riška Domovina
Lkdvtcjai ei% m— ho ih e
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 27, 1947
LETO XLIX-VOL XLIX
mm 1TII!SL0VENIJEOd severnega do južnega tečaja HriBIlHHe določena črta za obrambo
UMRL JE V LJUBLJANI dr. Silvan Hrašovec, vis. sod. svetnik v pokoju, brat prvega slovenskega župana v Celju dr. Jurija Hrašovca in oče znane slovenske pianistke prof. Silve Hrašovec.
V CERKNICI JE IZDIHNIL vpokojeni župnik Ivan štrajhar.
Ija Aleksandra, sedaj pa so poslali iz vsega srca vdano izjavo maršalu Titu. Torej vedno kot se spodobi za literarni svet, ki je vedno z višjimi. Sklenili so, da se pridružijo tudi petletnemu “planu” svojega ljubljenega diktatorja Tita in njegovega režima. Kako se to naredi, niso po
NA BLEDU se je poslovil od skušali povedati. Najbrž z nav-
tega sveta nekdanji hotelir pri Petranu Miha fierne.
DR. NIKO ZUPANIČ, ki je znan tudi marsikateremu Ame-rikancu še izza časa prve svetovne vojne je obhajal v Novem mestu s svojimi sošolci 50 letnico gimnazijske mature. Le štirje so dočakali častitljivo obletnico.
OBČNI ZBOR SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV. — Slovenski književniki so imeli svoj občni zbor 24. junija. Ker mora biti v Jugoslaviji vse prav usmerjeno, so 'književniki volili na vsa važnejša mesta v odboru dobre komuniste, tako da se noben član ne bo mogel kdaj splašiti in kje stopiti iz določenega tira. Za predsednika je izvoljen Miško Kranjc, za podpred|sednika F. Bevk, za tajnika Janez Logar. Včasih so vdani literati pozdravili .Franc Jožefa, kasneje kra-
dušenim pisanjem. Sicer Slovenija s tega občnega zbora ni zvedela nič literarnega.
“INGOLIČ RAZOČARA,” tako je poročano ob koncu dolge kritike o komunističnem pisatelju Ingoliču in njegovim komunističnem romanu "Vinski vrh.” Tako je zapisano v komu-nisitčnem “Slov. por.” 25. jun. To potrjuje, kar je nekoč izrekel pisatelj Kraigher, da slovenska literatura pod partizanstvom nazaduje, aali kar je izrazil Juš Kodak z besedo o kulturni krizi,
MOEDERNDORFERJA ODKLANJA. — V isti številki odklanja kritik Boris Orel knjigo znanega komunista učitelja Moederndorferja o verovanjih in običajih Slovencev. Kritik pravi, da knjiga ne ustreza ne znanstvenim ciljem in ne Ijud-
(DaUe na 3. strani)
llZ LORAINA JE
Jugoslavija je prijela 33 oseb za umor duhovnika
Jugoslavija ne dovoli poročati o stanju prelata Ukmarja
Trst. — Jugoslovansko časopisje poroča, da je bilo aretiranih 33 oseb radi umora duhovnika Miroslava B u s e 1 i č a zadnjo nedeljo v Lanišču, Istra. Duhovnika je ljudska dru-hal dobesedno obglavila, ko je hotel braniti prelata Ukmarja, ki je prišel zadnjo nedeljo* bir-movat v ta kraj.1
Jugoslovanske-oblasti ne puste nobenih vesti v javnost o zdravstvenem stanju Msgr. Ukmarja, ki so ga težko ranjenega prepeljali v Reko. Pobesneli ljudje so po birmi udrli v zakristijo v Lanišču in tam težko poškodovali Ukmarja, ki ima počeno lobanjo in več u-bodljajev z noži po telesu. Duhovnika Buseliča so pa z noži in srpi obklali ter mu '
V ITALUI MORE IMETI LE BOGATAŠ AVTOMOBIL
Rim. — Kljub temu, da si zamorejo samo bogataši privoščiti avto v Italiji, pa pričakuje avtna industrija, da bo zgradila letos do 40,000 vozil. Cenejši avto stane v Italiji $8,-000, boljše vrste pa $10,000.
Najmanjše avtno kolo stane $100, večjega obsega pa $200. Gazolin plačujejo po $1 galono na črni borzi je pa po $2.50.
-----o------
O, ja, kapitalistične konzerve so mu pa šle v slast!
Teodor Andrica, ki se nahaja zdaj v Jugoslaviji in ki je časnikarski poročevalec za Cleveland Press, poroča iz Belgrada o sledečem zanimivem, pa tudi značilnem slučaju.
Z nekim komunistom višje šarže je sedel piri kosilu. Komunist mu je na dolgo in š.iroko razlagal “kri-
Na vseameriški konferenci v Braziliji je bil odobren
Razne drobne novice h Clevelanda in te okolic« i. H.
Vstopnice za banket—
Vstopnice za slavnostni banket, ki bo v nedeljo v počast .	-	. ,	iMsgr. B. J. Ponikvarja, osta-
nacrt za obrambo vse zapadne hemisfere,, v ka-.nejo v predprodaji do sobote.
W je vključena tudi tads. Green«], k Alaska pa vse doli do najbolj južne ameriške re- Kdor se namerava udeležiti publike.
Rio de Janeiro. — Pododsek 14 republik, ki ga je postavila vseameriška konferenca, je odobril načrt, da se ustvari “varnostna cona” za vso zapadno hemisfero od severnega do južnega tečaja. V slučaju napada bodo to cono branili vsi ameriški narodi oziroma republike.
Po tem načrtu
bo smatran vsak napad na katero koli a-meriško deželo kot napad na vse ameriške države in vsaka ameriška republika bo obvezana priti na pomoč.
Ameriške republike so se sporazumele v tem, da bo ta obrambna pogodba veljavna toliko časa, da Zveza narodov stori potrebne korake za splošno varnost i* mir.
Sprejet je bil tudi predlog, da dve tretjini ameriških republik odloči, kakšno akcijo se zavzame proti napadalcu. Argentina je bila zadnja, ki je na to pristala.
Pričakujejo, da bo
Predsednik Truman bo iznova apeliral, naj bi se znižalo cene
Washington. — Iz Bele hiše se poroča, da bo predsednik Truman v kratkem ponovno prišel pred industrijo in trgovce, naj začno s prostovoljnim znižanjem cen.
Predsednika je oplašilo nedavno zvišanje cen avtomobilom, jeklu in gradbenemu materialu. Prišel bo v javnost z izjavo, da to zvišanje ni > bilo upravičeno ter dokazal, da industrija in trgovina ni delala
namerava banketa, naj si preskrbi vstopnico pravočasno. Dobe se pri vseh cerkvenih odbornikih, pri Mr. Grdini v North American banki, v Oražmovi slaščičarni v SND in v našem uradu. Važen sestanek—
Clevelandske podružnice Slovenske ženske zveze so vabljene, naj pridejo v lepem številu na sestanek jutri večer ob 7 v šolo sv. Vida. Treba je ukreniti vse potrebno radi prireditve 7. sept., da bo vse pripravljeno in preskrbljeno. — Vsaka naj bo pripravljena, da pomaga po sv&jih močeh.
Poroka—
V soboto ob 11 se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Anne Mo-čilnikar iz John J. Smith. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Florian Močilnikar iz 1096 E. 64. St., ženin je pa doma iž Ashtabula, O. Poročne obrede bo izvršil Rev. Ernest Smith,
S tem hočejo pohiteti z Marshallovim načrtom za obnovo Evrope
Washington. — Zed. države so odločene, da bodo kolikor mogoče pohitele z Marshallovim načrtom za obnovo Evrope, zato bodo pripravile svoj lasten proračun, koliko bo Evropa potrebovala, da se bo postavila zopet na noge. 4 Ta proračun bo ameriška vlada primerjala z onim, ki ga bodo predložile evropske države o svojih najnujnejših potrebah.
Nekateri računajo, da morajo biti Zed. države pripravljene dati ali posoditi Evropi med 15 in 20 bilijoni dolarjev v prihodnjih štirih ali petih letih.
Zed. države bodo poskušale dobiti za Marshallov načrt tudi države vzhodne Evrope, ki se zdaj še nočejo pridružiti.
Zed. države bodo tudi delale na to, da se porabi za ta načrt nemško in avstrijsko industrijo pod primernim nadzorstvom, da ne bosta izdelovali vojaških stvari.
-------o------
Po 20 letih sta se zopet poročila
Hartford, My. — A. B. Farris, star 99 let in njegova nekdanja žena Maggie, sta se zopet poročila. Pred 20 leti sta se ločila in šele zdaj spoznala, da drug bi'ez drugega ne moreta živeti.
Federalni sodnik Freed je obsodil Michaela Molcfina iz Lo-raina na 18 mesecev ječe radi izsiljevanja. Molcan je v pismu grozil nekemu zdravniku v Scranton, Pa., s smrtjo, ako mu ne pošlje $20,000.
Molcan je bil aretiran v Lo-rainu in je dejanje priznal. Njegova žena in, 3 leta star 0-trok živita v Scrantonu.
[ Neodlaiajle!
Nabavite Sl
BESEDNJAK DR. KERNA dokler je ie zaloga. Naročite ga lahko v naši npravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete «5.00. Naslov:
Ameriška Domovina •117 St Clair Ave. Clovolaad 3, O.
da so začeli z odprtim bojem
proti aktivnostim cerkve.
(Potem bomo pa zopet čitali izjave protestantovskih duhovnikov iz Amerike, da v Jugoslaviji ne preganjajo cerkve.)
