Poštnina plačana v gotovini. gTF'\ v TJTTW..T*VT s>wa 21 de“Pwhra 19?7. PosamezDa številka Din 1'— LET*' tv L hhtjft mk dan opoldo«, iraemii nedelje in praznika. naročnina: V Ljubljani hi po pošti: Din 20'—, inoMmttvo Din 8Cr—, Meocilsan političen list. UREDNIŠTVO: BIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UlrllA VN1ŠTV0: KONGRESNI TRG 6TEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi M M TT*č*Jo. — Oglasi p» te®* Pismania vprašanjem naj m prileti tra^^ za odgovor. Račun pri poitnein ček. uradu itov. S&S33. Komodna politika, V mariborski oblastni skupščini je po govoru proračunskega re.erenta vprašal dr. Leskovar stališče oblastnega odbora približno tako-le: Bili smo pred alternativo: ali držimo roke križem in nič ne delamo, ker ni za delo zadostnega kritja, ali pa delamo in poskroimo za potrebne dohodke, to je za davke. Treba priznali, da je to stališče pošteno in jasno in da drugačno sploh ni mogoče. Zastopnikom SDS v ljubljanski oblastni skupščini pa se je vendar posrečilo, da so našli še drugo stlišče in sicer nad vse komodno stališče. Govore načelno in v podrobnostih proti novim davkom, obenem pa se zgražajo, da ne določa oblastni proračun še večjih izdatkov. Gospodje si mislijo: Davki so nepopularni, ergo bomo proti njim. Nad vse popularno pa je vse mogoče stvari zahtevati in zato jih bomo zahtevali in -svojo popularnost bomo na dva načina pomnožili. V resnici komodna politika, ki je v kaki kemodni gostilni nlorda tudi na mestu, ki pa v trdem življenju ne more imeti uspeha. Naš kmet že davno ve, da more oblastni odbor in vsaka druga korporacija dajati le, če kje drugje prejema, kajti pri praznih kasah je mogoč le fcanke-rot, ne pa delo. Zato pa tudi niso ljudje prav nič začudeni, če na’aga oblastna skupščina davke, ker pač drugače delati Ue more. In dolžnost opozicije je zato samo ena, da dokaže, da bi mogel oblastni odbbor najti boljše in pravičnejše davke. Tega pa opozicija ni storila, temveč se zadovoljila s pavšalnim kričanjem, kako bo vse uničeno. Če pa je že opozicija proti novim novim davkov, potem mora pa povedati, kje se dajo doseči prihranki. Mora čitati posamezne postavke v proračunu in tvegati, da je za slavo dobrega gospodarja nepopularna pri dovoljevanju kreditov. Mesto tega pa je opozicija naravnost uživala z zahtevami po novih kreditih. Zlasti se je v tem odlikoval oblastni poslanec Tavčar. Govori o bornih 900.000 Din, o samo 1,400.000 Din za socijalno skrbstvo in predlaga sto in stotisoče novih izdatkov za socijlno skrbstvo. Če je vsa ta komodna politika znak popolne politične nesolidnosti, je greh še težji, če se pomisli za kakšne nove izdatke se navdušuje opozicija. Ravno za najbolj neproduktivno socijalno politiko, ki pa dejansko nfti ni socijalna, temveč le politika za fabrikacijo socija-tističnih agitatorjev. Komaj je začela oblast z delom, pa naj prične igrati bahavo vlogo dobrotnika. Še sama ne ve, kako bo kos svojim lastnim nalogam, pa naj se zakoplje v dolgove ali v nove davke zaradi neke meglene socijalne politike. Mesto da bi skrbela oblast predvsem za dvig produkcije, da bi skrbela za napredek kmetijstva, ki nam more donesti še stotine milijonov dohodkov, pa naj daje stotisoče za čisto nemetodično socijalno politiko, ki je zlasti v Sloveniji takšna, da pomeni izgubo na vse strani. V resnici daleč bi prišli, če bi se oblastna skupščina ustrašila pred očitkom, da ni v njej več Krekovega duha. Mislimo, da bi bilo dobro, če bi tudi nasi veliki propagatorji socijalne politike sami najprej dokazali, da je v njih samih nekaj Krfeko\'ega duha. Prepričani smo, da bi v tem slučaju uprava raznih soci.ialnih institucij veljala najmanj za polovico manj in zavarovanci bi vseeno dobili še enkrat toliko. Manj pridi-govati o socijalni politiki, a več osebno socijalno čutiti, pa bo kmalu vse boljše. Ne samo komodna je politika, s ka- Proračun pravosodnega ministrstva pred finančnim odborom. Beograd, 21. dec. Včeraj popoldne se je nadaljevala seja' finančnega odbora. Na dnevnem redu je bila podrobna razprava o preračunu pravosdnega ministrstva. Pravosodni minister dr. Subotič je imel krajši govor, v katerem je opozoril finančni odbor, da je proračun ministrstva za pravosodje tako skrčen, da je postalo stanje sodišč nevzdržno, ker ni potrebnih kreditov za funkcioniranje sodišč. Finančni minister je letos pnra-čim, ki je znašal 300 milijonov. Din, znižal na 273 milijonov. Zato moramo pričakovati pri delovanju sodišč enake težave, kakor smo jih imeli lani. Minister obžaluje, da mora to konstatirati. Toda n: mu bilo mogoče doseči, da bi zadovoljil vse potrebe. Zopet bodo pritožbe, da sedišča ne funkcionirajo. Zato prosi finančni odbor, naj v tem ministrstvu ne vrši nobenih redukcij, temveč naj sprejme postavke tako, kakor so predložene. Poslanec Smodej v svojem govoru protestira proti nameravani ukinitvi uprav- ■ rih sodišč v Celju, Dubrovniku in Skop-lju. Poslanec dr. žerjav govori dolgo in ostro kritizira vsako postavko proračuna. Gra;a prcačun zaradi previsokih osebnih izdatkov in pravi, da je v pra-I vosodnem ministrstvu 4000 uradnikov, ki prejemajo plačo a ne prihajajo v službo. Stanje pravosodja v vsej državi je v propadanju. Zato on nima pravega zaupanja v pravosodstvo. Sodišča naj karkoli pišejo pravosodnemu ministrstvu, ne dobe odgovora; če ga pa dobe, je navadno že prekasno. Enako je s pravno pomočjo, ki jo zahtevajo sodišča. Prav tako je l izvedbo izvršb. Poslanec dr. Žerjav navaja glede tega posamezne primere. Za Žerjavom je govoril radičevec Šu-tej, ki je tudi kritiziral proračun in kazal na njegove slabe strani. Ob 8. je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za danes ob 4. popoldne. Vprašanje zadolžitve kmetov. Beograd, 21. dec. Včeraj popoldne je bi'a seja odbora za pretresanje zakonskega predloga o razdolžitvi kmetov. Pri obširni razpravi so sodelovali poljedelski minister dr. Stankovič in poslanci Juraj Demetrovič, Predavec, Pavle Radovič in Nastas Petrovič. Minister Stankovič je izjavil, da misel o konverziji kmečkih dolgov, ki jo vsebuje pričujoči zakonski predlog, ustreza njegovim intencijam. Vendar pa se brez finančnega ministra, ki je zdaj odsoten, ta problem ne da rešiti. Na stavljeno vprašanje tudi namestnik finančnega ministra dr. Spaho ne bi mogel dati nobenega definitivnega odgovora. Opozicija je to stališče dr. Stankoviča grajala. Demetrovič je posebno povda-ril, da so sedaj še banke ustavile kmetom kredite in je tako že itak teška go- spodarska kriza še poslabšana. Nastas Petrovič je s povdarkom zahteval, da vla-da predloženi zakonski načrt osvoji ali pa naj predloži svoj načrt. Predavec in Pavle Radič sta {»osebno vztrajala na tem, da se takoj izvrše potrebne spremembe v zakonu o kmečkih kreditih, da se tako pomore kmetom, ki so organizirani v zadrugah. D. Stankovič je izjavil, da bo kredite po zakonu o kmečkih kreditih mogoče dodeljevati šele od aprila prihodnjega leta dalje. Položaj v zadružništvu je pa tak, da bi pomenilo stopati na trhle deske. Na komu je ostalo pri tem, da je poljedelski minister dr. Stankovič obljubil stvar predložiti vladi. Ko se tam reši, bi se po božičnih praznikih vnovič sklicala seja tega odbora. NEPOTREBNA IN NEPRAVIČNA UREDBA. Beograd, 21. decembra. V finančnem ministrstvu so dokončali delo na uredbi o penzijskem skladu za vdove in sirote državnih uslužbencev. Namera merodajni nih faktorjev je, da s to uredbo na novo ; uvedejo plačevanje za penzijski fond. To je izzvalo veliko nezadovoljstvo med uradništvom ker se s tem kršijo pridob-, ljene pravice; j .