66. JteuIIha. I UiđUflnl, v toreh, 23. marca 1909. XLII. leto. .Slovenski Narod* velja. f Ljubljani na dom dostavljen: pio leto.........K 24-— pol leta.......... 12*— lini leta.......... fr- *s mesec ......... 2*— v upravniitvu prejeman: celo teto.........K 22*— pol leta.........» 11'— četrt leta. . ........5-50 na mesec......... 1*90 Dopisi naj te franklrajo. Rokopisi ss m vračajo, tirecmistv« i Knaflove ulice žL 5, (L nadstropje levo), telefon it. 84. Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike. lnserarJ veljajo: peterostopna petit vrsta si enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 viru, za trikrat ali večkrat po 10 vin. F*! večjih inserdjah po dogovoru. Upravniitvu naj se pošiljajo naročnin«, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna Številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama44 telefon št. 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.........K 25 — pol leta.........» 13*— četrt leta.......... 6*50 na mesec.......... 2*30 za Nemčijo: celo leto.........K 28*- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.- Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlfttvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon St. 89. umito napredno jcjpo-darstvo. Idrija, 21. marca. Nove občinske volitve so prod durmi in bliža se konec klerika Ine-li.ii gerentu v izraziti) naprednem idrijskem mestu. Klerikalci hite, da ?. najgrsim zavijanjem resničnih dejstev osumijo idrijsko napredno gospodarstvo, da s tem t\i ali tam vja-mejo kakega volilca še v zadnjem trenutku. \ eliko pa jih ne bodo. Klerikalci so prišli s svojimi večnimi lažmi oh ^sak kredit, le prav malo je v Idriji tistih zaslepljeneev, ki ne previdijo pogubonosne klerikalne politike. Dolžnost naša je, da klerikalna zavijanja zavrnemo. Sicer je vsakemu količkaj razumnemu in poštenemu Idrijčanu gospodarski položaj mesta Idrije docela jasen, saj je oh-činarjem napredno gospodarstvo odprta knjiga. V tem ožim torej ne bi bilo treba izgubljati besed, pišemo ]>a o tem vendarle, da pokažemo, kako neosnovana so klerikalna očitanja in kako prav brez vsake podlage je ajibovo hujskanje proti idrijskemu naprednemu gospodare! vu. Pred vsem jasno besedo o občinskem čietem premoženja. Klerikalni dopisnik pravi, da izkazuje računski zaključek za leto 1908. premoženja 553.270 K 7." v, to pa je treba popraviti za premoženje abožnega zaklada 58476 K L0 \ na katero je klerikalni resnicoljub nehote seveda pozabil. [Jbožni zaklad, ki ga sicer oskrbuje in dotira občina, je tako tesno spojen z občino, da ga tudi klerikalni zavi-jalec resnice nt more izključiti iz občinskega premoženja. Vse premoženje idrijske občine se ceni po inventarju na BI1.746 K 83 v. Temu nasproti ^toji občinski dolg V skupnem znesku 41 (i.977 K 44 v. znaša torej cisto občinsko premoženje 194.769 K 39 v. Koncem leta 1890., v katerem je prišla narodno - napredna stranka do odločilne besede v občinskem odboru, p;i je znašalo čist<> aktivno stanje občine 118/247 kron 94 v. vštevno ubožni zaklad in A. Kavčičevo ustanovo. Pomnožilo se je torej čisto občinsko premoženje tekom ISletuegs naprednega gospodarstva za 76.521 K 45 v. Tak bi bi! račun glasom letnih računskih za- ključkov. V resnici pa je še mnogo ugodnejši. Oe bi cenili občinska po- > sestva po današnji njihovi faktični \ vrednosti, bi znašalo čisto občinsko premoženje gotovo trikrat toliko. Kje naj je potem tu govor 6 slabem gospodarsl vu! V ta račun umevno so vzete le one mestne naprave, ki se morejo izkazovati kot premoženje, koliko naprav je, ki so ee izvršile za časa naprednega gospodarstva pa se jV^ ne iihhv ^upisati v inventar, a so v veli kansk:- korist mesta Idrije in nje prebivalstva. Pod klerikalnim občinskim odborom je bilo mesto do skrajnosti zanemarjeno v vsakem pogledu, ni ga bilo vodovoda, ne poštene ceste, da no govorimo o drugih stvareh. V kratki dobi naprednega gospodarstva pa se je mesto narav-nosi pn rodilo. (Iradilo se je vodovode, Vsak del mesta ga že danes ima, popravljalo pota, pričelo s kanalizacijo, zgradilo novo mestno hišo, impozantno realči.o poslopje, praktično in moderno urejeno mestno ubožnico, pričelo gradili mestni dom, ustanovilo mestno hranilnico itd. Skratka kamor se ozremo, vidimo lepe sadove napredne mestne uprave v proč vit in trajno napredovanje idrijskega mesta. Krona vsi mu temu blagonosne-mn delovanji! pa je bila ustanovitev mestne realke. Klerikalci pa ne le, da niso sodelovali, marveč kot zlobni u! ročaji nagajali, intrigirali povsod, kjer so le mogli, blatili in zasramo-vali napredne odbornike po klerikalnih listih. To ie bilo njihovo ljudsko delo, med tem ko se naprednjaki požrtvovalno, vstrajno in dosledno ter uspešno delovali v blaginjo idrijskega prebivalstva. Klerikalni »Slovencev« dopisnik molči ko grob o mestni realki, niti črkice i d o njej. o mestnem dolgu pa so ga polna i;sta. Hoče številk, radi nm postrežemo ž njimi. Ustanovitev in vzdržavanje mestne realke je do danes stalo občino ogromno svoto nad 800.000 K, dolg občinski pa znaša 400.000 K če bi ne bilo realke, bi danes občina ne imela niti vinarja dolga in za toliko večje premoženje. Občina pa je donašala žrtve in krvavela za realko v samopomoči, ker niti država, niti dežela niste hoteli izpolniti svojih dolžnosti napram Idriji v kulturnem ozira. Ali pa so bile ogromne žrtve za realko brezkoristim zavržene % Poglejmo! Izračuni-ino najprvo, kakšen dobiček prinaša realka Idriji. Letos pohaja \ realko 317 dijakov, 159 domačinov in 158 tujcev. Vzemimo, da 158 dijakov plačuje povprečno na mesec za hrano in stanovanje 30 K, za razne druge potrebščino povprečno 8 K, znaša to na mesec 0004 K, ali na leto 60.040 kron Najmanj toliko pride vsako leto po dijakih v Idrijo, koliko pa poleg tega puste njihovi starši in sorodniki denarja v Idriji. Sedaj ko bo realka podržavljena, bo plačevala država na leto skoraj 50.000 K za plač.? na realki, ki bodo zopet le Idriji v korist. Lepo svoto 110.000 K bo pridobila Idrija vsako leto od realke. Poldrugi sto domačih po večini rudarskih sinov uživa v domačem kraju svojo srednješolsko izobrazbo. Koliko je zopet to vredno za starše, ki imajo svoje sinove v realki? Koliko manj idrijske mladine bi študiralo, zdaj je vsakemu nadarjenemu in pridnemu rudarskemu mladeniču odprta pot do boljše bodočnosti? Kaj poni en j a idrijska realka s splošnega slovenskega stališča, ni treba še posebej naglašati. Povejte vi klerikalni hujskači in nepoštenjaki, ali je denar izdan za realko slabo naložen? Ali ne donaša stoterih obresti? Te obresti se ne pišejo v knjigah občinske pisarne, ker se plačujejo neposredno idrijskemu prebivalstvu. Ali {•omenja ustanovitev zavoda tako dobička nosnega v kulturnem in mati rijnlnem pogledu, slabo gospodarstvo i Pa ne samo z dolgom, marveč tudi s povišanjem občinske doklade hočejo klerikalci slepiti javnost. To je tem bolj nesramno, ker je klerikalni gerent sam povišal 75% doklade na 92%. Tega povišanja ne bi bilo prav nič potreba, če bi klerikalci imeli res kaj smisla za Idrijo in ne -amo prazno vpitje. Realka bo v jeleni podržavljena in poslej odpadejo občini vzdrževalni troški okroglo 50.000 K. Občina bi torij prav lahko izhajala s staro občinsko doklado. Letos na naj bi dežela izplačala že leta 1905. naprošeno podporo za vz-državanje mestne realke in pokritje bi se našlo brez povišanja občinske doklade. V deželnem zboru imajo klerikalci absolutno večino in dežela je naravnost dolžna podpirati idrijsko ol>čino, ki je plačala v zadnjih desetih letih nad 500.000 K deželne doklade, a nasprotno ni imela dežela ni kak i h troškov za Idrijo. Tu bi bili storili klerikalci lahko nekaj za Idrijo, a so unisono odklonili tozadevni GangJov predlog. Idrijski volilci, ali ste sedaj spoznali klerikalno ljubezen do Idrije! Vsak zaveden Idrijčan lahko spozna, da je bilo napredno gospodarstvo le v blagor mesta Idrije in njenega prebil alstva. Lahko tedaj stopijo napredni in vsi samostojno misleči volilci na volišče, da oddajo svoj glas za napredne kandidate. Volilci poskrbite, da se častni klerikalni poraz spremeni v velik polom, da tako mine 1 Ierikalcev veselje stezati svoje umazane roke po napredni Idriji. _ Poslanska zbornica. Dunaj 22. marca. V današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala debata o zakonskem nacrtat glede podržavljenja železnic. Pred prehodom na dnevni red se je zglasil za besedo ministrski predsednik baron Bietierth, ki je v svojem govoru pojasnjeval zunanji politični položaj. Med drugim je rekel: Kakor sem že pretekli teden naglasa!, je srbska vlada na na§o intervencijo odgovorila i noto, ki ni odgovarjala našim pričakovanjem. Kakor smo obveščeni, smatrajo srbski odgovor tudi drugi kabineti kot nezadovoljiv. Na srbsko noto nismo takoj odgovorili, ker bi takojšnji odgovor položaj samo poostri), Čemur pa smo se hoteli izogniti Mi nimamo nobenih agresivnih