'----o—i—
Iz raznih naselbin
Chciago, 111. — Umrl je rojak Joe Žitnik, doma blizu Ljubljane. Bolehal je več časa. Zapušča ženo in dva sina. Pogreb je bil po katoliških obredih. Naj počiva v miru božjem.
Vile rojenice so se zglasile pri družini H. Bogolin in jim pustile zalo hčerko. Čestitke!
Na bolniški postelji se še vedno nahajata i pod domačo oskrbo John Starc in Frank Vavpotich. Prijatelji naj ju ob priliki obiščejo.
-----o------
Farmarji vedno bolj rabijo kemijo Washington. — N5 trgu je nova kemična preparacija zla uničevanje plevela. Imenuje se “2, 4-D.” Ako se ga poseje po njivi takoj, ko se vseje koruzo, zamori vsak plevel do globočine 3-8 palca.
—'■—o-------
Jugoslavija odobrila tri pogodbe
Belgrad. — Prezidij je odo-jbril mirovne pogodbe za Itali-Eisler je prišel v Ameriko iz. j°» Bolgarijo in Ogrsko. Jugo-Avstrije in bo klican pred od-|s*avDa dobila $200,000,000 Isek na 24. septembra. Eisler je ' vojni odškodnini od bivših o-brat Gerharta Eislerja, komu- sinkih pomočnic, nističnega voditelja v tej de-	o——
Želi, ki je bil obsojen od fede- Moskva noče posredo-ralne sodnije radi ponareja- vati radi Petkova nja potnih listov. Zdaj hoče Moskva, — Andrej Višinski, odsek zvedeti, na kak način je pomožni zunanji minister je ta drugi Eisler prišel v Ame-1 odgovoril na ameriško in angle-riko in kako je mogel toliko ško noto, naj bi Rusija posre-časa ostati tukaj, ne da bi mu'dovala pri bolgarski vladi, da kdo delal sitnosti.
------o------
Kongresni odsek bi rad vedel vse o Hans Eislerju
Welles je bil klican, da pove, kako je Eisler prišel v Ameriko
Washington. — Parnell Thomas, načelnik odseka, ki preiskuje 'protiameršike aktivnosti, je poklical na pričevanje Sumner Wellesa, bivšega pomožnega državnega tajnika, da pove, kako je Hans Eisler dobil dovoljenje priti v Ameriko in kako je mogel ostati tukaj. Eisler je godbenik v Hollywoodu.
Na pričevanje so bili klicani tudi drugi bivši in sedanji vladni uradniki, med njimi George Messersmith, bivši poslanik za Argentino, ki bodo povedali o komunističnem vplivu v filmski industriji.
fe* čas tega razgovora •ta dotični komunist in Andrica pridno segala po jedilih, ki jih 'je poslala UNRRA v Jugoslavijo. Andrica si ni mogel kaj, da ne bi fanatičnemu komunistu pokazal na jedila ki jih je poslal Jugoslaviji “tisti smrdljivi ameriški kapitalizem," brez katerega bi si Jugoslavija ne mogla pomagati na noge, kakor si je.
Komunista pa niti to ni spravilo v zadrego. Na ta Andricov dokaz je samo rekel, “da Amerikanci pač ne {razumemo duha nove Jugoslavije, katere simbolj je Tito.”
Po teh hesedah je s podvojeno energijo segel po dobrotah, Id jih je poslala Ataerika za želodce jugoslovanskih komunistov.
Bodite previdni, kadar gre-tte preko cette. Prekoračite cesto samo pri tignalnl luči!
se ne izvrši smrtna kazen na Nikolaju Petkovu, Višinski je izjavil, da se Rusija ne mara vmešavati v notranje zadeve Bolgarije.
Lačna Evropa bo zopet kmalu zahtevala več živeža od Amerike
Washington. — Na ameriške zaloge živil bo kmalu večji naval. Vzrok je to ,ker je bila po vsej Evropi velika suša in letina bo mnogo manjša kot se je pričakovalo. Pričakuje se, da bo šlo iz Amerike še več živeža in sicer predvsem mesnih konzerv, mlečnih izdelkov, sladkorja in rib. Ameriška armada v Evropi hoče suhega fižola in graha, kolikor ga more dobiti.
Suša bo izdatno zmanjšala pridelek krofnpirja v Nemčiji, Franciji, Angliji, Italiji in drugod. Plosuiija je pašnike, zato ni mleka. Manjši bo pridelek sladkorne pese in namizne zeelnjave.
V Nemčiji, kjer so pridelali največ krompirja, je suša napravila tako škodo, da bo pridelek od 26 do 50% manjši kot normalno,
delegate ameriših republik pozdravil.
Vsekakor je ta zveza 20 ameriških republik skrajno važnega pomena za današnje nestalne razmere. To je sila, ki se lahko postavi v bran vsemu svetu. Važen je zeključek daJ^^;;	torne'
bodo vse ameriške republike rabile ene vrste orožje, kar je bilo že prej sporazumljeno med Zed. državami in Kanado.
nik udaril po tistih, ki določajo cene za dlje časa, ne tiste, ki so od dneva do dneva.
V tem se pričakuje, da se bo zvišala cena obleki za 5 do 10 odstotkov jeseni. Cene živilom se tudi kar naprej dvigajo in se bodo še dvigale, ker o-
rffSHT
voporočenca se bosta odpeljala na medeno potovanje v Kanado, potem bosta stanovala pa na 655 E. 14th St., Erie, Pa. Vse najboljše jima želimo v novem stanu.
Purani bodo prišli bolj zgodaj na trg
New York. — Radi visoke cene piči bodo rejci poslali pura-
Kongresnik vidi že 3. svetovno vojno
Washington. — Charles Eaton, načelnik poslanskega odseka za tujezemske zadeve je rekel, da bo morda Grčija sod smodnika za 3. svetovno vojno. Da se to prepreči, Zed. države
ne en mesec prej na trg kot he smejo dopustiti Rusiji, da druga leta. Navadno so jih po- bi pograbila Gjrči j o, je rekel slali na trg koncem oktobra, j kongresnik. Iz Grčije bi zače-Bo jih pa kakih 15% manj kot la Rusija stegatj roke po vsem
druga leta.
svetu.
Slika iz Benetk. — Slavni gondolier z zavistjo zre v motorni čoln, ki mu odjeda kruh. Ves promet po beneških kanalih so dozdaj opravljali gondoljerji s svo jimi čolnički. Zdaj y> pa začeli vršiti promet tudi motorni čolni, ki računajo za osebo komaj eno desetino tega, kar računa gondolier.
Poizvedovalni količek
Terezija Skupek, Fužina št. 21, p. Zagradec, bi rada zvedela za naslov brata Jima Kunstelj. Če kdo ve zanj, ali če sam čita te vrstice, naj se zglasi pri Mrs. Jennie Strnad, 1416 E. 51. Ht., Cleveland, Ohio.
------o-----
Upajo, da bolezen ne prodre iz Mehike
Washington. — Ameriški živinorejci upajo, da bolezen na parkljih in smrčku pri goveji živini, ki razsaja po Mehiki, ne bo prodrla čez Rio Grande. V Mehiki pobijejo do 3,000 obolele živine na dan, da bi zamorili epidemijo. Dozdaj so pobili v Mehiki že nad 300,000 glav živine. Ameriška vlada pomaga z denarjem pri tem.
------o-----
Papež je sprejel pri sebi Taylor ja Rim. — Papež Pij je sprejel v avdijenci osebnega poslanika predsednika Trumana, Myron Taylorja. Govorila sta več kot 2 uri. Avdijenca je bila v gradu Gondolfo, ki je papeževo poletno bivališče.
K mornarici se kaj pridno vpisujejo
Washington. — Tekom julija se je vpisalo k mornarici še enkrat toliko novincev kot v juniju. Mornarica hoče imeti do konca leta do 400,000 mož.
Indija postavi spomin Gandhiju
Bombay. — Svobodna Indija bo postavila Gandhiju, borcu za svobodo Indije, 150 čevljev visok spomenik v tem mestu. Napravljen bo po vzorcu ameriške boginje Svobode.
r ^MBRlSKA DOMOVINA, AUGUST 27, 1947
’"T’
017 84.
U4¥»SEfSw“") o«*-*«*.
mar ns& Bstuntar«. nwlw »4
Z. Amerllm **"££*2^*8Okr+ui In Kanado PO poiti n ono leto 18.00.
Zrn Ameriko pol leta 84 00; n Cleveland In
2ta Ameriko totrt leta 8280; ta^cieveland In Kanado po potu četrt leta Hit.
»aMMSBiSSS'*
Itartto itapa I e»tov.
SUBSCRIPTION RATKS:
United State« 87.00 per pear; Oevtaand and
u“n»4.oo (Ta mootoT fflewiand and Canada to mall 8480 (or 0 month*.
U S. 8280 (or 3 month* Cleveland and Cantata to mall 82.78 (or 3 month*.
Cleveland and ruburbe to Carrier 87 00 per pear. 8880 lor I month*. 1*8# (or I month*. Malta ooptee t cent* eaek.	,
Bn Med a* eeeend-cta«* matt« January 6th ISM. *8 the Poet Olfloe at Ctefftam. QM» not* «>» *Q* <* M,rtt «"■
No 168 Wed., Aug. 27, 1947
Morozovu prav nič v nos. Mi imamo svojo Ustavo in svoj Bill of Bight*. To je naj privilegij. Rusija pa ima sredptva, ki služijo in pomagajo njenemu Politbiroju. To je pa privilegij Moskve.
In poleg tega naj bo Mr. Morozovu Je povedano, da ruski žurnalist pride lahko v Ameriko, kadar koli ga je volja, potuje in opazuje kjer koli in kadar koli hoče in piše, kar koli hoče, ne da bi se mu bilo bati cenzure niti demokratske, niti republikanske stranke. Ali more ameriški žurnalist štoriji vse to v Rusiji? Ne, in za to mora biti tehten vzrok!
