoznašaliodminimalnevsote50goldinarjevdo229gol­dinarjev.Lastnikisoprosilizaposojilo,skaterimbiplačalidelavce;posojilonajbivrnilispridelkomsolileta1816.124Izstopalipastaprošnjizizrednovisokim 117 PAKPI225,t.e.32,spis76,datiran27.9.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. 118 PAKPI225,t.e.32,spis78,datiran6.10.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. 119 Pomožniizparevalnibazen. 120 PAKPI225,t.e.32,spis72,datiran6.10.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. 121 PAKPI225,t.e.32,spis80,datiran6.10.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. 122 PAKPI225,t.e.32,spis82,datiran9.101815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. 123 PAKPI225,t.e.32,spis94,datiran21.11.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. 124 PAKPI225,t.e.32,spis88,datiran30.10.1815,AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,segnatientrol’anno1815. zneskom,insicerbratjeFonda,sinovipok.Nico­loja,sozaprosiliza1000goldinarjevposojilazaobnovodvehfondov,bratjedelSenno,sinovipok.G.Pietra,paza1226goldinarjevposojilazaob­novo2solinarskihhiš.125 Po odpravi škode, ki ga je povzročilo ne­urjeponoči23.septembra,jenovoneurjelastni­kom solin konec decembra 1815 povzročilo ševečjoškodo.Ponovnojepoškodovalovarovalnenasipe, poplavne vode pa so poškodovale tudivečinofondov.AngeloBubbajenapobudoKole­gija XX za sol pregledalstanje,napisalporočiloin pripravil predračun za popravilo nasipov napredeluLerainFontanigge.Samozanujnadelananasipihjebilotrebazagotoviti2098goldinar­jevin11krajcarjev.126Sam Kolegij XX za sol pazaradinerednegaplačilasoliinpretekleškodeniimelsredstevvrezervi.Čepravsolastnikisolinvletu1815dobilipoplačilozadelsoli,oddaneleta1813,1814in1815,zakarjeKolegij XX za sol do-bil14.192goldinarjevin32krajcarjev,jedenarporabil zapopraviloškodenasolinahinstalnavzdrževalnadela.127VišjiuradivTrstuinKopruso se zavedali težkega položaja, kljub temu pa so vzpodbujali lastnikesolininsolinarje, da žev drugi polovici februarja začnejo dela tudi nasolnihfondih.Poudariliso,dajezaradiškode,kisojopovzročilepoplavnevode,trebazačetidelaprej,dabibilifondipripravljeninasezono.128 Kertudi lastnikisolnihfondovnisoimeli večdenarjazaplačilodelavcevinsolinarjev,soprosilizaposojilo. Podvehhudihpoplavah,kistapovzročilivelikoškode,inslabšihletinahsobililastnikiinsolinarji vtežkem gospodarskem položaju. Pri­manjkovalojesredstevzaosnovnaživila.Zaradinegotovega političnega in gospodarskega polo-žajajebilazmedaševečja.Višjicesarsko-kraljeviuradnikisoskušalilastnikomsolininsolinarjempomagati,vendarsopovzročiliševečjenezado­voljstvo.Takonajbitudicesarskidvorprepoznalškodovsolinahinnajbisprejelsklep,dabola­stnikomzavsakkavedinzagotovil6goldinarjevsubvencije.129 Predstavniki c.-kr. Direkcije za soline v Koprusosetakojodzvali,sajjebilaobljubljenavsotazelovisoka.VPiransoposlalisporočilo,dajebildopisšt.50,datiran11.marca1816,slabo 125 PAKPI225,t.e.32,spisa90in92,datirana2.11.1815, AttidellaPresidenzadelCollegiodeiXXdiPirano,se­ gnatientrol’anno1815. 126 SIPAKPI225,t.e.33,spis1,datiran28.12.1815. 127 SIPAKPI225,t.e.33,spis10,datiran31.12.1815. 128 SIPAKPI225,t.e.33,spis22,datiran21.2.1816. 129 SIPAKPI225,t.e.33,spis50,datiran11.3.1816. Tabela1:Ime in priimek prosilcev za posojilo (SI PAK PI 225, t. e. 33) Priimek Ime Zaprošena vsota (v goldinarjih: krajcarjih) Odobrena vsota (v goldinarjih) Št. kave­dinov 1 Dongetti Domenico 57:8 12 2 Bruni RoccoinFaustina 300 3 Fragiacomo Alberto,sinpok.Domenica 200 4 Brazzafolli MargheritavdovaAntonia 200 5 Petronio Cristoforo,sinpok.Zuanneja 200 6 Davanzo Nicolo,sinpok.Antonia 200 7 Davanzo MariainGiovanna,hčerkipok.Pietra 200 8 Furegon BernardinoinPietro 200 100 9 Petronio Gio.Pietro,sinpok.Pietra 50 40 10 Petronio Pietro,Antonio,GiovanniPietro,Zorzi 330 11 Fonda Nicolo,sinpok.Tommasa 12 Schiavuzzi Bernardino 600 250 13 Dapretto Giovanni,sinpok.Giovannija 300 20 14 Pierobon Giovanni,sinpok.Cristofora 300 20 15 Kapiteljsv.Jurija 100 zavrnjeno 24 16 Petronio Matteo,sinpok.Rocca 200 17 Bianchi brata 200 18 Bonifacio Zuanne,sinpok.Domenica 300 19 Varin Margerita 50 zavrnjeno 20 Trani Pietro 60 21 Fonda Brata,sinovapok.Zuanneja 30 zavrnjeno 22 Giraldi Antonio,sinpok.Francesca 50 30 6 23 Giraldi Simon,sinpok.Francesca 120 10 24 Venier Cristoforo 1000 zavrnjeno 40 25 Bonifacio Aldigarda,vdovapok.Benetta 255 16 26 Lugnan Francesco,sinpok.Bortola 90 50 12 27 Furian Elene,vdovapok.Almerica 200 70 20 28 Tamaro Alessandro,sinpok.Zuanneja 100 20 12 29 Fornasaro Bartolomeo,sinpok.Pasqualina 100 50 8 30 Dolce Domenico,sinpok.Zuanneja 40 7 31 Dolce Antonio,sinpok.Zuanneja 60 9 32 Fonda Zuanne,sinpok.Zuanneja 50 8 33 Veronese Domenico,sinpok.Zuanneja 80 14 34 Viezzoli Lorenzo,sinZuanneja 20 3 35 Amoroso Gio.Pietro,sinpok.Bortolomia 30 6 36 Borsatti MariainElisabetta 60 11 37 Davanzo Pietro,sinpok.Pietra 50 9 38 Davanzo Benedetto,sinpok.Antonia 60 10 39 Fonda Antonio,sinGio.Pietra 20 3,5 40 Fragiacomo Almerico,sinpok.Lorenza 50 9 41 Fragiacomo Domenico,sinpok.Lorenza 50 9 42 Giraldi Domenico,sinpok.Francesca 50 10 43 Maraspin Antonio,sinpok.Antonia 30 6 44 Petronio Pietro 20 4 45 Pagliaro Antonio,sinpok.Nicoloja 60 11 46 Potocco Domenico,sinpok.Francesca 50 10 47 Parenzan Lucia,vdovapok.Nicoloja 30 6 48 Rosso Gio.Pietro,sinpok.Zorzija 50 10 49 Rossignol Grazia,vdovapok.Domenica 70 13 50 Stepan Tommaso,sinpok.Mattea 20 4 51 Tamaro Zorzi,sinpok.Pietra 20 4,5 Priimek Ime Zaprošena vsota (v goldinarjih: krajcarjih) Odobrena vsota (v goldinarjih) Št. kave­dinov 52 Colombani Cattarina,vdovapok.Fabrisa 500 zavrnjeno 53 Venier MargheritaporočenaBianchi 100 zavrnjeno 54 Venier Agostino 100 50 55 Pierobon Andrea,sinpok.Cristofora 190 60 56 Rosso Zorzi,sinpok.Nicoloja 200 60 57 Fornasaro Pasqualin 76 30 58 Dongetti MariainAntonio,zakonca 150 50 59 Fornasaro Francesco,sinpok.Bortola 150 60 Minio MariainNicolo,zakonca 100 50 61 Vascotto Domenico 150 50 62 Tamaro Lorenzo,sinpok.Alessandra 40 63 Corsi Antoniop.Nicolo 200 50 64 Ruzzier NicoloinDomenico,sinovapok.Andreja 100 20 65 Tamaro Bortolomio,sinpok.Mattia 100 66 Davanzo Pietro,sinpok.Antonia 70 20 67 Corsi Nicolo,sinpok.Zuanneja 200 100 49 68 Ruzzier Gio.MariainZuanne 100 100 16 69 Petronio Bortolo,sinpok.Pietra 200 100 70 Barbojo Giuseppe,sinpok.Cristofora 1000 500 71 Petronio Giorgio,sinpok.Marca 60 40 72 Minio MariainNicolo,zakonca 50 73 Dapretto SimoninBortolomeo 380 6novih kavedinov razumljen.Doposojilsobiliupravičeniletisti,kisoimelipoškodovanesolnefonde.130 Obnovitvena dela na nasipih so potekala istočasno kot priprava solnih fondovnapridelovalnosezono,zatojeprihajalotudidonenamernegapovzro-čanjazalitjasolnihfondov.EdenizmedprimerovjebiltudiprimerCatterineCo­lombani,sicervdoveFabrisa,kisejepritožilazopersosedeGiuseppejaBarboja,AlessandradelSena,kanonikaLuiggijaPredanzanijainCristoforaPierobona.Tisopriodpraviškodenanjihovihfondihspustilideževnicovnjenfondinjipritempovzročiliškodo.KomisijaKolegija XX za sol je22.aprilapregledalastanjeinsosedomnaročila,najnasiphitropopravijoinodpravijoškodo,kisojopov­zročili.131 Srediaprilaje c.-kr. Direkcija za soline predstavnikepiranskeobčinein predsedstvoKolegija XX za sol obvestila,dabocesarobiskalSečoveljskesoline,zatojetrebaobnovitiinureditiglavnenasipe.Uredilinajbipohodnopovršinoinodstranilimorebitneprepreke.132 C.-kr. Direkcija jetuditakojobjavilarazpiszaureditvenadelainizbraloizvajalca.Tedendnikasnejesonjegovipredstav­nikiprišlinapregledSečoveljskihsolin.133MojsterAngeloBubbajeponaročilu Kolegija XX za sol izdelalsplav,skaterimsolahkoplulipovsehkanalih.Komisijajelahkotakopregledalastanjevsehnasipovinkanalovvsolinah.KerpajeKo­legij XX za sol brezrazpisainposvetovanjdalizdelatisplav,jec.-kr. Direkcija za soline nasprotovalaizplačilu.Poudarilaje,dabimoralirazpisatipogojegradnje 130 SIPAKPI225,t.e.33,spis60,datiran23.3.1816. 131 SIPAKPI225,t.e.33,spis75,datiran1.4.1816. 132 SIPAKPI225,t.e.33,spis81,datiran19.4.1816. 133 SIPAKPI225,t.e.33,spis91,datiran29.4.1816. Tabela2:Lastniki novih solin leta 1816 (SI PAK PI 225, t. e. 52, Catastico de Proprietari de Saline e Salineri del vecchio e nuovo Stabilimento delle Saline dell‘anno 1816) Priimek Ime Št. kavedinov Lera Fontanigge 1 Venier Cristoforo,sinpok.Filippa 200 142 58 2 Pajaro Giorgio,sinDomenica 125 32 93 3 Grisoni Francesco 79 26 53 4 Damiani Zuanne 89 89 5 Amoroso Andrea 30 30 6 Apollonio GiorgiosinFrancesca 43 43 7 Ruzzier Zuanne,sinpok.Bortola 44 44 8 Tamaro Francesco,sinpok.Marca 50 50 9 Trani Nicolo,sinpok.Lorenza 42 42 10 Lugnan Andrea,sinpok.Francesca 41 41 11 Chierego Pietro,sinpok.Bonifazia 46,5 46,5 12 Castro G.Battista,sinpok.G.Pietra 39 39 13 Fragiacomo Antonio,sinpok.Zuanneja 31 31 14 Arzentin Zuanne,sinpok.Pietra 30 30 15 Trani Angelo,sinpok.Lorenza 30 30 16 Petronio Odorico,sinpok.Bortola 28 28 17 Giraldi Francesco,sinpok.Zuanneja 28 28 18 Ruzzier Odorico,sinpok.Zuanneja 26 26 19 Apollonio Rocco,sinNicoloja 26 26 20 Rastelli Vito,sinpok.G.Antonia 26 26 21 Giassi Francesco,sinpok.Bortola 26 26 22 Zamarin Odorico,sinpok.Zuanneja 25 25 23 Fragiacomo Domenico,sinpok.Giacoma 25 25 24 Giraldi Simon,sinpok.Francesca 25 25 25 Rigutti Simon 23 23 26 Fornasaro Bortolo,sinAntonija 23 23 27 Fornasaro Pasqualin,sinAntonija 22 22 28 Corsi Nicolo,sinpok.Zuanneja 22 22 29 Ruzzier Nicolo,sinpok.Andrea 22 22 30 Baselli G.Maria,sinpok.Domenica 22 22 31 Marini G.Battista 22 22 32 Petronio Francesco,sinpok.Zuanneja 21 21 33 Tamaro Alessandro,sinpok.Zuanneja 19 19 34 Giraldi Francesco,sinpok.Francesca 18 18 35 Petronio Bonifacio,sinpok.Zorzia 18 18 35 Giraldi Bortolo,sinpok.Zuanneja 17 17 36 Trani Pietro,sinAntonia 15 15 37 Ruzzier G.Maria,sinpok.Bortola 14 14 38 Tamaro Bortolo,sinpok.Marca 14 14 39 Pagliaro Lorenzo,sinpok.Domenica 12 12 40 Fragiacomo Domenico,sinpok.Lorenza 11 11 41 Pitacco Nicolo,sinpok.Zorzia 11 11 42 Petronio Pietro,sinDomenica 10,5 10,5 SKUPAJ 1491 571 920 indobitipotrdiloluškekapitanije.Šeprejpabisemoraliposvetovatiskapita­nijo,sajsobilitudinjeničolniprimernizaplutjevplitkihvodah.Ponjegovemmnenjujebilaizgradnjasplavanepotrebna.134Poenomesečnemdogovarjanju 134 SIPAKPI225,t.e.33,spis97,datiran10.5.1816. Tabela3:Število solnih kavedinov, fondov in hiš od leta 1816 do 1830 (SI PAK PI 225, t. e. 52 in 91) Leto Stari kavedini Novi kavedini Skupno kavedini Hiše Solni fondi 1816 4854 1491 6345 367 1817 4870 1491 6361 367 1818 4872 1490 6362 372 358 1819 4854 1491 6345 389 430 1820 6374 6374 433 436 1821 6460 6460 435 443 1822 6496 6496 459 464 1823 6539 6539 465 467 1824 6944 6944 512 520 1825 7054 7054 512 525 1826 7054 7054 514 526 1827 7054 7054 514 526 1828 7054 7054 514 606 1829 7054 7054 514 601 1830 7033 7033 492 608 Graf1:Število solnih kavedinov, fondov in hiš od leta 1816 do 1830 (SI PAK PI 225, t. e. 52 in 91) 16000 525 526 526 606 601 608 520 512 514 514 514 514 492 512 14000 467 443 464 465 358 430 436 435 459 367 367 372 389 433 12000 7054 7054 7054 7054 7054 7033 6944 10000 6539 8000 6000 4000 2000 1816 1817 1818 1819 1820 1821 1822 1823 1824 1825 1826 1827 1828 1829 1830 Stari kavedini Novi kavedini Skupno kavedini Hiše Solni fondi jeAngeloBubbaledobilplačilozaizdelavosplava,priznalisomustroškevviši­ni187goldinarjevin13krajcarjev.135 Zaradideževnegavremenatudipridelovalnasezona1816nibiladobra.Vpiranskihsolinahsopridelalile6060modijevsoli,vKopru566modijevinMiljah19modijev(skupno6645modijev).Vrednostsoli,pridelanevpiranskihsolinah,jebila22.750goldinarjev,vkoprskih2150goldinarjevinMiljah100goldinarjev.136 Gledenaporočilačuvajev,vojakovinnadzornikov,kisourejalipridelavo inprevozsoli,sobilitakosamoživljenjeinodnosimedsolinarjiinlastnikisolin zelozapleteni.Čepravbimoralivsiprispevatikvarnosti,somnogitudiname­ 135 SIPAKPI225,t.e.33,spis116,datiran6.6.1816. 136 SIPAKPI225,t.e.33,spis163,datiran8.9.1816. Tabela4:Število oseb, ki so delale v solinah od leta 1824 do 1830 (SI PAK PI 225, t. e. 52 in 91) Leto Solinarji s patentom Brez patenta Žene Otroci Skupaj 1824 1272 300 1200 1300 4072 1825 1297 293 1210 1200 4000 1826 1165 1200 1600 3965 1827 1177 1150 1513 3840 1828 1314 1157 1529 4203 1829 1312 1155 1528 4196 1830 1303 1147 1515 4174 Graf2:Število oseb, ki so delale v solinah od leta 1824 do 1830 (SI PAK PI 225, t. e. 52 in91) 1800 1824 1825 1826 1827 1828 1829 1830 Solinarji s patentom Brez patenta Žene Otroci nomapovzročališkodo.Zunanjenasipesonižaliinsinatanačinpridobiliob­delovalnozemljo.Nižalipasotudinotranjenasipe.VišjiinšpektoroboroženihpaznikovDellaRivajeopozoril,dasonekaterisolinarjizaradilažjegaprenosasoliizhišnaladjeznižalinasipe.Tojebilokaznivodejanje,solinarjisobilika­znovanis4goldinarjiglobe.Povsemrazumljivojebilo,dasomoralinasipvrnitivprvotnostanje.137 Velikojebilosporovtudimedrazličnimilastnikisolnihfondov,predvsemtam,kjerjeimelovečlastnikovvlastiistifond.TakjeprimerbratovFonda,sinovpok.NikolajainbratovCorsi,sinovpok.Zuanneja,kisoimeližedaljčasavskupnilastifond.Čepravjemeddružinamavladalasloga,jevseenoprišlodonesoglasjazaradipopravilaglavneganasipa.ČlanidružineCorsisosvojdelpo­pravili,nisopahotelipopravitišedela,kibigamoralapopravitidružinaFonda. 137 SIPAKPI225,t.e.33,spis161.Naprimer,7.9.1816jeinšpektorprijavilinoglobilsolinarkoMargheritoBenedetti,BortolomiaPetroniapok.Pietra,LorenzaFragiacomapok.Zuanneja,IndrigaPetroniapok.Borolomea(lastnikinsolinar),CristoforaIndrigapok.Indriga,Zampie­raDaprettapok.Zuanneja,ZorziPetroniapok.Pietra,AlmerigaFondopok.Almeriga,PietraFornasarapok.ZuannejainDomenicaAmantina. Tabela5:Infrastrukturni objekti v solinah leta 1830 (SI PAK PI 225, t. e. 91) Predel Fondi Hiše Kavedini Kanali Kavane Zapore Mostovi Zapornice Fontanigge 301 237 3612 3 17 5 29 16 Lera 258 203 2840 3 12 1 22 11 Fazan 38 35 396 3 2 3 8 6 Strunjan 18 17 185 2 2 2 7 4 SKUPAJ 608 492 7033 11 33 11 66 37 Graf3:Infrastrukturni objekti v solinah leta 1830 (SI PAK PI 225, t. e. 91 ) 4000 3612 3500 3000 2840 2500 2000 1500 1000 500 301 258 237 203 396 185 38 18 35 17 3 3 3 2 17 12 2 2 5 1 3 2 29 22 8 7 16 11 6 4 0 Fondi Hiše Kavedini Kanali Kavane Zapore Mostovi Zapornice Fontanigge Lera Fazan Strunjan Tabela6:Število lastnikov solnih fondov in kavedinov v piranskih solinah leta 1816 (SI PAK PI 225, t. e. 52, Catastico de Proprietari de Saline e Salineri del vecchio e nuovo Stabilimento delle Saline dell’anno 1816) Zp. št. Priimek Ime Št. kavedinov Št. fonda 1 AM.R.d.Sali 193 19 2 Amoroso G.Pietro,sinpok.Bortolomia 6 1 3 Arzentin Zuanne,sinpok.Pietra 33 1 4 Barbojo Giuseppe,sinpok.Cristofora 168 11 5 Bartole Pietro,sinpok.Filippa 18 1 6 Bianchi Alessandro,sinpok.Girolama 57,5 6 7 Bianchi Margarita,vdovapok.G.Battista 19 2 8 Bonifazio Aldingarda,vdovapok.Benetta 16 1 9 Bonifazio Zuanne,sinpok.Domenica 106 6 10 Bonifazio Nicolo,sinpok.Zuanneja 2 1 11 Borsatti Mariainsestra 11 1 12 Brazzafolli Margarita,vdovapok.Antonia 7 1 13 Bruni Agostino,sinpok.Domenica 10 1 14 Bruni Domenico,sinpok.Agostina 34 3 15 Bruni RoccoinženaFaustina 59,5 6 16 Kapiteljsv.Jurija 24 2 17 Chierego Pietro,sinpok.Bonifazia 57 5 18 Colombani Luigi,sinpok.Lorenza 16 1 Zp. št. Priimek Ime Št. kavedinov Št. fonda 19 Colombani Bortolo,sinpok.Antonia 30 2 20 Corbato Zuanne,sinpok.Mattea 20,5 3 21 Corsi Accorsio,sinpok.Filippa 6 1 22 Corsi Almerico,sinpok.Domenica 4 1 23 Corsi Almerico,sinpok.Zorzia 54 4 24 Corsi Antonio,sinpok.Nicoloja 35 3 25 Corsi Nicolo,sinpok.Zuanneja 49 4 26 Corsi Zuanne,sinpok.Zuanneja 24 2 27 Corva Nicolo,sinpok.Nicoloja 50 3 28 Dapreto Bartolomia,sinpok.Francesca 6 1 29 Dapreto Simon,sinpok.Giacoma 16 2 30 Dapreto Zuanne,sinpok.Zuanneja 44 7 31 Davanzo Benetto,sinpok.Antonia 10 1 32 Davanzo Nicolo,sinpok.Antonia 18 2 33 Davanzo Pietro,sinpok.Antonia 9,5 1 34 Davanzo Pietro,sinpok.Pietra 9 1 35 Davanzo Zuanna,sinpok.Pietra 5 1 36 Declencich Antonio,sinpok.Nicoloja 21 2 37 Dolce Antonio,sinpok.Zuanneja 9 1 38 Dolce Domenico,sinpok.Zuanneja 7 1 39 Dongetti Maria,rojenaPierobon 27 3 40 Fabris Cattarina,vdovapok.Marc’Antonia 84 6 41 Fabris Giuseppe,sinpok.Marc‘Antonia 42 2 42 Facia Giorgio 12 1 43 Fonda Antonio,sinpok.G.Pietra 3,5 1 44 Fonda G.Pietro,sinpok.Nicoloja 199 14 45 Fonda GiorgioinFrancesca 31 3 46 Fonda Nicolo,sinpok.Tommasa 12 1 47 Fonda Zuanne,sinpok.Andrea 19,5 2 48 Fonda Zuanne,sinpok.Zuanneja 8 1 49 Fonda Antonio,sinpok.Zuanneja 9 1 50 Fornasaro Antonio,sinpok.Pasqualina 13 1 51 Fornasaro Bortola,vdovapok.Fonda 9 1 52 Fornasaro Bortolo,sinpok.Pasqualina 8 1 53 Fornasaro Leonardo,sinpok.Bortola 8 1 54 Fornasaro Francesco,sinpok.Bortola 14 1 55 Fornasaro Francesco,sinpok.Leonarda 6 1 56 Fornasaro Girolamo,sinpok.Bortola 14 1 57 Fragiacomo Alberto,sinpok.Domenica 7 1 58 Fragiacomo Almerico,sinpok.Lorenza 9 1 59 Fragiacomo Domenico,sinpok.Lorenza 9 1 60 Fragiacomo Domenico,sinpok.Zuanneja 18 1 61 Fragiacomo Domenico,sinpok.Giacoma 53 4 62 Fragiacomo Giacomo,sinLorenza 6 1 63 Fragiacomo Zuanne,sinpok.Domenica 20 1 64 Fragiacomo Zuanne,sinpok.Lorenza 48 1 65 Franceschi Antonia,rojenaBruni 10 1 66 Franceschi Marc’Antonio,sinpok.Alvisea 12 1 67 Furegon Pietro,sinpok.Almerica 51 4 68 Furian Elena,vdovapok.Almerica 20 2 69 Gabrieli Lodovico,sinPietra 82 3 70 Giraldi Antonio,sinpok.Francesca 6 1 71 Giraldi Domenico,sinpok.Francesca 13 1 72 Giraldi Francesco,sinpok.Nicoloja 39 4 73 Giraldi Francesco,sinpok.Zuanneja 13 2 Zp. št. Priimek Ime Št. kavedinov Št. fonda 74 Giraldi Simon,sinpok.Francesca 10 1 75 Grisoni Francesco,sinpok.Santa 480 27 76 Indrigo Aldegarda,vdovapok.Zorzija 18 2 77 Lenzi Felice,sinpok.Girolama 73 7 78 MansioneriaTesta-Predanzan 62,5 6 79 Maraspin Antonio,sinpok.Antonia 6 1 80 Marchesini Pietro,sinpok.Giuseppea 21 2 81 Minio Nicolo,sinGiovannia 21 2 82 Padovan ZuannediLorenzo,najemnikCorsija 35 2 83 Pagliaro Antonio,sinpok.Nicoloja 11 1 84 Pagliaro Domenico,sinpok.Simona 11 2 85 Pagliaro Grazia,vdovapok.Domenica 13 2 86 Pagliaro Nicolo,sinpok.Cristofora 14 1 87 Parenzan Antonio,sinNicoloja 12 1 88 Parenzan Zoia,vdovapok.Nicoloja 6 1 89 Petronio Antonio,sinBortola 10 1 90 Petronio Antonio,sinpok.Marca 15 1 91 Petronio Bortolomio,sinpok.Pietra 51 3 92 Petronio Brunetta,vdovapok.Pietra 35 3 93 Petronio Cristoforo,sinpok.Zuanneja 4 1 94 Petronio Domenico,sinpok.Zorzia 34 4 95 Petronio Francesco,sinpok.Zorzia 14 1 96 Petronio G.Pietro,sinpok.Marca 26,5 2 97 Petronio Matteo,sinpok.Rocca 26 2 98 Petronio Nicolo,sinpok.Domenica 7 1 99 Petronio Pietro,sinpok.Cristofora 4 1 100 Petronio Pietro,sinpok.G.Pietra 12 1 101 Petronio Pietro,sinpok.Marca 28 2 102 Petronio Pietro,sinpok.Marca 59 5 103 Petronio Zorzi,sinpok.Marca 17 1 104 Pierobon Andrea,sinpok.Cristofora 28 2 105 Pierobon Cristoforo,sinpok.Pietra 100 10 106 Pierobon Zuanna,vdovapok.Pietra 74 6 107 Pierobon Zuanne,sinpok.Cristofora 26 3 108 Potocco Domenico,sinpok.Francesca 10 1 109 Predonzan Luigi,sinNicoloja 44,5 6 110 Predonzan Nicolo,sinpok.Alvisea 35 4 111 Predonzan Nicolo,sinpok.Nicoloja 12 1 112 Rastelli Vito,sinpok.G.Antonia 40 4 113 Ravalico Marco,sinpok.Nicoloja 3 1 114 Ravasini Gianmarco,sinpok.G.Maria 10 1 115 Rosso Domenico,sinpok.Zuanneja 11 1 116 Rosso Zorzi,sinpok.Nicoloja 28 2 117 Rota Agnese,vdovapok.Stefana 5 1 118 Ruzzier G.Maria,sinpok.Bortola 8 1 119 Ruzzier Girolamo,sinpok.Cristofora 15 2 120 Ruzzier Nicolo,sinpok.Andrea 8 1 121 Ruzzier Odorico,sinpok.Cristofora 7 1 122 Ruzzier Simon,sinpok.Domenica 9 1 123 Ruzzier Zuanne,sinpok.Bortola 8 1 124 Schiavuzzi Bernardino,sinpok.Giacoma 102 7 125 Senno Alessandro,sinpok.G.Pietra 98 9 126 Senno G.Maria,sinpok.G.Pietra 157 11 127 Stepan Tommaso,sinpok.Mattia 4 1 128 Tamborlin Marco,sinpok.Nicoloja 20 2 Zp. št. Priimek Ime Št. kavedinov Št. fonda 129 Tammaro Alessandro,sinpok.Zuanneja 32 3 130 Tammaro Bortolo,sinpok.Marca 7 1 131 Tammaro Lorenzo,sinpok.Alessandra 8 1 132 Tammaro Zorzi,sinpok.Pietra 4,5 1 133 Tammaro Zuanna,hčerkapok.Nicoloja,vdovapok.BonaventureRuzzier 10 1 134 Tammaro Zuanne,sinpok.Marca 14 1 135 Tomaz Giacomo,sinpok.Francesca 112 8 136 Trani Pietro,sinAntonia 31 3 137 Valmarana Leonardo 1 1 138 Varin Margarita,vdovapok.Bortola 20 2 139 Vatta Simon,sinpok.Bonifazia 79 6 140 Venier Agostino,sinpok.Bortola 16 1 141 Venier Antonio,sinpok.Bortola 8 1 142 Venier Cristoforo,sinpok.Francesca 82 5 143 Venier Zorzi,sinpok.Zorzia 117 10 144 Veronese Antonio,sinpok.Zuanneja 6,5 1 145 Veronese Domenico,sinpok.Zuanneja 14 1 146 Veronese MariainCattarina 10 1 147 Viezzoli LorenzodiZuanne 3 1 148 Zamarin Odorico,sinpok.Zuanneja 81,5 6 SKUPAJ 4854 406 Uvodni del katastra s podatki o starih in novih lastnikih piranskih solin leta 1816 (SI PAK PI 225, t. e. 52, Catastico de Proprietari de Saline e Salineri del vecchio e nuovo Stabilimento delle Saline dell‘anno 1816). Kerjemedtemneurjeporušilonasip,jepoplavilotudisosednjefonde,zatojepredsedstvoKolegija XX za sol ukazalodružiniCorsi,najpopravipoškodovaninasip,članomdružineFondapanaložiloplačilopolovicestroškov.138 PredsedstvoKolegija XX za sol jecelojesen1816opozarjalolastnikeso­lininsolinarje,najobnavljajostareinnanovopostavljenenasipe.Predvsemnanovopostavljeninasipinisobilidobroutrjeniinjihjevsakomanjšeneurjepoškodovalo.Potrebnojebilovečletnoutrjevanjeinpostavitevkamnitegazidu,dajelahkonasipkljubovalsilivalov. Obdobjegradnjenovihsolnihfondovjebilozelotežavno,sajsopogostaneurjaporušilavečmesečnodelodelavcevinsolinarjev.Šelepoletu1825,kosobilizunanjinasipidobroutrjeniinobzidani,sejestanjenormaliziralo. Leta1816jevvsehpiranskihsolinahdelovalo4854solnihkavedinov,kisobilivlasti148pravnihinfizičnihoseb.Lastnikisoimelikavedinenarazličnihfondihzaradikupoprodaj,dedovanjaindotalnihpogodb.Fondz28kavedinijeimellahkotudipotrialištirilastnike.Kerdoleta1824uradnikinisozabeležilipodatkovoštevilusolinarjevinčlanovnjihovihdružin,kisodelalinasolnemfondu,jetežkodoločitištevilodelavcevnaposameznemfondu.Takšnipodatkisozabeleženiodleta1824dalje.Pravilomasonavedenipodatkiosolinarjihspatentom,solinarjihbrezle-tega,otrocihdoosmegaletastarostiinšteviložen­skindeklet,kisodelalenasolnihfondih.Čejeimelsolnifondvečlastnikov,jesolinarjapostavillastnik,kijeimelnajvečještevilokavedinov. SKLEP Po ukinitvi Ilirskih provinc in ponovni vzpostavitvi avstrijske oblasti jedržavaintenzivnonadaljevalasširjenjemnovihsolnihpovršiningradnjonovihsolnihfondov.Želeta1825ještevilokavedinovnaraslona7054,leta1830paseješteviloustalilopri7033;takšnoštevilojenatoostalodoodkupasolnihfondovinprenovepredelaLerapredzačetkomprvesvetovnevojne.139ObčinaPiranjepoprihodupodavstrijskooblastizgubilaizključnopravicopodeljevanjapravicedogradnjesolin,kijojeimelaskozicelotnoobdobjebeneškenadoblasti;zaraditegapiranskimeščaninisoimelivečprivilegiranegapoložaja,kisogaimelidotedaj.Pojavljatisosezačelinovilastniki,kinisobilivečdomaizPirana(npr.FrancescoGrisoni),kijev30.letih19.stoletjapostalnajvečjilastnikpiranskihsolins576solnimikavedini(večinojihjeimelvFontaniggah,naLeriinvStrunjanu). Kersonovesolnepovršinenaredilivplitvemmorju,jebilotrebatepovr­šinezaščititizmočnimimorskiminasipi.Obneugodnihvremenskihrazmerahsobilinasipizaradivisokegaplimovanjainvalovanjazelonestabilni,doklerjihnisozobehstrani(morskeinnotranje)obzidaliinzaščitiliskamnitimzidom.Obvsakemvečjemneurjusopoplavnevodepoškodovalenasipe,solinarjipasoimelivelikoškodeindodatnegadelapriutrjevanjunasipovinčiščenjuizpare­valnihinkristalizacijskihbazenov.Razmeresoseizboljšalešelepoletu1830,kosouspelidodatnoutrditizunanjemorskenasipe.Žalgradnjanovihsolnihkavedinovlastnikomniprineslapričakovanihgospodarskihučinkovinzasluž-ka,sajjedržavazaradiprevelikepridelavesolitoomejilainuvedlaponovnomonopolnekoličinepridelanesoli. 138 SIPAKPI225,t.e.33,št.178,datirano15.12.1816. 139 Večorazlogihzamodernizacijopiranskihsolin,državnemodkupusolininspremembiteh­nološkegapostopkapridobivanjasolinaLeriglejvBonin:Sečoveljskesoline–predelLerav začetku20.stoletja[diplomskodelo],Koper2009. VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI SI PAK PI – Pokrajinski arhiv Koper, enota Piran • SIPAKPI225,SolnikonzorcijPiranspredhodniki,t.e.1,31,32,33,52,91. LITERATURA Bennussi,Bernardo:Ragguagliodellemonete,deipesiedellemisureperservireallastoriadellenostreprovincie.V:Atti e Memorie della Societa Istriana di Archeologia e Storia Patria, anno XL,fascicolo1.Parenzo:Societaistrianadiarcheologiaestoriapatria.TipografiaGaetanoCoana&figli,1928,str.227–336. Bonin,Flavio:ProizvodnjasolivPiranskihsolinahod16.dodrugepolovice18.stoletja.V:Annales, Series Historia et Sociologia,letnik11,št.1.Koper:Znanstveno-razi­skovalnosredišče,ZgodovinskodruštvozajužnoPrimorsko,2001,str.93–104. Bonin,Flavio:Samostansv.Frančiškamedlastnikisolnihpolj.V:Sedem stoletij minoritskega samostana sv. Frančiška Asiškega v Piranu 1301–2001.Piran:Slovenska minoritska provinca sv. Jožefa, Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega v Piranu, 2001,str.141–157. Bonin,Flavio:Piranskesolinevzgodovinskihvirih;spoudarkomna18.stole­tju.V:Annales Mediterranea.Piran:Pomorskimuzej»SergejMašera«,Piran2009,str. 23–30. Bonin,Flavio:Solnepoti.Katalogšt.15.Piran:Pomorskimuzej–MuseodelMare »SergejMašera«Piran/Pirano2009. Bonin,Flavio:Piranskesolnepogodbe(1375–1782).Viri 33.Ljubljana:Arhivsko društvoSlovenije,2011. Bonin, Marko: Pridobivanjesoli na solnem fondu Pomorskegamuzeja »Sergej Mašera«Piran.Gibanjeznanostmladini–raziskovalnanalogaspodročjadružboslovja –geografija,Piran:[M.Bonin],2002. Bonin,Marko:Sečoveljskesoline:predelLeravzačetku19.stoletja[diplomskodelo],Koper2009. Bonin,Marko:Sečoveljskesoline –predelLeravzačetku20.stoletja.V: Zbor­nik radova Međunarodnog znanstvenog skupa Istarsko gospodarstvo jučer i sutra, Pazin, Pula, studeni 2013 = Proceedings of the International scientific conference Istrian econo­my yesterday and tomorrow, Pazin, Pula, november 2013,(Posebnaizdanja,38).Pazin:Državniarhiv,2015(ur.KrižmanPavlović,Danijela),str.359–379. Bonin,Zdenka:Koprskesolinevporočilihbeneškihuradnikov.V:Kronika Časo­piszaslovenskokrajevnozgodovino,letnik53,zv.3,Ljubljana:Zvezazgodovinskihdru­števSlovenije,2005.str.283–300. Bonin,Zdenka:Katasterkoprskihsolinleta1847.V:Kronika,Časopiszasloven­skokrajevnozgodovino,letnik54,zv.1,Ljubljana:ZvezazgodovinskihdruštevSloveni­je,2006,str.79–94. Bonin,Zdenka:Koprskesolinevzgodovinskihvirih.V:Annales Mediterranea.Pi­ran:Pomorskimuzej»SergejMašera«Piran,2009,str.85–103. Bonin,Zdenka:Koprskesoline.V:Studia Iustinopolitana,Revija Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper,letnikII,1.del.Koper:OsrednjaknjižnicaSrečkaVilharjaKoper, 2009,str.95–120. Bonin,Zdenka:Delovanjekoprskihsolinvobdobjubeneškeinavstrijskeuprave. V:Zbornik radova Međunarodnog znanstvenog skupa Istarsko gospodarstvo jučer i sutra, Pazin, Pula, studeni 2013 = Proceedings of the International scientific conference Istrian economy yesterday and tomorrow, Pazin, Pula, november 2013,(Posebnaizdanja,38).Pazin:Državniarhiv,2015(KrižmanPavlović,Danijela;ur.),str.277–296. Bonin,Zdenka,Bonin,Flavio:TihotapljenjekoprskeinpiranskesolivobdobjuBeneškerepublike.V: Upor, nasilje in preživetje [Elektronski vir]: slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka znanstvena monografija,Koper:ZaložbaUniverzena Primorskem,2015,str.181–210. Brglez,Alja:Zrnosolizaimperij:Piran1579–1609.Koper:UniverzanaPrimor­skem,Znanstveno-raziskovalnosredišče,InštitutzadediščinoSredozemlja,ZaložbaAn-nales,2005. Combi,Carlo:Notiziestoricheintornoallesalined‘Istria. Trieste:ColomboCoen, 1858. Čolak,Nikola:ProizvodnjapaškesoliipomorskatrgovinadopadaPagapodmle­tačkuvlastgodine1409.V:Pomorski zbornik 1,Zadar1963,str.477–515. Danielis,Angelo:LevecchiesalinediPirano.Archeografo Triestino.Trieste:Offi­cinegrafichedellaEditorialelibrerias.a.,1930–1931,vol.44,str.409–418. Darovec,Darko:SolarstvovseverozahodniIstriod12.do18.stoletja.V:Annales, Series Historia et Sociologia,letnik11,št.1.Koper:Znanstveno-raziskovalnosredišče,ZgodovinskodruštvozajužnoPrimorsko,2001,str.71–92. Darovec,Darko:Davkinampijejokri.Knjižnica Annales Majora.Koper:UniverzanaPrimorskem:Znanstveno-raziskovalnosrediščeRepublikeSlovenije,Koper:Zgodo­vinskodruštvozajužnoPrimorsko,2004. Erceg,Ivan:Pregled»solana«iproizvodnjesolidužistočnojadranskeobale(dobafeudalizma).V:Jadranski zbornik, št.13.Pula:PovijesnodruštvoIstre,Rijeka:PovijesnodruštvoRijeke,1986–1989,str.119–131. Erceg,Ivan:PregledkupoprodajesolinasjevernomJadranu(krajem17.ipočet­kom18.stoljeća).V:Vjesnik Historijskog arhiva Rijeka,št.32.Rijeka:Historijskiarhiv Rijeka,1990,str.25–43. Fanfani,Tommaso:Ilsale:unprodottoperlacrescitaeconomicadiTrieste.V: Storia economica e sociale di Trieste,volumeII,Lint,Trieste,2003,str.505–540. Gestrin,Ferdo:TrgovinaslovenskegazaledjasprimorskimimestiodXIII.stoletjadokoncaXVI.stoletja.V:Kronika XI/2.Ljubljana:ZgodovinskodruštvozaSlovenijo,str. 73–85,1963. Gestrin,Ferdo:Trgovinaslovenskegazaledjasprimorskimimestiod13.dokon­ca16.stoletja,Ljubljana:SAZU,1965. Guštin,Mitja:KoprskesolinenaBonifikipriBertokih.V:Soline: ogrožena kultur­na krajina,Piran:PomorskimuzejSergejMašeraPiran,2009,str.75–84. Herkov,Zlatko:MjerehrvatskogPrimorja,sosobitomosvrtomnasolnemjereisolnutrgovino.Rijeka:HistorijskiarhivuRijeciiPazinu,1971. Herkov,Zlatko:Našestaremjereiutezi,Uvoduteorijupovjesnemeterologijeinjezinapraktičnaprimjenapriproučavanjunašegospodarskepovijesti,Zagreb:Škol­skaknjiga,1973. Herkov,Zlatko:Prinoszapoznavanjenašihstarihmjerazadužinuipovršinu.V: Zbornik Historijskog instituta JAZU u Zagrebu 7,Zagreb:JAZU,1974. Holz,Eva:Solkotdržavnimonopol.OdcesariceMarijeTerezijedomarčnerevo­lucijeleta1848.V:Annales, Series Historia et Sociologia 3,letnik8.Koper:Znanstveno--raziskovalnosredišče,ZgodovinskodruštvozajužnoPrimorsko,1996,str.339–348. Koludrović,AnteinFranić,Mladen:Sol i morske solane.Zagreb:Udruženjerudni­kaiindustrijenemetala,1954. Mihelič, Darja: Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340. Ljubljana:SAZU,1985. Mihelič,Darja:Ozačetkihpiranskegasolarstva.V:Annales, Series Historia et Soci­ologia 8/96.Koper:ZgodovinskodruštvozajužnoPrimorsko,1996,str.339–348. Mihelič,Darja:Ozačetkihpiranskegasolarstva.V:Annales, Series Historia et So-ciologia,letnik11,št.1.Koper:Znanstveno-raziskovalnosredišče,ZgodovinskodruštvozajužnoPrimorsko,2004,str.71–92. Mihelič,Darja:Piranskobelozlato.V:Annales Mediterranea.Piran:Pomorskimu­zej»SergejMašera«Piran,2009,str.15–22. Mlacović,Dušan:Plemenitostinotok:padecinvzponrabskegaplemstva.Zagreb:Leykaminternationald.o.o.,2008. Morteani,Luigi:ContratodeSalistipulatofraVeneziaePirano.Trieste:L.Mor-teani,1889. Nicolich,Emanuele:Cennistorico-statisticisulleSalinediPirano.Pirano:Con­sorziodelleSaline,1882. Nicolich,Emanuele:Documentichesiriferisconoallesalinedalmatiche.Dubrov­nik:TiskarnicaJ.Flori,1883. Nicolich,Emanuele:EpisodidelsalificioAdriatico.Zadar,1907. Pahor,Miroslav:StatutiIzole,KoprainPiranateristrskizakoniosolarjih,so­larnahintihotapcih.V:Kronika V/3, Ljubljana:ZvezazgodovinskihdruštevSlovenije, 1957,str.123–134. Pahor,Miroslav:SolnapogodbamedPiranominBenetkamiizleta1616.V:Kroni­ka,letnik5,št.1,Ljubljana1957,str.14–20. Pahor,MiroslavinPoberaj,Tatjana:Starepiranskesoline.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1963. Pederin,Ivan:SporazumpaškihproizvođačasolisCollegiomdelSaluMlecima1662.g..V:Prinosiza gospodarsko povijest otoka Paga.Pazin–Rijeka:Historijskiarhivi PaziniRijeka,1988,str.5–18. Peričić,Šime:Paškesolaneod1814.do1914g.V:Prinosi za gospodarsko povijest otoka Paga.Pazin-Rijeka:HistorijskiarhiviPaziniRijeka,1988,str.29–54. Peričić,Šime:Proizvodnjaiprodajapaškesoliuprošlosti.Zadar:Zavodzapovje­sneznanostiHAZU,2001,sv.43,str.45–83. Pilandri,Gino:Ambienteetecnicanellesaline. La Salina di Cervia (acuradel GruppoCulturaleCiviltaSalinara–Cervia),Cervia,1997,str.27–34. Raukar,Tomislav:ZadarskatrgovinasoljuuXIViXVstoljeću.V:Radovi Filozof­skog fakulteta u Zagrebu 8.Zagreb:[OdsjekzapovijestFilozofskogfakulteta],1970. Selva, Orietta: L‘attivita salinara in Istria: tesi di laurea in geografia. Trieste:UniversitadeglistudiTrieste,1994. Selva, Orietta: Il patrimonio storico geografico delle saline di Pirano. Trieste:Centrostudieconomico-politiciEzioVanoni,1999. Stanisci,Mario:Appuntidimetrologia.Cennisullamisurazionedeltempo,del­lospazio,delpesoedelrapportoeconomicoconbrevicennidinumismatica.Udine:UniversitadeglistudidiUdine,1984. Starec,Roberto:Življenjeindelovistrskihsolinah.V:Annales, Series Historia et Sociologia,letnik11,št.1.Koper:Znanstveno-raziskovalnosredišče,Zgodovinskodru­štvozajužnoPrimorsko,2001,str.121–134. Vilfan, Sergij: K zgodovini kmečkega kupčevanja s soljo. Gospodarsko pravnepodlagepovestioMartinuKrpanu.V:Kronika X/3. Ljubljana:Zvezazgodovinskihdru­števSlovenije,1962,str.129–144. Zaninović-Rumora,Marija:MjereotokaPagaumletačkomrazdoblju.V:Prinosi za gospodarsko povijest otoka Paga.Pazin-Rijeka:HistorijskiarhiviPaziniRijeka,1988, str.19–28. Žagar,Zora:SolinarstvonaseverovzhodniobaliJadranskegamorja.V:Muzej so-linarstva. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, Katalog št. 7.Piran:Pomorskimuzej »SergejMašera«Piran,1991,str.24–41. Žagar, Zora:Solinarstvona severozahodni obaliJadranskegamorja.V: Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre.Ljubljana:ZnanstveniinštitutFF,1993, str.117–127. Žitko,Salvator:Solnotihotapstvonaobmočjupiranskih,koprskihinmiljskihso­linvčasuBeneškerepublike.V:Slovensko morje in zaledje,št.2/3,Koper:Lipa,1979. SUMMARY IMPLEMENTATIONOFPIRANSALTPANSOWNERSCADASTREIN1816 Whilsttheproductionofsaltisexclusivetothesummermonths,theworkinsaltpansdemandedthatthesaltworkerandhisfamilyarepresentthewholeyeartomaintainasaltfield.Workatthesaltfieldanditsannualpreparationfortheseasonofsalt-makingusuallystartedafterthesaltproductionseasoniscompleted.Alldamsthatweredamagedorleakingseawaterorfreshwater(fromDragonjariverbed)tothesaltfieldareahadtoberepaired.Inautumnandwinter,saltbasinshadtocontainasufficientamountofwateratalltimes,other­wisetheywoulddryuporfreeze.Basinshadtobefilledwithfreshseawaterasrainwatercouldcausedamagetothem.Duringthenecessarychangeofwater,basinshadtobedried,ifatallpossible.ThemostextensivepreparatoryworkwasdoneinSpring.Thatwasthetimeforreparationsofalldamageddams,es­peciallythemostimportantdamprotectingfieldsfromthepassageofseawater(floodprotection).Inorderofimportance,thedamimmediatelynexttotheseawasfollowedbythedamsofsaltpanschannels.Themainpreparatoryworkinthesaltfieldstartedafter1March.Then,itwasnecessarytocleanandpreparecrystallizationbasins,andtoprepareandrepairallminordamsonthewholesaltfield.Damagestosaltfieldscausedbyfloodingimposedanadditionalbur­denonsaltpanworkerssinceitwasgenerallynecessarytomanuallyremovelargequantitiesofmudandsludge,whilealsoreconstructingdams.Thearticlealsoexaminesadditionaldifficultiesencounteredwhenconstructingnewsaltfieldsatthebeginningofthe19thcentury.Atthattime,thePiransaltpanssawtheconstructionofahighernumberofnewsaltfieldswhichwerelocatedinashallowsea.Giventheneedtobuildmoresaltfieldsandprotectthemagainstseawater,itwasnecessarytobuildprotectivedamswhichwereveryunstableastheyweremadeofsoftmud.Workersneededseveralyearsbeforetheycouldstrengthenthemonthesidesthusreinforcingthedams.Suchextensivenewconstructionlastedtwodecades.Afreshseawaterinflowandadditionalchan­nelarrangement(extensionorratherdeepening)presentedadditionalissuesfortheoldsaltfieldsinordertoensuresufficientwaterflowandgoodchanneldepthandwidthtoallowseamlesstransportofsaltfromsaltpanhousestopublicstorages.Anotherproblemrelatestothefactthatsuchmajorconstruc­tionworkrequiredlargefinancialresourcesthatsaltfieldsownersaswellasthecountryfounddifficulttoprovideasthepoliticalandeconomicsituationcouldnotstabilizeimmediatelyduetomilitaryconfrontations.Saltpanwork­ersthuslivedinpovertyandnewsaltfields,unfortunately,failedtomeettheexpectedresults.Asthemarketwassaturatedwithsalt,thecountrylimiteditsproductionquantityandregulateditspriceovertime.InsufficientlypreservedregisterofsaltfieldsownersandsaltpanworkersforthelastVenetianperiodinthePiranunitoftheRegionalArchivesKoperobligedthenewAustrianauthor­itytoestablishcadastreofsaltfieldsownersandsaltpanworkersanew.The firstpreservedexampleofthecadastreestablishmentdatesin1816,whileinlateryearsthecadastredatawasupdatedeveryyearbetweenOctoberandDe-cemberwithnewdataonowners(i.e.duetodeath,succession,weddings,pur-chase)andsaltpanworkerswhoworkedinindividualproductionunits.Thesefactorsresultedinchangesofownershiponnearlyatenthofsaltpansareaseveryyear.Theadditionalcauseofchangesinownershipwastheallocationofacertainnumberofcrystallisationbasinstomaledescendantswhoweregrantedbeneficiarystatusduetoownershipthusnothavingtoserveinthearmy.The countrylaterabolishedthisbenefit. 1.01Izvirniznanstveničlanek IZARHIVSKIHFONDOVINZBIRKFROMTHEARCHIVALFILESANDCOLLECTIONS Prejeto:20.3.2019UDK94(497.4Kranj):771.521(497.4Kranj)«1860« Fotografija Kranja na steklu iz leta 1860 – predstavitev arhivalije, proces raziskave in zgodovinski kontekst nastanka BLAŽOTRIN mag.zgodovine,arhivskisvetovalec,NadškofijskiarhivLjubljana,Krekovtrg1,SI-1000Ljubljana,e-pošta:blaz.otrin@rkc.si Izvleček Leta2014sejevNadškofijskemarhivuvLjubljaninašlavoščilnicažuplja­novŽupnijeKranjnovoimenovanemuljubljanskemuškofuJernejuVidmarjuizleta 1860,kjerjena prvistranivdelana fotografija izstekla,kiprikazu­jeGlavnitrgvKranju.Fotografija,kijenajstarejšavNadškofijskemarhivuLjubljana in najstarejša znana fotografska upodobitev Kranja, je vzbudilavelikopozornostpriraziskovalcih,posebnošezato,kerbiavtorfotografijelahkobilJanezPuhar.Skupinaraziskovalcevizrazličnihstrokjearhivalijovnaslednjihletihinterdisciplinarnoraziskovala.Izvsebinevoščila,kontekstanastanka,arhivskegagradivainliteraturesenedanatančnougotoviti,kdojeavtorfotografije. Ključne besede: JernejVidmar,zgodovinafotografije,fotografijanasteklu,Kranj,JanezPuhar,1860 Abstract PHOTOGRAPHOFKRANJONGLASSFROM1860– THEPRESENTATIONOFARCHIVALIA,RESEARCHPROCESS,ANDTHEHISTORICALCONTEXTOFORIGIN In2014,acardwhichtheparishionersofKranjparishgiftedtothenewlyordainedBishopJernejVidmarin1860wasfoundinArchdiocesanArchivesinLjubljana.Thefrontofthecardisinlaidwithaglassphotographshow­ingthemainsquareofKranj.AstheoldestphotographintheArchdiocesanArchiveLjubljanaandtheoldestknownphotographicdepictionofKranj,itattractedagreatdealofresearchers‘attention,particularlysincetheauthorcouldbeJanezPuhar(JohannPucher).Agroupofresearchersfromvariousfields have been conducting an interdisciplinary research in the followingyears. The author of the photograph cannot be determined from the cardcontent,origincontext,archivesorliterature. Key-words: JernejVidmar,historyofphotography,photographonglass,Kranj,JanezPuhar,1860 Novembra2014sempopisovalurbarježupnijskiharhivovNadškofijske­gaarhivaLjubljana(NŠAL)inpriraznihknjigahŽupnijeKranjpregledaltudiarhivskoškatloštevilkatri,kjersosenahajalištirjeurbarji.Ašeboljkoturbarjijemojopozornostpritegnilavrdečeusnjeovitavoščilnicavelikegaformata,kijeimelanasprednjistranivdelanosteklenofotografijo.Obpregleduvoščilnicesemugotovil,dagrezavoščilnicožupljanovmestneŽupnijeKranjnovoimeno­vanemuljubljanskemuškofuJernejuVidmarjuz31.5.1860(prazniksv.Kan­cijanaintovarišev).1 Tojepomenilo,dagrezanajstarejšodatiranofotografijo vNŠAL,2 najstarejšofotografijoKranja,obdejstvihsteklenefotografije,mestaKranj,leta1860inJernejaVidmarja,sejesamaposebiponujalatudipovezavazizumiteljemfotografijeJanezomPuharjem. Takosejezačeladolgainzanimivapotraziskavedragocenearhivalije,rezultatiraziskovanjpasosedajzbranivpričujočihčlankih.Interdisciplinar­naraziskavajebilazamnogeizmednasizjemnastrokovnaizkušnja,kinamjeodprlapovsemnovehorizonteraziskovanjainmožnostiplodnegasodelovanjaraznovrstnihstrokspodročjahumanistikeinnaravoslovja. Sprednja stran voščilnice župljanov mestne župnije Kranj z vdelano stekleno fotografijo novoimenovanemu ljubljanskemu škofu Jerneju Vidmarju z dne 31. 5. 1860. (Foto: Tomaž Lauko) 1 NŠAL,ŽAKranj,VoščiložupljanovKranjaškofuJernejuVidmarju,1860,predalnikIX/5(Ž.411). 2 DotakratjezanajstarejšodatiranofotografijovNŠALveljalportretJanezFlisas6.6.1860.Prim.Otrin:FotografijamaturantaJanezaFlisa,str.468–469. Proces raziskave Ponajdbiinkratkiraziskavikontekstanastankafotografijesemotempo­ročalštirimstrokovnjakomspodročjazgodovinefotografije:MirkuKambiču– nestorjuzgodovinefotografijenaSlovenskem,LucijiPlaninc–restavratorkiin konservatorkiCentrazarestavriranjeinkonserviranjeArhivaRepublikeSlove­nije,kiseukvarjatudiznajstarejšimobdobjemnastankafotografije,BlaženkiFirst,kijetistoletovNarodnemmuzejuSlovenijepripravilarazstavoinizdalaknjigooJanezuPuharju,3inDamirjuGlobočniku,4kijeravnotakotistoletoizdal knjigooJanezuPuharju. Vsinavedenisoizkazalivelikintereszanajdbo,varhivupastasekmaluzatemoglasilaMirkoKambičinDamirGlobočnik.PrvijeofotografijinapraviltudikratekzapisvUmetnostni kroniki.5 24.3.2015smoimelivrestavratorskidelavniciCentrazarestavriranjeinkonserviranjeArhivaRepublikeSlovenijeprvisestanek,nakateremsmosode­lovaliLucijaPlaninc,BlaženkaFirst,JedertVodopivec–vodjaCentrazarestavri­ranjeinkonserviranjeArhivaRepublikeSlovenije,MirkoKambičinBlažOtrin.Nanjemsmosiogledalivoščilnicoinugotovili,dagrezaizjemnodragocenost,sepogovarjalioštevilnihvprašanjih,kisoseobtemodprla,inzačrtalinadaljnjeraziskovalnodelo. Dogovorilismose,dabomoobjektraziskaveobravnavalikarsedaširoko,interdisciplinarno,pričemermorabitivospredjuvarovanjeobjekta,kisenesmepodvrečinobeniagresivniraziskavi,kibigalahkopoškodovala.Smerraz­iskavenajbišlavnaslednjihsmereh:Ugotovitizgodovinskikontekstnastanka Zadnja stran voščilnice. (Foto: Tomaž Lauko) 3 First:Puharjeva šifra. Skrivnostni izum prvega slovenskega fotografa. 4 Globočnik:Janez Puhar (1814–1864). 5 Globočnik:NoticaoPuharjevifotografijiizleta1860,str.23–26. inpregledativsorazpoložljivoarhivskogradivoinliteraturo,kibilahkopritempomagala;poizkusitidoločititehničnipostopeknastankafotografijeinnjenokemičnosestavotervseteizsledkepostavitivprimerjalnikontekstzJanezomPuharjemindrugimisočasnimifotografskimideliintehnikami. BlaženkaFirstjeoprvihizsledkihraziskaveleta2015napisalačlanek za Kranjski zbornik,6ajetrebaupoštevati,dajebilatakratopravljenašeleprvameritevzmetodoPIXE,insicerlenatemnemdelufotografije. MirkoKambičkasnejenivečutegnilsodelovati,delupastasepridružilašePrimožLampičizMuzejazaarhitekturoinoblikovanjevLjubljaniinŽigaŠmitsFakultetezamatematikoinfiziko. Skupinasejekasnejesestalaobdvehmeritvahpometodi PIXEvReak­torskemcentruInstitutaJožefStefanvPodgorici(22.4.2015,16.5.2016)inšenadvehsestankih26.5.2015vCentruzarestavriranjeinkonserviranjeArhivaRepublikeSlovenijein1.7.2015vNarodnemmuzejuSlovenije,kjersmofoto­grafijoKranjaizleta1860primerjalistremioriginalnimifotografijamiJanezaPuharja,kijihhraniNarodnimuzejSlovenije,ineno,kijohraniMuzejzaarhi­tekturoinoblikovanjevLjubljani. Zgodovinski kontekst nastanka voščilnice in njena hramba v NŠAL JernejVidmarsejerodil11.8.1802vKranjunanaslovuMesto1087očetu PetruVidmarjuinmateriMarijiSoršek(Sorscheg).Bogoslovneštudijejeopra­vilvLjubljani,kjerjebilleta1827posvečenvmašnika.Vletih1828/29jebilkaplanvŠentrupertunaDolenjskem,potempagaješkofAntonAlojzijWolfposlalnaštudijteologijenadunajskiAvguštinej,kjerjeostaldoleta1832.Medletoma1832in1837jenaljubljanskemlicejupredavalbibličnevedeinorien­talskejezike(njegovslušateljjebiltudiJanezPuhar),natopabilimenovanzadvornegakaplanainravnateljaAvguštinejanaDunaju,kjerjeostaldoprevzemaškofijskeslužbevLjubljani,vmesjetudidoktoriralizteologije. PosmrtiškofaWolfa7.2.1859sejezačelpostopekizbirenovegaljubljan­skegaknezoškofa.NapodlagipredlogovinposvetovanjjecesarFrancJožef6. 11.1859natomestoimenovalJernejaVidmarja,papežPijIX.jeimenovanjepotrdil23.3.1860,škofovskoposvečenjepajeVidmarprejel17.6.1860naDunaju.8 NoviškofjevLjubljanoprispelzvlakom26.6.1860.Duhovnikiinme­stnizastopniksogapozdraviliževZidanemMostu,nadrugihpostajahnaŠta­jerskemterKranjskemsogapozdravljaliduhovniki,vernoljudstvoinšolskamladina.VLjubljanigajenakolodvorusprejeldeželniglavargrofChorinsyski,stolni kapitelj, mestna duhovščina, visoki uradniki, duhovniki in gosposka iz Ljubljaneindrugod,šolskamladinaterštevilnoljudstvo,kimujenapravilošpa­lirodkolodvoradoškofije.Slovesnostumestitvezaškofasejeizvršila1.julijavljubljanskistolnici.9 Še pred Vidmarjevo posvetitvijo na Dunaju so kranjski župljani novoi­menovanemuškofunapravililičnoizdelanovoščilnico,kijedatirananadansv.Kancijanaintovarišev,torej31.5.1860. Voščilnicajesestavljenaizusnjenihplatnic,vkaterojevloženavoščilnicasestavljenaizsedmihfolijih,kijeprišitainprilepljenanamehkonotranjopla­ 6 First:SteklenibiserizNadškofijskegaarhivavLjubljani,str.15–20. 