Domoznanski oddelek 35 VESTI iz vasi 2008 Žetim vam o6iCo skupnega vesetja, družinske sreče in doživetega praznovanja Veti^e noči Jože %okot župan o6čine Cjorišnica UVODNIK Cenjene občanke z* .v . A in občani e skoraj trije meseci so minili, predsednice, članice in člane številnih odkar smo zakorakali v leto 2008. društev, da s svojimi prispevki Mnogi med vami nadaljujejo z obogatijo občinsko glasilo, ki bo tako delom, ki je ostalo nedokončano še iz še bolj postalo glasilo vas, občanov in preteklega leta, in se že posvečajo občank. Vsi imate možnost, da novim projektom. Enako je tudi v zapišete, kar bi želeli, da se ve o vašem občinski upravi. Kot sem že velikokrat društvu, lahko pa pišete tudi o številnih poudaril, je pred nami čas velikih zanimivih posameznikih, za katere občinskih investicij - kanalizacije in menite, da si zaslužijo pozornost naših ! vrtca. Ko bodo le-te dokončane v celoti, bralcev. Le z vašimi prispevki bo si bomo lahko pošteno oddahnili, saj občinski časopis lahko postal boljši! bomo občanom končno lahko zagotovili tisto, kar si želijo. Seveda ne Na naslednjih straneh si boste lahko j bomo pozabili tudi na ostalo, še prebrali, kakšne naloge čakajo manjkajočo infrastrukturo. občinsko upravo v letošnjem letu. Zagotovo jih ne bo malo, obljubljam pa, V tokratni, prvi letošnji številki vašega da se bomo skupaj potrudili, da jih čim občinskega glasila, si boste lahko bolje uresničimo. Tako v vaše, kot prebrali veliko zanimivosti iz domačih seveda tudi v naše zadovoljstvo, vasi ter se spomnili, kako zabavno je bilo v minulih mesecih. Le shranite Ob bližajočih se velikonočnih kakšen prispevek, ki ga bo zagotovo še praznikih vam želim obilo dobrot, kako dobro prebrati čez nekaj let in se predvsem pa veliko zadovoljstva v spomniti, kakšno je bilo življenje krogu družine. nekoč. Danes bi želel tudi izkoristiti priložnost in pozvati vse predsednike, Jože Kokot VESTI IZ VASI je glasilo občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja, odgovorna oseba je župan, Jože Kokot. Fotografije: Davorin Zorli, avtorji prispevkov, arhiv. Računalniški prelom: ALINEA, Davorin Zorli s p. Tisk: Grafis d.o.o., Požeg 4, Rače. Naslov uredništva: Občina Gorišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica, telefon: 02/743 1111, e-mail: obcina.gorisnica@siol.net. Po mnenju Urada vlade RS se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5%. Glasilo VESTI IZ VASI je vpisano v evidenco javnih glasil, kijih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509. Tiskano marca 2008 v 1250 izvodih. Naslednja številka bo izšla predvidoma avgusta 2008. Prispevke za naslednjo številko pričakujemo do 31. julija 2008. Pogovor z županom občine Gorišnica Z' b pryi *zciaJ.* občinskega države in Evropske unije, občina zaradi nepodpisanih služnostnih 1^1 glasila v letošnjem letu, smo k ]ui vč>l ru/nu/u muznusu, uu , • .vv , . , t ^ ~ ^ T v bi njihove otroke lahko varovale babice Parkinsca za obiskovalce. Zeleh bi, da »Načrtujemo, da bo prostorski plan ali drugi sorodniki. Kot kaže, bo zdaj bl 86 8em Prelila posta, ki nuna niti dokončan v sredini prihodnjega leta z občina vendarle dobila nov vrtec ' enega lastnega parkirišča m nakladalne njim pa tudi strategija, ki bo določala, rampe, a za zdaj pogovori se tečejo. Naj kje bo prostor za poselitev, kje za »Res je! Projekt je končan, gradbeno Povf\še to’ da Je Postavitev objekta industrijo in kje bodo še naprej ostala dovoljenje imamo, razpis za izvajalca prefVld'na tak?> da. b« v celoti kmetijska zemljišča. Ze sedaj lahko del poteče 17. marca, ko bomo na občini zaokrožil m povečal občinski trg. povem, da je predvidena širitev odprli vse ponudbe in izbrali , .. , „ „ industrijske cone v Moškanjcih in najprimernejšega ponudnika, ki bo lndustniska cona bo počasi zaživela, Forminu, ter v Muretincih od seveda izpolnjeval vse razpisne pogoje. fJ^jezepncelaizgradnja^ reciklažnega centra proti hitri cesti.« Če bo vse potekalo po načrtih, bomo z Mef “'Pojavljajo očitki, da se v deli pričeli že v aprilu, m upamo, da bo ‘"dustnjsh coni me ne gradi in zato vas CeSt3 Muretinci - Msl3 V3S do septembra vrtec že dokončan. Vrtec Se. f ! Sp' as uJem< aJ a _ Qajevci _ Ptarprovri ŠP np ho šestndHplrni HnHutnn n™ pričakujemo tam prvi objekt m s tem uaJevci ri3CerOVCI S6 H6 bo šestoddelčni, dodatno bomo pridobili še težko pričakovan oddelek zagon nove dejavnosti? bo obnovljen jasli in s tem tudi nekaj novih delovnih T , ^ V] .... mest. Vrtec bo zgrajen v podaljšku Veno, da se predvideva i^adnja Mre sedanie šole m bo orilagoicn stilu že resda “kaj časa samevala, a potrebno cestePtuj_0rmoi BozajaiitJsacesta je pojasniti, da tudi pridobitev skozi Muretince, Malo vas in Gajevce zmanjšalo hitrost avtomobilov, ki skozi ni zadolžena niti za evro, kar je seveda še morala počakati na svoj o obnovo? naselje pogosto divjajo s hitrostjo, kije pohvalno in zagotovo nakazuje na to, dvakrat višja od dovoljene. da je župan dober občinski gospodar. »Za cesto, ki j o omenjate, bomo najprej uredili pločnike in cestno razsvetljavo, »Kot se verjetno spomnite, nas je lani »Hvala za pohvalo, čeprav je včasih s samo cesto pa bomo, zaradi izgradnje novembra obiskala vlada. Ministru za bolje, da se ne bi hvalili, saj veste kaj kanalizacije in hitre ceste Ptuj - promet, gospodu Radovanu Žerjavu, pravijo. Nekaj naredi in raje bodi tiho, Ormož, počakali in ko bo ta dokončana, sem predstavil problem križišča v naj ljudje sami ocenijo tvoje delo. A pri bomo uredili tudi cesto skozi zgoraj Moškanjcih pri bencinskem servisu takšni uspešnosti maloštevilne naštete vasi, saj si namreč ne želimo, da Žiher. Oba sva bila enotnega mnenja, da občinske uprave, ji lahko samo bi prišlo do tega, da bi to cesto bi zaradi večje varnosti bilo najbolj zaploskam, da smo s skupnimi močmi popravili, potem pa bi jo izgradnja hitre primemo, da se tukaj zgradi krožišče in tako uspešni pri prijavah na številne ceste poškodovala in bi jo bilo potrebno s tem umiri promet. Glede tega razpise. Še danes namreč večina ljudi ponovno popravljati.« vprašanja sem osebno obiskal ne ve, da so proračunska sredstva že v Ministrstvo za promet, kjer smo se 70 odstotkih vnaprej razdeljena za konkretno dogovorih za vse nadaljnje vzdrževanje različnih objektov, cest, postopke. Ministrstvo bo tako še v tem financiranje šole, vrtca, sociale in letu pripravilo ustrezne projekte in številnih dmštev, kijih v občini ni malo. naredilo prometno študijo. Potem je Iz občinskega proračuna se letno potrebno zagotoviti še proračunski financirajo tudi gasilci, športna in denar. Predvidoma naj bi krožišče kulturna društva, dolžni pa smo gradili v dragi polovici leta 2009 in poskrbeti tudi za brezposelne, ki jim Nov nadvoz Moškanjci -Tibolci Kdaj bo zgrajen nadvoz Moškanjci Tibolci? končali v letu 2010.« plačujemo osnovno zdravstveno zavarovanje, prevoz otrok v šolo in še bi lahko našteval. Vse to osiromaši dobršen del proračuna in zato j e še kako pomembno, da smo sposobni sredstva pridobivati še iz drugih virov. Naj samo povem, da proračun primerne porabe »Na Ptuju je bila nedavno razgrnitev za celotno rekonstrukcijo železnice od Pragerskega do Hodoša. Tuje zajet tudi Občina Zelo USpeŠna pri novi nadvoz v Moškanjcih s povezavo pridobivanju evropskih in Tibolci, kjer je tako predvideno izvennivojsko križišče, ki bo s cesto državnih SP6dSt6V povezano do industrijske cone. Kdaj bo v „ „ nadvoz zgrajen, pa je v tem trenutku še Občina uspešno pridobiva sredstva nase ob^ne zaJ^osnje„ eto znasa ^ekaj prerano govoriti.« tako s strani države kot tudi Evropske čez 2 milijona 200 tisoč evrov m od tega Pri 7ihrn nrprlviripnn unije. Verjetno bi samo z denarjem iz Je’ bot sem že omenih praktično 70 ” občinskega proračuna naredili zelo odstotkov sredstev že vnaprej krožišče malo, če ne bi na različnih razpisih razdeljenih. S sredstvi, ki smo jih uspeh pridobili tudi dodatna sredstva, pridobiti na različnih razpisih, pa j e naš Zaradi vse večjega števila prometnih Zagotovo si velikih investicij kot so občinski proračun težak kar 4 milijone nesreč, ki so se zgodile na območju občinska stavba, trg, vrtec, cesta 500 tisoč evrov. bencinske črpalke pri Zihru, smo v Moškanjci-Zagojiči-Muretinci-Borl in medijih zasledili, da razmišljate o nenazadnje izgradnje kanalizacij e ne bi Pogovarjala seje. izgradnji krožišča, ki bi zagotovo mogli privoščiti, tako pa sedaj občina Bronja Habjanič Obisk vlade ^ W okviru dvodnevnega obiska Spodnjega podravja je konec w leta 2007 našo občino obiskala vladna delegacija. Prvi dan nas je obiskal minister za promet, mag. Radovan Žerjav, ki se je seznanil s prometno problematiko v naši občini, se je udeležil tudi predsednik vlade, Drugi dan pa je vlada končala obisk v Janez Janša, ki sije pred tekmo ogledal Spodnjem Podravju z dobrodelno nove občinske prostore in se pogovoril nogometno tekmo med ekipo članov z županom, Jožetom Kokotom, vlade in gospodarstvenikov ter politikov Spodnjega Podravja. Tekme Ob slovenskem kulturnem prazniku ^^^^b kulturnem prazniku smo bodo nikoli zašli v pozabo. Na tem prispeva k ohranjanju slovenske E 1 letos pripravili kar dve mestu ni odveč povedati, da velika kulture in dokler se bo govorila proslavi. Prvo so v sredo, 6. večina kulturnikov ne ustvarja zato, da slovenščina in vse dokler se bodo febraurja, v Večnamenski dvorani v bi od tega imeli korist, pač pa v prvi ohranjala številna narečja, bo kultura Gorišnici organizirali v osnovni šoli in vrsti zaradi sebe in tistih, ki jim je skrb ostala živa. je bila predvsem za učence z namenom za ohranjanje tradicije in zgodovine V prid dejstvu, daje kultura nekega približati