Ce bi bilo pc mnenju in načelu Mr. Morozova, tudi ta članek ne bi zagledal belega dne 1,..
«81(8W8«8Hlll8tt6t>t8H8tt88Hlt8>lllllllHl*18*to;
BESEDA IZ NARODA
I********* 111111884*4 h.**»w**7
Rusi nam dajejo lekcije o svobodi tiska
Andrej Gromyko, ruski reprezentant je vetiral ameriški predlog, da se ustanovi poseben odbor Združenih narodov, ki naj bi pazil na nevarno situacijo na Balkanu, z motivacijo, da se ne sme od nobene suverene države zahtevati, da bi pustila v notranjost svojih mej tak preiskovalni odbor.
KipajM zatem Pa Je rus'ci reprezentant Aleksander P. Morozov povedal Združenim narodom, da v Rusiji vlada resnična svoboda časopisja in tiska, dočim se to ne more reči o zapadnih državah.
Pokojni ruski poslanik Mr. Oumanski ni bil mož ki bi zbijal šale in dovtipe. Toda nekega večera je v ruskem poslaništvu odgovoril na vprašanja o svobodi tiska v Rusiji, takole;
“Rusko časopisje je najsvobodnejše časopisje na svetu. Ono lahko svobodno natisne vse, kar sovjetska vlada želi.”
Moskva ni skušala nikoli utajevati svoje politike glede tiska. Sovjetska vlada smatra časopisje kot orodje podpore kmunisti-čni partiji. Ona mrzi pbjektivno časnikarstvo ter dovoli objavljanje in tiskanje samo tega, kar pomaga režimu, in — ničesar več! Primer: Morozovo kritiziranje zapadnega časopisja je bilo objavljeno v newyorških listih. Toda kritika sovjetskega časopisja bi ne bila objavljena v moskovskih listih! In v tem dejstvu tiči celotno pojasnilo o razliki ruskega in ameriškega časopisja.
Lansko leto je bila v Parizu konferenca UNESCO, na kate-~jt-BB-7c-mijpY»T)j»>e ef«*wbi objektivnega informiranja sveta. Rusi se te konference niso udeležili. To je razumljivo. Kar pa je nerazumljivo je to, kako more Mr. Morozov predstavljati v svetu rusko časopisje-kot svobodno časopisje. To se pravi, da je na glavo postavljena propaganda.	' 1
Morozov je rekel, da bi moral biti uzakonjen zakon, ki bi prepovedal časopisju objavljanje in širjenje neprijaznih poročil o drugih deželah. Morozov je pri tem najbrže mislil, da bi moral biti zakon, ki bi prepovedoval časopisju drugih dežel kritiziranje Rusija. Kajti prav gotovo ni nobeno časopisje na svetu bolj svo. bodno v kritiziranju drugih dežel, kakor je moskovsko časopisje v svojih napadih na motive Zed. držav in Velike Britanije.
Nato se je trpko pritoževal, da je v mnogih deželah časopisje in radio, “v rokah male skupine' monopolistov, ki se poslužujejo svojih Informativnih metod, da vtisnejo svoje reakcionarne, an tidemokratične ideje svojim narodom.”
Ustavimo se pri tem za trenutek! V Rusiji je vse časopisje kontrolirano po komunistični stranki. Komunistična stranka v Rusiji pa ima približno 5,600,000 članov med skoraj 200-milijon-skim ruskim narodom! Ali ne mislite, da je to silno majhno pro-centualno število ? In vendar ta stranka izrablja svoje časopisje za vsiljevanje svojih idej vsem, ki čitajo, in za zatretje vseh drugih idej!
Mr. Morozov je dalje dejal, da je edino jamstvo svobodnega časopisja v "skupnem lastništvu." Le skupno lastništvo bi jamčilo svobodo časopisja. Ali jo res jamči in daje? Ali daje to svobodo Rusiji? Ali bi v Rusiji dovolili stranki, ki bi bila v'opozi-ciji proti komunistom, njeno lastno časopisje? Prav gotovo ne! Ali bi v Rusiji dovolili časopisno kampanjo, ki bi podpirala volilno listo, katera bi bila v opoziciji proti Politbiroju? Kaj pravite? Ali bi v Rusiji dovolili “poštenemu časnikarju” opis koncentracijskih taborišč, v katerih je 11,000,000 jetnikov večinoma političnih “zločincev,” katerih število je skoraj dvakrat večje od celokupnega članstva komunistične stranke v Rusiji? Vprašajte Mr. Morozova!
Prihodnje leto bomo imeli tukaj narodne volitve. Kaj, če bi imelj tudi mi tako svobodno časopisje kot je v Rusiji? Vladna opozicija bi- imela kaj malo prilike. Politični pisci, ki bi proslavljali aspirante za oblast proti sedanji vladi, bi se kmalu znašli v Alaski, kjer pa vendar še ni tako mraz kakor v Sibiriji!
Pa tudi če damo svobodo obema strankama, je še vedno kapitalistična zarota. Pravi Mr. Morozov;
“Neštevilna dejstva, ki dokazujejo odvisnost časopisja, radia in filma od privatnih lastnikov, ki zasledujejo svoje lastne ozkosrčne interese, postavljajo poštene žurnaliste in druge delavce na polju javnega informiranja v težaven položaj, podminirajo maralo časnikarjev ter vodijo do široke korupcije.”
To zahteva “odočne odredbe.” Te odredbe bi morale biti, naravno take, da bi dobile zapadne države one vrste časopisja, kakršno je v Rusiji.
Nato je Mr. Morozov izrazil pohvalo gotovim ameriškim in angleškim listom glede njihovih poročil o Rusiji. Silovitih izbruhov moskovskega časopisja proti Zed. državam ni Angliji se ni dotaknil.
Torej pridemo do sledečega: Ameriška vlada ne dela nobenih pritožb proti vladi kakršno ima Rusija. To je njen “business.” Kakšno vrsto vlade imamo mi, je pa naš “business.” Kar se tiče časopisja, nimamo mi nobenega temeljnega koncepta glede ruskega časopisja, ki mora držati in zagovarjati linijo stranke. Mi pa ne želimo imeti take vrste časopisja, in ta naša želja ne gre Mr.
StoKkarski aspirant št. 1
Cleveland, 0. — Naš narod se ponaša s pametnimi možmi, ki posebno takole v soboto večer pri kozarcu piva kakšno pametno rečejo. Tako sem bil pirča v soboto večer pri bari v nekem našem “narodnem hramu” sledeče zanimive razprave:
Pravi prvi rojak: Ako je bilo potrebno pisati kakšne komentarje o profesorju Furlanu ter mu očitati njegove želje po ministrskih stolčkih, potem bi bil moral urednik Prosvete pooblastiti koga drugega za to, ne pa Milana Medveška, ki je čisto podoben nekdanjemu političnemu vodji v Ameriki, Wil-liamu Jennings Bryanu, ki je “ronal” za predsednika Zedinjenih držav tako dolgo, da so se mu tla udrla pod nogami. Kar trikrat je propadel, in sicer leta 1896, ko ga je porazil McKinley, in leta 1900 je McKinley zopet hitreje tekel kot Byran ter bil ponovno izvoljen predsednikom, leta 1908 pa je poslednjega Mohikanca Brya-na porazil Taft. ,
Pa se oglasi drugi rojak: Milanu Medvešku je nekdo pove
dal, da se naj drži kar svojega
naroda, če hoče priti do stolčka pri kakšni n*Ji veliki organizaciji. In tako smo ga spoznali več let potem, ko ga jfe
parnik zikrcal v luki kipa Svobode, to je na 11. redni knoven-ciji SNPJ, ko je bil narodu predstavljen kot bodoči svobodomiselni vodja za stolček. Prvič je bil Milan zadovoljen z nuvadno šaržo. Štiri leta pozneje pa mu je že zrasel greben in je hotel že nekaj več: posegel je naravnost po stolčku starega SNPJ odbornika Filipa Godine, ki je imel takrat “samo” 29 let službe v uradu uprave Prosvete. Toda kljub temu ga je Milanček hotel izpodriniti, da bi Godina padel s stolčka in da bi Milan naglo sedel nanj ... Pa se zaenkrat ni obneslo in Milan Medvešek je moral oditi brez stolčka , . .
Ampak kakor Bryan, tako si
Možaki so zaključili svoj pogovor o “ronarjlh” in stolčkih ter poklicali drugo rundo, jat pa sem se moral posloviti, ker sem moral na neki surprajs parti, ki so ga priredili meni na čast, o katerem pa jaz seveda nisem nič vedel, oziroma nisem smel nič vedeti.. Pozdrav!
Tine Srakoper. ------o------
Rainbow Hunting Klub
ga farmarja za “Pine Acres” in vsak vam bo vedel povedati za pot.
Novice z Willarda
je tudi Milan mislil: Če propademo enkrat, pa poizkusimo drugič pri drugi organizaciji, čeprav je politično brez barve in čeprav ni tako silno napredna kakor je SNPJ! Glavno je, da pridemo na stolček! Pa poskusimo pri SDZ za urednika! Rečeno — storjeno! Tukaj je bilo toliko bolje, ker ni bilo treba nikogar izpodrivati, ker prejšnji urednik je umrl. Ali nesreča je bila, da sta bila za to mesto dva kandidata in ubogi Milan je bil spet tako nesrečen, da se mu je prevrnil stol,, še predno je mogel sesti nanj.
