212. Številka.
Ljubljana, v soboto 15. septembra 1900
iXXlll. leto.
SLOVENSKI NAROD.
vsak dan zvečer, tzlm&i nedelje In praznike, ter velja po polti prejeman za avatro-ograka dežele sa vee leto 96 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brQZ pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.   Za pošiljanje na dom računa ae za vse leto 2 K.. — Za tuje dežela toliko več, kolikor znaša poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naučnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stir: jtopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h «e dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravništvu naj se fola govoiijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniitvo pa s Kongresnega trga St 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Katoliški shod.
i.
Popisujoč, kako so Rimljani podjarmili Grke. pravi Mommsen: „Die Geschichte bat eine Nemežis fiir jede Siinde". V teh be sedah, ki ne veljajo samo za cele narode, nego tudi za posamezne stranke in za posamezne stanove, tiči velika resnica. Vsaka krivda se maščuje prej ali slej, in če slovenska duhovščina ni popolnoma slepa in gluha ter do cela nepristopna glasu razuma, je morda o priliki katoliškega shoda spo-znaia, da so se njene krivde že začele nad njo maščevati.
Ko se je slovenska  duhovščina po vplivu kardinala Missie — ki tudi na zadnjem katoliškem shodu ni imel nobene besedice za slovenske narodne ideale — iz neveriia slovenskemu programu ter zapisala na svojo zastavo ultramontansko geslo, lo-tila se je z vso srditostjo boja zoper tiste, ki so zvesti ostali onim načelom, katera so droge narode politično utrdila in osvobodila, jih gospodarsko in kulturno povzdignila ter jim pomogla do ugleda, bogastva, moči in sreče. S strastjo, da, z besnostjo, ki je naposled prešla v blazen fanatizem ter zadobila uprav megaloterske dimenzije, vodila je duhovščina ta boj. Imela je tedaj moč, storiti, kar je hotela in tudi dosegla mnogo uspehov, zlasti ob zadnjih splošnih deželno-zborskih volitvah, ni pa imela toliko zmernosti in razsodnosti, da bi se vzdrževala tega, kar daje ljudem pogum obupnosti, kar razvnema v njih najhujše strasti in obuja brezobzirno, ljuto sovraštvo.  In ta krivda se je zdaj začela maščevati, in maščevanje postalo bo še strašnejše. „Die Geschichte hat eine Nemesis fiir jede Siinde."
Katoliški shod je imel namen pokazati svetu, da se vse slovenstvo zbira okrog duhovščine, da je duhovščina s škofi na čelu voditeljica vsega slovenskega narodnega življenja, da se po duhovniških navodilih urejajo vse javne in zasebne zadeve, izkratka, da je slovenski narod popolnoma prešel v tabor klerikalizma. V tem smislu so se iz ražali vsi govorniki; vsak je predstavljal
LISTEK.
Naš dan je tu!...
Ob otvoritvi I. slovenske umetniške razstave, dne 15. septembra 1900.
Zložil Engelbert Gangl. Naš dan je tu! ... Dospel je k nam brez
hrupa,
a lep je, velik, pčnos zbujajoč . . . Umetnosti slovenske to je rraznik, ki ni enakega nikoli še, odkar o nji se govori, slavila.
Pozdravljen bodi nam, ti svetli praznik, ti veliki mejnik na beli cesti, ^ nanjo je stopila nam umetnost 12 tihih skrivališč kot boginja cvetočih lic, življenske zdrave sile, da zmago pribori si v Širem svetu . . .
K°t pastorka je životarila umetnost naša v polpreteklih dneh. Paleta, čopič, dleto, kladivo za silo so živili naše mojstre, ki so prodajali talente svoje tujini, ker ni bilo mesta jim zemlji tej, ki jih je porodila.
°. koliko prizorov žalostnih razgrinja se pred našimi očmi!
shod kakor zborovanje vsega slovenskega naroda, in generalni vikarij Flis, sicer jeden najbrezpomembnejših duhovnikov, se je po-uspel celo do trditve, da sta klerikalstvo in slovenstvo identična, in da vsi tisti, ki temu ultramontanskemu zborovanju niso prijazni bili, „so Slovenci le po krvi in jeziku, nimajo pa več duha slovenskega", da so ti „postali tujci po mišljenju".
Katoliški shod — predstavitelj vsega slovenskega naroda! Tako zatrjevanje je že več kakor naivno, in nehote se vsili čita teljem klerikalnih poročil vprašanje: Koga se hoče s tem prevariti?
Velik angleški mislec in politik je nekoč dejal, da niti na Angleškem, kjer obstoji več sto let stara politična organizacij«, in kjer se splošno smatra, da je pripadanje h kaki politični stranki jedna prvih državljanskih dolžnosti, večina naroda ni pri nobeni stranki, in da niti whigsi in torvji skupaj ne predstavljajo celega naroda. Pri nas pa, kjer je zlasti v širših krogih politična omika še jako majhna, pri nas, kjer vzlic vsemu velikanskemu naporu klerikalne armade obstoji velika in vplivna narodna in napredna stranka, se upajo prireditelji katoliškega shoda trditi, da je v njihovem taboru ves slovenski narod!
Ne! Katoliški shod ni pokazal, da je slovenski narod v klerikalnem taboru, nego ravno nasprotno, pokazal je, da je slovenska duhovščina danes bolj izolirana kakor kdaj poprej od časov informacije, in da se ta proces izoliranja izvršuje s čudovito na-glostjo tako, da bo duhovščina v nekaj letih, če pojde tako naprej, popolnoma osamljena.
Katoliški shod nam jasno predočuje dekadenco klerikalne stranke v vsakem ozira. V resnici to ni bil katoliški shod, nego duhovniški shod, na katerega so duhovniki izvabili nekaj stotin pri-prostega kmetskega in delavskega ljudstva, tistega ljudstva, ki vsled svoje nezadostne omike nima in ne more imeti trdnega političnega prepričanja, ki spada mej ono množico, o kateri je prej omenjeni angleški
Preteklost ni umetnosti slovenske
obdana z bleskom — ne! — črn pajčolan
zagrinja jo kot lice mlade vdove . . .
Umetnost, ki naj služi sama sebi,
umetnost — sveta, večna hči nebes —
premnogokrat se morala je vdati
razmeram gadnim in je iz višav
stopiti morala v vsakdanjost nizko,
zato da njega preživi, ki verno
srce ji je in dušo žrtvoval ...
Pred belim platnom in pred mramorjem
pač kolikrat je stal umetnik naš
z izčrpanimi, slabimi močmi,
s pogledom temnim v svojo nebodočnost,
s potrtim srcem . . .
Daleč tamkaj pa njegova domovina znala ni, kako težko umetriku je biti ...
Da, tam se bele cerkve dvigajo, in po obokih in po kupolah razpenjajo se slike tojilv rok . . . Med njimi je ustvaril tujčev čopič prizore tudi, ki nam kažejo, kako je večni mojster sitil lačne in žejnim je dajal pijače hladne in lilije oblačil je na polja . . In v ladjah se ponosnih dvigajc oltarji beli, z zlatom obloženi, pod njimi pa si tujec polni žep; a naš umetnik tam v tujini kje
mislec rekel, da jo valovje strankarskih bojev meče zdaj na ta zdaj na oni breg, ki pa iz prepričanja ne pripada nobeni stranki.
Prav tisti stanovi, ki so po svoji izobrazbi v stanu, imeti določno in jasno politično prepričanje ter zmožni, presoditi ideje klerikalne in napredne narodne stranke in spoznati njih vrednost, se niso udeležili shoda. Legitimirani voditelji naroda, poslanci, niso bili zastopani vsi. Prišli so samo priznano klerikalni poslanci, dočim so drugi vsi izostali in mej njimi tudi taki, ki nikakor niso somišljeniki naše stranke. Shoda ni pozdravil noben zastopnik večjih avtonomnih korporacij; noben deželni odbor, noben župan kacega večjega kraja. Župan ljubljanski, načelnik stolnega mesta, je pa povabilo izrecno odklonil.
Tudi najvažnejša naša društva, zlasti kulturna društva, se niso shoda udeležila, niso bila na shodu ohcialno zastopana. Izostali so naši profesorji in učitelji, izostali so obrtniki, trgovci, uradniki, odvetniki, no tarji, pisatelji in izostali so tudi boljši kmetje, zakaj kar je duhovščina pripeljala kmetskega ljudstva, se ne more šteti mej boljše kmetovalce, bil je to najslabši materijal, kar ga je bilo dobiti.
Izostali so ravno tisti stanovi, katerim se ima narod slovenski zahvaliti za vse, kar je pridobil na narodnem, političnem, gospodarskem in kulturnem polju, tisti stanovi, ki se požrtvovalno in nevstrašeno bore za zmago narodovih idealov, a vse te stanove je generalni vikarij Flis proglasil za Slovence le po imenu in jeziku. In mi mu tega niti ne zamerimo, zakaj samo na tak način je mogel prikriti za vse kleri kalstvo tako žalostno dejstvo, da je bil katoliški shod samo shod ultramontansko nadahnjene duhovščine, in da niti v najmanjši meri ni bil opravičen, se proglasiti za shod slovenskega naroda. Odsotnost posvetnega razumništva in meščanskih produktivnih stanov in velikega ter najboljšega dela našega kmetskega ljudstva oznanja na ves glas, da slovenstvo in kle-rikalizem nista identična, da jedro našega
brezupen bodi s sklonjeno glavo" . . . Le malo, malo, malo, malo, malo izvoljencev je šteti v njih številu, ki jim je domovina dala kruh. In naše hiše, ki blaginja v njih razliva žarke lahkega življenja — kako so vse okrašene lepo z različnim blago   , s slikami in s kipi,
ki so prišli iz tujih krajev k nam.--
A naš umetnik tam v tujini kje brezupen hodi, s sklonjeno glavo .. .
Brezupen? ... Ne! ... Slovenec je krepak,
in v žilah teče mu ognjena kri!
In energiji tej, železni volji
in vztrajnosti nepremagljivi tej,
ki vas, umetniki, je ohranila
na čast in slavo domovini svoji,
veljaj ta dan moj skromni slavospev!
In ko moči ste se zavedli svoje,
takrat stopili ste v tesnejši krog,
da z roko v roki in z glavo ob glavi
prikličete v življenje tale dan,
ko boste svojim bratom, svojim sestram
pokazali, kaj vzmore vztrajno dalo,
kaj vzmore moč doba in volje moč ...
Ta dan je tu, četudi takrat že, ko počil glas o vaši je nameri, nastal vihar je, da vas razkropi. O, takrat ste se pač prepričali,
ljudstva, da razsodni in neodvisni sinovi našega naroda nečejo ničesar vedeti o klerikalizmu, in naših narodnih idealov, vzras-lih iz velikih principov, ki so preobrazili ves svet, nečejo položiti na darilnik, ki so ga služabniki laških gospodarjev postavili ultramontanstvu.
To je vesel pojav, dvakrat vesel, ker se je zajedno pokazalo, kako se krči število tistih, ki so zbrani okrog duhovščine, kako pojema mej duhovščino nekdanjo navdušenje, kako postaja ta duhovščina čedalje bolj osamljena. S tolikim hrupom oznanjeni katoliški shod se je skrčil na shod klerikalne stranke in je pokazal, da obstoji ta stranka prav zapravizsamih duhovnikov, ker tisti elementi, ki stoje na njeni strani, niso zanesljivi, niso stalni in nimajo nikakeg* trdnega političnega mišljenja. To je velik uspeh, a kot stranka treznih mož moramo priznati, da se imamo v prvi vrsti zahvaliti za ta uspeh idejam, ki jih zastopamo. Tako kakor je voditelj neke nemške stranke nekoč zaklical v nemškem drž zboru lahko rečemo tudi mi: „Unsere Erfolge be-ruhen auf unserer geistigen und sittlichen Uberlegenheit."
Ne ,-emo, če je na katoliškem shodu zbrana duhovščina spoznala, kakšen je njen dejanjski položaj, to pa vemo, da njeni voditelji v svoji zaslepljenosti ne uvidevajo, da so v položaju tistega krovca, ki je padel s stolpa ter leteč nizdolu se pri vsaki lini tolažil: No, do sem je dobro šlo. Tudi klerikalna stranka leti nizdolu, a morda se njeni voditelji tega ne bodo zavedli, dokler ne bodo prileteli na tla in z razbitimi udi obležali v svoji krvi.
Volilni shod v Ribnici,
dne 9. septembra 1900.
(Dalje.)
Vsled zveze z nemškimi veleposestniki se narodni poslanci nikakor nismo odpovedali narodnemu programu ter smo v mnogih slučajih glasovali s poslanci kat. nar. stranke. Vendar rad priznavam
da nevoščljivcst, zloba in zavist stvar dobro, plemenito bi končala, da nima čvrstih, zdravih korenin! Da, prišel je ta dan, priplaval je na krilih .-smelih semkaj nad Ljubljano, ki Vas pozdravlja, ki objema Vas kot svojo dobro, blago pridno deco, ki dvigate ji čast, ime, ugled! Kot bela ladja v pristanišče varno priplava po morja valovih burnih, tako priplaval je ta zlati dan zdaj po strasti valovih semkaj k nam, ki ga pozdravljamo, proslavljamo!
In Vi nas kličete ! .. . Prihajamo med vas, med svoje svoji, gledamo ta krasna dela vaših rok in glav, in srca dviga nam ponos, zavest, da imamo umetnost svojo, pravo, ki se časteč ji klanjamo sedaj!
In kakor nam pogled je v prošle dni zalit s solzami, pa nam bolj vesel v bodočnost gleda, ki prinesla bo umetnosti slovenski venec slave!
Zato pozdravljen bodi nam, ti praznik,
ti veliki mejnik na beli cesti,
ki nanjo je stopila nam umetnost
iz tihih skrivališč kot boginja
cvetočih lic, življenske zdrave sile,
da zmago pribori si v širem sveta! . ..
đa je bila zveza zelo nepopularna, in da se je pri vsaki priliki in nepriliki izkoriščala zoper nas. Posebno vnanji Slovenci so nas mnogokrat krivo sodili. Ker razpor med narodnima strankama ne koristi narodni stvari, in da prenehajo strastni boji, smo leta 1898 skušali skleniti po-mirje. Tudi jaz sem bil med optimističnimi spravljivci. Po dolgotrajnih obravnavah se je meseca marca 1898. 1. dognala spravna pogodba, katero sta takrat objavila »SI. Narod« in »Slovenec«. Kluba narodne in katoliško-narodne stranke sta sklenila mej seboj »za tekočo volilno dobo trdno in neločljivo zvezo«, katera se je pa kmalo razrušila. Glavni namen sprave je bil, da se varuje posestno stanje strank, da preneha gospodarski boj mej njunimi pristaši, da se snujejo konsumna društva, kjer je to res potrebno, in ko likor mogoče dogovorno. Govornik citira najvažnejše točke spravne pogodbe, pre pušča sodbo o tem, kdo je prelomil pogodbo, razsodnim volilcem ter pravi dalje: Sedaj je narodna stranka prosta, ter gla suje od slučaja do slučaja sedaj z jedno, sedaj z drugo stranko.
Narodni stranki se očita v prvi vrsti 1 i beralizem, kateri se opisuje kot izvir vsega zla. Dovolite mi, da spregovorim tudi o tem. Dr. Šusteršič je rekel v Kamniku, da je liberalec človek, »ki se v puter vleže«, v Ribnici pa je govoril še bolj ljubeznivo ter pital liberalce s samopaš neži, goljufi, pravdarji itd. Ne bodem od govarjal s takimi psovkami, akoravno tudi jaz poznam ljudi nasprotne stranke, kateri leže v maslu in take, ki se pripravljajo na to. (Odobravanje. Nemir mej razgrajalci). Beseda ali pojem liberalen ali svobodomiseln ne pomeni ob sebi vendar nič hudega. Kdor je v resnici svobodomiseln ter želi, kakor sebi tudi drugim politično in osebno svobodo, zaradi tega vendar ne more biti slepar! V vsakem stanu in gotovo tudi pri obeh naših narodnih strankah se nahajajo pošteni možje, ki so lahko iz prepričanja bodisi konservativni ali klerikalni, napredni ali liberalni, kakor jih že hočete imenovati. V resnici žalostno bi bilo, ako bi ne bilo tako. Možje, oglejte se mej seboj, prepričajte se in povejte mi, ako so res na jedni strani sami poštenjaki, na drugi pa sami sleparji?
Naj bode liberalizem še tako diskreditiran in razvpit, ima gotovo tudi svojo dobro stran. Je-li klerikalizem ali liberalizem o s v o b o d i 1 k m e t a tlake in desetine? (Klic mej zavednimi razgrajalci: žalostno. Splošna veselost in odobravanje po dvorani). Tudi naš državni osnovni zakon z leta 1867 s členom 19., društveni zakon in zakon o shodnem ali zbornem pravu so sad svobodomiselnih nazorov. Kadar zahtevamo ravnopravnosti, se vedno sklicujemo na člen 19. kateri zagotavlja ravnopravnost vsem deželnim jezikom. Naši nemški politični nasprotniki, kateri hočejo našo narodnost vdušiti, seveda sedaj skušajo nam zopet vse vzeti, kar so nam bili priznali v tedanji svobodomiselni navdušenosti. Tako postopanje je spravilo pri nas liberalizem Ob kredit.
Da je tudi liberalec lahko politično pošten in tudi veren, nam spričuje jeden izmej največjih državnikov tega stoletja, to je bivši angleški prvi minister Glad-stone, kateri je bil skoro polu stoletja priznani vodja angleških liberalcev ter je zatiranim Ircem dal toliko koncesij, kakor jih jim konservativni lordi nikoli nečejo priznati. Gladstone ni bil katoličan, ampak veren angličan, tudi cerkveni pisatelj a poleg tega pošten liberalec, katerega je spoštoval tudi največji slovanski škof Strossmaver.
Poglejte v Ameriko, katera ne pozna klerikalizma, in kjer je prosta cerkev v prosti državi. Kaj vendar tako žene naše ljudi v Ameriko, pred katero se v gospodarskem oziru trese Evropa? Vsaj v Ameriki vendar še ni Šušterši-čeve gospodarske zveze in organizacije! (Splošna veselost in odobravanje). Ameriko ne povzdiguje verska napetost, ampak gospodarski napredek, industrija in trgovina. Nasprotno pa poglejte najbolj klerikalno državo, ubogo Špansko, kjer se širita beraštvo in anarhizem.
Gotovo pa je, da ima liberalizem tudi v gospodarskem  oziru  svojo slabo
stran. Omenjam tu samo oderuštvo. Odprava obrestne meje (6%) leta 1868. je pogubno vplivala na gmotno šibke ljudi. Kapitalisti, posebno nenasitni židje, so izsesavali ne samo kmete, ampak tudi druge stanove. Država se je prepričala, da je treba gmotno slabe po zakonu ščititi pred močnejšim. Služil sem več let v okraju, kjer je oderuštvo posebno cvelo, kar se o našem kraju ne more trditi, in zelo vesel sem bil, ko smo leta 1885 dobili zakon zoper oderuštvo.