7 HišisejepodomačerekloŠtangelj.Lastnikihišesosepogostomenjavali,obpreštevilčenjupajedobilaštevilko82.Vistihiši(tedajžešt.82)seje26.8.1814 rodilJanezPuhar.Prim.NŠAL,ŽAKranj,SA1761–1878,NŠAL,krstnaknjigaŽupnijeKranj,1805–1814. 8 Dolinar:Ljubljanski škofje,str.303,304. 9 Zgodnja Danica,5.6.1860,št.14,str.112,Laibacher Zeitung, 27.6.1860,št.146. Sprednja stran voščilnice župljanov mestne župnije Kranj z vdelano stekleno fotografijo novoimenovanemu ljubljanskemu škofu Jerneju Vidmarju z dne 31. 5. 1860. (Foto: Tomaž Lauko) Prvi folij voščila. (Foto: Tomaž Lauko) tnico.10 Vsprednjousnjenoplatnicojevdelanasteklenafotografija,kiprikazujeGlavnitrgvKranjuzžupnijskocerkvijosv.Kancijanaintovariševtervozad­jucerkvijoRožnovenskeMaterebožje.Naprvemfolijustaumetelnozapisananaslovnik in pošiljatelj voščila: »Njih milosti prevzvišenimu, prečastitljivemu gospodu gospodu Jerneju Widmar-ju svojemu zaželjenimu novemu knezo škofu farmani ss: Kociana in tovaršev mestne kranjske fare.«Nanaslednjihdvehfolijihjezapisanovoščilo,vkateremjeizraženazahvalaBoguzanovegapastirjainsrčnoveselježupljanovŽupnijeKranjnadnovimknezoškofom,kiprihajapraviznjihovegamesta.Vizraztegaveseljasozapisali:»Dovolite nam torej, de, kjer zdaj še ne moremo pred Vaše obličje, de bi Vam, kakor svojimu milostljivmu Kne­zoškofu, vse svoje čutila do Vas naznanili. Vam nasledni podpisi imen pričujejo od našiga veselja.« Drugi folij voščila. (Foto: Tomaž Lauko) Voščilusledijotrijefolijipodpisovuglednihkrajnskihmeščanov,kisoraz­vrščeniponatančnemhierarhičnemvrstnemredu,nazadnjem,sedmemfolijupajeestetskoizrisanovoščilosseznamomučiteljevinučencevGlavnešolevKranjunačeluzvodjoJanezomGlobočnikom.Vsehlastnoročnihpodpisovnatrehfolijihjeokroglo150,podpisnikipapredstavljajoelitomestaKranjoz.oko­lipetodstotkovvseh»farmanov«župnije,kijevletu1860štela3184duš.11 Naprvistranipodpisovoz.četrtemfolijujevpetih vrsticah52podpi­sovmestnihveljakov,najprejsoduhovnikimestnežupnije,natoučiteljiGlavnešolevKranju,uradnikiOkrajnegaglavarstvaindržavnihuradov,natozastopnikiobčineKranjinšedvevrsticiuglednihmeščanov.Nadrugistranipodpisovso 10 First:SteklenibiserizNadškofijskegaarhivavLjubljani,str.15–20;Planinc:Vizualnapreiska­vafotografijeKranjanasteklu(prispevekvpričujočištevilkiArhivov). 11 Prim.šematizemljubljanskeškofije,1860. štirjestolpcipodpisov31uglednihmeščanov, na tretjistranipodpisov je67 podpisovmestnihdam,ženainhčerapomembnihmeščanovinrodbin. Tretji folij voščila. (Foto: Tomaž Lauko) Podpisnikivoščilasonaslednji:12 Prvastranpodpisov(folij4)Vprvemstolpcuso:kranjskidekanJanez Reš,13vikarinvodjaGlavnešole v Kranju Janez Globočnik,14 kaplan Tone Mežnarec,15 kaplan Johann Gostiša,16 12 Vkurzivisoprepisanaimenainpriimki,kotsozapisanivvoščilnici,v[oglatem]oklepajusozapisinečitljivonapisanihpriimkov,vnavadnemoklepajupaposodobljenerazličiceimeninpriimkov. 13 JanezReš,rojen6.3.1804vKranju,mašnikpostalleta1828,najprejkotkaplandelovalvBo­štanjuinPredosljah,odleta1834vLjubljaniprisv.Jakobu,odleta1839prisv.Nikolaju,medletoma1840in1851jebil župnikvPolhovemGradcu,natovIdrijidoleta1858,kojepostaldekanvKranju,kjerostaldosmrtileta1874.NŠAL580,ViktorKragl,šk.407,duhovnikiljubl­janskeškofije,umrliodleta1842doleta1941;šematizmiljubljanskeškofije. 14 JanezGlobočnik,rojen10.4.1824vCerkljahnaGorenjskem,vmašnikajebilposvečenleta1848,najprejjeenoletodelovalvHrenovicah,natopabildolgoletnivikarinravnateljglavnešolevKranju.Leta1864jeodšelvBrdo,natopaistoletozadvornegakaplanavGorico,kjerjeostaldosmrti.NŠAL580,ViktorKragl,šk.407,duhovnikiljubljanskeškofije,umrliodleta1842doleta1941;šematizmiljubljanskeškofije. 15 ToneMežnarc,rojen13.6.1833vžupnijiBreznica,posvečenleta1856,enoletojedelovalnaŠenturškiGori,natopaprišelvKranj,kjerdelovaldosmrtileta1900.NŠAL580,ViktorKragl,šk.407,duhovnikiljubljanskeškofije,umrliodleta1842doleta1941;šematizmiljubljanskeškofije. 16 JanezGostiša,rojen4.5.1888vIdriji,posvečenleta1856,najprejjebilkaplanvžupnijiKranjŠmartin,natopavKranju,kasnejejepostalvojaškikurat,umrljeleta1884.NŠAL580,ViktorKragl,šk.407,duhovnikiljubljanskeškofije,umrliodleta1842doleta1941;šematizmiljubljanskeškofije. upokojenikaplanJosef Gliha,17upokojenikaplanBlasius Tschibascheg,18upoko­jenižupnikMich. Mladič,19 Paul Felix Strupi.20 Nazadnjemmestumedduhovniki jeCajetan Konz,21 kiediniodduhovnikovnidelovalvKranju,takratjebillokalnikaplanvBabnemPolju,bilpajerojenKranjčan.Zaduhovnikivprvivrsticisle­dijošolniki:šolskioskrbnikFerdinand Mlakar;učiteljAugustin Engelmann (Av­guštinEngelman),učiteljMathias Pototschnig (MatijaPotočnik),učitelj Andr. Peteln (AndrejPetelin),22 učiteljFr. Xau. Petrič (FrancKsaverPetrič).23 Četrti folij oz. prva stran podpisnikov. (Foto: Tomaž Lauko) 17 JožeGliha,rojen11.3.1796vŠentvidupriStični,posvečenleta1823,odleta1828do1842kaplannaRaki,natokuratvZaloguŽupnijeCerkljenaGorenjskem,leta1857prišelnaPrim­skovoinodleta1860bivalvKranju,kjerjeumrlleta1877.NŠAL580,ViktorKragl,šk.407,duhovnikiljubljanskeškofije,umrliodleta1842doleta1941;šematizmiljubljanskeškofije. 18 BlažČibašek,rojen29.6.1777vSmledniku,posvečenleta1809,delovalvlavantinskiškofiji,odleta1859bivalvKranju,kjerjeleta1862umrl.NŠAL580,ViktorKragl,šk.407,duhovnikiljubljanskeškofije,umrliodleta1842doleta1941;šematizmiljubljanskeškofije. 19 MihaMladič,rojen28.9.1788vNaklem,vmašnikaposvečenleta1817,vletih1827–28de­lovalvNoviOselici,natovGodoviču,medletoma1837in1841vZagorju,natoprišelvKranj,kjerjekotupokojenižupnikbivaldosmrtileta1871.NŠAL580,ViktorKragl,šk.407,duhovnikiljubljanskeškofije,umrliodleta1842doleta1941;šematizmiljubljanskeškofije. 20 PavelFeliksStrupi,rojen1813vKranju,posvečenleta1839,delovalvtržaško-koprskiškofiji,odleta1853kotupokojeniduhovnikbivalvKranju,kjerjeumrlleta1862.NŠAL580,ViktorKragl,šk.407,duhovnikiljubljanskeškofije,umrliodleta1842doleta1941;šematizmiljubljanskeškofije. 21 KajetanKonc,rojen7.8.1802vKranju,vmašnikajebilposvečenleta1830,najprejjebilkaplanvLogatcu,natovPodraginaVipavskemdoleta1833,potemponovnoletovHorjulu,natovTrati-GorenjivasiinnatonaLjubnem,kjerjeostaldoleta1842,kojepostallokalistvBabnemPolju,kjerjeleta1870tudiumrl. 22 Letno sporočilo očitne glavne šole Kranjske 1866. 23 Glejvoščilnico,kjersonavedeniučiteljiindijakiGlavnešolevKranju4. Vdrugemstolpcusodržavniuradnikiinsvobodnipoklici:okrajniglavar Josef Derbitsch (Josef Derbič), Aloys Murgel, uradnik Alois Jabornegg,24 notar Josef Sterger,25 Schemerl,zdravnikdr. J. Vošnak (JosipVošnjak), Fr. Millauiz,[J. Podrakar],Leopold Raunacher,Rudolf [Cagniatti],vojaškisodnikMooriz von del Negro,26[Martini], Jermann,27zemljiškoknjižniuradnikCarl Pez (KarlPec).28 VtretjemstolpcusledijozastopnikiobčineKranj:županJacob Jallen (Ja­kob Jalen), občinski svetovalec C. Pleiweiss (Konrad Pleiweiss),29 Marenzhizh (IvanMarenčič),30[A. Fetoner],ključaržupnecerkveFranz Kummer,31občinski svetovalecJoh. Maur. Mayr (IvanMavricijMayr),32 Joh. Holzer (IvanHolzer),An­ton Achtschin (Ahčin),občinskisvetovalecConrad Locker (KonradLokar),An­dres [Suthzartschit]. V četrtem in petem stolpcu so ugledni meščani: Fr. [Creviz], c.-kr. po­štarJoseph Scaria (Skarja),33 Peter Mayr,F. W. Resch,krojačMichael Putschnig (MihaPučnik),34 Johann Kunstel,uradnikRaimund Ritter Riedl,35trgovecFranz Peti folij oz. druga stran podpisnikov. (Foto: Tomaž Lauko) 24 Hof und Staats – Handbuch der Kaiserthumes Österreich für das Jahr 1856,drugidel, str.305, 241. 25 Internetni vir: Steger, Jožef (Josef). URL: http://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_S/Ster­ ger_Jozef_1817_1889.xml.Pridobljeno,20.3.2019. 26 SchivizvonSchivizhoffen:Adel in den Matriken des Herzogtums Krain, str.418. 27 VerjetnoJernejJerman,davčniuradnik.Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.409. 28 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str,321. Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.313. 30 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.318. 31 NŠAL16,Župnijskiinventarji,šk.27,Kranj,1857. 32 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.313. 33 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.294. 34 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.386. 35 LudwigSchivizvonSchivizhoffen:Adel in den Matriken des Herzogtums Krain, Ljubljana1905, str.230. Krisper,36 Johann Schiffrer,industrijalecCarl Florjan,37lekarnarSebast Schaunig (BoštjanŠavnik),38trgovecFranz Mayr,zdravnikdr. Napreth,39 Franz Blaschir, slikarAlois Götzl.40 Tretjastranpodpisov(folij5) Vprvemstolpcuso:mesarjaIgnatz Schumy (Šumi),Johann Schumi,41 Jo­hann Dollenz,Johann Klantschnig,Matthäus Pečnik,Fidelis Konz,trgovecAnton Windischar,42čevljar Mathias Suppanz (MatijaZupanc),43 Dovžan,44Ant. Dou­shan. Vdrugemstolpcuso:trgovecThomas Pauschlar (TomažPavšlar),45trgo­vecAndreas Kreuzberger,vrvarLeopold Pucher,46Gregor Dollschein,ključavničar Lev Perne,47izdelovalecodej Georg Saverl (JurijZavrl),48 Lapaine,pek Johann Scherounik (JanezŽerovnik).49 V tretjem stolpcu so: usnjar Krener Josef,50 Sturm J., kavarnar Geiger Christian,51 M. Pipan, Josef Kreuzberger,slikar Karl Götzl,52 vrvar Andreas Tre­bar.53 Stolpec4:Gogala Franz,krojačGeiger Sebastian,54 Engelmann,Kilar, [Le- sky],[Pusauz].Petastranpodpisov(folij6)Vrstica1:Johanna Pleiweiss,55 Johanna Lockar,56 Rosalia Murgel,57 Bertha Pleiweiss.58 Vrstica2:Maria Krisper,59 Maria Mlakar,60 Pepi Petz,Josipina [Lesky]. Vrstica3:Josefine Jabernegg,61 Pipan Marie,Adeleide Murgel,62 Maria Lo- ker,Pipan Maria.Vrstica4:Catharina Napreth,Emilia Schemerl, Maria Puzhnik,63 Johanna Laker,Klanzhnik J. Theresia. 36 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.317. 37 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.322. 38 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.413. 39 JohannNapreth.Prim:Lippich:Topographie der k. k Provinzialhauptstadt Laibach in Bezug auf Natur und Heilkunde, Medicinalordnung und Biostatik. 40 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.263,397. 41 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.316 42 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.408. 43 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.408. 44 VerjetnomizarIvanDovžan.Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.419. 45 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.317. 46 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.414. 47 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.389. 48 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.391. 49 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.420. 50 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.400. 51 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.317. 52 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.263. 53 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.421. 54 Žontar:Zgodovina mesta Kranja,str.420. 55 ŽenaobčinskegasvetovalcaKonradaPleiweissa.NŠALŽAKranj,SA1761–1878,Kranjšt.183, 184b. 56 ŽenaobčinskegasvetovalcaKonradaLokarja.NŠALŽAKranj,SA1761–1878,Kranjšt.138, 139. 57 ŽenauradnikavokrajnemglavarstvuAloysaMurgla. 58 HčiobčinskegasvetovalcaKonradaPleiweissa.NŠALŽAKranj,SA1761–1878,Kranjšt.183, 184b. 59 ŽenatrgovcaFrancaKrisperja.NŠALŽAKranj,SA1761–1878,Kranjšt.133. 60 ŽenašolskegaoskrbnikaFerdinandaMlakarja.NŠALŽAKranj,SA1761–1878,Kranjšt.117. 61 Ženauradnikanaokrajnemglavarstvu. 62 Ženauradnikanaokrajnemglavarstvu. 63 ŽenakrojačaMihaelaPučnika.NŠALŽAKranj,SA1761–1878,Kranjšt.178. Vrstica5:Maria Schumi,Maria Götzl,64 Amalia Petz,Franziska Dollschina, Karoline Krisper,Pipan Franziska. Vrstica6:Amalie Schemerl,Floriana Anna Pečnik,Gabriele Schemerl,Ma­ria [Kriszerz],Wilehelmine [Siarion]. Vrstica 7: Elise Derbitsch, Katharina Mayr, Agnes Dollscheina, Susanna Murgel,Josefina Mayr,Pergrine Holzer. Vrstica8:Agnes Mayr,učiteljicanaglavnišoliJohannaSkaria,65 Antonia Mlakar,66 Karolina Mayr,Gabriele Skaria. Vrstica9:Lauise Kreuzberger,Maria Mayr,Johanna Pucher,67 Amalie Sche­merl,Rosalie Scaria. Vrstica10:Anna Pucher,68 Antonia Kalker geb. Pagliarnoci Kneschstein,69 Karoline Windischer,[Penischer]Theresia,Marie Suppančič. Vrstica11:Maria Haubtmann,Ferdinanda v. Del Negro geb. Kalker,70Maria Bizjak,Fok Marie,Franzi Kalker.71 Vrstica12:Pečnik Maria, Katarina Mayr,Marie Pock,Agnes Pirz,Elis Pirz. Vrstica13:Saverl Maria,Marenzhizh Franziska,Kumer Katharina. Vrstici14/15: Lesky Marie,Kummer Marie,Kumer Franziska,Puzhnik Lo-isa. Šesti folij oz. tretja stran podpisnikov. (Foto: Tomaž Lauko) 64 ŽenaslikarjaAlojza.NŠAL,ŽAKranj,SA1761–1878,Kranjšt.65a. 65 Glejvoščilnicostr.4. 66 HčišolskegaoskrbnikaFerdinandaMlakarja.NŠALŽAKranj,SA1761–1878,Kranjšt.117. 67 SestraJanezPuharja.Prim.NŠAL,ŽAKranj,SA1761–1878,Kranjšt.82a. 68 ŽenaLeopolda Puharja–bratranca JanezaPuharja.Prim.NŠAL,ŽAKranj,SA1761–1878, Kranjšt.78a. 69 ŽenavojaškegačastnikaFerdinandaKalkerja.NŠALŽAKranj,SA1761–1878,Kranjšt.44. 70 ŽenavojaškegasodnikaMooriz von del Negra. NŠALŽAKranj,SA1761–1878,Kranjšt.44. 71 HčivojaškegačastnikaFerdinandaKalkerja.NŠALŽAKranj,SA1761–1878,Kranjšt.44. Vsipodpisniki,razenizjem, sobiližupljanimestneŽupnijeKranj.MedizjemamijeduhovnikKajetanKonc,kijetakratdelovalvBabnemPolju,bilpajerojenKranjčanindomnevamolahko,dasejemedpodpisnikiznašel,kerjedomačožupnijoobiskalobpraznikupatrocinijažupnije.Medpodpisanimidu­hovnikisicerninajtipovsemdirektnepovezavezJanezomPuharjem,sajnihčeizmednjihnibilnjegovsošolecvbogoslovjualiznjimdelovalnakaterikolioddušnopastirskihpostojank.72KljubtemupajebilPuhardomačin,kijebiltesnopovezanzdomačimKranjeminjeslužbovalvbližnjihCerkljahnaGorenjskemterjedobropoznalvečinoizmednjih.73Generacijskogalahkonajtesnejepo­vežemosPavlomFeliksomStrupijem,kijebilletostarejšiinravnotakorojenvKranju,obiskovalastaistogimnazijovLjubljani,74vendarbilavrazličnihle­tnikih,StrupipajenatoobiskovalbogoslovjevTrstuinbilordiniranvtržaško­-koprskoškofijo.Vljubljanskoškofijosejevrnilšeleleta1853inodtakratkotupokojeniduhovnikbivalvKranju. Arhivskogradivo,75sočasnočasopisje76instrokovnaliteraturanamneda­staodgovoranato,kdonatančnojebilpobudnikzaizdelavotevoščilnice,kdojojenaredilinpredvsemtudine,kdojeavtorfotografijenasprednjistrani.Skle­pamo,dabibilpobudnikizdelavevoščilnicelahkovikarinvodjaGlavnešolevKranjuJanezGlobočnik,sajjebilizrednoaktivenvdružbenem,prosvetnem, Sedmi folij, voščilo učiteljev in učencev Glavne šole v Kranju. (Foto: Tomaž Lauko) 72 Prim.Šematizmiljubljanskeškofije1835–1860. 73 Večopovezavahmednaštetimiduhovnikiglej:First:PosnetekKranjanasteklu–uvodvve­dutnofotografijonaSlovenskem(prispevekvtejštevilkiArhivov). 74 Juventus caesareo -– regii gymnasii academici Labacensis; 1830. 75 PregledalismotakožupnijskiarhivŽupnijeKranj,kisenahajavKranju,kottistega,kisena­hajavNŠAL.PregledalismotudidrugefondevNŠAL,kibilahkovsebovalikakšnonotico:za­puščinoškofaJernejaVidmarja,Škofijskiinventar1875inŠkofijskiarhivLjubljana4inNŠAL10,ŠALŽ,Kranj.Nikjernismonašlinobenega podatka,kibisekakorkolidotikaltevoščilnice. 76 Zgodnja Danica inLaibacher Zeitung zaleto1860. verskeminkulturnemživljenjuKranja,polegtegajenavedendvakrat,prvičnadrugemmestumedpodpisnikiinnakoncuvoščilnicekotvodjašoleskupajscelotnimprofesorskimzboromindijaki.MedpodpisnikinajposebejopozorimošenatriPuharje,insicer:LeopoldaPuharja(1811–1887),77vrvarjainbratrancaJanezaPuharja,njegovoženoAnoPuhar,rojenoVrenk(r.1814), insestroJane­zaPuharjaJohanno (Ivano)Puhar(1821–1903).78 Iztekstavoščilnicejerazvidno,dasovoščilnicožupljaniposlaliVidmarjunaDunajšeprednjegovoposvetitvijo,kajpasejeznjodogajalokasneje,jeboljnegotovo.PovsejverjetnostijepoVidmarjevismrtileta1883takokotnjegovacelotnazapuščinaprešlapodŽupnijoKranjinsejehranilavtamkajšnjemžu­pnijskemarhivu.VčasudrugesvetovnevojnejojeJosipŽontarizkranjskegažupniščapreneselvt.i.osrednjiarhivzaGorenjsko79injovsvojemrokopisu vpisalpodzaporednošt.411terjopopisalkot:»Poklon škofu Vidmarju 1860.«80 Voščilnicajebilapovojniskupajzvsemgradivomcerkveneproveniencepreda-naŠkofijiLjubljanainnatovhramboškofijskemuarhivu,kjerjebilanatopopi­sanakot»[…] 411 Diploma kranjskih meščanov škofu Vidmarju 1860«.81Kasneje,kososežupnijskiarhivivNŠALvsedemdesetihletihdelilimedrazneknjige,spise, matične knjige in statuse animarume, je bila voščilnica uvrščena medrazneknjigevškatloštevilkatriinpopisanakot»ŠkofBart.Vidmar,Diplomakranjskegameščana1860/Ž411/«.Izpopisnegabesedilanimogočerazbrati,dagrezakakšnoposebnost,inšemanj,dajonasprednjistranikrasisteklenafotografija,zatoničudno,dajebilaletainletaneopažena,nibilanavedenanitimedfotografskimgradivomNŠALindajedonajdbeleta2014»ušla«vsemraz­iskovalcemfotografije.VarhivuŽupnijeKranjtudininobenegagradiva,kibibilpoformipodobenvoščilniciinbilahkoslužilzaprimerjavo. Izarhivskegagradivainliteraturenimogočerazbratiavtorstvaintočnegačasanastankafotografije.Vsekakorjebilafotografijanarejenapred31.majem1860,kdajtočno,paniznano.Tudinibilomogočeugotoviti,alijebilafotogra­fijanarejenanamenskozatopriložnostalisouporabiliženarejenofotografijo.PosrednihpovezavzJanezomPuharjemjesicerprecej,anisotakomočne,dabidokazovalenjegovoavtorstvo.Vpridgovorijodejstva,dastabilatakoJernejVidmarkotJanezPuharKranjčana,dajebilVidmarnekajčasaPuharjevpro­fesor,dastaserodilavistihiši,dasomedpodpisnikimnogiPuharjeviznanciincelosorodniki,dajebilkranjskidekanJanezRešvhierarhičnempogledunadrejenPuharju,kijebiltakratleta1860kaplanvbližnjižupnijiCerkljenaGorenjskem,kijespadalapodkranjskodekanijo.AčebifotografijonamenskozatopriložnostnapravilJanezPuhar, bibilzagotovotudimedsopodpisniki,kotjebilnjegovrojakduhovnikKajetanKonc,kijetakratslužbovalvBabnemPolju.Avtorfotografijebilahkobiltudikdodrugodpopotnihfotografov,kisobilitakratsiceršezeloredki,asobili,vendarnimamonikakršnihpodatkov,dabikateregakoliizmednjihlahkozgotovostjovpletlivsvojkontekst.82 77 Prim.NŠAL,ŽAKranj,SA1761–1878,Kranjšt.78a. 78 Prim.NŠAL,ŽAKranj,SA1761–1878,Kranjšt.82a. 79 Žontar:Prelomnaletavočetovemživljenju,str.11. 80 NŠAL99,šk.29,Popisgradiva(spisiinknjige),kigajenaredilJ.Žontar. 81 NŠAL99,šk.29,Popisgradivavoblikiknjigpotekočihštevilkah. 82 Prim.First:SteklenibiserizNadškofijskegaarhivavLjubljani,str.15–20.Večovprašanjuavtorstvafotografijeglej:First:PosnetekKranjanasteklu–uvodvvedutno fotografijonaSlovenskem(prispevekvpričujočištevilkiArhivov). VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI ŽAK – Župnijski arhiv Kranj • ŽAK,Spisi1850–1870 NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana • NŠAL4,ŠkofijskiarhivLjubljana4 • NŠAL10,ŠALŽ,Kranj • NŠAL16,Župnijskiinventarji,šk.27 • NŠAL99,ŠALrazno,šk.29 • NŠAL580,ViktorKragl,šk.407 • ŽAKranj ČASOPISJE Zgodnja Danica,1860 Laibacher Zeitung, 1860 LETOPISI Šematizmiljubljanskeškofije,19.stoletje Letno sporočilo očitne glavne šole Kranjske 1866 Hof und Staats – Handbuch der Kaiserthumes Österreich für das Jahr 1856 Juventus caesareo – regii gymnasii academici Labacensis; 1830 LITERATURA Dolinar,FranceM.:Ljubljanski škofje.Družina:Ljubljana2007. First,Blaženka: Puharjeva šifra. Skrivnostni izum prvega slovenskega fotografa. Katalograzstave.Od26.avgustado30.septembra2014.Ljubljana:NarodnimuzejSlo­venije,2014,218str. First, Blaženka:SteklenibiserizNadškofijskegaarhivavLjubljani.V: Kranjski zbornik.Kranj:MestnaobčinaKranj,2015,str.15–20. First,Blaženka:Posnetek Kranja na steklu – uvod v vedutno fotografijo na Sloven-skem. V.Arhivi 42(2019),št.1,str.131–170. Globočnik,Damir:Janez Puhar (1814–1864). Prvi slovenski fotograf in fotografski izumitelj.Celje:CeljskaMohorjevadružba,2014. Globočnik,Damir:NoticaoPuharjevifotografijiizleta1860.V:Umetnostna kro­nika 45,2014(december2014,januar2015),str.23–26. Lippich,FranzWilhelm:Topographie der k. k Provinzialhauptstadt Laibach in Be-zug auf Natur und Heilkunde, Medicinalordnung und Biostatik,Laibach:1834. Otrin,Blaž:FotografijamaturantaJanezaFlisa.V:Arhivi – zakladnice spomina (ur. AndrejNared).Ljubljana:ArhivrepublikeSlovenije…2014,str.468–469. Planinc, Lucija: Vizualna preiskava fotografije Kranja na steklu. V. Arhivi 42 (2019),št.1,str.187–204. SchivizvonSchivizhoffen,Ludwig:Adel in den Matriken des Herzogtums Krain, Ljubljana1905. Žontar,Josip:Zgodovina Mesta Kranja.MuzejskodruštvozaSlovenijo,1939. Žontar,Jože:Prelomnaletavočetovemživljenju.V:ŽivljenjeindeloJosipaŽon­tarja.Obstoletnicirojstva.Kranj,Ljubljana:ZvezazgodovinskihdruštevSlovenije,Me­stnaobčinaKranj,1996,str.7–14. INTERNETNI VIRI ÖsterreichischesBiographischesLexikon;geslo:Sterger,Jožef. URL: http://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_S/Sterger_Jozef_1817_1889.xml.Pridobljeno,20.3.2019. PHOTOGRAPHOFKRANJONGLASSFROM1860–THEPRESENTATION OFARCHIVALIA,RESEARCHPROCESS,ANDTHEHISTORICALCONTEXT OFORIGIN In2014,acardgiftedfromtheparishionersofKranjparishtothenewlyordainedBishopJernejVidmarwasfoundintheArchdiocesanArchivesLjublja­na,datingfromthedayofSt.CantianusandCompanions(31.5.1860),whichhasaglassphotograph,showingthemainsquareofKranj,embeddedinthefrontpage.AstheoldestphotographintheArchdiocesanArchivesLjubljanaandtheoldestknownphotographshowingKranj,itattractedagreatdealofresearchers‘attention,particularlysincetheauthorcouldbeJanezPuhar(Jo­hannPucher).Thearchivaliaconsistsofcoversinlaidwiththephotographonglassandacardconsistingofsevenfoliossewedinthesoftinsidecoverpagesonwhichalovelywishiswritten,followedbythesignaturesof150parishion­ersofthecityparishofKranj,andthelistofteachersandpupilsoftheschoolinKranjwhojoinedthecongratulations.Thesignaturesareinhierarchicalorder,thefirstarepriests,thenteachers,stateofficials,communityleaders,promi­nentcitizens,andladiesandgirlsattheend.ThreerelativesofJanezPuharcanbefoundamongthesigners.ItfollowsthattheinstigatorforthemakingofthiscardwasthethenvicarandleaderofthemainschoolinKranjnamedJanezGlobočnik,whilethecardwassenttoVidmarinViennapriortohisordination.AfterthedeathofbishopVidmarin1883,thecardwasentrustedtotheParishArchivesKranj,however,aftertheworldwarIIended,JosipŽontargaveittoLjubljanaDiocese.Thelatterentrustedthecard‘ssafekeepingtotheDiocesanArchiveswhereitwasplacedamongvariousbooksoftheParishArchivesinKranjwithoutanymentionofthephotographonglassgracingthefront,whichiswhyittookawhilebeforeanyonenoticeditssignificance.Thehistoricalcon­textofthecard‘soriginstronglysupportstheassumptionthattheauthorofthephotographcouldbeJanezPuhar,neverthelesstheargumentsaretooweak.Theresearchofthecard‘scontent,examinedarchives,thesimultaneousnews­papers,andspecialisedliteratureunfortunatelydidnotproduceenoughinfor-mationabouttheauthorofthephotograph,JanezPuharoranyoneelse. SUMMARY 1.01Izvirniznanstveničlanek Prejeto:10.5.2019UDK7.047(497.4):771.521(497.4Kranj)«1860« 930.85(497.4):771.521(497.4Kranj)«1860« Posnetek Kranja na steklu – uvod v vedutno fotografijo na Slovenskem Poskus atribucije svetlobne slike iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani BLAŽENKAFIRST prof.umet.zgod.infiloz.,muzejskasvetnicaNarodnimuzejSlovenije,Prešernovacesta20,SI-1000Ljubljanae-pošta:blazenka.first@nms.si Izvleček Prispevekjeanalitičnainsintetičnaštudijaonedavnoodkritiarhivaliji–de-korativnoizdelanivoščilnicizaljubljanskegaškofaJernejaVidmarja(1860),okontekstunjeneganastankainfotografijiKranja,vstavljenivnjenočelnoplatnico.Svetlobnaslikanasteklujekvalitetniprimerekizzgodnjega,ekspe­rimentalnegaobdobjazgodovinefotografijenaSlovenskem,hkratipanašanajstarejšafotografskaveduta.Znjoseodpirauvodnopoglavjetegafotograf­skegažanra,patudiproblematikanjenegaavtorstva,tehnikeinprovenience.KerjeposvojihvizualnihintehničnihkarakteristikahsorodnasvetlopisomnašegaprvegafotografainfotografskegaizumiteljaJanezaPuharja,jebilapredmettemeljitihraziskavinprimerjavznjegovimideli.Anonimnavedu­tainPuharjevefotografijesovčlankuosvetljenezrazličnihzornihkotov:zzgodovinskegainkulturnozgodovinskega,restavratorsko-konservatorskegainnaravoslovnega(računalniškovodenelaboratorijskepreiskave).Izsledkiraziskavjoslikajovlučispecifičnihokoliščinnaobmočjuinvobdobjunjene­ganastankatermedsebojnihrazmerijudeleženihakterjev,pobudnikovtegadragocenegaizdelka.RazpravospremljajocitatiizPuharjevihizvirnihbese­dilinsočasnegadomačegaintujegatiska. Abstract IMAGEOFKRANJONGLASS –ANINTRODUCTIONTOVISTA PHOTOGRAPHINSLOVENIA ATTEMPTOFATTRIBUTIONOFIMAGEONGLASSFROMTHE ARCHDIOCESANARCHIVESINLJUBLJANA Thearticleisananalyticalandsyntheticstudyonarecentlydiscoveredar­chivalia – decoratively made card for the Ljubljana bishop Jernej Vidmar(1860),onthecontextofcard‘sorigin,andphotographofKranjembeddedincard‘sfrontalcover.Imageonglassisaqualityexamplefromtheearlyexpe­rimentalperiodofthehistoryofphotographyonSlovenianterritoryaswell Ključne besede: 19.stoletje,zgodovinafotografije,vedutna fotografija,fotografijanasteklu,svetlopis,laboratorijskepreiskavefotografskegagradiva,JanezPuhar Key-words: 19thcentury,historyofphotography,vistaphotograph,photographonglass,hyalotype,laboratoryexaminationof photographicmaterial astheoldestphotographicvista.Itopensupanintroductorychapter of this photographygenreand the issue of its authorship, technique, andprovenance.Sinceitsvisualandtechnicalcharac­teristicsarereminiscentofthehyalotypesofourfirstphotographerandphotographyinventorJa­nezPuhar,itwasasubjectofthoroughresearchesandcomparisonstohisworks.AnonymousvistaandPuhar‘sphotographsaredetailedonseveralaspectsinthisarticle:fromhistoricalandculturalhistorical,restorationandconservation,andsci­entificaspects(computerisedlaboratoryexami­nations).Researchfindingsarepaintingitinthelightofspecificcircumstancesintheareaandintheperiodofitscreation,andinterrelationshipsbetweenparticipatingactors,initiatorsofthisva­luableproduct.ThediscussionisaccompaniedbyquotesfromPuhar‘soriginaltextsandsimultane­ousdomesticandforeignpress. Svetlobna slika Kranja – dekoracija voščilnice za škofa Jerneja Vidmarja VedutniposnetekKranja–stekleninegativoziromapsevdopozitivizNadškofijskegaarhivavLjubljani–sodimedinkunabule fotografskedejav­nostinaSlovenskem.Nastaljenamrečvuvodnemobdobjuteganovegamedija,ledvedesetletjizavelikimspektaklominznjimpovezanofascinaci­joobizumuprvesplošnouporabnesvetlobnesli­ke,dagerotipije.Viharvznemirjenja,kijeavgusta1839objavnirazglasitviDaguerrovegapostopkazavršalpoParizu,jevhipuzajelvessvet.Tudiprinas se je nemudoma vzdramil raziskovalni duhinkmaluktejsvetovnipredstaviprispevalsvojepoglavje.Zadruščinopionirskihsvetlobnihteh­niknamrečpravničnezaostajasvetlopis (hyalo­tipija, puharotipija) našega prvega fotografa infotografskegaizumiteljaJanezaPuharja.Kranjskiduhovnik,eksperimentatorssvetlobnimižarkiinsvojskimikemičnimisubstancami,jeslikotvornepostopkeizvajalvistemobdobjuinnaistemoze­mlju,izkateregaizhajatudiavtorskoneoprede­ljeniposnetekKranja.Torejjetudivedutaotrokzgodnje,eksperimentalnefaze,kososipoEvropiinvAmerikidrugazadrugovvrtoglavemritmusledilefotografskeinvencijeinsprožilebliskovitrazvojinkvalitativnivzpontenovelikovnezvr­sti,kmaluizbrušenedopopolnosti.Alijetuditasijajna podoba izšla iz Puharjeve kamere, pa jevprašanje, ki strokovne kroge vznemirja danes,vskorajdvestoletnioddaljenostiodprvihposku­sovvsvetutemladelikovnepanoge. Anonimno delo je prva znana fotografijastaregamestecanadsotočjemSaveinKokreinza Puharjevimi (znanimi ali zgolj pisno doku­mentiranimi) prizori Bleda, Cerkelj in gorenj­skihvršacevprvanaslednjavkronološkemnizuslovenskihfotografskihvedut. Sijajnasvetlobnaslikanasteklujebilaleta1860vdelanavslavno­stnovoščilnicozanovoizvoljenegaškofaJernejaVidmarja (1802–1883),1 na dunajskem Avgu­štineju visoko izšolanega in zatem vsestranskodejavnegadušnegapastirja,erudita,biblicistainpoliglota,izvrstnegapoznavalcaklasičnekultureinpropagatorjaslovenskebesede.Prizorpodajanjegovrodnikrajintamkajšnjožupnijskocerkev sv.Kancijanaintovarišev,zvoščilominpodpisipažupljanitežupnijetoplonagovarjajosvojeganekdanjegasomeščana,zdajžepotrjenegakne­zoškofa. Uglednemu cerkvenemu dostojanstve­nikuinnovemuljubljanskemuordinarijusespo­štljivopoklanjajozizraziprisrčnedobrodošliceinglobokepripadnosti.2 1 CesarFrancJožefjetakratnegaljubljanskegačastnegakanonika in dvornega ceremoniarja Jerneja Vidmarja6.11.1859imenovalza25.ljubljanskegaškofa;papežPijIX.jenjegovoimenovanjepotrdil23.marcanaslednjeleto.Škofovskoposvečenjejeprejel17.6.1860naDuna­ju,svečanaumestitevvljubljanskistolnicipajepotekala1.7.1860.Prim.Dolinar:Ljubljanski škofje,str.64. 2 Naslovninagovor:»Njihmilosti / prevzvišenimu prečasti­tljivimu gospodu gospodu / Jerneju Vidmer=ju / svojimu zaželjenimu novimu / knezo - škofu / farmani ss: Kocia­na in tovaršev mestne kranjske fare / serčno vošilo sreče in blagoslova k nastopu pastirstva / ljubljanske škofije.« Znotrajmodroobarvanihčrkškofovegaimenajekotfili­granskadekoracijazajetokomajvidnoposvetilo:»Možje in žene / mladenči in device / tudi otročiči vsi / Obljubi-mo VAM / pokoršno sveto / vdanost z duham in sercam / čistost zvnajno in skrivno / VI pa nam bote / vedno delili in radi / svoj sv: blagoslov / nas veselo birmovali / in ka­kor PASTIR / vedno skerbni / nas oučice / Vam izročene / VODILI na potu / živlenja težavniga / v večnost presreč­no.« Glavno voščilo na naslednji strani: »Vaša milost! / Prezvišeni prečastitljivi gospod! / Knezo=škof! / Čeda – brez pastirja – si je v serčnih molitvah per svojim do-brim očetu v nebesih noviga pastirja prosila. V svoji neiz­merni dobroti se je On nje vsmilil in nam je v svoji večni modrosti v Vas pastirja dal. Vsa čeda se tega zlo veseli, gospoda za to hvali, in njega ponižno prosi, de bi On iz studenca svojih gnad obilni blagoslov izlil čez Vas, in Vam težko pastirstvo nam in Vam samim v časni in večni prid nositi pomagal. Gotovo je, de vsa čeda ovčic Ljubljanske Vam izročene škofije tako misli, pa tudi to je gotovo, de imamo mi farmani Kranjske mestne fare še posebni vzrok veselja nad to modro gospodovo izvolitevjo, kjer ste Vi prevzvišeni gospod Knezoškof, rojen Kranjc! Dovolite nam torej, de, kjer zdaj še ne moramo pred Vaše obličje, de bi Vam, kakor svojimu milostljivimu Knezoškofu, vse svoje čutila do Vas naznanili, Vam nasledni podpisi naših imen pričujejo od našiga veselja. Per ti perložnosti naj Vam, našimu prevzvišenimu Gospodu! bo obljuba storjena, de Dekorativna voščilnica je oblikovana kotrokopisnaknjiga(mapa)ležečegaformata;3trde platnicesooblečenevfinotankousnjekarmin­sko rdeče barve in okrašene z vtisnjeno zlatokartušo.Darilozavisokegaklerikajestemdo­bilosvečan,elegantenvidez.Anebogatadeko­racija–njenanajvečjadragocenostjefotografijana majhnem pokončnem stekelcu, vstavljenemv osrednji izrez naslovne platnice. Urbani an-sambel na posnetku je »portret« nekdanje­ga kranjskega Mestnega (danes Glavnega) trgas središčno dominanto, župnijsko cerkvijo sv.Kancijanaintovarišev.TojebiloVidmarjevopri­marnoživljenjskookoljezdomačocerkvijokotsrčikotegasveta;mestnacerkevjebilaos,okrogkatereseje–kotnekočokrogvsakebožjehiše– vrtelvsakdanjikinprazniktamkajšnjihprebival­cev.Vnjejjekototrokprejelprvoduhovnohra­noinkotbodočidušnipastirpostavljaltemeljesvojiteološkiizobrazbiinpastoralnidejavnosti.Darovalci,aktualnimeščaninjegovegarojstnegaKranja oziroma farani tamkajšnje župnije, so spremišljenimizborommotivanedvomnozaigra­linaprelatovanostalgičnačustvainnjegovodo­moljubnousmeritev. Voščilozdolgimnizompodpisovjenastalospomladi leta 1860; Vidmarjevirojaki, župljanimestne župnije, so ga datirali z dnem njenegazavetnika,tj.z31.5.1860(na dan ss: Kocjana in tovaršev, leta 1860).4Kerjebilnaslovnikinsla­vljenectakratnaDunaju,kjerje17.junijapre­jelškofovskoposvečenje,somutoizvirnodariloposlalitja;vdedikacijskembesedilusojasnona­vedli,dadonjegašenemorejoosebno,zatomusvojaobčutjainveseljeizražajopisnooziromaspodpisi.5KojeVidmarpripotovalvLjubljano – Vam hočemo z pokoršno, ljubeznijo, in keršanskim, sve­tim živlenjam v veselje in čast biti, vse Vaše žive dni, in tako ob vsakim času Vašiga težkiga pastirstva Vas po naši zmožnosti podpirati, in vedno serčne molitve za Vas pred sedez božje milosti pošiljati. // V Kranji na dan ss. Koc­jana in tovaršev, leta 1860.NŠAL,ŽAKranj,IX/5,št.411. 3 Voščilnica meri 270 x 420 mm in je inventarizirana zoznakoNŠAL,ŽAKranj,IX/5,št.411. 4 NŠAL,ŽAKranj,IX/5,št.411,naslovnilist. 5 »[…]Dovolite nam torej, de, kjer zdaj še ne moramo pred Vaše obličje, de bi Vam, kakor svojimu milostljivimu Kne­zoškofu, vse svoje čutila do Vas naznanili, Vam nasledni podpisi naših imen pričujejo od našiga veselja. […].« Glej:NŠAL,ŽAKranj,IX/5,št.411.V nadaljevanju so se podpisali duhovniki, začenši stamkajšnjimprvakom,dekanominžupnikomJanezomRešem, nato učitelji tamkajšnje Glavne šole z njenimravnateljem,vikarjemJanezomGlobočnikomnaprvemmestu(povsemnakoncusotudiimenavsehdijakov),padržavni,okrajniinobčinskiuradnikiterpreostaliugle­dnimeščaniinmeščanke. vljubljanskistolnicijebilslovesnoposvečenčezpetnajstdni(1.julija)–jebilavoščilnicanajver­jetneje del njegove osebne prtljage. Kaj se je znjo dogajalo v nadaljevanju, ni znano. VerjetnosejezvsonjegovoobsežnozapuščinoznašlavkranjskemžupnijskemarhivuinodtamprešlavOsrednji matični urad v Kranju (Osrednji arhivzaGorenjsko).Tjajenamrečpravnikinzgodovi­narJosipŽontarmeddrugosvetovnovojnopre­neselžupnijskoarhivskogradivoingatakoza-ščitilpredplenjenjeminuničenjem.6Povojnijebilaskupajzdrugimiarhivalijamicerkvenepro­veniencepredanaŠkofijiLjubljanaindodeljenavhramboŠkofijskemuarhivu(danesNadškofijskiarhivLjubljana).7 Nenavadnaarhivalijazvstavljenofotogra­fijo na koscu šipe je bila med urejanjem arhi­vskegagradiva»odkrita«konecjubilejnegaPu­harjevegaleta(2014),stoletjeinpolposvojemnastanku.8Kersejetakodolgoizmikalastrokov­nipozornosti,fotografijavčelniplatnicinibilanitidatirananitiavtorskoopredeljena.Akerstavisokakvalitetainstarostsvetlobnegazapisane­sporni,sejezvprašanjifotografskegapostopkainznjimpovezaneatribucijekmalupo»odkri­tju« začelaukvarjatiinterdisciplinarnaeksper­tnaskupina.9 Vobdobjuodzačetkaleta2015dokonca2018jeopravilanekajtemeljnihraziskav:Družboslovnopreučevanjejenanizalovrstopo­datkovinspoznanj,povezanihzzgodovinskimiinkulturnozgodovinskimiokoliščinaminjeneganastanka, konservatorsko-restavratorski pre­gledi in računalniško vodene instrumentalnemeritve vsebovanih snovi pa nekaj odgovorovnavprašanjafotografsketehnike.Akljubvsemusezdiavtorstvotegasijajnegaposnetkaoziromadilema,aligasmemouvrstitivPuharjevopusaline,ševedno–vsajnatemeljudosedanjihstro­kovnihdognanj–nerešljivauganka.Tudičasov­ 6 Žontar:Prelomna leta v očetovem življenju, str.11.Prim. tudiOtrin: Fotografija Kranja vpričujočištevilkiArhivov. 7 Prim.Otrin:Fotografija Kranja vpričujočištevilkiArhi­ vov. 8 Arhivalijajebilaobjavljenatakojpo»odkritju«(Globoč­ nik:Notica o fotografiji Kranja,str.23–26)inčeznekaj mesecev, po prvih analizah (First: Stekleni biser, str. 15–20). 9 V delovno skupino je povezanih nekaj strokovnjakov izrazličnihstrokininstitucij:BlažOtrin(Nadškofijski arhivLjubljana),JedertVodopivecinLucijaPlaninc(Ar­ hivrepublikeSlovenije),ŽigaŠmit(Fakultetazamate­ matikoinfiziko;InstitutJožefStefan)inBlaženkaFirst (NarodnimuzejSlovenije).Sprvajebilčlanskupinetudi MirkoKambič,našnajvečjiraziskovalecdomačezgodo­ vinefotografije,ajojezapustilzaradipovsemopešane­ gavida. noposnetekzazdajninatančnodoločljiv;leto1860,kojenastalavoščilnica,jezanastanekfotografijezgoljterminus post quem non. ArhivalijaizNadškofijskegaarhivapaniledragocenarariteta–podobaznjenenaslovnicejehkratiprvaznanafotografijaKranjainprvafotografskavedutakateregakoliodslovenskihkrajevsploh.Doslejjezanajzgodnejšotopo­grafskofotografijoprinasveljalPuharjevposnetekCerkeljnastekluizpoznejesenileta1860alizgodnjepomladi1861,10 zaprvofotografijoKranjapapa­noramanapapirjuKristijanaPajerja,posnetaseptembraleta1868.11 Nedavno odkritafotografijanašipi,skorajdesetletjestarejšaodPajerjevenapapirju,zdajprevzemaprvenstvovhistoričnemnizufotografskihslikgorenjskemetropole;njenočasovnoprvenstvopajenespornotudivširšemgeografskemokviru:Jenajstarejšavsvojemlikovnemžanru,torejvcelotniskupinifotografskihvedutvsehslovenskihurbanihnaselij. Vizualne sorodnosti in razlike med kranjsko veduto in fotografijami Janeza Puharja PosnetekKranjanasteklenipodlagijessvojovizualnospecifikoinne­katerimitehničnimiznačilnostmivesčasvabilkprimerjavams hyalotipijami oziroma svetlopisi na steklu vKranjurojenegaizumiteljaJanezaPuharja.12 Po­dobnostisezrcalijovsamiizbiristeklazamaterialnopodstatsvetlobneslike,formatu,zatemnjenostihrbtnestranišipe(princippreobličenjanegativavpo­zitiv),pravilniorientacijiprizora,razmeromatemačnemvidezu,minucioznide­tajliranosti,ostrihkontrastihinbogatiternasičenitonskilestvici. Steklo kot podlago fotografskega zapisa smoprinasvseodPuharjeveiznajdbe(1842)padozgodnjihšestdesetihlet19.stoletja,tj.vletihPuharjeveintenzivne dejavnosti, povezovali skoraj izključno z njegovim imenom. Polegnekaterih,zanjegovefotografskeeksperimenteznačilnihsubstanc,zlastižveplakotizvirnegaizhodiščanjegoveganajboljodmevnegapostopka(vpredstavitvizaCesarskoakademijoznanostinaDunajuježveplozaključnielementsvoje 10 Muzejzaarhitekturoinoblikovanje,inv.št.543:LJU;0012788.Posnetekjepodannastekleno podlago.Zadatacijoprim.Močnik:O lokalizaciji in dataciji cerkljanskih puharotipij,str.52–57. 11 OporazadatacijostačlankavčasnikihNovice,1868,str.310(Iz Ljubljane)inTriglav,1868,s. p.(Photographisches Panorama).FotografijohraniGorenjskimuzejKranj. 12 Puharjesvojefotografijesprvaimenovalheliotopije (svetlobneslike),poznejehyalotipije (sli­kenasteklu),nemškoTransparentlichtbilder (prosojne/prozornesvetlobneslike),slovensko svetlopis.Ževnjegovemčasusejepojaviltuditermin puharotipija;anonimniporočevalec, verjetnoJanezBleiweis,jezapisal:»Umetni gosp. Kaplan Janez Puher v Bledu je po naznanilu »Ljublj. čas.« v steklomalarii imenitno reč znajdel: vsak natis in vsako podobo z bakra, kamna ali lesa – po zgol sami dotiki stekla z pervotno podobo – na šipo vtisniti, brez da bi pervotna podoba potem se kaj poškodovala. Imenuje pa tako napravljene podobe po slovensko »tičnopise« po be-sedi tik in pisano, po nemško »Glasberührungsbilder«. Gosp. Puher bo več tacih podobšin, ktere naj bi se znajdniku v čast »Puherotypi« imenovali, v veliko razstavo v Novi Jork poslal.«(Novice, 1852,str.364).Istegaletajeizrazpuharotipija vinternihkrogihuporabilKarelDežman,bo­tanik,arheologinkustosDeželnegamuzeja.PosrednikterminološkedediščinejebilkranjskižupnikindekanAntonMežnarec.Dežman,njegovprofesor,suplentnaljubljanskigimnaziji,jeleta1852pripoukufizikeosmošolcem–mednjimijebiltudiMežnarec–predavalodage­rotipijiinopozorilšenanekinovejšifotografskipostopek,puharotipijo.Prim.Müllner:Johann Augustin Pucher,št.1,stolpec4.Avendarterminninitinatančennitienoznačen.Puharna­mrečnirazvilenegasamega,pačpacelnizpostopkov,prikaterihjesvetlobneslikezajemalnelenasteklo,ampaktudinapapirin(gledenazapisevtujemstrokovnemtisku)tudinadrugepodlage.Prim.op.15.Terminsetakožeizhodiščnoneuporabljadosledno:EnkratzaPuharjevekontaktneslike(Bleiweis,glejzgoraj),drugičzasvetlopis na steklu –tehniko,kijo jeopisalsam:Neu erfundenes Verfahren, transparente Heliotypen auf Glasplatten darzustellen (Carniolia,1843,str.416)inNeue Methode, photographische Bilder auf Glas zu verfertigen (Sit­zungsberichte,str.43–46).Terminološkaredukcijavsehnjegovihpostopkovnaensamskupnipojembiosiromašilainprikrilanjihovoštevilčnostinraznovrstnost. tehnike označil tudi sam),13 je bilo prav steklo zaščitni znak njegove svojsketehnike.CelofrancoskivikontindiplomatLouisdeDax,kijePuharjaspoznalnaBledu,jezapariškistrokovnitednik La Lumiére zapisal,dasoganjegovefotografijeosupile,sajsobilipostopkinasteklutakratskorajšeneznani.14Sicer pašipanibilaedinapodlagaPuharjevihsvetlobnihzapisov;fotografijejepo­dajaltudinapapir,vnemškihstrokovnihpublikacijahPolytechnisches Journal inPolytechnisches Notizblatt pajeomenil,dajemogočeuporabititudizglajeneploščeskrila,slonovine,(morda)kamnitelitografskeploščeinzgumiarabikomalimastiksovimfirnežemgrundiranekovinskeplošče.15Požveplusejetorejrazlikovalodvsehdrugihsvetovnihizumiteljev,ssteklomkotnosilcemslikepavečinoceloprehitel.16 Vdrugipolovicipetdesetihpadozačetkašestdesetihlet, kojenastalavedutaKranja,Puharprinasnibilvečedinifotograf,vendaršipakotfotograf­skapodstattakratševednonibilapogostmaterial.Ševeč–naSlovenskemse (gledenaaktualneraziskave)razennjegovihiztegačasaniohranilanobenasvetlobnaslikanasteklu;otempričastanjenašihzbirk.Tovrstnezapuščineizuvodnegaobdobjafotografijetorejni,tuintamkakšnaarhivskanoticainčaso­pisnioglaspavendarletudinaKranjskemrazkrivatanekajfotografov.17Amed njimijeleeden,AntonLočnikar,eksplicitnooglašal(tudi)fotografijonasteklu.Drugiso,pačvskladuzdobo,kijojezaznamovaladagerotipija,fotografiralinakovinskeplošče.Alisovčasunastankakranjskevedute(tosohkratiletadejav­nostiJanezaPuharja)vzporednofotografiralitudinastekleneplošče,niznano.Poznejesosesicertehnikenasteklurazmahnile,azaatribuiranjeveduteobdo­bjepoletu1860nivečrelevantno.Časnjeneganastankanamrečstrogoomeju­jetadvamejnika:Razmahambrotipije,tehnike,vkaterijedomnevnoizdelana(splošnauporabajeočitnejšapoletu1854),indatumVidmarjeve voščilnice (1860),vkaterojevkomponirana.Fotografskeveščinesotakratprinasobvla­dalileredki;zanjimijeostalaskromnaberadagerotipijnakovinskhiploščah,18 nekajvečfotografijnapapirju,nasteklupalePuharjeve.19 Zatojebilasteklenapodlagavprimerukranjskeveduteprvoinnajboljlogičnonapotiloknjegovim svetlopisom. 13 »[…]To velja za moj, že pred osmimi leti odkriti in od takrat pomembno izboljšani postopek, po katerem uporabljam žveplo za izdelavo transparentnih slik na steklu.[…]«Prim.Puhar:Neue Methode,str.43. 14 DeDax:A. M. Le Rédacteur,str.160. 15 Prim.Puhar:XI. Transparentlichtbilder,str.23;Puhar:Transparentlichtbilder,str.35. 16 Nekajposkusovnajelitnejšihfrancoskihinangleškihpionirjev,kisosvetlobnezapisezraz-ličnimitehnikamifiksiralinašipe,datiraževčaspredPuharjevimsvetlopisom.ManjuspešnostassteklomeksperimentiralaFrancozaJosephNicéphoreNiépceinLouis-Jacques-MandéDaguerre(1822),zvečsrečeAngležaJohnFrederickWilliamHerschel(1839)inWilliamHe­nryFoxTalbot(1840).SteklokotfotografskopodlagojepreizkušaltudiangleškiznanstvenikRobertHunt,načigarteorijonastankasvetlobnihsliksejesklicevalPuhar.ZaPuharjemstasteklo»odkrila«AngležaAlexanderS.Wolcott(1843)inJohnWhipple(1844),paFrancozCla­udeFelixAbelNiépcedeSaint-Victor(1847),kijezaradipatentiranjasvojegaizuma(1848)obveljalzaočetafotografijenasteklu.Njegovpostopekjebilprvipraktičnouporabeninko­mercialnouspešenfotografskipostopeknasteklu. 17 ZastanjefotografijevuvodnemobdobjutegamedijanaSlovenskemprim.Kambič:Časdage­rotipije,str.12–14;Kambič:Seznam fotografov,str.12–14;152–155. 18 V slovenskih institucijah (muzejih, galerijah in knjižnicah) je evidentiranih 25 dagerotipij(prim.Janković:Preventivna konservacija dagerotipij,2013).Nekajprimerkovhranijozasebni zbiralci;proveniencatehvečinomaniraziskana. 19 Ohranjenefotografijesetakovkoličinikakorpotehnikahskladajosperiodizacijozgodnjihobdobijtedejavnosti,kotjojezanašprostorizdelalraziskovaleczgodovinefotografijeMirkoKambič:»Prva [faza]obsega čas od leta 1839 do približno 1860. Vsebuje nekoliko skromne sledi dagerotipije, istočasno pa izjemen nastop izumitelja Janeza Puharja. Druga faza traja le dobrih deset let, morda nekaj več, in jo omejimo z letnicami 1860 do 1870; ujema se z nastopom prvih ljubljanskih poklicnih fotografov.«Prim.Kambič:Prvi ljubljanski fotografi,str.103.NUKsicer hranifotografijo(ležečegaformata)nazelorazbitemsteklu,ajenimogočenatančnejedatirati. Tudi format stekelca,nakateremjeizri­sana veduta, spominja na Puharjeve.20 Velikost fotografskihploščpritakratnihpostopkih,kisonelessvojooptično,ampaktudizvečjimdelomkemičnefazepotekaliznotrajkamere,jebilaod­visna od velikosti kamere oziroma od velikosti izreza na njeni hrbtni strani, nasproti čelnice s svetlobnolečo.VtaizrezjePuharvstavilnajprejmedlicoinjopotem,kojeizostrilsliko,zamenjalssvetlobotesnokaseto,vkaterojenamestilpred­hodnofotosenzibiliziranošipo.Nanjojezosve­tlitvijoizbranegaobjektainhkratnimikemični­miprocesi,kisojihsprožilemedsebojnereakcijeuporabljenihsubstanc,ujelsliko.Večjevariiranjeformatovslik,kisonastajalevistikameri,nibilomogoče;slikanavstavljeniplošči,kisejeprile­galakameri,jeimelaprinjegovemsvetlopisu (patudipridrugihenostopenjskihtehnikah)statuskončnefotografije.Bilajeunikat,»končnaposta-ja«innelevmesnastopnjanapotidosvetlob­negazapisa.Slikanastekleniploščinibilazgoljmatricazarazmnoževanje.Resdajebilanegativ,a je z zatemnitvijo hrbtne strani postala hkra-ti pozitiv. Zaradi temnega ozadja in ustreznegakotavpadnesvetlobevtrenutkurazbiranjaslikejespremenilapredznakinseiznegativaprelevilavpozitiv.Atudipridvostopenjskihtehnikah(iz­delaviprosojnihnegativovjesledilokopiranjevpozitivneslikenaneprosojnihmaterialih)sobiliformatiploščiniznjihkopiranihslikenaki,sajjebilokopiranjetakratkontaktno. Velikost fotografske plošče je bila torejskladna z velikostjo kamere oziroma izreza zaploščo;kakršenjebilizrez,takšnajebilaploščain na njej nastala slika. Zato je podobnost for-matov kranjske vedute in Puharjevih fotografijvečjegapomena,kakorbibilavpoznejšihobdo­bjih, ko je razvijanje slik iz negativov po novih postopkihomogočalotudižepoljubnepovečave.Velikostfotografijtakratnibilavečsorazmernaskamero.Anegledenavsetojelahkopodob­nostformatovkranjskegaposnetkasPuharjevi­mizgoljnaključjeinnenujnokažipotdonjenegaavtorjainprovenience.VletihPuharjevepoznej­šedejavnosti,kičasovnosovpadaznastankomkranjskevedute,jenamrečvečprinasdelujočihfotografov lahko uporabljalo kamere podobnihalienakihdimenzij.Večrazličnihkamerbilahkoimelceloonsam. Puharjevakamera jebila,sodečpoohra­njenihfotografijah,kisoizšleiznje,majhna,zato 20 Formatnepravilnešipejebilomogočenatančnoizmeri­ tišelepoodstranitvitehničneopreme;natočkinajvečje dolžineinširinemeri101x80mm. so tudi slike majhne. A vendar smo tudi tu namajavihtleh.Povsemutemeljenasenamrečzdidomneva,dajeimelPuharzaporedomadveka­meri ali več kamer(morda) različnih dimenzij;polegkamerejeimeldenimotudit.i.