Ampak popolnoma pa ga sreča ni zapustila. Med tem je namreč pomagal riniti na nekega drugega urednika s stola. Tisti urednik je podal resignacijo in namestnik prejšnjega urednika je bil tako prijazen, da je ponudil Milanu stolček pomožnega urednika. Pa kaj misjite, čitatelji, da je bil ta aspirant za visoke stolčke zadovoljen? Nikakor ne! On je namreč hotel biti nekaj več: boss v,departmentu!
In tako je naneslo, da je na 13. redni konvenciji ponovno hotel pahniti brez usmiljenja starega in zaslužnega borca organizacijo s stolčka. Toda kljub Vf*)i pretkanosti starega Žida mu lopet ni uspelo in moral je zopet z dolgim nosom s konvencije, kamor kot uslužbenec itak ne bi smel, ker ni smel zapustiti urada, kjer je zaposlen. Toda mešetaril je toliko časa, da je bil izvoljen kot delegat, nakar je nastalo vprašanje, kje bo dobil namestnika za svoje delo. Končno se ipu je posrečilo, da je našel prijatelja v sili, izvoljen pa vendarle ni bil.
Pravi, da je opazil klečeplaz-tvo pri dr. Furlanu. Mi pa pravimo, da vemo iz lastnih izkušenj, da je komentator o dr. Furlanu sam največji klečeplazec, kadar pride vprašanje stolčkov na površje. In od te točke se ne premaknemo niti za pičico, kajti mi poznamo srake po perju. . . .
Cleveland (Newburgh), O,— Naj bo tem potom povedano vsem lovcem in našim prijateljem, da je sklep naših fantov, da se vrši tekma med kljubi na našem strelišču v nedeljo 31. avgusta. Tekma se prične točno on eni uri popoldne. Zato pa prosim fante od vseh klubov, da so gotovo o pravem času na mestu. Red in točnost sta dve najboljši činiteljici družabnosti in če se jih izpolnuje, je v tem zapopadenega več prijateljstva in tako več zabave in zadovoljnosti v družabnem oziru. Torej poskušajmo jihj upostaviti do skrajnosti in tako bomo potem povsod dobrodošli kot pravi družabniki.
Da boste pa lahko našli naš prostor, naj bo najprej za ka žipot Slovenskemu lovskemu klubu iz Barbertona sledeče: vzemite road 44 vozite po is-' tem.do 322, tu obrnite po 322 na desno in vozite po prvega križpota (1 miljo), tam zavijte na levo ter vozite po istem do našega prostora, ki se nahaja na, levo roko 1000 čevljev od križišča.
Za Euclid Rifle klub naj bo sledeč kažipot: vozite vedno po 322 (to je znani Mayfield Rd.) ter pazite, da pridete do Road 44, za cesto 44 obrnite pri prvem križišču na levo in vozite kaki 1000 korakov do našega jrostora, ki je na levo roko. Razuma se ipd), da bomo postavili znamenja,' ki bodo vsakega, ki bo prišel po 44 do 322 (za Barberton) in po 322 do 44 (za Euclid) pripeljala zb gotovo na naš prostor.
Vabim pa tudi ostalo občinstvo, ki vas zanima naš šport, da nas obiščete. Batj se vam ni treba, da boste žejni ali lačni. Najsibo še taka vročina, ječmenovca, ki je najboljši v tem času, bo dovolj na razpolago, da vam bo ugasil žejo. Obenem pa si bodte lahko v hladni senci odpočili in se na-vžili zdravega zraka, ki ga v mestu zelo pogrešamo. Na svidenje na strelišču.
Z lovskim pozdravom,
Tajnik.
P. S. Kdor bi se pa tam morda izgubil ali ne mogel najti pfostora, naj vpraša najbližje-
Willard, Wis. — Tu je po teden trajajoči bolezni previden s sv. zakramenti umrl John Morgal (Murgel). Doma je bil iz vas Jablan pri Novem mestu. Rojen je bil 20. novembra 1864 in v Ameriki je bival 66 let. Najprej je bil .prišel v Cleveland, Ohio, od tam pa se je naselil v Ely,, Minn., kjer je več let delal v železnih rudnikih. Ko so se iz Elyja začeli seliti sem na Willard, je bil tudi on med prvimi. Tu v Willar-du je živel 38 let, kjer si je v tem času ustanovil prav lepo in obširno farmo. Poročil se je tukaj na Willardu po sedaj že pokojnem Father Smrekarju.
Tu v Willardu zapušča soprogo in šest otrok, ki so že vsi odraščeni in poročeni. V zakonu se mu je rodilo 7 otrok, eden je umrl. Tu zapušča tudi brata Franka. Pogreb se je vršil v sredo 13. avgusta s črno peto sv. mašo, katero je daroval naš domači župnik č. gl Father Bernard.
Pokojni je bil jako dober in marljiv gospodar ter bil tihega in mirnega kakor tudi poštenega življenja. Ostalim naše sožalje—pokojnemu pa raj nebeški.
Gospa štorklja se je oglasila pri Mr. in Mrs. Bayuk ter jima pustila v dar prav luštka-nega fantiča — prvorojenca. Naše čestitke.
Mr. Jos. Pekol, ki je bil radi bolezni nekaj časa v bolnišnici, je zopet doma. Zdravje se mu obrača na bolje. Upanje jej da popolnoma okreva, kar Bog daj.
Ludvih Perushek, zast.
ži tega našega piknika, za kar vam bomo vsem PW hvaleže-ne in ob priliki bomo pripravljene povrniti poset. Vabljeni ste vsi prijatelji in prijateljice, stari in mladi, da pridete in da se skupno poveselimo. Torej na svidenje v nedeljo 81. avgusta na 18422 Sprecher Ave. v West Parku.	Odbor.
Zanimive besede
Znani angleški pisatelj Bernard Shaw je spisal zelo lepo dramo “Cezar lu Kleopatra”, V tej igri, ki se godi v egiptovski deželi v zadnjem stoletju pred Kr. r. je Shaw položil v usta Cezarju, enemu največjih rimskih vojskovodij in državnikov zanimive besede, ki jih je govoril egiptovski kraljici Kleopatri, ko so se uprli egiptovski domoljubi: “Ali slišiš? Ti, ki zdaj grozovito tolčejo na tvoja vrata, milsijo na pravico maščevanja. Ti si dala umoriti njih vodjo. In oni imajo pravico, da ubijejo tebe. In potem v imenu iste pravice pomorim nje in njih rojaki umore mene kot prišleca v njih domovino? Ali more potem Rim spet pomoritite ubijalce, da pokaže svetu, kako. maščuje svoje sinove in njihovo, čast? In tako bo umor rodil umor-do konca dni, zmirom v imenu pravice, časti in miru!”
Ali niso te zanimive in globoko umne besede velikega angleškega dramatika tudi strašne? Sferi poganski svet, ki je poznal v svoji notranji in zunanji politiki načelo “zob za zob,” se je po njih ravnal. Pa tudi danes so te besede aktualne. In Shaw jih je govoril današnjemu svetu, ki je v zasebnem in javnem žživljenju op-zabil na evangelijsko besedo: ‘Kar ne želiš, da ti stori bliž-
Na piknik v West Park
Cleveland, O. — članice podružnice št. 21 SŽZ so se odločile, da po dolgem času zopet enkrat priredijo svoj društveni piknik v korist naše društvene blagajne.
Ta piknik se bo vršil v ne-dlejo 31. avgusta na prijaznih prostorih dobro poznane Rose Kovach, 13422 Sprecher Ave.. Pri tej dobri naši članici se bomo zopet enkrat prav po domače zabavali. Naša dekleta vam bodo postregla, kar bo v njih moči. Vsega dobrega bo dovolj za lačne in žejpe in igrale bomo tudi priljubljeno igro s pokrivanjem številk in še druge domače igre.
Cenjeno občinstvo je prav prijazno vabljeno, da se udele-


AL PA NE
Zdaj smo bili v popolnoma drugi četrti Willarda. če sem prav preštudiral svetovne strani z willardske baze, bi rekel, da leži Peruškova farma v jugoza-padni smeri od glavnega trga.
Tudi tukaj smo se vozili mimo prav lepih farm in zavili na posestvo našega zastopnika in wil-ardskega prvaka Ludvika Peru-ška. Hiša in gospodarska poslopja staje ravno vrhu male rebri: na' eno stran lepo, ravno polje, po sredi bela cesta gre, na drugi strani pa položna reber v plitko dolino, kjer je koncem njiv in pašnika )epa gošča. To je vse Peruškovo, nam je povedal Tone Debevec. K-prejšnji, dokaj obširni farmi je Mr. Perušek dokupil še zemlje, da je zdaj menda njegova med največjimi' ^"daVlahko^rnju'postavi!
mizo in 4 stole. Zdajle se bomo pa peljali ,sem si mislil in bil že na vozu, ne da bi vprašal za kako dozvolo gospodarja. Take prilike ne bo na Willardu več in ker sem si zabil v glavo, da se bom vozil s konj-
lo.” Dvoje ogromnih je imel že natlačeno polnih, pa so morali tam na dvorišču postaviti še tretjega, ki bo samo začasno. Drugače ni imel kam spraviti koruznih stebel, ki se v “šilu” potem umedijo, da so pozimi za živino. Taka krma je za živino nekako to kar so za nas ljudi kranjske klobase s kislim zeljem. Torej — roba de poka ... kakor smo rekli na Menišiji.
Ludvik in delavci so delali v potu obraza in hiteli, da je vse v kraj letelo. Treba je bilo do večera vse napraviti. Zato ne vem, ali smo prav prišli ali ne. Se reče, prav smo že prišli, toda ob času, ko farmar nima časa za razgovore.