----------------------------------- , VUKICEVIC PRIPRAVLJA KONGRES RADIKALNE STRANKE. I Beograd, 21. dec. Te dni ni bilo v političnem položaju nobenih važnejših dogodkov. Iz Vukičevičeve okolice se do-znava, da on te dni intenzivno pripravlja teren za sestanek kongresa radikalne stranke. Vukičevič vodi razgovore s svojimi prijatelji, kdaj naj bi se ta kongres vršil. Omladinski kongres radikalne stranke, ki naj bi se bil vršil v Sarajevu, je bil odgoden, ker se Vukičevi-ču ni posrečilo vse pripraviti, da si za- tero so nastopili gotovi gospodje v oblastni skupščini, temveč tudi škodljiva. Kajti ta politika izvira še čisto iz one žalostne dobe, ko so bili »š'asrerji« višek politične modrosrti. Gospodje pa so menda pozabili, da je te frazerske dobe konec in da smo v dobi konstruktivne politike, ki se ima z'asti uveljaviti v oblastnih skupščinah, v katerih se rešujejo predvsem gospodarska vprašanja, kjer je fraza najbolj napačna! gotovi na tem kongresu uspeh. Politična situacija pa sedaj zahteva, da Vukičevič likvidira dosedanje spore v radikalni stranki, ker bi se le na ta način mogel v bodoče pokazati kot predsednik radikalne stranke. Politični krogi pa razen tega posvečajo veliko pozornost tudi sestanku demokratsko - seljaške koalicije v Zagrebu, ker bo od stališča te koalicije odvisen daljnji razvoj situacije. Čeprav vladni krogi tej koaliciji ne priznavajo nobenega uspeha, so politični krogi le prepričani, da je edino na zahtevo te koalicije vlada pristala na to, da se ukine dohodnina, ker so isto zahtevali tudi demokratski in radikalni poslanci iz prečan-skih krajev. APROVIZACIJE ŽELEZNIŠKEGA OSOBJA ODPRAVLJENE. Beograd, 21. dec. Prometni minister Milosavljevič je podpisal rešenje, s katerim ee odpravljajo dosedanje aprovizacije železniškega osobja v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu. Te aprovizacije je dosedaj finansiralo prometno ministrstvo. Prometni minister je odredil, da železniško osobje lahko mesto dosedanjih aprovizacij ustanovi lastne aprovi-zacijske zadruge. FRANCIJA SE BO POGAJALA Z RU-SIJO. Pariš, 21. dec. Zunanji minister Bri-and je izjavil novinarjem, da se bodo pričela pogajanja s sovjetsko Rusijo, čim dospe novi sovjetski poslanik v Pariš. Mftz še ni odnehal. Sofija 21. dec. Dva dni sem je v vsej Bolgariji silen mraz. Zapadlo je strahovito snega. Temperatura v Sofiji je bila —13°, v drugih krajih pa še nižja. V Varni so bili silni snežni meteži, tako 1 da je bil na ulici vsak promet onemogočen. Na Č rnem morju so tudi viharji, tako da so prav mnoge ladje v nevarnosti. Budimpešta 21. dec. Silen mraz povzroča zakesnitve vlakov. Brzi vlak z B'atnega jezera je imel 6 ur zamude, j Vlaki z Dunaja imajo redno po dve uri zamude. Bukarešta, 21. dec. Zaradi nenavadno hude zime in obilnega snera so v vsej j državi nastale velike ovire v prometu. Simpkn - Orient - Expressa, ki bi bil moral priti včeraj zjutraj ob 8. do popoldne še ni bilo. Sodi se, da ga je kje sneg zamedel. j Rim, 21. dec. V ItaUji traja mraz naprej. V Padovi je bilo —10°, v Firenzi — 8°, v Trbižu pa —18°. Na mnogih krajih je mogoče vzdrževati železniški promet samo s pomočjo dveh lokomotiv. London, 21. dec. Hudi m»z še kar neprestano drži. V Londonu je bil veder in jasen dan, toda temperatura je zelo padla. Berlin, 21. dec. Prošlo noč je zavladal še hujši mraz. V Berlinu so zaznamovali — 22 stopinj mraza. V Kr-konoših je toplomer kazal — 28 stopinj. Promet je povsod oviran. Tektonske zveze so v mnogih smereh prekinjene, telefonske žice pa potrgane. Ileogra^, 21. dec. Po včerajšnjih poročilih je bilo včeraj v Beogradu — 16.5 stopinj mraza, v Petrovaradi-nu — 15, v Zagrebu — 17, v Ljubljani — 20, v Sarajevu — 13, v Nišu — 13 na Rabu — 9, v Kotoru +*2 in v Dubrovniku 0 stopinj. ČLOVEŠKE ŽRTVE. Pariš, 21. dec. Iz vse zapadne in severne Evrope jevljajo o strašnem mrazu, kakor ga ni bilo že od 1. 1895 dalje. V Parizu je znašala temperatura — 14 stopinj. Reka Seine je po 40 letih prvič zopet zamrznila. Kakor javljajo listi, je včeraj zmrznilo okrog 10 oseb. Moskva, 21. dec. V Irkutsku so predvčerajšnjim imeli — 52° mraza. Več ljudi je zmrznilo. REČNI PROMET PO DONAVI USTAVLJEN. Beograd, 21. dec. Zaradi velikega mraza je ladijski promet po Donavi* Tisi in Dravi deloma ustavljen. Promet se vrši samo na delu Donave izpod Beograda pa do Šabca. Snežni viharji v vsej državi so promet zelo otežili. Po poročilih generalne direkcije državnih železnic je železniška proga najbolj poškodovana v Južni Srbiji. Vsi vlaki na tamošnjih progah imajo velike zamude. Celo Simplon-Orient-ekspres je imel do Caribroda 2 in ppl ure zamude. Tudi madjarski vlaki prihajajo z zamudami, kar pomeni, da tudi tam sneg ovira promet. Kljub velikim težavam pa je pri nas železniški promet ustavljen samo na progi Kičevo—Gostivar, kjer je sneg dva metra visoko zapadel. Včeraj je bilo v Beogradu pokvarjenih tudi mnogo telegrafskih in tektonskih prog z inozemstvom. Tako ni funkcioniral te’egraf s Parizom in tudi ne z Dunajem, kjer je bil še popoldne vzpostavljen. Prekinjene so bile dalje zveze s Prago, Budimpešto, Bukarešto in Temišvarom. S Sofijo je bila namesto dveh dobra samo ena proga. Prav tako s Skopljem. Proračunska seja lubiianske oblastne skupščine Včeraj dopoldne ob 9.30 uri je otvoril predsednik dr. Natlačen četrto sejo drugega zaselunja ljubljanske oblas.ne skupščin:'. Navzoči so bili vsi poslanci, vladni zastopnik dr. Borš nar in oblastna sanite.na re.erema dr. Dolšak in dr. Mayer. Kot tajnika saa fungirala poslanca Lebinger in Ie.erlin. Na dnevnem redu je bilo predsedn.ško porodilo in kot druga točka nadaljevanje sf e-cijalne dabate o preračunu in sicer se je obravnavalo V. pogiavje, ki vsebu e oblastno zdravstvo, dobrodelsivo in sccijalno skrbstvo. DOPOLDANSKA SEJA. Dr. Nat aren prečita predlog oblastnega odbora, ki se tiče nekateri.; sprememb oziroma popravkov v uredoi g.ede siužbcne pragmatike za nameščence tjiioljan vkega oblas.nega odoora in zavodov, ki so v n.,e-g^vi upravi in ga odkaže odseku za uredbe in druge predloge v proučevanje. Dalje prečita imerpelacijo posl. Gosvinčarja in tovarišev na veli.cega župana, da ta stori pri osrednji vladi v Beogradu po,rebne korake za dovoljenje potrebni n denarnih sredstev za regulacijo reke Save pri Mednu, Vižmarju in Oame.jn.h, ker je Sava od zadnji povodnji pedria ob svo„edebni regulaciji napravljeno skarpo in s tem napravita ve.iko šk^do na obrežnih zemljiščih. Nato in.erpelacijo bo veliki župan oziroma njegov zastopnik odgovoril na ('ni pri cdnj.h sej. Sledi predlcg posl. Gostinčarja v zadevi podpore vodovodnim zadrugam v Vižmarju in Vačah za popravo oziroma napravo vodoved-ov. Se dodeli odseku za kmetijstvo. Odseku za uredbe in predloge je bil cd-kazan predi.g p-osl. Skubica in tovarišev, ki pravi: »V sni.slu čl. «9. predloga finančnega zakona za le.o 1928-29 se določa, da v razdalji 50 km drž. meje ednerno morske obale ni mogoče pridobivati odplatnim ali need-platnim potom las.ninske pravice, pcses.i ali ■uporabe na nepreniitninaa brez pred edne-ga odobrenja ministra vejske in m. niar.ee in ministra notranjih del. Ta člen zadene v živo tudi prebivalstvo ljubljanske oblasti. Z ozirom na to predlagamo: Oblastna skupščina sklene: Kraljeva vlada se poživlja, da v ljubljanski oblas.i pri- izvajanju čl. (9. v predlogu finančnega zakona za proračunsko leto 1928-29, ako se .ta člen vsekakor vir :e v fin. zakon, olajša izdajanje prenosnih dovoljenj na ta način, da odobritev pegodb, posesti in uporabe nepremičnin ioveri ve i e-mu županu ali višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani.« Nato je gledal svoje poročilo poročevalec finančnega odseka prof. Evgen Jarc, ki je dejal: 1 rehajamo k onemu poglavju oblastnega proračuna, ki za teva zase skoraj nolovico ,sea proračunskih izdatkov. NaSe zdravstvo j gleda, kar se tiče let pred Vojno, na zelo Je- | pa preteklost. Kranjska dežela je svo.'čas zgradila lepo bolnico in m nog j drugih do- . brodelnih ustanov. Samo eno se je zamudilo in to je danes najbdj pereče vprašanje, namreč zavod za umobolne. Radi vojne se ni poveča deželna blaznica, da si sc bili že vsi načrti izgotovljeni in zato visi sedaj nad nami to težko vprašanje. Država n:.m je poleg ■bolnice izročila v upravo še celo vrsto drugih. dobrodlnii zavodov, tako n. pr. dečji zavod, glu onem.nioo, zavod za slepe v Kočevju irj deško vzgajališče. Temu zavodu bo treba v doglednem času priklopiti še podoben zavod za deklice, leto poglavje našega proračuna pa obsega tudi sccialno politiko. Skrb za izseljence in priseljence je danes zelo pereče vprašanje in smo vstavili zanj samo splošno postavko 2G0.CC0 Din. Naloga oblastnega odbora pa bo, da to pereče vprašanje čimpreje prouči in stavi na eni prihodnjih sej tozadevne konkre'ne predloge. Važ.na je tudi postavka lOO.OCO Din kot podpora za delavske gospodinjske šole in tečaje. Da zadostimo predlogu poslancev Tavčarja in Sitarja, smo vstavili v proračvn znesek 1 milijon dinarjev za pospeševanje gradnje stanovanjskih hiš. Naloga oblastnega odbora bo, da to ide!o reši sporazumno z drugimi faktorji, to je z občinami in ministrstvom za socialno skrbstvo. Ker bo podal dr. Brecelj o celem poglavju obširen referat, zato vam jaz v celoti samo priporočam, da to poglavje proračuna sprejmete. Nainret .io d bil tesedo poročevalec manjšine cr-slanec Ivan Tavfa-, ki je na splošno gr .ial proračunski predlog, k poglavju za socijalno skrbstvo v nrvem preračunu pa je stavil nek?,j izoreminjevalnih predlogov, ki jih je nato v daljšem gov ru skušal utemeljiti. Zahteval je večkrat naravnost ogromno zviš~nie posameznih postavk, ni pa mogel navesti nobenega stvarnega kritja za to. Re?erent za zdravstvo in sccijalno politiko, poslanec dr. Anton Brecelj je podal v glavnem sledeče porečilo: Proračun glede zdravstva, ki ga danes obravnavamo, velja ali naj velja šele cd 1. avgusta 1928 naprej, zato, ker smo s 1. oktobrom t. 1. prevzeli zdravstvene posle za tekeče državno proračunske leto, ki traja do 31. marca 19-8 Mi torej vodimo za enkrat zdrav-p'voae rv-s'e v imenu vlade, v okvirju državnega proračuna. Da smo iz tehničnih razloži v na -r vili pr račun za celo leto, tega ne bom razlasal. ker to vel a eno četrtino manj. Čl. 2. poročila finančnega odseka glede ob-lfls'nocp r>r >rnčuna se glasi: »Oblastni odbor sme kredite, delegirane od države, uporabljali šele od dneva, ko prevzame cd države pc^sle, za katere so dotični krediti v smislu uredbe ministrskega sveta o prenosu poslov na oblastne samouprave določeni in v razmerju časa, v katerem se ti posli vrše.« Noš zdravstveni prcačun ni prepisan iz državnega proračun"., ker smn ga morali sestaviti Čisto po drugih vidikih. Mi im°mo na pdPgi uredbe ministr. sveta določeno g- Vvo vs-^o za zdrnvs‘vene posle. Ta vsota ni izračunana po dejanskih izdatkih, temveč na podlagi dogovora, ki sta ga ljublajnski in mariborski oblastni odbor sklenila z ministrom narodnega zdravja v Beogradu in se je tozadevna vso'.a pavšalirala. Prišli smo do zaključka, da država odstopi od svojih izdatkov za vsak prostor v bolnicah in v drugih zdravstveni’1 ustanovah dnevno po 30 dinarjev. V ministrstvu, smo dokazali, da je vso*.a 30 Din za vsak prostor v primeri z vzdrževalnimi stroški, ki jih imajo zdravstveni za v di v Nemški Avstri i in v čehoslova-ški, katere sem si lani natančno ogledal, izrodil') nizka in da pod nižjimi pogoji teh poslov ne moremo prevzeli. Izračunali smo, da bo prišla na zavede v ljubljanski obla si i vsota 21 milijon v dinarje'7. Ti zavodi bodo dobivali od p."m plačnikov in pa od onih, za katere plačujejo oskrbnino razne socijalne Vi tan've, kak r' Okrržni zavarovalni urad, Bratovske skladnice itd., kot smo določili, vs"'to 7 milijonov Fin, v kateri vsoti sta všte-,ta tudi ona 2 milijona Din, ki jih prisTeva 'mariborska oblast za svoje umobolne, ki se oskrbu'ejo pri n's. Tako smo rrišli do vs^.te 14 milijonov Din m obljubljeni sta nam bili še vsoti 6CO.OfO1> ; za okrožne zdravnike in leOfflO Diii za ba- j biško šolo v Ljubljani. V uredbi ministrske- j ga sveta so nas sicer nekoliko pristrigli strežbe, bolnice vi (br,■ ! strpžho. V svrho investicije za zgradba ir viza duševne bolezni smo določili | r-k 1,000X1)0 l in. Trenotno imamo v oskrbi 910 umobolnih, vrl-.u teh pa tava po Sloveniji gotovo še 2čO do 3C0 umobolnih revežev, ki so ravno tako zavedne eskrbe nujno potrebni. Naši zavodi pa so danes taki, | da je res gorje onemu, ki pride vanj. Veli-i ko blaznih e ozdravljivo bolnih, ampak klor : pride v te zavede, postane brezdvomno kronično neozdravljivo bolan. Naši zavedi so v ,• tako mizernem stanju, da ne najdem prave-j ga izraza zanj. Še, če bi popolnoma duilev-| no zdravega cit veka zaprli v te — oprosiiie, j da rabim ta izraz — beznice, bi postil gotovo j neozdravljivo duševno bolan. Imamo pa še ; prav p>oseben namen, da ustanovimo v Slo-j veniji zavod za a kehotike. j Sledi še daljše poročilo o dobrodelstvu in sccijalnem skrbstvu. Nato se je razvila dolgotrajna, mestoma prav burna debata, v ka-| tero so posegli poslanci irž. Zupančič. Pctev ; lin. Sitar, Križnik dr. Fhc. Arnež. Tratnik, j ponovno dr. Brecc'i in pcr. čevalec Jarc. i>a ir*a delrti ljubljanska ob’ast cd verda d-šave 14 5'^t.030 Din in na podlagi te vsote ie sestavljen raš zdravstveni p"0”afun. Že tedaj smo pričeli pripravljati uredbo o poslovanju okrožnih zdravnikov in smo mini-s-rstvu nar:dn. zdravja ebliubili. da bomo vsaj do 1. aprila 19°8 uredili s?užl>o okir^-nih zdravnikov, kakortudi zdravniško službo v naših bolnicah in ostalih zavodih. Dne 17. n -vembra t. 1. smo sklicali pri našem oblastnem odboru anketo slede preureditve zdravstvene službe v 1'ubljanski oblasti, zlasti glede vršenja okrožno zdravniške službe. A nkete s^ se udeležili pooblaščeni zastopniki »Društva okrožnih zdravnikev v Ljubljani« dr. Kanc, dr. Češarek, dr. Marolt in dr. Hudelist, dalje oblastni predsednik dr. Natlačen, oblastni cdb rnik dr. Brecelj, sanitetni referent pri velikem županu dr. Mayer, -i . ni i-e preiit dr. Dolšak in dva upravna uradnika oblastnega odbora. (Dr. Brecelj prečita daljše poročilo o tej