plüfini v gotovim. Leto XVm., št. 153 Lfabflana, nedelja 4. ftdifc 1937 Cena 2 Din Upravoiacvo* LjuDgaoa, ünafljeva ulica ft — Telefon St. 8122, 8123, 8124, 3125,. 8128. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ai. 6 — TeL 3392, 8482. Podružnica Maribor: Gosposka uHea St. 11 — Telefon fit. 2455. . l?odru±nlca Celje: Koceoova OL flt 2 Telefon 6L 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11842, Praga čislo 78.180, Wien 8t 105.241. Izhaja vsak dan rasen ponedeljka, tfaročnina nati ommSdo Din Din Uredništvo: LJubljana, Knafljeva allea 8122, 8123, 8124. 8125, 8126. Gosposka uhca 11, telefon «t 2440, Cel^ Strossmayerjera nuca iter. 1, _telefon t 50._ Rokopisi se ne vračajo. Zanimiva obletnica Danes je zanimiva obletnica. Pred sedmimi leti, 4. julija 1930., je bila po vsej državi objavljena svečana izjava ministrov šestojanuarskega režima o smernicah državne politike. Ta izjava je imela poseben značaj. Z njo so odgovorni voditelji države ponovili program kraljevega manifesta od 6. januarja 1929. in ga prevzeli za svojega ne le kot izvrševalci kraljeve volje, temveč kot možje, ki ga po poldrugoletnem praktičnem izkustvu sprejemajo kot prvi značilni pojav postopnega vračanja v demokracijo. Kar je bilo dosedaj na zunaj avtoritativna volja vrhovnega voditelja naroda, to postaja politični program skupine mož, ki sodelujejo v diktatorskem režimu formalno sicer kot poedinci, ki pa vendar predstavljajo politične avtoritete z močnim ozadjem ljudskega zaupanja. V tistih dneh so biil člani avtoritativnega režima Nikola Uzunovic, Milan Srskic in Božidar Maksimovic, prvi ljudje iz radikalskih vrst, tu sta bila gg. Preka in Neudorfer, bivša ministra HSS že v Radičevih časih, v Vojislavu Marinkovicu in dr. Kosti Kumanudiju je dala demokratska stranka dva svoja voditelja, in končno je zavzemal eno prvih mest v tej vladi predsednik bivše SLS g. dr. Anton Korošec. Znano je bilo, da obveze, ki jih prevzemajo ti možje, in izjave, ki jih dajejo, vežejo po njih širok krog njihovih prijateljev in ustvarjajo dalekosežne programske preokrete v vrstah nekdanjih močnih strank širom Jugoslavije. Posebno zanimivo in pomembno je tudi dejstvo, da je bila izjava ministrskega sveta od 4. julija 1930. izraz svobodnega preudarka in neovirane odločitve vsakega posameznega ministra. Do sklepa ministrskega sveta je prišlo šele potem, ko je bila vsem članom vlade dana prilika, da izjavo temeljito pretehtajo in se odločijo za ali proti. Jugoslovenski program je do dne te izjave imel značaj od zgoraj izražene volje, od tega dne dalje pa računa samo na prostovoljno sodelovanje tistih, ki ga iz osebnega prepričanja sprejemajo za svoj program in se častno zavezujejo, da ga bodo v vsem svojem dejanju in nehanju izvrševali, ga politično med narodom zastopali in širili ter mu služili s čisto srvestobo. To je izjava hotela reči in v tem smislu je takrat celokupna jugoslo-venska javnost sprejela sklepe ministrskega sveta kot zgodovinski dogodek ter jih pozdravila kot pričetek novega političnega življenja v naši državi. Kaj so takrat svečano proglasili ministri pod predsedstvom g. Petra Zivko-vica? Oni so predvsem izjavili, da sta Sestoj anuarski manifest in zakon od 3. oktobra, ki je državi dal ime kraljevine Jugoslavije, osnova vsega našega državnega in nacionalnega življenja. Tako so ministri še enkrat tudi v svojem imenu svečano ponovili, da »mora biti najvišji zakon za vsakogar čuvati edinstvo naroda in državne celote«. Obsodili so vsako posebno slovensko, hrvatsko ali srbsko politiko kot neraz-družljivo z resničnim državnim in nacionalnim interesom. V svoji izjavi sporočajo narodu tudi v svojem imenu, da «mora za vso bodočnost veljati kot absolutno načelo: eden jugoslovenski narod, ena jugoslovenska nacionalna zavest*. Z zakonom od 3. oktobra 1929. je bil odrejen razpust »vseh onih društev in ustanov, katerih plemensko obeležje, ali ime ali cilj njihovega delovanja bi bili v nasprotstvu z državnim in narodnim edinstvom«. Določeno je bilo, da se v bodoče smejo izobešati samo državne zastave. Ministri so dali tem odredbam v svoji proklamaciji še posebnega izraza: »Plemenska imena in tradicije zaslužijo sicer vse spoštovanje, toda v bodoče imajo služiti edino le razvoju nacionalne sinteze in edinstva.« Še posebej se izjava bavi s plemenskimi zastavami. Te »naj v pieteti pripadajo preteklosti, nacionalna bodočnost pa hoče samo jugoslovensko nacionalno trobojnico«. S temi svečanimi besedami sta bila pomèn in značaj modro-bele-rdeče trobojnice povišana in poglobljena, trobojnica pa proglašena kot nacionalni simbol enega in istega jugoslovenskega naroda. Za vse notranje državno življenje so postavili ministri v svoji izjavi princip jugoslovenske orientacije. Obrnili so se na državno uradništvo ter ga resno posvarili, da zanj ni mesta v javni službi, ako njegovo delo ne bo v skladu z načeli narodnega in državnega edinstva. Postaviil so vzgojni problem za mlado pokolenje našega naroda: »Od osnovne šole do univerze mora biti pouk izvajan strogo v jugoslovenskem nacionalnem duhu s spoštovanjem mladine do nacionalne zgodovine in kulture in z globoko vero v napredek in bodočnost Jugoslavije.« Tej nalogi mora v popolnosti odgovarjati tudi učitelj in profesor. Poleg šole izjava kr. vlade visoko povzdiguje nacionalno poslanstvo Sokola kraljevine Jugoslavije. »Sokol mora s svojim integralnim nacionalnim značajem pokriti vse slične dosedanje plemenske in verske organizacije. Raz-yoj Sokolstva v širokih slojih ljudstva PRELOM ALI KOMPROMIS i Zadnji napori Francije in Anglije, da U dosegli kompromis za nadaljevanje kontrole in nevmešavanja v Španiji, toda izgledi na uspeh so malenkostni U on d on, 3. julija, r. Po včerajšnji brezuspešni seji londonskega odbora za nevmešavanje je dosegla diplomatska aktivnost med Londonom, Parizom in Berlinom svoj vrhunec. Diplomati in politiki, ki se zavedajo svoje odgovornosti za mir v Evropi, si sedaj prizadevajo, da se docela ne porušijo vsi mostovi, ki vodijo do politike nevmešavanja v španske zadeve. Včerajšnji dan, ki bi bil moral prinesti odločitev, je končal z odgoditvijo za par dni. Nadaljnji razvoj izredno napetega položaja je odvisen o dmnogih činiteljev in se ne da še niti približno reči, kako se bo vse to končalo. Za Rim in Berlin je absolutno merodajna želja, storiti vse, kar more pospešiti zmago generala Franca, in ne opustiti ničesar, kar bi moglo poslabšati položaj valencijske vlade. London in Pariz si slej ko prej prizadevata, najti kompromis za nadaljevanje politike nevmešavanja. Izgledi na uspeh pa so zelo malenkostni, ker smatrajo splošno včerajšnjo odklonitev francosko-angleških predlogov za nezaupnico Franciji in Angliji. Nikakih izgledov tudi ni, da bi London in Pariz pristala na italijansko-nemško zahtevo, naj bi se generala Francu priznal značaj vojskujoče se stranke. Edina tolažba je še v dejstvu, da so v načela vsi za idejo nevmešavanja in da so sedaj jasno začrtane meje med enim in drugim stališčem, kar omogoča diplomatom, da sestavijo nove predloge in dajo novo pobudo za nadaljevanje politike, ki bi rešila evropski mir. & Zakaj Pariz in London nočeta priznati Franca Priznanje generala Franca hi pomenilo pristransko pospeševanje njegove zmage nad zakonito špansko vlado London, 3. julija, r. V vseli političnih krogih živahno razmotrivajo položaj, ki je nastal po včerajšnji seji londonskega odbora. Vse stranke brez razlike odobravajo stališče, ki sta ga zavzeli napram ita-lijansko-nemškim predlogom Francija in Anglija. Kot glavni vzrok za odklonilno stališče Pariza in Londona navajajo v poučenih krogih to, da bi pomenil predlog glede ukinitve pomorske kontrole, dočim bi še nadalje ostala kontrola na kopnem, izredno ugodnost za generala Franca in zelo slabe posledice za zakonito valen-cijsko vlado. Isto velja tudi glede priznanja generala Franca kot vojskujoče se stranke. To po mednarodnem pravu sicer ni istovetno z diplomatskim priznanjem Francovega režima, marveč je tradicionalna formula, po kateri uravnavajo svoje držanje nevtralne države napram vojnemu stanju kjerkoli na svetu. V tem primeru bi imela tako valencijska vlada kakor general Franco pravico proglasiti blokado španske obale in preiskovati ladje nevtralnih držav ne samo v španskih vodah, nego tudi na odprtem morju, če morda ne tihotapijo za nasprotno stranko. Anglija in Francija naglašata, da bi bili ie davno priznali generala Franca za vojskujočo se stranko, če bi šlo res za izrazito špansko državljansko vojno, ker bi to položaj docela normaliziralo in se nihče ne bi brigal za to, kdo bo zmagal. Sedanji položaj v Španiji pa predstavlja svojevrstno konstelacijo na Sredozemskem morju, kjer se tuje sile odkrito zavzemajo za eno ali drugo špansko stranko. Ni dvoma: če bi general Franco dosegel priznanje vojskujoče se stranke, bi s polno pravico mogel računati pri izvajanju svojih privilegijev, ki bi izvirali Iz takega priznanja, na odkrito podporo nemške in italijanske vojne mornarice, ne da bi ti dve državi neposredno posegli v sam konflikt. Angleški strokovnjaki za Španijo so prepričani, da bi priznanje generala Franca za vojskujočo se stranko pomenilo zagotovitev njegove zmage. Zato se v Londonu in Parizu slej ko prej čuje resno svarilo: Ce vztrajata Italija in Nemčija na tem, da se opusti pomorska kontrola, potem smo mi za to, da se ukine tudi vsaka kontrola na kopnem, Mussolini in Hitler pa naj pomislita, kaj bi to pomenilo, če se jutri otvori francoska meja na Pirenejih. Komentarji angleškega tiska London. 3. julija. AA. Londonski tisk odklanja italijansko-nemške predloge, vendar priznava zmernost nemškega in italijanske- ga stališča. »Daily Telegraph« piše, da so nadaljnja pogajanja še mogoča. Francija in Anglija bosta pozorno proučili vse predloge. Če ne pride do sporazuma, tedaj bosta Anglija in Francija evobolino odločali o svojem nadaljnjem stališču. »Times« piše, da veruje, da se bosta Italija in Nemčija držali politike nevmešavania. »Morningpost« piše v istem smislu. Edino izjemo tvori »Dailv Mail«, ki se zavzema za priznanje italijanskega cesarstva v Abesiniji in prekinitev diplomatskih stikov z rdečo Španijo. Pesimizem v Parizu Parii, 3. julija, g. Pariški listi presojajo izid konflikta o nevmešavanju precej pesimistično. »Intrasigenatc pravi v uvodnem članku, da je vprašanje, ali bodo Nemčija, Italija in Portugalska mogle vsiliti svo-zo voljo večini 24 držav, ki soglašajo v želji, da bi se španski spor ne izrodil v splošen evropski konflikt. Pertinax piše v »Echo de Paris«, da slo ne nemški in italijanski predlogi na domnevi, da sta Franciia in Anglija ali preveč zaupljivi ali pa silno naivni, toda francosko in angleško zunanje ministrstvo sta točno izdelala svoj načrt. Rimski in ber linski predlogi naj na zunaj manifestirajo^ da sta se Italija in Nemčija v Salamanci že močno vsidrali. Dobro obveščeni diplomatski krogi vedo, da je general Franco izgubil pred Bilbaom 22.000 mož in da je poslal nujen poziv za pomoč v Berlin. Na včerajšnji 6eji odbora za nevmešavanje bi naj dobil že odgovor. Mi se ne vmešavamo v špansko državljansko vojno, toda ohraniti hočemo strateško enakopravnost obeh strank. Hoteli smo to doseči z nevmeša-vanjem, ki bi se moralo oddvojiti od kontrole, kakor i e to v četrtek rekel Deltos. Če pa se ukine politika nevmešavanja, tedaj bomo tudi mi imeli popolnoma proste roke. »Figaro« piše, da sta Italija in Nemčija prevzeli težko odgovornost, ko hočeta tor-pedirati politiko nevmešavanja, kajti Francija in Anglija bosta imeli takoj proste roke. če bi politika nevmešavanja propadla. Nikakor ne bosta dopustili uvoz orožja in municije v Španijo. Seveda bo to najbolj koristilo vladi v Valenciji. >Matin< piše, da bi priznanje generala Franca kot vojskujoče se'stranke pomenilo, da se hočeta Francija in Anglija predati v roke nevarnih avanturistov. »Oeuvre« piše, da je docela nemogoče, da bi Francija priznala generalu Francu značaj vojskujoče se države. Kaj bo sledilo? če Italija in Nemčija ne bosta odnehali, bo Francija s tihim privoljenjem Anglije podprla valencijsko vlado London, 3. julija, r. Vsa mednarodna javnost z napetostjo pričakuje, kako se bo razvijal položaj prihodnji teden. V Londonu si še niso čisto na jasnem, ali Nemčija resno misli na to, da prepreči nadaljnjo kontrolo in onemogoči politiko nevmešavanja z vsemi posledicami, ki utegnejo iz tega nastati, ali pa gre pri vsej stvari samo za manever obeh diktatorskih držav, ki naj dožene, kako daleč smeta iti, ne da bi naleteli na resen odpor Anglije in Francije. Francija in Anglija si slej ko prej prizadevata, pridobiti Rim in Berlin za nadaljevanje politike nevme- šavanja, ki pa je nemogoča brez najstrožje in nepristranske kontrole. V poučenih krogih zatrjujejo, da bosta Francija in Anglija napravili novo demaršo v Rimu in Berlinu, ki naj dokaže italijanski in nemški vladi vso resnost položaja In trdno odločnost Francije in Anglije, da ne bosta dopustili nlkakega poseganja v razvoj španskih dogodkov. Kar se tiče stališča, ki ga bo zavzela angleška vlada za primer, da ostanejo vsa ta prizadevanja zaman, za enkrat ni Se nič gotovega, pač pa kroži o tem vse polno različnih domnev in ugibanj. NI pa priča- postaja del programa državne politike, ki se mora izvesti brez zastoja.« V sklopu svojih kulturnih program- za svojo dolžnost podpirati vsaka kulturna, humana in gospodarska stremljenja ter jim nuditi pomoč države, skih pogledov priznava izjava z dne 4. toda samo pod pogojem, da niso naper- 1 non ______ _____•____^J.'wi ^r^onmi m TIA« julija 1930. vsem veroizpovedim njihovo moralno misijo, pravico do razvoja in polno enakopravnost. Zahteva pa od njih, da »se vedno in povsod izogibajo vsake politične akcije in političnega udejstvovanja v kateremkoli pogledu.« In v svojem zaključnem stavku izjavljajo BodttUetin iajüxe, da bodo smatrali jena proti jugoslovenski državni in nacionalni misli. Sedem let poteče danes od te prokla-macije. Pomembnost programa, ki ga vsebuje, se ni spremenila in resnice besed, ki so bile takrat objavljene celokupnemu narodu, ne more nihče spraviti s «cveta. kovati, da H Anglija odkrito posegla v španske dogodke in priskočila na pomoč valencijsld vladi, da M tako Izravnala podporo, ki jo prožita generalu Francu Nemčija In Italija. Tudi dobava orožja in municije valencijski vladi nI mnogo verjetna, pač pa prevladuje prepričanje, da bo Anglija molče dopustila, da se Francija postavi odkrito na stran valencijske vlade in jo z vsemi silami podpre v borbi proti Francovemu uporu, ne da bi sama prevzela kakršnekoli obveznosti v ton pogledu. Jutri seja angleške vlade • London, 9. julija. AA. Britanska vlada bo imela v ponedeljek dopoldne wjo. Na tei seji bo Eden poročal o diplomatskem položaju, zlasti o položaju, nastalem zaradi včerajšnjih dogodkov v odboru za nevme ša vanje. Nov angleški načrt? Berlin, 3. julija, g. Današnji večer-niki javljajo iz Londona ,da je Anglija izdelala nov kontrolni načrt, ki ga bo v torek predložila odboru za nevmešavanje. Nemški listi izjavljajo, da ima ta načrt sicer izglede, da ga bosta Nemčija in Italija sprejeli, toda le tedaj, ako bo izven okvira dosedanjega kontrolnega sistema, ki se ni obnesel. S španskih bojišč Nacionalisti še vedno skoro neovirano prodirajo v santandrsko pokrajino Bilbao, 3. julija, AA. Nacionalistične čete so danes s podporo topništva in letalstva še dalje prodirale na severni fronti. Oddelki čet, ki so včeraj prekoračile mejo santandrske pokrajine, so danes zavzeli Bobeno. Pokrajina južno od Valma-cede je po včerajšnjem obkoljevalnem manevru danes v celoti prišla v roke nacionalnih čet, ne da bi se bile morale čete posebno resno boriti z branilci. Republikanska letala so skušala davi preleteti Salamanco. Protiletalsko topništvo je prisililo sovražnika, da se vrne, ne da bi bil kaj dosegeL Po včerajšnjem obstreljevanju Sevilje so vladna letala vrgla več bomb na Bur-gos in napravila znatno stvarno škodo. Ranjenih je več oseb, po večini žensk in otrok. Topovski dvoboj pred Madridom Madrid, 3. julija. AA. Včeraj popoldne se je razvil težak topovski dvoboj. Republikanski topovi so stalno streljali na sovražne postojanke, da bi preprečili ozi- ranje nacionalistov. Uporniško topništvo je odgovarjalo in streljalo ▼ središče mesta. Uporniška letala so vrgla 50 bomb na Sagunto, 25 km severno od Valencije. Bombe so priletele na tamkajšnji gradič in na več hiš v ribiškem okraju. Človeških žrtev ni bilo. Sovražna letala so skušala vreči več bomb tudi na Val enei jo, vendar jih je protiletalsko topništvo pregnalo. Ob 21. uri je priplula pred Sagunto kri-žarka »Almirante Cervera«, ki je oddala 25 strelov proti obali, nato pa odplula v smeri proti Palma de Mallorca. Žrtev ni bilo. Na Holandskem zaplenjeni španski parntk Amsterdam, 3. iulija. AA Tu so zaplenili španski parnik »Terbiel<, ki je piiplnl z britansko tastavo in s tovorom srebra in vrednostnih papirjev, last jo bilbalskih bank. Kakor znano, so tudi v La Rochellu pred kratkim zaplenili dva parnika z enakim tovorom. Nesreča letalke Earhardtove San Francisco, 3. julija. AA Obalne radijske postaje so prejele snoči ob 19.12 zadnjo vest z letala gospe Earhardt. ki je na poletu okrog sveta. Sporočila je, da ne ve, kje je in da ima bencina samo še za pol ure. Letalski strokovnjaki menijo, da je letalo preletelo otok Howland. Njen soprog Heniy Patman je izjavil, da je na letalu čoln i® kavčuka ki ima s seboj dovolj živeža, rakete za dim, signale in drage potrebščine. Ravnatelji tovaren so izjavili, da je letalo zgrajeno tako. da lahko dolgo pluje po morju. Iz Howland a poročajo, da je morje mirno in vreme jasno. Tudi britanska križarka »Achilles« je ob 23.28 pacifiškega časa prestregla klic SOS gospe Earhanitove. Pomorska radijska po- Honolnlo, 3. julija. AA. Ameriško letaiKo staja poroča, da je neko vodno letalo na Ho- | Amelijo Earhardtovo je rešd neki britanski nolulu dobilo nalog, naj odleti proti otoku pamlk. Howlandu. 11 vodnEh letal je že snoči odletelo, da poišče Earhardtovo. Patman upa, da bodo letala, kd so odletela na pomoč njegovi ženi, imela zadosti bencina, da bodo mogla več ut nadaljevati svoje izvide. Neki radijski amater v Los Angeoeu poroča. da je prestregel zelo slabotne znake na valu 31.5 m. ki se ujema s frenkvenco aparata ge. Eaihandtove. Ob 21.30 pacifiškega časa je radijski telegrafist v Los Angelosu potrdil, da je verjetno, da izvirajo signali, ki jih je taikrat sprejel, od ročnega aparata. Verjetno je letalo Earhardtove padlo v morje. Rešena! Honolnlo, 3. julija AA. AmerSko letalko Politične debate v narodni skupščini Vedno nove interpelacije o zadnjih dogodkih — Pretres zakonskega predloga o prekrških — Dvodnevna pavza Beograd, 3. julija, p. Na današnji seji narodne skupščine se je nadaljevala načelna razprava o na/črtu zakona o prekrških. Seja se je pričela ob 9.45. Narodna skupščina je bila najprej obveščena, da je finančni odbor že proučil in odobril načrt zakona o noVih kovancih. Prečitanih je bilo več interpelacij, med njimi interpelacija posi. Mravljeta na ministra pravde zaradi postopanja državnega tožilstva v Ljubljani olb priliki zadnjih dogodkov. Minister dr. Sirbotič je na nujnost te interpelacije pristal. PosL dr. Riko Fux pa je interpeliral pcötnega ministra «zaradi Jprotizakoö'tega poslovanja na pošti v Ljubljani. Pred prehodom na dnevni red je nar. posi. Cvetič vprašal skupščinskega predsednika čririča v kakšnem stanju je da-nes vprašanje konkorcJatat Zahteval je pojasnila., zakaj se še vedno ni sestal že pred 7 meseci izvoljeni odbor za njegovo proučitev. Predsednik Cirič mu je obširno odgovarjal. Rekel je, da je v interesu sfavari organska zveza med delom v pie-murni in delom v odborih. Zato tudi ta odbor ni bil sklican, dokler se ni vedelo, 8Ü bo koukordat prišel na razpravo že tudi v plenumu. Sedaj ima tozadevno pozitivno informacijo, pa bo zaradi tega poskitoel, da bo začel s svojima delom čimprej tudi skupščinski odbor za proučitev koakoirdarta. Odbor se bo sestal v torek aH sredo. Posi. Cveti6 se z odgovorom ni zadovoljil. Kritiziral je postopanje vlade ta skupščinskega predsedstva. Nadaljevanje pretresa zakona o prekrških Narodna skupščina je končno prešla na dnevni red k nadaljnji razpravi načrta zakona o prekrških. Prvi je o njem danes govoril zastopnik poslanskega kluba JRZ Sivko Sušič. Branil je načrt pred očitki, ki so se Culi sa «Cerajfinjl *di« ta «•*■ tavljal, da vlada tega zakona nikakor ne namerava uporabiti kot orodje v borbi proti svojim političnim nasprotnikom. Vlada se je nasprotno potrudila, da bi predložila skupščini načrt zakona, ki bi se opiral na demokratska načela. Z novim zakonom je vlada zopet pokazala, da je zvesta unltarističnemn načelu, ki ga je Izrazila že v svoji deklaraciji. _ Govornik je nato podrobno dokazoval, da so neutemeljeni očitki, da dopušča zakonski načrt široke možnosti politične zlorabe, če je ta trenutek dr. Milan Stoja-dinovič predsednik vlade še ne pomeni, da bo vladal večno, ker bi mu le v takem primeru lahko zakon o prekrških v onem smislu, kakor si ga razlagajo nekateri narodni poslanci, služil za orodje v borbi proti političnim nasprotnikom. Tudi se mu ne zdi, da bi bile kazenske določbe prestroge, kakor zatrjujejo govorniki opozicije. Govornik je potem Se nadalje polemiziral z opozicijskimi govorniki in zavračal zlasti očitke glede politike notranjega ministra dr. Korošca. Posi. inž. Manfred Paštrovič, (JNS) Je v svojem govoru ugotovil, da pomeni zakon o prekrških priznanje velike oblasti upravnim faktorjem. Upravne oblasti so pri nas odvisne od vsakokratne vlade. Zaradi tega je ta zakon čisto političnega značaja. Glasovanje za ta zakonski načrt pomeni potemtakem izraz zaupnice sedanji vladi. V svojem nadaljnjem govoru se je skliceval na včerajšnje ugotovitve poslanca Mravljeta. Omenil je tudi izjavo posi. Brenčiča, ki je včeraj izzvala toBfc hrup in tolike proteste v vsej sk^>ščtni. Obravnaval je potem notranjo politično situacijo in obširno govoril o dogodkih v Sloveniji. Poslednji je danes govoril narodni poslanec Bogoljub Knežervič (JRZ), ld je poveličeval zasluge vlade ta zatrjeval, da se zakon o prekrških ne bo izkoriščal za no-tranie politične borbe. Debata je bila ob 12.45 prekinjena ta ob enem seja končana, EHtedDja aejft te x torek dopoldne. »JUTRO« St. 153 iNeHelja, '4 NJI 1931- Bitka prt Ztorovu Dvajsetletnica prvega nastopa češkoslovaških legij v svetovni vojni - Temelji današnje ponosne Zavezniške vojske Ta teden praarnujejo na češkoslovaškem dvajsetletnico bitke pri Zboro-vu, one bitke, ki pomeni prebujenje češkega borbenega duha in obnovo češke narodne vojske. Usodno naključje je naneslo, da je padlo vstajenje češke vojske v dobo propada ruskih vojnih sil. Ta okoliščina je v izdatni meri pripomogla, da se je mala češka brigada, osnovna celica današnje izvrstno oborožene in izvežbane zavezniške češkoslovaške vojske, pokazala v tem večjem sijaju brezprimerne hrabrosti, odločnosti in najvišjih vojaških vrlin. Na dan, ki je pomenil konec in to zelo nečasten konec nekdanje carske vojske, se je iz pozabljenja kakor jarko žareč meteor dvignila vojska treh čeških polkov ter žela občudovanje vsega civiliziranega sveta. Zborov pomeni majhen odsek ogromne ruske fronte od Baltskega dq Črne^ ga morja, pomeni pa tudi dan pósled-njega napora carske armade, preden se je popolnoma razvalila in razdejala. Jeseni 1. 1916 je najvišji antantni svet v Chantillyju sklenil za prihodnjo po? mlad istočasno veliko ofenzivo na vseh frontah proti vojskam centralnih držav. V marcu naslednjega leta je bilo zares vse pripravljeno in proti 360 divizijam osrednjih sil je stalo 525 divizij zavezniških. Od teh strahovitih sil je bilo ruskih divizij 235 in te so imele namen, da prizadenejo sovragu odločilni udarec. Toda carska milijonska armada je bolehala za neozdravljivo boleznijo in samo optimisti so se še nadejali, da se bo z njo še dal doseči kak uspeh. Začasna ruska vlada je mislila. da bo z zmago povrnila razrahljano disciplino, toda proces je bil tako napredoval, da je silni neuspeh samo še pospešil razpad ogromne vojske. Edina svetla točka tega dne je zborovska epizoda treh čeških polkov, vtisnjenih med dve nekdaj slavni diviziji, med 4. in 6. finsko divizijo. Pred začetkom ofenzive je prišel na bojišče sam predsednik začasne ruske vlade Kerenski, da bi s svojo leporečnostjo dvignil propalo moralo ruskih čet. To se mu je posrečilo le deloma in v lo neznatni meri. Češki peščici 3600 bojevnikov, zbranih pod sokolskimi in husitskimi prapori, ni bilo treba vlivati poguma. Ti so namreč šli v boj z veseljem v srcu in s pesmijo na ustnih, saj je bil ta dan določen za prvi nastop obnovljene vojaške sile češkega naroda. Ko so krenile ruske sile v napad, se je takoj opazilo, da se orjaška armada zvija v predsmrtnih krčih. - Edino češka brigada je storila v polni meri svojo dolžnost. Kakor hudournik se je vrgla na avstrijske utrjene položaje ter v pr-.vem naletu zavzela 6 km na dolgo in 4 km globoko vse postojanke, pogna» la sovražnika nazaj ter vrnila češkemu orožju nekdanjo veliko slavo. Habsburški dvoglavi orel je poražen bežal pred češkim levom, popolnoma v duhu davne tradicije. Hrabra češka brigada je pri tem napadu zajela več ujetnikov nego je sama • štela mož in več nego vse druge divizije ruske vojske. Antantna uradna -poročila so z velikim priznanjem omenjala junaški zalet male češke vojske, pri čemer so poudarjala, da-je bil sovražnik na točki češkega napada številčno ravno desetkrat močnejši. Zborov pomeni prvi nastop obnovljene češke vojske in ta prvi nastop je ovenčan z- največjo vojaško slavo. Bratski čsl. narod se s ponosom zaveda tega dejstva. Vojaška teorija ocenjuje morala čet po tem, koliko izgube prenesejo, ne da bi odstopile od zadane naloge. Tudi v tem pogledu je zborovska družina dala najlepši dokaz svoje visoke morale. Od 3600 mož jih je padlo v teku bitke polnih 1200, ne da bi bilo to uplivalo na udarnost male peščice. Ako k temu še dodamo, da se že omenjeni, nekoč slavni »finski diviziji« nista ganili z mesta, da so njih vojaki zakopavali municijo in zasmehovali češke junake, si šele prav predstavljamo veliko moralno silo češke brigade, ki je v tako neugodnih okolnostih ohranila neokrnjen svoj borbeni duh in svojo udarno voljo. Za rojstvo nove armade ni bilo mogoče najti lepših avspicij, kakor je bil zborovski dan. Pred očmi vsega sveta so se trije češki polki odeli z nevenlji-vo slavo in pripomogli, da poslej ime čsl. vojske nikoli več ni izginilo iz vojnih poročil. Čsl. vojska je. v svojem malem zarodku pokazala svojo vrednost, potrdila jo je v enako obilni me* ri s svojim nadaljnjim zmagovitim pohodom preko vse širine Rusije ter si v knjigi vojaške slave priborila mar-sikak list, popisan s priznanjem izrednih kakovosti. Iz zborovskega semena je vzklila današnja čsl. vojska, iz treh polkov se je razvila bratska in zavezniška vojska. Ko čsl. narod praznuje svoje velike zborovske dni in gleda z zadoščenjem, kaj je zraslo iz male peščice, preveva enako zadovoljstvo tudi nas. Sodbe vojaških strokovnjakov o čsl. vojski so več kakor laskave. Kar pa je še več vredno, je dejstvo, da ta zgledna armada , ni .torišče, kakih , napadalnih te-. Ženj,v.marveč Jsrepka, čuvarica mednarodnega miru iz geslom : »Tujega nočemo, svojega ne damo!ju-goslovenskega naroda«, so naenkrat P?* stalli zopet same Slovenci, Izgleda; da je ZDRAVO! Danas vsi na okrožni det v *t.Vid! Zbirališče ob l* na telovadižčtt Ljnbljan« skega Sokola v Tjroliju. Sokolska žttpa Ljubljana Ljubljana vodi Po drugem dnevu lahkoatfletskega troboja je stanje točk: Ljubljana 84, Zagreb 66, Beograd 59 — V balkanski štafeti je Ljubljana izboljšala državni rekord na 3:27.4 Ljubljana, 3. julija Drugi dan medmestnega troboja je prinesel izredno zanimive borbe in tudi visto odličnih rezultatov, ki pričajo, da ge naš la-hkoatletski razred polagoma dviga» Pripomniti je treba, da bi bili rezultati še boljši, če bi bili lahko startali vsi prijavljeni atleti, pa so bili zadržani. Razveseljivo za nas je dejstvo, da so naši tekmovalci, čeprav so nastopili znatno oslabljeni, izpolnili so pričakovanja in priborili našemu mestu dragocene zunage, ki eo storile, da Ljubljana danes vodi pred Zagrebom in Beogradom. Izredno dobri so bili rezultati na 400 m, dalje na 1500 m, višek je bil pa dosežen v zadnji točki, y balkanski štafeti, kjer so Ljubljančani postavili nov jugoslovanski rekord s časom 3:27.4, kar je točno za eno sekundo boljše od državnega rekorda, ki fa je branila državna reprezentanca. Organizacija je bila danes prav dobra, nekoliko nesoglasja pa eo povzročili Zagrebčani s svojimi neprestanimi protesti.. Obcinßtva se je zbralo danes okrajr 700. Tehnični rezultati so bili; 200 m, finale: 1.) Kling (B) 23.2. 2.) Augusti« (Z) 23.2, 3.) Katalinič (Z) 23.7, 4.) Pleteršek (L) 23.8. 5.) Skušek (L) 23.8, 6.) Hejrolj rZ) 24. Stanje točk (skupno z včerajšnjimi): Zagreb 27, Ljubljana 22, Beograd 14. Skok v višino, finale; V pred tekmovanju so izpadli vsi trije Zagrebčani že pri višinah 100 odn. 165 cm in so prišli v finale le vsi J.jubljančani in Beograjčani. V finalu se je ^kazala očitna premoč Ljubljane. Vrstni red je bil- 11 Zpur (L) 180. 21 Marek (L) 180. 3) Mikič (Bi 175. 4) Telečko (BI 170, 5) Slanina a.) 170. 61 Lazarevič (B) 165. Stanis točk; Ljubljana 35, Zagreb 27, Beograd 22. Met krogle, finale: Vsi tekmovalci eo metali znatno izpod običajne forme in so dosagli 7.a t m slabše rezultate kakor pri zadnjih nastopih. Vsi trije Ljubljančani po izpadli, kajti nihče izmed nvih ni mogel doseči znamke 11.70, od naših je razen tega manjkal in6. Stepišnik. od Beograjčanov pa Kleüt in Vučevič. j) Kovačevič (Z) 1351. 2) dr. Narančič (Z) 13.39, 3) Glibo (Z) 12.71, 4V Dfurič (BV-12/18; 5)-SfOdič (B) 11.82, 6) Bojovič -(B) 11.78;' ' Stanje točk; Zagreb 42, LJubljana 35, Beo. grad 28. 100 m izločilno: Prvi pre»*tek: 1) Bauer (B) 11.3, 21 Augurtin (Z) 11-5, 3) Hegolj (Z) 11.6. Drugi pred tek- 1.) Katalinič (Z) 11.4, 2) Tauber (Z) 11.5. 31 Ster (L) 11-6. 400 m izločilno: Prvi predtek; 1) Steva-novič (BI 52.5, 8.) Gabršek (L) 52.8. 3.1 Despot (BI 53. DTUgi predtek; 1.1 Žorpra (Ll 54, 2-1 Banččak (B) 55, 3.1 Pieteršek (L) 55.3. Troskok, finale; V predtekmovanju »ta izpadla Ljubljančana Požar in Žprur ter Zagrebčan BrozoviČ. Vrstni red je bil nato: 1.1 Mikič (BI 13.70. 2.1 Jovičevič (BI .13.64. 3.1 Perpar (LI 13.18, 4-1 Bergman (Z1 13.05, 5.) Hitler (B) 12.97. 6.1 Jonkovič (Z) 12.73. Stanje točk; Zagreb 46, Beograd 41, Ljubljana 39. 1500 m, finale: 1> GorSefc (L) 4:08.3. 2.1 FlaM (ZI 4:10.4, 3.1 Kotnik (1.) 4:12:8. 4.1 Srafcar (Z! 4:15.2, 5.) Krevs (L) 4:20.4, 6.) Bloch (ZI 4:22.2. Stanje točk; Zagreb 55, Ljubljana 51, Beograd 41. 400 in, finale. 1.1 PleterSek (Ll 51.6. 2.) Gabršek (1.1 51.8. 3.) Stevanovič (BI 52.2, 4.1 Banščak (BI 52.3, 5.) Despot (B) 52.7, 6.) Žorga (Ll 54.5. Stanje točk; Ljubljana 63, Zagreb 55, Beograd 50. Met diska finale: 1. dr. Narančida (Z) 42.35, 2. dr. Manojlovič (Z) 41.54. 3. Jeglič (L> 38.65. 4. Slamič (L1 38.47, 5. Kajfež (L) 37.84, 6. Bojovič (B) 37.64. Stanje točk: L.juMjana 71, Zagreb 66, Beograd 51. tista točka, na katero se hočejo umakniti, kadar bi postali v Beogradu odvišni ali pa, ako bi jim iz taktičnih razlogov tako kazalo. Recimo, da bi iznenada utihnil »ju-goslovenski veter«, pod katerim sedaj plove njihova barka, ali se izprevrgel, da bi kazalo vjeti v jadra »slovenski vetrič«. Zaenkrat se »jugoslovanski veter« še vedno upira v razpeta jadra klerikalne barke. Gospodje so le vedno v stranki JRZ, čije voditelj minister Djura Jankovič je n. pr. pristaš jugoslovenskega unitarizma in postopnega zlivanja plemen v enotni jugoslovenski narod in katere glasilo »Samouprava« nič ne zakriva, da je to državna politika troedine stranke. Politična morala gospode, ki v »Slovencu« vsak dan pridiga o nemorali drugih, se kaže v vedno lepši luči.« Nemški dom na slovenskih tleh Danes bodo na Koroškem v Dobrli vesi slovesno otvorili nemški Narodni dom (Haus der Heimat). Dobrla ves leži v sredi čisto flovenskega ozemlja. Vsa okolica je močno narodno zavedna, v trgu samem ni pravih Nemcev niti za prst ene roke. Zato ni prav nikakega dvoma, kakšnim namenom naj služi nemški dom, ki ga hočejo otvoriti z velikimi nemSkimi Šovinističnimi svečanostmi. Zatrjujejo celo, da se bodo te sa Slovence izzivajoče in žaljive slavnosti udeležili tudi koroški deželni glavar in drugi najvišji predstavniki državnih oblasti. Ce se bo v resnici zgodilo, da bodo s svojo navzočnostjo dali predstavniki režima Se posebnega poudarka tej izraziti protislovenski demonstraciji ln s tem dali svoj blagoslov prizadevanju za ponemče-vanje, bodo koroški 81ovencl morali pač spoznati, da jim je sovražen in jih hoče uničiti tudi sedanji režim, čeprav zatrjuje o sebi, da vladA po etičnih načelih katoli* Ske cérkvè, ..... " x ' Finale na 110 m z zaprekami se je vršil v dveh tekih, ker so bile na razpolago ls tri vrste zaprek in je prepuščeno savezne-mu odboru, da bo jutri odločil, ali bo ta točka šteia za troboj. Po časih so dočegli: 1. Pleteršek (L) 17.7, 2. Mikič (B) 17.8, 3. Banščak (B) 18.8, 4. Bakov (B) 19.7, 5. žorga (L) 20.2. Balkanska štafeta 800X400X200X1001« finale: 1. Ljubljana (Goršek, Skušek, àter, šušteršič) 3:27.4, (nov jugoslovenski rekord, stari 3:28.4), 2. Beograd (Ikič, Lege-tič, Pavlovič, Subotički) 3:35, 3. Zagreb, ki je bil s časom 3:40.2 diskvalificiran, ker je njegov prvi tekač oviral Beograjčana. Končno stanje točk po dragem dnevu: LJubljana 84, Zagreb 66, Beograd 59. Stanje dvobojev V okviru troboja so bili včeraj tudi dvoboji posameznih mestnih reprezentanc in sicer Beograd — Zagreb, Beograd —Ljubljana in Zagreb — Ljubljana. Za. piace-ment se štejeta po dva najbolje plasirana vsake reprezentance, po točkah pa za prvo mesto 5, za drugo 3, tretje 2 in četrto 1, v štafetah pa prvo 10, drugo 6. Po prvem dnevu je stanje dvobojev naslednje: Met diska helenski stil: Zagreb:Beograd 1. Bojovič (B), 2. Kovačevič (Z), 3. dr. Manojlovič (Z), 4. Mikič (B). Točke: Beograd 6, Zagreb 5. — Zagreb—Ljubljana: 1. Kovačevič (Z), 2. Manojlovič (Z), 3. Jeglič (L), 4. Kajfež (L). Tačke: Zagreb 8, Ljubljana 3. — Beograd—Ljubljana: 1. Bojovič (B), 2. Jeglič (L), 3. Mikič (B), 4. Kajfež (L). Točke Beograd 7, Ljubljana 4. Tek 10.000 m (Beograd je nastopil le z enim tekmovalcem) : Ljubljana—Zagreb: 1. Bručan (L), 2. Krevs (L), 3. Starman (Z), 4. Krajcer (Z), Točke: Ljubljana 8, Zagreb 3. — Ljubljana—Beograd: 1. Bručan (L), 2. Krevs (L), 3. Borisevič enom niso urejene s sodobnim zakonom. Posamezne gledališke uprave se tudr ne ravnajo po uredbah in pravilnikih, ki jih js potrdijo prosvetno ministrstvo. Predvsem bi se moralo urediti napredovanje članov posameznih gledališč, ki so izpolrrli vse umetniške fn zakonske pogoje. Naravnost obupen je še vedno socialni položaj gledaliških (igralcev. Urediti bPisroenke, ki jih je iznašel filozof Konstantin, da se tudi v tem jeziku glasi Bogu h val», popolnoma odobravam in zapovedujem, da se v tem jeziku oznanjuje evangelij in razglašajo Gospodova dela. Saj nas sveto pismo po-zivlje, naj Vsemogočnega ne hvalimo le v treh, marveč v vSeh jezikih... « Metod se je vrnil na Moravsko, toda mirnega življenja poslej ni imel. Z najrazličnejšimi sredstvi so zavirali njegovo apostolsko delo. S svojimi učenci je dovršil prevod Svetega pisma stare zveze, razen dveh knjig MakaJbejcev. Potoval je tudi v Carigrad in baje ob tej priliki širil slovansko bogoslužje tudi po Balkanu. Umrl je v visoki starosti 75 let. Pokopali so ga v Velehradu. Komaj je veliki midškof legel k počitku, že so se nasprotniki spravili nad njegove učence. Slovansko bogoslužje je bilo zatrto, Metodovi učenci pa so bili z vojaško pomočjo izgnani iz Moravske, šli so v Bolgarijo m druge jugoslovenske pokrajine, kjer se j« staroslovenski obred službe božje ohranil marsikje še do danes. Kako pomembno je bilo delo sv. Cirila in Metoda med Slovani, lahko precenimo šele danes, ko so vstali tlačeni narodi k svtìbodi. Koliko lepe naše zemlje, v kateri se skrivajo še po stoletjih ne: zbrisani sledovi nekdanje slovanske posesti, bi ostalo naše, če bi slovansko bogoslužje našlo opore v ogroženih pokrajinah. V znamenju Luči resnice v materinem jeziku sta prihajala med Slovane apostola Cirila in Metod, znamenju križa je z nasilno tujčevo besedo, podprto od meča, sledil germanski val penemčevanja v slovanske zemlje. Dva pokreta v znamenju iste resnice, pa vsak je s tolikanj različnimi sredstvi želel doseči svoj cilj ... Po lepi naši zemlji bodo zagoreli nocoj •kresovi... Hvaležnost pastirjema ljube naše besede, nepozaben spomin n® borca za sveto slovansko stvar se bo pognal iz sto in sto plamenov kresov pod zvezdnato poletno nebo v večno resničen dokaz, kako drag je svobodnemu narodu vsak praznik posvečen možem ki so že v naj težjih časih pripomogli Slovanom da spo znanja prave Luči resnice... Slavje gasilske čete Ljubljana-Vič Viška gasilska četa ima najmodernejši gasilski «avtomobil v vsej naši državi Vič, 3. julija. Soboto in nedeljo proslavlja viška ga-fciska četa svoj 65-letni jubilej, «družen » blagoslovitvijo najmodernejšega gasilskega javtomobila v naši državi. Viška gasilska i&eta je ena naje tare jäh v naši oéji domovini, saj je bila ustanovljena že leta I872. V vse priznanje in zalivala. Ob svojem 65 Jubileju stoji na čelu čete polnih 36 let kot predsednik požrtvovalni tov. Janez Gašpe-rin, Četa šteje ob svojem jubileja 56 iz-vršujočih in 450 podpornih članov in je po številu članov ena najmočnejših v ljubljanski župi. urnem svojem obstoju se je marljivo udej-pivovaia na človekoljubnem polju in pomagala, kadar jo je pozval gasilski rog, da pomaga reševati imetje svojega bližnjega. Četa si je z lastnimi sredstvi in s pomočjo bivše viške občine leta 1932 popolnoma preuredila gasilski dom, ki je prav sodoben in, odgovarja vsem predpisom. Lansko leto si je četa nabavila moderno motorno brizga I no, letos pa je ob svojem 65 letnem jubileju dobila najmodernejši goeilski avtomobil. Novi gasdle&i avtomobil, ki si ga je na-bftvila naša četa je popolnoma zaprt. V njem ima prostora 18 do 20 mož, ki so tako vsestransko zavarovani pred zunanjimi vplivi, pred dežjem, zlasti pa potem, ko so končali svoje delo pri gašenju požara. Za prostorom za moštvo so posebni prostori za 800 m cevi, za motorno brizgalno ter razne gasilske potrebščine. Streha pa bo nosila raz-tezaJno lestev, 12 m visoko. Ta naš orodni gasilski avtomobil ]e znamke Graef & Stift, ima 50 HP in nosilnost 2 ton. Mestna občina ljubljanska, je kot naslednica nekdanje viške občine preko gasilskega urada darova,la četi šafiijo. vse ostale dele avtomobila pa je nabavila četa sama. Karoserijo je izdelala domača tvrdka Josip Jenič na Poljanski cesti, dočim je izvršila pleskarska in tapetniška dela tvrdka Joško Horvat na Poljanski cesti. Pri izdelavi novega gasilskega avtomobila je mnogo koristil z vsestranskimi strokovnimi nasveti g. Furlan, poveljnik poklicnih gasilcev. Mnogo zaslug pri nabavi avtomobila na ima poveljnik domače pete tov. Milan Robežcik, za kar mu gre Z jubilejem naše čete je združen obvezen zlet gasilske župe Ljubljana mesto in delni zajednični zlet. V nedeljo bo po zgodnji bodnici, sprejem pokrovitelja, kuma m tovariških čet in po maši ob 10.45 blagoslovitev pred župno cerkvijo na Viču, nakar bo defilé gasilskih čet in orodnih avtomobilov ljubljanskih čet. To bo prva revija gasilskih orodij, v kakr-änem številu jih doslej pri nas še nismo videli zbranih. PopoMne pa bo viška četa v korist svojih čkjvekoljubnih naimenov priredila v lastni režiji na Zavašnikovem senčnatem vrtu nasproti domu veliko vrtno veselico s pestrim sporedom. Ljubljančani, podprite idealno delo viških gasilcev! Jubilej ugledne tvrdke v Petrovčah Savinjčanom dobro znani, v Petrovčah obče spoštovani io ugledni trgovec Josip Poiane je slavil 1. t. m. redek jubilej 501etnice obstoja svoje tvrdke. dne 14. marca letos pa svoj osemdeseti rojstni dan. Rojen v Pišecah, rojstnem kraju slavnega profesorja M. Pleteršnika. kjer še danes jubilant poseduje vinograd, se je po dovršeni osnovni šoli posvetil trgovini. Po končani učni dobi na Dobrni si je pridobil kot trgovski pomočnik obširno prakso m strokovno znanje pri raznih tvrdkah, tako v Št. Juriju ob j. ž., v Rajhenburgu v Brežicah, v Celju in končno pri tvrdki Sirca v Žalcu. Kot vd družabnik, poln mladeoiške razigranosti in vedno veselega razpoloženja ai je povsod kmalu osvojil srca svojih tovarišev in prijateljev, a njegovi šefi so v njem cenili poštenega in dragocenega sotrudnika. — Kot verziran prodajalec m zastopnik svojih šefov je spoznal na vseh večjih sejmih Posavja m Posavinja kraje in njih prebivalce. Leta 1887 se je osamosvojil in otvoril ▼ občinski hiši v Petrovčah trgovino. Kot marljiv, varčen in soliden trgovec je postavil na mestu, kjer je bila prej stara podrtija, veliko enooadstropno hišo. s katero je olepšal prej zanemarjene Petrovče. Kot občinski odbornik je neumorno delal za olepšavo Petrovč. Po njegovem prizadevanju se je izvršila po vasi silno potrebna kanalizacija in na njegovo pobudo so Petrovče pridobile letno še dva sejma. V krajevnem šolskem odboru je vedno z vnemo zastopal interese učiteljstva in šolske mladine, vsaka božičnica in šolska prireditev ga šteje med prve svoje dobrotnike, nobeno društvo ne gre pri nabiralnih akcijah praznih rok iz njegove trgovine. Jubilant pa je posvetil mnogo truda za napredek Petrovč, izmed katerih je bila ena prvih ustanovitev pošte in brzojava. Njemu gre glavna zasluga, da se je takoj po vojni izvedla v Petrovčah, Dobrig in Arjrvasi elektrifikacija, z njegovim sodelovanjem in z njegovo gmotno podporo smo dobili telefon ter razširjeno železniško postajo s tovornim skladiščem. . Njegova trgovina slovi po svoji ustrež-Ijivoeti in solidnosti do svojih odjemalcev po vsej okolici, njegova tvrdka užfva pri vseh dobavite]jih poseben ugled. Pri svojih tovariših je jubilant užival neomejeno zaupanje, kar izmričuje dejstvo, da je polnih 25 let predsedoval prejšnji trgovski zadru- Blagodejno vplivajo in negujejo kožo ELIDA MILA ELIDA MILO • Že deset let ljubljenec vsake lepe lene gì za okolico Celje. — Za njegovo 25-letno nesebično delovanje mu je trgovska organizacija poklonila častno diplomo. Na njegovi življenjski poti so jubilanta zadeli tudi težki «Alarci V nežni mladosti mu je umri sinček-edmee, težka bolezen je spravila leta 1908 v prezgodnji grob njegovo skrbno in ljubečo življenjsko družico gospo Matildo gojeno Tauec iz Mozirja. Kljub vsem neprilükam fe» visoki starosti se jubilant še vedno aktivno udejetvuje ▼ svoji trgovini ter se počuti srečen m zadovoljen v družini svojega nečak« Josipa, ki mu naeleduje v trgovinskih poslih. S ponosom lahko jubilant gleda na Bvoje dolgoletno idealno delovanje v stanovski organizaciji in na svoje uspešno, a nesebično odejstvovanje v dobrobit občine Petrovča. Zavest, da je bü v življenja povsod in vsikdar mog na pravem mesbu, ki je vrSI važno življenjsko nalogo, naj ho jubilanta prijetno zadoščenje. Prijatelji in znanci želimo g. Polancu ob znamenitem jubileju še mnogo srečnih let. Gospodinjam in njenim pomočnicam Potreba po izpopolnitvi izobrazbe Ljubljana, 3. julija Ni le sitnost, o kateri posli in to 6esto ne neupravičeno tožijo nad svojimi delodajalkami, da z njimi niso zadovoljne. Gospodinjstvo s svojimi pestrimi zahtevki glede na raznovrstnost dela ni enostavna stvar, še posebno pa ne v mestih pri meščanskih družinah, pri katerih sc hišni posli najraje vdinjajo in ker so pač tudi najbolj potrebni. ? Značilno pa je, da vkljub temu. da je hišnih poslov, predvsem gospodinjskih pomočnic, vedno na pretek, da brezplodno dan za dnem gulijo klopi poeelskih posredovalnic, vendarle ne dobijo dela, dasi je po njih veliko povpraševanje in da delodajalke pravtako dneve in tedne povprašujejo v posredovalnicah po primernih rokah, ki bi opravljale delo v njih gospodinjstvih. Kaj je vzrok temu? Morda delamržnost ali malomarnost 9 strani poslov? Nikakor ne v vsakem primeru Če se kaj takega sicer pojavi, delodajalka pač odslovi svojega po6la in stvar je opravljena. Pravi vzrok pa je v tem: Marsikatero dekle bi si želelo dela na dobro plačanih mestih, toda dobro plačana mesta pač zahtevajo primerne usposobljenosti. Gospodinja, ki dobro plača, pač ve zakaj! Niso niti vsa gospodinjstva urejena po enem kopitu, niti niso delodajalci enakega kova, eni imajo manjše, drugi večje potrebe. In ravno za taka mesta, kjer so v gospodinjstvih večje potrebe, delodajalci ne najdejo pravih moči, ki bi bile usposobljene za raznovrstna dela, ki vsako zase zahteva specialne izobrazbe. Saj v nekaterih gospodinjstvih vendar ne najamejo večjega števila poslov le zato, ker je treba pri njih opraviti več dela, temveč zato, ker je delo raznovrstno. Zato je zlasti na poslih, da se na to raznovrstno delo pripravijo, da se ga izuče za čas, ko bodo postali potrebni v tej ali oni družini. In to temeljito pripravijo, bodisi za to ali ono delo, kajti razvoj v vseh strokah človekovega udejstvovanja gre za čim večjo specializacijo. Cim več del pa jo zmožen en človek opraviti dobro in temeljito, tempre] in toliko bolj gotovo se bo mogel nekje usidrati, kjer bo delo pričakovalo njegovih rok in bo plačilo primerno. Za gospodinjske pomočnice obstoja ▼ Ljubljani stanovska organizacija Zveza gospodinjskih pomočnic, ki izkazuje vestno izpolnjevanje svojih nalog za napredek članic stanu gospodinjskih pomočnic tudi na ta način, da dajè gospodinjskim pomočnicam v društvenih prostorih v Wolfovi ulici možnost nadaljevanja lastne izobrazbe ▼ vseh gospodinjskih opravkih. Baš ta teden je prirejala kuharski tečaj, za katerega se je priglasilo lepo število pomočnic. Z različnimi tečaji pa bo Zveza nadaljevala vse poletje v glavnem počitniškem času. ki je najbolj primeren zaradi tega, ker so gospodinjstva po večini izmed vseh mesecev v letu najboli razbremenjena po članih gospodinjstva, ki odhajajo drugam na oddih. Manj dela je in posli imajo več časa na razpolago, ki ga lahko obrnejo sebi v prid. Tako je ▼ interesu gospodinjskih pomočnic, da se za take koristne tečaje zanimajo in jih posečajo, da ne bo tarnanja zaradi brezposelnosti, h kateri pripomore ▼ veliki meri nesposobnost za dobro opravljanje zahtevanega dela, v enaki meri pa je tudi v interesu delodajalk-gospodinfc da dajo svojim pomočnicam na razpolago primeren čas za obiskovanje tečajev, saj kar bodo pridobile tam, bo šlo v prav toliki meri ko* v korist pomočnic tudi ▼ korist dobrega uspevanja gospodinjstva. Sokolski Vidov dan v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 3. julija V veliki reprezentančni dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini je bila na Vidovo zvečer v prisotnosti velikega števila goltov lin domačinov lepa akademija domačega Sokolskega društva, ki je z njo na dostojen, v Rogaški Slatini že tradicionalen način proslavilo spomin na Vidov dan. Za uvod je zaigral zdraviliški orkester znano Fučikovo »Slovansko uverturo«, nakar je društveni starosta g. dr. Franjo KoHerer v izbranih besedah poveličeval spomin davno padlih žrtev za našo svoboda hkratu pa omenil kosovsko tragedijo m tragedijo Viteškega kralja Aleksandra, katerega spomin so vsi navzoči počastili na dostojen način. Po govoru g. dr. Kolterer-ja je zdraviliški orkester zaigral državno himno, nato pa je sledil telovadni nastop vseh društvenih oddelkov. Nastopili so Ctoni z župnimi prostimi vajami, ženski in moški naraščaj ter ženska in moška deca in naposled članice z vajami s palicami. Posebne točke in sicer skok čez kozo ženskega in moškega naraičaja ter telovadna slika članic »Žanjice« so pri občinstvu naletele na najlepšo pohvalo, ki jo moramo vsem, ki so nastrili, izreči tudi javno. Med posameznimi točkami je zdraviliški orkester zaigral še Zajčev duet, finale iz opere »Zrinski« in Dvofakove jSIo-vanske plese«. Na lepi sokolski akademiji j© nastopil tudi društveni pevski zbor, ki je zapel nekaj domoljubnih pesmi in bil s strani navzočih pohvaljen s prisrčnim ploskanjem. Lepa in dostojna prireditev je bila zaključena z živo sliko vseh nastopajočih društvenih pripadnikov, ki je simbolično predstavljala poklonitev vseh Sokolov Nj. Vel. kralju, spremljana z igranjem himne »Hej Slovani«. Sokolsko društvo v Rogaški Slatini, k» Je že dostikrat javno pokazalo veliko neumor nost in res pravilno razumevanje sokolskih nalog, zasluži za to lepo akademijo, kakor tudi sploh za svoje nesebično prosvetno delo največjo pohvala Živahno sokolsko delo v Posavju Brežice, v juliju Sokol v Brežicah je pred kratkim imel nastop, ki je nad vse pričakovanje uspel. K nastopu so od blizu m od daleč prihiteli zavedni prijatelji Sokobtva. Vse telovadne točke so bile brezhibno izvedene, tako da ni mogoče pohvaliti posebej nikogar, mar- več se mora reči, da se je delo v telovadnici v največ* meri poglobilo. Članice,, člani, naraščaj in deca so storili vse, da je nastop tako lepo uspel. Nastopdlo je 60 članov in članic in presenetljivo mnogo naraščaja in dece, kar kaže, da so prav zadnji dogodki privedli v sokolsko telovadnico tudi vse one, ki včasih zaradi prezaposlenosti niao sodelovali. Navzočni prijatelji Sokol-stva so telovadce navdušeno jwzdTavijali in dajali s tem duška svojemu ogorčenju nad napadi, ki so se zadnje čase razpasli proti Sokolu. Po uspelem nastopu se je na vrtu Narodnega doma razvila prijateljska zabava, ki pa je bila v prvih večernih urah mirno m dostojno zaključena. Tudi druga okoli Ska društva so v zadnjem času priredila društvene nastope, ki so bili deležni nepričakovanega obiska. Sokol pri Sv. Križu pri Kostanjevici, ki se mora boriti e silnimi težkočanri in katerega hočejo združeni nasprotniki na vsak način ugonobiti, je imel nastop 20. junija. Nastopa so se udeležila poleg društva iz Brežic trudi druga okoliška društva. Nad 300 članov m prijateljev Sokola se je tega dne zbralo pri Sv. Križu ki tako najbolj zgovorno dokazalo, da bratskega društva ne bo prepustilo usodi. V nedeljo 27. junija pa se je zbrala v Ar-tičah, kar je »Jutro« že poročalo, cela so-kote k a armada. Toliko članstva in prijateljev v Artičah še nikoli ni bilo. Danes v nedeljo 4. t. m. pa bo sokolski nastop na Bizeljskem. Ako sodimo po prijavah, bo tudi ta nastop veličastna manifestacija Sokolstva. Sokolske prijatelje vabimo, da pobite danes na naše lepo Brzeijßko. Jubilej zgledne podružnice CMD Danes obhaja podružnica GMD on DoJu pri Hrastniku svoj zlati Jubilej dela. Prod več ko 50 leti so tukajšnji rodoljubi sklenili zajeziti nemško prodiranje s tem, da so ustanovili podružnico Družbe sv. Cirila In Metoda za Zidani most ki okolico. Pobudo za to ustanovitev je dal takratni dotofcl kaplan, ljubljanski rojak, g. Rudolf Raktelj, ki je bil tudi prvi predsednik podružnice CMD, ki je imela svoj sedež na Doki. Iz Doda je bito. poslana pnra prošnja za tri nabiralnike že leta 1886. Prvi nabiralnik je bil postavljen v höi rodoljubnega Frana Peklarja na Dohi, dmtgi pri Rodu V Hrastniku, tretji pa pri Juvančiču v 23-daoem mostu. Po preselitvi prvega predsednika je podružnica jela pešati, vendar posejano seme je vzklilo. Po malem so se zfoirali darovi in podružnica je oživela, ko je prišel na Dol mtiučitelj g. Anton Gnus. O. Gnus js Ss teta 1607 postal drutbt 100 gv*tiwjBT cd «stega dobäSka ne&e gle- prtreKfitva. Na področju, kjer je «aa leta 1886 usta. nwijena Is ena poA-užntoa, so se pomeje ustanovile Stiri: v Hrastniku moška in ter dve samostojni podružnici v Zidanem mosta ki na Dolu. Dodsfka po« ttružnica ima 26 pokroviteljev, drv» Obrambna kfamnsi in več d&plom. Predsedniki podružnice so büi: upokojeni šolski ravnatelj g. Anton Gnus gg. Hofbauer ki Davorin čamder, zdaj učitelja v Hrastniku, sedanji predsednik podružnice pa je požrtvovalni nacionalni delavec upokojeni uradnik TPD g. Miloš Baibič, ki ga Vidimo na sülkl. Zgledni postojanki CMD čestitamo k zlatemu jubileju. Ivan Sansa 80-letnik Sodražica, 3. julija. Redek jtfbOej dela in truda, borb in uspehov je praznoval pred dnevi Obče zna ni jn stintami Ivan Samsa, starerféS. Rodil se je leta 1857 v Malem logu v občini loški potok. V Sodražid se je izučil ko-larske obrti, se kmalu osamosvojil in si uatvartl svoj dorn. Z zvesto življenjsko družico Nežko iz zoane Ko&nerljeve dru- žine, ki mu je nedavno umrla, sta skrbno vzgojila 6 hčera in 3 sinove, od katerih živijo de tri hčere v Ameriki, najstarejši sin Dvbö pa vodi zdaj očetovo cibrt ter v vsakem oerru sledi lepim očetovim zgledom. Ivan Samsa je bil v svoji mladosti dfaknat po več let v Ameriki, potem pa Se Je stalno naselil v našem prijaznem trgu. Požrtvovalno se je udejstvoval v raznih naprednih društvih, največ zaslug pa si je pridobil za gasilstvo. Bil je soustanovitelj naše gasilske čete in zdaj je njea častni Clan. Mnogo je pripomogel k nabavi gasilskega prapora in motorne brizgal-ne ki zdaj je darovail 1.000 Din za snujočo se gasilsko godbo. Mnogoštevilni odkritosrčni prijatelji in znanci so nrn iskreno čestitali ob jubileju. Sokolski pevski zbor mu je zapel podok-nico, na njegovem domu pa so igrali sokolski tamburašd. Kakor nem priča slika, je g- Samsa v visoki starosti 80 let še čil in adrav in ko mu iskreno čestitamo, združujemo s čestitkami željo, da bi preživel v napredni SairažicL še nmogo zadovoljnih let. Smrtna žrtev podivjanega Apače, 3. julija. V sredo je boi na župnijskem pokopališču v Apačah pokopan 75-letni posestnik Probst Anton z Zepovcev, ki je postal žrtev podiv-janega bika. Nekaj dni poprej je šel v svoj hlev, Ida nakrmi živino. Nesrečno naključje pa je naneslo, da se je tedaj odveza! petletni bik in se zakadil v svojega gospodarja Z rogovi ga je potisnil k steni tako močno, da mu je zlomil štiri rebra. Odlomek enega rebra se je Probet,u zasadil v pljuča, kar je povzročilo notranjo krvavitev. Občutno poškodovani gospodar se je zvrnil nezavesten na tla. Ker se imož predolgo ni vrnil iz hleva, ga je šla žena iskat in ga je našla nezavestnega na tleh. Na kraj nesreče je bii poklican zdravnik dr. Rudolf Hötzl iz Apač, ki pa je mogel le ugotoviti, da je vsaka zdravniška pomoč zaman. Miüka je ptičko požrl», ker je ta bila oefnjefa. Nevarnosti ne smemo nikdar podcenjevati, mnogro bolje jo je «begava ti x uporabo PERMA TEX hksoenskaguma »JUTRO« št. 153 Gospod a rs Ito [MMtovno pasti francoski frank Komaj tr«etrt leta je poteklo, odkar j« Francija po hudih bojih in po dolgotrajnem odporu opustila zlato valuto in izvedla devalvacijo franka za preko 30 odstotkov. Te dni pa je bila francoska vlada primorana izvesti novo devalvacijo franka za okrog 15 odstotkov. Marsikoga je ta nova devalvacija presenetila, kajti splošno se je sodilo, da je valutno vprašanje v Franciji po lanski devalvaciji končno razčiščeno. Drugačnega mnenja pa je bil od početka francoski kapital, ki se tudi po končani devalvaciji ni hotel vrniti v Francijo, v nasprotju z izkušnjami v ostalih državah, zlasti z Nizozemski in Svici, ki sta kmalu po lanski devalvaciji zabeležili ogromen dotok kapitala in imata danes večje zlate rezerve nego kdaj prej. že lani v jeseni je bivši finančni minister Regnier izrazil bojazen, češ »da bo Francija edina država, ki ji devalvacija ne bo uspela«. To pa ne morda la valutno-teh-ničnih razlogov, temveč zaradi prenagle-nih socialno političnih ukrepov in zaradi neurejenosti državnih financ. že pred lansko devalvacijo j« pobegnilo v inozemstvo za okrog 100 milijard francoskega kapitala. Povratek tega kapitala je prve mesece po devalvaciji ovirala določi» devalvacijskega zakona, po kateri je hotela država kanfiscirati deval-vacijski dobiček privatnikov. Že letos spomladi je bila Blumova vlada prisiljena, ukiniti to določbo. Konfiskacija devalvacijskega dobička se da gotovo zagovarjati, ker gre tu za neupravičeno obogatitev posameznikov, toda skoro nemogoče je tako konfiskacijo pravično izvesti. Ko je Francija letos spomladi nujno potrebovala sredstva za izvedbo oborožitvenega programa, je v zvezi z najetjem velikega notranjega posojila priznala kapitalu, ki se vrne iz inozemstva, vse ugodnosti in je Istočasno uvedla zopet svobodno trgovino z zlatom. Ta ukrep je v resnici pripomogel, da se je v Francijo vrnilo nekaj milijard pobeglega kapitala, toda pretežni del je še vedno ostal izven Francije. Blumova vlada je pričakovala, da se bo sčasoma ves pobegli kapital vrnil, kar bi gotov© bistveno pripomoglo k ©življenju gospodarstva in bi tudi olajšalo franeoskl vladi najetje posojil za kritje potreb državnega zaklada. Toda pobegli kapital se ni vrnil. V trenotku, ko je postalo jasno, da kapital ne veruje v stabilnost finančnih in valutnih razmer v Franeiji in ko se je vrhu tega izkazalo, da so prenagljeni socialno politični ukrepi povzročili znaten dvig francoskega nivoja cen, se je pričelo širiti novo nezaupanje v stabilnost francoskega franka, ki je v juniju povzročilo nov velik odtok kapitala v inozemstvo. S tem v zvezd je francoski valutni intervencijski fond izčrpal poslednje rezerve zlata, ki jih je dobil © priliki prve devalvacije, prodati pa je moral tudi zlato, ki ie prišlo lz Španije, in zlato, ki ga je odkupil od prebivalstva. Monetarne rezerve zlata so danes v Franciji še mnogo manjše nego pred prvo devalvacijo in znašajo, v nedevalvi-•ranih frankih računano, le še okrog 36 milijard frankov nasproti 85 milijardam pred leti, ko je stala Franala v Evropi še kot trdnjava zlate valut« Omenili smo že, d® je nova devalvacija franka posledica na»ejenih državnih financ. Sedanii položai francoskih državnih financ ie stičen, kakor je hi! 1. 1926 pred stabilizacijo francoskega franka. Takrat so se kar vrstile vlade v Franciji in nobena t»; j™ eia posuma. da bi z novimi davčnim, viri izravnala državni proračun. To je uspelo šele Poincareju, ki je navtiie tradicionalnemu odporu franeoske zbornice proti novim davkom dosegel ravnovagj® v er žavnih financah ln s tem zajamSU francoski \ aluti trajno stabilnost. Tudi eedanja finanBno-valutna kriza v Franciji je ponovno pokazala, da ni možna trajna stabilnost valute brez urejenih driavnih financ. Finančni minister Bonnet je moral ▼ zbor niči priznati, da znaša v rednem proračunu primanjkljaj 8 milijard frankov, v izrednem proračunu pa 8 in pol milijarde. Poleg tega zapade do konca letošnjega le ta za preko 10 milijard kratkoročnih posojil ki jih jp treba plačati ali koneolidi rati. V celoti znaša torej denarna potreba francoskega skladnega urada do konca leta nič mani nego 28 milijard. Temu nasproti pa je na dan devalvacije znašala blaga j' niška rezerva zakladnega urada komaj 20 milijonov, čeprav je državni zaklad izkoristil vse kreditne možnosti pri Francoski tanki. Veliki napori bodo potrebni, preden bodo v Franciji sPravili zopet v red državne finance. Za prvo süo si je Chau-tempsova vlada izposlovala 15 milijardni kredit pri Francoski banki. S temi sredstvi bo krila najnujnejše denarne potrebe, za bodoče pa napoveduje znatno povišanje davkov, tako da v rednem proračunu ne bo nikakega primanjkljaja več. Drugi vzrok, da lanska devalvacija nI uspela, pa je iskati v prenagljenih socialno pcftitičnih ukrepih. Blumova vlada je že land v poletju uvedla splošni 40-umi delomik in je poleg drugih ugodnosti predpisala povišanje mezd za delavstvo. Gle de na socialne razmere v Franeiji so bili socialno politični ukrepi gotovo potrebni, toda Blumova vlada je hotel« doseči vse neienkrat. že sama uvedba 40-urnega delavnika nasproti prejštijamu 48-ura«rau delavniku bi pri nespremenjenih mezdah povzročila podražitev produkcijskih stro-škov za 20 odstotkov. Ker pa so se mezde obenem z uvedbo 40-urnega delavnika, še povečale, so se produkcijski stroéki ▼ Franciji dvignili za 40 do 50 odstotkov. Naravno je, da je vse to moralo imeti za posledico znatno podražitev vseh industrijskih izdelkov in splošen dvig cen. V resnici je francoski nivo cen od lanske jeseni tako hudo narasel, da je francoska industrija izgubila konkurenčno zmožnost na zunanjih tržiMih. Tako so zapravili vse ugodmcsti, ki jih je nudila devalvacija. I^etos spomladi je bila Francija zopet v enaki situaciji kakor pred lansko prvo devalvacijo, ko francosko blago ni moglo več konkurirati v inoz?/mstvu in je statao naraščal deficit trgovinske bilance. Francoski eksperiment $o poJcaoaal, da je povišanje mezd samop revara, če to povišanje ne sloni na povečanju produktivnosti in sploh na povečanju produkcije. Francosko delavstvo, ki je v početku pozdravilo povišanje mezd in zmanjšanje delovnega časa, je moralo letos spoznati, da je realni zaslužek zaradi znatno naraslih cen zopet padel na isto voSino, kakor je bil prej. Vse tO je bilo pričakovati, kajti preko gibanja cen se v narodnem gospodarstvu vedno avtomatično vrši izravnava med produkcijo in kupno močjo. Ce se z zvišanjem mezd in plač umetno zvišuje kupna moč brez sorazmernega pcwägarnja produkcije, tedaj prida do izravnave med kupno močjo in produkcijo pri višjem nivoju cen. Prenagljeni francoski socialni politični ukrepi, ki so izzval} tako cib&utno povišanje cen v Franciji, so v resnici mnogo pripomogli k temu, da je moral ponovno pasti frank. Gospodarsko oiivljenje v posameznih Preteklo nedeljo smo v članku pod naslovom »Zastoj v industrijalizaciji Slovenije« prikazali, kako se je v zadnjih štirih letih gibala zaposlenost v posameznih industrijskih strokah v Sloveniji in izven nje. Iz objavljenih podatkov je bilo razvidno, da se je izven Slovenije zaposlenost industrijskega delavstva skoro v vseh strokah v mnogo večji meri dvignila nego v Sloveniji sami, le v kemični industriji smo obdržali in za malenkost okrepili stare pozicije. Od ostalih strok pa smo v zadnjih letih pokazali večji napredek le v gradbeni stroki, medtem ko smo v trgovini in gostinstvu mnogo manj napredovali nego ostale pokrajine. Danes prinašamo še zanimivo primerjavo o obsegu povečanja zaposlenosti pri posameznih okrožnih uradih za zavarovanje delavcev v naši državi, in sicer v zadnjih štirih letih. Na razpolago so nam številke za mare letošnjega leta in če te številke primerjamo z marcem 1. 1933, tedaj vidimo, da se je število pri vseh okrožnih uradih zavarovanih delavcev in nameščencev (brez privatno, društvenih blagajn) v tem razdobju povečalo od 469.450 na 606.241, torej povprečno za 29.5%. Na področjih posameznih okrožnih uradov pa je bilo gibanje naslednje: okr. urad: mare 1933 mare 1937 razlika Sarajevo 21.205 33.279 +57 % Tuzla 9.973 14.623 + 47 % državo Sombor 13.718 19.825 + 44.5% Niš 21.666 30.712 +42 % Subotica 19.186 22.704 + 40 % Banjaluka 14.625 19.639 + 34 % Sušak 8.920 11.991 + 34 % Novi Sad 41.908 56.186 + 33 % Petrovgrad 17.934 23.695 + 32 % Dubrovnik 16.263 20.702 +27 % Karlovac 11.006 13.923 +26.5% Beograd 73.106 91.224 + 25 % Zagreb 63.522 78.871 +24 % Ljubljana 70.794 86,686 +31.5% Split 15.227 16.936 +U % Skoplje 30.398 33.031 + 8.5% Iz gornje primerjave sledi, da je prirastek zaposlenosti v Sloveniji precej pod povprečjem, ki znaša skoro 30% in da kažeta še slabši razvoj le dva okrožna urada, namreč Split in Skoplje. Gorate številke pa nam še ne nudijo prave slike, ker tu ni upoštevano rudarsko in topilniško delavstvo, ki je zavarovano pri bratovskih skladnicah. Kakor pa je znano, se je rudarska in topilniška industrija v Srbiji in v Bosni zadnja leta prav nag-lo ravvila in j® seveda naraslo tudi število zaposlenih delavcev v primeri z letom 1933 za skoro 100%. V Sloveniji, kjer imamo poleg- premogovnikov le malo drugih rudnikov, pa smo še skoro na najnižjem nivoju, kamor amo padli v teku krize. •vobade, da bado tato izpolnjeni zadružni ideali 34 to doroljno močo, d« se bodo za-dwgarji «pri! procesu rawranja, od katerega je dan*s svet ogrožen, kakor tudi, da se ustvari trajni red gospodarskega blagostanja in miru. Zadružništvo ponavlja svojo zvestobo onim zadružnim načelom. Id eo našla svoj ram v sistemu ročdelskih pionirjev. Ta na-6e4a vsebujejo v sebi višji gospodarski red, kakor je oni, ki vlada zadnjih sto let. Ta načela dvigajo življenje in delovanje človeka na višjo stopnjo m stremijo za tem, da se splofino prizna vez, ki spaja vse narode v veliko rodbino. Zadružništvo se obvezuje, vložiti vse svoje s Me v to. da pomaga politiki, ki ščiti vse narodne težnje in kateri sta dokončni cilj kolektivna varnost in svetovni mir. Zadružništvo zanesljivo pričakuje od kongresa Mednarodne zadružne zveze, bi bo v Parizu meseca septembra, da bo dal tem težnjam pečat z jasno formulacijo svoje politike in z zaärtaniem delovnega programa, ki bo nasproti odgovornim upraviteljem usode držav ustvaril moč m vpliv svetovnega zadružništva. Gospodarske Testi = Trgovinak« in klirinška pogajanja s Švico bodo. po beograjskih vesteh v nekaj dneh končana. Kakor se zdi bodo odstranjene tudi težkoče glede sporazuma o pJa-öünem prometu. Znova bo uveljavljen sistem klirinškega plačilnega prometa z nekaterimi spremembami nasproti prejšnji pogodbi Prej nam je Švica izven iliringa plačala v devizah 20% vrednosti uvoza naéega Maga, v bodoče pa bo ta odstotek povečan na 25 — 30%. Švica nam bo povečala npkatere kontingente in nam bo priznala ugodnosti glede procedure pri podeljevanju uvoznih dovoljenj. Olajšave naim bo priznala tudi glede nvoza koruze v okviru kontingenta 3000 — 400o vagonov v roku 9 mesecev. Nova pogodba bo najbrž stopila v veljavo že 15. t. m. = Padec francoskega franka se je ustavil. VSeraj M JO Qft mednarodnih tržiščih padanje francoAega franka ustavilo in se je tečaj ceio za malenkost popravil. V Cu-ribu je deviza Pariz notirala v petek 16.7750. včeraj 16.80, kar ustreza pariteti 128.80 frankov za funt. — Francoska viaria je razglasila v petek uredbo z zakonsko močjo, s katero je prepovedano vsako povišanje cen, ki so veljale pred 28. junijem. Le za uvozno bla#o ho dopuščeno povišanje cen, toda le na podlagi posebne odobritve. Naie klirinške terjatve v Nemčiji so se v teku junija ponovno skrčile. Dne 30. junija je znašal saldo naših klirinških terjatev 20.4 milijona mark, to je za 4.7 milijona mark manj nego v začetku junija. =*= V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Ptujska milama »Medo« Urschitz in Smiljanič v Ptuju (izdelovanje mila in kreme za čevlje); Izdelovanje lesne volne Šoštanj, inž. Ivan Žmavc; Lesna industrija Teharje. Todor Lazarevič; Vuga & Bačnar, prodaja galanterijskih, modnih, čevljarskih potrebščin, pletenin, trikotaže in mešanega blaga na drobno in debelo. — Pri tvrdiki »Indus«, tovarni usnja in usnjenih izdelkov, družbi z o. z. v Ljubljani se «briše poslovodja Anton Grzinič. vpiše pa dr. mž. Ivo Ribarič, univ. docent v Ljubljani. — Pri Delnišfci tiskarni d. d. v Ljubljani se izbriše Prokura, podeljena Josipu Štruklju. — Pri Obrtni banki kraljevine Jugoslavi)« d. d., podružnici v Ljubljani, se kbdfc äan poslovnega odbora Ivan Brt-eelj, vpile pa Josip Mara. sHkanki in pleskarsko mojster v Ljubljani. — Pri Obrtni banki d. A v Ljubljani se izbriše član upravnega sveta Pavlin Vinko, vpise Ivan Slokan, stavbenik v Ljubljani. — PH tvrdki Univerzalna tehnična služba »Uni-tas«, družbi z o. z. v Ljubljani, se vpiše sprememba družbene pogodbe in se izbrišejo poslovodje Ivo Marinko, Martin češenj in Ignacij Češenj. — Pri tvrdki Sport-Kmet. družbi z o. z. v Ljubljani se zviša osnovna glavnica od 100.000 na 200.000 Din. — Pri Strojnih tovarnah in livarnah d. d. v Ljubljani se zaznamuje prisilna uprava podjetja s prisilnim upravnikom inž. Fran-com Birkom. — Pri tvrdki Karol Pajk, tovarni perila v Celju se zaznamuje prisilna uprava s prisilnim upravnikom J. Vodla-hom, davčnim insp. v p. = Zasedanje davčnega odbora v Ljubljani. Davčna uprava v Ljubljani razglaša: Pred trgovskim davčnim odborom se bodo 17. julija ob 8. uri obravnavali predlogi davčne uprave za idustrijska podjetja. Seznam davčnih zavezancev in davčnih osnov te stroke je razgrnjen na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva od 3. do 10. julija. = V likvidacijo sta prešli tvrdka Motor — špirit, družba z o. z. v Ljubljani in tvrdka Arkol., družba z o. z. v Ljubljani. ^Nedelja. 4. VIL 1937.: Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 5.73 milijona Din nasproti 9.49. 6.62, 9.95 in 10.30 milijona Din v zadnjih štirih tednih. V privatnem kliringu so se v teku tedna podražili avstrijski šilingi od 8.25 na 8.45, nemške marke pa so popustile od 12.80 na 12.60. V svobodnem deviznem prometu stanejo angle^ri funti 238.50, ameriški dolarji 48 40. švicarski fratfki 11.05. francoski franki pa 1.90 (pred devalvacijo 2.16). Devize Curih. Beograd 10, Pariz 16.80, London 21.6450, Newyork 437.50. Bruselj 73.6750, Milan 23, Amsterdam 240. 5750, Berlin 175.40, Dunaj 81.50, Stockholm 111.50, Oslo 108.75, Köbenhavn 96.6250, Praga 15.24, Varšava 82.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. ŽITO -4- Chicago, 3. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 123.125, za sept- 124.25, za dee. 126; koruza: za julij 124.50, za sept. Ili, za dee. 80. + Winnipeg, 3. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 144, za okt. 136, za dee. 133.375. BOMBAŽ + Liverpool, 2. julija. Tendenca komaj stalna Zaključni tečaji: za julij 6.68 (prejšnji dan 6.67), za okt. 6.74 (6.74), za dee. 6.73 (6.74). + Newyork, 2. julija. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za julij 12 (12.12), za dee. 11.97 (12.13). ŽIVINA Na petkov svinjak j sejem v Mariboru je bilo pripeljanih 164 svinj. Povprečne cene so bile: prasci, 5 do 6 tednov stari 110 — 130 Din. 7 — 9 tednov 6tari 125 do 150, 3 — 4 mesece stari 170 _ 195, 5 — 7 mesecev stari 250 — 365. 8 — 10 mesecev stari 400 — 500. i leto stari 700 — 800 Dwi. Svinje so se prodajale za ké. žive teže po 6—7.50 Din, za kg mrtve teže pa po 9 — U Din. Kongres strojevodij Strojevodje je treba upoštevati po njihovi naporni in odgovorni službi ter po strokovni izobrazbi Mednarodni zadružni dan Vsako leto praznuje več stomilijensfca armada zadrugarjev svečano svoj praznik; mednarodni zadružni dan. Letos je ta praznik določen za 4. julij. Po vsem svetu bodo manifestacije, v enem kraju mogočnejše in združene z velikimi prireditvami, v drosrem zopet skromnejše, a zato nič manj prisrčne. Vse manifestante, pripadajoče najrazličnejšim narodom, bo prešiniala ena misel : zadružna ideja. Veličastna in vendar v bistvu taka pwpnwta je ta idej», ki je združila vse narode v mogočno zadružno ribanje. Leto za letom zadružna armada krepi kljub temu «ta *» »ft tem nateti na skoraj nepremagljive ovire. Morda v posameznih krajih doživi pod sih) razmer tudi za-stoi aK eelo poraz, toda vedno in povsod se v taikem prime*» prerodi in usmeri k novemu poletu, kar ie neizpodbiten dmkaz. da je zadružna ideja zdrava in prodorna. Idealne so naloge zadružništva, še ideal-nejši je njegov cilU Saj zadružništvo ni sa- mo samopomoč ki akuia od pomoči lamo trenutnim gospodarskim neprilikara, marveč je tudi idejno gibamki stremi za pravičnejšo ureditev gospaiarp-ko-eocialnih družabnih odnosov. To povdarja zadružništvo ob vsaki priliki in to je poudarjeno tndi v letošnje in manifestu, ki ho jutri preči tan ip objavljen po vsem svetu in ki se glasi: »Ob priliki XV mednarodpega zadružnega dne zavzema veMka zadružna armada, ki obsega zadružno gibanje vsega sveta, nasproti današnjemu položaju naslednje stališče; zadrugarji naigfoblje obžalujejo vojni duh.^kl se roir>et očituje v oboroževanju držav in z veliko stoto obsoja oboroženi spor, v katerem s»o bH uničen? v prejSnjih letih tisoči in tteoči npdolžmh SoveSVih življenj ter n* b?le razorane stoletne knltnme vrednote. _ Xadnwrarj? smatrajo, da ie skrajni ffas. začeti aktivno borbo za mfr. za ohranftev demokracije io za zavarovanje ter jamstvo Beograd, 2. julija. 2e od četrtka zaseda v Beogradu kongres združenja strojevodij državnih železnic in brodov. Ta kongres je zelo važen, ker hočejo strojevodje v obširni spomenici razložiti svoj položaj in svoje težnje. Po zaključku kongresa bo ta spomenica predložena predsedstvu vlade, prometnemu ministrstvu in Narodni skupščini. Strojevodje nočejo biti služitelji in avaničniki, temveč zahtevajo, naj se tako razvrstijo, kakor je določal stari srbski zakon iz leta 1910. Od te razvrstitve pričakujejo strojevodje zboljšanje svojega položaja in tudi velike koristi za prometno službo. Slaba plača za ogromno in odgovorno delo Vsi dohodki strojevodje znašajo zdaj mesečno po 900 do 1.200 din pri vsej ogromni odgovornosti v službi, strokovni usposobljenosti in napornem delu. V poročilu združenja ao značilni podatki o gmotnem položaju strojevodij. Strojevodja, ki ima dva družinska člana, dobi na mesec 1.185 din. Po vseh odtegljajih mu ostane za življenje samo 588 din. Za preživljanje tričlanske rodbine pa bi še vsi dohodki komaj zalegli. Zaradi slabih plač so strojevodje vedno v skrbeh za vsakdanji kruh, kar mora seveda vplivati tudi na njihovo službo. Da bi nazorno predočili vso svojo miseri jo, so strojevodje primerjali svoj stan b nosači na velikih želeaii-ških postajah. Potrebne podatke so dolali od zagrebžke delavske zbornice. Iz podatkov je razvidno, da so dohodki nosačev na železniških postajah med turistično sezono po dvakrat, trikrat in celo štirikrat večji od plače strojevodij. Kako malo se meroda£ü krogi brigajo za strojevodje, se vidi is ogromnega Števila prošenj in pritožb, ld jih vlaga organizacija strojevodij na raznih mestih. Se od leta 1924 je ostalo nerešenih preko 350 proSenj in pritožb. V poročilu uprave združenja so točno označene vse te zadeve. Izobrazba strojevodij je tudi zelo čudno poglavje. Od glavnega prosvetnega sveta je združenje strojevodij zahtevalo, naj se strojno osebje, ki Je dovršilo vse predpisane tečaje in tudi v praksi pokazalo svojo sposobnost izednači z onimi državnimi uslužbenci, ki imajo štiri razrede srednje šole. Združenje strojevodij je podrobno razložilo strokovno sposobnost, poudarjajoč, da v polni meri odvaga znanje, pridobljeno v štirih razredih srednje šole. Strojevodja mora polagati izpit iz 6 predmetov administrativne skupine in iz 16 predmetov strokovne skupine. Med temi strokovnimi predmeti so ftoaUta, karnija, tehnologija, geometrija, teorija parnih strojev, ttd. Prosvetni svet pa je bil mnenja, da ao vsi ti izpiti manj vredni, kakor v štirih razredih srednje šole pridobljeno znanje. Tako so strojevodje 5e dalje ostali služitelji in zvaničniki. Strojevodje so v «rvotem poročilu razo-deli. zakaj nam Je potreben dos eben zakon o strojevodjih. Zakon o državnem prometnem osebju od leta 1931 je strojevodje uvTstn med služitelje, M sedijo v pisarni- ških predsobah in ne potrebujejo za svojo službo prav nobene kvalifikacije. Strojevodja pa ima dolgo in naporno pot do službe in poklica Imeti mora 12 let pripravljalne dobe, v katero se računa tudi osnovna šola, so pa seveda tudi strojevodje, ki imajo po 2 in 3 razrede gimnazije. Za 12-letno pripravljalno dobo pride 3-let-na vajenska doba, potem 2 leti pomočniške službe, 2 leti praktične pripravne službe in enoletni tečaj. Poročilo primerjava tudi položaj naših strojevodij s položajem strojevodij v drugih državah. Iz te primerjave je razvidno, da so pri nas strojevodje neupoštevani in zelo slabo plačani. V Angliji in na Danskem imajo strojevodje sijajne plače. Pri naporni služba je strojevodji potrebna dobra oskrba, dobra obleka in samo zdrav in zadovoljen človek more biti kos tolikim naporom. V poročilu so tudi opisane velike nevarnosti službe strojevodij. Reproduciranih je 18 posnetkov raznih železniških nesreč, navedena so imena strojevodij, ki so v službi izgubiH življenje ali pa poštah pohabljenci, navedeni pa so tudi drastični primeri, kako n je že mnogokrat vsa odgovornost valila na strojevodjo, ki ni mogel storiti nekaj nemogočega ali pa je zaradi izčrpanosti ali pa morda tudi zaradi svojih skrbi duSevno ln telesno odrekel ali popustil v kakem usodnem trenutku. V Združenju strojevodij je organiziranih 99 odstotkov vseh strojevodij na državnih železnicah in brodovih, kar je dokaz vsega priznanja vredne solidarnosti. Gasilska prireditev v Notranjih goricah Gasilska četa v Notranjih goricah obvešča vse gasilce, da ee napovedana priredi tev za danes v nedeljo 4. t. m. vrši popolnoma tako, kakor je bilo najavljeno. MEDICINSKI IZREKI Drži se lepega. Od lepega živi vse dobro v človeku, tudi njegovo zdravje. — Feuchtersieben. Roparski napad v Polju Ljubljana, 3. julija. Ko se je enoči okrog 10. vračaj z vlakom iz Maribora posestnik in železničar 65-letni g. Leopold Keber, ga je v gozdiču v DM v Polju btizu doma ustavil klie: Stoj! V istem hipu je Kebru priletelo pod levo koleno debelo poleno in ko je klecnil na tia, so se pred njim pojavili štiTje neznani možje. G. Keber je v svoji duševni prisotnosti uvide!, da ima pred seboj razbojnike, potegnil je samokres in sprožil. Enega napadalca je zadel v nogo, drugega pa menda v roko, nakar so vsi zbežali. Napad je bij izvršen biizu Kebrove hiše in je moeai prihitela na pomoč njegova žena ter ga odvedla domov. G. Keber je imel pri sebi nad 75.000 Din, ki mu jih je v Mariboru pred odhodom vlaka izročil prijatelj-industrijec, da bi jih oddal v Ljubljani. Keber je napad prijavil orožniški postaji v DM v Polju in orožniki so prepričani, da je treba napadalce iskati med znanimi kriminalnimi tipi. Krvava bitka na Vačah Vače, 3. julija. Ves okoli« govori o strašnem pretepu, ki je tri te dni na Klancu, malem naselju nad Vačami, po otvoritvi nekega kegljišča. Tam je bil tudi vaški župan Jaka Kimovec s svojim bratom m občinskim tsrjnikom. Gruča razgretih fantov je začela župana zbadati, župan in njegovi spremljevalci pa so se s fanti prerekalr in kmalu se je iz prepira razvil pretep. Med županovimi nasprotniki je bil tudi njegov svak. Gostilničar in mnogi gostje so mirili a v«e je bilo zaman. Pre-pirljdvci so se spopadlr v gostilni, potem pa so svojo bitko nadaljevali pred hišo. Obdelovali so se s pestmi, krepelci, stoli, steklenicami in seveda tudi noži niso mirovali. Oddanih je bilo tud:, nekaj strelov, ki pa k sreči niso nikogar zadeti. Pretepaska vnema je bila tako huda. da med ljudmi, ki so ee klestili in metaH po tleh, nd bilo mogoče več razlikovati oben taborov. Boja je bilo konec, ko je večina bojevnikov obležala krvava na tleh. Sema-ritanskega dela se je lotil kot prvi konjc-derec Sclan, ki je s svojim vozom pri-^el po opravkih na Vače. Sestorico najbolj oklanih je naložil na svoj voz in jih odpeljal v Litijo k zdravniku dr. Orlu. Najhujše je ranjen fant Justin Indof, ki ;raa široko rano na hrbtu. Njegovo življenje je baje v veliki nevarnosti. Orožniki na Vačah še niso imeK opravka s tako hudim pretepom. Gotovi krogi so skušali krvavo zadevo poravnati, češ^ ker ne bo tožnika tudi ne bo sodnika, preiskava pa bo šla seveda svojo pot. Iz Kranfa r— Kino Narodni dom prikazuje N'ormo Sbearer v krasnem velefr!mNjeni ljubimcic z Schönhalsom in Čehovo v glavnih vlogah. Iz Hrastnika h— Kres. Hrastniška moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda bo žgala na Špicbergu na predvečer godu slovansk'h biagovestnikov kres. h— Skrb za naše bolehne delavske otroke sta prevzeli naša krajevna Protituber-kulozna liga in odbor Rdečega križa. Letos bo šlo 18 bolehnih otrok v kolonijo v Gornji grad, 4 pa v »Trboveljski dome v Ba-kar. Odhod kolonistov v Gornii grad bo jutri 5. t. m. z jutranjim vlakom ob 6.45. Kolonija v Bakru se odpravi šele v avgustu. h— Smrtna kosa. Umrla je preteklo nedeljo 171etna mladenka Marija Roglič, po domače Žafranova Micka, delavka v steklarni. Zgodaj so ii že pomrli starši. Nato je živela pri Žafranovi teti, ki jo je tu vedno zapustila pred dvema mesecema. In eedaj je prišla bela žena s koso že po Micko, da jo združi z materjo in teto. Njeno priljubljenost je pokazal pogreb na praznik popoldne. V žalnem sprevodu, ki se ie vil proli Dolu, je bilo več sto ljudi. Na zadnji poti sta io spreonljali ludi obe hrast-niški godbi, steklarska in rudniška. Kongres učiteljev živih jezikov BePgrad, 3. julija.. AA. Francosko po-slanSfitvo v Beogradu je stpotrcčilo prosvetnemu ministrstvu, lovSčine sleparskega dobavitelja Taibia so bile v >Jutru« že nekajkrat opisane, bilo pa je nekoč napačno navedeno, da je bil zasačen v Sorici. v resnici pa so ga zajeli v Selcih no d škofjo Loko, kjer se je več dni skrival pri raznih svojih »poslovnih« tovariših. V zvezi z njegovo afero so zaprli v Selcih tudi nekega Ivana Klopčaverja, ki pa je bil pozneje proti kavciji izpuščen. Slepar Taibl je v preiskovalnem zaporu ljubljanskega okrožnega s<*};šča in se bo o njegovih pustolovščinah gotovo še nekajkrat razpravljalo ter bo pri tem dovolj priložnosti, da se osvetlijo tudi njegove pcslovne zveze v Selcih. * Društvo za pobijanje nemorale je bilo ustanovljeno te dni v Banjaliuki. Organizator in ustanovitelj društva ter tudi njegov prvi predsednik je neki upokojeni občinski uslužbenec. Novo društvo si je nadelo ime »OmJadina«. Izdalo je proglas, s katerim poziva prebivalstvo, naj podpira društvo moralno in gmotno. V proglasu je tudi navedeno. da bo društvo organiziralo tako-svaoe leteče oddelke, ki bodo kontrolirali vse nliee ta tudi razne lokale ter skrbno registrirali v«e, kar nasprotuje morali. Čla-ni teh oddelkov bodo imeli posebne znake. Ustanovitev društva za pobijanje nemorale se po mestu komentira na najrazličnejše načine. NAGRADNO STRELJANJE danes v nedeljo pri Sv. Katarini, vabljeni lovci in ljubitelji divjačine. BAUERHEIM P. * O prekupčevanju z mamili v Poljanski dojinj je izšel v petek v našem listu čla-nsk, ki je navajal, da je bil v to afero zapleten tudi železničar Alojzij Maček s 6vo-jo ženo. Maj smo dobili zanesljive informacije. iz katerih je razvidno, da g. Maček s to afero ni prav v nobeni zvezi. Domnevnih kupcev mamil ni pričakoval in se tudi ni z njimi pogajal. Takrat, ko so prišli v hišo policijski organi in ge njegov' ženi, da bi razkrili vse tihotapske zveze, predstavljali kot kupci, ge je on v drugi sobi ba« pripravljal za odhod v službo. Z dozdevnimi kupci ni ničesar govoril in niti slutil ni. da je bila njegova žena na kaikršen koli način zapletena v trgovanje z mamili. To je jasno, zakaj on kot železničar prihaja dotnov le na kratek počitek po svoji napor-ni službi in nima nobene možnosti, da bi * Cenena »Potnikova« potovanja na pariško razstavo. Zanimiva potovanja pripravlja zelo poceni >Putnik< za pariško razstavo do septembra. Prvi posebni vlak iz Beograda v Pariz bo odpotoval 4. julija. Udeleženci izleta bodo poleg Pariza in vseh njegovih zanimivosti videli tudi versajski dvor in Benetke. Vse to je vračunano v ceni. Vožnja, popolna oskrba v Parizu za tri dni, obisk v'seb zanimivosti in izleti bodo stali po programu za one, ki bodo potovali v III. razredu. 2.490 Din, v II. razredu pa 3.260 Din. Isti aranžma od Zagreba stane 2.450 Din. odnosno 3.050 Din. Poleg vlakov v Pariz organizira >Putnik< tudi skupinska potovanja do Niče. Oni. ki se bodo udeležili teh potovanj, bodo poleg Pariza in Benetk videli tudi Nico in Monte Carlo. To potovanje s petdnevnim bivanjem v Parizu slane od Beograda do Pariza, Niče in nazaj 3 040, odnosno 3.870 Din za potova nje v II. razredu. Prijave sprejemajo že zdaj vsi »Putnikovi< uradi, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Kdor 6e obrne na >Put-nika« v Beogradu, dobi brezplačno pro spekt vseh potovanj, ki bo gotov te dni. , * Spored »Putnikorih« izletov z modernimi avtokari: 4. julija; v Sv. Ix>vrenc na Pohorju. 1 dan, 38 din; 7. t. m. v Gradec, mednarodna - akvaristična razstava. vključno vizum 1 dan, 100 din: 10.—12. t. m. v Postojno, Trst. Gorico, popoln aranžman. 3 dni, 580 din, z izletom aa Brioni 690 din; 11. t. m. v Haloze Ptuj. 1 dan. 65 din; 14. _ 15. t. m. v Mariazell, vključno vizum. ? dni 200 din; 17. — 18. t. m. na Bled — Bohinjsko jezero, 2 dni. 190 din: 18. t. m. v Roeaško Slatino, Rimske Toplice. Laško, Celje. 1 dan. 85 din: 25. t. m. na Vrbsko jezero. 1 dan. 150 din; 25. t., m. okoli Pohorja. 1 dan, 75 din. — 1. avgusta v Slovenske gorice. 1 dan. 75 din: 7. — 9, avg. na Gro&sglockner. popoln aranžma. 3 dnj. 850 din: 14. — 15. avg. v Mariazel!. vključno vizum. 2 dni. 200 din; 15. — 21. avg. v Vusoke Ta tre (Bratislava, Novi Smokovee. Pištvan. Brno), 7 dni. popoln aranžman. 2.000 din: 22. avg. v Rogaško Slatino. Rimske Toplice. Laško. Celje. 1 dan, 85 din: 22. — 25. avg. Gross-glockner — Salzburg, popoln aranžman. 4 dni. 1.000 din. Prospekti, informacije in pri-ave »PUTNIK« Maribor — Celje. * Vse izlete raznim društvom najceneje organizira in prevozi po tu in inozemstvu, izlefna pisarna. M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telef. štev. 26 — 45. * Moški» ali žensk« kolo «lobi zastonj,, kdor «i naroči lijt »Ro'ec malih živali«, jubljana, Karunova ul. 10 in ugodi razpisu, objavljenem v 7—8 številki, ki izide 10. t. m. * Žifeine higienicne krušne drobtin© Iz najfinejšega, posebnega peciva so absolutno snažne, okusne in zdrave Dobite jih v ličnem četrikiloirram&kem zavoju v vsaki špecerijski trgovini. * Najbolj naravna prehrana sa dojenčke ie Žikin specialni zdrob za dojenfke in bolnike. Je tako fin, da ga že šesttedenski dojenček pije iz steklenice in z lahkoto prebavi. Dobite ga v vsaki špecerijski trgovini. * Pri zaprtja in motnjah ▼ prebavi vzemite naravno Franc Jožefovo grenčico. Iz Liubljane u— Steklina jc bila 2. t m. uradno ugotovljena pri psu nekega posestnika n« Cesti dveh cesarjev. Zaradi tega je odrejen pasji kontumac. V območju mestnega poglavarstva morajo biti psi priklenjeni oziroma morajo biti zavarovani z zanesljivimi nagobčniki, ki zabianjujcjo vsako grizenje. Prepovedano je voditi pse v javne prostore kakor trgovine, mesnice, gostilne, kavarne itd. Iz kontumačnega okol;ša se smejo psi odpeljati le z dovoljenjem mestnega po-glavarstva, to pa le tedaj, če se spoznajo po uradnem živinozdravniku, da niso sumljivi stekline. Vsakdo mora svojega psa. ki >e prišel v dotik s steklim ali stekline sumljivim psom, oddati takoj mestnemu konja-ču air ga pa tako zavarovati, da ni nevarnosti za okolico. Tak primer se mora takoj javiti mestnemu poglavarstvu odnosno mestnemu veterinarskemu uradu, Krekov trg št. 10 aH pa upravi policije. Prijaviti je tudi vsak pogin sumljivih psov. Vse mačke morajo biti varno zaprte Ps- in mačke, k.i bodo zaloteni, da niso zavarovani po odredbah, bodo odvzeti in pobiti, lastniki pa strogo kaznovani. u— Smrt uglednega podjetnika. V Lin-zu ob Dunavu ie umrl 1. t. m. v visoki starosti 95 let Ivan Jax, starejši tovarnar šivalnih strojev, ustanovitelj tovarne v Lin zu in ljubljanske tvrdke Ivan Jax in sin. Sedanji generaciji v Ljubljani ni več znan. saj so vsi, ki so ga poznali, že davno pod zemljo. Rajnki je bil markantna osebnost v podjetniških krogih druge polovice 19. • 1. K" je potomec trdne kmets-ke rodbine na Tirolskem Ln z lastno močjo se je uvrstil med podjetnike. Dičila ga je zgledna dobroti ji vost, o čemer zgovorno pričajo stanovanjske hiše, ki jih je pri vsakem svojem podjetju gradil za delavce in nameščence. Lastnika ljubljanske tvrdke sta že dolga leta Ivan Jax- mlajši, in pokojnikov vnuk inž. Karel Jax. Pokojniku blag spomin, ugledni rodbini iskreno sožalje! Dr. Kramarič Alojzij šef-zdravnik sanat. šlajmarjev dom ne ordinira od 4. do 26. julija t. 1. V njegovi odsotnosti ga zastopa gosp. primarij dr. Guzelj u— Seja mestnega sveta ljubljanskega bo v torek 6. t. m. ob 17. v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva. Dnevni red-" Naznanila predsedstva odobritev zapisnika zadnje seje poročilo o rednem pregledu blagajne in poročilo f inančnega, obrtno indust., gradbenega, olepševalnega in personalno pravnega odbora. Po javni seji bo tajna seja, ki bo obravnavala pro ■šnje za priznanje pokojnin in razne manjše osebne zadeve. Dr. POLENSEK MARIJAN, ordinarij moške bolnice in banovinski zdravnik, NE ORDINERÀ od 4. julija do 3. avgusta 1937. u— Prireditev društva »Tabora« se preloži na nedeljo 11. t. m. Najboljši češki kozarec za vkuhavanje sadja znamke „FRUTA" dobite pri generalnem zastopniku STAKLO B. TOBER, št. Vid nad Ljubljano, v Ljubljani pa pri tvrdki ČEHOSTAKLO, B. Lisek, Komenskega ulica, u— Zadružna razstava Nabavljalnih z» drug, za katero se v veliki meri zanima prebivalstvo mesta ia okolice, bo cdprta še danes ves dan in jutri popoldne do 19. Obiščite jo, da se prepričate o velikih uspehih in o koristih smotrnega zadružništva. Živalski vrtič v Tivoliju tik velesejma! Vstopnina din 2.—, otroci — dijaki — vojaki din 1.—. Sadjarska podružnica šiška. Tečaj za Vkuhavanje sadja oziroma povrtnin priredi v drugem tednu tega meseca ter vabimo člane zlasti gospodinje ,naj se prijavijo za tečaj do 12. t. m. Prijave sprejemajo: Martinšeh Alojffja, Verovškova 51, Kumar Terezija, Srbska ul. 13. v Sp. Šiški. Stupica Ivan, Zg. feiška 144 in Do-bovišek Mihael, Zg. šiška 210. čs» in nadaljnja pojasnila za vkuhavanje dobijo interesenti pri omenjenih. Tečaj bo pod vodstvom predsednika podružnice g. Kafola, ks bo poljudno tolmačil delo. Tečaj bo v višji gospodinjski šoli v Zg. Šiški. Dr. POMPE JANKO specialist za bolezni ušes, nosa in grla ne ordinira do 18. julija n— Člane Jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola pozivamo, da se polnoštevilno udeleže dane«; okrožnega sokolskega zleta v St. Vidu. Zato morajo biti vsi jahači kx? no ob 12. uri pred artiljerijsko vojašnico in sicer v kroju. Odbor. Dr. Zdenka Tornitisele ne ordinira do 18. julija Spomenike - grobnice -kapele - stavbna dela -obloge v marmorjih — izberete po nizki ceni pri kamnoseško-kiparskem podjetju FKANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ — Ljubljana f u— Ponavljalnj tečaj za srednješolce s ponavljalnimi izpiti ec vrši pri prof. dr. Rožmanu. Ljubljana, Bleiweieova cesta 5-Prijave do 10. t. m. od 10. do 12. ure. Cene zmerne, uspeh zajamčen. u— Ceskoslovenskä obec v Lublani uspo-ràdà v ütery, dne 6. července t. r. o de-vàté hodiné večerni v restauračnich mist-nostech »Zvezdy« oslavu pamätky Mistra Jana Husi a zve vfele všechno členstvo k učasti na této vyznamné oslavé. Začitek pfesné o 9. hod. u— Prireditev Hrvatskega kulturnega društva »Napredak«, ki je bila napovedana kontroliral, kaj »e doeaja doma v njegovi I 7a_ danes v Frankopanskem dvoru, je pre- a /"» ha!-!! ir _ V _ __ __i 1 lr\-/.£vt»€» v» o rvrì V» r^A n r, nrl a1 ì ^ 11 a — odsotnosti. G. Alojzij Maček pa je poleg te ga nudil že dovojj dokazov, da ne trpi in na odobrava nobenih nezakonitosti, kaj šele, da bi jih sam zagrešil. Te ugotovitve radi objavljamo, ker nočemo, da bi se komu po ne06Bnvanem sumničenju spričo raznih naključij goda« krivica. * Spet požar v parnem mlfnn. VBačkijs V kratkem «asu pogorel že tretji parni mlin. Zdaj Je gorelo v parnem mlimi podjetnika Draha v vasi Paraffo&j ob SelezniSki progi Novi Sad—Sombor. Ogenj fe Izbruhnil po- daX! «... _____ —__,__• __,. .. , lo žen a na prihodnjo nedeljo 11. t m. ob 15. z enakim sporedom. Koncert bo ob vsakem vremenu a sodelovanjem tamburaške-ga zbora NSZ, Ljubljana. 6«le plahte k©že ee Tam lnpij« na hrbte pe seln-čenjo. - Uporabljajte TS0HAMBA p u, pa b! .. . _ tè prihranite. Drogerija nog, ter uničil eno poslopje podjetja, do- I GretrorlÒ dr. m m m Linh Čim so drug'» večje poskn>je. r katerem so ! K V * * LJaB" dragoceni stroji, rešili domači fo okoliški gasilci. Škodo cepijo ca 600.000 din. * Gospa; Kuhanje je tuib-ner. Štefan Vengust pri tv. Golob in Franc Medved pri tv. Oblišar; drugo nagrado po 100 Din; Stanko Stožir pri tv. Bornšek, Ladislav Lo-žar pri tv. Franzi, Avgust Deržek pri tv. Stermecki in Albin Fidler Pri tv. Weren: tretjo nagrado po 50 Din; Nevenka Rožančeva pri tv. Kolbezfn, Ciril Bregar pri tv. Piave. Marija Javornikova pri Slomškovi tiskovni zadrugi in Stanislav Pečnik pri tv. Pšeničnik. V imenu obdarovancev ee je absolvent III. letnika Franc Medved zahvalil Združenju trerovcev in učiteljskemu zboru za naklonjenost in trud. Obiščite Ifl, KINO METROPOL, prinaša danes ob 14. uri fiatine jo »NEPRIJ ATELJ DRŽAVE št. 1« — Ob 16.15, 18.15 in 20.30 » DUŠICA-R02AMARIJA«. Jutri ob 16.15, 18.15 in 20.30 repriza varijetejskega filma »TRUXA«. od 31. julija do 8. avgusta 1937. 50% popusta na železnicah od 29. julija do 10. avgusta 1937.) VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA EEVIJA ! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — P-va fitopato-loška razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava — Tujski promet — Modna revija — Akvaristična — Kuncerejska — Golobarska razstava — Razstava malih živali — Kongresi — Koncerti — Gledališke predstave na prostem — Sport — Veselični park na razstavišča. MARIBORSKI OTOK, NAJLEPŠE KOPALIŠČE V JUGOSLAVIJI, ZELENO, ROMANTIČNO POHORJE, GOSTOLJUBNI, LEPI MARIBOR. VAS VABIJO! a— Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je preminil v 56. letu starosti upokojeni kaz-nilniški paznik Mihael Tinta, ki je bil tudi raznašalec >Jutrac. Bil je vrl mož in zaveden narodnjak. V Gozdni ulici 6 is umrl v cvetu mladosti, star komaj 25 lei-sodargli mojster Mirko Ledinek. Žalujočim naše toplo sočutje! e_ Gradnja železobetonskega mostu t škof ji vasi. V soboto 17. t. m. ob 11. bo v prostorih tehničnega razdelka na «.reškem načelstvu v Celju II. pismena ponudbena licitacija za gradnjo železobetonskega mostu čez Hudinjo v Škofji vasi pri Celju. Proračun znaša 478.940 Din. upoštevale pa se bodo le one ponudbe, ki bodo nižje od v«o-te 462.185.78 Din. e— Stavbna zadruga drž. uslužbencev v Celju bo proslavila danes ob 16. skupno z Nabavljalno in Kreditno zadrugo v prostorih zadružne restavracije v Celju mednarodni zadružni dan. Vabljeni wi člani! e— Umrl je v petek Za k rešijo 16 v starosti 60 let podpreglednik finančne kontrole v p. g. Franc Marš, istega dne pa je umrl na Zg. Hudimi 88-letni kleparski pomočnik Franc Komerički. e— Težka nesreča pri igri. Ko se j» triletni Jože Spiljak, sinček dninariee v Lem-bergu pri Šmarju, igral v četrtek pri sosedu, mu je sosedov sinček no nesreči odsekal r sekiro kazalec, sredinec in prstane« na desni roki. Deček se zdravi v celjski bolnišnici. e— Srečko drž. razredne loterije za TV. razred so j*rispele. Obnovite srečke najpozneje do 10. t. m. v podružnici »Jutra« v Celju! e— Kino Union. Danes oh 14. velefilm »Črna wnca.« % Mvrno Loy. Danes in jutri ob 16.15. 18.30 in 20.30 komedija »Planinec« z Otonom Wallburgom in tednik. Iz Maribora a— Tra glèna smrt pekovskega mojstra. Na Pobrežju, na Aleksandrovi centi 4, so našli obešenega in mrtvega 341etnega pekovskega mojstra Josipa Volkerja. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. M^mmmim Divna ljubezenska balada VELIKI IN MALI SVET v glavnih vlogah: Viktor de Kova, Heinrich George, Adcla Sandrock Predstave danes ob 17., 19. in 21. uri a— Zaključen pouka na enoletnem trgov skem tečaju Kovač v Mariboru. Dne 2S. junija je bil zaključen ^Enoletni trgovski tečaje zasebnega učilišča Kovač. Prav dobri učni uspehi so zopet potrdili odlični glas lega starega zavoda. Z velikim zadovoljstvom je g. ravnatelj Kovač ugotovil, da je bilo do 30. junija 1937 nameščenih že 16 absolventov zavoda. Z odličnim odnosno s prav dobrim uspehom, so zapustili zavod naslednje cospodične in gospodje: Borštner, Bouvir. Bračko. Breznik. Glaser, Jonke, Jovan. Kiep, Kozelek. Land!er, T,ei-tinger. Mandel. Mažera, Morti, Pahor. Pes-eerl Petek, Repolusk, Rozman, Sabaty, Skralovnik, Šavli, šlibar. Teichter, Veleč, Visoč.nik, Vivai Zagožen, Žohar. Ostali absolventje z dobrim učnim uspehom, do-čim dva udeleženca nista bila redovana. Najboljši češki kozarec za vkuhavanje sadja FRUTA" znamke Poslano! Nekateri meni neznani ljudje razširjajo po Mariboru govorice, da sem se udeležil demonstracij ob priliki zborovanja JNS v hotelu Orel v Mariboru s tem, da sem jaz metal kamenje v šipe hotela Orel, dalje, da sem nato z okna hotela pljuval za odhajajočimi zborovale!. Ker so te govorice podla izmišljotina, bom izplačal nagrado Din 1.000.— onemu, ki mi lahko imenuje enega takega razširjevalca in mi poda dokaze proti njemu, da ga bom lahko tožil pred rednim sodiščem. V Mariboru, 3. julija 1937. KAUDEK ALOJZ, dijak trg. akademije v Mariboru, hotel Orel. a— Zaključni izpiti na enoletnem trg. teč. Hermes t Mariboru. Pod predsedstvom odposlanca banske uprave g. inšpektorja M. Prešla so se od 12. jun. do 2. jul. vršili zaključni izpiti. Uvod k izpitom so bile tekme iz stenografije in strojepsja, pri katerih sta dosegli prvo mesto Ogrizek Dušanka in BrunfÜker Frida. Izpitom so prisostvovali tudi član! Slov. trg. druStva, pod katerega okriljem se vrši pouk. Uspeh je bil zelo ugoden, 8 gojencev je napravilo izpit z odliko, 14 s prav dobrim, vsi ostali pa z dobrim uspehom. Vpisovanje za naslednje leto je dnevno od 10. do 11. ure na Zrinjskega trgu 1. a— Na.ivef Avstrijcev. V preleklem mesecu ;e bilo v Mariboru 1742 tujcev s 5768 nočninami. Med 799 inozcmci je bilo največ Avstrijcev, in sicer 351, drugo mesto zavzemajo Cehosiovaki s 164, , dobite pri generalnem zastopniku STAKLO B. TOBER, št. Vid nad Ljubljano, v Mariboru pa pri tvrdki Iva-n Kova-čit, trgovina stekla. a— Pojav malarije na Dravskem polju. Na Pragerskem in zlasti v Fa?ah so ** pojavili primeri malarije. V Racah je doslej nad 20 primerov Najbolj je razširjena med otroci od 3 do 5 mesecev. a— 20.000 dinarjev škode trpi pocestnica Marjeta Čolnaričeva iz Rač, ki ji j« ogenj uničil gospodarsko poslopje. a— Strašna smrt triletne deklice. Na Pohorski cesti 4 je doletela usodna nezgoda 3 in pol letno Hedviko Smoletovo, hčerko ključavničarja drž žeL Njena mati je pra-la perilo in postavila na hodnik lSlitrski lonec z zavrelo vodo. V času trenotne materine odsotnosti se je pojavila na hodniku 3 in pol letna hčerkica Hedvika, ki se je pravkar vračala iz drvarnice, kamor je fola šla po materinem naročilu po pols.no. Pri tem je mala Hedvika po nesrečnem naključju treščila v lonec in dobila tako hude opekline po hrbtu, da je kmalu zatem podlegla poškodbam. Iz Ptuja j— Kino Ptuj. Danes »Ulica do reja«. V glavni vlogi Moser. Najboljši češki kozarec za vkuhavanje sadja. znamke „FRUTA" dobite pri generalnem zastopniku STAKLO B. TOBER, št. Vid nad Ljubljano, v Ptuju pa pri tvrdki R. J. Petek, trgovina s steklom. USPEŠNA. ZDRAVtUS DOBRNA pri CELJU nudi vsem srčno in živčno bolnim« vsem, ki so počitka potrebni, nove življenjske moči // Z največjim uspehom pa zdravi ženske bolezni // Cene tudi v glavni sezoni nizke in solidne // Penzion od Din 35.