“Le malo se oddahnite,” jim je rekel Mr. Grdina, “saj še ni vseh dni konec.” Vzel je svojo kamero in n%glo vzel nekaj slik. Meni pa ni bilo nič drugo kmerki kot Peruškova prama. Od 16 do 17 pesti visoka, bi rekel, pa Jiroka v kri
farmami, če ni največja.
“Joj, poglejte konjičke!” sem zavpjl, ko smo zavili na dvorišče, “pa se bomo le vozili, če kaj vem!” Ustavili smo blizu skednja, kjer je Mr. Perušek s tremi pomočniki vlagal koruzo v “ši-
ško vprego, sem hotel to tudi izvršiti. Se reče, predstavljal sem si, da bomo konje vpregli v bagrle ali vsaj v kak zapravljivček, toda tudi voz za prevažanje koruznih snopov je dober, če ni drugega pri rokah.
Z voza so bili ravno izložili vso koruzo, zato sem se vstopil za ogrodje, ki je postavljeno spredaj na vozu in prijel za vajeti.
“Mr. Grdina, kaj klepetate zdaj s Peruškom, ko so druge važne zadeve na programu. Kamero vzemite v roke in me slikajte, kako bom fural konje. Pa tako obrnite, da bom jaz ves prišel v sliko, da se ne bo kazala samo sora in žlajf. Tamle ob strani se vstopite in me udarite, jaz bom pa pram-čka malo naguncal. Boste videli, kako bo to šlo tje po njivah,”
Pa mislite, da je res šlo? Eno figo je šlo, vam rečem. To se pravi, saj bi morda res šlo in bogve, kje bi se bilo vse pehalo in kako bi hodili domov, da ni skočil na voz fant, ki je imel glavno besedo pri vpregi. Komaj sem namreč jaz prijel vajeti v roke in par-
škrbine, je tisti, ki je imel svojo važno vlogo na levi strani štange, vrgel najprej levo, potem pa še desno uho ob vratu, se stegnil čez oje proti svojemu tovarišu (ne tovarišu) ob svoji desni strani, mu nekaj dihnil na uho, naglo pogledal nazaj na voz, da bi menda videl, kaj za ena spaka ali prismoda je prijela za vajeti, dvakrat prhnil skozi nozdrvi, se malo prestopil nazaj, dvakrat kresnil z levo sprednjo nogo ob tla in tedaj bi se bila začela zanimiva predstava po Peruškovih njivah, da ni gospodar Ludvik zavpil fantu: “Za vajeti hitro primi, kaj pa zijaš!” Fant je skočil na voz in mi vzel vajeti iz rok ravno v trenutku, ko sta hotela pramčka napraviti majhen zlet po svetu z novim voznikom. Nobena mi ne rata več.
Fant, ki je skočil na voz, je nekaj rekel konjičkoma, ki sta bila takoj zopet v normalnem razpoloženju. Kaj jima je rekel, pa ne vem. Menda je bila kakšna čarodejna beseda. Meni se je nekoliko pokadilo, da mi je Ludvik vzel izpred nosa tako lepo domačo zabavo. Ampak najbrže je
\ Zanimiv berač
Milijonar Hanry Fleischmann se nekega dne oblekel v siromašno obleko in sedel na klop ob cesti in se napipvil bolnega. Hotel je doznati, koliko usmiljenja imajo ljudje do reveža. Vsi so hiteli mimo njega, ne da bi se $naj brigali. Le neka revna stara žena je obstala pri njem in ga vprašala, kaj mu ja. “Lačen sem!” je dejal. Žena je stopila v bližnjo pekarijo, kupila za edini denar, ki ga je imela, kruha in ga prinesla dozdevnem^ beraču. Milijonar je tedaj vstal, se dal spoznati, jo vzel s seboj v svojo hišo in jo bogato obdaril.
"preaodi^io
krat mlasknil z jezikom ob; poznal svoja konja in mene pa
zunanjosti, vsfed tega je hotel imeti voz cel in . mene poslati z Willarda v celem obsegu, v čevljih in s klobukom na glavi, ne pa z nogami naprej.
“Ste vzeli sliko?” sem vprašal Mr. Grdino, ko sem se i veliko težavo pomagal z visokega voza.
“Aha, vzel! Na sliki se bo dobro poznalo, da ste bili vi tisti, ki ste za vajeti držali, spredaj pred vozom sta pa konja,” mi pojasni Mr. Grdina.
“‘Nekam hitro si opravil z vožnjo,” mi omeni Kranjč Tone. “Sem mislil, da se bomo res nekoliko popeljali, kot si se ustil, da se bomo.”
"Saj bi se tudi bili, pa bi na tamle vozu preveč 'treslo. Ja, če bi bil bagrle, potem pa že,” sem mu pojasnjeval. Ne ven), ali je opazil ali ne, kako smo voznike premenjavali na vozu, povedati pa nisem hotel, da mi je bila izročena nekakšna nezaupnica. Ko sem stopil z voza, sem prav ddtoro videl, kako je oni v levi vprep krenil z glavo, me ošinil s svojimi velikimi očmi, nekaj šep- ' nil sosedu in prav zaničljivo zaprhat skozi nosnice, enčes: ti boš pa še fural po Ameriki, ti.
/
Jakob K. Hmt:
Berniuskl kralj
ROMAM S ŠVICARSKEGA POGORJA
(Doila prako Tritai
(Nadaljevanje s l. etranl.) cu Mussolinijeve “Ballile” nare-sko-prosvetnim namenom, Torej jena organizacija za mlade ko-
Nekaj zdravega, vrlega, od-kritosčnega j« dihalo iz odi, vedenja in besed tega moža.
To je čutil Driosch in njegovo spoštovanje je rastlo. Toda samo hladno mu je segel v roko in vprašal skoraj brezbrižno: “Tako, torej se vračate zopet v naš prazni St. Moritz!”
Meko namigavanje, kakor o-čitanje deželnemu sodniku, se je krilo v teh besedah. V Kon-radinovem obrazu se je zdrznilo in krepko je držal Drios-chevo roko.
“Dve stvari sta me prignali domov, hrepenenje po očeh vaše Menje in stiska Engadi-na,” je dejal mirno. "Driosch, prosim vas za roko vaše Menje.”
To je zvenelo toplo in pošteno, toda Driosch je odgovoril mračno:
“a bi jo mogel deželni sodnik žaliti!"
Temna rdečica je zalila Kon-radinov obraz, žele čez nekaj trenutkov je dejal prizadeto: "Takega odgovora ne zaslužim, bodite uverjeni, da bom znal Menjo braniti. Vaši načrti zaradi |zdravl}išča v St. Moritzu pa, sprejmem jih, branil jih bom in izvršil! Dajem vam moško besedo, čas je, pri Bogu, da začnemo delati. Prihodnje leto bomo zidali kopa lišče!”
S toplo prošnjo v očeh mu je zopet ponudil desnico.
V Drioschu se je nekaj upiralo, ko je stal sin njegovega nasprotnika tako v moški moči pred njim ter prosil in obljubljal.
“Mislite na Menjo,” je prosila Cilgija.
Tedaj je Drioch stisnil ponujeno desnico.
“Dobro,” je dejal, “ako je moja hči tako dolgo čakala na vas, jo vzemite! Upam le, da bo vaš oče tako uviden ko jaz. Drugače —”
To je zvenelo težko in zaskrbljeno.
Toda župnik je segel v pogovor: "Zaročni par! To po-menja veselje za ves Engadin. Že dolgo nismo tega doživeli!”
In dvignil je čašo.
Bil je srečen dan v Cilgiji-ni hiši. Vendar pa ni mogel popolnoma prikriti skrbi.
“Od Maloje do Zerneza lahko greš, pa ne najdeš ne ene nove opeke pa strehi,” je tožil župnik. “Za hiše izseljencev se nihče ne briga in se podirajo, vsaka vas ima svoje razvaline, ki naznanjajo propad po vsej dolini. Jokal bi, cako je vse brez cene!”
Njemu je odgovoril od ljubezni in domoljubja prekipevajoči gospod Konradin: "Na zdravje našega prijatelja Lucija Plante, ki nam je na zboru v Churu priboril zidanje alpskih cest! Naj živi čas, ko se bomo z vozom in pošto vozili čež visoke gore, vidim jih prihajati z zelenih prelazov — vpzijo nam goste v šentmori-ško slatino!”
S preudarnostjo življenjsko izkušenega moža je ohladil Driosch njegovo navdušenje: !'Za pol stoletja smo prepozni, svetovni promet ne bo šel nikoli več čez bundnerske pre
DROBI ViSII IZ SLOVENK
ni za nikako rabo, pa je le morala to natisniti tiskalna Družbe sv. Mohorja v Celju. To je napredek slovenske kulture v partizanski dobi.
"SLOVENSKA MATICA” je ena najstarejših slovenskih kulturnih ustanov. V prejšnjih dobah je izdajala vedno večje število knjig na leto. Sedaj beremo, da izda knjigo "Kmet in stvari.” To so pesmi in v prozi pisane stvari Toneta šifrerja iz ža-bnice. Bil je profesor v Ptuju. Leta 1942 so ga Nemci v njegovem domačem kraju ubili kot talca. Druga knjiga bo prestava grških stvari “Predsokratika.” Prestavil je znani profesor Anton Sovre. “Slovenska Matica” je sklenila nadaljevati Izidor Cankarjevo: “Zgodovino likovne umetnosti.” Nadaljevali bodo dalje z Melikovo: “Slovenijo” in s dr. Franc Kidričevo: “Zgodovino slovenskega slovstva.” Vse to je Matica izdajala že pred vojsko.
AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI je izdala kratko poročilo o Korytkovi smrti in ostalini. Napisal je profesor F. Kidrič. Korytko je bil Prešernov znanec in je zbiral kot poljski begunec v Ljubljani slovenske narodne pesmi.