anketi, katere zaključke prinašamo v izvlečku.) oSoo^asno so bile sprejete naslednie smernice, ki naj se uveljavilo v novi uredbi gle-lr vs vene sJrŽje. katere načrt ba sesta- 1 redselnik dr. Natlačen je nato dal V. po-] glav'e, postavko za postavko na glasovanje ! in je bilo tudi to poglavje sprejeta rzaen par sprememb soglasno. .Ob pol 14. uri je predsednik prekinil sejo do pol 17. ure. POPOLDANSKA SEJA. Na popoldanski dolgotrajni debati so se obravnavali dctcclki oziroma kritje oblastnega proračuna. Govorilo je v 4 in pol urah nič manj kot 15 poslancev in sicer: Jarc, Mohorič, Toirazin, Majer, Lebirger, inž. Zupančič. Hauptn an, dr. Fuc, Križnik, Bogovič, €hak, Tavčar, Tratnik, Eukovec in dr. Brecelj. I rodsednik dr. Nat'aEen je dal po kralkem sklepnem poročilu prof. Jarca predle g dohodkov na glasovan e in je bilo 24 postavk sprejetih soglasno, ostale pa (nove davščine) z večino glasov proti 1, 2, 4 ali 5 glasovom. Nato so bile sprejete sledeče uredbe glede novih davščin: 1. Lredoa o pobiranju oblastne davščine na ncčni obisk javnih okrepčevalnic in zabavišč, ki pravi v svojih prvi.1 treh paragrafih sledeče: § 1. Bari, nočne kavarne in vsa ostala zabavišča podobne vrsve plačujejo kot posebno davščino po 10 Din cd vsakega gosta, ki se nahaja v njih po 24. uri ponoči, ostale kavarne pa po 5 Din od vsakega gosta, ki se vil ljubljanski oblastni odbor in ga predložil - n? aia v ,n^“. P® l!rj„Pon § “• I-ia" •’ 1 ... . I r 11 n rvCihiron t e\ dovjflmn i I ftn e . rt\T Cft C1 _ mariborskemu obl-s.inemu edboru. Skupni uredbodaini odbor bo kenčno stiliziral besedilo te skupne uredbe ter ga predle žil obema skupščinama v odobritev do 1. aprila 1928. Služba okrožnega zdravnika je javna oblastna služba s pravico do stalnosti ter pokojnine. blede službenih dolžnosti se uve-liaviio mutatis mutaro!is drloftbe nekdan’e?ja deželnega zdravstvenega zakona ter b"dc6o oblastne uredbe o preskrbi ubožcev. Okrožni zdravniki imajo pravico do letnega tritedenskega dooiista. Za čas depusta ga nadomešča sosednji okrcani zdravnik, ki ga I o-norira oblast ali zdravstveno okr ž-e na ta nr.čin, da m i plača za njegove poslovne dne- j ve rotnino in dnevnico. Temeljna plača okrežnega- zdravnika znaša na leto 6.COO Din. Vsak okrožni zdravnik ima pravico pri neoporečnem izvrševanju svoje službe do pet petletnic po 20 odstotkov, to je po 12f0 Din. Vrh tega nai dobe posebne krajevne dek ade eni okrržni zdravniki, ki vrše svojo službo v težavnejših razmerah. Ljubljanski oblastni odbor naj bo po z^slifia-n u mnenja zdravstvenih ekr žij ali drugih krajevnih činiteljev ter mnenja društva okrežnih zdravnik v, razdelil vsa zdravstvena okrega v štiri skupine. V prvi skupini b' do okrožni zdravniki brez krajevne doklade, v drugi skupini bo znašala krajevna doklada eno tretjino temeljne plače, to je 2f)-A0 dinarjev, v tretji skupini dve tretjini temeljne rlače, to :e 4fOO Din, v četrti skupini, ki pa naj bo izjemna, bo znašala krajevna doklada tri tretjine temeljne plače, to je (KKO dinarjev. Druge osebne ali družinske dckla-de so izključene. Okrožni zdravnik stopi v pokoj, kadar je za izvrševanje svoje službe nesposoben. Pokojnina se mu določi zmiselno po predpisih službene pragmatike. Vdove in nenreskrb-l eni svojci po umrlem ekr žnem zdravniku dobivajo do 15 službenih let letno pokojnino 8000 Din, od 15—25 službenih let 10.000 Din, nad 25 službenih let 12.000. Službena doba nastopi cd dneva nameščenja 'v položaju okrežnega zdravnika. Okrožni zdravnik je dolžan zdraviti siromašne, ki bado po uredbi o ubožni preskrbi t .eno ozn°čeni, brezplačno. Za obiske pri ubežnih, ki so oddaljeni od njegovega bivališča nad 2 km, naj dobiva kilometrino po 6 Lin za vsak km tja in nazaj. Dnevnica (do 6 ur uporabljenega časa) znaša po dnevi 25 dinarjev; nad 6 ur 50 Din. Za nočni obisk ne glede na uporabljeni čas, znaša di eta 100 Din. Te prispevke je dolžno plačevati okrožnemu zdravniku zdravstveno okrožje oziroma bodoča okrajna samouprava, ki prevzema p>osle zdravstvenih okrožij. Ta krajevna samouprava sme dagovorno z okrežnim zdravnikom te dolžne prispevke tudi pavša-lirati. Okrožni zdravniki ne plačujejo nika-kih prispevkov za svojo starostno preskrb-nino in pokojnino svojcem.« Hočem vam tudi pojasniH posamezne partije in pozicFe našega zdravstvenega proračuna. Od dne 1. oktobra posluje že urad, ki vodi vse te zdravstvene pc-sle. Imenovali smo ga »Oddelek zr zdravstvo in drbrodelstve.« Za bodoče mislimo, da naj bi bil organiziran ta oddelek tako, da bo lahko nemoteno 'posloval. Fabtfka služba v naši deželi naj se uredi tako, da dobe n°še matere v svojih težkih urah ne samo dobro in šolano bafcinko pomoč poceni, ampak v slučaii'' potrebe belo brr-zplačno. Materijalni izdatki oblastnih zdravstveni’’ zavodov so izredno veliki Imamo čisto novo postavko za šolo za bolniSko vilno pobiran'e ie davščine od gesiov so od-; govorni k. ncesijonarfi odnosno zakupniki ! dotičnih lokalev. Kc-ncesijcnarji odnosno za-; kupniki lokalov si morajo pri oblastnem cd-| boru vselej pravočasno naprej proti lakoj-S šnjemu plačilu preskrbeti zadostno število ; davčnih blokov. Davčni bloki so opremi eni ; s tekočo-številko, vsak davčni listek pa s tekočo številko bloka in listka, bloki in listki se smejo rabiti le po vraii od najnižje do najvišje tekoče Številke. 'ZapusuvSi lokal, morajo gcs'je pctrdilne .kupe ne uničili. § 3. ; ki r.ivna zoper predpise ie uredbe, sme eb-i lastni odbor nak oi.i davščino v so.-ikra nem iznosu, za katerega je ali naj bi bila cblast-| na davščina prikrajšana. Kazen px> tej ured- bi ne izključuje odgovornosti po določbi kazenskega zakonika in po določbah čl Ol. zakona o oblastni in sreski- samoupravi. 2. Uredba o oblastni taksi na javne p’es-ne prireditve, ki določa v svojih prvih šiirih paragrafih: § 1. Za pravico, da se sme vršiti ;avna plesna prieditev, se plača taksa 250 Din. Te takse ne plačujejo bari in nočne kavarne. § 2. Oproščene te takse so plesne šole glede plesnih vaj, razen ako se pri nji i točijo alkoholne pijače, ne pa glede javni i plesnih prireditev. 1 rirediielj [desne šole mera prijaviti .plesne vaje oblastnemu odboru z navedbo kraja in č-sa vaj. § 3. Prireditev mora prireditelj prijaviti 24 ur pred pričetkom pristojnemu oddelku finančne kontrole z natančno navedbo prireditelja. Istočasno s prijavo se mora edpremiti taksa. § 4. Onemu, ki ravna zoper predpise te uredbe, sme oblastni odbor naložiti takso v šestkratnem iznosu, kar pa ne oprošča krivca kazni v smislu člena C4 za!c na o oblastni in sreski samoupravi oziroma po določbah kazenskega zakonika. I rireditelj, koncesijenar, odnosno gospodar lokala jamčijo solidarno za plačilo takse in kazni. 3. Uredba c oblastni dokladi k državni trošarini ra cpciie p:ia;c: § 1. Na v:-e vr-■>!