Narodni stranki se očita nemčur-stvo in brezverstvo. Omeniti hočem samo glavne osebe: Šuklje, Hribar in Tavčar. Sodite o Šukljetovem političnem delovanju, kakor vam drago, to je gotovo da je velik talent, nenavaden govornik da se je mnogo učil in mnogo delal, da je bil vedno naroden in da ima posebno za Dolenjsko toliko zaslug, kakor jih do-sedaj ni imel še noben poslanec. Bival je mnogo let in biva še v Dunajskem No vem Mestu ozir. na Dunaju in prepričate se lahko, da so njegovi otroci vzgojeni strogo narodno. O drugih narodnih poslancih mi tega menda ni treba posebej poudarjati ter mislim, da tisti ne zatajuje svojega naroda, kdor toliko žrtvuje za narodne stvari, kakor n. pr. poslanca Hribar in dr. Tavčar. (Klici: Kako je pa z dr. Šušteršičem ?) Tega pa ne vem.
Naš narod je veren, in nihče mej nami mu neče jemati vere. Mi smo le proti temu, da se v vsako stvar vmešava vera in katoličanstvo. Tudi največji naš liberalni bavbav dr. Tavčar dejanski ni tako hud, kakor se slika. Bil sem že v njegovi hiši, a našel nisem nič brezver-skega, ampak videl njegove otroke moliti pred jedjo in po jedi. Jaz nisem prijatelj osebnih napadov po listih, polemika naj bode ostra, a vendar dostojna in poštena. Ako se nam očita »Slov. Narod«, opomnim na to, da ni organ kluba narodne stranke, da pa res zastopa to stranko. Zato, kako in kaj piše, je odgovorno uredništvo, ne pa posamezni narodni poslanci. Jaz sem za posamezne morebiti preostre polemike v SI. Narodu tako malo odgovoren, kakor n. pr. ribniški g. dekan za to, ako nas »Slovenec« grdo in nepošteno napada. Ako se dva stepeta, ne gledata na to, kako bode kdo udaril, da bode nasprotnika manj bolelo, ampak na to, kdo bode prvi in krepko udaril. Tako je večkrat tudi pri naših časnikih.
(Dalje prih.)
V LJubljani, 15. septembra. Cesar o poljskem klubu.
Znano je, da je poljski klub, oziroma njegov načelnik Jaworski razbil desnico, in znano je, da so zategadelj češki listi jako ostro napadali politiko poljskega kluba. Napetost med Poljaki in Čehi je v poslednjem času zelo narastla, ki pa se bo še povečala, ako so resnične vesti poljskih listov, da je cesar z izredno gorkimi besedami pohvalil poljsko politiko. V pogovoru z voditelji poljskega kluba je cesar dejal, da upa, da se bode poljska dosedanja politika nadaljevala. Nemški liberalni listi prinašajo to cesarsko pohvalo z zasmehljivimi opazkami proti češkemu klubu ter dokazujejo, da je cesar sam obsodil češko politiko. Tisto je gotovo, da bodo Poljaki, ki so vedno vladna stranka, poslej še vdanejši pomočniki Korberjevi vladi v vsakem slučaju. Pohvala cesarjeva ne ostane brez vpliva za bodoče državnozborske volitve ter bo sedanjim gališkim poslancem prav izredna pomoč.
Kriza na Kitajskem. Iz Šanghaja je došla vest, da je moral Lihungčang na povelje princa Tuana svoje mirovno posredovanje odložiti. Druga vest pa pravi, da je Lihungčang izjavil, da so ruski mirovni pogoji nesprejemljivi, ter da je nato Rusija poslala svoj ultimat. Seveda sta prišli te d ve vesti iz mesta, odkoder se je razširilo tekom kitajske krize največ laži. Vsekakor pa ni dvomiti, da ima princ Tuan še vedno velik vpliv, katerega izrablja z vso silo, saj mu gre za lastno kožo. Iz Pekina pa je došlo poročilo, da je začel princ Čing z mirovnimi pogajanji. Stavil je baje sledeče pogoje: 1) Prizna se nevtralnost Tientsina. 2) Da ostanejo mandžurske pokrajine s polotokom Liao-tungom dežela, ki naj služi v to svrho, da Rusija in Kitajska ne prideta v dotiko. 3) Da imajo taje vlasti pravico, vzdrževati v svojih pogodbenih lukab, kjer je tega treba
za varstvo tujcev, g a r n i z i j e. 4) Da se kaznujejo s smrtjo vodje boksarskega punta. Koliko je na teh točkah resnice, ni znano. Rusija umakne svoje poslaništvo iz Pekina. Tam pa posti vojaški komando. Tudi druge vlasti umaknejo menda svoja poslaništva, tako da ostanejo v Pekinu preko zime le mednarodne vojaške čete. Baje ostane ruskega in nemškega vojaštva v pokrajini Pečili po 15.000 mož. Japonci pa puste ondi 22 000 mož.
Vojna v Južni Afriki. Transvalski predsednik Kruger je šel za šest mesecev na dopust. Transvaalska vlada mu ga je dovolila  v to  svrho, da gre v Evropo ter poskusi doseči posredovanje. Splošno se sodi, da Kruger tega namena ne doseže, kakor ga tudi burska deputacija ni, nekateri listi pa mislijo celd, da je Kruger prav za prav  pobegnil, ker je sprevidel, da je stvar Burov izgubljena. Kruger je bil duša  burskega odpora, ko izgine s pozorišča, ni nikogar več, ki bi v obupni, a junaški trmi nadaljeval  boj do zadnjega. Pokojni Joubert je bil docela drugih misli kot Kruger; Joubert je skušal doseči vse z lepo besedo, saj je vedel, da se mali narod Burov proti  silni velevlasti Angležev z uspehom ne more ustavljati. Zato pa je bilo med Joubertom in Kriiger-jem vedno tiho, a hudo nasprotstvo. Sedaj pa je dospel po nad leto dni trajajoči vojni do stališča Jouberta tudi Kruger.   Vse občudovanja vredno junaštvo Burov, vsa sijajna genialnost njihovih  generalov, kakor so Botha, Dewet, Grobler i. dr. ne more pomagati do zmage. Roberts doseza s svojim drakonizmom, s svojim   brutalnim na-ailstvom več kakor s svojo ogromno armado. V ječah  v Južni Afriki in na sv. Heleni je več tisoč Burov. Angleško vojaštvo postopa z Buri kot s puntarji, in sedaj je proglasil Roberts nad vsem Transvaalom obsedno stanje. To mora ukrotiti tudi najhujši odpor. Poslej se bo ravnalo z Buri kot zločinci, ter se jih obešalo in streljalo brez odlašanja in preiskovanja. S tem je posadil Roberts svojim  nasilnostim, ki so pravi škandal XIX. veka, krono. Že ko je anektiral Transvaal. je protestiral ves svet. Sedaj pa se zdi človeku,  da  nima več opravka s kulturnim narodom, nego z divjaki, ki smarrajo vojno za moritev. Poroča se, da je Louis Botha radi  bolezni odložil nadpoveljništvo. Drugi pišejo, da se je začel poganjati radi kapitulacije. Ako je to res,  potem je  dospel tudi  zadnji prizor južnoafričanske tragedije.
Dopisi.
Iz Vipave, 14. septembra. »Slovenec" pripovedoval je te dni lahkovernim svojim čitateljem, kako huda je prela od strani klerikalnega ljudstva dru. Tavčarju na So kolskem izletu v Vipavi; celo telovadci mogli so nastopiti samo zato, ker se je bil baje dr. Tavčar previdno odstranil. Kapa kosmata, to bi bilo nekaj za klerikalna ušesa, ako bi imelo le senco resnice v sebi; tako je pa „ Slovenec" izvabil le nekaj prav zdravega smeha vsem udeležnikom, ki so ta list čitali.
Potrebno se mi pa vidi vendar le v javnost: celo stvar nekoliko pojasniti.
Gočani bili so do nedavno politično malo da ne mrtvi; pred dobrim letom ustanovili so pa tamošnji klerikalci — na čelu jim ex-misionarjeva rodbina in pa širokoznani kmetski bahač Habe, ki je iz golega bahaštva in namišljene mogočnosti celo prejšnjega župnika preganjal — klerikalno pevsko društvo „Nanos". Temu nasproti ustanovili so pristaši narodno-napredne stranke bralno društvo aTriglav", čigar zastava se je bila povodom Sokolovega izleta v Vipavo razvila.
Ta čisto lokalni prepir prinesli so bili nekateri členi klerikalnega .Nanosa" dne 8. t. m. v Vipavo, ho teč tam z demonstracijami motiti čin razvitja zastave nasprotnega jim .Triglava".
Obče je tukaj znano, da je na Gočah nekaj surovosti in neotesanosti doma, ni pa bilo doslej znano, da se je ta surovost zbrala v društvu .Nanos", in da stoj) tem surovežem na čelu ŠtefanHabe in pa ex-misionar, kar nam je v veliko tolažbo; le naš sivi tfanos poKuilujemo, da mu s kruni čestito ime svojat,. kakoršna je dne 8. t. m. nastopila, in katero so — to lojalno priznamo
— celo klerikalci sami obsojali. Da je klerikalni .Nanos* vprizoril demonstracijo, je več kot naravno; ako ima v njem glavno besedo ex misionar, ki javno v cerkvi g0. vori, da se bodo dne 8. septembra v Vipavi sami hudiči zbrali, in da popelje vsak G0. čan, ki se sokolske slavnosti udeleži, §e enega hudiča seboj; ki razpostavi p0i ure Najsvetejše v namen, da bi dež celo slavnost pokvaril, in ki utemeljuje svojo prošnjo za orožni list , tem, da mora imeti revolver, kadar gre ponoči bolnika zBogom spravljat, ni se temu prav nič čuditi; posebno značilno je, da se klerikalci z drugih vasij niso Nanosovega nastopa udeležili, kar k bilo najbolj zdravo, ker sicer bi bil tudi njih vihar pomel, kakor je .Nanosce" s Habetovimi pijanci vred, in pa z juristom Ferjančičem, ki je bežal, kar so ga noge nesle, ko ga je iz usmiljenja sorodnik libe ralec žandarju iz rok iztrgal.
0 burnih in prisrčnih ovacijah, ki so jih iz okroglo 2000 grl Vipavci dru. Tavčarju pred, med in po klaverni demon atraciji 15 goških junakov prirejali, ne g: vorim, nego le popravim, da se nista dva goriška učitelja demonstracije udeležila, dostavim le še v odgovor .Slovencu", ki je z vidno slastjo in priznanjem pisal o tej demonstraciji, da v Vipa niso za to godna tla, da smo lanimirn: in dostojno dr a. Šusteršiča poslu šali, ko nas je zosli, tepciinnorci pital, ker priznavamo svobodo govora, da nas je pa sedaj po „Slovencevi* sankciji .Nanosove" demonstracije to veselje minilo, ter ga povabimo, da nam pošlje na kak katoliški shod v Vipavo največje svoje korifeje, in prepričal se bode, v koliki meri bodo .nevoljo ljudstva" okusile. Sapienti sat!
Iz Bohinja, dne 13. septembra. (Naš .konzul" in kaplan Oblak.) Hvala Bogu, tudi pri nas se je pričelo daniti, kajti naši Bohinjci vedno bolj uvidevajo, kam jih je zapeljal dolgopeti Oblak s jim konzulom in so mu že pričeli hrbte obračati ali pa mu kar naravnost nasprotovati. Sklicali so letos enkrat občni zbor »kmetijskega društva (?)" t. j. konzu'a in poročalo se je zbranim vernikom, da je menda 800 kron dobička.  PredIož//a se je zadružnikom neka bilanca, katero so pregledali in potrdili naši bohinjski veščaki. ne da bi je razumeli.   Pregledovanje računov je neki trajalo pol dneva, kakor pregledovala trdijo, bržkone so pa kar na slepo podpisali.   Vestno pregledovanje zamotanih računov našega konzula bi veščaku dalo najmanj teden dni posla; od sv. duha prešinjeni kaplanovi kimovci so pa nepotrebno, sitno in kočljivo zadevo kar kratkim potom rešili.   Sestavljanje bilance je bilo silno imenitno, kakor se pripoveduje. Kaplan je poklical par odbornikov • kimovcev v konzul ter jih vprašal, koliko utegne biti vredna zaloga.   Eden je rekel tolik drugi toliko in slednjič reče kaplan: .Kij ne, možje, toliko recimo pa bo prav." Seveda so vsi to enoglasno potrdili in kaplan je postavil v bilanco tisto Število, ki mu je bilo potrebno, da se je izkazalo 800 K dobička.   Kaka pa je prav za prav bilanca našega konzula? No, to si vsak razborit Bohinjec približno na prste izračuna, ne da bi šel gledat knjige, katere vodi reven li* rarček, ki niti za svoj posel ni prav nič sposoben, celo pa ne za vodstvo kake trgo vine in če je najmanjša branjarija. Konzul ima na hiši 6000 K dolga, tako saj kaplan trdi, dasi sem prepričan, da ga je več. Tirjatev za blago imajo saj 6000 K, kajti le zadružniki iz male vasice Črešnjica so dolžni 2000 K. Vsak trgovec ve, koliko so vredne take tirjatve in prav predrzen bi moral biti tisti Žid, ki da zanje več nego 50°/o-  Pri tirjatvah za blago se sme nade jati konzul nizko računjeno 3000 K izgube Lansko leto je pa kupil kaplan Oblak od dveh bohinjskih sirarskih zadrug za 18.096 K 60 v. sira ter ga je precej plačal in sicer s posojilničnim denarjem, ne da bi koga za dovoljenje vprašal, kajti Oblak je tudi v posojilnici neomejeni vladar. S tem sirom je mislil Oblak čudeže delati, t. j. delati velikanske dobičke, a se je silno varal Razun par hlebov ima še danes ves sir in ker ni znal ž njim ravnati, kakor tudi ne njegov poslovodja, ki se šteje, da je sirar. je polovica sira že popolnoma pokvarjen* a druga polovica taka, da ni vredna poj^ Dalje v prilogi. "7£J1
\
Priloga ..Slovenskemu Narodu" št 212. dne 15. septembra 1900.
vice nakupne cene.  Sir je deloma razko-pan in napihnjen kakor nepečen kruh v peharin, deloma plesniv, objeden od podan in miši ter kar mrgoli črvov in mrčesa Nekaj tega sira, ki ga je plačal po 56 kr. kilogram, se prodaja v konzulu pod kupno ceno, a ker je pokvarjen in nezdrav, ovadilo je neki orožništvo prodajo tega sira kot prestopek zakona o živilih.   Oblak se • siCer bahal, da bo poslanec Vencajz kot Član delegacije prodal ves sir mornarici v polj. in res s0 Poslali nekaJ hlebov tjakaj, a daljnih naročil ni bilo, če tudi je šel Oblak osebno v Pulj ter ljudem nekaj go-voril o Kitajski, da so potem tercijalke covorile: Kaplan so šli nad Kinezarje Velevlasti bi pač najceneje Kitajce vkrotile, je bi Kinezarja Oblaka poslali z njegovim g|rClQ v Kino, kajti s tem blagom bi jih toVO prepodil, vzlic temu, da so Kitajci vajeni smradu. Zadruga ima tedaj na hiši 6000 K dolpa,  pri tirjatvah bo izgubila najmanj 3000 K, pri siru pa prav gotovo !0OCO K. K° 00 priSel konzul na boben, dobiti bo za hišo kvečjemu 2000 K (toliko utegne biti za Srednjo vas vredna, a prodala se ne bo, ker ne bo kupca), in če ojbijernn to vrednost in letos izkazani dobiček (?) lahko rečemo,   da je Oblakov konzul že danes za 16.000 K pasiven. To je studenec dobrot, kakor je Oblak večkra} imenoval .kmetijsko (?) zadrugo" ! Uboai Bohinjec,   kako boš plačeval svojo lahkovernost! — Oblak pa ni le v zapravljanju zadružnega premoženja vreden učenec bivšega trnovskega kaplana Rudolfa, temuč iudi glede hujskanja proti svojemu župniku. Ob priliki, ko je pokladal famozni račun o dobičku konzula, je tudi namiga-vaJ, da utegne biti kot kaplan enkrat prestavljen in potem bo konec delitve dobrot in vsled te dogovorjene komedije so njegovi kimovci pričeli gonjo proti župniku in sestavili prošnjo da se dene župnika v pokoj ter postavi na njegovo mesto Oblaka. Vse to in Oblakova izredna nadarjenost Bohinjcem zadnjo krono iz žepa izvleči in tja in sem tudi kako hranilnično knjižico je provzročilo, da so se jele Bohinjcem oči odpirati in da so začeli izpoznavati, kakšne baze je ta katoliški mož. Kar je pametnih ljudi, pa že od pričetka niso mogli trpeti zdaj sladkega, zdaj odurnega Oblaka, saj je sam njegov mojster in gospod ter od Tomaževe žlindre umazani  dr. Šusteršič rekel proti poslancu Pogačniku, da se ne boji kmalu katere reči tako močno, kakor kaplana Oblaka in njegovih pisem. V nedeljo 1. sept. je imel ravnatelj kmetijske družbe g. Pire v Srednji vasi 21/a ure dolgo predavanje, katerega se je udeležilo nad 2C3 najboljših mož iz zgornje doline G. Pire je pač pokazal, da bolj pozna, kje Čevelj žuli našega kmeta, nego vsi narodno-gospodarski osrečevatelji iz Ljubljane, zato pa gre Je en glas o njegovem govoru in še celo kaplanovi kimovci ptiznajo korist tega predavanja. Govornik je pojasnil razmere, ki bodo nastale vsled zidanja železnice in vsled železniškega prometa in je poučil navzoče, kako jim je z ozirom na nove razmere gospodarstvo urediti. Predavatelj je dokazal, kakšna vrednost tiči v rovtah, zato je priporočal vse sile napeti, da se rovte zboljšajo, in je zlasti priporočal njih gnojenje z umetnimi gnojili. Pri tej priliki ja omenjal ceno Tomaževe žlindre in po vedah kako so lansko leto nasprotniki kmetijske družbe sleparili s Tomaževo žlindro ter je rekel, kakor so v tej zadevi sleparili tako so tudi v drugih in obžaluje, da so nekateri Bohinjci šli na limanice in se pustili nahujskati proti kmetijski družbi, ki je za Bohinj več storila nego za vsako drugo pokrajino in prav za prav več nego je bilo opravičeno glede na dejanske razmere. Kakor rečeno, s predavanjem so bili vsi za dovoljoi, in g pirc sme biti prepričan, da 00 imelo predavanje trajen uspeh. Eden pa seveda ni bil zadovoljen in to je zopet °aš kaplan Oblak, ki ne odpusti g. Pircu, d» je razkril sleparstvo s Tomaževo žlindro, ln da je rekel, kdor je usposobljen za tako sleparstvo, ta je usposobljen tudi za vsako drago. Kaj ne, gosp. kaplan, če se stopi mački na rep ... .?  Poslali so  tudi v »Slovenca« dopis, v katerem so g. Pirca DaPadli, da je govoril o politiki. Prav so «neli, bodo saj Bohinjci spoznali, da .Sloneč« iaže kajci veC kofc 20Q prfg mQra
oT ivl da 8" Pir° ni Crhnil niti besedice Politik!. Morda pa smatrajo kaplan in
gegovi somišljeniki sleparjenje za politiko?