ZAŠČITA BOTANSKIH REDKOSTI. — že v stari Avstriji so bile nekatere posebne redke rastline zaščitene, da se jih ni smelo uničevati. Bile so določene kazni za tiste, ki bi uničevali te rastline. Taka red-
muniste) pesmico “Tovariš Ti to.” No, včasih so reveži deklamirali kralju na čast. Vedno ista pesem'češčenja, samo druge besede. Gojencev ima gluhonemnica sedaj 150.	•
NOVO LETNO GLEDALIŠČE. — Na Pogačarjevem trgu v Ljubljani poleg bogoslovnega semenišča ^ napravili za poletne mesece gledališče na prostem. Tu prepevajo sedaj zvečer opere namesto v vroči gledališki dvorani. Poprej je Ljubljana poskusila s takim gledališčem na prostem v Tivoli, pa se ni obneslo.
Velika pridobitev atomske fizike
Ime betatron izvira od grške črke beta, s katero fiziki označujejo elektrone, ki imajo veliko energijo, kot so na primer tisti, ki jih vsebujejo radioaktivne snovi; a temu so dodali še grško predpono tron, ki pomeni s pomočjo. Iz tega izhaja, da betatron pomeni sredstvo za proizvajanje elektronov velike jakosti.
V fizikalnem institutu univerze v Illinoisu, so zgradili novo napravo, ki more proizvajati najmočnejše žarke X na svetu in o kateri menijo, da predstavlja največji napredek zadnjih desetih let na področju a-tomske fizike. Ta naprava se
lotron se v določenem smilu dopolnujeta: ciklotron pospešuje hitrost protonov — težki delci, ki predstavljajo jedro a-tomov — betatron pa pospešuje hitrost elektronov, ki so nekakšni lahki planeti, ki krožijo okoli atomskega jedra. — Masa protonov je 1840 večja kot od elektronov, toda oba delca imata ena kelektrični nk-boj, ki sta nasprotnih znakov. Zaradi teh razlik je betatron z elektroni visoke energije odprl široko področje raziskovanj, ki je za atomsko fiziko popolnoma novo.
Vendar je notranja sorodnost betatrona in ciklotrona samo v tem, da oba s pomočjo elektrike pospešujeta hitrost atomskih delcev. Bistvo obeh naprav pa je dokaj različno. Ciklotron pospešuje hitrost protonov s tem, da jim daje določeno šte->ilo sunkov, medtem ko se ti premikajo v obliki spirale v posebni popolnoma brezzračni cevi; nasprotno pa povzroča betatron elektronom stalne sunke. Ciklotron tehta 60 ton in ga z vsemi postranskimi pripravami ne bi bilo moči spraviti v garažo, kjer je prostora za dva avtomobila. Betatron pa z vsemi postranskimi napravami ne tehta več kot 4 tone in je manjši kot navadna pisalni miza z vsemi pomožnimi stroji ter nadzorovalnimi napravami vred ne zavzema več prostora kot nekoiiko večja omara. Za obratovanje potrebuje ciklotron jakost 150 kilovatov, do-čim jih za betatron zadostuje samo 30.
Na univerzi .v Illinoisu delu-
kost je bila na primer Blagajev sor D. W. Kerst; omogočila je
imenuje betatron ter jo je iz- -----------------------
našel in zgradil mladi prof e- je betatron že nad eno leto; v
_    «... • i. S___________________________	•	1	*7/-. I'll Ir
tem, da je njihova naj večja u-činkovitost približno 4 cm pod kožo, medtem ko dosedanji žarki X učinkujejo predvsem na površini kože in proti notranjosti njihova sila zelo hitro upada. Poizkusi so tudi pokazali, da s to napravo lahko zdravile tkivo, ki leži globoko pod kožo, ne da bi to kaj vplivalo na kožo ali na maščobno tkivo, ki se nahaja tik pod kožo.
Medtem.ko bodo betatron v industriji lahko uporabili v najrazličnejše namene, je zelo verjetno, da najmočnejših žarkov X skoraj ne bo moči praktično uporabljati, kajti njihova naprava je takšna, da prav nič ne pridobijo na prodorni sili, četudi povečujejo voltažo. Znansteniki, ki so delali poizkuse z betatronom, so dokazali, da po treh milijonih voltov nadaljnje povečanje njihove prodorne sile ne poveča, ampak jo celo zmanjša, kar se je najjasneje pokazalo pri svincu, ki ga navadno uporabljajo za vsrkovanje teh žarkov. Ta rezultat je popolnoma v skladu s teoretičnimi predavanji o spreminjanju energije v materijo. Po tej teoriji se spreminjanje energije v materijo prične pri napetosti enega milijona voltov.
Silo žarkov X, ki jih proizvaja betatron, morejo zelo natančno nadzorovati. To posebnost so izrabili v ta namen, da iso dotočili točno količino energije, ki je potrebna za razkroj itev atomov različnih elementov. Tako so n. pr. ugotovili, da je za razkrojitev jedra bakra potrebna energija .11
nov postopek za pospešenje hitrosti elektronov, ki izhajajo
volčin v polhovgradskih hribih.
Tudi v Stari Jugoslaviji so bile---, v__________ ... .—
tozadevne odredbe. Sedaj je iz-1iz betatrona s hitrotjo, ki prav koli vec čez Dunonersae pre- šla v Ljubljani odredba, ki za- malo zaostaja za hitrostjo svet-laze. Pazite, da ne bodo ime-1ščiti *0 redkih rastlin, da jihjlobe (»10,000 km na sekundo in
li prav zasmehljivci, ki trdijo.
tem času je pokazal velik znantveni pomen in praktične možnosti, ki jih ima za medicino, industrijo in tudi čisto znanost.
V medicini pomeni betatron
Girl Wanted
Clerk-typist — some bookeeping knowledge, bank experience. Apply in person to K. J. Grdina, North American Bank, 15619 Waterloo Rd.	(x)
Delavce se sprejme
Takoj se sprejme zidarje in karpenterje; dobra plača, stalno delo. Zglasite se na 960 E. 185. St., tel. KE 6030.
(170)
razkrojitev jedila ogljika sila milijonov volt-elektronov.
DELO DOBIJO
PUNCH PRESS OPERATORJI Visoka plača od ure in plača od kosa.
Murray Ohio Mfg. Co.
1115 E. 152. St.
(167),
Za čiščenje uradov
Ženske se sprejme za čiščenje šol in uradov. Zglasite se pri
Prospect Window Cleaning Compny 1107 Bolivar Rd.
Tel. CH 6901
(170)
Strežnica se sprejme Sprejme se strežnico, mora biti stara nad 21 let. Delo podnevi. Zglasite se na 390 E. 156. St.
(169)
Dobro delo
Sprejme se moškega za ura-vnanje nemi je (landscape);
dra nam potreona energ.ja ,u ,P^n*nji.ni pot^no. pokli-milijonov volt-elektronov in Za clte John Florlan «•	84*7
In' inwUho
obrnete na
L Petrich — IV1874
mnminmiva
Bolezni na mehurju in žlezah
da bo zdravilišče v St. Motrit-
zu postavljeno, gostov pa ne
bo od nikoder!”
Ko je videla zvečer jahati te tri može proti Bernini, je mislila Cilgija na enega, ki je tudi kakor gospod Konradin v plamtečem navdušenju obljubljal pred njo in Bogom, da bo prižgal Engadinu ugašajočo svetilko.
(Dalje prihodnjič)
Ako imate težave z vodo in vas oe4e v odvodnem kanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v hrbtu. Je to nevarno snamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki ima 15 let uspeina lzkuknle v bolnišnici v lej posebnoeti.
ML PAULW. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
423 Citizens Bldf.. 85« Euclid Av«. Telefon MAin 6016
Uradne ure: 1* do « rauto ob sndah in po dofOYOru
MALI OGLASI
SEDMAK
Moving & Storage
Newman blizu Detroit Ave.
Naprodaj prijazna hiša za 1 družino, lepo dekorirana in v dobrem stanju. Prijazna kuhinja z prostornimi omarami. Zaprta veranda zadej, avtomatično gretje na plin..Mreže in zimska okna; zastori, globok lot. Cena je pod $10,000. Buchanan. Za podrobnosti vprašajte The West Sdie Realty Co.
16600 Madison Ave. Realtors LA 5024.
(Aug. 27, 29)
letniki. Posebej
vi. žandarmeriji “milici” (naglasi na 2. i, in ne na L), da mora paziti, da kdo ne uničuje teh zaščitenih rastlin. Torej bo ta milica delala vsaj nekaj dobrega in ne bo samo upornikov lovila.