živosrebr­noskrinjo.21 Bilahkotakospreten,inventiveninneumorenraziskovalecvseživljenjedelalzenosamo? Zrel mož z več ko dvema desetletjemafotografskih izkušenj morda ni do konca vztra­jalpriprvi,tisti,kijojenaredilkotzačetnikpripetindvajsetih.Šezlastine,kerjevedelzaVoi­gtländerjeve fotoaparatevrhunskekakovosti(vzgodovinifotografijeveljajokarzarevolucionar­ne)stakratnajboljšooptikonasvetu–spreci­znimi,matematičnoizračunanimiobjektivi,kijihjeleta1840skonstruiralmatematikinfizikJo­sefMaximilianPetzval.Puharsejezavedalzmo­gljivostitehnapravinomejitevsvojepreproste,doma narejene kamere.22 Pri dolgoletnem delu in strokovnem razvoju je seveda spoznal njenetehničnepomanjkljivostiinsemordapodvtisomnovosti,kisoserazvijalevsvetu,lotilizboljšav.Osupljivodobrojenamrečžekotmladduhovnikpoznal nova dognanja in razvoj naravoslovnihved,zlastikemijeinznjopovezanefotografije.23 21 Živosrebrno skrinjo Puhar leta 1850 omenja v opisupostopkazadunajskegakemikaAntonaSchrötterja,ob­javljenjem v akademijski publikaciji Sitzungsberichte. Prim.Puhar:Neue Methode,str.44.Tosobileleseneskri­njicebrezobjektivovalileč,vkaterihsouparjevaliživosrebropriizdelavikontaktnihodtisov.Prim.tudiop.71. 22 »[…] predvsem pa bi bil, da bi bile slike tudi v senčnih partijah bolj izrazite, nujno potreben svetlobno močnej­ši Voigtländerjev aparat, katerega nakup pa je v mojih razmerah skrajno problematičen.«Puhar:Neue Methode, str.45–46. 23 PuharjevbiografJurijJarcporoča,dajebistroumniinučenimožradbralstrokovnabesedilainonjihkritičnorazmišljal: »[…] Učene časopise je rad prebiral in misli učenih na svoje rešeto deval, ker njegova bistroumnost mu je veliko prida donaševala. Bral je od Daguerretove znajdbe narise vsake baže popolnoma enake, kakoršine so v resnici, napravljati […].«Jarc:Janes Puhar,str.137. Spremljaljerazvojfotografijevevropskihsrediščih,po­znalaktualneteorijeofizikalnih(optičnih)inkemičnihprocesihprinastajanjusvetlobnihslik,seznanjenjebilspostopkitujihfotografovizumiteljeviniznjihizhajalprilastnihraziskavah.Naravoslovnevedesogaprivla-čile že kot gimnazijca; učitelji so zaznali mladeničevesposobnosti,profesorfizike JanezKersnik muje v za­dnjemletnikuomogočilsamostojnoeksperimentiranjevkemičnemlaboratoriju:»[…]K’pride v osmo šolo, se je fizike poprijel, dobro mu je šlo spod rok, kmalo se je to-liko izuril, da mu je gosp. Janez Kersnik, profesor fizike, dovolil, da je sam eksperimentiral, to je bilo njegovo nar veči veselje, zmeraj je v kemikalnimu kabinetu stikoval in poskušal, kako bi ti ali uni natorni postavi vkljubovati in jo v svoj prid obračevati zmogel.« Jarc:Janes Puhar,str.137.Tudikotmladduhovnikjevprostemčasuštudiral Ženaprvihslužbenihpostajahvzatišnihkrajihkranjskegapodeželja(LeskovecpriKrškem,SvibnonadRadečami,Metlika,LjubnonaGorenjskem)jespremljalizumeindosežkevvisokiznanosti,tudivnoviznanstveno-tehnično-umetniškipanogi,fotografiji.Dagerotipijojeokolileta1840,kmaluponjenemvzniku,kotnašprvidagerotipistizvajaltudisam.Poznalinmordaizvajaljetalbotipijo,24 poznal jeznanstveno teorijolatentne svetlobeteles pruskegafizikaLudwigaMoserja(1805–1880)inteorijoonastankusvetlobneslikekotposlediceter­moelektričnih molekularnih sprememb angleškega znanstvenika in fotografa RobertaHunta(1807–1887).25Sstrokovnimiinakademskimikrogiposvetujenavezaltudiosebnistik,torejmupotirazvojaznanstvenihdisciplin,skupajsteoretskimiprincipifotografije,nisobileneznane.26Poučenpajebiltudiofoto­grafskeminstrumentariju,kijeomogočalvrhunskerezultate. VpridugibanjuoPuharjevihdvehalicelovečkamerahgovoritudinaravanjegovegadela.Puharjevelikofotografiral,zaradipotrebepozadostniosvetli­tviizključnonaprostem,odmočisvetlobejebilnamrečodvisenekspozicijskičas. Njegova kamera tako ni bila statična ateljejska naprava, ampak terenskipripomoček,priskorajčetrtstoletniuporabinaterenuizpostavljenvsakršnimnevarnostim in prenekateri poškodbi. Zato ni neutemeljena domneva, da obdolgoletnemdeluinprispretnostih,skaterimijeizdelalcelomnogozahtev­nejšepotrebščine–polegkamereinlečetudiklavir27–niopustilzanimanjazatehnološkoplatsvojedejavnosti;obrazvojufotografskihtehnikgotovoniza­nemarilskrbizaizpopolnjevanjetemeljnegadelovnegaorodja.Skonstantnimspremljanjemdogajanjavfotografskorazvitemsvetujemordaprvokamerona­domestilzboljšoalipajeimelcelovečzaporednihkamerrazličnihdimenzij.TakobilahkobiletudinjegovefotografijevprimerjavizvedutoKranjabodisienakihbodisidrugačnihformatov. Neznaniavtorjehrbtnostranvedutezatemnilinstemnegativobrnilvpozitiv,pravtako,kakorjevistemobdobjuinnaistemgeografskemobmočjuprakticiralJanezPuhar, kijedobropoznal principrazbiranjanegativneslike kemijoineksperimentiral:»[…]Leta 1838 je mašnikovi bogoslov prejel, in potem se na deželo v Svibno (Scharfenberg), njegovo pervo službo, podal. Tukaj se mu je zopet njegova ljubezen do Kemije oživila […]ker prostiga časa je vender nekoliko si pridobil, in ga deloma z branjem kemi­je, deloma pa z eksperimentiranjem kratil.«Jarc,Janes Puhar:str.137. 24 Poznavanjetehniksezrcaliizbesedilazadunajskoakademijoznanosti:»[…]Tako izdelane slike so v primerjavi z dagerotipijami in fotografijami v Talbotovi maniri videti seveda zelo skro­mne […].«Puhar:Neue Methode,str.43. 25 »Poskusi, ki jih že nekaj let izvajajo dr. Moser in drugi, pa tudi Robert Hunt, in ki so dokaza­li, da lahko telo, ki se približa drugemu, zrcalno gladko poliranemu telesu, v nadaljevanju na njem zaradi uporabe par odtisne svojo razločno izraženo podobo (kar je dr. Moser pojasnjeval s teorijo latentne svetlobe teles, g. Robert Hunt pa kot posledico toplotno povzročenih, torej ter­mo-električnih molekularnih sprememb na zrcalni površini, aficirani z dotikajočim se telesom, kar na gladki površini ustvarja dotikajočemu se telesu ustrezno stanje molekul, tako da zaradi spremenjene polaritete svojih skrajnih atomov pare različno kondenzirajo), so me spodbudili, da sem svojo še nepopolno iznajdbo, s katero je mogoče transparentne heliotipe fiksirati na steklene plošče, predstavil javnosti.«Prim.Puhar,Neu erfundenes Verfahren,str.416.Tudi»Dr.K.«piše: »Že dolgo je gojil domnevo, da bi bilo z njegovo metodo mogoče tako imenovane Moserjeve kon­taktne slike prikazati tudi na steklu, kar se je zdaj sijajno potrdilo.«Dr.K.:Nichtamtlicher Teil, 11. November,str.1109. 26 Puharjekomuniciralskranjskiminaravoslovci,združenimivDruštvu prijateljev znanosti,s Cesarsko akademijo znanosti naDunaju,francosko Nacionalno akademijo za kmetijstvo, ro­kodelstvo in trgovino vParizu,passtrokovnjaki,kisopripravljaliinocenjevalirazstavljeneizdelke(tudinjegove)nasvetovnihrazstavahvLondonu,NewYorkuinParizu.Članki,kisoskiciralinjegovfotografskiizum,soizhajalitudivznanstveneminstrokovnemperiodičnemtiskuvštevilnihevropskihdržavah(Avstriji,Franciji,Angliji,Nemčiji,naIrskem)inAmeriki,vpublikacijiInštitutaBenjaminaFranklinavPensilvaniji. 27 »[…]ker on izverstno igra na gosli, kitaro in glasovir, kteriga si sam s pomočjo kakiga kmeckiga mizarja (stolara) napravi, on ima glavo, da malo takih.«Jarc:Janes Puhar,str.138. predtemnim ozadjem.28Hrbtnastransfotograf­sko emulzijo je pri kranjski veduti zatemnjenas plastjo (otrdelega) temnega premaza in natoprekrita še s sivim papirjem, ki je na notranjistrani prevlečen s sijajno temno modro barvo;papirjeukrojennatančnopoformisteklainse povsem prileganjegovinepravilniobliki.Mani­razatemnjevanjajebilavpetdesetihletihpogo­stovrabi;stemsosefotografi,kisozapodlagosvetlobnih slik uporabljali prozorne materiale,približaliestetikidagerotipijeinvidezupozitiva.Stemnimfirnežem(zadosegotemnegatonasomudodajalisaje)intankimkartončkomnahrb­tni strani fotografij se srečujemo tudi pri vsehPuharjevih svetlopisih na steklu; tudi njegoviposnetkisosetakoiznegativnihslikprelevilivpozitive.Zakajjeanonimnifotografhrbtnostranzatemnilkardvakrat(najprejstemnimprema­zomčezfotografskoemulzijoinnatošespote­mnjenim papirjem), ni jasno; morda je bil pre­maz neenakomeren in zato kot zatemnitev na posameznihsegmentihmanjučinkovit. AnonimnafotografijaKranjajeenakaPu­harjevim tudi po pravilni orientaciji. Vse so obrnjene s slikotvorno plastjo navzdol, s čimer soseprizoriizognilizrcalnemuzasuku–optičninapaki večine takratnih fotografskih tehnik. Tapopravekjevnasprotjusfotografijaminakovin­skih oziroma vseh neprozornih in neprosojnihnosilcihomogočalolesteklo.SevedasejePuharteprednostisvojegapostopkajasnozavedalinjokotenoododliksvetlopisanasteklupoudarilževprvemopisusvojegafotografskegaizuma,leta1843objavljenemvlistu Carniolia,29 invpred­stavitvizaCesarskoakademijoznanostinaDu­naju (1850/1851).30Naravnolegoprizorovkot 28 »[…]tako je mogoče videti motiv, fiksiran na plošči, če jo podržimo v določeni oddaljenosti proti kakšni črni površi­ni pred svetlim oknom […]čepravjemogočeslikerazbi­ratitudiprivpadnisvetlobikotdagerotipije[…].«Prim.Puhar: Neu erfundenes Verfahren, str. 416. Ta zapis jenastalleta1843.Leta1850papiše:»[…]Tako nastalo kontaktno sliko je najlažje razbirati pri svečavi; pri dnev­ni svetlobi je treba skoznjo pogledati z določene razdalje proti sredini okna ali proti tam pritrjenem listu.«Prim. Puhar:Neue Methode,str.44–45. 29 »[…] Ta igra par fiksira svetlobne slike v sami kameri obskuri in tako je mogoče videti motiv, fiksiran na plošči, če jo podržimo v določeni oddaljenosti proti črni površi­ni pred svetlim oknom, v prozorni jasnosti in v modrem barvnem tonu, in ne obrnjen, temveč v naravni legi […]«. Prim.Puhar:Neu erfundenes Verfahren,str.416. 30 Puharjevorokopisnobesediloizleta1850jeizšloleta1851.»[…]Značilna transparentna modrina je videti ne­primerno lepša od hladnega svinčenega neba na prizorih srebrnih plošč [dagerotipij], ki so poleg tega še zrcalo obr­njeni.«Prim.Puhar:Neue Methode,str.43. Svetlobni princip negativ/pozitiv (odvisnost od svetlega ali temnega ozadja) v primeru anonimne vedute Kranja; vir: zasebna fototeka B. First. enonajpomembnejšihprednostiPuharjeveteh­nikepredpostopkinjegovihsodobnikovjepod-črtaltudimladiJosefbaronSchwegel,podpisanspsevdonimomRadoniević(tedajšegimnazijec,poznejepisec,politikindiplomat)včlankuDo­mače umetnosti, objavljenem leta 1851 v Novi­cah.31 Kljub določenim podobnostim pa se v končni obdelavi in zaščitni opremi anonimna fotografijarazlikujeodPuharjevih.Puharjeste­klosfotografskimzapisompokrilzdodatnošipoidentičnihdimenzij;takojekrhekmaterialzašči-tilpredprahominvlago,32patudipredmehan­skimi poškodbami. Vedute Kranja v Vidmarjevivoščilnicineprekrivaplastzaščitnegastekla,sajtovizrezanemležiščunaslovneplatnicenibilopotrebnonitinjenadebelinateganebidopušča-la.Steklenafotografijajenamreč»potopljena«vizrezanookencenaslovniceinstem,koneizsto­paiznjenepovršine,manjogrožena.Pridvojnemstekluoberavnini(platniceinvstavljenefotogra­fije)nebibilivišinskoizenačeni,ampakbisefo­tografijadvigalanadnivoplatnice.Razlogzaenosamoplaststeklapajelahkotudivznačajusamefotografske tehnike – ambrotipije (domnevnatehnikakranjskevedute)običajnonisopokrivalizdodatnimsteklom. VsajnaprvipogledsevedutaodPuharje­vihsvetlopisov razlikujetudipone prav skrbni pripravi steklene podlage. Fotograf je namrečposegel po »neugledni«, nepravilno oblikovanišipi,mordakosuodpadnegastekla,kisekomaj­dapribližujepravokotniformi.Stekelceniodre­zanozdiamantnimrezilom,pačpajeodlomlje-no, robovi zato niso ravni, ampak »nažagani«,grobo nazobčani in hrapavi. Korektor teh ne­pravilnostistaizrezanookencenačelniplatniciin usnjena prevleka; usnje vzdolž robov izrezauspešno prekriva in prikriva napake vegastegaformatainnezglajenihrobov.TavidikvedutejetežkoprimerjatisPuharjevimisvetlopisi –njiho­virobovisenamrečskrivajovličnihokvirjihinobrobah.Sicerjetudizanašegaprvegafotografa 31 »[…] Čim se naznačuje njegov pokrok u Daguerskim sve­ tlotisku? Glavna prednost je, da Puharjeve podobe stoje v prirodni legi, (in der natürlichen Lage), kar se pri dosada­ njih drugih ni doseglo. Kje je tega uzrok? Uzrok je jedini, da je podobílo (podobonosič) prozračno (skozividno), da se radi zavolj tega podoba nasprotne lege s promenje­ njem stekla na drugo stran v prirodno lego promení.«Ra­ doniević:Domača umetnija,str.115. 32 »[…]Da bi tako dobljeni sliki podelili trajnost, jo moramo oskrbeti s premazom iz firneža in čeznjo prilepiti stekleno ploščo. S tem jo zavarujemo pred higroskopskimi vplivi in prahom.«Prim.Puhar:Neu erfundenes Verfahren,str. 416;Puhar:Neue Methode,str.44. značilenasketski,pavendarlenatančenpristopkdelu.Atakokakoron,kisejevpomanjkanjupotrebnegafotografskegainstrumentarijasoočaltudi s problemi praktične narave, je bil bržčastudi»vedutist«(vsajvtehničnipredpripraviste­klenega nosilca) prepuščen lastni iznajdljivosti.Morda je delal v podobnih okoliščinah, vendartehničnih težav ni reševal s tolikšno natančno­stjoin estetskimčutom –sprecejmanjsrečnoroko je posegal po predmetih, ki so mu bili na voljovnjegovembivalnemokolju.TudiPuharjebilprimoranvtakšnoprakso,sajjeeksperimen­tiralzimproviziranimipripomočkiinvskromnihrazmerahvsakokratnegaduhovniškegabivališča(kaplanije) v odmaknjenem zatišju kranjskegapodeželja.Avendarjebil,kolikorjemogočesodi­tipolenekajohranjenihizdelkih,estetinperfek­cionist.KljubtemupakritičnemuočesuceloprinjegovihsteklihneuidejopodobnenepravilnostivprimerihDvojnega portreta (VavkeninFranke) in Cerkelj. Morda pa je bil posnetek kranjskegaMestnega trga zgolj raziskovalni eksperimentbrezkakšnevišjeintencijeinzatoavtor –kdor koliže–nitežilknjegovitehničnidovršenosti. Instrumentalna analiza fotografske tehnike Vsakršen vizualni pregled anonimnekranjske vedute in z njim povezano sklepanje ofotografskitehnikistasetakoustavilanapolpotibrezverodostojnegaodgovoranatemeljnovprašanjenjenegaavtorstva.Prianalizilikovnihin tehnoloških karakteristik je postalo očitno,danobenvidiknjenefizičneizvedbeinzaščitneopreme ni niti relevanten pokazatelj niti eno­značen smerokaz do njenega avtorja. PodobnaPuharjevim(sicerredkimznanim)izdelkomalidrugačnaodnjihjelahkobodisizaradiistegaalidrugegaavtorjabodisizaradienakegaalidrugač­negakemičnegapostopka,patudizaraditakšnealidrugačnenamembnosti.Polegtegaodštevil­nihfotografij,kisoizPuharjevekamereizhajaledolgovrstolet,poizvedbeniplatipoznamoletri,preostalidvejezaradihistorične,mordacelopr­votne umestitve v dekorativne zaščitne okvirjenemogoče odpirati in natančneje tehnično pre­gledovati.Anele,dapoznamozgoljnekajPuhar­jevihfotografij–tudiodvsehsvojihfotografskihpostopkovinnjihovihvariacijjeavtornekolikonatančnejepredstavilleenega. Jesenileta1850jePuharvkorespondenciz avstrijskim kemikom Antonom Schrötterjemvitezompl.Kristellijem,soustanoviteljeminge­neralnim tajnikom dunajske Cesarske akade-mijeznanosti,svojfotografskiizumrazgrnilpredtougledno,tedajšemlado znanstvenoustanovo.33Njegovopispostopkasotamkajšnjiučenjakitehtalinaprvisejinaslednjegaleta(3.1.1851)ingavprvemzvezkuistegaletnika(VI/1,1851)objavilivsvojiperiodičnipublikacijiSitzungsberichte der mathematisch--naturwissenschaftlichen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissensenschaf- ten.Izumiteljjetakojnazačetkupoudaril,dajeznjegovimodkritjem,starimžeosemlet,vsvetfotografskihtehnikvstopilnovagens–žveplo.Zapisalje,dasivsaknovfotografskipostopekzaradirazširitveznanjanatempodročju,kijeskorajšepovsembrezznanstvenihprincipov,zaslužipozornost,zatojetamkaj­šnjimznanstvenikomsvojizumpriporočilvpozornopreverboinblagohotnopresojo.34Torejsejejasnozavedalpomenasvojeiznajdbeinznjodejstva,daje edinieksperimentatorvtakratnemfotografskemsvetu, kiprislikotvornihsvetlobnihpostopkihuporabljažveplo.35Zatosejezdelo,dajepravtoključdo rekonstruiranjanjegovegasvetlopisa inznjimpovezanegakemizma.Nihčeodtakratnihfotografovnamrečprisvojihpostopkihniizhajaliztesubstance,ke­mikaSchrötterjapajenajbržpritegnilravnozato.Navsebnosttegaelementaje tako svojo raziskavooprlatudiekspertnaskupina, pričemerpaje kajpakzaobjelatudiračunalniškemeritvedrugihpričakovanihkemikalijvslikotvorniplasti,zlastiživegasrebra. Povsehvizualnihogledih,analizah,primerjanjuinsklepanjujebilotorejjasno,dareševanjetegarebusanebomogočebrezinstrumentalneraziskave.Edinotajeobetalaidentifikacijoelementovinspojinternjihovihinterakcijinfotokemičnihprocesovvslikotvornihplasteh.Zaprimernoorodjejebilaizbra­naračunalniškovodenaanalitskapreiskavaPIXE,najmanjškodljivaspektro­skopska metoda protonsko vzbujenih rentgenskih žarkov. Ponujala se je kotnedestruktiveninzatovarenposegzaugotavljanjekemičnesestavenanosovnasteklih,potrebenzaprimerjavokranjskevedute,(vsaj)enegaodPuharje­vihsvetlopisov inreferenčneportretneambrotipije.Tajebilavključenazgoljzaoporopridoločanjutehnikekranjskefotografije;zbujalasejenamrečdomneva,dajetudivedutapodanapotempostopku.Tehnikoinznjopovezanoatribucijovedutenajbirazrešilavsebnostžvepla;Puharjevpostopekjebilnamrečedin­ 33 CesarskaakademijaznanostinaDunajujebilaustanovljenašeleleta1847,torejpetletzaPuharjevimizumom.Mordajetotudiedenodrazlogov,zakajkranjskiizumiteljsvojegaizvir­negapostopkanipredstaviltakojobnjegovemnastanku.Zaprijaveodkritijinpriznanjapa­tentovsobilenamrečpristojneakademijeznanosti,avPuharjevi(nitiožjinitiširši)domovinitakratšenibilotovrstneinstitucije,kibipodeljevalapatente.ŠestletzaPuharjevimodkritjempajeprifrancoskiakademijiznanostivParizusvojizumfotografijenastekluprijavilFrancozClaudeFelixAbelNiépcedeSaint-Victor(njegovpatentdatiravleto1848,izumvleto1847)instemvsesplošnozaslovelkotizumiteljfotografijenasteklu. 34 »Vsako, na prvi pogled še tako neznatno odkritje na področju dagerotipije [takratsplošnouve­ljavljeniizrazzafotografijo],mora biti z vso pozornostjo preverjeno kot prispevek k razširitvi znanja na področju, kjer nam še skoraj povsem primanjkuje znanstvenih principov. To je še toli­ko pomembneje, če je pri takšnem izumu v fotografijo uveden nov agens kot svetločutni substrat, ki se lahko kemično veže z večino elementov [vrazličicibesedilazaPolytechnisches Notizblatt jedodano: »zlastistakoimenovanimisolnimislikami–vnemškemprostorujetoizrazza talbotipijooziromakalotipijo]in je zmožen celo organskega plemenitenja [izboljšav?rafina-cije?prečiščevanja?orig. Veredlung]. Tako izdelane slike so v primerjavi z dagerotipijami in fotografijami v Talbotovi maniri videti seveda zelo skromne, a ker je pot, ki jo ubiram, nova, morda ne bodo nevredne naklonjene pozornosti visoke akademije znanosti, še zlasti, ker je zgolj nepopolnost sredstev, ki so mi na voljo, razlog, da moje slike ne zbujajo tolikšne pozornosti in se zdijo manj popolne.« Prim.Puhar:Neue Methode,str.43.Dodatekkistemučlankuvpublikaciji Polytechnisches Notizblatt,str.35,nakazuje,dajePuhartakratmordaizdelovaltuditalbotipije(fotografijenasolnempapirju).OnjegovihfotografijahnasolnempapirjuporočatudiAlfonzMüllner(Müllner:Johann Augustin Pucher,št.1,stolpca4in5). 35 Puharnajbržnivedel,dastatudibrataJosefinJohannAugustNatterernaDunajuprisvojemfotografskempostopkuuporabljalažveplo(spojinožveplovklorid).Nistapauporabljalaste­klenihpodlag,pačpa,takokakorDaguerre,posrebrenekovinske.Prim.JosefNatterer:Ueber Photographie,str.39. Institut Jožef Stefan, Atomski reaktor Podgorica (prizorišče instrumentalnih raziskav Puharjevih svetlopisov in anonimne vedute Kranja); vir: zasebna fototeka B. First. stveninekskluzivenpravzaradižveplovihizparin(sprvalenašipi,poznejetudinapapirju).36Tesoponjegovihbesedahdelovalekotsvetločutnidejavnik.Jod,živosrebroinbromsotakratuporabljalitudidrugi,pašeceloživosrebro,kotjezanemškipublikacijiPolytechnisches Journal inPolytechnisches Notizblatt za­pisalsam,nibiloneobhodnopotrebno,sajdasomufotografijeuspeletudibreztesnovi.37Vskiciranjusvojegapostopkajepodčrtalpravžveplokottemeljsvojeizvirneformule,kotnovidejavnikinnasvetloboobčutljivisubstrat.38Takosejetudinedavniposkusrazbiranjakemičneslikeobehfotografij,njegoveinkranj-skevedute,osredotočilnavsebnostžveplavsvetločutniemulziji.Odgovornavprašanjesorodnostialirazličnostipostopkovjetakoobetalainstrumentalnaanalizazosredotočenostjonataelement. VendarstabilizmetodoPIXEnazadnjepregledaniledvefotografiji:Ve­dutaKranjainanonimnaambrotipija,navoljoizzasebnelastizaštudijskena­mene.MedPuharjevimipazaradinjihovegastanja(krhkosti,poškodovanostiin nenadomestljivosti) ni bilo mogočeizbrati ustrezne. Treba bi bilo namreč razdretihistoričnozaščitnoopremo,kijemordašeavtorjeva,inločitistekelcesfotografskoemulzijoodnanjnalepljenegazatemnitvenegakartona.Apretilajenevarnost,dasebodoobtemločevanjuodluščilifragmentiemulzije,fiksi­ranenasteklu.Vskladuskodeksommuzejskeetikeinnjegovimkategoričnim 36 Leta1853jePuharizumiltudipostopekzžveplovimiinživosrebrnimiparaminapapirju. Prim.poglavjeInterpretacija rezultatov instrumentalnih preiskav inop.69. 37 Puhar:XI. Transparentlichtbilder,str.24;Puhar:Transparentlichtbilder,str.35. 38 Puhar:Neue Methode,str.43;prim.tudiop.13in34. imperativom, ki zapoveduje brezkompromisnovarovanjekulturnedediščine(prvovrstniekspo­nati, neprecenljivi zaradi izjemnega kulturnegapomena in redkosti, so deležni celo dodatnegavarstva),jeskupinaopustilaprvotnonamero.Iz­kupičekspoznanj,pridobljenihzraziskovalnimiposegi,namrečneodtehtainneupravičujemo­rebitnih žrtev. Tako za vzporejanje preostajajodvajset let stari izidi analize PIXE, izvedene nadvehPuharjevihfotografijahnasteklu:Ženskem portretu inDvojnem portretu (AndrejVavkenin IvanFranke).39Obestanastalivobdobju,izka­teregaizhajatudivedutaKranja.Meritvetehsosezačeleleta1999,prvenaInstitutuJožefStefan(ReaktorskicenterPodgorica,tandemskipospe­ševalnik), druge na Kemijskem inštitutu; prvejevodilMilošBudnar(InstitutJožefStefan,Mi-kroanalitskicenter),drugeBorisOrel(Kemijskiinštitut).Letos(2019)pajebilanaenaknačinpregledanašefotografijanapapirju,Celopostav­ni portret Gregorja Riharja.40 Z analizo PIXE so biletakovčasovnemokvirudvajsetihletpregle­daneslikotvorneemulziještirihfotografijnaste­klu(tudikemičnasestavanosilnihstekel)inenefotografijenapapirju: 1. JanezPuhar,Ženskiportret – svetlopis na steklu (hyalotipija),NMS,1999; 2. Janez Puhar, Dvojni portret – svetlopis na steklu (hyalotipija),NMS,1999–2001; 3. Veduta Mestnega trga v Kranju –anonimnafotografija na steklu, ambrotipija?, NŠAL,2015in2016; 4. Moški portret – anonimna ambrotipija(steklo),zasebnalast,2016; 5. JanezPuhar, Portret Gregorja Riharja –sve­tlopis na papirju,NMS,2019. V slikotvornem sloju kranjske vedute jeanalizaPIXE41mediskanimielementi,kibimo­ 39 Ženski portret, svetlopis na steklu, 50. ali zgodnja 60. leta19.stoletja,115x93mm,inv.št.F–63,NMS;Dvojni portret učitelja,organistainskladateljaAndrejaVavknainbodočegaslikarjaIvanaFranketa,svetlopis na steklu, 1860/1861,115x97mm),zasebnalast. 40 Portret Gregorja Riharja na Blejskem jezeru,1856, sve­tlopis na papirju,90x56mm,inv.št.F–66,NMS. 41 AnalizaPIXEkranjskevedutejebilaizvedenadvakrat.Prvemeritvenatemnemdeluprizoranisobilemerodaj­ne,sajsekemičnesnovi,kiustvarjajosliko,nalagajonaosvetljeneinnenatemnepredele.Natemnihjenašipizgoljsvetločutnaemulzija,vkateribisicerpričakovaližveplo, reakcije preostalih kemičnih elementov pa sosteklenaosvetljenihdelihšipe,torejnatistih,nakate­resejeprieksponiranjuodbilasvetlobaodosvetljenihpredmetov. Zatoso bile meritve ponovljene na svetlih fragmentihprizora. rebitipotrdilinjenosorodnostsPuharjevimsvetlopisom na steklu,sicerprika­zalanekajžvepla,živegasrebrapazgoljvsledovih,premalozanjenoistovetenjesPuharjevotehniko.Avendarsonašemuizumiteljuposnetkinastekluuspe­litudibrezživegasrebra,kakorleta1852navajatanjegoviobjavivnemškihpublikacijahPolytechnisches Journal inPolytechnisches Notizblatt.Zaatribucijo fotografijeJanezuPuharjutorejživosrebroniodločilno.42Protonskižarekpajezaznalsrebro,karjebilosprvavidetikotpopolnodklonodnjegovetehnike(edine,kijopoznamo),zatopajerezultatnakazovalsorodnostvedutezrefe­renčnoportretnoambrotipijo,kipravtakovsebujetožlahtnoprvino.Sicerjebilatudipriambrotipijiugotovljenapodobnakoličinažveplakakorpriveduti,astrokovnjakinaravoslovnihvedmenijo,dagretakoprižveplukakorpriži­vemsrebruvobehprimerihlezakontaminacijo.43ZaradiprisotnostisrebrainminimalnevključenostiživegasrebrajefotografijaKranjaboljsorodnaanoni­mniambrotipiji(Moški portret)kakorpreddvajsetimiletianaliziraniPuharjevi fotografiji(Dvojni portret).Prizadnjijeprotonskižarekzaznalvelikokoličinožveplainpotrdilpričakovanoprisotnostživegasrebra.44 Leta1999jebilnaPuharjevemŽenskem portretu sprvaobstreljevanpo­škodovanibočnirob,kjersenalomljenosteklostikassteklenimpokrovom,insicernatočki,kjermanjkakoščekpapirnateobrobe.Odprtistikjeobetaldostopdofotografskeplasti,sajzaradiprevelikegatveganjanibilomogočeodstraniticelotneobrobe,kitečevzdolžvsehštirihrobovinščitieksponat.45Atočkaob­streljevanjajebilanapačna:Emulzijasenahajapodspodnjimsteklominnenasredinimedobema,zatorelevantnihrezultatovnibilo.PatudipriDvojnem por­tretu nišlobrezzapletov.Zlastnikovimsoglasjemjebilaodstranjenapapirnataobrobainzatemšekartonnahrbtnistranifotografije.Aobstreljevanjezaradi zapore–otrdeleplastifirnežanaemulziji–tuditokratnibilouspešno.Proton­skižareknamrečneprebijaneprozornih materialov,celoskozisteklonesežegloboko.Kertorejdostopdoemulzijenibilmogočnitissprednjestraninitishrbtne–žarekbisemoralslikotvorne­gaslojadotaknitineposredno–jebilobstreljevandelčekemulzijebrezzašči­tnegapremaza.Tojebilatočkapoškodbe:Koščekotrdelegafirneža(videtikottankaskorjicaposušenegalaka),skaterimjePuharzaščitilemulzijo,sejepriločevanjusteklaodzatemnitvenegakartonaodluščil;46obločevanjuobehplasti(zaščitnegakartonaodemulzije,fiksiranenasteklu)jekartonzasabopotegnildelčekzaščitnegasloja.Pravnamestopoškodbejebilusmerjenprotonskisnop. 42 VpublikacijiPolytechnisches Journal jeleta1852izšelorisPuharjevegapostopka,letoprej objavljenvdunajskihPoročilih s sej (Sitzungsberichte),levrahloskrajšaniizvedbi,zatopajepripovednanekaterihmestihcelodopolnjena.TakoberemoPuharjevdodatek,daživosrebronizaresneobhodnopotrebno,sajdasomuuspeletudižesvetlobneslikeponekemdrugempostopkubrezuporabeživosrebrnihpar.Prim.Puhar:XI. Transparentlichtbilder,str.24.Isto Puharjevopredstavitevzistimidodatki(tudionjegovitehnikibrezživosrebrnihpar)jeobja­vilafrankfurtskaperiodičnapublikacijaPolytechnisches Notizblatt für Gewerbtreibende, Fabri­kanten und Künstler (Puhar:Transparentlichtbilder,str.35).Prim.tudiop.37. 43 Prim.Vodopivec,Šmit:PreiskavafotografijeKranjavpričujočištevilkiArhivov.Žveplojelahkosestavnidelorganskihmolekul(uporabaločkovegastržena,naravnesmole– mastiksa,onesnaževalcivzraku…). 44 Budnar,Poročilo o Puharjevem fotografskem postopku. 1999,neobjavljenitipkopis. 45 Gledemetodeinstrumentalneanalizejeprišlodonesoglasijmednazorimuzealcev,zaveza­nihvarovanjukulturnedediščine,inpoglediraziskovalcevnaravoslovnihstrok,vtemkon­kretnemprimeruspodbujanihzinteresifilmskeindustrijeinnjenetežnjezaatraktivnostjoposnetihinpredvajanihvsebin.RaziskavesobilenamrečdelfilmskegaprojektaIzgubljena formula Janeza Puharja.Casablancad.o.o.,2000(dokumentarnoigranifilmsškotskimpro­ducentomRobinomCrichtonomkotosrednjimlikompriraziskavahPuharjevevlogevsvetov­nizgodovinifotografije).Prim.tudiop.46. 46 Zaradinevarnostitakšnihpoškodbsemuzealciizogibamotovrstnimtveganjem,zlastipriek­sponatihinzbirkah,kiimajozaradiizjemnevrednostistatusnacionalnegazaklada. Računalniški grafikon analize PIXE v primeru Puharjevega Dvojnega portreta (Andrej Vavken in Ivan Franke); vir: Budnar: Poročilo o Puharjevem fotografskem postopku, 1999, neobjavljeni tipkopis (zasebna fototeka B. First). Grafizmerjenihelementovjebiltokratzgovoren:Emulzijavsebuježivosrebroinvelikokoličinožvepla.47 Izizmerjenihvrednostijeočitno,dastasiPuharjevDvojni portret inve­dutaKranjapovsebnostižveplainživegasrebrapodobna.Priveduti(patudiprireferenčniambrotipiji)ježveplacelovečkakorpriPuharju.ZatopajepriPuharjuvprimerjavizvedutonekajvečživegasrebra;vedutagavsebujesko­rajenakonavsehmerjenihtočkah,takonatemnikakornadvehsvetlih,karpomeni,dataelementočitnonipovezansslikotvornimikemičnimiprocesivkameri–vtemprimerubisemoraloomejevatilenasvetledele48–pačpajeenakomernorazporejenposteklu.Žveplojemorda»zašlo«našipovprocesunjenega predhodnega prepariranja (fotosenzibilnega naparjevanja) še prednjenimvstopomvkamero,kjersosesprožilekemičnereakcije.Šeboljverje­tnopajestemelementomemulzijazgoljkontaminirana,sajfotografitakrat 47 BorisOreljeobtempostavilhipotezoosvetlobniobčutljivostitrehelementov,kijihjeupora­bljalPuhar:Žveploinživosrebrosamaposebinistafotosenzibilniprvini,vpovezavizjodompabitolastnostlahkodobila.Prim.Orel:Poročilo,2000. 48 Puharjedobropoznalzakonitostfotokemičnegadogajanjaprinastajanjuslikevkameri;vopisusvojegapostopkajezapisal:»Pri mojem izumu […] se zdaj izkaže, da lahko od osvetljenih predmetov odbita svetloba v kameri obskuri […] aficira molekule ogrete in očiščene steklene plošče […] in sicer tako, da se nato pare, ki jih uporabljam, in ki vežejo veliko toplote, med osve­tlitvijo samo, ki traja okrog petnajst sekund, nalagajo (ujamejo) samo v zadnjem trenutku, za hip, na mestih, ki jih je zadela svetloba, ko se kondenzirajo ali električno privlačijo, medtem ko na temnejših partijah, pač sorazmerno z močjo (intenziteto) svetlobnih tonov, puščajo steklo delno ali v celoti čisto, torej tu ne kondenzirajo, ampak se odbijajo.«Puhar:Neu erfundenes Verfahren, str.416. nisouporabljaličistihkemikalij,pravtakonjihovodelonipotekalovsterilnihlaboratorijskihrazmerah.Priambrotipijiživegasrebrani.Torejstasifotogra­fijiKranjainPuharjevegaDvojnega portreta tudivtempogleduvsajnekolikopodobni.Zelopaserazlikujetapovsebnostioziromaodsotnostisrebra.ZaradiprisotnostitegajefotografijaKranjasorodnareferenčniambrotipiji,Puharjevizdelekpasrebranevsebuje. Interpretacija rezultatov instrumentalnih preiskav Takosmospetvzagati,kakopravilnointerpretiratipridobljenerezulta­te.Gledenaugotovljenosezdiverjetno,dajevedutaKranjaizdelanavtehnikiambrotipije(izpeljavaizmokrekolodijskeplošče)49alinjejsorodnegafotograf­skegapostopkašeizeksperimentalnegaobdobjafotografskihtehnik.Tohipo­tezoupravičujetadvaindica:Navzočnostsrebravslikotvorniplastiinoranžnaniansiranost emulzije (karakteristična barva starega kolodija), vidna ob pre­sevnisvetlobishrbtnestranistekla.50Alistadrugadvaelementa –žveploin živosrebro–vnjeniemulzijireszgoljpolutantabrezpomenskevrednosti,panipovsemjasno.Njunaprisotnostbivendarlelahkopomenilavsajto,daizhajataizpodobnegaokolja,kontaminiranegazobemaelementoma.BitolahkobilaPuharjevadelovnasoba,pokaterisejevednoširilvonjpožveplu51inkjersobilihlapiobehsubstanckonstantnovzraku?PoskusistemadvemasnovemasobilinamrečdnevnonaPuharjevemdelovnemurniku.Tudisteklojemordaizhajaloizistegaokolja:PriPuharjevemDvojnem portretu inanonimnikranjskivedutijesteklonatrijevo,prireferenčniambrotipijikalijevo. Ševečjaugankaodtehnikejevprašanjeavtorstva.Identifikacijaanoni­mnegaavtorjazgoljnatemeljuugotovljenihkemičnihprvinvendarlenitakopreprosta;avtorbilahkobilkdorkoliodtakratnihfotografov,kisoizdelovalisvetlobneslikežeponovihpostopkihinnasteklenopodlago,tudiPuharjaiztehipotetičnedruščinenimogočeizključiti.Vemonamreč,dajenašprvifotograf izvajal tudi druge fotografske tehnike inneletiste,kijojepredstavildunaj­skiakademijiznanostiinjozatonekolikoboljpoznamo.Bilješirokoizobraženinrazgledanerudit,eksperimentator,izumiteljininovatorsširokimirazgledi,poglobljenimznanjemštevilnihved,šezlastikemije,zatosenizadovoljilzenimsamihpostopkom,pačpajeizhodiščnotehnikovztrajnoizpopolnjeval,nadgra­jevalinrazvijalnove.Oštevilnihizumihinstalnihizboljšavahpričajonotice, 49 Dvostopenjskotehnikomokrihkolodijskihploščjeleta1851iznašelAngležFrederickScottArcher(asistentPeterWickensFry).Steklenoploščojesenzibiliziralskolodijem–tavsebuje kalijevjodid–injonatopotopilvraztopinosrebroveganitrata.Zreakcijojenašipinastalsvetločutnisrebrovjodid.Sledilojeeksponiranje,razvijanjespirogalnokislinoaliželezovimsulfatominfiksiranjeskalijevimcianidomterkopiranjenapapir.TehnikomokrihkolodijskihploščsovprvipolovicipetdesetihletnadgradiliLouisDésireBlanquart-Evrard,JamesAm-broseCuttingidr.Kolodijskinegativnasteklusonekolikomanjosvetljevali,dodatnokemičnoobdelaliinpodložilistemnopodlago.Takosogaspremenilivpozitivinpoimenovaliamfitipi­ja,odleta1854ambrotipija. 50 NaoranžnotoniranedeleemulzijejeopozorilPrimožLampič(Muzejzaarhitekturoinobliko­vanje). 51 FrančišekLampe,teolog,filozof,pisateljinurednikčasopisaDom in svet,patudisamfotograf, jezapisal:»Kolikor se spominjam, pravil mi je pokojni župnik Arhar v Repnjah pred petimi leti kot posebno znamenitost to, da je Pucher poskušal izdelovati fotografije z žveplom, in da je za­radi tega v njegovem stanovanju vedno smrdelo, še dolgo potem, ko je šel drugam in so njegove sobe prebelili. Arhar je Pucherja dobro poznal, bil je pred njim kapelan v Cerkljah.«Prim.Lampe: Ivan Pucher,št.3,str.144.KaplanFrancArharinJanezPuharstabilastanovskakolega,devetletstaskupajslužbovalavCerkljahnaGorenjskem(Arhar1850–1862;Puhar1853–1862).SvojepajekvonjuPuharjevegabivalnegaokoljaprispevaltudibrom.Prim.Müllner:Johan Augustin Pucher,št.4,stolpec66,op.1. raztresenevtedanjemčasopisju,dokazinjegoveganenehnegaraziskovanjainizpopolnjevanjasozajetitudivnjegovihavtorskihbesedilih. Takojeleta1843včasopisuCarniolia zapisal,dapredstavljasvoj»šene­popolnizum«,52leta1850pavkorespondencizdunajskimznanstvenikomAn­tonomSchrötterjem:»[…]To velja za moj že osem let star in od tedaj bistveno izboljšan postopek.«53Vistembesedilujeskiciraltudinadaljnjoiznajdbo,svo­jevrstnihibridmedgrafičnotehnikoglobokegatiskainfotografijonasteklu.54 Tadvostopenjskatehnika,skaterojenajprejnasteklofotografiral(reprodu­ciral)grafičneodtiseintiskanabesedila,natopajihzmehanskimpostopkomrazmnoževalnapapir,jenaenistranianticipacijafotografsko-grafičnetehnikeheliogravure,nadrugipafotografskegakopiranjanapapir.Leta1849jetrgovecinnaravoslovecFerdinandSchmidtznanstvenikomnaPetnajstem srečanju pri­jateljev znanosti vLjubljanipredstavilPuharjevizum;otemsoporočaleNovice,meddrugimtudito,dasiavtorsvojosijajnoiznajdboprizadevašeizboljšatidopopolnosti.55Leta1852jeenegaodnjegovihodkritijorisalneidentificirani dr.K.vLaibacher Zeitung.Iznjegovegabesedilajeočitno,dajePuhardotakrat nanizalževrstoizumov:»Prijaznemu zasebnemu poročilu se lahko zahvalimo za najnovejše podrobnosti pri odkritju našega vrlega rojaka, spoštovanega gospoda Joh. Pucherja. Ponovno mu je uspelo iz globokega studenca njegovega znanja na plano privabiti dragoceni biser in ga vplesti v venec svojih odkritij. Že dolgo je do-mneval, da bi bilo mogoče z njegovo metodo tako imenovane Moserjeve kontaktne slike prikazati na steklu, kar se je zdaj sijajno potrdilo. Videli smo lepo transparen­tno sliko – s pravljično dražjo nerazložljivega – rezultat Puharjevega večteden­skega napornega študija in železne potrpežljivosti. Zahvaljujoč svojim izkušnjam je tako gospod Puhar prenesel na steklo tiskana besedila, jekloreze, litografije in lesoreze samo z dotikom stekla in prototipa [izhodiščnepredloge], ne da bi se ob tem prototip kakorkoli poškodoval.«56Moserjevekontaktneslikeomenjatudi Puharsam:»Substance, ki jih uporabljam, so – mimogrede – tako občutljive, da se sloj na neposredni sončni svetlobi v hipu spremeni in v petih minutah nastane Moserjeva slika, če ploščo vstavim v knjigo.57Izumiteljporočatudiosvojihdrugih iznajdbah,denimoopostopku,»s katerim je mogoče napraviti odtise z elastične plošče brez (grafične) stiskalnice in tiskarske barve in sicer poljubno na steklo, papir etc.«.Inše:»Druga kontaktna slika, rozeta na večkrat ožveplani plošči, je izdelana kot negativ. Nadalje pošiljam dokaj uspel primerek gorske panorame iz blejske okolice z vijoličnim, zasneženim vršacem v mehkih tonih.[…]Četrtasliči­cajenastalanadrugačennačinin o praktični vrednosti takšnih steklenih foto­grafij kot sredstva prenosa na papir moram natančneje pojasniti ...«(slediopis postopka).58 Za nemški publikaciji Polytechnisches Journal in Polytechnisches 52 Puhar:Neu erfundenes Verfahren,str.416. 53 Besedilojebilovprvištevilkinaslednjegaletaobjavljenovstrokovnemglasiludunajskeaka-demijeznanosti.Prim.Puhar:Neue Methode,str.43;prim.tudiop.13. 54 Puharjevopis:»Plošča, obložena z gumiarabikom in okajena z jodiranimi žveplovimi parami, po­daja že v kameri izoblikovano, medlo [matt] pozitivno sliko z vsemi podrobnostmi, katerih obrise nato z jedkalno iglo vpraskam v sloj vse do stekla; v tako izrisano ploščo nato vtrem tiskarsko bar-vo, kar seveda zapolni tudi obrisne linije; ploščo nato sperem z vodo, s čimer se topljiva gumijeva plast s tiskarsko barvo na njej (ta zdaj ostane samo v linijah) izplakne in odstrani, risbo pa nato s stekla z glajenjem s (knjigoveškim) gladilcem preprosto prenesem na papir.«Prim.Puhar:Neue Methode,str.45;prim.tudiPuhar:On the Production of Photographs on Glass, str.292;Puhar: XI. Transparentlichtbilder,str.24,25;Puhar:Transparentlichtbilder,str.35. 55 Prim.Novice,Čast,komurčastgré,str.209. 56 Dr.K.:Nichtamtlicher Teil, 11. November,str.1109. 57 Puhar:Neue Methode,str.44.VPuharjevembesedilu,kijenekolikodopolnjenoizšlotudivpu­ blikacijiPolytechnisches Journal,jestavekdopolnjen:»[…]vpetih sekundah nastane zaznavna, v petih minutah pa dokončna Moserjeva slika, če ploščo vstavimo v knjigo ali jo položimo čez lesorez.«.Prim.Puhar:XI. Transparentlichtbilder,str.24. 58 Slediopispostopkakontaktnihslik,kizdružujefotografskoingrafičnoplat.Prim.Puhar:Neue Methode,str.45. Notizblatt pajezapisal,dasomuuspeletudižefotografije na steklu brez uporabe živega sre­bra.59 Šeendokazonizu(neidentificiranih)izu­movjezajetvpismu,kigajePuharleta1851ali1852poslalstalnemugeneralnemutajnikufran­coske Akademije za kmetijstvo, rokodelstvo intrgovino v Parizu, PierruAymar-Bressionu. Po­temkosemujezahvalilzaponujenočlanstvovuglednidružbitamkajšnjihakademikovinspre­jelpredlogzakandidaturoindiplomo60tevisoke institucije,gajeobvestil,daima»še nekaj dru­gih zanimivih iznajdb«.61Očasteh,kijihjePuharprejel od pariške akademije, je bralce časopisa Laibacher Zeitung obvestildr.K.inhkratinave­del,daje»Puharjeva izboljšava njegovega izuma velikanski korak naprej – svetle partije [njegovih fotografij]so zdaj kot najbolj bela svila, sence črne kot črnilo.«62Kakšnekorakejeubralnapotidotehizboljšav,kajvsvojempostopkujespremenil,otemspetneizvemoničesar. Onovihpostopkihinizvirnihtehnikahgo­vorijotudikatalogissvetovnihrazstav,kamorjePuharpošiljalsvojefotografije.TakovLondonu(1851) omenjajo »novo fotografsko odkritje«(Photographs on glass, a new discovery)63oziro­ma»fotografijenasteklu,izdelaneponovime­todi« (Photographs on glass by a new method);64 tudi francoska različica kataloga govori o »no-vemodkritju«(nouvelle découverte).65Natančne­jetanovatehnikanipojasnjena,navedenesolefotografijenasteklu,Puharpajeoznačenkotiz­umitelj.Po»novempostopku«(noveau procédé) sobile –gledenazapisvspecialnemkatalogu,ki je predstavil avstrijske eksponate – izdelane tudifotografije,kijihjeleta1855razstavilvPa­rizu.66Puharjevaprijavnicazasodelovanjenatej 59 Prim. Puhar: XI. Transparentlichtbilder, str. 24; Puhar: Transparentlichtbilder,str.35.Prim.tudiop.37in42. 60 Diplomo je francoska Académie nationale agricole, manufacturiere et commerciale vParizuizdalaPuharju zaradinjegovegaizumafotografskegapostopkanaste­ klu. 61 ANMSGK,fondJanezPuhar,inv.št.10650.Pismonida­ tirano,poslanojebiloleta1851ali1852. 62 Dr.K.,Nictamtlicher Teil. 26. Mai, str.511. 63 Prim.Official Catalogue of the Great Exhibition 1851,zap. št.740,str.200(»Pucher, J. Veldes, Upper Carniolia. In- ven. – Photographs on glass, a new discovery«). 64 Prim.Great Exhibition of the Works of of Industry of all Nations 1851, zap. št. 740, str. 1044 (»Pucher, Johann, Veldes, Upper Carniola – Inventor. Photographs on glass by a new method«). 65 Prim. Catalogue Officiel de la Grande exposition 1851, zap.št.740,str.191(»Pucher, J. Inv. Veldes, Haute-Car­ niole. – Photographies sur verre, nouvelle découverte«). 66 Prim.Catalogue Spécial des envois de l’empire d’Autriche razstavinavajatjaposlanogradivo:šestfotografij(enanasteklu,dvenapapirjuintrikontaktnekopijenasteklu)inštudijoofotografskiinovacijispriloženoskico(Studie über ein neues Bewegungsprincip sammt Zeichnung).67Noviposto­pek–Bewegungsprincip –jetakošeenaneznankavvrstiPuharjevihzagonetnihinvencij,kinisousahnilevsedonjegovihzadnjihlet.Onjegovihnovihodkritjihtakošeleta1858poročaJurijJarc:»Zdaj je častiti gospod v Cerkljah in vedno še eksperimentira, veliko ima spet noviga, samo škoda, da noče naznaniti svojih čudovitih znajdb«.68 Janez Puhar, prijavnica za sodelovanje na svetovni razstavi v Parizu, 1854 (Puharjev zapis: Studie über ein neues Bewegungsprincip); vir: SI AS, TOI, fasc. 104/1, 1855–1865. Puharjepolegtehnikzazajemanjesvetlobnihsliknastekloubiralizvirnopottudiprifotografiranjunapapir;25.10.1853jedenimorojstnidatumnje­govegaizvirnegapostopka,pokateremježveploinživosrebrouporabljaltudipriposnetkihnapapirju(živosrebrojeprifotografijiPortret Gregorja Riharja potrdilanedavnaanalizaPIXE).69Njegoveksperimentalnižar–nenehniposku­si,razmišljanjeofotografskihproblemih,sklepanjeinpredvidevanje–sezrcali iznjegovihnavedkov:»Od številnih snovi, ki jih nameravam preizkusiti, namreč ogljikovega disulfida in žveplovega klorida, pričakujem pomemben napredek.«70 »Poskusi z živosrebrno skrinjo niso dali rezultata.71[…]Slike bi bilo verjetno mo- 1855,zap.št.1696(»Pucher Jean, vicaire de la paroisse de Zirklach (Carniole), inventeur, Pho­tographie (nouveau procédé);vdrugiizdajikatalogazap.št.1216. 67 Puharje8.11.1854TrgovinskiinobrtnizbornicivLjubljanipredalšestfotografijinštudijooinovacijispriloženoskico.Prim.SIAS,TOI,fasc.104/1,1855–1865. 68 Jarc:Janes Puhar,str.138.JarcjePuharjaobiskalverjetnoleta1858(»pretekle velikonočne praznike«,kakorjesamzapisal)vCerkljah,kjerjePuhartakratslužboval.Besedilojeizšlonaslednjeleto. 69 Puharjezapisalnalistek:»Den 25. October 9 Uhr ist die Photographie auf Papier mit Schwe­feldampf und Quecksilber erfunden worden. Pucher Joh.«/25.oktobraobdevetiurijebilaizumljenafotografijanapapirjuzžveplovimiparamiinživimsrebrom.PucherJoh.NjegovavtografskizapisjeizumiteljevasestraJohannaizročilanaravoslovcuinpedagoguJosipuHu-badu(živelindelaljemeddrugimtudivKranju,kjerjePuharjevasestraprebivala).Prim.Lampe:Ivan Pucher,str.383.TritakšnefotografijenapapirjusoseohranilevNMS.Spomladileta2019jebilaenaodnjihpregledanazmetodoPIXE;analizajepotrdilaprisotnostživegasrebra. 70 Puhar:Neue Methode,str.45. 71 Puhar:Neue Methode,str.44;Puhar:Transparentlichtbilder,str.35;XI.Transparentlichtbilder, str.24.Živosrebrneskrinje(škatle)sobilevuvodnemobdobjufotografijepripravezaizde­lavokontaktnih(fotografskih)odtisov.Takokakorfotoaparatisobilelesene,ledanisoimele objektivovoziromaleč. goče posrebriti kot zrcalo in morda tudi jedkati s fluorovodikovo kislino;72[…]»predvsem pa bi bil, če naj bi bile slike tudi v senčnih partijah bolj iz­razite, nujno potreben svetlobno močnejši, večji Voigtländerjev aparat, katerega nakup pa v mojih razmerah ostaja skrajno problematičen.«73 Puharjevih postopkov je bilo torej veli­ko,ajihnepoznamo.Pravtakonevemodostiokameri, iz katere so izšle njegove fotografije. Sprecejšnjo gotovostjo je mogoče sklepati, da jebilamajhnainpokončna,karnakazujejoforma­tiohranjenihfotografij.Merilozanjenovelikostjegoriščnarazdaljauporabljeneleče,tj.razdaljemedtočkogoriščainlečovčelniciaparata.Puharje v časopisu Carniolia zapisal, da »postopek in poskusni vzorci temeljijo na običajni, iz navadne­ga stekla izdelani leči z goriščno razdaljo dveh col in intenzivni sončni osvetljenosti.« Kamera torejobjektivavpravempomenubesedesplohniime­la;nanjegovomestojePuharvstavilmajhno,roč­nobrušenokonveksnolečo(pozitivnimeniskus)zgoriščnorazdaljodvecoli.74Pravtapodatek,kigavbesedilunavajasam,pajenelogičenintakošeenavvrstizagonetk.