■■ Resolucija o usmeritvi razvoja Proizvodnja, produktivnost in izvoz, hkrati pa z gmotnimi možnostmi usklajena potrošnja, to je vsebina resolucije o usmeritvi razvoja SR Sl&venije, ki jo je sprejela republiška skupščina. Resolucija najprej ugotavlja pozitiven učinek gospodarske reforme na gospodarski in družbeni razvoj SR Slovenije. Istočasno pa postavlja družbe-no-politične skupnosti in delovne 'organizacije v dokaj zahtevnejše pogoje delovanja in poslovanja, zlasti pa v letu 1966, ko se bodo učinki gospodarske reforme še določneje pokazali. Kljub zahtevnejšim pogojem gospodarjenja so podane, ob izkoriščanju vseh objektivnih pogojev, možnosti za dosego 7—8 odstotno povečanje družbenega proizvoda. Ta predvidena rastja je seveda predvsem odvisna od prizadevanj samih organizacij. V tem prizadevanju pa morajo biti na prvem mestu dvig produktivnosti in izvoz blaga na tuja tržišča. Resolucija dalje tudi opozarja na poti, kako bo možno ta dva najbolj glavna gospodarska faktorja doseči v optimalni višini. : Republika sama v sedanjem gospodarskem siste- . mu'in pri finančnih sredstvih, s katerimi razpolaga' po svojih organih le v. manjši meri neposredno vpliva na gospodarski razvoj. Navaja pa se v resoluciji, kakšni bodo Ukrepi republike na tem, področju. Posebej se poudarja, da si bo SR Slovenija po svojih organih prizadevala, da z ustrezno ofganiza-cijo in delovanjem uprave’ ter družbenih služb v čim 'večji meri pripomore k izvajanju družbenogospodarske politike. Usklajevanje splošne potrošnje z zmogljivostmi našega gospodarstva bo ena izmed osnovnih nalog vseh družbeno-političnih skupnosti v naši republiki. Resolucija navaja smer dejavnosti republike v letu 1966 na področju uprave, šolstva, znanstveno- raziskovalnega dela, kulturnega razvoja, zdravstvene službe; socialnega Zavarovanja, socialnega varstya, cestnega gospodarstva in stanovanjskega gospodarstva. Na koncu pa resolucija še navaja, da se bo na področju negospodarskih investicij dajala prednost nadaljevanju gradnje tehle že začetih objektov: — nova bolnica, Ljubljana, — Infekcijska klinika, Ljubljana, — zdravstveni dom' dr. Petra Držaja, Ljubljana, — Inštitut za tuberkulozo, Golnik, — zavod za usposabljanje slušno in govorno prizar dete mladine, Ljubljana, ‘ — študentovski stanovanjski stolpič, Ljubljana, — Slovensko, narodno gledališče, Ljubljana, — RTV (III. faza) — nuklearni inštitut Jožefa Stefana (reaktor), . veslaški center, Bled, — zavod za slepo mladino, Ljubljana, — višja šola za zdravstene delavce, 'Ljubljana, — stavba SAZU, Ljubljana.'^ . Tako je naša skupščina sprejela zelo pomemben in važen akt, za katerega dosledno izvajanje se moramo boriti povsod; le to nam zagotavlja gospodarske uspehe v letu 1966, ko se bodo učinki gospodarske reforme pokazali še določneje in še z večjo ostrino G. P. Kmalu bo “na tržišču nov tranzistorski radijski sprejemnik, kateremu so lično zunanjost ustvarili oblikovalci v ZZA 0 delu sindikalnega Sindikalna organizacija cna ravni združenega podjetja, Šz novo obliko organizacije Iskre nič ■ ne. izgubi na svojem torišču dela, celo obratno, postati mora tisto družbeno politično vodilo, ki bo združevalo napredne subjek-f tivne šile po gospodarskih organizacijah v okviru podjetja za dosego skupnih ciljev, za utrjevanje gospodarske rasti združenega podjetja, pri doslednem izvajanju statuta,, itd. ■ ' . . 1 8. februarja je imel sindi-• kalni odbor združenega podjetja svdj redni sestanek, kjer je bila glavna tema obravnava smernic o bodočem delu sindikalne organizacije v združenem podjetju Iskra in po posameznih organizacijah v podjetju. Iz uvodne, razprave tovari-I ša predsednika lahko zaključimo, da se mora delo sindikata osredotočiti V glav- nem na osnovne probleme, ■katere pa je potrebno dčtkjl-no analizirati . in postaviti okvirne smernice za njihovo rešitev. Med glavne probleme, o katerih mora sindikat zavzeti svoja stališča sodijo: nagrajevanje, odgovornost (posameznikov in službe), delo in vloga.samoupravnih organov, kadroVanje itd. Delo v združenem podjetju je zelo medsebojno povezano. V to povezavo sodijo .zveze: republiški, organi — podjetja, tovarne — podjetje, Občinske skupščine — tovarne itd. Vsak od teh ima svoj pogled na dogajanja v podjetju in ¡neikje tudi svoj interes. Treba je skrbeti, da bo ves ta meha-nizenj sinhroniziran, kar je že zapisano v statutu, sindikalna organizacija pa naj teži za tam, da se bo vse to razvijalo v smer gospodar- Tudi tovarno merilnih instrumentov v Indiji pomaga graditi Iskra Poročali smo že o našem inženiringu za Indijo, kjer zdaj naše združeno podjetje gradi. . tovarno merilnih! instrumentov. Po ^dnevniku ¿Politika« povzemamo, da bo Iskra' novi tovarni oskrbela vso potrebno opremo za pro-" izvodnjo merilnih instrumentov, celotni inženiring, prav tako pa tudi izšolala potrebni strokovni kacler. Ta dela nam bodo prinesla okrog 300 tisoč dolarjev, kar bo nedvomno koristen delež pri našin izvoznih prizadevanjih, s katerimi si moramo Zagotoviti zadostna devizna sredstva za uvoz potrebnega tujega reprodukcijskega materiala," 'hkrati pa nam zagotavljajo nadaljnjo afirmacijo v svetu. ske % rasti . združenega pod4-jetja. Nadalje je v svojih izvajanjih tovariš predsednik dejal: »Vprašanje izkoriščen nja strokovnih služb, in možnost njihovega uveljavljanja in delovanja je treba nujno raziskati, na ravni podjetja in tovarn. Ugotovitve so različne češ, da, samoupravni organi zavirajo delo strokovnih služb, da oni pri-haišajo strokovne odločitve in, da so tako strokovne 'b službe — dušene — ne dajo tistega od - sebe kar bi lahko dale, ali obratno, da strokovne službe delujejo mimo samoupravnih organov. Proučiti: je treba medsebojne odnose in sodelovanje med vsemi temi službami, samoupravnimi organi in družbeno političnimi organizacijami. Treba je postaviti konkretne cilje združenega podjetja in pbsamezr nih tovarn .ter delo posameznih služb in organizacij pri tem. Nagrajevanje po delu, .ta izraz se je pri nas sicer zelo udomačil in nič več. Prav na tem področju se | nahajamo v . začaranem krogu. Prva ugotovitev je, da je razpon’ pri nas. - na splošno zelo nizek, kar nedvomno .negativno in nestimulativno vpliva na strokovno delovno silo. Po drugi strani je treba - vsem' nujno zagotoviti življenjski minimum. Sredstev za ^zvišanje OD — na račun razpona ni, treba (Dalje na 6. strani) TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU NIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO KRANJ LETO V. 1966 ST. 7 17. feb. Premik v smeri boljšega gospodarjenja Razgovor z generalnkr direktorjem Vladimirjem Logarjem Morda ni čisto prav, da vam zastavljamo že takoj prve dni po vaši izvolitvi za generalnega direktorja vprašanja, katerih odgovori terjajo celoten pregled o dosedanjem gospodarjenju podjetja in hkrati pregled vzpo-reduih zunanjih vplivov na notranje gospodarske spremembe, ki so nastale v obdobju od integracije do danes, Vendar je že tako, da nehote pričakujemo od novega vodstva združenega podjetja kar vse preveč jasnih pogledov na preteklo in sedanjo dejavnost ter hitrih, pravilnih in učinkovitih ukre- pov za zboljšanje, čeprav vemo, da izboljšave ne pridejo čez noč, zlasti ne pri nas, kjeri procesi — bodisi gospodarski, tehnološki ali razvojni — potekajo