GLUHONEME SO USMERILI. — Vse mora biti v Aigosla-viji po enem kopitu, vse usmerjeno v čast in slavo sedanjega režima. Tudi gluhonemi. .V Ljubljani je gluhonemnica že od leta 1900. Mnogo se nauče v tej šoli gluhonemi in njih učitelji so občudovanja vredni radi potrpežljivosti. Sedaj se zdi, da so vredni obžalovanja zato, ker morajo mlade gluhoneme usmer jati v komunizem. Tako bere-
ALSO
light expressing
JM4 s. m BU
Jur KM
volt-elektronoviz tega žje v boju proti raku. Tudi v in-
sledi, da ti elektroni proizva- oustriji je njegova uporabnost jajo X žarke z napetostjo 20 zelo zanimiva. Pri -raziskova-milijonov voltov.	n ju na področju atomske fizi-
Hitrost, ki jo da betatron e- ke uporabljajo betatron kot lektronom, je večja, kot jo je najmočnejšo napravo za raz-kdaj koli mogla povzročiti ka- bijanje atomov; posebno važno ka naprava. Učinek teh elek- je dejstvo, da je moči skrbno tronov _ merjen s “curie,” ki nadzorovati število in silo del-je merska enota v atomski fi- cev, ki jih oddajajo atomi in ziki je isti, kot ga ima 1800 pa zaradi tega, ker da lahkim gramov radia, kar je štirikrat elektronom takšno brzino, kot toliko, kot znašajo trenutne za- je ne more povzročiti nobena loge radia na svetu in predstav- druga naprava, lja vrednost 15 milijonov do- POMEN ZA ZDRAVSTVO ]arjev	I Prodorna moč žarkov X z
SORODNIK CIKLOTRONA napetostjo 20 milijonov voltov laboratoriju _ s0 možnosti, o V znanstvenih laboiatorijih j daleč prekaša moč tistih žarkov kat(,rjh do 2daj znanstveniki ne bo betatron zavzel mesto, ki bo X z napetostjo 400.000 v°'to^!|,morejo' niti sanjati, zelo blizu ciklotrona (silno ki so jih do zdaj uporabljali
Ženska za čiščenje
Sprejme se ženska za čiščenje,
da bi delala samo ob sredah. Vprašajte pri Dr. Paul Rutsky, Betatron bo omogočil tudilE. 55. St. in Hough Av
To so prve točne mere, ki so jih ugotovili pri tako visokih silah.
lo zdaj mogli opazovati samo
s kozmičnimi žarki. Prof. Kerst namerava sestaviti betatron, ki bo proizvajal elektrone s 100 milijoni voltov. Seveda tako visoka sila nima nobenega praktičnega pomena v industriji ali medicini — vsaj za zdaj — toda imela bo zelo velik pomen za znanost, ker bi omogočila nemoteno proizvajanje in preučevanje učinkov, ki jih imajo kozmični žarki. Uspehi, ki jih bodo mogli doseči in iz tega izvirajoče praktične koristi — če bodo mogli proizvajati kozmične žarke v laboratoriju — so možnosti,
„„ blizu ciklotrona (silno ki so .	-
jati v Komunizem. raxo Dere- močna naprava za razbijanje v bolnišnicah v terapevtične na-mo v “S1qv. por.” 13. jun. po- atomov, ki jo je iznašel profe-jmene. Začetna preučevanja so hvalo, kako lepo znajo deklami- sor E. O. Lawrecne s kalifornij- pokazala, da imajo betatronovi rati “pionirčki” (to je po vzor- ske univerze). Betatron in cik- žarki X posebno prednost v
bO-YOU «T BNOUOH
Vitamins?
»*•»**»■ v*
Dva dpi v tednu
Ženska dobi delo za hišna opravila za 2 dni v tednu; nov dom- Pokličite EV 5097.
«2n$2r' S**
■Mita M*m»mry , d*r *-rv » *»«• “ Ua»dmasW«iw
Hiša naprodaj ,
Nahaja se y slovenski našel-bini blizu Euclid Beach parka; ima 4 sobe in kopalnico; zaprta veranda; lepa klet. Je še skoro nova in ima vse ugodnosti Velik lot 40x140. Izgleda kot park. Jako majhni davki. Ne zamudite te' prilike. Za podrobnosti vprašajte
Mavec & Co.
Tel. KE 4922
—(Aug. 27, 29)
^uaotAioajB.iKC
Beverage Store
Naprodaj je trgovina z raznimi pijačami. Dela prometa povprečno $50,000 na leto. Nahaja se na vzhodni strani mesta. Cena je ravno prava za hitro prodajo. Za podrobnosti vprašajte E*it Store Realty Co. George Straimc 778 E. 185. St.
JV 6561
študentje m delu. - Znano je, da so hodili vedno v Berlin na visoke iole #«Mj« v raznih držav. Slika nam jih kaže nekaj, ko pomagajo pn delu oziroma gradnji Berlinske tehnične univerze, katere veliki del je bil ponšenv II. svetovni vojni.. Za hrano j m skrbi Qauker organizacija, za obleko pa brilski Rdeči križ.
'morejo' niti sanjati.
Prof. Kerstov betatron sestoji y bistvu iz dveh delov; močan elektromagnet in podaljšana cev s popolnoma brezzračnim prostorom. Elektromagnet tehta 3 tone in pol ter ga sestavlja 17.500 ploščic iz silicijevega jekla. Njegova pola imata premer 48 cm. Cev je dolga 48 cm, široka 10 cm debela 5 cm. V tej cevi krožijo elektroni po silnicah zelo močnega magnetskega polja. Izžareva jih razbeljena žica — podobno kot elektronke pri radiu — ter jih s pomočjo električnega polja spravljajo v cev; to poljp spravi v cev vsako sekundo 180 nabojev.
Porazdelitev silnic so zelo skrbno preučili. Ugotovili so,
, napravijo elektroni v cevi , sedemstodvajsetinki sekunde pot 400 km. torej dosežejo brzino skoraj 300.000 km. na sekundo in silo 200 trilijonov volt-elektronov. Kadar doseže-j. elektroni največjo Jakost, jih usmerijo proti posebni an-tikatodi, kjer proizvajajo silno močno izžarevanje žarkov X z napetostjo 20 milijonov voltov, ali pa puste, da prodirajo skozi stene cevi, pri čemer tvorijo poseben šop elektronov, ki
Dobri nakupi
Na Huntmere Ave. v slovenski naselbini je naprodaj hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, vse v dobrem stanju; ;v spodnje stanovanje se lahko vselite v 30 dneh. Cena je $9,200.
Imamo tudi nove hiše za veterane od $9,500 naprej, v katere se lahko vselite v par tednih.
V bližini 186: ceste imamo bungalow 5 velikih sob, nove preproge, kuhinja in kopalnica obita s ploščami; velika garaža, cementni dovoz; cena je $12,900.
Zidamo tudi nove hiše po vašem okusu. Za podrobnosti se oglasite pri
Edwapd Kovač
960 E. 185. St.
(170)
Gostilna naprodaj
Naprodaj je gostilna na jako prometnem kraju v slovenski naselbini. Ima D-5 licenco. Zmerna cena. Vprašajte pri John Kovačiču na 6603 St. Clair Ave.	(168)
Pohištvo naprodaj
Naprodaj je dobro ohranjeno pohištvo in sicer kompleten set za jedilnico, Tappan kuhinjska peč, zofa in Apex električni či-etilec. Zglasite se na 18221 Nottingham Rd. Tel. IV 1008.
(171)
Kupite fine breskve!
Imam fine breskve za prezer-viranje; velika izbera, brez koščic. Imeli bomo tudi jabolka, hruške in češplje naprodaj.
Pridite ponje ali pošljite naročilo na
Adolph J. Somrack
Maple Grove Rd. Willoughby, Ohio Telefon:
Willoughby 942-J-5 Kažipot: Maple Grove Rd. te-rijo poseben šop elektronov, ki še med Som Center Rd. št. 91 imajo silno veliko brzino ter jih I in med River Rd. št. 174, okrog ibodo lahko uporabljali v naj-;eno miljo severno od Chardon razi ičnejše industrij ske in Rd. 6. znanstvene' namene.	1	(Ang. 20, ?7.)
iliiW
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 27. 1947

<>
O
O
O
o
o
o
o
o
o
o
BELI MENIHI
Poveit iz prve polovica XII. atoletja ■pisal IVAN ZOREC
Po dolini z Mrzlega polja se je čez veliko cesto proti Stični ulival širok val urnih konji-kov in se po kapljah razlival za beguni, ki so, kakor piščeta pred kraguljem, bežali vsi navzkriž. Kar je bilo mladih in brzopetih, so nekatri ušli v Štorovje in v virsko skalovje, druge so Turki polovili, povezali in odgnali proti samostanu; stari in nadložni še do tja niso mogli, omagali so. Strašni divjaki niso marali nobenih zamud in zavir: med vpitjem in smehom so jih sekali s sabljo in boli s sulico. . .
Gospod Ambrož je med tem z opatom jn tistimi starimi menihi prišel na vrh Vinograda. Tu so postali in gledali navzdol. Turki so po polju lovili begune in se bližali samostanu.
Plemič, lomila ga je svbta jeza, je nespoštljivo revskal v opata:
“Kdo neki o tistile vitezi, ki sekajo in bodejo uboge tlačane? Pa ne, da bi bili Turki? Morda so res, kaj menite? Dežela je sicer velika, a prišli so prav v Stično, na božjo pot so prišli . . .”
Opat Urh se je spomnil pametnega Trlepa, z rokami si pokril obraz in zaihtel na ves glas, menihi starčki pa za njim.
Hiiiiiiiimimtiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitmmg
Are You Going To
- Make f Speech!
Learn The Easy Way
•or better results to Speak Ettec-ivdy. tlie Sound-Mirror with a Personal Rating Sheet will train :/ou in 3 Private Lessons to Teach Yourself.
H, L. Ballentine
(Teacher of Speech)
20 YEARS CLEVELAND HIGH SCHOOLS Phone .S’IF 0584 7-11 A. M. 5-9 P. M. 1824 E. 97th St. iiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiimiimiiii
“Bežimo dalje!” je gospod Ambrož rekel nekaj tiše in mirneje. “Ce nas spazijo, jim ne uidemo več.”
Veliki val turške vojske je oblil amostan. Sto in sto ko-r.jikov je poskakalo s konj in zagrmelo v cerkev in v meniško bivalšče. Se drugih sto in sto se je razsulo po tlačanskih kočah. Odtod so navlekli platna, kožuhovine in kar je imelo kakovo vrednost, iz hlevov pa živine in krme iz senic. Preden sta minili uri dve, so polovil zakasnele menhe in na Te-kavnici nagrmadili dragotin in oblačil, srebrnega in zlatega cerkvenega posodja, živeža, živine in vsega.