Čebiimelalečazaresgo­riščnorazdaljodvecoli(avstrijskacolaoziromadunajski palec meri 0,02634 m), bi to pomeni-lo 53mm. Leča s tako kratko goriščno razdaljopredpostavljapovsemtanekaparat,kakršnihšedolgonibilo;pojavilisosešelezrazvojemfoto­grafsketehnikedobrihosemdesetletpotemPu­harjevemporočilu.Prvitakšnisobilifotoaparati leica,skonstruiranivdvajsetihletih20.stoletja. OskromnostinjegovekamerepričajotudibesedefrancoskegavikontaindiplomataLouisadeDaxavpariškemžurnaluLa Lumiére:»Puhar je imel za delo objektiv 1/4, ker si ni mogel kupiti večjega.«75Anašfotografsiježelelboljšega,naj­kvalitetnejšegavtakratnemfotografskemsvetu.76 Vse od leta 1840 so bili vodilni fotoaparati du­najskeznamkeVoitgtländer, kisoimeliizjemnoprecizne, matematično skonstruirane objektiveeneganajvečjihznanstvenikovvsvetu matema­tike in fizike (zlasti optike) Josefa MaximilianaPetzvala.Svetlobnamočtehlečjedalečpreseglavsedotedanjestandarde.Puharjevedelzatesi­jajneaparate,mordajihjepoznalceloodblizu–s 72 Puhar:Neue Methode,str.44. 73 Puhar:Neue Methode,str.45,46. 74 Prim.Puhar:Neu erfundenes Verfahren,str.416. 75 De Dax: A. M. Le Rédacteur, str. 160. Leča 1 ima zelo šibkosvetilnost. 76 »[…] predvsem pa bi bil, da bi bile slike tudi v senčnih partijah bolj izrazite, nujno potreben svetlobno močnejši Voigtländerjev aparat […]«.Prim.Puhar:Neue Methode, str.45,46;prim.tudiop.73in22. takšnimjenamrečleta1842zanekajdniprišelvLjubljanopopotnidagerotipist,DunajčanJohannBosch.77 Dobrojepoznalnjihovozmogljivost;tojebilnamrečfotografskiinstrumentizjemnekvaliteteinsvetovneslave,kijojerazširjalstro­kovniinpoljudnitisk.Vedelje,kakšneizboljšavebimuomogočilpriizvajanjunjegovegasvetlopisa –večjoizrazitosttudivsenčnihpredelihfotografij.78 Vzporejanje anonimne kranjske vedute s Puharjevo tehniko je oteženotudizato,kerjePuharskiciralleenegaodsvojihpostopkov,pašetegalapidarnoinbrezprenekaterepodrobnosti.Številnevrzelivpripoveditakozastirajocelo­vitoslikoinzabrisujejosledzaizumiteljevimikoraki.Puhardenimopiše:»Po­dal bom svoj postopek, ki ga nikakor ne nameravam obdržati zase […].79 Pospe­ševalnih substanc doslej žal nisem mogel uporabiti; njihova pravilna raba ostaja pridržana za nadaljnje poskuse.«80»O neki moji drugi iznajdbi, po kateri je mogo-če napraviti odtise z elastične plošče brez [grafične]stiskalnice in tiskarske barve in sicer poljubno na steklo, papir etc., bom poročal ob kakšni drugi priložnosti.«81 VpripovediosvojemsrečanjuznašimfotografomjezapisaltudiLouisdeDax: »O svojem delovnem postopku je bil zelo zadržan.«82 TežavepriprimerjanjukranjskevedutesfotografijamiJanezaPuharjajetakomogočestrnitivnekajtočk: 1. Puharjeizvajalvečfotografskihtehnik:Vdobrihdvehdesetletjiheks­perimentiranjajenizalizumzaizumom,izboljšavozaizboljšavo.Njegovrazvojjebilnepretrganinhiter;obprvihuspehih,okaterihjeleta1841poročalaCarniolia,jeimel25let,obizumusvetlopisa na steklu 27.Zapisionjegovihnadaljnjihinvencijahinizboljšavahpričajo,danjegovrazisko­valniduhnizastalnamladostnirazvojnistopnji,ampakgajespremljalvseživljenje.Aovečininjegovihfotografskihtehniknevemoskorajnič. Puharjevi izvirni postopki: • fotografija na stekleni plošči,narejenaz jodom, žveplom, živim sre­brominbromom(hyalotipijaoziromasvetlopis na steklu); • dvostopenjski fotografsko-grafični postopek (fotografija na stekleniploščikotsredstvozaprenosnapapirstiskarskobarvoinpretiskom); • dvostopenjskipostopekodtiskovanjaz»elastičneplošče«nastekloalipapir(brezgrafičnestiskalniceintiskarskegačrnila); • fotografijanastekleniploščibrezuporabeživegasrebra; • fotografijanastekleniplošči,premazanizgumiarabikominnaparjenizžveplovimjodidom(ževkamerinastanedokončna,matpozitivnaslikazvsemidetajli); • kontaktna,t.i.»Moserjeva«slikanastekleniplošči; • kontaktnaslika,narejenakotnegativnavečkratžveplaniplošči; • fotografijanapapirju,izvedenazžveplovimiinživosrebrovimiparami; • fotografijanasolnempapirju,t.i.»solnaslika«,kopiranaverjetnoizstekleneganegativanasvetlobnosenzibiliziranpapir(senzibilizacijapapirjavraztopinikuhinjskesoli(NaCl)innatošesrebroveganitrata(AgNO3)–zreakcijomedobemasejenapapirjunaložilaplastsrebro-vegaklorida(AgCl). Postopki drugih izumiteljev, ki jih je izvajal tudi Puhar: • dagerotipija; • mordatalbotipija(kalotipija)oziromasolnafotografija–dvostopenj­skipostopek(negativ/pozitiv)napapirju; 77 Kambič:Prvi ljubljanski fotografi,str.104,105. 78 Prim.zgoraj(op.22,73in76). 79 Puhar:Neue Methode,str.43. 80 Puhar:Neue Methode,str.44. 81 Pravtam. 82 DeDax,A. M. Le Rédacteur,str.160.Zadržanostjebilatakratlastnavečinifotografskihizumi­teljev. • mokrikolodij; • platinotipija(?).83 2. ZarazumevanjePuharjevegasvetlopisa na steklu,kigajeavtorsicerpisno predstavil,nimamonavoljovsehpodrobnosti. 3. Samseverjetnonizavedalprisotnostisnovi,kisobile(morda)zajetekotnečistočevuporabljanihsubstancahinzraku;tosolahkobilipospeševal­cialimotilcikemičnihprocesov.Njegovodelonipotekalovlaboratorij­skihokoliščinah. 4. OhranjenihjepremaloPuharjevihfotografij–nimamozadostigradivazaprimerjavozvedutoKranja;potrebnobibilopoznavanjevsehPuharjevihtehnikizvsehnjegovihustvarjalnihobdobij.ČevedutaKranjaniprimer­ljivassvetlopisom na steklu,pabimordalahkobilaskateroodnjegovihpoznejšihtehnik(ambrotipijo?). 5. Njegovažetakoskromnazapuščina–zlastifotografijenasteklu–zaradi stanjaohranjenostiniprimernazaraziskave. 6. GibkostPuharjevegaduhanavajanamisel,daje–takokotdagerotipijo takojponjenemizumu84–preizkušaltudidrugetehnike,kisoseporajalevnadaljevanju.Sampolegteomenjatalbotipijo(solnosliko)85–očitnojenilepoznal,ampaktudiizvajal.Izvajaljepostopekmokregakolodija,86 mordapasejepreizkusiltudivnjegovisestri–amfitipiji(ambrotipiji).Utegnilabimubitiblizu,sajjebilavizualnosorodnasvetlopisu na steklu. SteklosezdiPuharjevnajljubšimaterial;ceniljenjegoveprednosti:pra­vilnaorientacijaslike(izogibzrcalnemuzasuku),lahekobratiznegativavpozitiv, cenejšipostopek,očitnotudireproduktibilnost, kardokazuje njegovokopiranje(razmnoževanje)napapir. Kranjska veduta in svetlopis na steklu – nerešene dileme njunega kemizma Skupinaznanstvenikovsejezraziskavo,kijojemedletoma1999in2001izvajalanaInstitutuJožefStefaninnaKemijskeminštitutuvLjubljani(vso­delovanjusFakultetozakemijoinkemijskotehnologijoUniverzevLjubljaniter gostujočimi angleškimi strokovnjaki),87 poskušala približati Puharjevemupostopkutakopoarhaičnipoti,kotgajeizvajalavtorsam,kottudissodob­nimiznanstvenimipristopi,tj.zmodernimznanjeminrazumevanjemfotoke­mičnih procesov. Njihovi poskusi so potrdili, da Puharjeva slikotvorna plastnastekluvsebuježveploinživosrebro,patudito,daseplast,kisojonašiponaparilipoPuharjevemopisu,zaresodzivanasvetlobo.Emulzijajetorejbilafotosenzibilna,avendarsoprirekonstrukcijipostopkazosvetljevanjemdoseglizgoljkontrastmedsvetlimintemnim,nepatudislike;pokoncuosvetljevanjasobromovepare–skladnosPuharjeviminavedbami–takontrastmedčrnino inbelinodejanskookrepile.Brezodgovorapaješevednotemeljnovprašanje:Kateraprvinaalikombinacijaprvinjezaslužnazasvetločutnostnaparjenepla­stinasteklu?Budnarjesklepal,dajeprikemičnemprocesuvkamerižveplo,predhodnodeponiranonašipo,reagiralosparamiživegasrebra,zaradičesar 83 AlfonzMülnerporoča,damujeGustavPirc,tajnikKranjskekmetijskedružbeinsamveščfo­tograf,posredovalpodatek,dajebilPuharnasvetovnirazstavivLondonuleta1851nagrajenzmedaljopravzapostopekplatinotipije.Prim.Mülner: Johann Augustin Pucher,št.1,stolpec5.Tonajbržnibilpostopek,kakršnegakotplatinotipijopoznamodanes.Tasejenamrečizo­blikovalapozneje;patentiranajebilašeleleta1873. 84 Jarc:Janes Puhar,str.137. 85 Puhar:Neue Methode,str.43;Puhar:Transparentlichtbilder,str.35. 86 Prim.Lampe:Ivan Pucher,št.8,str.383.Prim.tudiop.107,115in143. 87 MilošBudnar,BorisOrel,UršaOparaKrašovec,PeterVenturini,BorisŠket,MickeWareidr. je v fotografski emulziji nastal živosrebrov sul­fid(HgS).Orlovahipotezapajebila,dajePuhardosegelsvetločutnostslikotvorneemulzijezin­terakcijotrehuporabljenihelementov:joda,žve­plainživegasrebra.Svetločutnaučinkovinaprinjegovempostopkudajejodinnežveplo;žveplojezgoljmatrikazavključitevjoda.88PoOrlovem sklepanjubitorejživosrebroinžveplo,kisamapo sebi nista fotosenzibilna, dobila to lastnostvpovezavi z jodom. Angleški kemik in fotograf MikeWare sFakultete zakemijovManchestrupa je domneval, da je fotosenzibilni dejavnikpravžveploobprisotnostiživosrebrovihpar(ži­vosrebrovsulfid);Puharjeponjegovemmnenjuizumildotlejneznanifotografskipostopekpravnapodlagisvetločutnostiživosrebrovegasulfidaintakosvetlobnoobčutljivostžveplaspoznaltri­desetletpreddrugimi.89 ObledelnouspešnemrekonstruiranjuPu­harjevegapostopkasosezvrstilaštevilnavpra­šanja,povezanatudiznjegovimpraktičnimizva­janjem.Izkatereodštevilnihvrstločja(rogoza)jePuharizdelovalžveplenke,skaterimijenapar­jevalšipe?Kakogostozmesžveplainmastiksa(polimernesmoleoziromakolofonije)jezmešalinvkakšnemrazmerju?Kakointenzivnajebilaimpregnacija ločkovega stržena oziroma kakomočnojebilatažveplenkaprepojena spripra­vljenozmesjo?90 Kakodebelainkakogostajebilanaparjena svetločutna plast na steklu, kakšnanjenamorfologija(poroznost),površinskateks­turainsestava?Kakodolgjebilčasgorenja?Ko­likoživegasrebrajebilotrebanaparitinasteklo?Kakosogorečeorganskesestavine(nečistoče)vdimu vplivale na kemične reakcije? Kolikšna jebilakoličinasvetlobepriekspoziciji?Kakšnesobiletemperatureuparjenihsubstanc?91 Ker Puharjev postopek sestavljamo izdrobcev,jedragocenvsakdodatnipodatek,sajjenjegovopisvdunajskihSitzungsberichte lapida­reninpremalopodroben. Vnemškihpublikaci­jahješekrajšiodizvirnega,avendarsotuintamdodanidetajliinkratkapojasnila.Takoomenja, 88 Orel,Poročilo o Puharjevem fotografskem postopku,2000, neobjavljenitipkopis.Oprvihspoznanjihgledefotosen­ zibilnostižvepla(odleta1870dalje)prim.H.L.CasalinJ. C.Scaiano:Transientintermediatesinthefotochemistry ofelementalsulpfurinsolution,Journal of Photochemist­ ry 30(1985),str.253–257. 89 Pravtam. 90 Navadnoločje(Juncus effusus)sštevilnimipodvrstami jeimelozaradigobastegastrženanekočpomembnovlo­ gopriizdelavisvečinstenjazasvetilke.Prim.Niederde­ utsches Wort,str.76. 91 Pogosto so kemikalije segrevali do 75 oC, Daguerre je priporočalzgolj50oC,daseslikanebipoškodovala. dajeslikemogočefiksiratinelenašipo,ampaktudinadrugepodlageindasomuuspeletudibrezživegasrebra.92 VangleškipublikacijiThe Chemical Gazet­te uvodomazapiše,dajenosilnostekloprekritos tankim filmomžveplovega jodida,pravtakogovorio zelo tanki plastižvepla,skaterimjeimpregnirano steklo,93 o nežno raztaljenem žvepluzainkrustriranježveplenke,otem,dažve­plassteklaneodstranijonitibromoveparenitialkohol,svetločutnospojinonašipieksplicitnoimenuje(žveplovjodid),tavkamerireagirasparamiživegasrebra.Medsnovmi,kijihporablja,polegtistih,objavljenihvSitzungsberichte, navajašeabsolutnialkohol(čistietanol)intinkturobromovegajodida.94Tride­setletponjegovismrtipaMüllnerinLampedodajata,dajedelaltudisolne slike (fotografijenasolnatpapir–kalotipijo?,izvirnipostopek?)inmokrikolodij.95 Vprašanjjetakoševednovečkotodgovorov.PoskusponovitvePuharje-vegapostopkaizpreddvehdesetletijnaKemijskeminštitutunidosegelcilja;ta­kratnainnedavnaanaliza PIXEskupajpavendarlepodajatanekolikojasnejšoslikozaprimerjavoobehsvetlobnihtehnik–Puharjevegasvetlopisa na steklu in veduteKranja.Razlikavkemizmusejeizrazilazlastivvsebnostidvehključnihelementov:srebraprivedutioziromaživegasrebraprisvetlopisu.Pajetozado­stnareferencazaskleponjunemrazličnemavtorstvu?Jesrebroresnekaj,česarPuharprisvojihpostopkihniuporabljalinžveplooziromaživosrebrotisto,karjeznjimneogibnopovezano?Nikakorne.Izzgorajnavedenihizvirnihbesediljeočitno,dasotudinekateriPuharjevipostopkivsebovalisrebrovespojine:Ko­pelizraztopinosrebroveganitrata,sicerpotrebnezaambrotipijo,jeuporabljaltudiPuharprifotografijahnapapirju.Podrugistranipajeizvajaltudipostopkebrezživegasrebra.Ingledenavseugotovitvenirazlogazaprepričanje,dasenipreizkusiltudivambrotipiji.Njegovobsežniopusjezreducirannanekajpreži­velihprimerkov;vsidrugi,skaterimibilahkosestaviliinpredstaviliceloteninraznolikrepertoarnjegovihtehnik,soserazgubilinavsevetroveinvečinomauničilinaprepihučasa. Fotografija v petdesetih letih 19. stoletja na Kranjskem VedutazVidmarjevevočilnicejevpetavpionirskaletafotografijenaSlo­venskem.Njenodobo–najverjetnejedrugopolovicopetdesetihlet–jeobeležilonekajredkihfotografov;Puharjebilmednjiminajboljveščinizkušen.Biljeprviindolgoedini,kisejestopanogoodsvojihzgodnjihfotografskihraziskavpaskorajvsedosmrtiukvarjalnepretrgoma.Potgajevodilaodizumadoizuma,odizboljšavedoizboljšave;vsvetujeodmevalzlastinjegovsvetlopis na steklu(1842),skaterimsejevključilvmednarodnifotografskidialogpraktičneinte­oretskenaravnanosti.SvojodejavnostjeizvajalnaožjemobmočjuGorenjske,96 kjerjenastalatudivedutaKranja.Njegovzaščitniznakjebilosteklo,čepravjefotografiraltudinapapirindrugemateriale,97njegovpostopekpajebil,vsajpri 92 Prim.Puhar: XI. Transparentlichtbilder,str. 24;Puhar: Transparentlichtbilder,str. 35(prim. tudiop.37in42). 93 Puhar:On the Production of Photographs on Glass,str.291,292(razdelekZnanstvena in medi­cinska kemija). 94 AÖAW,AllgemeineAkten,fasc.18/1851,Die Transparentlichtbilder auf Glas (svitlopis),1850. 95 Prim.Müllner:Johann Augustin Pucher,št.1,stolpca4in5(prim.tudiop.110in111);Lampe: Ivan Pucher,št.8,str.383(prim.tudiop.107). 96 Leta1849soNovice sicerobjavileporočilos15. zbora Prijateljev znanosti vLjubljani,nakate­remjetrgovecinnaravoslovecFerdinandSchmidtpozvaludeležence(Novice pavsojavnost),danaročijofotografijeinPuharjunaznanijokrajinpredmetželenegaposnetka.Prim.Novice, 1849,str. 209(Čast,komurčastgré).Topovabilozbujadomnevo,dajenjegovadejavnostmordapreseglamejeGorenjske. 97 CfPuhar:XI. Transparentlichtbilder,str.23;Puhar:Transparentlichtbilder,str.35;prim.tudi op.15in92. fotografijahnašipi,pravilomasuh.Gledenaohranjenezapiseprisvojemsvetlo­pisu na steklu niuporabljalkopeli,temvečizključnopare.Otempričajonjegovisodobniki,predvsempaizumiteljsam. Leta 1841 je o Puharjevi fotografski iznajdbi (brez navedbe njegovegaimena)včasnikuCarniolia poročalJanezKapelle,98oskrbnikkriževniškegospo­ske(komendanemškegaviteškegareda)vMetliki,kjerjeodoktobra1839dofebruarja1842kotduhovnikslužbovaltudiPuhar.99 Mladeničastabilavrstnika,vletihPuharjevihfotografskihzačetkovsomeščana.Kapellejevnoticiznaslo­vom»Pomembnoodkritje«(Wichtige Erfindung)–tojeprvaobjavaPuharjeve fotografskeiznajdbe–njegovpostopekpredstavilkotsuh.100 EnakoječezdobermesecvsvojemodgovorunauredniškovprašanjeistegalistasvojizumoznačilPuharsam.101 Leta1843jevorisusvojetehnike,kigajepospremilsteoretskorazlagooziromalastnimrazumevanjemkemičneinoptičneprocedure,omenil »igro hlapov«.102 NaBledujeleta1849Puharjaspoznalfrancoskivikontindi­plomatLouisdeDax;vbesedilu,kigajetriletazatemposlalurednikupariškegastrokovnegalistaLa Lumiére,jepredstavilsrečanjestemvsestranskimerudi­tom.Omeniljetudisuhipostopek,kigajeizvajalta»skromni a zelo inteligentni« blejskifotograf,pričemersejesklicevalnanjegovelastnebesede,kipajihjepo­trdiltudioskrbnikBlejskegagradu;tajedomačegaduhovnikavečkratopazovalprifotografiranju.Daxovobesedilojevčasopisu,specializiranemzafotografskoproblematiko,izšloleta1852.103NadaljejePuharsvojsuhipostopekopisalvpredstavitvi za avstrijsko akademijo znanosti. Matematično naravoslovni ra­zredteustanovejenjegovoporočiloobjavilvprvijanuarskištevilkiperiodičnepublikacije Sitzungsberichte der mathematisch-naturwissenschaftlichen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften leta1851.104Tudinaslednjeleto(1852)jeizšlobesedilospodatkomoPuharjevemsuhempostopku;včlanku za Laibacher Zeitung gajenavedelzinicialopodpisanidr.K.,kijeskiciralke­mizeminfizikalniprincipnjegovegafotografskegaeksperimenta.105Leta1858,kosejezizumiteljempogovarjalJurijJarcinnaslednjeletoonjemobjavilkrat­kobiografijovzagrebškemglasiluArkiv za povjestnicu jugoslavensku,jeoznaka njegovetehnikeenaka–Puharjeočitnožeodsvojihzačetkovprisegalnasuhe postopke oziromauporabljal izključno»gaze« innobenih»tekočih reči«.106O tem,alijeprifotografijahnastekluvzporednossuhimiizvajalšedrugenačine,nipodatkov,sicerpaporočilapotemletuusahnejo. Kranjskaveduta,verjetnoambrotipija,pajenarejenapomokrempostop­ku.JetoargumentprotiPuharju?Ne,sajsuhipostopkivendarlenisobiliedini, 98 IdentitetaporočevalcaJanezaKapellejadoslejnibilaznana,vstrokovniliteraturijebilimeno­vankot»poročevalecizMetlike«.PodbesedilomvlistuCarniolia jepodpisanlezinicialama(J. K.).Biljemeddrugimtudipopisovalecljudskegablaga,poznejevkranjskemdeželnemzboruposlanecbelokranjskihkmetskihobčin.SPuharjemstabilapodobnestarosti;Kapellesejerodilleta1813,Puharleta1814. NŠAL,ŠA,ŽAMetlika,1831–1870–89,fasc.201,5/1381,1302;NŠAL,ŽALjubno,1682–1860,fasc.189,5/19,1312. 100 »Nedavno je bil tu izumljen postopek, po katerem je mogoče z vso natančnostjo preslikati rokopi­se, litografije in jekloreze in sicer na suh način brez preše in tiskarske barve [...].«Prim.Kapelle: Wichtige Erfindung,str.11. 101 Prim.Puhar:Entgegnung,str.55. 102 Prim.Puhar:Neu erfundenes Verfahren,str.416;prim.tudiop.29. 103 »[...]O svojem delovnem postopku je bil zelo zadržan, a mi je večkrat rekel (in to mi je potrdil tudi oskrbnik gradu, ki ga je videl pri delu), da ne uporablja nobenih čvrstih substanc, temveč zgolj plin [...].«DeDax:A. M. Le Rédacteur,str.160. 104 Puhar:Neue Methode,str.43–46. 105 »[...]Agens pri tej izjemno zanimivi proceduri so splošno znane snovi, ki sublimirane v plinsko stanje kondenzirajo na steklu [...].«Prim.Dr.K.:Laibacher Zeitung,str.1109. 106 »[...]Kmalo je Puhar začel gaze v obilnosti rabiti, ker po njegovi metodi se nič s tekočimi rečmi ne napravlja, temuč vse narise, ktere je on kterokrat naredil sle gazi delajo in svitloba, jod, brom in živo srebro so njegove poglavitne reči.«Prim.Jarc:Janes Puhar,str.137. kijihjeizvajalnašvsestranskiizumitelj.Drugačesonarejenenjegovefotogra­fijenapapirju,očemerpričatahistoričnazapisaizleta1893vmesečnikuDom in svet instrokovnemglasiluArgo. VprvemFrančišekLampe,samfotograf,na­števanjegovefotografijenapapirju,izdelanevdvostopenjskitehnikimokregakolodija(fotografiranje;kopiranjeinrazmnoževanjeslikizsteklenihkolodije­vihnegativovnapapir).Temu,datonibilamordakalotipija,pačparesženovatehnikamokregakolodija, pritrjujenjegova pripomba,daje fotografija»jako natančna«.107Pravnatančnostinostrinastaznačilnizatotehniko,kalotipija,iz­delanaizpapirneganegativa,pajeprecejzabrisana.LampejepredstaviltritakoposnetePuharjevefotografije;108ohranilsejeedenodizvodovcelopostavnegaportretaskladateljaGregorjaRiharjanaBlejskemjezeru(1856).109 TudiAlfonzMüllnerjeomenilPuharjevdvostopenjskipostopekfotogra­firanjainkopiranjaslikiznegativovnapapir.VArgu jeorisalnjegovotehni­kosvetlobnegasezibiliziranjapapirja,nosilcaslike,inzatopotrebnekopeli:Pripotapljanju vraztopinokuhinjskesoliinzatemšesrebroveganitratasosnovimedsebojnoreagiraleinnanavadnem pisalnempapirjujenastalsve­tločutni film srebrovega klorida.110 Iz predhodno pripravljenega negativa jenatakpapirkopiralrisanaintiskanadela.111 TorejjetudiPuhar–takokakor avtorkranjskevedute–uporabljalsrebrovespojine.Zaoboje,mokrepostopkeinsrebrovesubstance,smosicerdolgomenili,daseneskladajosPuharjem.Z jasnejšim uvidom v nasprotno so se tako povsem zamajali temelji, na ka­tere je bila postavljena primerjalna raziskava njegovega svetlopisa na steklu in kranjske vedute. A absolutiziranje enega pola njegovega dela, tistega, prikateremniizkoriščalrazmnoževalnegapotencialasteklenihnegativov, kljub fotografijam na papirju, ki dokazujejo nasprotno (kopiranje in razmnoževa­nje),terjastrokovnokorekcijo.Dodatnadokaza,dajePuharfotografijetudirazmnoževal,stazajetavLampetoviinBrančevibiografiji.LampeomenjaPu­harjevPortret Gregorja Riharja spodpisompodčrto;čepravidentičen,patonitistiizvod,kisejeohranilvNarodnemmuzejuSlovenije.112 Brancpaprinašte­vanjunjegovihdelnasolnempapirjuomenjadvaidentičnaizvodafotografskopreslikanegainrazmnoženegabakrorezazmotivomBleda.113Zaprimerjavos 107 Fotografije,kijihLampepripisujetehnikimokrihkolodijskihplošč,soCelopostavni portret Janeza Riharja,Vožnja po Blejskem jezeru inSvatba v Kani Galilejski.Prim.Lampe:Ivan Pucher, št.8,str.383. 108 Pravtam. 109 PodobaGregorjaRiharjajePuharjevapreslikavalastnoročnerisbe;90x56mm,inv.št.F–66,NMS. 110 »Puhar je bakrorez fotografiral in kopiral na solni papir, ki ga je sam prepariral. Takrat še ni bilo albuminskega papirja. Navadni pisalni papir je potopil v vodno raztopino kuhinjske soli (NaCl) in nato še srebrovega nitrata (AgNO3). Z izmenjavo sestavin je na papirju nastal srebrov klorid (AgCl), ki je občutljiv za svetlobo in primeren za kopiranje.«Prim.Müllner: Johann Augustin Pucher,št.1,stolpca4in5.Novonastalaspojina(fotosenzibilnisrebrovklorid)sevvodinetopi,zatojeostalanapapirju,druge,vvoditopneelemente,pajePuhartemeljitospral;takososeodplaknilinatrijeviinnitratniioni.Gledenaodličnoohranjenostskorajpolstoletjastarefotografijesejevpoznem19.stoletjunjegovemutemeljitemudeluzobčudovanjempriklonilljubljanskifotografJuliusMüller:»Fascinantno je, kakor je podčrtal ljubljanski fotograf gospod Müller, skrajno skrbno Puharjevo delo, ki temelji na natančnem izpiranju papirja, o čemer priča izvrstna ohranjenost sličice, saj bi bila pri manj skrbnem delu ob robovih razžrta.«Prim.Müll­ner:Johann Augustin Pucher,št.1,stolpec5. 111 NatakoprepariransolnipapirjePuhariznegativakopiralbakrorezpoLeonardoviZadnji večer­ji.FotografijohraniNMS,inv.št.F–58.Prim.Müllner:Johann Augustin Pucher,št.1,stolpca4in5. 112 Lampeomenjapodpis»spodaj pod črto (Gr. Rihar)«.Teganamuzejskemizvoduni,sammotiv,Puharjevasignaturaindatacijateroznakatehnikepasopriobehidentični;gretorejzaistofotografijo,kopiranoizisteploščeoziromanegativa,azadrugizvod.SličicojeLampetuposlalradovljiškikaplanIvanoziromaJanezKačar.Prim.Lampe:Razne stvari (Našeslike),str.143. 113 EnizvodjebilvlastiNarodnegamuzeja,drugega,enakegamuzejskemu,alepšegaodnje­ga,jeposedovalPuharjevmlajšisorodnikJulijPolec.Prim.Branc:Puhar, Janez Avguštin,str. 595–197. kranjskovedutoimamotakoresda(le)petPuharjevihnegativovnasteklu,kisonahrbtnistranizatemnjeniinstemspremenjenivpozitive,aistiprincipjevodiltudiavtorjakranjskevedute.Drugačenpajekemizem,zlastisrebropriveduti,avendarjesrebrovespojine,kotsmovideli,prinekaterihtehnikahuporabljaltudiPuhar.Petshrbtazatemnjenihpsevdopozitivovjepremalozaposploševanje;dokazzadrugačnepostopkesonamrečtrijepravipozitivinapapirjuinbiografskizapisi,kijihomenjajoševeč;večinanjegovihfotografijpačnidočakalanašihdni. Novipostopki,kisosevprvipolovicipetdesetihporajaliinuveljavljalipovsodvnašiokoliciintudižeprinas,souvajalit.i.mokretehnike–mokri kolodijinamfitipijo(ambrotipijo),skaterimisopravvčasunastankakranjskevedutenadomeščaliprve,dražjepostopke –dagerotipijo,talbotipijo(kaloti­pijo)ipd.TakokakoržePuharjevisotuditislikezajemalinaprozornopodla­go,steklo.Kotnosilecfotografskegazapisajebilosteklošekonecštiridesetihočitnozeloredko;LouisdeDax,svetovljaninpoznavalecfotografije,ješeleta1849 zapisal: »[Puhar] mi je pokazal [svoje] fotografije, ki so v meni zbudile osuplost, toliko večjo, ker so bili postopki na steklu skoraj še neznani«.114Kmalu pajesteklopostalopomembenakterpriizvajanjuamfitipije(ambrotipije)inmokregakolodija–matricezakopiranjenapapir,karje(menda)izvajaltudi Puhar.115 Kdobipotlej–polegJanezaPuharja–šelahkobilavtorkranjskevedute?Iščemogalahkolemedfotografi,kisofotografirali: • včasunastankavedute:poletu1852(uveljavitevamfitipijeoziromaam­ brotipijekotrazličicetehnikemokrihkolodijskihplošč)inpredmajem 1860(Vidmarjevavoščilnica); • naobmočjuKranjske; • stehnikaminasteklu. Takšnihjebilomalo,pašemedtemisobilinekaterinaKranjskemleza-časno;pravilomasobilitujci,popotniki,kisonašodeželozgoljprečilialiobi­skalizakratekčas.Žezgodaj,alezanekajdni,sejenapotivItalijovLjubljaniustavildunajskidagerotipistJohann Bosch,kipatakrat,julija1842,šenifoto­grafiralnasteklo.Precejšnjajesicerverjetnost,dajepoznejenašekrajeobiskalponovno;leta1855gajenamrečcesarnajelzafotografiranjekrajevobjužniželeznici.Tojebilžečast.i.mokrihtehnik,prikaterihsosekovinskeploščeumaknilesteklenim.VemozaBoschevposnetekizviraLjubljanicepriVrhniki,kisicernidatirannititehnološkoopredeljen,116abržčasninastalobnjegovemprvemkratkemobiskuLjubljane.Mednekajdnevnimbivanjemvmestujeim­proviziralateljevtrgovskihišivPoštniulici,tamrazstavilsvojedagerotipijeinhkratiportretiral;117zapotovanja(zvsemfotografskiminstrumentarijem,kigajeistočasnopotrebovalvateljeju)infotografiranjeokoliškihkrajevmugotovoniostajaločasa.Večjajeverjetnost,dajeIzvir Ljubljanice nastalpozneje,torej ževkateriodnovihtehnik–mordanasteklu.Ananašemozemljunjegovihmo­ 114 DeDaxA. M. Le Rédacteur,str.160.Tojebiloletodnizatem,kojeClaudeFélixAbel Niépce de Saint-Victor,uradniizumiteljfotografijenasteklenipodlagi,patentiralsvojizum;postopkinastekluočitnotakratvsvetušenisobiliširokouveljavljeni. 115 Prim.Lampe:Ivan Pucher,št.8,str.383. 116 VkatalogurazstaveozgodnjištajerskifotografijivGradcu(1979)jemednjegovimifotografi­jamiomenjenposnetekizviraLjubljanicepriVrhniki,abrezdatacijeinnavedbetehnike.Bo­schgajerazstavljalnaPrvirazstaviFotografskegazdruženjanaDunaju(Erste Photographishe Ausstellung in Wien)leta1864.Takoniznano,alijebiltoposnetekizpoznejšegaobdobja,mordaženasteklu,karbidokazovalonjegovonavzočnostvnašihkrajihtudivčasumokrihfotografskihtehnik(ambrotipije).Ohranjenisozgolj(redki)arhivskiviri,njegovefotografskedediščineni.Prim.Kambič:Prvi ljubljanski fotografi,str.105. 117 Boschjesvojodejavnostoglašal1.julija1842včasopisuCarniolia,str.72(Kunstnachricht). rebitnihfotografijskrajinskoinvedutno(arhitekturno)motiviko118nastekleni podlagivčasunastankakranjskevedutenimogočepotrditi. TudihrvaškiTržačanFerdinand Ramann (1825–1888)jebilpotujočifo­tograf;vLjubljanojeprispeldobrihdesetletzaBoschem,leta1853,kojeizZa­grebapotovalvTrst.NastanilsejevhoteluPrizlatemlevunaDunajskicestiin se–takokakorBosch–vmestuzadržallekratekčas.Vdnevnemtiskujeoglašalzgoljtehnikodagerotipijeinizključnominiaturneportrete,119 torejbigatežkouvrstilimedhipotetičneavtorjekranjskevedute,podanenasteklu. VnašideželipasejeustalilpotujočibavarskidagerotipistLorenz Krach (1815–1869) in postal ljubljanski meščan s stalnim fotografskim ateljejem.Svojodejavnostjeoglaševalleta1850120 (takratjevLjubljanibivalšezačasno)inponovnoleta1855.Biljeediniodtakratnihfotografovprinas,zakateregavemo,dajefotografiralvedutnemotivenaozemljuGorenjske,anenasteklo;JanezPuharjenamrečvpismudunajskemuznanstvenikuAntonuSchrötterjuomenil,dastasenaBledusrečalazmünchenskimfotografomKrachom,kojetanakovinskeploščefotografiralprizoreBleda.121 Fotografiraljetorejvtehnikidagerotipije,drugipostopkivnjegovihoglasihnisoomenjeni. Pruskigalanterist, knjigovezindagerotipist Emil Dzimski (1824–1863)jeprišelvLjubljanoleta1851.Naslednjeletojesvojodejavnostoglašalvlistu Laibacher Zeitung;ponujaljedagerotipskeportrete»ponajnovejšiinnajboljši metodi«.122 Nobenebesedepaniotem,alijetanovametodažemokrikolodijoziromaambrotipija,kijesvetlobnizapiszajemalanasteklo.Leta1853jeDzim­skiobiskalceloKranjintamod16.do22.junijaizdelovalportretevtehnikida­gerotipije.123BilahkotakratnasteklenoploščoposnelšetamkajšnjiMestnitrg? Zagotovopavemo,dajenasteklofotografiralLjubljančanAnton Ločnikar (1830–?).Leta1857jevistemčasopisuoglašalsvojefotografskeportretenasrebrnihploščah(dagerotipije),papirju(kalotipije),steklu,povoščenemplatnuinsvili.124Tojeprvaeksplicitnaomembasteklamedkranjskimifotografi,atudivtemprimeruseomenjajozgoljportreti.TudiLočnikarsvojedejavnostivLju­bljaniniopravljaldolgo.Leta1858sejepreselilnaHrvaško. MordabibilomogočevtehkrajihobčasnosrečatitudifotografaPrimoža Škofa (1810–1872),kijesicerdelovalnaDunaju,vLinzu,GradcuinMariboru,ajebilrojennaKranjskem,vZaklancupriHorjulu.125Atudizanjnevemo,alijefotografiralnastekleneplošče.FotografjebiltudinjegovsinTeodor. Zadnjiznanifotograf,kibigašelahkouvrstilimedpotencialneavtorjekranjske vedute, je (tudi rojen Kranjčan) Kristijan Pajer (1839–1895). Bil jeavanturist,popotniknaJutrovo;občasnojebivalveksotičnihdeželahinustva­rilopussijajnihpopotnihposnetkov.Vsisopozitivi,izsteklenihkolodijskihne­ 118 BoschjevLjubljanipolegportretovrazstaviltudiarhitekturneinkrajinskeposnetke.Prim.Kambič: Prvi ljubljanski fotografi,str. 104.Torejnibilzgoljportretist,ampaktudifotograf vedutinkrajin. 119 RamannsejeustalilvTrstu,kjerjeimelodleta1850do1880stalnifotografskiatelje.Ohra­njenajeleenaportretnadagerotipija.Prim.Kambič:Seznam fotografov,str.154;Kambič:Čas dagerotipije,str.13,14. 120 PrijavezasvojeuslugejesprejemalvhoteluPriavstrijskemdvoru/Zum österreichischen Hoff, vdrugemnadstropju,soba24.Prim.Laibacher Zeitung (Anhang zur Laibacher Zeitung),1850, s.p.(Daguerreotyp=Portrete). 121 PuharjetakratslužbovalnaBleduinsenajintenzivnejeukvarjalsfotografijo.Krachsijeobnjunemsrečanjuogledalnjegovefotografijeinjihpohvalil.Prim.AÖAW,fasc.18/1851(po:Kambič:Časdagerotipije,str.13,op.13). 122 Prim.Laibacher Zeitung (Anhang zur Laibacher Zeitung),1852,s.p.(Daguerreotyp=Porträts); Kambič:Časdagerotipije,str.13,14. 123 Prim.Anhang zur Laibacher Zeitung,1853,št.135,s.p. 124 Prim.Laibacher Zeitung (Inteligenzblatt),1857,št.19,str.48(Photographische Porträts);Lai­bacher Zeitung 1857(Inteligenzblatt),št.42,str.120(Photographische Porträts). 125 Kambič:Primož Škof,str.97–100. gativovkopiraninapapirvelikihformatov.126Pravilomasosignirani,svojpod­pisjeavtorpredkopiranjemvpraskalvsteklo.FrančišekLampepiše,dasejemladeničpredprvimpotovanjemnaBližnjivzhod(julija1860)»za silo izučil fotografije«.127Nobenoodomenjenihdejstevtakonegovorivpridnjegovemuavtorstvukranjskevedute:Odtesenjegovefotografijerazlikujejopotehniki,formatih,signaturi,polegtegapabikvalitetniposnetekKranjakomajdapripi­salizasiloizučenemudvajsetletniku.128 Možnostizaatribucijonaševedutesotorejskrajnomajhne.NaobmočjuKranjskejeiztegaobdobjadokumentiranoresskromnoštevilofotografov,patudizateniznano,čeinkdajsozačeliizvajatimokretehnikenasteklenipodla­gi.Evidentiranihjelenekajimen,nepatudinjihovihdelizobravnavanegačasa.ZavzporejanjezvedutoKranjajetakonavoljopremaloprimerjalnegagradiva –nelePuharjevih,ampaktudiposnetkovdrugihfotografov. Vidmarjeva voščilnica v luči tedanje (kulturno)zgodovinske situacije Kotzadnjeorodjezaosvetlitevmorebitnihmotivov,kisožupljanekranj­skemestnežupnijevodilipriizborudarilcazaškofaVidmarja,ostanešeoristamkajšnje(kulturno)zgodovinskesituacije.Kjesodarovalcidobilisvetlobnoslikozaozaljšanjenaslovneplatnice,poskušamosklepatiizobjektivnihokoli-ščininmedsebojnihrazmerijudeleženihakterjev.Leta1860,kosoiskaliprizorškofovegarojstnegakrajaoziromatamkajšnjebožjehiše,bilahkoposeglipoprikladnejšiizvedbiželenegamotivavkateriodgrafičnih,risarskihalidrugihlikovnihtehnik,asoizbralifotografijonaskrajnokrhkem,lomljivemnosilcu– steklu.Fotografijanasteklujebilatakratševelikaredkostinzatosvojevrstnaatrakcija.Podobnemape,diplomeinalbumizdekorativnimiaplikacijamiizplo-čevinastefolije,emajla,slonovekosti,dragihkamnovinkovinepazrisanimi,akvarelnimialivezenimimotivisobiliv19.stoletjupogostizrazplemiškegainmeščanskegaprestiža.SteklonanezaščitenemlicuVidmarjevevoščilnicepajevohranjenidediščiniediniznaniprimertovrstneaplike;posneteknasteklukotdekorplatnicejevtakšnemkontekstuedinstven,zatozbujadomnevo,dasogadarovalcivanjovkomponiralizrazlogom. Škofovirojakiinnekdanjisofaranisoseviskanjuprimernegaokrasago­tovoozrlinajprejpodomačemokolju,meddomačimiavtorji.Ačepravjebilafotografijakotnovalikovnadisciplinatakratzelovabljiva,jebilaponudbanatempodročjuvendarlešeskromna.TakotudiželenihposnetkovKranjagotovonibilonapretek.Ševeč–vmuzejskih(aktualnihinhistoričnih)popisihnievi­dentirannitiensamprimerekiztegaobdobja.Mordapasodarovalcinaročilikateremuodfotografov,dapravzatopriložnostposnameželenimotiv.Jebiltopopotnifotograf,kisejeustavilvslikovitemgorenjskemmestecu,alipasejeskameronatamkajšnjiMestnitrgpostavildomačin,mordaJanezPuhar,njihovrojakinstanovskikolegapodpisanihduhovnikovtersorodniktrehpodpisanihPuharjev?SomordavtanamenpovabilifotografaizLjubljanealikateregadru­gegakrajanaKranjskem? Puharjebilvtemokoljudomačin;čepravnivečživelvrojstnemKranju,jebilznjimševednopovezan,službovaljenamrečpobližnjihgorenjskihžu­pnijah129 (kaplanvbližnjemNaklempriKranjujebiltudinjegovmlajšibrat 126 Pajerjeviformatisovelikiinenotni:200x250mmin300x450mm.SličicaKranjapovsemodstopaodtegastandarda. 127 Prim.Lampe:Potovanje križem Jutrove dežele,str.734. 128 Pajersejerodil14.12.1839,torejjebilobnastankuVidmarjevevoščilnicestarnajvečdvajsetlet,čejefotografijaznjeneplatnicestarejša,pašemanj. 129 PuharjeKranjzapustilleta1825,kojekotenajstletnikzačelobiskovatiljubljanskogimnazijo. Matej). Njegove fotografijesobile prisotnevtamkajšnjihcerkvenih,patudiprofanihkulturnihinintelektualnihkrogih.Seglesocelodalečnaokrog,sajjihjepodarjal,prodajalinpošiljalinstitucijamterverjetnotudiposameznikom.Fotografiraljenamrečzeloveliko130invdaljšemčasovnemobdobju,zatonje­govihposnetkovvsajvkleriškemsvetuverjetnonibilotežkodobiti(DekanJanezRešjedenimoodPuharjadobilnjegovopreslikavoLeonardoveZadnje večerje;131kaplanIvanKačarjevknjigi,kijojeprejelvdarodduhovnikainnabožnega pisatelja Franca Riharja, našel Puharjevo fotografijo skladateljaGregorjaRiharjainjoposlalduhovnikuLampetu.).132Pravtopasobilikrogi,izkaterihjeočitnoizšlapobudazaVidmarjevovoščilnico.Darovalcinamrečniso nastopali kot meščani Kranja, marveč kot župljani tamkajšnje župnije.Puhar, duhovnik,jesodilvjedrocerkvenegaživljenjanatemdeluKranjske.TakratjeslužbovalvžupnijiCerklje,kijecerkvenoupravnodelkranjskedeka­nije,patudigeografskoblizuKranja.ZJanezomRešem,vvoščilnicinaprvemmestupodpisanimkranjskimžupnikomindekanom,jebilpovezankotdušnipastirvnjegovi(kranjski)dekaniji;zaAndrejemBohincem,vcerkvenihierar­hijiPuharjuneposrednonadrejenimcerkljanskimžupnikom,jebilpravReškotdekannjegovnadrejeninanaslednjistopnicicerkvenehierarhije.133 Anton Mežnarec,nadrugemmestupodpisanikooperator,jevedelzaPuharjažekotgimnazijec,134PuharinkaplanFeliksStrupistabilavletihšolanjakoleganaljubljanskigimnaziji135invbogoslovju.StrupiinravnateljkranjskeGlavnešoleJanezGlobočnik(rojenvCerkljah,kjerjevčasuizdelavevoščilniceslužbovalPuhar)staasistiralapripogrebnemobreduobpokopuPuharjevegabrata,na­kelskegakaplanaMateja.136TudidrugiduhovnikiinžupljanisoPuharjanedvo­mnodobropoznali;živelindelovaljevnjihovibližini,sstanovskimikolegisobilipovezanivcerkvenoupravnihenotahprideluinpridoločenihsvečanostih,bilpajetudiugledenfotografinizumiteljzuspehinamednarodnemprizori­šču.Vtemobdobjujebilfotografskoševednoaktiven,spretenininovativen.137 Otempričajonaenistraninjegoviohranjenisvetlopisi na steklu,nastalipravvtehletih(vnjegovicerkljanskifazi),tj.včasu,izkateregaizhajatudivedutaKranja,nadrugipazapisnjegovegabiografaJarca,kijedveletipreddatacijovoščilnice(1858)poročal,dačastitigospodvCerkljahševednoeksperimenti­rainimaspetvelikonovihčudovitihiznajdb.138 Astikezdomačimiindomačimkrajemjeohranjaltakomedšolanjemkakorpozneje,sajjeslužbovalvečinomavbližnjihgorenjskihžupnijah:vLjubnemnaGorenjskem,Radovljici,naBledu,vCerkljah.Cerklje(župnijasodivdekanijoKranj),kjerjeslužbovalvčasuVidmarjeveumestitve,soledesetkilometrovoddaljeneodKranja. 130 TodokazujetadenimozapisaJurijaJarca:»Veliko, veliko narisov fotografiških je med ptujce razdelil […].«(Jarc:Janes Puhar,str.137–138)inLouisadeDaxa:»[…]pokazal mi je fotografije, ki so v meni zbudile osuplost […].Takoj sem kupil nekaj teh primerkov in jih z veseljem pokazal več ljudem […].«(DeDax:A. M. Le Rédacteur,str.160). 131 Prim.Müllner:Johann Augustin Pucher,št.1,stolpec4.Prim.tudiop.111. 132 Lampe:Naše slike,str.143–144. 133 TakratnoduhovniškozasedbovdekanijiinžupnijiKranjosvetljujetašematizmazaleti1859 in1860(Catalogus cleri MDCCCLIX,str.25–26;Catalogus cleri MDCCCLX,str.21–22). 134 Prim.op.12. 135 PuharinStrupistabilamordakakšnoletocelovistemrazredu–Strupijebilsicerletodni starejšiodPuharja,ajematuriraldveletizanjim.Prim.Ljubljanski klasiki,str.392.Nekajlet staskupajpreživelatudikotbogoslovcavsemenišču. 136 Opogrebuleta1856umrlegamladegaduhovnikaporočaBlažBlaznik:PogrebnoobredjejevodilkranjskidekaninžupnikAntonKosobasistiranjudevetihduhovnikov;pokojnikovbratJanezPuharinnakelskižupnikBlažBlaznikstašlazakrstokotžalujočavcivilnihoblačilih.Prim.Vrhovnik:Iz dnevnika Blaža Blaznika,str.179. 137 OPuharjevidejavnostivtemobdobjupričajoohranjenefotografije;vsehpet(vključnosšesto,kijeznanalevpreslikavi)izhajaizdrugepolovicepetdesetihalizačetkašestdesetihlet. 138 Prim.Jarc:Janes Puhar,str.138(prim.tudiop.68). Nekajstičnihtočkjeobaklerika–VidmarjainPuharja–vezalotudioseb-no;tosobilepovezave,kisoizhajaleiznjunihspecifičnihživljenjskihokoliščin.ObastabilaKranjčana,rodilastasecelovistihiši,Vidmarleta1802,Puhar1814.139Obastavžupnijisv.Kancijanaintovariševzačelasvojoživljenjskoin poznejeduhovnopot.Obastabiladuhovnika,obavljubljanskiškofiji.PuharjebilceloVidmarjevštudent;Vidmar,profesorpripravnikvljubljanskembogo-slovju,gajepolegbibličnihvedpoučevaltudiorientalskejezike(arabščino,sir-ščinoinkaldejščino).Nadarjenisemeniščnikjebiledennjegovihnajsijajnejšihštudentov,zaradičesarsigajeprofesorgotovozapomnilingaceniltudipozne­je.140Gledenavseteokoliščinesosedarovalcimordazenakoskrbnostjokakorsamemumotivu(Kranjzosrednjimsakralnimobjektom)posvetilitudiizboruavtorja.UrbanističnodovršenookoljekranjskegaMestnegatrga141inKranjčan, stanovskikolegainizumiteljmednarodnegaugleda–obojebinovegaškofaute­gnilonavdatisponosomnasvojkrajinsvojerojake.VtejlučibiPuharjevafoto­grafijalahkovsebovaladodatno(osebno)dimenzijoinsporočilnost. Avendarbilahkobilavtorkranjskevedutetudikdorkolidrug,mordafotografnovegeneracijesvetlobnihtehnik,kisonasledileprvefotografskeek­sperimente.Puhar,izumitelj,jeimelvfotografskemsveturesdavisokoveljavo,nipabilvečedinifotografnaKranjskem.Tudivtehničnempogledujerazvojmedijaponujalnoverešitve–enaodnjih(verjetnoambrotipija)jezaznamovalatudivedutoMestnegatrgavKranju.Novepostopkesoknamzaneslipotujočifotografi,izvajalisojihateljejskimojstrivkranjskihmestih,nedvomnojihjepreizkušaltudiPuhar,raziskovalec,prvakvveščinahslikanjassvetlobo,najo­dličnejši,najboljizkušen,prekaljen,proženinzvedav.Gledenasvojeosupljivopoznavanjedogajanjanasvetovnem»fotografskemnebu«,142naobvladovanjeraznovrstnihtehnikinsvojokonstantnostrokovnorastbilahko(takokotda­gerotipijotakojponjenemvzniku)vzporednossvojimiizvirnimitehnikamiiz­vajaltudivsenadaljnje,kisoseporajalevsvetu.Odtakratnevelikeuspešnice,reproduktibilnetehnikemokregakolodija,kigajeponavedbiFrančiškaLampe­taizvajaltudion,143doambrotipijepajesamomajhenkorak.Pravzapravbimulahkobilaambrotipijacelošebližja,sajjebilavmarsičemsorodnanjegovemu svetlopisu na steklu. Svetlopis inambrotipijastasipodobnatakopoprincipuizdelavekakorpokončnemvidezu:obastapodananasteklo,obastanegativa,obashrbtnestranizatemnjenaintakospremenjenavpozitiv(stahkratipozitivinnegativ),obaobrnjenasslikotvornoemulzijonavzdolinstempravilnoorientirana,obastaenostopenjskapostopka(slikanasteklujepriobehkončniizdelek,sajza­nemarjatalatentnirazmnoževalnipotencial),obastaobravnavanakotunikat,obastatudiznatnocenejšaoddagerotipije.Povidezustaobaprecizna,jasna,kontrastnainrazmeromatemnetonalitete.Kemikalijepasorazlične:Specifična 139 PuharjevočeJožefPuharjeodJernejevegaočetaPetraVidmarjakupilhišovtedanjiKonjskiulicišt.108(t.i.Štanglovahiša,katastrskašt.Mesto82).Prim.Žontar:Zgodovina mesta Kra­nja,str.414;First:Stekleni biser,str.17;20,op.8. 140 VnekolikoskrhanihodnosihsCerkvijojebilPuharšelepozneje;prvizapisiodisciplinskihproblemihsepojavijoleta1861,čepravjepravJanezRešzapisal,dajeoPuharjevisvojeglavo­stislišatiženekajčasa.Prim.NŠAL,ŠAL/Ž,fasc.300,5/585,1359,No.177. 141 ZaopishistoričnearhitekturneinurbanističnesituacijenaposnetkuMestnegatrgavKranjuprim.First:Stekleni biser,str.19–20. 142 TerminjeuporabilJurijJarc–onašemfotografskemizumiteljujegovorilkotozvezdinafoto­grafskemnebu:»Na fotografiškim nebu je častiti gospod Janes Puhar, zdajni kaplan v Cerkljah blizo Kranja zvezda perve velikosti, ker njegove zasluge za to umetnost, ne poznajo samo učeni možje dunajske akademije, ampak tudi Pariz, London in New York njega časti, in mu darila mno­ge baže pošilja. Oponosni smo lahko Krajnci zavoljo tega moža, ker taciga kemikarja in mehani­karja, kakor je on, ne bo kmalo ne Krajinskim.«Jarc:Janes Puhar,str.136. 143 Lampe:Ivan Pucher,št.8,str.383(prim.tudiop.86in107);zaPuharjevodvostopenjskoteh­nikokopiranjanasolnipapirprim.tudiMüllner:Johann Augustin Pucher,št.1,stolpca4in5. Primerjava detajlov, ki ilustrirajo minuciozno natančnost in ostrino fotografij Janeza Puharja in anonimne vedute Kranja: a) Puhar: Cerklje (vejice drevesa); b) Puhar: Cerklje (mreža v zvoniku župnijske cerkve Marije vnebovzete); c) Puhar: Moški portret – Strelec (tekstilni vzorec na oblačilu); d) Puhar: Moški portret – Strelec (tekstilni vzorec na namiznem prtu); e) anonimni fotograf: Veduta Kranja (arhitekturni detajli, balustradni balkon na Mestni hiši, stavbna dekoracija pročelij, lamele naoknic, napisna tabla nad Geigerjevo kavarno); vir: a) in b): MAO, inv. št. 543:LJU;0012788; c) in d): NMS GK, inv. št. F–64; e): NŠAL, ŽA Kranj, Voščilo župljanov Kranja škofu Jerneju Vidmarju, 1860, predalnik IX/5 (Ž. 411). za svetlopis stazlastižveploinživosrebro,zaambrotipijokalijinsrebrovnitrat.AvendartudisrebrovnitratPuharjunibiltuj–vsvojem»laboratoriju«gajepri drugihtehnikahuporabljaltudisam. Sklep SvetlobnaslikaKranjazvoščilnicezaškofaVidmarjajetehničnoinestet­skodognanodelospretnegainusposobljenega,aševednoneidentificiranegaavtorja;njene kvalitetepričajoo veščini, s katero jefotograf obvladoval svojmetje.Večkotpoldrugostoletjestarposnetek,nastalševeksperimentalnemobdobjufotografije,navdušujessvojoobstojnostjo,ničmanjpazjasnostjoinostrino, svetlobnimikontrasti, bogatokromatično lestvico (pol)tonovinpre­ciznostjodetajlov.144Razločnostjekljubmajhnemuformatuizjemna,podobnokotpriPuharjevitehnikisvetlopisa,zakateregajeAlfonzMüllnerzapisal,dajeprvikoraknapotioddagerotipijekmodernifotografiji.145Spodobnovirtuo­znostjo,skakršnojenašizumiteljmojstrilsvojefotografskeeksperimente,jeprizorMestnegatrgazajeltudianonimniavtor. Polegtegastatakosvetlobnizapiskakornjegovstekleninosilecodličnoohranjena.Posnetekjepodan(ver­jetno)vtehnikiambrotipije,katerevidezinslikotvorniprincipisodelnosoro­dniPuharjevemusvetlopisu na steklu,negledenato,dasejeambrotipijarazvila neodvisnoodsvetlopisa insezlastivkemizmuodnjegatudiprecejrazlikuje. Svetlopis jesicernjenpredhodnik,vendarpostopkanistavrazvojnipovezavi.NafotografskemprizoriščujebilPuharnamrečosamelecbrezneposrednihna­slednikov;njegoviizvirnipostopkisokuriozitetebrezvplivananadaljnjipotektediscipline.Izvajalpajetudipostopkedrugihinventorjev:dagerotipijo,mordakalotipijoin(poLampetu)mokrikolodij,zatogavendarlenimogočeizključitiizkrogahipotetičnihavtorjevobravnavanevedute.Mokrikolodijinambrotipijastavjedruvariacijiistetehnike;čejeizvajalprvo,mumordatudidruganibilatuja.Včasunastankakranjskevedutejeomenjenetehnikeizvajalotudiženekajdrugih–poklicnihinamaterskih–fotografov;nova,drugageneracijasvetlobnihpostopkovježepreplavilasvet,atudiPuharjebilšenadaljeedenodakterjevtepredstave. Identiteta avtorja vedute se tako skriva v širšem krogu takratnih foto­grafovnanašihtleh.Tisovpetdesetihletih19.stoletja(izhajajočizuvodnihiznajdbskoncatridesetihinštiridesetih)svetlobneslikeševednozajemalinakovinske plošče in papir (dagerotipija, kalotipija), zaradi hitrega razvoja pavzporednostemikmaluposredinistoletjauvajalitudiženovetehnike(mokrekolodijskeplošče,ambrotipija).InstrumentalnipregledinaInstitutuJožefSte­fansoprianaliziranihfotografijahnekolikojasnejepredstavilinjihovokemičnoplatintakokranjskovedutopoistvetiliznovimpostopkom–ambrotipijo.Njenanatančnejšaumestitevvzgodovinoslovenskefotografijepaješenadaljepro­blematična.Skrivnostposnetkaizzgodnjefazefotografskedejavnostiprinasjetakoponekajanalitskihposegihledelnorazkrita.ZaugotavljanjemorebitnihanalogijmedvedutoinPuharjevimifotografijami146bibilapotrebnapreiskavavečjegadelanjegovegaopusa.Tapasezizjemonekajprimerkovniohranilnitise(takookrnjen)neraztezačezvsanjegovaustvarjalnaobdobja.Preiskave,ki 144 Zminucioznonatančnostjosoodslikanenadrobnosti,kotdenimonapisnatablanadGeigerje­vokavarno,izveseknadportalomnanasprotnistranitrga,balustradnibalkonnanoviMestnihiši,lamelenaoknic,stavbnadekoracijapročelijidr. 145 Müllnerpiše,dasoPuharjeveslikevtonuinbarvipopolnomaenakesodobnim(tojezapisizzgodnjihdevetdesetihlet19.stoletja).Prim.Müllner:Johann Augustin Pucher,št.1,stolpec2. 