izredno počasi. Zanima nas, kako ocenjujete iz svojega zornega kota sedanji položaj združenega podjetja in kateri so vzroki za tako, skoraj bi rekli kritično stanje? S problemi'ISKRE sem v glavnem seznanjen, saj sem nekako ves čas spremljal rt Jen razvoj, poleg tega pa sem bil določen čas tudi di- Tovarna »Mikron« v Prilepu izdeluje mešalec (mikser) Galeb, ki ga odlikuje sodobna zunanja oblika — plod oddelka za oblikovanje izdelkov rektor tovarne elektromotorjev v Železnikih in tovarne sprejemnikov v Sežani. Zasledoval sem močan porast proizvodnje prav vseh tovarn podjetja in bil hkrati tudi priča določene krize, ki se je pojavila v zadnjih letih. Na spjošno velja ugotovil tev, da je bil ves dosedanji razvoj v proizvodnji tovarn zelo dinamičen, a ocenjevali so ga predvsem po fizičnem porastu proizvodnje in le v nfanjši meri po • njegovi ekonomski plaiti. To določeno usmerjenost niso narekovali samo razlogi v samem podjetju, marveč tudi zunanji -splošni pogoji gospodarjenja in takšen gospodarski sistem. Slednji je v veliki meri vzpodbudil prav ekstenzivno usmerjenost naših gospodarskih organizacij, pri čemer ISKRA seveda ni bila izolirana. Sodim, da bo moralo združeno podjetje glede na gospodarsko reformo, ki jo sedaj uvajamo, spremeniti svojo poslovno politiko in dosedanjo usmerjenost. če upoštevamo cilj reforme v nameri, da aktivira in uvede v gospodarskih organizacijah večje delovanje učinkovitejše gospodarjenje ekonomskih zakonitosti s tem, da vzpodbuja produktivnejše delo in osvobaja gospodarstvo administrativnih spon, potem bi se morala tudi ISKRA vključiti v ta proces in prepričan sem, da bi taka spremenjena Usmerjenost kmalu dala pozitivne rezultate. Z reformo se je gospodarski položaj marsikaterih gospodarskih organizacij znatno poslabšal, zlasti ga je občutila elektroindustrija - in z njo ISKRA. O tem veraio pričajo podatki o gibanju osebnih dohodkov in skladov, ki so v elektroindustriji izmed vseh panog najnižji. Seveda se pri tem postavlja globalno vprašanje, kaj je temu vzrok: ali prenizka produktivnost dela, slabo gospodarjenje v proizvodnji ali celo napačna politika cen. Najprimerneje bi bilo, da bi te vzroke podrobneje analizirali in postavili zaključke. Ne glede na to je vsekakor nujna borba za postopen dvig produktivnosti dela, nenehno zniževanje proizvodnih stroškov, kar so pov-. sad osnovni cilji boljšega gospodarjenja. Pri zniževanju proizvodnih stroškov -hi morali ukrepati v smeri varčevanja in to v tovarnah, kakor tudi skupnih službah, Bodoči razvoj ISKRE in njegova hitrejša rast ■ sta zelo odvisna od usmerjenosti tehničnega razvoja v svetu. Zavedati se namreč motamo, da je ravno razvoj elektrotehnike v svetu najbolj dinamičen,, zato se moramo aktivneje vključevati v te tehnične procese, če no-/ čemo zaostati za razvojem. Našo proizvodnjo maramo dvigniti na evropski nivo s tem, 'da Uvedemo moderno tehnologijo in organiziramo celotno prpdzvodnjo tako, kot jo terjajo sodobni znanstveni izsledki. Za smotrnejši razvoj celotne jugoslovanske elektroindustrije je nedvomno potrebno široko sodelovanje vseh podjetij tie panoge v državi, ki naj bi strnila raztresene strokovne kapacitete in upoštevalo delitev dela. Kakšno je vaše mnenje o tem problemu, ki je. našlo zadnje dni spet veliko publiciteto v časopisju ob primeru avtomatizacije železniških magistralnih prog? 2 ozirom na-spremenjen ekonomski položaj elektroindustrije mislim, da bi bilo potrebno povezati se intenzivneje z ostalimi (podjetji elektroindustrije v državi in se dogovoriti o delitvi programa, enotnem ^nastopu pa inozemskih , tržiščih in o drugih problemih ter akcijah. Čeprav dosedanji poskusi za tesnejše sodelovanje niso povsod rodili sadov, menim, da to ne bi smel biti razlog, da bi opustili navezavo ponovnih stikov. Poskušiti moramo , vse, da dosežemo glede vseh spornih vprašanj sporazum in biti pripravljeni na določen kompromis. Glede izvoza smo prejšnja leta precčj grešili in ga kartko in malo zanemarjali. Po spremenjenem načinu bančnega poslovanja glede dodelitve deviz za nabavo reprodukcijskega materiala in surovin v tujini pa šiHO se pričeli z njim resneje ukvarjati. TJspehi so sedaj vidril, žal izvoz ni omejen samo na iskanje inozemskih kupcev, temveč je vezan tudi na določeno kakovost izdelkov, na potrbne količine in seveda tudi nizko ceno. To Pa je skupek problemov, ki v temelju majejo naš sedanji način gospodarjenja. Kako si v bodoče zamišljate našo izvozno dejavnost? Glede na razmeroma majhne možnosti absorbiranja vseh naših proizvodnih kapacitet na domačem tržišču sodim, da bo morala bitji izvozna usmerjenost osnovni prvi pogoj stabilnega in tudi racionalnega razvoja našega podjetja. Tod se postavlja vprašanje organizacije optimalnih proizvodnih serij,' vendar ne v okviru ju-.gošiovanskega. tržišča, temveč na. osnovi svetovnih me- ril. Tudi gospodarska reforma je nakazala isto smer razvoja, ki mora imeti visok nivo produktivnosti dela in kvalitete ter Cene kot jih dosegajo najboljši Svetovni proizvajalci. - Smo na prelomu dveh obdobij- v poslovanju podjetja. Decentralizacija z manjšim obsegom skupnih služb bo nedvomno problem, ki ga bo '(Dalje na -6. 'strani) ' OBVESTILO DRUŠTVO IZUMITELJEV IT^ AVTORJEV TEHNIČNIH IZBOLJŠAV LJUBLJANA • • ... r'‘ ’V razpisuje NATEČAJ I. Za najboljši izum — v letu 1965 II. Za najboljšo tehnično izboljšavo osvojeno v letu 1965 NAGRADE Pod I. prva nagrada druga nagrada Pod II. prva nagrada druga nagrada 1.000 N din 600 N din 500 N din 400 N din Nagrade bodo podeljene za izum večjega pomena za,gospodarstvo in tehnični razvoj, če a) so' bili prijavljeni za patentno zaščito ali so k bili patentirani b) so osvojeni?:•».« >:>; • : : vfiiVi-; Vxii.r ^ -x«>>:<-»x :'!'• oy ■",{■'. <■ < ¡yí ^.oxc o,-.,: /-»<:* «v. c<.y:-:Ví-,^£. *.•■ '<'•• .. <¡>»li««í-' »U»ft-í*5®íl8(iK S.vs<>. , :: ;<<<■»:•-:'/ pvicy.;«.*: - wok*, *>» <-x+x+y¿*< ¿>v: iío»it<í •':' '5^::v >>x>^Vxoí ■ y»*-.* <-. • * v < V )(t«X '-».*>* Mftidlí)(A v!.««»; Í»X»X • ‘-¿M' i? HOZARA I S: íjtfSgjg $%»$ i Oblikovanje (design) v Iskri Javno priznanje za posebne oblikovne dosežke naših proizvodov s podelitvi jo nagrade'Prešernovega sklada našemu Davorinu SAVNIKU,ritodji oddelka za industrijsko oblikovanje, je bilo povod za krajši razgovor, ki ga posredujemo našim bralcem. • VPRAŠANJE: Kako ” ocenjujete, tovariš Savnik,, to visoko priznanje, ki vam je bilo podeljeno v obliki letošnje nagrade Prešernovega sklada? ODGOVOR: Nagrada Prešernovega sklada' predstavlja v .prvi . Vreti potrditev prave usmeritve poslovne politike podjetja, ki je uvedlo industrijsko oblikovanje kot sodobno službo 'in sprejelo industrijsko pblikova— nje v ekonomiko podjetja-“. To je bilo možno samo zaradi naprednosti in sodobnih pogledov naših proizvajalcev in upravljalcev. Za ta uspeh v oblikpvanju v Iskri gre zasluga v enaki meri vsem sodelavcem: oblikovalcem, razvijalcem in konstrukterjem, in je to priznanje potrditev pravilnosti skupinskega dela na tem področju. Zavedam • se, da sem samo nosilec tega .pri-, znanja, ki v enaki meri prir pada celotnemu ~ kolektivu ISKRE. 9 VPRAŠANJE: Kako pa . je. sploh prišlo do formiranja tega oddelka, ki je v tako kratkem .