Za zna biti, saj klerikalna politika, ki jo uganjajo po „konzulih", ni nič drugega, kot prav priprosto sleparstvo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. septembra
— Osobna vest. Odvet. kandidat g dr. Albin Kapus je napravil v Trstu odvetniški izpit.
— Občinski svet ljubljanski ima prihodnji torek, 18. septembra t. 1. ob 5 uri popoludne v mestni dvorani izredno javno sejo. Na dnevnem redu je več važnih točk.
— Remlniscence na katoliški shod.
Korarski „ring* je bil seveda ves v zasta vah.   Pa glej čuda, nekateri korarji so se čutili poklicane, demonstrirati s tem, da so razobesili samo papeževe in cesarske zastave, a niso razobesili nobene narodne zastave.   Narodnost, slovenska narodnost jim je pač zadnja stvar na svetu, vse za vero, dom avstrijski in cesarja, slovenstvu pa brco, — to je njihovo vodilo.   Pa našli so se še drugi  tiči.   Na nekih korarskih hišah še cesarske zastave niso razobesili. Tam je vihrala samo papeževa, kar ima toliko bolj demonstrativen značaj, ker se je bakljada vendar priredila v proslavo ce sarjeve 701etnice! — Razni kmetski udeleženci so se bridko pritoževali, da niso dobili prenočišč.  V tem oziru so klerikalci storili, kar so mogli. Mnogo udeležnikov je celo spalo pri  usmiljenih  sestrah,  ki so bile tako zavzete za katoliški shod, da so razobesile kar troje zastav, v tem ko so ob praznovanju cesarjeve sedemdesetletnice bile razobesile samo jedno zastavico. — Ko je v ponedeljek zvečer na osnovalnem zborovanju Vencajz svoj jako surovi govor bral in je zazvonilo Ave Maria, je g. Flis, izumitelj centripetalne politike naprej molil. Vsi udeleženci so molili za njim, samo Vencajz je molčal in ustnic še premaknil ni. Pravijo, da je vse te molitve že davno pozabil, in mi to prav radi verjamemo. — Po slovesnem zborovanju se je peljala prva za škofom mesarica Žan. Ponosno je sedela na vozu in zaničljivo gledala na ti8te, ki so jo — občudovali.   Ljudje so rekli, da mora nekaj pomeniti, da se vozi Katrca prva za škofom in naposled res uganili, da bo Katra zavzela mesto nekdanje škofove Urše.   Mogoče je že, zakaj pota usode so nepreračunljiva. — Pri zabavnem večeru v .Katoliškem domu" je sviral .orkester" z imenom „Ilirija8.   Tega   ni   zamenjati s slavnoznanim kvartetom „Ilirija*. Ta orkester, ki je sviral prvim  glavam katoliške stranke, svira navadno v priljubljeni gostilni „pri Kankertu" v Šiški. Pri tem za bavnem večeru je pel ženski zbor, o katerem pravi „Slovenec*:  „Smelo trdimo, da na Slovenskem nimamo zbora, ki bi se mogel   kosati   z zborom  naših delavk". Blizu tako so se izrazili tudi razni duhovniki, ki so pripovedovali, da so imeli utis, kakor bi slišali tiste trobente, ki so podrle zidovje Jeriha. In to je nekatere tako navdušilo, da so, grede skrivnostno-sladko gi-njeni na svoja prenočišča, trobentali v jasno noč najlepše fantovske pesmi, tako da so jih morali čuvarji nočnega miru prav resno posvariti,   kar je jednega izmed njih tako razkačilo, da je potem v kavarni ropotal: V Ljubljani pa že noben zlodej ne spoštuje duhovnika.
— Dr. Šusteršič in liberalci. Pri „ko-merzu" .Danice" napil je dr. Šusteršič liberalcem, in pri tem zbranim škofom in nadškofom povedal tale krvav dogodek: .Šel je v Alojzi j evišče, pa sta prišla mimo dva liberalca. Prvi liberalec je dejal: »Na, zdaj pa zmagaj, če moreš!" Drugi pa je povesil glavo in zamrmral: BSaj sem zmiraj rekel !u Kakor rečeno, to lažnjivo pripovedko je dr. Šusteršič prav resno predložil pred škofa na mizo, ter jih ž njo „nafarbal", ka kor se pravi v vsakdanjem življenju. Očetu Antonu Bonaventuri pa je baje tako do-padla, da je vsekal z roko po mizi, da se je streslo staro strelišče. Burka, kojo je ta vprizoril dr. Šusteršič, ni nova; pri .Slo vencu" imajo že od nekdaj navado, da iz brskajo iz svoje lažnjive domišljije kakega „starega, sivolasega in častitljivega liberalca", ter mu obsodbo napredne stranke polože na jezik. Ta liberalec potem preklinja in kolne, ter uničuje, kakor najeta mašina, vse naprednjake! To, že zelo obrabljeno metlo izkrpal si je naš Šusteršič za katoliški shod, ž njo je tepel škofe in .Dani-
carje" po glavi, ter seve ?el obilo smeha in pohvale. So pač današnji Škofje in „Dani carji*  z malim zadovoljni!   Ali katoliški advokat bi bil lahko žel še veliko več pohvale. Srečala sta ga dva liberalca. Dobro! Poznal ju je, ker je vedel, da sta liberalca. Dobro! če pa ju je poznal, potem ve, kako se pišeta in kje sta doma. In sedaj opravi čeno vprašamo, če mu je dr. Šusteršič zamolčal imeni, čemu ni katoliškim bratom okrog sebe brez ovinkov povedal, kdo sta bila omenjena dva liberalca? Z imeni to-raj na dan, gospod Šusteršič, ker se bode drugače povsod sodilo, da ste lagali, in da ste še celo svojega Škofa nalagali, ko ste mu — prej kot ne v vinjenosti — pripovedovali   „i3torijo    od   dveh liberalcev"-Morda pa vendar blagoslovljeni advokat ni lagal, morda je bil že takrat, ko je šel v Alojzijevišče, malo natrkan, da ni ločil osebe od osebe! Pri tem je menil, da sta ga srečala dva liberalca, v resnici pa sta ga srečala dva klerikalca. In prav verjetno je, da sta zdihovala in tarnala, posebno, če sta po pravi vrednosti cenila smeti, koje so se po večini nabrale na katoliškem shodu. Ta zamenjava je pač mogoča, in zategadelj ne bomo preostro sodili dr. Šusteršiča radi nje gove napitnice, posebno, ker jo je sprego voril — po polnoči!
— Dr. Matko Laginja je po „Slovencu" pozdravil katoliški shod v imenu hrvatskega naroda v Istri v divnem govoru Vspodbujal je zborovalce, naj vsi živimo kot dobri katoliki ter skušajmo na temelju ljubavi zastavi krščanstva pridobiti še druge. Govornik je končal svoj govor z željo, naj križ kot znamenje krščanstva stoji mej Hrvati in Slovenci vse povsod, ter naj nam vrh Trglava stoječ kaže pot proti nebu. — Komentara pač ni treba pisati. Po dru. Šusteršiču, koji ima sedaj tudi prijatelja Matkota v svojem žepu, je ta temelj ljubavi — palica, s kojo naj pozdravi slovensko ljudstvo po redne naprednjake!
— V znamenju žalovanja. Na Čast katoliškemu shodu razobešenih je bilo, kakor znano, bore malo zastav. Duhovniki sami so priznavali, da bi bilo veliko bolje, če bi se sploh ne bila nobena razobesila, ker bi se v tem slučaju na bilo videlo, kako revno malo zaslombe imajo klerikalci v Ljubljani. Med tistimi redkimi hišami, ki so bile okrašene, je bila tudi nekdaj Ovija čeva, v kateri kraljuje dr. Šusteršič. A, čuda, nad cesarsko zastavo, ki je vihrala raz hišo, je bil privezan črn flor, znamenje žalovanja. Dr. Šusteršič je torej z znamenjem žalovanja pozdravil katoliški shod. In s tem je pokazal, da je resnično v neki skrivnostni zvezi s sv. Duhom, zakaj samo mož, ki ima tako zvezo, more gledati v bodočnost, samo tak mož je mogel v naprej vedeti, da se bo katoliški shod žalostno izvršil.
— Bojkotiranje ljubljanskih gostilničarjev. Prireditelji katoliškega shoda so imeli najboljšo voljo, škodovati ljubljanskim gostilničarjem kolikor le mogoče. Pa ni Šlo! Razdeljevali so mej vdeležnike tiskane listke naslednje vsebine: „Vdeleženci katoliškega shoda! Priporočamo Vam toplo naslednje gostilne: „Katoliškidom", .Rokodelski dom", .pri Sokolu", „pri Kolovratarju", „pri Bo-benčku", .pri Čonžku", .pri Janezu" (Jo-hanesbirt), „pri Jurju", „pri zlati ribi" in „pri Tomcu". To je bil jasen migljaj s polenom. Najprej so proglasili gostilničarje za razbojnike, potem pa so jih skušali še bojkotirati. Škode niso dosti napravili, kajti ravno najbolj priporočene gostilne so bile najslabše obiskane, zlasti Tomčeva krčma za gradom. Kako malo so se klerikalci brigali za zaukazni bojkot, kaže dejstvo, da je neki klerikalni kolovodja pri Johanesbirtu za dan 11. t. m. naročil obed za 40 .go spodov". Obed seveda iz vraten in obilen obed je bil pripravljen, a na kosilo ni bilo nikogar, in je imela gostilničarka prav občutno škodo. Tolažilo jo je samo to, da je katoliškega pasarja hlapec zlezel v krilo Mice Kovačeve in prišel na račun naznanjenih gospodov dvakrat kosit!
— Banket katoliške „Danice", s katerim se je zaključil katoliški shod, je bil že višek finosti. Natisnili so poseben jedilni list v slovenskem in v — francoskem jeziku, dasi ga na banketu bržčas ni bilo človeka, ki bi razumel francosko. Največja delikatesa je bil dobrepoljski sir, vina pa iz Vencajzove oštarije. Slovenski stavek na jedilnem lista »Vina iz kleti Slov. vino
gradniškega društva" so prestavili na francosko ,Vins de ca ves de la societe slovene vinogradniško & Ljubljana". Strašno! Manj francoski, kakor ta prelagatelj jedilnega lista, se sploh ne more znati. Čitatelja te francoščine začne trgati po vseh udih, kakor da bi bil popil bokal Vencajzovega petjota,
— Od vzvišenega do smešnega je samo jeden korak. Med domonstiacijami pred škofijo je Škof Bonaventura porabivši malo pavzo zaklical trepetajočim možičkom z lampijončki: Neudajmose! V tistem trenutku pa je nekdo kihnil tako glasno, da se je škof kar od okna odmaknil. „Uj — uj — uj — uj — je glič" je zadonelo in vse občinstvo je vdarilo v smeh. Ša navzočni klerikalci so se smejali, da so jim solze tekle po lici . . .
— Oštarija v Alojzijevišču. Za časa katoliškega shoda je bila v spodnjih prostorih Alojzijevišča etablirana popolna gostilna.   Škof je zanjo poskrbel prav primerno tablo.   Iztočilo  se je tam uprav ogromno množino pijače.   Seve, da je bilo to na veliko škodo gostilničarjem, kajti če bi zborovalci ne bili v Alojzijevišču dobili pijače, bi bili šli v razne gostilne. Pravijo, da se je v Alojzijevišču točilo Vencajzovo vino. Ča je to res, potem vprašamo samo: Kako se je to moglo dopustiti, zakaj se to ni ustavilo? Vencajz ni imel magistratovega dovoljenja, napraviti v Alojzijevišču .Bu-sehensehank'1, škofovo dovoljenje je pa v tem oziru brez vsakega pomena.   Kam pa bodo prišli naši davkoplačevalci, če bo magistrat   to   dopuščal,  da   bo Vencajz otvarjal „Buschenschank", koder se mu bo zlj ubilo?
— Katoliška ponižnost. Poleg nebroj komičnih in tragikomičhih dogodbic, ki so se dogodile ob priliki katoliškega shoda, in ki Človeku vzbujajo zadovoljen nasmeh, nam poroča očividec tudi tole: Pred Aloj-zijeviščem sedel je na kozlu v vsi svoji mogočnosti livriran kočijaž se svetlim cilindrom na glavi. Mimo pride trojica čedno oblečenih kmetov, ki, zagledajoč kočijaža v vsi svoji osuplosti, ne vedo, kaj bi storili. Suknja — obšita se srebrnimi obšitki — cilinder — obraz obrit — to mora biti velik gospod! Obstali so, toda le za tre-notek. Koj so se spet osrčili, in ko so prišli prav tik kočijaža, odkrili so se mu v tako devotni ponižnosti, kakoršno zmore le Slovenec. Gotovo so imeli kočijaža za kakega pol škofa ali za še kaj višjega.
— Prelepa jedinost se je zrcalila na katoliškem shodu med slovenskimi katoličani, piše kolega »Slovenec* v svoji 209. številki. Gotovo! zato so pa izdali posebne vstopnice, da je šlo vse po komandi imperatorja iz Ovijačeve hiša.  O sv. Avguštin!
— Topliški župnik gosp. Babnik in „Slovenski Narod" ter gosp. pl. Zhuber. Iz krogov zdia* iških gostov prejeli smo nastopne   vrstice:   Načelnik zdraviškega odbora g. pl. Zhuber Okrog čutil je torej potrebo, zamorca umivati. Na njegov „essay" mu ne bomo nič druzega odgovorili, kakor da nam je znano tudi ime druzega moža, na kojega je gosp. Babnik v družbi prejšnjega kaplana vplival, naj ta preklicani „Narod" opusti, »saj  vam bom jaz .Slovenca"   in še druge liste brezplačno na   dom pošiljal". Torej ne more tako nedolžen pri famoznem sklepu zdraviškega odbora biti, kakor bi ga nam g. pl. Zhuber rad predstavil. No dobro, sedaj vemo, da na3 liberalce, kojih je bilo letos dve tretjine v Toplicah, zdra-viški odbor ne mara. Znali si bomo pomagati.  Saj bašminole dni nekdo reklamo dela  za varaždinske Toplice, kjer se bolj ozirajo na svoje goste, in kjer — dasi na Hrvatskem — ležita dva »Slovenska Naroda" gostom na razpolaganje. Vi pa imejte vaše .Sloven-čevce", ki pa so tuđi kaj radi po „Narodu" segali in Lahe, kojih je bilo toliko (!), da je moral zdraviški odbor laške liste naročiti. Res je, restavrater imel je .Slovenski Narod", toda en iztis ni zadostoval, ker je vse čakalo nanj, in dasi sta tudi dva to-pliška gosta — .Narodova* naročnika — svoja .Naroda" posojevala, niso vsi trije iztisi željam gostov zadostovali, dočim je oni dolgočasni list za popise raznih novih, srebrnih in zlatih maš, kakor tudi raznih romanj, kojemu pravite .Slovenec", to je ista umazana lažnjiva cunja, koje urednik-slamorezec je bil radi častikraje že toliko-
krat kaznovan — sameval in se ni nihče zmenil zanj.
— „Contra  liberalcem in klerikalcem". Z Dolenjskega se nam piše : V „Edi nosti" St. 207. piše nekdo prav čudne stvari o dolenjskem meščanstvu   Pravi, da do Ienjski meščani doslej nismo bili ne liberalci ne klerikalci, ampak neka vrsta ljudij, ki nič ne ve, kaj se po svetu godi. Dopisnik „Edinosti" je morda tak človek, pa še ta ne. Da Tržačani ne dobe nerodnih pojmov o nas, moramo .Edinosti" povedati, naj svojega dopisnika kasira; mož ni za nič, saj še tega ne ve, da smo doslej dolenjski meščani bili vedno napredni in tudi tako volili. Tudi naš dozdanji državni poslanec je bil po napredni narodni stranki kandidiran in voljen. Stal je do 4. augusta v tej stranki. V dolenjskih mestih ima na predna narodna stranka toliko pristašev, da se klerikalci prav neradi na teh tleh spuščajo v bcj. Še kandidata, ki kaj na-se drži, ne dobe Tudi na deželi je toliko tega strankarstva, ali če hočete liberalstva, da le pomanjkanje mož, ki so brez krušnega obrta, zadostno gmotno zavarovani ter sposobni za poslanca, pomaga klerikalcem do zmage. Nemara se v bodočih volitvah kaj na deželi pokaže, kar bo .Edinosti" dalo mirno zavest, da s klerikalizmom res ni na Siovenskem zakonske zveze po katoliškem ritu imeti. Glede dolenjskih mest pa naj že vzame danes na znanje, da b o k a n-didat napredne narodne stranke zmagal in naj se postavi dopisnik .Edinosti" do zob oborožen pred fronto proti liberalcem in klerikalcem.  .Edinost"  je morebiti izvedela lani, da sta se   za   volitev v kmetijsko družbo dolenjski kmet in meščan precej zanimala ter energično nastopila proti klerikalcem. To pa gotovo ne iz  ljubezni do kake v zraku  viseče  stranke,  ampak iz prav iz srca prihajajočega sovraštva proti klerikalcem. Če hoče dopisnik kakemu kandidatu pripravljati pot, ki ni ne tič ne miš, potem je kaj druzega. Potem je razumljiv njegov dopis in časopis, v katerem ga je objavil.   Pa kaj hoče, sam samcat stoji v teh jako razdraženih razmerah in ne bo ga dobil človeka, ki bi šel ž njim. Za take može ni prostora danes na Dolenjskem. Morebiti enkrat pozneje in tedaj, ko se bo že vse trdnejše moško ljudstvo v Ameriko izselilo, in bodo le še ženice doma, danes pa nikakor ne. Gori v višavah drž. vlade kraljuje še danes klerikalizem, ali v masah ne več in te mase ustajajo. Dolenjski meščani stojijo v hojih te mase. — Tudi .Edinost" bo skusila to ustajanje na lastnem telesu. Nazaj ne gre nobeden razvoj, ampak samo naprej.   V tem imenu se naj .Edinost" ie potolaži, in naj vrže dopise svojega antidiluvialnega dopisnika v koš, ker jih ni jemati resno.
— Kakšna knjiga mora ležati na mizi vsake krščanske družine? To vprašanje je jedenkrat in sicer za vselej rešil neki trgovec iz Idrije, po imenu Treven, kateremu se že na nosu vidi, da se razume na literaturo, kajti predlagal je v sekciji .časnikarstvo", da mora ta knjiga biti .življenje svetnikov'.
