DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.	Malih oglasov, ki služilo v posredovanje in socialne namene delavstva ter
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326.	nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega zna-
Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica —	ff	J/tok čaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta
Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo.	lanlT	^in 1-50- — ^ri ve^em številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša
Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.	mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 1,4.335.
Štev. 73	Maribor,	sobota,	dne	11.	septembra	1937	Leto	XII
Azijski spor in tuje sile
Vsak čas se lahko izcimi vojna za nadoblast na Tihem oceanu.
Dogodki v severni Kitajski in direkten napad na Šangaj kažejo, da irnajo v Tokiu trdno voljo, izkoristiti sedanji svetovnopolitični položaj. Že desetletja imajo Japonci svoje načrte. Navalili so sicer na Šangaj, kjer se vrše ljuti boji, čeprav je glavni cilj japonske akcije v severni Kitajski. Usoda dveh pokrajin, to je, Hopeja in Čahara je že zagotovljena, čeprav še nista popolnoma v japonski oblasti. V teh pokrajinah, ki sta daleč na severu, se Kitajska ne more zadostno braniti. Šangajski napad je le bolj manever, s katerim naj se odvrne pozornost na dogodke na severu, na drugi strani je pa to tudi pritisk na anglosaksonske sile. Tudi leta 1932. so Japonnci vršili svoje operacije pri Šangaju, toda so se umaknili, ko jim je Kitajska priznala po dovršenem dejstvu (okupacijo Mandžurije) molče vse, kar so si osvojili. Seveda je tudi mogoče, da zmaga na Kitajskem! radikalna smer, ki bi utegnila sedanjo situacijo izkoristiti, da porazi nankinško vlado. Nekateri vojaški krogi v vojski kvantung so že pred tedni izjavljali, da je treba usmeriti vojne sile
ne na periferijo, ampak centralno.
Če bi ta smer zmagala, bi morali računati z očitno kitajsko-japon-sko vojno. V tej vojni ima Japonska vse prilike v svojih rokah. Predvsem je odločilno, da je Japonska gospodar na morju in v vseh kitajskih vodah. Nankinška vlada je proti prvovrstnim japonskim pomorskim silam. brez moči. Nekoliko močnejša je Kitajska v zrakoplovstvu, vendar pa japonsko zrakoplovstvo nadkri-ljuje Kitajsko.. Nasprotno pa je japonska pehota komaj zmožna, voditi osvojevalno vojno proti Kitajski. Japonska vojska šteje v miru 17 divizij ali okoli 300.000 mož. Z zadnjimi dekreti je bila sicer vojska povečana za 25 divizij. Toda tudi ta vojska ne bi bila sposobna voditi veliko vojno proti moderno oboroženemu nasprotniku, ko se vojna vrši v dolini reke Jangce in tisoč kilometrov proč v severni Kitajski. Doslej Japonci še ne kažejo namena, da bi vojsko povečali na vojno
sn«!?,'«J°u dokazu-'e, da Japonci ni-^ c hudega kitajskega odpora
da Kitajce v par pohodih zmeljej:o.
Prepričani so v Tokiu tudi, da se v vojno ne bo vmešavala nobena sila ter da se tudi ni bati, da bi Rusija posegla v to vojno.
Kako je z Rusijo?
Za Rusijo je merodajen najprej njen notranji položaj. Ruske vojne sile v vzhodni Sibiriji, ki imajo svoje središče Blucherjeve vojske okoli Habarovskega in zlasti kvalitativna premoč ruskega letalstva nad japonskim so prednosti Rusije. Važno je tudi, da je Japonska gosto naseljena. doč'm Sibirija ni. Bombardiranje selišč in zalog živil na Japonskem bi bilo lažje in uspešnejše kot Sibiriji.' A razlogi govore v prid Rusije. In, če Stalin ne poseže v vojno, so zanj merodajni politični in yo.iaški vzroki. Niti strah nred nemškim napadom ni važen. Ruska zaledna vojska je danes dovolj moč-
Boj proti po
Nazaj k Društvu narodov!
Francija je predlagala, da se skliče konferenca prizadetih držav, ki naj določi varnostne ukrepe proti pomorskemu roparstvu, ki se vrši že nad tri tedne v Sredozemskem morju v prid španskega francovega fašizma. Nobena tovorna in ne vojna ladja držav ni več varna. Francoskemu predlogu se je pridružila tudi Anglija.
To roparstvo je samo nadaljevanje fašistične politike.
Grehi so bili storjeni že prej, čeprav imamo Društvo narodov in razne mirovne pakte.
Japonska je napadla Kitajsko: proti mednarodnemu pravu; v itali-jansko-abesinskem sporu je odrekla vsakršna mednarodna intervencija in sedaj v španski državljanski vojni nekatere države celo sodelujejo z *	• proti legalni vladi v tuji dr-
žavi. Razen tega so nekatere države prekršile svojevoljno mednarodne mirovne pakte. Končno pa
fašistična nevarnost ogroža mir z vsemi bližnjimi državami v zraku in na morju.
Vsi ti dogodki so po pravici razburili narode vseh demokratičnih
roparjem
držav, ki bodo ob mogočnem, pritisku na vlade morale nekaj ukreniti že s svojega državnega političnega stališča, ker dogodki resno ogrožajo njih svetovnopolitični ugled in značaj.
Italija in Nemčija zaenkrat odklanjata udeležbo na konferenci. — Italija pravi, da jo je Rusija razžalila, ker je protestirala zaradi potopljenih parnikov. Nemčija je z Italijo solidarna. Sabotaža nameravane konference ni nič drugega kakor
pretveza, da se onemogoči sporazum
ali konkretni mednarodni dogovori.
Na konferenco se povabi enajst držav. Če se Italija in Nemčija konference ne udeležita, tedaj bodo primorane ostale prizadete države skleniti varnostni pakt za Sredozemsko morje. Ali bo ta pakt, če sploh pride do njega, kategorične nravi ali mlačna mlakuža, to je danes še težko trditi, ker so velike demokratične države
preveč popustljive
in bi za male države obenem nastala nevarnost, da postanejo ob tej mlačnosti velesil še te žrtve fašističnega nasilja. Zato je to vprašanje za male
Bol Kitajcev proti nasilnemu
Japonci ne morejo naprej laponskemu imperializmu
Dosedanji potek bojev med Japonci in Kitajci pred Šangajem, pa tudi v pokrajinah, ki meje na »neodvisno državo« Mandžukuo ter vzdolž železniške proge, ki vodi iz Peipimga, čez Tientsin proti Šangaju, kaže, da je kitajska armada že sposobna, da meri svoje moči z japonskim imperializmom. Kitajci so se zadnje desetletje čudovito izvežbali v orožju in oborožili.
Šangaj še vedno ni padel, dasi si Japonci prizadevajo, da bi ga osvojili.
V bojih za Šangaj, pa tudi na severu, zapadno od Peipinga, ob kitajskem zidu, se vodijo strašni boji, ki so Japonce stali že ogromne človeške žrtve.
Pripravljajo se oboji.