146 Kranjski zbornik je leta 2015 (samovoljno) potenciral verjetnost Puharjevega avtorstva; včlanku,posvečenemutejtemi(First:Stekleni biser iz nadškofijskega arhiva),sobilipripodna­pisihkfotografijamkranjskeveduteobPuharjevemimenuizbisaniavtoričinivprašaji. bimordavsajdelnopotrdilealiovrgleatribucijonašemuprvakufotografije,pa(razennaenem)nisobilenarejenenitinaobstoječiheksponatih.Preprečilajihjekrhkosttehmaloštevilnih»svetinj«inbojazenpredneželenimiposledicamizaradinepopolnostiinstrumentalnegaorodja,kinamjenaobstoječirazvojnistopnjinavoljo. Vzačetkuleta1839,takojposenzacionalnemizumudagerotipije,jeotemsvetlobnemčudežudomačo(francosko)javnostobvestilugledničasopisGazet­te de France,angleškebralcepasprevodomistegabesedilaThe Literary Gazette.Vprvioziromadrugijanuarskištevilkijepiseczapelslavofascinantniiznajdbi,hkratipazapisal,dajeDaguerrovfotografskipostopek»zmedel vse znanstvene teorije o svetlobi in optiki«.147Avendarjebiltarebusčezdobrihsedemmesecev –odnjegovenatančnerazgrnitve19.avgustaistegaleta–innatošedolgovrstoletpredmetneštetihraziskav,kisogazvsehzornihkotovosvetliledonajmanj­šihpodrobnosti.VprimeruiznajdbeJanezaPuharja,nastaleletriletazaDa­guerrovo,zmedavladašedanes.Ševedno,skorajstoosemdesetletodnjegoveprvefotografskeinvencije,nismorazkrilirecepturintančinnjegovihpostop­kov–nitinajodličnejšega,draguljavkroninjegovihizumovinedinegaavtorskoosvetljenega,svetlopisa na steklu.BrezpoznavanjanjegovihzagonetnihformulpaostajatudiproblemavtorstvaanonimnevedutnefotografijeKranja(njenomorebitnoatribuiranjeJanezuPuharju)brezstrokovnegaepiloga. VIRIINLITERATURA ARHIVSKI VIRI AÖAW – Archiv der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Dunaj • AÖAW,AllgemeineAkten,fasc.18/1851(329/1934). ANMS GK – Arhiv Narodnega muzeja Slovenije (Grafični kabinet) • ANMSGK,JanezPuhar,GK–10650 (korespondenca z Académie nationale agricole, manufacturiere et commerciale v Parizu). ARS – Arhiv Republike Slovenije • SIAS,TOI,fasc.104/1,1855–1865. NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana • NŠAL,ŽAKranj,VoščiložupljanovKranjaškofuJernejuVidmarju,1860,predal- nikIX/5(Ž.411). • NŠAL,ŠAL/Ž,fasc.300,5/585,1359,No.177. • NŠAL,ŠA,ŽAMetlika,1831–1870–89,fasc.201,5/1381,1302(4.oktober1839). • NŠAL,ŠA,ŽALjubno,1682–1860,fasc.189,5/19,1312(4.februar1842). Zasebni arhiv: • Poročilodr.MilošaBudnarja(Institut»JožefStefan«),1999. • Poročilodr.BorisaOrla(Kemijskiinštitut),17.7.2000. 147 Gaucheraud: Nouvelle Découverte,str. 1;Gaucheraud: The Daguerreotype,str. 28. Angleško poročilojeprevodfrancoskeobjave. LITERATURA Branc,Janko:Puhar,JanezAvguštin.Slovenski biografski leksikon (ur.FranceKi­dričinFrancKsaverLukman),2.knjiga,zv.8(PregeljIvan–Qualle).Ljubljana:Zadružnagospodarskabanka,1952,str.595–597. Casal,H.L.inScaiano,J.C.:Transientintermediatesinthefotochemistryofele­mentalsulpfurinsolutionV:Journal of Photochemistry 30(1985),str.253–257. Catalogue Officiel de la Grande exposition des produits de I’industrie de toutes les nations,1851.London1851. Catalogue Spécial des envois de l’empire d’Autriche a l’Exposition Universelle de Paris en 1855.Paris1855. Catalogus cleri tum saecularis tum regularis diocesis labacensis ineunte anno MD­CCCLIX,str.25,26. Catalogus cleri tum saecularis tum regularis diocesis labacensis ineunte anno MD­CCCLX,str.21,22. Dax,Louisde:A.M.LeRédacteurdujournalLaLumiére.V:La Lumiére. Revue de la photographie. Beaux-Arts – Héliographie. – Sciences. Journal non politique.[Pariz] 1852,št.40(25.september),str.160. Dolinar,FranceM.:Ljubljanskiškofje.V:Upodobitve ljubljanskih škofov (ur.Ana Lavrič).Ljubljana:Narodnagalerija,2007,str.64. First,Blaženka:Puharjeva šifra. Skrivnostniizumprvegaslovenskegafotografa.Ljubljana:NarodnimuzejSlovenije,2014. First,Blaženka:SteklenibiserizNadškofijskegaarhiva(Najstarejšavedutnafoto­grafijanaSlovenskem).V:Kranjski zbornik (ur.BebaJenčič).Kranj:MestnaobčinaKranj, 2015,str.15–20. Gaucheraud,Henri:Beaux-Arts.NouvelleDécouverte.Gazette de France.[Pariz], 1839(6.januar),str.1. Gaucheraud,Henri:FineArts.TheDaguerreotypes,The Literary Gazette; and Jo­urnal of Belles Lettres, Arts, Sciences etc. [London],1839,št.1147(12.januar),str.28. Globočnik,Damir:NoticaofotografijiKranjaizleta1860(DoslejneznanoPuhar­jevodelo?).V:Umetnostna kronika 45(2014),str.23–26. Great Exhibition of the Works of Industry of all Nations. Official Descriptive and Illustrated Catalogue in three Volumes,3(Foreign States).London,1851. Jarc,Jurij:JanesPuhar.V:Arkiv za povjestnicu jugoslovensku (ur.IvanKukuljević Sakcinski).Zagreb,1859,5.knjiga,str.136–138. Janković,Ksenija:Preventivna konservacija dagerotipij na Slovenskem.Ljubljana:UniverzavLjubljani,Akademijazalikovnoumetnostinoblikovanje[diplomskodelo],2013. Kambič,Mirko:Prviljubljanskifotografi(1839–1870).V:Kronika. Časopis za slo­vensko krajevno zgodovino 29(1981),št.2,str.103–115. Kambič,Mirko:Fotografi–kronistiljubljanskepreteklosti.V:DrnovšekMarjan: Ljubljana na starih fotografijah (Razstava fotografij iz fototeke Zgodovinskega arhiva Ljubljana).Ljubljana:ZgodovinskiarhivLjubljana,1985,str.8–10. Kambič,Mirko:Časdagerotipije.V:MirkoKambič,BraneKovič,PeterKrečič,150 let fotografije na Slovenskem/150 Jahre der Fotografie in Slowenien, 1839–1989,I.Lju­bljana:MestnagalerijaLjubljana/ArhitekturnimuzejLjubljana,1989,str.12–14. Kambič,Mirko:Seznamfotografov.V:MirkoKambič,BraneKovič,PeterKrečič, 150 let fotografije na Slovenskem/150 Jahre der Fotografie in Slowenien, 1839–1989,I. Ljubljana:MestnagalerijaLjubljana/ArhitekturnimuzejLjubljana,1989,str.152–155. Kambič, Mirko: Primož Škof (1810–?) (Akademski slikar, dagerotipist in foto­graf.Novadognanja*).V:Zbornikzaumetnostnozgodovino28(1992),novavrsta,str.97–100. Lampe,Frančišek:IvanPucher,svetlopisec.V:Dom in svet. Ilustrovan list za lepo­slovje in znanstvo 6(1893),št.3(1.marec),str.144;240;382–383. Lampe,Frančišek,Našeslike.V:Dom in svet. Ilustrovan list za leposlovje in znan­stvo 6(1893),št.3(1.marec),str.143–144. Lampe,Frančišek:IvanPucher,svetlopisec.V:Dom in svet. Ilustrovan list za lepo­slovje in znanstvo 6(1893),št.8(1.avgust),str.382–383.Lampe,Frančišek:PotovanjekrižemJutrovedežele.V:Dom in svet. Ilustrovan list za leposlovje in znanstvo 7(1894),št.23,str.734. Ljubljanski klasiki: 1563–1965 (ur. Živka Črnivec idr.). Ljubljana: samozaložba, 1999. Močnik,Blaž:Olokalizacijiindatacijicerkljanskihpuharotipij(JanezPuhar,nje­govoživljenjeindelo).V:Naša dediščina. Ob Dnevih evropske kulturne dediščine 2014 in prazniku občine Cerklje na Gorenjskem (ur.DanielaMočnik).Cerklje:Unescoklub,2014, str.52–57. Müllner,Alfons:JohannAugustinPucher.V:Argo. Zeitschrift für krainische Lande­skunde 2(januar1893),št.1,stolpec1–6. Müllner,Alfons:JohannAugustinPucher.V:Argo. Zeitschrift für krainische Lande­skunde,2(april1893),št.4,stolpec65–66(KleinereMitteilungen). Natterer, Joseph: Ueber Photographie (Von Joseph Natterer jun. in Wien). V: Polytechnisches Notizblatt für Gewerbtreibende, Fabrikanten und Künstler (izd.inur.Ru­dolfBöttger)7(1852),št.1.Mainz:VerlagvonC.G.Kunze,1852,str.36–42. Niederdeutsches Wort (Kleine Beiträge zur niederdeutschen Mundart-und Namen­kunde), izd.WilliamFoerste,7.del(1967),zv.1/2.Münster:Aschendorff,1967. Official Catalogue of the Great Exhibition of the Works of Industry of all Nations. London,1851. Otrin,Blaž:FotografijaKranjanastekluizleta1860.Procesraziskaveinzgodo­vinskikontekstnastanka.V:Arhivi 42(2019),št.1,str.115–130.Puhar,Janez:NeueMethodephotographischeBilderaufGlaszuverfertigen.V: Sitzungsberichte der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften. Mathematisch-naturwis­seschaftliche Classe,Jahrgang1851,Sitzungvon3.Jänner1851.Dunaj:KaiserlicheAka-demiederWissenschaften,1851,VI/1,str.43–46. Puhar,Janez:XI.TransparentlichtbilderaufGlas;vonJ.Pucher,CooperatorzuVe­ldesinOberkrain.AusdenSitzungsberichtenderk.k.AkademiederWissenschafteninWien,1851,S.43.V:Polytechnisches Journal (izd.JohannGottfriedDinglerinEmilMaximilianDingler)3(1852),zv.125.Stuttgart/Tübingen,1852,str.23–25. Puhar,Janez:TransparentlichtbilderaufGlas.VonJ.Pucher,KooperatorzuVe­ldesinOberkrain.V: Polytechnisches Notizblatt für Gewerbtreibende, Fabrikanten und Künstler (izd.inur.RudolfBöttger)7(1852),št.1.Mainz:VerlagvonC.G.Kunze,1852, str.33–36. Puhar,Janez:OntheProductionofPhotographsonGlass.ByJ.Pucher.V:The Che­mical Gazette, or, Journal of Practical Chemistry, in all it‘s Applications to Pharmacy, Arts and Manufactures 10(1852),št.235.London,1852(2.avgust),str.291–292. VodopivecTomažič,JedertinŠmit,Žiga:PreiskavafotografijeKranjanasteklu(1860)zmetodoPIXE.V:Arhivi 42(2019),št.1,str.171–186.Vrhovnik, Ivan: Iz dnevnika Blaža Blaznika. V: Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 18(1909),sešitek3,str.170–185.Žontar,Josip:Zgodovina mesta Kranja.Kranj:SkupščinaobčineKranj,1982. Žontar,Josip:Prelomna leta v očetovem življenju. V:Življenje in delo Josipa Žontar­ ja (Ob stoletnici rojstva).Ljubljana:ZvezazgodovinskihdruštevSlovenije/Kranj:Mestnaobčina,1996,str.7–14. ČASOPISI Carniolia. Zeitschrift für Kunst, Wissenschaft und geselliges Leben,1842,št.18(1. julij),str.72(Kunstnachricht). Dr.K.:NictamtlicherTeil,Laibach,26.Mai,Laibacher Zeitung,1852,št.120(27. maj),str.511. Dr. K.:NichtamtlicherTeil,Laibach,11.November, Laibacher Zeitung,1852,št. 260(12.november),str.1109. SUMMARY K[apelle],J[ohann]:MöttlinginUnterkrain(WichtigeErfindung),Carniolia. Zeit­schrift für Kunst, Wissenschaft und geselliges Leben,1841,št.3(10.maj),str.11. Laibacher Zeitung (Anhang zur Laibacher Zeitung),1850,št.53,(5.marec),s.p. (Daguerreotyp=Portrete). Laibacher Zeitung (Anhang zur Laibacher Zeitung),1852,št. 103(6.maj),s.p. (Daguerreotyp=Porträts). Laibacher Zeitung (Anhang zur Laibacher Zeitung),1853,št.135(17.junij),s.p. (Daguerreotyp=Portraits). Laibacher Zeitung (Inteligenzblatt), 1857, št. 19 (24. januar), str. 48 (Photo­graphischePorträts). Laibacher Zeitung (Inteligenzblatt),1857,št. 42(21.februar),str. 120(Photo­graphischePorträts). Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih rečí (ur.JanezBleiweis)7(1849),št.48 (28.november),str.209(Čast,komurčastgré). Novice kmetijskih, obertnijskih in narodskih rečí (ur.JanezBleiweis)10(1852),št.91(13.november),str.364(Novičarizslovenskihkrajev.IzLjubljane). Novice gospodarske, obrtniške in narodne (ur.JanezBleiweis)26(1868),št. 38 (16.september),str.310(Našrojakinizvrstnifotograf). P[ucher],J[ohann]:Entgegnung.Carniolia. Zeitschrift für Kunst, Wissenschaft und geselliges Leben 4(1841),št.14(18.junij),str.55. P[ucher]J[ohann]:NeuerfundenesVerfahren,transparenteHeliotypenaufGla­splattendarzustellen.Carniolia. Zeitschrift für Kunst, Wissenschaft und geselliges Leben 5(1843),št.104(28.april),str.416. Radoniević,Vitezl.:Domačaumetnija(Domačeumetnosti),Novice kmetijskih, ro­kodelskih in narodskih rečí (ur.JanezBleiweis)9(1851),št.24(11.junij),str.115. Triglav. Zeitschrift für vaterländische Interessen (ur.PeterGraselli)3(1868),št.40(19.september),s.p.(Tagesneuigkeiten.PhotographischesPanoramavonKrainburg). AVDIOVIZUALNI VIRI Izgubljena formula Janeza Puharja, Dokumentarno igrani film. Scenarist PeterPovh,režiserPavelGrzinčič,direktorfotografijeUbaldTrnkoczy,scenografinjaUršaLo­boda.Casablancad.o.o.,2000. IMAGEOFKRANJONGLASS –ANINTRODUCTIONTOVISTA PHOTOGRAPHINSLOVENIA ATTEMPTOFATTRIBUTIONOFIMAGEONGLASSFROMTHE ARCHDIOCESANARCHIVESINLJUBLJANA ArchdiocesanArchivesinLjubljanaarekeepingarchivaliathatexcitesex­pertsfromvariousfieldsofsocialandnaturalscience.ItisacardintheshapeofamanuscriptbookintendedforthePrinceBishopofLjubljana,JernerjVidmar.TheparishionersofKranj‘sSt.CantianusandCompanionsparishsentittoVi­ennatotheirformerco-citizeninthespringof1860,justpriortohisepiscopalordination.ThephotographofKranj,thebirthplaceofVidmar,wasembeddedinthecover.Qualityphotographonglasswastheworkoftheearlyexperimen­talperiodinthehistoryofphotographyaswellastheoldestphotographicvista.Itopensupanintroductorychapterofthisphotographygenreandalsotheis­sueofitsauthorship,technique,andprovenance.Havingvisualandtechnicalcharacteristicssimilartothoseofthehyalotypes(puharotypes)ofthefirstSlo­ venianphotographerandinventorofphotographJanezPuhar(JohannPucher),itbecamethesubjectofnumerousresearchesandcomparisonstohisworksstemmingfromthesametimeandgeographicalarea(theGorenjskaregion).Moreover,themanufacturingprincipleandfinalappearanceofPuhar‘shyalo­typeisakintothetechniqueofKranjvista(whichisprobablyambrotype):bothphotographsareaffixedtoglass,botharenegatives,botharebackedinblackandcanthusbechangedintopositiveimage(aresimultaneouslynegativeandpositive),bothwithimage-forminglayerturneddownwardsandthusproperlyoriented, both areone-step techniques(photograph on glass isafinal prod-uctinbothcases,andnotonlyintermediatephaseormatrixforcopyingandreproduction), both ignore latent reproduction potential and are consideredcompletelyunique,botharesignificantlycheaperthanpreviousprocesses(da­guerreotype).Puhar‘sworksaswellasanonymousvistaaredistinguishedbyprecise,clear,contrastingappearance,andrelativelydarktonality.Theydifferinchemicals:sulphurandmercuryarespecifictoPuhar‘sprocess,whilepotas­siumandsilvernitratearespecifictoambrotype.Yet,Puharwasfamiliarwithsilvernitratebecauseheuseditinhislaboratoryincertaintechniques.Ourfirstphotographerwasimplementingnumerousprocesses–hisownandthoseof others–andcanthereforenotbeexcludedfromthelistofpotentialauthorsofvistaofKranj.TheanonymousimageofKranjandPuhar‘sphotographsaredetailedonseveralaspectsinthisarticle:fromhistoricalandculturalhistori­cal,restorationandconservation,andnaturalscienceaspects(computerisedlaboratory examinations); research results provide answers to photographytechniqueissues,dating,andattributions.ResearchfindingsarepaintingitinthelightofspecificcircumstancesinKranjatthattimeandinterrelationshipsbetweenparticipatingactors,initiatorsofthecardforthenewbishop.Despitethenumberoffindings,thedilemmaofthevistaofKranjremainsunresolved. 1.01Izvirniznanstveničlanek Prejeto:17.4.2019UDK7.025:771.521(497.4Kranj)«1860« Preiskava fotografije Kranja na steklu (1860) z metodo PIXE JEDERTVODOPIVEC red.prof.dr.,konservatorska-restavratorskasvetnicaArhivRepublikeSlovenije,Zvezdarska1,SI-1102Ljubljanae-pošta:jedert.vodopivec@gov.si ŽIGAŠMIT red.prof.dr.Fakultetazamatematikoinfiziko,UniverzavLjubljani,Jadranska19,SI-1000LjubljanainInstitutJožefStefan(IJS),Jamova39,p.p.3000,SI-1001Ljubljanae-pošta:ziga.smit@fmf.uni-lj.si Izvleček ČestitkoškofuVidmarjusfotografijoKranjanastekluizleta1860smovCen-terzakonserviranjeinrestavriranjeArhivaRepublikeSlovenijeprejeli,daopravimokonservatorsko-restavratorskiinnaravoslovnipregled.Fotografi­ja,kijenajstarejšavNadškofijskemarhivuLjubljanaintudinajstarejšaznanafotografijaKranja,ješeposebejvelikozanimanjavzbudilapriraziskovalcih,sajbibilavtorfotografijelahkoJanezPuhar.Povizualnihpregledih,študijuliterature,konzultacijahspristojnimarhivistominslovenskimistrokovnjakizapodročjestarihfotografijsmoseodločili,dajesmiselnofotografijopre­gledatizmetodoPIXE,kiomogočarazmeromaenostaveninnedestruktivenpregled.Vnadaljevanjusopodanimetodadelainrezultatianalize. Abstract EXAMINATIONOFTHEOLDESTPHOTOGRAPHOFKRANJUSING THEPIXEMETHOD BookandPaperConservationCentreoftheArchivesoftheRepublicofSlo­veniareceivedthecongratulatorybookwiththephotographofKranjfrom1860tocarryoutanexpertexaminationinthefieldofconservationandres­torationandnaturalscience.TheoldestphotographkeptbytheArchdioc­esanArchivesinLjubljanaandalsotheoldestknownphotographofKranjarousedagreatdealofcuriosityamongresearchersastheauthorcouldbeJanezPuhar(JohannPucher).Aftervisualexaminationsofthephotograph,literaturestudies,consultationswiththecompetentarchivistandSlovenianexpertsonoldphotographs,wedecidedtousethePIXEmethodasitallowsarelativelysimpleandnon-destructiveexamination.Belowisadescriptionoftheworkmethodandanalysisresults. Ključne besede: fotografijenasteklu,Kranj,19.stoletje,metodaPIXE Key-words: photographsonglass,Kranj,19thcentury,PIXEmethod Uvod 19.3.2015jemag.BlažOtrin,arhivistvNadškofijskemarhivuLjubljana,medurejanjemgradivanaletelnavoščilnicožupljanovžupnijeKranjnovoime­novanemuljubljanskemuškofuJernejuVidmarju.1 Voščilnicajedatirananadan sv.Kancijanaintovarišev(31.5.1860),naprvistranipajevplatnicovdelanafotografijanasteklu,kiprikazujeGlavnitrgvKranju(glej:slika2a). Fotografija,kijenajstarejšavNadškofijskemarhivuLjubljanaintudinaj­starejšaznanafotografijaKranja,jevzbudilavelikopozornostzlastiprirazi­skovalcih,sajbibilnjenavtorlahkoJanezPuhar.2 Dabiseodločilizačimustre­znejšinačinraziskavenajdenearhivalije,sejezbralaskupinaraziskovalcevizrazličnihustanov(mag.BlažOtrin,zgodovinarinarhivistNadškofijskegaarhivavLjubljani,danesžalžepokojnimag.MirkoKambič,3umetnostnizgodovinarinodličenpoznavalecnajstarejšihfotografskihtehnik,dr.BlaženkaFirst,ume­tnostnazgodovinarkainvodjaGrafičnegainfotografskegakabinetaNarodnegamuzejaSlovenije(NMS),dr.PrimožLampič,umetnostnizgodovinarinkustoszafotografijovMuzejuzaarhitekturoinoblikovanje(MAO),dr.ŽigaŠmit,profesorfizikeinraziskovalecnapodročjuarheometrije,Fakultetazamatematikoinfizi­koUniverzevLjubljaniinInstitutJožefStefan(IJS),LucijaPlaninc,konservator-ka-restavratorkazafotografskogradivoArhivaRepublikeSlovenije,indr.JedertVodopivecTomažič,kemičarkainvodjaCentrazakonserviranjeinrestavriranjeArhivaRepublikeSlovenije(ARS).Vabljenjebiltudiddr.DamirGlobočnik,ume­tnostnizgodovinarinkustoszafotografijoizGorenjskegamuzejavKranju,asežalvabiluizneznanihrazlogovniodzval.Navedenaskupinajesklenilaarhiva­lijocelostnoraziskatitakoskonservatorsko-restavratorskega,zgodovinskega,umetnostnozgodovinskegakottudiznaravoslovnegavidika. Arhivalijosestavljajoplatnice,vkaterejevzgornjistranivdelanafotogra­fijanasteklu,inosemvloženihpapirnihlistov.4Nalistihjenapisanačestitka,sledijopapodpisižupljanovmestnežupnijeKranjinseznamučiteljevinučen­cevGlavnešolevKranju,kisosepridružiličestitkam.Podpisisourejenipohierarhičnemredu,najprejduhovniki,potemučitelji,državniuradniki,občinskiveljaki,uglednimeščaniinnakoncumestnedameterdekleta.MedpodpisnikinajdemotuditriPuharje,vsesorodnikeJanezaPuharja.Sklepamolahko,dajebilpobudnikzaizdelavovoščilnicetakratnivikarinvodjaGlavnešolevKranjuJanezGlobočnik,voščilnicopasoVidmarjuposlalinaDunajšeprednjegovoposvetitvijo.PosmrtiškofaVidmarjaleta1883jevoščilnicaprišlavhrambožupnijskegaarhivaKranj,pokoncudrugesvetovnevojnepajojeJosipŽontarpredalŠkofijiLjubljana.Tajojedalavhramboškofijskemuarhivu,kjerjebilauvrščenamedrazneknjigežupnijskegaarhivaKranjbrezomembe,dajenaprvistrani fotografija na steklu, zato toliko časa ni pritegnila nobene pozornosti.Zgodovinskikontekstnastankavoščilnicesicervmarsičemgovorivpriddo­mnevi,dabiavtorfotografijelahkobilJanezPuhar,asoargumentizadokončnopotrditevvseenoprešibki,navajaBlažOtrin.5 DamirGlobočnikjevsvojemprispevku6boljnaklonjendomnevi,dagrezaPuharjevizdelek,sajnavaja,dajefotografijanastalavčasu,kojebilPuhar 1 SINŠAL,ŽAKranj,Ž411. 2 ZapodrobnejšoobravnavoglejprispevekBlažaOtrinaznaslovomFotografija Kranja na steklu iz leta 1860 – proces raziskave in zgodovinski kontekst nastanka vtejpublikaciji. 3 Internetni vir: Mirko Kambič (*1919, †2017). URL: https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/ 174263859.Pridobljeno,17.4.2019. 4 ZapodrobnejšoobravnavoglejprispevekLucijePlanincVizualna preiskava fotografije župnij­ ske cerkve Sv. Kancijana z delom glavnega trga v Kranju vpričujočipublikaciji. 5 Za podrobnejšo obravnavo glej prispevek Blaža Otrina Fotografija Kranja na steklu iz leta 1860 – proces raziskave in zgodovinski kontekst nastanka vpričujočištevilkiArhivov. 6 Globočnik:NoticaoFotografijiKranjaizleta1860,str.23,24. kaplanvCerkljahnaGorenjskem(odaprila1853doaprila1861).FotografijoKranjalahkoprimerjamozedinodoslejznanoPuharjevoveduto,tj.sfotografijoCerkeljnaGorenjskem,kijolahkozanesljivodatiramovzačetekšestdesetihlet19.stoletja.Fotografijistapodobnevelikosti(8,4x6,7cm),sorodnapastatudiprecejtemačenvtiscelotnefotografijeinostrina,kijojessvojimfotografskimpostopkomoziromazuporabopreproste,ročnoizdelanekamereuspeldosečiPuhar.7 Raziskavavsebine voščilnice,pregledanoarhivsko gradivo,sočasnoča­sopisjeinstrokovnaliteraturanamžalnedajejonobenegazadostnegapodatka oavtorjufotografije,neoJanezuPuharjuneokomerkolidrugem.8PristojniarhivistBlažOtrinsejezatoobrnilnaCenterzakonserviranjeinrestavriranjeArhivaRepublikeSlovenijesprošnjozasodelovanjepripreiskovanjuskonser­vatorsko-restavratorskegainnaravoslovnegavidika.Konservatorsko-restavra­torskipregledjeopisanvprispevkuLucijePlanincznaslovomVizualna preiska­va fotografije župnijske cerkve Sv. Kancijana z delom glavnega trga v Kranju vtejpublikaciji,naravoslovnopreiskavopapredstavljamovpričujočemprispevku. Vizualnaidentifikacijafotografijejepokazala,dasodifotografijavskupi­nofotografijnasteklu,kjerjepostopekpotekalizključnovkameri,fotografijapajeunikat.9 Vtoskupinofotografijnasteklusoditalepuharotipija10 inam­brotipija.11 Pripuharotipijijekotpomembenelementvslikotvornireakcijiživosrebro(Hg),priambrotipijipasrebro(Ag)oz.srebrovnitrat(AgNO3). Vizualni pregled nidovolj za identifikacijo, zato smopredlagaliinstru­mentalnopreiskavo.Gledenato,dafotografijanibilapoškodovana,smoiska­limožnostianaliziranjamedobstoječimineporušnimianalitskimimetodami.Medtovrstnimianalizami,kijihjemogočeizvestinafotografijinasteklu,smopomislilinadverentgenskispektroskopskimetodi,skaterimajemogočenepo­rušnougotavljatielementnosestavovmaterialih,kisestavljajoobjekt: • Spektroskopija protonskovzbujenih rentgenskihžarkov(PIXE),s kate­rolahkougotavljamokvalitativnoinkvantitativnoprisotnostatomov(namerilnemmestudoglobinenekaj10mikronov),kisotežjiodnatrija;12 primeritvahsprotonskimžarkomvzrakujemejnielementsilicij. • Rentgenskafluorescenčnaspektroskopija(XRF),skaterolahkodoloča­mopredvsemkovinskeioneinpoddoločenimipogojitudilažjeelemente,npr.fosfor,žveploinaluminij.13 VSlovenijiuporabljamoobemetodi,vendarsmosezaradidolgoletnihpo­zitivnihizkušenjinrezultatov,kismojihimelizmetodoPIXEnarazličnihpred­metihkulturnedediščine,odločili,dafotografijopregledamozmetodoPIXE,sajomogočarazmeromaenostavnoinneporušnoanalizo.Vnadaljevanjujepodanametodologijapreiskaveinugotovitve. 7 Globočnik:NoticaoFotografijiKranjaizleta1860,str.24. 8 Za podrobnejšo obravnavo glej prispevek Blaža Otrina Fotografija Kranja na steklu iz leta 1860 – proces raziskave in zgodovinski kontekst nastanka vpričujočištevilkiArhivov. 9 Planinc:Postopkiizdelaveinmaterialnasestavanajstarejšihpozitivovanalognihfotografijternjihoveosnovneznačilnosti,str.2. 10 First:Puharjeva šifra. Skrivnostni izum prvega slovenskega fotografa,str.30–42. 11 Ambrotipija,mokerkolodijevpostopekvuporabiod1852do1870.Prim.:Lavedrine:Photographs of the Past, Process and Preservation,str.str.50–57;Planinc:Postopkiizdelaveinmaterialnasestavanajstarejšihpozitivovanalognihfotografijternjihoveosnovneznačilnosti,str.6,7. 12 Nemeček:Zahtevnejšeinstrumentalneanaliznemetode,str.5. 13 Pravtam,str.6. Metodologija dela in preiskave PredstavitevpreiskovalnemetodePIXE Pripreiskavifotografijenasteklusmoseodločilizauporabopospeševal­nika.Porazdelitevkemijskihelementovvslikotvorniplastiinsteklusmodo­ločalizmetodoprotonskovzbujenihrentgenskihžarkov(PIXE).Pritemsmouporabilieksperimentalnopostavitevzzunanjimžarkom,kirutinskoslužizaarheometričnemeritvenatandemskempospeševalnikunaInstitutuJožefSte­fanvLjubljani(slika1). Slika 1: Eksperimentalna postavitev z zunanjim žarkom, ki rutinsko služi za arheometrične meritve na tandemskem pospeševalniku na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. NapodobennačinsovsvetuinSlovenijipreiskaliževečvrstgradiva,14 podrobnaeksperimentalnapostavitevinnačinmeritvepastabilavslovenskiliteraturižepredstavljena,15zatonavajamolenekajosnovnihinformacij,kisopotrebnezarazumevanjepotekadela. Vzorceobsevamozozkimžarkomprotonovspremerom0,8mminener­gijo3MeV.Dasegradivonebipoškodovalo,jetokprotonovnavzorculenekajnA.Vzbujenerentgenskežarkezaznamospolvodniškimštevcem,sčimerkvali­tativnoinkvantitativnomerimosestavoobjekta.Metodajenatančna,omogočavzporednodetekcijoskorajvsehelementovperiodnegasistema,težjihodnatri­ja,jedokajhitrainobčutljiva,znjopalahkodoločamovsebnostinekaterihele­mentov,tudikonastopajovsledovih(zelonizkihkoncentracijahnekajppm16).Pridelke naštetih elementov iz merjenih spektrov izluščimo z računalniškim programom. 14 delCarmine:Particle-InducedXRay-EmissionwithanExternalBeam,str. 7–27;Calligaro, Dran,Salomon,Walter:Reviewofacceleratorgadgetsforartandarchaeology,str.29–37. 15 Vodopivec,Budnar:AnalizatintzmetodoPIXE,str.263–272. 16 PPM=partspermillion. Objekt,kigaželimoanalizirati,vpnemonapodajalnomizo,skaterogapotempremikamovprotonskemžarku(slika).Premikenadzorujemozvideo­kameronaračunalniškemzaslonu.Meritveopravljamotako,davzorecpokora­kihpremikamovžarku.Meritevnaizbranemmestutrajanekajstosekund,nji­hovozaporedjepoizbranihtočkahpaomogoča,dasestavimokoncentracijskeporazdelitvekemijskihelementovvanaliziranemvzorcu.VanaliziranihvzorcihsmotakodoločalielementnekoncentracijeSi,P,S,Cl,K,Ca,Ti,Cr,Mn,Fe,Co,Ni,Cu,Zn,Hg,Au,Ag.Prinašianalizinismoizvedlimapiranja,kersmoimelinarazpolagopremajhnopovršino,polegtegamapiranjepovzročaprecejšneradia­cijskepoškodbe.Namestotegasmoizvedlitočkovnemeritvenanekajreprezen­tativnihindostopnihmestih. Prednosti metode PrednostmetodePIXEjeta,dajeznjomogoče analizirati objekt ne­destruktivno, torej brez odvzema vzorca. Z metodo lahko ugotavljamo nav­zočnostkemijskihelementov,težjihodNa(vvakuumualihelijeviatmosferi)oziromasilicijavzraku. Kemijskihelementov,lažjihodNa,zaradiabsorpcijerentgenskihžarkovnapotidodetektorjavspektrunimogočezaznati. Napodročjudediščinejemetodauporabna: • za identifikacijo črnil,barvil,pigmentovintudipapirja,steklaterdrugih nosilcev, sajnaštetiorganskialianorganskimaterialivsledovihvednovsebujejotudikovinskeione; • znjojenaosnovitakoimenovanih prstnih odtisov materialamogoče ugotavljatitudiizvirnostgradiva; • mogočejeugotoviti izvor ali kronologijo določenihsnoviinpravstometodojebila,denimo,ugotovljenakronologijapripisovvznamenitemGalilejevemtekstu.17 Pomanjkljivosti metode Metodaimatudisvojepomanjkljivosti.Analizojetakomogočeopraviti le na površini doglobine0,01–0,1mm.Čeželimoanaliziratiglobljepodpovršino,jepotrebendestruktivenposegvobjekt(prerez,odvzemvzorca).Kotjebilozgorajžeomenjeno,zopisanometodonemoremozaznatikemijskihelementov,kisolažjiodNa,zobičajnimipolprevodniškimidetektorjirentgenskihžarkovpatudinimogočeugotavljatikemijskevezaveposameznihelementov. Potek preiskave Nadanprevzema,19.3.2015,smoopraviliprvivizualnipregledprejete­gagradiva(slika2a).Odstranilismoprekrivnispojnilist,dasmodobilivpogledvnačin,kakojefotografijaumeščenavplatnico(slika2b).Ugotovilismo,dasesteklo,kijeprecejneenakomernoodrezano,tesnoprilegaodprtinivzgornjiplatnici.Fotografijenismopremikali,pustilismojoumeščenovplatnico.Foto­grafijajenahrbtnistranipodlepljenazdebelejšimpapirjemsivebarve,kinaenemodvogalovniprilepljennahrbtnopovršinofotografijenasteklu.Natemmestujevidenemulzijskisloj(slika2c). 17 delCarmine:FurtherresultsfromPIXEanalysisofinksinGalileo’snotesonmotion,str.354–358. Slika 2a: Arhivalija ob prevzemu v CKR Arhiva republike Slovenije. (Foto: Lucija Planinc) Slika 2b: Lucija Planinc je ob sodelovanju Nataše Petelin odstranila prekrivni spojni list, da smo dobili vpogled v način, kako je fotografija umeščena v platnico. (Foto: Mateja Kotar) Slika 2c: Fotografija je na hrbtni strani podlepljena z debelejšim papirjem sive barve, ki na enem od vogalov ni prilepljen na hrbtno površino fotografije na steklu. (Foto: Lucija Planinc) GledenapomembnostfotografijeinnaugotovljenadejstvasmosevCKRARS skupaj z Blažem Otrinom odločili, da poleg sodelavk CKR ARS na ogledobjektapovabimošemag.MirkaKambiča,dr.BlaženkoFirst,dr.ŽigoŠmita,dr. Lampiča18inddr.Globočnika,19 daobjektpregledamoskupaj.Gledenanavede­neokoliščine,smougotovili,dabifotografijalahkobilaPuharjevodelo,sajjestekloneenakomernoobrezano;lahkobislužilakoteksperimentalivzoreczapreizkušanjetehnike,zatojemordauporabilkosstekla,kimujebilpriroki..OavtorstvujenajboljdvomilMirkoKambič,kisejeodločil(verjetnotudizaradistarosti),daprinadaljnjihsestankihinpregledihnebosodeloval,sajnajbitopresegalonjegovopodročjeraziskovanja.20 Natemsestanku(drugih)konkre­tnihugotovitevoavtorstvuintehnikiizdelavenibilo.Zmag.Otrinomindr.Šmi­tomterdrugiminasestankupasmosedogovorili,dafotografijopregledamozmetodoPIXE,kjerbilahkonanenalepljenemdelunahrbtnistanifotografijepregledalielementnosestavoslikotvorneplasti. 22.4.2015smoprvičizvedlimeritvezmetodoPIXEinizmerilielemen­tnosestavorobanaodlepljenemdelufotografijeKranjaizNŠAL.MeritvesobileopravljenenapospeševalnikuIJSnaBrinjupriDomžalah.AnalizoPIXEjeopra­vildr.ŽigaŠmit.Potekdelasmospremljali:mag.BlažOtrinizNŠAL,skrbnik,dr.JedertVodopivecTomažič,LucijaPlaninc,mag.BlankaAvguštinFlorjanovičinStankaGrkman,vseizArhivaRepublikeSlovenije.(Slike3ado3c) 18 Dr.Lampičjebilizzdravstvenihrazlogovzadržan. 19 Ddr.Globočnikseiznamneznanihrazlogovniodzval. 20 MirkoKambič(*1919–2017)jebiltakratvsvojem96.letustarosti.Glej:Internetivir:MiroKambič(1919–2017).URL:https://www.delo.si/kultura/vizualna--umetnost/mirko-kambic-1919ndash-2017.html.Pridobljeno17.4.2019. Slika 3a in 3b: Priprava in umestitev arhivalije za meritve PIXE. (Foto: Blanka Avguštin Florjanovič) Slika 3c: Mesto, kjer je bila izvedena prva meritev PIXE. (Foto: Jedert Vodopivec Tomažič) Rezultatimeritevsopokazaliprisotnostžvepla,vendarvspektrunibilozaznatiprisotnostiHg,izčesarsmodomnevali,dafotografijanibilaizdelanavskladust.i.Puharjevimpostopkom. 13. 5. 2015 sijefotografijoKranjavvoščilniciškofuVidmarjuogledaldr.PrimožLampič.Ponatančnemogledujeugotovil,dabifotografijalahkobilaiz­delanavtehnikiambrotipije21 oz.mokregakolodijevega22 postopka,kerjeskozipresevnosvetlobo(naodprtemdelu,kjerseodstraniprekrivnipapirnaemul­ziji)videtiemulzijooranžnebarve,karjeverjetnobarvastaregakolodija(slika4).Videtijetudiznačilenmlečenvideznasvetlihdelih,nanesenlaknaemulzijo,daučinkujekottemnoozadje,karjeznačilnopredvsemzamokrikolodijevpo­stopek.Lampičjeopozorilnarobfotografije,karkažetudinanesenzibilizirani 21 Mokerkolodijevpostopekaliambrotipija.Glej:Lavedrine: Photographs of the Past, Process and Preservation,str. 50–57;Planinc:Po­stopkiizdelaveinmaterialnasestavanajstarejšihpozitivovanalognihfotografijternjihoveosnovneznačilnosti,str.6. 22 Kolodij,celulozninitrat.Prim.:Lavedrine:Photographs of the Past, Process and Preservation,str.53. Slika 4: Na vogalu, kjer je papir odstopil, je bil omogočen pogled na emulzijsko plast. (Foto: Lucija Planinc) delfotografije:Kojebilavkameri,jebilavokvirčku(dajelahkostalavkameri). Meritve PIXE drugič: 16. 5. 2016 Potejugotovitvidr. LampičasmosedogovorilizaponovenpregledfotografijeKranjazmetodoPIXE,vendarsmoponovnemeritveopravilišelečezenoleto.Predlagalismo,daobtejpriložnostipregledamotudipreostaleznanePuharjevefotografije,odzvalpasejeleMuzejzaarhitekturoinoblikovanje(MAO)sPuharjevofotografijoCerkljenaGorenjskem(izleta1860),kjersmoizvedlilemeritvestekla(slika5a).Obtejpriložno­sti smoizvedlimeritveemulzijskeplasti inna steklu referenčneambrotipije23(slika5b).Obdrugemmerje­njusmoseskupajsskrbnikomfotografijemag.BlažemOtrinomodločili,danafotografijiKranjameritvepo­snamemoneleobrobu(slika3c)kakorprvič,ampakšenadrugihmestihnapodročju,kjerjebilpapirodle­pljen.Meritvesmoopravilinasvetlemintemnempoljufotografije.Rezultatisopodanivnadaljevanju(sliki5cin5b). 23 Ambrotipija,slike10,11in12.Glej:Planinc:Postopkiizdelaveinmaterialnasestavanajstarej­ših pozitivov analognih fotografij ter njihove osnovne značil­nosti,str.6. Slika 5a : Umestitev Puharjeve fotografije Cerklje na Slika 5b: Primerjalna ambrotipija (zasebna zbirka). Gorenjskem 1860 (MAO) za meritev sestave stekla. Slika 5c: Umestitev fotografije Kranja v voščilnici za meritev PIXE. Slika 5d: Meritve PIXE smo izvedli na svetlem in temnem polju nezalepljenega dela fotografije Kranja. Slika 6a: Udeleženci ponovnega pregleda fotografije Kranja na pospeševalniku IJS na Brinju pri Domžalah 16. 5. 2016. Od leve proti desni: dr. Primož Lampič, dr. Žiga Šmit, dr. Jedert Vodopivec Tomažič, dr. Blaženka First, mag. Blaž Otrin in Lucija Planinc. (Foto: IJS) Slika 6b:Med skupnim primerjalnim ogledom 1. 7. 2016 v Grafičnem kabinetu Narodnega muzeja Slovenije. Od leve proti desni: dr. Jedert Vodopivec Tomažič, mag. Blaž Otrin, dr. Blaženka First, mag. Barbara Ravnik, dr. Primož Lampič, dr. Žiga Šmit. (Foto: Tomaž Lauko) PodrugempregleduzmetodoPIXE(16.5.2016)smoprisotni(slika6a)predlagali skupni primerjalni vizualni ogled vseh znanih Puharjevih fotogra­fijinfotografijeKranjaizVidmarjevečestitke.GlavninamensestankajebilnaenemmestupregledatiinprimerjativseznanePuharjeveoriginale.Skupnivi­zualnipregledjepotekal1.7.2016vNarodnemmuzejuSlovenije(slika6b).SpregovorilismoodosedanjihrezultatihmeritevPIXEintudiomožnosti,dabibilafotografijaKranjaizdelanavtehnikiambrotipije. Rezultati in diskusija MeritvezmetodoPIXEsprotonskimžarkomvzrakusobileopravljeneprinominalnienergijiprotonov3MeV,dejanskaenergijaprotonovnatarčijebila2,77MeV. RentgenskežarkesmozaznavalizdetektorjemSi(Li),kijebilopremljensfiltromzluknjico:izdelanjebiliz0,05mmdebelealuminijeveplo­čevinezrelativnoodprtinoluknjicepribližno10%.Analiziranasobilanasle­dnjamesta: 1. fotografijaKranjashrbtnestrani,svetlidel; 2. fotografijaKranjashrbtnestrani,temnidel; 3. steklofotografijeKranja;4. referenčnaambrotipija(slika5b); 5. stekloreferenčneambrotipije; 6. stekloPuharjevefotografijeCerkljenaGorenjskem(1860)izMAO(slika5a). Slike 7a–7d: Rentgenski spektri emulzijske plasti na fotografiji Kranja (7a–7c) in na svetlem delu referenčne ambrotipije (7d). Prianalizirezultatovsmosenajprejosredotočilinastekla,nakaterihsobilenarejenefotografije.Meritvestekelsicernisobilepopolne,kersamozme­todoPIXEvzrakunemoremomeritilahkihelementovNa,MginAl.Vzporednihmeritevžarkovgama(PIGE)nismoopravili,kersmozaradimanjšegaozadjavspektrihizbraliizstopnookenceizaluminija.22 Kljubtemulahkovtabeli1raz­beremoglavnelastnostistekel.Spektrimeritevnaemulzijisopodaninaslikah7a–7d. Tabela1:Sestava preiskanih stekel v masnih %. Po vrsti si sledijo steklo na referenčni ambrotipiji, Puharjeva fotografija Cerklje na Gorenjskem 1860 iz MAO in preiskovana fotografija Kranja iz leta 1860 iz NŠAL. Sestavapreiskanihstekelvmasnih% Ambrotipija Puhar–MAO Kranj–NŠAL SiO2 65,6 69,7 65,4 SO3 0,27 0,31 0,74 Cl 0,39 0,08 - K2O 14,2 1,63 0,48 CaO 7,87 8,37 14,03 TiO2 0,05 0,07 0,07 Cr2O3 0,002 - - MnO 0,19 0,11 0,235 Fe2O3 0,054 0,49 0,135 CuO 0,002 - - ZnO - 0,004 - As2O3 0,007 - 0,029 Rb2O 0,019 - - SrO - 0,015 - Sb2O3 0,26 - - BaO - 0,03 - PbO 0,06 - 0,032 NažalostnismomogliizvestiprimerjalnihmeritevnaemulzijskiplastinaPuharjevifotografijiCerkljenaGorenjskem,sajbimoraliodstranitizaščitniokvirfotografije,dabiprišlidoemulzije.Izmerilismolesestavosteklasčelnestrani.Medvsemistekliporezultatihnajboljodstopatistovreferenčniambroti­piji(slika4bintabela1).Vosnovijesteklokalijevoaliizmešanihalkalnihspo-jin,kisobilepridobljeneizpepelike,karpotrjujetaprisotnostrubidija(Rb)inodsotnoststroncija(Sr).24Zarazbarvanjesouporabiliantimonovoksid(Sb2O3). Drugidvestekli(KranjinCerklje)stanatrijevi–posestavisinistapodobniinstanarejeniizrazličnihsurovin,akažetapodobennačinpridobivanja.Kotviralkalijsoverjetnouporabiliindustrijskosodoinsteklirazbarvalizmanganovimoksidom(MnO).StekloslikeKranjakažetudisledarzenovegaoksida(As2O3), karrazkrivareciklažossteklom,kijebilorazbarvanozarzenom(As). Sestavo stekla na sliki Kranja smo uporabili tudi zato, da smo določi­linekatere lastnosti emulzije.Tanamrečna steklenipodlagi delujekotnekevrsteabsorberzarentgenskežarkeizsteklenepodlage.Debelinoabsorberjasmospreminjaliračunsko,doklernismodobilipribližnoenakesestavesteklakotprimeritvinastranibrezemulzije.Vračunihsmopredpostavili,davse­staviemulzijeprevladujeogljik.Tapredpostavkasicernitočna,apriabsorp­ciji rentgenskih žarkov se lahki elementi obnašajo približno enako. Rezultat 24 Precipitatnamrečnevsebujenetopnihoksidov. računa so bile ploskovne gostote ogljika, ki jihna sliki 8 primerjamo s ploskovnimi gostotamižvepla iz meritev PIXE. Pri tem smo uporabilitudirezultateizprveserijemeritev.Kotvidimo,jeploskovnagostotažveplapribližnosorazmer­na z debelino emulzije, kar kaže, da je žveplopribližno enakomerno razporejeno po emulziji,njegovakoncentracijapajeokrog4%.Zakakšnosnovgre,jezasedajšeuganka,zeloverjetnopagrezasnovnaosnovibeljakovin. Ključna elementa za identifikacijo foto­grafskegapostopkanafotografijiKranjastapri­sotnostživegasrebra(Hg)alinavadnegasrebra(Ag). V tabeli 2 podajamo njuni ploskovni go-stotiskupajsploskovnogostotožvepla(S).Naobeh fotografijah prevladuje srebro, ki je zna-čilnozaambrotipijo.Očitnoje,dasvetlidelinaobehfotografijahvsebujejovečsrebrakottemniindaploskovnagostotasrebranivzvezizdebe-lino emulzije. Ploskovne gostote elementov naobehslikahsopribližnoenake,nekolikodebe­lejšajeletemnaplastnareferenčniambrotipiji.Na fotografiji Kranja smo zaznali tudi sledove(komaj merljive količine) živega srebra (slike7a–7c;vspektrihsooznačenespuščico).Kerpasonjegoveploskovnegostotepribližnostokratmanjšekotprisrebru(Ag)innekažejozvezespočrnitvijo,greverjetnozanečistoče(kontami­nacijo). Tabela2:Ploskovne gostote žvepla (S), srebra (Ag) in živega srebra (Hg) (v µg/ cm2) na fotografiji Kranja iz leta 1860 in na referenčni ambrotipiji. Naslov S(µg/cm2) Ag(µg/cm2) Hg(µg/cm2) Kranj,nasvetlempolju1 169 7,3 0,24 Kranj,nasvetlempolju2 131 13,1 0,14 Kranj,natemnempolju 129 - 0,31 Ref.ambrotipija,nasvetlempolju 169 16,7 - Ref.ambrotipija,natemnejšempolju 364 4,2 - Zaključek Po natančnem vizualnem primerjalnempregledusmovsiprisotniugotovili,dasamonapodlagivizualnegapregledanemoremougoto­viti,pokakšnempostopkujebilaizdelanafoto­grafijaKranja,pravtakone,kdobibilnjenavtor,zatosmoseodločilizapregledzmetodoPIXE,spomočjokaterelahkodoločimoelementnose­stavomateriala. SpreiskavoPIXEfotografijeKranjaizleta1860 in primerjalne ambrotipije smo ugotovilipodobnekoncentracijesrebrovihionovinvobehprimerihkomajmerljivevrednostiživegasrebra. Iztegasklepamo,dajebilafotografijaKranjaizleta1860povsejverjetnostina­rejenavtehnikiambrotipije.Zadokončnopotrditev,dajepreiskanafotografijaresnarejenavtehnikiambrotipije,bipotrebovaliprimerjalnemeritvedodatnihreferenčnihambrotipij. Zapotrditev,dajepreiskanafotografijaKranjaresPuharjevodelo,pabibilopotrebnaširšaraziskava,skaterobizmetodoPIXEinšekaterodrugone­porušnoinstrumentalnometodoprimerjalnopregledalitudidrugePuharjevefotografijenastekluindodatnereferenčnefotografije.Dorealizacijetegapre­dlogažalšeniprišlo. VIRIINLITERATURA LITERATURA Budnar,Miloš,Vodopivec,Jedert,Mando,PierAndrea,Lucarelli,Franco,Casu,Gi­useppe,Signorini,Ornella:Distributionofchemicalelementsofiron-gallinkwritingstudiedbythePIXEmethod.V:Restaurator: international journal for the preservation of library and archival materials 22(2001),št.4,str.228–241. Calligaro,Thomas,Dran,Jean-Claude,Salomon,Joseph,Walter,Philippe:Reviewofacceleratorgadgetsforartandarchaeology.V:Nuclear Instruments and Methods in Physics Research Section B: Beam Interactions with Materials and Atoms 226(2004),št. 1–2,str.29–37. delCarmineP.,GrangeM.,LucarelliF.,MandoP.A.:Particle-InducedXRay-Emis­sionwithanExternalBeam:anon-destructivetechniqueformaterialsanalysisinthestudyofancientmanuscripts.V:Ancient and Medieval Book Materials and Techniques (1993)št.1–2,str.7–27. delCarmine,P.,GiuntiniL.,HooperW.,LucarelliF.,MandoP.A.:FurtherresultsfromPIXEanalysisofinksinGalileo‘snotesonmotion.V:Nuclear instruments & me­thods in physics research. Section B: Beam interactions with materials and atoms 113 (1996),št.1–4,str.354–358. First,Blaženka: Puharjeva šifra. Skrivnostni izum prvega slovenskega fotografa. Katalograzstave.26.avgust–30.september2014.Ljubljana:NarodnimuzejSlovenije,2014. Globočnik,Damir:NoticaoFotografijiKranjaizleta1860,doslejneznanoPuhar­jevodelo?.V:Umetnostna kronika 45(2014),str.23–26. Lavédrine,Bertrand:Photographs of the Past, Process and Preservation,TheGetty ConservationInstitute,LosAngeles,2009,str.24–57. Nemeček, Nataša: Zahtevnejše instrumentalne analizne metode. V: Priročnik: muzejska konzervatorska in restavratorska dejavnost.Ljubljana:SkupnostmuzejevSlo­venije,2010,zv.2. Planinc, Lucija: Postopki izdelave in materialna sestava najstarejših pozitivovanalognihfotografijternjihoveosnovneznačilnosti.V:Priročnik: muzejska konzervator-ska in restavratorska dejavnost.[Tiskanaizd.].Ljubljana:SkupnostmuzejevSlovenije, 2017,zv.1. Šmit,Žiga,Pelicon,Primož,Vidmar,Gregor,Zorko,Benjamin,Budnar,Miloš,De­mortier,Guy,Gratuze,Bernard,Šturm,Sašo,Nečemer,Marijan,Kump,Peter,Kos,Mateja:AnalysisofmedievalglassbyX-rayspectrometricmethods.V: Nuclear instruments & methods in physics research. Section B: Beam interactions with materials and atoms 161 (2000),vol.161–163,718–723. Vodopivec,JedertinBudnar,Miloš:AnalizatintzmetodoPIXE.V:Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 25(2002),št.1,str.263–272. Vodopivec,Jedert,Budnar,MilošinPelicon,Primož:ApplicationofthePIXEme­thodtoorganicobjects.V:Nuclear instruments & methods in physics research. Section B, Beam interactions with materials and atoms 239(2005),str.85–93. SUMMARY Vodopivec, Jedert, Šmit, Žiga in Fajfar, Helena: Characterisation of ColouringAgentsinDetermingtheCausesofDamageinthePtujGrataePosteritati.V:Vodopivec,Jedert(ur.):Konserviranje knjig in papirja 2/Book and Paper Conservation 2. Ljubljana: ArhivRepublikeSlovenije,2017,str.48-57. INTERNETNI VIRI Mirko Kambič (*1919, †2017). URL: https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju--tv/174263859.Pridobljeno,17.4.2019. EXAMINATIONOFTHEOLDESTPHOTOGRAPHOFKRANJUSINGTHE PIXEMETHOD AphotographofKranj,foundonthecoverofthecongratulatorybook,whichwasin1860sentbytheparishionersofKranjtoJernejVidmar,thenewlyappointedPrinceBishopofLjubljana,istheoldestamongthephotos,keptbytheArchdiocesanArchivesinLjubljanaandtheearliestknownphotographofKranj.ThepurposeofthemakingofthephotoandthecontentofthecardinmanywaysspeakinfavourofthehypothesisthatJanezPuhar(JohannPucher)couldbetheauthorofthephoto.SupposedtohavebeentheworkofJanezPu­har,thephotoattractedalotofinterestfromtheexperts.Visualexaminationofthephoto,studiesoftherelevantliterature,andconsultationwiththearchivistinchargeaswellaswithanumberofSlovenianexpertsonoldphotographsshowedthatthephotoinquestionispartofthegroupofphotosonglassmadeinthecamera.Atthetimewhenthisphotowastaken,puharotypeandambro-type were the only two types ofprocedures for glass photos. In puharotypeprocess,theimagewascreatedbymeansofmercury(Hg)whileinambrotypebymeansofsilver(Ag).ByconductingthePIXEmeasurementsonthephotoofKranjanditscomparableambrotype,wewereabletodeterminethatemul­sionlayersinbothphotographsincludeasimilarconcentrationofsilver(Ag)ions,andinbothcasesmercury(Hg)ispresentonlyasimpurity.Judgingfromtheseresults,wemayassumethatthe1860photoofKranjismostprobablyanambrotype.However,todeterminewithcertaintythatthephotoinquestionisindeedanambrotypeandtheworkofJanezPuhar,westillneedtocarryoutfurtherdifferentanalysis,whichwouldincludealsoacomparisonwiththerestofPuhar’spreservedphotographsonglass. 