— Izpred sodišča. Dne 13 t. m. vršila se je pri c. kr. deželnem sodišču prizivna razprava v kazenski zadevi cerkniškega kaplana Antona Lavrenčiča proti g. Francetu Vidrihu, posestniku iz Begunj, zaradi prestopka zoper varnost časti. Predmet zasebni obtožbi kaplana Lavrenčiča proti Fr. Vidrihu so bile besede .vsi farji so sleparji in lažniki", katere je baje izprego-voril g. Franc Vidrih. Kaplan Lavrenčič, ki pri tisti priliki ni bil prisoten, čutil se je brž razžaljenega na časti ter vložil zoper Fr. Vidriha ovadbo, češ, .ker sem duhovnik, čutim se tudi jaz s tem žaljenega". To ovadbo vložil je na poročilo in najbrž na prigovarjanje nekega Adama Škrlja, svojega vernega somišljenika, ki je potem tudi kot priča nastopal. V ovadbi sta dve osebi Jože Meden in France Vidrih istih žaljivih besedij obdolžena, kot priča zaslišan Adam Škrlj, pa je inkriminirane besede le glede Franceta Vidnha in še to le deloma potrdil. Temu nasproti sta pa potrdila soob dolžena Jože Meden in priča Urša Vidrih, da inkrimiranih besedi nista slišala od ni kogar in tudi od Franceta Vidriha ne. So dišče I. stopinje je Franceta Vidriha krivim spoznalo po § 491 k z ter obsodilo v 100 kron globe in povračilo troškov. — No, prizivni senat je bil druzega mnenja. Pre-
menil je I. razsodbo ter obdolženega Franceta Vidriha do cela oprostil zasebne obtožbe, obtožitelja pa obsodil v povrnitev vseh kazenskopravnih troškov z motivacijo, da kaplan Anton Lavrenčič ni imel prav nobene pravice, dvigniti zaradi omenjenih besed obtožbe zoper Franceta Vidriha, naj so se potem dotične besede že govorile ali ne. Plačevanje kazenskih troškov bode pa kazen za preveliko boksarsko gorečnost !
— Slovensko gledališče. Lože v deželnem gledališči za slovenske predstave oddaje letos .Dramatično drnštvo" v na jem. Intendanca .Dramatičnega društva" prosi, da se najemniki lož lanske sezone do dne 17. t m. izjavijo, ali iste lože tudi za bodočo sezono obdrže ali ne. Oglasila novih najemnikov vsprejema intendanca.
— Odvetniška zbornica kranjska je imela danes popoludne svoj občni zbor.
— Predavanje. Gosp. Egon Mosche-priredi dne 22. t. m. v .Tonhalle" predavanje o svojih doživljajih v južni Afriki.
— Otvoritev umetniške razstave v .Mestnem domu" se je vršila danes opo-ludne jako slovesno. Govorili so g. ces. svetnik Iv. Franke, g. dvorni svetnik grof Schaf fgo t s c h, g. deželni glavar De tel a in g. župan Iv. Hribar, ki je razstavo otvoril. Razstava je jako okusno aranžirana ter obsega blizu 200 umotvorov. Več bomo poročali v ponedeljek.
— Nocojšnja akademija slovenskega umetniškega društva se vrši v zgorenji veliki dvorani .Narodnega doma" na korist razstave. Pri koncertu sodelujejo skoraj vsi naši operni pevci in operne pevke. Po koncertu je ples. V stranskih prostorih bodo pogrnjene mize. V očigled namenu akademije apeliramo na narodno občinstvo, da se akademije vdeleži mnogobrojno. Pre-plačila so dobrodošla.
— II. redni občni zbor slovenskega umetniškega društva v Ljubljani se je vršil danes dopoldne v spodnji dvorani .Narodnega doma". Predsednik gosp. ces. svetnik Franke se je spominjal v svojem nagovoru velikih težav pri snovanju in pri rojstvu društva, ki pa so danes spričo energije in požrtvovalnosti nekaterih umetnikov, zlasti pa pisateljev, premagane. Že koncem prvega leta svojega obstanka more reči odbor, da je društvo dobro vršilo svojo nalogo. Najlepši sad društva pa je I. slo venska umetniška razstava, ki se otvori danes. Nato je poročal tajnik g. E. Gangl o društvenem in odborovem poslovanju v L 1899/1900. Društvo je že v prvem letu postalo središče slovenskih umetnikov, slikarjev, kiparjev, pisateljev, pesnikov, igralcev, opernih pevcev in glasbenikov. Po zimi in v pomladanskem času je prirejalo društvo vsako sredo jour-fixe s predavanji, z glasbenimi, deklamatornimi in pevskimi produkcijami ter tako poskrbelo domačim umetnikom dovelj lepega užitka in plemenite zabave. Mnogo se je hujskalo proti društvu, na posamezne člene in odbornike pa so letale najgrše psovke ter najhujše ža-ljitve. No, vse se je ignoriralo v trdni zavesti, da treba za vsako blago idejo žrtev. Danes pa so utihnili vsi tisti zlogolki jeziki in pisači, saj je priredilo društvo velečastno in za naše razmere bogato, prvo umetniško razstavo, kakoršne bi brez društva ne bilo. Vsem onim, ki so si pridobili zaslug za društvo, izreka odbor globoko zahvalo. (Poročilo aoi sprejme). Nato se spominja gosp. predsednik umrlega društvenega ustanov nika g Jana Dejaka. Členi vstanejo v znak sožaija iz poročila blagajnika, g. ravnatelja Gerbiča posnemamo, da je imelo društvo dohodkov 160 gold. 50V» kr., stroškov pa 117 gld. 91Va kr. Preostanek znaša torej 42 gl. 59 kr. Seveda niso vračunjeni strcški za razstavo, a tudi členarina še ni pobrana. Doslej je plačalo šele 48 členov. Nato je poročal imenom pregledništva gosp. akad. slikar G v a i z. Predsednik je naznanil nato, da sta sporočila češka jednota obrazovalnih umetnikov in društvo hrvatskih umetnikov društvu čestitke. Bratje Hrvatje pa so poslali celo dva svoja zastopnika: gosp. kiparja Valdeca in gospođa pisatelja Plavšiča. Živeli! Na predlog gg. slikarjev Ferd. Vesela, A. Gvaiza, Iv. Groharja in stavbnega svetnika Dnffeja se sklene, da izda društvo spominske fotografije s skupinami na razstavi in s celim interieurom. Slike se dajo na razpolago ilustrovanim slovanskim listom. Gosp. slikar Germ je predlagal, naj bi se odbor poganjal za usta novitev zveze jugoslovanskih umetniških
društev. Zveza bi prirejala po jugoslovanskih glavnih mestih razstave jugoslovanskih umetnikov. Na predlog g. arhivarja A. Aškerca se je izrekla odbrru /a njega plodonosno dt-lo zah.'ala. Na predlog gosu. Fr. Govčkarja se je izvolil g. Vairoslav Hol z za njegovo velepožrtvovalno tridesetletno delovanje na korist, razvoj in popu lariziranje slovenske umetnosti, v priznanje njegovih pisateljskih zaslug na polju umetniške kritike prvim častmm Členom. Na predlog gosp. Fr. Govčkarja sta se izvolila dosedanji g. predsednik ces. svetnik Iv. Franke in g. podpredsednik stavbni svetnik Ivan Duffe" iznova. V odbor pa so bili na predlog g Gangl a voljeni gg. Govčkar, Fr. Gerbič, R. Jakopič in Cel. Mi s; namestnikoma pa gg. Iv. Grohar in R. D eyl. G. ces. svetnik Franke in g. ravnatelj Gerbić sta naglašala, da je bil duša letošnjega društvenega delovanja g Govekar, ki je namestoval tajnika, ter predlagala, da mn občni zkor izreče za hvalo. (Odobravanje.) Končno sta se izvolila preglednikoma: gg. Miljutin Zarnik in A. G v a i z
— ,, Glasbena Matica". Vpisovanje učencev v glasbeno in pevsko šolo se vrši 16., 17. in 18. septembra t. 1., naknadno vpisovanje pa cd 19. septembra nadalje do 1. oktobra. Vpisovanje v šolski pevski zbor (sopran in alt) ter v dijaški pevski zbor se vrši v četrtek dne 20. septembra. Redni pouk v vseh predmetih se prične v petek, dne 21. septembra t. I. Odbor.
— K Prešernovi slavnosti v Kranj se odpelje deputacija „Sokola" in drugih narodnih društev jutri ob 7. uri 17 min zjutraj.
— Kolesarsko društvo „Ilirija" izleti jutri v dveh oddelkih k .Preširnovi slavnosti" v Kranj in sicer odpeljejo se prvi vozači ob osmih zjutraj, drugi ob 1. uri popoludne. Sestanek vselej pri .Avstrijskem cesarju".
— VI. narodna dirka kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana" se vrši v nedeljo, dne 23 t. m. ob uri popoludne. Spored obsega 8 točk. Tudi ta dirka utegne biti zanimiva tembolj, ker se bodo kosala razna društva med seboj za prvenstvo svojih klubov in posebej še za prvenstvo .Zveze slovenskih kolesarjev". Dirkači se imajo prijaviti do 19 t. m. zvečer. Zvečer istega dne, t. j. v nedeljo, bo koncert v novootvorjenem steklenem salonu na vrtu .Narodnega doma". Začetek ob 7. uri. Pri dirki in koncertu svira vojaška godba:
— Iz Senožeč se nam poroča: Dne 13. septembra smo izročili materi zemlji truplo enega nje najboljih sinov, Ivana Dejaka. Bila je njegova želja, da bodi v rojstnem kraju pokopan, in ta želja se mu je izpolnila v navzočnosti njegovih sorodnikov prijateljev in znancev iz bližnje in daljnje okolice. Nebo je bilo jasno in bur-jica je brila, vreme rezko a prijazno, prav tako kakor je bil naš Ivan. Ne moreni si kaj, ampak kar vidi se mi, da ko bi bil pokojni, ki si je želel, da se v rojstnem kraju pokoplje, mogel naročiti tudi to, bi bil rekel, da naj burjica vleče, ko se bomo od njega poslovili, in naj nese tudi njegov pozdrav čez celi Kras in še čez na Adri-jansko morje, na katerem je bil on tudi doma. Dosti sveta je videl, in ne vemo za posebno gorje, ki bi ga bil tam skušal, ali obstanka ni imel nikjer. Da mu je lo bilo mogoče, prišel je k nam na Kras in ako tudi tega ni na usta povedal, vidil si mu to na obličju in na vsem kretanju, da njega povsod veseli, najbolj pa doma. Kar stori pokojnega nepozabljivega in kar smo gotovo vsi občutili, je bilo ravno to, da smo pokojnega spoznali kot modrega, globoko mislečega moža, ki ni bil nikdar zaseben ali težak proti svojim znancem, vsakemu rad dal, vsakemu rad pomagal, tudi v malenkostih se razgovarjal, ako je bilo treba, in vendar kar je konečno in v resnih rečeh vkrenil, bilo je vselej pravo. In ta mož je bil jeklen rodoljub, neizpros-ljiv kot kraška stena, kadar je šlo za slo-vanstvo, in da ga nam ni smrt odnesla, Dejak s svojo marljivostjo, svojim bistrim umom, svojo ustrajnostjo vse te lepe lastnosti zložene na altar domoljubja, bi bil zapustil prav široki sled svojega prepričanja. Žal, da nas je prerano zapustil in nam postal le kažipot. Zatorej smo se tudi težko ločili od njega in sreča naj hoče, da bi ga predostikrat ne pogrešali; pozabili ga ne bomo nikdar.
— Državnozborske volitve na štajerskem. „S!ov. gospodar" piše: „Nam spodnještajar.skira Slovencem mora biti skrb, da si priborimo v mestih in trgih ne samo lopo število glasov, ampak v celjsko-brežkem tudi zmago. Kajti to bi bilo več kot gorostasno, ako bi cesarski uradniki volili kakega obštrukcijonista, n. pr. dr Pomerja. Z Nemci se moramo tudi pogovoriti zaradi mandata v peti kuriji okrnj Maribor. Dosedanjemu poslancu Kurzu smo bili mi Siovenci deveta briga. Odkar srno mu oddali glasove, se ni več brigal za n? s. Toda mi se mu sedaj ne bomo več usilje-vali. V tem okraju se mora udomačiti navada, da se bosta slovenski in nemški poslanec menjavala. Mi Slovenci smo v tem okraju odličen činitelj, zato se ne bomo dali več prezirati.
— V Celji prebiva od včeraj znani sibski rodoljub in vodja ogrskih in srern-skih Srbov, odvetnik dr. Polit, in si je ogledal z velikim zanimanjem naš .Narodni dom", denarne zavode, društvene prostore, trgovine in okolico. Z zadoščenjem kon-statoval je, da ni temu tako, kakor naše oddaljene brate na jugu, peštanski in du najski listi poučujejo, nego da je Celje slovensko mesto in da bode v kratkem času življenja narodovega, padlo in prešlu iz izdajniških v narodne roke. — Zveče: se je zbralo v .Narodnem domu" poino naše inteligence in z navdušenjem pozdravljal se je sot rudnik in prijatelj na šega ranjkega dr. Tomana in Razlaga. Od tukaj se povrne dr. Polit z najprijet-nejšimi utisi nazaj v Novisad.
— Redarstvene odredbe v Gorici in sploh po Goriškem in Kranjskem pred pri hodom cesarja so velike. „Soča" pravi: „Redarstvo je pomnoženo prav izdatno ter vedno v najostrejši službi, kakor so izdane tudi stroge naredbe gostilnam, zlasti onim ki sprejemajo tujce na prenočišče. Sploh se pazi z največjo pozornostjo na ljudi, seveda pred vsem na nepoznane, in to tako v mestu kakor na deželi, kjer primejo takoj človeka, ako bi bil le količkaj sumljiv. Orožja n pr. se ne sme prodajati neznanim ljudem itd. Kdor prihaja torej teh v dneh na Goriško, naj bo pozoren; najbolje, da ima seboj potrebne dokumente, da se more izkazati v slučaju, kdo da je, ker aicer bi se mu utegnilo pripetiti celo kaj neljubega.11 Temu dostavljamo, da je izšla tajna na redba v taj zadevi vsled katere se postopa z največjo strogostjo.
— Padel z vlaka. V ponedeljek zvečer je padel v bližini Barkovelj pri Trstu z zaviralnice vagonove 401etni sprevodnik Gec. Poškodoval se je močno na glavi, rokah in notranjih delih telesa. Spravili so ga v bolnišnico v Trst. Gec je Kraševec doma s Ponikev pri Avberju.
— Reka v nevarnosti. Piše se nam z dne 14. t. m.: Reka je bila danes zvečer v velikanski nevarnosti, tako je nekaj časa vse prebivalstvo strahoma zatrepetalo. V rafineriji za petrolej je namreč nastal ogenj in sicer v tistem poslopju, koder se hladi bencin. Velikanska plamena so švigala iz vseh oken in veliki dimnik je metal ogenj kar po dvajset metrov visoko. Na srečo ni bilo niti najmanjšega vetriča in na srečo so tovarniški delavci z občudovanja vredno hladnokrvnostjo in neustrašnostjo storili vse, kar je bilo potrebno, da se je ogenj lokalizira!, in da niso plamena dosegla drugih poslopij. Kaj bi bilo danes z Reko. če bi se bila primerila eksplozija. Škode je krog 100.000 kron.
— Železničarski shod. V ponedeljek ob polu 8. uri bo v steklenem salonu ka-zinskem javen železničarski shod. Na dnevnem redu je .Socialna reforma na železnicah*. Porcčal bo bivši drž. poslanec Resel iz Gradca.
— Jugoslovanska socialna demokracija je sedež svoje organizacije prenesla iz Ljubljane v Trst.
— Aretovan anarhist. Poroča se, da je bil v Medvodah aretovan neki Julij Selig-sohn iz Rige in sicer zaradi anarhističnih izjav.
— Nova postaja. Na južnem kolodvoru se primeri prav pogoatoma, dj zahtevajo kmetski ljudje vozne liste do .postaja Marija Pomagaj". Te postaje ne pozna niti .Conduoteur", poznajo jo pa vsi uradniki-Na to ime so namreč romarji prekrstili gorenjsko postajališče Otoče. Tudi na Oto-
(L^T Daljo v prilogi. TSfl
Priloga ..Slovenskemu Narodu1' št 212, dn6 15. septembra 1900.
jah samih se sliSi pogostoma sprevodnike klicati B0to6e — Marija Pomagaj, ven« Pa pravijo, da je vera v nevarnosti! v _        Savinjska podružnioa. „Slovensko
planinsko druStvo" slovesno otvori v ponedeljek, dne 17. t. m. novo pot skozi Turški žleb v Savinskih planinah. Ta pot je v turističnem oziru gotovo najzani-inivejša izmed vseh, kar jih je v slovenskih planinah. Delali so jo dve leti, stane pa nad 2000 kron.
_ Zglaševanje ljudi je še vedno ne-
dostatno in neredno. Lastniki, oskrbniki, sekvestri ali drugačni upravniki kakšne hiše se vnovič opozarjajo, da morajo vsako stranko, ki se priseli v stanovanje, brez razločka na to, če ji je stanovanje prepuščeno brezplačno ali za plačo v 24 urah zgla-siti pri mestnem magistratu. V ist6m časo je naznaniti tudi izselitev s t ranke. Zglasiti in odglasiti se morajo v jgtem času dijaki, domači učitelji, guvernante, posli vsake vrste, pod najemnike in prenočevalci. Gostilničarji in imetniki prenočišč morajo dospele tujce še na dan prihoda ali pa naj-kasnejedo9ure dopoludne druzega dne zglasiti. Da se dožene, če so vsi ljudje po hišah zglašeni, se bode na podlagi hišnih pol vršila revizija vseh sta-novnikov po hišah.
_ Povozil  je danes dopoludne na
Ižanski cesti voznik Janez Ciber iz Matene vasi pri Igu petletno Albino Goldmaver, stanujočo na Karolinški zemlji št. 21. Voznik je v pijanosti podil po cesti in zadel ob strani ceste idočo deklico, kateri je kolo šlo čez glavo in jo tako poškodovalo, da je malo upanja, da deklica okreva. Deklico so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Neprevidni in pijani voznik je hotel potem, ko je videl, kaj je s svojo nerodno vožnjo provzročil, z vozom uteči, in je udrihal po konjih, toda ni se mu posrečilo. Pismonoša Anton Ažnah se je podal s kolesom za njim in ga ujel.
— Kot detektiva sta se izdala dva znana ljubljanska postopača danes ponoči v .Zvezdi" in sta hotela dve ženski in jednoga moškega are to vati. Neki fant, ki je to slišal in postopača poznal, je tekel po policaja, ki je prišel in detektiva aretoval.
— Nagloma je umrla včeraj popoludne v Češnovarjevi gostilni v Kolodvorskih ulicah Katarina Jurkovič z Vrha.
— Tatvina. Natakarici Mariji Spelič na Marija Tereziji cesti štev. 8 je ukradel neznan tat kratko srebrno verižico, zlat prstan in 3 krone.
— Briljant izgubil je danes dopoludne na poti z Mestnega trga do Dunajske ceste restavrater Gabrijel Froelich.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 8. do 14. septembra je delo iskalo 18 moških delavcev in 61 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 10 moškim delavcem in 65 ženskim delavkam 106 delavcem je bilo 72 odprtih mest nakazanih in v 45 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri petih  moških  delavcih  in 40 ženskih delavkah. Od 4. januvarja do 14. septembra je došlo 2335 prošenj za delo in 2152 deloponudeb 3670 delavcem je bilo 2361 odprtih mest nakazanih in v 1389 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 vrtnar, 1 prodajalec sladčič, 4 konjaki hlapci, 1 izurjena prodajalka, 2 gospodinji, 3 gostilniške kuharice, 2 fini kuharici, 3 navadne kuharice, 10 deklic za vsako delo, 9 deklic k o trokom, 4 kuhinjske deidice, 5 deklcšt za kmetska dela, 1 učenka za šiviljo, 6 natakaric na račun. Oddajo se tudi dijaška stanovanja.