času svojega obstoja pokazal toliko ■ | svoje| življenj ske sile in opravičil svoj ' obstoj? generalni direktor Silvo Hrast je opozoril, na nujnost' ureditve tega' 'problema. Iniciator za ustanovitev take službe — prve v jugoslo-vnnski industriji —pa je bil direktor ZZA tov. Dobnikar, na kar so upravni organi Za-. voda pred 4 leti organizirali, rftiš sedanji oddelek za industrijsko oblikovanje. © Ali bi nam hoteli na kratko povedati, kje vse ■ : smo razstavljali naše oblikovane, izdelke, kakšne pohvale smo z njimi dosegli ter kaj v mednarodnem gospodarskem življenju pomeni tako priznanje? ODGOVOR: Znano je, da so naši izdelki na vseh. sejmih in razstavah bdi deležni neprikritega odobravanj a tako zaradi Visoke, tehnične kvalitete, kot tudi zaradi novih, modernih in vedno boljših’ oblik. Tu želim omeniti samo tiste specializirane razstave, ki so organizirane izrecno samo zaradi ugotavljanja in potrditve sodobnih oblik (dobrega industrijskega oblikovanja,) in kjer mora vsak izdelek skozi strogo mednarodno strokovno žirijo; ta izdelek sprejme ali ga vrne. Sama uvrstitev, izdelka Občasne razstave za dober industrijski ^design so še vsako tretje leto ob mednarodnem kongresu ,industrijskih oblikovalčev.. ICSID (1962 v Parizu,; kjer je bil razstavljen kinoprojektor K07, in lani na Dunaju, kjer sino razstavili ; ’ šolski komplet 'blektrokislkili . ftienl-nih ' instrumentov)-.; Poseben način potrditve dobre oblike izdelka je tudi objava in kritika v "vodilnih strokovnih revijah, , tako n. pr. v francoski reviji »Este-, tique Industrielle« in v angleški reviji »Design«,..ki. lč-.tos že drugo leto objavlja .naše izdelke kot primer dobre jugoslovanske oblike,' in ne r nazadnje naša domača revija »Sinteza«, ki v zadnji lanskoletni številki obširno obravnava to temo pod naslovom Avantgardizem Iskre. , Mnenja smo, da pomenijo ta mednarodna priznanja sistematično pot k uveljavitvi izdelkov Iskre kot pojma dobre kvalitete in oblike ter smatramo, da smo s tem uspešno doprinesli svoj delež k afirmaciji našega podjetja doma in v svetu. 9 VPRAŠANJE: Ali tako mednarodno priznan je'‘ in objava kritike v vodilnih revijah zunaj v svetu pomenijo zelo dobro in -močno reklamo za naše izdelke. O pomenu vsega tega pa bo verjetno treba spregovoriti v našem Snemalna kamera naše industrijske televizije nedvomno prednjači po ličnosti in kakovosti Težave s* kooperanti - slabši proizvodni uspeh Pričakovati je, da se bo tudi la solidno oblikovani radio na trgu dobro uveljavil ODGOVOR: Potrebo po industrijskem oblikovanju izdelkov je narekovala ekonomska nujnost in postopno vključevanje v mednarodno delitev dela, oziroma prodiranje izdelkov Iskre na zunanja tržišča, kar se je zlasti pokazalo ob združenju naših tovarn v združeno podjetje Iskra.. Izrazita -raznolikost izdelkov 4 združenih tovarn se je zlasti opazila na prvem skupnem nastopu na sejmu Elektronike v Ljubljani leta 1961. Tedanji v tako. razstavo -pa predstavlja že mednarodno afirmacijo, izdelku pa se ob taki priliki ižda potrdilo (certifikat) za estetsko vrednost, kar razstavljalec lahko pozneje izkorišča v komercialne namene. Taka., institucija evropskega formata je LGA — Zentrum »Form« v Stuttgartu, ki vsako leto prireja celoletne . razstave z najširšo mednarodno udeležbo. Tam smo v dveh letih dobili 10 priznanj za 10 različnih Iskrinih izdelkov. časopisu kdaj .drugič. Kakšne načrte in kakšna je prihodnost te službe v združenem podjetju? ODGOVOR: Naš oddelek dolguje uspeh pri delu razumevanju, ki ga je dosedaj pokazalo vodstvo podjetja" m Zavoda in možnosti, ki so bole dane našim oblikovalcem za solidrio strokovno delo. Nemogoče si je predstavljati delo oblikovalca, ki naj ustvarja sodobne in", mo-. - (Dalje na 8. strani) Delovni kolektiv tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani je ob vseh svojih prizadevanjih in vloženem trudu v januarju izpolnil le 72 % svoje mesečne proizvodne obveznosti. Do takšnega izpa-da v prpižvodriji: je prišlo predv.šeth zaradi tega, ker ni bilo na razpolago zadostnih količin kaset, torej zato, ker -kooperanti niso izpolnili svojih obveznosti do kolektiva V Sežani. ; Januarski izpad proizvodnje ni ravno majhen, vendar -:si je. kolektiv naložil, da bo v februarju svojo proizvodnjo povečal za januarsko razliko in tako »ujel« kumulativno izpolnjevanje letnega proizvodnega plana za prva dva meseca. Pri tem so izrabili tudi. vse možnosti Zato, da bodo kooperanti dobavili tovarni v Sežani zadostne količine naročenih radijskih kaset in s tem omogočili redno proizvodnjo. Odgo-' -yorhe službe v tbVaflii morajo dobavi s temi kooperantov tudi v bodoče posvetiti vso skrb, sicer se bodo izpadi v proizvodnji radijskih; aparatov še pojavili in tako naš kolektiv svojih nalog ne bo mogel uistvariti v predvidenem obsegu. Poleg skrbi za redno proiz-. vodnjo v sežanski tovarni začenjajo z vso resnostjo reševati tudi pereče stanovanja* sko vprašanje. Upravni odbor je na svoji zadnji seji v. Zia-j četku meseca februarja sklenil iz neplačanih OD odšteti 20 milijonov starih dinarjev za lastno udeležbo pri nakupu stanovanj, potrebnih zlasti za najbolj nujne strokovnjake. ki' jih tovarna potrebuje, a zaradi pomnniksmja stanovanj rie more dobiti. Tu- di za naprej nameravajo čim več razpoložljivih sredstev usmeriti v krepitev stanovanjskega fonda. -J- Tovariš Somrak odšel v pokoj Tov. Tone Somrak, ki je bU zaposlen v Iskri 19 let, se je poslovil in odšel v zasluženi pokoj. Dolga leta je v tovarni 'urejeval vojaške zadeve med oddelkom za narodno obrambo in posamezniki. Tudi tisti, M so po službenih dolžnostih odhajali v inozemstvo se ga bodo radi spominjali, sa jim je vselej vse lepo uredil. »Iskrena hvala za vse želje in darila sekretariata uprave podjetja in čim več uspehov združeni ISKRI«, je zaželel ob slovesu. , O nezgodah v »Elektromehaniki« V letu 1965 je naš odsek poti na delo in z dela. Zara-registriral 297 nezgod. Od ter di nezgod v tovarnije, bilo ga skupnega števila odpade izgubljeno 2.964 delovnih dni, 227 primerov na nezgode, ki dočim se na poti na delo so se pripetile v -tovarni in in z dela terjale 1.283 delovnih 70 primerov na nezgode na dni. Primerjava z letom 1964 nam daje naslednjo sliko: Izgubljeni dnevi Leto skupno število nezgod število nezgod/ . pri delu .število nezgod na poti Skupaj nezgode -pri delu .nezgode | na:poti j 1964 351 257 94 p 3.943 2.691 ' 1.252 1965 297 227 i 70 4.247 2.964 1.285 Iz tabele je razvidno, da so nezgode pri delu v primerjavi z letom 1964 padle za 30 primerov, medtem ko so nezgode na poti na delo in z dela padle za 24 primerov. Kljub številčnemu znižanju nezgod pri delu, beležimo porast izgubljenih delovnih dni (za 275 dni) dočim ugotavljamo pri nezgodah na poti porast za 31 delovnih dni. Na eno nezgodo v tovarni odpade 13 delovnih dni, dočim odpade ha 1 nezgodo na poti 18 delovnih dni. Vzroki nezgod število nezgod Pomanjkljiva zaščita strojev in naprav, hibe pri transportu in transportnih poteh 58 neuporaba osebjih zaščitnih /'sredstev. 