1.04Strokovničlanek Prejeto:10.5.2019UDK7.025:771.521(497.4Kranj)«1860« Vizualna preiskava fotografije župnijske cerkve sv. Kancijana z delom glavnega trga v Kranju LUCIJAPLANINC konservatorska-restavratorskasvetnica ArhivRepublikeSlovenijeZvezdarska1,SI-1102Ljubljanae-pošta:lucijaplaninc@gov.si Izvleček StrokovnjakiCentrazakonserviranjeinrestavriranjeArhivaRepublikeSlo­venijesmozvizualnimpregledomugotavljali,kateravrstafotografijeječr­no-belafotografijanastekluizleta1860inalijojenaredilizumiteljJanezPuhar.Vstavljenajevplatnicovoščilnice,naslovljenanaknezoškofaJerne­jaVidmarja,vlastiNadškofijskegaArhivavLjubljani.Raziskalismo,katerifotografisovtemčasuizdelovalifotografijenaSlovenskem,raziskalinačinizdelavenajstarejšihfotografij,natosmofotografijosprostimočesominpodpovečavoprimerjalispodobnimifotografijamitistegačasainanaliziralivsePuharjevefotografije,kijihhraniNarodnimuzejSlovenije.Voščilnicosmošekonserviraliinrestavrirali. Abstract VISUALEXAMINATIONOFPHOTOGRAPHOFPARISHCHURCHOFST. CANTIANUSWITHPARTOFTHEMAINSQUAREOFKRANJ TheexpertsfromtheBookandPaperConservationCentreoftheAr­chivesoftheRepublicofSloveniausedvisualanalysistoidentifythetypeofablack-and-whitephotographonglassfrom1860andtodetermineifitwasmadebyinventorJanezPuhar(JohannPucher).Thephotographwasembeddedinthecoverofthecard,addressedtothePrinceBishopJernejVidmar,whichiscurrentlyownedbytheArchdiocesanArchivesinLjublja­na.WeinvestigatedthephotographerswhoatthetimemadephotographsintheSlovenianterritory,researchedthemethodsusedtoproducetheol­destphotographs;thenweexaminedthephotographwiththenakedeyeandcompareditatmagnificationtosimilarphotographsfromthattime,andweexaminedallPuhar'sphotographskeptbytheNationalMuseumofSlovenia.Thecardwasconservedandrestored. Ključne besede: fotografija,svetlopis,JanezPuhar,Kranj,konserviranjeinrestavriranje,dagerotipija,ambrotipija,mokerkolodijskinegativnasteklu,albuminnegativnasteklu Key-words: Photograph,hyalotype,JanezPuhar,Kranj,conservationand restoration,daguerreotype,ambrotype,wetcollodion negativeonglass,albumennegativeonglass Uvod VCentruzakonserviranjeinrestavriranjeARS(dalje:Center)skrbimozaustreznomaterialnohramboraznovrstnegaarhivskegagradiva, še posebej skrbnoarhivskogradivokonserviramoinrestavriramo.Zauspešnodelomo­ramodobropoznatisnovi,izkaterihjenarejenoraznovrstnoarhivskogradivo.Mednjesoditudifotografijanasteklu,kinampredstavljaposebenizziv. Prav zatojeNadškofijskiarhivLjubljana,kihraniposebnovoščilnicosfotografijovoblikiknjigeizleta1860,naslovljenonaknezoškofaJernejaVidmarja,želel,dastrokovnjakiCentranapodlagilastnihspecifičnihstrokovnihznanjinveščinidentificiramo,kateravrstafotografijeje,inpotrdimoalijefotografijonaredilznamenitislovenskiizumiteljJanezPuhar.Zvizualnopreiskavosmojoprimer­jalispodobnimifotografijamiiztistegačasa. JanezPuhar(1914-1964)jebilprvislovenskifotograf,kije19.4.1842vLjubnemnaGorenjskemizumilfotografijonasteklu,kijojepoimenovalsvetlo­pis.Zanjenoizdelavoje,vprimerjavizdagerotipijo,kalotipijo,tersolnofoto­grafijo,kisobiletakratžepoznane,uporabilsvojevrstenpostopek,prikateremjeuporabilžveplo.KljubsvojiinovativnostipaJanezPuharšedanesniposta­vljenobboknajvečjimizumiteljemfotografij,kotsoJ.N.Niépce,J.M.Daguerre,F.Archer,J.Herschel,H.F.Talbotidr. S pojavom prve fotografije,1 heliografije na kositrni plošči, se je začela doba fotografije, ki traja še danes. Analogna fotografija je negativ ali pozitiv,kinastanetako,dazvidnoinnevidnosvetloboosvetlimosvetlobnoobčutljivmaterial,kijenanekemnosilcuinreagiranasvetlobo.Odzačetkaobdobjapadopribližnoleta2000jenastalookoli150različnihvrstanalognihfotografij.Vzadnjemdesetletju20.stoletja,kosejepojaviladigitalnafotografija,sosepostopkiizdelavefotografijtudimešalialikombinirali(skupajanalognaindigi­talnafotografija),odzačetkanovegatisočletjavsedozdajpadomalaprevladujedigitalnafotografija.2 Daneszbesedofotografijarazumemovidno,obstojnosli­konanekemnosilcu,uporabljamopajotudizadigitalnofotografijo,čepravtanenastanepoenakempostopku. Fotografi na Slovenskem v letih 1840–1860 V tem najzgodnejšem obdobju izdelovanja fotografij je bilo fotografovrazmeromamalo,pravtakotudifotografij,čeprimerjamozdanašnjimčasom,avendarsejetakratpojavilonajvečnovihfotografij.Pripreiskavismobilipozor­ninafotografe,kisomedletoma1839in1860delovalinaslovenskihtlehzato,kerbilahkoobravnavanofotografijonarediltudikateriodnjih.Švicarskidage­rotipistJohannI.Isenringježeleta1840vLjubljaniponujalizdelavofotografijdagerotipij.PolegnjegapasovLjubljanidelovališeštirjetujipopotnifotogra-fidagerotipistiJohanBosch,LorenzKrach(1815-1869),FerdinandRamann,EmilDzimsci(1824-1863),kijeleta1853obiskaltudiKranj,3inSlovenecAn­tonLočnikar,kiježeleta1857napovedalzatondagerotipijinnakazalprihodinprevzemizdelovanjadrugihvrstfotografij.VKranjujedelovalKristjanPa­ 1 IzumiljojeJosephNicéphoreNiépce(1765–1833)leta1826.Beseda»fotografija«jeizpeljanaizstarogrškegajezika.Pomenipisanjessvetlobo(.....,photossvetlobain......,grapheinpisatioz.....,grapherisanjessvetlobo).Prim.Snoj:Slovenski etimološki slovar,str.130. 2 Internetnivir:Planinc:Postopki izdelave in materialna sestava najstarejših pozitivov analognih fotografij in njihove osnovne značilnosti.URL:http://www.sms-muzeji.si/.Pridobljeno12.3. 2019. 3 Kambič,Kovič,Krečič:150 let fotografije na Slovenskem 1839-1919,str.12–22. jer,vCeljuAntonBurovičinvMariboruPrimožŠkof.4 Danes v slovenskih institucijah hranimopetindvajsetdagerotipij,kiprikazujejoportreterazličnihznanihinneznanihljudi.Znanastaav­torjadvehodtehpetindvajsetihfotografij,insi­cerTMShranidagerotipijoFerdinandaRamannainPokrajinskimuzejKoperhranidagerotipijoF.Razimbauda. Vizualna preiskava voščilnice Voščilnica je bila namenjena knezoškofuJernejuVidmarju(1802-1883),kojevLjubljanileta1860nastopilmestoškofa.PoklonilisomujožupljanižupnijeKranj,kjersejerodilinživel.Posebnostteknjigejevoknozgornjegadelapla­tnice vstavljena črno-bela fotografija na steklu.Prikazuježupnijskocerkevsv.Kancijanaintova­riševzdelomGlavnegatrgavKranju,kijebisergotskecerkvenearhitektureinsodimednajsta­rejšacerkvenasrediščanaslovenskihtleh.Foto­grafijajebilaposnetapogospodarskemrazcvetuSkica 1 vtridesetihletih19.stoletja,kisejeodražaltudina cerkveni stavbi.5 Izbrani materiali, izjemnafotografija, ročno izdelani detajli jo predstavijokotskrbnoizdelanovoščilnico,namenjenougle­dnemučlovekukotlepspominnadomačemestoinljudi,kisomujopokloniliobslavnostnemdo­godku. Voščilnicaimatrdoplatnicospravokotnimrobom,njenaoporajeizlepenke,kijeprevleče­na s tankim, rdeče obarvanim kozjim usnjem.6 Zgornjo platnico krasi reliefno vtisnjeno pozla-čeno okrasje. Prav tako je okrašen tudi hrbtnidel.Fotografijo nasteklu v sredini platnice ob-dajadrobenokrasenpozlačentrak,kijenalevistraniodlepljen.Platnicameri27,2cmvvišino,41,7cmvdolžinoter2,2cmvdebelino.Nano­tranjistranista nalepljena papirna spojna listaoranžnebarve.Spojnilistnalevistraniprekrivafotografijoinjotakoščitipredizpadominme­hanskimipoškodbami.Papirniknjižniblok,kinipovezansplatnico,imamehkoplatnico,prevle-čeno s svileno tkanino bledo sivo-zelene barve (slika1).Sestavljenjeizsedmihlistovtako,dastadvalistazlepljenavpolo,sedmilistpajenale­pljennasrednjopolo(skica1)–vsetripolesonapetihvbodihšešivane.Posameznilistmeri26,5 4 Globočnik:Janez Puhar (1814-1864),str.21–23,87–88. 5 Peskar,Sagadin,Šebalj:ŽupnijskacerkevSv.KancijanavKranju,str.31in219. 6 IdentificiralismogaspomočjostereomikroskopaMo-tic®pod100×povečavo–dobrovidnisobilifolikli,ti­pičnizakozjeusnje. cmvvišinoin41,1cmvdolžino.Prvilistjebildelomaodlepljen.Medlistijevložensvetlomo­dersvilenkazalnitrak,kipanipritrjennaknjigo.Pripregledovanjuvoščilnicesmoseodločili,daodlepimolevispojnilist,fotografijepanevzame­moizplatnice. Najprejsmoodlepilispojnilist,zaradiče­sarsmolahkopregledalihrbtnostranfotografijeinugotovili,dajevstavljenavnatančnoizdelanokvirizdebelejšegasivegapapirja.Steklojene­ravno,ročnoodrezano,najvišje10cm,najširše8,1 cm. Nanj je nalepljen še enak debelejšisivipapir,kijeenakevelikostiinoblike(slika2).Naspodnjemlevemvogalujebilpapiržeodlepljen,zatosmovideli,dajesteklodebeloinneenako­mernoprekritosčrnimlakom(slika3).Sivipapirpajenanotranjistrani,kjersestikaslakom,de­belopremazansčrno-modrobarvo.Obpresevnisvetlobijesteklonamestihbrezlakaoranžno. Izdelava najstarejših fotografij Predvsemodizumadagerotipijeleta1839padoleta1860,kojeverjetnonastalaobravna­vanafotografija,sobilepoznanenaslednjefoto­grafije:kalotipija,albuminskinegativ,mokerko­lodijskinegativ,ambrotipija,ferotipija.Tojebilčasčrno-belealimonokromatskefotografije,7ki jojefotografizdelalročno,zanjenoizdelavopajepotrebovaltemnicoinkamero.Fotografijojenarediltako,dajevtemnicisenzibiliziralnosilec(baker, železo, papir, steklo) s svetlobno obču­tljivimimateriali,natogavkameriosvetlil,na­stalolatentnoslikojevrazvijalcurazvilvvidnosliko,kijojenazadnjefiksiral,8natopaploščospralinposušil,dajenastalanegativfotografi-ja.Takafotografijajeunikat,čejefotografželelimeti več enakih, je moral narediti nove. Leta1841,kojebilizumljenprvinegativ,imenovan Slika 3: Na hrbtni strani je steklo premazano s črnim lakom. (Foto: Lucija Planinc) 7 Leta1848jeAlexsandreEdmondBecquerel(1820-1891)izumilbarvnofotografijonabakreniplošči(angl.helio­chrome),kipašenibilapopolnomaobstojnafotografi-ja,sajjeizpostavljenadnevnisvetlobihitrozbledela.VZDApajeneodvisenoddrugihleta1850pravtakoiz­umilpodobnobarvnodagerotipijoReverendLeviL.Hill(1816-1865). V tem obdobju se barvna fotografija nitakorazvijalakotčrno-bela.Zizumomavtokromneplo­ščenasteklenemnosilcubratovLumierevzačetku20. stol.pasejezačelotudiobdobjeizdelovanjabarvnefoto­grafije.Prim. Pénichon: Twentieth-Century Color Photographs, Identification and Care,str.5–9. 8 Natrijevtiosulfat(Na2S2O3)jefikser,kisejeuporabljalvečkotstošestdesetlet,uporabljasešedanes.IzumilgajeSirJohnWilliamHerschel(1791–1871). kalotipija9 na papirnemnosilcu, so začeliizdelovati več enakih pozitiv foto­grafij,spostopkomkontaktnegakopiranja.Fotografjefotografijonarediltako,dajezasvetloboobčutljivmaterialročnonaneselnanosilec,najpogostejenapapir,nanjjepoložilinegativinjuskupajvložilvkopirniokvir;takoprema­zanpapir jeskozinegativza nekaj minut osvetlil na močnidnevnisvetlobi. Fotografijojenatovtemnicispralševvodi,dasoseodstranilineosvetljenideliinpokazalasejeslika–pozitiv,kijeenakovelikakotnegativ.Večinafo­ Tabela1:Seznam fotografij med letoma 1826–1860 Fotografija Izumitelj Leto izuma Sestava fotografije Nosilec Vezivo/brez veziva Material, ki tvori sliko Zaščita slikovne plasti Pozitiv/ negativ 1 Heliografijajetudiprvafotografijanasvetu JosephNicéphoreNiépce(1765–1833)1826/27 Kositer, Asfalt(izJudeje),oljesivke Pozitiv 2 Dagerotipija JacquesMandéDagguere(1787–1851)19.8.1839 BakrenaploščaAmalgamasrebrainživegasrebraZaščitnosteklo Všatuljialiusnjenempaspartuju Pozitiv/negativ 3 Svetlopis JanezPuhar (1814–1865)19.4.1842 Steklo Živosrebro,mastiks,žveplozaščitnosteklo Pozitiv/negativ 4 Solnafotografija HenryWilliamFoxTalbot(1800–1877)1840 PapirSrebrovidelci Pozitiv 5 Kalotipija HenryWilliamFoxTalbot(1800–1877)1841 PapirSrebrovidelci Negativ 6 Cianotipija JohnHerschel (1792–1871)1842 PapirŽelezovesoli(amonijevželezovcitratinkalijevfericianid) Pozitiv 7 Albuminnegativ ClaudeFélixAbelNiépcedeSaint­Victor(1805-1870)1847 Steklo Vezivo:albumin, srebrovidelci Negativ 8 Mokerkolodijskinegativ FrederickWilliamScottArcher (1813-1857)1851 Steklo vezivo:kolodij,srebrovidelci zaščitnilak Negativ 9 Ambrotipija LouisDésiréBlanquart-Evrard(1802–1872)1852 Steklo Vezivo:kolodij,srebrovidelci Zaščitnilak Všatulji Pozitiv/negativ 10 Ferotipija AdolpheAlexandreMartin(1824–1896)1853 ŽeleznaploščaVezivo:kolodij,srebrovidelci Zaščitnilak Všatuljialipapirnipaspartu,vnakitu Pozitiv/negativ Prvinegativ,kijebilnapovoskanempapirnemnosilcu,jeleta1841izumilHenryWilliamFoxTalbot(1800-1877). tografij je fiksiranih. Poleg prej omenjenih ne­gativovpasobilepoznanešenaslednjepozitivfotografije: solna, albumin, kolodijska in cia­notipija ter diapozitiv fotografija na steklenem nosilcu10 (tabela1).Vsetefotografijesosesta­vljeneiznosilca,nanjejpajeplastveziva,vka­teremsomateriali,kitvorijosliko.Nekateresotudibrezveziva.Vrhnjaplastjezaščitnilakalipasteklo(skica2). Vizualna preiskava obravnavane fotografije in njej podobnih fotografij tistega časa VCentruzakonserviranjeinrestavriranjeARSimamovečletneizkušnjezidentifikacijora­znovrstnihanalognih,fotomehaničnihfotografijindigitalnihtiskov,kismojihpridobilisstrokov­nimiizobraževanji,11 šenajboljpaspraktičnimdelom.Preiskaveobravnavanefotografijesmoselotilitako,dasmojoprimerjalizdrugimifotogra­fijamiiztistegačasa,dabiugotovili,katerevrsteje.Preiskalismojihvizualnosprostimočesominoptičnimstereomikroskopompodpovečavo,12 insicerdagerotipijo,svetlopis,albuminnegativ,mokerkolodijskinegativinambrotipijo.Primer­jalismojihpovidezu,barvi,velikosti,značilnihpoškodbah,značilnihvizualnihlastnostipodpo­večavo13inpopostopkuizdelave. Dagerotipija seimenujepoizumiteljuJa­cquesuMandéjuDagguerreu(1787–1851).Naj­bolj množično so jih izdelovali od leta 1839 dookoli leta 1860, predvsem za slikanje portretov(slika4).Nosilecjetankabakrenaplošča,nanjejpabelkastisvetlobnidifuznimikrodelciamalga­masrebrainživegasrebra,kinaredijonjenoslikobelkasto.Prepoznamojopotem,dazobračanjem 10 Namenjenajebilazaogledskoziprojektor(lanternama­gika),večjosodizajnerskomontiralivokno.Najboljjebilapriljubljenastereofotografija,kijegledalcuspogle­domskoziposebnonapravoprikazalatridimenzionalnosliko.Izdelovalisojihodleta1850padoleta1950.Vezi­vojebiloalbumin,kolodij,kasnejepaželatina.Vangle­škemjezikujihpoimenujejoMonochrometransparenci­esonglass:lanternslides,stereographslides. 11 Izobraževanjoidentifikacijifotografijinnjihovemkon­serviranjuinrestavriranjuvorganizacijiGettyConser­vationInstututeizLosAngelesasejevletih2008–2015udeležilaLucijaPlaninc,konservatorsko-restavratorskasvetnicaArhivaRepublikeSlovenije. 12 Naravoslovna nedestruktivna preiskava površine foto­grafijezmetodoPIXEjepredstavljenavprispevkudr.JedertVodopivecTomažičindr. ŽigeŠmitavpričujoči številkiArhivov. 13 Stereo mikroskop Motic® in Dino Lite Pro HR®AM7000/AD7000series. Slika 4: Dagerotipija v šatulji. Portret moškega. (Foto: Lucija Planinc)14 ploščeslikopodenimkotomvidimokotnegativ,poddrugimpakotpozitiv. Oddrugihpodobnihfotografijjoločimopotem,dasevnjejvidimokotvzrcalu.Njenaslikajeostra,dobrovidimodetajleinglobino,anikolinitakotemna,kotjeambroti­pija.Zaradiizredneobčutljivostinadotikjevednozaščitenassteklominvstavljenavlesenošatuljoaliusnjenpaspartu.Prepoznamojotudipostan­dardnihvelikostih(vcm):celaplošča16,2×21,6,polovičnaplošča16,2×10,8,tretjinaplošče7,2×16,2,četrtinaplošče8,1×10,8,šestinaplošče7,2×8,1,osminaplošče5,4×8,1,devetinaplo-šče5,4×7,2,šestnajstinaplošče4×5,4instereofotografija 8,5 × 17. Dve prepoznavni poškodbinadagerotipijistameglica,kijovidimokotkon­centričnekrogerumene,škrlatneinmodrebarveokrogrobov,inkorozijabakreneplošče.Najpogo­stejšemehanskepoškodbesopraskenafotografi­jiinpočenosteklo.Slikotvornaplastnimaveziva,njenapovršinapajezelotanka. Podpovečavonasvetlihdelihslikevidimoneenakomerno razpršene delce amalgama, kitvorijo sliko, kot manjše zgoščene pike. Zbrane sonasvetlihdelihslike,manjjihjenatemnihalipajihsplohni.Pravtakosopikeneenakomernoinredkejezbranenaprehodihodsvetlihdelovslikektemnim(slika5).Velikostiinoblikepiksosipodobne,vendarsopikepriambrotipijiinmo­kremkolodijskemnegativumanjše. Narejenajetako,dasenaposrebrenoba­krenoploščonaneseplastjoda(I).Senzibilizira­noploščosevkameriosvetlirazličnodolgo,odnekajsekunddovečminut,odvisnoodmočisve­ 14 Slikasenahajavzasebnizbirkiinjevprispevkuupo­rabljenavštudijskenamene. tlobeinpripraveplošče.Nastalolatentnoslikosevparnikopeliživegasrebra(Hg)razvijevvidnosliko,nazadnjeseploščofiksirainspere.15 Svetlopis jefotografijanasteklenemnosil-cu,kijojeleta1842izumilJanezPuharinjosamtako tudi poimenoval (slika 6).16 Iz ohranjenihtrehsvetlopisovvNarodnemmuzejuSlovenijevLjubljani(Moškiportret,ŽenskiportretinAvto­portret) povzamemo naslednje značilnosti: Sli­kaimavselastnostipozitiva,sajjeportretvidetitako,kotjozaresvidimo,jeostra–vidimodetajleinglobino,natemnihdelihjezelotemna,temnej­šapajetudinasvetlihdelih,čejoprimerjamozambrotipijo,velikostnistandardna,kotjenapri­merpridagerotipiji(dvestavisoki12cminširo­ki10cm,enapajevisoka11,5cminširoka9,2cm),naodpadlihdelihslikevidimočrnoozadje,ponekodjesteklozlomljenoinponekodzlomljenidelisteklamanjkajo.Slikotvornaplastjetankainnimaveziva,priŽenskemportretusemordakažežedegradacijaslike(lahkotudistekla),sajnivi­detitakeglobineslikekotpridrugihdveh. SvetlopisjePuharopremilzzaščitnimste­klom,kigajepoložilnalice,slikotvornoplastpaje podložilstemnopodlago,črnimlakom,zatofotografijovidimokotpozitivnosliko.Obakosasteklastapolepljenaspapirnimtrakom,nastra­nisčrnimozadjempajenalepljenšedebelejšisivipapirvistivelikosti,kotjesteklo.Tehničnojefotografijanegativ,agaPuharnikoliniuporabilkotnegativzaizdelovanjevečenakihpozitivov. Podpovečavovidimonasvetlihdelihfoto­grafijeneenakomernorazpršenedelce,kitvorijosliko,kotmanjšezgoščenepike.Nasvetlihdelihsogostozbrani,natemnihdelih jihjemanjalipajihsplohni.Pravtakosopikeneenakomernoinredkejerazpršenenaprehodihodsvetlihde­lovslikektemnim.Velikostiin oblikepiksosipodobne,sopavečjekotpridrugihfotografijah,kotnaprimerprimokremkolodijskemnegativu.Slikotvornaplastjevidetitanka,gladkainnimaveziva(slika7). Naredisetako,dasenanavadnočistoogre­tosteklenoploščonaneseplastžveplovih(S)parpomešanihzmastiksom,nanjosenanesešeplastjodovih (I) par in nazadnje plast živega srebra(Hg);takosenzibiliziranoploščoseosvetlivka­ 15 Internetnivir:Planinc: Postopki izdelave in materialna sestava najstarejših pozitivov analognih fotografij in nji-hove osnovne značilnosti.URL:http://www.sms-muzeji.si/.Pridobljeno12.3.2019. 16 Svoj izum je objavil v publikaciji Carniolia (1843), št. 104,str.416. 17 SlikasenahajavzbirkiNarodnegamuzejaSlovenijeinje vprispevkuuporabljenavštudijskenamene. meri,anajprejnastanelatentnaslika,kisenatozbromovimi(Br)paramirazvijevvidnosliko,tasefiksirazalkoholominutrdisfirnežem.Obpre­sevnisvetlobividimostekloobarvanooranžno.18 Obravnavana fotografija župnijske cer­kvesv.KancijanaintovariševzdelomGlavnega trga v Kranjujefotografija nasteklenemnosil­cu.Imavselastnostipozitiva,sajjeslikafasadehišincerkvezzvonikomsvetla,kremastobelihbarvnihtonov,oknapasozelotemna,takokotvidimoslikovnaravi(slika8).Slikajeostra–vi-dimodetajleinglobino.Temnidelislikespodaj so zelo temni, da je ponekod ne vidimo dobro. Jevelikostičetrtineplošče8,1cm×10,8cminjeneravno,ročnoodrezana.Fotografijanavrhunima zaščitnega stekla, čeprav je Puhar svojesvetlopisetakozaščitil. Podpovečavonasvetlihdelihslikevidimoneenakomernorazpršenedelce,kitvorijopodo­be,kotmanjšezgoščenepike.Nagostosozbranenasvetlihdelihslike,manjjihjenatemnihalipajihsplohni.Pravtakosopikeneenakomernoinredkejerazpršene naprehodih od svetlihdelov slikektemnim(slika9).Naopraskanihdelih,kjernislike,vidimočrnoozadjealipažesteklo.Sliko­tvornaplastjevidetitanka,gladkainutrjena. Albumin19 negativ jefotografijanastekle­nemnosilcu,kijojeleta1847izumilClaudeFélixAbelNiépcedeSaint-Victor(1805-1870),izde­lovalisogaodleta1847doleta1860,avendarjezeloredek.Fotografijaimarazponbarvodoker,olivnozelenkastedooranžnordeče(sliki10in11).Slikaima izjemnoostrino,zatosoiznjegaizdelovaliodličnesolneinalbumenpozitivfoto­grafije,narejeneskontaktnimkopiranjem,zatojepozitivslikavednoenakevelikostikotnegativ.Slikotvorna plast ima vezivo albumen, zato sesvetiinjezelotrden,pravzatonegativnizašči­tenzlakom. Narejenjetako,dasenaočiščenostekle-no ploščo nanese albumen, kateremu se dodakalijevbromid(KBr)inkalijevjodid(KI),koseplast posuši, pa se pomoči v kopel srebroveganitrata(AgNO3)inocetnekisline(CH3COOH) ter spere.Poosvetlitvivkameriselatentnaslikaraz­vijetako,daseizmeničnosperezgalnokislino(C7H6O5)inraztopinosrebroveganitrata,doklersenepokažedobranegativslika.Nakoncusefi­ksirainspere.20 18 First: Puharjeva šifra,str.32. 19 Albuminjenarejenizbeljakakokošjegajajcainjebleš-čečaprozornasnov.Jefleksibilenindokajodporenprotivodi. 20 Lavédrin:Photograph of the Past,str.234–237. Moker kolodijski21 negativ na steklu jeleta1851izumilFrederickWilliamScottArcher (1813-1857).Najboljmnožičnosojihizdelovalimedletoma1851in1885.Imejedobilpravzara­dipostopkanjegoveizdelave.Senzibilizacijaplo-šče, osvetljevanje in razvijanje latentne slike jemoralobitinarejeno,predensejekolodijposu­šil.Fotografijajenasteklenemnosilcu,debelemokoli2,5cm,kijeročnoinneravnoodrezan(slika12)navogalihpaobičajnoninanosakolodija.Fo­tografijaimarazponodtemnorjavebarve,siv­kasto-rjavedomlečnegatonabarve.Njenaslikaimaizjemnoostrino,dobrosovidnidetajliinglo­bina,zatosoiznjegaizdelovaliodličnealbumenpozitivfotografije,narejeneskontaktnimkopira­njem,pozitivfotografijajevednoenakevelikostikotnegativ.Kerimaslikovnaplastvezivokolodijinjepremazanzlakom,sesveti.24 Pod povečavo na svetlih delih slike vidi­moneenakomernorazpršenesrebrovedelcekotnajdrobnejše zgoščene pikice. Gosto so zbranenasvetlihdelihslike,natemnihjihjemanjalipajihsplohni.Pravtakosopikeneenakomernoinredkejerazpršenenaprehodihodsvetlihdelovslikektemnim(slika13).Slikotvornaplastjevi­detitanka,gladkainutrjena. Narejenjetako,dasenačistostekloroč­nonanesekolodij,kistamudodanakadmijevalikalijevjodid(KI)inkalijevbromid(KBr),takojnato pa se namoči v kopel srebrovega nitrata(AgNO3). Še mokro ploščo se osvetli v kameri,nastalalatentnaslikaserazvijealivpirogalniki­slini(C6H6O3)aliželezovemcianidu.Sledifiksira­nje,natosesperevvodiinsuhavednopremažezzaščitnimlakomizsandarakaališelakom. Ambrotipijo je leta 1852 izumil LouisDésiré Blanquart-Evrard (1802–1872). Najboljmnožičnosojoizdelovalivletihod1854do1865(slika14).Izumiljevizualniučinek,kosemokrokolodijsko negativ sliko na steklenem nosilcupodložisčrnimozadjem(lak,papir,filc),takrat 21 Kolodijjenarejenizmodificiraneceluloze,kisepridobi­ vaspostopkomnitracijebombažnihvlakenzdušikovo kislino.Pridobljenonitrocelulozoseraztopiševalkoho- luinetruintakodobikolodij.Jeprozoren,fleksibilenin odporenprotivodi.Imenovalisogatudistrelnibombaž. 22 Slikasenahajavzasebnizbirkiinjevprispevkuupo­ rabljena v študijske namene. Kot študijsko gradivo je bilauporabljenanadelavniciokonserviranjuinresta­ vriranjufotografijleta2009vslovaškiNarodniknjižnici vMartinu. 23 NegativjebilrazstavljennarazstavivKristalnipalači leta1851. 24 Internetnivir:FernandaValverde.URL:www.Imageper­ manenceinstitute.org./webfm_send/302. Pridobljeno 11.3.2019. se slika pokaže kot pozitiv. Ambrotipije nikolinisouporabljalikotnegativzaizdelovanjepozi­tivainjebilaunikatna.Namenjenajebilaportre­tominjezamenjalapredragodagerotipijo.Njenaslikajeostra,vidimodetajleinglobino,steklojedebelo2,5cm,ročnoinneravnoodrezano.26Naj­boljpajoprepoznamopotem,daimanasvetlihdelihznačilenkremastobeltonnamestoobičaj­nega temno rjavkastega, temni deli pa so zelotemni.Takokotdagerotipijosotudiambrotipijovstavilivšatuljoaliusnjenepaspartuje,tudinje­ne velikosti so podobne velikostim dagerotipij.Ambrotipijoprepoznamošepoznačilnemodlu-ščenemkolodiju,natemmestuvidimosteklo,inpoglobokihterostrihpraskahvkolodiju,kijihnajboljevidimopodpovečavo.Slikovnaplastjetanka,trdna,akrhkainsesveti.27 25 Slikasenahajavzasebnizbirkiinjevprispevkuupora­ bljenavštudijskenamene.Izdelaljojepriznanisloven­ skifotografBorutPeterlin. 26 Uporabljalisotuditemnordečesteklo(angl.Rubyam­ brotype),kigavidimoleobpresevnisvetlobi.Ambro­ tipija,narejenanatemnordečemsteklu,nimatemnega ozadja,sajkljubtemuvidimopozitivnosliko. 27 Internetnivir:Planinc:Postopki izdelave in materialna Pod povečavo na svetlih delih slike vidi­moneenakomernorazpršenesrebrovedelcekotnajdrobnejšezgoščenepike.Gostosozbranenasvetlihdelihslike,natemnihjihjemanjalipajihsplohni.Pravtakosopikeneenakomernoinred­kejerazpršenenaprehodihodsvetlihdelovslikek temnim. Tam, kjer je odpadel kolodij, vidimočrno-moder odtenek laka (slika 15). Postopekizdelaveambrotipijejeenakpostopkumokregakolodijskeganegativa. PuharjevefotografijevNarodnemmuzejuSlovenije V Puharjevi zapuščini, ki jo hrani Naro­dnimuzejSlovenije,smopolegtrehsvetlopisovpregledali še solni fotografiji, Blejski otok, ki je kolorirana, in Zadnjo večerjo, ter portretno fo­tografijovvizitnemformatu,29 Skladatelj Gregor Rihar v čolnu na Bledu. Vse so fotografske pre­slikave, portret Riharja je preslikava Puharjeverisbe,drugidvepagrafičnihtiskov.Vsesopozi­tivfotografijenapapirnemnosilcu,imajoostrosliko, vidimo globino in so podobnih velikosti.Ugotavljali smo, kakšen negativ je uporabil zanjihovoizdelavo.Solnafotografija,kijenarejenaskontaktnimkopiranjemskozinegativ–kaloti­pijo–imaneostrosliko,zatomenimo,dajezanjuuporabilmokerkolodijskinegativnasteklenemnosilcu,kerimataostrosliko.Lahkobiuporabiltudi albuminnegativ, kije bil izumljenžepredmokrimkolodijskimnegativom,aniznano,dabigaizdeloval. Puhar je za izdelovanje svojih fotografijuporabljalpreprostokamero(kameraobscura),zato so tudi njihove velikosti podobne. Blejski otok jevisoka5,1inširoka6,5cm,Zadnja večerja jevisoka6inširoka7,8cmin Portret Gregorja Riharja jevisoka6,3inširoka9cm. Verjetnost, da bi Puhar svoje fotografijetoniraloz.tenilzzlatom30aliplatino,kotjeobi­ sestava najstarejših pozitivov analognih fotografij in nji-hove osnovne značilnosti.URL:http://www.sms-muzeji.si/.Pridobljeno12.3.2019. 28 Slikasenahajavzasebnizbirkiinjevprispevkuupora­ bljenavštudijskenamene. 29 Vizitniformatjefotografija,visoka8,9cminširoka5,8 cm,kijenalepljenanakarton,visok11cminširok6,9 cm,skupajjusmatramokotceloto.Običajnosobileal­ bumin,kolodijskeinkasneješeželatinskefotografije. 30 Primerzlatenja:Dagerotipijasenamočivkopelvodne raztopinezlatovegaklorida(AuCl3)invodneraztopine natrijevegatiosulfata(vrazmerju1:1)od1do4minut. Medtem se kopel segreva, a ne sme zavreti. Plošča se natofiksira,spereinposuši. čajenpostopekzapovečanjeobstojnostifotografije,jemajhna,šeposebejzato,kerstabilamaterialapredraga.DabiPuharizdelovalplatinotipije,pajemaloverjetno,sajjeWilliamWillis(1841-1923)tofotografijo,narejenoskontak­tnimkopiranjem,izumilšeleleta1873. Konserviranje in restavriranje voščilnice ter izdelava zaščitne škatle zanjo Pripreiskavismovoščilnicoocenilizazelodobroohranjeno,sajpoškodb,kotjedegradacijamaterialov,patudivečjihmehanskihpoškodb,kotsoraztrga­nine,manjkajočideli,razbitosteklo,močnejeinobširnejeoguljenihpovršin,nibilo.Odločilismose,danaredimoanalizosurovin,izkaterihjenarejenknjižniblok,očistimopovršine,restavriramominimalnemehanskepoškodbeinzanjonaredimozaščitnoškatlozatrajnohrambo. Analizavlakninskesestavepapirnegaknjižnegabloka Zmikroskopskoanalizospomočjopreparatasmougotovili,izkaterihsu­rovinjenarejenpapir,sajjeugotavljanjevrstesurovinprinašemdeluobičajnapraksa.Pripravljenovlaknona objektivnemstekelcusmonamočilivreagentGraffC,kisejeobarvalvznačilnerjavo-rdečeodtenke.Takopripravljenpre­paratsmonatopogledalinastereomikroskopu31inugotovili,dajenarejenizznatnekoličinebombažnihvlaken,zelomalojelanenihinkonopljinih.Pravza­radikakovostnihnaravnihsurovinjepapirkakovosten,sajnaknjižnemblokuniopazitidegradacijepapirjaindrugihpoškodb. Konserviranjeinrestavriranjevoščilnice Skonservatorskoradirko32smoočistilipovršinoplatniceinknjižnegablo­ka.Odlepljenemajhnedeleusnjanaplatnicismozalepilinazajnaoporo,manjšeoguljenedelepasmoretuširali.33Naplatnicosmonalepilitudiodlepljenokra­snitraknadesnistraniobfotografiji.Odlepljenegalevegaspojnegalistanismozalepili nazaj na platnico, le raztrganine smo utrdili z japonskim papirjem.34 Delomaodlepljenprvilistknjižnegablokasmozalepilinazajnaknjižniblok.Fotografijosmoshrbtnestranizaščitilistrajnoobstojnopolietilenskofolijo,35 kijenamenjenatrajnihrambiarhivskegagradiva.Kosfolijejetolikovečjiodfotografije,dajopokrije.Vpetajevokvirizjaponskegapapirja,36kijenalepljenokolifotografije.Folijanamomogočipogledfotografijeshrbtnestani,hkratipajoščitipredmehanskimipoškodbamiinizpadom,lahkopajokadarkoliodstra­nimoizokvirja(slika16). Zaščitnaškatla VoščilnicasejebrezovojaalizaščitneškatleskupajzdrugimarhivskimgradivomhranilavdepojuNadškofijskegaarhivaLjubljana.Zanjosmoobliko­ 31 ZeissAxioskop40plusrutinskimikroskop,v100×povečavi. 32 Milanoval1012®. 33 AkvarelnebarveKremer®inWinsor&Newton®terakvarelnisvinčnikiCaran´d´ache®. 34 PaperNAORK1,6g/m2. 35 Melnex®,debeline75mikrona. 36 HOSHOKozo643020,62g/m2. valipomeriizdelanozaščitnoškatloiztrajnoobstojnelepenke,kijenamenjenatrajnizaščitivoščilnicepredklimatskimispremembamitemperatureinrelativ­nevlageskoziletnečase,onesnaženimzrakom,svetloboinfizičnimipoškodba-mi.Zaščitnaškatla,kijevenemkosu,jesestavljenaiznosilnegaspodnjegadelainzgornjegadela–pokrova,obapapovezujehrbtnidel.Vnosilnispodnjideljevloženšepodstavek.Vsitrijedeliškatlesosestavljeniizvečmanjšihdelovmu­zejskelepenke,37kisozunajinznotrajprevlečeniskakovostnimplatnom,38 za lepljenjesmouporabilidisperzijskosintetičnolepilo.39Voščilnicanapodstavkuvškatliležitako,dasenatančnoprilegaosnovnemuspodnjemudeluškatle,za­prtpokrovpazrahlimpritiskomnavoščilnicozanesljivoonemogočinjenogiba­nje,takotavnjejležioptimalnovarno.Prednostškatlejetudita,daimaspodnjidelspodstavkomnaleviindesnistranioblikovaneizrezetako,davoščilnicoenostavnovzamemoven(slika17).Takopomeriizdelanoškatlonaredimozaredko,unikatnoindragocenoarhivskogradivo. 37 MuzejskalepenkaALPHA,debeline3mm,jeizdelanapostandarduISOCD9706injename­ njenapravtrajnihrambiarhivskegagradiva. 38 LanenoplatnoAEROLINENinbombažnoplatnoNATURALLAMINATED. 39 DisperzijskolepiloMekol®. Pogojizatrajnohrambo Polegfizičnezaščitearhivskegagradivapasozanjegovotrajnohrambopomembniustrezniklimatskipogoji.Poiskalismopriporočenevrednostitem­peratureinrelativnevlagezavsepodobnefotografijeiztegačasa.Dagerotipi­joinalbuminnegativhranimopritemperaturimed10–18°Cinprirelativnivlagi30–40%,ambrotipijoinmokerkolodijskinegativnastekluhranimopritemperaturi10–18°Cin40-%relativnivlagi.Kerpapostopeksvetlopisašenipopolnomajaseninnepoznamovsehmaterialov,izkaterihjenarejen,pameni­mo,dasehranivnajboljoptimalnihpogojih,kijihdosedajpoznamopridrugihpodobnihfotografijah,insicer,pritemperaturi10–18°Cinrelativnivlagi30–40%.Bistvopaje,dasopodanevrednostitemperatureinrelativnevlageskozivseletostabilne,sčimmanjnihanji.40 Zaključek Dabiodgovorilinazastavljenivprašanji,alijefotografijaPuharjevainka­teravrstafotografijeje,smosipovizualnipreiskavidelomaodgovorili,aposta­vilitudinova. Spomočjozapisanihvirovnismomogliugotoviti,kolikofotografovinka-terifotografisomedletoma1842in1860izdelovalifotografijevSloveniji,šeposebejpavKranju;zvizualnopreiskavopanismodobiliodgovoranazasta­vljenovprašanjealijemordafotografijoizdelalkateriodštirihpopotnihfoto­grafovdagerotipistov,kisovtemobdobjudelovali. Poprimerjaviobravnavanefotografijespodobnimifotografijamitistegačasasmougotovili,dajenajboljpodobnaambrotipiji.Temnidelislikesoena­kotemnikotpriambrotipiji,svetlidelipasokremastobeli,steklojedebeloinneravnoodrezano,slikovnaplastimatemnoozadje,zatofotografijovidimokotpozitivslikoinjenaenemsteklu.Popostopkuizdelavejeambrotipijamokerkolodijskinegativnasteklenemnosilcu.Ambrotipijajepodloženasčrnopod­lago,zatovidimopozitivslikoinjeunikat,medtemkosekolodijskinegativnastekluuporabljazaizdelovanjepozitivfotografij.Iztegaslediprvoključnovpra­šanje,kdajjePuharopremilsvojesvetlopiseintudiobravnavanofotografijostemnimozadjem?ČejePuharsvojsvetlopispodložilstemnimozadjemžetakojpoizumuleta1842,potemjetaizumvizualnegaučinka,konegativpodložimostemnimozadjem,davidimopozitivnosliko,njegovinneizumLouisaDésiréjaBlanquart-Evrardaizleta1852.Drugovprašanjepaje,alijesvojeprvesvetlopi­sesčrnimozadjemopremilšelepoletu1852? Primerjavaobravnavanefotografijespodobnimifotografijamiiztistegačasa,kismojihpregledalipodpovečavo,jepokazala,dajeobravnavanafoto-grafijanajboljpodobnaambrotipijiinmokremukolodijskemunegativu,sajsopikepodobnihvelikostiinostrine.Boljstasipodobnasvetlopisindagerotipija,sajsopike,kitvorijonjihov sliko,podobnihvelikostiinmanjostreoddrugihfotografij. Postopekizdelavesvetlopisajesuhpostopek,kotjepridagerotipiji,lenosilecjesteklo.Suhipostopekizdelavepomeni,dasesvetločutnimaterialinanosilecnanesejokotpareinnesčopičemalinosilecpotopivkopel,vkaterisosvetločutnimateriali. Vfotografijijesplošnopoznano,davsemraznovrstnimnegativomslikonaredijosvetlobnoobčutljivisrebrovidelci(kalotipija,mokerkolodijskinega­tiv, albuminnegativ, patudikasnejšisrebrovo-želatinskinegativnarazličnih 40 Lavédrine:A Guide to the Preventive Conservation of Photograph Collections, str.89. nosilcih).Pripreiskavipasmougotovili,danedržipopolnima,sajprisvetlopisunaredislikoživosrebro;pridagerotipijipaježivosrebrorazvijalec. Zeloneravnoodrezanostekloinsivizaščitnikarton,kijenadrugistranipremazanzvijoličastočrnobarvo,takodajebarvasteklanadrugostrankar­tona,innekolikopostranivplatnicoumeščenafotografija,pasmopomislili,dafotografijamordaniPuharjeva. Zvizualnopreiskavosprostimočesominpodpovečavonismougotovili,alijeobravnavanafotografijaKranjaPuharjevainalijesvetlopis.Podobnostizambrotipijo,kismojihugotovilimedprimerjavozdrugimipodobnimifotogra­fijami,palenibilodovolj,pravzatosmonaredilišezanesljivejšonaravoslovnopreiskavo. VIRIINLITERATURA LITERATURA FirstBlaženka:Puharjeva šifra, Zagonetni izum prvega slovenskega fotografa,Na­rodnimuzejSlovenije,Ljubljana2016,str.26-32.Katalograzstave. Globočnik,Damir:Janez Puhar (1814-1864), Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije,CeljskaMohorjevaDružba,2014,Celje,str.87in88.Kambič,Mirko,Kovič Brane,dr. KrečičPeter:150 let fotografije na Slovenskem 1839-1919. Ljubljana,september1989,MestnagalerijaLjubljana,ArhitekturnimuzejLjubljana,str.12-22. LavédrineBertrand:A Guide to the Preventive Conservation of Photograph Collec­tions, TheGettyConservationInstitute,LosAngeles2003(prevodvangleščino). LavédrineBertrand:Photographs of the Past, Process and Preservation, The Getty Conservation Institute,LosAngeles2009(prevodvangleščino). Pénichon Sylvie, Twentieth-Century Color Photographs, Identification and Care, TheGettyConservationInstitute,LosAngeles,2013. Peskar Robert, Sagadin Milan, Šebalj Andrej: Župnijska cerkev sv. Kancijana v Kranju, Njeno obličje in pomen, Ljubljana2017,Slovenskokonservatorskodruštvo,str. 31instr.219 Snoj:Slovenski etimološki slovar,str.130. Stulik,DusaninKaplan: Art, The Atlas of Analytical Signatures of Photographic Processes,GettyConservationInstitute2013. Študijskogradivo,Fundamentals of the conservation of photographs,GettyCon­servationInstitute2008-2015. INTERNETNI VIRI Planinc, Lucija: Postopki izdelave in materialna sestava najstarejših pozitivov analognih fotografij in njihove osnovne značilnosti.SkupnostmuzejevSlovenije.URL:http://www.sms-muzeji.si/ckfinder/userfiles/files/2-13-1-Fotografija_s1(2).pdf. Pri­dobljeno,10.5.2019. Valverde,FernandaMaria:Photographic Negatives, Nature and Evolution of Pro-cesses.Advanced Residency Program in Photograph Conservation. AndrewwW. Mellon Foudation, George Eastman House, Image Permanence Institute. URL: https://www.imagepermanenceinstitute.org/webfm_send/302.Pridobljeno,10.5.2019. SUMMARY VISUALEXAMINATIONOFPHOTOGRAPHOFPARISHCHURCHOFST. CANTIANUSWITHPARTOFTHEMAINSQUAREOFKRANJ TheArchdiocesanArchivesinLjubljana,thekeeperofaspecialcardwithaphotographintheshapeofabookfrom1860,addressedtothePrinceBishopJernejVidmar,requestedtheexpertsfromtheCentretoidentifythetypeofthephotographonthebasisoftheirexpertknowledgeandskillsandeitherconfirmordismissphotographer,thefamousSlovenianinventorJanezPuhar.Inthecut­outinthetoppartofthecover,ablack-and-whitephotographonglassdepictingSt.CantianusandCompanionsParishChurchwithapartofthemainsquareofKranjisinserted.VisualexaminationallowedustocomparethephotographofKranjtoothersimilarphotographsfromthattime.Theexaminationofthepho­tographwascarriedoutwiththenakedeyeandopticalstereomicroscopeatmagnificationbycomparingittosimilarphotographsfromthattime:daguerre­otype,hyalotype,albumennegative,wetcollodionnegative,andambrotype.Wecomparedtheirappearance,colour,size,theirdistinctivedamages,theirdistinc­tivevisualcharacteristics,ifexaminedatmagnificationandaccordingtotheirmanufacturingprocess.Aftertheexamination,wefoundthatitmostresemblesanambrotypeduetothedarkestpartsofthephotographbeingverydark,whilebrightpartsarecreamywhite,glassisthick,cutoffunevenly,andimagelayerhasadarkbackground,whichiswhyweseethephotographasapositiveim­ageandisaffixedtooneglass.Theinvestigationofsimilarphotographsthatwereexaminedundermagnificationshowedthatthephotographunderconsid-erationmostcloselyresemblesambrotypeandwetcollodionnegativeonglass.Thesimilaritiesbetweenthephotographunderconsiderationandambrotypethatwereidentifiedbycomparingittoothersimilarphotographswereinsuf­ficient, which prompted us to launch a more reliable scientific examination.Wedesignedacustom-madeprotectivecardboardboxforthecard,seekingtoprovideapermanentprotectionagainstclimatechange,pollutedair,lightandphysicaldamage,andwerestoredminimumdamage. 1.04Strokovničlanek Prejeto:16.5.2019UDK930.253(497.4NovaGorica):78.087.683(497.4)"1955/2016" Arhivska dediščina »vodopivcev« v novogoriškem pokrajinskem arhivu JURIJROSA profesorzgodovineinsociologije,arhivskisvetovalecPokrajinskiarhivvNoviGorici,TrgEdvardaKardelja3,SI-5000NovaGoricae-pošta:jurij.rosa@pa-ng.si Izvleček PrimorskiakademskizborVinkoVodopivecjevsvojemvečkotšestdesetle­tnemdelovanjuustvarilposebenpojem»vodopivstvo«,kijeposebenpojavprimorskeistovetnosti.Vsvojevrstejedruštvopritegnilonastotineštuden­tov,kijihjevrstazborovodijpopeljaladokakovostnegamoškegapevskegazboravdomoviniintujini,sprepoznavnoprimorskodušoinvelikoljube­znijodorodnezemljeinpetja.Vodstvodruštvasejezavedalo,dajetrebazaarhivskesledinjegovegadelovanjaposkrbetistrajnejšorešitvijo,zatosejeodločilozaizročitevsvojegaarhivskegagradivaPokrajinskemuarhivuvNoviGorici. Gradivo»vodopivcev«predstavljadragocendruštveniarhivskifond.Razme­romadobrosoohranjeneevidencečlanov,dokumentacijapevskihnastopov,zlastipazbirkafotografij,časopisničlanki,jubilejnebrošure,izdajezvočnihposnetkovinzbirkapriznanj.Precejslabšejestanjeobičajnegaspisovnegagradiva,kijezastarejšaletaobstojadruštvaohranjenolevposamičnihpri­merkih,zamlajšeobdobjepavvečjimeriprivečiniletoziromasezon. Abstract ARCHIVALHERITAGEOF»VODOPIVCI«INREGIONALARCHIVES NOVAGORICA Aftermorethansixdecades,thePrimorskaAcademicchoirVinkoVodopivechascreatedaspecialterm»vodopivstvo«whichisaspecialphenomenonofidentityofPrimorska.Theassociationhasattractedhundredsofstudentsintotheirrankswhowereledbyanumberofconductorstobecomeaqualitymalechoirintheirhomelandandabroad,flavouredwiththedistinctivespir­itofPrimorskaandgreatloveforhomelandandsinging.Thesocietyleader­shipwasawarethatthearchivaltracesofitsfunctioningneedtobeprotectedandpreservedbywayofsustainablesolution,andasaresultreachedadeci­siontotransferitsarchivestotheRegionalArchivesNovaGorica.Documentsof»vodopivci«representavaluablefond.Themembersrecords,documen­tationofchoirperformances,andespeciallythecollectionofphotographs,newspaperarticles,jubileebrochures,soundrecordingspublishment,andthecollectionofrecognitionawardsarerelativelywell-preserved.Consider­ Ključne besede: Primorski akademskizbor VinkoVodopivec,prevzemgradiva,predstavitevpomembnejšegagradivavfondu Key-words: ThePrimorska Academicchoir VinkoVodopivec,acquisitionofarchives,thepresentationofthemost importantarchivesinthe fond ablyworseistheconditionoftheconventionalarchives,ofwhichonlyafewindividualsamplesarepreservedfortheearlieryearsofexistence,whilemorearchivesfromthemostseasonsarepreservedforthelateryears. »Srečen sem, da me je v mladosti zajelo vodopivstvo in sem z vodopivci še dolgo vrsto let rajžal po koncertih in bil njih glasnik, čeprav sam nisem pel. Rasel sem skupaj z njimi.«1 (TomažPavšičvzbornikuob60.obletnicizbora) PričujočebesedilozačenjamzmislijonadragegaTomažaPavšiča(1931–2019),Idrijčana,profesorjaslovenščine,primorskegakulturnegadelavca,pisca,politika,velikegadomoljuba,enonajuglednejšihosebnostiprimorskegakultur­negainpolitičnegaprostora,kisejev88.letustarosti9.februarjaletospreselilvvečnost.Mnogokratjebilnapovedovalecingovorniknakoncertihzbora,po­gostojepisalonjihovihnastopihinkulturnemposlanstvuvmedijih,vednojimjenamenilčudovite,primorskoprežete,duhovnobogatemislivnjihovihjubilej­nihtiskanihizdajah.Vsedoiztekaživljenjskepotijebilvelikprijateljinglasnik»vodopivcev«.Ssvojosrčnopripadnostjopevskidruščinijepustilpomembnosledvzgodovinidruštva. »Vodopivstvo« – znamenit primorski pojav Mordabokogaodbralcevbeseda,kiježevnaslovumednavednicami,presenetila,zagotovopanetistega,kiimavsebivsajnekajprimorskeduše.»Vo­dopivci«in»vodopivstvo«stanamrečpojma,kistanasvojstvennačinpovezanasprimorskoistovetnostjoinjidajetaposebenpomeninvrednost,karseizrazi­tozrcalivesčasobstojamoškegapevskegazboraprimorskihštudentov. PrimorskiakademskizborVinkoVodopivecjebilustanovljenleta1953vLjubljaniinimatamvesčastudisedež.Skupinaprimorskihfantov–študentov jeprepevalaokrogmizevgostilniČinkolenaPoljanskicestivLjubljani.Imelisožepevovodjo–AntonaNanuta.Njihovadružbasejekmalupovečalainokolišči­nesodozorelezaustanovitevmoškegapevskegazboraprimorskihštudentov. VvečkošestihdesetletjihobstojajedolgavrstapevcevzvsehkoncevPri­morskešlaskozitopevskodruštvo,vkateremsobilivesčasprisotniprimorskaodprtostinmediteranskinavdih,zvestobadorodnihkrajev,mladostnahotenjapopovezovanjuindruženjuzglasbenomuzoinpevskimiužitki.Kdorjepripa­daltemuzboru,sejehitronavzelnekegaposebneganavdiha.»Vodopivstvo«jesila,kijevsvojkrogprivlačevalanelepristnePrimorce,ampaktudidrugeslo­venskefante–Korošce,Štajerce,Dolenjceindruge.Sproščenost,študentovskaodprtost,pristnadomačnost,narodnazavednost,prepojenostzbrezmejnolju­beznijodopetja-vsetoinšekajječustvenojedro,čarinizvirnost,karjeopla­jalorodovemladihprimorskihštudentov.Spesmijosoizpovedovalisporočiloosvojemroduinsvojinavezanostinazemljonazahoduterznjoohranjaliživspominnanjenozgodovinskousodo.Takoješezdaj,kopevskizboržesmelokorakaprotisedemdesetletnici.Govoritismemoopravemgibanju,kijevvsa­kigeneracijipevcevizraženonekolikodrugače,pavendarneizgubiosnovneniti.Najkotzanimivostiomenimšeto,dajezaščitniznakzboranjegovahimna,kislejkoprejostajažeponarodelaznamenitaskladbaVinkaVodopivcaŽabe nabesediloJosipaStritarja,njihovudarnislogan,kigafantjeradivzklikajopo Orozovič,Borut(ur.):Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec: jubilejni zbornik ob 60. oble­tnici zbora.Ljubljana:KUDPAZVinkoVodopivecŠOUvLjubljani,2013. svojihnastopih,vrazličnihdružbah,zapisatisosigadalitudinamajice,paimamočan,karizzivalennabojinseglasi:Trst je naš! Prof.Pavšičjevnavedenemjubilejnemzbornikuzapisalnaslednjemisli,kivpravirazsežnostipojasnjujejotasvojevrstenpojav: »Vodopivci (računalnik mi je ukazal pisati z veliko) ostajajo! Ni jih v Slo­venskem pravopisu, a bi morali biti. Na strani 1667 stoji geslo vodopivec kot tisti, ki rad pije vodo, in Vodopivec kot ime oziroma priimek. Moralo bi pisati tudi vodopivec (in ne morda vodopivčevec) tudi v pomenu pripadni­ka Primorskega akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec, ker se je ta priljubljena oznaka, predvsem seveda na našem slovenskem zahodu, že zdavnaj krepko oprijela.« KajpakjevimenuzborapolegpriimkaVodopivectudiimeVinko!»Vodo­pivci«–pevcipačnepijejoradi(samo)vode! Primorski študentje so svoj zbor poimenovali dobrodušnem kromber­škem župniku, skladatelju Vinku Vodopivcu (1878–1952). V petdesetletniustvarjalnidobijetaizjemnoplodovitiskladateljssvojimiglasbenimidelido-segelinpridobilsrcanajširšihplastiljudstvakotmordanobenslovenskiglas­benik.Vsebijeimelneusahljiveustvarjalnesile,takouspešnopajedelovaltudizato,kerjeimelobsebikrogzvestihprijateljev,kisogapodpiraliprinjegovemglasbenem prizadevanju, skupaj pa imajo neprecenljive zasluge za ohranitev slovenstvanaPrimorskemvnajboljkritičnihčasih.Njegovčloveški,duhovniškiinumetniškilikostajaPrimorcemkotspominnanekajdobrega,plemenitegainpomembnega,zatobomednamitrajnoprisoten. Svojetenorskeinbasovskeglasovejezboruvšestihdesetletjihobstojadalookrog800študentov.Zaizraznomoč,doberzvokinumetniškapoustvarja­njajeskrbelo17pevovodij,kisoserazmeromapogostomenjali,vsipasonasvojnačinvmladepevskedušesadiliumetniškahotenja,zborohranjalinaprimernikakovostnivišini,gapopeljalidopomembnihnagradinpriznanj,predvsempanjegovglaszaneslivmnogeprimorskeindrugeslovenskekraje,medposlušalcepodrugihdržavahEvropeinsveta.PredzadnjizborovodjaPrimožMalavašič,zenimnajdaljšihstaževvtejvlogi,jeprepričljivozapisalvžeomenjenemzborni­kuob60.obletnicizbora:»Biti zborovodja vodopivcev je nepozabno doživetje!