— Kinematograf v Lattermannovem drevoredu se razveseljuje vedno naraščajočega obiska; od jutri — nedelje — dalje začne se nov program. Natančneje v in-seratu.
* Kralj Leopold In njegove „prince-
Sinje". Predkratkim so poročali listi, da se je belgijski kralj Leopold spravil s svojo hčerko Štefanijo grofico L6nyay ter da je sedaj z njo in s princesinjo Klementino na potovanju na Azore. Sedaj Pa je dobila «Frankfurter Ztg.« iz Bruslja sledeče pikantno pismo: Morda se čitatelji se spominjajo, da se je raznesla vest o neplemeniti nekraljevski osveti kralja Leopolda nad nekim pariškim izdajateljem lista, ki mu jo delal opozicijo ter je bil zato razžaljen. Takrat je dal kralj Leopold obvestiti ženo časnikarskega izdajatelja,
da poseča njen soprog vrtove v Laekenu z neko drugo »ženo«. No, sedaj je zašel kralj Leopold sam v tisto sitno situvacijo. »Agence Havas« je poročala 3. t. m. iz Ponta Delgada na Azorih: »Kralj Leopold s svojima hčerama je dospel včeraj na krovu »Alberta« semkaj ter je odšel v Furnas.« Naslednjega dne je poročala »Agence«: »Kralj je posetil danes s prin-cesinjama Sete-Citades«. Kako se to strinja? Kralj ima troje hčera: princesinja Klementina je sedaj v Ostende, princesinja Štefanija, grofica Lonyay, je na potovanju s svojim soprogom po Angleškem, tretja hči, princesinja Louise pa je v blaznici. Kralj Leopold ni bil torej z nobeno svojih hčera na Azorih. Kdo pa so bile potem tiste »princesinje« ? Neki bruseljski listi že vedo, kdo so bile!
* Sin odrezal očetu glavo. V občini Brdjani v okraju Dvor hrvatske Banovine se je primeril nenavaden slučaj grozne surovosti. Kmeta Vujanie, oče in sin, sta bila na češpljevem semnju. Ko sta delala račun, sta se sprla, kor je sin trdil, da ga je oče ogoljufal. Nato je oče sunil sina z nožem, sin pa je sunil očeta z nožem nazaj, ga umoril in mu končno odrezal glavo. V Banovini so umori sploh jako pogosti.
* Uboj cele svatovske družbe. »New-york Journal« poroča, da je kavalerist Thomas Jones pisal svojim, v "VVashing-tonu bivajočim starišem, kako so ameri-čanski vojaki postrelili na Filipinih celo svatovsko družbo. To se je zgodilo 25. junija t. 1. in Jones se je vdeležil sam tega junaškega čina. Oddelek 60 jezdecev je dobil ukaz, najti skrivališče nekega filipinskega vodje ter ga dobiti živega ali mrtvega. Blizu domnevanega skrivališča so se jezdeci poskrili. Kmalu nato so prišli iz dotične hiše svatje, in američan-ski vojaki so začeli streljati nanje. In ubili so vse. Pred hišo je obležala s prestreljeno glavo mlada nevesta, blizu nje je umrl ženin s krogljo v prsih. Dvanajst drugih oseb je padlo, več pa je bilo ranjenih, med temi starka in otrok. Amerikanska cenzura ni dovolila, da bi se resnično poročalo o tem škandaloznem uboju, nego je spremenila svatovsko družbo v tolpo ustašev in nesramni uboj v junaško bitko, v kateri je padlo 25 puntar-jev. Potem se seveda ni čuditi, da so ustaje na Filipinih in na Kubi stalne.
* Konja umorile ose. V Miihlbachu pri Hebu na Češkem sta se peljala neki mlinar in njegov hlapec z dvema konjema na vozu v gozd. Zašla sta blizu roja os, ki so napadle konja in oba voznika. Vsi so pobegnili, toda en konj je bil tako opi-kan, da je padel in poginil.
* Ženska — politična agitatorica, lepa, mlada žena Edit May Muller je imela v mestu Maine v Severni Ameriki na korist demokratskega predsedniškega kandidata Brvana govor, ki je volilce tako navdušil, da so se izrekli soglasno proti Macu Kin-leyu in za Bryana. Vsi demokratski ame ričanski listi hvalijo njeno govorništvo, njen temperament in njeno duhovitost. Uspeh je imela tolik, kakor baje še noben moški govornik. Odbor, ki deluje za Brvana, jo je angaževal, da bo govorila še v drugih mestih.
* Ure v gumbnicah. Ure v držajn palic ali dežnikov, v zapestnicah in obeskih so nekaj navadnega. Sedaj pa so prišle v modo še ure kot gumbe. Ura je napravljena tako, da je kazalo s kazalci jedva toliko kakor naši denarji po 20 vin. To kazalo se vtakne skozi gumanico, prava ura pa je zadej v navadni velikosti žen skih uric. Med kazalom in mehanizmom je majhen cilinder, ki služi kot gumbov vrat.
* Življenje Slovencev v Severni Ameriki. „Američanski Slovenec" ima iz mesta Leadville v pokrajini Dakoti države Colombija sledeče zanimivo poročilo: „Ka-toličanov nas je tukaj kakih 25 družin. Imamo svojo cerkev in pa tudi katoliško šolo. Slovencev nas je samo pet v tem kraju. Gosp. Mihael Černič, doma iz Debrce na Dolenjskem, je že star tukajšen naseljenec ter ima tudi veliko trgovino z mešanim blagom. Pri trgovini mu pomagata M. Lukanič in J. Tomec, doma iz Dragatuša. Gosp. St. Radovič ima tukaj izvrsten hotel kjer se obilni tujci čutijo kakor doma. Znano vam je že tudi gotovo, da je nafta Dakota „Prohibition State", t. j. da se v nji ne sme točiti nobena opojna pijača.
Gosp. Math. Vertin okrepčuje žejne z „ice-cold lemonade" in drugimi mrzlimi pijačami in smodkami. Delavci so bili in so še vedno jako redki; plača je po dva dolarja na dan."
* Dijak ubil ravnatelja. V Harkovu je ustrelil neki dijak, ki ni napravil izpita, gimnazijskega ravnatelja Tihanova in teško ranil profesorja Gorkijeva. Nato je šel sam na redarstvo ter javil svoj zločin.
* Američani imajo denar. .Cri de Paria" poroča, da je dospela v Pariz ame-ričanska družina, ki je vzela v najem vse nadstropje v nekem prvem hotelu, ter plačuje zanj 2000 frankov na dan. Zlatarji in dragotinarji poznajo že vsi vsakega posameznega • člana rodbine, kajti v enem tednu so nakupili za par stotisočakov dra gocenosti.
* Sovražnik žensk v hlačah. Gospod Charles Redman v \Vashingtonu ima ženo kolesarico, ki je tudi predsednica ondot-nega reformskega kluba. Ta klub se poteza za to, da bi nosile tudi dame — široke hlače. Toda soprog gospe predsednice ne mara, da bi mu žena nosila hlače ter ji je hlače strogo prepovedal. Ali žena ga ni ubogala, kajti kot predsednica hlačnega kluba je morala nositi hlače. Toda mož ni odnehal. Te dni jo je zalotil na kolesu sredi ceste. Planil je nanjo z bičem ter jo pretepel. Njena spremljevalka, miss Ana Dickerson, jo je hotela braniti, a nosila je tudi hlače, in Redman je ošvrkal še njo. Dami sta rabijatnega sovražnika ženskih hlač tožili pri policijskem sodišču, ki ga je obsodilo ca 40 kron kazni Vsled vsklica pa je bil Redman pri drugem sodišču oproščen, in sodnik je celo izjavil, da smatra žensko v hlačah za nedostojno, nemoralno in pohujšljivo. Dal je razumeti, da bi bil celo pripravljen obsoditi gospo Redman, ako bi jo bil ovadil kdo radi pohujš-Ijivosti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 15. septembra. Od mero-dajne strani se javlja, da pismo na nadškofa Stadlerja ne pomeni nobene izpremembe v dosedanji Hrvatom prijazni politiki v okupacijskih deželah, nego se je bilo treba zavarovati le proti eventualnim reklamacijam velesil, da bi se odprto vprašanje o posesti Bosne in Hercegovine spravljalo na dnevni red.
Dunaj 15. septembra. Doslej so državnozborske volitve razpisane šele v desetih kronovinah. Volitve iz nižjeav-strijskega veleposestva se bodo vršile šele 18. januvarja. To je doslej najdaljši termin. Iz tega se sklepa, da vlada ne misli sklicati državnega zbora pred mesecem februvarjem.
Praga 15. septembra. .Politik" prijavlja situvacijski članek, v katerem svetuje — sklicuje se na najnovejše zatiranje češčine v finančni in justični upravi, katero pribija kot čin sovražnosti nemške birokracije — naj se vo-lilcev ne zaprisega na obstrukcijo, ampak naj se loči taktika od političnih načel, in naj se poslancem v taktičnem oziru da popolna svoboda.
Budimpešta 15. septembra. Tukajšnji listi poročajo, da bo vladika Strossmayr povodom 501etnice njegovega škofovanja imenovan kardinalom.
Bel igra d 15. septembra. Uradni list potrjuje, da so členi bivšega avstro-filskega ministrstva Gjorgjevićevega de-fravdirali večje svote iz dispozicij skega zaklada.
Bruselj 15. septembra. Trans-vaalski poslanik Leyds razglaša, da z odpotovanjem Krugerja še ni konec vojne. Buri bodo nadaljevali guerila-vojno in Leyds pravi, da je v avdi-jenci pri ruskem carju dobil utis, da ni izgubiti upanja na intervencijo, ako se bodo mogli Buri še nekaj časa držati.
London 15. septembra. Prezident Kruger je jetnik portugalskega guvernerja v Laurenzo Marquez. Angleški konzul je zahteval, ker je Kruger iz Laurenzo Marqueza bil v zvezi s trans-vaalsko eksekutivo, naj se ga aretuje. Kruger je bil potem iz hiše nizozemskega konzula prepeljan v portugalsko vladno poslopje, kjer stoji pod vojaškim
nadzorstvom in mu je zabranjeno zapustiti hišo.
London 15 septembra Na par-niku nStyriaa avstrijskega Lloyda, ki vozi mej Madagaskarjem in Trstom so najeti in reservirani prostori za Krii-gerja in njegovo spremstvo. .Stviia" pride te dni v Laurenzo Marquez. Iz Trsta pojde Kruger najprej v Pariz.
London 15. septembra. „Standard" javlja iz Kapstadta, da se v kratkem razglasi za vso južno Afriko vojno stanje. Buri se bodo pozvali, naj odlože orožje, a kdor tega ne stori, zapade smrti.
Bero lin 15. septembra. Vodja avstrijskega poslaništva v Pekinu dr. Rosthorn je pojasnil, da so poslaništva v Pekinu dobila 19. junija od kitajske vlade formelno napoved vojne. Kitajska vlada se je postavila na stališče, da so združene vlade napovedale Kitajski vojno s tem, da so šiloma zavzele Taku. Kitajska vlada je to napoved akceptirala. Poslaniki bi bili morali po mejnarodnem pravu tekom 24 ur odpotovati iz Pekina. Tega pa niso storili. Poslali so dve noti na kitajsko vlado, a odgovora niso dobili. Nemški poslanik je potem šel osebno nad kitajsko vlado. Na tej poti je bil ubit. Isti dan je bilo tudi sežgano poslopje avstrijskega poslaništve. Kar se je potem poročalo o obleganju poslaništev, je vse pretirano.
Berolin 15. septembra. Lihungčang je dobil od kitajskega cesarja novic nalog, iti v Pekin in začeti mirovna pogajanja.
London 15. septembra. Lihungčang je obiskal nemškega poslanika in se ž njim posvetoval o mirovnih pogojih. Ta sestanek je posledica posredovanja ruske diplomacije.
Narodno gospodarstvo.
Našim sadjarjem!
Spisal Viktor Rohrmann.
Koncem septembra 1888 objavila sta oba slovenska dnevnika v dveh številkah med narodno gospodarskimi stvarmi moj članek: „Našim sadjarjem!" Ker so letos slične razmere v naši in v sosednih kronovinah na eni in na Virtemberškem na drugi strani, kakor v letu 1888 in ker dobivam dan za dnevom mnogo ponudeb (doslej Črez 1100 vagonov jabolk), sadja pa po svojih dosedanjih informacijah vsaj na Virtemberško, kamor je eksport največji ne bo možno spečati, usojam si naše sadjarje na oni članek iz leta 1888 opozoriti in ga takoj, deloma letošnjim razmeram prilagodenega, priobčiti:
Letos obrodilo je sadno drevje po vsej naši domovini in sosednji Štajerski, Koroški ter Primorski, kakor tudi na Hrvaškem, Ogrskem, češkem itd. nenavadno dobro. Obžalovati je le, da sadjarjem ni možno navadna jabolka za mošt, katerih je seveda največ, v denar spraviti, kakor so to že več let sem lahko storili. Na Virtemberškem, Bavarskem, Hesenskem, v Renski Palaciji, Švici, Belgiji in na Francoskem obrodilo je namreč po došlih poročilih in deloma osebnem prepričanju o priliki svojega potovanja na parižko razstavo letošnjo leto sadno drevje, posebno jabolka in hruške tako, da se drevje v pravem pomenu besede lomi pod težo prepolnega sadja
Že od leta 1888 (prej od leta 1847) se tamošnji ljudje ne vedo take letine spomniti. Ker stane voznina za vagon svežega sadja iz teh dežela 30—190 mark, iz naše domovine 381, iz sosedne južne Štajerske in Primorske pa celo nad 400, ter iz Hrvaške 440 mark ni misliti, da bi naše sadje konkurirati moglo onemu iz zgoraj imenovanih dežel. Posebno pa še radi tega ne, ker je letošnja cena na Virtemberškem nečuveno nizka. Iz oticialnega „Obstpreiszettel-a" Virtemberškega, katerega izdajajo takozvani .Marktmeister-amter* raz videt i je, da je bila zadnje dni cena za vagon kislih jabolk za mošt v/ Stuttgartu 600 mark, v Metzingenu, Easlingenu, Radolfzellu 555 in v Friedrichs-hafenu celo 465 mark. Ako bi hoteli naši sadjarji po teh cenah jabolka na Virtemberško pošiljati, ostalo bi jim komaj 100 goldinarjev za vagon. Vprašanje nastane torej, kaj naj nafti sadjarji s sadjem store? (Konec prih.)
Zavarovalne vesti.
Važno za banke, hranilnice, posojilnice, trgovce in od obresti živeče zasebnike.
O novem načinu za dosezanje visokih temperatur z vporabo aluminija, o kojem je predaval dr. H. Goldschmidt pri glavnem zborovanju neruskih kemikov v Hanovru se poroča: Način se naslanja na iznajdbo dr. Goldschmidta, iz mešanice kovinskih oksidov in aluminija, imenovane B thermit", jednostavno in hitro izgotoviti ognjeno -tekočo maso izredno visoke temperature. Ognjeno-tekoči thermit, ki se vlije na klado železa, raztopi železo kakor vrela voda sneg. Pred tatovi in ognjem varne blagajnice se ne protivijo več, oklopne plošče dobe luknje. Najražnovrstnejša razkazovanja so to zadostno dokazala. Dr. Goldschmidt je razkazoval to ravnanje na leseni poskudalni mizi tehnične visoke šole v Hanovru. Temperature več nego 3000 stopinj so potrebovale operacije 2 do 3 minut. Operacija se izvršuje tako hitro, da ostane topilnik mrzel in se lahko vzame v roko. S tem ravnanjem je nastala nova stroka vede, aluminothermija, a tudi nova nevarnost za vloma varne blagajnice, ker v 2—3 minutah se z največjo mirnostjo, brez vsacega hrupa iz najmočnejše oklopne plošče lahko iztopi luknja katerekoli velikosti. Ta nova iznajdba je velikim bankam delala ne male skrbi, za to tudi niso zamudile, ko so izvedele podrobnosti tega pretečega načina, da so vporabile zavarovanje proti vlomu, in vse velike banke so vsebino svojih bla-gajnic, celo svoje safe-deposite, takoj zavarovale proti tatvini po vlomu.
Zavarovalne družbe, katere zavarujejo proti tatinskemu vlomu, so po tej novi iznajdbi v največji zadregi, ker imajo pred seboj nov slučaj nevarnosti, o katerem pred meseci še nihče ni slutil. — C. fer. priv. občna zavarovalnica Asslcii-razioni generali v Trstu (glavna agencija v IJ ubij mil, Gradišče štev. J) ki zavaruje proti tatinskemu vlomu, izjavlja, da jamči brez povišanja premije tudi za škode provzročene po „ thermit" -u. (1813—2)
Poslano.*)
Slovensko planinsko društvo nima vzroka pritoževati se glede izletnikov na Kredarici in na Triglavu dne 23 avgusta t. 1. in izjavlja, da so plačali vse takoj, in da so v najlepšem redu isti dan zapustili kočo na Kredarici.
_ Slov. planinsko društvo.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Bratje Sokoli!
V nedeljo, 16. septembra t. 1.
vrši se v starodavnem Kranju
sla vnost Prešernove stoletnice
katere se udeleži „Sokol" po deputaciji z za»tavo.
Člani deputacije se zbirajo v društveni obleki na južnem kolodvoru ter se odpeljejo ob 7. uri 17 minut zjutraj in dospejo ob 8. uri 11 minut v Kranj, kjer se bode vršila slavnost po naznanjenem vsporedu.
Na obilno udeležbo Vas vabi z bratskim V i« z dar!
O «9.1» »jr--
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Vesela družba (pri Vipavcu) Terčelju, Dol. Logatec 5 K 20 vin. (darovali so gg. I. Hladnik, A. Srebotnjak, gospa Ivana Terčelj in g. Ludovik Tauses.) — G. Bobasch, potnik iz VVarnsdorfa 2 K. — G- Z. Rav-ber iz nabiralnika v Kustrinovi trafiki na Bregu v Ljubljani 1 K 70 vin. — Skupaj 8 K 90 vin. — Živeli!
Za Prešernov spomenik: G. Franjo Ferfila, Senožečan, v Gorici 50 K, mesto venca na grob ranjkemu iskrenemu prijatelju-rojaku ter vzornemu rodoljubu Janu Dejaku, Senožečanu. — Vele-cenjenemu rojaku srčno zahvalo.
Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1-80. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DTJNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2  (11—8)
Premoena  elstlla  ho škodljiva.
Zategadelj vporabljaj čistilno sredstvo, katero ne moti postranskih učinkov. To sredstvo ne predru-gači prebavljanja, temveč ga obudi in krepi; imenuje se dr. Kose balzam za želodee iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v vseh tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! _
Zahteva naj se pri nakupovanju ustne vode Kosmin, ker se ta svetovna marka ne dd nadomestiti z nobenim drugim izdelkom.
Steklenica za 1 gld, služi dolgo časa. Glavna zaloga: Anton Kastner v Ljubljani.
9 (1212-1)
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. septembra: Jožef Stritof, gostač, 61 let, sv. Petra cesta, jetika.