42 nepazljivost pri delu .85 nedisciplina 2 ni faktorja v delovnem okolju 40 če računamo nezgode po spolu, tedaj imajo, moški 147 — ženske pa 80 nezgod. Analiza kaže, da so nezgode številčno padle, dočim se je po-povečalo število izgubljenih dni. Iz tega- podatka se da sklepati, da se je resnost, nezgod v letu 1965 nekoliko dvignila, na kar je predvsem vplivalo nekaj težjih obratnih nezgod. Phi pregledu vzrokov nezgod opazimo na prvem mestu nepazljivost j pri delu, sledi pomanjkljiva tehnična zaščita strojev in naprav, ter hibe pri transportu materiala. Nadalje se je pripetilo precej nezgod zaradi neuporabe osebnih zaščitnih. sredstev, predvsem zaščitnih očal; Že ti trije glavni vzroki nezgod nam povedo, da neposredno nadrejeni v proizvodnji ne izpolnjujejo svojih dolžnosti tako dosledno kot to zahtevajo obstoječi predpisi s področja varnosti' pri delu. Sklepi letne konference ZB kranjske jElektromehanike' 1. člani, ZB naj sodelujejo v vseh samoupravnih organih, političnih organizacijah in sindikatih. Člani ZB ndj prek aktivov ZMS širijo in razvijajo tradicijo NOB. 2. :člaim ZB naj aktivno sodelujejo pri izdajanju gospodarske reforme v tovarni, v združenem podjetju in na terenu. 3. V okviru 25-letnice vstaje jugoslovanskih . narodov naj ZB ■ organizira proslave. in partizanska srečanja v okviru tovarne, sodeluje pri proslavah v okviru občine in republike, prav tako naj organizira izlet za 1. maj in pripravi partizansko srečanje za dan borca 4. julija letos" 4. V letu 1966 naj se čim-ptaj izvrši ponovni zdravniški pregled tistih Članov ZB, pri katerih se je pri zadnjem pregledu ugotovilo, da so slabega zdravja. V zavodu za socialno zavarovanie in v tovar- ni naj se določi sredstva za zdravljenje v okrevališčih. 5i Članom ZB, ki imajo u-strezno strokovno izobrazbo ali kvalifikacijo, naj ; se po možnosti nudi ustrezna delovna mesta. 6. Mlajšim članom ZB naj se v okviru izobraževalnega programa omogoči strokovno- izobraževanje v šolah in tečajih. 7. V letu 1966 je treba dokončno rešiti stanovanjske probleme aktivnih udeležencev NOV. Pri dodeljevanju srednjeročnih posojil iz sklada samopomoči naj imajo člankZB — graditelji lastnih stanovanjskih hiš — prednost; Isto naj velja tudi za tiste člane ZB, ki adaptirajo oziroma popravljajo lastna stanovanja; • : ' Novi odbor aktiva ZB naj vodi osebno skrb za vse člane ZB v tovarni", posebno za vse fiste k' odhaiaio v nokoj. Iz montaže v otoški tovarni ' Nezgode po delih telesa: število nezgod poškodbe glave ■ P 5 poškodbe trupa Ti poškodbe oči 28 poškodbe desne roke 72 poškodbe leve roke 65 poškodbe nog- 46. Analiza nezgod nam tudi kaže, da nastane, največ po-«škod na rokah, kar je razumljivo z ozirom na materiale: ki še uporabljajo. Za ta po- jav pa leži brez dvoma tudi krivda ¡S pomanjkljivi teh- nični zaščiti strojev in na- prav ter nedosledni uporabi zaščitnih rokavic. § Nezgode po dnevih: število nezgod ponedeljek 40 torek 48 . sreda 40 četrtek 35 petek 45 §| sobota “19 nedelja^ — Glede na dneve dogajanja električnih merilnih instrumentov obratnih nezgod opazimo, da je največ nezgod v torek, dočim se v ostalih dneh pripeti približno enako število ine-zgod. Ta podatek je zanimiv, ker se je prejšnja leta ugotavljalo, da se pripeti največ nezgod v ponedeljek, za kar so prav gotovo obstajali vžro-ki v nedovoljenem in nepravilnem koriščenju nedelje. - ' Da se ponesreči največ moških, je. razumljivo, saj so moški zaposleni na bolj grobih, težjih in tudi nevarnejših delovnih mestih. Tudi pri nezgodah na poti beležimo precejšen porast resnosti teh poškodb. Če primerjamo izgubo delovnih dni na 1 nezgodo z letom 1964 ugotovimo, da je bilo> v letu 1964 izgubljeno 13,3 delovnih dni v letu 1965 pa 18 delovnih dni na 1 nezgodo. Iščemo nove sodelavce UO združenega podjetja Iskra Kranj razpi-s u j e v skladu z !8., 62. in 63. čl. statuta združenega podjetja naslednja prosta delovna mesta: . 1) POMOCNfk GENERALNEGA DIREKTORJA Pogoj: visokošolska izobrazba z najmanj 5-lclno ustrezno prakso za razpisano delovno mesto v gospodarstvu. f ' 2) DIREKTOR ORGANIZACIJSKO-KADROVSKE-GA PODROČJA Pogoj: visokošolska ali višješolska izobrazba z i, najmanj 5-letno- ustrezno prakso za razpisano delovno mesto v gospodarstvu. 3) DIREKTOR INVESTICIJSKEGA PODROČJA Pogoj: visokošolska ali višješolska izobrazba z najmanj 5-letno ustrezno prakso za razpisano delovno mešto v gospodarstvu. Vloge s kratkim- življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi pošljite na naslov: Združeno podjetje Iskra Kranj, organizacijsko-kadrovsko področje Kranj, Kidričeva. 40 (za UO združenega podjetja Iskra Kranj). 4) VODJA PLANSKO ANALITSKEGA ODDELKA v Strokovnih službah združenega PODJETJA Pogoj: visokošolska ali višješolska izobrazba z najmanj 5-letno ustrezno prakso za razpisano delovno mesto v gospodarstvu. Vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi ter praksi pošljite na naslov: Združeno. podjetje Iskra Kranj, organizacijsko-kadrovsko področje Kranj, Kidričeva 40 (za UO strokovnih služb). OBVESTILO Počitniška skupnost obvešča vse člane kolektiva »ISKRA«, da počitniška domova v Poreču in na Bledu poslujeta neprekinjeno. V Poreču posamezniki ali skupine do 8 oseb lahko koristijo usluge brez predhodnih prijav. Večje skupine' pa se morajo prijaviti 7 dni vnaprej. Leži« šča so v ogrevanih sobah za člane kolektiva »ISKRA« in za po njih vpeljane goste po 5 N din; ostalo po ceniku z 10 °/r popustom. Na Bledu so brez predhodnih prijav na razpolago ležišča v ogrevanih sobah po 7#N dinarjev in zajtrki po 3 N dinarje. Po predhodnem dogovoru je možna tudi celodnevna oskrba po 22,50 N dinarjev. Člani kolektiva se izkažejo z legitimacijo ISKRE. Priporočamo obisk ob koncu tedna, ob praznikih in tudi pri poročnih in drugih družinskih in društvenih praznovanjih. Uslug »Počitniške skupnosti« Iskra se lahko poslužujejo tudi gostje izven kolektiva v kolikor so proste kapacitete. Počitniška skupnost Iskra Kranj, telefon 21948 Bled, telefon 77327 Poreč, telefon 65 (Nadaljevanje z 2. strani) treba rešiti skrbno in dosledno. Kakšne konkretne spremembe predvidevate glede notranje politike, gospodarstva in obsega zaposlitve? Veliko se govori o spremembah, ki bi morale slediti novim organizacijskim oblikam združenega . podjetja,-Prav gotovo je, da bodo določene spremembe potrebne in nujne za- nadaljnji uspešnejši razvoj podjetja, vendar sodim, -da bi morale te spremembe izhajati pravzaprav iz statuta združenega podjetja, ki ga je DS podjetja pred meseci sprejel. S statutom kot osnovnim dokumentom združenega podjetja se namreč urejajo odnosi med posameznimi tovarnami, skupnimi službami in se postavlja tudi osnovni koncept bodočega razvoja združene ISKRE. Zlasti je važen po' moji presoji odnos tovarn do skupnih služb. Priznajmo, da so v preteklih letih tovarne 'cesto kritizirale, skupne službe! Prvič — da predstavljajo skupne službe preveliko breme v stroških posameznih tovarn in drugič — da niso bile vedno dovolj učinkovite. S tem, da sta nabavna in prodajna organizacija prešli v isti ekonomski položaj kot ostale organizacije združenega podjetja, smo ustvarili normalen poslovni odnos, namreč v tem smislu, da se tovarne lahko poslužujejo storitev teh služb, če imajo ekonomski interes,, ali pa tudi ne. Seveda smo s tem že vnaprej zatrli take načelne kritike do teh služb, zraven pa bodo tovarne lah- 0 delu sindikalnega odbora podjetja (Nadaljevanje s 1. strani) jih je prej ustvariti. Jasno je, da odločilna vloga za dvig proizvodnje in s tem za dvig- dohodka leži prav na strokovnih službah in posameznih strokovnjakih te službe, posamezniki