jim kulturo. Drugo je v slovenskega naroda še kako po- naroda pomemben segment razvoja in četrtek, 7. februarja, organiziralo membna. prepoznavnosti posamezne države, domače kulturno društvo. Namenjena je Kulturo bi z osnovno definicijo govori tudi to, da je Evropa sama bila vsem občanom, da bi jih opomnili, pravzaprav zelo težko opisal, saj je prepoznala, da se lahko vsaka država kako je za narodov blagor pomembna kultura nekako sestavni del našega navzven predstavi tudi s svojo kulturno tudi kultura. Proslava je bila v kulturni življenja, s katero se tako ali drugače tradicijo. V zadnjih mesecih se v naši dvorani. Slavnostni govornik je bil srečujemo ob različnih priložnostih, državi veliko govori o Evropski župan občine Gorišnica, Jože Kokot, ki Nekateri imate radi ljudsko pesem, kulturni prestolnici leta 2012. Znano je je zbrane nagovoril z naslednjimi drugi gledališče, tretji tamburanje, spet že, da bosta takrat svojo kulturo besedami: četrti poezijo. Vse te različne kulturne širšemu svetu predstavljali Slovenija in »Ob vsakoletnem srečanju z vami, ko se zvrsti pa posameznika notranje Portugalska. In tu vidim priložnost tudi takole spominjamo našega naj večjega bogatijo. za našo občino. poeta vseh časov, ne morem mimo Čeprav majhen, le dvo-milijonski In kaj povedati ob koncu? Pravzaprav dejstva, da sem lahko upravičeno narod, smo lahko ponosni na bogato se nimamo ničesar bati. S toliko ponosen na pestro kulturno dogajanje v kulturno dediščino in tradicijo. Številni idejami, kijih kulturniki premorete in s naši občini. Večina izmed vas ki skrbi, Slovenci poskrbijo, da se le-ta ohranja takšno požrtvovalnostjo, bo kultura v da se številna izročila ohranjajo iz roda tudi izven naših meja, s tem pa jo občini samo še bolj pridobivala na v rod, požrtvovalno deluje na področju predstavljajo tudi drugim narodom, prepoznavnosti in bo tako popotnica kulture že desetletja. Bodisi skozi Možnost zato seje z vstopom Slovenije vsem, ki jim je mar, da ohranimo naše gledališko, likovno, pesniško, literarno v Evropsko unijo še povečala. Polletno korenine. ali kako drugo dejavnost. Mnogi izmed predsedovanje uniji moramo izkoristiti Dragi kulturniki! Želim si, da bo vaša vas pisno beležite številne kulturne za še večjo prepoznavnost slovenske ustvarjalnost še naprej tako brezmejna, dogodke in tako skrbite, da le - ti ne kulture v svetu. Tudi slovenski jezik vaše ideje pa naj zmeraj naletijo na plodna tla!« obvestila Na podlagi 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list, št. 79/99,124/00,79/01,30/02,56/02-ZJU in 110/02 —ZDT — B) in 16. člena statuta občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin 25/06), je občinski svet občine Gorišnica na 9. redni seji, kije bila dne 12.2.2008 sprejel ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Gorišnica za leto 2008 1. člen V odloku o proračunu Občine Gorišnica za leto 2008 (Uradno glasilo slovenskih občin 10/07) se tabela v 2. členu spremeni, in sicer: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih Skupina/Podskupina kontov proračun leta 2008 1. SKUPAJ PRIHODKI (70 + 71 + 72 + 73 + 74) 4.525.578 TEKOČI PRIHODKI (70 + 71) 3.074.284 70 DAVČNI PRIHODKI 2.276.632 700 Davki na dohodek in dobiček 1.850.000 703 Davki na premoženje 331.850 704 Domači davki na blago in storitve 94.782 71 NEDAVČNI PRIHODKI 797.652 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 322.269 711 Takse na pristojbine 6.066 712 Denarne kazni 1.793 714 Drugi nedavčni prihodki 467.139 72 KAPITALSKI PRIHODKI 150.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 150.000 73 PREJETE DONACIJE 21.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 21.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.280.294 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.280.294 II. SKUPAJ ODHODKI (40 + 41 + 42 + 43) 4.525.578 40 TEKOČI ODHODKI 555.824 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 137.726 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 17.534 402 Izdatki za blago in storitve 400.564 41 TEKOČI TRANSFERI 862.974 410 Subvencije 64.624 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 340.543 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 165.257 413 Drugi tekoči domači transferi 292.550 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.094.188 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.094.188 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 12.592 430 Investicijski transferi 12.592 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (1. - II.) 0 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Štev: 007-3/2008, Datum: 12.2.2008 Občina Gorišnica župan Jože Kokot SOL' skupna občinska uprava SEŽIGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV V NARAVI JE PREPOVEDANO Z OBČINSKIM PREDPISOM ežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov (papir, karton, plastika, tekstil, pohištvo ...), vključno s sežiganjem odpadkov z vrtov (odpadne veje, trava, listje), je, po 7. alineji 38. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 10/2005^ in 10/2007 ), PREPOVEDANO. Z odlokom so za nepravilno ravnanje predpisane tudi globe za prekrške. In sicer za fizično osebo, odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika in samostojnega podjetnika posameznika 400 evrov, ter za pravno osebo 1.400 evrov. Občani, ki so vključeni v redni mesečni odvoz odpadkov, lahko komunalne odpadke, vključno z odpadki z vrtov in zelenic, brezplačno oddajo v ZBIRNEM CENTRU RAVNANJA Z ODPADKI GAJKE, vsak delovni dan od 8. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 14. ure (zimski čas) ali od 8. do 20. ure in ob sobotah od 8. do 14. ure (letni čas). V kolikor pa ni možen lastni prevoz odpadkov, ga lahko občani posebej naročijo na Čistem mestu Ptuj, na telefonski številki 780 90 28. V tem primeru je seveda potrebno poravnati le stroške prevoza. Obvestila občanov so vedno pogosteje podlaga za izvedbo inšpekcijskega postopka, ker se občanom ni več potrebno bati, da se bo izvedelo, kdo je inšpektorju posredoval podatke. Po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002) je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Komunalna inšpekcija pa tudi redno preverja in ugotavlja, kateri občani sežigajo komunalne odpadke na prostem in če ugotovi prekršek takoj na kraju prekrška izda in vroči kršitelju plačilni nalog z globo. Naprošamo pa tudi vse občane, da komunalno inšpekcijo obveščajo o primerih sežiganja odpadkov na prostem. Prijavo lahko vsak sporoči na komunalno inšpekcijo Skupne občinske uprave, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, na telefonsko številko: 748 29 63 ali 748 29 86. Sabina JUPIČ komunalna inšpektorica ZBIRALNICE ZA LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ^^isto mesto Ptuj d.o.o., skrbi za f pravilno ravnanje z odpadki, ki ^^pomeni: zbiranje in odvoz odpadkov, obdelava, ter odstranjevanje (odlaganje) komu-nalnih odpadkov po ločenem zbiranju. Zbiranje ne pomeni samo praznjenje in odvoz posod z odpadki od »povzročiteljev«, ampak gre tudi za druge odpadke, ki jih izvajalec javne službe med letom prevzema (kosovne, ločene frakcije, nevarni odpadki in ostanek odpadkov), zato je pomem-bno, da odpadke na izvoru ločimo in jih šele nato odložimo v namenske posode po njihovi vrsti. Način, predmet in pogoje pa določa Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 10/2005 in 10/2007). Za zagotavljanje kakovostne javne službe je na celotnem območju Občine Gorišnica uvedeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, kije obvezno za vse povzročitelje komunalnih odpadkov. Uporabnike storitve javne službe OPOZARJAMO, da je dovoljeno odlagati odpadke izključno v štiri namenske posode, katere so nameščene na ZBIRALNICAH LOČENIH FRAKCIJ in opremljene z napisom: ♦STAR PAPIR: odlagamo časopise, revije, prospekte, zvezke, knjige, brošure, pisarniški in računalniški papir, embalažni papir in kartonske škatle, druge izdelke iz papirja in kartona. ♦ODPADNO STEKLO: odlagamo vse vrste steklenic, kozarce za vlaganje in druge steklene posode, s katerih odstranimo vse nesteklene dele. Steklo ne sme biti umazano. ♦PLASTIČNA EMBALAŽA: odlagamo plastenke vseh vrst brezalkoholnih in alkoholnih pijač. V zabojnike za plastiko zbiramo tudi tetrapak embalažo. ♦STARE KOVINE: odlagamo odpadke iz pločevine vseh vrst pijač in hrane, če so čiste. Sabina JUPIČ komunalna inšpektorica Razvojni program podeželja za Haloze 2007-2013! azvojni program podeželja za bilo izvedenih 14 različnih Haloze 2007-2013 temelji na izobraževanj, delavnic in sestankov v S ^^izhodiščih uredb Evropske unije okviru Razvojnega programa podeželja in uredb Ministrstva za kmetijstvo, za Haloze. Prav tako je bilo v letu 2007 gozdarstvo in prehrano Republike oddanih 40 vlog na različne javne Slovenije. Celoten program temelji na razpise, od tega je bilo odobrenih 55 %, nacionalnem nivoju, na tako 35 % ni bilo odobrenih, za 10 % pa imenovanih 4 oseh, ki zajemajo več kot rezultati še niso znani. Rezultati 40 različnih ukrepov pomoči za odobrenih projektov v 2007 so: 9 e-točk kmetijska gospodarstva, občine, z brezplačno uporabo interneta društva in podjetja na podeželju v (Ministrstvo za gospodarstvo), tri Sloveniji, kamor seveda spadajo tudi turistična društva so izvedla prireditve Haloze. (Slovenska turistična organizacija), dve Do danes so bili objavljeni že skoraj vsi društvi sta pridobili pomoč za izvajanje predvideni razpisi, nekateri pa so že programa (Ministrstvo za kmetijstvo, zaključeni. V večini primerov so javni gozdarstvo ....), izvedenih je bilo več razpisi s tega področja razpisani dokler informativnih