Dne 13. septembra: Jožefa Pust, zasebnica, 80 let, Stari trg St. 21, ostarelost.
V deželni bolnici:
Dne 7. septembra: Marija Bovha, dninarjeva žena, 40 let, jetika.
Dne 11. septembra. Lovro Kregar, gostač, 62 let, otrpnenje srca. — Marija Kranjc, kajžar-jeva hči, 12 let, bledica.
V hiralnici:
Dne 9. septembra: Franja Sterle, strežnica, 65 let, kap.
Zahvala.
Podpisani odbor „Celjskega Sokola" Šteje si v svojo Častno dolžnost izreči svojo najtoplej&o zahvalo prirej alnemu odboru Slomšekove slavnosti v Ljutomeru za veliko požrtvovalnost, nad vse ljubeznivi sprejem ter za njegovo bratsko naklonjenost ves čas našega bivanja v Ljutomeru.
Posebno zahvalo pa Se izrekamo častitim narodnim damam za veledušno gostoljubnost, kakor blagorodnim gospem dr. Rosinovi, dr. Mi-heličevi, Sersenovi, kakor tudi vsem ostalim rodoljubnim damam; nadalje vsem tako narodno zavednim ktasoticam, ki so okinčale naSo zastavo in prsi Sokolov ter jih obsipale raz oken s svežim cvetjem. Zahvaljujemo gospode dr. Rosino, dr. Miheliča, Dajčerja, J. Rajha ml., J. Rajha st., J. Osterja in prefekta KoroSeca iz Maribora za prisrčne sprejemne pozdrave.
Hvaledolžne se čutimo posebno napram gospodu Sršenu, ki nam je skazal v vsakem oziru nenavadno požrtvovalnost in pristno slovensko gostoljubje. Istotako zahvaljujemo najiskreneje vsa požarna in veteranska društva, veržejske strelce, junaško-čile mursko-poljske jezdece, Sent-andraško, svetinjsko in veržejsko godbo za ljubeznivost, kojo so nam ves čas skazovali.
Končno zahvaljujemo vse korporacije in posameznike, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je naš izlet nad vse sijajno zavrSil. Naša hvaležnost Vam ostane večno, ne zabimo nikdar prijetnih ur, katere smo preživeli med Vami, murskimi brati. Na zdar!
V Celju, dne 13. kimovca 1900.
Za odbor: (1900)
Dr. Dečko Dr. Karlovšek
starosta. podstarosta.
Javita zahvala.
Odbor prostovoljnega gasilnega društva v Stari Loki usoja si s tem izrekati prisrčno zahvalo slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice v Ljubljani, slavnemu c. kr. priv. vzajemnemu zavarovalnemu društvu v Gradcu, ter slavnima zavarovalnima društvoma avstrijskemu ,}PIidnix-u" in »Dunajskemu zavarovalnemu društvu na Dunaju" za tukajšnjemu gasilnemu društvu podarjene podpore v skupnem znesku 430 kron. Nadalje izreka podpisani odbor najtoplejšo zahvalo vsem p. n. darovateljem krasnih dobitkov in preplačil pri vstopnini, vsled katerih si je društvena blagajna izdatno opomogla.
Zahvaljujemo tudi gospoda nadzornika A. C. Achtschina, kot zastopnika zaveze, slavna gasilna društva iz Škofje^ Loke, Kranja, Poljan, Trate pohg Poljan in Železnikov in sploh vse p. n. obiskovalce, kateri so s svojim pohodom omogočili, da seje ustanovna veselica tako sijajno izvršila. — Končno, pa ne v zadnji vrsti, izrekamo tudi prisrčno zahvalo tajniku gasilnega društva v Škofji Loki, gospodu Frideriku Kra-mer-ju za njegovo prijazno in uspešno sodelovanje, ter slavni godbi kranjskega gasilnega društva za izvrstno izvajanje posameznih godbenih točk.
V Stari Loki, dne 12. septembra 1900. Za odbor: Fran. Dolenc m. p. (1894)
načelnik.
Karol pl. Strahl m. p.   Fran, Šlnk m. p.
blagajnik. tajnik.
Meteorologično poročilo.
Višin« nad morjem 806-1 ci. tiraduji tračni tlak 736 0 mm.
-u" P. <o	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	IŠ o. *■ 8 cs	Vetrovi	Nebo	11
14	9. zvečer	7441	151	si. jug	del. oblač.	Is
15	7. zjutraj	7441	11-0	brezvetr.	megla	II 1°
	2. popol.	7429	211	sr. jug	del. oblač.	
Srednja včerajšnja temperatura 14*7°, nor-male: 150".
ZD-LLZ3.a^s3sa. borza
dne 15. septembra 1900. Skupni državni dolg v notah .... 97*70 Ukupni državni dolg v urobrt! ....     97 35
Avstrijska zlata renta....... 116 40
Avstrijska kronska renta 4°/,   .... 9795
Ogrska zlata renta 4°/0....... 11505
Ogrska kronska renta 4%>..... 90-90
Avstro-ogrske bančne delnice .... 1710 • -
Kreditne delnic?......... 663 75
London vista   ... ..... 242*10
"Semfiki drž.bankovc -»100 mark .  . 11827'/,
20 mark............ 23 66
80 frankov........... 19 31
italijanski bankovci........ 90*30
C kr. cekini........... 1143
	\/	Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER v Ljubljani. (673_52)
\okrJep(jnJuće p/če. NmnadkrUJeno voda za l(Jek.		
Rodoljubi pozor!
Narodno-gospodarsko društvo v Staremtrgu pri Loža
ustanovilo je
prvo parno mlekarno in sirarno
po najnovejšem sistemu In z najboljšimi stroji
ter priporoča vsakovrstne mlečne izdelke, kakor sir« zlasti surovo maslo
po najnižjih cenah in v najboljšej kakovosti.
Rednim odjemalcem in odjemalkam večjih množin cene po dogovoru. Torej, rodoljubi, podpirajte prvo parno zadružno slovensko podjetje.
Za načelstvo s (1179-14) Franjo PetSChe, ravnatelj.
red država© ^olos-o-ico
od 1. junija 1900.
Hjj-u.Tolja.rn.a. — TrTolž.
832
8*5
857
908 917
928
9**
1006 1018 1032
		*
1161	406	5"
1164	409	5**
1158	414	546
1206	422	553
1216	433	gos
1228	445	616
12«	467	631
12«		636
1257	513	6*6
101	5"	
11*	530	
125	5*0	
135	550	
1**	569	t
166	6ii 627	
213		
235	6*9	
2*7	701	
301	715	
		
709
712 714 7w in 744 757 801 821
827
8«
8*9
9*j gw
g"
1205
12JMJ 1209
12" 12™
12™
J2~ 12" 1™ lff
1»
134 144 163 2o5 2~ 2"
2~
377
Ljubljane (juž. kol.)
Ljubljana (drž. kol.)
Vižmarje....... M
Medvode.......
Škofja Loka.....
Kranj.........
Sv. Jošt (postajal.) . Podnart-Kropa . . . Otoče (postajal.). . . Radovljica (postajal.)
Lesce-Bled......
Žerovnica......
Javornik .......
Jesenice.......
Dovje.........
Kranjska Gora . . . Radeče-Bela Pe« . . Trbiž.........
515 512
509
502
453
441
428
4™
4T2 4"
3™ 3~
3™
328
3~
30* 2**
2~
2"
	*	
745	820	1116
i 7«	8~.	1113
; 7*1		11»
734	807	1104
723	7~	1055
j 711	745	10*3
65»	73J	1031
; 653	7«	1026
i 6*3	7U	1016
1 637		1010
i 627		969 '
621	j	953 i
6»		9*o 1
604		933
558		927 !
		910
	•	862 1
		8*1
	.	825
438	8'J
436	fc"
430	8«
423	8J» 8™
413	
35»	8™
3*6	8«
333	7~
328	7"
321	735
310	7-
304	7h
2*5	g£
237	6m
2»1 1	6~
2» i	62"
163 1	6M
1*1 1	553
123 j	5»5
Xjj*u."bl3anst — Straža — -Toplice.
654
705 716 723
738 746 754
807
818
832
8*1
8*6
859 907 921 927
9*o IO00
101*
1032
105 116 127 134 1*» 157 205 218 229 2*3 263 257
310 318 332 338 351 411 425 443
655 706
7™
724
738 746
751
804
815 829
8~
8*3
866
904
9»8
92* 937
967
Ljubljane (juž. žel.) \
Ljubljane (dol. žel.) *
Lavrica.......
Škofljica.......
Šmarje-Sap..... H
11
Grosuplje...... T
Žalna (postajal.) . . *
Višnja Gora.....
Zatičina.......
Št. Vid pri Zatičini(p.) Radohova Vas .... Št. Lorenc n. K. p. . .
Velika Loka.....
Trebnje.......
Mirna Peč...... ™
-v   Novo Mesto..... 12
IZ v
v   Straža-Toplice.... iz
8-» 8» 759
753
739
729
717
704
654
6*0
630 625
612
605
5^ 5*i
532
511
232 223
210
204 150 1*0 128 115 105 1251
12*i
1236 1223 1216 1204 1156 11*3 1122 1100 10*2
8*8 838 ,s~ 830 806
7~
747 734 7J4 710
700
6™;
6«
636 623
6"
6o5 5*T
5» 453
768 813 833 836 8*8 907 933 9*8 956
209 soi iz Grosuplja...... v
223 816 g Predole (postajal.) . A
233 835 1 čušperk.......
2*7 839 1 Dobre Polje.....
259 851 Velike Lašiče ....
3i8 910 Ortenek.......
33* 926 j Ribnica........
359 951 y Srednja Vas.....
406 958 v Kočevje....... iz
Xjj\x"tol jana — I^amnll*:.
709 702 6*9
638 622 604 538 53T
134 130 1»
100
12*9 1233 1215 11*9 11*2
732
718
7~
658 631
6~ 5"
5*o
728	205
7*i	218
7*4	221
806	2*2
813	250
823	300
828	305
8*2	319
660
704
707 728 737
748 763 807
1035 1038 10*1 1102 1109 1118 11~ 113*7
Ljubljane (drž. kol.) Tavčarjevdvor(post.) Črnuče (postajal.) .
Trzin.........
Domžale.......
Jarše-Mengiš .... Homec (postajal.) . . Kamnik.......iz
6*9
636 633 612 606
552
5*3
53*0
1100 1053 10*9 1039 1023 1012 1006 953
61° 557
563
533
526 515 503 455
9»»
9*5
9£
•O
910 9" 8£
84J
* Vozijo samo ob nedeljah in praznikih.
Nočni čas od 6. ure zvečer do 5. ure 59 minut zjutraj (600 do 5^9) označen je s tem, da so podčrtana
številke minut
r
,,THE MUTUAL"
zavarovalna družba za življenje v New-Yorku.
Popolnoma vzalemna.
Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteku 3 let
nezapadljive.
Hoiirrne številke bilance zn leto 1898:
Denarno stanje...................,  1,369.576,69329 kron.
Zavezanosti na račun lastnikov polic............ 1,150 168,487-79
Prebitek na račun lastnikov polic............. 219.408,2u6 60 kron.
Zavarovalno stanje, v8tevši telesne rente.......... 4,795.609,175 81 .
Dohodki leta 1898 ................... 299.660,000— „
(fcŽf" Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. mlnisterialnem plačilnem uradu na Dunaju.
Letne dividende. V polici zajamčena posojila ln odkupi v gotovini.
Pojasnila, prospekte i. t. d. daje (1921—24)
generalno zastopstvo za Kranjsko
^       v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 14, 11. nadstr.
aikaflsčsta kislina
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (36—5)
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih Spece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
^7"irt:n.3-Z'
v vseh strokah vrtnarstva izvež-ban z večletnimi spričevali kot voditelj vrtov išče primerne službe.
Ponudbe upr. »Slov. Naroda«. (1906)
čisti „ a n g I e š k i v i d r i od starcev z 62x14 cm. velikimi ušesi, ima na prodaj
L. Habat v Zagorji ob Savi.
Vprašanjem doložiti je znamko za odgovor.
(1890—1)
Stanovanje
z 2 svetlima sobama, to je jedno veliko in iedno predsobo, zadnja se lahko porabi tudi kot kuhinja, odda se s I. novembrom t. I. iia Starem trgu št. G.
Več se izve v prodajalnici. (1871—2)
Mladi izobražen
trgovski pomočnik
vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen v špecerijski in manufakturni stroki, želi službo spremeniti. (1863—3) Ponudbe na upravništvo „S!ov. Nar.w.
ima za prodati deželnih pridelkov
Kdor
kakor:
(1800—5)
fižol, krompir i. t. d>
naj se obrne zaupno na podpisanega, kateri prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsakršnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzij Grebene
•#i v Trstu «4-
pooblaščena javna tehtnica in trgovina s prašiči in domačimi pridelki.
Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95
1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, Vi ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 usnjati denarni moSnjiček, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 .^f.1?1 .garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavrat-niakih in naprsnih gumbov, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in še nad 200 nomadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni.
, Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še sra.ek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, £er je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali aso se pošlje denar naprej:
zaloga Ernst Buchbinder
Krakau L/M.
Poštno   predalo  štev. 25.
« ee naročita dva zavoja, se dobi jako
žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (1858)
L top oU12 za turi
^^anonajboljše sredstvo proti kurjim oče-som, žuljem Itd. itd. =====
Glavna zaloga:
Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidling-.
Laser-je?-^?
Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoll. V Kranju: K. Savnlk. (485—24)
Zahte vaj te
Citre
lepe nove so ceno na prodaj.
Izve se na Reseljevi cesti št. 12.
spodaj na levo. (1899)
Kdor želi belega ali črnega, sladkega ali trdega, istrskega terana
za mastiti po krajevnih cenah kupiti, naj se obrne na (1903—1)
C. Zalaznik v Pulju.
C- kr. koncesijonirani
prometni zavod za posestva
Ivana Nep. Plautz
v Ljubljani Rimska cesta štev. 24.
Zaznamovanje za nakup in prodajo vsakovrstnih posestev. Naročila se izvršujejo najreelnejše. (1806 —2)
Novo !
Novo !
V Lattermantiovem drevoredu.
Kinematograf Oeser
model 1900.
V elegantnem paviljonu. Lastna električna
razsvetljevalna vpeljava. Podobe v naravni velikosti.
Originalni posnetki.
mr Nov
Razen tega
interesantni in izredno komični prizori.
Predstave vsak. dan, ln sicer ob nedeljah In praznikih ob 3., -t., 5., O., 9. in 8. uri zvečer, ob delavnikih ob 4., t». in 8. url zvečer.
Cene: I. prostor 30 kr., n. prestor SO kr. Otroci in vojaki iz moštva plačajo polovico. Programi se dobe" pri blagajni.
Velespoštovanjem
(1905-1) J- Oeser.
Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odplutbet 20. sept.  Rotterdam    II-00 popoldne. 27. sept.  Maasdam      3-00 popoldne. 4. okt.   Potsdam     9*30 dopoldne. 11. okt. Statendam   300 popoldne. Novi parniki na 2 vijaka.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (1231—12) Cene v prvi kajiti od 360 K naprej) iz prista-drugi kajiti od 216 K     „    J nišča m. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10;
za III. razred: IV., VVevringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Najboljše berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja in omika =e ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti In prav olikati) (112—38) ter sc dobi za predplačilo f jrld. 50 kr., po poŠti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Steingasse Nro. 0, I. Stock, Thur 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
Spoštovanim občinam, posebno pa tudi vsem rudniškim delavcem uljudno naznanjava, da sva otvorila
gostilno
v Podkraju št. 24
kjer se bodeva potrudila svoje cenjene goste zadovoljiti z dobrim vinom in pivom ter tik umu I ml Korklml ln mrzlimi Jedili. (1889—1) Za mnogobrojni obisk se priporočava z velespoštovanjem
Josip in Marija Zupini
v Zagorji ob Savi.
Trgovski vajenec
slovenskega in nemškega jezika zmožen, sprejme ae takoj v trgovino z železnino.
Kje, pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". (1854—2)
Cis. kr. avstrijski      državni 2i!iznlci.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod lz LJubljane jni. kol. Proga 6e» TrbUk. Ob 12. uri 6 m. po aofii osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno; čez Selzthal v Au8*ee, Isl, Solnograd, Zeli ob jezeru, Len d - Ga-stein, Inomost, čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, 6ez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipako; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m
Eopoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, jubno; čez Selzthal v Solnugmd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipako, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga ▼ Hovoaieito ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. - Ob 11. uri Iti m. c'opol ud ne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heb a, Marijinih v aro v, Ptanja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra; Pariza, Geueve, (Jurina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Qasteuia, ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljnbna, fc-lzihala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih vurov, Karlovih varov, Ueba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podna rta-Krope. — Proga is Novega mesta in Kočevja. Osobni vh?ki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod is LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob S. uri 50 m. in ob 10 uri 25 in. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. cii 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob ne deljah m praznikih. (1306)
Ivan Kordik |
v Ljubljani, % Prešernove ulice št. 10—14
priporoča k početku šole vsake vrste
preje in bombaža
za kvačkanje in pletenje, kakor tudi
kvačke in pletenke, po najnižji tovarniški ceni. (1898—1)
Ondi se dobe tudi druge šolske priprave, kakor svinčnike, peresi itd.
Opeka vseh vrst!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo
opekarno
uvedel delovanje
s parno silo
in da izdelujem vsakovrstno
opeko za stavbe, zarezno opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Dach-pressziegel) itd. itd.
Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno Janiitvo.
Priporočuje" svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in Jako nizke eene.
Ludovik Herzmann
(1234.15)       opekarna s parno silo.
Zajamčeno Nveža
kurja jajca
ter (1846—3) pravo, pristno
maslo
dobi se vedno
v špecerijski trgovini
E FAJDIGA
n a Dolenjski cesti.
W§W Stalnim odjemalcem, kakor slaščičarjem itd. prav nizke cene.
tem
Dve meblirani sobi
vsaka zase in s posebnim vhodom, jedna večja na Vodnikov trg, druga manjša v Študentovske ulice, se oddasta takoj. — Več se izve v Študentovskih ulicah štev. 2. v II. nadstropji. (1908—1)
Prodajalna
z vso opravo za Špecerijsko trgovino, odda se v najem na Tržaški cesti štev. 47 v Ljubljani. (1852—2)
Fino, skoro novo kolo
se zelo ceno proda.
Več se izve v Dalmatinovih ulicah št. I. pri A. Stebi. (1896-1)
Mlad trgovski pomočnik
(nianurakturlMt), zmožen slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika v govoru in pisavi in italijanskega v govoru, ter ima tudi veselje do potovanja, želi svojo dosedanjo službo premen Iti.
Ponudbe pod A. H. upravništvu „SIov. Naroda". (1856—4)
Dva dijaka
iz nižjih razredov sprejme na hrano in stanovanje Marija Markon (1907-1) Dunajska cesta št. 14, na dvorišču.
Spretna prodajalka
slovenskega in nemškega jezika zmožna, izurjena v vsem trgovskem poslu, sprejme 3     se takoj pod ugodnimi pogoji pri 1864
Lebinger & Bergmann v Litiji.
(1853—2)
s tremi stajami in s šupo
se da s 1, novembrom 1.1, v najem.
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.a.