pa nišo primerno stimulirani, da bi dali še več od sebe. Torej se nahajamo res v začaranem krogu. Zavedati se moramo, da je iz tega kroga edino ena pot — resnično nagrajevanje po delu, to pa pomeni večanje razponov v' OD, kar pa ho nujno za seboj potegnilo politični problem vsaj v prvi fazi. Zavedati se moramo, če strokovnjaka pošteno nagradimo zato, ker je več doprinesel, zvišal dohodek, . da bomo, tudi vsi ostali zato delili večje OD. Vzporedno s tem nastaja vprašanje kolektivne in osebne odgovornosti, kar je treba jasno postaviti v naš program dela. Vodilni in strokovni delavci se morajo čutiti osebno odgovorne za svoje delo, potegniti jih je treba iz anonimnosti tako, da oni odgovarjajo za svoje delo (uspehe ali neuspehe) in ne kolektiv ali samoupravni organi, to pa je tudi povezano - z nagrajevanjem. Nadalje je še vrsta problemov, katere je treba nujno rešiti na področju kadrovske politike. V okviru podjetja je še mnogo mest, katere zasedajo strokovno-neusposobljeni delavci, kar nujno negativno vpliva na uspeh tovarn in združenega podjetja kot celote. Vsako delovno mesto je treba pravilno sistematizirati, nato pa dosledno voditi politiko kadrovanja. Primeri so, da VS ali SS delavci zasedajo manj važna delovna mesta, dočim zasedajo VS’ ali SS. delovna mesta delavci, ki zanje nimajo ustreznih (kvalifika-oij. S tako kadrovsko zasedbo je treba čimprej prenehati, ker prav v pravilnem ^kadrovanju, je ključ eko- nomske rasti gospodarskih organizacij. Strokovnim službam in posameznim strokovnjakom je treba dati samokiiciativb za dosego postavljenih ciljev — rezultatov. Sedaj so prigovori o dušenju strokovnih služb po samoupravnih organih, kar je treba nujno prekiniti, če je res tako. Naloga samoupravnih organov in družbeno političnih orgar nizacij pa je, da delo strokovnih služb nenehno spremljajo. Da bodo samoupravni organi kos svoji nalogi, je treba nujno skrbeti za strokovni oz. splošni dvig strokovnosti samoupravljalcev. Vsi prisotni sb te misli podprli. V kratkem bomo objavili konkreten program dela sindikalne organizacije, katerega! bo sprejel naš odbor. Moralna stimulacija j,e tudi ena od načinov za vzpodbujanje oz. grajanje posameznikov in služb, prav pa bi bilo, da bi se tega tudi posluževali. : — V nadaljevanju je bilo govora o zimskošportnih igrah, združenega podjetja Iskra. Vsi prisotni so izra-i žili, da je prav, da to prireditev izvedemo, kljub itežr kemu finančnemu položaju, saj je to edina skupna, manifestacija v združenem pod- - jetju. - Govora je bilo tudi o ukinitvi K-15, oz. nadomestilu v višini 1.5% od bruto OD zaposlenih. Po nekaterih enotah v podjetju so o tem že razpravljali, stališča pa so različna. O tem bo naš odbor še razpravljal, sicer pa bodo. enote; to uredile tako kot jim to najbolj ustreza. Splošno mnenje je bilo, da so sredstva — to je 1.5 % bruto OD — od vsakega zaposlenega in, da. jih naj vsak tudi prejme, oblika, pri tem .ni važna, ali-mesečno ali polletno • itd. / Janez ko vodile samostojno poslovno proizvodno politiko v okviru skupnih interesov združenega podjetja. Hkrati z novo reorganizacijo smo uredili tudi odnose na relaciji ZZA-tovaroe. tako, da tudi tod pričakujemo izboljšanje. Tudi v ožji upravi so hili v zadnjih mesecih storjeni ukrepi, da se zmanjšajo stroški z manjšim administrativnim aparatom in nižjimi ma-teralnimi stroški, Lfe-te bomo morali v naslednjem obdobju še zniževati in še nadalje ukrepati z namenom varčevanja. Temelj za to naj bi. bilo takšno dimenzioniranje skupnih služb, da bo njihove stroške proizvodnja brez težav utrpela. Zavedamo se, da je finančni položaj našega združenega podjetja zelo resen, kljub uspešnemu sanacijskemu programu in da je še vedno pod pritiskom dokaj visoko blokiranega računa. Kaj menite o naših obveznostih in nelikvidnosti? Pri bančnih- ustanovah in družbeno političnih organizacijah smo zaprosili, da nam določene obveznosti • zmanjšajo oz. prolomgirajo poravnave z daljšimi termini, kajti v tem položaju združeno podjetje ne more kriti vseh obveznosti z naslova kreditov iz pretekljh let. Poleg tega je osnovno vprašanje naših financ — likvidnost. Glede na to, da smo odprli žiro račune pri posameznih tovarnah, so postale le-te pravne osebe in prevzele tudi skrb za likvidnost. Sodim, da bomo morali temu osnovnemu problemu posvetiti še večjo .skrb, kajti nelikvidnost je bila ena od poglavitnih težav pri dosedanjem poslovanju npdjetja. Organi upravljanja bodo morali nenehno .zasledovati gibanje obratovalnih sredstev, zniževati zaloge materiala In nedokončano proizvodnjo Ce se ne bomo izmotali iz te zagate, bodo tovarne y prihodnje zašle, v še večje težave, kot; jih' je imelo že prej enotno podjetje.-- Seveda bi bilo iluzorno zahtevati od vas, da nam napišete takoj prve dni recept za sanacijo tega položaja. Proces ozdravljenja — če ga bomo morali sami reševati brez pomoči — bo bržkone dolgotrajen. Naše delavce zadnje' čase še posehno motijo nesoglasja znotraj podjetja, o katerih je časopisje precej poročalo. ^Vli je fo potrebno in kam vodi? Res je v zadnjem Sasu opazi ti. pri posameznih organizacijah podjetja vrsto nesoglasij, nesporazumov, grupiranja, postavljanja svojih linij, kar mislim osebno, da napredku ISKRE zlasti v tem kritičnem položaju, lahko samo' škoduje. Prav sedaj bi morali združiti vse pozitivne sile, v tovarnah mobilizirati delavce, torej vse, ki so pripravljeni sodelovati pri premostitvi tega kritičnega obdobja. če ne bomo uresničili vseh določil statuta, je možno, da se bo položaj še poslabšal, pri tem pa danes vseh posledic ni mogoče niti predvideti. Dejstvo je, da naša' neenotnost koristi samo konkurenci in vzbuja nezaupanje v naše združeno podjetje, česar pa si prav gotovo nihče od nas ne želi.;, Nesoglasja znotraj našega podjetja so bila najbolj kričeča ob namenu tovarne ELEMENTI, da se odcepi od Združenega podjetja.. Kot smo se seznanili, postopek za odcepitev še ni zaključen, sedanji čas pa mprda primeren za ponovni premislek glede 'dokončne odločitve. Ali bi prevzeli iniciativo za ponoven pretres problema in njegovo ugodno rešitev v prid integracije? Glede odločitve tovarne ELEMENTI za odcepitev bi bilo prav, če bi' kolektiv spremenil svojo odločitev in ostal v združenem podjetju.. Celoten gospodarski razvoj v svetu je namreč v znamenju integracijskih procesov in tudi naša gospodarska reforma podpira takšen razvoj združevanja, Odeepitev tovarne ELEMENTI bi bila iz kakršnega koli vidika kratkovidna in tudi v Bližnji perspektivi za njih celo škodljiva. Apeliram na delovni kolektiv tovarne in njenih obratov, da hi ponovno razpravljali o tem življenjskem problemu in upoštevali ukrepe, ki smo se jih lotili ali jih pripravljamo, zlasti pa zagotovila v okviru določil statuta. Že zagotavlj ajo veliko 'samostojnost tovarne in oblikovanje lastne poslovne politike tako, da ima tovarna polno jamstvo za lasten nemoten ip hiter razvoj v združenem podjetju. Domnevam,, da je morda med odnosi tovarne ELEMENTI in združenim podjetjem, ter zlasti upravo še več, nerešenih problemov, če so taki problemi, sem prepričan, da se dajo’urediti s, pametno presojo in sporazumom. Osebno sem pripravljen pogovarjati se o tem s slehernim članom kolektiva ELEMENTI, da spprne zadeve čimprej od-stranimo in uredimo