in izobraževalnih se ne porabijo vsa denarna sredstva, ki delavnic za različne ciljne skupine, v so bila na voljo. Na območju Haloz je okviru izvedenih projektov seje v letu bila za skoraj vsak razpis izvedena 2007 zaposlilo ali registriralo dejavnost informativna delavnica, na kateri so bili 5 oseb, nastali pa so še drugi rezultati, ki razpisi in pogoji sodelovanja tudi jih ni moč točno izmeriti in so vsekakor predstavljeni. Informativne delavnice pozitivno vplivali na razvoj območja je organiziralo Podeželsko razvojno Haloz. jedro Halo, ki je član Združenja V letu 2008 smo na različne javne podeželskih razvojnih jeder Slovenije razpise oddali že 11 vlog, večina se in ima tudi status upravljalca Lokalne navezuje na transnacionalna akcijske skupine Haloze. partnerstva, kar pomeni, da so partnerji Lokalna akcijska skupina Haloze (v projekta vsaj iz treh držav ali več. nadaljevanju LAS Haloze) je bila Trenutno je v pripravi še 15 vlog ustanovljena decembra 2006 v Žetalah. (Leonardo da Vinci, partnerji iz 4 držav, Člani LAS Haloze lahko postanejo vsi Norveški finančni mehanizmi, prebivalci, podjetja, društva, vaške vključenih 5 občin in 7 društev, skupnosti ipd. na območju občin Zavrč, Čezmejno sodelovanje s Hrvaško, Cirkulane, Gorišnica, Videm, Razpis SVLR za južno mejo -Majšperk, Podlehnik in Žetale. Član infrastruktura,...). LAS Haloze postanete, če želite biti Najavljenih je precej novih razpisov, obveščeni o vseh aktivnostih LAS pripravlja se precej skupnih projektov. Haloze, oziroma imate projektni Vabljeni k partnerstvu, predlog, ki bi ga želi sofinancirati s Več informacij lahko dobite na sedežih strani Razvojnega programa podeželja navedenih občin in na sedežu za Haloze 2007-2013. Članstvo ne upravljalca LAS Haloze: PRJ Halo v pomeni nobene finančne obveznosti ali Cirkulanah 56, 2282 Cirkulane, na članarine. elektronskem naslovu info@halo.si ali V letu 2007 in v prvih mesecih 2008 je www.halo.si, T: 02 795 32 00. LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA HALOZE GIBONA OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA ZAVRČ CIRKULANE GORIŠNICA VIDEM PODLEHNIK ŽETALE MAJŠPERK Podeželsko razvojno jedro Rural Development Centre Gibanje števila občanov Na upravni enoti v Gorišnici smo se pri referentki, gospe Alenki, pozanimali, kako se giblje število občanov, oziroma kako se giblje število rojstev in smrti. Primerjali smo podatke od leta 2002 naprej. leto število rojstev število smrti 2002 31 35 2003 32 32 2004 36 39 2005 37 46 2006 32 43 2007 41 22 Povprečje rojstev za zadnjih sedem let znaša 34,8 rojstev/leto in 36,2 smrti/leto, kar pomeni, da se število prebivalcev počasi manjša in tudi stara. Odstopa pa leto 2007, ko je bilo rojstev kar 18 % več od povprečja zadnjih šestih let in skoraj 40 % smrti manj od povprečja. Želimo si, da bi se takšni podatki ponavljali tudi v naslednjih letih. Mednarodni projekt VAMOS I "lrometna varnost je ena 1. Delovanje prometnega sistema z Skup3j Z3 VGCJO ^-^najpomembnejših družbenih vidika varnosti, dejavniki tveganja, . M zahtev in prioritet Evropske unije Vizija nič, vpliv posameznih ukrepov V3mOSti v tem desetletju. Vsaka članica si mora (prometna vzgoja, zakonodaja in njeno prizadevati, da doseže zastavljeni cilj: izvajanje, tehnični ukrepi, evalvacija) s Vsak državljan Slovenije lahko kot VIZIJA NIČ in minus 50% mrtvih do poudarki na novostih na področju udeleženec v cestnem prometu, kot član leta 2010, kar pomeni, da bi ohranili infrastrukture, prometne vzgoje, družine, društva, kot delavec ali najbolj 25.000 življenj. Slovenija ni na pravi analitsko raziskovalnega dela, odgovoren nosilec nalog v podjetju, v poti. Število mrtvih se je v tem letu zdravstva), organih lokalne skupnosti ali države, znatno povečalo. Po prometni varnosti prispeva k večji varnosti v cestnem je Slovenija med vsemi članicami EU v 2. Vpliv preventivnih aktivnosti in prometu! nekaj letih padla na predpredzadnje primeri dobre prakse na najpo- Nujno je treba povečati občutek za mesto v EU. Področja delovanja so membnejših področjih za večjo varnost soodgovornost prav vseh. predvsem udeleženci v prometu, prometa (hitrost, alkohol, varnostni Cilj Programa varnosti cestnega vozila, infrastruktura, javni prevozi in pas, otroški sedeži, varnost pešcev, prometa Občine Gorišnica je ustvariti spremljanje nesreč. Potrebno je vpeljati kolesarjev in voznikov motornih pogoje za varnost v prometu, preprečiti enotnejše kazalce uspešnosti in stalno dvokoles), čimveč prometnih nesreč in doseči poročanje EU. »Vizijo nič«. Od 21. 11. 2007 do 24. 11. 2007 sem se 3. Vsebine delana lokalni ravni, dela kot predsednik Sveta za preventivo in prostovoljcev, njihova organizacija, \/|7|i A KMZ' vzgojo v cestnem prometu Občine motivacija in priprava za izvajanje * 1Z.1 J/\ IN 1L Gorišnica udeležil seminarja o različnih nalog na področju preventive mednarodnem projektu VAMOS. in varnosti v cestnem prometu. Na lokalni ravni je zaradi majhnega Nosilec mednarodnega projekta števila prometnih nesreč in njihovih VAMOS - Volunteers always an the V Sloveniji nameravamo v okviru posledic sprejemljiva le Vizijanič. rnove for road safety - (Prostovoljci projekta VAMOS poskusno izvesti vedno na poti za boljšo prometno aktivnosti na območju dveh do treh Vizija nič je dolgoročni cilj, ki pomeni, varnost) je Direkcija Republike statističnih regij ali bodočih pokrajin, da na cestah ne bo mrtvih in hudo Slovenije za ceste - nacionalni Svet za Tako bi s temi modelnimi regijami ali poškodovanih. Za njegovo uresničitev preventivo in vzgojo v cestnem občinami dobili konkretne smernice za je potrebno prilagoditi organizacijo in prometu (DRSC - SP V). delo v bodoče in začeli konkretne delovanje nacionalnega cestno-pro- Namen projekta je spodbuditi programe lažje izvajati na območju metnega sistema, strokovno delo na lokalni ravni in celotne Slovenije, pritegniti k delu čim širši krog ljudi, ki želijo pomagati in prispevati k izbolj šanju varnosti prometa na cestah. V mednarodnem projektu sodelujejo Belgija, Grčija, Finska, Portugalska, Slovaška, Mednarodna organizacija za preventivo PRI - La Prevention Routiere Internationale ter Nizozemska kot model dobre ureditve in Švica, ki izvaja nadzor kakovosti gradiv, modelov in programov. Projekt bo trajal do konca julija 2009. V tem času se načrtuje, da bi v vsaki državi udeleženki v izbranih pokrajinah pripravili ustrezne programe in bolje organizirali preventivno delo ter spodbudili delo prostovoljcev. Program seminarja je vseboval splošne teme in konkretne delavnice za pripravo lokalnih programov. Sestavljen je bil iz treh sklopov: Udeleženci seminarja VAMOS Vizija nič obvezuje državne organe in 1 Č/>lcprO frtfllEfO organizacije, organe lokalnih IVI VllUVC skupnosti, strokovne institucije, organizacije civilne družbe in posameznike, da vse svoje odločitve SEPTEMBER 2007 in ravnanja usmerijo k njeni uresničitvi. 3. 9.: Začetek pouka za učence 2., 3., 4., V lokalnem programu varnosti bomo 5./9,578,7., 8. in 9. razredov ob 8.30. obdržali vse dobro zastavljene in Sprejem prvošolcev v občinski dvorani, 7- ^. Mihaela Poplatnik (prot. pripravljene akcije iz prejšnjega krajši kulturni program, razdelitev na tri slovenščine m sociologije knjižničarka), programa in dodali nekaj novih, oddelke in odhod v šolo. Letosjev 1. razred a. ga. Iva Trop (prof. matematike m Nadaljevali bomo z aktivnostmi in vPlsanih 57 učencev’ 3 oddclkl P° 19 - feJ'h 5. d: ga. Patricija Kramberger (prof. matematike in nemščine), 7. a: g. Zdravko Tobijas (prof. športne vzgoje), projekti, ki jih organizira Svet za učencev. 8. b: ga. Zdenka Zver (prof kemije, Razredničarka 1. a: Suzana Vaupotič, biologije in naravoslovja), preventivo m vzgojo v cestnem razredničarka , b: Alexandra Hojnik 9-a: ga-Karmen Fekonja(prof. nemščine in prometu RS ter sodelovali v akcijah, ki Bczjak. Druga strokovna delavka v 1. a in 1. angleščine), jih na področju preventive izvaja PP b je ga. Frančka Vajda. Razredničarka 1. c: 9- b.g. Gorazd Šket (prof. športne vzgoje). Gorišnica. Alenka Širec. Druga strokovna delavka v 1. Čisto vsi strokovni delavci šole imajo Varnost v cestnem prometu je ejega. Nina Primožič. ustrezno izobrazbo. Pripravniki, ki se odgovornost vseh. Tudi medijev. Učence in starše so zraven učiteljic sprejeli pripravljajo na strokovni izpit, imajo Podpora dejavnostim SPV-ja in drugih, še: ravnatelj šole, Branko Širec, pomočnica mentorje. picTe™ ZS" SVe,0Va'na «• Nastop ri,m,č„„-p,=s„= skupme Pr0metu’. V zato. si v Zarad. č šteyila odde|kov smo Mctuljčice na POLIMARATONU v naši občim želimo vec sodelovanja na morali tedanjo igralnico spremeniti v Moskanjcih. Mentorica: ga. Irena pros ovo jm osnovi. razred in pripraviti novo igralnico. V tej Forštnarič. Vsi skupaj imamo zastavljenih kar igralnici poteka tudi jutranje varstvo (6.30- nekaj ciljev, ki so vezani na večje §.30), ki je prvenstveno namenjeno 10.9.: Ob 18.00 skupni roditeljski sestanek finančne izdatke Občine Gorišnica, učencem prvih razredov, varstvo pa nudimo v občinski dvorani. Vodila sta ga. ravnatelj vendar pa se je potrebno ob tem tudi drugošolcem in tretješolcem. V šole, Branko Sirec, in pomočnica zavedati, da je človeško življenje jutranjem varstvu sta zaposleni ga. Frančka ravnatelj a, Dragica Petrovič. Gost.sestanka neprimerljivo s finančnimi sredstvi, ki Vajda (I X na teden - v četrtek) in ga. je dd b- Miian Maltarič, policist, ki je so potrebni za varnost naših občanov Suzana Bečan (4 X na teden). Učenci prvih, spregovoril o preventivi v cestnem * ovr=dno,enav 'kupnemu ,od,«eljsk=m„ s=s„„ku s„ visim milijon evrov). Tu mislim skrb) NinJa žnjdarič (J f slovenščine sleddi razredni m oddelčni roditeljski predvsem na izgradnjo pločnikov m jn sociologijcX za dmgošolce g. Tomaž sestanki- kolesarskih poti, ki so v nekaterih delih Valenko (prof športne vzgoje) za V času obeh sestankov je bila v igralnici na naše občine nujno potrebni. Le s tretješolce pa ga. Nina Primožič V0U° ga- Bernarda Kolar s svojimi skupnimi močmi, angažiranjem vseh (diplomirana vzgojiteljica), ga. Suzana pravljičnimi igrami. Že drugo šolsko leto uglednih ljudi v občini Gorišnica ter Bečan (prof. angleščine in nemščine) in g. skrbi za otroke, ki bi v času govorilnih ur dobri volji vseh občanov bomo Zdravko Tobijas (prof športne vzgoje). ostali brez varstva, zastavljene cilje lahko tudi uresničili. Razredniki ostalih oddelkov so: Prometna kultura ie izredno nomembna 2 .a: ga. Lidija Lozinšek (učiteljica 9- Naravoslovni dan (vinograd, irometnakulturaje izredno pomembna » J sadovnjak) za učence 5. c in 5. d. Učence so za otroke. Otroci SO vsakodnevno zelo ' , , , , , usmerjale- aa Patricija Kramheraer on . • . v . 