•'■ alkrb lnih pijač, ki se j otr. šijo v ljubljanski oblasH. se pobira oblastna doklada k državni tre Sarini. § 2. Ta doklada znaša »a domača vina, mošt in petijot, dalje na pivo, 'žganje, alke1 ol (špirit), rum. konjak in likerje 100 odstotkov državne trošarine. Za domača vina se smatrajo ena vina, ki se ipri-dela'o v ljubljanski in mariborski oblasti. § 3. Od vseh ostalih vin, mešta in petij ta, ki se uvažajo v Ljubljansko oblast in tukaj po-1 rešijo, znaša oblastna doklada 200 odstotkov na drživno trošarino. To velja, tudi za vino, mošt in petijot iz uvoženega grozd »a; 4. Uredba o oblastni taksi na motorna vozila in 5. Uredba o oblastni trošarini na potrošnjo premoga, katere prva dva paragrafa določata: 1. Cd premoga, ki se potroši v območni ljubljanske oblasti, se pobira oblastna trošarina. § 2. Trošarina znaša na tono: 1. pri rjavem premogu in sicer pri: a) kesovcu 10 dinarjev, . b) fcockcvcu in revnem premogu 7X0 Din, c) orehovcu in grahovcu 5 Lin in č zdrobu in prahu 2.5.) Lin. 2. Fri črr.em premogu cO odstotkov več kakor pri rjavem premogu; ako pa se la premog uporabi a kot surovina za industrijske svrhe, lahoo oblastni odbor dovoli £0 odstotni popust. 3. I ri lignitu CO odstotkov manj kakor pri rjavem premogu. • Proračun sprejet. Nato je bil celotni preračun za 1. 1928 v celotnem znesku 15,941.675 dinarjev izdat-datkov in prav toliko dohodkov z vsemi proti petim glasovein sprejet. l)anes zborujejo finančni, trgovsko - obrtni, kmetijski in odsek za javna dela. Prihodnja plenarna seja se v rol jutri ob pcrl 10. uri dopoldne s sloioaim dnevnim redom: l on čilo predsedstva, volitev 1 či na oblastnega odbora in 2 namestnikov, volitev 1 člana oblastne kontrole in .poročila finančnega, trgovsko obrtnega, kmetijskega edseka in odsekov za uredoe in javna dela. Seja mariborske oblastne skupščine. je vložil nujni predlog proti na- j ** bmsivo n na™,,,,« » u;a.,pu, •rnitvi ljubljanske unive-ze: 1. 1 druStvom m Narodni gaJenjO 1,000.000 Di tolmači oblastna skupščina v j *S1 Zlatki 0-,_d4.o0.j lun n I . I lini. i 1/1 V pondeljek je zborovala tudi mariborska oblastna Skupščina. Seji je predsedoval predsednik dr. Leskovar. Po otvoritvi seje je javil predsednik, da je odložil mandat dr. šebestjan (radifievec) in je prišel mesto njega v skupšino Mijo Lisjak. Mesto odstopivšega člana Baša (SLS) pa je prišel Ivan Matjašič. Oba nova poslanca sla takoj položila zaobljubo. Dr. Veble meravani okrnitv Predlaga, da tolmači oblastna skupščina v Beogradu naše mišFenje o slovenski un verzi in da stori vse, da se vsako -a kr n; en; e prepreči- 2. Oblastni cdbor naj posreduje, da se ljubljanska univerza še 'izpopolni in se ji zvišajo dotacije v razmerju z dotacijami zagrebške in beograjske univerze in 3. da po-krene oblastni cdbor vprašanje, kako bi prišla ljubljanska univerza do lastnega doma. Dr. Veble je svoj predlog obširno in stvarno utemeljil. Zastopnik med'imurskih Hrvatov je nato izjavil, da se Hrvati v celoti pridružujejo Vebletovemu nujnemu predlogu. Enako sta se pridružila predlogu zastopnik sccijalistov Gnar in zastopnik SDS Pc-tovav, toda s povdarkom, da nnj pcolanci SLS z isto energijo ko v Sloveniji nastopijo tudi v Beogradu proti poizkusom okrnitve slovenske univerze. Nato je prešla skupščina na dnevni red, na proračunsko razpravo. Predsednik dr. Leskovar na kratko utemeljuje, kako vrled negotovosti, kakšne dohodke prejme oblast cd države, ni bilo mogoče preje sestaviti proračuna. Nato poda obsežno poročilo o temeljih proračuna referent Kranjc. Izdatki So proračunjeni tako-le Za oblastno upravo 2.493.3P0, za vzdrževanje oblastne imovine (Rogaška Slatina, Dobrna, oblastno pcslope) 13,522.294 in z'i amortizacijo investicijskega posojila 1 milijon 6C0.0C0 Din. Za javna dela (gradbeni oddelek, ceste, vodne zgradbe in nabavo drobilcev) 5 milijonov 9i0.101 Din. Za kmetij Ivo 5,^193.482 Din. Za ztlrav-tvo (bolnice in hiralnice) 21 milijonov 550.570 Din. Za so< ijalno politiko 288.000 Din. Za obrt, trjjovino in industrijo (subvencije in štipendije) 251.CC0 Din. Za šolstvo in narodno prosveto (podpore lin. Dohodki. j Državne dotacije 8,460.382, oblastna imo-■ vina 14,721.817, dovcdnina. iz državnega proračuna za leto 1927-1928 za prevzem pcrlov cd države 1,426.510, davek na nočni obisk kavarn, gosiilen in barov in pa pleme prireditve l,QC0.C0t), Jakše na motorna vozila 1,991.000, doklade na kino vstopnice 5C0.CC0, 1 100% doklada na lovske in ribolovske karte ' 80.(XX), taksa na zakupnino lovišč 200.000, i 25% na pridobitnima 400X00, 103% doklada na davek na tantieme lOO.OfO, 100% doklada na trtšarino na žganje in likerje £00 OCO, 1 50% doklada n:i vinsko trošarino 2.479 402 in ub žnostni sklad 14X00 Din, skupno in dohodki 39.172.171 Din. Izredni dohodki (investicijska posojila) pa znašajo 13,Offl.CCO Din. j Primanjkljaj znaša 62.691 Din 75 par. I Po poročilu oblastnega odbornika Kranj-ca je izjavil dr. Leskovar: I Frorar'un kaže, kako si je zamislil oblastni odbor delo in kako kritje za st-oške, ki so nujno zvezani s tem delom. Opozicija l»o seveda imela lepo priliko, da govori pro« novim davkom. Za i;as pa je b;la eaaio a ternativa: A. i naj držimo roke n nič ne delamo, nctein seveda iti «c 11 ‘lK0T in ne kr;tja. Ali pa delamo, p®n da bo hva’ežen vsakomur, W b0 Predlagal kaj boljšegajn^ mariborske oblastne skupščine bo v sredo. Božična številka H Narodnega DnevnIKo" izide v pomnoženi nakladi in povečanem obsegu. — Inserati v to številko so zlasti ugodni. ■ BOaBBBBanDBnBBBB^BiliaBnaiaBaOBBnBBBDBBBBaBBa »* / Dnevne vesti. — Prevoz pcpe’a Fraaa Kupila v domovino. Po veste’’, ki so dospele včeraj iz Gib- roltora pride parnik Srgi«,' ki vezi v Dubrovnik pepel pokojnega Franja Supila, danes ali najkasneje juiri na Sušak. Na Su-šaku so pripravlja slovesen sprejem. Za cr-g^nizacijo sprejema je A rmiran na inicijati vo sušaškega župana poseben odbor. Suša ško mestno zastopstvo bo izdalo poseben poziv na prebivalstvo, odb'r bo pezval vse občine, društva in korporacije iz Hrvaškega 1 rini' rja, Gorskega Kotara, Kostavščine ir. vseh višjih krvatskih mest, da naj pošljejo !: slavne sinem sprejemu svo‘e delegate. Urno s Supiloviin pepelom bodo prenesli takoj po prihodu parnika v magistralno poji slopje, kjer je postavijo na poseben katafalk. 1 Reputacije bodo polagale c-kcli kataf Ika vence. Sušaški župan bo imel slavnostni govor. i-o končanem govoru bedo dvignili urno s katafalka ler jo prenesli v slavnostnem . -sprevodu nazaj na p mik. Iz Sušaka se preperijo urna v Dubrovnik, iz Dubrovnika pa v Cavtat, kjer se položi v rodbinsko grobnico. Sušaško mestn zastopstvo položi na pepel velikega nacionalnega borca srerbn ve-noc. Re.zven tega bo darovalo na čast Supi-1( vemu spominu znatne vsote raznim humanitarnim institucijam. Posebni delegeti ntor.tne cbč-ine, sokolskih in drugih druš.ev spremijo Supilove smrtne ostanke do Dubrovnika. Svečanostim bedo prisostvovali za-. stopniki civilnih in vojaških oblasti in najlaže tudi dejegvti vlade in narodne skupščine. Ni izključeno, da prispe v suš"ško lu!