medsebojno' odnose. Veliko kritike je bilo izrečene na račun' ZZA. če je bila vsa upravičena, je zdaj težko presoditi. Eno pa je gotovo: sedanji gospodarski pretresi bodo zajeli tudi ZZA in ga premakniti bližje k proizvodni,i od koder je Bil sedaj več' let skoraj .popolnoma odrezan. Kako bo posloval ZZA z ozirom na decentralizacijo v podjetju? Veliko kritike in to večkrat upravičene kot neupravičene je bilo na račun našega zavoda. Pripombe so sd nana- šale 'žlasti na to, da Zavod ni vedno izvrševal' nalog po predvidenem programu, da konstrukcije niso' vedno ustrezale zahtevam tržišča, da so bile včasih predrage in podobno. Vse to je privedlo vodstva tovarn do odločitve, da prenesejo nekatere faze razvoja v svoje tovarne, zlasti opremljajoč, tako Imenovani aplikativni razvoj. Zdi se mi, da bi morali v Zavodu najprej^oblikovati posamezne razvojne dejavnosti v takih dimenzijah, kakršne -ustrezajo potrebam tovarne. C4 bodo tovarne v prihodnje ugo-Vile, da so razvojne storitve v zavodu cenejše kot v lastni tovarni, bodo dajale ta naloge v izdelavo zavodu. Do-.mnevam, da je v samem ZZA tudi veliko rezerv, in da bi moral kolektiv vložiti več naporov pri zniževanju stroškov/ in hkrati dajati tudi večje učinke. Naj me tovariši v ZZA ne razumejo napak/Zavedam se velike važnosti in pomena Zavoda kot največje koncentracije strokovnjakov v Sloveniji, -¿da .pa bi dosedanja politika v odnosih .do tovarn lahko rodila nevarno skrčenje obsega raziskav, kar bi pomenilo hkrati tudi za združeno podjetje veliko nevšečnost, saj vemo, da so danes y svetu ravno strokovnjaki največji kapital. V usmerjenosti, kakršna /je predvidena • v novem statutu, bo pomoč strokovnjakov - iz cent-ra velikega pomena zlar sti za dislocirane obrate, saj prav zairadi pomanjkanja inženirjev in ekonomistov občutimo čestokrat' neracionalno, neekonomično in nizko produktivno proizvodnjo. Naša naloga je, da bomo morali te proizvodne enote obogatiti s strokovnjaki. Mnogo se šušlja zadnje dni o odpustih, menjavi vodilnega kadra ali celo o nekakih »čistkah«. So te govorice utemeljene? Glede na to, da se govori v samem pqdjetj.u, pa tudi v javnosti o odpustih aii celo nekakih »čistkah« v podjetju, mislim, da so to ekstremna' gledanja brez- zdrave podlage, saj' šo za podjetje naravnost škodljiva. Prav gotovo je, da bodo z novo reorganizacijo na temelju sprejetega statuta potrebne določene spremembe v zasedbi kadrov,' vendar je to normalen proces, ki je običajen v vseh gospodarskih organizacijah. Bojazen, da bi naše uslužbence na katerih koli mestih preprosto premeščali ali celo odpustili samo zaradi umišljene načelnosti, je torej odveč in brez kakršne koli stvarne podlage. ■ Razgovor vodil MARJAN KRALJ Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov SKLEPI 38. seje UO Združenega podjetja (11. 2. 1966 © Upravni odbor sprejema na znanje poročilo v. d. generalnega direktorja o Izvršitvi sklepov 3$. seje UO z dne 28, 1. 1966. © V skladu s statutom poslovnega združenja Avtomaci-ja UO Imenuje v upravni od* bor poslovnega združenja Avtomaclja generalnega direktorja združenega podjetja tov. Logar Vladlmlra, medtem ko tov. Vlado _Šodln ostane še nadalje Član tega odbora. © UO potrjuje v predloženem obsegu rebalans investicijskega programa rekonstrukcije združenega podjetja ISKRA, kot je predviden v aneksu III/ izdelanem 'v investicijskem področju strokovnih služb podjetja. Rebalans predvideva korekturo investicij tako, da bodo stroški ostali v okviru odobrenih sredstev po sklenjenih pogodbah. / Gornji sklep bo UO skupno s sklepi zainteresiranih organizacij predložil v dokončno 'potrditev delavskemu svetu podjetja. UO sprejema predlog organizacije deviznega poslovanja združenega podjetja, in ga daje delavskemu svetu v potrditev obenem s pojasnili, katera so dali člani komisije, ki so predlog izdelali, in s pripombami, ki jih je' UO obravnaval. SKLEPI 37. seje UO Združenega podjetja > (21. M 1966) • Upravni odbor sprejemu na znanje poročilo o izvr-, šitvl sklepov 35/ seje UO z dne 21. 1. 1966. • Po razrešitvi tov. ing. Gašperja . Muhe UO imenuje za v. d. direktorja investicijskega področja tov. ing. Franca Špilerja, v skladu s predlogom, ki je bil obravnavan že na 36, seji UO.l © UO sprejema ha znanje poročilo o izvajanju sanacijskega načrta za mesec november 1965 ter naroča finančnemu sektorju, da vsem samoupravnim organom tovarn posreduje te podatke. UO predlaga, da organizacije, pri katerih se Izpolnjevanje sanacijskega načrta ne uresničuje po sprejetem načrtu, z vso odgovornostjo obravnavajo probleme. V prir meru, če se stanje v organizacijah, ki niso izpolnile sanacijskega načrta, ne bo Izboljšalo, bodo morali zaradi prizadetosti ostalih organizacij združenega podjetja, ki sanacijski načrt izpolnjujejo, samoupravni organi podjetja predlagati ustrezne ukrepe v skladu z določili statuta združenega podjetja. UO ugotavlja, da se mora z zaključnim računom podjetja za leto 1965 tudi dokončno razčistiti problem izpolnitve sanacijskega programa v Tovarni elektronskih naprav, ® UO ne sprejema predlaganih sklepov upravnega odbora poslovnega združenja Avtomaclja v zvezi z llkvlda-. cijo poslovnega združenja Avtomaclja to ustanovitvijo podjetja Avtomaeija, UO zadolžuje finančno, pravno to programsko službo, da ta problem ponovno zelo skrbno prouče to podajo upravnemu odboru predloge za sklepanje, | Istočasno naj se po strokovni presoji ustrezno ukrepa, če so v zvezi s postopkom likvidacije poslovnega združenja Avtomaclja lahko kakorkoli prizadeti interes^ združenega podjetja. © Predlog organizacije deviznega poslovanja v združenem podjetju naj člani UO prouče, obravnavan pa bo na naslednji seji. če bi prestavitev 'razprave o tem splošnem aktu vplivala na zakasnitev; sestave gospodarskega piana, bo sklicana Izredna seja UO. Delavskemu svetu je treba podrobno poročati, da zaradi zakasnitve rokov za dostavo pripomb na predlog splošnega akta o deviznem poslovanju nastajajo določene .posledice (nepravočasna izdelava gospodarskega plana, tovarne ne dobe pravočasno deviz itd.). UO sprejema osnutek pogodbe z Jugobanko s pripombami, ki jih je podala nabavna organizacija. © UO sprejema na znanje poročilo o delu komisije de- i.Javskega sveta za bazični razvoj v letu 1965 in ga bo predložil delavskemu' svetu v potrditev. Pri tem UO ugotavlja, da sugestija,-naj se v letu 1966 za bazični razvoj izdvoji 1 %. od bruto produkta, ne more biti akceptirana s strani UO, temveč jo UO posreduje komisiji. hi odloča o višini sredstev za razvojno dejavnost I in II kot okvirno orientacijo -pri odločanju o sredstvih za leto 1966. Nadalje UO ugotavlja, da so bile nekatere naloge, ki so se finansirale iz sredstev za bazični razvoj, aplikativnega značaja, da pa istočasno niso bile. rešene nekatere naloge splošnejšega značaja, katerih rešitve bi bile koristne za vse organizacije v našem podjetju. Iz teh razlogov UO tudi predlaga dosedanji komisiji, da zaključene naloge aplikativnega značaja predlaga tovarnam v koriščenje. Pri tem ni izključeno, da bodo tovarne del porabljenih sredstev za te naloge odplačale takrat, ko bodo te naloge realizirane, pri čemer pa je upoštevati tudi sredstva, ki so jih te tovarne že vložile v bazični razvoj. Prav tako UO smatra, da naloge, ki so bile v Zavodu zaključene, vendar danes zaradi sprememb v proizvodnem programu tovarn ne morejo biti koriščene, Zavod skuša plasirati pri drugih organizacijah v naši branži industrije. Poročilo o delu komisije za bazični razvoj v preteklem letu naj strokovne službe pripravijo za razpravo na 'delavskem svetu, it poročilu pa naj bodo dodani tudi sklepi UO.- © Dopis Tovarne kondenzatorjev V Semiču z dne 1. 2. U'66, ki obravnava stroške strokovnih služb to nabavne organizacije, UO odstopa strokovnim službam v proučitev. skupno z vsemi ostalimi pripombami, ki bodo še podane s strani organizacij združenega podjetja. © UO je obravnaval prošnjo Onkološkega instituta Ljubljana o zbiranju prispevkov za gradnjo Onkološkega instituta in podpira to humano akcijo. UO seznanja s to vlogo vse organizacije v okviru podjetja in priporoča vsem organizacijam, kakor tudi posameznikom,' da v okviru svojih možnosti prispevajo v ta sklad. Sredstva naj bi se evidentirala centralno in v primerni obliki izročila temu institutu. Vse člane delovne skupnosti je treba seznaniti «s prošnjo Onkološkega instituta (objava v časopisu). © UO sprejema na znanje informacijo v. d. generalnega direktorja tov. Sodina o dodelitvi finančnih sredstev našemu podjetju. Informacija bo v pismeni obliki priložena originalnemu izvodu zapisnika. SKLEPI 46. seje UO _ »Elektromehanike« (7. 2. 1966) © Upravni odbor je obravnaval osnutek gospodarskega plana tovarne za 1. 1966 in s tem v zvezi zadolžuje posamezne službe, da do 17. 2. 1966 urede naslednje: — Finančni sektor naj pregleda vire sredstev in v skladu s statutom Združenega podjetja Iskra (določilo, da se skupnih služb poslužujemo fakultativno) s finančno službo podjetja uredi, da bo za gospodarski plan 1966 izdalala ustreznejši predlog stroškov. Dopisujte -v »Is\ro«! Naslov uredništva: . Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 639 — Finančni sektor naj' za- © Upravni odbor je obrav- radi točne j šega obračuna naval obrazložitev nekaterih poslovanja vkalkulira dejan- pozicij, o razvojnih ^troskih ske stroške razvoja za 1. v letu 1965, ki so bile s poro» 1965. > Čilom obravnavanim na 11. —*■ Stanovanjska uprava redni seji UO zelo nejasno naj pripravi predlog namen- podane ter sprejel sklep, tla ske uporabe" 3 %-nega dela/se predloženo poročilo o sredstev iz prispevka za sta- stroških razvoja In razvojne» novanja. ■ x ga vzdrževanja leta 1965, V celoti potrdi. — Odsek za osebne dohod- , f ke naj pripravi predlog za © Upravni odbor je na način izplačila sredstev, for- osnovi pregleda izvršenih na» miranih v Višini 1,5 % od log s strani razvoja ugotovil, BOD (bivši prispevek prometnim organizacijam). Po uskladitvi podatkov in oblikovanju določil gospodarskega plana za 1.1966 bo upravni odbor ponovno pregledal predlog, to ga predložil DS v obravnavo in potrditev. © Upravni odbor zadolžuje gospodarski sektor, da s tovarnami v okviru združenega podjetja Iskra izdela kupoprodajno pogodbo o blagovni menjavi. © Upravni odbor zadolžuje gospodarski sektor, da uvede kontrolo nad porabo deviznih sredstev, ki so določena za našo tovarno. © Na predlog delavskega sveta DE gospodarskega sektorja od 7. 2. 1966' upravni odbor z. dnem 8. 2. 1966 razrešuje tov. Franca KRIŽAJA funkcije. vršilca dolžnosti šefa gospodarskega sektorja. Istočasno imenuje upravni odbor za vršilca dolžnosti gospodarskega sektorja ing. Alojza GRČARJA, ki bo to funkcijo opravljal do sprejetja nove Organizacije tovarne. , Upravni odbor zadolžuje splošni sektor, da v skladu z določili Začasnega pravilnika o delovnih razmerjih podjetja Iskra razporedi tov. Križaja na ustrezno delovno mesto. ©. Upravni odbor obvešča delavski svet, da ni obnovil postopka za razpis šefa gospodarskega sektorja. Z novo organizacijo tovarne se predvideva,-da bo gospodarski sektor dobil drugačno organizacijsko . obliko in se bo s tem v zvezi menjal tudi značaj navedenega delovnega mesta. SKLEPI 18. seje UO tovarne za elektroniko in avtomatiko L j ubij ana-Pržan © Upravni odbor je obravnaval dopolnilno poročilo tehničnega sektorja obrazložitev pozicij 2, 5 in 8 o investicijskem vzdrževanju v letu 1965 in se s podano obrazložitvijo del, ki so ■ bila na ta konto izvršena v preteklem letu strinja, ker so dovolj točno dokumentirana ter se jih lahko smatra kot vzdrževanje. Sredstva sp bila. porabljena v višini 12,676.000 S dinarjev. da so bile te predvsem aplikativnega značaja in ne bazičnega, zaradi tega pooblašča, upravo tovarne, da se s Zavodom dogovori o prenosu vseh tistih nalog, ki zahtevajo veliko medsebojnega sodelovanja s proizvodnjo, iz Zavoda za avtomatizacijo nazaj v tovarno. Bazičnega razvoja bi se tovarna še nadalje posluževala pri ZZA, kot to določa' Statut podjetja. © Upravni odbor je obravnaval predlog plana tehničnega sektorja za investicijsko vzdrževanje leta 1966 ter istega sprejel in ga v predlagani obliki daje v potrditev delavskemu svetu. © Upravni odbor je Obravnaval aneks lil — elaborata investicij št. 6 — elektroaku-, stika Pržart, št. 16.4 — elektroliti Mokronog to 16.5 — tehničnega tiska ter istega potrdil z določenimi znižanji, @ Upravni odbor je Obravnaval poročilo socialne službe za mesec december in januar ter poročilo drugega polletja 1965 ter ista vzel na znanje. Istočasno je ugotovil, da UO ne dobiva mesečnih poročil o laični kontroli bolnikov, kot je bilo zahtevano in zadolžuje splošni Sektor, da pregleda in ugotovi, če je ta kontrola še potrebna in koristna. Obravnavan je bil tudi plan preventivne dejavnosti obratne ambulante za leto 1966. Iz plana je razvidno, da obratna ambulanta predvideva povečani obseg preventivne dejavnosti, za kar bi bilo potrebno povečati sedanjo zasedbo in to za enega zdravnika in medicinsko sestro. Upravni odbor je v zvezi s tem, da tovarna Pržan v letu 1966 lahko preventivno dejavnost financira v isti višini. kot je bila dosežena realizacija leta 1965, sprejel sklep, da naj obratna ambulanta za tovarno Pržan z obrati izvrši za 25.5D0 N din uslug preventivne dejavnosti. Katere pozicije preventivne dejavnosti iz predlaganega plana naj se črta, je prepuščeno vodstvu obratne ambulante. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije- ¿elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj Oblikovanje (design) v Iskri (Nadaljevanje s 4. -strani) derne oblike, če mu istočasno ne bi nudili primerjave in ogleda izdelkov, .svetoviie konkurence, ki ,z nepopisnim te^npom menja in išče nova pota in prihaja z vedno norimi in novimi izdelki na tržišče. Vsako počivanje na doseženih uspehih brez možnosti ali želje za nadaljnjim napredkom že pomeni brezpogojno nazadovanje. ■ Naše delo je močno vezano na sodelovanje z vsemi Oddelki v razvoju - ter z vsemi organizacij Eimi zdijužene-ga podjetja. Da je sodelovanje z nekaterimi organizacijami in pripadajočimi razvojnimi oddelki v Zavodu bilo uspešno* pričajo prav podeljena mednarodna priznanja za te .izdelke. Tak način dela se je uveljavil zlasti v Elektromehaniki v Kranju ne vemo. Z veseljem pa ugotavljamo, da so naši izdelki resnično lepi in Za oko prijetni in se že na zunanji iz-gled ločijo, od istovrstnih izdelkov naše konkurence. To nas navdaja s ponosom in upsmjem ,da bomo svoje proizvodne naloge uspešno izpolnili in s tem premagali težave, ld nas zadnje čase tarejo. . — Menim, da mora ta oddelek biti dnevno na tekočem o vseh novitetsih v svetu, posebno pa v tistih državah, kamor je usmerjen naš izvoz, če nočemo zaostati v vedno hujši konkurenci ha tržiščih. Zato je treba temu oddelku posvetiti tudi v bodoče vso pozornost, saj njegova vloga v Iskri' ni tako malenkostna! - I. S. «•Dober tek!