2. b: ga. Stanka Sterbal (prof razrednega usmerjale, ga. uatncija ivramoerger, ga. izpostavljeni prometnemu vrvežu, zato ® VF B Maja Dobljekar in ga. Dragica Petrovič. O je potreba po prometni vzgoji iz dneva v 3 a. ga’ Andreja Masten (prof razrednega d=lu v sadovnjaku in vinogradu, o boleznih, dan večja m zahtevnejša. Ti otroci so po^a) o škropljenju, o spravilu pridelka so se bodoči udeleženci v prometu. 3 b: ga Anja Golub (prof razrednega učenci učili pri sošolcu Žanu Zamudu pouka; nadomešča go. Renato Obran, prof H°rvatu, predaval pa je g. Jurij Cvitanič. Zavedajmo se, da je cesta za vse, da na razrednega pouka, do vrnitve s Delovne listeje pripravila ga. Zdenka Zver. cesti nismo sami. In če to vemo, bomo porodniškega dopusta), . v ... n sebi in drugim prihranili marsikaj. 4. a: ga. Irena Forštnarič (prof razrednega 25^• 9 - Športni dan za vse ucence od L do 9. , V . v. ,. . nnilVo\ razreda je bil izpeljan na domačem terenu, Prisluhnimo drug drugemu m življenje Pou£a)’ Kostanjevec fnmf na igrišču za župniščem. Učenci so se bo za vse občane varnejše. razrednega pouka- nadomešča go. Anito pomerili v krosu. Tekmovali so ločeno: Voršič, prof razrednega pouka, do vrnitve s dekleta in fantje. Najboljši v vseh devetih predsednik SPV porodniškega dopusta) starostnih skupinah so prejeli bronaste, BojanPurgaj 5. a: ga. ManjaC Bezjak (učiteljica srebmein^medalje. S razrednega pouka), 5. b: ga. Maja Bela (prof. razrednega pouka; 9.. Predstavitev šole s 40 minutnim 'SiTltd/ nadomešča go. Klementino Pukšič, prof. kulturnim programom v Qland.j. na Ptuju. F razrednega pouka, do vrnitve z bolniške), Nastopilo je 60 učencev. Organizacijo sta 5. c: ga. Maja Dobljekar (prof. angleščine in prevzeli ga. Irena Forštnarič m ga. Andreja VAMOS sociologije), Kostanjevec. Pri delu so jima pomagali ga. Anja Golub, ga. Alexandra Hojnik Bezjak, ga. Maja Bela in g. Boštjan Rihtar. 28. 9.: Nastop plesne skupine na dnevu šole v Zavrču (Osnovna šola Cirkulane-Zavrč). Mentorica: ga. Irena Forštnarič. 28. 9.: Šolsko tekmovanje iz logike je pripravil učitelj matematike, g. Milan Šilak. OKTOBER 2007 3. 10.: Osnovna šola Videm je pripravila medobčinsko tekmovanje v krosu. Tega tekmovanja so se udeležili tudi naši najbolje uvrščeni krosisti od 5. do 9. razreda. Spremljala sta jih gospoda Zdravko Tobijas in Gorazd Šket, prof. športne vzgoje. 4. 10.: Učenci 5. c- in 5. d-razreda so se odpeljali v Onnož in se seznanjali s kulturnimi in zgodovinskimi zanimivostmi tega mesta. Delo so usmerjale ga. Dragica Petrovič, ga. Edita Kovač, ga. Patricija Kramberger in ga. Maja Dobljekar. Učenci 7. a in 7. b so se v okviru tehniškega dne seznanjali s hidroelektrarno Formin. Ob razrednikih je za delo skrbel g. Bojan Lubaj. Za učence osmih in devetih razredov pa je bil organiziran naravoslovni dan. Za delo so bili zadolženi razredniki in preostali učitelji zadnje triade. 8. 10.: Od 17. do 18. ure je potekalo prvo srečanje sveta staršev v letošnjem šolskem letu. Srečanje je vodil predsednik sveta staršev, g. Franc Šandor. Prisostvovala je ga. Dragica Petrovič, pomočnica ravnatelja. Od 18. do 19. ure je potekala popoldanska govorilna ura. Gospa Bernarda Kolar je skrbela za otroke, ki so prišli s svojimi starši, v igralnici šole. Ob 19. uri je bila sklicana 1. seja sveta zavoda v letošnjem šolskem letu. Vodila jo je predsednica sveta, ga. Edita Kovač. Prisostvovala je ga. Dragica Petrovič, pomočnica ravnatelja. V času od 8. 10. do 12. 10. so učiteljice 1. a, 1. b in 1. c (ga. Suzana Vaupotič, ga. Alexandra Hojnik Bezjak, ga. Alenka Širec, ga. Nina Primožič, ga. Frančka Vajda) pripravljale dejavnosti v tednu otroka: kostanjev piknik, orientacijski pohod iskanje zaklada. Poklicale so tudi snemalca kabelske televizijo in nastala je samostojna oddaja. Tudi ostale učiteljice prve in druge triade so v tednu otroka ob pouku organizirale vrsto zanimivih aktivnosti. 12.10.: Tehniški dan za učence 8. a- in 8. b-r zreda. Modul: Hrana in prehrana-konzerviranje živil. Pripravila in vodila ga je ga. Iva Trop. Risbica: vrtec Gorišnica 17. 10.: Izpeljan drugi športni dan za učence od 5. razreda osemletke do 9. razreda. Organiziran je bil pohod po Halozah -planinska pot. Učence je na pohodu spremljalo toliko učiteljev, kot je predpisano v zakonu. Pohoda se niso udeležili le tisti učenci, ki so se že v začetku šolskega leta prijavili za PROTEUSOVO tekmovanje (tekmovanje iz biologije). Šolsko tekmovanje je organizirala ga. Zdenka Zver. BRONASTA PRIZNANJA so osvojili: Tadeja Vaupotič iz 8. b, Urška Vojsk iz 9. a, Jernej Fric iz 9. a, Tjaša Lubec iz 8. a in Julija Geč iz 9. a. Julija Geč in Tjaša Lubec sta se uvrstili na državno tekmovanje (7. 12.2007). 18. 10.: Izpeljan kulturni dan za učence 5. c in 5. d (že drugi), za učence 7. a, 7. b, 8. a, 8. b, 9. a in 9. b. Učenci so se seznanjali s kulturno dediščino domačega kraja (Donrinkova domačija), s kulturnimi zakladnicami najstarejšega slovenskega mesta - Ptuja in z bogastvom knjižničnega gradiva v ptujski knjižnici. Učitelji so skrbeli, da so se učenci čim več naučili. 19. 10.: Šolsko tekmovanje iz poznavanja sladkorne bolezni je pripravila in izpeljala ga. Maja Dobljekar. 20. 10.: Državno tekmovanje iz logike je potekalo tudi na naši šoli. Organizatorja tekmovanja sta bila ga. Jožica Ranfl Roškar (zunanja sodelavka šole) in g. Milan Šilak (prof. matematike). Pred tekmovanjem smo pripravili krajši kulturni program, v katerem sta se predstavili sestri Hana in Meta Hunjet, ki sta štiriročno zaigrali na klavir, in harmonikarja Nino Sorčič in Tilen Turk, ki sta v duetu zaigrala Ameriški valček. Zaplesale pa so tudi Metuljčice pod vodstvom mentorice ge. Irene Forštnarič. Celotno tekmovanje sta spremljala tudi ravnatelj šole, Branko Širec, in pomočnica ravnatelja, Dragica Petrovič. Vsi tekmovalci so prejeli priložnostna darila, ki sta jih prispevala Občina Gorišnica in podjetje Žiher. 20. 10.: Ga. Andreja Masten je pripravila planinski izlet za člane planinskega krožka. 24. 10.: Srečanje izbranih učencev iz 4. a in 4. b z gojenci zavoda v Dornavi so na naši šoli organizirale gospe Frančka Vajda, Suzana Vaupotič in Alexandra Hojnik Bezjak. Ogledali so si predstavo v občinski dvorani, izdelali skupinski izdelek in vse skupaj dokumentirali s pomočjo snemalca kabelske televizije. Goste šole je pozdravila pomočnica ravnatelja, ga. Dragica Petrovič. 24. 10.: V športni dvorani je potekalo medobčinsko tekmovanje v rokometu za dekleta. Dosegle so 2. mesto in se uvrstile na področno tekmovanje. Za organizacijo sta skrbela športna pedagoga, Zdravko Tobijas in Gorazd Šket. 25. 10.: V športni dvorani je potekalo medobčinsko tekmovanje v rokometu za fante. Za organizacijo sta skrbela športna pedagoga, Zdravko Tobijas in Tomaž Valenko. 26. 10.: Ustvarjalna delavnica za učence v sodelovanju z Občino Gorišnica - NOČ ČAROVNIC. Delavnico sta pripravile in vodile ga. Irena Forštnarič in ga. Andreja Kostanjevec. NOVEMBER 2007 Od 5. 11. do 9. 11. je bil organiziran 10-umi plavalni tečaj za učence 3. a- in 3. b-razreda. Tečaj so izpeljali ga. Andreja Masten, ga. Anja Golub, g. Tomaž Valenko, g. Gorazd Šket, ga. Nina Primožič in ga. Nina Žnidarič. 8. 11.: Šolsko tekmovanje iz slovenščine -Cankarjevo tekmovanje. Mentorice: ga. Marija Lovrec, ga. Tihana Gvozdič in ga. Mihaela Poplatnik. 8. 11. in 9. 11.: Organizirani predavanji za učence 9. razredov - poklicno usmerjanje (ptujske srednje šole se predstavijo). Predavanji organizirala svetovalna delavka, ga. Edita Kovač. Od 12. 1L do 16. II,- učenci 9. a in 9. b v CŠOD TRILOBIT. Spremljala sta jih razrednika ga. Karmen Fekonja in g. Gorazd Šket. Učenci so v tem tednu med drugim realizirali tudi naslednje dejavnosti: strokovno ekskurzijo, 2 tehniška dneva (Bivanje in okolje; Ekološko osveščen potrošnik), 1 naravoslovni dan (Sladka voda) in 1 športni dan (Športi na vodi). 12. 11.: Od 17. do 18. ure popoldanska govorilna ura. Ob 18. uri predavanje za starše učencev od 1. do 5. razreda devetletke o postavljanju mej svojim otrokom. Potekalo je v občinski dvorani. Srečanje sta vodila Sabina in Tomaž Stanovnik, specialista zakonske in družinske terapije, ki sta na Ptuju odprla Zakonski in družinski center Midva. 13. 11.: Delovni obisk vlade RS v Spodnjem Podravju je bil zaključen v prostorih naše osnovne šole - v večnamenski dvorani. Zaključil se je s prijateljsko nogometno tekmo med predstavniki vlade in župani ter gospodarstveniki Spodnjega Podravja. Sledilo je prijetno družabno srečanje v jedilnici šolske avle. Ves čas so bili prisotni ravnatelj šole, g. Branko Širec, pomočnica ravnatelja, ga. Dragica Petrovič, in vodja vrtca, ga. Nevenka Maltarič. 