Več let staro, pristno
dolenjsko Tino
(Marvvein) od stare trte se toči čez ulico
liter i»o 48 (1869-3)
v Vodmatu, Bohoričeve ulice št. 5.
ffprsii
Konces. zasobni učni zavod £
za IH
risanje krojev in šivanje | oblek
Eme Schlehan
v IJuliljaiil, Židovske ulice 1.
Govori se lahko  vsak dan od 9. do ~ 12. ure zjutraj. (1902—1) Kroji se prodajajo po meri.
I
S čem naj se krmijo psi?
Lepe, zdrave in krepke pse se zredi samo, ako
se jim daje Fattinger-jeve patentne kolače iz mesnih vlaken
za krmo. — Priporočajo jih vsi živinozdravniki in kinologi. — Odlikovani so z mnogimi zlatimi kolajnami.   — Prospekte._
(tudi o drugih Fattinger- J^Cj a jevih krmilih za pse, ku- — v-an
retino, tiče i. t. d.) daje .' 4vy
brezplačno **Vr-
Fattinger & Co., Dunaj
IV., Wiedener flanptstrasse Nro. 3.
Na prodaj ima v Ljubljani Peter Lassnik.
(1901—1)
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovsjye vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-
Xdeluje stare samokresnice, vsprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro S izvršuje. Vse puSke so na c. kr. preskuše-X valnici in od mene preskuSene. — Iluitro-f (110) vani ceniki zastonj. (36)
9606
KN
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, izurjen v železnini, želi vstopiti kot magaciner v kako tovarno ali temu primerno službo.
Ponudbe pod šifro ..Železninar" na
upravništvo „Slov. Naroda". (1870—2)
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in poSteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludvvig Osterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (1767—3)
V najem se odda pod ugodnimi pogoji tukaj znana (i893-i)
špecerijska prodajalca
z vso opravo in blagom.
Več pove g Ivan Jebačin v Ljubljani.
ofldn se takoj treznemu, spretnemu in samo-stojnjmu kovaču z orodjem, ne cln bi »e liti k u najemnina pluralu, v izvrševanje
k t vaške; ;a obrta.
Primerno najemnino plačati bode še le potem, ko se bode konstatovalo, da je kovačnica dobro obiskana.
Ker prebivalstvo delavnega in razumnega kovača komaj pričakuje, je za gotovo pričakovati, da bode imel vedno mnogo dela. (1695—11)
Trgovina
z mešanim blagom.
Radi rodbinskih razmer in bolezni se odda pod zelo ugodnimi pogoji v lepem, velikem trgu na Spodnjem Štajerskem dobro uspevajoča trgovina z mešanim blagom. Letnega prometa K 120 do 130.000.
Ponudbe se prosijo na upravništvo „Slov. Naroda" pod ..Bodočnost 5000" do 18. t. m. (1887)
za svojo  trgovino  z mešanim blagom
poslovodjo
neoženjenega in spretnega prodajalca, ter dobrega (1883—2)
trgovskega pomočnika.
Zajedno sprejmem tudi izurjeno
kuharico
ki je zmožna voditi gospodinjstvo.
_^_3TLtorx Trevn
trgovec v Jesenicah na Gorenjskem.
K.....imunimi
> Malinčev sirup
lekarnarja Piccolija
"w lijnbljani
se prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih '"aDut1 * malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdelek nepresežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1*30. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 1*10, 100 kilogr. = 100 kron. L (1368—9)
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro ogerski monarhiji proti povzetju z K 530.
Dvonadstropna hiša
v Ljubljani
z dvoriščem in vrtom, pripravnim za novo stavbišče, proda se iz prosti* roke.
Hiša leži na lepem prostoru in ima odprt razgled na vse strani.
Natančneje podatke daje g. dr. Fran Vok, c. kr. notar v Ljubljani. (1892—1)
V Spodnjem Logatci
nasproti kolodvora, v jako ugodni legi, daje se v najem od 1. oktobra t. I. naprej
prodajalnica
s skladiščem in k tej spadajoče stanovanje, obstoječe iz sobe in kuhinje.
Natančneje poizve se pri A. Serini v Logatci. (1838—2)
flŽSr Od leta 1868. se "TgJUJ
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izku&euo na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le ▼ Avstro-Ogeraki,  nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti pottnim boleznim, zlasti proti
vsake vrste spuščaj em
uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotranovega mila kot higijcničuega sredstva za odstranjenje luakinic na glavi in v bradi, za čiščenje iu desin-fekacijo polti je splošno priznan. />'.-;■./» <rJevo kotranovo milo ima v Bebi 40 oilstotkov lesnega kotnimi in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride sleparijam '■ v okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko.
Pri neozdravljivih poltnih boleznih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med., kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje
nesnage s polti, (686—13)
proti spuščajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetično  milo za umivanje in kopalce za vsakdanjo rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfumovano.
Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Bergerjevih medieinsko-kosmetienih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Bemzoe-milo za fino polt; boraksovo milo za prišče; karbolsko milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoče milo; Bergerjevo smrekovo-iglasto milo za umivanje in toileto, Bergerjevo milo za nežno otročjo dobo (25 k v.)
Bergerjevo Petrosulfo-milo
proti rudečici obraza, rudečemu nosu, oprišču in sklenju kože; milo za pege v obrazu jako učinkujoče ; iveplenomleeno milo proti zakožnim črvom in nečistostim obraza; taninsko milo za potne noge^in proti izpadanjn las.
Bergerjeva zobna pasta v tubah
najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 2 za kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh drugih Bergerjevih mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Bergerjeva mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij.
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. : V. Majr, S. Piccoli, J. Svoboda in C. pl. Trnkdczv.ja, dalje akoro ▼ vseh lekarnah na Kranjskem. Na debelo:
G. Hell it Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8.
v
(prej
€y*na*r Marijaceijske kapjice za želodec)
- rirninnn    W   lalra rili        T* VI    AupAmItAm 1 In U
prirejene v lekarni „prl ogerskem kralja* Karla Brady- Ja na Dunaj 1,1., Flelsoh-markt 1.
v obče Izkušeno ln poznato zdravilo, ki oživlja ln okrepčaj e želodeo, do Je prebava motena, in sploh pri želodčnih bolečinah.
Cena steklenici.....40 novč.
Dvoj■i^j. steklenica. . .   TO ,,
D8ojam se opozarjati Se jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko ■ podpisom C. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa O. Brady.
Kapljice za želodee o.S5Hfc,.
(prej Marljaoeljske kapljice za želodeo)
so shranjene v rudečih nagubanih škatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceijske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis C*&Tda<j'
Deli so navedeni. (1739—2) Kapljice za želodeo se pristne dobivajo "==■ v vseh. lekarnah.. =
Sprejmem vestnega in spretnega
trgovskega pomočnika
kateri je v železnini in špecriji dobro iz-vežban, pod dobrimi pogoji. Ponudbe na) se pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda". (1823—3)
Učenec
krepak, poštenih atarišev, kateri je vsaj 5. razred ljudske Šole z dobrim uspehom dovršil, sprejme se takoj v špecerijsko trgovino. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda'". (1843—3)
Išče se inteligenten
restavrater
za novo, elegantno opremljeno restavracijo v hotelu „Evropa" v P u I j i.
Zahteva se zmožnost slovenskega in nemškega jezika in kavcijo 600 gld.
KrMtat racij;« h* odpre /iii<ikoiii nicMera oktelira t. 1. Točilo se bode samo pivo i#. HicHraiiMUe plvovurne \ ri/mi.
Reflektantje naj se obrnejo do Vilimu Gruma v 1'nljn. kateri jim bode dal potrebna pojasnila. (1882 -2)
Od vis. c. kr. deželnošolske oblasti konc. zasebne
glasbene šole Kaiser
Dunaj, VII, VIII. in XI. okraj; 27. Šolsko leto. Letno približno 350 gojencev iz tu- in inozemstva ; 26 učnih močij, mej katerimi se nahajajo umetniki prve vrste. — Petje, (operno, koncertno, cerkveno, zborsko), klavir, vsa godala in trobila, vse teoretične stroke, mešan zbor, orkester, postranski tečaji za diletante — Cerkveno-pevski tečaj za dečke pevce. — 2letni tečaj za odgojevanje učiteljev. — 7mesečni pripravljalni tečaj za c. kr. drž. izpit za poučevanje glasbe na srednjih Šolah in na učiteljiščih, kakor tudi za vodstvo zasebnih šol glasbe. (54 kandidatov je naredilo ta izpit deloma z odliko.) — Tečaj za orkestralno glasbo in kapelnike (civilne in vojaške.) Oddelek za pismeni-teoretični pouk. — Specialni tečaj za višjo izobrazbo. — 2mesečni ferialni in specialni tečaj  (oktober-november, julij-september.;
Glavne učne moči:
Dr. Maks Dietz, vseučiliški docent in člen c. kr. komisije za drž. izpit; M. Kupfer-Berger, em. c. kr. dvorne opere pevka; Maks Jentsch, Roza Kahljg, kapelniki; E. Kaiser, ravnatelj R. Kaiser,
Stef. VVahl, c. kr. dvorni glasbenik, itd. Prospekte kakor tudi vsakoršna pojasnila daje zavodova pisarna VII \ Zieglergasse 29. Vnanjim izkaz o penziji v obližji zavoda. (1805-2;
restitucijski fluid.
^estilutionsjluiii
C. in kr. priv. voda za umivanje konj.
Cena steklenice K 2-80.
Že 40 let se rabi v dvornih konjarnicah, v večjih vojaških in civilnih hlevih za ojače-nje pred in za okrepčanje po velikih naporih, pri zvinjenjih, okorelosti kit i. t. d., vsposoblja konja za izredna dela v trainingu. Pristen samo z gorenjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. — Glavna zaloga:
Franc Iv. Kwizda
c. in kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj
okrožni lekarnar v KORNEUBURGU pri Dunaju.     i. (1363—4)
Pouk
v glasovirju po metodi Glasbene Matice (po već učencev v eni uri) daje Marija Elsner, VVolfove ulice št. 12, II. nadstr. levo. uarc—i) '
V službo sprejme se takoj
trgovski pomočnik
špecerijske stroke, kateri je zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, pri
Urban VVeber nasl. v Zalem logu
pošta Železniki.        (1862 ,;.
V najem se vzame
manjša prodajalnica
oziroma pripraven prostor
v mestu ali na deželi
Ponudbe pod:  „J. G. št. 99 poste restante Ljubljana", (1831
Dva krepka dečka
dobrih starišev,  katera  imata  veselje da učenja  kovaške  obrti,  sprejme  takoj po dogovoru (1845—3;
Fran Belič
v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 23.
sprejmeta takoj    (19w ->
odvetnika dr. JuSip Abram in dr. Otokar Rybar
v T ** st t vi.
TXra.djio dovoljena (1891;
posredovalnica stanovanj \\\ služeb
Gospodske ulice št. 6
iS^e nujnu:
kuharice, sobarice, dekleta za vsa dela, nekaj natakaric na račun, to-čajno blagajničarico, kočijaže, sluge itd. za Ljubljano in drugod. Potnina tukaj. Natančneje istotam.
Resna ženitna ponudba. g
Trgovec star 25 let, z dobro, staro renomirano trgovino, želi radi pomanjkanja znanja tem potom od 18 do 22 let stare neveste. — Dotična naj bi bila iz boljše hiše, v kupčiji vajena ter imela vsaj do 15.000 kron v premoženji.
Pisma prosim pod „Plemenito srce" poste restante »Ljubljana« do 25. t. m. vposlati. Slika blagovoli se pridejati pismu. — Skrajna diskretnost v vsakem oziru sveta stvar. (1799—2)
»i • rjf +fr rbt •!» «4»  wjp  •!»  »J(» »Jf» rjn
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Selenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih -oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoJjpejSih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov.
39
■OH
1
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah.
2ToTroa)tl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 39 Popravila sa Izvršujejo najtočnaje.
2
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila naročila točno In ceno.
Sušnih ostankov vedno veliko v zalogi.
JL
Za jesensko in t
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x *
Hugo Ihl
xxxv Ljubljani x x x v Špitalskih ulicah št. 4.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
ufeKejeva moka za otroke
J^k^4 in°n7.S.Snni»'£uJl?fpsKin ird., avrojMrer   priporočen a
najbolja innajceneja tirana za zdrave h na crev h do ne otroke
Dobiva se v leRarnah, droguerilah V«'^ Vovanni    R.KUFEKE PUN Al vf
Dva ali trije dijaki
iz   boljših niš .sprejmejo se v stanovanj
in hrano. Strogo nadzorstvo. (1872—3)
Več pove iz prijaznosti Felix Toman Resljeva cesta št. 26.
Graška trgovska akademija.
javni, neposredno vis. (lenemu itiliilstrsti n podrejeni, državnu podpirani urni zavod v vrsti višje srednje sole, knU>rrxa absolventi vžlvajo pravico, da vstopijo /.n Jednoletne prostovoljce.
Dne 17. septembra t. 1. se začne 38. Šolsko leto. Vsprejemajo se absolventi spodnjih srednjih šol in meščanskih šol. L. 1900. v prvi letnik vstopivši lahko absolvirajo zavod v treh 1» lili. Pripravljalni razred se vzdržuje posebej za manj vsposobljene prosilce za vspre-jem. Ker se bodo vse trgovske akademije polagoma razširile na štiri letnike, je pripravljalni razred 1900 1901 tako urejen, da je jednak bodočemu prvemu razredu in omogočuje neposredni prestop v drugi letnik štirirazredne šole.
Z zavodom je združen Jednoleten abiturljentskl teeaj (začetek 1. oktobra) za absolvente višjih srednjih šol, ki se hote posvetiti trgovskim ali industrijelnim podjetjem, ali hote kot velikošolci (juristi) svoje vednosti razširiti času primerno.
Tudi se vzdržujejo prosti poluletnl tečaji za gospode in posebej za dame.
Prospekte razpošilja in daljna pojasnila, tudi zaradi oskrbljenja učencev, daje rama-leljska pisarna v liradru, Kaiserfeldgasse 25.
(1437—8) Ravnatelj: —■ - Bei*tjei*»
Št. 6467
Razglas.
(1886)
Deželni zbor je naroČil deželnemu odboru, da se pri  n u kupo vanju bikov
pIcmenJaKov ozira na domaČo prirejo ter kupuje v deželi take bike, ako so primerne kakovosti in čistokrvne pasme. Da se izvrši ta nalog, vabi podpisani deželni odbor živinorejce, ki imajo take mlade bike l1 3—2 leti stare, da jih priženo v kraje, v katere bo v to zbrana komisija prišla in sicer:
v jflengcšu        tlnc 99. septembra t. 1. ob 9. url dopoldne
v >ovemmestM *. oktobra 99 *9 9.   9<, *9
v Mokronogu     99      1.       99 v ^ ^        v popoldne
v IJubljani 99      8.       „ -9 99 9 9 9.   99 dopoldne
v Postojni 18.        }9 99 99 95 9.   99 99
v Radovljici £8.       99 9? 99 it n n
V 1 JuMJaiil je prostor v to določen na dvorišču c. kr. kmetijske
družbe na Poljanah. V drugih navedenih krajih pa je zbirališče na živinskem
trgu dotičnega kraja.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani
dne 12. septembra 1900.
* 4
fi
0 *
5 5 5
0 0 0 0 0
Josip Sirca v Žalcu
0 0 0
0 tovarniška zaloga najslavnejših in najboljših koles, kakor
1 „Puch", „Meteor", „VVaffen", „Slavia"
i   potem ilrutrlh  raznovrstnih z novimi in z najnovejšimi Iznajdbami "■«** opremljenih, srarantiranih koles.
Gena od 80 gld. naprej.
Lastna popravljalnlca.
Zaloga posameznih kolesnih del in kolesarskih potrebščin. (850—21)
Torna in kulantna postrežba.
000000000000000000000000000000000
a l !Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vin!
m
h p;
v)? s
[♦} S M
m
M Ti?
m
Odlikovan za svoja vina in konjak pri dunajski jubilejski raz stavi 1898. leta. (1878—3)
Podpisanec priporoča svojo zalogo pristnega dobro obleiaiietc:
konjaka iz dolenjskih vin
v steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrih, pristnih In starih
iolenjskih vin iz američanskih cepljenih in starih trt
Opozarja se na fcer pelinkOVCa. užganl probekl
Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko.
Dobiva se pri g. J. Praunseiss-u v Ljubljani.
CD
3 m
CD XI
2.88
Vi (♦)
m
=? 88
I
oderce
••i
o
najnovejše fapone, a^i najboljši izdelek V
pripore ča 38
Alojzij Perschč V
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
.•-o»»ro»>»:>>«!
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. 11
Zaloga vsakovrstnih
klobukov m čepic
perila, kravat itd. 28
najniž gila eeuah.
Ljubljana, Dunajska cesta 13,
Tovarniška zaloga .
! šivalnih strojev
LOD
Najmodernejše
in najboljše kvalitete
za obleke
„ J|» -I in .ii e
.. naveloke
B šp«>x>Ane obleke
„ (fasilce
„ livreje
SU&PI£PIEG#I BLAGA
za moške obleke (1888-1)
ZIMSKE SUKNJE
Orno in modro tkano blago (Kammgarne), ševiot od 14 3.— naprej.
rtraJTrečja, zaloga
raznega "blaga za
"Vzorci sticškiir pre~ t:L_
l"S*ZH5g2SSSS3
KASTNER & OHLER, GRADEC.
Na
ijboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnito
za svetla obutala samo (1139—15)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se c ^ priv p o vso d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
P St. Fernolendt. 2J
Radi mnogih posnemanj brez vredno sti pazi naj se natančno na moje ime
OflBrsMmtsto Jelaišlo flrnštvo za slobodno plovitba
_na Reki,_
Ker je prvih 3300 delnic, imajoCih pravico na dividendo leta 1000. pokritih, in z ofcirom na obstoječe povoljno stanje brodarinskih kirij (naval) je odiočilo doli podpisano društvo nabaviti Še četrti parobrod ter nudi
na javni podpis 1100 delnic po 1000 kron
od štev. 3301 nadalje, al pari, s pravico na dividendo bilance leta 1901.
Podpisi se sprejemajo pri sedežu društva na Reki proti istodobnemu vplačilu 30%, dočim se ostanek 70% more namiriti brez daljnega poziva do dne 31. decembra 1900.
Na temelju članka 4 društvenih pravil imajo posedniki delnic od štev. 1—3300 od vsakih 3 delnic prednost na jedno novo.
Ogersko-hrvatsko delniško društvo za slobodno plovitbo na Reki.
Opomba: V smislu ogerskega zak. članka XXII. iz 1. 1893 so delniška društva za pomorsko plovitbo oproščena pristojbin, koleka in davka za svoje delnice. (1873—2)
aBBBSgSEBESEBBg
Trgovec z
železnino
Andr. Druškoviča naslednik
Val. Golob
S£ Mestni trg št. 10
založnik zveze avstr. c. kr. državnih uradnikov
Priporoča svojo bo-gato zalogo hišne ^-3-,n kuhinjske oprave.
*alojia
vseh za stavbe Potrebnih predmetov, kakor tudi
Roman in Portland ^ cementa.
^al«ga nagrobnih križe?.