«. Uspešna zgodba prevzema arhivske dokumentacije »vodopivcev«: odgovornost in skrb predsednika Jakoba Cotiča in izjemno delo skrbnika in raziskovalca Boruta Orozoviča Arhivistiseprisvojemdelu,kljubizrecnimdoločbamvzakonodaji,kiteo­retičnovselepourejajo,prideluzustvarjalcivpraksisrečujemotudizokolišči-nami,kinampovzročajonelagodje,zagate,slabovoljoinvčasihtudi»sivelase«.Ksrečijetakihpojavovčedaljemanj. Čeimamosvojedelozaresradiingaopravljamossrcemindušovskrbizasvojokulturnodediščinooziromazgodovinskispomin,paimamotudimnogozadoščenja. Vsvojipetintridesetletnidobiskrbnikaarhivskegagradivadruštevzle­panisemdoživeltakegazadoščenjakakorobodločitvivodstvategauglednegapevskegadruštvapreddvemaletomainpol,danamzaupainizročišestdesetle­tnearhivskesledinjihovegadelovanja.Pridobitevnjihovegagradivapredstavljanovbiservserijinašihdruštveniharhivskihfondov. Zatosemoramžekarnazačetkutegasestavkatoplozahvalitivodstvudruštva,predvsempanjegovemutakratnemupredsednikuJakobuCotičuinbi­všemučlanuzboraBorutuOrozoviču,kistanajboljzaslužna,daimamozdajvnovogoriškempokrajinskemarhivufondzoznakoPANG1202Primorskiaka­demskizborVinkoVodopivec. Njunozanimanje,skrbinkonkretnadejanjaobpodporidruštvasopripomoglakrazmeromahitriizpeljaviizročitvegradiva. PredsednikCotičjeizkazalodgovorenodnosdoarhivskedokumentacijepevskegadruštvaintudizanimanjezanašodejavnost,obdelavoinhranjenjearhivskedediščine»vodopivcev«vnašiustanovi,sajjepokončaniobdelavigra­divatudiosebnoprišel»preverit«,kjesefondnahaja,kakojeobdelaninopre­mljen. Neverjetnovnemo inogromnoopravljenega dela pajeizkazal predaničlanpevskedružbeinzagnaniraziskovalecnjenezgodovineBorutOrozovič.Tojemogočezačutitižeizzbornikaob60-letnemjubilejuzbora,kateregaglavniurednikjebil,indogodkih,kisobiliizvedeniobtejobletnici.Stikiinosebnasre-čanjaznjimsobiliprijetniinučinkoviti.Kotarhivistsemvnjemzačutilodlične­gasogovornikainsotrudnika,ssmislomzazgodovinoinarhivističnostroko.Zvidikaarhivističnihinraziskovalnihpripomočkovpajeopravilšedelo,kijeter­jalovelikotruda:Izvršiljeprecejurejevalnihdelnagradivu,mnogeenotegra­divadokumentiral(predvsemfotografijeinčasopisnečlanke),izdelalpašeceloserijokoristnihpomagalnaračunalniškihdatotekahinjihtudiizročilarhivu. Zanastajanjeinohranjanjezbirkearhivskegagradivapridruštvupasozaslužnitudidrugiposamezniki,kisoskoziletazbiraličlanke,sestavljalifoto­grafskealbumeinurejalipreostalodokumentacijo. ZgodbasodelovanjamedarhivskoslužbovNoviGoriciinobemaimeno­vanimasejesrečnorazpletala.Začelasejevzačetkuleta2017.Društvosejezavedalo,dajetrebazaarhivskesledisvojegadelovanjaposkrbetistrajnejšorešitvijo.Precejšendeldokumentarnegagradivajeobpripraviinizvedbipra­znovanja 60. obletnice društva temeljito prečesal glavni urednik jubilejnegazbornika Borut Orozovič, kisi je zadogodke obtej okrogli obletnici gradivo Diploma Primorskemu akademskemu zboru Vinko Vodopivec za enega največjih uspehov, ki ga je dosegel na mednarodnem tekmovanju v Arezzu (Italija) leta 1958. pripeljalkarvsvojestanovanjevDobravljahnaVipavskem,kjerjetudinekajčasaostalo.Zavedalseje,datamnemorebiti,zatojeskupajstakratnimpred­sednikomdruštvaJakobomCotičempoiskalstiksPokrajinskimarhivomvNoviGorici,kjersmozveseljemsprejelipobudo,daposkrbimozatrajnoohranitevpomembnegagradiva.Sprvajebilosicergovoraoizročitvigradivavbrezplačnohrambo(depozit),asejekasnejeizkazalo,dajeboljšarešitevprevzemgradivavlastnovogoriškegapokrajinskegaarhiva.ObtemjepredsednikdruštvaJakobCotičpokazaltudizanimanjezapridobivanjeznanjaoravnanjuzdokumentar-nimgradivomdruštva,zatomujebiloposredovanoseminarskogradivo,kinajdruštvuslužikotpripomočekzapravilnourejanjeinhranjenjenjihovegagradi­va,kitekočenastaja. Vfebruarjuinjuniju2017jebilaizročitevgradivaizvedenavtrehfazah.Glavninogradiva,kigajezačasnohranilprisebi,jevimenudruštvaizročilBo­rutOrozovič,manjšidel,kisejenahajalnasedežudruštvavLjubljani,papred­sednikJakobCotič.Obtemveljaomenitišeposebnozanimivost:Delgradiva,kigajeizročilpredsednik,semvimenunašearhivskeslužbeprevzelcelovdrugidržavi,vendarnepravdaleč,vsosednjiGorici,kamorjepredsednikpripeljalgradivo,kijebilonamenjenoizročitvissedežadruštvavLjubljaniobprilikigostovanjapevskegazboravslovenskemKulturnemcentruLojzeBratuž. Kratek vpogled v arhivsko dediščino »vodopivcev« Gradivojebiloobizročitvidelnourejenointehničnoopremljeno,delnopaslabšeurejenoalineurejeno.Ponačelihstrokovneobdelavegradivadruštevvarhivskistrokijebilopoprevzemugradivopodrobnejeodbrano,dodatnoure­jenointehničnoopremljenoterokvirnopopisano.Gradivokoličine1,5tekoče­gametrafondaizviraizčasaodleta1955doleta2016. Posameznezvrstigradivasozelodobroohranjeneinsobiležedobroure­jenepriustvarjalcugradiva.Zavečzvrstioziromavsebinskihsklopovgradivapajemogočesklepati,danisoohranjenivzaokroženihcelotah,ampakdasovnjihprecejšnjevrzeli.Toveljapredvsemzastarejšeobdobjedelovanjadruštva,prinekaterihvsebinskihsklopihkarzapribližnoprvatridesetletjaobstojadru­štvaališenekolikoveč. Razmeromadobrosoohranjeneevidencečlanov,dokumentacijapevskihnastopov,zlastipazbirkafotografij,časopisničlanki,jubilejnebrošure,izdajezvočnihposnetkovinzbirkapriznanj.Precejslabšejestanjeobičajnegaspisov­negagradiva(pravilnikiindrugipredpisi,zapisnikisej,programidelainpo­ročilaodelu,dopisi,finančnadokumentacijaitd.),kijezastarejšaletaobstojadruštvaohranjenolevposamičnihprimerkih,zamlajšeobdobjepavvečjimeriprivečiniletoziromasezon. Obvsehnavedenihdejstvihgledeohranjenostioziromavrzelivgradivuostajajoodprtavprašanja,vkolikšnimerijetovrstnogradivosplohnastajalo,omožnostinahajališčgradivašekjedrugje(zlastipribivšihvodilnihosebahdru­štva),inpredvidevanjaomorebitnemuničenjualiizgubigradivavpreteklosti. Zoziromnateokoliščinejebilosstranivodstvapevskegadruštvastor­jenihtudinekajkorakov, dabiskušalispomočjozasebnikov –bivšihčlanov pevskegazborapridobitišekajgradiva,skaterimbizapolnilivrzelivarhivskemfondu.Poizvedovanjapadoslejnisobilauspešna Vnaslednjihvrsticahnakratkopredstavljamobsežnejšeoziromavsebin­skopomembnejšeinposebneserijegradivavfondu.Prinavedbičasanjihoveganastankaopozarjam,damejneletnicenastankagradivanisovednopovsemza­nesljive(karnakazujejododanivprašaji). »Zapisniki občnih zborov in skupščin s prilogami«soizčasa1968–2008?in nudijodobervirpodatkovodogajanjupridruštvuzanovejšeobdobjedelova­njazbora,vendaržalnitizatodobonisoohranjenizavsaleta.Levmanjšimeri zapolnjujetovrzelnekajpreostalih»zapisnikovinporočil«iznovejšegačasa. Dobrosoohranjenerazneevidence,izkaterihlahkodobimokarzadovo­ljivvpogledvsestavepevskegazboraskozidaljšodobo.»Seznami, kartoteka in evidenčni listi«članovsoseohranilizadobopribližnopolstoletja,medletoma1960?–2010?,»evidence prisotnosti na pevskih vajah«pasonepopolnoohranje­nezačas1987–2006?.»Vprašalniki in anketni listi za člane pevskega zbora«so ohranjenivvečserijah,vendarnisodatirani.Nekaterivprašalnikinisosamosu­hoparnoizpolnjenispodatki,kisojihvprašanjaterjala,ampakvsebujejodaljšeodgovoreinzapise,kisododatenvirzapreučitevzgodovinezbora.Redkazvrstdokumentacije,kijonajdemovdruštveniharhivskihfondih,so»skupinski potni listi«zapotovanjavGrčijo,ItalijoinPoljsko,kjerjezborgostovalvletih1961–1963.»Reverzi in potrdila za obleke in druge potrebščine«izobdobja1983–2003sosicervvečserijahohranjenienotniobrazci,kiizkazujejodokajstrogezahte­vezačlanezbora,kisooblekeprejeli.Precejobsežnaingrafičnopestrajeserija »gradiva o letnih in drugih koncertih, nastopih na pevskih revijah, tekmovanjih, proslavah in drugih prireditvah«izčasa1955–2016, kijezaprvidesetletjiob­stojadruštvaslaboohranjena,zanaslednjapabistvenobolje. »Dokumentacija jubilejnih dogodkov zbora«jeohranjenazajubilejeod20.obletniceobstojapevskegazboradalje,najobsežnejšaza40.in60.obletnico. Izjemnozanimivaje»dokumentacija brucovanj«izčasa1996–2010?,ob sprejemu brucev – začetnikov v pevsko društvo. Sporedi dogajanja, besedilazapriseg(zaobljub)brucevinnjihovenalogeinnekaterispremljajočizapisisodomiselnošaljivi,nadvseduhovitiinnampravneposrednopričarajosproščenovzdušjetehtradicionalnihdružabnihdogodkov.Vfondujedobrozastopanara­znovrstna»dokumentacija o številnih nastopih v tujini«, ohranjenavčasovnemloku1963–2012,kiizpričuje,dajezborsvojpevskirepertoarinsvojekoncer­tnesposobnostiponeselpoevropskihdržavah,naameriškocelinointudivJuž­noAfriko. Svojevrstnaposlasticaso»beležnice raznih zapiskov dveh tajnikov«izlet 1990?–1994,kisevcelotisicernenanašajonapevskizbor,avsebujejoprete­žnozabeležkeinopomnikeozadevah»vodopivcev«. Brez dvoma pa so največji »zaklad« fonda zbirke fotografij, časopisnihčlankovinpriznanj,diplomterplaket. Obsežna in zelo pestra je »zbirka fotografij«, saj obsega nekaj več kot1000enot,odtehjihjevečkottretjinavtrehlepourejenihalbumih.Tudigledečasanastankazajemajodolgodobozgodovinedruštva,sajsonastalevčasov­nemrazponu1955–2006?.Njihovavrednostješepomembnejša,kersovglav­nemdobrovsebinsko,zlastipačasovnodokumentirane,karjebilopretežnoopravljenožepriustvarjalcuoziromaizročitelju.Koristenpripomočekkbogatislikovnidokumentacijisotuditrizgoščenkeskeniranihfotografijodruštvenidejavnostiizarhivadruštvainoddrugihimetnikov,kizaobjemajoširšečasovnoobdobje:1953–2013. Društvojezelodobroposkrbelozazbiranjeraznovrstnihčasopisnihčlan­kov izvrstečasopisov,kisoobveščali,poročalialiocenjevalionjegovidejavno­sti,nastopihdomainvtujini,jubilejihinšemnogočem.Taserijagradivajebilašeposebejzglednourejenainodličnodokumentiranažepridruštvu.Časopisnakronika(zizvirnimiinkopiranimičlanki)jezaresizjemnopestrainbogata,sajobsegačasovnoobdobjeskorajdacelotnedobeobstojapevskegazbora,odleta1955doleta2016.Mislim,dajeblizuresniceugotovitev,danajbržskrbnikomzačasopisnokronikoniušeltakorekočnobenčlanek,čeravnoledrobnanovič­ka,napovedalikratkoobvestilo. Zelopomembnajetudiserija»priznanj, diplom in plaket«,kijihjekar95,nastalihmedletoma1958in2014.Ssvojimilikovnimipodobaminaslikovitnačinsporočajoomnogihnastopihinuspehihpevskegazboravnjegovidolgizgodovini. Arhivski fond zaokrožata lepa bera »jubilejnih brošur« in lepo število »zvočnih in slikovnih posnetkov na kasetah in zgo-ščenkah.« Omeniti je treba še »rokopisno kroniko« (žal le kopijo) od sezone 1953/54 do sezone1957/58inzaleti1972in1974. Na koncu tega pregleda želim predstavitižeomenjenapomagalavoblikipreglednicinse­znamov, kijihjeizdelalBorutOrozovič.Služilasomusicerkotdelovnogradivo,odprtozaspro­tno dopolnjevanje in so lahko tudi nepopolna.Vsekakorsobilapriobdelaviarhivskegafondavdragocenopomoč,enakobodotudivsempriho­dnjimuporabnikomfonda. Obsežnejšijepripomoček»Dogodki«, kjerje snov podrobno razdeljena na več posamič­nih celot: brucovanja 1993–2013, kronologijanastopov in pomembnejših dogajanj od sezone1953/54do2012/13,letnikoncerti1956–2013,gostovanja v tujini 1954–2014, nastopi na re-vijah (Primorska poje 1971–2013, Ljubljanskizbori 1971–2013, Revija študentskih pevskihzborov 1991–2013), seznam koncertov in na-stopovodsezone2008/09dosezone2013/14,tekmovanja1958–2012,razno(prostorizavaje,napovedovalci,gostilne,krovneorganizacije,lo­gotipi,obleke,majice). KrajšijepripomočekIzdaje, kizajemapo­pisizdanihzvočnihkasetinzgoščenkterseznamizdanihbrošur. ***** Arhivski fond so večinoma ustvarjali štu­dentje,kijihopredeljujejolastnosti,značilnezarodovemladihakademikov.Zrednimalidoskraj­nostipodaljšanimštudijemsopridobivalivišjeinvisokestopnjeznanjainusposobljenostivdruž­boslovnih,tehničnihindrugihstrokahzazahtev­ne poklice med izobraženci v slovenski družbi. Tosepoznatudivvsebinahmnogihdokumen­tov,kisestavljajofond.Vnjihnemanjkasprošče­negaizražanja,dovtipov,domislic,humorjainšedrugegaizražanja,kinaposebennačinizpričujerazposajenoštudentovskonaravo,ahkrativiso­kostopnjorazmišljanja.Potehznačilnostihjetafondgotovosvojstveninizjemen.Krasijogatudirazlične»cvetke«,obkaterihsenjegovuporab­nik široko nasmeje, razvedri in nahrani dušo,lahkoglobokozavzdihnealipatudizamisli… Zazaključeknajpovzamemvsajenozzelozgovornim sporočilom. To je kratka telegram-skačestitka,kijebilaposlananajverjetnejeleta2007,namenjenanosilcemnizkihglasovprita­kratnempevskemsestavu:»Mojim ljubim basom ob prazniku! Basi ste asi. Skrita oboževalka.« SUMMARY ARCHIVALHERITAGEOF»VODOPIVCI«INREGIONALARCHIVESNOVA GORICA TheRegionalArchivesNovaGoricaobtainedthefondofThePrimorskaAcademicchoirVinkoVodopivec.Thechoir,namedafterapopularpriestandmusician,wasfoundedin1953andisestablishedinLjubljana.ItunitesstudentsmostlyfromPrimorska,butalsothosefromotherpartswhosharetheirloveofsingingandsocialising.Theassociationhasbecomeknownfortheirrecognisa­blePrimorskaspiritexpressedbytheterm»vodopivstvo«andrepresentsopen­nessofPrimorska,itsloyaltytohometowns,youthfulwishesforconnection,socialisingwithamusicalmuse,andexperiencingthejoysofsinging.Theasso­ciationleadersandadevotedcaretakerandmaterialanalysthavecontributedwiththeirinterest,responsibility,eagerness,support,andactionstoarelativelyrapidtransferofarchives.Afteracquisition,materialwascarefullyselected,ad­ditionallyarrangedandtechnicallyequipped.1,5mlongfondconsistsofmate­rialfromtheyearsfrom1955to2016.Theindividualtypesofmaterialareverywellpreservedandwerearrangedwellbytheentityunderpubliclaw.Credit isalsoduetoindividualswhohadbeencollectingnewspaperarticles,makingphotographalbums,andarrangingotherdocumentation.Moretypesorrathersubstantivesetsofmaterialledustobelievethattheyarenotfullypreserved,butconsiderablegapsexist.Thisappliesprincipallytotheearlierperiodoftheassociation'soperation;certainsubstantivesetsaremissinginformationaboutapproximatelyfirstthreedecadesofsociety'sexistence.Membersrecords,firstperformancesdocumentation,especiallythecollectionofphotographs,news­paperarticles,jubileebrochures,soundrecordingspublishments,andthecol­lectionofawardsarerelativelywell-preserved.Considerablyworseisthecon­ditionoftheconventionalarchives,ofwhichonlyafewindividualsamplesarepreservedfortheearlieryearsofexistence,whilemorearchivesfromthemostseasonsarepreservedforthelateryears.Fondwascreatedmostlybystudentswhoaredefinedbycharacteristicsspecifictogenerationsofyoungacademics.Thisisnoticeablefromcontentsofmanydocumentsmakingupthefond.Theydonotlackrelaxedexpression,jests,wittyremarks,humour,andotherformsofexpressionthatshowsstudents'effervescentnatureinaspecialway,whileatthesametimeshowingahighlevelofthinking.Thesequalitiesmakethisfondespeciallyinteresting. OSEBNEVESTIPERSONALIA Devetdeset let dr. Eme Umek Dr. EmaUmek,arhivistka,zgodovinarka,svetovljanka invelikčloveko­ljubje14.4.2019praznovaladevetdesetletnico.Ssvojimdelom,natančnostjo,doslednostjoinzavzetostjonapodročjuarhivistikeinzgodovine,kisemujeis­krenoposvečalavsajpolstoletja,jepomembnovplivalanarazvojarhivistikeinzgodovine.Pritemjevednoznovanavduševalasposredovanjemsvojegaznanjainizkušenj,človeškotoplinoinskromnostjo.Njenodelokažeizjemnoširino,njegovaglavnaznačilnostpaje,datemeljineposrednonaarhivskihvirih.Gledenanjenolucidnostinševednoizvrstenspominbiseverjetnošedanesposve­čalaraziskavampoarhivskihdokumentih,čenebileta2002skorajpopolnomaizgubilavida. Zgodovina,predvsemstarejša,jojezanimalažeodnekdaj,zatosejevpi­salanaštudijzgodovineingeografije.ŽevštudentskihletihjepostalaaktivnačlanicaZgodovinskegadruštvaSlovenije,karjeostalašekasnejevokviruZgo­dovinskegadruštvaLjubljana.Kotuspešnaštudentkajeleta1952zadiplomoznaslovomKranjska kmetijska družba 1767–1787,narejenonapodlagiarhivske­gagradivavtakratnemArhivuLRS,dobilaštudentskoPrešernovonagrado.Zaslužbojenajprejpovprašalavomenjenemarhivu,kjerjijetakratnidirektorJožeMačekdejal,datrenutnonimajonobenegamesta,anajsevrnečezenoleto.Zatojezaenoletoodšlaučitzgodovinonakamniškogimnazijo.Poenemletupasejeseptembra1953zaposlilavarhivuintamostalavsedoupokojitveleta1988.Varhivujezačeladelativčasu,koarhivskodelonibiloposebejcenjeno,pravtakopajezahtevalovsestranskezadolžitve.Zdelomjekmalupridobilaširokeizkušnje,sajjeopravljalavsadelavzvezizarhivskimgradivom,intonanajrazličnejšihfondih.Začelajeurejanjegradiva,kiniimeloohranjeneprvotneureditve.Prinjenemdelujijepomagalodobro znanješestihtujihjezikov.Nje­nodelojebiloraznovrstno,odvodenjaevidencinurejanjadoizdelavepopisov,inventarjev,vodnikovinprikazovarhivskegagradivaterobjavvirov.Obenem sejeposvečalaorganizacijidelavarhivih.Leta1975jepridobilanazivarhivskasvetnicainodslejdelalanavodstvenihmestihvarhivu;bilajenamestnicadi­rektorjainodleta1984doupokojitvedirektoricaarhiva. NjenprispeveknimočnovplivallenadeloinrazvojvArhivuSlovenije,bilajetudisodelavkaarhivskegadruštva,ssvojimdelominstrokovnostjopajevplivalanarazvojcelotnearhivskestroke.BilajeaktivnačlanicaArhivske­gadruštvaSlovenijeodnjegoveustanovitveleta1954.ImelajeodločilendeležprivodnikupomatičnihknjigahRepublikeSlovenijeinžupnijskiharhivih.Nje­naštudijavuvodnikupomatičnihknjigahpajenajtehtnejšiprikaznjihovegarazvojanaSlovenskem.Začelajeprojektpopisovanjaurbarjev,karnadaljujejonjenimlajšikolegi.Odleta1975jebilaurednicapublikacijArhivaRepublikeSlovenije.Bilajemedustanoviteljiinpobudnikiterodleta1978do1985tudiprvaglavnaurednicastanovskegaglasila Arhivi –strokovnegačasopisaArhi­vskegadruštvainarhivovSlovenije,tersoustanoviteljicazbirke Viri.Objavilajedokumenteokmečkihuporih,dalajepobudeinzačelapripravezaštevilneizdajevirov,odkaterihsonekateribilidokončanioziromarealiziranimnogokasneje,naprimerizdajarisbutrdbGiovannijaPieronijaaliobjavakartjože-finskihvojaškihmerjenjitd.Enaodizdaj,prikaterihjesodelovalanazadnje,jeobjavaFabijančičeveZgodovine ljubljanskih sodnikov in županov. Zdelomjepostalavelikapoznavalkanajrazličnejšegaarhivskegagradiva,posebnovArhivuRepublikeSlovenije.Zaradidolgoletnegadelapriarhivskemnasledstvupoavstro-ogrskimonarhijipajebilatudienanajboljšihpoznavalk dunajskiharhivov. Pravtakojepostalaizjemnapoznavalka arhivskih pomožnih ved, posebnonovoveških rokopisnih kurzivnih pisav. Umko­vajekotspecialistkazaurejanjeinpopisovanjearhivskegagradivapripravilastrokovnepodlagezapopisovanjerazličnihzvrstiarhivskegagradi­va,posebnošetovrstnepodlagezaprviarhivskiračunalniškiprogramArmida. Svetovala jetudipripripravipodzakonskihaktovopopisovanju.NisodelovalalezArhivskimdruštvomSlovenije,ampakjesodelovalatudiprirazličniharhivskihprojektihzvezearhivskihdelavcevJugoslavije. Poznavanjearhivskihvirovsekaževnje­nihzgodovinskihrazpravahinčlankih,medkate­rimijenajtipravepoglobljeneštudije.Posvetilasejegospodarskizgodovini,odagrarnezgodo­vine,lova,ribolovadoprometa(posebnopoglo­bljeno zgodovini plovbe po Savi in Ljubljanici),kugi, zvrstem dokumentarnega gradiva (matič­ne knjige, urbarji itd.), izseljevanju Slovencevin izseljeništvu, kranjskim deželnim stanovom,Kranjski kmetijski družbi, krajevni zgodovini,zgodoviniarhivovitd.ZaEnciklopedijoSlovenijejepripravilabesedilazatriindvajsetgesel.Obja­vilajeinventarjegraščinskiharhivovKostanjevi­ca,PleterjeinStičnatervdvehzvezkihinventargospostvaDolznaslovomErbergi in dolski arhiv. StemjeEmaUmekzizrednovestnostjo,natanč­nostjo in strokovnostjo sestavila inventar, ki jerezultatnjeneobdelaveobsežnegagraščinskegaarhivskegafonda.Čepravbisizaradisvojegadelazaslužilažemnogoprej,jedoktoriralašeleleta1990zdisertacijoErbergi in dolski arhiv,kosojokolegiprepričali,najsvojeobsežnoznanjeven­darleformalizirašezdoktorskimnaslovom. Pripravljalajearhivsketematskerazstaveskatalogi,predavanjainpublikacijeoarhivuinarhivskemgradivuterštevilnepriložnostnepre­zentacijegradivainarhivskedejavnosti.Medve-čjimirazstavami,prikaterihjesodelovalainsejimposvetilasposebnoljubeznijo,sobilerazsta­veoslovenščinivdokumentih,nacionalnihpro­gramihpriSlovencih,Cankarju,reformacijiinopomembnihslovenskihosebnostih,kisodelova­levtujini,znaslovomImeli so dve domovini. Raz­stavaoslovenščini,jebilapostavljenaleta1971innatovdopolnjenioblikiznovaleta1982. Uvedba arhivistike za zgodovinarje v fa-kultetni študij leta 1978 je bila posledica tudinjenihprizadevanj.Odleta1978do1988jevo­dilavajeizarhivistikenazgodovinskemoddelkufilozofske fakultete v Ljubljani. V šolskem letu1987/88pajevArhivuSlovenijeorganiziralašeposebnopoglobljenseminar, namenjenštuden­tomzgodovine.Tamsoštudentiobravnavalite­stamente,zapuščinskeinventarjeindrugoarhi­ vskogradivo.Številneštudentejenavdušilazaraziskavepoarhivskemgradivuinzaarhivskodelo,obenemjepomagalaštudentompripripravidiplomskihdel.Pripravilainvodilajeprvetečajeiznemškepaleografije,kijihjeorganiziralArhivSlovenije.Prizadevalasijezauveljavitevarhivistikevraziskovalnisferiinmednarodniizmenjavi.Kojebiladirektorica,jeposebnoskrbnamenilakadrominnjihovemunadaljnjemuizobraževanju.Sodelavcejespodbujalakvpisunaznanstvenimagistrskiindokorskištudij,znamenom,dapripomoretudikbolj­šemuvrednotenjuarhivskegadela.Tojeimelozaposledicoštevilnamagistrskainkasnejedoktorskadela,kisojihpripraviliarhivisti,obenempatudiuvelja­vljanjeArhivaSlovenije. Medarhivistijebilapobudnicasistematičnegaraziskovanja,evidentira­njainsnemanjaarhivskegagradiva,pomembnegazazgodovinoSlovencevvtu­jiharhivih.PosledičnopajeorganiziralainvodilatovrstnoevidentiranjenaMa­džarskem,vAvstrijiinItaliji.PrizadevalasijezavrnitevodtujenegaarhivskegagradivaizItalije.Odleta1976jedelovalakotekspertvkomisijizavračanjearhivskegagradivanapodlagisporazumamedRepublikoAvstrijoinJugoslavijoizleta1923inprotokolaizleta1958. ZasvojprispevekkrazvojuArhivaRepublikeSlovenijejeleta1987preje­lavisokodržavnoodlikovanjereddelazzlatimvencem.ArhivskodruštvoSlove­nijepajijezadelovdruštvuinprispevekkrazvojuarhivskeslužbenaSloven­skempodelilopriznanjileta1984in1994terjoleta1996sprejelomedčastnečlane.Leta2006pajezasvoježivljenjskodeloprejelaAškerčevonagrado. Zobjavamiarhivskegagradiva,strokovnimičlanki,delomvarhivskihko­misijahinprivzgojištevilnihmlajšihkolegovjedalaneizbrisenpečatslovenskiarhivskistroki.Vednobreznejevoljejebilapripravljenapomagatinelesodelav­cem,ampakvsakomur,tudištudentom,raziskovalceminljubiteljem.Obenemševednopoudarjavelikpomen,kigaimaskrbzaarhivskogradivoinpoznava­njepreteklostisvojeganaroda.Kotjedejalavnedavnemintervjujuzačasopis Delo:»Kerpremalopoznamonašopreteklost,somarsikatereodločitvepovr­šne.Zgodovinanisamotisto,karjenapisanovzgodovinskihknjigah.Zgodovinasodokumenti,kijihjetrebapoznati,poznatitudinjihovčasovniinsituacijskikontekst,pomembnedokumentepajepotrebnotudiobjaviti.«1 OvsestranskeminbogatemdeluEmeUmeklahkopreberemovštevilnihprikazih:PeterRibnikar(Kronika37/3,1989);JožeŽontar(Arhivi..,1989;Zgodovinskičasopis43/1,1989inArhiviXXII,1999);MarijaOblakČarni(Zgo­dovinskičasopis,53/1,1999inZgodovinskičasopis2019);JanezKos(Kronika57/3,2009);vSlovenskembiografskemleksikonu(13.zv.Trubar–Vodaine,Slo­venskaakademijaznanostiinumetnosti1982).Leta1999jekotposebnašte­vilkaArhivov (XXII,1999)izšel»Zbornikobsedemdesetletnicidr.EmeUmek«. Srečanjazdr.Umeknisolesrečanjazosebovsestranskegainpogloblje­negarazumevanjazgodovine,ampaktudisrečanjazoseboširokegaduhovne­gaobzorja.Doklerjijezdravjedopuščalo,jebilastalnaabonentkaljubljanskihgledališč,filharmoničnihkoncertov,obiskovalkamuzejskih,likovnihindrugihrazstav,spremljevalkastrokovnearhivističneinzgodovinskeliteratureterle­poslovja. Tako zaradislužbenih dolžnostikot lastnegainteresa je pogosto in radapotovalaterbilaredengostvevropskihkulturnihsrediščih.Poupokojitvijepredavalazgodovinonauniverzizatretježivljenjskoobdobje.Zaslušateljejeorganiziralainvodilazelopoučneekskurzije.Žešestindvajsetletječlanica ljubljanskega soroptimističnegakluba,vkateremsozbraneuspešneženskerazličnihpoklicevinkarierznamenompovezovanjazdrugimi»soroptimistka-mi«posvetu.Ugajajidobrodelnoposlanstvokluba.Nenazadnjepajedr.Ema Umektudidonatorka.NedavnojepoklonilaNarodnemumuzejuSlovenijeizje­ Intervjuzdr.EmoUmekznaslovom:»Vrazvitihdružbahjedržavniarhivedenodatributovdržavnosti,prinasžalni«,Delo 6.november2018. mnodragocenomuzealijo,insiceraliančnigrbdružinAuersperg-Kaisersteinizzačetka18.stoletja.2 Kljubtemudasojiletaprineslaštevilnetežave,senepritožuje.Vsvojipo­zitivninaravnanostijesrečna,kerjevživljenjudobilavelikodobrihprijateljicinprijateljev,odkaterihsonekateriševednoznjo.Občastitljivemjubilejusmojihvaležnizanjenvelikprispevekpomočterznanje,kinamgajeposredovalainjiželimopredvsemzdravja,vupanju,dabinasšedolgonavdihovalassvojimpogumominoptimizmom. MatevžKošir Sedemdeset let mag. Aleksandre Serše Vvisokipomladi2019jesvoj70.rojstnidanpraznovalamag.AleksandraSerše,zgodovinarka,arhivistka,mentorica,našadragasodelavkainprijateljica.Skorajvsosvojoslužbenokarierojepreživelavslovenskemdržavnemarhivu,najprejkotarhivistkavsektorjuzaobdelavo,evidencoinuporaboarhivskegagradiva,poznejekotsamostojnasvetovalka-arhivistkazaupravood1850do1918.Obkonculeta2001jepostalasvetovalkadirektorja,jeseni2006pavodjaoddelkazainformacije,dokumentacijointehničnenaloge.Poskoraj33letiharhivskeslužbejekonecleta2009odšlavpokoj. SašasejerodilavLjubljanivdružiniintelektualcev,učiteljiceininženirja.MatijebilaporoduMadžarka,potomkaplemičev,zatojeSašinmaternijezikpravzapravmadžarščina. MladostjepreživelanaPoljanah,vt.i.Rdečihiši,poznejesejesstaršipreselilanaPrule.OsnovnošolojeobiskovalanaPoljanah,natopasejevpisalanaklasičnogimnazijo,kijeimelaprostorevdanašnjiGimnazijiJožetaPlečnika.Sašajebilanadarjenazajezike;vletihizobraževanjainpoznejesejedobronau-čilaangleško,nemškoinfrancosko,kotsvojmaternijezikobvladamadžarščino,odmame,kijepoučevalameddrugimtudisrbohrvaščino,sejenaučilašetegajezika.Klasičnaizobrazbajijedalasvetovnonazorskoširino,atudisposobnostanalitičnegainlogičnegarazmišljanja. PogimnazijisejenaljubljanskiFilozofskifakultetivpisalanaštudijsamo­stojnezgodovine.Naoddelkuzazgodovinoještudiralavgeneracijiskupajspo-znejšimikolegiarhivistkamiinarhivistiMarjetoMatijevič,DarinkoDrnovšek,MetkoGombač,KristinoŠamperlPurg,EmicoOgrizekinMiranomKafolomterštevilnimipriznanimizgodovinarji,meddrugimizDarjoMihelič,JeroVodušekStarič,RajkomBratožeminJožetomCiperletom.Diplomiralajeleta1975zde­lom»PrimerjavaSlovenskegabiografskegaleksikonazAvstrijskimbiografskimleksikonom«. Sicerjepomateripodedovalauglajenostinizbrannačinvedenja,poočetupaočitnosistematičnostinnatančnostpridelu.Čepravnikakornočeizstopatialibitivsrediščupozornosti,jehitroopaženainsijoljudjezlahkazapomnijo.Nelepoatraktivnemvidezu,tudiponačinukomunikacijeintoplemodnosudoljudijeposebna,zatojepriljubljenainvednopovsodleposprejeta.Kojebilaševslužbi,jeprihajalanadelozzačrtanimiciljizavesdaninbilaobkoncudelov­nikanesrečna,česejinivseiztekloponačrtih.Njenostremljenjekpopolnostipavendarlenidlakocepskoinpriskupinskemdelujevednopripravljenanakompromise. VečogrbuindonacijibomogočeprebrativnaslednjištevilkipublikacijeArgo, Časopis sloven-skih muzejev 62(2019),št.1. VArhivuSlovenijesejezaposlilafebruar­ja1977,potemkojeslabegapolletaopravljalaslužbovzgojiteljicevDomumladinevtrgoviniingostinstvuvLjubljani.Tamjezaradisvoježeljepodobreminpoštenemdeluzmladimikmalunaletelanaovire,kijihnibilapripravljenaob­iti, zato je raje odšla v drugo službo. Ostala jeresnicoljubna in načelna, a kljub temu (ali paravnozato)sojosodelavciintudivodstvovar­hivu vedno cenili. V njihovem spominu ostajaneizmernaživljenjskamoč,skaterojeSašavneveč rosnih letih premagala nevarno bolezen in seponjejšeboljzavzetoposvetilaživljenjskimindelovnimizzivom.Živostajatudinjenslovespopotnice,odličnesmučarkeinizvrstnevoznice. Kerjedelovarhivuzačelavčasu,kosejesodobnaarhivistikašeleoblikovala,arhivistovjebilomalo,njihovenalogepasobileraznovrstne,sojištevilneizkušnjeiztistihčasovprišlepravskozicelotnokariernoobdobje.Velikojedelalazgradivom,zatogajezelodobropoznala.Zletijepostala dragocena mentorica mlajšim generaci-jam,znalajimjeprisluhnitiinjimpomagatitudivvsakdanjihsituacijah.Angažiralasejeprekosvo-jihslužbenihobveznosti,nijibiloškodanečasaneenergije,pričemerpasejinikolinizdelo,dajestorilakajposebnega.Priskočilajenapomoč,kjerkolijebilopotrebno.Takojenekočbrezobo­tavljanja knjižničarki Alenki Hren pred padcemrešila predalnik s kartotečnimi listki. S svojimpristopom je navduševala generacije pripravni­kovzadelovarhivu.VsekakorlahkozaSašobrez vsakršnepatetiketrdimo,dajesvojespretnostiinsvojestrokovnoterdrugoznanjenesebičnopre­dajalanaprejinsevednoveselilauspehovdrugih. Avelikojenaredilatudisama.Raziskovalaje predvsem na področjih strokovnega šolstva,upravevobdobjumed1850in1918terzgodo­vineženskegagibanjanaSlovenskem.Leta1995jemagistriralazdelomStrokovno šolstvo v osre­dnji Sloveniji do leta 1941.Napisalajenadesetinestrokovnihinznanstvenihčlankovterpoglavijvmonografijah,kisonavsehtrehomenjenihpo­dročjih predstavljali bogat vir novih dejstev ininformacij.Bilaje(so)avtoricarazstavinuredni­cazbornikov,sodelovalajeprištevilnihprojek­tih,takospodročjasocialnezgodovine(slepiinslabovidni),vojaškihkatastrskihmerjenjv18.in19.stoletjukottudisvojegaprimarnegarazisko­valnegapodročja–strokovnegašolstva.Svojeiz­sledkejepredstavljalanakonferencah,tudimed­narodnih, bila je recenzentka oz. ocenjevalkamonografij, razstav, zbornikov in številnih dru­gihpublikacij,kisoizšlevslovenskem,nemškeminmadžarskemjeziku.Varhivujesodelovalavštevilnihdelovnihskupinah,bilajementoricapri uvajanjuračunalniškihprogramovzapopisovanjearhivskegagradiva,kotstro­kovnjakinjazanemškogoticojepoučevalanatečajihpaleografijeinsodelovalatudipriizdajinemškihbesedilzaštudentezgodovine.Vletih1993in1994sejeizobraževalavtujini,naUniverzivBielefelduvNemčiji.Izkušnjetamkajšnjihprakssojiostalevdobremspominukotzgled,pokaterembilahkouredilimar­sikateridelovniprocesvslovenskiharhivih.Kotčlanicaarhivskegainzgodo­vinskegadruštvajeopravljalatudipomembnejšefunkcije,medletoma2007in2009jepredsedovalaZgodovinskemudruštvuLjubljana,kijevtemčasuprire­jalozanimivamesečnapredavanjanaLjubljanskemgradu. Sašopoznamo po njenem blagemznačaju,pripravljenostizapomoč innasvetterneusahljivienergiji,kijerazlogzato,datudivpokojunepočivainješevednozeloaktivnanapodročjuarhivistikeinzgodovinopisja.Veselismosrečanjznjo,pomenkovobkavi,predvsempatega,danamjevednonavoljozanasveteinodgovorenanašavprašanja.Želimosišeobilotakšnihsrečanj,Sašipačestitamoobrojstnemdnevuinjivoščimovelikozdravjateruspehov. P.S. DragaSaša,kolikortepoznamo,tibotaprispevekšelmalcenaživce,ker –kotsmožeomenili–nočešprevelikepozornosti.Kljubtempomislekomsmoseodločili,daobeležimotvojoobletnicotudinataknačin.Predvsemzato,daostanejotvojadelainnjihovpomenodslejzabeleženizabodočearhiviste.Hva­ležnostininikolipreveč,pogostejesezgodi,dajejepremalo. NatašaBudnaKodričinLilijanaŽnidaršičGolec MAG. ALEKSANDRA SERŠE – izbrana bibliografija Znanstvene in strokovne monografije Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ = Arhivski fondovi i zbirke u arhivima i arhivskim odeljenjima u SFRJ = Arhivski fondovi i zbirke u arhivima i arhivskim odeljenjima u SFRJ = Arhivski fondovi i zbirki vo arhivite i arhivskite odelenia vo SFRJ: SR Slovenija = SR Slovenija (ArhivskifondiinzbirkevarhivihinarhivskihoddelkihvSFRJ).Beograd:ZvezaarhivskihdelavcevJugoslavije,1984.636str.(Soavtorica). Prva slovenska gozdarska šola na Snežniku. Postojna: Gozdarski šolski center,1989.35str.,ilustr.(SkupajzVladimirjemVilmanom). Strokovno šolstvo v osrednji Sloveniji do leta 1941: s posebnim ozirom na obrtno šolstvo na področju Kranjske.Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije,1995.132str. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. Zv. 2, Sekcije 189–191, 201–205, 212–216, 219, 220: Karte.Ljubljana:ZnanstvenoraziskovalnicenterSAZU:ArhivRepu­blikeSlovenije,1996.19zvd.,barv.(Soavtoricainprevajalka). Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. Zv. 5, Sekcije 148, 149, 150, 161, 162, 163, 164, 173, 174, 175, 192, 193, 194, 195, 199, 200, 217, 218: karte.Ljubljana:Znan­stvenoraziskovalnicenterSAZU:ArhivRepublikeSlovenije,1999.19zvd.,barve.(So­avtorica). Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije.Ljubljana:ArhivRepublike Slovenije,1999.3zv.(Soavtorica). Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. Zv. 7, Sekcije I-6, I-7, I-8, II-10, II-11, II-12, II-13, III-13, III-14: karte.Ljubljana:ZnanstvenoraziskovalnicenterSAZU:ArhivRepublikeSlovenije,2001.19zvd.,barve.(Soavtoricainprevajalka). Splošno žensko društvo: 1901–1945: od dobrih deklet do feministk.Ljubljana:Ar­hivRepublikeSlovenije,2003.VIII,575str.,ilustr.(Sourednicainsoavtorica). Vodnik po arhivskem gradivu o Prekmurju v Arhivu Železne županije v Sombotelu. Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije,2003–2005.Zv.1–2.(Soavtoricainsourednicaz AntošoLeskovcem). Katalogi razstav Pridobitve Arhiva SR Slovenije: 1981–1982: razstava ob Dnevu arhivov.Ljubljana: ArhivSRSlovenije,1983.30str.(Soavtorica). Zakladi Arhiva SR Slovenije: razstava ob odprtju mikrofilmskega laboratorija.Lju­bljana:ArhivSRSlovenije,1986.23str.(Soavtorica). Dekleta in šola = Mädchen und Schule: Übersetzung der Ausstellungstexte.[Celo-vec]:Zvezaslovenskihžena=[Klagenfurt]:VerbandslowenischerFrauen,[1999].[23] str.(Soavtorica). Šole naših babic.Ptuj:Zgodovinskiarhiv,2000.1zgibanka([8]str.),ilustr.(Soav­torica). Pred sto leti je bilo ustanovljeno Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani: raz­stava Arhiva Republike Slovenije, [Ljubljana, 2001].VLjubljani:ArhivRepublikeSloveni­je,[2001].1zloženka([6]str.),ilustr.(SoavtoricaMatejaJeraj). Gabrijel Gruber S. J.: 1740–1805: 200 let (PublikacijeArhivaRepublikeSlovenije, Katalogi,zv.24).VLjubljani:ArhivRepublikeSlovenije,2005.106str.,ilustr.(Soavtori-ca). Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji GewerbebildungvonMariaTheresiabis1848.V:FILLA,Wilhelm(ur.),GRUBER,Elke(ur.),JUG,Jurij(ur.).Erwachsenenbildung in der Aufklärung,(VÖV-Publikationen, 12).Wien:Promedia.1996,str.47–55. Izobraževanjeodraslihvobdobjupodrugisvetovnivojni.V:JUG,Jurij(ur.).Pri­spevki k zgodovini izobraževanja odraslih (1945–1990): poročilo o raziskavi (ZbirkaZgo­dovinaizobraževanjaodraslih,zv. 4;5;9).Kranj:Modernaorganizacija,1998,del2: 1945–1990,str.22–97. AvtomobilizemnaKranjskeminJanezPuh:izumiteljinindustrijalecslovenskegaroduvlučiarhivskegagradivaArhivaRepublikeSlovenije.V:ŠAMPERL-PURG,Kristina (ur.).Janez Puh - Johann Puch: človek, izumitelj, tovarnar, vizionar: [(1862–1914)],(Pu­blikacijeZgodovinskegaarhivaPtuj,Gradivoinrazprave,zv.3).Ptuj:Zgodovinskiarhiv:ZnanstvenoraziskovalnosrediščeBistra.1998,str.73–81,ilustr. AusbildungfürErwachsenenach1918.V:FILLA,Wilhelm(ur.),GRUBER,Elke(ur.),JUG,Jurij(ur.).Erwachsenenbildung in der Zwischenkriegszeit,(VÖV-Publikationen, 15).Innsbruck;Wien:StudienVerlag.1999,str.200–209. Otroškadnevnazavetišča,kisodelovalavLjubljanivobdobjuprvesvetovnevoj­ne.V:ŠKOROBABIĆ,Aida(ur.),etal.Zgodovina otroštva = History of childhood (Zbirka Zgodovinskegačasopisa, 45). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. 2012, str.372–384. Skrb za slepevslovenskizgodovinitervlogaMinkeSkabernepri organizacijiizobraževanjaslepihinslabovidnih.V:TESTEN,Petra(ur.),POLJAKISTENIČ,Saša(ur.). Minka Skaberne: (1882–1965): pobudnica in ustanoviteljica prve slovenske knjižnice za slepe (ZbirkaŽivljenjaindela,Biografskeštudije,15,11).1.izd.Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU.2018,str.31–43. Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Slovenščinavuradihpo1848.letu.V:KOLOŠA,Vladimir(ur.),RIBNIKAR,Peter(ur.),UMEK,Ema(ur.).Iz roda v rod: pričevanja o slovenskem jeziku: [razstava Arhiva SR Slovenije, Ljubljana 1982],(PublikacijeArhivaSRSlovenije,Katalogi,zv.5).VLjubljani: ArhivSRSlovenije.1982,str.18-19. TechnicalintelligentsiainSlovenia.V:Professionen im modernen Osteuropa (Gi­essenerAbhandlungenzurAgrar-undWirtschaftsforschungdesEuropäischenUstens,band207).Berlin:Duncker&Humblot.1995,str.382–404. RepubliškisvetzvezesindikatovSlovenijespredhodniki(1945–1949).V:JUG,Jurij(ur.).Prispevki k zgodovini izobraževanja odraslih (1945–1990): poročilo o raziska­vi,(ZbirkaZgodovinaizobraževanjaodraslih,zv.4;5;9).Kranj:Modernaorganizacija, 1997,str.63–102. Izobraževanjeodraslih.ObrtnošolstvoodMarijeTerezijedo1848.V:JUG,Ju­rij(ur.).Zgodovina izobraževanja odraslih v srednjeevropskih državah: obdobje razsve­tljenstva,(ZbirkaZgodovinaizobraževanjaodraslih,zv.2).Kranj:Modernaorganizacija.1997,str.149–157. »Ženskenajbododoma,najbododobregospodinjeinmatere«.V:MRGOLEJU­KIČ,Tjaša(ur.).Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes: [zbornik].Ptuj:Zgo­dovinskiarhiv.1998,str.47–71,ilustr. »Vozilisopolevi«.V:ŠAMPERL-PURG,Kristina(ur.).Janez Puh - Johann Puch: človek, ki je svet obrnil na glavo,(Razstavnikatalog,št.8).Ptuj:Zgodovinskiarhiv.1999, str.72–74,ilustr. Izobraževanjeodraslihpoletu1918.V:JUG,Jurij(ur.).Prispevki k zgodovini izo­braževanja odraslih, Obdobje med obema vojnama: poročilo o raziskavi,(ZbirkaZgodovi­naizobraževanjaodraslih,zv.8).Kranj:Modernaorganizacija.1999,str.5–37. Izobraževanjeodraslihpoletu1945.V:JUG,Jurij(ur.).Prispevki k zgodovini izo­braževanja odraslih, (1945–1990): poročilo o raziskavi,(ZbirkaZgodovinaizobraževanjaodraslih,zv.4;5;9).Kranj:Modernaorganizacija,2000,del3,str.31–48. Učneurenašihbabic:izobraževanježenskvdrugipolovici19.inzačetku20.sto­letjavLjubljani.V:MRGOLEJUKIČ,Tjaša(ur.).Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes II.Ptuj:Zgodovinskiarhiv;Ljubljana:UradzaženskopolitikopriVladiRepubli­keSlovenije.2000,str.183–208. Evidentiranjearhivskegagradiva,pomembnegazaslovenskoPrekmurje,vma­džarskihinstitucijah.V:LESKOVEC,Antoša(ur.),SERŠE,Aleksandra(ur.).Vodnik po ar­hivskem gradivu o Prekmurju v Arhivu Železne županije v Sombotelu.Ljubljana:Arhiv RepublikeSlovenije,2003,str.21–32. DeželnopredsedstvozaKranjsko,1791–1918:(1791–1918)1808,1809,1813,1814:[ArhivRepublikeSlovenije].V:KOLANOVIĆ,Josip(ur.),ŠUMRADA,Janez(ur.).Na­poléon et son administration en Adriatique orientale et dans les Alpes de l’Est 1806–1814: guide des sources = Napoleon i njegova uprava na istočnoj obali Jadrana i na području istočnih Alpa 1806–1814: arhivski vodič = Napoleone e la sua amministrazione sulla spon­da orientale dell’Adriatico e nelle Alpi orientali 1806–1814: guida alle fonti = Napoleon und seine Verwaltung im östlichen Adria- und Alpenraum 1806–1814: ein Führer zu den Quellen = Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na ozemlju vzhodnih Alp 1806–1814: arhivski vodnik = Napoleon i njegova uprava na istočnoj obali Jadrana i na području istočnih Alpa 1806–1814: vodič kroz arhivsku građu.Zagreb:Hrvatskidržavni arhiv.2005,str.698–699. Deželna vlada v Ljubljani, 1861–1929: (1861–1918) 1805–1809: [Arhiv Re-publikeSlovenije].V:KOLANOVIĆ,Josip(ur.),ŠUMRADA,Janez(ur.). Napoléon et son administration en Adriatique orientale et dans les Alpes de l’Est 1806–1814: guide des sources = Napoleon i njegova uprava na istočnoj obali Jadrana i na području istočnih Alpa 1806–1814: arhivski vodič = Napoleone e la sua amministrazione sulla sponda orientale dell’Adriatico e nelle Alpi orientali 1806–1814: guida alle fonti = Napoleon und seine Ver­waltung im östlichen Adria- und Alpenraum 1806–1814: ein Führer zu den Quellen = Na­poleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na ozemlju vzhodnih Alp 1806–1814: arhivski vodnik = Napoleon i njegova uprava na istočnoj obali Jadrana i na području is-točnih Alpa 1806–1814: vodič kroz arhivsku građu.Zagreb:Hrvatskidržavniarhiv.2005, str.703–704. PregledstanjaskladiščArhivaRepublikeSlovenijeinprimerjavapogojevhrambearhivskegagradiva.V:VODOPIVEC,Jedert(ur.),VODOPIVEC,Jedert,ANŽIČ,Sonja.Arhi­vski depoji v Sloveniji.Ljubljana:ArhivRepublikeSlovenije.2009,str.130–137. Predavanja v tujini in prispevki na konferencah Ausbildung für Erwachsene nach dem Jahr 1848 auf dem Gebiet Sloweniens mit Betonung auf der handwerklichen Ausbildung.Strobl,1996. History of adult education in Slovenia in the period 1750–1850.Jena,1996. Izvirni in pregledni znanstveni članki GradivoKranjskegadeželnegaodborainleto1918.Arhivi: glasilo Arhivskega dru­štva in arhivov Slovenije,1990,letn.13,št.1/2,str.95–100.ObrtnašolavLjubljani1888–1914.Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije,14,št.1/2(1991),str.39–42.Slušateljivisokihtehniškihšol–Štipendistideželnegazborainodbora. Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije,16,št.1/2(1993),str.99–102. DeželnizborinodborzaKranjsko.Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije,16,št.1/2(1993),str.124–127.PooblaščenicivilniinženirjinaKranjskem(doleta1918).Arhivi: glasilo Arhivske­ga društva in arhivov Slovenije,17,št.1/2(1994),str.74–76.TehničnainteligencanaKranjskempred1918.Šolska kronika: zbornik za zgodo-vino šolstva in vzgoje,1994,27,str.23–31,ilustr.ŽenskaobrtnastrokovnašolavLjubljaniodnjeneustanovitvedo1918.Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije,1995,18,št.1/2,str.64–66.ObrtnonadaljevalnešolenaKranjskemvobdobjuod1872do1918.Šolska kroni­ka: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje,1995,28,str.57–69,ilustr. Obrtnonadaljevalnošolstvopoletu1918.Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje,1996,29,[št.]5,str.102–110,ilustr. Blejskoobmočjevgradivuvojaškihmerjenj18.stoletjainkatastrskihizmer19.stoletja.Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije,1997,20,št.1/2,str.187– 191. UpravnarazdelitevnaKranjskempoletu1848.Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije,1999,letn.22,št.1/2,str.50–59.ZačetkiobrtnegašolstvanaKranjskemvobdobju1750–1850.Arhivi: glasilo Ar-hivskega društva in arhivov Slovenije,2000,letn.23,št.2,str.41–46. EvangeljskoženskodruštvovLjubljani1856–1945.Etnolog: glasnik Slovenskega etnografskega muzeja. [Nova vrsta],[Tiskanaizd.],2001,11=62,str.57–68. OkrajnicestniodborinaKranjskem.Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije,2002,letn.25,št.1,str.113–117. KakšnovodosopilinaVrhnikiv19.stoletju?Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije,2003,letn.26,št.1,str.115–118. Obstoletnicivrhniškegavodovoda.Vrhniški razgledi,2004,let.5,str.73–78. CestaPodlipa-Smrečje.Vrhniški razgledi,2004,let.5,str.26–30. ŠolazalesnostrokovKočevju.Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slove­ nije,2007,letn.30,št.1,str.111–119. GrbinzastavadeželeKranjskeupoštevajezlastileto1916:deželnostanovske,de­želneinnarodnebarvekranjskegagrbainzastave.Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije,2008,letn.31,št.1,str.137–144. NamestništvovLjubljani1850–1854,DeželnavladavLjubljani1854–1860.Ar­hivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije,2009,letn. 32, št. 1,str. 95–110, ilustr. Pregledizobraževalnegasistemaoblačilneobrtiv različnih časovnihobdobjih (dodrugesvetovnevojne)=Anoverviewofeducationintheclothes-makingcraft(up toworldwartwo).Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje,2011,letn.20 (44),št.3,str.364–389,ilustr. OdnosdružbedoslepihinslabovidnihnaKranjskemv19.stoletju.Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije,2013,letn.36,št.1,str.171–181,tabele. Dr. Ljuba Dornik Šubelj in njen življenjski jubilej Vletošnjemletuječastitljivjubilej–dopolnilajesedemdesetlet–pra­znovaladr.LjubaDornikŠubelj.Zaobjetivsepostaje,nakaterihsejeustavljalanjenabogatapoklicnapot,inpopisativsesledi,kijihjeskozisvojedelozapu­stila(injihševednozapušča),zakronistaniravnolahkanaloga.Razlogovzatojeveč,aprvimednjimijegotovota,dasvojegadelanikolinidojemalazgoljkotzaposlitev.Nasprotno:Vsajsamsemodleta2003,kosvapostalasodelavca,ve­dnoopažalpredvsemživozanimanjeinradovednost,kijujeobdeluizkazovala,teržar,skaterimsejelotevalazlastiraziskovalnihocenarhivskegagradiva.Tesobilevčasihusmerjenenaožjedogodkealiposamezneosebeinsokottakšnetemeljilenamanjšihsklopihdokumentov,drugičpasopredstavljalepomembnesintezeobsežniharhivskihkorpusov.Vvsehprimerihjebilomogočezaznati,daLjubasvojedelodojemakotpoklic,čeženekarposlanstvo.Področjeprevze­manjainurejanja,predvsempastrokovnegainznanstvenegaocenjevanjaterzgodovinopisnegaraziskovanjaarhivskezapuščinevojnihinpovojnihorganovzanotranjezadeve,vključnoalipazlastizarhivskimgradivomvarnostnihinobveščevalnihslužb,jetorejsprejelazaosnovnopodročjesvojegaudejstvova­nja.Zatojenjenopozornostinustvarjalninaporvednopritegovalotudiizvendelovnegačasa. Navedenodejstvojezagotovoprispevaloktemu,daLjubasodimedboljprepoznavneobrazeslovenskearhivskedejavnosti.Obvelikidelovnivnemijektemuprecejdoprineslotudidrugodejstvo:Namrečdajebilonjenodelovednomočnousmerjenovjavnost. Obštevilnihprispevkihinčlankih,objavljenihvstrokovniperiodiki,sejevztrajnoinzvelikimveseljemudeleževalakonferencinsimpozijev,kisosevsebinskodotikalipodročijnjenegadela.Šeboljsovjav­nostiodmevali nastopivtiskanihinelektronskihmedijihternjenaizvedenskamnenja.Ljubasenamrečobzaprosilihmedijevalisodnihindrugihorganovnizatekalavvarnoanonimnostinseogibalaodgovoromnavprašanja,kisovčasihpritegovalatudipozornostširšejavnosti.Svojastališčajevednopredsta­vilaskupajzargumenti,kisojihutemeljevali.Ljubinovsajzaarhivskeprilikerazmeromapogostopojavljanjevjavnostijebilodelomatudiposledicatega,dajojenjenapoklicnapotpripeljalaktistemuarhivskemugradivu,kijebiloskozicelotnoslovenskotranzicijskoobdobjepredmetposebnegazanimanjaposame­znikov,civilnedružbeinpolitike.Toposebnozanimanjezaarhivskozapuščino(tajno)policijskihinobveščevalno-varnostnihorganovnekdanjegapolitičnegarežimazagotovonislovenskaposebnost,sajlahkopodobnozanimanjezagra­divorepresivnihstrukturopazimovvsehnekdanjihtotalitarnihinavtoritarnihdržavah.ZagotovopaLjubevelikozanimanjejavnostizagradivonekdanjegaOd­delkazazaščitonaroda(OZNA)innekdanjeSlužbedržavnevarnosti(ternjenihpredhodnic),kijebilovnjeni»oskrbi«,nimotilo:Vnjemjenamestobremenavednovidelaizziv.Skoziletajetakovarhivskemgradivupoiskalaštevilnepo­datke,kisobilipomembnivprocesihpopravekrivic,storjenihposameznikomvvojneminzlastipovojnemčasu.