22. 11.: Šolsko tekmovanje iz poznavanja angleškega jezika. Mentorica: Ga. Maja Dobljekar. 23. 11.: Šolsko tekmovanje iz znanja nemškega jezika. Sodelovalo je 10 učencev. Na državno tekmovanje so se uvrstili: Franziska Šegula (90%), Jernej Fric (88%), Mihael Prelog (85%). Mentorica: ga. Karmen Fekonja. 23. 11.: Tehniški dan za učence 9. a- in 9. b-razreda je bil organiziran tako, da so bili na delovnem obisku pri nas predstavniki srednje živilske šole iz Maribora. Učencem je bil predstavljen sistem srednješolskega izobraževanja in možnosti nadaljevanja študija. Seznanili so se tudi s praktičnim delom, izdelovali so božičke iz marcipana. Tehniški dan sta organizirali ga. Iva trop, prof. biologije in matematike, in ga Edita Kovač, svetovalna delavka. 24.11.: Planinski izlet - Pečkarnikova koča - organizirala in vodila ga je ga. Andreja Masten. 24.11.: Državno tekmovanje iz poznavanja sladkorne bolezni. Mentorica tekmovanja: ga. Maja Dobljekar. BRONASTO PRIZNANJE so dosegli: Eva Vojsk iz 8. a in Sergej Obran iz 8. b, SREBRNO PRIZNANJE pa: Julija Geč iz 9. a, Ana Reberc iz 9. b in Simona Žiher iz 9. a. 28. II.: Rajanje ob glasbi in druženje s prijatelji. Učenci naše šole (4. razred) na obisku pri gojencih v Dornavi. Mentorice: ga. Frančka Vajda, ga. Suzana Vaupotič in ga. Alexandra Hojnik Bezjak. 29. 11.: Učenci 3. a in 3. b so izdelovali adventne venčke. Povabili so snemalca kabelske televizije, da jih je posnel pri delu. Razredničarki: ga. Andreja Masten in ga. AnjaGolub. 30. 11.: Ustvarjalna delavnica za otroke -novoletni aranžma. Pod pokroviteljstvom občine Gorišnica sta delavnico pripravile in vodile ga. Irena Forštnarič in ga. Andreja Kostanjevec. Pripravile sta tudi prispevek za KTV Gorišnica in Radio Tednik Ptuj: Prižgimo adventne svečke. DECEMBER 2007 5. 12.: Medobčinsko tekmovanje v malem nogometu za fante v naši večnamenski dvorani. Mentor gorišniških nogometašev: g. Gorazd Šket, prof. športne vzgoje. 5. 12.: Področno prvenstvo osnovnih šol v šahu - posamezniki. Tekmovali so učenci in učenke letnik 1993 in mlajši ter letnik 1996 in mlajši. Mentorja šahistov na naši šoli sta g. Bojan Lubaj in ga. Andreja Kostanjevec. Sprejem šahistov in njihovih mentorjev je potekal v občinski dvorani, kjer sta jih pozdravila ravnatelj šole, g. Branko Širec, in pomočnica ravnatelja, ga. Dragica Petrovič. Krajši kulturni program sta pripravile ga. Irena Forštnarič (Metuljčice) in ga. Sonja Tramšek (harmonikar). Med našimi šahistkami se je najbolje odrezala Ana Reberc, dosegla je prvo mesto v svoji kategoriji, na drugo mesto v svoji kategoriji so se uvrstili: Nives Janžekovič, Luka Petek in Alja Janžekovič, na tretje mesto pa Tjaša Lubec. 7. 12.: Državno tekmovanje iz biologije (Proteusovo) je potekalo v Murski Soboti. Na to tekmovanje sta se uvrstili Tjaša Lubec iz 8. a, doseglaje SREBRNO PRIZNANJE, in Julija Geč iz 9. a, dosegla je ZLATO PRIZNANJE. Mentorica: ga. Zdenka Zver, prof. biologije, kemije in naravoslovja. 10.12.: Redna popoldanska govorilna ura. mesto. Za tekmovanje sta bila zadolžena športna pedagoga, Zdravko Tobijas in Gorazd Šket. 12.12. : Na naši šoli j e potekalo »Srečanje s prijatelji iz Dornave«. Srečujejo se izbrani učenci iz 4. a- in 4. b-razreda ter gojenci zavoda v Dornavi. Mentorice na naši šoli so Alexandra Hojnik Bezjak, Suzana Vaupotič in Frančka Vajda. Sprejela jih je pomočnica ravnatelja, Dragica Petrovič. Dogodek je posnel snemalec lokalne kabelske televizije, Miran Petek. 13. 12.: Otvoritev SUPERMESTA MERCATOR v Ptuju. Na otvoritveni slovesnosti je zapel tudi gorišniški otroški pevski zbor pod vodstvom ge. Slavice Cvitanič. 16.12. : V večnamenski dvorani v Gorišnici je potekala božično-novoletna prireditev »Z mažoretkami v novo leto«. Organizator: MTPK Dornava. Sodelovali so tudi učenci naše šole pod vodstvom svojih mentorjev: Irene Forštnarič, Slavice Cvitanič, Alexandre Hojnik Bezjak. 17. 12.: Tehniški dan za 8. a in 8. b. Obdelovali so modul: Tekstil in oblačenje -tekstilne surovine, tkanine, pletenine, tekstilije, zato so se odpeljali v tekstilno tovarno v Majšperku. Organizatorka tehniškega dneva je bila ga. Iva Trop, pomagali pa staji ga. Tihana Gvozdič in g. Boštjan Rihtar. 17. 12.: Kulturni dan za celotno prvo triado - ogled praznične kinopredstave v Mariboru (Kolosej). 18. 12.: Kulturni dan za drugi del triade: 4. a, 4. b, 5. a, 5 .b. Odpeljali so se v Maribor (Kolosej) in si ogledali praznično kinopredstavo. 18. 12.: V Veliki Nedelji je potekalo področno tekmovanje v rokometu. Za tekmovalce je poskrbel Zdravko Tobijas, prof. športne vzgoje. 18. 12.: Nastop izbranih pevcev mladinskega pevskega zbora in instrumentalistov v Muretincih - dom upokojencev in starostnikov. Pevovodkinja: ga. Slavica Cvitanič. 19. 12.: Srečanje s prijatelji iz zavoda v 10.12..Andreja Masten (3. a) in AnjaGolub Dornavi; skupna peka peciva. Mentorice: (3. b) sta pripravile delavnico za starše: ga. Suzana Vaupotič, ga. Alexandra Hojnik Naredimo lantemo. Dogodek je posnel tudi Bezjak in ga. Frančka Vajda, snemalec lokalne kabelske televizije, g. Miran Petek. 19 [2.: y Gorišnici potekalo področno rokometno tekmovanje za učenke. Za potek 11. 12.. Na naši šoli je potekalo polfinalno tekmovanja je bil zadolžen g. Zdravko medobčinsko tekmovanje v malem Tobijas, prof. športne vzgoje, nogometu. Ekipa naše šole je dosegla 3. 20. 12.: Učiteljici Irena Forštnarič in Andreja Kostanjevec sta v popoldanskem času pripravile ustvarjalno delavnico: Okraski za smrečico. Projekt podpira in sofinancira Občina Gorišnica. 21. 12.: Manja Bezjak (5. a) in Maja Bela (5. b) sta za svoje učence pripravili tehniški dan. 21. 12.: Zadnji dan pouka pred božično-novoletnimi počitnicami je bil zaključen s kulturnim programom, v katerem so sodelovali predstavniki vseh oddelkov šole. Organizacijo celotne proslave sta prevzeli ga. Andreja Masten in ga. Maja Dobljekar. 21. 12.: Božično-novoletni koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora naše šole ter Orffovega ansambla v občinski dvorani. V program je bila vključena tudi božična gledališka predstava. Celotno organizacijo je prevzela ga. Slavica Cvitanič. Pri izvedbi programa so ji pomagali Boštjan Rihtar, Irena Forštnarič, Frančka Vajda, Jurij Cvitanič in Marjan Vnuk. Program je povezovala Polonca Korpar. Kot zunanji sodelavci so sodelovali še ga. Janja Hunjet (Osnovna šola Markovci) in ga. Marta Tuš (Osnovna šola Dornava). 16. L: Izbrani učenci iz 4. a in 4. b so obiskali svoje prijatelje v zavodu v Dornavi in si ogledali njihove klubske in bivalne prostore. Mentorice: ga. Frančka Vajda, ga. Suzana Vaupotič in ga. Alexandra Hojnik Bezjak. 17. L: Šolska svetovalna delavka, ga. Edita Kovač, je pripravila Ano Reberc, učenko 9. b razreda, za predstavitev na otroškem parlamentu v Ptuju. Ana Reberc je bila izbrana, da sodeluje na državnem otroškem parlamentu v Ljubljani. 18. 1. in 19. 1.: Intenzivne vaje mladinskega pevskega zbora v domu CŠOD Štrk v Spuhlji. Pevovodkinja: ga. Slavica Cvitanič. Za nemoten potek vaj je skrbel g. Jurij Cvitanič. 19. L: Ga Andreja Masten, mentorica planinskega krožka, je organizirala pohod na goro Oljko. 24. L: Državno tekmovanje iz angleškega jezika. Uvrstili so se štirje učenci naše šole. Mentorica tekmovalcev: ga. Maja Dobljekar. 25. L: Državno tekmovanje iz nemškega jezika. Tekmovalci: Jernej Fric iz 9. a, Franziska Šegula iz 9. a in Mihael Prelog iz 9. b. Mentorica: ga. Karmen Fekonja. JANUAR 2008 26. L: Nastop plesne skupine Pupe (Metuljčice) na dobrodelnem plesu Rotary 4. 1.: V okviru interesne dejavnosti Muba za dmgtvo Sožitje na Ptuju, »povezujejo nas skupni interesi« so Mentorica: ga. Irena Forštnarič. učiteljice: Frančka Vajda, Suzana Vaupotič in Alexandra Hojnik Bezjak pripravile gledališko predstavo: Babica Zima. 28. L: Ob 13. uri šolsko tekmovanje iz kemije. Mentorica: ga. Zdenka Zver. 31. L: Zaključek prvega ocenjevalnega obdobja UTRINKI IZ ŠOLSKE KRONIKE FEBRUAR 2008 1. 2.: Šolsko tekmovanje iz zgodovine. Tekmovalo je 14 učencev, BRONASTO PRIZNANJE so dosegli: Sergej Obran iz 8. b, Rebeka Kovačec iz 8. a, Ana Reberc iz 9. b, Rok Kaisersberger iz 9. a, Tjaša Lubec iz 8. a, Eva Vojsk iz 8. a, Miha Prelog iz 9. b. SERGEJ OBRAN in REBEKA KOVAČEC sta se uvrstila na državno tekmovanje. Mentorica: Mira Ivanuša, učiteljica zgodovine in geografije. 4.2.: Šolsko tekmovanje iz Vesele šole na 1. stopnji. 7 učencev od 3. do 5. razreda seje uvrstilo na tekmovanje na 2. stopnji. Mentorica: Edita Kovač, šolska svetovalna delavka. 5. 2.: Za vse učence od 1. do 9. razreda je bilo organizirano pustno rajanje v šolski avli. Strokovna komisija, ki jo je vodil učitelj likovnega pouka, Boštjan Rihtar, je ocenjevala maske, poudarek je bil na pristnih maskah, ki predstavljajo našo kulturno dediščino. 6. 2.: Kulturni program ob slovenskem kulturnem prazniku sta pripravile Mihaela Poplatnik in Tihana Gvozdič. Nastopali so pevci otroškega in mladinskega pevskega 11. L: Kultumo-naravoslovni dan za 5. c, 5. d, 7. a, 7. b, 8. a, 8. b, 9. a in 9.b. Učenci so pod vodstvom razrednikov in ostalih spremljajočih učiteljev obiskali mariborski akvarij in terarij, Muzej narodne osvoboditve, Policijsko postajo, ogledali so si kulturne in gospodarske znamenitosti mesta Maribor. Sledil je ogled baletne predstave Pepelka v Mestnem gledališču Maribor-Opera in balet. 12. in 13. L: Državno tekmovanj e v šahu za posameznike. Mentorja gorišniških šahistov: ga. Andreja Kostanjevec in g. Bojan Lubaj. 