Japonska vlada je svoj vojni pro-■ račun zvišala že tretjikrat, kar znači, da hoče napeti lok do skrajnosti. — j Kitajci pa izjavljajo, da bodo, če treba, v boju z Japonci vzdržali pet let.
Blokada Japonske?
Ni dvoma, da je japonski imperializem napadel Kitajsko. Japonska je s tem pokazala, koliko ji je do miru, ki ga propagira društvo narodov, ki tudi prepoveduje, da bi ena država, ki je članica Društva narodov, smela kdajkoli napasti svojo sosedo.
—///—
države ob Sredozemskem morju kočljivo. Sodeč po sedanjih zgoraj navedenih dogodkih in drugih nimajo države nobene varnosti, da ne postanejo že v bližnjih mesecih ali letih same žrtev, ne da bi se izvajali mednarodni dogovori o nenapadanju.
O	tej nesigurnosti, ki je zavladala kmalu po vojni in prihaja v vedno večjo nevarnost in mednarodno anarhijo, je razumljivo, da sta se Francija in Anglija zopet iskreneje spomnili na Društvo narodov. Zadnje dni se čvjejo zlasti iz obeh teh dveh držav resni opomini,
da se je treba vrniti k Društvu narodov
in potom tega zasigurati mednarodno varnost z regionalnimi pakti in splošnim paktom ter prevzeti jamstvo za pakte.
Velesile so zakrivile dogodke same,
ker so vse male države za varnostne pakte z jamstvom miru. Če so sedaj izpremenile stališče z ozirom na grozečo katastrofo — mednarodno anarhijo, moramo to le pozdravljati. Obnovitev Društva narodov je edini temelj miru — društva z mednarodno avtoriteto.
Za mir v srednji Evropi je 70 milijonov ljudi
Le fašizem je za vojno.
Rumunski zunanji minister An-tonescu je rekel na konferenci male antante v Sinaji, da pet držav male antante in balkanske zveze šteje 70 milijonov ljudi, ki jih veže moč in elasticiteta ter jamči spoštovanje pravice in miru.
Spomnil se je tudi močnega prijateljstva, ki veže malo antanto s Francijo.
*
Proti miru je edinole fašizem, ki skuša izkoristiti miroljubnost narodov, da jih podvrže svoji nadvladi, če ne z lepa, pa z grda.
—III—
na, da zavrne nemški napad in bi je operacije na vzhodu prav nič ne ovirale. Toda pred kratkim so bili postreljeni poveljniki zahodne vojske, kar je bila izzivanje za vso ge-neraliteto, obenemi pa gre za temeljito preureditev stranke in države. To so razlogi, da se Rusija ne more vmešati v japonsko-kitajski spor. Nevarnost je, da bi zmagujoči general pričeli revolucionarno gibanje, ki bi ga vodil iz Sibirije proti Stalinu. Japonci so s svojo špionažo te razloge ugotovili ter hočejo izkoristiti položaj in na daljši meji obenem odrezati Rusijo od Kitajske soseščine.
Kaj pa Anglija?
Anglosaksonske sile (zlasti An-g i.ia m / edinjene države) so bile izzvane selc po napadu na Šangaj. /9' od starodavnih časov velja v Rusiji ozemlje južno od Jangce, da je
pod vplivom Anglije, Zedinjenih držav in Francije. Seveda imajo te sile svoje interese tudi v Pekingu tja do Mandžurije, toda so bile vedno pripravljene odstopiti te pokrajine Rusiji — nekaj časa tudi Nemčiji — ali Japonski v izkoriščanje. (Torej imajo tudi glede Kitajske že dogovor, kakor so ga imeli glede Abesinije. Zato svetujejo Kitajski, naj spora ne spravlja pred Društvo narodov. Op. ur.) Japonska zasedba ozemelj severne Kitajske je pomorskim silam sicer neprijetna, vendar se jun okupacija Šantunga in Šansija še ne zdi povod za vojno. Drugače bi pa bilo, če bi se Japonska hotela polastiti Šangaja ob izlivu reke Jangce. V Londonu in Was-hingtonu bodo počakali, kaj Japonska namerava; ali hočejo z napadom na Šangaj Kitajce samo prisiliti, da jim odstopijo severne pokrajine, ali pa nameravajo res prodira-
ti iz Šangaja v srce nove Kitajske proti Nankingu.
Bitka^ pri Šangaju je že doslej mnogo škodovala angleški in ameriški trgovini. Če bo Japonska tam nadaljevala, zbirala čete ter hotela zadaviti Kitajce, tedaj ni izključeno, da bodo v doglednem! času intervenirale pomorske sile. Obe anglosaksonski sili hočeta pridobiti čas. Zaenkrat zalagata pridno obe Kitajsko z orožjem in denarjem. Anglija pa želi še prej sporazum z Italijo glede Sredozemskega morja. Če pa do jeseni »lokalni spori« med Kitajsko in Japonsko ne bodo končani, če strašna moritev, ki se imenuje še »mir«, ne bo končana, tedaj moramo računati s tem, da posežeta v spor britska in angleška mornarica, potem nastopi prav lahko končna odločitev japonskega boja za ozemlja in — oblast na Pacifiškem Oceanu.
dama Ut p« st/eiu
Napredovanje vladinih čet pred
V dvanajstih dneh osvojile 900 kvadratnih kilometrov Saragosso
Ofenziva vladinih čet pri Belchiti v smeri proti Saragossi je v teku 12 dni lepo napredovala. Vladine čete so pomaknile svojo fronto za 20 km proti zapadu in potisnile sovražnika iz njegovih utrjenih postojank,
Pri zavzetju Belchite so vladine čete zaplenile več topov, možnarjev in orožja, ki je bilo izdelano v Italiji in Nemčiji. Razen tega so polovili okrog 5000 glav goveje živine, ki so jo nacisti na begu pustili.
Republikanski general Pozas, ki je vodil to ofenzivo, je izjavil, da so izgube vladinih čet bile razmeroma majhne. Skupno so našteli 1000 ranjencev. Nasprotnik je izgubil 6000 mož. Uspeh te ofenzive dokazuje, da je aragonska fronta reorganizirana in da postaja važen faktor v bodočih bojih, ki bodo odločili vojno v korist
Francoski zunanji minister Delbos upa na ugoden zaključek nyonske konference glede pomorskega piratstva.
Z ozirom na italijanske zahteve se bo pa z Italijo in Nemčijo težko dosegel sporazum.
Italija sprejme sporazum, le, če se brez njenega pristanka ne sklene noben definitivni sporazum o akciji
Od leta 1934. vlada na Estonskem (mali državici ob Baltiškem morju, ki meji na Rusijo) diktatura pod plaščem parlamentarizma. Diktator je predsednik republike Pats.
Nova ustava predvideva splošno in tajno volilno pravico. Volilno pravico dobi državljan s 24. letom. Dežela je razdeljena na 80 volilnih o-krožij, ki volijo po enega poslanca z večino glasov, kot v Angliji. Ako pride do skupnega nastopa opozicije bo vlada kljub temu težko zadržala svoje pozicije.