Žrtvamvojneganasilja,povojnihtaborišč,kon­struiranihpolitičnihprocesov(ternjihovimpotomcem)jetakoomogočilaneleseznanitevspogostoneznanimipodrobnostmiiznjihovihlastnihpreteklosti,pačpajevarhivskihzapisihpoiskalatudidokazila,kisobilapodlagazanjihovokasnejšorehabilitacijoinpovrnitev»dobregaimena«.Obreševanjurazmero­mavelikegaštevilatovrstnihpoizvedb,odkaterihjebilavsakazelopomembnazaposameznika,nakateregasejenanašala,pajebilopomembnozlastinjenoznanstveno(zgodovinopisno)instrokovnodelo.Zapodajanjeznanstvenihoceninizvedenskihmnenjjebilanenazadnjetudinajboljusposobljena:Jenamrečpredstavnicatiste(danesvseredkejševrste)arhivistov,kisozaupanejimdoku­mentezarestemeljitoprebraliinproučili.Ljubajedokumentebralatemeljiteje,kottozahtevazgoljnjihovoosnovnopopisovanje,zaradičesarjezletiobsežno arhivskodokumentacijospoznalanelevtemelj­nih obrisih, pač pa tudi v vseh njenih številnihin zapletenih podrobnostih. Gradivo medvojneVOSinOZNE(patudipolicijskih,varnostnihinobveščevalnihslužbokupatorjevterslovenskegaprotirevolucionarnegatabora)terpovojneUpra-vedržavnevarnosti(UDV)jeLjubaspoznavalainproučevalanelekotarhivistka,pačpatudikotštudentka magistrskega in doktorskega študija.Pri arhivskem, raziskovalnem in akademskemsrečevanjustemgradivomsejeLjubazavedalanjegovih posebnosti. Poti obveščevalnih zgodbinvnjihudeleženihposameznikovsoredkopre­močrtneinenoplastne, zaradičesar stvari niso nujno takšne, kot se zdijo na prvi pogled. Tudizato je nujno kritično ocenjevanje ohranjenihdokumentovinnjihovonenehnomedsebojnoso-očanje(terprimerjavazdrugimiviri).Ljubasejevteh»motnihvodah«zgodovinetajnihpolitič­nihpolicijinobveščevalnihtervarnostnihslužbvednoradazadržalainzdeloseje,daobtem,kose skuša približati resničnemu poteku stvari vpreteklosti,naravnostuživa.Takosmoiznjenegaskrivnostneganasmehavsajsklepalinjenisode­lavci,kismovednoradiprisluhnilipripovedimovsakokratnihaktualnihraziskavah.Tudizatosta njenimordanajpomembnejšimonografijiOdde­lek za zaščito naroda za Slovenijo (1999,prireje­namagistrskanaloga)inOzna in prevzem oblasti 1944–46 (2013,prirejenadoktorskadisertacija)referenčnideli,zakaterihkljubrazmeromaviso­kinakladiševladaprecejšnjezanimanje(obestaizšlivzaložništvualisozaložništvuArhivaRepu­blikeSlovenije). Dodatenrazlogzadobropoznavanjezgo­dovine organov za notranje zadeve, tako tistihs področja javne kot tistih s področja državnevarnosti,jebilvtem,dajeLjubanamarsikaterostvarzaradisvojeosebnepoklicnezgodovinelah­kopogledalatudidrugačeodpreostalihrazisko­valcev.OrganezanotranjezadevejenamrečkotnekdanjauslužbenkaRepubliškegasekretariatazanotranjezadeveSocialističnerepublikeSlove­nijeinkasnejšegaMinistrstvazanotranjezadevespoznalatudi»odznotraj«.Natemmestuobnovacelotnepoklicnepotiinopravljenegadelanismi­selna,sajjeobojevArhivih preddesetletjemženatančnopredstavilaDarinkaDrnovšek.Veljapaponoviti,dajeLjubavokvirunavedenegasekre­tariataoziromaministrstvadelovalanajprejkotprofesoricazgodovineinsorodnihpredmetovvIzobraževalnemcentruorganovzanotranjeza­devevTacnu(1973–1983;vtejvlogisejezna­klonjenostjospominjajoštevilninekdanjigojenciteustanove)inkasnejekotsamostojnianalitikvraziskovalni skupini za proučevanje zgodovine organovzanotranjezadeve(1983–1990).VsklopuorganovzanotranjezadevejedelovalatudipoustanovitviArhivaMinistrstvazanotranjezadevekotpo-sebneorganizacijskeenoteministrstva(1991)injihzapustilaleta1998,kojebilnavedeniarhivpriključenArhivuRepublikeSlovenije.Pregledbibliografijedr.LjubeDornikŠubelj,kigajeleta2009vžeomenjenemprispevkupripravilaDarinkaDrnovšek,jezelozgovoren.Povenam,dajeLjubavobdobjudoleta2009obomenjenihmonografijahpripravilavrstorazstav,objavarhivskihvirov,izvirnihinpreglednihznanstvenihčlankov,strokovnihčlankov,znanstvenihinstrokovnihprispevkovnakonferencah,enciklopedičnihgeselinprispevkovvarhivskihvodnikih,recenzij…Vnjihjeposeglanavečpodročij–takotistih,ki sobližjezgodovinopisju,kottistih,kisobližjearhivistiki–inseukvarjalazzgo­dovino,strukturoinaktivnostmiorganovzanotranjezadeve(Narodnozaščito –manjznanoje,dajebilatapredhodnicaljudskemiliceprvipredmetnjenegaznanstvenegazanimanja–VOSinOZNO),patudizzanimivimizgodovinskimidogodki, skupinami in posamezniki ter njihovimi usodami. Precej člankov jeposvetila tudi nekaterim praktičnim vidikom upravljanja arhivskega gradivanekdanjihorganovzanotranjezadeveinposebnostimtegagradiva.Pravtakopasejevednoznovalotevalatuditem,povezanihzdružinskozgodovino,oko­ljem,izkateregaizhajanjenrod,inljudmi,kisobiliznaštetimtakoalidrugačepovezani.Zdise,dasejenjenoraziskovalnodelonajboljrazmahnilonekajletpoprihoduvArhivRepublikeSlovenije,kosemujezaradiorganizacijskihspre­memblahkošeboljtemeljitoposvetila.Zelodejavnoinzvelikimnavdušenjemsejevtemobdobjuvključilatudivsodelovanjenakonferencahvtujini,zlastivokviruMednarodnezvezezazgodovinoobveščevalnihslužb(IIHA).Članicateorganizacijejeostalatudipoupokojitvi. Vsekakorjezaradižeopravljenega(inobjavljenega)temeljitegapregledanjenegadelanajboljsmiselno,dasezaustavimotudiobtistemobdobjunjenegadelovanja,kidoslejšenibiloobdelano.Najpomembnejšajeugotovitev,dajeLjubatudipoletu2009inupokojitvivletu2010ostalazeloaktivnaraziskoval­kaarhivskegagradivainvnjemzapisanihzgodb.Otemnajboljepričakarbibli­ografijategaobdobja(2009–2019).Objubilejujizatoželimo,daseraziskovanjapreteklostišenaprejlotevaznezmanjšanovnemo.Predvsempanajšedolgoostanezdravaintakšna,kakršnosmospoznalivsinjenisodelavci:Človeškoto­plavvsakdanjihstikih,vedrainoptimističnavvsehživljenjskihokoliščinah,nesebičnaprideljenjusvojegaznanja. DR. LJUBA DORNIK ŠUBELJ – bibliografija (2009-2019) Doktorska disertacija Vloga OZNE za Slovenijo pri prevzemu oblasti: 1944-1946: doktorska disertacija. Ljubljana,2009.371str. Znanstvena monografija Ozna in prevzem oblasti 1944-46.1.izd.Ljubljana:Modrijan:ArhivRepublikeSlo­venije,2013.472str. Prijatelj ali sovražnik?: dokumenti o stikih med Edom Brajnikom in Danom Shai­kejem: (1944-1980),(Viri,št.32).Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2011.139str., ilustr. Izvirni znanstveni članek Odjugoslovansko-izraelskihdoslovensko-izraelskihodnosovvlučidokumentovupravedržavnevarnosti:sodelovanjemedUDVinMosadodleta1946.V:Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije,39(2016), št.2,str.207-219. RazlikamedosebnimdosjejemindosjejemsodelavcanaprimeruMilanaDori­ča.V:Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije,40(2017),št.1,str.27–45. Kratki znanstveni prispevek Dokumentiobveščevalnihslužb-virzgodovinskegaznanja.V:Arhivi: glasilo Ar-hivskega društva in arhivov Slovenije,32(2009),št.2,str.215-221. Strokovni članek JožeLampret(1903-1969):Slovenec,partizan,duhovnik.V:Ampak: mesečnik za kulturo, politiko in gospodarstvo,11(2010),št.1/2,str.24-26. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci TheinfluenceoftheNKVDontheestablishmentofanintelligenceandcounte-rintelligenceorganisationinSloveniaandYugoslavia.V:VOLNÁ,Kateřina(ur.),TARAU,Virgiliu.Aktivity NKVD/KGB a její spolupráce s tajnými službami střední a východní Evro­py 1945-1989, II: sbornik k mezinárodní konferenci pořádané v Praze ve dnech 19.-21. listopadu 2008 = NKVD/KGB activities and its cooperation with other secret services in Central and Eastern Europe 1945-1989, II: anthology of an international conference held in Prague, 19-21 November 2008.Praha=Prague:Ústavprostudiumtotalitníchrežimů: =Instituteforthestudyoftotalitarianregimes.2009,str.55–63. Objavljeni strokovni prispevek na konferenci Primerjavarazličnihpraksmedslovenskimiintujimiarhivi.V:BONIN,Zdenka(ur.),VOGRIN,Marjan(ur.).Primeri različnih praks v slovenskih arhivih: zbornik refera­tov: 25. zborovanje.Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije.2011,str.32-37. Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci AlfredNaujocksvdokumentihArhivaRepublikeSlovenije.V:Glasnik ZRS Koper, 14(2009),št.9,str.31,32. Drugi sestavni deli 24.letnosrečanjeIIHA-MednarodneagencijezazgodovinoobveščevalnihslužbGradec(Avstrija),8.-10.junij2018.v:Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slove­nije,41(2018),št.2,str.517-525. Mednarodnakonferenca»Intelligence&democraciesinconflictandpeace«,TelAviv,18.-19.10.2009.v:Zgodovinski časopis: glasilo Zveze zgodovinskih društev Sloveni­je,64(2010),št.1/2(141),str.225-228. Intelligenceandsociety-16.letnakonferencaIIHA.Tutzing,23.–25.april2010. V:Zgodovinski časopis: glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije,64(2010),št.3/4 (142),str.474-477. Prispevek na konferenci brez natisa Alfred Naujocks v dokumentih Arhiv Republike Slovenije: [predavanje na mednaro­dnem znanstvenem sestanku Tajno stoletje - obveščevalne in varnostne službe ter protite­rorizem v 20. stoletju, Koper, 13. november 2009].Koper,2009. The archives of the secret service in Slovenia as part of the Archives of the Republic of Slovenia: a source of historical knowledge: [predavanje na mednarodni konferenci The files of secret services - a source of historical knowledge, April 8, 2009, Sofia].Sofia,2009. Uredništvo Pesmi in pisma.Ljubljana:PapirnicaDomen,2018.46str.,ilustr.,avtorj.sl.(so­-urednik,avtordodatnegabesedila). Med zvezdo in križem: spomini Jožeta Lampreta.Velenje:Muzej,2011.263str., ilustr.zbiratelj,so-urednik). Prijatelj ali sovražnik?: dokumenti o stikih med Edom Brajnikom in Danom Shai­kejem: (1944-1980),(Viri,št.32).Ljubljana:ArhivskodruštvoSlovenije,2011.139str., ilustr. (avtor,urednik) Bibliografski predhodnik Križ in kladivo: dokumentarno zgodovinska drama,(Dokumentarnifilmiinodda­je,Kulturno-umetniškiprogram).Ljubljana:RadiotelevizijaSlovenijajavnizavod,2017. TadejCankar OCENEINPOROČILAOPUBLIKACIJAHINRAZSTAVAHREVIEWSANDREPORTSONTHEPUBLICATIONANDEXHIBITIONS Publikacije||Publications Boris Golec: Vzpon in zaton Dienerspergov: Štajersko potomstvo Janeza Vajkarda Valvasorja v luči svojih genealoško-biografskih in spominskih zapisov (1278–1908) Ptuj:ZgodovinskiarhivPtuj,2017,255strani PriznanizgodovinarBorisGolec,zaposlennaZgodovinskeminštitutuMilkaKosa,rednopresenečainrazveseljujeslovenskostrokovnoskupnostterdrugozainteresiranojavnostzobjavorezultatovraziskovanjanekolikostarejšeslovenskezgodovine.Poenistraninjegovadelaodpirajonovepo­gledealimožnostizgodovinskihraziskav,podrugistranipajenjegovslogpisanjatakokvaliteten,razumljiv,berljivinrazburljiv,dalahkonjegoveknji­geinznanstveneprispevkeprebirapravvsakdo,tuditisti,kijimsicerzgodo-vinapomenitolikokotpredlanskisneg,njihovabralnakulturapajepovečiniomejenanakratkočasnoprebiranjetekočeberljivihinnapetihljubezenskihinkriminalnihromanovvčasuletnihpočitnicnakateriizmedštevilnihja­dranskih plaž. Če bi snovalci srednješolskega učnega predmeta Slovenskijezikinknjiževnostalinjegovineposredniizvajalciprofesorjipremogliza-dostnostopnjodrznostiinkreativnosti,binadobudnedijakenapotivod­raslostžezdavnajpospremilitudisprebiranjemvrhunskospisanihsloven-skihznanstvenihdelinnesamopesniških,proznihindramskihstvaritev.V temprimerubimarsikateroizmedGolčevihzgodovinskihdelmoralopolnitistranislovenskihsrednješolskihberil,samavtorpabislehernemuSlovencumoralbitiravnotolikoznaninčislankotKosovel,Pavček,Jančar,Šalamunindrugi. Zadnja ali najnovejša Golčeva knjiga z naslovom Vzpon in zaton Di-enerspergov, kijojevletu2017izdalinzaložilZgodovinskiarhivnaPtu­ju,imavsepravkarzapisanelastnostinjegovihdel.Gresicerzarazširjenoin posodobljeno verzijo njegovega članka z naslovom Trpljenje »celjskega Wertherja«, tosvetne skrbi njegovega sina in uvod v zaton njunega rodu /…/,objavljenegavčasopisuZgodovina za vse leta2011.Zgrajenajeokoliroko­pisarodbinskekronikeštajersko-kranjskeplemiškerodbineDienersperg,kistajov19.stoletju(s)pisalaFrancKsaverbaronDienersperg(1773–1846)innjegovsinAntonAleks(1820–1889),avtorknjigepajojeleta2008odkrilvRokopisnizbirkiZgodovinskegaarhivanaPtuju.Rokopisjemogočeraz­delitinadvadela.Začetnizgodovinskidelkronike,kizajema»mitološko«porekloplemiškerodbineinosnovnebiografskepodatkeonjenihčlanihnaKranjskeminŠtajerskem,je,kotpraviGolec,strnjenvzgoščenopripoved,kisejipozna,dajevnajvečjimerileubeseditevglavnegarodovnegadebla.TadeljenapisalomenjeniFrancKsavernaosnovifragmentarnoohranjenihoriginalnihdokumentovrodbinskegaarhivainnaosnovilastnegafantazi­ranjainsklepanja,zatosenegrečuditikarprecejšnjemuštevilunapačnihinzavajajočihpodatkov.Preostalidelrokopisapredstavljataavtobiografskipripovedioziromaspominiobehpiscev,kisospričoredkostitovrstnihohra­njenihplemiškihpričevanjizjemnodragoceniinpomembni.Slednjeveljašeposebejzatukajšnjeplemstvov19.stoletju,kigaslovenskozgodovinopisješevednonekakopuščaobstrani.BorisGolecjebržkonetakojprepoznalvre­ dnostterodbinskekronikeinseodločil,dajovpričujočiknjigivcelotiobjavi,intonevprepisuoziromavoblikiizdajevira,pačpavprevodu.Stopotezojezadelvpolno.Panezaradizačetnega,zgodovinskegadelakronike,kijeprecejsuhopareninbibilvoriginalninemškirazličicipovsemuporabenzatistihnekajzgodovinarjev,kiseukvarjajostukajšnjimplemstvominnjihovimizemljiškimiposestmi,pačpazaradiavtobiografskihpripovediFrancaKsaverjainAntonaAleksa,kimeddrugimnatrenutkenuditazelodragocenvpogledvmedsebojneodnoseznotrajplemiškihdružinkonec18.inv19.stoletju,mladostpovprečne­gaplemiča,njegovahotenjainneizpolnjenesanje,zgrešeneposlovnepodvige,razočaranja…,skratkavsakdanjeteme,kišedandanespolnijostraništevilnihknjižnihuspešnic,asonamzaradimankatovrstnihplemiškihavtobiografskihdelnaSlovenskemševvelikimerineznanka. Kotžeomenjeno,jeknjigazgrajenaokolirokopisaintemuustreznotudistrukturirana.ZačetnemukratkemuorisuvzponainzatonaDienerspergov,ori­sanemupredvsemnapodlagipodatkovizknjigeMihePreinfalkaznaslovomPlemiškerodbinenaSlovenskem,16.stoletje,izdaneleta2016,ternekaterihoriginalnih arhivskih dokumentov, sledi zelo podrobna razprava o avtorstvuknjige,njeniusodiinfizičnih(tehničnih)lastnostih.PreostalatripoglavjapavsebujejoprevodrokopisainGolčevoznanstvenokritičnointerpretacijomalo­danevsakeposameznebesede.Kotžerečeno,staobaoriginalnapiscarokopisa(ne)namernozagrešilakarnekajnapak,kipajihjeavtorknjigespregledomštevilnihdokumentovvmnogoarhivihinkulturnihustanovahdomainvtujinirazrešilvstiluinmaniriznanegadetektivaSherlockaHolmesa.Fragmentarnepodatkejenapodlagidolgoletnihizkušenjinizvrstnegapoznavanjazgodnjeno-voveškezgodovinetegaprostorazuporabodeduktivnemetodesestavilvcelotoinpolegpopravkanapakrazrešilšemarsikateroneznanko.Občudovanjavre­denjevsekakorzelokredibilnospisanopiskarakternihznačilnostiposameznihosebnosti(vtemprimeruizroduDienerspergov),karjevslovenskemzgodo­vinopisjudobrodošlainprekopotrebna redkost. Vsinaštetirazlogizvsebinorokopisavredsoavtorja»prisilili«vizdelavoskorajda600opomb,kivsebinskoobsegajokarnekolikomanjkotpolovicoknjige.Mordasetokomuzdipopol­nomanepotrebno,anevGolčevemprimeru.Opombevsebujejotolikonovih,dopolnilnihpodatkovinrazlagtersovsebinskotakokvalitetnospisane,dabisijihželeliševeč–pačepravsešetakočudnosliši.Velikopozornostijeavtornameniltudislikovniopremiknjige,verjetnozavedajočsedejstva,dalahkotevdoločenihprimerihpovedovečinboljekotzapisanebesede.Gledenavsebinoknjigejenjegovaizbiraustreznainnamestu.Nekajfotografijrokopisa,starejšihupodobitevDienerspergovihposestiinnjihovegadanašnjegaizgleda,nagrob­nikovčlanovrodbine,plemiškihgrbov,rodoslovnihdreves,zemljevidaposesti,piseminportretovštevilnihčlanovrodbine,kijihdaneshraniNarodnagalerijavLjubljani. KnjigaBorisaGolcaznaslovomVzpon in zaton Dienerspergov: Štajersko potomstvo Janeza Vajkarda Valvasorja v luči svojih genealoško-biografskih in spominskih zapisov (1278–1908) jeizjemnokvalitetnoinberljivozgodovinskodelo,kimoranajtisvojemestovčistovsakiuglednijavniinzasebniknjižniciinkaterelastniksinesmeprivoščiti,dabisenanjejnabiralprah.Besednozvezozgodovinskodelojevtemprimerutrebarazumetivobehpomenih,torejtakokotdelo,kisenanašanazgodovino,intudidelo,kiimavelikintrajenpomen. DejanZadravec Zdenka Semlič Rajh: Sejni zapisniki občinskega odbora Mestne občine Maribor 1853–1863 (Kritična objava arhivskih dokumentov) Maribor:PokrajinskiarhivMaribor2015–2018,zbirkaGradivo za zgodovino Maribora XL–XLIII,108,180,228in207strani SerijaGradivo za zgodovino Maribora (daljeGZM)sejedodevetintride­setegazvezkaposvečalapredvsemstarejšemugradivu(vnjejsobilenaprimerdoslejobjavljenelistine,dokumentiizmariborskemestneknjige,gradivozačasod1526–1748,gradivomariborskihcehov,mestneobračunskeknjige,gradi­vomariborskežupnijesv.JanezaKrstnika(krstne,poročneinmrliškeknjige),gradivoreformacijeinprotireformacijetergradivoevangeličanskepostojankeprigraduBetnavavMariboru,pričujočizvezkiXL–XLIIIpaseposvečajozapi­snikomsejobčinskegaodboraMestneobčineMariborinpredstavljajozačetekserije,vkateribodopredstavljenizapisnikiodleta1853do1941.Objavazapi­snikovjenaneknačinlogičnonadaljevanjedosedajobjavljenihvirov,sajpred­stavljajoizjemnobogatinpomembenzgodovinskivirzapreučevanjezgodovineindelovanjaupravevmestuMariborvčasuoddrugepolovice19.stoletjapavsedoleta1941. VXL.zvezkujeobjavljenih23zapisnikovizobdobjaod18.2.1853do7.11.1856.Zapisnikisepoobseguzelorazlikujejo,sajimajonekaterizgoljdvestrani,nekateripaprekodeset.Nekaterizapisnikivsebujejopriloge,delpajihjetudipečatenihssuhimpečatom.Zaizdelavosejnihzapisnikovjebilodgovorensekretar,kigajeizvolilmestnisvet,zapisnikpasopolegpredsednikapodpisalivsinasejiprisotničlanimestnegasvetainzapisnikar.XLI.zvezekprinaša34sejnihzapisnikovzačasod5.1.1857do9.12.1859,kisosestavljenipodvehglavnihvzorcih.Vprvihjevuvodunajprejnavedencelotendnevnired,natopassklicemnaposameznoštevilkotočkesledijosklepi.Vdrugemprimerusotočkednevnegaredakarsprotidopolnjenezustreznimisklepi.ZXLII.zvezkom,vka­teremnajdemo35sejnihzapisnikovizčasamedjanuarjem1860indecembrom1861,sekončujedolgotrajnoobdobjekonstituiranjamoderneobčinskeuprave,kizizvolitvijožupanaAndreasaTappeinerjanaposledstopinapotpolitičneindružbeneafirmacije.Leto1861jebilozamariborskomestnoupravopomemb­noizvečrazlogov:Maja1861jesprejelapredlogdr.FerdinandaDominkuscha,kisejezavzelzasklicevanjesejvtočnodoločenihčasovnihobdobjih,skrbnopripravodnevnegaredainjavnostdelaobčinskegaodbora,karsonameravalizagotovitizneposrednimspremljanjeminpripravokratkihobvestilopotekuinvsebinivsakokratneseje(zobjavovdeželnemčasopisu).Junija1861jebilizdelan popis vsega premoženja Občine Maribor (nepremičnin, premičnin inkapitala,skaterimjerazpolagalaobčina). V(doslej)zadnjem(XLIII.)zvezku,kiprinaša31sejnihzapisnikovizčasamedjanuarjem1862indecembrom1863,spremljamoprizadevanjazapridobi­tevmestnegastatuta(tegaletasopripraviliosnutekzanj),skaterimbiMaribor,kiniželelbitizgoljpodaljšanarokaokrajnegaurada,pridobilrazširjenlastniinprenesenidelokrog.Mariborčanisosevzačetkuleta1863pripravljalinaspre-jemnovegalavantinskegaškofaJakobaMaksimiljanaStepišnika,ukvarjalipasosetudispripravonovegapožarnegareda.Novembra1863sonazahtevoJosefaZahna(vodjearhivavgraškemJoanneumu)vGradecpredaliprekotridesetli­stin,knjigindrugegaarhivskegagradivaMestneobčineMaribor,zakateropajeobčinaobdržalapravicodoprostegadostopainvpogledavgradivoterdoizdelaveprepisov. Mariborskimestniočetjesosenasejahobčinskegaodboranajvečukvar­jalizobrtnimiinkadrovskimizadevami(zzasedbodelovnihmestvmestniupra­vi,plačamioziromanjihovimpovišanjem),sfinancami(financiranjemobčinskeupraveinmestnimproračunom),dodeljevanjemobčinskihpodpor,poročnimi dovoljenji,prošnjamizasprejemvšpitalteršolstvom(plačevanjemučiteljev).Pravtakososedotaknilikomunalnihzadev,kotjenpr.osvetljavamesta,gospo­darskihzadev(najemnineinzakupi),ureditvedodatnelekarnevmestu,usta­novitveobčinskehranilniceincelevrstedrugihzadev. Objavljenizapisnikiv takšni obliki še niso bilipredstavljeni, čepravsosejnizapisnikiObčinskegaodboraMestneobčineMariborzapreučevanjezgo­dovineMariboranepogrešljivoarhivskogradivo,kipajebilozaradidejstva,dajezapisanovnemščiniinnemškikurentioziromanemškikurzivi,dosedajre­lativnomalouporabljeno.Avtoricijepritransliteracijipriskočilnapomočmag.BoštjanZajšek. Prvištirjezvezkisledijoidejiznanstveno-kritičneobjavezapisnikovkotzgodovinskihvirovinohranjajovXXXVII.zvezkuGZMprvičpredstavljenopo­sodobitevizdajevskladuzmodernimiprincipiobjavzgodovinskihvirovinpo-pisovanjaarhivskegagradivapomednarodnihstandardihzapopisovanje. Vsakzvezekpolegkritičneobjavezapisnikovvsebuješezgodovinskiorisperiode,opombe,krajšave,povzetkavnemščiniinangleščini,seznamvirovinliteratureterimenskokazalo. Avtoricadr.ZdenkaSemličRajhsejezzastavljenimprojektomvsekakorlotilaambicioznegainhvalevrednegapodviga,kijigaboobizpričanipredanostiinstrokovnostiterznesebičnopomočjoljudi,kisojopodpiralidoslej,zagotovouspelopripeljatidokonca. AleksanderŽižek Irene Kubiska Scharl in Michel Pölzl: Das Ringen um Reformen. Der Wiener Hof und sein Personal im Wandel (1766–1792). Mitteilungen des österreichischen Staatsarchivs Wien:ÖsterreichischesStaatsarchiv,Generaldirektion,2018,756strani PretekloletojepriavstrijskemdržavnemarhivunaDunajuizšlaže60.številkarevijeMitteilungen des österreichischen Staatsarchivs.Toaktualnošte­vilkostapripravilaIreneKubiskaScharlinMichelPölzlinjonaslovilaDas Rin-gen um Reformen. Der Wiener Hof und sein Personal im Wandel (1766–1792). Avtorjastasvojaspoznanjanapodlagiraziskavarhivskegagradivazapisalanakar756straneh,kolikorjihimapublikacijaskupajzimenskiminkrajevnimka­zalom.Monumentalnostrevijeseodražavenajstihpoglavjih,vkaterihavtorjapodrobnoobravnavataproblematikodelovanjadunajskegadvoravčasureformcesariceMarijeTerezijeinnjenegasinaJožefaII. Vprvem,uvodnempoglavjujeavtoricarazložilapomentakoimenovane­garazsvetljenegaabsolutizmainreform,kisobileizvedenevtemčasu.Dotakni­lasejetudiaktualnegastanjaraziskanostitegapodročja.Pritemjeopozorilanazelodobroraziskanostobdobjaterezijanskihinjožefinskihreform,šeposebejreformnapodročjuuprave,šolstvaindelovanjarimskokatoliškecerkve.Kljubdobriraziskanostipaavtoricaugotavljapomanjkanjeraziskavreform,kistajihMarijaTerezijain njensinJožef II.izvedlaznamenomreformiratidelovanjedunajskegadvora.VdrugempoglavjuobravnavavprašanjesoregentstvazačasavladanjacesariceMarijeTerezije.Najprejseposvetiobdobjusoregentstva nje­negamožaFrancaŠtefanamedletoma1740in1765.Zatemprimerjatosore­gentstvossoregentstvomnjenegasinaJožefaII.inpritemopozorinapodobno­stiinrazlikemedobemanapodročjudelovanjadvornihuradov.Nazornoprikažespremembe,kisosezgodilepriorganizacijiindelovanjudvornihuradovmedletoma1740in1765.Istaavtoricasevtretjempoglavjuosredotočanaupravne reforme,kisosemedletoma1765in1768dotikaledelovanjdunajskihdvornihuradov.Avtoricaposebejpoudarjapoložajplemstvanadvoruinnjegovovlogopridelovanjudvornihuradov.Zzgodovinskegavidikasozanimivespremembe,kisosedotikaledvornihpraznovanj,določitvestilaoblačenjaindrugihpodrob­nostidvornegaprotokola.Vsebinskonajboljraznolikoječetrtopoglavje,kisevprvemdeludotikadelovanjadvornihstraž.Izpodrobnejšihopisovizvemodostiotakoimenovanišvicarskigardi,madžarskiplemiškitelesnistraži»Königlich Ungarische adelige Leibgarde«,ustanovljenileta1760,leta1763ustanovljeni »Neue adelige Arcierenleibgarde«,vletihod1770do1780ustanovljenimilanski posebnienoti»Mailänder Detachements«,leta1781/82ustanovljenigalicijski telesnistraži»Königlich galizische Leibgarde«.Nazadnjesevtemsklopudotikadelovanjadvornihstraždoleta1806oziromavčasucesarjevLeopoldaII.inFrancaII./I.Avtoricavdrugemsklopupredstavljadelovanjedunajskedvorneopereingledališčamedletoma1740in1806.Tretjisklopvčetrtempoglavjujenamenjenpredstavitvipoložajaosebnihspovednikovvladarjevodleta1760do1806.Pritemizpostavljapoložajjezuitovkotspovednikovinnjihovpoložajpoukinitvijezuitskegaredaleta1773. Peto poglavje, čigar avtor je Michael Pölzl, govori o službi dunajskegadvornegamojstra»Kanzlei des Obersthofmeisters«vdrugipolovici18.stoletjakottistemdvornemorganu,ki mujebilazaupananalogavodenjadunajskegadvorainkoordinacijamedrazličnimidvornimiuradi.Avtorseposebejposvečaupravnimreformam,kisovletih1766–1790spremenilepodobodvornepisar­neinnačinnjenegadelovanja.Zarhivskegavidikapajezanimivotudiavtorjevorazmišljanjeoskrbidunajskedvornepisarnezaustreznoarhiviranjenastajajo­čihdokumentov.Šestopoglavjeavtornamenipredstavitvidelovanjadunajske­gadvornegagospodarstvaodleta1765do1806.Vtempoglavjusopravtakopredstavljeneupravnereforme,skaterimisovladarjiželelireformiratidelo­vanjetegadeladvora.Tudinatempodročjusekažeželjavladarjevpoabsolu­tnemnadzoruvsehsegmentov,kijihjessvojimdelovanjempokrivalodvornogospodarstvo.Slednjejevdrugipolovici18.stoletjazaznamovaloodpuščanjezaposlenihzaradiželjeporacionalizaciji. VsedmempoglavjuavtoricaIreneKubiskaScharlponazarjadvornopoli­tikoplačevanjazaposlenihdvorjanovvdrugipolovici18.stoletja.Pritemopo­zarjanaznižanjeplačekotenegaoddisciplinskihukrepov, skaterimisobili lahkokaznovaninevestnidvorjani.Dotakneseuvajanjapokojninzazaposlenenadvorupoletu1740.Osmopoglavje,kigajenapisalaYasminSybilleRescher,jeposvečenopredstavitvipoložajadvornegamaršalskegauradainvplivomte­rezijanskihinjožefinskihreformnanj.Avtoricapasespopadatudizvprašanjioporokdvorjanov,njihoveoskrbeinodnosomdonjihovezapuščine.Prejome­njeniMichaelPölzljenapisalšedevetopoglavje,vkateremjeobravnavalpro­blematikodušnihprotokolov,kisobilinapisanitudizazaposlenenadunajskemdvoru.Sprašujeseonjihovempomenuspodatkovnegavidika.Hkratipaugota­vlja,dasobilitakozajetidvorjanitudilažjeobdavčljivi.Ženske,takoplemenitekotneplemenite,kisobilezaposlenenadvoru,sobileoproščeneplačilavojnegadavka.Davčniorganisosepriobračunavanjudavkovpogostoznašlivkočljivempoložaju,sajnisovedeli,kakonajobravnavajopoložajcesarjanadvoru;čebicesarjaimelizanekakšno»glavodružine«vsehprebivalcevdvora,potembibilidvorjanioproščeniplačiladavščin. Avtorvdesetempoglavjuobravnavapoložajdunajskegadvoraobraznihnevarnostih,bodisizdravstvenihbodisivojaških.Tovrstnenevarnostisodvorvečkratvzgodoviniprisilile,dasejeprestavilnavarnejšolokacijo.Takosejedvorpredkugo15.10.1679umaknilnajprejvPrago.Posedmihmesecihjetuditamizbruhnilakuga,zaradičesarsejedvorumaknilvLinz.Tamjecesarskidvorostaldo9.5.1681,kososezopetprestavilinaDunaj.Včasukugeleta1713sejecesarKarlVI.umaknilvLuksemburg.Podrugistranipasejedunajskidvorumikalvdrugekrajetudizaradivojaškihspopadov.CesarLeopoldI.sejepred turškovojsko5.7.1683skoziLinzumaknilssvojimdvoromvPassau,kjerjeostaldo14.septembraistegaleta.Nadaljesejedunajskidvorumakniltudivčasutakoimenovanihkoalicijskihvojnvletih1797,1805in1809.Leta1797sejedvorumaknilpredfrancoskovojskovPrago.Leta1805sejedeldvorauma­knilvBrno,drugidelvOlomuc,tretjidelpavBudim.Koso12.1.1806zadnjefrancoskečetezapustileDunaj,sejedvorponovnovrnilvsvojestareprostore.Tudileta1809sejedunajskidvorumaknilvBudimpredfrancoskoarmado.Av­tortakovpričujočempoglavjupodrobnejeopisujeumikedvorainstempove­zanetežavestransportom,delitvijocesarskedružine,varnostjoinvojnoškodo. Revijasespredstavljenimipodrobnejšimiizsledkiznanstvenihraziskavomenjenihavtorjevnezaključi.Vnjenidrugipolovicisonavedeniobširnise­znamidvornihuradovinnjihovihzaposlenihvdrugipolovici18.stoletja.Obkoncujepriložendolgabecedniseznamvsehzaposlenihdunajskihdvorjanov,kigaobkoncudopolnjujetaimenskoinkrajevnokazalo.Revijavsebujevelikonovihspoznanjodelovanjudunajskegadvoraodsredine18.stoletjanaprej.Po­membnajetudizvidikaraziskavdelovnihoziromaekonomskihmigracij,sajnampriloženregisteruradovintamzaposlenihrazkrivarojstnekrajezaposle­nih.Tisoprihajalivdunajskeslužbetudiizboljoddaljenihkrajevmonarhije.Revijabovvelikopomočvsem,kijihtaraziskovalnatematikazanimapoznan­stveniplati,zanimivapabotudizapreostalezgodovinarje,sajnudipodrobenvpogledvdelovanjenamnajbližjegavladarskegadvora. Dr.VinkoSkitek Boštjan Zajšek: »JUGOSLAVIJA PRIHAJA«. Kako se je odvila prevratna doba 1918/19 v Mariboru in drugje na slovenskem Štajerskem in Koroškem Maribor:PokrajinskiarhivMaribor,2018,100strani Monografija avtorja mag. Boštjana Zajška obravnava družbeno dogaja­njenaslovenskemŠtajerskeminKoroškemvrazgibanemčasuodjeseni1918dojeseni1919.NavezujesenarazstavoPokrajinskegaarhivaMaribor(dalje:PAM),katerenaslovjebilenaknaslovumonografije.Avtorjirazstave(mag.Bo­štjanZajšek,SabinaLešnik,SimonaVelunšek,mag.JureMačekinmag.NinaGo­stenčnik)sona25panojihobeležilistotoobletnicoprevratnihdogodkov,kisospodnjidelŠtajerskeinjugovzhodnirobKoroškeodtrgaliavstrijskidržaviinjupriključilijugoslovanski. Razstavnepanojeinspremljajočabesedila(monografijo,brošuro,vabilonaotvoritevitd.)jeoblikovalamag.NinaGostenčnik.Monografijaima100stra­niformataA4.Naslovnicokrasifotografija,posnetaobobiskukraljaAleksandravMariboru,barvnakonstelacijaposameznihstranipaseujemazbarvamijugo-slovansketrobojnice–glavastranijemodrebarve,nogardeče,mednjimapajebelabarva.Vsebinskojemonografijarazdeljenana11poglavij,katerihnaslovisocitatibodisiizarhivskihdokumentovbodisiizčasopisnihčlankov. Slikovnimaterialmedbesedilomsestavljajodigitalnereprodukcijespi­sovnega gradiva, fotografij, razglednic, plakatov in letakov, političnih kart inbankovcev,kisobilerazstavljenetudinapanojihomenjenerazstave.Arhivskogradivo,izkateregajeavtormonografiječrpalpodatkeinslikovnimaterial,hra­niPokrajinskiarhivMariborvnaslednjihfondih(voklepajihsosignature): • ZbirkaprevratnihdogodkovnaslovenskemŠtajerskeminKoroškem(SI_ PAM/1691) • NarodnisvetzaŠtajersko(SI_PAM/0096) • ZvezaprostovoljcevborcevzasevernomejoMaribor(SI_PAM/1277) • MestnaobčinaMaribor(SI_PAM/0005) • OkrožnosodiščeMaribor1898–1941(SI_PAM/0645) • Zbirkafotografijinrazglednic(SI_PAM/1693) • Zbirkaalbumovfotografijinrazglednic(SI_PAM/1702) • TrgLenartvSlovenskihgoricah(SI_PAM/0003) • KovačičFranc(SI_PAM/1517) • LavričAlfred(SI_PAM/1587) • KukovecVekoslav(SI_PAM/1585) • VomerIvan(SI_PAM/1671) • MedvedAnton(SI_PAM/1596) • OsnovnašolaFrancetaPrešernaMaribor(SI_PAM/0791) • OsnovnašolaFrancaLešnikaVukaSlivnica(SI_PAM/0770) • OsnovnašolaJarenina(SI_PAM/0750) • OsnovnašolaStudenci(SI_PAM/0882) • UčiteljiščeMaribor(SI_PAM/0805) • Zbirkabankovcev,kovancevinobveznic(SI_PAM/1809) • Zbirkakartinzemljevidov(SI_PAM/1804) Obarhivskemgradivusovbesedilupredstavljenetudinovice,kolumnealikarikatureiztedanjegačasopisja:Slovenski gospodar, Straža, Marburger Ze­itung, Slovenski narod, Mariborski Delavec, Deutscher Montag, Večerni list, Šta­jerc, Grazer Tagblatt, Arbeiterwille inDer Esel.Časopisnečlankeinreprodukcijearhivskegagradiva,kisepojavljajokotslikevbesedilumonografije,sijebilohkratimogočeogledatitudinarazstavnihpanojih. »Otresli smo se vas, ki ste nas zatirali.«Tebesedejenadanvsehsvetihleta 1918listSlovenski narod namenilavstrijskidržaviinnemškimoziromanemškogovorečimoblastnikomnaozemlju29.10.1918ustanovljeneDržaveSlovencev,HrvatovinSrbov.Narodnisvet,takratnajvišjepolitičnopredstavniškotelonaSlovenskem,inčasopisjestasparolami,kotnpr.»Jugoslovani, pokažimo, da smo izobražen narod!«,pozivalaljudikspoštovanjuredainzakonitosti,opuščanjualkohola,strpnostidonemškogovorečihprebivalcevinoddajiorožja,kijebilovsepovsodvnemajhnihkoličinah.Dodatnoskrbsoljudempovzročalemnožicevojakov,kisoseskozinašeozemljevračalisfrontevvsesmeri,vglavnempože­leznici(samonovembra1918najbiskoziMariboršelpoldrugimilijonvojakov).Varnostpotnikovnavlakihjebilaogroženažezaradiprenatrpanostivagonov,medvožnjopajepogostoprihajalošedoopijanjavojakovinposledičnopreri­vanja,streljanjainceloropanjavagonov,skladišč,gostiščinhotelovobprogi.OtakratnemdogajanjunaPtujusozapisali:»Ponoči se je streljalo na vseh straneh kot na fronti.« Dabisevsajzasilovzpostavilredinmir,sopovasehinmestihustana­vljaliposebneprostovoljnegarde,t.i.narodnestraže.VMariborujetakastra­ža,imenovanazeleno-belagarda(nemško:Schutzwehr),imelaizrazitonemškipredznakinsejekmaluizkazalazapremišljenoprotiutež»slovenski«vojskigeneralaRudolfaMaistra,kijebilavzačetkunovembra1918šelevnastajanju,sajjijeprimanjkovalokadrainstreliva.KljubtemujeMaisteržeodprvegano­vembradaljedržalvojaškooblastnadMariborom,tudistakimizvijačami,dasonjegovivojakikorakalisemtertjapomestuindajalivtis,dajihjevresnicivečindaimajovelikezalogeorožjainstreliva.EdenodMaistrovihčastnikovporoča: »Naša kavalrija, broječa 6 konj in mož, je pa neumorno paradirala po Mariboru in s tem, da se je pojavila sedaj na enem, sedaj na drugem koncu mesta, zadajala rešpekt upornim Nemcem.« Povsodna narodnostnomešanihobmočjihŠtajerske inKoroškejepri­hajalodotrenjinsporovmedNemciinSlovenci.Žepredkoncemvojne,spo­mladi1918,sejezgodilmnožičenpretepvŠentjanžupriDravogradu,kjersonaslovenskozborovanjevdrliNemci.MedpretepačijebiltudikaplanKrakar,kijedogodekopisalzbesedami:»Po zraku je frčalo kamenje, po hrbtiščih je pa padalo prav po notah.«NamariborskemGlavnemtrguje27.1.1919prišlodošekrutejšegakrvoprelitja–meddemonstracijami,kinajbizavezniškokomisijoprepričaleonemškemznačajuMaribora,sosenaprotestnikevsulistreli.Izid:13mrtvih.»Ko se je osrednji del Glavnega trga spraznil,«sopisaliprigraškem Tagblattu,»je bilo, zlasti ob Marijinem stebru, moč videti žrtve, kako ležijo v lastni krvi: možje, žene, otroci.« PotemkostasevMariborudelilinanemškoinslovenskostrantudiobe oboroženiformaciji(vojskainmestnastraža),jebilosamovprašanječasa,kdajboprišlodomedsebojnegastrelskegaobračunavanja.Velikorazburjenjajepov­zročilžeubojkorporalaLeopoldaSamucha,kigajevzačetkunovembravgostil­ninaKoroškicestiustrelilaslovenskapatrulja,kersejivopitemstanjunihotelpredati,temvečjerevsknil:»Raje crknem, kot da bi ubogal nekega Vindišarja.« DobradvatednapoznejesopripadnikimestnestraženaGlavnemmostuustre­lilidragoncaFrancaVauhnika,slovenskočasopisjejeogorčenopisaloo»nem­ških Kajnih«,slovenskastranpajedogodekizkoristilakotpovodzaobračunzmestnostražo–zgodajzjutraj23.11.1918jebilavhitriakcijizeleno-belagardarazorožena,pritempajebilubitedenodnemškihčastnikov,EmilGugel.PotemkosoSlovenciimelipopolnvojaškinadzornadMariborom,jesledilprevrattudinaupravnem,pravosodneminšolskempodročju.Vsekakorsejeprevratodviltežjekotnpr.naPtuju,kjersejezasedbamestaizvedlasamo»z eno četo ‘Jane-zov’«,kakorjeMaistruporočaledenodčastnikov. VLjutomerupajeprevrat izpeljalkarporočnikViktorKukovecsam–kojeprišelvpisarnožupanaJuliusaThurnaporočat,daježeodstavilokrajnegaglavarjaindaboobneodstopužu-panarazpustiltudiobčinskiodbor,jelahkožupanlepobitdahnil:»Torej tako daleč je moralo priti!«.VSlovenjGradcusopodrugistrani,kotjeporočalkuratJankoKrušič,vsrediščumestapotekalihudiboji:»Na nas je z vseh strani kar deževalo krogel iz strojnic, ki so bile skrite na podstrešjih hiš. Oborožili so se proti nam vsi slovenjegraški nemčurji.« Še hujši boji so potekali dlje proti severu, tako na Koroškem kot tudinaŠtajerskem.Južnokoroškoozemljesonovembra1918kljubpomanjkanjumožinorožjazasedlevojaškeenote(nad)poročnikaFranjaMalgajainstotnika(majorja)AlfredaLavriča,potempasosledilinemškiprotinapadiinodgovori,kisobojnečrtepremikalizdajprotijugu,zdajprotiseveru.MalgajjevbojihnaKoroškemspomladi1919padel,list Mariborski delavec jeobtemzapisal: »Zemlja, kojo je rosila Tvoja dragocena kri, kliče po maščevanju.«Junija1919jejugoslovanskivojskiuspeloosvojiticelotnoGosposvetskopoljeinvkorakativCelovec.ČepravsosepriVečernemlistutegarazveselilizbesedami:»V vsej kra­ljevini vlada vsled sklepa premirja veliko zadoščenje in nepopisno navdušenje, ker k jugoslovanskemu ozemlju spada tudi historično Gosposvetsko polje, kjer so bili vstoličeni slovenski vojvode,«sejemoralajugoslovanskavojskazaradidoločilmirovnekonferenceoizvedbikoroškegaplebiscitaumaknitiprotijugu,rezulta­tiljudskegaglasovanjapasojugoslovanskidržavinazadnjeodvzelišejužnidelplebiscitnegaozemlja.NaŠtajerskempajebilanajboljnaudaruRadgona.List Straža jedecembra1918poročal:»Mi slovenski fantje v jugoslovanski armadi podali smo se iz Maribora na našo severno točko Radgona ter trdno zasadili tu slovensko trobojnico v slovenska tla.«Februarja1919,vvisokemsneguinhudemmrazu,soRadgonoinokoliconapadliNemci,vendarneuspešno,takodasoprilistuSlovenski gospodar lahkougotavljali:»Naše postojanke na celi črti od ogrske do koroške meje stojijo trdno in neomajno. Slava vrlim jugoslovanskim vojakom in posebej še zapovedniku generalu Maistru!«Kmalupoofenzivistaseobestranidogovorilizapremirje.Radgonopajedržavnamejanaposledpodoločilihmi­rovnepogodberazklalanadvadela. Ozemlje,kijepomirovnikonferencipripadlojugoslovanskidržavi,niod­ražaloslovenskihželjainupov.»Iz Pariza poročajo jugoslovanski člani mirovne konference, da stoji naša stvar glede določitve mej prav dobro. Na severu dobimo mejo, kako daleč jo Slovenci hočemo,«seješevzačetkuleta1919poročalov našihmedijih.PodtemivtisijeLjubljanacelobrzdalavojaškodelovanjegene­ralaMaistra,češdabomovsedobilipomirnipoti.Todarealnostnamirovnihpogajanjihjebiladrugačna.FrancKovačič,edenodjugoslovanskihpredstavni­kovvParizu,jevpismugeneraluMaistruodkritozapisal,dasozaveznikisprvazaviralivojaškodelovanjemalihdržav,poznejepasoJugoslovanomhinavskoočitali,dabimoraliKoroškožedavnovojaškozasestiinbitakobilvnaprejdolo­čenpotekmeje.Maistrujepolaskal:»Cela domovina Vam mora biti hvaležna za Vaše krepko in modro vodstvo, ki nam je rešilo ta lepi del slovenske zemlje.«Ivan Fermevcjeobdesetletniciprevratazapisal:»Uverjeni smo bili, da bo zasedel naš kralj vojvodski stol na Gosposvetskem polju. Odtisnili so nas pod Špilje in plebiscit na Koroškem nam je odvzel najlepši del te pokrajine, ki se imenuje zibelka Sloven-cev. Mislili smo, da ostanemo gospodarji solnčne Gorice, Trsta, Reke, toda z belo zastavo v rokah so se nam Italijani zajedli ne samo preko Gorice in Trsta, temveč celo preko Postojne do Logatca. Veliko smo preživeli razočaranj.« Prevratno obdobje je bil tudi čas splošnega pomanjkanja osnovnih ži­vljenjskihpotrebščin.VMariborusosepojavililetakispikrimipripombami:»V državi SHS imamo sicer kralja, nimamo pa nobene soli, nobenega železa, nobene­ga sladkorja, nobenega petroleja, nobenega bakra, nobenih oblek, in tudi nobenih fabrik; v slovenjgraškem in marenberškem okraju niti dovolj moke.«Konecokto­bra1918statrgovecFrancKorošecingostilničarFranSeverizRadgoneporoča­la:»Priči sva vsaki dan, da se po nahrbtnikih izvaža po cel vago[n] raznih živil od Ljutomera do Špilfelda v Gradec in drugam neovirano in tako nam odjedajo živila oholi naši sovražniki, katerim smo za to dobri, da njih redimo.«Slovenskavlada jezatoprepovedalaizvozživilvAvstrijo,izjemajebilovino,kisicertistegaletanibiloprevečkvalitetno.Todakakorseporočaizkrajevobmeji,sejevelikoživilpretihotapiločezmejo.Kungoškižupnikjenavajal,dasoavstrijskiNemci»v Ma-riboru pokupili silno veliko špeha in mesa, potem na Pesnici ali v Št. Ilju izstopili ter šli peš čez Plač preko meje. Bilo jih je toliko, da so vlaki v soboto bili nabiti in so celo ženske sedele na strehah vagonov.«Nekajhranesodarovalitudizavezniki. ListStraža jejanuarja1919skušalvnestinekajpozitivnegaduha:»Med znaki, da je v Jugoslaviji boljše kot je bilo med vojsko v Avstriji, je tudi to, da že prihajajo špeharji prav pridno na mariborski trg.«Zaboljvzpodbudnorazpoloženjemedljudmisoprirejalištevilneshodeinzborovanjapokrajihobmejiinširše.»Ker krivi preroki širijo neresnične vesti o sedanjem položaju,«sovzrokezborovanj pojasnjevalipriSlovenskem gospodarju. Vojaške spopade, transporte vračajočih se vojakov in pomanjkanje sospremljaletudibolezni.Pojavilasejenova,t. i.španskabolezen,kijemorila zvelikonaglico.»Kot jesenska megla plazi se ta bolezen iz ene vasi v drugo,«so poročalimediji.Bolnišnicenisoimelezadostifinančnihsredstevinkadra,dabilahkoučinkovitejezdravilebolne.Skrbsovzbujaletudispolnebolezni.Časopis­jejezatosvarilo:»Slovensko ženstvo pazi, s kom občuješ!«. PotemkojepolagomausahnilaprvaevforijaobzdružitviDržaveSHSsKraljevinoSrbijo,sejepojavilžetudiuporniškiduh.Medslovenskimvojaštvomseješirilonezadovoljstvozaradireorganizacijevojskeinpremeščanjasloven­skihčastnikovvprecejoddaljenaobmočjajugoslovanskedržave.Bojnomoralojeprecejnačelatudizmagovitanemškaofenzivaspomladi1919naKoroškem –pomnožičnemdezerterstvujevladanaobmočjunekaterihštajerskihingo­renjskihokrajevuvedlanaglosodišče,zobrazložitvijo,da»so se pojavila v več okrajih hudodelstva pobune, umora, ropa, požiga in hudodelstva javnega nasil­stva«.Slovenskiinhrvaškičastnikisonezadovoljstvoizrazilitudivspomenici,kisojoposlaligeneraluMaistru.Uporniškiduhsejerazplamtelvnočiz22.na23.7.1919,kojeprišlodovečuporovvojaškihenotodKoroškedoMedžimurja.TudivMariborusejeskupinauporniškihvojakovnapotilazdesnegabregaDra­veprotilevemu,dabisetamzdružilaspreostalimiuporniki,asojihnaGlavnemmostupričakalepuškeinstrojnica.Italijanskilistisoporočali,dasoslovenskiupornikikričali»doli s kraljem Petrom, naj živi republika«.Avstrijskimmedijem, kisopriopisovanjumariborskihdogodkovomenjalivstreljanjupoškodovanezgradbeinštevilnemrtve,kinajbijihSrbizmetalivDravo,pajesocialističnilist Arbeiterwille odgovarjal:»Od tovariša, ki se je te dni zadrževal v Mariboru in je imel priložnost na kraju samem preveriti situacijo, smo izvedeli, da vojaški upor ni bil nič drugega kot neke vrste boj za višje plače.«TudiFrancCvirn,tedanjivo­jaškipoveljnikvMariboru,jevpismugeneraluMaistrunekajletpoznejeskušalzmanjšatipomenupora:»Po mojem mišljenju je bila pobuna izvršena kot čisto navaden vojaški roparski podvig in kot dokaz za takšno tolmačenje pa najboljše služi skrajno diletantsko izvršen način pobune, da so pobunjenci kot čreda ovac v oboroženih skupinah marširali v mesto in so se takoj po prvih vojaških protiukre­pih razpršili in vrnili v vojašnice.«Vmariborskemrevoltujeumrlo6upornikov,dvapajenaglovojaškosodiščevMariboruobsodilonasmrt,kijebilaizvršenaže29.julija.Slovenskinarodjeporočal:»Smrtno obsodbo so izvršili vojaki onega oddelka, ki se je dne 23. t. m. udeležil vojaške vstaje. Podgubevšek in Toplak sta pa-dla kot žrtev brezvestnih tujih hujskačev, ki so jih zapeljali, da sta dvignila orožja proti svoji domovini, kar je hudodelstvo, ki zasluži najstrožjo kazen. Ta kazen, ki ju je zadela, je sicer kruta, toda pravična.«Petnasmrtobsojenihupornikovv DravogradujeMaisterdalpomilostiti. Besedilo monografije »Jugoslavija prihaja« se ne spušča v podrobnostivojaškihspopadovzanašosevernomejo,sajsobilislednjivpreteklostiževeč­krattemeljitopredstavljeni,temvečseboljdotikanjihovegavplivanavsakdanježivljenjevzaledju.NajvečpozornostijepritemnamenjeneMariboru–nena­ključno,sajjebilopravmestoobDravienaglavnihinključnihtočkprevratnegadogajanja1918/19insevečinaohranjenegaarhivskegagradivaiztegaobdobjananašapravnanj.Mnenjerecenzentadr.VinkaSkitka:»Delo višjega arhivista mag. Boštjana Zajška predstavlja zelo pomemben prispevek k poznavanju življe­nja civilnega prebivalstva na Štajerskem in vzhodnem Koroškem v času po koncu 1. svetovne vojne. Kot tako bo zanimivo tako ljubiteljem zgodovine kot tudi resnim raziskovalcem, ki jih zanima nastanek in življenje v Državi in kasneje Kraljevini SHS.« BoštjanZajšek ARHIVSKO DRUŠTVO SLOVENIJE 1000 Ljubljana, Zvezdarska ulica 1 telefon: (01) 241 42 00 e-pošta: arhivskodrustvoslovenije@gmail.com domača stran: www.arhivsko-drustvo.si ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE 1102 Ljubljana, Zvezdarska ulica 1, p.p. 523 telefon: (01) 241 42 00 telefaks: (01) 241 42 76 e-pošta: ars@gov.si domača stran: www.arhiv.gov.si Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo 1102 Ljubljana, Kongresni trg 1 telefon: (01) 241 42 87 INŠPEKTORAT RS ZA KULTURO IN MEDIJE 1000 Ljubljana, Metelkova 4 telefon: (01) 478 79 01 e-pošta: gp.irskm@gov.si NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA 1000 Ljubljana, Krekov trg 1 telefon: (01) 234 75 70 telefaks: (01) 234 75 80 e-pošta: arhiv.lj@rkc.si domača stran: www.nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/ NADŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR 2000 Maribor, Slomškov trg 20 telefon: (05) 90 80 120 telefaks: (02) 252 30 92 e-pošta: skofijski.arhiv@ nadskofija-maribor.si domača stran: www.nadskofija-maribor.si/nadskofija/ index.php/skofijska-kurija POKRAJINSKI ARHIV KOPER 6000 Koper, Kapodistriasov trg 1 telefon: (05) 627 18 24 telefaks: (05) 627 24 41 e-pošta: tajnistvo@arhiv-koper.si domača stran: www.arhiv-koper.si Enota Piran 6330 Piran, Savudrijska 5 telefon: (05) 673 28 40 POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR 2000 Maribor, Glavni trg 7 telefon: (02) 228 50 00 telefaks: (02) 252 25 64 e-pošta: info@pokarh-mb.si domača stran: www.pokarh-mb.si Enota za Koroško 2390 Ravne na Koroškem, Čečovje 12a telefon: (05) 994 29 43 e-pošta: vloge@pokarh-mb.si Enota za Prekmurje 9000 Murska Sobota, Cvetkova ulica 1 telefon: (02) 228 50 00 e-pošta: vloge@pokarh-mb.si POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI 5000 Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 3 telefon: (05) 335 87 60 telefaks: (05) 302 77 38 e-pošta: pa-ng@pa-ng.si domača stran: www.pa-ng.si ŠKOFIJSKI ARHIV KOPER Trg Brolo 11, p. p. 114, 6001 Koper telefon: (05) 611 72 04 e-pošta: arhiv.kp@rkc.si domača stran: http://kp.rkc.si/arhiv ZGODOVINSKI ARHIV IN MUZEJ UNIVERZE V LJUBLJANI 1000 Ljubljana, Kongresni trg 12 telefon: (01) 241 85 80 telefaks: (01) 241 86 60 domača stran: www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/ univerzitetni_arhiv.aspx ZGODOVINSKI ARHIV CELJE 3000 Celje, Teharska cesta 1 telefon: (03) 428 76 40 telefaks: (03) 428 76 60 e-pošta: zg.arhiv-celje@guest.arnes.si domača stran: www.zac.si ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA 1001 Ljubljana, Mestni trg 27, p. p. 1614 telefon: (01) 306 13 17, 306 13 03 telefaks: (01) 426 43 03 e-pošta: zal@zal-lj.si domača stran: www.zal-lj.si Enota za Gorenjsko 4000 Kranj, Savska cesta 8 telefon: (04) 280 59 00 telefaks: (04) 202 44 48 e-pošta: zal.kra@guest.arnes.si Enota za Dolenjsko in Belo krajino 8000 Novo mesto, Skalickega ulica 1 telefon: (07) 394 22 40 telefaks: (07) 394 22 48 e-pošta: zal.nme@guest.arnes.si Enota v Škofji Loki 4220 Škofja Loka, Partizanska c. 1c telefon: (04) 506 07 00 telefaks: (04) 506 07 08 e-pošta: zal.skl@guest.arnes.si Enota v Idriji 5280 Idrija, Prelovčeva ulica 2 telefon: (05) 372 22 70 telefaks: (05) 372 22 71 e-pošta: zal.idr@guest.arnes.si ZGODOVINSKI ARHIV NA PTUJU 2250 Ptuj, Vičava 5 telefon: (02) 787 97 30 telefaks: (02) 787 97 40 e-pošta: zgod.arhiv-ptuj@guest.arnes.si domača stran: www.arhiv-ptuj.si