15. L: Govorilna ura je bila načrtovana v ponedeljek, 14. L. Ker pa je bilo potrebno izvesti posamezne oddelčne in razredne roditeljske sestanke, na katere je bilo potrebno povabiti tudi zunanje sodelavce, je bila izvedba prestavljena na torek, o čemer so bili starši pravočasno obveščeni. Risbica: vrtec Gorišnica zbora, Orffov ansambel, plesalci in plesalke, predstavniki prve, druge in tretje triade. Rdeča nit celotne proslave: Črn zamorc je ustavil barko, vanjo je stopila Lepa Vida in se s pomočjo gorišniških učencev prepustila svoji usodi. 7. 2.: Na občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku so nastopali tudi člani Orffovega ansambla naše osnovne šole in plesalke iz 2. razreda. Mentorici: Slavica Cvitanič, učiteljica glasbene vzgoje, in Irena Forštnarič, prof. razrednega pouka. 8. 2.: Državni praznik - Prešernov dan (slovenski kulturni praznik). 11. 2.: Testiranje 12 učencev (1 predlagani učenec se testiranja ni udeležil) iz 9. a in 9. b, ki smo jih v teku izobraževanja zaznali kot nadarjene. 11.2. : Popoldanska govorilna ura. 12. 2.: V dopoldanskem času je potekalo 'A finalno državno rokometno tekmovanje. Osnovna šola Gorišnica je dosegla 1. mesto. Mentorja: Gorazd Šket in Zdravko Tobijas, profesorja športne vzgoje. 12. 2.: Znani uradni rezultati državnega tekmovanja iz angleščine: Jernej Fric iz 8. a je dosegel BRONASTO PRIZNANJE, Julija Geč iz 9. a in Ana Reberc iz 9. b SREBRNO PRIZNANJE in Rok Kaisersberger iz 9. a ZLATO PRIZNANJE. Mentorica: Maja Dobljekar, prof. angleškega j ezika. 12.2. : Šahovsko tekmovanje - kvalifikacija za državno tekmovanje v Slovenski Bistrici. Tako starejše kot mlajše deklice so dosegle 1. mesto in se uvrstile na državno tekmovanje. Mentorja: Bojan Lubaj in Andreja Kostanjevec. 13.2.: Pripravljalni sestanek za zasedanje otroškega parlamenta v Ljubljani. Našo šolo in celotno ptujsko območje bo zastopala Ana Reberc iz 9. b. Mentorica: Edita Kovač, svetovalna delavka. 13. 2.: Druga seja sveta staršev od 17.00 do 18.30. Predsednik sveta staršev: g. Franc Šandor. Seji prisostvovala: Branko Širec, ravnatelj šole, in Dragica Petrovič, pomočnica ravnatelja. 13. 2.: Druga seja sveta zavoda od 18.30 dO 20.00. Predsednica sveta: Edita Kovač. Seji prisostvovala: Branko Širec, ravnatelj šole, in Dragica Petrovič, pomočnica ravnatelja. 14. 2.: Regijsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje je potekalo na Osnovni šoli Ljudski vrt v Ptuju. Našo šolo so zastopale: Tadeja Vaupotič iz 8. b, Julija Geč iz 9. a in Ana Reberc iz 9. b. Mentorica: Marija Lovrec, učiteljica slovenščine. 14. 2.: Znani uradni rezultati državnega tekmovanja iz nemščine. Franziska Šegula iz 9. a in Miha Prelog iz 9. b sta dosegla SREBRNO PRIZNANJE, Jernej Fric iz 9. a pa ZLATO PRIZNANJE. Mentorica: Karmen Fekonja, prof. nemškegajezika. 15. 2.: Športni dan za učence: 5. c, 5. d, 7. a, 7. b, 8. a in 8. b. Izbirali so lahko med fitnesom v hotelu Botra v Gorišnici, plavanjem v Termah Ptuj, drsanjem v Ledni dvorani v Mariboru ali smučanjem pri Treh kraljih na Pohorju. Za celotno organizacija sta poskrbela učitelja športne vzgoje, sodelovali so vsi razpoložljivi učitelji navedenih oddelkov. 15.2. in 16. 2.: Informativna dneva za vpis v srednje šole za učence 9. a in 9. b in za vse tiste, ki zaključujejo obvezno osnovnošolsko izobraževanje. Od 25.2. do 29. 2.: Državno tekmovanje iz šaha v Postojni. Našo šolo so zastopale: Alja Janžekovič iz 3. b, Nives Janžekovič iz 5. c, Tjaša Lubec in Rebeka Kovačec iz 8. a ter Ana Reberc iz 9. b. Mentorja šahistov na naši šoli sta Andreja Kostanjevec in Bojan Lubaj. 26.2. : Zdravniški pregled za učence La, 3. a, 8. a. Pregled opravili zdravniki in zdravstveno osebje družinske in pediatrične ambulante Šolman iz Ptuja. 27. 2.: Nastop Orffovega ansambla in plesalk drugih razredov na prireditvi »Zaljubljeni zvonček« v občinski dvorani za učence prvih razredov. Mentorici: ga. Slavica Cvitanič in ga. Irena Forštnarič. 27. 2.: Obisk prijateljev iz Dornave -pravljični popoldan. Mentorice: Frančka Vajda, Suzana Vaupotič in Alexandra Hojnik Bezjak. 29. 2.: Tehniški dan za učence 8. a in 8. b. Pripravila gaje ga. Iva Trop. Pri izvedbi so ji pomagali Suzana Bečan, Bojan Lubaj in Milan Šilak. Zbrala: Dragica Petrovič, pomočnica ravnatelja AAl a r Risbica: vrtec Gorišnica Risbica: vrtec Gorišnica lepa in gostoljubna Moja dežela - ^ W petek, 7. decembra 2007, je v prostorih osnovne šole v w Žalcu potekala podelitev priznanj projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. V kategoriji drugi kraji je priznanje prejela tudi Gorišnica. Podelitve so se udeležili Frida Zorli, Stanko Amejčič in Jože Petek. Turistična zveza Slovenije, pod pokroviteljstvom ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije in ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije, organizira tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja pod sloganom “Moja dežela - lepa in gostoljubna”. Tekmovanje poteka v organizaciji turističnih in dragih društev, občinskih in območnih turističnih zvez, občin, podjetij, zbornic, strokovnih institucij in drugih ustanov. Je izraz civilne iniciative in interesa ljudi. V izvedbo tekmovanja sodijo tudi pomladansko in zimsko urejanje ter čiščenje okolja, kjer stanujemo, delamo in se srečujemo med seboj in s svojimi gosti. Prijava ni potrebna, ne glede na to, ali imajo turistično društvo ali ne, ali to deluje ali ne. Tekmovanje je lahko spodbuda za ustanovitev turističnega ali drugega društva in je lahko ena prvih vsebin v programu njegovega delovanja. Kraji so razdeljeni v kategorije: 1. večja mesta, 2. srednja mesta, 3. manjša mesta in kraji, 4. izrazito turistični kraji, 5. turistični kraji, 6. izletniški kraji, 7. hribovski kraji, 8. drugi kraji, 9. najlepše urejena stara vaška in mestna jedra (po posebnem izboru). Poleg krajev po posebnem sistemu tekmujejo še zdravilišča, podjetja, vrtci, srednje in osnovne šole, mejni prehodi, kampi ter številna draga panožna tekmovanja. Gorišnica je razvrščena v kategorijo dragi kraji, za katero so značilne naslednje karakteristike: v nižinskem svetu, kjer leži večina slovenskih naselij, nadaljnja enostavna delitev podeželskih krajev v kategorije za potrebe tega tekmovanja za zdaj ni možna. Vsa draga naselja zato sodijo v kategorijo dragi kraji. V kategoriji drugi kraji iščemo najbolj urejeno slovensko vas. Vsebina tekmovanja krajev: ♦urejenost glavnih urbanih ele-mentov/ambientov; ♦urejenost objektov različnih dejavnosti; ♦urejenost prometnih površin in objektov; ♦urejenost in varovanje naravnih elementov v naselju; ♦urejenost gojenih zelenih površin ter ocvetličenje; ♦urejenost objektov kulturne dediščine in kulturnih dejavnosti; ♦urejenost objektov turistične infrastrukture; ♦urejenost objektov komunalne infrastrukture; ♦urejenost kraja za funkcionalno ovirane osebe; ♦zaščita naravnih vrednot in njihova promocija; ♦celotni vtis o kraju. Rezultati v kategoriji dragi kraji: 1. Gorišnica, 2. Vopovlje, 3. Vipava, 4. Velike Lašče, 5. Gaberke pri Šoštanju, 6. Kisovec, 7. Šmarje pri Jelšah, 8. Videm (Dol pri Ljubljani), 9. Jezero (Podpeč), 10. Boračeva (Radenci), 11. Šembije, 12. Razbor (Sevnica). Jože Petek Poslovili smo se od Angele Arnuš - Dominkove Angele Ek ineva deset let, odkar je bila |Er I obnovljena in za oglede M S odprta Dominkova domačija - deset let starejši a še dragocenejši kulturnozgodovinski spomenik, po katerem je prepoznaven naš kraj širom po Sloveniji in izven njenih meja. Da se lahko ponašamo s tako dragocenim biserom, ima prav gotovo velike zasluge, med ostalimi, tudi Angela Arnuš - Dominkova Angela, ki je s takšno ljubeznijo pomagala svoji materi Katarini vzdrževati cimprano in s slamo krito domačijo vse do njene smrti. Zadnjih deset let, ko sem opravljala delo vodičke na Dominkovi domačiji, sem se imela priložnost dnevno srečevati z njo in jo bolje spoznati. Ukrivljena pod bremeni življenja in visoke starosti je bila še vedno bistrega uma, neizmerno prijazna in gostoljubna. Zelo rada je pripovedovala zgodbe, ki jih je pisalo življenje na Dominkovi domačiji, in to v klenem, živem narečju. Še posebej so bile dragocene njene pripovedi, ko so prihajali avtobusi šolskih otrok, da bi izvedeli, kako so nekoč živeli naši predniki. Na pobudo Silve Brodnjak iz Hajdine, je zadnji dve leti pisala zgodbe in pesmi iz življenja na Dominkovi domačiji ter jih dopolnila s čudovitimi risbami, pregovori in reki. Ta zvezek je bogata zapuščina za rodove, ki prihajajo, da se zavedo svojih korenin. Njen radoživ humor, gostoljubnost in prijaznost bomo še posebej pogrešali člani DU Gorišnica, ki smo se ob raznih priložnostih z njo srečevali na Dominkovi domačiji. Frida Zorli ^^^^b koncu lanskega leta, 30. E 1 decembra, je umrla Angela Arnuš, rojena Dominko, iz Gorišnice. Z Dominkovo Angelo smo si bili dolga leta blizu, z njo so se stkale nevidne niti, ki nas povezujejo v srcih. Tudi zato je bilo na praznični Novega leta dan mnogo prijateljev, znancev, Gorišničanov, ki smo se polni hvaležnosti in blagega spomina poslavljali od pokojne Angele. Življenjska povest pokojne Angele je povest poštenja in skromnosti, je spomin na preprosto, skromno, vemo in dobro Dominkovo Angelo. Njeno življenje je pripoved o dobrih starših, mami Katarini in očetu Martinu. Je pripoved o otroštvu, preživetem ob sestri Albini in bratu Slavku. Je pripoved o življenju, kije takrat skopo rezalo kruh. Brat in sestra sta odšla v šole, Angela, naj starejša, pa je kakor mnogi, po osnovni šoli ostala doma. Njena odprtost, vedoželjnost in številni talenti so bogatili njeno življenje. Ob ženini domačiji sta z odrekanjem obeh, Angele in njenega moža Antona, priznanega čevljarja, zgradila nov dom in delavnico, kjer smo se srečevali