V skalno duplino na Tekav-nici se je zarinil ubežen tlačan in zdaj ves trd od strahu iz bližine gledal in poslušal, kaj Turki počno. Žlobudrali so jezik, ki ga ni razumel prav do kraja, toliko ga je vendar dohajal, da je vedel kaj hočejo.
Plena jim še ni bilo zadosti. Strahovati so začeli ujete menihe, češ, kje samostan skriva še drugih, večjih vrednot.
Menihi pa ali niso vedeli ali povedati niso hoteli; molčali so in gledali v tla.
Divjaki sd vpili in jih lasali za brado.
“O križ božji, jim prizadeno, našim gospodom!” je tlačan drhtel od strahu.
Naposled so jih slekli do golega in jih po turkšo pretepli.
HELP WANTED MALE
DIE REPAIRMEN PUNCH PRESS OPERATORS 2nd and 3rd Shift Piece Work Some Overtime THE GEOMETRIC STAMPING CO.
1111 E. 200th St. IV. 3800
nožem, s sabljo ali sulico. Vse stavil za varuha?”
TTOjTse usirmit _ čan škripal z zobmi. “Ali nebo
res nima nobene strele več, da bi udarila v te turške pošasti?”
Mongo menihov ni prestalo strašnih muk, umrli so muče-niške smrti.
Strašni Turki so naposled konjem na rep privezali še žive menihe in ujete tlačane, zažgali cerkev, samostan, vso vas in odjahali, odkoder so prihrumeli.
Tlačan je gledal, kako so se ujetniki spotikali za prehitrimi konji in kako so oplašeni konji brcali v živi privesek in kmalu vlekli le na pol žive ali že mrtve žrtve.
“O Žalostna Mati božja stiska — pomagaj!” je skriti mož sočutno vzdihoval in gledal po dolini.
Turški konjiki so se nejevoljni ustavljali, odvezavali mučence in jih v jezi mesarili z
polje proti Muljavi je bilo krvavo in posejano z mrtvimi ali umirajočimi mučeniki . .
Z rebri pod Velikim borštom so ubegli menihi kleče gledali muko svojih samostanskih bratov in se na ves glas jokali.
Samostan in cerkev sta treskajoče gorela s plemenom in se rušila sama vase ... Le pepel in razval sta ostala, kjer je že čez tri to let stal slavn istiški samostan, tihi dom dela, molitve in pokore, za vso Dolenjsko stran pa največje središče pravice, dobrote in učenosti. — XLVI.
Trlep je tisto dopoldne bil ves nemiren. Mencal je po gradišču sem, mencal je tja in revskal v begune.
Kar ti je straža v cerkvenem zvoniku naznanila, da vidi dosti dima izza Krke in Muljave.
“Turki!” je vse gradišče zavrelo. "Jezus, Marija — Turki!”
Trlep se je prekrižal, rekel pa ni nobene, le pisano je pogledal okoli sebe in vzdihnil.
“Pripravimo se!” je Radoh tiho rekel in mu pokimal. “Bog vedi, ali se posebno krdelo Turkov ne bliža že tudi nam. Veli, naj moški stopijo za obzidje in naj se vsi drugi tudi pripravijo za pomoč!”
O, pa ni bilo treba nobenega povelja. Tisti dim tam v dalji je pognal pokonci vse. Možje in mladeniči so se z beti in s čekani postavili za obzidje, ženske in nadložni so znašali kamenje, da bi ga brambovci lučali po Turkih, otroci in stari pa so s povzdignjenimi rokami v polni cerkvi na ves glas pomoči prosili Mater božjo.
Trlep je z Radohom mirno urejal obrambne priprave, hvalil tu, grajal tam in gledal dim, ki se je izza hribja dvigal v ne-bo.
“JezuB, kako le neki vjStič-
ni?” ga je grelo. ‘"‘Ali so se oteli, ali so jih Turki zajeli?"
“Tamle okoli je zdajle vroče,” je tudi Radoh momljal sam vase. “Ubogi ljudje, če se niso kam zaklonlli!”
“O, tlačani so se razbežali, menihi me pa res skrbijo,” se je razodeval Radohu. “Kar v Stično bom stopil, videti moram, kaj je.”
“Kar je, je; pomagati ne moreš, nikamor mi ne rini!”
“Pa vendar moram zvedeti, kako je v Stični."
“Kaj ti mar Stična. Za Primskovo skrbi in neumen ne bodi!”
“Hudo mi je, ne morem pomagati.”
“Nikar! Kdo te je Stični po-
Vrela sta tako glasno, da sta pristopili tudi Trlepka in Maruša,
“O ti topoglavec, kaj spet noriš?” je Trlepka javkala. "Le pojdi, samo mene pogubi prej; da se grizla ne bom več zaradi tebe!"
“£li so ti menihi več kakor mati in jaz in mi vsi?” mu je Maruša očitala in ga milo gledala skozi meglo zatajenih solza.	*
Da, videl je njene solze in se jih je bal; njena ljubezen ga je božala, rad bi bil rekel kaj ljubega, pa svoji ljubezni do nje ni v besedi mogel dati pravične podobe in izreči zares resnične misli o skrbi za stiške menihe.
“Pa zakaj ne bi šel, da bi vsaj videl, kako je v Stični, se je tiho Upiral.
“Počakaj, glej ga, dokler ne veš, kako bo tukaj!”
“Saj res, kam bi hodil, ko ti iz vsakega grma utegne planiti Turek?” je pritikal starec iz gruče, ki se je zgrinjala okoli njih. “Stične ne boš rešil, če so jo Turki obstopili, le sebe boš pogubil prav po nepotrebnem.”
“I, pa naj kdo drug stopi v Stično, da ne boš mencoritil,” je sosed svetoval. “Kdo bi špl?” se je ozrl.
“Jaz!” je zavpila Urša in se
prerinila pred trlepa. “Jaz pojdem, samo povejte, kaj mi je storiti!”
Trlep jo je debelo pogledal, drugi so se zasmejali: “Saj res, Urša naj gre! Brdavsasta je zadosti,* samo v roke ji dajte kaj trdega, pa se bo tudi vrnila srečno!”
“Ali na Turka mi popazite malo, da je dedec ne ulekne kam!” je velikanka skrbela in gledala po vseh. "In da lačen ne bo!”	I
“O, le brez srbi. Urša urša-sta!” so ženske regljale. “Obenj ne boš!”
“E, kaj, saj si bo še danes ujela drugega, ki bo čvrst ko dren in živ ko gliva!”
“No, Bog daj srečp!”
Pa Urša jih ni poslušala, le kar Trlepa je gledala in čakala, kaj ji bo naročil.
“Ti za to pot nisi,” ji je Trlep počasi odkimal; “res nisi. Iti moram sam.”
“Kako bi šli, če so mati hu di in Maruša žalostna? Naj stopim jaz, naj, saj’se ne bojim nikogar!”
“O, vem, da si upaš dosti,” se je posmehnil.
“In vse bom opravila po besedi, le brez skribi bodite!” Med tem je Liza odnekod privlekla Kopiča.
(Dalje prihodnjič.) --------o-----
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
Gornja stika nam kaže načrt za super dirkališče, kjer bodo avtomobil m “jet" pogon lohko drveli s hitrostjo do 300 milj na uro. Načrt so izdelali avtomobilski inženirji v Detroitu, ki predvidevajo take dirke. Tako dirkališče, ki bi stalo $5,000,000 naj bi bilo zvrnjeno na pripravnem prostoru SO milj severno od Detroita.
HITTING THE NAIL ON THE THUMB
za čistejši, gorkejši, zdravejši
dom prihodnjo zimo .
Naročite naš moderni Chrysler Airtemp / furnez . . . DANES!
Preskrbite si enakomerno, zanesljivo, brez sitnosti gretje za va6 dom prihodnjo zimo z inštalacijo Chrysler Airtemp je-klenefa furneza danes. Ta od Chrysler napravljena grelna edinka z nad memo (22”) odprtino zagotavlja največ jo vestnost gretja z mnogo manj rabe premoga. Chrysler Airtemo stoker all burner na olje se lahko doda kadarkoli za popolno avtomatični obraiovan >e. Kurnezi na plin in olje te tudi dobe.
ZIMA SE BLIŽA . . . STORITE DANES!
»••».“.S,

. tio&UW*	Airtemp Iu*
........
tool*#«*1 eo*t°5K0W0 \
•	nlxko	I
olln«1'
..... .............. ................. . ■
...................... d»^va..........i",____-J
h .... ............
10	^^ ******	Poslušajte, T.E.C. ra-
^^**	dijski glas vsako Jutro
dijski glas vsako jutro ob 8:45 na WTAM.
TEMPERATURE EQUIPMENT
CORP.
Product of CHRYSLER CORPORATION Engineering Skill
Naiim naročnikom v Chicagu
naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road.
Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. tjer iste nam pošljejo
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGL SLOVENSKEGA BERILA
“INGUSH-SLO VIN* READER”
kateremu je znižana cena C O flft in stane samo:	«P £aUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDEBJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 ST. CLAIR AVENUE
______________FRANK CVELBAR, lastnik.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2730. 114« E. (lat St
Pozor gospodarji hiti
Kadar potrebuje rala streha popravila, kritja i asfaltom ali ikrllja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, Id smo že nad 35 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke.
The Elaborated Roofing (o.
HEkan OWJ
GArOetd UM
6115 LORAIN AVE.
Kadar pokllžete, vprašajte za MR. GEORGE F. LOZICE