• i;■ j, ttted drugim tudi šahovski mojster Levin. — Razp'care zdravniške službo! Oblrotna uprava humanitarnih fondov pri direkci i državnih železnic v Ljubljani razpisuje slržbe honorarnih prometnih (rajonskih in progovnih) zdravniko.v in iscer po eno mesto z vradnvm se 'ež^m v Bo’’. Bistrici. Prež^ah, Borovnici, Celju, Črnomlju, Dolnji Lendavi, Dravogradu, na Grosunliem, Jesenicah, v Karlovcu, Kočevju. Kraniski gori, Kamniku, Kraniu, Logatcu, Litiji. Murski Soboti, Metliki, Onnržu, na Polzeli, Pragerskem, v Prevaljah, Rogaški Slatini, Ribnici, Ruša'', Ra-dr'vl>.ici. Slov. Pistrici — v mestu, v Slov. Krniieah, Sevnici. S'" ven:7radcu, uri P v. Jur ju. v Škofji Laki. Št. Vidu pri SMčni, Št. JPu, Trebrnem. Vižmarji3’, na Vii7,on'-”i. v Ve'enju in na Zidanem mostu, po dve merti v čakavcu, N^v^-m mestu in Ptuju ter no šest mest v Tdubliani .in v Mariboru. Pr-"šn'e je treba vPžiii do Sl. t. m. — Podrobnosti g'ej v »Ur-dnem listu« štev. 125 z dne 19. ■decembra 1927. — Pa^io' »pf službe. Pri deželnem so^iš^u v Ljubljani ie razpisano inesM rj-s-ro^ke^a nredR^<->-'niko. ppošn5ft *e vložiti d"' dne 1A. ’an”aria 19og. Pri o-kr^nem sodišču v Mariboru se odda mesto rds"rniške-po aois*oola. Pr ?n’e ie vPžiti do dne 15. januaria 1928. Fri okrožnem sedišču v Novem mostu se odda meste pisarniškega rred-sto nika. Pr^nie je vložiti do dne 10 isnuar-j*’.. Fri okrajnem sodišču v Kostanjevici se ndda J^esto s-dne^a predstojnika. F'rošnic jo vlo’ i t i do rine ?R. janunHa 19°8. Podrobnosti glede vseh slučajev glei v »Uradnem listu« š'. 1°6 z dne 19. decembra 19°7. — It p-o^of^o s!u*bo. Dosedanii šef eko-romskega oddelka v Zagrebu Ferdo Veber ie imenovan za načelnika rrome^e^a oddelka istolam: za oostajenačelnika v Nišu je ime-T/'van dosedan!i postajenače’nik v Vinkov-cih Fr-n Škof. V višto skur.ine ie ^omaknien uradnik p-ri generalni direkciii državnih železnic v Pe'-gradu Lovro Svetina. Mc^iiaTdai novira”ski konpres v R:»nu. l'e dni se je vršil v Rimu redni letni o-b*ni zbor mednar~dnega udroženia novinar:ev Na zborovanju so bila sprejeta nova dru- štvena pravila. Izvoljen je bil nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen dr. H odel (»Neue Zurueher-Zeitung«), za podpredsednika Vau-cher (»Petit l arisienne’), za tajnika Alkas Zaiiropoulos (»Elefterc n Vima«), za podtajnika dr. Cremona (»Temps«), za blagajnika Passarge (:>Vossisc’ e Zeitong<). Razven teh funkcionarjev sia bila izvoljena še dva druga odbornika. — Najve ja brezžična oddajna postaja ra svetu. Iz Berlina poročajo: Včeraj je pričela obratovali v K on igs\v i n sfe rha us e n u naj-veJja in najmočnejša brezžična oddajna posta‘a na svetu. Energija oddajnega aparata znaša ICO kilovatov. Jekleni stebri, na kaio-rih je pritrjena antena so visoki nad 210 m. N' va €ddajna postaja se bo čula po vsej Evropi. — Direktna radiobrzojavra zveza Pra"?a— Amsterdam. V kratkem se vzpostavi brezžična brzojavna zveza mol Češkoslovaško in Holandijo. Zveza je postala potrebna vsted ž vahnih trgovskih zvez, amsterdamska olimpijada pa bo realizacijo pospešila. — Zračna zveza Moskva—Tokio. V kratkem se o tvori zračni promet med M okvo in Tofcvoin. Premet se bo vršil s Zeppelini. Kapital je investirala Nemčija. Obenem se zgradi v so>vje‘ski Rusiji s pomočjo nemškega kapitala 120 Junker,sevih letal. — Kino kot sredstvo za ljudsko izobrazbo. Masarykov zavod za ljudsko izrbrazto v Irngi se reslužuje v dosego svojih ciljev razven 'Običajnih metod (predavanj, knjig, slik) tudi kinematografije. Za predstave si nabavlja zivd sam primerne filmske, programe, Jtumije kulturne filme ter skuša izpolniti vrzeli v produkci'i kultornih filmov piOrm konkurzov. Predstave s vrše večinoma v šolah. — Ameriška nodinornica ponesrečila. Iz Pr .vidence v državi M’'ssac' usse'st poročajo, da je nrišlo med nekim ameriškim torred-nim rušilcem in pf-dmornico >:S 34« do katastrofalne karainbolaže. Fodmornica se je z vso posadko, obstoječo iz 9 oficirjev in 35 mornarjev takoj potopila. Ponesrečenci so dajali iz polepljene Indije še dal‘e časa signale, dokler jim ni zmanjkalo kisika in so se zadušili. — Božični dar klavirski mladini! Vasilij Mirk: 10 poveš.i za klavirsko mladino. Zbirka lepi ’ ruuLjev na podlagi narodnih pesmi;’. Izide sredi ledna pred prazniki v založniku, dobila se bo pa v vse i knjigarnah. Priljubljeni tržaški skladatelj Mirk je s to zbirko podaril naši mladini zbirko ljubkih skladbic, pirabnih za šolo in dom, opremljenih s pestrim redom. »Ljubljanski zven« pa je izdaji eskrbel krasno opremo. Naj ne bo slovenske rodbine, v kateri bi pianisti in pianistkinje ne peznale te mične izdaje! Starši! Nabavite si jo in priredbe za l.cžič vašim malokem veselje: Nufičila po pošti sprejema pevsko društvo »Ljubljanski Zvcik v Ljubljani. — Vstop na Bržicno raz tavo umetnin v I jiibljja.nl je v času' mo za naše lcvce, nego za naše splošno gospodarstvo. Lovska zadruga in uprava Ljubljanskega velesejma, sia združeni v »Divji k c žic, ki skrbi za predajo ktžu ovine. Njena najvažnejša naloga je organizirati skupne pro )aje kožuhovine, da izostane nezdrava škodljiva konkurenca, katere žele ponajveS 'tuji, večkrat tudi domači kupci, ter da I je blago pravilno ocenjeno. K žuhovino ni I lahko oceniti pravilno in dogodi se nešteto- i krat, da kupci prevarajo neveščega in preza-upnega prodajalca. Fri skupni predaji to izostane, ker si že pred prodajo vse ik- že strokovno po veščakih ocenjene. Od ’elek »Divja koža< na velesejmu v LjubPani že sprejema blago in zame rete že poslati yi?e zbrane kože na njen naslov. Ce Vam ni kaj jakno, okrnite se pismeno no navodila, ki jih z obrat- I no pršto brezplačno dobite. — Srn na'je, ki se žele v kratkem Času ' dobro izvežbati na smučkah vabimo v smučki tečaj pri koči na Sv. planini 9S5 m nad Trb-vljem od 24. t. m. do 1. januarja 1928. Tečaj bo vodil g. R’’d. Padjnra. Cel-a‘na oskrba na dao za rsebo 40 'D-^n^Tne-ga dovolj in kakor nalašč za začetnice — suh pršič! Opozarjamo na oklic z dne 10. t. m. pod naslovmo Spori. — Litijska podružnica SPI). — Vsak žeii, da napravi za Božič svoji družini veselje s kakim darom. Tako hočemo tudi mi razveseliti bedno slepe s podporami in jim olajšati bedno trpljenje. Zato prosimo p. n. občinstvo, da nam gre pri tem na roko in se spomni s kakršnimkoli darom bednih slepih. Milodare sprejemi Podporno društvo slepih v Ljubijni, Wolfo-va ulice št. 12. •— Vsak najmanjši dar (v blagu in denarju) dobrodošel. — Up iv jugo-loven-l; on eniške pogodbe. Po sklenitvi trgovske pogodbe med iema državama se nemška industrijska podjetja zelo iu te resi rajo za jugo-lovensko tržišče. Več industrijskih podjetij je že razposlalo svoje zastopnike za študiran je tukajšnjih tržišč.. Na to akcijo je treba obrniti veliko pozornost. Tovarna stoji na prvem mestu na celem svetu kar se tiče artiklov, meških in ženskih ve-lurnih klobukov. Tovarna si hoče zasigurati jugeslovenski trg, in je v svrho priprave tozadevni t poslov poslala sem svoje zastopnike. Klobuki, ki jih izdeluje ta tovarna so iz najbeljžega prvovrstnega materijala in se prodajajo ped znamko »Endler«, ki je mednarodna zaščitena. Zanimivo je zlasti dejstvo, da sta pokojni angleški kralj Edvard VII., kakor tudi \Velski princ nesita klobuke izključno z znamko »Endler«. Zanimivo je nadalje, da dajejo Neudamski klobuki vedno smer najnevejši pariški, londonski in dunajski modi, in zato si strokovni krogi stalno prizadevajo, da dobijo zastopstvo te tvor-nice. Popolnoma gotovo je, da se bodo tudi naši strokovni krogi zelo zanimali, in verjetno je, da bedo vEndlerovi klobuki« zavzeli v kratkem pri nas ona mesto, ki jim po vsej pravici pripada. — Pri zaprtju, nerednem prebavlanju, bolnem želodcu, glavobolu in splošnem neraz-položenju je treba zjutraj jemati na tešče kozarec naravne »Franz Jesefove« grenčice. Po izkušnjah, pridoblienih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Jcsefova« grenčica odlično sredstvo za čiščenje. Ljubljana. 