/zor Alojzij Erjavec j!Žr
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovrSenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 37 Mere le ihrujfljej«. — Vnanjim naročilom naj te prideae norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne olgarnlke in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 37
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi @   S§)   ®   ®   (k   priporoča   ®   @   ©   @ ®
v Ljubljani, Glavni trg
© ® štev. 17. @ © se
HENRIK KENDA
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a 0 a o e klobuke za dame, tkana In kratka roba na debelo in drobno, s a o a s
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalazoik
Stari trg št. 21.
JBT odružnlci:
Jurčičev trg 3. Vegove ulice 12,
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenac (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
Sržen kruh Jg
hlebekl po IO, l.» In 95 kr.
V slasčičarnici postrezam z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likšrji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 37
65^6
*^ % Q ^^^-*" priporoča
X*\^^ J. Soklič.
)•  BSL S »5 oousjj. pod JTfl
Bssagggffisaga
vilnato blago
največja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze
priporoča 37
Alojzij Persche
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
•aaaaaaaaaaeaaaeaaaaaaaaaaaaaag
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na Izbero.
VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 37
iwmiwtiwtui eeiaeeeeej»
. ^k.^v      a 4k a
i   Josip Reich >
4 likanje sukna, barvanja in > j kemična spiralnica * 4   Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 f
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča t 1 37 dela. £
*       Postrežba točna. — Oene nizke.
w w- w w w w ^■r^r^r"
Fran Deltei*
LJUBLJANA, Stari trg št. 1.
87 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
(v Trnove m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
CCSS" sode
po iinjnlz, j 11■ «•«-■■ u ii. 37 I
S Kupuje in prodaja staro vinsko pcsoio. f
Ign. Fasching-a vdove
37 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štcdilnih ognjišč
najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z žoIt«j
medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše".
Kis sama delati
(jako velika prihranitev)
more vsaka gospodinja, ako vporabi priljubljeno kisovo esenco „Vlnaeet*'. Z navadnim prilivanjem vode se priredi vsakokrat potrebovano množino kisa, in se ima čisto svež kis izborne kakovosti. Že narejen kis, ki je na prodaj, je prav mnogokrat pokvarjen, ali pa se pokvari skoro vselej v kuhinji. Tak kis pa je zdravju Škodljiv in popolnoma brez vrednosti za ohranitev jedil. Kdor je jedenkrat vporabil kisovo esenco „Yina«et*',
porabljal jo bode vedno.
\:» prodaj imata ,,Vinaeet" v IJublJanl: j. Buzzolini, .1. V. 1'i-uihimcI**.
Cene: '/< literska steklenica (za 5—10 litrov kisa) K 1.—. (1337-2) '/t      . . 20-40    „       „     „ 3-.
Št. 28.645.
(1844-2)
Kontrolni shod c. kr. deželnih brambovcev in nadomestnih brambovcev
bode letes v Ljubljani dne oktobra ob 9. dopolnilne v domobranski vojašnici.
K temu shodu priti je vsem v Ljubljani bivajočim brambovcem in brambovskim nadomestnikom, ki niso letos niti kot novinci izurjeni, niti k orožnim vajam poklicani bili.
Naknadni kontrolni sliod bode dne SO. novembra ob 9. dopolnilne tudi v brambovski vojašnici.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 1. septembra 1900.
S\ Založena 1847. ||#-
Založena 1847. |-#-
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 38
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate modrece, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
m
■   .       «~« m^* ■"'■at m**m ^^m^^m i^^m w**m m^m m^m l^^m
Naznanjam, da sem prevzel od »Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona" in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so:
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do
XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. „ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI.,
broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice
a 4 gld. 20  kr.; — letniki VII.  in VIII,
broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice
it 5 gld. 20 kr.;
— letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona"
po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zarnikovi zbrani splal. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000''. Povest, broš. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr. Po znižani ceni priporočam
Tnrgenjev: Otol In sinovi. Roman, broširan a 50 kr.
— Štiri novele, broš. a '20 kr. B e r,eš - Tfe b i z s k y :  Blodne   dnie. Roman,
broširan a 70 kr. L ef eb vre: Pariz v Ameriki, broširana 50 kr. Stat n o m i n i s ambra: Časnikarstvo in
nail časniki, broširano a 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dume, Povest, broširana a 15 kr.
Ha 1 ć vy: Dnevnik, broširan h 15 kr.
— Bazne pripovedke,  broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet:   TJndlna.   Povest, broš. h 20 kr. Sonvestre: Vil enaki brodnik Povest, broš.
a 15 kr.
Jurčič: Listki, broS. h 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. h 30 kr. Avstr-jski  patrijot: „Partolwesen der
Slaven", broširano a 5 > kr. 75 Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., sedaj sn-mo 30 lir.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. HzJ\
. Scli-v7-eiitn.er
knjigotržec
V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1.
L
S»>:
P. n.
občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel v najem
pino ga Bregu, m Vpti ilm.
Točil bodem pristna dolenjska, vipavska in istrijanska vina, kakor tudi izborno Reininghausovo marčno pivo po zmerni ceni, in so vedno mrzla in gorka jedila na razpolaganje.   Za obilen obisk se priporočam
(1787-4)
Anton Zabukovec
bivši gostilničar ,,pri Šikcu" v Gradišči.
K«
Preje
FerrJ. Bilina & Kasch.
Preje
FerrJ. Bilina & Kasch.
Židovske ulice št. 1
priporoča  za _f 1*«>  in  zimsko sezono
rokavice
najboljših vrat in sicer: najfinejše glace in iz pralnega usnja, iz  gorkega  blaga in kožušne rokavice po eeiiali.
T.'^i'r Velika zaloga vojaških rokavic lastnega izdelka. 4
ledno najiio^ejie kravate, ovratniki, manšete, predprsa za gospode itd.
Kovčegi za potovanje, ročne torbe in vsakovrstni drugi predmeti.
Prodaja vseh prevzetih predmetov po cenilni ceni.
£&sšT Hokavice ss snažijo in perejo. (iob-i)
O«! 1. oktobra tOOO do 30. scpteiulira it*OI se odda
O*
noj
od kakih 200 službenih konj divizijskega topničarskega polka št. 7 v meščanski top: carski vojašnici.
Gnoj se na željo odda skupaj od kakih 200 konj ali pa od posameznih baterij (po kakih 50 konj).
Plačuje se na mesec in sicer za nazaj proti pobotnici. Računalo se bode po resničnem številu konj.
Ponudbe s priloženim vadijem (za cel polk 100 K. za vsako posamezno baterijo po 30 K) naj se pošljejo do dne 90, septembra t. 1. do 8. ure zjutraj sem. V ponudbah naj bo znesek za vsacega konja na dan zabeležen. Prevzemalec mora vadij za kavcijo pri polku spravljen pustiti. Natančneje se poizve v polkovni pisarni (nova topničarska vojašnica).
V Ljubljani, dne 10. septembra 1900. (is:
C. in kr. poveljstvo divizijskega topničarskega polka št. 7.
K sezoni
K sezoni
2 c
£e o
c >
c o
S. o
o (D < 3
JI o
priporočam svojo bogato zalogo piiMk najnovejših NiMtemov In nnjnoiejeie %r«i<'. reielverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov In municije, posebno pa opozarjam na
!Ms5~ trocevne puške -ws
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvrSujem tudi v svojo stroko spadajoče nnroelte in popru%e točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (1662—B1
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
7
C t-
*~ s
Si
0
a> o
n >
« £
O
—: c
«o --N
Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
Styria kolesa
s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča. WBm
Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123-72) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati       1*3*"   Ceniki poštnine prosti.
Filiala v Kamniku: Janko Pohlin.
Spoštovanjem
Franc Čuden,
urar
na Velikem trgu nasproti rotovža.
Q3
Q3
CO< CD
Za nakup pisalnih potrebščin „Narodni podnik"
opozarja
(narodno podjetje)
na priznane Mvoje izdelk.es
svinčnike, peresna držala, črnila, tekoče tuše, arab. gumi in peč. vosek.
Dalje opozarjamo na blago, katero je uvedeno v naSo trgovino:
angleška peresa, peresa za okroglo (francosko) pisavo, šolska peresa po ceni, radirke, radirke z označenjem „za tuš in črnilo", radirko mehko z označenjem „Slavie".
Podjetje samo ne prodaja na drobno
in odkazuje p. n konsumente na meatne s;«;. trgovce.  Tem pa se dovoljujejo posebne ugodnosti in popusti.   Ceniki in vzorci se pošiljajo na zahtevanje brezplačno in franko.
gBjjT" Češkemu učiteljstvu toplo priporočamo češke Jzdelke, in se nadejamo, da ne bode
niti jedne češke šole na Češkem, na Moravi in v Sleziji, kjer bi se ne vporabljalo teh naših čeških izdelkov.  Svoji k svojimi
Narodno trgovsko in obrtno podjetje
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom v Pragi. II., Havliekovo
namesti e. «4. (1721—4)
\ZZi*^***Z**¥*****¥¥*¥***¥¥¥*¥* ¥ ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥9¥9^W¥W¥^W¥Wm
11900! SYEtoina razstara i Parizn 1900!
>—J
Kreditna pisma za Pariz
ki se izdajajo za katerekoli svote in imajo bistveno to ugodnost, da se z njimi ne samo v Parizu, nego tudi v razstavinem prostoru lahko dvigne svote, se dobivajo pri
I *¥¥¥¥¥*¥¥¥^¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥*¥¥*¥¥¥¥¥¥¥¥¥ ¥¥¥¥¥¥^¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥»
I* —        —        —— - (867-21) -
...        - - —— - - - ~
m
i*
Ju C. Mayer-ju
banfea in menjalnica v Ljubljani.
a
i i jijuj 1111111111 j.     4.1444444444444444444444444444444^
Knjigarna
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani, Kongresni trg št. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in v vnanjih učnih zavodih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah, broširanih in v močnem vezu po najnižjih cen alt. (1881—2) Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj.
dr
C"
z
lit
CM tO 00
Tovarna za strešni lep in izdelava kotrana
13. FTLHALS-a naslednik
priporoča svoj I*, asfaltni strešni lep in izolirske plošče, lesni cement, strešne lake (črne in rudeče), kotrane, asfalt, čolnsko in mazalno smolo, carbolineum, karbolne kisline, benzine, benzinske firneže, saj o vine itd. (644-18)
Centralna pisarna: Dunaj, III., Kolonitzgasse Nr. 6
c
00 tO
Ustanovlfeno  1 1 J—
Dr. Jožefa Waldherr-ja
zasebni učni in vzgojevalni zavod za dečke
v Ljubljani
Beethoven-ove ulice št. 6 v lastni hiši    (1788 -4)
trgovski pripravljalni tečaj
(jednoleten)
I. semester šolskega leta 1900 1901 se prične dne 18. septembra 1900.
Programe kakor   natančnejša  pojasnila  razpošilja  na zahtevanje poštnine prosto
vodstvo.
Zo bozdravniški in zobotehnični atelje. Špitalske ulice 7, I. nadstr.
Zobozdravnik med. univ. dr. Rado Frlan
Specijalist za zlate in porcelanaste plombe,
bivši gojenec kraljevega zobozdravniškega zavoda v Berolinu Dorotheenstrasse,
naz nanja slavnemu občinstvu, da si je nabavil vse priprave za brez čut no ruvanje zob z dušikovim oksidulom (Lustgas oder Lachgas) in da izvršuje od 8. avgusta dalje vse operacije v ustih z navedeno narkozo. Isto tako se izdelujejo v njegovem ateljeju vse vrste zlatih spon, zlatih kro n in zlatega zobovja, bakor tudi vsa druga zobozdravnlska (1765—2) in Kobotelinična tlela.
Ustanovljeno
Brata Eberl
leta
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice.
Slikarja napisov.
fct&vbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
v slika lzbirka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tnbah. za akad. slikarje.
"***■ Zaloga jsakovKtnih oopioev za pleskarje, «11-2Č    .zldarJe> »tedllnega mazila za oraatove pode, karbolinaja itd.
nSrs° P^010^™ d. občinstru najnovejše, j"oijse m neprecenljivo sredstvo ca likanje P«« , *■* P0*1 imenom „Rapidol'. S?°^Va 86 J1* * ob«i°8tvu fa vse v na-kot « • ^^Joce delo v mesta in na deželi pnznano reelno in fino po najnižjih cenah
Ivan Stori
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji po najnižjih cenah. Klelkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno. 38
' Vnanja naročila se točno izvrše*. "W
Perilo za gospode najboljše blago in najnovejše kravate prodaja 38 s Alojzij Persches
Pred škofijo, poleg mestne hiše.
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv.Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 33 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Oblak« po mari se po
najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Prodaja na debelo In drobno. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporoča po ■■ 1 m,Md 1 cem
J. S. Benedikt
38
Xwjiit>lja,na>9 Stari trg-.
0713
„Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani
^TaJaruLp ixx piodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, sastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najknlant-nej&ih pogojih. (1877—2)
Fosojilsb na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
Zavarsxran.je proti knrzni izgubi. Proznese k vsem žrebanjem.
Sprejorsa.a-xi.Jo cLon.araaJ.ls. v^og na vložne knjižice, na tekoči račnn in na giro-kunto s 4°/0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskom.pt rrs.ers.jic najkulantneje. Borzna naročila.
Na hrano in stanovanja, kjer je tudi klavir na razpolaganje, se sprejme 1879-2
gojenec m gojenka
iz boljSih rodbin. — Natančnejše pogoje pove iz prijaznosti upravniStvo „Slov. Nar.*.
Podpisanec priporoča Se jednega
učenca v prodajalno
za Ljubljano. Deček dovrSil je v Ljubljani 5. razred ter tudi napravil vsprejemni izpit za srednje šole. Priporočenec je priden, pošten in ubogljiv sin trgovca in posestnika ter v 14. letu. — Pogoje pove Jakob Zebre, učitelj v Starem trgu pri Rakeku. Vstop takoj. (1867—3)
Gostilna
1841-3
na lepem prostoru v Ljubljani se da v najem za novemberski termin.
Kje? pove upravniStvo „Slov. Nar.".
. Rose balzam
■t.
Šivalne stroje
raznih vrst
od najjednostavnejše in do najfinejše izvršbe prodaja
od 35 gld. naprej
proti 5letnem jamstvu
R- Miiller
mehanik.     (i76o—3>
Židovske ulice štev. 8.
asam A «•>■««• «~ «-
iz lekarne
l. Illl^\i:il-ja v Prafcl
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku.
SVARILO! -*M Vsi deli anbalaže imajo
CHOCOLAT
218-34
SUCHARD
Svetovna razstava 1900
GRAND PRIX
Maj vi     « odlikovanje.
zraven stoječo postavno
deponovano varstveno znamko.
W2
€■ lavna zaloza:
lekarna B. Fragnerja v Pragi,0 taa532ST
,,pri rriiem orlu"
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K. == Po posti razpošilja se vsak dan. = Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 1 50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: C. Piccoli, U. pl. Trnkoczy, M. Mardet-a schlager, J. Mayr. (1742-2)
zakonito varovano pod št. 9386 In št. 9723
daje (1362—10)
Z jedno tablico „Ciianzine" za 10 vin v V, litra tople vode razpuščeno se lika brez vsacega druzega dodatka absolutno gotovo: 6 vrhnih srajc, 12 manšet in 12 ovratnikov, da so
tako lepi, kakor novi!
V tablicah po 10 vin. na prodaj v večini špecerijskih in drogerijskih trgovin in v prodajalnah mila.
Jedini izdelovatelj:
JFVio SSolmlz: jun.
H eh (Ejarer) In Lipako.
v večjem kraju na Gorenjskem, z živahnim prometom,
se odda v najem ali na račun.
Oglasila pod šifro A. T. upravništvu »Slov. Naroda". (1884-2-
Dva dijaka
iz boljše hiše se sprejmeta na stanovanje in hrano v neki učiteljski rodbini.
Več se izve na Rimski cesti štev. 9 (visokopritlično stanovanje št 3). (1861-3)
Sukneni ostanki
se prodajajo (1824-2
globoko pod ceno
v sukneni in manufakturni trgovini
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št 5
%   Istotam je tudi velika j| zaloga
I loškega sukna. |
i
11824-2) f>1
1 i
3 1
lil
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-rement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega^ društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nailUriljajoc-i dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila lit spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (1298-11) ZZZZZ Dunaj, I., JVI<&xiixiiliansti*asse 9.
te *je*   gte 1^5»" _——š&ff
Sod pisani naznanja, p. n. oSoinstvu, da ima sedaj svojo
Sc^avnico na ^JlZ&sfotenv foc^u 61. 10
CZjPEr" (v fti&i S/iaSeznčJ tez se ptipozoca &a iavzševanje sfo&azij,   titoazafičniA in fiači-azafičnift S&C (dipComj, ■vsaAovzstn.ifi   napisov (fizmj na ste&to €es, Aovino itd.  S*>a ofiusno in fino deto po ni&&i ceni jamči.
(1690—5) Q?i?lfoo   0Covd^y   umetni sfi&az in titoazaf.
Lepo posestvo
je na prodaj v Bcsenci pod Ljubljano, obstoječe iz gospodarskih poslopij, 1C oralov rodovitnega polja, 9 oralov posebno dobrih travnikov in 98 oralov gozda, ki je v najlepši rasti. Posestvo je vse skupaj ena celota.
Plača se lahko takoj, ali pa le 1/s, druge - . se pa lahko več let obrestijo.
Vse drugo se izve pri lastniku Franc IMpttli-ii« posestniku v Dobri št« G?, pošta Spod Hrušica pod Ljubljano. (177>- |
Gene Imjige
za v$e |ele J2L~_
k.ak.or tudi
u$e druge ^ol^e * * * ****** potrebščine
priporoča (1880—2)
L. 5ebw>sntner
Knjigctržcc, X>vor$\(i trg $t. 3«
Vincenc Camernik
kamnoseški mojster v Ljubljani, Slomšekove ulice št. 17 (nasproti mestne elektrarne).
Izborna zaloga grobnih spomenikov
iz različnih marmorjev, granitov in sijenitov.
Naprava kompletnih rodbinskih rakev
tu ln na deželi. (1014-22)
ISetziioTT-rstaa.st      to strolco specdLajoda. popravila.
Stavbena dela,
===== Priznano solidna in lorua podlrezba. ==
1
hi
I
i
ril
©Luč sedanjosti in bodočnosti!©
Podružnica R. A. Smekal v Zagreba
priporoča asa. izdelovun|e
ACETYLEN"-svetlobe.
Brez nevarnosti!
I Enostavno poslovanje!
15krat svetlejša, nego premogov plin! 1
Lahko razumljiva konstrukcija aparata 1 Zanesljivo gorivo!
I  Žarna svetloba!
Praktično za razsvetljenje mest, vasi, tovarn, železničnih postaj, vil, hotelov, restavracij, cerkva, gledališč, privatnih stanovanj, zidarskih in opekarskih
skladišč itd. itd. (i66i->
Okusna strokovna inštalacija za svečave vsake velikosti.
gasilnega in kmetijskega orodja ter gumovih koles.
Elegantno in solidno izdelovanje
WmT motornih v o 2%
Ceniki brezplačno.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
ME