namenov in nečemo voditi prestižne politike. Srbija ima torej še dovolj časa, da prouči situacijo ter v zadnjem tre-notku spremeni svojo politiko. Z odgovorom na srbsko noto pa se ne-čemo prenagliti zaradi tega, ker smo izvedeli, da nameravajo velesile Srbiji znova nasvetovati, naj odneha, in ker se nadejamo, da bo to pot Srbija uvaževala ta nasvet. A dasi vztrajamo v največji potrpljivosti, vendar izpolnjujemo na drugi strani samo svojo dolžnost, a k o delujemo z vso potrebno odločnostjo na to, da čim najpreje napravimo konec nevzdržljivemn položaju na naši meji. Toda tudi sedaj ostajamo zvesti svoji dosedanji metodi ter smo pripravljeni podati roko Srbiji, ako pride le ta do spoznanja svojega resničnega položaja Na to je zbornica prestopila k drugemu Čitanju zakonskega načrta o podržavljenju železnic. Po daljši de bati, ki so se je udeležili poslanci raznih strank, je zbornica predlogo sprejela v drugem in tretjem čitanju, Položaj je še vedno vele-resen Dunaj 22. marca. Na temelju informacij na merodajcem mescu zatrjujejo, daje zunanji položaj nespremenjeno veleresen. Tekom tega tedna morajo kocke pasti. Ni moči vnaprej povedati, v kateri smeri bo padla odločitev. Vojna in mir sta sedaj na tehtnic v ravnotežju. Samo ako bo akcija velesil v Belgradu imela uspeh, je nada, da se ohrani mir. Av-strc-Ogrska vztraja začasno v mirni rezervi. D očim Francija in Anglija delujete a priznanja vredno vnemo za mir, prihajajo iz Belgrada vesti, ki dokazujejo, da o kakem treznej-šem n&ziranju v Srbiji ne more biti govora Agitacija za vojno se nadaljuje in vse kaže na to, da se v Belgradu ni malo ne zavedajo resnosti sedanjega položaja. Bati se je da srbska vlada v odločilnem momentu ne bo več mogla pomiriti duhov, ki jih je poklicala. Vojne priprave so dosegle vrhunec. Z vso gotovostjo zatrjujejo, da je na belgradskem kolodvoru že pripravljen poseben vlak, ki ima prepeljati kralja in njegovo rodbino v Niš ali Kragujevac. Vojna uprava oberožuje z največjo naglostjo V8taške čete. Vse to dokazuje, da mora odločitev pasti v najkrajšem časn. v sredo pade odločitev. Dunaj, 22. marca. Na merodaj-nem mestu se nadejajo, da bodo pogajanja o angleškem predlogu med velesilami v sredo končana. Petem se bo pokazalo, ako je mogoč sporazum med velesilami z vštetjem Rusije. Sele če se to zgodi, se bo lahko reklo, da je mnogo nade, da se ohrani mir. Vsekakor pa bo sreda odločilen dan. Tega dne se odloči, ako pride do vojne ali ne. Solun se naj proglasi za svobodno luko. London, 22. marca. „Daily Telegraph" javlja, da je Srbija pripravljena z Avstro Ogrsko se poravnati, ako se Solun proglasi za svobodno loko za ves Balkan in ako se iz Soluna v Srbijo zagotovi mednarodna prometna zveza. Takisto zahteva Srbija, da se zajamči srbskim tovorom prevoz na avstrijskih železniških progah kot mednarodnemu transitnemu blagu LISTEK. Beljroi Potopisne slike iz 1. 1905. in 1900. Napisal Anton Trstenjak. (Dalje.) (»rad.janska kasina. Za društvene sestanke, /a zaba-vo in razvedrilo imajo meščani (iradjansko kasino«. To je meščanska beseda ali to, kar je pri nas »Narodni dom«. To čudno besedo -kasina« sem našel po vsem jugu. V ka-sini imaš krasno čitalnico, raznovrstne časopise, in kar je glavno, tu se redno prirejajo v prostorni (Korani predstave, predavanja, deklamacije in plesne zabave. Tu se razvija živo družabno življenje. Življenje v kavarnah. Nekdaj so ljudje pili kavo za zdravilo. V Perziji jo baje bila znana kava že leta 875. po Kristusovem rojstvu, toda to je zajamčeno le za Abasinijo. V Carigrad je prišla kava leta 1517. Prva kavarna je bila v Benetkah '1045), potem v Oksfordu (1650), v Marselju (1659), od koder se je kava razširila v Nemčijo. Na Dunaju je otvori 1 kavarno neki Poljak. Nekdanje kavarne niso nič po- dobne današnjim. Danes so kavarne družabna shajališča. Ljudje ne zahajajo danes v kavarne, da srebajo kavo za zdravih;. Kava je le postranska stvar: Kavarne so danes prave čitalnice. V njih imaš raznovrstne časopise in revije, iz katerih črpajo obiskovalci kavaren splošno znanje, splošno naobraženost. Za prosveto občinstva so torej to kulturne naprave Za malo odškodnino, ki jo plačamo za čašico kave, imamo na razpolag > časopise, kateri nas poučujejo o vsem, kar se dodaja in vrši po svetu bodisi na političnem, znanstvenem, kulturnem, gospodarskem ali socijalnem polju vseh narodov sveta. Kavarne so danes učilišča ne samo /a šoianega, nego tudi za vsakega navadnega človeka. Naravno je, da imajo tudi 3:a varne svoje slabe strani, toda samo za tistega, kdor jih išče. Kavarne so se razširile pO vsej Evropi, kakor tudi po ostalih delih sveta, kamor je prodrla civilizacija. Tudi Belgrad ima svoje kavarne, ki pa se nekoliko razlikujejo od naših. Lepe so in vse polno ljudi je v njih. Tujcn se zdi nekako čudno, da so malone brez časopisov. Oziral sem se po srbskih časopisih, a teh ni bilo nikjer. Le tuji časopisi, ki ne izhajajo v Belgradu, sg ti na razpolago. Ob mizah sede gostje in srebajo kavo. Da, prav srebajo. Ko sem prvič zahteval kavo, gledal me je marker, spoznal me je tujca in me je vprašal, ali želim »švarčen« ali turško kavo. Tu se pije le dobra turška kava v malih posodicah. Male je je, ali je okusna i ii dobra« Gostje se razgovarjajo o vsakdanjih dogodkih. Ločeni so v sorodne skupine. Znanstveniki imajo svoje pogovore, trgovci in politiki tudi svoje. Da bi ti gostje zahajali v kavarne radi kvart, tega nisem zapazil. Kvarte so tu malo znane. V »Balkanu« jih sploh nisem videl. Tu je kavarna res pravo zbirališče meščanov, politikov, znanstvenikov in trgovcev. Po obedu začenjajo se polniti kavarne. Prijatelj priseda k prijatelju in pri vsaki mizici se začenja živa debata. To traje nekaj časa. Ko pa se usu je jo v kavarno raznašalci listov, kupujejo gostje časopise. Stari radi kaleč zahteva »Samoupravo«, mladi radikalec kupuje »Odjek«, naći jonalist poseza po »Srpski Zastavi« in tako dalje. Vsakdo kupuje glasilo svoje stranke. Domače liste si torej domačin sam kupuje. Tisti pa, ki ne hodijo v kavarne, kupujejo časopise na ulici. Po ulicah letajo dečki z ogromnim zavojem listov pod pazduho in vpijejo: Novine, novine. Švigajo kot strela po tlaku in ako si neroden, ne dobiš nič. Tu moraš roko dvigniti, da te zapazi raznašalec. Denar moraš imeti pripravljen, da raznašalec spet dalje beži. Mudi se mu silno, ako hoče, da prebeži vse ulice in da razpeča zalogo. Četudi curkoma dež lije, raznašalec nima dežnika, ker ta bi ga le oviral. Kar beži in beži, ne ozira se ne na desno ne na levo,kar gleda predse in vendar vidi tudi na desno in na levo. Pozna svoje odjemalce in ve, kje so. Zato pa le beži dalje in dalje in kliče: Novine, novine! To traja le malo času. Ker vsi listi ne izhajajo ob isti uri, zato imaš raznašalec več časa pred <>čini. Omeje se ob sebi, da smo se shajali v kavarni. Seznanil sem se tu s srbskimi učenjaki in pisatelji. Dv«i rojaka, ki zdaj živita v Belgradu, to sta Jovan Vukasovič in inženir Koš. bila sta mi zvesta tovariša in informatorja. Ni čudo, da sem se v taki slovenski družbi čutil kot doma. V spominu mi ostane stari dr. Jovan Turoman. Bil mi je najzve-stejši spremljevalec. Točno je prihajal v kavarno ali pa me je čakal na ulici. Imel je posebno ljubezen do Slovencev. Njegov najboljši prijatelj je bil Luka Zima, čigar spis: Figure n našem narodnem pjesništvu je izdala Jugoslovanska akademija. Luka Zima je bil naš rojak. Porodil se je 1. 1830. v Jurji vasi pri Ptuju. Na prigovarjanje pesnika Zmaja prišel je Zima 1. 1856. v Kar-lovee in je naposled bil profesor leta 1893—1897 na veliki školi v Belgradu. Dr. Jovan Turoman se je porodil v Uštiei pri Jasenovcu na Hrvat- skem. Služboval je v Novem Sadu in naposled je bil profesor m« veliki školi v Belgradu do Leta 1886. Tu sta bila glavna prijatelja. Dr. Turoman 70 živel \ pokoju in se je v pogovoru vedno spominjal prijatelja Zime. Pripovedoval mi je. kako je Zimi bi le dobro znano narodno pesništvo. Znal je namreč malone vso narodne pesmi na pamel. Žene v organizaciji. Makedonija je preporna točka, katera dela mnogo skrbi. Ako se makedonsko vprašanje ne re£i mirnim potom in ako Srbi in Bolgari ne bodo imeli pred očmi le skupnih koristi, utegne ravno Makedonija raz-dvojiti rodne 1 rate, Srbe in Bolgare. Jedva je modri srbski kralj Peter utrdil vez med obema državama, tako da je lepo gledati, kako se oba nanula ljubita, že se poraja v političnih krogih bratska zavist. V Belgradu in Sofiji smo videli in se uverili, da je srbsko - bolgarsko sporaznm-ijenje nekaj resničnega. 