mnogi vaščani. Boleč je ostal spomin na čas, ko je v nepojasnjenih okoliščinah na služenju vojaškega roka v JLA umrl njun dvajsetletni sin Darko. Nekaj let po tragični smrti je kakor mati skrbela za učitelja Darka, po njegovem odhodu pa je v svoj dom sprejela rejenca Slavka. Življenjske preizkušnje, leta in delo so jo upognile, vendar je v veri, življenjski modrosti in ljubezni delala za ljudi. S svojim drobnim nasmehom, voščilnicami, vezeninami, slikami ali tortami je razveseljevala njej drage ljudi. Neizbrisen življenjski pečat je zapustila v kulturnozgodovinski in etnografski dediščini naše vasi, občine in Ptujskega polja - Dominkovi domačiji. Iz njene zakladnice in zakladnice ljudskih običajev naših prednikov je ostalo bogastvo našega bivanja, s katerim se bomo vedno znova spet srečali, ko bomo prestopili prag Dominkove domačije. Dominkova Angela - tudi zato ste in boste ostali »naša« Povest o dobrih ljudeh. Miran Klinc NAŠA HIŠA Na trati zeleni tam sredi vasi, hiša že prek tristo let stara stoji. Potoček je nekdaj za hišo šumljal, ki Lengrava seje imenoval. N a bregu potoka so mačice bele cvetele, na desnem pa visoke jelše šelestele, v katerih so gnezdile srake prešerno vesele. Če znala govoriti bi hišica ti, kaj vse bi povedala nam? Rodov šest j e pri tebi živelo, se smejalo in pesmice pelo. Tri vojne vihre si prestala, gledala smrti v oči, ko štirje mladi fantje za domovino prelili svojo so kri. N a oknih pa hišice tvoj e rože še vedno cvetijo, saj skrbnajih roka zaliva, da nikdar ne ovenijo. Ponosni smo nate, saj naš župan poskrbel je zate, da spet ponosna tu stojiš, kot nevesta se nam zdiš. Mi vsi bomo odšli, za nami drugi še prišli in klicali: „Ostani dolgo še med nami! ” Napisala Angela Arnuš Gorišnica, 15.4.2006 Generacija 1947 W soboto, 24. novembra, smo se po triinpetdesetih letih pred w osnovno šolo v Gorišnici ponovno zbrali letniki 1947. Oko je zaman iskalo staro šolo, v katero smo prvi stopili leta 1954. Na istem mestu, kjer je nekoč stala stara šola, se bohoti nova moderna šola. V šolskem letu 1954/55 nas je bilo v prvi razred vpisanih 61 učencev, srečanja se nas j e udeležilo le 26,11 jih je žal že pokojnih. Zbrali smo se pred občinsko stavbo v Gorišnici, kjer nas je sprejel in vodil ogled novih občinskih prostorov predstavnik občine g. Jože Petek. Nato je sledil sprejem pri ravnatelju OŠ Gorišnica in ogled šolskih prostorov. Nad sodobno zgradbo smo bili navdušeni in nismo mogli verjeti, da se sprehajamo po temeljih naše stare šole, v kateri je v razredu stala stara lončena peč, ki nam j e pozimi večkrat zatajila, zato smo sedeli v zakajenem in mrzlem razredu; ko smo hodili po vodo na dvorišče k staremu studencu, da smo lahko v »lavorju« oprali gobo za brisanje table; nismo imeli telovadnice niti jedilnice. Vsi smo zrli v pridobitev novih šolskih prostorov s sodobno opremo. Nekaj pa je vendarle ohranjenega iz naših časov, to je ročni šolski zvonec. Marsikomu seje utrnila solza, ko se je eden od sošolcev povzpel do zvonca in pozvonil. Strmeli smo v ta zvonec, se ga zelo razveselili in se spomnili lepih trenutkov, ko nam ja ta zvonec naznanjal začetek in konec šolske ure. Bili smo generacija, ko ni nihče posebej izstopal, nismo živeli v izobilju, bili smo otroci revnih kmečkih in delavskih staršev. V šolo smo peš hodili 5 km in več, marsikdo tudi bos. Spominjali smo se prvega šolskega izleta na Zavrč, ko smo po "šodrani" cesti hodili bosi in marsikatera nogica je bila okrvavljena od ostrega kamenja, vendar je bilo kmalu vse pozabljeno, samo da smo se z "brodom" peljali preko Drave. To je bilo za nas posebno doživetje. Iz naše generacije ni nekih visokih strokovnjakov, kajti v tistih časih je malokdo izmed nas imel možnost nadaljnjega šolanja. Imamo enega duhovnika, nekaj je tehnikov, večina fantov seje izučila za poklice: trgovec, ključavničar, pleskar, vodovodar, zidar, dekleta pa za poklice: trgovka, administratorka, gostinska delavka, upravni in ekonomski tehnik, socialna delavka, nekateri pa so ostali kar doma na kmetiji. Generacija 1947 je gradila tovarne, ceste, mostove, žal smo nekateri doživeli tudi stečaje podjetij in kot tehnološki viški ostali brez zaposlitve. Večina pa jih je delala izven naših meja, v Avstriji, Nemčiji, Libiji, Maroku, vendar pa so se nekateri že vrnili, ali pa se še bodo, v domači kraj, kjer so si zgradili domove. Značilno za našo generacijo je, da je večina ostala zvesta ptujskemu polju, ki obsega občine Gorišnica, Markovci, Dornava in Ptuj. Le redki so si ustvarili svoja gnezda preko Drave na Hajdini, v Mariboru, Slovenskih Konjicah in v Ljubljani. Rodilo se nam je 51 otrok in 45 vnukov. Po ogledu šole smo se zbrali v bližnji gostilni, kjer smo do ranih jutranjih ur obujali spomine na šolske dni. Izpovedali smo si mnogo življenjskih zgodb, kako in s kom smo preživeli teh 45 let, saj se nekateri nismo videli od zadnjega šolskega dne leta 1962. Preživeli smo čudovit večer, poln lepih spominov, veselega petja, zabavnih in smešnih iger, ves večer pa seje ponavljala pesem "kolko kapljic tolko let ...", saj se GENERACIJA 1947, kljub vsem tegobam tega sveta, ne da! Anica Horvat - Zelenik Zg. Hajdina Angela je rada tudi risala Delovanje KD Mala vas v letu 2007 Klub študentov Gorišnica \f lub študentov Gorišnica je leto 1^^ 2007 zaključil zelo uspešno. Po M ^.razprodani Toševi stand up komediji »Hamlet«, so v decembru uspešno izpeljali tudi izlet na predbožični Dunaj in Božične likovne delavnice za otroke. Dejavni in uspešni pa ostajajo tudi v tem letu. Tako so 15. 2. pripravili predstavo ekipe Reporter Milan - »Psihiatrija za kadilce« in znova napolnili kulturno dvorano občine Gorišnica. Ker pa ja bilo povpraševanje po vstopnicah za predstavo zelo veliko, so se odločili predstavo pripraviti še enkrat. Tudi tokrat so do zadnjega kotička napolnili kulturno dvorano, igralska zasedba pa je tudi v drugo dodobra nasmejala vse obiskovalce. KŠG-jevci pa niso pozabili niti na Dan žena. Tako so v soboto, 8. marca, na občinskem trgu poklanjali vrtnice vsem mimoidočim ženam, materam, dekletom. Načrte pa imajo tudi že za naprej. Tako bodo v soboto, 29. 3., organizirali izlet v Arboretum Volčji Potok, nadaljevali pa bodo tudi s ciklusom predstav: »Od boga poslan« z Matjažem Javšnikom, »Jamski človek« z Natašo Barbaro Gračner, »Ptičja gripa« z ekipo Reporter Milan ... Poleg tega bodo organizirali pohod na Veliko planino, likovne delavnice, ob dnevu muzejev pa bodo svoje člane in vse vedoželjne odpeljali na ogled zbirk v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Zvesti pa ostajajo tudi svojim zdaj že skoraj »tradicionalnim« projektom: Bin-koštni spust po Dravi, Glasbeni večer na trgu, Dan mladih in Zvirenčina fest. V prepričanju, da vam z njimi tudi letos na bo dolgčas, vam sporočajo: »Ne, ne niste sami, KŠG j e z vami!« elo KD Mala vasje bilo v letu 12007 zelo uspešno saj je v IS celoti realiziralo planirani program, oziroma ga celo preseglo. Kot j e to bilo v prejšnjih letih, so bili tudi v letu 2007 v društvu najbolj aktivni ljudski godci trio Vetrnica, ki beležijo 33 nastopov, od tega 11 v domači občini. Pevci vasi beležijo 17 nastopov in od tega 7 v domači občini. Likovna sekcija je v lanskem letu organizirala 10-dnevno delavnico za likovnike v mesecu juliju. Recitatorska skupina in ljudski pesnik sta se občinstvu predstavila po enkrat. Med najpomembnejše nastope in dosežke v Sloveniji si KD lahko šteje nastop ljudskih godcev trio Vetrnica in Pevcev vasi na RTV Maribor »Fonoteka«, nastop ljudskega godca v finalu za zlato harmoniko Ljubečne ter osvojeno zlato medaljo v kategoriji veteranov. Izven državne meje so bili Ljudski godci in Pevci vasi, na povabilo zamejskega Slovenskega KD Mura, udeleženci kulturnih dni v Avstriji v mestu Feldrich. Obe skupini sta bili tudi udeleženki 63. mednarodnega sejma forklore, ljudskih običajev, glasbe in pesmi, v Villaschu (Beljaku) v Avstriji. Nastale stroške gostovanj so pokrili organizatorji. V svojih nastopih tako vse skupine KD Mala vas predstavljajo KD Malo vas, občino Gorišnica v lastni državi, Slovenijo pa še izven meja. Na žalost je aktivno delovanje skupin večkrat pogojeno s finančnimi sredstvi, ki so premajhne, saj morajo člani skupin za pokrivanje stroškov seči v lasten žep. Res je to ljubiteljska kultura, kjer je delo prostovoljno, vendar so za dobro ljudsko glasbo in ljudsko petje potrebne vaje in mnogo odrekanja mentorja in članov skupin, da se želena kvaliteta doseže. Zato bi bilo priporočljivo več sredstev nameniti ohranjanju izvirne ljudske glasbe in pesmi tako kot to delajo v drugih državah EU in tudi nekaterih občinah v Sloveniji. KD Mala vas je prepoznavna v Sloveniji, saj je dosegla zavidljive rezultate v svojih dejavnostih za katere je registrirana. To skupine dokazujejo z raznimi predstavitvami na TV, v radijskih oddajah in drugih medijih. Daje KD res aktivno, pa potrjuje tudi JSRS za kulturne dejavnosti, ki jih večkrat, skupaj z deležem občine Gorišnica, tudi podpira pri raznih projektih. Delovanje in aktivnosti skupin v KD Mala vas bodo še naprej potekale po začrtanem programu, ob zagotovitvi finančnih sredstev občine in sponzorjev. Tako kot do sedaj nam bo to tudi uspelo. Konrad Kostanjevec 12. mednarodni mladinski turnir v Beljaku, Avstrija | J|ia« mestu se zahvaljujemo županu Občine Gorišnica, ki najde posluh tudi za takšne projekte in s tem podpira najmlajše občane. Vsi skupaj pa se že veselimo naslednjega mednarodnega turnirja. Bojan Purgaj W nedeljo, 30. 12. 