Nova ustava je samo delno demokratična, ker predvideva tudi se-
republikanski Španiji. Ofenziva bi bila lahko dosegla še večje uspehe, toda treba je varčevati s človeškim življenjem in. krvjo.
Pomorska bitka pred Alžirom.
Vladino vojno brodovje, obstoječe
Te dni prične v Ženevi zasedanje Društva narodov. Takoj ob otvoritvi bodo volitve enega člana sveta Društva narodov, ker Španiji poteče letos mandat. Socialistično časopisje v Franciji in Angliji vodi veliko propagando, da se legalni španski vladi zopet prizna mesto v svetu Društva narodov.
proti piratstvu, dalje, če se prizna Franca kot vojujočo stranko, da se obsodi kot krivca sedanjega položaja Rusijo ter da se obenem sklene an-gleško-italijanski sredozemski sporazum.
Zahteve niso iskrene, pač pa so take, da se konferenca lahko posvetuje o njih pet let. To je namen.
# * *
nat, katerega pa ne voli ljudstvo. Razen tega so predsedniku republike pridržane velike pravice. Od 40 članov senata jih bo 10 imenoval predsednik republike, 30 pa različne stanovske zbornice, od katerih odpadejo samo trije na zbornico industrijskih in kmečkih delavcev.
Sedanja ustava Estonske je že tretja po vrstnem redu. Prva iz leta 1920, je bila demokratična, druga iz leta 1933, fašistična, sedanja pomeni začetek dobe omejene demokracije.
Zadnje volitve leta 1936. je opozicija bojkotirala, ker so smeli po-
iz križark »Libertad« in »Mendoz Nunes« ter pet torpedovk se je spopadlo v bližini alžirske obale v Afriki z nacistično križarko »Canarias« in par ladjami, ki so jo spremljale. Boj je trajal precej časa in je končal neodločeno.
Izvolitev Španije je mogoča le, ako za njenega kandidata glasujeta dve tretjini zastopnikov držav z listki.
Socialistično časopisje pripominja, da bo to glasovanje pokazalo, koliko demokratičnega duha vlada v Društvu narodov.
stavljarti kandidate le posamezniki, ne pa stranke, ki so prepovedane. Izkazalo se je, da volilni bojkot s strani opozicije ni bil posrečena gesta. Gotovo je, da bi ustava izgleda-la drugače, ako bi opozicija ne dopustila vladi, da si je sama izbrala svoj parlament.
Estonsko delavstvo pa žal ni enotno, ampak razdeljeno v desne in leve socialiste, razen njih obstoja še neka neznatna politična skupina strokovničarjev in komunisti.
Vendar pojdejo socialisti to pot skupno v volitve. Postavili bodo 30 kandidatov in se nadejajo, da bo 20 izvoljenih. Mešč. stranke pojdejo v volilni boj kot poseben blok. Temu bloku pripadajo tudi ostanki bivših fašistov, ki imajo sedaj oolna usta demokracije (kot n. pr. Ljotič in drugi pri nas!). Med socialisti in meščanskim blokom bo najbrž prišlo v tso-tovih okrožjih do sporazuma, da bodo pripadniki mečšanskega bloka i glasovali za socialiste in obratno, kakor je pač moč posamenzih skupin v tem ali onem volilnem okrožju.
Negriti, predsednik seje Društva narodov?
Po abecednem redu pripada predsedstvo na seji Društva narodov Šoaniji. Predsednik španske vlade, Negrin, je prišel iz Londona v Pariz in od tam v Ženevo.
Velika rudniška ne-sre?a v Bolgariji
10 rudarjev mrtvih.
V državnem premogovniku »Per-nik« je izbruhnil požar, ki je zahteval 10 smrtnih žrtev; najbrž pa bo število žrtev še večje, ker 16 rudarjev še niso mogli spraviti iz goreče jame.
 -Vrt...,*----
Socialistično kmečka koalicijska vlada v Islandiji je tudi pri volitvah, ki so bile 20, julija t. 1., ostala na krmilu. V vladi je en socialni demokrat in dva naprednjaka (kmeta). Do oktobra se bosta obe stranki najbrž sporazumeli za nov program.
Moskva in konferenca Male antante v Sinaji. O konferenci Male antante v Sinaji piše v francoskem jeziku izhajajoči moskovski »Journal de Moscou«: »Pristaši miru so veseli rezultatov, ki jih omenja poročilo o poteku posvetovanj sveta Male antante v Sinaji. Pri zasedanju sveta Društva narodov bo dovolj prilike, da bo Mala zveza svoje izjave tudi praktično izvedla.«
Kmalu bo pel slavo Moskvi. »Slovenec« poroča, da so v Rusiji zaprli vrhovno vodstvo organizacije brez-božnikov. — To bi utegnilo pomiriti »Slovenca« in ves katoliški tisk s Sovjetsko Rusijo.
Stopnišča v hišah morajo biti razsvetljena. Praško najvišje sodišče je razsodilo v tožbi nekega najemnika proti hišnemu gospodarju radi nezgode, ki se mu je pripetila na nerazsvetljenih stopnjicah, da so hišni gospodarji dolžni skrbeti za primerno razsvetljavo v vežah in na stopnicah ter da v nasprotnem slučaju odgovarjajo za vse posledice.
Rečem ti, da mi ne porečeš. Na nacističnem kongresu v Niirnbergu je govoril znani Rosenberg o koncentracijskih taboriščih v Rusiji, da mu ni bilo treba govoriti o nemških.
Hitler je govoril v Niirnbergu na kongresu svoje stranke brez groženj na račun zunanjih držav. Potrebo po kolonijah je utemeljil z gospodarsko stisko Nemčije, t
Nemška nacistična špijonaža na Švedskem. Nemški fašizem je organiziral na Švedskem špijonažo v velikem obsegu. Kot duša te špijonažne organizacije je prišel na Švedsko neki nemški učitelj akademije znanosti iz Miiinchena. Organiziral je poceni kurze za pouk nemščine med delavci in uradniki, da bi navezal stike in je hotel prirediti take tečaje celo za državno policijo. Njegova naloga je bila, da dobi zveze tudi s srednjimi šolami in univerzo ter da organizira predavanja, ki bi jih imeli
I	predavatelji iz Nemčije. Razen tega je imel naročilo, da vohuni za nemškimi emigranti in opazuje nasprotnike nemškega fašizma. O svojem delu je moral vsaka dva meseca poročati v Berlin, od koder so prihajala na njegov naslov tudi navodila itd. Takih učiteljev je fašistična Nemčija razposlala po vsem svetu na tisoče. Kaj pomenijo taki »učitelji« v krajih, kjer prebiva nemška narodna manjšina, je odveč povdarjati.
200letnica rojstva Alojza Galva-nija. Dne 9. septembra 1937 ie bila 200letnica rojstva Alojzija Galvanija, ki je prvi odkril neko tajno silo — elektriko. Galvani je bil italijanski zdravnik. Pri nadaljevanju odkritja elektrike mu je pomagal tudi grof Aleksander Volta. Čudovit je razvoj tega odkritja, če pomislimo, kaj oo-meni elektrika v današnji kulturi.