« — V Otočah menijo, da je ta želja po topli malici upravičena, saj okusna in zadostna malica dober tek zares vzbuja Lastna sredstva za menzo in tovarni elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu, ki brezpogojno-zahtevata za vsak izdelek, ki pride v proizvodnjo, atest oddelka za industrijsko oblikovanje. Ker je znano, da PSO for-sira industrijsko .oblikovanje kot ekonomsko nujnost, bi se tega morale vedno bolj zavedati tudi nekatere druge organizacije, ki do tega spoZ-znanja še niso v celoti prišle. Na oblikovnem področju je naše delo vezano na sodelovanje s Propagandno službo PSO, ki pa prav na-tem področju kreativnega dela rabi več podpore'v podjetju. Neiš in še posebno inozemski trg sprejme samo kvalitetne in lepo oblikovane izdelke, .žato PSO zelo forsira industrijsko oblikovanje kot ekonomsko nujnost za naše podjetje. Tega se vedno bolj zavedajo naši proizvajalci po posameznih organizacijah združenega podjetja, kar je zelo razveseljivo, saj vsi skupaj živimo le od tega kar prodamo, prodamo pa lahko samo tisto, kar. je lepo in kvalitetno—Koristno za nas vse pa bo, če bo ideja industrijskega oblikovanja postala last vseh naših organizacij in slehernega našega „proizvajalca in upravijalca. Tako sva zaključila »uradni« del najinega pogovora, sledil pa je prost razgovor, v katerem mi je tov. Savnik pripovedoval o začetniških težavah, ki jih je imel oddelek za industrijsko oblikovanje preden se je tudi . dejansko uveljavil. Pri tem je večkrat poudaril pomembnost pomoči, ki jo je oddelku in njemu nudil takratni tehnični direktor podjetja inž. Milan Železnik. Na kraju sva se domenila, da kdaj drugič spregovoriva o »hišnem stilu Iskre«, ki ga večkrat omenjEiino in smo ga o-nenili tudi v statutu podjetja, kaj dosti več o niem pa mi, navadni »smrtniki«, Pravzaprav za vse naše enote na Dolenjskem, še zlasti pa za proizvodnjo uporov v Šentjerneju velja, da so to delovni kolektivi, ki jih odlikuje složnost in pobuda, da si marsikaj z lastnimi silami in sredstvi urejujejo tako, da sta jim delo in življenje olajšana. O raznih prostovoljnih akcijah teh kolektivov smo v'našem listu sproti poročali, danes pa na kratko o gradnji menze v Šentjerneju. Če se prav spominjam, so se tu pred letom ali dvemi,- -že enkrat lotili preurejanja določenega : prostora, kjer bi lahko hašla | svoje 'mesto obratna menza, katero Vsa leta tako pogrešajo. Vendar pa je povečevanje proizvodnje preprečilo nastanitev menze, ker so bili preureje--ni prostori prepotrebni za proizvodnjo. f '—" V tem obdobju jse je potreba po tem objektu še povečala. Padla je pobuda in v spodnjih prostorih upravne zgradbe so začeli- preurejati bodočo menzo. Sredstev | za to preureditev seveda ni bilo, zato se je celotni delov- ni kolektiv odločil za skupne namene prispevati poleg prostovoljnega dela tudi polovico enomesečnih osebnih dohodkov, s čimer so zagotovili potrebna sredstva za adaptacijo. Dela pri urejanju nove, prepotrebne menze v Šentjerneju ob vseh proizvodnih naporih napredujejo in upajo, da bodo menzo lahko; odprli že za letošnji praznik dela-. Ta težko pričakovani dogodek bodo povezali s skromno proslavo 15-letnice obstoja obrata. Seveda bi vrli Sentjernejčani ob tej priložnosti ,radi organizirali še kaj več, toda na kratko so z denarjem, a„ker so iznajdljivi, in požrtvovalni, lahko pričakujemo, da bodo svojo petnajstletnico ■ uspešnega idela kljub' temu dostojno proslavili. Za zdaj o tem še neradi govorijo, ker jih tarejo finančne skrbi, zaslutii pa sem, da nekaj vendarle »kuhajo« za to priložnost. . Želim jim, da njihova prizadevanja za izgradnjo menze in izvedbo proslave,, ne bi ostala brez zaželenih rezultatov. -C- Primerjava proizvodnje v letih 19S4 in 1965 Tovarna Izpolnit 1964 e v v 000 1965 % Elektromehanika I 13,983.446 15,274.075 109,2 Elementi 5,567.131 5,667.570 101,8 Avtomatika’ 3,341.188 V 5,325.471 159,4 RA-sprejemniki H 3,901.015 3,460.624 88,7 Aparati 3,189.476 ■ 3,792.062 119,0 Avtoizdelki 6,271.255 / 3.356.22Ž" 117,1 Elektromotorji 1,289.837 2,008.569 155^7 Naprave -1,449.777 ■ 1,475:850 101,8 Elektronika - 1,570.368 1,391.282 88,6 Kondenzatorji 2,141.179 1,920;690 89,7 Instrumenti 1,211.320.. 1,448.246 119,6 Polprevodniki 1,109.457 1,566.649 141,2 Usmerniki 751.052 1,274.098 169,6 Mikron 143.325 499.866 348,8 .. Skupaj podjetje 45,919.826 52,461.274 114,2 ZDRU2ENO PODJETJE ISKRA TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO RAZPISUJE prosti delovni mesti a) INŽENIRJA KEMIJE ALI TEHNIKA z 2 letno prakso — lahko začetnik za potrebe DE proizvodnja keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku b) .REZKALCA s petletno prakso za potrebe DE proizvodnje uporov v Šentjerneju Pogoji: pod tč. a) po možnosti vojaščine prost b) vojaščine prost Za ing. kemije je zagotovljeno družinsko stanovanje- ali za sanica samska soba, isto' tudi za rezkalca — samska soba. Osebni dohodek je zagotovljen po Pravilniku o delitvi' osebnih dohodkov v DE. Ponudbe z življenjepisom- za inženirja kemije sprejema splošna služba Združenega podjetja Iskra Kranj, Tovarna elementov za elektroniko DE proizvodnja keramičnih kondenzatorjev Žužemberk do X. 3.1966. . Za rezkalca sprejema ponudbe splošna služba Združenega podjetja Iskra Kranj, Tovarna elementov - za elektroniko .()E proizvodnja uporov v Šentjerneju do 1. 3.1966. Neumestna .malomarnost, ali kaj? Venomer ugotavljamo, da -katerih-izdajo je sicer plani- " je pri prodaji, večine naših rala že T. 1964 ih lani in se izdelkov potreben ustrezen 'tudi v letošnjem letu -naha-prospekt, s katerim kupcu -jajp-v njenem'delovnem pia-lahko vzbudimo zanimanje za . nu. Prodajna služba še zlasti ta ali oni izdelek. Že nekaj ča- pogreša prospekte za stikala ' sa pa .naša prodajna panoga in - relejne kombinacije! Po- ' »Stikalna tehnika« močno po- sebrto zk slednje bi ji olaj- -greša vrsto prospektov; ki so šale poslovanje že tudi pro- '; bili že naročeni, vfendar jih še vizorične izdaje .prospektov, -ni in prav to povzroča teža- preden bodo izšli- normalni. v ve pri prodaji.. ' - tiskani. Marsikdo ob tem pomisli, Ne smemo pozabiti, da so da je za to' kriva propagand- prospekti nujni ,in ob. hara- , ha služba, ki še ni . pripravila ščajoei domači in tuji kohku- -pogrešanih prospektov. VenJ-..renči na trži.šču čedalje tež- I dar je stvar drugačna. NašCija prodajsDžato bi si morali propagandna služba je že v iše tembolj prizadevati, da bi “ aprilu 1964 naročila-v Zavo- 'si prodajo olSjšaliz vsem ti-du za avtomatizacijo potrebne stim, kar je .odvisno od nas podatke za nekatere prospek- samih, ne pa, da zaradi ne- ’ fe s področja stikalne tehni- umestne in nerazumljive ma-ke. Številne listne in pis- lomarnosti že dve loti ni pro- ' mene urgence vse doslej še spgktov, ki bi prav za prav niso pomagale, ,da bi propa- mor.ali iziti' vzporedno z roj-gandna služba dobila te po- stvom prvih norih izdelkov da tke in izdelala prospekte, 'za irai