1'igava bode Makedonija l Srbi se potegujejo za autonomijo v Makedoniji, ker upajo, da si na ta način rešijo makedonske Srbe. Bolgari se ne ogrevajo za avtonomijo. Srbi so sploh mnenja, da se z Makedonijo utegne to zgoditi, kar se je zgodilo z Iztočno Rumelijo. Mislijo torej, da si bodo Bolgari lepo in mirnim potoni prisvojili Makedonijo, kakor so to storili z Rumelijo. Ruski in angleški poslanik posredujeta. Bel grad, 22. marca. Ruski in angleški poslanik sta bila danes pri ministru zunanjih del dr. Milovanoviei, s katerim sta se posvetovala, kako bi se dal najti najugodnejši izhod iz sedaDj-ga kritičnega položaja. Posla nika sta dr. Milovanoviću nasvetovala, naj stori vse, da se odstrani sedaj vladtjoča napetost v zunanjem položaju. Po odhodu poslanikov je imel dr. Milovanović dolgotrajno konferenco z ministrskim predsednikom Nov ako vicem ter z ministroma Stoja-novićem in Protić^m. Vojni material za Srbijo. Carigrad, 22. marca. V Solun je dospel parnik, ki je imel na krovu vojni material za Srbijo in sicer 263 zabojev patron. 23 zabojev streljiva za topove in 19 zabojev pušk. TorŠki ministrski svet je sklenil, da dovoli za ta vojni material prevoz v Srbijo in sioer z ozirom na to, ker ta transport preje ni bil srbski vladi aviziran, vsled česar bi srbska vlada imela ogromno škodo, ako bi se prevoz tega vojnega materiala zabrauil. Črna gora je pripravljena, Cetinj e, 22. marca. Mobilizacija je malodane končana. Del armade ostane na turški meji za vse siuŠaje, vsa ostala armada pa je bila poslana na heroegovinsko mejo in proti Baru. Vse gorske prelaze stražijo močni ■vojaški oddelki. Vsi prehodi iz Hercegovine v Črno goro so podminiraoi. V Hercegovino se je vtihotapilo že več Črnogorcev, da pripravijo narod za vstajo. Rumunska mobifizuje. Bukarešt, 22 marca. Vladni organ „Independance roumaineu javlja: Vojna uprava je sklenila mobilizirati štiri kore. Za divizijo v Otteni je vojno ministrstvo odredilo vojno pri pravljen ost Dunaj, 22. marca. Romunska vlada je pozvala vse romunske častnike, ki služijo v študijske svrhe v avstro ogrski armadi, naj se nema doma vrnejo k svojim polkom. Bukarešt, 22 marca. Vojno ministrstvo je sporočilo rezervnim vojaškim zdravnikom, naj bodo pripravljeni, da se pokličejo pod zastave. Železniški upravi je vlada ukazala, naj ima pripravljene vlake za transport vojaštva proti srbski meji. „UelerjđajnišUf proces v Zagrebu. Zagreb, 22. marca. Po tridnevni pavzi se je danes nadaljevala obravnava. Obtoženeo Va-lerijan Pribičević je zbolel. Najprej se je nadaljevalo zasliševanje učitelja P. Petroviča. Zagovornik dr. Hinković je predložil pismo Mde Popovića, ki ga je drž. pravdništvo navedlo kot pričo in ki zdaj izjavlja, da so njegove izpovedi v obtožnici popačene. T obtožnici se očita Petroviču med drugim, da je ustanovil zadrugo poljskih delavcev. Dr. Hinković je konstatiral, da je bila ta zadruga zapisana v trgovski register — dva meseca potem, ko je obtoženec že sedel v ječi Tudi je dognal, da se zdaj toži Petrov?ć zaradi govora, ki ga je imel pred več leti in zaradi katerega je že bil v sodni preiskavi a se je preiskava 1. 1906. ustavila, kakor se je ustavila takrat tudi v tej zadevi začeta disciplinarna preiskava. Nezakonito jo v novic postopati. Xa letošnjem kongresu (1906) jugoslovanskih književnikov in publicistu v foliji se je jasno videlo, da se Srbi boje za Makedonijo. Četudi ni nihče mislil na makedonsko vprašanje, da bi govoril o njeni, vendar so Srbi l.o^pli to na vsak način preprečiti. Proresor TJista Odavič, urednik »Nove Iskre«, stavil je resolucijo, da se kongres ne pečaj s politiko! Kongres naj se torej bavi le z nepolitičnimi šivano i. Resolucija je bila sprejeta, ker je bilo previdnih publicistov, kateri so se udali radi miru, in ker se sploh o politiki ni razpravljalo. Srbi se pridno pripravljajo. Skrbe za makedonske delavce, ki prihajajo v Belgrad, imajo večerno šolo. Za isto službo so angažovali Srbi svojt žene in d< kleta. V Belgradu je društvo »Kneginja Ljubica«. To je žensko društvo, katero pospešuje cerkev in šolo izven Srbije. Nadalje je »Kolo srpskih sestara« to je društvo, katero prinaša raznovrstno pomoč Srbom iz neosvobojenih krajev. To društvo daje obleko in knjige. Poleg legn imajo Srbkinje posebno in splošno »Žensko društvo« in »Materinsko udruženje«. To zadnje društvo je jako človekoljubno. Jemlje v varstvo novorojene sirote in jih vzdržuje tri leta, (Dalje prihodnjič) V dvorani je navzočen tudi dunajski pisatelj Herman Bahr, ki govori z zagovornikom dr. Popo vicem. Drž. pravdnika je to tako razburilo, da dolži dr. Popovića, da se mu ironično smehlja in prosi predsednika, naj ga varuje pred tem smehljajem Sodišče j e na to obsodilo zagovornika dr. Popovića na 30 K zaradi ironičnega smehljanja drž. pravduiku Zaslišan je bil potem osmi obtoženeo 25letni trgovec Rade Malo babic, ki pove, da je 10. sept. 1. 1. prišel preiskovalni sodnik Košutić v Vrginmost in ga je zasliševal. Pri zasliševanju je bil navzočen tudi drž. pravdnik Aoonrti. Preiskovalni sodnik je obtožencu rekel, da ga pusti na svobodi, če bo neugodno izpovedal zoper Adama PribiČeviča, Orešča-ninain druge. Košute je potem iz notesa Čital: „Bojim se kaj izdati. Ljudje bi me imenovali izdajaloa in bi me bojkotirali. Ljudstvo bi me ubilo, ker je zapeljano, če bi bili prej prišli, bi bili marsikaj našli". Preiskovalni sednik je opozarjal, kaj se pravi biti v ječi in mu priporočal, da se s tako izpovedjo lahko reši. Obtoženec je samo dejal, da se boji tako lažujivo izpovedati. Drugega ni nič rekel. Čez mesec je pušel po opravkih v Zagreb. Perovodja preis kovalnega sodnika ga je srečal na cesti in ga zvabil *k preiskovalnemu sodniku Košutiću. Taje zaklenil vrata, zagrnil okna in poskušal z grožnjami in obljubami izsiliti obdolžitve proti raznim osumljencem V svojem strahu pred ječo je obtoženeo priznal, da je Čital „revoluoijoaarni statut"; ta statut je Na3tićiva brošura „Finale". Ko je drž. pravdnik zatrjeval, da ni bil pri zasliševanju navzočen, mu je obtoženec v obraz rekel, da laže. Na to mu je sodišče prisodilo disciplinarno kazen: 24 ur zapora v temmei na trdem ležišču in dva posta. Deveti obtoženeo je 38letni kmet Jurij Jovanović Komu predsed nik očita, da se je mnogo zanimal za politiko je rekel: Jas sem državljan in imam pravico, se zanimati za to, kako se država upravlja. Deseti obtoženec je 221etni učitelj Anton Srnic. Ko *e je obravnava prekinile, so zagovorniki dali obtožencem roko. Predsednik je opominjal zagovornike, da se ne spodobi, dati roko ljudem, ki so obtoženi zaradi veleiz-dajstva. Zagovornik dr. Popović: To je čisto naša stvar. Dnevne vesti« V Ljubljani, 23. marca. — Na volitve v pred sto Jaistvo delavske zavarovalnice zopsr nezgode V Trstu opozarjamo še enkrat vsa pr iz a d e t a p o d j e tja. Vsakdo naj stori nemudoma svojo dolžnost za te volitve emineutne gospodarske važnosti. Termin je določen na 31. marca t. 1. Voliti je enega člana in enega namestnika. Slovenska kandi data ste: Anton Jeriha, delavec pri Devici Mariji v Polju za Člana, Fran Gomišček, poslovodja v Solkanu za namestnika Treba je napeti vse sile, da prodremo zopet v tej skupini in s tem damo zopet najboljši odgovor na ukrep, s katerim se je razveljavila izvolitev naših dveh, decembra meseca izvoljenih kandidatov. To pot volijo samo delojemaloi! Glasovnice so gospodarji zavarovanih podjetij že pre jeli. V ta namen, da se volitve izvrše zadovoljivo in koristno za naše gospodarske interese, se je dogovorilo skupno postopanje. Obračava se zategadelj do naših interesentov s prošnjo, da blagovolijo Čimprej d o p o si a ti p rej e t e glasovnice na naslov: Josip Lenarčič, zbornični predsednik v Ljubljani. Glasovnice mora podpisati gospodarinpa en delavec ali uradnik dotičnoga podjetja. Za skupni odbor za deželo Kranjsko: Dr. Janez Krek, državni poslanec L r., Josip Lenarčič, zbornični predsednik. — Kdo bo provzročil vojno? Nihče drugi kakor slovensko napredno časopisje, v prvi vrsti seveda „Slov. Narod", in državni poslaneo župan Ivan Hribar. Kdor tega ne verjame, naj čita včerajšnjega „Slovenca", ki piše na uvodnem mestu v docela resnem tonu: „Neka ter i liberalni časniki — med njimi osobito „Slovenski Narod" — že ves čas pišejo v prilog Srbije in proti Avstriji. Srbi doli v Belgradu so pa dosti otročji, da Čenčarijam „Slovenskoga Nareda" in podobnih listov verujejo. In tako dobivajo ko-rajžo napasti Avstrijo . . . Korajžo delajo Srbom tudi taki govori, kakršnega je imel zadnjič načelnik slovenske liberalne stranke v državnem zboru, ljubljanski župan Ivan Hribar. Govoril je na tak način v prilog Srbom, da so belgrajski srb- ski listi z navdušenjem objavljali dotične njegove besede. Is tega zgleda se zopet vidi, kakšna velikanska nesreča so liberalni politiki in listi za ljudstvo. Kajti ljudstvo je v prvi vrsti eadeto po vojnih bremenih. Nesmiselno liberalno govorjenje in pisarjenje daje Srbom pogum. za vojsko zoper dvakratno premoč Avstrije. Čs bi liberalci raje molčali in ničesar ne pisali, bi gotovo v Srbiji ne vladalo tako razpoloženje a a vojko, kakor se daj." Takšne bedastoČa piše list, ki hoče biti resen in ki je glasilo klerikalne državnozborske delegacije! Smejali bi se takšnim otročjim ekspekto racijam klerikalnega glasila, ako bi ne videli v njih infernalne tendence, napredno stranko, njeno časopisje in državnega poslanca Ivana Hribarja dennuoirati na zgoraj kot veleizdajalce ter naščuvati proti njim državno oblast. Ker klerikalci uvidevajo, da v pošteni politični borbi ne morejo uničiti naprednega življa, so sedaj po segli po drugem uspešnejšem orožju. S podlimi, poštenega človeka nevrednimi denunoijaoijami hočejo vdinjati sebi državno oblast, da bi jim pomagala uničiti napredne elemente. Fej, takšnemu početju, ki ga mora obsojati vsak d. stoj no in pošteno misleč Človek ne glede na to, h kateri stranki da pripada! Da bi z ljudmi, ki iz slepe strankarske strasti denunciraj o svoje lastue rojake veleizdaje in sličnih zločinov, polemizirali, nam ne pride na misel. To pa povemo časti-temu „Slovencu": Patriotizma in lojalnosti se ne bomo hodili učit k „Slovenčevim" patronom, ker vemo hvala Bogu razločevati med pravim patriotizmom in pred mogotci se plazečim bizantinizmom. Svobodni ljudje smo in svobode v mišljenju in nazi-ranju si ne damo kratiti od nikogar, najmanj pa od „Slovenčevegau prismojenega č aakarja — Klerikalni kandidati za 3. razred pri volitvah v Idriji so sledeči: gostilničar DidiČ, čevljar Bra-tuaa, rudarja Ivan Kavčič, Kumer in Rejo, posojilnični uradnik Kos, o. kr. katehet Oswald in gerent Zazula. Pobrali so jih z vseh razredov in ta imena značijo, kako ljudski in demokratični so idrijski klerikalci. V prvem in drugem razredu je tako malo klerikalcev, da si niti blizu ne b?do upali, kakor pri zadnjih občinskih volitvah. Pa tudi v tretjem razredu so že obupali nad zmago, sami pravijo, da agitiraj o le aato, ker hočejo častno propasti. Zato pa kandidirati korifeji Oswald in Zazula v tretjem razredu, da se bosta vendar mogla pobahati, da imata nekoj idrijskih voliloev za sabo. Pač sramota tistim volilcem, ki se bodo tako daleč spozabili in volili človeka, kateremu se ima Idrija zahvaliti za izjemno stanje, ki je znan le po svojih lažnjivih idrijskih novi oah in večnem hujskanju, ali pa človeka, ki ponareja podpise in mistifi cira uredništvo. Sicer pa kakršni volilci, taki kandidati! — Idrijska napredne volllco IIL razreda pozivamo, da se do zadojega udeleže volitve v petek, da se tako pripomore k tem častnejši zmagi naprednim kandidatom in s tem a a dostojen odgovor brez vestnosti klerikalne veČine v deželnem zboru in c. kr. deželni vladi. Klerikalci agi« tirajo s tem, da vlada ne bo potrdila novih volitev, Če bodo izvoljeni stari odborniki in takoj vnovič razpustila občinski odbor. To je tako neumno, kakor nezmiselno in s tem agitirati morejo pač le idrijski klerikalci, ki so mojstri v razširjanja lažnjivih govoric. Da bi bit občinski odbor raspušten ie zato, ker bodo stari odborniki izvoljeni, je popolnoma izključeno tudi v času, ko vlada tako lepo podpira klerikalna stremljenja. V petek bo odklenkalo gerentovemu samo vladanju prav gotovo. Da klerikalci ne bodo mogli vršiti kakih nepravilnosti pri volitvi, bo dobro poskrbljeno. Kakor so napredni občani doslej dokazali svojo poli tisk o zrelost z mirnim in dostojnim nastopanjem, tako naj bo tudi v petek pri volitvi. Nič nepotrebnega razburjenja in kakih ne prilik, ki bi klerikalcem tako dobro došla, da bi mogli očrniti idrijske naprednjake. Z možatim nastopom se bo strlo klerikalno nasilje v Idriji! — Gospodarstvo idrijskega gerents. Kako zmisel za gospodarstvo ima gerent Zazula, naj navedemo samo nekaj slučajev. V proračunu, ki ga je gerent sam sestavil je postavka „za žarnice in druga popravila" proračunjena za leto 1909 v znesku 300 K, v prvih dveh mesecih pa je na ta naslov že izdanih 657 K 82 vin. Za drage in nepotrebne eksperimente z mestno razsvetljavo je dovolj denarja in se ni treba ozirati na odobreni proračun, za odstranjevanje snega pa nedostaje sredstev. V največjem blatu in lužah je morala v zimskem Času broditi Šolska mladina v slabem obuvalu po mestnih ulioah. Tako skrajno zanemarjenih potov ni bilo nikdar pod naprednim županstvom. Klerikalnemu gerentu sel pač ne zdi škoda denarja za nove Žarnice, a ne privošči zaslužka brez poselnim ljudem. Za po množite v svojega nepotrebnega poročila na deželni odbor je izplačal klerikalcu pisarju Peternelu 40 K, Štirim ubogim ru darjem rezervistom, ki so bbi pokli oani v službovanje v Dalmacijo, je pa dal izplačati — čujte in strmite — 12 K, vsakemu torej po 3 K. Klerikalcu za nepotrebno delo 40 K, ubogemu rudarju pa 3 K za dolgo in težko pot v Dalmacijo Ni treba navajati še diugih slučajev, ki bi pod krepljali dokaz, kako umevajo klerikalci vzorno gospodariti. Rss zadnji Čas, da izginejo iz mestne hiše! — Idrijski napredni vol'lci se po volitvi v petek sastanejo v pivarni pri „Črneni orlu". Obenem se opozarjajo, da pošlje vlada na volilni dan polno orožnikov v Idrijo. Klerikalci so v senci bajonetov prijeli s vej o vlado v Idriji, hočejo jo tudi v varstvu bodal zaključiti. Vlada bi vendar že Janko previdea, da je idrijsko napredno prebivalstvo dostojno in mirno, čem a ga torej raz burjati s tak mi nepotrebnimi demon-8tracjami. Volilci se dalje opozarjajo, da se volitev namestnikov vrši po izvršeni volitvi odbornikov in je torej treba počakati na volitev namestnikov. — Ne bo slo, Idrijski gerent baje hoče, da bi se volitve vršile v županovi sobi, dasi je v razglasu do ločno označena mestna posvetovalnica kakor volilni lokal. Volitve se morajo vršiti tam, kjer so razpisane. S tem namerava gerent doseči, da bi bile tajne, ker se klerikalni kimovci boje pokazati svoj) barvo. Bilo bi pa na ravnost v nasprotja z občinskim redom. Pri občinskih volitvah se čitajo volilci iz volilnega imenika, da oddajo svoje glasove. More biti torej dovolj velik volilni lokal, da so lahko voliloi navzoči. Naj vladni zast<;pnik prepove gerentu kratkomaio vsa ne potrebne muhe. Poraz klerikaloev je gotov tako ali tako! čemu z neumno nagajivostjo dražiti voiiloe? — Zsk&J so občinski odbori! „Domoljub" piše o občinskih volitvah v Idriji doslovno: „Škoda pa, da ne ostane gerent še dalje. Bi imeli vsaj mir; a ko bo vladal občinski odbor, bodo bržkone zopet hodile komisije iz Ljubljane mestnim očetom kazni narekovat.J Re3, lepi ljudski prijatelj ti klerikalci. Po mišljenju klerikaloev so občinski odbori samo zato ustanovljeni, da jim hodijo klerikalne komisije kasni narekovat. Človeka mora naravnost razljutiti pisava tistih grdih klerikalnih hinavcev, ki se ob vsaki priliki bijejo ob svoje ljudske prsi. Nam je seveda prav, da prihajajo s svojimi pravimi nameni na dan. Ali je še kak zaslepljen volile c v Idriji, ki se bo sedaj dal voditi od teh grdih, ljudstvu sovražnih ljudi! Od ljudstva izvoljeni občinski odoorniki naj ni majo nikakih pravic, ki jih jim daje zakon, pač pa naj pričakujejo, da se jih bo s kaznimi preganjalo. To je res lepa krščanska svoboda! Saj so vendar že na Turškem odpravili sa mo vlad je, kranjski klerikalci pa bi ga znova radi imeli po naprednih krajih. Ali vsaka sila nekaj časa! Klerikalni uzurpatorji, pazite, da se vašim kazenskim komisijam ne bo v Idriji kaj neljubega pripetilo. V petek si pa bomo dobro ogledali tista Idrijčane, ki podpirajo klerikalne protiljudske nasilneže! — Bačun brez krčmarja. Gerent Zazula je Se v zadnjom trenottm svojega paševanja izvršil nečuveno lumparijo z edinim namenom, da zapre pot zopetni namestitvi po njemu odslovljenega tajnika Pri gerentstu seji v soboto je proti ugovoru so olalnodemokraškega^vetovaloaStsravsa nanovo sistemizirai mesta za občinsko službo s pravomočnostjo 1. aprila letos. Silep z dne 20 marca, proti kateremu je prizivni rok v 14 dneh, postane vsled gerentove vsemogočnosti še pred pretekom prizivne^a roka pravomočen. Tako umeva gerent občinski red. Gerent si domneva, da zanj ne veljajo postavne določbe. Bomo videli! V s*oii neomejeni zlobi računa tako. Sodišče zavrne pritožbo tajnika Novaka, češ, da je nepristomo razsojati v takem slučaju. Napredni občinski odbor tajnika nanovo na stavi, a proti temu bo rekuriral Os-wald, kateremu deželni odbor nema doma ugodi in Novak bo na oesti. Tako si mislijo ljudski prijatelji! Zgodi se pa narobe 1 Gerent bo mural zapustiti mestno pisarno, tajnik Novak pa bo zopet imel svojo službo, ker za njegovo odšlovitev ni bilo niti najmanjšega stvarnega razloga. Na ravnost nečuveno je, da si upa gerent pred svojim odhodom uveljaviti tako dalekosežno reformo v občinski upravi in jo ne prepustiti bodočemu občinskemu odboru. Res strašno mora biti na potu klerikalcem tajnik Novak, ker se ga hočejo znebiti za vsako oeno. — Obravnava proti obtožencem, ki so snemali v septembra nomlko table bo dne 19. aprila t. 1. v porotni dvorani pred deželnim -sodiščem. Obtoženih je 23. oseb in sicer zločina po § 98. k. z. (javno n*, silstvo.) Po § 100. k z. je za ta zlo. Čin določena kazen, težka ječa od i do 6 mesecev. Obravnava bo bajt trajala več nego 8 dni. — „Krcnenzeltung", ilnatrovan list za dunajske voznike, priobČuje gorostasne vesti in slike, nanašajoč* se na vojno nevarnost s Srbijo. Vs« te vesti in slike so take, da morajo napolniti z gnevom in studom vsa. kega Slovana, ako ima le Še iskrioo narodnega čustva, saj so vse te vesti in slike preračunjene v to, da zasra mujejo ne le Srbe, marveč vse Slo. vane, zlasti južne, ter jih naslikajo kot barbare in poldivjake. A vkljub temu bero ta list Slovenci ter ga % zanimanjem naravnost požirajo! Sram je nas, da imajo Slovenci tako malo narodnega ponosa v sebi, za to jim kličemo: zavedajte se svoje narodne časti ter vrzite proč slovanožrsko cunjo „Kronenzeitung"! — Iz »Kranjske hranilnice" so stranke zadnje Štiri dni dvignile okroglo poldrugi milijon kron, Vloženih je bilo te dni komaj par sto kron, a včeraj ni bilo niti enega vlagatelja! — Pri občinskih volitvah v Spodnji Šl&kl so včeraj zmagali v IIL razredu zli glasovi socialni d*, mokratje. Pri današnji volitvi v II. razredu se bili v občinski odbor izvoljeni sami Nemci, klerikalci in so-ciaini demokratje. Ta poraz kaže, kakima brezbrižnost iu malomarnost se je naselila v naprednih krogih v Spodnji Šiški, ki niso smatrali za potrebno niti tega, da bi javnost obvestili, da se t9 dni vrle občinske volitve. In vendar imajo v Šiški napredno politično društvo. Ali je t« volitve prespalo? Podporo Glasbeni Matici" v LJubljani v znesku 25 K je poslala posojilnica v Črnomlju. „RadogOj". Grosp dr Josip Ti-čar, zdravnik v Kranjski gori, je pristopil kot ustanovnik. Iskrena hvala! — Odbor dijaškega podpornega društva „Radogoju je meseca prosinca t. 1. opominjal vse dolžnike, ki so že v stalnih službah Nekateri so začeli na opomin vračati, drugi so se pismeno opravičili in obljub tli določene vsote v določenem času še drugi pa molče prezirajo odborov opomin Zadnje je odbor sedaj dal terjati po svojem pravnem zastopniku. Vsled tega veliko razžaljenje! Na nekatera „čudna" pisma, ki so vsled teh odvetmšzih terjatev prišla na odbor, naj podamo javno nekaj pojasnil. Kdor je že samostojen odvetnik ali zdravnik ali uradnik v 9. ali celo v 8 činovnem razredu, oc njega se pač sme zahtevati, da začne vračati svoj dolg pri „Radogoju" v mesečnih obrokih, da vsaj pokaže dobro voljo. Če kdo zapoje, zakadi ali drugače zapravi znatne vsot*, zakaj ne bi mogel povrniti kar je dolžan blagodejnemu društvu? Kdor pa res ne more, naj odboru razloži svoje razmere, odbor vedno rad upošteva upravičeae želje iu še nobenemu dolžniku ni zavil vratu. Zato se mora na vsak opomin odgovoriti, ker odborniki imajo z društvom dovolj dela in ne pošiljajo opominov za svojo zabavo. Odgovor naj bo brez splošnih fraz — s frazami se dolgovi ne vračajo — naj se točno izjavi, kdaj namerava dotičnik začeti vračati in koliko bo pošiljal mesečno. Kdor pa je tako brezobziren, da niti ne od govori na odborov opomin, ta se naj ne Čudi, če ga terja odvetnik in mu zaračuni zato primerne stroške. Ca se potem odvetniku očita ta „zasluže^, je to popolnoma neosnovano, ker „Radogojev" zastopnik ne vtakne tega „zasiužsa" v svoj žep, ampak ga daruje „Radogoju". Kdor tudi na odvetnikov opomin ne odgovori, se naj pripravi na tožbo; odoor se ne namerava šaliti, ker je zanikarnost prevelika. Od 160 „Radogojevihu pod-piranoev je do zdaj le 24 poravnalo ves dolg. Del podpore je vrnilo 14 bivših podpiranoev, 10 pa jih je, ki imajo že lepe dohodke i u 'grajo velike gospode, a se ne zmenijo sa „Radogoja". I^med vseh pa je le 12 takšnih, ki so razen svoiega dolga še kaj darovali „R*dogojuu ali so po stali člani društva. Akademija je priredila v soboto zvečer predavanje v veliki dvorani „Narodnega domau in pridobila za ta večer našemu občinstvu že izea prejšnjih predavanj dobro znanega in priljubljenega predavatelja gospoda dr. Antona Heinz a, kr. vseucihškega profesorja iz Zagreba. Občinstva se je zbralo lepo število, zlasti mnogobrojno je bilo zastopano ženstvo. G. predavatelj si je izbral za svoje predavanje predmet, ki je bil večini poslušalcev gotovo dosedaj popolnoma tuj, prepričani smo pa, da ga ni bilo niti enega, ki ne bi bil z vso pozornostjo in z vsem zanimanjem sledil njegovim izvajanjem, katera je pojasnil s tozadevnimi slikami. Simbioza v rastlinstva, skupno, nekako zadružno življenje rastlin med seboj, ali delo rastlin in živali, to je pojem simbioza. Ne misli pa pri tem predavatelj onih velikanskih skupin raat- linstva. pojavljajoČih se v raznih zemeljskih predelih niti ne takozvanoga paraaitstva, kjer ena rastlina živi ob drugi in je le eden faktor, ki ima dobsČek od skupnega življenja, drugi pa (e izgubo, temveč simbiozo, skupno življenje v najožjem smislu, kjer sta dve bitji ali dve rastlini ali rastlina in žival tako vezani druga k drugi, da imate obed e koristi od skupnega življenja. Zgled take simbioze so vsi naši lisaji, katere so še pred nedavnim časom smatrali za enostavne rastline, doČim je veda dokazala, da obstoje lišaji iz dveh rastlin, neke vrste alge iu pa gljive. Zelena alga srka iz zraka ogljikovo kislino, snovi, ki jih brez-brezbarvna gljiva ne more, pač pa jih rabi za svoje življenje, gljiva pa dovaja algi potrebno vlažnost, breg te ne more živeti. Tako je omogočeno življenje obema rastlinama. Na kore rinah naših stročnic, fižola, graha itd. opažamo majhne gomol iče, kateri se pod mikroskopom pokažejo kot bivališče nekega bacila. Dokazano je, da rastlina daje bacilu hrano, bacil pa, ko, zamre, daje rasti ni potrebni dušek. Zato uspevajo stročnice tudi v manj dušičasti zemlji. Poljedelstvo je to že zdavnaj izpoznalo, kakor tudi to, da se z nasadom stročnic zboljŠa zemlja, a vzroka niso vedeli. Današnja veda je našla vzrok v simbiozi bacila z rastlinami, in prišlo je že tako daleč, da dovajajo zemlji naravnost tega bacila, da se zemlja zboljša. Kaako se kaže simbioza pri gczdnem drevju in onih nitkastih, koreninicam podobnih rastlinicah, ki preprezajo drevesne korenine. Razmere so enake kakor pri lišajih. Predavatelj je ob ljubil, da se zopet oglasi morda v kratkem s predavanjem o simbiozi med rastlinami in živahmi. Predavanju je sledilo živahno odobravanje, ki je jasno pokazalo, da je g. predavatelj znal v posiušateljstvu pridobiti največje zanimanje za svoj predmet. Da bi se le kmala zopet oglasil v naši Akademiji. Komorno glasbeni večer. Na polju slovenske g asbe imamo zabeležiti nov vesel pojav; dasi smo si v zadnjem letu pridobili odličen orkester rSlov. Filharmoniie", vendar smo pogrešali do sedaj komorne glasbe, ki nudi brez dvoma vsakemu ljubitelju glasbe največji užitek. Opozarjamo samo na nepozabni nastop savnega češkega kvarteta pred štirimi leti, ki je gotovo vsem v neizbrisnem spo minu. Temu nedostatku hoče odpomoči novcsestavljeni kvartet, obstjječ iz gg : I. Rezek, K Kučera, V. Ta-lieh in Ed. Bilek, ki oriredi s prijaznim sodelovanjem ge. Lili Nor d-g ar to ve, primadone sloven. opere, g. Al. Fiala, člana slov. opere, in pianista g. A. Trošta v sredo, dne 24 t. m. ob 8 uri zvečer v mali dvorani „Narodnega domatt komorno-giasbeci večer s sledečim vsporedom: 1. Beethoven: Kvartet d dur, op, IS, št. 3, Allegro, Andante con moto, Allegro, Prest*. 2. a) Wolf: BMg-nonu ; b) Dvorak: „Tam v gozdu pri potoku"; c) Rahmaninov: „ V onem svetu", poje gospa Lili Nord-gartova. 3. Sjogren: Sonate za gosli in klavir. 4. Novak: nSanu; Po-spišil: a) „Samo enkrat", b) „Čarobne oči*, poje gosp. AL. Fiala. 5. Dvorak: a) Valček a dur, b) valček d dur, izvaja kvartet. — Opozarjamo slovensko občinstvo na ta važni dogodek na ljubljanskem koncertnem polju s pripombo, da ljubljanski Nemci, dasi Si&jhni po številu, prirejajo že več let slične večere, četudi bi se torej, ako bi se taki večeri med Slovenci £e obnesli. Upamo, da pokaže slovensko občinstvo z mni gobrojnim po-setom, da ve ceniti požrtvovalnost imenovanih umetnikov. — Vstopnice po 2 K, za dijake 1 K, zvečer pri blagajni. Zabavni večer, ki ga je priredilo slovensko pevsko društvo „Ljubljanski Zvon4* v nedeljo, dne 21. t. m. v meščanski pivovarni (Dekleva) je uspel res nad vse sijajno. Ob devetih zvečer je bil re3tavraoijski prostor nabito poln. Znani kvartet „Ljubljan-3kega Zvonatt gg Lumbar, Rus, Štam-car in Pintar je zapel več priznano lepih četverospevov, za katere je žel obilo pohvale; ravnotako tudi g. Res, ki je zapel solo pesem „Ružmarin". Nič* manj se pa ni odlikoval g Jager, ki je zapel ie stari in dobro znani 3olo-spev „Mornar". Nato je nastopil društveni zbor pod vodstvom vrlega pevovedje g. A. Sachsa, ter zapel kot iibran v priznano dobrin močeh „Naso zvezdo" in pozneje Šaljivi zbor „Ko-lite" katera oba je občinstvo z veseljem poslušalo in odobravalo. Kar se tiče zabavnega dela, ki je bil res zelo fazno vrsten, naj omenimo le g Pluta, ki je proizvajal dva krasna komična pr.zora in pa g. Moleka, ki je pred-javljal komično mimiko. Le prekmalu Je pr šel Čas, ko se je bilo treba ra-*iti in posloviti od tako prijetnega a&m nam večera. Društvo si je pridobilo s to prireditvijo brez dvoma *ovih simpatij. .„Dražbo sv. Cirila In Metoda11 Javlja ponovno slovenskim trgovoem t*r narodnemu občinstvu, da ima v **iogi lepe velikonočne razgled- nice v kaj veliki isbiri. Siovenoi sezite po njih in podpirajte naio pre-keristno šolsko družbo! Kako Siovenoi sami v svojo Skledo pl]n|elO, nam priča sledeča pobotnica: P. u. gosp. N. N. je plačal „Bolniski blagajni gostilničarjev, ka-varnarjev, žganjetocnikov in izhukar-jev v Ljubljani" za roespo Miri 1909. V Ljubljani, dne 13 Mira 1909 — Pa pravijo, da so zavedni 1 Zadnji Čas je, da se povsod odpravijo take neumnosti. Vstopnice za gledališki večer mladeniškega naraščaja N. D. O , ki bo v nedeljo ob polu osmih zvečer v areni Narodnega doma, se že prodajajo v Šešarkovi trafiki v Selenburgovih ulicah in pri g Čudnu v Prešernovih ulicah. Narodno občinstvo sezi po njih' Vaino za gospodarfo in stanovalce. Najvišje sodišče je razsodilo, da stranke, ki bi si rade najele kako stanovanje, nimajo postavne pravica si ga ogledati, ako prejšnji najemnik tega ne dovoli ter jim, četudi je že odpovedal, vsak vstop labko zabrani. Društva za vzdrževanje Eli-zabetne otroške bolnice občni zbor bo v torea*, 30 marca t. 1, ob 3. pop. v mestni zborovalni dvorani. Zemljevid Srbijo In trne gore* V založbi Artaria & Comp. je izšel natančen zemljevid Srbije in črne gore z obmejnimi avstro-ogrskimi deželami, celim Sandžakom, severno Albaniio in celo vzhodno Bosno do izliva Neretve. — Zemljevid je izdelal dr. K. Peuker v izmeri 1: 864.000, ter je dodal poleg raznih zanimivih podatkih o javnih, prometnih, trgovskih in vojaških napravah še poseben zemljevid kot prilogo, kjer je razviden v skoro trikratnem povečanju glav nega zemljevida sosebno Kotor m črnogorsko-bosanska meja do Bileka. Zemljevid stane 2*40 K, na platno razpet pa 4 krone. V Mostab je umrl podnačelnik gasilnega društva Ivan Krem žar. Pogreb bo jutri ob 3. popoldne. Zmsni&evalna dražba glede Oddaje Stavb ob državnih cestah ljubljanskega okraja za leto 1909 se vrši 20. malega travna v uradnem prostoru stavbnega oddelka v deželno-vladnem poslopju. Stavbni načrti in pogoji so na vpogled od 22. sušoa dalje v že omenjenih uradnih prostorih Razstava kranjskib vin v Prs^i. Podružnica kmetij *ke družbe v Novem mestu namerava otvoriti majnika meseca v Pragi razstavo kranjskih vin. — Vinogradniki, ki imajo dobro kapljico, in jo žele razstaviti, naj se oglase za pojasnila pri vinarskem nadzorniku g. Skalickem v Novem mestu. Prememba posesti Hišo na glavnem trgu v Novem mestu je kupil od bivšega lekarnarja in župana g. S. Sladoviča, kateri se je naselil v Zagreba tamošnji trgovec g. Jurij Pioek. Roditeljski sestanek. Na me ščanski šoli v Postojni se je vršil v nedeljo, dne 21. t. m. sestanek roditeljev in stanodajalcev. Ravnatelj Josip Brin ar je na tem sestanku govoril „o dolžnostih in pravicah stanodajaloev" ter je razlagal roditeljem, v katere zavede morejo prestopiti učenci, ki so dovršili 3 razredno meščansko šolo. G. učitelj A. Gorjup pa je podal praktična navodila „kako je privajati mladino, da bo štedda". — Sestanek je posetilo lepo število roditeljev in stanodajalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili razpravam. Volilni shod v Celin Na nedeljo, 21. marca, ob pol 3, popoldne je sklical kandidat socialnih demokratov za dež. zbor štajerski, znani učitelj Al. Horvatek, pri „ZeSenem travniku" volilni shod, ki pa je bil le pičlo obiskan. Mož je izborno govoril ter res vprav uničujoče — do ■ kaznjoČ vse s Številkami — pobijal sedanjo deželno upravo štajersko. Ustrelil se le v svojem stano vanju v Celju v nedeljo zvečer oko'i 9. ure 201etni trg. eotruinik R hard Korošec. Uslužben je bil v Wogovi trgovini ter že delj časa bolehal na hudi živčni bolezni, kar ga je privedlo do tega koraka. Utonila le v soboto dveinpol-letna hčerka hišnika Korošca pri Celju. Odšla je neopažena od hiše k bližnjemu, vsled tajaDJa snega močno naraslemu potoku Koprivnica, kjer je med igranjem padla v vodo. Aknd. tehn. društvo »Triglav' V Gradca« Na I. rednem letnem obe. zboru za letni tečaj 1909 novoizvoljeni odbor konstituiral se je sledeče: predsednik med. A Hrovat, podpredsednik med. M. Ogorevo, tajnik med. F. Kolterer, blagajnik jur. C. Ž:zek, gospodar med. J. Majoen, knjižničar jur. M. Schmidinger, odb. namestnik med. F. Steinfelser, revizorja jur K. Smid in med. VI. Vrečko, Vinarski nadzornik III. razr. za Primorsko je postal vinarski ad-junkt v Gradcu g. J. Zabavnik. Vzor nemškega župana V graški okolioi je predlagal župan neke tamošnje občine v odborovi seji, da se izrazi so žal je za članom odbora, ki je sicer Še živel, toda bo v kratkem umrl in bo prihodnja seja iele v 14 dnevih. Mihi! Mihi! si surov ali pa neumen, vsekakor pa pometaj mesto drugje pred svojim pragom in evo ti, da najdeš dosti smeti. Mestni muze] v Gorici. Gori- iki mestni zastop je sklenil, da se napravi mestni muzej NOVO drnitvo. Namestništvo je potrdilo slovensko društvo „Prosto-volj no gasilno društvo v Plužnih" v tolminskem okraju. Razpisana je služba konoept-nega uradnika pri o. kr. ha prokura-turi v Trstu. No spi v kavarnah Matevž PleterŠek iz Ptuja sedaj v Trstu, je v kavarni „AUe Nazioni" sladko gi-njen zaspal. Priliko je porabil neznan žepni tat ter mu odnesel denarnico s 30 kronami. * Nevihta In toča. Od Sinja do Spljeta v Dalmaciji je bila v soboto grozna nevihta, med katero je padala delj časa precej gosta ko drobnejši orehi debela toča. Tudi strela je uda^ rila v par objektov, toda brez občutneje ooškodbe Laikih delavcev letos — ne bo, kakor pravijo, v takih množinah kakor sioer. Druga leta so s° ob tem Času vozili v deželo preko Kormina kar v posebnih vlakih; letos jih pa ni. Tega je baje kriv nejasni politični položaj in pa dejstvo, da se bo letos v južni Italiji in na Si odi ji mnogo zidalo vsled potresne katastrofe. V koliko so resnična ta domnevanja, pokaže bliSnja bodočnost Sicer pa je že dospelo nekaj starejših laških delavcev z navadnimi osobnimi vlaki v deželo Falzftikatt po 20 vin ogrskega kova zopet krožjo po Ljubljani in okolici. Ponarejeni novci so zelo podobni pravemu denarju, samo da so iz mehkejše kovine. Pri sprejemanju drobiža je torej treba posebne pazljivosti. Ljubljanica in drugo vodov Je v deželi znatno narašča, ker se je začel tajati sneg vsled deževnega in južnega vremena zadnjih dni. Unec komaj za silo požira ogromne množine vode, ki se vanj iztekajo od vseh strani. Ljubljanica kaže danes 2 m 30 cm nad normalom. Voda po malem še vedno narašča. Krakovski in trnovski vrtovi so vzlic skrajno neugodni zimi skoro vsi že obdelani in obsojani V kratkem dobimo prvo „berivko" na trg, da bo vsaj nekaj izpremembe tudi v tem oziru. Javni parki, nasadi in drevoredi kakor tudi sadni vrtovi se pridno snažijo, suho in nepotrebno vejevje se striže in obrezuje, da se zamuda čimprej e popravi. Vse kaže, da pomlad prihaja, a je vendar ni. Čigavo Je sirovo našlo? Mi- noli četrtek je prišla v F beri ovo tr govino z barvami na Miklošičevi oesti neka ženska ter t. m pustila košaro, v kateri je bilo 14 komadov sirovega masla, ki tehta 7 kg. Ker se zanj še nihče ni zglasil, je bilo oddano policiji, kamor naj pride lastnik ponj. Sam si .delal pravico Ko je hlapec Andrej Vrančić pripeljal v mesto po Cesti na Rožnik in ga je tam mitniški paznik ustavil, skoči z voza ter se začne z uradnim organom prepirati, naposled pa ga tako udari s pestjo po obrazu, da je iz ust krvavel. Za to sirovost pride mož pred sodišče Tihotapec. V soboto ponoči se je v nek hlev na Ambroževem trgu vtihotapil neki individij ter pokradel tam čevlje, hlače, nož in nekaj denarja Nepoklioaneo je znan. Delavsko gibanje. Z južnega kolodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 22 Slovencev, 355 Maoedon-oev in Bulgarov in 255 Hrvatov. Iz Amerike se je pripeljalo 16, v Heb je šlo pa 17 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Delavka Pavla Zajčeva je izgubila srebrn obesek za uhan z biserom in dvema kamenčkoma vreden 8 K. — Kubarioa Beti Plutova je našla zlat poročni prstan. — Računski preglednik gosp. Anton Petrovčič je našel zeleno denarnico z malo vsoto denarja. — Služkinja Ana Smoletova je izgubila črno denarnico z manjšo vsoto denarja. Zatekel se Je k postreščku št. 19 majhen psiček. »Slovenska Filharmonija11 kon-certuje jutri, v sredj, dne 24. t. m., zvečer v restavraciji hotela tlUirl|ai(a. Začetek ob 8. Vstop prost. Drobne novice. — Američki poslanik na Dunaju bode glasom poročil iz Wasching-tona GTletni Rihard Kerens. — Zaprli so v Zemunu solicita-torja tamošnjega odvetnika dr. Radi vo je viča Fr. Tonkiča, ker je rekel v kavarni nekemu podčastniku, da naj v slučaju vojne ae strelja Srbov, marveč >š\abe«. — Umrl je grški poslanik v Pe-trogradu grof Argvropulos. — Stavka postnih uslužbencev v Parizu. Stavki se je pridružilo 5000 delavcev brzojavne in telefonske zveze, tako, da je naraslo število-stavkujočih na 5028. Pariški mestni stražniki so podarili stavkujočim 800 frankov. Službo opravljajo za silo brzojavni in poštni uradniki vojaških šol, zavodov in oddelkov. Več trgovcev in tovarnarjev je ponudilo svoje uslužbence pošti na razpolago. Ponudbo stav kujočih, da prevzamejo vsprejem in oddajo diplomatičnih brzojavk je poštno ravnateljstvo odklonilo — Nesreča v rudniku. V rudniku v Hermsdorfu na Nemškem BO se vneli plini, vsled česar je nastala razstrelim, pri kateri sta bila 2 rudarja ubita, 22 pa težko ranjenih. — Vlak v čakalnici. Parni kotel kanadskega ekspresnega vlaka se je razpočil v bližini postaje Windsor, ter ubil strojnika in kurjača. Vlak je drvel naprej ter pri postaji zdrknil s tira, se zaletel v postajo, predrl zid ter ndrl v čakalnico, kjer je ubil 5 oseb in l20 močno ranil. — Vsled slabega ne prek uha nega mleka jc zbolele v Krfurtu na Nemškem 48 družin. — I] zastrupljene! so umrli, več pa se jih bori s smrtjo. — Lev med gledalci. Med sobotno predstavo cirkusa Sarasani v Draždanah je udri iz kletke velik lev, ter skočil med gledalce. Nastala jc grozna zmešnjava, ljudje so v strahu begali, ženske omedlevale, vendar se je pa posrečilo uslužbencem krutega uskoka, ne da je napravil kako škodo, v kratkem ujeti. Telefonsko h brzojavne poročilu Poslanska zbornica. Dunaj, 23. marca. Predsednik dr. Patlai se je pred prehodom na dnevni red spominjaj umrlega poslanca grofa Dzieduszvekega ter ga slavil kot odličnega avstrijskega rodoljuba. Poslanec Povše je kot odsekov referent poročal o zakonskem načrtu glede živinskih kužnih bolezni. Prihodnja seja bo jutri. Grof Dzieduszvcki — umrl. Dunaj, 23. marca. Bivši poljski minister grof Adalbert Dzieduszvcki jc danes nenadoma umrl. Dosegel je starost 64 let. Pogreb bo v četrtek. Mrtvo truplo prepeljejo v Galicijo. Malik proti Hribarju. Dunaj, 23. marca. Vsenemec Mali k je vložil interpelacijo na vlado radi vojaških razglasov ljubljanskega mestnega magistrata, na katerih ni podpisan župan Ivan Hribar. Interpelacija se nanaša na neko notico v nedeljski številki »Deutsche Stimmen« (»Grazer Tagblatt«). Ma-lik poziva barona Bienertha, . marca. Anglija se trudi, da bi izpoelovala sporazum med Rusijo in Srbijo na eni strani in med Avstro - Ogrsko na drugi sirani. Odločitev pade pojutrišnjem. Dunaj, l2*>. marca. Avstro - Ogrska jt* na angleške propozicije izdelala sco j proti predlog, ki ga še tekom današnjega dne izroči angleškemu poslaniku. V tem protipredlogu zahteva, naj se Srbija razoroži. Srbs*i ministrski svet. Belgrad, 25. marca. (Poseb brz. rSlov. Nar.u) Včeraj je imel ministrski svet pod predsedstvom kralja Petra sejo, na kateri se je posvetoval o stališču srbske vlade napram nameravani intervenciji velesil. O sklepih mini strdke ga sveta se Čuva največja tajnost. Vojni material ?a Srbijo. Belgrad, 23. marca. (Poseb. brz. „Slov. Nar.u) Danes je dospelo semkaj 10 vagonov vojnega materiala, poslanega iz S; lun a Bojkot avstro-ogrskih brodov. Belgrad 23 marca. (Pos. brz. „S1. Nar.u) Včeraj je bil tu velik shod, na katerem so sklenili bojkot avstro-ogrskih parnikov, ki vozijo po Donavi in Savi. Težaki odklanjajo sodelovati pri izkrcevanju avstro-ogrskega blaga. Kakšno stališče zavza e Srbija napram avstrijski noti ? Belgrad 23. marca. (Pos. brz. „Slov. Nar.u) Iz zanesljivega vira sem izvedel, da vlada Še ni definitivno sklenila, kakšno stališče bo zavzela napram najnovejši avstro-ogrski noti. Mogoče je samo dvoje: Ali na noto sploh ne bo dala nobe nega odgovora, ali pa bo v odgovoru energično naglas al a, da je svojo stvar poverila sodbi Evrope, da torej sploh nima nobenega povoda sespu ščati v kaka pogajanja z Avstro-Ogrsko Da prvi kakor drugi odgovor Avstro Ogrske ne bo zadovoljil, je jasno. Prepovedan ahod. Belgrad, 23. marca. Odbor za naredno obrambo je nameraval prirediti velik msnifestačni shod za vojno, ki bi se g i udeležili odposlanci enakih odborov iz vse države. Ministrstvo notranjih del je ta shod prepovedalo. Radi te prepovedi je več poslancev vložilo interpelacijo na vlado v narodni skupščini. Srbska skupščina o mobilizaciji Belgrad, 22. marca. (Pos. brz. „Slov. Nar.u, včeraj prekasno došla). V današnji seji narodne skupščine je vložil 8taroradikalni poslanec Miš č interpelacijo na vojnega ministra generala Živkovića, v kateri je naglašal, da je Avstro-Ogrska odredila mobilizacijo svoje vojske, izgovarjajo si pri tem na naj razno vrstnejse stvari, kakor je to običaj pri takšnih prilikah. Nadalje je navajal v svoji interpela ciji kot primer Francijo, ki je 1. 1870. bila presenečena od Nemčije, ker med diplomatskimi pogajanji ni ničesar storila v svojo obrambo in varnost, dočim je Nemčija porabila ves čas, dokler so trajala diplomatska pogajanja v to, "da se je oborožila od glave do pet. Interpelant Mišić, bivši podpolkovnik, ki je bil kot zarotnik upokojen na zahtevo angleške vlade, je končno zahteval, naj vojno ministrstvo takoj odredi splošno mobilizacijo. Vlada bo na to interpelacijo odgovorila na jutrišnji seji. Socialnodemokratski shod v Belgradu. Belgradi 23. marca. (Pos. brz. „Slov. Nar.") Včeraj je priredila sooi-ainodemokratska stranka shod, na katerem so govorniki razpravljali o notranji in zunanji politiki. Glavni govornik je bil skupščinski poslanec Kaclerovič. Shod je sprejel rezolucijo, v kateri se ostro obsoja politiko sedanje vlade ter se jo proglaša kot nenarodno. Bofg&rsfci prostovoljci za S-bijo. Sofija, 23. marca. Iz aktivne armade sta izstopila dva častnika, sina bivših ministrov, ter sta si nadela nalogo, da nabirata prostovoljce za Srbijo. Posrečilo se je jima v najinteli-gentnejših krogih nabrati že nad 100 bolgarskih prostovoljcev. Belgrad, 23. maroa. Vest, da sta dva mlada bolgarska Častnika izstopila iz aktivne armade ter jel* nabirati prostovoljce za Srbijo, je vzbudila tu veliko zadoščenje. Vojne p-iprsve na Ruskem. Lvov, 23 maroa „Slowo Polskia" poroča iz Varšave: Železniško ravnateljstvo je dobilo ukaz, naj ima pripravljeno primerno število vozov za prevoz vojske na gališko mejo. V južnem delu lublinske gubernije je koncentrirana silna armada. Kraji tik ob gališki meji so prenapolnjeni vojaštva, a vkljnb temu še vedno dohajajo novi voji. Odstop velikega vezirja? Carigrad, 23 marca. Listi poročajo, da je veliki vezir Hdmi paša podal demisijo. Sultan demisije Še ni sprejel. Odklonjeni predlogi Pariz, 23 maroa. Rusija, Anglija in Francija so odklonile predlog italijanske in nemške vlade glede rešitve avstrijsko-srbskega spora. Bolezen ruskega ministrskega predsednika Petrograd, 28. marca. Zdravniki sodijo, da je bolezen ministrskega predsednika Sbolvpina taka, da mu več mesecev ne bo mogoče opravljati vladne pesle Stolvpin si je vzel večmesečni dopust ter odputuje na lečenjena jug. Govori se, da se ne vrne več na svoje mesto. Kdo bo njegov naslednik, se še ne ve. Grof Tolstoj na smrtni postelji. Petcograd 23 marca. Grof Lev Nikola j evič Tolstoj je smrtno nevarno bolan. Katastrofa je blizu. Zdravniki pravijo, da ni nobene nade, da bi okreval. Izvid gda. dr. Hugona Graetzerja praks, zdravnika na Dunaju. G. J Serravallo v Trstu. Marca 1.1. sem prestal itrluenco, ki je imela za posledioo močno slabokrvnost, tako da sem z veseljem pozdravil prispetje Vašega „Seraval-lovega kina-vina z železom". Z veseljem potrjujem, da sem bil med Časom svoje rekonvalescenoe, ko sem ga užival, prav zadovoljen s tim izdelkom. Sioer si nisem dal preiskati krvi, pa sem vendar po učinku kina-železnatega vina spoznal, kako se mi je boljšalo moje stanje do popolne ozdravitve. Vaše kina vino ae je doslej izkazalo v mojem slučaju sa izborno krepčilo in sredstvo proti malokrvnosti. Na Dunaju, 11. oktobra 1907. Dr. Hugon Graetzer. o rman proti UM Škatljica 40 Vin. Po vseh lekarnah Učinek presenetljiv. Ob pnčetkn na-b«»uu skoro nezmothiv uspeb. o 8--4 fleteoiotositno ooraate Višina nad morjem S06 a Srednji mr*6ni tlak 786 0 mm U C« E Cas •pzzo- vanj a Stanj. baro-xa«tra i* 12 Vetrovi Nebo » »«wi * j- 22. 23 |9. zv. j 730*8 7. zj. i 728 6 2. pop. j 727*2 5 0 brezvetr. dež 34! „ 1 megla 10 8 si. sever jasno Srednja včerajšnja temperatura 47-, norm 4 8 Padavina v 24 urah 10 6 mm Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsegamogočni danes poklical k sebi v boljše življenje našo ljubljeno mater, oziroma staro mater, gospo JKarijo Kotar roj. Kušar po daljši bolezni, previđeno s svetimi zakramenti, v starosti 84 let. Pogreb predrage raj niče bo v sredo, dne 24. marca ob polu 5 popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta št. 22 na pokopališče pri Sv. Križu. 1209 Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi oo.\ Frančiškanov. V Ljubljani, 22. marca 1909. Rodbina Regalijeva. Zahvala. Za vse dokaze srčnega sočutja med boleznijo in ob smiti, dalje za darovano cvetje in zadnje spremstvo moje v Bogu počivajoče matere se naj vdan eje zahvaljuje Antonija Dolence 1201 žalujoča hči. Zahvala. Ginjeni mnogih dokazov srčnega sočutja ob bridki izgubi, ki nas je zadela in ker ne moremo se zahvaliti vsakemu posebej, si štejemo v dolžnost, tem potom urekati svojo zahvalo. Predvsem se zahvaljujemo slav. ljublj. Šolskemu kuratoriju za vele-srčno postrežnost, veleč, okraj, šol nadz. prof. Schrautzerju, gosp ravn. Trappenu, uradništvu in delavstvu K. I. D., godbenemu predstojniku gosp. Pongratzu za krepko podporo, slav prost, požarni brambi, slav. veteranskemu društvu in ostalim društvom in korporacijam za časteče spremstvo ob pogrebu, preč. duhovščini za spremstvo izprevoda, slavni tvor-niški godbi za ganljivo godbo, moškemu pevskemu društvu »Stahl und Eisen« za lepo nagrobno petje; seveda pa tudi vsem onim znancem in prijateljem, ki so pokojnika ob Času bolezni tolažili in stali na strani predvsem g. dr. vit. Wolfu za požrtvovalno, ljubeznivo zdravljenje, gospodičnam učiteljicam in vsem, ki so z darovanjem cvetlic dragemu rajniku dokazali ljubezen; vsem naj-presrčnejša, najvdanejša zahvala. Jesenice - Fužine, 23. marca 1909. 1211 Žalujoča rodbina Pospischil, Pohištvo skoro novo, za sobo in kuhinjo, se zaradi odpotovanja proda na Hra-nilnlčnl cesti št 12, I. nadstropje, vrata 81 v Ljubljani 1203-1 200 000 lepotilnih in drevorednih dreves zlasti lepih divjih kostanjev, kroglastih akacij, Kfistovega trnja, javorjev, jesenov in različna žalobna drevesa kos od 80 h naprej. Zbirka 100 lepotnih in drevorednih dreves, najmanj 10 vrst in 100 lepotilnih grmov, 15 vrst, cena 70 K. Ista zbirka po samo 50 kosov 40 K. Najboljša rastlina za plotova je gledlčlja, 1, 2 in 3letne, 1000 kosov od 6 K do 65 K. Plemenska perutnina in jajca za valjanje 20 najbolj preizkušenih vrst 1206—1 Glavni katalog pošlje zastonj grofa Žiga nafta yany|a graščinska sprava Csendlak pri Badgoni. A. Lukič pred škofijo 19 najmodernejšo konfekcijo obleke za gospode, dame, dečke, deklice in otroke 1095-5 ^/V WV WV W>/ W**»~" vvv VMM ".....-vw Modna tn -*■"■■*- - ^ modna trgovina $a gospode ! modni salon $a damske klobuke se nahaja sedaj <0*. &ttaadić, £jubljana se nahaja sedaj v hotelu pri „J^aliču", nasproti glavne pošte vs^i/ \s*y>s MMM MMM vs/v— MMM" Radi renoviranja nekaterih sob, 80 proda že rabljeno pohištvo skupno ali posamezno v hotelu pri „Maliču". 1192 2 J(avarna v večjem mestu na Kranjskem, dobro idoČa, obstoji nad 12 let, se zaradi jodbinski razmer ceno prodaa Tudi pripravna za kako damo, ki bi to obrt lahko sama vodi a. — Naslov: LasenOi LJubljana, poste resUnte 1204-1 Sprejme ae učenka za modno trgovino pri A Vivod-Mozetič v Ljubljani, Start trg štev. 21. M98—2 stenografi za slov. in nemščino ae sprejmejo takol. Plača 110—130 K mesečno. Ponudbe pod , zanesljiv" na Gostilna z»«»&*l v Boven so odda v najem s 1. malem ali junijem, — Upošteva se le izurjene krčmar je. Podrobnosti se poizvedo pri Leop* Jooko m?notam 1205 1 Prva in edina slovenska modna trgovina za gospode 4 uprav. „Slov. Naroda". 1208 Lepa prilika za pelie! Iz proste roke se pod ugodnimi pogoji proda event. odda ¥ najem nova hiša z opeko krita, lepim stanovanjem, moderno urejeno pokorijo, vodovodom v hiši, v bližini kolodvora in velike pivovarne. Brez konkurence. Nastop takoj. 1207—1 Podrobnosti pri lastniku J Pretnarju, trgovou na Bledu. Hotel „ILIRIJA" * kolodvorskih ulicah. Jutri, v.sredo, Z4. marca velik 1210 KONCERT Slov. Filharmonije. Začetek ob 8. Vstop prost. Za obilen obisk se pr poroča ]tt. JfOVakj hotelirka. LJubljana, Mestni trs 19, se slavnemu občinstvu za nakup zimskega blaga naj topleje priporoča. -Zaloga velikanska - Cene brez konkurence! Pozor! kavarna JlirUa' Kolodvorske ulice it. 22, 3 minute od južnega kolodvora 825 -9 BuF~ vsak da,n -?njzj oso noč odprto. V posebni sobi kavarne je na razpolago nov moderni električni pianino. SUKNAI In modno 749 61 bloso za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornico za sukno v Humpolcu 1 na Češkem Tvornlske cene. Vzorci franko 3, kr, avstrijsko ^ državna zalazilo«, Izvleček iz voznega reda. Veljaven ed 1. oktobra 19081 leta. ros xjutrm). Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, 1. 2L, žčiTrzt, kr. dri. žel., Beljak čez Po-drozjco, Ce ovec , Prago. 7*07 utraj. Osebni vlak v smeri i Grosuplje, RuGoliovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9*20 predpaldne. Osebni vlak v smeri i isaenice. Beljak, (Cea Podrožčlco) Celovec, 1*88 ?»r»«^«ici«©. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. sel., Trs drž. zcL, Beljak, (cea Pod/ožčico) Celovec -OB popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 5-45 p*?*idne. Osebni vlak v smeri i Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica drž. žel., Trat drž. žel., Beljak, (čez Pod/ožčico) Celovec, Praga. 7*lO zveo«r. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudollovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7-S5 zvooer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenic«, Trbiž* Beljak, (čez Podrožčlco) Celovec, Praga. •O-40 »«na6l. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. žel. Trat drž. žel., Beljak Juž. že!., (cea Podrožčlco). Is Mnklli 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, a-on pap.ldn«. Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zv«6or. Osebni vlak v Kamnik io-OO »•n«4l. Osebni vlak v Kamnik. (3aa>* sb nedelja* in praznikih do 31. oktobra.) Prihod v MaallsM laz. žeLi O-oe zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka t ruže!., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, TriHči 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Stefc* Toplic, Rudolfovega, Groiuplja, n-22 z-redpaJdne. Osebni vlak le Pri£? Celovca, Beljaka Juž. žeL, čez Podrožčut In Trbiž, Gorice drž. žeL Jesenic, Tržifc 2 32 popoldne. Osebni vlak iz Koče?]*, Stražo Toplic, Rudolfovega, Grozupija, 4-13 popoldne. Osebni vlak Iz BelfaJr; luž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (č*> Podrožčlco) Gorica drž. zcU Trata dri žel. Jesenic, Tržiča. O-eo zvečer. Oseb. vlak iz Prago, Celovat Beljaka (čez Podrožčlco) jeaeoic 8 37 zvoder. Osebni vlak iz Kočevja, Straža Toplic, Kudolfovega, Groauplja. 8-48 zveeor. Osebni vlak iz Beljaka jul žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Potf ružčico) Trsta drž. žet Gorice drž. fel Jesenic, Tržiča. ii-so ponoći. Osebni vlak is Trbiža, Ct lovca, Beljaka (čez Podrožčlco) Tra1 drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic Prihod v L|aai|eno dri. kelodvart «*e zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-0O predpoldno. Osebni vlak iz Kamnik* © 10 zvooor. Osebni vlak iz Kamnika, o-eo peneol. Osebni vlak iz Kamnika. (S* a. ob nedeljah in praznikih do 3i. oktobra,] {Odhodi In prihodi so označeni v zrezek •vropejsken času.) C. vf, ^vaateljsrte striavpfh islassfc * Vrsta, dvokola dobro obranjeno, 5 konjskih sil, se prav poceni proda. 1:02 i Pismena vprašanja pod vMotorft do L aprila na uprav. „SL Naroda*. Slovenec, ki je dovršil študije na politehniki v Carihu, ižče službe. Deloval je že nekaj časa v stroki železo-betonskih stavb. 1260 l Naslov pove upravniStvo „Bio-venskega Naroda" Stavbni ps*^ polir s teoretiŠko in praktično izvežbano-stjo, v svoji stroki povsem izurjen, ki je deloval kot tak nad 6 let uspešno pri večjih podjetjih, 15Ć8 primernega mesta Nastopi lahko takoj. Ponudbe naj se pošijejo pod »stavbni oolir'1 poste restante glavna posta Ljubljana. 1194 2 Sprejmeta se tako] 1 prodajalki v trgovino z mešanim blagom Martin Volovec v Št Jerneju. Pred nost imajo izurjene, spretne prodajalke manufakturistinje. — Tn se sprejme tudi učenec Iz boljše hiše. 119>-2 Šo ne kal bV6 2J vinskih ^Hg jpIP* sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dohro vzdržanih in močnih v obsegu 160, 600, 700, 800 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pri-- mernl ceni tvrdka- I. Rosner in drug vele žgan j ar na sadja v Ljubljani poleg Koslerjeve pivovarne. Perllni dan Je sedal inuava! Persi I MODERNO SREDSTVO ZA PRANJE Popolnoma neškodljivo. Ni klor! EnKratno kuhanje — da bleščeče belo perilo! Brez drgnjenja in krtačenja! Brez perilnikal jtrani delo, {as In decar! Enkrat preizkušeno, vedna rabljeno. Edini izdelovalec na Avstro-Ogrske m : OottUeb Voith, Dnnal III Ljg V Ljubljani se dobiva po vseh zadevnih trgovinah. 490-13 Damske klobuke in slamnike sprejema v 991- 6 prejormanje in popravilo modni jalan jI. VivoJ-jtfozetič v Ijubljani, Stari trg štev. 21. a? « Del v Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. am k s.ooo.ooo. Stritarjeve niloo itev. 2. k^K«r»wn*zi fond k sa sprejema vlaga m kajilica in m toko21 rataa ter jih obrestuje od dat vlaga pa čistih II o 14-33 4 Kapala im praiala araBta ta ara**aataa pgjrla aaah arat pa daaaaaai karxa. Izdajatelj ln adffovemi veinlM Kutt Pnttileniek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarna«. 99 70 4