— do Din 90.— // Zahtevajte prospekte! Malinska na otoku Krko HOTEL »ZAGREB« razpolaga s 20 sobami, renomirana Internacionalna kuhinja, kompleten pension DIN 56.— do 60.— Krasen položaj, v bližini kopališča, s prostrano teraso - »jutro* snsy »J&aafc, Ì rama: Pariško pismo n. Parte, 28. Joni ja Petek smo začeli z razgledovanjem Lu-xenbourga. Najpoprej parke, vodnjake in umetna jezerca. Potem pa skozi špalirje kipov in stebrišč v galerijo moderne umetnosti. V Luxenbourgu namreč stoje in vise izbrana dela sodobnih in polpreteklih umetniških velikanov in čakajo izvestno dono 20, 30 ali 40 let, da jim tudi nova generacija prizna božansko nesmrtnost, potem še le jih pa selijo v Louvre med izbrane nesmrtnike. Pariz: Pantheon Bo kosilu pa nas je že čakala razfcoäia asßtokara, naša ljuba znanka in vedno ljubeznivi in neutrudni naš vodič g. prof. dr. Pank» Pretnar nas je skrbno preštel, če se mu ni katera ovčica izgubila. Ko je bik) vse v redu smo oddrčali v gradič Malmai-son. Ta gradič je bila dala zgraditi Jose-fina, žena Napoleonova, tu sta dostikrat skupaj stanovala in se je tudi vanj umaknila, ko jo je Napoleon zapustil. Gradič nima nikakršne arhitektonske vrednosti, kakor je to gotovo največje važnosti pri vseh drugih stavbah, toda je njegova vsebina polna zgodovinskih spominov. Napoleonova soba, kraljevska spalnica, v sosednji sobi pa njegova skromna postelja in mizica, kar je vlačil s seboj po bojiščih ter še skromnejša postelja z otoka Sv. Helene, na kateri je izdihnil ta veliki in izredni, a večno nemirni duh Evrope. Njegove cesarske obleke o priliki kronanja, svilene, z zlatom vezane nogavice, a tudi težki nerodni škomji z vojnih pohodov po Rusiji in Egiptu. Razkošje v pohištvu, or-namentiki, gobelinih. Kaj bi bilo, da so že takrat poznali elektriko in ne samo borne sveče, a v toliko bolj razkošnih svečnikih in lestencih. Pri izhodih smo si ogledali še tedanje kcčije za parade in one skromne za bojne pohode ter Napoleonova sedla. Kaj je taka stara kočija dandanašnji v primeri z našo avtokaro?! Kakšen mojster je čas! Iz Malmaisona smo v nekaj minutah prispeli v Verssailles. Pred nami, za nami in okrog nas same grupe «tujcev«. Neprestano sem opozarjal Pepeta naj pazi, da se ne bo pomešal med «tujce«. Angleško, češko, nemško, italijansko, poljsko, holand-sko, dansko, arabsko in bog kaj še vse govore poedine grupe med seboj. Verssailles je kraj razkošja. Arhitektonsko, kiparsko in slikarsko. Zidalo ga je več kraljev v najrazkošnejši dobi francoskega kraljestva. Božanstveni parki, brezštevilna umetna jezera, ki črpajo vodo bogve odkod. Med razkošnimi kraljevskimi apartmaji so vzbujali naše zanimanje zlasti prostori, v katerih je živela nesrečna avstrijska princesa Marija Antoinetta, kje se je kopala, kje je imela zalogo barok, kje so ji telesno stražo zmasakrirali tn kje so njo vjeli revolucionarji. Vse velike dvorane pa so polne bojnih slik. Skoro vsako večjo bitko v francoski zgodovini oveko-iveča po ena večja slika. Višek zanimanja vsakega obiskovalca pa predstavlja ogromna dvorana, v kateri so Prusi leta 1871. proglasili nemško cesarstvo in v kateri so morali leta 1919 podpisati mirovno pogodbo, s katero se odstavi j a nemška dinastija. Za Nemce gotovo največje ponižanje, za Francoze največje zadoščenje. Iz Verssaillesa smo šli v Trianon. Tu so bile nekdaj kraljevske farme. Tudi tu smo našli mnogo znamenitosti. Trianon je lep spomenik, kako se človeška narava po vseh zablodah vedno in vedno vrača k materi zemlji. Tudi francoski dvori so sredi največjega razkošja in uživanja občutili potrebo odpočitka v prvotnosti prirode. Tu se vidijo še hlevi, kjer so se Marija Antoinetta in druge kraljice bavile z mlekarstvom in kokošjerejo. škoda, da so to potrebo občutili le v utrujenosti razkošja! Soboto popoldne smo imeli »prosto«. Boljša in večja polovica izletnikov iz okrilja ZKD v Magazine tam okrog Lafayette. 'Tu je treba opazovati žensko. To je njen element, kakor ribi voda. Jaz pa sem se neprestano držal vodiča. Ogledal si v njegovem spremstvu tržnice. Tu mi marsikaj :ni dopadlo. Grozen dirindaj, kar je razumljivo pri vsakodnevni skrbi za skoro tri milijone domačih želodcev in nekoliko sto-tisočev tujih dnevno. Brezštevilne pošiljke otvariajo kar na ulici in na stopnice znašajo samo robo, omote, ovitke, košare, papir, leseno volno in drugo pa mečejo kar na ulico in se tega nabere toliko, da je okrog 11. ure prava umetnost preplezati te kupe. Poleg sadja in zelenjave prevladujeta riba in teletina. dasi je tudi mnogo ovčjega in govejega mesa, a silno malo prašičjega. Govedina ie od stare živine, črna in rumenega loia. Jč se je jako malo. ker Francozi niso -»juhami«. Lepa in intere-santna pa ie t«letina. Koljejo nad 8 mesecev stara teleta in vendar je teletina bela in mehkp k^knr v Li^bliani od 6—7 tednov starega teleta. Na moje začudenje sem dohil noiasnilo. d a dobiva takšno tele ml<=ka od dveh in treh krav in za pri-bclišek še iaica ter da se skrbno pazi, da ne pride nikoli do sena. Seveda ima potem takšno tele nad 100 kg čiste teletine. Soboto poldne pa je zopet bila razstava na vrsti. Ce je kdo kaj »izpustil« ali »pregledal« ali bi celo rad dvakrat videl. Zbirališče pa je za izgubljene ovčice vselej pod Eifflom. To je večna in najsigumejša , ortjentacljska točka. Sobota ob 10. zvečer pa je vsakotedenska razsvetljava. V py-rotehnlki so Francozi mojstri; Eifflov stolp in vodne orgije na Seini in njih vodomete so pretvorili v nebeški ogenj, železni stolp žari nekaj minut v mehkozeleni luči, nekaj minut izgleda pa kakor da ga je kovač razgrel v ognju. Z njegovih galerij pa bruha na tisoče in tisoče raket, enblemov, monogramov in grbov, da se človeku vrti v glavi in veličastvene slike ne bo vse življenje pozabil. Kar se je dalo, smo hiteli domov. Vzeli smo celo taksije, kar je v Parizu resnično cenena stvar. Toda, ko sem se v postelji še ozrl na uro, baziliko pobirajo po celem svetu in nihče ni znal odgovoriti, koliko bo vetyria. Ob devetih smo vožnjo nadaljevali ka pol dvanajstih prišli nazaj v Pariz. Danes ponedeljek pa je zadnji dan Pariza. Kar je ženskega seveda spet v magatine. Skoro vsi še na razstavo. Nekatere še »na svojo roko« ali previdno: s listkom, »na kateremu je naslov hotela, da ga avtotaksi pripelje v varno zavetje v slučaju, da izgubi orijentacijo. Po večerji pa na kolodvor. Tu smo se zopet našli z ostalimi grupami iz Beograda in Zagreba, s katerimi se nismo videli ves teden. Dobro smo naloženi s steklenicami, paštetami in pol kubičnega metra dobrega pariškega kruha; vsa pravočasna in ljubezniva skrb našega neutrudnega men-| torja profesorja dr. Pretnarja. Druge je bila že dve. Tako mineva čas v tem | modernem Babilonu! Nedelja, izlet v Havre. Vlak drvi s francosko naglico in udobnostjo. Zapuščamo Pariz, predmestja, bližnjo okolico. Drvimo ob reki. Ob vodi vse polno šotorov, v bližnji senci avto. Cela familija je prišla ribe lovit, najlepši užitek vsakega Parižana. Dr-čimo zapadno po Normandiji. Lice pokrajine se malo menja. Mesto vinogradov sadni vrtovi, ogromna množina jabolk. Pokrajina mošta — razlaga naš neutrudni toentor dr. Pretnar, Pepe pa se kislo drži ln ponavlja obljubo, da bo ostal pri vinu. Polja tudi na to stran niso boljše obdelovana, kakor pri nas. živina ob progi brez sledu o kakšni selekciji. Travniki zanemarjeni. Premišljal sem kako je to mogoče. Pa sem našel ključ v kolonijah. Narodi s plodnimi in bogatimi kolonijami žive po večini od njih. Cenejše, komodnej-še! Toda kaj bo, kadar se bodo kolonije naveličale biti kolonije?! Ob progresivnem napredku civilizacije in kulture se dà tudi ta rok približno predvideti. Le Havre stara atlantska trgovska lu-ka, meni že davno znana. Ima 167.000 prebivalcev in vse vrline in vse napake bogatega primorskega mesta. Tu smo kosili. Mesto vina mošt in mesto Papetovega smehljanja kisel obraz. Po kosilu pa z ladjo v Trouville. Tam so nebeške plaže. Dva kilometra globoke in brezkončno dolge. Na tisoče kopalcev. Bile so ta dan tudi konjske dirke in vse v zastavah. Od tu smo šli čez most v Deauville, kjer se plaže nadaljujejo v brez-končnost. Nekateri naši so odšli v vodo. Ob petih pa smo šli na vlak in izstopili v Lisieux. Mestece Lisieux je bodoča božja pot na grob Sv. Male Terezike, ki postaja močna konkurenca Lourdu. Bazilika je veličastna stavba na malem izravnanem gričku nad postajo samo. Ni še gotova. Tudi kupolo še le pokrivajo, kripta pa je že izdelana in se v njej vršijo službe božje. Tukaj je grob male Terezike in na njem vedno gori več sto sveč, ki jih prižigajo njeni častilci. Kripta je kolosalno umetniško delo. Stranski oltarji imajo samo medaljon dotičnega svetnika in dve sveči. Jako preposto ali res elegantno. Pred vhodom v kripto je propagandni oddelek. V velikih mizah, ki so s steklom pokrite sem našel med več ko petdesetimi jeziki tudi: »Pravilnik Pisma bi. Terezije Lisieske iz Sombora«, dalje »Glasnik Sv. Terezije Ma-Ioga Isusa, Dubrovnik, God. 4. Siječanj 1931.« ter celo slovensko drobno knjižico: »Rože sv. Male Terezije, IL zvezek«. Za ÜBill I v * * mm Mmi Milf ÄtBr • ' Pariz: Trocadero grupe tega niso imele in še marsičesa drugega ne, kar je bilo nam iz okrilja ZKD dodeljeno po zaslugi našega dobrega vodiča. Zato smo se v resnični hvaležnosti le težko ločili od njega na lijonskem kolodvoru. Bodi mu tudi na tem mestu izrečena naša topla zahvala za vso skrb in vse napore, ki jih je imel vseh sedem dni z nami in za pariška tla precejšnjo našo nerodnostjo. (Pripis v Ljubljani) V Milanu nismo mogli v mesto, zaradi pičlo odmerjenega časa, v Benetkah pa smo večerjali in si ogledali skoro vse. V sredo zjutraj pa nas je zopet Ljubljana sprejela v svoje naročje, nekatere poslala takoj spat, druge pa z jutranjimi vlaki na svoje domove. Nikomur ni bilo žal ne denarja ne naporov. Tistim pa, ki se še pripravljajo na pot, svetujemo: Potujte v majhnih skupinah, po 20—30 največ. Zaupajte se le dobremu in veščemu vodstvu, da vam ne bo žal časa in denarja! F. F. Živlfenfe bi pata dravskih splavarjev V Mariboru, štajerski metropoli, ki ji pravijo tudi jugoslovanski Meran, je na pomlad še posebno lepo. živahno mesto ob široki, nekam kalni Dravi, je polno zelenja, sai je ni skoraj ulice, ki ne bi imela na obeh straneh vrsto košatih kostanjev, ki cveto. Belo in rdeče. Vsenaokrog se vzpenjajo griči, le ptujska stran je odprta, tam daleč zadaj so Haloze, spredaj vhod v prelepe Slovenske gorice za desnim bregom Drave pa se pričenjajo pohorski hribi. Kadar je ozračje čisto, se zabeli skozi vejevje bohotnih gozdov, tih pod vrhom najvišjega grebena bela zidina razpadajoče starinske cerkvice, Sv. Bolfenk. In prav na vrhu komaj opazna igla štrii pod nebo — to je Mariborski razgledni stolp. Čudovit razgled se odpira očem s stolpa, zlasti v jutru ali še bolj v večeru, ko sonce zahaja na koroško stran, odkoder se iz vtesnjenih dolin vije in razliva motna Drava. Tam na začetku dravske soteske leži Fa-la. Tri ure hoda od Maribora. Mimo starodavne Kamnice, idilične vasi sredi drevoredov. kamor zahajajo mariborski purger- ji in se zatekajo zaljubljenci na izprehode. Potem vseskozi ob Dravi, ki se zmerom bolj oži med hribe, mimo prostorne, impo-zantne graščine Viltovž z renesančnimi stolpiči. Mimo Ruš kjer se na desnem dravskem» bregu iz skupine prostranih fabriških poslopij venomer vali gost, siv dim tovarne dušika in vžigalic. Dolina se zopet zoži. Zdaj ostane komaj še prostora za cesto na er.em bregu in na drugem za železnico. Oddaleč že buči falski jez. še trenutek ali dva, in pred očmi zrase vrsta elektrarni-ških objektov. Cez vse se razgrinja ogromen jez z visokimi masivnimi železobeton-skimi stebri, med katerimi vise tisočtonske železne pregraje, ki zadržujejo in uravnavajo tok vodnih mas. Nepozaben je pogled na vodovje, ki pada v mogočnih slapovih v globočino, da je še sto in sto metrov naprej Drava vsa penasta in razbesnjena. Tod so človeške roke postavile neomajen mejnik vodnim silam, ki se zde. da so v svoji de-setmeterski globini in v širini deroče velike reke nepremagljive. Zastonj se zaganjajo valovi v betonske stebre, ti ostanejo pač nezlomljivi. Tukaj Je doma vsemogočna tehnika. Železnični tU, žerjavi, tehnične naprave, Id te spominjajo na industrije največjega formata ln žice, vsepovsod žice na vse strani, daljnovodi, transformatorske hišice. Napisi: Ne približaj se! Smrtno nevarno! Spričo ogromne kapacitete je smrtno opasno samo približati se na polmeter-sko razdaljo, kaj šele dotakniti!... Z jezu pada voda na turbine, 12 metrov globoko pod zemljo. Sedem orjaških turbin, ki teko noč in dan. In nad zemljo, v velikanski dvorani, Id izpolnjuje osrednje poslopje, sedem generatorjev. Silni orjaki, vdelani v tlak, enakomerno brne. Nevarno se jim je približati. Opazuješ jih lahko zviška, z galerij. Živi roboti, ki so neizrabljivi. Mogočna kolesa, ki jih podi v blazno vrtenje neizmerna energija, V marmornih stenah v ozadju so števci, rdeče, zelene, modre luči, regulatorjev, zamotana mašinerija vzmeti, ventilov, ročk. Človek se počuti tu kakor vladar. Zastaviš ročko, zavreš, odpreš ventil, kazalci na frekvenčnih urah nihajo in se vrte. Napetosti do 80.000 voltov! V sekundi prekineš tok, v sekundi spet spustiš električno strujo. Na vse strani, kamor kažejo napisi posameznih kalorij-skih central. Varaždin, Laško, Maribor, Ruška tovarna. In po daljnovodih do Lepo-glave na vzhod, do Murske Sobote na sever, do Zagorja ob Savi na jug. Govore, da bodo omrežje še razširili. Saj ga lahko. Fa-la je skoro neizčrpna. Drava ne bo nikoli usahnila, falska elektrika prav tako ne. In vso to ogromno tovarno elektrike vodi in upravlja štirideset ljudi. Inženjerjev in delavcev. štirideset ljudi deli tisočem in deset-tisočem luč in pogonsko silo tovarnam sto kilometrov naokrog. Zopet na jezu. Človek se kar ne more načuditi ob pogledu na spenjeno vodovje, ki v silovitih slapovih drvi čez jez. Kdor bi padel v njihov objem, tega bi pač požrli nenasitni valovi za zmerom. Oddaleč se bliža jezu splav, šest mož, na vsakem koncu trije, udarjajo z vso močjo z vesli. Saj res! Kaj pa s flosi? Pot jim je vendar zaprta. Na drobne kose bi se zdrobil splav če bi zdrvel preko. Toda tudi za te je preskrbljeno. Na kraju jezu vodi ozek betoniran kanal v širini splava. Na vsaki strani visoke zatvornice. Tla v kanalu so v višini spodnjega toka. Tod spuščajo splave. Najprej zapro spodnjo zatvornico in odpro zgornjo, da napolni voda kanal do višine zgornjega toka. Zdaj spuste splav v kanal. Potem zapro spet zgornjo zatvornico in odpro spodnjo. Voda. odteče in splav obtiči na spodnjem nivoju. Zdaj mu je odprta prosta pot. Nič se ne obotavljajo flosarji. Kar hitro naprej. Vsak na svoj prostor in vesla v roke. Splav je prostoren, štiri me- 'fLIT MÖHR AN ITE I0B&K0 t PRED" \ A MOLJI . Jfe&s J ŽAHTfe VA J TE 'f ZRECNO^FLIT V PLOMBIRANIH, ORIGINALNIH ROČKAH tre počez tn osem do deset metrov vzdolž. Ni šala obračati ga po muhastih valovih. Hor-ruk! Hor-ruk! že plovejo mimo Ruš, Drava se širi, hitrost se veča. Kmalu bodo v Mariboru. Pod širokimi loki državnega mostu je njihovo postajališče. Tu čakajo, da se jih zbere več skupaj. Na flosu so postavili zasilno utico iz desk za prenočišče. Tudi na čoln niso pozabili za vsak slučaj. Dosti flosov se je že razbilo in marsikdo je že plačal z življenjem flosarski kruh. Lepo je njihovo življenje, ampak tudi nevarno. »Ljudje vidijo samo dobro plat, ne vedo pa, koliko garanja je treba, da s! zaslužimo, kar nam gre,« pripoveduje star flosar. Vleče pipo in zraven prepričevalno pljuva v Dravo. Ta gre še stotič na pot. Iz Dravograda do Pančeva potrebuje 10 dni, včasih tudi manj. Nazaj pa z železnico. Letos je še kar dosti prometa. Lesa nam pač ne bo tako kmalu konec. Zdaj odhajajo. Dva, štirje, šest splavov. Drug za drugim se počasi uvrščajo v sredino Drave. Vesla udarjajo enakomerno, Hor-ruk! Hor-ruk! Kmalu bo tudi Maribor za njimi in Drava jih bo ponesla v nove, daljne kraje. Hor-ruk! Hor-ruk! Zbogom flosarji! Srečno pot in na veselo svidenje! Ladislav Kiauta. žegisanje na Razkrižju Sobota, julija. — Prosim lepo- morti bi malo kruheka... — Zdrava Marija« milosti p una... Ljudje spuščajo pare in dinarje v nastavljene klobuke. Klobuki leže ob lesenih nogah, ali jih drže deformirane roke. Ob cesti, po kateri se pomika procesija proti cerkvi in »ringlšpilom«. Kolesarja zvonijo. Ob »ringlšpilu« igra godba. — A moj Mile lego je da s pa va... Za šotori sede ljudje okrog dolgih miz in se krepčajo. Klobase, pivo, zemlje. Dekleta izbirajo na stojnicah izložene dragocenosti: lasnice, glavnike, broše. Nogavice, čisto poceni. Na hrib k cerkvi vodijo stopnice. — Zdrava bojdi Marija... Vidite samo nogo. veliko- ogromno nogo, vso omotano v cunje. In sMsite globok glas, ki od zgodnjega jutra tu ob stopnicah ponavlja zdravomarijo za zdravomari-jo. Na trati pred cerkvijo sede romarji. Dvignjena krila. Bose noge. Cule, v katerih so mašne knjige, malo južne m par dir narjev za sporni mike. Atrakcija — voščene figure, ki jih prodajajo v zakristiji. Tu je gneča. Vas boli noga? Imenitno: V tem predalu imajo miniaturne voščene noge. Samo dva dinarja kos. Po kolenih greste s figuro okrog oltarja. Na drugi strani jo poljubite in položite na oltar. In vaša noga bo ozdravela. Zagarantirano. Voščene figure so blagoslovljene. Vam je obolela krava, svinja? V onem predalu dobite voščeno figuro krave, svinje. Dva dinarja kos. Po kolenih okrog oltarja. In vaši kravi ne bo treba nobenih zdravil. V kotu zakristije sedii duhovnik. Nad njegovo uho se sklanja ženska m se polglasno izpoveduje vsakdanjih grehov, skrbi in težav. Le hitro- da pridejo še druge na vrsto! Duhovnik vdano posluša in deli nauke. V cerkvi na prižnici mlad frater patetično pridiga v madžarščini — o svetem Ivanu, o Jezusovem krstu v Jordanu in o njegovem vzglednem življenju. Trgovina v zakristiji se žiivahno razvija. Ob predalih s figurami se gnetejo ljudje. — Što dečaka prosi? — — Meni dečaka! — — Meni roko prosim: dva dinara? — — Kravo! — — Dečaki so zmanjkali. Takoj jih dobimo več! — — Dva moškiva meni. — — Noga. Koliko? — — Két! Két dinar! — dopoveduje nekdo v madžarščini. — Dajte mi, prosim, celo télo. — — Žensko? — — Ja. — Skozi odprta vrata zakristije se sliävpit-je od zunaj. Tudi tam trgujejo vse križem: — Pola dinara! Pola dinara! Pola dinara! — — KiseTi, sia tiri, žarki! Sve žene okofi mene!... — Friška, mrzla, samo ranjški! — — Sladoled! Sladoled! — Frater na prižnici včasih znžža glas v Šepet Razume se samo beseda Kristus. Potem mu glas zraste, joka je roti svoje poslušalce. naj se otresejo grehov, naj ze obrnejo svoje oči od pozemeljskdh reči. AS vam ni Kristus zapustil zgleda? Kupček figur na koncu oltarja raste. Ko je dovolj veEk, odnesejo figure v zakristijo. Človek, ki jih odnaša, pobožno upogn» koleno. Potem se zadovoljno nasmehne proti zakristiji Prav tako se smehljajo re-jeni, gladko obriti fra.tri in gold, baročni angeli na oltarju. A procesija nepretrgoma drsa po kolenih okrog oltarja. Starke, moški, dekleta ki otroci. Z voščenimi figurami v rokah molijo za svoje zdravje m za zdravje družine in živine. — Dva dinarja? — Iztegnjena roka se umika. OS žalostno gledajo v pred a L Nekdo malomarno daje štiri dinarje za nogo. Drugi previdno jemljejo iz žepov in od mota va jo iz robcev uboge dinarje. j£h dolgo predevajo iz roke v roko. izbirajo figure. Na hrapavi moški dlam leži par dinarjev. Okrog prstov je ovit molek. Stoji rta pragu zakristije in prešteva dinarje. Potem jih spravlja v žep in s težavo pokleka. Na drugem koncu se pobira jetidna ženska. Njena dolga, prosojna roka je zaman dala dva dinarja za voščeno žensko figuro. V njenih ustnicah ni niti kapljice krvd. Koščena roka smrti že grabi po tem okostenelem telesu. Desetič, stotič pobirajo figure iz oltarja in stotič prodajajo iste figure — po dva dinarja kos. Frater je končal s pridigo in zdaj moli vsa cerkev za njim zdravoirmrijo v madžarščina. Na oltarju prižigajo vse sveče. Sveče med svežimi venci in šopki Pred vhodom v cerkev prodajajo rožne vence, svete podobe in drobne knjižice. Tam dalje prodajajo črešnje. Črne rdeče, sladke, daleč okoli znane sazkrizke črešnje. Katarina Špuc. Osvetlite svoj nasmeh s KOLTNOS-om! KOLYNOS naredi zobe lepe in bele. On je antiseptičen. Njegova pena se vleze tudi v najmanjše otline ln najbolj skrite dele ugonabljajoč opasne klice, povzročitelje madežev in pokvarjenih zob. Poskusite KOLYNOS, navdušeni boste! »JUTRO« Sf. 153 8 Ne3eJiä, "4. VII. 1937. Rafael Sabatini: MORSKI KRAGUU Gusarski roman PRVI DEL SIR OLIVER TRESSILIAN Prvo poglavje _ Branjevec Sdir Olivier Tressäian je afložno sedel v zračni obednici krasnega gosposkega dvorca v Penar-rowix, za katerega je bil dolžnik podjetnosti svojega očeta, moža obžalovatnega in obžalovanja vrednega spomina, ter umetnosti in iznajdljivosti italijanskega stavbenika Bagnola, kd je bil pred pol stoletja kot pomočnik slavnega Tcrrigianija prišel na Angleško. Bagnolo, čigar znamenita umetniška nadarjenost se je družila s prepirljivim in vzikipljivim duhom, je bil pri nekem. bezniškean spopadu v londonskem starem mestu tako nesrečen, da je ubil človeka. Z brezglavo naglico je bil pobegnil iz mesta in se ustavil šele na skrajni meji Anglije. Po kakšnem naključju se je seznanil s Tressilianom starejšim, ee ne ve; gotovo je le toliko, da je bilo bo srečanje obema zèlo dobro došlo. Ralph Tressilian —zvest član bratovščine Icjpovov vseh veroizpovedi — je daj beguncu streho in zavetje, in Bagnolo je poplačal to uslugo s predüogoan, da preži da penar-rowski dvorec, ki je že razpadel. Z navdušenjem pravega umetnika se je lotil dela in ustvaril svojemu zaščitniku bivališče, ki je bilo za tisto surovo dobo in za tak oddaljen kraj pravo čudo sijaja. Pod nadzorstvom nadarjenega stavbenika je zraslo iz tati plemenito dvonadstropno poslopje iz rdeče opeke, polno svetlobe in solnca, z visokimi obokanimi okrni, ki so segala od tal pa malone do stropa s stebri okrašenega pročelja. Glavni vhod, nad katerim je štriel zajeten pomol, je bdi v posebnem predszidku, in celoto je krasila, naslonjena na stebtrenike, prelepa čelna stran, ki jo je zdaj deloma že pokrivaäa zelena odeja vzpe-njalk. Težki vijugasti dimniki so se v kipečem ve-li fest ju dvigali nad rdečo opečnato streho. Toda slava Penarrowa je bil vit, ustvarjen iz nepredirne divjine, ki se je nekdaj bohotila po višinah pe narro wskega polotoka okoli starega gradu. Čas in narava sta bila vsak po svoje pripomogla k Bagrnolovemu delu. Italijan je bil ustvaril krasne senčnice in mično razčlenjene balustrade, ki so s svojimi širokimi stopnicami omejevale trojico teras; iz njegovega duha se je bil -porodil na_ črt vodnjaka, itn s svojo lastno roko je bil izklesal granitnega favna, kraljiujočega vodometu in deseterici nimf in sati rov, ki so se belo svetlikali med temnim zelenjem. Toda čas in narava sta bila iz-premenila tra ite v žamet; storila sta bila, da so se ze/lenikove seči povečale in da so temni, suličasti topofl, ki 00 dopolnjevali italijanski do jem tega cornskega selskega dvorca, pognali visoko v zrak- Sir Oliver je mirno opazoval krasno sliko, ki se je širila pred' njim na blagem septemberökeim soin-cu ; vse se mu je zdeflo lepo, da nikoli tega in življenje na vso moč vredno, da ga človek živi. Za to je imel pa tudi nemalo razlogov. Prvi, ki se ga sicer menda ni zavedal, je bila njegova mladost, združena z bogastvom in dobro prebavo ; drugič se je bil na španskem morju in o priliki najnovejših roparskih podjetij nezmaglijve >armade« — morda bi boflje rekli: pri oplenitvi nekdanje ne-zmagljive armade — ovenčal s Slavo in častjo, za katera dejanja ga je deviška kraljica v petindvajsetem letu njegovega življenja povzdignila v viteški stan. Tretji in najvažnejši vzrok za dobro voljo mu je pa dajal bog Amor, ki se je bil pokazal zadnji čas zelo naklonjenega in storil, dia se je sira Oliverja potezanje za plemenito gospodično Rozamundo Gcdolphinovo, kakor je bilo videti, obračalo k srečnemu koncu. Sir Oliver je torej zložno sedel v svojem visokem, izrezljanem naslanjaču; jopič je imel razpet, dolge noge je iztezal od sebe, in odločne ustnice, ki jih je temnila šele tenka senčica brkov, mu je pregibal zamišljen smehljaj. Bilo je okoli poldne, in kakor so pričale sklede, krušne drobtinice in na pol izpraznjeni vrč na postrezni mizi zraven njega, je bil vitez pravkar poobedoval. Zamišljeno je vlekel iz dolge pipe in sanjaril o svoji gospodarici. Iz vsega srca je hvalil usodo, ki mu je bila dala, da je mogeB potesti le njenim nogam precej&nfr üöavo fc» imeniten naslov. SSr Oliver je bal po naravi zvit dečko — »preve. jan kakor dvajiset vragov«, je rekel lord Henry, njegov lebopisec — in si je bil mimo tega pridobil korenito znanje. A niti zdrava pamet niti knjižna učenost mu nista bili dali spoznanja, da je izmed vseh bogov, kar jih vodi usodo Ljudi, najvrednejši in najhudobnejši baš Kupidom, ki mu je ta mah kadil iz svoje pipe. Še zdaj, ko so se njegove jasne, zasanjane oči smehljale solncu, k ije onkraj visokih, s stebri podprtih oken preplavljalo teraso, in je po svetlobi mahoma zdrknila senca, ni niti v sanjah èlutil, da je to znamenje druge temnejše sence, Id bo kmalu legla na upe njegovega življenja. Senci je sledila resničnost — vitka in živo ee iskreča pod širokokrajlnfim španskim klobukom s krvavordečo perjanico. Pomembno kakor usoda je stopala mimo oken, vihteč dolgo palico, ozaljšano s trakovi. Smehljaj na ustnicah sira Oliverja je zamr«-Njegov zagoreli obraz je -postal prežeč, temne obrvi so se mu zgrbančiie, tako, da jih je ločila le še ena, globoka guba. Nato se je smehljaj počasi vrnil, le da zdaj ni bil več tako zamišljen in prijazen kakor prej. Izpremenil se je bil v smehljaj odločnosti in trde volje, v smehljaj, ki je togo napenjal ustnice, še potem, ko se je čelo spet zravnalo in so dobile zamašljene oči posmehljivo lokav, malone hudoben blesk. Nekaf o Fincih, velikih športnikih Mali finski narod že dolga leta zadivlja svet s svojimi nedoseženimi športnimi uspehi Ves svet poma danes slavne finske športnike, Nurmija in neštete druge, ki so zadivili svet s svojimi športnimi u pe-hi. Mali finski narod, ki v svetovni politiki sploh ne pride do izraza, pošilja na mednarodne športne konkurence takšne moči, da se vsakdo nehote vpraša, odked dobiva to neznatno severnjaško pleme sile, a katerimi se na športnem polju z lahkoto meri z najmočnejšimi narodi na svetu. Finci nastopajo razen tega za konkurenco prav v disciplinah, za katere je treba največ vztrajnosti in odpora. Velika množica finskih športnikov izvira iz preprostega naroda, ki živi prav spartan^ko, kar velja v precejšnji meri tudi za mestne prebivalce, ki imajo sicer prav srednjeevropske nazore. V glavnem pa je vendar podeželsko ljudstvo ono, ki daje glavni kader slavnih finskih imen med športniki. To so večinoma kmetje in ribiiii, oni skromni ljudje, ki žive po vzgle-d'iH svojih prednikov, strogo po svojih podedovanih običajih, po katerih si vse, kar posedujejo, izdelujejo sami. Teh ljudi je več kot polovica v deželi. Prav od njih izvira naraščaj za razvijajočo se industrijo in za spart, ki je proslavil mlado fLrko republiko po vsem svetu. Prav za. prav so običaji in šege v tej deželi jezer splošno malo znani. Finska je celo na glasu, dia marsikdo isiploh ne ve zanjo. Gore, gozdovi in vode so njeni sestavni deli. že samo njenih 35.000 jezer je posebnost, ki je gotovo nima nobena dežela na svetu. Na vsej ploskvi, ki je samo za četrtino manjša cd Nemčije, živi 3 in pol milijona ljudi, raztresenih po zelo oddaljenih naseljih. Nerodovitna tla ne nudijo mnogo zaslužka in Finci so večinetma ribiči, splavarji in delavci po gozdovih. Ti ljudje so od vseh početkov vajeni trdega dela; vsak dan je zanje dan neizprosnega boja za vsakdanji kruh. Prav to izredno težavno in skromno življenje Fince v nedotaknjeni severni naravi je najbr-že dalo zdravo podlago za ohranitev ljudskega zdravja in ga vzgojilo v. žilavega športnika, kakršnih ne more pokazati nobena država na svetu. Kako pa žive prav za prav ti čudmi ljudje gori na. mrzlem severu? Gospodinja je na nogah prva, poleti že ob 3. zjutraj. Ko je zakurila ogenj in pripravila testo za kruh, gre zopet počivat za uro ali dve, da potem vstane skupaj z ostalo družino. Kruh pečejo na Finskem vsak dan sproti; seveda ne belega, temveč iz debelozrnate ržene metke. Pšenica je draga in sploh ne uspeva, tako da poznajo bel kruh na Finskem le ob največjih praznikih . Umivanja — kot pri na7, kadar človek . vstane iz postelje — tamkaj ne poznajo. Za zajtrk imajo Finci ržen kruh (od prejšnjega dne) in čaj; ta fiaska čaj je topla vodka, v kateri se je kuhalo malo cimeta. Po tem »obdlnem« okrepčilu gre vse na delo; mladina opravlja domače posle. Finci se bavijo z živinorejo za/rada mleka in masti; za delo na polju imajo majhne, zelo vztrajne in z mč-lim zadovoljne konjičke, ki jim pozim vlačijo iz globoko zasneženih gozdov ogTomna debla na žanri r zle reke in jezera. To delo je za človeka in živino zelo naporno. Moški gredo na delo na polje, v gozdove ali na ribolov, ženske pa čuvajo domove. Ker moških včasih ni do večera domov, si jemljejo obed s seboj. v nahrbtnikih iz bezgovega lubja jim naprtijo žene kniha, slanine in posebno priljubljene močnate jedi »kalakuko«, neke vrste ribje specialitete. Razen tega no-i vsaik Finec s seboj leseno steklenico »p:ima«, neke vrste kislega mleka, ki je sploh najbolj priljubljena pijača . Okoli poidneva obedujejo kot vsi o tali Evropci. Za člane, ki so na delu dotma ali v bližnji okolici je pripravljen močnik iz rženegs r.lroba z Vkuhanim grahom ali repo. Ta jed je navadno pripravljena zelo gost.o, tako da bi nam skoraj ne t°knila. Kot »prikuhe« jedo Finci okisan ržen kruh in pijejo kislo mleko. Zunanji delavci si kuhajo obed sami, in sicer kot glavno jed »tclkono« ,neke vrste cmokov iz ržene moke. Ko moka v slani vodi dobro jprevre, jo jemljejo v manjših množinah na roko, iztisnejo vodo in jedo tako nastale cmoke z največjim užitkom. Pravijo, da niti za naš okus niso neužitni. Po obeiu ci privoščijo možje po dve uri odmora, ženske pa opravljajo hišna dela. Okoli 2. postrežejo s kavo. rženim kruhom in surovim maslom. Nato gre vse na delo do 6. ure «večer. Ko končajo delo, gredo vsi v »sanino», ono svojevrstno finsko kopalnico, ki je običajno nekoliko vstran od stanovanja, toda če le mogoče ob jezeru ali ~eki. Saj je skoraj ni hiše, ki bi ne imela kopališča blizu vode. Tej »Hauni« se morajo Finci zahvaliti za svejo zdravo telesno konstitucijo. Značilno pa je. da čistijo negujejo svoje telo šele po končanem delu. Predstavljajmo si nizek od dima okajen prostor. Stene so kamenite. na tleh je nizko ognjišče iz ogroglih kamnov, ob steni pa je lesena ograda ,do katere vodi nekaj stopne. K opremi te čumnate spada še klop ali par nizkih stolčkov in posoda za toplo vodo. Vrata so nizka; prag se zdi zarad'i visečih tal zelo visok. Tudi so zelo majhna, da bi skozi nie ne uhajalo preveč toplega zraka. Vsaka » sauna« ima še majhen prostor za slačenje in ohlajenje. Za dim je napravljena odprtina na slemenu, ki pa je napolnjen z dimom, kar pa odganja množice komarjev in music, če ga je preveč, vlivajo Finci vodo na segreto kamenje in dim se pomeša s paro, ki prej sili na prosto. Za kopanje v tej finski kopalnici je treba vzeti s seboj pcsodo mrzle vode, ko-rec za zajemanje in snop brezovih šib, 40 do 50 cm dolgih. Temperatura v tej kolibi je zaradi stalnega ognja že itak visoka; jasno je, da se naglo dviga, ko začnejo razgreto kamenje polivati z mrzlo vodo. Čim več kdo hoče pare ,tem bolj poliva kamenje z vodo! Kdor hoče vzdržati ve? ta pritisk, mora imeti že precej utrjen organizem; Finci kažejo v tem oZi.ru neverjetne stvari. Nato se prične masaža kože z brezovimi šibami, tako dolgo, dokler mi koža na vsem telesu žšvordeča in se že zunaj vidi, kako je kri prodrla v zgornje odprtinice. Nato se Finec nekaj časa Cbliva s toplo ali mrzlo vodo in skoči takoj za tem v jezero, pozimi pa 6e povalja po snegu. Ker je kri v polnem obtoku, je nemogoče, da bi se prehladil. Neverjetno je, da more tako utrjeni organizem prenašati 80 stopinj razlike v temperaturi, pozimi na pr. je zunaj 30 stopinj pod ničlo, v kolibi za kopanje pa do 60 stopinj toplote. Ravno zaradi treniranja v teh toplotnih razlikah oboli na Finrkem zelo malo ljudi na revmatičnih obolenjih. Sicer pa pravijo o finskem kmetu, da si zgradi prvo leto, ko se osamosvoji »sauno« in šele pozneje stanovanjsko poslopje. Goli — z obleko na rokah — hite nato vsd člani družine ,iz kopalnice v hišo, kjer si oblečejo sveže perilo. Kako važna je vloga te kopalnice kaže tudi dejstvo, da matere ob porodih stalno bivajo tamkaj. Nurmi in ves njegov rod je že večkrat presenetil svet z rekordi, ki jih ostali narodi, dasi imajo mnogo ugodnejše pogoje, še vedno nio mogli ponoviti. Mali finski narod jemlje svoje velike sile v športu iz prvega vira .od same narave in zato so tudi neusahljive. Izbirajte izlete na Kočevskem! Nekaj koristnih nasvetov za letošnje počitnice Sedaj, ko smo že na počitnicah in sredi vročega poletja in ko si pripravljate načrte za letošnje izlete, uvrstite v svoj program tudi našo tako èe malo poznano Kočevsko, pa pohitite tja dol/i v to našo slovensko deželico, da obiščete naše rojake, ki še žive. vendar se po naši lastni krivdi utapljajo v nemško mislečem ljudstvu. Obiščite jih, ponesite vere, upanja in ljubezni tem našim pozabljenim rojakom, saj vsega trojnega lako, tako težko pričakujejo. Na drugi strani pa boste ob enem spoznali vse krasote, ki se skrivajo, kakor bajna bitja tam v onih prostranih gozdovih, med visokimi kočevskimi planinami ki se vlečejo vse od Ribnice in se spuščajo s svojimi sirtnimi stenami skoro navpično do same Kolpe, prehajajoč v Gorski Kotar. ki veže našo ožjo domovino že z našim Jadranom, kamor lahko nadaljujete pot. Bodimo v spoznavanju tega pozabljenega kotička slovenske zemlje nekoliko naprednejši kakor tujci, ki prihajajo v te >svo-je« kraje leto za letom, a katerih žalibog Slovenci po večini ne poznamo, saj se za premnoge konča Slovenija že z Ribn.;co. Kaj je tja naprej za onimi hrtibi, o tem malo mislimo in vemo. Mnogo bi se dalo napisatii o raznih tegobah, zapostavljanju našega živi ja, jezika, veri in šolah, pa to boste vse spoznali sami, ko obiščete te kraje naše Slovenije . G. Lojze Zupane je nedavno v >Jutru« navedel že nekaj izletov po našem slovenskem Kočevskem, jaz pa hočem v bežnem orisu nadaljevati popis in vam da nekaj predlogov in nasvetov. Da pridete v pravo središče naše slovenske Švice vas popelje iz Ljubljane kar deset vzporednih cest. Gornja Krka daje skrajno vzhodno, cesta z Rakeka preko Blok in Loškega potoka pa skrajno zahodno smer. Iz Ribnice mimo Stare cerkve v Kočevje in dalje skozi Livold v Štalcerje vas privede v osrčje naše Švice dosti lepa pot. Druga smer potovanja os h' Hi'ia: Ribmr.s; — Dolenia vas — Grčarica — Gotenica — Kočevska Reka. Ta druga pot vodi skozi zanimivo Bloèko — Rakitniško planoto in dalje skozi nepregledne Kočevske gozdove, a vmes vidite zelo prijazne vasice. Onkra? Grčani-ce ee soteska razširi in na obeh straneh nas v neposredni bližini pozdravijo na desni Goteniška gora z najvišjim vrhom Gotani-škim Snežnikom, kamor se povzpnete z lahkoto iz vasi Gotenice, a na levo se vleč«1. Fridribštajnski gozd tja do Stalrerjev. Po prijazni in uvoženi cesti smo po dobrih 4 urah iz Ribnice v Kočevski Reki. kjer ie prvo večje slovensko naselje. Od tu sta možna dva izleta, eden v smeri: Nove lazi — Štalcerje — Morava — Koetel. Drugi pa v Borovec, od koder ie spel več lepih "izletov v več smeri Po slikoviti in romantični gozdni soteski nas po 6 km lepi široki avtomobilski cesti pripelje pot v prijazno slovensko naselje Borovec s slovensko šolo. ki nas takoj pozdravi poleg stare cerkve. Že pot sama iz Kočevske Reke do Borovca, lei se dvigne do 670 m in od koder se nudi diven razgled po vsej dolini do Štalčerjev in še dalje, ie vredna obiska. Iz Borovca se v dobrih % ure vzpnemo do položnem hribu na vrh Krempe, odkoder imaš na eni strani kakor na dlani naša kočevska naselja z robovi Roba v ozadju in celo naših gorenjskih Dlanin, na drugi strani pa se strmo sproščajo grebeni Borovske gore v sotesko Kolpe, koder opazimo prijazne hrvatsko-slovenske vasi. a na drugi strani reke 6e dvigajo v obliki teras in nlatojev gozdovi in Gorski Kotar z Risnjakom, Snežnikom in Klekom nad Ogulinom. Preko sedla Krempe se vzpnemo r>o 800 stopnicah, ki so iih nanravili nemški študenti iz rajha lanske počitnice na vrh Krokaria in naprej na Moža ter po grebenu vse do znameni" 1 •'.ega Knezovega repa nad Kolpo. Pripominjam, da je v maju vse vznožje do sedla Krempe in proti vzhodu preko Borica in Kapica polno narcis, ki jih prihajajo trgat Kočevarji iz vse Kočevske. Le naših Slovencev prihaja zelo malo. Iz Borovca vas popelje dobro urejevana gozdna pot skozi čisto slovensko vas Ravne proti Dragi, od tam pa od sedla Drage po srpentinah Goteniškega snežnika v doline Belce skozi naše vasi Papeži, Zurge in Črno prst do Cabra k izviru Čabranke, nazaj pa po lepi vozni cesti ob slapovih Čabranke nizdol skozi mešane hrvatsko slovenske vas1': Mandli, Plešče do Osilnice, od koder pridete ob romantični dolini in tesni Kolpe v 3 urah k bajnemu izviru reke Kolpe, tu se okrepčate in naužijete skritih krasot. Iz Osilnice gremo 6kozi naselja Ribiek, Turke, Bosljiva loka, od koder se ali vzpnemo po srpentinah na sedlo Krempe in naprej v Borovec, al'i pa nadaljujemo pot ob Kolpi do Gašparcev, od tam pa preko Sv. Ane na Rake ter preko Kapiča do Dolenje Brige, bi je na vzhodu naše Kočevske spet či6ta slovenska vas. Iz Gašper-cev lahko nadaljujemo pot po divni Kol-pini soteski do Kužlja, naprej v Brod, od koder ie že vstop v Gorski Kotar, in dalje skozi Delnice na Sušak. Iz Borovca je lepa pot preko Krempe, Boriča in Kapiča po grebenih Borovške gore vse do Dolenje Brige, od koder pridemo v dobri uri v Banjo Loko. ki ie nekako kulturno in gospodarsko središče naše Kostelske deželice. Tod žive do Broda naseljeni potomci Uskokov svoje svojstveno življenje. Iz Banje-loke pridemo v % ure v >trg« — vas Ko-stel, nad katero se dvigajo razvaline starega Koetetskega gradu. Tik nad Kolpo se vzpenjaio te neme priče našega^ robovanja; danes kažejo mladem rodu le še sivo skalovje, vredno kamere in obiska. Krasna je vsa ta pokrajiniea ob Kolpi, ki tvori s svojo romantiko, z visokimi, navpično v njo padajočimi skalami pač nepopisno sliko. Iz Ban je Loke se vračamo po sušaški cesti 6kozi vas Moravo do Štalcariev, kjer zapustimo našo Švico in preko Štalcarskc-ga hriba smo v dobri uri že v Kočevju na kolodvoru. Tako, draa1: izletniki Slovenci, tu imate zopet na razpolago nekaj izletov, ki jih uvrstite v letošnji načrt. Pripominjam, da so konec maja posetili Krempo. Krokarja in ta del Švice člani osrednjega vodstva SPD v Ljubljani z g. dr. Brilejem na čelu, z niimi na so bili tudi nekateri č.lani in članice AL >Jadranac, k so obljubili, da pridejo letos taborit v te kraje. Naši planinski organizatorji bi imeli tu še dovoli dela. sai so še te naše gore malo poznane našim planincem, med tem ko o niih ve danes že premnog Nemec. Več naše propagande za te naše kraie in hribe! Sem gori uprvte slovenski izletniki in planinci oči. pridite, poglejte to lepoto, pa potem s slikami in besedo ovekovečife za vekoma i te kra je, da bo tako naša slovenska Kočevska tudi na ta način priključena ostali Sloveniji, kjer ie njeno mesto že od nekdai. Slovenci, izletniki, planinci, obiščite slovensko Kočevsko. —ar. Ant. Adamič: Lepe Malajke Fotografija v travi pod drevjem ležeče, na pol oblečene drobne lepotice je šla iz rok v roke. »Kdo pa je to?« Stalno omizje »Pod trto« se je danes spet. po svoje izživljalo. Ko eo sliko vmiili Lisjaku, gospodu s šmarnicami pod nosom, je povzel Kuštrin: »Nikdar ne pozabim, kako sem pred osemnajstimi leti kupoval nekje prav take, toda še veliko bolj mi'kavne 6Üke.« »Bom še jaz prej vprašal«, mu je segel v besedo Lisjak. »Kaj res ne poznate te osebe na sliki? Ali je res tako zapeljiva?« »Ne poznamo je«, je odgovoril njegov sosed. »Prav čedna je; kar je res, je re«!« »Da, da!« mu je pritegnil Lisjak. »Pa bodi dovolj šale. Vedite, vi stari poznavalci ženske, da bitje na tej eliki, ki ima tako lepo razpletene lase po hrbtiu, sploh ni ženska, ampak je deček. Stanko, brivca Kosa sin je. ki si je bil nataiknil žensko lasuljo. Gospod Kos naj pove. če ni res.« »Moj sin Stanko je«, se je udaril Kos po kolenih. Ko so sc sprijaznili z nedolžno šalo. 6i je Kuštrin pogladil srebrneče lase in jel pripovedovati, kako je kot dobrovoljec potoval s češko legijo preko Sibirije: kako so 6cdli v Vladivostoku na ameriško ladjo, ki jih je potem vozila v domovino. Spotoma so se ustavili tudi v mestu Kolumbu na otoku Cejlonu. »V Kolombu me ni zanimal evropski del mfsta. pač pa vrišč in trušč v mravljišču domačinov — netivs. Tudi. Kinezi, Singalezi, Judje. Grki so se kričeč prerivali po ulicah. Vse je pritiskalo v pristanišče, kjer sklepajo z ljudmi z morja najboljše kupčije. Glej mohamedanca 6 šiljasto. svileno čepico na ostriženi glavi! V šatoilji prodaja bisere, drage kamne, pristne in ponarejene, vse pomešane mei seboj. Še hujši goljuf je Jud v dolgem, belem krilu s pajtelesi, kj mu kakor sajaste vrvice bingljajo po vratn. Najboljši trgovec je pa rumenobeli Armenec, ki ima pod vsako pazduho kratke palice iz bambusa. Armenca ni še nihče pretental, kajti to je največji lopov in prevara n t na svetu. Pri igri je poklicni slepar, a tudi nevaren zvodnik, ki t,i 7.a dobro nagrado porine nož med rebra. Vrh vse ira so ti ljudje izvrstni poznavalci človeka. Zal. da so me poučili o tem šele potem, ko je bilo že prepozno. Armenec se ti približa in že ti bere na nosu, če8a si želi tvoje srce. V bambusovih •palicah ima specialitete. kakor nojeva peresa, naravna pa tudi'pobarvana, in slike; v drugi palici Budo, v tretji čudovito lepe pokrajine^ slike svetišč in 6like golih žensk, fotografije kar celih skupin, naravni posnetki, da ti dih kar zastaja. In tak d'edec je tudi mene spazil, pa mi je kar zastavil pot. Vrag je nekaj bral v mojih očeh. nemara pohotnost, pohlep po pustolovinah. kaj li. Dolge mesece smo se moški pitali zgolj s suhim mesom in prepečenc-em, da. Pa ti že privleče iz palice fotografijo mlade, v raju se ljubeče dvojice, nad katero bi ime] vsak pošten kristjan svoje veselje. Sliko je hitro zopet Bkril. položil prst na usta in mi šepnil na uho: »Pst.. polismen!« Namignil mi je naj grem za njim. Šel sem. Videl sem, da se boji stražnika, ki mora budno bedeti nad moralo tudi na tem kraju sveta. He — denarja pa sem imel. saj ga spotoma, posebno še na dolgi vožnji po suhem in pò vodi še zapraviti nisem mogel. Zakar bi si ne privoščil malo neiolžnega razvedrila! šel sem torej za njim. ki je hitel pred menoj ves sključen in skrivnosten. Plaho se je oziral na vse strani. »Polismen!« se je zopet vznemiril in jo uhral v stransko umazano in neobljudeno ulico; jaz za njim. In potem zopet v drugo, čisto samotno ulico. Bal ee nisem, kajti tiščal sem v žepu samokres; tudi sem se potipal za pas, kjer sem imel skrito ostro, japonsko bodalce. Na kono-u ulice — žive duše ni bilo nikjer — skoči cigan v neko hišo. Postal sem. Zopet se je pokazal izza vrat ter mi namignil, naj grem za njim. Stopil sem za njim v mra-kotno, nizko, po mrhovini smrdečo vežo. Postavil sejn se tako. da je soj iz ulice osvetljeval njegovo errdo lice. Pretkanec me je lokavo premotril od no*r do glave. Prezirljivo se je posrnehnil. odložil palice na tla, obliznil kazalec levice ter segel za podlogo umazane kratke kučemajfce. Za prst debel in prav tako dolg zavojček je imel na vna-nji strani naslikano lepo, golo Malajko. Barantala sva. S prsti je pokazal, da hoče za zavoj 50 dolarjev. (Veiel je. da se vozimo z ameriško ladjo: izdajala me je obleka.) Ponudil sem mu jih pet. Armenec je kar pobral palice, da bi šeL Ker pa sem slike vsekakor hotel imeti, sem mu jih naposled ponudil pet in dvaiset. Vdal se je, a je hotel najprej denar. Ko sem mu ga odštel, je poljubil golo deklico na zavoju t°r mi s satanskim nasmehom izročil podobice. Globoko se ie poklonil pred menoj — potem pa. kakor da se mi hoče posrnnti med noge. Joj. denar je opaz.il pri meni! Olsko-čil 6em. naperil nanj nabito cev. Armenec pa se je mVno vzravnal. presenečen ir užaljen je z roko pokazal na vegasta. ilovnata tla, potem pa 'e dostojanstveno kakOT ma-haradža odkorakal iz veže in potem dalje, više gori po ulici. Radovednost me je gnala., da bi že na ulici raztrgal zavoj, a premagal sem se. S težavo sem se prerinil skozi bazar. Ko sem prišel v pristanišče, sem šel takoj na svojo ladjo in se žanri v kabino, da bi si nemoteno ogledal tako drago kunljene Malajke. Toda. kako naj vam popišem svoie razočaranje. ki mi iz odrevenelih rok zdrknejo na tla. ne mične slike dražefltnih Malajk. ampak Čisto navadne — k va rte za marjaš. In celih net in dvajset zlatih dolariev sem dal zanje!« RADIO Nedelja 4. julija Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.40: Naše misli o proslavi zadružnega dne (dr. J. Basai). — 9: Cas, poročila, spored. — 9.15: Zvočna slika za otroke. — 9 40: Verski govor (g. F. Ter-čelj). — 10: Prenos slov. tabora iz Slovenj-gradca. — 12.15: Plošče. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert mladinskega pevskega 7.bora iz Zič. — 17: Kme4. ura: Mleko, neizrabljeni zaklad našega kmetijstva (g. Alojzij Obery-nel). — 17.30: Fagot solo s spremljevanjem Radio orkestra (g. Vili Hauck). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nae. ura: Aleksander I. Ruski in pokreti balkanskih kristjanov (g. Dušan Nikolajaveč). — 19.50: Slovenska ura: a) Sekstet iz Brnce (plošče); b) Ob slovenskih koroških jezerih (g. Janko Miki). — 20.30: Koncert." Sodelujejo:. gg. Jože Goslič, prof. Marjan Li-povšek in Radio orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za krajši čas: Cimermanov trio. Ponedeljek 5. julija,- Ljubljana. 12.00: Glasbene .slike tujih dežel (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Razigrani zvoki (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Pomen strelskih zadrug (g. Dušan Sinobad). — 19.50: Zdravstvena ura (dr. Ivan Matko). — 20.00: Nekaj citraških točk (plošče). — 20.10: Zanimivosti. — 20.30: Instrumentalen koncert za harfo (ga. Liana Pasquali) s sprem!jevanjem godalnega orkestra. — 21.30: Zvok; za oddih (Radio orkester). — 22.00: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Zvoki za oddih (Radio orkester). Beograd: 17.20: Koncert orkestra. — 18.20: Narodne melodije. — 18.50: Plošče. — 19.50: Pesmi. 20.10: Violinske skladbe. 20.50: Zborovsko petje. — 21.20: Orkestralen koncert. 22.15: Lahka in plesna muzi-ka s plošč. — Zagreb: 18.15: Koncert solistov. — 21.00: Koncert godbe na pihala. — 22.20: Plesna muzika. — Praga: 19.05: Husova proslava, — 20.10: Orkestralen konccrt. — 21.10: žichov oktet v F-molu. — 22.25: Lahka gla-ba s plošč. — Varšava: 20.00: Koncert orkestra in solistov. — 21.00: Zelenskijeve skladbe. — Dunaj: 12.20: Koncert orkestra. — 20.00: Dueti (plošče). — 16.05: Plesi in melodije iz zvočnih filmov. — 17.00: Stara angleška glasba. — 17.20: Komorne skladbe. — 17.40: Klavirski koncert. — 19.25: Operna glasba od Rossiniia do Puccini ja. — 20.55: Vojaška godba. — 21.40: Beethoven: Godalni kvartet v Es-duru, op. 74. — 22.20: Lahka godba orkestra. — 23.00: Nadaljevanje koncerta. — Berlin: 19.20: Plošče: Italijanski capriccio. — 20.10: Koncert vojaške godbe. — 21.00: Plesni orkester. — 22.35: Muzika za zabavo in za ples. — München: 19.00: Zabaven program. 21.10: Nemška komorna glasba. — 22.45: Spevoigra. —■ Stuttgart: 19.00: Godalni orkester, balalaj-ke in pevci. — 20.00: Koncert vojaške godbe. — 21.15: Zvočne slike s počitnic. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24.00: Nočni koncert. - Torek 6. julija Ljubljana, 12.00: Kmečka godba, kmečki ples (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. —• 13.00: čas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert Radio orkestra, — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Dalmacija ob koncu XIX. stoletja (dr. Josip Nad j ). — 19.50: 10 minut zabave. — 20.00: »The Boswell sisters« po-jo (plošče). — 20.10: Strokovna vzgoja vajencev (inž. arh. Rado Kregar). — 20.30: Violinski koncert prof. Karla Rupla, pri klavirju spremlja prof. M. Lipovšek. — 21.10: Koncert zbora Praških učiteljev (plošče). — 21.20: Skladbe finskega komponista Jeana Sibeliusa (Radio orkester). — 22.00: čas, vreme, poročiia, spored. — 22.15: Mojstri ritma (plošče). Beograd: 17.20: Klavirski koncert. — 17.50: Narodne pesmi. — 18.40: Plošče. — 19.50: Lahka godba — 20.00: Koncert orkestra in eolistov. — 22.20: Lahka glasba. Zagreb: 20.00: Orkestralen, pevski in klavirski koncert. — 21.00: Violinske skladbe. — 21.30: Orkester. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga: 20.25: Smetanova simfonična pesnitev »Moja domovinac. — 22.25: Lahka godba s plošč. — Varšava: 19.50: Lahka godba. 20.00: koncert orkestra. — 22.00: Madžarske pesmi in klavirska muzika- 22.30: Lahka glasba. — Dunaj 12.00: Nordijske melodije in ritmi. — 14.00: Donski kozaki po jo (plošče). — 14.05: Simfonična glasba s plošč. — 17.25: Pesmi Hugona Wolfa. — 17.40: Klavirski koncert. 19.40: Orkestralen koncert po napovedi. — 20.40: Vesele slike a počitniškega potovanja. — 22.20: Koncert orkestra. 23.00: Nadaljevanje koncerta. — Berlin: 19.20: Lahka godba s plošč — 20.10: Koncert malega orkestra. — 21.10: Koncert berlinskih f51-harmonikov. 22.30: Lahka in plesna muzika iz Hamburga. — München: 19.00: Plošče. — 19.20: Vesela spevoigra. 21.10: Orkestralen koncert. 22.20: Plošče. — 23.00: Plesni orkester. »JUTRO« if. 153 a i^TcSfeBa. 5. SIL WB7.* Kraljestvo mode Moda na kopališču Počitnice brez kopanja — niso prave po-i5 trtice. Kamorkoli nas zanese poletni dopust, na morje ali v planine, vedno si bornio prizadevale* da najdemo ugoden kotiček ob vodi. Če pa je usoda odločila drugače itn moramo prebiti poletje v mestu« bomo tembolj stremele za tem, da preživimo vsako prosto uro v kopališču, da se osvežimo in ohladimo. Okrog kopanja se torej vrti 3>oletTK> življenje in zato m čuda, da smo «»časoma dobile pravo kopalno modo, ki ftfcrbi za vsako najmanjšo malenkost, ki jo ob vodi potrebujemo. Razvila se je prava kopalna eleganca, ki itahteva* da je vsa naš kopalna garderoba Nove kopalne obleke v skladu — od kopalnih sandal tja do širo-kokrajnega slamnika. Saj so vse te stvari tako mične in tako poceni» da res ni težko. NAJNOVEJŠE MODNE TKANINE <»> MANUFAKTUR A ouvtvr^ Pri novih kopalnih oblekah je kroj največje važnosti. Ne samo, da mora dobro krojena kopalna obleka poudariti postavo, •popraviti mora tudi njene nedostatke. Zato so nove kopalne obleke zelo gosto in trdo pletene ali pa so celo izdelane iz laste tvoriva in bi torej prav za prav zaslužile nov naziv in sicer: kopalni stezniki. Zgornji del takšne kopalne obleke v obliki ne-deröka podpira prsa, spodnji del pa v tesnem, dobro premišljenem kroju stiska boke in trebuh. Novost so imprimé-kopalne obleke, natisnjene z večbarvnim, cvctličnim vzorcem. bifci elegantna v kopalni opremi, če imamo Ie količkaj okusa in dobre volje. Moderna kopalna garderoba pa ni samo elegantna, tudi praktična mora biti, kajti kopanje na prostem je sport, ki zahteva prav tako smotrna in udobna oblačila, ka- kor vsi drugi sporti. Pot skozi mesto v kopališče lahko n. pr. napravimo v kopalni obleki. Kako udobno je to. ker ni treba nositi s seboj nobene torbe, nobenih zavojev! Seveda bi nas soljudje malo čudno pogledali, če bi se podale na pot v sami kopalni obleki, zato si pripnemo okoli pasu kopalno krilo iz platna ali podobnega pralnega tvoriva, ki je po vsej dolžini zapeto z gumbi. Izrezani zgornji del kopalne obleke zakrijemo z malim bolerom. Vsekakor je to praktičen in eleganten kopalni komplet, zlasti če ga okrasimo z barvastimi učinki. Na našem modelu so n, pr. pas, ovratnik, žepki in manšeti iz živobarvno karirastega tvoriva (1. skica). V izrazito kopaliških krajih se na poti v kopališče oblečemo še bolj ležerno. Tu nam pride prav originalna in mladostna obleka — short, to je obleka, ki ima namestu krila kratke hlaoice- vendar tako široko ukrojene. da bolj siici jo krilcu, kakor hlačam. Taksen dres je tudi zelo pripraven za tenis in ker je v celem, ga zelo udobno nosimo. Zamišljamo si ga iz široko karirastega tvoriva, sestavljenega v različnih smereh (2. skica). Obleka za sončenje še ni izgubila svojega slovesa. Zaradi svoje diskretne oblike se poda vsaki postavi, v zvezi z malo jopico. ki ji zakrije izrezani hrbet- pa jo lahko nosimo tudi v mestu. Je torej nekakšno splošno veljavno oblačilo — za debele in za vitke, in bo gotovo ostala še dolgo časa v modi. Enobarvne naramnice našega modela obrobljajo globoki hrbtni izrez, ki ga pod pasom zapnemo s tremi gumbi. Odtod izhajata tudi dve globoki gubi. ki zadaj razširjata krilo (3. skica). Kratke hlačice »shorts« lahko kombiniramo z različnimi životki in rutami za sončenje. Na naši skici je takšna ruta za sončenje spredaj upognjena in pritrjena z ži-vobarvnimi naramnicami (4. skica). žene so zveste Mogoče tega rd smatrati za absolutno resnico in za vse primere, toda one so sigurno zveste onemu, ki jim pomaga osvajati! Zgled: Neprimerljivo rdečilo x GLITARE« se čvrsto drži in se ne razmaže — omogoča poljubljanje tudi brez najmanjših sledov. Pojdite v parfumerijo in šli boste iz nje prepričana in »zvesta«. Rdečilo »Guitare« — poljubčki brez sledov — obstoji iz 8 prozornih in sijajnih nijans. Cena: poskusni komad, zadosten Za enomesečno uporabo, din 9.—, večji in luksuzni din 28.— in 45.— Labor. Valdor. Paris—France, generalni zastopnik Ljudevit Schön, oddelek 1), Zagreb, Jelačičev trg 1. Uspeh zajamčen, sicer se denar vrne. Doživljamo novo priljubljenost plaftčev, ki so jih toliko časa izpodrivali razni pale-toji. Zato ni čudno, če je tudi kopalni plašč zopet v modi. Posebno mondeni so tisti kopalni plašči, ki v kroju posnemajo dolge in bogato zvončaste večerne plaftče. bolj praktični pa so ravni plašči iz frotéja. ki se v njih po kopanju zares dobro posušimo. Naš model je zavezan ob vratu in ob pasu z enobarvnimi trakovi in ima ljubko- malo kapuco (zadnja skica). O znojenju V človeški koži nahajamo v glavnem 2 vrsti žlez ln sicer žleze znojnice ta žleze lojnice. Produkt teh žlez je znoj, ki predstavlja brezbarvno tekočino, kiselkastega vonja, ki diši več ali manj neprijetno. In-teresantno je, da moramo zaduhati v znoju nekatere začimbe n. pr. češenj. Vonj znoja se ravna tudi po rasah. Tako imajo n. pr. črnci svojevrsten duh. Z vohom lahko tudi razlikujemo znoj pri raznih boleznih n. pr. jetiki, revmatizmu i. t. d. čemu se človek znoji? Znojenje, Je eden izmed procesov, s katerim človek ragulira svojo telesno toploto, ki znaSa normalno 37". Znoj hlapi, pri čemer odvzema telesu toploto. Ako je to Izhlapevanje, na en ali pa na drug način onemogočeno, n. pr. vsled neprikladne oleke, pride do težkih pojavov, ki končajo lahko tudi s smrtjo. Že v normalnih razmerah se ponašajo ljudje v pogledu znojenja zelo različno. Nekateri se znoje že pri vsakem najmanjšem telesnem ali duševnem naporu, kakor tudi, če je malo bolj toplo. Drugi zopet se v podobnih prilikah sploh ne znojé. Povprečno znojenje opažamo pri raaiih boleznih n. pr. jetiki in revmatizmu. V vročem letnem času, se poti običajno človek po celem telesu. Zelo nadležno pa je znojenje samo nekaterih delov telesa n. pr. pazduhe in nog. Koža na teh mestih je vedno vlažna in hladna in se pogosto vname. Znoj se namreč pomeša z gornjimi plastmi kože, ker se vse skupaj razkraja. Posledica je, kot rečeno, vnetje in večinoma neznosen smrad in srbež. Dočim opažamo prekomerno znojenje celega telesa večinoma samo poleti, opažamo znojenje nog, razen v prav hudi zimi skoro vedno. Proti temu nadležnemu pojavu obstoja cela vrsta zdravil n. pr.: 2% salic, alkohol, formalin, salicilni puder. Kot skrajno sredstvo, pride končno v poštev obsevanje z röntgenovimi žarki. Zdravniška posvetovalnica M. G. K.: Kot posnemam iz vašega pisma. imate vi dve bolezni, katere zahtevajo vsaka za sebe posebnega zdravljenja. — Zdravljenje te vrste črevesnih zajedalcev kot jih imate vi. je zelo dolgotrajna zadeva. Poleg specialnega zdravljenja (tu mislim razna zdravila) je predvsem potrebna skrajna čistost. Po vsakem iztrebljenju si morate temeljito umiti roke. Da se prepreči ponovno okužen je, ker se bolniki vsled neznosnega srbenja praskajo, je najbolje obleči gumijaste spodnjice, ki jih morate obdržati na sebi tudi ponoči. Le na ta način "je mogoče preprečiti ponovno okuženje, kajti vsaka druga tvarina razen gumija propušča jajčeca teh zajedalcev in je torej okuženje mogoče, dasi se bolnik ne praska po goli koži. Glede zdravil proti črevesnim zajedalcem se obrnite na vašega zdravnika. Drugi maki, ki jih navajate v vašem pismu; perijodično nastopajoče bolečine po jedi, nabrekel trebuh i. t. d. nastopajo običajno pri rani želodca, ali dvanajstnika. Zdravljenje je v prvi vrsti dietetično (star kruh. surovo maslo, s oči v je, kompoti, jajca, mleko; prepovedano je meso, alkohol, prava kava ostre začimbe). Razen tega pridejo v poštev razne injekcije ln končno, če se stanje vpljub najstrožji dieti in oetalim ukrepom ne izboljša, je potrebna operacija. Nesrečna: Izvolite dvigniti pismo, pod gornjo šifro, pri upravi »Jutra*. Vsakemu ni mogoče Iti v kopališče vendar more vsak žrtvovati Din 100.— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! (SAH Rogaška Slatina, 1. julija. Zadnjih pet kol se je le de v nekaterih ozirih bistveno izpremenila situacija na turninski tabeli. Najdorf je sicer tesno obdržal svojo pozicijo, Sämisch in Foltys pa sta radi utrujenosti nekoliko popustila tako da sem dobil jaz še možnost, da ju do« hitim. Izmed naših mojstrov sva edino Kostič in jaz igrala finish bolje, dr. Trifuno-vič, Eroder in S. Vukovič pa so nepričakovano močno odpadli. Edino tako je bilo mogoče, da sem se še mogel na koncu plasirati točke pred našimi ostalimi mojstri, čeravno sem ob polovici turnirja stal še na 9. mestu. Končno stanje v turnirju je bilo: 1. Najdorf iz 14 (nagrada 4000 Din), 2.—4. Foltys, Pire in Sämisch 9 (po 2166 Din), 5.—9. Bröder, Gereben, Kostič, dr. Trifu-novič, S. Vukovič 7% (po 560 Din). Slede König, Matvejev, Schreiber 6%. Tomovič 5, Nedeljkovič 3%, dr. Kalabar 3. 2e pred turnirjem smo vedeli, da bo mladi varšavski prvak Najdorf eden najresnej-ših tekmecev za prvo mesto. Najdorf je brez dvoma mojster prvega reda, zlasti v taktični in kombinacijski igri. Rogaška Slatina mu je prinesla doslej največji uspeh. Končal je turnir edini brez poraza. V drugi polovici turnirja je spretno s solidno Igro znal zadržati svoje vodilno mesto. Tudi za Sämischa, ki je zadnja leta imel na turnirjih slabše rezultate, je drugo mesto uspeh, čeravno je imel nekaj česa realne izglede celo na zmago v turnirju. Kakor Najdorf, je tudi Sämisch odličen taktik, v nasprotju s Foltysom, ki je močan predvsem v mirni pozicijski igri. Foltysa ovira pred večjimi uspehi trenutno edino še dejstvo, da razmeroma hitro podleže utrujenosti. — Vsi ti trije inozemci so s svojo dobro igro dali marsikakšen koristen nauk našim mojstrom ter tako dobro pri pomogli tudi k treningu našega olimpijskega moštva. Meni ee je z boljšo igro v drugi polovici turnirja posrečilo, da si zopet zasiguram naslov državnega prvaka. Za še boljše mesto v turnirju je bil pač slabi start in majhna utrujenost na koncu premočna ovira. Izmed ostalih naših mojstrov se je, — vsaj moralno — najbolje uveljavil Kostič, ki je po treh porazih na začetku zaigral zopet enkrat dobro in podjetno. Nesrečen slučaj v zadnjem kolu mu je odvzel pol točke: proti Bröderju je v dobljeni poziciji pomotoma trikrat ponovil pozicijo, nakar je morala partija po mednarodnih pravilih biti proglašena kot remis. Velik talent je pokazal Beograjčan Sava Vukovič, ki je od turnirja v Novem Sadu kar neverjetno napredoval. V Rogaški Slatini je imel celo precej smole. Izgleda, da ima izmed mlaj ših naših mojstrov sedaj on največ izgledov za mednarodne uspehe. Odpadel je nasprotno dr. Trifunovič, ki je napram lanskemu in predlanskemu turnirju očitno nazadoval ter dal z izjemo partije a Kostt-čem tudi kvalitativno slabo igro. Z nekoliko sreče je prišel med nagrajence tudi Bröder. Nekaj časa Je stal sicer še bolje na tabeli .proti koncu pa je imel z močnejšimi nasprotniki manj uspeha. Madžar Gereben je v drugi polovici igral prav močno, lepo je porazil med drugim Sämischa in Königa ter imel tudi proti Najdorfu in Foltysu menda že dobljene pozicije. Najočitnejši neuspeh je imel na turnirju Schreiber, ki je pokazal, da smo ga, slično kakor dr. Trifunoviča, doslej nekoliko precenjevali. Dobro se je uveljavil Matvejev, ki si je šele lani v Zemunu pridobil mojstrski naslov. Pod svojo običajno formo sta-igrala König in zlasti beograjski prvak Tomovič. Slednji igra za mednarodne turnirje äe vedno preostro in preriskantno ter tako po nepotrebnem zapravi mnogo točk. Zaostala sta na tabeli edino Nedeljkovič in dr. Kalabar. Pa tudi ona dva sta igrala neka tere partije dobro. Nedeljkoviča ie očitno deprimiral izstop dr. Drezge proti kateremu je ravno dan preje v dobrem stilu dobil partijo. Turnir j» imel boli enakomerno in po : ti izenačeno zasedbo nego dosedanji nafti nacionalni mojstrski turnirji. O tem pričajo zelo nizki procent zmagovalca (dobil je samo 5 partij), majhne razlike v točkah med večino udeležencev, kakor tudi veliko Število remijev. Udeleženci so .bili got gostje zdravilišča deležni izredno lepega gostoljubja. Težko ta nehvaležno nalogo turnirskega vodstva so vestno ta požrtvovalno opravljali gg. mojstra V. Vukovič ter dr. Astaloš ta tajnik J.S.S. g. Finderle. Na podlagi rezultata turnirja bo nafta reprezentanca za bližnjo olimpiado v Stock holmu izgledala najbrž takole: Pire, Kostič dr. Trifunovič, S. Vukovič in Bröder. Točen vrstni red razen prve deske še ni določen. Specialno nagrado za najlepšo partijo na turnirju je dobila naslednja partija: ŠPANSKA OTVORITEV. Bett: Dr. Trifunovič Crai: Kostič (Rogaàka Slatina, 11. kolo 24. junija t. 1.) 1) e2—e4 e7—e5 2) Sgl—fS Sb8—c6 3) Lfl—b5 f7—f5?! Zelo riskanten gambit, ki ga dandanes v turnirjih pač nihče več ne igra. Kostič pa je hotel partijo igrati za vsako ceno na zmago ta se zato spuščal v komplikacije. 4) Sbl—c3 Najmočnejši odgovor. 4) . . . f5 : e4 Sicer postane d4 premočno. 5) Sc3:e4 Lf8—e7 Doslej se je tu navadno igralo Sf6 ali d5, vendar so analize obe ti potezi že davno ovrgle. Poteza v partiji je novost ki pa s« tudi ne obnese. 6) d2—d4! Beli hoče seveda hitro odpreti linije, da pride čim preje do napada na oslabljeno pozicijo črnega kralja in zato rade volje žrtvuje kmeta. 6) . . . e5 : d4 7) 0—0—0 Sg8—f6 8) Se4 : f6+ Le7 : f6 9) Tfl—el+ Sc6—e7 To potezo beli v partiji prepričevalno ovrže, črni pa bi stal zelo slabo tudi, če bi se s Kf8 odrekel rohadi. 10) Sf 3—g5 ! Grozi tudi Se6! 10) . . . 0 0 0 11) Sg5 : h7 Zelo lepa in popolnoma korektna žrtev figure, ki vodi do zmagovitega napada. 11) . . . Kg8 : h7 12) Ddl—h5+ Kh7—g8 13) Lbö—d3 Tf8—e8 Edina poteza. Na Tf7 pride 14) Dh7+, Kf8, 15) Dh8-f, Sg8, 16) Lh7 ter mat, na g6 pa 14) Sg6:, Sg6:, 15) Dg6+, Lg7 16) Lg5 !itd. 14) g2—g4! Samo s to »tiho« potezo lahko beli prodre. Grozi seveda predvsem g5. 14) D7—d6 črni mora že vrniti figuro. 15) g4—g5 v 1/6—e5 16) LdS—h7-F Kg8—f8 17) Dh5—#3+; Se7—f5 18) Lh7 : tS K£8—z8 19) Lcl—d2 Beli napad se je samo za trenutek ustavil. Pozicija črnega kralja je Se vedro obup na Trenutno je črni grozil Ui2+ ter Tel: 19) . . . g7—g6 Sicer igra beM gS—g«. Seveda je tudi sedaj črni kralj brez obrambe. 20) Lf5 : g6 Te8—s7 21) Df3—h5 Lc8—d7 22) f2—f4 Sedaj pridejo še beli kmetje do veljava. Konec Je lahko razumljiv. 22) . . . LeS—h8 23) f4—f5 Ld7—©8 24) f5—f6 Te7—f7 25) Tel : e8+! Dd8 : e8 26) Tal—el De8—d7 27) Lg6 : f7-K Dd7 : f7 28) g5—g6 Df7 : f6 29) Dh5—h7-F Kg8—f8 30) Ld2—h6 -f- Lh8—g7 31) Dh7—h8 mat. Vasja Pfre Kinematografija najdrobnejšega življenja Čudovite aparature, ki ponazarjajo življenje na platnu Kot do da tir; program kinematografov imajo ljudje posebno radi zoološke in biološke filme, saj dajejo vpogled v žSvljenje, kj ga vidj drugače samo učenjak. Poučnost in važnost- takšnih filmov za splošno izobrazbo ljudi se ne da utaj»tt, pred vsem pa. jih zbližujejo z naravo. Tekoči film pa omogoča še več. omogoča tudi znanstveniku opazovanja in primerjave. ki bi bile brez iihna »emogoče. ie davno je vsem znano, kakšen pomen je imel film za naše spoznavanje mehanizma hitrih Žrebanje Jack je našel Doto Ingramovo na klubski verandi. Bila je naravnost privlačna v svojem ljubkem športnem kostumu in njene oči so sijale kakor v vročici. »Kaj pa se je zgodilo?« je vprašal Jack. »Nekaj«, je odvrnila Dota in pokazala Jacku stol, naj sede. »Bila sem pri Fair-banksovih.« »Ali smem postreči z majhnim coctail-čkom?« je vprašal Jack in okrog usten mu je zaigral nasmeh. »Smem upati, da mi boste povedali, kako je bilo tam?« »Bom«, je dejala Dota. »Kajti če se nekomu ne izpovem, se boiim, da mi bo r&z-počila glava. Saj niste čenčač?« »Vsaj takrat ne, kadar imam nekoga rad...« je dejal Jack in nežno pogladil Dotino roko. »Nu, kaj se je zgodilo pri Fairbanksovih?« »Jaz. . . vsi, kar nas je bilo tam smo imeli nekakšno žrebanje...« je dejala Dota. »žrebanje?« je povzel Jack. »Upam, da ste dobili?« Dota je strmela predse. »Dobitek, dragi Jack je bil. . . moški.« Jack je ostro pogledal kvišku. Neill Fairbanks ni bil noben Adonis, toda njegov oče je zapustil sinu nekaj milijonov, katerih izvor je bil vsekako sumljiv, toda vendar. . . denar je bil tu. »Če ste imeli v mislih Neilla, razymem vaše razburjenje«, je dejal Jack. Dota pa je odkimala: >Ne, jaz ne mislim na Radia Fairben- Na ksa, ampak na nekoga drugega. Jerryja Sloana«. Jack ni osupnil. Saj mu ni bilo neznano, da je Dota imela vse poletje v mislih Jerryja Sloana. To je bil človek, ki je sicer imeh izvrsten značaj, je bil tudi ljubek, toda imel je zelo malo denarja . . . »Nadaljujte!« je prosil Doto, ki je bila edina deklica iz njegovega kroga, katero bi bil rad dobil za ženo. »Veste, deževalo je, pa nismo mogli igrati tenisa Sedeli smo nekaj časa v sobi in smo se dolgočasili. Tedajci je Helena Maysova predlagala, naj bi igrali igro, o kateri je čitala v nekem listu. . .« »Helena Maysova?« je povzel Jack. Ta trenutek se je domislil, da je to ženska, ki je zelo ugajala Jerryju. Imela pa je oboje: lepoto in denar. Zato je dejal naravnost: »Ljubko dekle!« »Da«, je nadaljevala Dota. »Ideja je bila privlačna. In potem se je zarisala na njenem obrazu poteza trpkosti: »Domenili smo se, da bo vsak moški napisal na listek ime deklice, ki jo ljubi. Potem smo te listke zvili. Dekleta so storila isto. Napisala so na listke imena moških, ki jih imajo rade. Zvite listke smo potem vrgli v vazo in začeli žrebati. Listki, ki so se vjemali, ' smo na glas prečitali, ostale pa zavrgli. Seveda je moral vsakdo obljubiti s častno besedo, da bo molčal o tem. kar se bo zgodilo. Ko je Helena Maysova predlagala to igro, sem si bila takoj na jasnem, kaj ima za bregom.« »Kaj pa?« je vprašal Jack nedolžno. Dota je sočutno skomignila z rameni. »Saj mora videti vsak slepec. Menda veste, da je zabubana v Jerryja. Ampak to tudi dobro ve, da je ne bo Jerry sam nikoli prosil za roko. Preveč ima pod palcem, da bi se ji upal približati. Jerry pa, kakor veste, ni denarolovec pri ženskah. Zato mu je hotela Helena dati priložnost, da bi se ji približal in se ji razkril. . . Vsega skupaj nas je bilo pri Fairbanksovih pet parov. Napisali smo na listke deset imen.« »če bi jaz bil zraven, bi bil napisal na svoj listek vaše ime«, je dahnil Jack. Dota pa je govorila, kakor da ni slišala njegovih besed : «Neill je Citai imena ter izjavil, da ne sodita niti dva skupaj. Potem je vse listke raztrgal in jih vrgel v koš za papir.« »Kaj?« je vzkipel Jack. »Jerry se torej ni izjavil za Heleno? In tudi ona ne za njega?« »Pač, pač! Ko Je Neill prečital njeno ime, je postala Helena bleda kakor papir. . . Le pomislite! Jerry je volil neko drugo. . . Neill pa je videl njen listek z Jerryjevem imenom. Tisti Neill, ki jo je mesece in mesece zasledoval s svojimi ponudbami. Rekelc je samo: »Skoda, da nisem mogel jaz glasovati za vas, Helena! če bi smel napisati ime po srčni želji, bi bil to prav gotovo storil.« Helena je odgovorila: »Soglašam Neill!« »Upajmo, da bosta srečen par!« je dejal Jack, ki ni Dotinega ogorčenja niti odda-1&Ö slutil. »Jack, ali se vam ne svita, katero je vo- lil Jerry?« je vprašala zdaj Dota. »Najbrže vas. . .« »Ne. Jaz vem, katero ime je napisal na listek.« »Saj to vendar ni mogoče!« »O ne! Vidite, imela sem ga na sumu. Ko so se vsi odpravljali, sem se vtihotapila v Neillovo sobo, pobrala iz košare papirčke z Jarryjevo in Helenino pisavo ter jih primerjala.« Dota je odprla svojo torbico in vzela iz nje dva hoščka papirja ki sta bila zlepljena. Jack je vzel papirčke v roke in je strmel v besede. »Za božjo voljo! Tedaj sta le volila eden dragega! Helena Jerryja, on pa njo!« »Tako je bilo«, je dejala Dota. »In Neill je lagal. Kakšno prostaStvo!« »Da,« je dejala Dota, Tega nisem smela povedati včeraj, ker sem bila Neillova gostja. Jerry bi ga bil zaradi tega lahko ubil! A ta strašni nesporazum med Heleno in Jerryjem ju je moral za vedno ločiti...« Jack je pogledal Doto. Bila je še otrok! Imela je osemnajst let. In je držala v svojih rokah usodo treh ljudi. Bleda kakor smrt, toda čvrsto odločena, se je zazrla v deklico, ki je pravkar prihajala po stopnicah na verando. »To je Helena«, je pripomnila. Ob enajstih imava sestanek«. »In vi ji boste vse to povedali?« je vprašal Jack. »Vse ji bom povedala!« »čeprav ljubite Jerryja? »Prav zato bom storila to!