1— Mraz v Ljubljani traja dalje. Včeraj ob 8. zjutraj je kazal toplomer — 20° C. — Javno predavanje. Danec cb osmih zvečer priredi Društvo za pospeševanje ciljev Lige narodov svoje prvo predavanje. Predava društveni tajnik, prosvetni referent g. dr. Pavel V. Breznik, o mednarodnem institutu za umstveno sodelovanje v Parizu. Predavanje se vrši v prostori'! Franeesko-jugrslo-venskega kluba v Narodnem domu, pritličje, desno. Vstop vsakomur prost. 1— TrgcvcPm to?ilrem alkoholnih pijač v Ljubljani in ljiib’ianski okolici sporoča Gre-' mij trgovcev v Ljubljani, da je gospod veliki župan za ljubljansko objast na intervencijo srremiia d o se d e n ie pravice točenja alkoholnih pijač podaljšal do konca junija 1923. leta. Podrobna pojasnila ho vsak trgovec prejel od Gremija s posebnim obvestilom. — Naiv! 1— P~iištvo »Treznost« naznania, da se danes (21. decembra) ne bo vršil običajni sestanek, prihodnjega pa objavimo pravočasno. 1— Grafika na Božični razstavi umetnin v- IaWJevem pavi icnu. Čedno, da se pravi smisel za grafično umetnost v Ljubljani noče in noče razviti. Razen dveh, treh čas nih izjem ne najdeš v tej naši tako napredujoči in vendar .v. nekaterih stvareh tako konservativni Ljubljani nikogar, ki bi zbiral grafične liste raznih avtorjev, še manj pa, da bi iimel isto ali še večje vesel.ie nad grafičnim delom kakor nad slikarskim. In vendar .ie v drugih krajih -takih grafični1’ , recimo — fanatikov — t-cliko. So ljudje, ki za slikano delo nimaio absolutno nobenega sm!s!a, med tem, ko jih kar razvname, če vidijo kako radiranko, posebno če je tehnično zanimivo •rešena. To so seveda izjeme, ki jih navajamo samo v razliko k našim razmeram. Kot okrasek za sobo, posebno za dana?.nio rralo uradniško sebo si ne moremo misliti lerž«-ga ne one pravi tolmač razpoloženja bolgarske inteligence. . = Vzhodna četverozveza. Te dni je odpotoval v Moskvo Viscount Gote, bivši večkratni japonski minister in župan Tokia. Pred svojim odhodom je bil spre et od cesarju v avdienci, ruski velepfelanik, pa je priredil lotu poslovilni banket. Pred odhodom Gota’ je odpotoval v Moskvo že vedia trgovinske misije Uhara. Mnogi politični krogi mislijo, da obstoji misija Gota v tem, da doseže zvo< ze med Rusijo in Japonsko. Tej zvezi bi.se pridružila še Nemčija in zato odroluie Gota iz Moskve v Berlin. Kcnčno naj hi pristopila v dovo zvezo vzhoda- šel Kitajska. Ta nova Cetverozveza bi bila odgovor na odpoved an-; gleško -• iapcnske. zveze.s. gtrani Anglije.. 1)^ bi nova četverozveza i redstavljala naravnost dominantno silo, je brez dvoma in zato ni čudno, da je vest o misiji Gota precej vznemirila ameriške krc-ere, pa čeprav ie j^ono, do ie de njene realizacije še daleč. Teda Amerika se predvsem boji. da bi dobila Ja-p nska i-d Me ike pristanišče ob; morju, kjer bi si zgradila Japonska .pomorsko bazo, ui pcdmrrnice. ______ Porcčilo reparafijskega i:eiiVraliiega asenfa Parketa Oilherfa. V svoje^if -pS^imS konstatira Gilbert, da so se nemške fi«a4»>-ce po n ego vem janijslcem poročilu bist zboljšale. To predvsem z iradi .šjedenja v novem državenm fVeračunu'. - Se vedno fiif *ft> treba svariti pred novimi nemškimi posojili v tujini, zlasti pred posojili, ki bi jih hotele najeti dežele in o>bčine, ker je finančna m«S Nemčije za nova posojila preslaba. V poročilu priporoča Gilbert sodelovanje drž. železnic z Naredilo banko in večji apel na do; maži kapital. Tudi treba reformirati in reorganizirati vso finančno upiravo. Glavna stvar pa je izboljšan e kontrole nad državnimi izdatki. Dalje je treba reformirati in racionalizirati javno upravo. Poročilo navaja končno, da se je transfer vsota v fretjem re-paracijskem letu povečala c-d 1.27 milijard na 1.88. — Nadalje pa je Gilbert predlagal, da je treba že enkrat določiti kcnčno vsota* ki jo dolguje Nemči a, ker vendar ne gre, da da plačuje kak narod vojno odškodnino in ne ve, koliko ima plačati. = Francozi proti zahtevi generalncfra re-pararijskepa asenta. Proti zahtevi Gilberta, da treba določiti vsoto, ki jo Nemčija dolguje, je ostro nastopil francoski senator Beren-ger. Odreka Gilbertu vsako pravico, da slavi lake predloge. Višina nemških obveznosti je že davno določena in sicer znaša 182 tnil£ •jard mark. Tako je bilo določeno z londonskim dogovorom z dne 15. maja 1921. Dawer sov načrt ne pomeni nobene izpremembe U. ga dogovora, temveč pomeni le določila, kake ta dogovor izvršiti. Odbor strokovnjakov, ki je izdelal Davvesov načrt, ni imel noben« pravice izpremeniti nemške, obveznosti in tildi ni tega poskusil. Izpremeniti sme te obveznosti samo roparacijska kenrisija •» sporazumu z interesiranimi državami, če pa Gilbert daje inicijativo' celo *a odpravo Ki nančne kontrole nad Nemčijo, potem krši na flagranten način svoje pravice. Njegova zahteva more imeti samo eno pr-sledieo, odpravo roparacijske komisije, s čemur pa je znova 'razgrnjen ves reparacijski problem. — Poostritev notranje političnega položaja na‘ bolgarskem. Nofran e političen položaj se je na Bolgarskem zelo poostril, ker je nastopila skttpina okoli bivšega min. predsednika Caajcrva t-dkrltri proti- LjapFevu. Posebni Reputacija te skupine je izročila kralju Periču svoj odgovor fla .prestcJni govor; Nato fe odgovoril Beris s krajšim nagovorom, v katerem je. ijaglašal, da so poslanci dokazMi, da se zavedajo svoje dolžnosti do države in da motfajb zato uredili finance in zasigaran gospodarski napredek naroda. Pekom svojega potovan:a po tujini je mogel konstatirati, da raste zaupanje tujine do Bolgarske. (Da se je ponesrečilo bolgarsko posojilo pri Zvezi narodov, je kralj previdno zamolčal. Op. ur.). Bolgarska mora vztrajati pri svt ji miroljubni poJittiki. Končno je apeliral kralj na slogo -parlamenta, zlasti sedaj, ko se vedno ve,č govori o izpremeinbah v vladi. — Voditel/i opozicije so nato navedli kralju svoje pri-, tožbe.; Zlasti' obširno je razložil vodja demokratov Malinov, kralju vzroke nezadovoljstva. — Po avdienci pri kralju je Cankov prvič javno, nastopil s kritiko vladnega dela in sicer na kongresu demokratske omladine. Strastno je napadel vladno politiko in nato Se osebno Ljapčeva. Stari politiki in stare »tranke niso nič dosegle in zato morajo odstopili. Nič manj vehementno ni govoril ^roti vladi bivši minister Radko Mad arov. Dejal je, da se je-pričelo mirnejše politično življenje na Bolgarskem šele -s prihodom sedanje vlade. Če pa se silijo častihlepneži naprej, potem mora biti ta pridobitev zaigrana. — Kljub tem odkritim nastopom opozicije, pa mislijo nekateri, da je položaj Ljapčeva ie vedno trden. VINSKA RAZSTAVA IN VINSKI SEJEM V LJUTOMERU. Vinska razstava in vinski se/ero se vrši v Ljutomeru dne 6. in 7. januarja 1928 ^ ?■ i o .. -A (>: ■ i VI 'Wi v.' J \ H/-'i' 1 VV' \, V' .'