2007, je bil za NK Gorišnica prav poseben w dan, saj se je naša najmlajša ekipa U-8 udeležila 12. mednarodnega mladinskega turnirja v športni dvorani Beljak Lind v sosednji Avstriji. Turnir je trajal cel teden in vsak dan so se na njem pomerili mladi nogometaši različnih starosti iz vse Evrope. Turnirje znan po svoji dobri organizaciji in gladki izvedbi. Tako smo tudi mi doživeli topel sprejem in se skozi ves potek turnirja počutili domače. Naša ekipa U-8 je pokazala, da se v NKG dela strokovno z vsemi selekcijami in je odigrala pet odličnih tekem, od katerih je tri zmagala in samo dve izgubila. Tako smo vsi ponosni na rezultat iz Beljaka. Na tem Judo klub Gorišnica a judo klub Gorišnica se počasi m končuje zimska sezona, oz. ^■^sezona nasploh, saj je to dvoranski šport, ki večino tekmovanj opravi v jesenskem, zimskem in spomladanskem času. Od lanskega septembra smo opravili veliko treningov, kar se odraža z uspehi in doseženimi rezultati na številnih tekmovanjih. Judoisti trenirajo pod vodstvom trenerja Franca Naska v judo dvorani v Večnamenski dvorani v Gorišnici. Rezultati tekmovanj: Pohorski bataljon - Slovenska Bistrica, 19.01.2008 1. mesto Forštnarič David: -60kg 3. mesto Kociper Tanja: -63kg Državno prvenstvo - Slovenska Bistrica-člani, 02.02.2008 3. mesto Fras Damjan: +100kg Državno prvenstvo - Oplotnica - kadeti, 16.02.2008 3. mesto Kociper Tanja: -63kg Državno prvenstvo - Slovenj Gradec - mlajši dečki, 02.03.2008 3. mesto Forštnarič David: -60kg 10. pokal borilnih veščin Lendava, 26.01.2008 3. mesto Forštnarič David: -60kg 3. mesto Kralj Renata: +57kg 3. mesto Sever Jan: +50 3. mesto Kostevc Matic: +50 Franc Nasko David Forštnarič Tanja Kociper šport Rokometaši iz Gorišnice ■ ^ okometaši iz Gorišnice, ki tekmujejo pod imenom M ^Rokometno društvo Moškanjci Gorišnica, nadaljujejo enako uspešno kot so začeli jeseni. Skupno gledano lahko rečemo, da je za njimi ena najuspešnejših sezon v zgodovini kluba. Končni rezultati bodo znani za dober mesec, vendar so obeti izredni. Članska ekipa je po sedemnajstih odigranih krogih (od skupno 22) z enajstimi zmagami in šestimi porazi na visokem petem mestu. Po nekaj nepričakovanih izidih v zadnjih dveh kolih so se karte v 1. B državni rokometni ligi za moške močno premešale. Potem ko je izgledalo, da si je ekipa iz Ribnice že zagotovila zmago v ligi in s tem napredovanje v 1. A ligo, so se stvari postavile na novo. Trenutna lestvica: L RK Ribnica Riko hiše 28 2. RK Krka 28 3. MRK Klima Petek MB 25 4. RK Krško 23 5. RD Moškanjci Gor. 22 6. Grosuplje 18 Mlada ekipa, pod vodstvom trenerja Ivana Hrupiča, verjetno nima več možnosti za napredovanje, bo pa odigrala ključno vlogo pri odločitvi, kdo bo napredoval. V naslednjih petih krogih bodo kar trije nasprotniki ekipe, ki se borijo za napredovanje. V gosteh igrajo v Mariboru in Ribnici, doma pa proti ekipi iz Novega mesta. Verjetno bo na koncu obveljala domneva, ki se je pojavila že na začetku prvenstva. Napredovali bosta tisti dve ekipi, ki bosta uspešni proti ekipi iz Gorišnice. Mladinska ekipa, pod vodstvom trenerja Darka Žnidariča, igra v 2. mladinski ligi vzhod in si je že zagotovila drugo mesto, kar jo vodi v ligo za razvrstitev od 1. do 4. mesta. V sedemnajstih odigranih tekmah so dosegli 13 zmag in le 4-krat klonili pred nasprotniki. Prvi dve ekipa se uvrstita v 1. mladinsko ligo. Darko Žnidarič vodi tudi ekipo kadetov (letnik 1991 in mlajši), Rado Vnuk pa ekipo starejših dečkov A (letnik 1993 in mlajši). Obe ekipi sta se uvrstili v polfinale državnega prvenstva (med 16 najboljših ekip v državi). Kadeti so trenutno na 7 mestu z dvema zmagama, enim neodločenim rezultatom in petimi porazi, starejšim dečkom pa v nadaljevanju ne gre po pričakovanjih, saj so trenutno osmi brez dosežene zmage. Mlajše dečki A pa trenira najuspešnejši rokometaš Gorišnice, Dejan Ivančič. Dečki so pred kratkim končali s predtekmovalnimi boji v skupini vzhoda. V najmočnejši skupini so končali na petem mestu in bodo do konca sezone odigrali še nekaj turnirjev za razvrstitev nad 16. mestom. Luka Pravdič Luka Pravdič obiskuje deveti razred osnovne šole v Gorišnici, rokomet pa trenira že pet let. Velja za enega najbolj nadarjenih rokometašev svoje generacije v Sloveniji. Že več let se udeležuje vsereprezentančnih akcij letnika 1992 in mlajši (kljub temu daje letnik 1993). V tej sezoni je kot član slovenske reprezentance odigral tudi prijateljsko tekmo proti reprezentanci Srbije. Vse sezone do sedaj je končal kot najboljši strelec lige, v kateri je tekmoval. Izredno uspešen je tudi v drugih športnih panogah. Najbolj pa veseli njegov športni način življenja in velika volja, ki jo kaže na treningih in tekmah v rokometu. Nikotina Zorli V vseh kategorijah imamo tudi najboljše strelce lig. Pri članih sta na drugem in tretjem mestu Dejan Ivančič in Peter Marušič, pri mladincih sta na prvem in tretjem mestu Miha Petek in Luka Zorli, pri kadetih vodi Tadej Arnuš, na desetem mestu je Samo Sinček, pri starejših dečkih A Luka Pravdič na drugem mestu in pri mlajših dečkih A Sebastjan Kelenc in Sašo Hrupič na drugem in šestem mestu. NikolinaZorli WM' F1 ,,*l 1 * S®ŠP i Mlade šahistke šahovskega društva Gorišnica nastopile na 15. posamičnem državnem šahovskem prvenstvu v Postojni Dušan Janžekovič 2^ ahistke Šahovskega društva ^Gorišnica so se udeležile 15. J posamičnega prvenstva mladih v šahu. Prvenstvo je bilo v organizaciji Šahovske zveze Slovenije od 24. februarja do 1. marca 2008, v Postojni v Hotelu Jama in je bilo kvalifikacijsko za svetovno in evropsko prvenstvo mladih. Šahovsko društvo Gorišnica je zastopalo 5 igralk, ki so si pravico nastopa na prvenstvu pridobile skozi regijske kvalifikacije, oziroma jim je nastop omogočal FIDE ali slovenski rating. Treba je poudariti, da pomeni posamezno državno prvenstvo zbor najboljših igralcev iz vse države. Prvenstvo j e trajalo 7 dni, ob katerih se je dvakrat igralo po dve partiji, ostale dni pa po ena partija. Partije trajajo tudi od tri do štiri ure, tako da je prvenstvo zelo naporno. Konkurenca je bila izredno huda in takoj videlo, da bo vsaka osvojena točka uspeh. Kljub temu, da je bila naša ekipa brez trenerja, so se dekleta zelo dobro odrezala. Skupno so odigrale 41 partij in osvojile 19.5 točke. Zahvaljujemo se Občini Gorišnica in OŠ Gorišnica, ki sta omogočili nastop na prvenstvu. Nastop pomeni nabiranje dragocenih izkušenj v najmočnejši državni konkurenci in ohranitev stika z vrhom. Pomeni tudi nadaljevanje tradicije, ki jo šah v našem prostoru ima, hkrati pa tudi uvid, da bo za ohranitev stika na tem nivoju v prihodnje potrebno narediti več. Kurenti na obisku v Gorišnici ljub temu, da so letos imeli kurenti izredno kratek čas, da -Z- Jk^odženejo zimo iz naših krajev, so vseeno našli čas, da so obiskali tudi župana občine Gorišnica, Jožeta Kokota, in vse zaposlene na občini. V ponedeljek, 4. februarja, so na občinski tržnici zadoneli zvonci, obešeni na kurentije forminskih kurentov. Zraven so bili seveda obvezni tudi hudičeki. Kurenti so se s priložnostnim darilom županu zahvalili za dobro sodelovanje z občino, župan pa se jim je zahvalil za ohranjanje etnografske tradicije naših krajev. Forminski kurenti so tudi tisti, ki na Dominkovi domačiji predstavljajo pustni običaj obiskovalcem, ki si le-tega zaželijo. Kljub temu, daje kurentija izredno težka in topla, so pripravljeni običaje predstaviti tudi sredi poletja, če obiskovalci to želijo. Nikolina Zorli s.... Alja Janžekovič, Nives Janžekovič, Rebeka Kovačec, « Tjaša Lubec in Ana Reberc IME VEČ NORVEŠKIH KRALJEV ADAM BOHORIČ RDEČKASTO RJAVA RODOVITNA PRST REKA V ZDA, KI IZVIRA V APALAČIH, DOLGA 660 KM NEMŠKA HITROSTNA DRSALKA DIX RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI NAPLAVINA IZ LEDENE DOBE ŠABAC BAKHOVA PALICA IMETJE, SVOJINA (ZAST.) ŽIVALCA, KI NAM POPESTRI ZELENICO OZNAKA ZA TOLAR ŠAHISTKA KUŠNIR SEZNAM TISKARSKIH NAPAK ZNAMENITI HOMERJEV EP NORINA RADOVAN KOŠČEK SUKANCA POGOSTA OTROŠKA IGRA ŽENIN ALI MOŽEV OČE GRADBENI STROJ ZA KOPANJE JARKOV TOVARNA KOKSA VZDEVEK POKOJNEGA] LADJARJA ONASSISA POBOŽEN ČLOVEK, TEIST CIRKUŠKA TELOVADKA LIČINKA TRAKULJE IZMENJEVALEC EL. TOKA SINOV ALI HČERIN SIN GRM OCTOVEC MARIBOR. TOVARNA VOZIL MESTO V MAVRE-TANIJI PARJENJE SRNJADI SLOVENSKI PISATELJ IN POTOPISEC (IGO, 1853-1910) ZNAMKA ITALIJAN- SKIH KAMIONOV IZDAJA TISKANEGA BLAGA PLATINA ODLIKA, LASTNOST REKA V TOSKANI, KI TEČE SKOZI FIRENCE RIMSKA BOG. JEZE OKUSNA MORSKA RIBA DOMAČE ŽENSKO IME ODRSKO GLASBENO DELO RAZBURLJIVO DOGAJANJE (KNJIŽ.) MALAJSKA BLAZNOST TURSKI PAŠA IZ 19. STOL. MESTO V SEVERNEM PORENJU TURISTIČNI TABOR VELIKA SLADKO- VODNA RIBA CIGAN PREGOVOR DESTILACIJA (REDKO) DRŽALO POSODE STARA ENOTA ZA POSPEŠEK ITALIJAN. FILMSKA IGRALKA AMANDA DROBIŽ V SKANDINAVSKIH DEŽELAH VEČJI KOS POHIŠTVA TAJNI POLICIJSKI SODELAVEC SREDSTVO ZA UMIVANJE CHARLES IVES CIRILOV BRAT, CERKVENI SVETNIK FRANCOSKA KEMIČARKA, NOBELOVKA 1903 IN 1911 OČIVIDEC DOGODKA JOK (KNJIŽ.) IZDELO- VALEC IRHOVINE Pomoč na strani: ENIGMATKO.COM DILUVIJ - naplavina iz časa ledene dobe, AMOK - napad besnila pri Malajcih, MOERS - nemško mesto v Porenju, ERRATA - seznam tiskarskih napak v knjigi, CURIE - francoska kemičarka (Marie)_________________ REŠITE KRIŽANKO: Rešitev križanke pošljite na naslov: Občina Gorišnica, Gorišnica 83a, 2272 Gorišnica, najkasneje do 30. 4. 2008. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 praktične nagrade. Imena izžrebancev bomo objavili v naslednji številki Vesti iz Vasi. Nagrajenci iz pretekle številke so: 1. nagrada v protivrednosti 20 € - Ljudmila Ličen, Moškanjci 95, 2. nagrada v protivrednosti 15 € - Martina Erženjak, Zamušani 35, 3. nagrada v protivrednosti 10 € - Gal Bezjak, Gorišnica 32a. Nagrade bodo nagrajenci prejeli po pošti.