Za kongres angleške delavske stranke, ki bo od 4, do 8. oktobra v Bournemothu, vlada veliko zanimanje, kajti kongres se bo bavil z važnimi zunanjepolitičnimi vprašanji, ki zadevajo odnos Anglije z ostalimi državami. Kar se tiče notranje orga-nizatoričnih vprašanj se o predlogih za enotno fronto ne bo razpravljalo kot o posebni točki dnevnega reda.
Rusija dolži Italijo pomorskega roparstva
Odločna beseda Moskve v Rimu.
Potapljanje ruskih ladij v Sredozemskem morju je vzbudilo v Moskvi silovito ogorčenje. Jasno je, da ladij ne potapljajo španski nacisti, ker podmornic nimajo, ampak da to počenjajo tuje podmornice, ki plovejo pod špansko nacistično zastavo. — Sovjetska Rusija je nedvomno ugotovila, da potapljajo ruske ladje italijanske podmornice, da torej italijanski fašizem vodi piratsko vojno proti Rusiji in za Franca, ne da bi bil prekinil s Sovjetsko Rusijo diplomatske odnošaje.
Radi tega je Rusija vložila ener-
gičen protest v Rimu in zahteva povračilo vse škode, ki so jo povzročile italijanske podmornice njenemu trgovskemu brodovju.
Italija je na ta protest in zahtevo Rusije odgovorila odklonilno. — Rusija pa je sedaj sporočila v Rimu, da je odgovor italijanske vlade ne zadovoljuje. Ni izključeno, da utegne priti do prekinitve diplomatskih od-nošajev med obema državama. Ruska vlada je tudi zagrozila, da bo odslej prav odločno poskrbela za varnost svojih ladij.
—///—
Pariz uoa
Pred ugodno rešitvijo pomorskega ropanja.
Neva Doldemokratiina ustava Estonske
V začetku leta 1938. bodo najbrže nove volitve.
Španija mora biti zopet zastopana v svetu
Društva narodov Njen mandat je potekel.
A. M. de Jong:	52
I IZDAJA ]
Otroška leta Mereynt]e)a Geysena
In še predno se je Mereyntje prav zavedel, kaj ■se je z njim zgodilo, je bil že zopet zunaj na cesti, v rokah veliko hruško, v sebi pa občutek, da bi kar splaval po zraku. Nikoli si ne bi bil mogel predstavljati, da se bo ta stvar tako iztekla. Kako dobri in ljubeznivi ljudje so na svetu!... On pa, kako prostaški, nesramen je bil, da je mogel okrasti tako svetega in prijaznega moža!... Kaj takega se ne sme nikdar več zgoditi. Sedaj mu je bilo greha dovolj, več kot dovolj! Ves iz sebe je zdirjal proti domu. Domov pri-šedši je zgrabil mater za predpasnik in vzklikal, poskakujoč od veselja:
»Mati, mati, ministrant bom!... Ministrant, mati! Ministrant!...«
Vsa hiša je bila polna veselja nad častjo, ki jo je
doletela s tem, da bo Mereyntje ministrant!.. . Toda o nešpljah ni črhnil Mereyntje ničesar, ker se je bal, da bi utegnili biti stariši in njagov brat tega nekoliko manj veseli in ne bi vzeli stvari tako enostavno kot pa župnik. Ko je bil čez nekaj časa sam z bratom v idonici, mu je dejal tiho:
»Arjaan, ko se bo stemnilo, moraš zanesti nešplje v župnišče.«
Ves divji ga je pogledal brat.
»Si pa že izblebetal?« je vprašal grozeče.
»Oh, župnik je že vse vedel,« ja odgovoril Me-revntje oprezno. »Pa ni bil radi tega nič hud. Samo smehljal se je... toda hoče jih zopet imeti.«
Arjaan je jezno godrnjal. Stvar se mu je zdela sila neumna, toda uvidel je, da se ne da na tem ničesar več izpremeniti, Ko se je stemnilo, se je splazil s košarico, pokrito s platneno vrečico, proti župnišču. Takoj je lahko vstopil in prišel k župniku. Dobri župnik mu je odmeril pošetno porcijo udarcev s šibo na zadnjo plat in prav nič ga ni motilo, da je zlikovec rjovel kot bi ga bil deval iz kože. Ko je Arjaan s
skelečo zadnjico, divji in prežet maščevanja, stopil Z0Pet na cesto, je srečal Vrča, ki mu je ravnodušno sporočil, da mu bo potrl vse kosti, ako bi se drznil znesti se nad svojim bratcem ali ga še enkrat zaplesti v kakšno nevarno pustolovščino. Arjaanu se je zdel svet ena sama velika krivica in vsi odrasli so bili v njegovih očeh prostaški, podli nasilniki... Le eno je bilo dobro pri vsej tej vražji stvari: ostala je skrivnost, znana le par prizadetim...
Vrč je bil komaj nekaj minut doma, ko je pridirjal Mereyntje kot veter v njegov brlog. Divji lovec je sedel pri mizi in otepal velik kos kruha. V nasprotju s pobitostjo, ki jo je kazal mali prejšnji večer, je danes radosten skakal okoli njega, da se mu je Vrč moral smejati, če je hotel ali ne. Neutegoma je pričel Mereyntje, tresoč se od vzhičenja, pripovedovati:
»Vrč! Vrč! Jaz bom ministrant!... Ministrant! Vrč, ministrant!... Pri našem župniku. Ali ni to lepo od njega, kaj?
(Dalje prihodnjič.)
7g HašiU kcaiev
Hrastnik
Neupravičeno streljanje. Znani so nam predpisi o nošenju orožja. Iz postopanja nekaterih ljudi pa sklepamo, _ da so izšli neki drugi predpisi, in to taki, kakršni so v veljavi v krajih, kjer je obsedno stanje. Pri nas v steklarni se od dneva, ko je nastopil službo sedanji nočni čuvaj, sliši nmogo govoriti © revolverju. To pa radi tega, ker omenjeni nočni čuvaj rabi orožje, kadar se mu zdi. Tako je pred kratkim začel ob 11. uri ponoči divje streljati in to v bližini steklarske kolonije, .da so vsi ljudje planili iz postelj. Mnogi so tedaj pohiteli na kraj, odkoder so slišali streljanje v prepričanju, da se je nekaj nenavadnega zgodilo. Ko «o 'pa prišli na mesto, so videli samo nočnega čuvaja. Nekega dne je pred kolodvorom letel za nekim dečkom, tudi z revolverjem, Ker pa fanta ni dobil, se je ves jezen obrnil k 'Ostalim ljudjem, ki so čakali na vlak in izjavil, da dma pravico, ako se kdo na njegov tretji ipoziv ne ustavi, da iga lahko ustreli. Ker se take in slične stvari še zmeraj ponavljajo, mislimo, da bo dobro, ako se merodajni činitelji za to zadevo malo zanimajo. — Delavec.