/> 'Mr ,r\ ^ (v " / 'J kr s' nYW/>Jr ;;V V raju. Ponavljam Adanr: če boš še nadalje flir— toval, pobegnem k svojim starišem! Dja Erenburg: 108 Ljubezen Jeanne-e Ney. Andrej se ni vznemeril, ker je to vedel »naprej. Še enkrat je z očmi objel dvorano. Tujci, sami tujci. Jeanne je daleč. V kotu je zagledal Aglajo, ki se jo še enkrat vrnila t dvorano. Pomena sodbe, ki jo je slišala, ni ■jela. »Smrt«? Kaj je to? Ko je Andrej po-gldela nje blazen obraz, je začutil do nje vročo nežnost. Ne da bi se zmenil za predsednika, ki je govoril nekaj o stroških kazenskega postopanja, je preko vseh vrst zaklical Aglaji: — Aglaja, odpusti mi! Vse mi odpusti! Zdaj je Aglaja šele razumela, kaj je izrekel predsednik. Prerivajoč se s komolci skozi gnečo je planila pred predsednika in se zgrudila pred njim na kolena. —Prizanesite mu! Sama jaz sem vsega kriva! Jaz sem ga do tega dovedla! Mene kaznujte, njemu pa prizanesite! Zandarji so odvlekli proč Aglajo, ki je kričala že v histeričnem napadu. Sicer to niso bili oni kriki, ki si jih je pred razpravo želel gospod Gourmont, vendar so pa pretresli dvorano. Predsednik je zaključil zasedanje in stisnil zagovorniku roko, hoteč obodriti mladega odvetnika. — Čestitam. Vaš govor je bil sijajen; ko bi le ne bilo takih brezupnih okolščin... Občinstvo se je razhajalo. S procesom ni bilo zadovoljno: razprava je bila dogločasna in obtoženec že prenavaden. Če bi ne bilo one šemaste babe za pričo, bi se bilo kar lahko spalo. Na sodišču se kar več ne najde one ostrote ko včasih. Porotniki so bili soglasni, da ni bilo nič takega, posebnega, da je veljalo zamuditi njihov dan. Andreja so vedli po hodniku. Skozi odprta vrata je sijal maj. Zunaj mu je svetloba jasnega neba oslepila oči. Voz je bil pripravljen, do voza je bilo deset korakov — deset zadnjih korakov med živimi ljudmi, ki sq se radovedno gnetli okrog voza. Naenkrat je zagledal nje blazen obraz, je začutil do nje je nosila Jeanne. Andrej se je ustavil in pogledal. Zandarji so ga potisnili proti vozu, on se je pa upiral. Izpod klobuka je pa nanj pogledal tuj obraz mladega dekleta, ki je na Andreja pokazala s prstem in rekla: — Poglejte, kako je strašen, ta morilec! ... In Andrej je brez odpora napravil deseti korak. 42. To je bila sam« ljubezen. Maj je bil lep tudi pod starimi lipami »Unter den Linden« v Berlinu. Tam so se pa ljudje za maj kaj malo zanimali. Kakor blazneži so se gnetli in prerivali in niso bili malo podobni obisikovalcem kazine v San-Remu. Gotovo je bil med njimi tudi Ha-libjev. Na prostranem trgu se je igralo, divje igralo za mastne zneske. Včeraj je Francija poslala novo noto. Nemškim tovarnam so jemali premog, nemškim otrokom mleko. Zdelo se je, da bi morale množice »Unter den Linden« jokati, pa ravno nasprotno: vse je bilo veselo in radostno. Drug drugemu so čestitali. To namreč niso bili ne delavci ne otroci, ampak razni Sil-bermani, ki so opirali svojo igro z marko na dolarje. Dolar je danes zmagoval in z ujim tudi njegovi lastniki. Ti ao težko delali. Hitro ko cunjarji cunje, so oni kupovali in prodajali zelene papirje. Strašno se jun je mudilo, ker se je cena zelenega papirja vzdigovala vsakih pet minut. Špekulanti so bili v trdih in mehkih klobukih, stari in mladi, pangermanisti in cionisti, požrešni, znojni, ogabni ljudje. Ves svet je bil zgrajen radi njih, radi njih so bila okna paroplovnih družb polna slik najelegantnej-ših kajut. Radi njih se je na Jamajki izdeloval rum, radi njih so mulatke na Kubi zvijale tobačne liste, zanje so si ženske barvale ustnice in razširjale sve-je zenice s kapljami belladone. Jeanne se je s težavo prerivala skozi to gnečo. Zjutraj se je pripeljala iz Rige in zvečer odide v Pariz. Jutri bo že videla Andreja, ki mogoče vendar le ni aretiran. Jeanne-ino srce, ki je v nenaševskem gozdu strahoma utripalo: »nekaj se je zgodilo z njim, nekaj strašnega«, je zdaj veselo bilo: »vse to so neumnosti, jutri ga bo ze videla«. Jeanne se je s smehljajem prerivala po široki ulici. Čudila se je ljudem, ki so tako silno zaposleni. Na voglu se je ustavila. Še-zgodaj je, kam naj gre? Začela si je ogledovati v kiosku razstavljene časopise. V enem je bila slika neke parade v Parizu. Spoznala je cerkev Sanit-Etienne in se je nasmehnila. Začutila je na rami Andrejevo dihanje, zaprla je oči in se za minuto oddala sladkemu občutku. Ko je spet odprla oči, je bil prednjo Andrej. Jeanne se je prestrašila. Mislila je, da se ji je zmešalo. Zbežala je od kioska, pa se je spet vrnila. Ne, to ni halucinacija, ampak resničen Andrej, ki se ji široko nasmiha*iz Časopisa. On ... on! ... Pod to sliko je stalo: »Morilec je obsojen na smrt.« Jeanne je prečitala ves članek. Mala Jeanne, ki se je ravnokar nasmehnila maju, ki hiti v Pariz na sestanek z Andrejem, velika Jeanne, katere ljubezen se težko opišer — Jeanne je prečitala vse. In kaj se je zgodilo. Ni se onesvestila, ni zakričala, ampak je planila skozi gnečo po ulici brez glave, brez srca, "brez strahu in brez muk. Samo svoje noge je čutila in se je vsa spremenila v nekak brzojav, ki hiti po žicah. (Dalje prih.l Vpliko i/.biro volnenih jopic. aBaHHaBaB|^^^MBBnBliaailHi^HaaB puloverjev vsakovrstnih olu«, perila, kravat, vezenin in nogavic, rokavic ter zimskega perila priporoča po izredno nizkih cenah IGNACI) ŽARGI, LJUBLJANA Sv. Petra cesta. TISKARNA »MERKUR* GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. TELEFON ŠTEV. 2552. TELEFON ŠTEV. 2552. Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela MALI OGLASI Za ruki besede h pla* SO par. Za debela tisku pa Dia 1.—. Premog - Čebin Wollova 1/IL- Telel. SU* Išče se stanovanje, obstoječe ii kuhinje ter dveh sob i cent rumu mesta. Plaža •< dobro. Ponudbe na uprav« lista pod »9tanovanje< Oglašujte ▼ Narodnem Dnevniku Pozor! Vsakovrstne ure in zlatnino dobite ceno popravljeno z jamstvom ter v najkrajšem času. — D. Marinko, urar, Ljubljana, Florijanska uL 81. Mag. št. 35851/ref. VIII. Po določilih čl. 50., 51. in 82. uredbe o zatiranju nalezljivih bolezni, izdane na podstavi čl. 180. finančnega zakona za 1. 1927/28, razglašene v »Uradnem listu« št. 109 z dne 26. oktobra 1927, se morajo dati obvezno pregledati glede odprte tuberkuloze in morajo predložiti dokaze, da ne bolujejo zanjo: 1. Dojilje, ki stopajo v službo. 2. Vsi delavci, ki obdelujejo življenjske potrebščine (v mesnicah, kruharnah, pekarnah, gostilnah, hotelih, kavarnah, slaščičarnah itd.). 3. Vsi mlekarji in njih domačini. Ti morajo predložiti tudi potrdilo o zdravju molznih krav. 4. Vsi delavci v brivnicah. 5. Rodbine, ki sprejemajo v stanovanje in na hrano tuje otroke (dijake), morajo predložiti dokaz, da ni nihče izmed domačinov bolan za tuberkulozo. 6. Osebe, ki se postavljajo pri otroških napravah. Potrdila o pregledih izdajajo brezplačno mestni, občinski in srezki zdravniki, okr°*' ni uradi za zavarovanje delavcev; potrdila se morajo obnoviti vsakih 6 mesecev. Us.]“z en~ ci, člani bolniških blagajn (OIJZD) dobe taka potrdila pri svojih pristojnih zdravnJkin. Nihče se ne sme zaposliti brez teh listin. Mlekarji si morajo sami pribaviti veterinarja potrdilo o zdravju molznih krav. Mestni fizikat bo počenši z novim letom ob pregledih ugotovil, če iniai° &ori navedene osebe ta potrdila ali ne. Kdor prekrši te predpise, se kaznuje v denarju do 5.000 Din ali z zaporom do enega meseca, kolikor ne bi bil odgovoren po kazenskem zakonu. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI dne 14. decembra 1927. Vladni komiaar: Mencinger 1. r. Izdajatelj. Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskamo »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani