275. številka. Ljubljana, petek 29. novembra. XI. leto, 1878. SLOVEN laliaja vsak dan, ;»'usxusi puMMettta I *•* <* p4 MnMttteln, Mm '»lin pu poau preiesuUI Ml k j ur *> - o g er it k e uotele «h culo le\o Iti gld., la pu leta m gl., za četrt leta 4 gld. — Za L J a bij» 5 o U'esi ^oLija^ja a« uom r„» calo leto 13 g!d., ».a eetii leta 3 gld. 30 kr., za en moBeo 1 gld. 10 kr. Za poSiManJo ra dom h« računa 10 kr- «a m«ico. 90 kr. r* vetrt leta. — 4 a tnje doftelo toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za goiporie nčitelje na ljudskih '••>';-.}. in za dijake volja iniftai.a cena in sicer Za Ljubil ano «a Aotrt iet* 3 gld, 60 kr., po poč prejeman za četrt leta 3 n'ld. — Za oznanila au plačo/e od fleiiustopne petit-vrate 6 kr., de se gartaiiflo snkrtt tiska, F> fcr., 4« ne dvakrat in 4 kr. če ie tri- ali večkrat tiska Dopisi na| bo izvole frank i rat i. Rokopisi se ne vračajo. — DredAtfttvo je v Linbliani v Prano Kolmanovoj hiSi j1-. 3 „gledatiika stolba" Oprav niitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad -nhintrativna reči, je v „N-'.-ud.ii tiskarni" v Kolma/iovej hiši. —- k Pa da se vrnemo iz Bosne domov, čujmo kako Bleiweisu piše zdanji netnškutarski deželni odbor kranjski: Val* blagorodnost 1 Prečastiti gospod ! V malo dneh boste dopolnili 70. leto svojega življenja, zrtvovanega z gorečo vneto-stjo v neumornem delovanji za dosego občinskega prida, posebno pa v službi omike in prospeha svojo domovine. Podvizajo se o tej priliki od blizu in od daleč Vaši prijatelji in čestitelji poklonit sivemu voditelju na slovesni način znamenja pri-poznanja in radostnega sočutja. Vaše tesne zveze s kranjsko deželo kot zastopnik v deželnem zboru skozi celo vrsto G volilnih dob, ter v deželnem odboru kot prisednik in sodelovalec skozi več ko 17 let. dajejo podpisanemu deželnemu odboru ugodni povod, v hvaležnem pripoznanji Vam, prečastiti gospod, s tem najtoplejši pozdrav izreči z voščilom vred, da kakor zdaj v popolnej dušnej in telesne) kreposti nazaj gledate na svojo bogato preteklost, naj se Vam tudi jednaki opravičeni, zaupni pregled v še dolgo trajajočo neokaljeno pribodnjost srečno izide. Blagovolite, blagorodni gospod, to istinito izjavo sprejeti, v katerej se zjedinim s svojimi sodrugi v deželnem odboru. V Ljubljani 15. novembra 1878. Od deželnega odbora vojvodine kranjske. Dr. Frid. pl. Kalteuegger, deželni glavar. Zdanje počenjanje nemških ustavovercev. V PeSti se bije parlamentarna borba nem-Ikih ustavovercev proti grofu Andrassvju ali prav za prav proti uže zvršenej okupaciji Bosne, za katero se je Andias y porabiti dal, ker bi bil sicer moral svoje ministerske meato druzemu izročiti. Mi smo sicer vedno neverni Tomaži, če slišimo kaj o pogumu ali odločnosti ustavo-ferne stranke nasproti vladi. Nemška ustavoverna stranka je le pogumna, kadar more s svojo umetuo večino slovansko umetno manjšino preglasovati. Za vlado je šla do zdaj na komando po suhem in po blatu, in poj de valjda tudi denes. Vendar so prikazni denašuje borbe v Pešti zanimive, ker v novic osvitlju-jejo, kakova je ta ustav overim stranka. Poglejmo, kako stvar stoji. Nemški usta voverci nečejo radi dovoliti kredita, ki ga vlada zahteva za urejeuje Bosne. Ali ker Vedo, da nazaduje bi vlada vendar-le v delegaciji dobila večino za svojo terjatev, ako Lam nekoliko pregovarja in dokazuje potrebo, kaj li zinisli vodja nemške ustuvoverne strauke? On predlaga, naj prej državni zbor to vprašanje v obravnavo vzame, o u doka/, uje, da državnemu zboru gre tu prej be°eda. Namesto, da bi govorili o tem, aii je vnauja politika Andrassvjeva dobra ali ne, svetuje Herbst s svojim predlogom, nuj se govoii o tem, kdo je bolj kompetenten, ali državni zbor ali delegacija. S praktičnega stališča so skodli ustavoverci na stališče državopravnega in ustavnega pričkanja. Oni ob svojej lastnej ustavi mekastijo i tresejo, samo iz nevolje zarad okupacije slovauske provincije. Ker bo T stvari boje zmagati, skušajo formo na pomoč klicati in umanjšavajo veljavo j edine ga zavoda, ki še monarhijo veže v jedno celoto, delegacije. Kaj to pomenja, nam povedo uže ina-gjarski listi skrajne levice s svojim instinktom. Ti mdgjarski funatičui zastopniki popoluega ločenja Avstrije od Ogerske, ali p e rs o u al ne unije, vesele se silno imenovanega Herbato« vega predloga, in prvega naskoka na delega cije od strani nemških ustavovercev. Itavno tako s j veseli tega cela ona nemško-naei-jonalna stranka, katerej ni j na obstauku Avstrije nič ltžeče, temuč, ki bi prej kot slej rada videla, da se naša polovica zato popolnem od druge monarhije odcepi, da se more bo iju za nemški raj h pripraviti. S tem je dovolj povedano, kakov zuačaj ima zdanja opozicija nemških ustavovercev. Ker so se zbali pomno Žtnja Blovanskega elementa v monarhiji, da si jim 2a zdaj ta element Se nič škodovati ne more, hote zagozdo nesrečnega dua- lizma še bolj zabiti v telo monarhije. Taki patrijotje so nemški ustavoverci. Mi nemarno nič zoper to. Narobe, naj se le vedno bolj v svojej nagoti kažejo. Na zad nje bodo vendar tudi oni izpregledali, katerim je še več mar za obstauek te naše monarhije, nego nam Slovanom D.t bi se to Čim prej mogoče zgodilo, je samo dobro, če bo ustavo verci pogumni in Če začeto opozicijo do konci žen6. Ako pa k se bodo koučno zopet u dal i vladi, kakor po navadi, potem se vnovič blamirajo in osmešijo pred svojimi lastnimi volilci kot pusti brani« rbnsi, ki usta široko odpirajo, vpijejo, a ničesa storiti si ne upajo. Torej na oba kraja le za nas moraličea do biček. 0 Bleivveisovej svečanosti. I) o p i * i. Razen adres, deputucij iu telegramov, katere smo v tem tvojem dnevniku užo omenjali, prišlo je za čestitanje k sedemdesetletnici tudi sila mnogo dopisov. Ker so ti bolj obširni, in j'h je mnogo, pa so si podobni, kakor so si bili telegrami, menimo, da nam jih nij treba vseh priobčevati, temuč izberemo le nekatere iz njih, in s cer brez reda in ozira. Čujmo najprej, kaj pišejo iz Bosne frančiškani, kakor iz pisma vidite, pošteni Slavjani: Fojniča (Bosna), franj. samostan sv. Duha, dne 10. stud. 1878. Veleučeni gospodine! Vrli rodoljube! Na radostim vjest, da 19. o. mj. Vi, slavni mužu, navršujete god 70. velekoristnog svoga življenja, ova redovnička občina, uz cielo Jugoslavenstvo, ćuti se ugodno iznenadjeuom, te prem udaljena, učestvuje Vašemu slavju, kojim Vas harni slovenski narod obasipa. Vi Be morete danas zadovoljno i ponosno OBVrnuti na svOjU prošlost, jer ste od tudjinstva okruženom i prostranomu narodu svome zapalili iskru samosviesti, podigli mu književnost probudili mu narodni ponos, upozorili ga na budućnost, koja ga po Bogu i pravu ide. Narod, koji se radja Ble.weise i slične čelik značaja, mora doći do svojih pravica. Mi medjutm samo spajamo našo pozdravi i želje s onimi cieloga Jugoslavenstva, da doživete pudpunu pobjedu onih svetih načelah, koja ste kroz dugi svoj vjek odlično zastupali, a tim okušate podpunu sreću na zemlji. B'agoizvolite primiti ove redke u znak onog visokog štovanja i precjenjivanja, kojimi smo nadahnuti Vašemu blagorodju iskreni i udani štovaoci. Mjesto Bvih: O. Bono Milišić, predstojnik samostanu. Ljudevit Vuličević piše mej družim te-le ogujevite besede: Ne odmetni moga podarka, i ja sam čedo Slavjauske matere, jadno sam čedo i kukavo, ali je velika srca ovo čedo, tolikoga je srca, da bi vas svoj narod srcem zagrlio i u srca ga sadržao. Muguća je tvoja riječ; govori narodu, ražeži vatru u grudima tvojih Sloveua, da ne drijemaju. Talijani im prijete s jtdae strane, Nijemci s druge; crna sudbina, onamo gori vrh Triglava, piše u crnu oblaku, da će Sloveni biti jelo Talijanima i Nijemcima Ti si otac Slovenije; nježno ljubim nje sinove; momke plavih kosa, prodiruća oka; molim te, govori im, gani ib, reci im rijefi što oživljava, reci im je danas kad su oko tebe kao zeltni ogranci ol:o starodrevna dr-veta. Držaustvo je Slovena čuvati ovo zemlje i ove obale sebi i svemu slavjanskome narodu; moramo čuvati ova ždrijela, da kroza njih na narod ne provale nove navale novih juda i nesreća. Dcla, oče Slovenije, dela govoii, da Ljubljana središte i srce Slovenije oživi narodni-jem duhom ! Mora odatle početi pokret, odatle se mora raznijeti glas slovenskoga oživljavanja. Tu, u grudima ovoga naroda, neka plane vatra nove nade, jer ako tu bode mraka krajine će tama prikriti; ako tu uzbude mrtvila dalje će smrt sve nadvladati. Nijesu tromi naši neprijatelji; ovgje gdje ja vjekujem sve je protivno našoj narodnosti, a tune, gdje si ti, protivni su joj oni što ne govore talijan skijom jezikom. Da bi bila nedostatna vaša 6naga spo menite se, da imate braće. S. bi hu vam braći, Hrvati i Dalmatini. Ako vi nama pružite jednu ruku, mi ć.mo vama obedvije, i branit ćemo vas, sebe i zemlju našu od zlobnih i lukavih neprijatelja. Braća smo; zagrlićemo se i ujediniti; neće nam mati više suziti za razpršanijem sinovima i u tugjijem rasprama zapletenijem. Ovaj ća dan tvojega veselja i tvoje radosti biti za Sloveniju dan nova života, ako 8e tu danas štogod odluči za inokupnu korist Slovena. Govori narodu, oče Slovenije; reci izobra-ženijem, da se ne Hramu,u svojega roda, svo jega imena i svoje matere; reci bogatašima, da budu darežljiviji domovini; reci s vjerna, da Be slože, i da djelima budu Slavja ni a ne praznijem riječima. Slavni hrvatski učenjak Kukuljevič piše: Velecienjeni odbore! Pozivu da prisustvajem 70 godišnjici ve lezaslužnog za Slovenstvo i čitavo Slova n-stvo, starog mog prijatelja Dleivveisa, nemogu se žalibože odazvati, jer kao član delegacije odlazim opet u Peštu, kamo do 18. o. m. svakako doći moram. S toga molim Vas, da izvinite prija teljski, moje odvetje od svečanosti kojoj ću u duhu svakako prisutan biti, te će te me veoma obvezati, ako prilikom Vaše liepe i za Slovence veoma čast ie svečanosti mnogo-zaslužnomu starcu izjavite moj srdačni pozdrav, sa željom, da ga Bog poživi još mnogo godinah na slavu ina ponos čitavoga Slovan stva, i da doživi ono sretno vrieme, kad ćemo svi mi Južnislaveni uzknkuuti moći, Hvala Bogu, vruća Želja B!eiweisova oživotvorena je, mi smo slobodni! mi smo jedni! mi smo od tudjinstva nezavisni! Primite ovom zgodom izraz moga iskre nog štovanja sa srdačnim pozdravom od Vašeg pokornog Ivana Kukuljevića Sakeiskoga Veleučeni Gospodine i cienjeni prijatelj 1 Ako i nedolazim osobno, da Vas pozdra vim, to činim ipak pismeno sa najvećom radošću čestitajući, da Vam je Bog dao doživiti toli liepu, sretnu i punozaslužnu starost; želim, da do volje božje ostanete i nadalje Čil i zdrav na čast i korist našemu Slavenstvu na jugu. Za visoko cienim u Vami zastupnika one za nas jedino spasonosne ideje, koja nastoji uživotvoriti što užje približenje Slovenstva Hrvaštini; ideje, koja se dosele kod nas obi-juh, Žalibože, preslabo jošte uvažava. Opesujući moje iskrene želje, ostajem sa dubokim štovanjem U Zugrebu 1G. studenoga 1878. Vaš iskreni prijatelj Ljudevit Vukotinović, vel. župan i akademik. Politični razgled. MotrUnje dežele. V Ljubljani 28. novembra. .?#»*•«« „Orliće" prinaša z Dunaja dopis pod naslovom „MinisterBtvo Taaffe", v katerem se pravi: Naša država je v tacem po -loženji, da potrebuje močne vlade, ki bi se opirala na dejansko večino narodov. Kar pa vidimo pri ustavovernej stranki, je prej tako, da slabi moč države, nego da bi jo krepilo. Avstrija pa vsled vojne na Balkanu potrebuje večje moči na znotraj in na ven, iti te moči jej ne morejo dati ustavoverni oponenti v delegacijah. Zarad tega prihodnje ministerstvo ne bode iz ustavoverne stranke vzeto, nihče ne mUli več na njo. Precej po sklepu delegacij bomo dobili uradniško ministerstvo s Tat; iT Al em na čelu. V Prttfji so Nemci in neki vladni ofi-c jalni krogi sklenili, ne udeležiti se posveče-viiuja podskaiskega mostu, zarad tega ne, ker nosi ta most češko ime Palackega. Vitlanje država. Iz tiiskurojftn poroča „Pol. Corr.": Rusija pokazuje po končanem sporaziiraljenji veliko pomirljivost. Cir je ponudil rumnn-skemu knezu utvrđenja, katera so Itusi pri Sulini in Kistendži nared li. Večina ruskega štaba je zapustila Rumu lijo. Tmr&ifa, ki jedenkrat ljubka Angleže, drugikrat zopet se dela prijazna Rusom, in ne zna kaj storiti, nagiblje se zdaj zopet skoro nekaj bolj na rusko stran. Sultanu nij po godu, da so Rusi še zdaj v obližji Carigrada, upal je mnogo od Angležev, in naslanjal se je na to, ker so mu pripovedovali, da se bode črta Čataldja-DerkoB jako utrdila, in dela na tej črti nad 20 000 delavcev. Ta črta bi imela Rusom braniti vhod v Carigrad. Zlaj je pa sultan poslal francoskega genijskega majorja Dreysse.ja ona dela ogledat. A ta mu je vr nivši se poročal, da je videl le 200 delavcev, in da je treba še jeden mesec dobro delati, pred no bode utrjena črta dogotovljena, a Rusov se toliko Časa ne bode moglo z izgovori vzdrževati. Sultan se je tega prestrašil, in dejal, da nij dobro, ako si naredi Ruse za sovražnike. Vsled tega je Bultan 18. t. m. poslal pismo ruskemu carju, v katerem obeta, da bode tudi on držal se berlinskega ugovora. To pa Angležem nij bilo všeč, zato je minister Salisburv poslal neko noto v Peterburg, katera poudarja, da runki organi v Bolgariji pospešujejo vstanek v Macedoniji, ter omenja tudi to, kako je general Kaufinan emira af-ganskega ogovoril. S to noto se hočejo Angleži zopel Turčiji prikupiti, ker opasno bilo bi zanje, ako bi se Turčija postavila v tem osodnem času, ko so Angleži z mohamedani v Aziji, z Afganci, vpleteni v vojsko, postavila odločno na stran Rusije. li Bombaja poročajo Angleži, da je nf-i:i cesar je pisal lastnoročno pismo deželnemu zboru pruskemu, v katerem se zahvaljuje za sočutje, in obeta, da se bo le kmalu zopet k svojim knežjim dolžnostim povrnil. Dopisi. Is JPofttoJiic 24. nov. [Izv. dop. Gotovo zanima vsakaterega, ako čita naš slovenski dnevnik, kateri ravno te dni douaša popisovanje dr. Janez Bleiweisove BveČanosti. V resnici ginjen mora biti vsakdo, mUo mu mora biti pii srcu, ko vidi, kako zna slo venski narod svoje zaslužne može čislati. Tudi mi, pri tej svečanosti nenavzočni udeležiM buio se je v duhu, ter želje k vsegamogočnemu pošiljali, da nam še mnoga leta ohrani očeta naroda. Kakor smo se pa srečnega izida te svečanosti veselili, tako nas je žalost obdala premišljevajoče, da se ravno naš trg, naša nekdaj skozi in skozi narodna Postojna, naj važnejši kraj vseskozi mrodnega Notranjskega te svečanosti po nobenej deputaciji (to se razume razen čitalniške) nij udeležil. — Vprašal bodeš tujec, kako je pa to mogoče? Saj ven- dar Postojna ne more biti tolikanj pottijčena? — Ne, potuičena nij, — zgoditi se mora kai tacega le pod razmerami, katere so sedaj v Postojni, — pa fuite kako. Razglašene in popisane ro bile dovolj zvijače, katerih so se nasprotniki n"Si posluževali, da so prišli na krmilo občinskega zbora, ki je bil prej /mirom naroden. Dali bo sicer lep dokaz svoje nezmožnosti, pokazali ho, r?» mei Roboj nemajo moža, ki bi bil tega posta zmožen, postavili so si za župana nezvedenega „minr*»rjau. ki bolje konjerejo razume kot župansko poslovanje. Da je to TRtina, — kaže sledeče: Narodni zastopniki občinskega zbora naprosili so, da se Reja skliče, v katerej bi se g. dr. Janez B'etvveis za častnega občana 'zvolil. Naglasili bo pri tej priložnosti zasluge njegove posebno v kmetijstvu in poljedelstva za slovenski narod. Po dolgem obotavljanji sklicala se i« vendar na pismeno prošnjo narodnih zRRtopnifcov, občna seja v soboto 16. novembra. Pri tej seji bil je g. dr. Jane* Bleiwei8 per acclamatinnem za častnega občana izvoljen, naročena diploma se pa podpisati nii mogla, ker nam nij bila še došla. Ko drugi dan naš vrli narodnjak g. N. D . . . . napravljeno diplomo županu pošlje, da bi jo podpisa?, navedel ie zadnji malenkosti, — je stvar celi dan zadržaval, nazadnje pa se izrazil, da ne podpiše diplome, ker se v seji od 16. nov. g. dr. Janez Bleiweis nij izvolil za častnega občana, kot oče slovenskega naroda, ampak glede njegovih zaslug za kmetijstvo in poljedelstvo. Ne moremo si misliti, da bi bil naS župan zmožen kaj tacega napraviti. To bi bilo smešno, on je premalo izveden, da bi kaj tacega sam storil. Bilo nij sicer tisti dan onega moža doma, ki bi v svojej Častilakom-nosti želel, da bi ga Postojna za Bvojega kralja izvolila, namreč slovečega našega notranjskega Cicerona, pa če ga tudi nij bilo doma, — saj po njegovi podložni kruhoborci tukaj, ki v njegovej nenavzočnosti vse potrebno priskrbijo. — Poživljamo pa se vse jedno na protokol občinske Reje od 16. novembra, v katerej je bil g. dr. Ble!weis za častnega občana izvoljen in izrečemo, da če mu tudi nij bila diploma izročena, bode Be pa to, če ne preje, gotovo pa kasneje zgodilo. E z Postojne 25. nov. [Izv. dop.] Društvo gospij napravilo je v nedeljo 24 t. m. tombolo s plenom, katere čisti dohodek je namenjen za preskrbljenje potrebnih oblek ubogim šolskim otrokom. Dasiravno smo se večjega vspeha nadejali, mora drultvo povsem zadovoljno biti, kajti pri udeležitvi 80 osob je dohodek 81 gld. lepa Bvota. Točka na glasoviru, „uvertura" svirana od gospodičine M. V .... in gospe A. D .. . potem drugi komad iz neke opere sviran od gospe A. D ... . in gospoda V. S......a izpale so izvrstno, in občinstvo je igralce z burnim rokoploskom pohvalilo. Kakor nas ie pa to z veseljem navdalo, ne moremo /amolčat i, da se ravno veselice, ki jih to dobrodelno društvo daje, lolikauj — n?mškutarijo. Tako na pr. se vsakikrat pri tomboli nemški iz-klicava, naš domači jezik pa se še celo s tem zaničuje, da se tacega izklicalca najame, ki ne nemški ne slovenski ne zna. Menimo, da pri takej ljudskej veselicej vsakdo slovensko ali kranjsko razume, nemško pa gotovo ne. Zatorej bi bilo želeti, da se tako ravnanje odpravi, saj nemarno tukaj velike nemške aristokracije ali pa naših „grosgrundbezicerjev* ; zavoljo teh par uradnikov se drugikrat prav z lehkim srcem naš domači slovenski jezik v naveden namen porabi. Iz li rofM' 25. novembra [Izv. dop.] Tudi tukajšnje društvo „Sloga" je napravilo 17. t. m. na čast dr. Iv. Bleivveisa 70!etnici besedo z jako obširnim in mikavnim programom. Do G. ure zve'er sešlo se je toliko čestilcev našega narodnega očeta v društvenih sobah, da bo bile iste v pravem pomenu besede na tlačene. Zagrinjalo novega odra se vzdigne in g. predsed. M. Kovšca v jedernatem govoru razloži občinstvu pomen denašnjega in prihod-jega dneva. V izvrstnih potezah nariše življoaje i vspešno delovanje jubilantovo. Druge točke programa vršile so se za tem v največjem redu, in na vsestransko pohvalo navzočega občinstva. Vstrezala je posebno vesela igra „Pravi Slovenec". Deklamaciji: „Naprej slavenski jug" in „Ukleti graščak" ste bdi tudi na svojem mestu. Petje pa pod vodstvom g. M. Kovšce je bilo zavoljo čistih in močnih glasov i po vsem korektna izpeljave zares izvrstno. Pred dvema letoma bi bil vsak neverjetno z glavo majal, ko bi bila govorica o tacih vspelr.h s čisto doma Jiroi močmi. — Tombola, katera Be je ljudem hitro prikupila, vršila bb je redno v splošno zadovoljno.it. Po skončanom sporedu zagodli so ltplesu po vsem Gorenjskem dobro znani „Riv tarji". Z občudovanja vredno spretnostjo vr tila se je do ranega jutra mladina mej tem ko so postavni možje pri kupici dobrega vina pogovarjali se. Napitnica je sledila napitnici. Mej gromovitimi živio-klici, ki so zdaj pa zdaj nastali se je glasna godba popolnoma vtopila. Da bi nam „Sloga" kaj k malo vzmogočila zo pet tak prijeten večer 1 Drugi dan, v ponedeljek bilo je na trgu vse živo. V gručah bo stali fantje in pripravljali se iti na kres. Da bi se tej n uro dne j slo resnosti dal kolikor mogoče sijajen značaj, razvili bo „Slogini" pevci svojo trobojnico, in 80 jih peljali na bližnji hrib, od koder se je kmalu jelo razlegati pokanje možnarjcv. Počasi je jemalo solnce slovo „od Bnežnikov sivih množice". Mrak ogrnil je zemljo, in o ave Marijinem zvonenji naenkrat razsvetlil s j je skoraj cel trg. Vsem v lep izgled bili bo raz evitljeni prostori društva „Sloge" z transpa renti v narodnih barvah. Mej tem ko je na stotine lučic migljalo, in ho kresovi po hribih rudečkasto svetili se, trla se je na glavnem trgu brezštevilna mno žica obojega spola. Radostni živio-klici razlegali so se od vseh stranij, ki so le takrat po jenjali, kadar bo „Slogini" pevci sred trga v kolo zbrani katero narodno zapeli. IBroiL na bosenskej meji 21. novem. [Izv. dop.] Denes ob 4 uri. popoludne je bila železnica od Broda do Dalija odprta in je pri Sel prvi vlak od Dalija. Neka komisija je železnico potrdila. Al" pravijo izvedenci, da ta železnica je slabo narejena. Tudi jaz še nikoli nijsem kaj tacega videl. Mašina skače gori in doli kakor pri nas na Kranjskem, če se pelješ — kje po najslabšej cesti z vozom. Fundamenta ali grunta nijso prav nič delali. Sumo malo prsti so skup zvozili in švelurje, potem šine skup djuli, in železnica je bila gotova. Za dolgo ne bo le. Voda je zopet tako narasla tu, da ti je vse tako kakor morje. Tu v Brodu je me tj uže skoraj vse v \odi in se uže tako vidi, kakor Benetke, ker po ulicah uže nij ino goče več peš hodit', nego se moraš s kakim malim čolničkom ali na kakej deski peljati, ako hočeš svoje posle opraviti. Tudi od gene-ral-komande je prišlo poročilo na prebivalce Broda, da kakor bodo slišali topove, naj se vsi v bosenske hribe odpravijo, če ne, bode vse potonilo. V tvrdnjavi je skoraj vse v vodi. Topovi so napravljeni, da bodo znamenje dali ako bode voda še više rasla. Take po vodnji tukaj ljudje ne pomnijo. V turškem Brodu sem s svojimi očmi videl, ko sem se mimo peljal, več kot 1000 c. kr. vozov z municijo v vodi, in več kot 20 000 žakljev ovsa leži tamo v vodi. To ti je kaj strašnega videti. Cele hiše in druga poslopja plavajo od Jesenovca in Gradiške doli po Savi. Denes se peljem v Drvont in bom prišel uže v nedeljo zopet nazaj v Brod; od Der-venta do Maglaja stoji več kot 10.000 voja kov s konji v vodi in se ne morejo nikamor ganiti, ker je taka povodenj; vsaki dan gre parnik po nje, a jih k večjemu po 200 do tri sto sem pripelje; ti vojaki so močno zdelani. Zahvala. O svojem 70. rojstvenem godu doživel sem radoBti, katere bi se nikdar ne bil nadejal. Prijatelji od blizu in iz daleka, iz slovanskih in nemških pokrajin, združeni in po sanmi, zastopniki društev, zavodov, mest, sel itd. donesli bo mi mnogobrojnih dokazov svoje ljubezni in naklonjenosti ustmeno in pismeno, in došlo mi je toliko častnih listin, pa tudi dragocenih umotvorov in krasnih tvarin iz ženskih rok, da ne vzmagam besedij, s katerimi bi izrazil občutke svojega globoko ginje-nega srca. Sam dobro vem in Be radujem temu, da v-a ta odlikovanja ne veljajo tolikanj meni, posamezniku, — marveč dobrej iu vzvišenej stvari, katerej služim doslej 3G let; a zarad tega mi dolžnost srčne zahvale nikakor nij manjša. Tolikega veselja ves presunen , morem javno svojim prijateljem, vsem skupaj in vsakemu posebej, le s slabimi besedami objaviti svojo najtoplejšo zahvalo za tolika preljuue-znjiva čestitanja z naj;skrenejšo željo: naj Bog Vsemogočni milostivo izvrši vsa voščila, katera so bila tako toplo naglašana v nepo-zabljivih dneh 17., 18. in 10. novembra t. 1. od predragih mi prijateljev! V Ljubljani dne 2G. novembra 1878. Dr, Janez Ulehveis. zagovornik dr. Moše nasvetoval, naj se obravnava odloži. Sodišče je pritrdilo predlogu dr, Mošeta in obravnavo do priholnje sesije odložilo. — (Na ljubljanskem trgu umrla) je predvčeranjem neka žena iz Š miri je. Prodajala je pred rotovžem, i u se jej je kri vdrla. Prinesli bo jo takoj na rotovž, a predno je prišel poklicani duhovnik, da bi jo v sv. olje de jal, bila je uže mrtva. — (Za ubožne družine r e s e r v i -stov) bilo je dozdaj razdeljenih 5705 gl. 50 kr. — (N a j 81 a r e j š i mož v Ljubljani) hišni posestnik Anton Jerina, oče penzijonlra-nega župnika g Jerina, star 01 let in 5 m., je 23. t. m. umrl vsled starosti. R tujki nij bil — kakor „SI." poroča — nikdar bolan, in je še le pred nekaterimi dnevi začel pešati. Doiimče stvari. — (Ljubljanski mestni občinski zbor) ima jutri 30. nov. popolulue ob petih sejo; na dnevnem redu je proračun za drugo leto. — (Občini) v Moravčah in občiua v Dertiji sta tuli še predvčeranjem poslali dr. Blei\veisu diplomo častnega občinstva. — C i ta ln i ca ptujska mu je naznauila, da ga je volila za častnega člana. — (Pri popisu ba u k e ta) ob B!ei\vei \veisovej TOietnici smo bdi zabili omeniti, da je napil tudi g. poslanec Navratil na slavo velikega bratovskegti ruskega naroda. — (Deželni predsednik vi tez Kal« lina) se je 25. t. m. z Duuuja zopet vrnil v Ljubljano. — (Izpred porotnega sodišča.) Obravnavanja proti aatoŽeneu grofu Etnanuelu L chteubergu zarad hudodelstva posiljenja nečistega telesnega se v sredo nij vršilo, ker je manjkalo glavne priče, nekega nat kurja, o katerem se ne ve, kde je zdaj, in je zatorej Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 25. novembra. (Svetovno znani tatovi.) Pri denašnjem obravnavanji predseduje deželne aodnije svetovalec g. Kaprec, votanta sta deželne sodnije svetovalca Ravnikar io Ribič, zapisnikar je avskultant dr. Kavčič. Državno pravdniStvo zastopa drž. pravdnika namestnik g. GrdešiČ, zagovorniki bo advo-katje: dr. Moše (za Ivana Marku^a), dr. Zirnik (za Jakoba Landlerja), in Brolih (za Josipa Gl»nza). Dvorana je jako napolnena, tudi nekoliko radovednih dam je navzočnih mej poslušalci. Na obtožnej klopi sede trije „goBpodje": Josip Glanz, 25 let star, izučen mizar, judovske vere, zavoljo hudodelstva tatvine uže mnogokrat kaznovan; Jakob Lmdler, 28 let star, tudi jud po veri, izučen ključar, zdaj pa baje, kakor snm pravi, kupčijski agt-nt, tudi uže zavoljo tatvine kaznovan, in Ivan M irkus, 45 let star, katoliške vere, zavoljo tatvine, in zavoljo tega, ker si je prideval drugo ime, uže kaznovan. Obseg jako obširne zatožbe je kratko sledeči: Binkoštni ponedeljek 0. junija t. 1. se je pripeljal v Ljubljano v Postojno namenjeni zabavni vlak z Dunaja. Tačas je bila ukradena podvzetniku Ignacilu Buehlerju, Židu iz Zagreba, ko jo zftpustil železniški voz, in je hotel iti na vrt železniške ljubljanske restavracije, v velikej gnječi ljudij, i/, notranjega žepa njegove suknjo denarna listnica, v katerej jo bilo v raznih bankovcih po 100, 50, 10, 5 in 1 gld. denarja za 530 gld. Razen tega je bilo v njej 17 do 18 izkaznic o odra j tanem blacu in 17 kuponov, jeden veljaven 30 gld. I. hrvatske komercijalno banke, katere pa, kar je poškodovani izjavil, nemajo nobene vrednosti. Komaj jedno uro potem, ko se je bila tatvina izvršila, našla je gospa Lehuet iz Dunaja, katera je prišla z istim vlakom, pod neko klopjo na peronu južne železnice, tistih 17 kuponov prve hrvatske komercijalne banke, kateri so bili BUchlerju ukradeni, in jih je takoj izročila na kolodvoru na-vzočnej policiji. Ta slučaj je zaradi tega velike važnosti, ker doiočuo dokazuje, da se nij bila izvršila tatvina uže prej mej potem, nego še le na kolodvoiu v Ljubljani. Sumnja, da so tatvino izvršili, šla je takoj na tstih šest sleparjev in rokovnjačev, katerih prihod v Ljubljano ob priliki zabavnega biukoštnega vlaka dunajskega jo bil policiji uže poprej znan po policijskih dopisih. Prišlo je bilo namreč uže nekatere dueve pred binkoštnirai prazniki do c. k. deželnega predsedstva pismo brez podpisa, v katerem je bilo povedano, da se je ustanovila v e lika mej narodna skupina ali zadruga žepnih tatov, kateri so počeli svoje poslovanje pri svetovnej razstavi v Parizu, a poli cija jih je tam nekoliko zasačila, in mej potem so zaprli na progi Monakovo K u J n Stras-burg tieuf in Pariz uže sedem udov te zadruge, drugi udje tatvinske bratovščine pa so utekli, in nekateri razgnani žepni tatovi so ukrenili pot v Avstrijo, in jedni iz teb, da nameravajo večji tatovski ptomtt na železnicah o priliki binkoštn.h praznikov porabiti za tatvine; ubegli udje te mejnarodne tatvinske bratovščine Stern, Btuderman, Ivan in Ferdinand Marku?, Josip Glanz in Jakob Landler, ki stanujejo v Budapešti, da bodo prišli v Postojno in Trst, in o priliki zabavnega vlaka tudi v Ljubljano. Tudi dunajska policija je poslala tukaj-šnjej deželnej vladi fotografiji Josipa Glanza in Jakoba Landlerja, katera dva poznajo skrivni policaji na Duuaji kot žepne tatove prav dobro, in zatorej se ljubljanska policija pozivlje, naj pazi, če pridejo, in naj jih zapre, če bo povod. Tukajšnjej policiji bo je jako h tro posrečilo tri izmej imenovanih rokov-njučev mej množico, ki je hotela iti v Postojno, in na ljubljanskem kolodvoru kosila na vrtu, namreč Glanz;1, Landlerja in Janeza Markusa, in sicer uže potem, ko se je bila ona tatvina izvršila, prijeti. J. Markus in Landler sta namreč sedela na vrtu železniške restavracije pri mizi ? družbi z dvema napovedanima žepnima tatovoma jako podobnima možema, katera sta ee pa policajem hitro izgubila ; ali Glanz je jako dolgo po peronu šetal se, in ko je prišel do mize, kjer sta sedela Landler in J. Markua na vrtu, stisnil je njima hitro vsacemu nekaj f roke. Zdajci bo policaji prijeli vse tri. Preiskovali so vse tri zatožence takoj ko so jih zaprli v uradnej policijske] sobi na železnici, in našel Be je pri njih uže razdeljeni ukradeni denar. Janez Markus je imel 1(35 gld. av. v. in 1 biljet za 100 frankov. Landler 120 gl. in 100 nemških mark, Glanz pa 40 gld. Tu li okradeni Ignacij Biichler iz Zagreba je takoj naznačil Landlerja za tistega človeka, kateri se je, ko je on stopil iz vagona, jako silno k njemu gnetil, in ga skušal pahniti mej ljudi ni potiskati nazaj. Priče, tajni policisti ali dedektivi, Me-žan, Zel ko, Gor še, policijski uradnik A Erzin, in tukajšnji zasebnik Mundelj Zev-nik, pa izpričavajo, da so bili v družbi treh zatožencev tudi še drugi, gotovo oni nazna njeni trije rokovnjačarji Stern, Bruderman in Ferdinand Markus, brat zatoženca, kateri so jo pa o pravem času popihali. Državni pravdnik, oslanjajoč bo na natančneje izpovedbe prič, toži tedaj zatožence zarad hudodelstva tatvine po §§ 171, 173, 174 II. b. in 17G II. a. kaz. zak. (Daljo pr:h.) Razne vesli. * (Zopet nesreča na železnici.) Iz Pešte se telegrahra 2G. novembra: Mej llatva-nom in Itakošem je na ogerskej železnici trčil mešani vlak v tovorni vlak. Z mešanim vlakom bo se ravno vojaki od polka AVasavo-žili, ki so se v r a Č a 1 i i z B o s n e d o m o v. En voz, v katerem so bili vojaki, ee je razbil, trne vojaki so teško ranjeni, devet jih je lehko ranjenih. — Vendar čudna osoda! V Bosni v boji pred Turkom in v strapacih so Brečo imeli vojaci, tu pa jih na pragu doma nesreča prime. * (Nesreča na morji.) Nemci imajo nesrečo s svojimi ladijami. V noči od 25. na 2G. dan t. m. zadel se je zopet nek nemški parnik po imenu „Pomerania" ne daleč od Folkestone z neko drugo barko; v 10 trenot kih se je nemška „Pomerania1* utopila na istem mestu, kjer so je zadnjič utopila velika nemška ladij a ».grosser Kurfurst". 172 osob se je moglo rešiti, a črez 50 1 j u * 1 i j je uašlo smrt v valovih, mej temi tudi sam ka-pitčn ladje. * (Umrl je razbojnik) glasoviti ma-gjarski bttj. r, Ilosza Sandor. On je jako mnogo ropal, a mord nij pri ropau)i. Ustrelil je le jednega mi;ža, a še ta je bil njegov to variš. Leta 1848. je bil pomiloščen, je boje val Be z magjarsk'.mi uporuiki vred zoper Avstrijce. Po u voluciji jo ropal dalje, bil uiet, in v tvnlnjavi Kufstem zaprt, a t*m I. 1867 pomiloščen in izpuščen na svobodo zarad cesarjevega kronanja. Precej ko je prost bil, pričel zopet ropati, bil zopet ujet, leta 1872. v Szegedicu — Bog ve h kolikokrat uže zopet — na smrt obsojen, zopet pomiloščen iti je zdaj tedaj umrl obupavši, da bi še kedaj Bvobodo užival. * (Velik potres) je bil meseca oktobra v Incuapi, južno v republiki San Saiva-dor, ter se je razrušilo skoraj celo mesto; vlada bode unesrečnim pomagala, ttr daje onim živeža, ki ne morejo sami zase skrbeti. * (Afganski emir Šir Ali.) Zanimi-valo bode gotovo marsikaterega čitalca, izve deti nekoliko opazk iz Šir Alijevega življenja, zdaj, ko bo Angleži napadli nj'govo deželo. Afganski emir Btanuje v Kabulu, mestu 8 GO.OOO prebivalci, v gradu Bala Hissar, ki je pa Bličen bolj trdnjavi, nego palač*. Ilazen tega gradu ima emir še dve palači v Kabulu : Mogul Hissar in Taj-el Omrah; v prvej