Zagorje ob Savi
Še o kmetskem taboru. Dne 5. t. m. je JRZ priredila tudi v Zagorju kmetski tabor. Govorili so, da pride od deset do petnajst tisoč kmetov. Med temi na stotine konjenikov, vozov, kolesarjev in raznih organizacij. Prišlo pa jih je tako malo število, da tega ni nikdo pričakoval, pa o tem smo že iporočali. Moj namen je opozoriti delavstvo na nekaj drugega:
Da ne bi zagorsko taborenje le preveč klaverno izpadlo, so režimovci naročili po bližnjih hribih par ognjev in plačali nekaj karbida za streljanje. To je opazil neki šolar, sin danes »že umrlega, pa do smrti borbenega sodruga. Pa je rekel proti navzočim: »Kaj nam je teh kresov potreba?« Za te besede ga je prijel sgsed, ki je organiziran v neki di-ugi, baje najbolj idealni delavski strokovni organizaciji, z besedami: »To ibi bilo treba pa naprej dati, kaj takega se pa ne sme govoriti!« Uboga mati, ki je to slišala, se je zbala posledic in je začela na ves glas jokati. Šele na prigovarjanje in pojasnila drugih se je vse pomiri, lo, seveda tudi 'brez posledic. Ta zavedni delavec, ki je letošnjo pomlad porinil v žareči štedilnik čisto nove, fine ženske čevlje, čez tri dni pa je šel že nove naročit, naj raje ne odslavlja revežev praznih rok izpred svojih vrat, otroke zavednih proletarcev pa naj pusti pri miru. — Strokovni-carji, zima se bliža, na plan s predavanjem! Družnost!	—j—-
Kamnik
Delavci,^ delavke, ako že greste v gostilne, zahajajte tja, kjer imajo naročeno »Delavsko Politiko«, to so: Bevc Ivan, Za-puce; Brolih Ivan, Podgorje; Cerer Anton, Kamnik: Galjot Janko, Duplica in Stare Josip, vinotoč Kamnik. Omenimo naj še to, da je imelo v Kamniku naročeno »Delavsko Politiko« še pair drugih gostiln, seveda ker jo niso plačale, jim je bila ustavljena. List je treba plačati, ker se vzdržuje le z naročnino. Gostilničarju, ki pravi: »Bom že plačal«, moramo reči tudi mi: »Bomo že prišli v gostilno.« »Delavsko Politiko« lahko plačate vsako nedeljo dopoldne v »Delavski knjižnici«, ker se tam nahaja poverjenik in ravno tako jo tam tudi lahko naročite. Stane Din 10,— na mesec in izhaja dvakrat tedensko.
Kranj
Ustanovni občni zbor, Delavsika na-bavljalna zadruga« v Kranju sklicuje v nedeljo, dne 12. septembra ob 9. uri v restavraciji »Semen« ustanovni o/bčni zbor z običajnim dnevnim redom. Vabimo vse delavstvo. Pravico glasovanja pa imajo seveda samo pristopivši člani, iki so vplačali vpisnino v znesku Din 5.— in prvi obrok deleža v znesku Din 25.—. Celotni delež znaša Din 100.—, ki pa ga vsak lahko plača v štirih mesečnih obrokih. Člani se lahko vpišejo tudi še pol ure pred občnim zborom. .— v slogi je moč!
Jesenice
Ordinacije za vse družinske člane bratovske skladnice brez izjeme vrši od 6. do 20. sepaemibra samo v času od 10. do 12. ure popoldne g. dr. Keržan Bartol.
Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto in nedeljo, dne 11. in 12. t. m, vele-jilm »Prisega in ljubezen« z W. Birglom in **ansi Knoteck v glavni vlogi. Film je iz Poljskih osvobodilnih bojev v letu 1830. Med dodatki tudi glazbeni film »Čuda va-riieteja« in Paramountov zvočni tednik. — oledi velefilm »Cesar Kalifornije«.
Murska Sobota
Madjarsld letalci, ki so vznemirjali Mariborčane ponoči, dne 2. septembra, so se spustiil 4 ikm dialeč od Martjancev na Polju ob pol 2. uri ponoči. Letalo je bilo tri-P^otorni bombnik Marevni št. 3. Posadka jf štela 6 mož. 2 pilota in en radiotelegra-1S &o bili v uniformah; v letalu sta bili . ve, *cajraibinki. Zatrjevali so, da so civilisti in a so po naključju izgubili. Na mosto, ier se je spustilo letalo, so romale velike množice radovednežev.
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. =====
Proti notnemu delu v pekarnah
V »Mariborer Zeitung« z dne 5, septembra t. 1. .odgovarjata dva pekovska mojstra pekovskim pomočnikom v zadevi omejitve nočnega dela v pekarnah, kakor jo predvideva banska naredba z dne 1. maja 1937. —• Prvi gospod priznava, da je po sklepu ženevske konvencije v naši sosednji republiki Avstriji res bilo odpravljeno nočno delo, da pa je od 100 pekarn kršilo 90 ta zakon ter je vsled tega prepoved, nočnega dela ostala le na papirju. — Ta trditev ne odgovarja resnici, ker če bi pisec poznal takratno moč strokovne organizacije pomočnikov, bi si ne upal trditi take nezmi-selnosti. Da se je tam kršil ta zaščitni zakon pekov, priznavamo, pa ne, da so ga_ pomočniki odklanjali, temveč je bil pritisk od strani mojstrov in je vsled tega marsikateri pomočnik padel na cesto kot žrtev, ker se je potegoval za svoje pravice, V tem oziru niso pekovski mojstri v Avstriji nič slabši kot pni nas. — V članku se trdi, da se po končani svetovni vojni ni mnoigo o-ziralo na kvaliteto peciva in se je vsled tega nekaj časa upoštevalo zakonite predpise. Tudi to deloma priznavamo ali le v toliko, da se tudi dandanašnje pecivo in kruh ne razlikuje od takratnega, pač pa povdar-jamo, da se takrat med pekovskimi mojstri še ni v toliki meri uganjala nelojalna konkurenca, ki je ubila vsak socialni čut v njih, ker je šla na račun pekovskih pomočnikov. V konkurenčni borbi so si mojstjj v laseh, ali kadar zahteva pomočnik svoje človečanske pravice, tedaj so si edini in solidarni. Nadalje trdita mojstra, da vodijo mojstri boj za svojo eksistenco. S kom? Morda mislijo, da so pomočniki tisti, ki ogrožajo njihovo eksistenco? Če to trdijo mojstri, potem je to nezmisel. Pač pa imajo pomočniki istotako pravico potegovati se za svoje skromne zahteve. Ali Vam naj navedemo, kakšne mezde plačujejo pekovski
mojstri teh kategorij, ki pišejo o borbi za eksistenco? Javnost ibi odprla oči, kdo in komu se ogroža eksistenco in kdo je opravičen v prvi vrsti se boriti za svojo skromno eksistenco. One, ki Vam ogrožajo eksistenco, gg, mojstri, bodete že morali tam iskati, kje so, nikakor pa ne med pomočniki. — Kar se pa tiče dokazov radi zdravstvenega stanja pomočnikov in ali je škodljivo nočno delo človeškemu zdravju, bodo težko odgovorili. — Da je Maribor industrijsko mesto, potrdimo in še nismo tega zanikali, zanikamo ipa odločno, da bi bilo mariborsko delavstvo proti omejitvi nočnega dela v pekarnah in je pač to slab argument iza vzdVžavanje nočnega dela. Kakor sami trdite, da so delavci Vaši najboljši konzumenti, kar Vam tudi pritrdimo. Tudi Vaše stališče, gg. mojstri, napram omejitvi nočnega dela je napačno, ker če so delavski konzumenti dobro došli, zakaj potem borba proti skromnimi zahtevam, svojih pomočnikov. Ali niso ravno tako delavci?
Pravite, da gostilničarji zahtevajo o-hlajeno pecivo, ker je Maribor tujskopro-metno mesto. Na eni strani trdite, da hočejo konzumenti prav sveže pecivo, na drugi strani pa ohlajeno. Ali tujci, ki prihajajo v Maribor, ne pridejo radi peciva, ker še do danes sigurno noben tujec v Mariboru ni od gladu umrl, najmanj pa radi peciva, če je bilo prevroče ali preveč ohlajeno.
Gg. pekovski mojstri, to Vam povemo, da so Vaši argumenti preslabi, da bi za-molgli	javnosti dokazati,	da je banska	ua-
redba	nepravična in	da	ste opravičeni	pe-
kovske pomočnike vpreči v nočno delo. — Če to	trdite, potem	ste	bolj reakcijomarni,
kakor	Vaši predniki	pred 50. leti.
Borba za odpravo nočnega dela bo šla naprej in trajala tako dlolgo, dokler ne bo odpravljeno protinaravno nočno delo v pekarnah, ta kulturna sramota moderne dobe.
Maribor
Premeščeni profesorji:	Bertoncelj	iz
Maribora v Šibenik, Bezjak iz Senja v Maribor, Dobrovolj iz Ljubljane v Maribor, Karba iz Maribora v Celje, Novak V. iz Maribora v Mursko Soboto, Penko A. iz Ljubljane v Maribor, Potočnik V. iz Ljubljane v Maribor, Branko R. iz Novega mesta v Maribor, Sevnik R, iz Maribora v Split, Sever S, iz Maribora v Ljubljano, Soudat Marija iz Maribora v Ljubljano, Skaza iz Kočevja v Maribor, Žgur Adela iz Murske Sobote v Maribor, Ločnikar iz Splita v Maribor. Svetka Matekovič iz klasične gimnazije na realno 'gimnazijo v Mariboru, Tribnik iz klasične gimnazije na realno gimnazijo in Prijatelj Ivan iz učitelji-ške šole na klasično 'gimnazijo v Mariboru.
Vedeževalke in njihove žrtve. V težkih časih hrepene ljudje po boljši bodočnosti. To hrepenenje je seveda brez pomena, ako si človek ne zna utreti pot v bodočnost. Kdor se uda v usodo in zaupa sreči, najbrž nikoli ne bo prišel na zeleno vejo. Tega se zavedajo socialistično misleči delavci. — Velika masa neukega ljudstva ,pa ni za boj za boljšo bodočnost, zato si tem raje pusti tako bodočnost prorokovati. Razni prevaranti pa spretno izkoriščajo slabost neukega ljudstva. Hodijo po deželi in po mestih ter prerokujejo: iz rok, na karte itd., kakor pač kdo želi. Pri tem dobro žive in če morejo, še kaj izmaknejo. Človek bi dejal, da imajo prav!
Šola je pričela! V srednje šole se je vpisala okroglo 2200 dijakov in dijakinj, v meščanske šole pa 1598 učencev in učenk.
Štiri mesece stari otrok, Margita Janžekovič, je te dni nenadoma umrla v tukajšnji splošni bolnici. Zadeva je bila javljena državnemu tožilstvu, ker se domneva, da so otroku dali pred prevozom v bolnico pomotoma napačna zdravila.
Nezgoda. Stavbenik inž. Šlajmer si je minulo sredo na Pohorju zlomil nogo.
Smrtna kosa. Umrl je upravitelj III. deške osnovne šole Ivan Lukman, Pogreb se je vršil minulo nedeljo. — V splošni bolnici pa je preminul 53 letni viničar Franc Svenšek.
Mestni avtobus bo vozil do preklica vsako nedeljo in praznik na Pohorje, ako se bo prijavilo dovolj izletnikov. Cena Din 20.— do odcepa, do Pohorskega doma pa Din 30.—. Prijave sprejema prometna pisarna, Glavni trg, teleifon 2275.
Da se prepreči pijančevanje in izgredi vojaških regrutov, se v dnevih od 1. do 3, oktobra 1937 vojaškim obveznikom v Mariboru ne sme točiti in prodajati alkoholnih pijač. Predstojnik mestne policije: Dr. Trstenjak.
Izlet priredi Delavsko pevsko društvo »Enakost« dne 12. septembra v gostilno Koren v Košakih. Vsi prijatelji in ljubitelji petja vljudno vaibljeni! Odbor.
Mislinje
Primerjava. Za dne 5, septembra je šoštanjsko delavsko pevsko društvo -^Cankar« nameravalo prirediti proslavo obstoja petletnice s pevskim festivalom, katerega je pa oblast prepovedala, z motivacijo, da bi se s tem kršil javni red in mir. Na isti dan pa se je vršilo v Št. liju pri Mislinju takozvano farno »žegnanie«. Na tem' žegnanju je pel nož, tekla je kri, trije so težko ranjeni in več lažje ranjenih. Klerikalizem, ki je vzel kultiviranje slovenskega naroda v zakup, tej nalogi ni kos in ji tudi ne bo, kajti mladina, katera ne mara v klerikalne vrste, dočim se njeno udejstvovanje v drugih kulturnih društvih po sili omejuje, mora duševno propasti in se udaja alkoholizmu. Koliko bi 'bilo manj nesreč in žalosti, ako bi ta-kozvanih »lepih nedelj« ali »žegnanj« ne bilo, ali pa 'hi bila na tak idkn vsaj prepovedana prodaja alkohola. t.ol i>,-*>	. >••>	t- '	Pa še eno
moramo obelodaniti ob tej priliki, da se vidi, kakšne značaje vzgaja klerikalizem: Ob priliki Jevtičevih petoanajsikih volitev je med drugimi imel volilni shod pri nas tudi znani bivši poslanec dr. Vošnjak, katerega so klerikalci, zlasti njihova mladina, dejansko napadli in je le razsodnosti napadanega pripisati, da je odnesel zdravo kožo. To smo povedali aato, da svet vidi in se zamisli nad tem', kam vodi pot naših klerikalnih mogotcev. Pa tudi nekaka zveza slovenskih fantov »s tkuraž fedrom« ne bo rodila dobrih posledic, kajti »kuiraž feder« ne pomeni med slovenskim ljudstvom drugega nego izzivanje, nasilje, nož, kri, namesto kulture srca. (»Kuraž feder« na heim-verovskih klobukih je tudi Avstriji prinesel poboj!) To so na kratko nanizane misli o vsiljeni kulturi.	\
Ali sl ie poravnal naročnino? Ako že ne. izpolni svojo dolžnosti
//, /, ^
i
Navadi svojega otroka pravočasno na
pnwi£m nega %o&[
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU Celje
Sporazum med koncesioniranimi političnimi strankami? Ob času tzv. celjskega fantovskega tabora je bilo politično ozračje napeto. Zdelo se je, da se v doglednem času ne bo pomirilo. Pri zadnji ; . i *.» i i ».
bakljadi pa simo videli korakati v skupnem sprevodu sokole in slovanske fante v kroijh. Upamo, da ho sedaj tudi časopisna borba končala.
Otroška ohromelost. Meščansko časopisje poroča, da se v raznih državah loteva otrok nova nalezljiva bolezen, t. zv, otroška ohromelost. Ker se opaža tudi v Celju in ljubljanski okolici te vrste bolezen, je pač priporočljivo, da se zdravstvena oblast za to bolj zainteresira ter pouči neuko ljudstvo o tej nevarni bolezni, da se ne razširi tudi pri nas, kakor v drugih državah.
Pogodbeno mesto politično-upravnega uradnika razpisuje mestna občina. Lastnoročno pisane prošnje je vložiti do vključno 30. septembra pri predsedniku mestnega po* glavarstva celjskega.
Ptuj
Obrtniško predavanje. Ptujski obrtniki bodo imeli dne 11. t. m. ob pol 8. uri zvečer v prosvetni dvorani »Mladike« predavanje o starostnem zavarovanju delavcev in drugih socialnih vprašanjih. Predaval bo s. dr. Reisman in sicer na povabilo obrtnega društva za Ptuj in okolico.
Ruie
Izvleček iz kronike ruške tekstilne industrije ali nekaj o priljubljenem gospodu direktorju.
Zelo živahno je bilo takrat, ko se je po malem Beogradu govorilo, da bodemo dobili tekstilno industrijo. In zares, dobili smo jo. Nekega deževnega dne smo imeli Rušanci priliko, videti na železniški postaji celo vrsto vagonov natovorjenih s tekstilnimi stroji in drugo v to stroko spadajočo »ropotijo«. Rušanci smo kljub dež^u zasledovali ves prevoz od postaje pa do tovarne ...
S to »ropotijo« so se pripeljali tudi gospod direktor. Izgledali so zelo vljudni; saj so se takoj znašli med nami ter počeli prijazno kramljati. Prav posebno z raznimi delkleti. Videti jim je ibilo takoj, da niso bili sovražnik nežnega spola.
... Ljudje so delali, gradili, preurejevali in končno preuredili staro podrtijo nekdanje Woschnaggove tovarne za nove namene »očeta kapitala« . ..
Par mesecev so že hodila brhka dekleta rožnih in veselih lic na delo. Stroji so zapeli svojo pesem, »Majstori« so še tu in tam pritrjevali kake vijake ter odstranjevali večje nedostatke in hibe strojev. Med
Delavske telovadne enote v Moravski Ostravi pozdravljajo predsednika republike dr. BeneSa
sSHKiS*;,,
6622—44723
Zelo priljubljen in _ največ zahtevan otroški čevelj iz finega telečega boksa s trpežnim usnjenim potplatom.
Dobri
dober uspeh
2402—61000
Lahki trpežni in najprikladnejši telovadni in športni čevlji. Vel. 35—42 Din 35.-—
5842—05
Najboljša obutev otrokom za svečanost iz finega laka z usnjenim potplatom i gumasto
5892—64828
Otroški čeveljčki iz najflrejšega laka z trpežnim usnjenim potplatom in lepim okrasom na vezavo.
4975—46547
Najprikladnejši dekliški usnjeni čevlji z ponko preko rista.
4624—48
Zelo lepi čevlji iz najfinejšega boksa z najno-vejšini okrasom in trpežrim usnjenim potplatom za naše mlade gimnazijalke.
Prispela velika izbira jesen-	IA iTR Ifflfi	S	WL	U	P° tovarniškifl cenatl!	Krojaške	potrebščine	IM	1
CESKl MAGAZIN Maribor, Ul. 10. oktobra »*^%aveWu>
Delavski pravni svetovalec
Pravica do nujnega deleža (Maribor).
Vprašanje:	Moji starši so z izročilno
pogodbo firedali posestvo enemu od bratov, dočim so v pogodbi za nas ostale o-troke, ki nas je še pet, zapisali le malenkostne zneske, katere je brat prevzel v svojo plačilno obvezo. Brat, ki je prevzel posestvo, je tudi staršem zračunil večjo terjatev na posojilih, tako da je v celoti dobil sam večino vrednosti posestva, dočim smo ibili ostali odpravljeni le z malenkostnimi deleži. Ali lahko od starišev, odnosno od brata še kaj zahtevamo na osnovi naše dedne pravice«
Odgovor: Ako so starši še živi, ne morete zahtevati ničesar iiz naslova dedšči-ne do njihove smrti. Po njihovi smrti pa bodete lahko zahtevali nujni delež, odnosno njegovo dopolnitev. Nujni delež bo pri Vas, če Vas je skupno šest otrok, znašal eno dvanajstino vrendosti posestva in Vam bo brat, ki je prevzel posestvo, moral doplačati to, kar ste dobili manj kot eno dvanajstino. Izročilna pogodba sama se pa more izpremeniti le, ako sta o tem
soglasna oba pogodbenika, to je Vaši starši in Vaš brat.
Gradnja hiše.
Vprašanje:	Z	nekim	stavbenikom	sem
se dogovoril, da mi bo zgradil hišo, tako da mu plačam deloma takoj v gotovini, deloma pa pozneje v obrokih. Stavbenik mi je	obljubil,	da mi bo	takoj napravil načrt
in	obračun	ter pričel	z delom,	ni	mi pa
doslej izročil še niti načrta, niti obračuna; zgradil je le temelje hiše, dočim naprej noče delati, češ, da mu jaz ne plačam. Ali sem upravičen zahtevati od njega, da mi hišo zgradi?
Odgovor: Če ste se z Vašim •stavbenikom povsem točno dogovorili, da Vam bo zgradil hišo ikakor tudi o velikosti in ceni te gradnje ter plačilnih pogojih in o času, v katerem mora biti hiša dograjena, bodete lahko stavbenika, če hiše do tega časa ne bo	zagradil,	tožili na	povračilo	vse	škode,
ki	jo bodete imeli.	Zahtevali	pa	bodete
lahko s tožbo tudi, da Vam v primernem roku zgradi hišo.
Odkar je pričel v »Delavski Politiki« izhajati »Mladinski vestnik«,^ se prostor vedno napolni s spisi, poročili in razmotri-vanji socialistično misleče mladine. Vse meščanske stranke in njihovi listi posvečajo mladini veliko pozornost. Toda ti listi obračajo pozornost mladine vse kam drugam, kakor bi bilo treba, in zato je naloga socialističnega gibanja, da da mladini v svojih vrstah pravo mesto in ji omogoči, da povzdigne svoj glas. Dvojne važnosti so spisi, ki jih napiše mladina sama za svoj »Mladinski vestnik«; Mlad človek, ki piše, je prisiljen, da o teh stvareh tudi razmišlja, pred-no kaj napiše. S tem ,pa postaja že zaveden, zaveden sodrug pa tudi išče izhoda iz sedanjosti v bodočnost. Zato pa, mladina, pero
Za gostilne: porcelan, emajlirana in lito-železna posoda, kozarce in steklenice ne kupile nikjer ceneje, kakor v oddelku za kuhinjsko opremo firme
ANDRAili - MARIBOR
Sladki vinski mošt
toči Izletniška gostilna na G r i l u, O s e t, Roipoh, Letovišče. Prvovrstna prehrana.
Prenočišče.
v roko. Kdor piše razmišlja, kdor razmišlja, ve kam spadal Drugič pa se moramo zavedati, da kar kdo napiše v »Mladinski vestnik« »Delavske Politike«, berejo tudi drugi. Tako spozna mladina, da živi v naši domovini tisoč in tisoč fantov in deklet, ki trpijo in se borijo. S tem se mladina medsebojno spoznava in utrjuje v prepričanju, da jo je mnogo. — Zato dopisujmo, posebno pa pošiljajmo poročila o delovanju naših društev, z izletov in prireditev. Matej.
Upravni odbor radničke kuhinje rudnika Bakoviči kot Kiseljaka, Bosna, sprejme s 15. septembrom starejšo, dobro kuharico. Ponudbe na naslov: Uprava odbora radničke kuhinje rudnika Bakoviči, Bosna,
Stroje, kovine, vsakovrstno železo, uporabljivo in neuporabljivo plačam po najvtSjih dnevnih cenah
Justin Gustlnill - Maribor
nakup In prodaja vsakovrstnih železnih predmetov
Okove za stavbe, apno, cement, betan-ielezo, traverze ter vso železnino in ves gradbeni materijal, kupite ugodno in po zelo nizkih cenah v veletrgovini
AHDRAilj — MARIBOR
njimi so hodili s prekrižanimi rokami nad vse prijazni gospod direktor, ,si ogledovali potek dela, mežikali ženskam ter se jim smehljali.
Toda temp gospodu direktorju sta se včasih zaiskrili drobni očesci in se ustavili na kakem brhkem dekletu. To se pravi, da so imeli pač mnogo simpatije do nekaterih njim podrejenih žensk. Z ženskami so se zelo radi razgovarjali. Včasih so bili celo tako diskretni, da so tu in tam kako žensko povabili v svojo pisarno, kjer so ji za zaklenjenimi vrati obljubili boljšo mezdo ., .
Tudi drugim delavcem in delavkam so obljubljali, toda le izven pisarne Nekaj časa so se g. direktor sklicevali na to, da še niso vsi dovolj »izurjeni«, pa da bo že boljše šlo. Delavstvo je potrpežljivo čakalo. Nihče se ni niti malo čudil, ko je gledal, kako so gospod direktor kar iz »lajbelca« izplačevali delavske mezde. Takrat še niso imeli vrečic. Rekli so, da jim niso potrebne. Povprečni zaslužek enega delavca je bil takrat iprecej lep. Če 'bi računali v parah, bi smeli trditi, da je en delavec zaslužil tedensko do 3000 par. — In te ogromne mezde so izplačevali »kar tako«, ker delovnega protokola še takrat najbrž niso znali voditi. Čez nekaj časa so gospod direktor le uvideli, da stalno nošenje delavskih »plač« po »lajbelcu« nič kaj ne priia njegovim žepom; zato so se neke sobote pokazali z vrečicami .. ,
Ko so gospod direktor nekega jutra videli, da je delavstvo prišlo na delo, ki se pa ni pričelo, so takoj razumeli, kaj bi to moglo biti. To je bila stavka; gospod direktor so pa rekli da je to »štrajk«, Na vso moč so se gospod direktor trudili z vso vljudnostjo so si prizadevali, da bi nemirno delavstvo pomirili. In res; delavstvo je o-stalo mirno še naprej — seveda tudi stroji.
Toda ta ljubeznivi gospod direktor so končno le iztuhtali, kaj bi delavstvu moglo dati novega poguma in veselje do dela. —-Kakopak, že zopet ena nova obljuba. Po dvodnevni stavki so izjavili, da so se odločili povišati mezde kar za 100% tako, da ni bilo mogoče več računati v parah. Odslej je znašala tedenska mezda delavca-tkalca okrog 60 do 70 Din. (Ta minimum obstoji še danes.)
Končno so ta priljubljeni gospod direktor postali sami nezadovoljni in so — od-rajžali. Delavstvo jim je vedrih lic izreklo zadnji pozdrav ter jim želelo srečno pot. Jokale so se le nekatere ženske, ki so jim včasih tožile svoje sodruge in sodružice in so menda res dobile zato kak povišek, seveda vse diskretno, za zaklenjenimi vrati njihove pisarne .. .
Literatura
Dobrovoljci — Kladivarji Jugoslavije,
založil »Savez ratnih dobrovoljaca« v Ljubljani in Mariboru, 825 strani vel, formata, mnogo slik, stane vezano 145 Din. V času, ko pomotoma radi proslavljajo tiste, ki so se primorani ali prostovoljno vojskovali za Habsburžane, je bila kar dobra misel, da so izdali svoje spomenice dobrovoljci, ki so se kakorkoli izognili avstrijski vojski in se boril: na strani tistih, katerih zmaga je odločila tudi nastanek Jugoslavije. V knjigi najdemo dobrovoljske spomine iz balkanske voine in z vseh front, na katerih se je voje-vala svetovna vojna. Med temi spomini najdemo imena kakor Vulč, Lovro Klemenčič, Grčar, Habe i. dr., ki so tudi kasneje po preslanih vojnih strahotah dokazali, da so pravilno pojmovali osvobajenje južnih slovanskih narodov, ker so se borili tudi za socialno osvobojenje in niso ostali pri samem nacionalizmu.
Če odštejemo nekatere prepatriotične čuvstvene izlive, vsebuje knjiga mnogo zanimivega, prisrčno in poučno pisanega gradiva iz najodločilnejših let naše zgodovine. Saj najdemo tu spomine, mož, ki niso začeli rohneti proti habsburški Avstriji šele leta 1937. Že s tega stališča je koristno, da se ohrani zgodovina redkih nacionalnih in socialnih revolucionarjev, ki so se morali vedno boriti z oficielnim hura-patriotizmom, ki gleda, da se uveljavlja samio tam in tedaj, ko nese. Žal, da ni s smrtjo Avstrije iz«-mrl tudi patriotizem te sorte, temveč da se je še na široko razbohotil.	—r.
»Za boljši kemični institut«. Osminka. 16 str. Akademski klub kemikov, kemični institut v Ljubljani.
Miljenko Vidovič »Pred velikim upitni-cima«. Predavanje. (Polosmerka. 37 strani. Biblioteka »Uzgajatelj«, Sarajevo, Kralja Aleksandra ul. br. 53.)
MocUmIu
Zakaj naj plSe mladina!
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru« — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Lržen v Mariboru.