prebivajo omožene hčeri in oženjeni sini emirovi, v drugej pa žene umrlega njegovega očeta Dost Mohameda, kakor tudi prejšnji sluge in služkinje emira. Mati tega kneza, stara ženka, še živi. Šir Ali ima samo jednega sina ime nom Jakub Kana; drugi sin, Abdulinh Kan, umrl je 17. avgusta tega leta. Ima pa toliko več hčera, namreč osemnajst, izmej katerih je uže deset omožemh z domačimi fevdnimi knezi Šir Alija. Po afganskej šegi dobi vsaka emirova hči pri omožitvi za doto jedno mesto, katerega dohodki bo njeni, dokler Živi, a po njenej smrti dotično mesto pripade zopet državi; tedaj ima zdaj deset emirovih hčera, t deset mest afganskih. No, ženi ima emir Šir Ali baje blizu tristo. Za trgovstvo z robkinjami ima vlada monopol, in vsakdo, ki živi v katerem večjem mestu iu se peča s to trgovino, mora vsako leto emiru poslati določeno številu najlepših robkinj. Za nenaročnike bo knjiga pozneje znatno* dražja. V Zagrebu 2G. nov. 1878. Ant. Beze nš ek, urednik „Jugosl. Stenografa" v Z ag re bu. Ttajcl. '27. novembra: Tri Slonai: Kroilishtitu iz Dunaja. — Loser-iz Kočevja. — Ju*t iz LMmaja. — Kainda iz Celovca. — (iavvlitza iz Dunaja. Pri rtlnliim Mi^lioranzi iz Trsta. — Matajeo iz Stražišca. — Haas iz Gradca. — Prašnikar iz Kamnika. — Wiesn«r iz Urna. — Schweiger, Lerchen■• fold iz Peste. — Fricuiuari iz Celja. Dunajska borza 28 novembra vltviruo {.'.Lografieuu poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 61 gld. Knotni Uri. dolg v srebru ... 62 „ Zlata renta.........71 „ 1860 drž. posojilo......112 „ Akcije narodne banko .... 790 , Kreditno akcij-.-.......2'26 „ London..........116 „ Napol..........9 „ C. kr. cekini........5 „ Srebro..........100 „ Državno marko.......57 — kr. 60 » 60 '20 50 N nt; 60 Droži (PressMe) (401-1) najboljše so v in i'-oni dobivajo svežo v trgovini z železom Albina NI i čer j a, na dunajskej cesti st. 9. Štev. 171G6. (398—2) Hazglas. Vabilo na naročbo. Dr. Blenveisova svečanost, spisa in Bestavil po Bteuografskih svojih bi I ježki h Ant, Bezenšek s pomočjo prof. dr. Cele s t i n a v Zagrebu. To bode naslov knjigi, ki se bode iz dala, nko se oglasi dovoljno naročnikov, pO uredništvu „Jugoslav. Scenografa", ter bo imela točen spis te veliko narodne svečanosti, ki se je vršila v slavo našega očeta pod geslom : Slovenci in Hrvati složimo se! Zadrževala bo ta knjiga vse govore, ki so se pri tej priliki govorili po s te u o g r a f s ki h virih, ^sse telegrame, ki so do&li, in tudi sliko dr. Bleivveisa. — Cena jej bo okolo 50 novč. Kdor si želi knjigo mbaviti, naj se oglasi pri uredništvu „Jugosl. Sttnogrjjfa" v Zagrebu čini prej mogoče, ker knjiga se bude — ako se uglasi dovoljno naročnikov — tiskala precej, tako da bo v decembru t. I. gotova. Denar naj se izvoli pozneje poslati, ko bo izdanje knjige sledilo, ali pa jo bode dobil naročnik po poštoem povzetj".. Gledo prihodnje redne rtkrutbe za leto 1879, h katerej so leta 1859, 1858 in 1857' rojeni mladeniči poklicani, se razglasi: 1. Vsak vojaščini podvržen, ki je v letih' k prihodnjej redne) rekrutbi poklicanih rojen, mora se pod nasledki § 42 vojne postave v teku meseca decembra 1979 v magistratnem ekspeditu v navadnih uradnih urah ustmeno ali pismeno zarad vpisa oglasiti. 2. Tisti, ki so v zgoraj omenjenih, k re« krutbi poklicanih letih rojeni, pa ne spadajo pod Ljubljano, imajo k temu vpisu svoje iz' kaznice ali pa popotne liste prinesti. 3. Če je vojaščini podvrženi začasno zunaj svojega rojstvtnega kraja ali prebivališča, in tedaj po tem, ali po kakej bolezni zadržan, se sam ustmeno ali pismeno oglasiti, morejo to tudi njegovi starši, jerobi ali kak drug pooblaščence storiti. 4. Podpore potrebni sorodniki in njih pooblaščenci, ki želijo začasno oproščenje vojaščini podvrženega, ali ta, če se želi za polaj-šanje vojaške službe poganjati, bo dolžni okoliščine, na katere svojo prošnjo za tako polaj-sanje opirajo, ob času vpisa dokazati. 5. Nalogi, se oglasiti, in Bploh vsem iz vojne postave izvirajočun dolžnost m se ne da ogniti z izgovorom, da se za ta razglas nij vedelo, ali da so iz vojne postave izhajajoče dolžnosti komu neznane. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 14. novembra 1878. Mark« \Vir enipIVlil in. als Bestes unri Preisvviirdlgatfs Die Regenmantel Wagendeoken (Plachen), Baieinlagn ZdlslolT« _ >\i~v k. k. pr. K.-iliri K 1 " : von M. J. Elsinger & Sohne r in Wien, Neubau, Zollcrgasse 2, Lieferanten dei k. und k. Kriei;sniini-.tcr iums, Sr. Maj. Krieg»m»rine, vieler Humanitatsanstaltcn ctc. etc. (195—118) LćUftteljj iii urednik Joeip Jun it JLuumma m tisk .jsarodne tiskarne