« je pripomnila Dota, Jack pa je z nežno pobožnostjo poljubil njeno ročico. i gibanj, kakor gibanja dirjajočih konj. le-i teči h ptic, izstreljenih krogel i. t. d. Če je bilo mogoče spoznal podrobnosti tega gibanja 6 pomočjo priprav, ki ra®tegujejo čas. tedaj jt bjlo po drugi strani mogoče s stisnjenim časom opazovati najbolj počasna gibanja, kakor rast rastlin, odpiranje popkov in razcvet kakšnega cveta. Oba pripomočka pa sta še bolj važna kinematografijo najbolj drobnega življenja. za proučevanje mikroorganizmov ki 60 človeku deloma prijatelji, deloma, pa tndi na/bolj nevarni sovražniki. Cudovjt« aparature so že izumili za tak-Ane namene, kamere s popolnoma samodel-nim tekom, z najboJj prevejanjmi dodatnimi pripravami za. stjf&anje in raztegovanje časa. Posnetki, ki jih delajo na ta način jn ki jih je mogoče gledat} po potrebi tudj kot stojne posnetke, dajejo možnost za opazovanja in ugotovitve, ki jih s samim mikroskopom t«di najbolj spretni opazovalec njkoli ne bi mogel doeeči. Divji jak Bolj znan nego divji jak je udomačeni, vsaj po imenu in po potopisih iz Tibeta In Mongolske. Jaki so vrsta govedi, ki jo v tistih krajih uporabljajo kot tovorno živino. Divji jaki so oosti mogočnejši od udomačenih. Biki dosežejo tudi višino 2 metrov, v dolžino pa do 3 m in pol. Na zunaj že zbuja žival vtis, da spada v pred potopno dobo. Kakor druge takšne živali, tudi ta polagoma izumira. Filchner in drugi raziskovalci so divjega jaka v povi-rju Jalunga in Hoanghoja našli še v velikih čredah, Schäfer, ki je bil pozneje tam, pa ga je ob priliki druge Brooke-Dolanove ekspedicije komaj še srečal. Šele ob izvornih rekah Jangcekianga ga je spet dobil. V drugih ozemljih dobiš danes samo Se velike množine zbledelih lobanj divjega Jaka. Ta žival je žrtev lOvSkih ekspedicij. ki Jih prirejajo tibetski nomadi vsako zimo. Najti jo je samo v pustinjah, ki ležijo v višini okrog 4700 m. Tja ~ Se niso priftli, »JUTRO« St. T52 U M BEEL Verjetni konec sveta? Sončni sistem pred katastrofo, seveda ne takojšnjo — Skrivnost atomskih jeder in elektronov — Plinaste oble, ki se krčijo v pogledu prostornine, a naraščajo po notranji temperaturi V bližini Sirija so odkrili ogromni teleskopi modernih opazovalnic neznatno zvezdico, ki je z neoboroženim očesom nikoli ne bi videli. Ta zvezdica je za naše vesoljstvo pomembnejša, nego bi si mislili. Naznanja nam namreč verjetni konec sveta, konec, ki je bolj nepričakovan nego vse, kar je človeštvo v tisočletjih pričakovalo. Ta konec sveta je po naziranju slavnega zvezdoslovca Jamesa Jeansa naravnost neposredno pred nami. Seveda je treba vedeti, kaj si astronomi predstavljajo pod besedo »neposredno«. Za nekoliko milijonov let sem ali tja tu ne gre in tako se nam te katastrofe še za mnogo pokolenj res ni treba bati. Toda tisti spremljevalec Sirija je tu in zgodba, ki bi jo lahko pripovedoval o sebi, je zelo nenavadna. Natačne meritve so pokazale, da ima ta zvezdica maso z neverjetno visoko specifično težo. Ta masa je 4000-krat bolj gosta od vode. Kubični centimeter Sirijevega spremljevalca tehta kakšnih 2000 kg! Toda kakšen opravek ima to z usodo našega vesoljstva?. Nu, astrofiziki pravijo, da ni ta zvezdica nič drugega nego žalostni preostanek sonca, ki je bilo nekoč mogoče prav tolikšno kakor naše sonce, in če je sedaj takšna, kakršna pač je, tedaj je sklepati, da se bo tudi naše sonce nekoč stisnilo do takšne neznatne, žalostne zvezdice. To bo pa pomenilo konec našega sveta. Da bi to bolje razumeli, se moramo po baviti za kratek čas z modernimi nazori ostrukturi atomov. Po teh nazorih sestoji, kakor znano, vsak atom iz »atomskega jedra« in enega ali več elektronov, ki krožijo okrog jedra. Atom je tedaj neskončno majhen model kakšnega sončnega sistema Jedro predstavlja sonce, elektroni pa planete. V določenih okoliščinah, z ogromno toploto in silnim pritiskom je mogoče prostornino atoma bolj in bolj zmanjšati, dokler se tako rekoč ne zrnSi vase in ostane samo atomsko jedro. Isto pa se dogaja, vsaj po teoriji Jamesa Jeansa, z zvezdami. To so plinaste oble, I ki se pod vplivom težnosti -čedalje bolj stiskajo. V isti meri, kakor se manjša njih prostornina, narašča njih notranja temperatura, na zadnje pa se struktura njih atomov pod vplivom silne vročine in silovitega pritiska vda, atomi se zrušijo vase. Ostanejo samo atomska jedra, masa iz atomskih jeder pa je neprimerno bolj gosta, tako gosta pač, kakor je gosta masa Sirijevega spremljevalca, ki je dosti manjši od našega sonca, a se po svoji teži vendarle lahko pomeri s tem. Neka znamenja pa kažejo, da stoji tudi naše sonce »neposredno« pred takšno zrušitvijo svojih atomov. Tedaj bo postalo tudi sonce majhno in neznatno, njegovo žarenje bo ugasnilo, ostal bo za »nekaj« časa samo še moten, belkast sij. Ta zrušitev našega sonca se lahko prične vsak trenutek, pravi Jeans, in ko se bo to zgodilo, 'pa naj bo "jutri ali čez bilijon let, tedaj se bo sonce skrčilo na trideseti-no svoje sedanje velikosti. Njegova površina in svetilnost bosta znašali komaj tlsočinko sedanje površine in svetilnosti. Ni treba na dolgo govoriti o tem, kakšne posledice bi imel takšen dogodek za vse življenje na zemlji. Pomenil bi kratko-malo konec vsega življenja na naši pre-mičnici. Amerika premagala Nemčijo Zapriseženi lažnivec Izjave sodnega izvedenca iz zločinskih nagibov tenSčn v Wimbledonu je Američan Par-• premagal nemškega šampijona Henkla IVERI Svet ne bi bil nič manj čudovit, čeprav W obstajal iz enega samega peščenega zrna. Kultura stremi na najvišji stopnji za tem, da bi postala spet narava. Marsikakšna misel je slična umetalnemu Ognju, ki v njegovem soju ničesar ne vidiš. Napačna vest ima kot laž kratke noge, ki pa tičijo v sedemmiljskih škornjih. Ttu&ezPwù milo, z>eù domače> oioven^io milo! V Belgiji zbuja velikansko pozornost afera sodnega izvedenca prof. Daelsa, ki so ga prijeli pod obtožbo, da je iz zločinskih motivov dolga leta dajal namenoma napačna izvedeniška mnenja v poročilih, kjer je šlo za umore z zastrupitvijo. S tem je pripomogel k obsodbi cele vrste obtožencev in zavoljo tega se bodo vsi ti procesi, kar je pač edinstven primer v kriminalni zgodovini obnovili. Sreča je samo ta, da v Belgiji smrtne kazni ne poznajo, kajti drugače bi si bili danes tam svesti najmanj desetih justičnih umorov. Toda navzlic temu je bila usoda obtoženca iz prvega procesa, ki ga bodo sedaj obnovili, dovolj bridka. Častnik Henri de Mazières, ki stoji danes spet pred sodniki, je prebil 14 let v ječi in je danes star mož. Tudi če ga bodo oprostili in to je gotovo, ne bo imela prostost ob njegovih 58 letih, kolikor jih danes šteje, nobenega mika več. Mazières je bil v svojem prejšnjem življenju napravil nekoliko neumnosti in zato je bil sodnikom pri odločilnem procesu že v naprej sumljiv. Po vojni se je bil poročil z mlado baronico, ki je umrla po dveh letih zakona. Moža so obtožili da jo je zastrupil. Prof. Daels je kot sodni izvedenec imel odločilno ulogo. Njegova izjava, da je našel v truplu pokojnice sledove strihnina je Ma-zièresa pokopala. Zaman je prisegal, da žene ni umoril. Kakor pišejo bruseljski listi, je pričakovati še celo vrsto podobnih obnovljenih procesov. Najlepše ljubezensko pismo Trideset let trajajoč zakon v najlepši harmoniji Jfe nedavni seijr londonske literarne družbe eo obravnavali med drugim tudi vprašanje »najlepšega ljubezenskega pis" mat. Ko so začeli ocenjevati zgodovinska ljubezenska pisma, ki jim je priznala literarna vrednost, je izjavil predsednik družbe, Maurice Healy, da je nanj napravilo največji vtis pismo, ki ga je mlad fant pred kakšnimi tridesetimi leti pisal svojemu dekletu iz kaznilnice v Coiiku na Irskem. Mladi mož je pisal: »Daleč od mene je majhna zareza v verigi gričev, ki jim vznožje namaka morje. In tja gledam ves dan, kajti za tistimi gri- Kruh v Nemčiji Nemška vlada je izdala nove predpise za pečenje kruha v Nemčiji. Krušno moko bodo v bodoče pripravljali ne v trgovinah, ampak že v mlinih, kjer bodo pšenici primešali koruzo. Tudi ržena moka se bo mešala s koruzno^ kjer bo krompir dobro obrodili pa tudi s krompirjevim zmlevkom. Za žgane pijače se ne bo smela v bodoče uporabljati ne pšenica ne rž. Za pridobivanje žganih pijač bo določila nemška vlada druge pridelke. S si ti in ta pogled me spravlja še najbolj blizu tebe.« Ko je tedanji sodnik Johnston, ki je mor ral jetnika obsoditi zaradi tatvine, ki jo je izvršil zavoljo pomanjkanja, to pismo bral, mu ni mogel odpuetliti kazni, toda ko je fant kazen presedel, mu je daroval večjo vsota da si z njo ustvari novo eksisienco. Maurice Healy se je zanimal za nadaljnjo usodo obeh tedanjih zaljubljencev in ju je še pred kratikim obiskal. Tedaj se je mogel prepričati, da živrita še danes po SOletnem zakonu v popolni harmoniju Amerika se pripravlja na vse eventoalnosti z novimi bombarderai. Najnovejši tip takšnega letala prikazuje ta slika Zastrupljevanje s soljo Organske in presnovne motnje zaradi soli Kuhinjska sol med zdravniki ni rta dobrem glasu, od kar se je izkazalo, da izvira cela vrsta organskih, presnovnih in drugih motenj iz relativno neznatnih količin te snovi, bi jih porabimo vsak dan z normalno hrano. Ker dela prepoved kuhinjske soli v mnogih takšnih primerih prave čudeže, so iz tega sklepali, da je eoi tudi eden izmed bolezenskih vzrokov in 6o govorili o splošnem zastrupi jen ju s soljo, kakor govore o zastrupljevanju kulturnega človeštva z alkoholom, nikotinom in drugimi dražili, ki jih ljudje uživajo v prevelikih množinah. Drugi zdravniki in biologi pa menijo, da povzroča kuhinjska sol bolezenske znake le tedaj, oe je organizem že pokvarjen. Poslabšuje le motnje, ki že obsto- je. Zdravo telo ima naravno potrebo po e»" li in to se kaže posebno pri pretežno rastlinski prehrani, ki dovaja telesu le malo natrija. Da učinkuje dodatna kuhinjska eoi posebno ob rastlinski prehrani, na presnova» zdravega človeka v resnici ugodno, za to je zbral nove dokaze göttingenski profesor Hans GlatzeL S svojimi poskusi je dognai, da se škrob po slini v navzočnosti normalnih količin kuhinjske soli Lažje razčlenja. S tem se pospeši s preminjanje škroba v sladkor. Nadalje je Glatazel dognal, da oja-čuje sol učinek inzulina. prepričan pa je, da ima bistven delež tudi pri drugih presnovnih dogajanjih. Letala v Španiji Uničevanje velemest iz zraka ni lahka stvar • « « V berlinskem vojaškem tedniku poroča znani polkovnik Rudolf Xylander o izkušnjah z letali in protiletalskimi topovi v Španiji. Kot posebnost navaja dejstvo, da so v svetovni vojni lovska letala glede brzine daleč prekašala bombnike, toda v Španiji se je stvar že močno spremenila. Ce je bila brzina obeh letalskih tipov tedaj še v istem razmerju kakor 152:100, tedaj znaša današnje razmerje 118:100. Ker so se bombniki ojačili tudi. kar se tiče oborožitve, bojna (lovska) letala danes nimajo tiste učinkovitosti kakor nekoč. Večja brzina letal je v ostalem vplivala tudi glede sigurnosti zadetkov v zračnem boju. Ta sigurnost ni več tako velika. Učinek zračnih napadov na Madrid jte> treba presojati tudi z upoštevan jem dejstva, da so nacionalci hoteli prestolnici kolikor toliko prizanesti. Če je bilo v tem mestu, kjer prebiva še na sto tisoče Ijadi. mogoče približno normalno in deloma celo veselo življenje, tedai gre zasluga za to na račun omejevanja zračnih napadov. Vendar se zdi, da uničevanje velemest, iz zraka m tako lahka in hitra stvar, kakor eo nekateri menili Postelja Mate Hari na javni dražbi Zaradi podiranja pariške jetnišnice Saint Lazare V Madridu je bila dana prilika primerjati moralni učinek bombnih in topovskih napadov. Pri prvih je postopoma najprvo nastala panika, kmalu pa so se ljudje pomirili, med tem ko je topniško obstreljevan nje zavoljo svoiega večjega trajanja učinkovalo dosti bolj porazno. Bombni napadi so trajali vedno malo časa. pri obstreljevanju s topovi pa nisi nikoli vedel kdaj bo končalo. Pri napadih ni sodelovala nikoli velika množina letal, vsaka stranka jih je uporabila kvečjemu 30 na dan. 2e pomanjkanje goriva bi preprečevalo številnejšo uporabo letal, tudi če bi teh bilo dosti na razpolag-o. Največ pa prieianjknie sposobnega moštva in se je izkazalo, da je pridobivanje tega moštva najtežja stran oborožitve.« Spomenik kralju Aleksandru v Marseilleu V bližnjih dneh bodo v Parizu na javni dražbi prodali posteljo proelule vohunke Mate Harijeve, in sicer z veliko množino drugih predmetov. Ne gre pa za čudno zbirko kakšnega Američana, temveč za opremo jetnišnice Saint Lazaire. To jetnišnico ta čas podirajo. Je to on najstarejših pariških jetnišnic in so njeni zidovi skrivali kos francoske zgodovine. Med tem ko so jo že rušili, je nje ravnatelj Legros poslednjič povedel skupino radovednežev po njenih zapuščenih prostorih. Opozoril je med drugim na celico, v kateri je »bival« pisatelj Beaumarchais, ko so ga na kraljevo povelje prijeli zavoljo njegove komedije »Zakon«. Celica je preprosta in nič drugačna nego vse druge, nič drugačna nego n. pr. Andreja Chenièra, kl je bDa njegovo zadnje bivališče pred justifikadjo. Med svetovno vojno so zapirali v Saint Lazaire vohunke in sem je prišla tudi Mata Hari, ko jo je francoska kontrašplonaža razkrinkala in prijela Njena celica tudi nI bila nič drugačna od vseh drugih. Vse, kar je ostalo kot spomin na to proslulo vohun-ko, je železna postelja, ki pride sedaj z drugo opravo vred na dražbo. ìHIÌmHc v - W m WlmmM WtStiBmmämMMwkf WßfMWMi HPT- ' M mar L ; Mig S^HUf. i Jniiy Eden zadnjih portretov Mate Hari Močnejša polovica Kdo je močnejši v zakonu: On ali Ona ? T Marseilleu, kjer je izkrvavel blagopokojni kralj Aleksander, bodo postavili monu-lesntale^ spomenik, delo kiparjev Castela, Botinellyja, Sartaria in Veziena Katera je močnejša polovica v hlačah in katera nosi, kakor pravimo, hlače: to je vprašanje, ki je zanimalo pariški list »Marie-Claire«. List ugotavlja sledeče: Močnejša polovica je On: ... če ji more dopovedati, da je novi klobuk predrag in če gre ona potem res k modistki in si ga da zamenjati za cenejšega; ... če jo more prepričati, da ona s svojim nazorom o kakšnem političnem vprašanju nima prav, ker črpa svoje znanje od svojih prijateljic in na hitro prebranih dnevnikov; ... če jo more pripraviti do tega, da ne bo pri pospravljanju mešala njegovih papirjev v delovni sobi, in če ji dopove, da vse' te papirje potrebuje; ... če more glede zabav uveljaviti svoje želje: to se pravi, če jo pripravi na nogometno tekmo, ko bi rajši šla v gledališče, ali če jo spravi v muzej, ko bi se rada šetala; . . .če more priti v kuhinjo in ostati tam več nego minuto, čeprav preizkuša ona svoj novi recept, a še prav posebno, če uspe, da sme obaro pokusiti in dodati ji še malo soli. Nasprotno pa je močnejša polovica Ona: ... če doseže, da pride on takoj po končanem delu v pisarni domov, ne da bi mu njegov šef nekoliko dni po tej njeni zmagi predpisal trikrat na teden »čezurno delo«; ... če ga pripravi do tega, da jé špina-čo, ki njej tako ugaja, a se njemu zdi strašna; pri tem mora ona uporabiti izgovor, da je špinača zelo redilna in da je velika napaka z njegove strani, če je on noče jesti; ... če doseže, da povede on po jedi psa na sprehod, in sicer z utemeljitvijo, da je malo gibanja zdravo in da dela sosed (ki ga on ne more trpeti) v ostalem isto; . . .če ga pripravi do tega, da jo pri nakupovanju v mestu spremlja in mu naprti vseh 36 paketov, pa mu ne dovoli, da bi vzel taksi, ker je cestna železnica vendar tako blizu; ... če ga pripravi do tega, da. vzame dežnik s seboj, ker kaže na dež, in on potem zvečer dežn'k res prinese domov, čeprav bi ga bil med dnevom lahko desetkrat izgubil ali pozabil. Nasveti za dolgo življenje Pred nekim sodiščem v New Torku imajo sedaj pravdo, pri kateri bodo morali ugotoviti, da-li je pokojni milijonar William Waldorf Astor 1. 1919., dva meseca pred svojo smrtjo, lahko predvideval, da bo umrL Takrat je namreč svoje imetje, ki je znašalo 46 milijonov dolarjev še za življenja, zapisal svojemu vnuku in s tem je, kakor trdi fiskus, državo ociganü za velikanske davke. Kot dokaz, da milijonar ni slutil svoje smrti, ki je izvršil to transakcijo, se je odvetnik družine Astorjevih skliceval na neko bolniško strežnico, ki je kot priča prečrtala zanimivo pismo. To pismo je Astor tedaj napisal svojemu, vnuka, ki je štel ob istem času deset let, m veli: »Pij & öd otroških let dalje mnogo VÄ-na, pojdi od časa do časa z velikim puranom ln polnim sodom ostrig v samoto ha pojej vse ta Popij pri obedu vedno steklenico šampanjca in kadi, kolikor te je volja. Se en recept imam za dolgo življenje: svojega, doktorja bom enostavno zaklal.« ZA POLETNO VROČINO bouret, domače platno, volnen „fresco^ In tropical, lister itd. Vam nudi DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, Aleksandrova e. št. 7 V zalogi vsakovrstne obleke aH se izdelajo na željo tudi po meri, ANEKDOTA Debeli Chesterton in mršavi Shaw sta se sešla v neki družbi. Chesterton je dejal: »Mr Shaw, vedno kadar vas vidim, se mi zdi, da bo izbruhnila lakota!« Shaw mu je odvrnil: »To drži. Ampak kadar vas vidim, se mi kar zdi, da boste vi tega krivi.« VSAK DAN ENA Carinski pregled. »V žepih nima ničesar.« »Dobro, zdaj mu pretipaj še brado!« (»Politiken^ »POR Današnji nogomet Na igrišču Hermesa: ob I6.30 Svoboda j un.—Kranj ob 17.30 Hašk—LJubljana; Na Igrišču Most ob 16: Moste—Mladika, ob 17.30« Ljubljana—Slovan (finale pokalnega turnirja) Avtomobilizem v športni rubriki Zakaj je na tem mesta tako redko govora o avtomobilistih? Češkoslovaška pokrajinske pestrort, mmm^mmmmHmmm letovišč in zdravilišč Te dni smo prejeli iz Interlakena v Švici dopisnico, s katero nam »poroča g. ing. A. Struna, da je prevozil velike prelaze Gotthard, Furka in Grimsel in zdrav nadaljuje pot v Pariz. Vselej, kadar slišimo o našem avtomobilistu, ki se redke čase kedaj loti kakšne športne naloge, se nam mova vsiljuje kopica nerešenih vprašanj in perečih problemov, katerih rešitev čaka slej ali prej naš športni avtomobilizem. Dvakrat v dveh letih smo lahko o naših avtomobilistih nekaj zapisali v športni rubriki, lani in lete« po enkrat so trije ali šiirje (med tisoči ljubiteljev in izvajalcev te športne panoge) kot cisti amaterji šli v športno avtomobilsko tekmo. Samo ta peščica je pokazala, da jugoslovenski avtomobilisti — športniki, če bi posegli v mednarodno konkurenco v številčnem in kakovostnem razmerju z ostalimi. ne bi igrali tako brezpomembne vloge kakor jo žal imajo še vedno, odkar so združni pod lepo modro zastavico skupnega avtomobilskega kluba. V mislih imamo laneko olimpijsko vožnjo v Berlin, o kateri so si naši molo-številni vozači priborili zavidljive lavorike. kijub temu da so šli na takšno preskušnjo sploh prvič, in pa letošnji .nastop na pre-kobaikanskem raillvju Beograjčana Rado-vama Savatiča, ki je kot naš edini in obenem najstarejši tekmovalec zasedel med 30 vmräimi nasprotniki prvo mesto v svoji kategoriji. Za širšo javnost, za naše odločilne ti upravljajo zdaj v vseh smereh naše športno udejstvovanje, sta ta dva dogodka trinila neopažena. Toda zdi se, da bi morala biti vendarle skromno opozorilo, d? se hoče postopoma uveljaviti in stopiti v krog ostalih narodov indi naš športni avtomobilizem. Daleč, daleč je še do tega, ko bomo pri nas (bomo pa morali, če bomo hoteli biti na enaki višiaii s sosedi okoli nas) imeli avtomobilska dirkališča in posebne avtomobilske ceste za dirke, predaleč je tudi se do tja, ko bodo naše ceste vsaj v glavnih smereh po državi avtomobilistu-sportniku z doma in iz tujine nudile garancijo, da bo brez rizika zase in za vozilo prišel pokazat svoje Zagrebška Sparta v Kranju Po daljšem presledku bodo imeli danes v Kranju v gostih odlično moštvo zagrebške Sparte, ki si je v nedavnih tekmah s Her-nfsom in Grafiko v Ljubljani pridobilo pri uaä splošne simpatije. Po nedavni zmagi Kranja nad Mariborom sodeč, bo moštvo Kranja za goste dovolj trd oreh, tako da se pričakuje, da Sparta v Kranju ne bo mo-srU ponoviti ljubljanskih uspehov. Moštvo Kranja bo nastopilo v najmočnejši postavi, ima pa tudi to prednost, da bo igralo na svojem igrišču in pred domačo publiko. Tekma se bo začela ob 1"., po končani tčkmi pa bo na vrtu hotela »Stare poŠte« športna veselica. Prijatelji nogometa se vabijo, naj klub pod pro s čim večjim obiskom, ker je tekma združena s precejšnjimi stroški. Spet nekaj ni bila v redu Na poročilo >Pond. Jutra« o tekmi med Muro in Radečami v Murski Soboti, v kateri je Mura zmagala s 7:0, so nam igralci SK Radeč in gledalci, ki so bili z njimi poklali daljši dopis, iz katerega povzemamo, naf-lednje: Igralci SK Radeč so bili ob prihodu v Mursko Soboto prijetno presenečeni nad lepim sprejemom ter so z obeh tekem odnesli najlep.-e spomine in najboljše vtiske. Vsi aktivni igralci SK Radeč se odboru SK Mure najlepše zahvaljujejo za lep sprejem. Gledalci nedeljske tekme pa pišejo: Da bj Radečam popravili svoj zadnji neuspeh, so to nedeljo nastopili v najboljši postavi, kar pa jim tudi ni pomagalo. Videlo se je, da so zaigrali z voljo, elanom in kazalo je, da bodo dosegli tesen rezultat toda dvtega žal ni prišlo. Da se je tekma odigrala v čudnih okoliščinah, ima največ zaslug sodnik Türk, ki je prevzel funkcijo, dasi ni bil za fo določen od podsaveza. Sodnik je s svojimi odločitvami onemogočil vsako akcijo radeškega napada. Popolnoma nerazumljivo je, zakaj je izključil kar pet igralcev ;n morda je res ed:nstven primer, da je bilo v eni tekmi izven igre kar šest igralcev, ker je še eden moral zaradi ble-Ture zapustiti igrišče. Kljub temu je rade-ško moštvo igro nadaljevalo s petimi igralci. Slednjič ie treba čisto popraviti, da se je tudi prva igra vršila v Murski Soboti in da je bilo gledalcev preoei manj kakor jih je navajalo naše poročilo, ki pa se niso zgražali nad igro Radečanov, temveč le nad odločitvami nesposobnega vodnika. * Zvesti načelu, da je treba posebno pri nogometnih dvobojih vedno slišati tudi drugo plat zvona, objavljamo gornje ugotovitve prav radi s pristavkom. da je za nas razprava o nedeljskih dogodkih na igrišču v Murski Soboti zaključena. V nekaj vrstah Preteklo nedeljo je bila krožna kolesarska dirka, ki jo je na 15 km dolgi progi v okolici Novega mesta priredil kolesarski klub »Dolenje«. Dirka je potekla brez vsake nezgode in v najlepšem redu, pa tudi cesta je bila za prireditev kot nalašč. Prvi je privozil na c?Ij vozač »Dolenjca« Slavko Lampe v času 27:30, drugi je bil njegov klubski tovariš Mežnaršič Alojzij v času 28:10, tretji pa član SK Kandije Miha Zupančič v času 29:20. Mnogo zaslug, da jc bila prireditev tako dobro obiskasportnike«. da bo v dogledni bodočnosti izšla iz mladih ljudi ona skupina vozačev, ki bo že položila temelje sportnega avlo; mobilizma pri nas. Sličen je bil razvoj pri kolesarjih in motociklistih, ki so deloma že 6ploh udomačeni, deloma.pa še — pa že z lepimi uspehi — bijejo boj za obstoj in razvoj. Ko bodo avtomobilisti—športniki uveljavili svoje ime in bo javnost spoznala, da ay-tomobilist ni samo športnik, ki povzroča prah in ropot po cestah ter poplah in je-7,0 po naseljih, temveč prav tako športnik, ki si v avtomobilskem športu jekleni telo in duha, tedaj se bo slednjič podrla ona vi soka stena, ki zdaj loči našega avtomobili-sta od našega meščana in kmeta. Takrat bo avtomobili^ šele stopil v vrelo onih U-sočev in zmerom novih tisočev mladih ljudi, ki ljubijo in gojijo sport — ne za zabavo in nadlego drugim, temveč zato, da bodo nekoč, ko bo borba za obstanek največ zahtevala od njih. zdravi, močni in vredni sinovi skupne domovine. Takrat bomo lahko več pisali o njem v športni rubriki! 1 sto. Klubi se že sedaj vabijo, naj se te dirke udeleže v čim večjem številu. Kakor so čitatelji razbrali že iz napovedi o prvih letošnjih plavalnih nastopih, bo letošnja plavalna sezona za naše plavače zelo pestra. Spored je ogromno pridobil zaradi tega, ker so se klubi Jadran iz Splita, Viktorija s Suišaka, Ilirija iz Ljubljane in Triestina iz Trsta dogovorili za medsebojni plavalni turnir, ki bo trajal tri leta. Vsi ti klubi se bodo vsako leto srečali o priliki dvobojev v plavanju ?n vaterpolu. Tekmovanja sc bodo začela že 6. t. m., in sicer s srečanjem Viktorija — Triestina na Sušaku. 10. t. m. bo Ilirija imela v gostih Triestino, 13. t. m. bo v Trstu nastopil Jadran proti Triestini. 15. t. m. se bo Ilirija doma pomerila z Jadranom, 17. t. m. bosta na Sušaku nastopila Viktorija in Jadran, 21. t. m. bo v Trstu srečanje Triestina — Ilirija, 24. t. m. bodo Tržačani plavali v Splitu proti Jadrauašem. 24. t. m. bo sušaška Viktorija gostovala v Ljubljani, 28. t. m. bosta v Trstu obračunala Triestina in Viktorija, 31. t m. bo morala Ilirija v Split na srečanje proti Jadranu, 2. avgusta pa bo nato nastopila na Sušaku, 14. avgusta pa bosta zaključila tc tekme Jadran in Viktorija v Splitu. Po teh tekmah bodo prišle na vrsto tekme za državno prvenstvo, in sicer 7. in 8. avgusta juniorske v Ljubljane, 21. in 22. avgusta pa seniorske v Dubrovniku. Važno meddržavno srečanje med Jugoslavijo in Češkoslovaško bo nato še 28. in 29. avgusta v Dubrovniku. Današnji spored v II. kolu tekem za srednjeevropski pokal obsega 4 tekme, in si-ccr na Dunaju dvojno prireditev med Ad-miro in Genovo ter Austrijo in Ujpestom, dalje v Budimpešti srečanje med Ferencz-varosem fn Vienno ter v Rimu tekmo med Laziom in Grasshoppersom iz Curiha. Re-vanžne tekme iz toga kola bodo prihodnjo nedeljo na nasprotnih igriščih. Zagrebški Hašk, ki igra danes v Ljubljani, je dobil po nedavnem velikem uspehu proti Hungariji laskavo vabMo, da bi čimprej igral revanžno tekmo v Budimpešti. Hašk se bo odzval, ko bo imel prvi prost termin. Nekateri listi beležijo vest, da se je na pobudo osiješke Slavije med nekaterimi li-gaškinv klubi sprožila akcija, ki naj bi dosegla na prihodnjem občnem zboru nogometnega saveza povečanje števila ligaških klubov na 12. Zdi se, da j« stvar bolj to-lažilnega pomena za nesrečno Slavijo, ki je izpadla iz lige in zdaj zaradi tega izgublja še svoje najboljše igralce. Prvenstvena juniorska tekma v Trbovljah. Danes ob 15. se bo v Trbovl jah vršila zanimrva juniorska prvenstvena tekma med Železničarjem in Amaterjem. Ker imajo gostje prav uglajeno mlado enajstorico in so tudi domači junior ji v dobri formi, se obeta prav prijeten nogometni dogodek. V predtekmi bosta igrali prvi moštvi Amaterja ;n Hrastnika. Športno občinstvo se vabi na čim večji obisk! Smučarski klub Ljubljana. Vabim tekmovalce. da se zel ase danes ob 15.30 na igrišču Primorja pri blagajni, pri g. Savu San-cinu. Načelnik teh. odbora. Športni dan v Laškem. SK Laško bo proslavil svojo desetletnico 10. in 11. t. m. z velikim športnim dnevom. Spored bo naslednji: V soboto 10. t. m. ob 19. veslaška tekma na Savinji, ob 20. tek z baklami po mestu, ob 20.30 slavnostna seja z razdelitvijo diplom in plaket najstarejšim funkcionarjem in igralcem. V nedeljo 11. t. m. ob 6. budnica po mestu, ob 9. pričetek lah-koafletskega mitinga, zatem sprejem gostov pri vlakih, ob 11. promenadni koncert, ob 14, povorka vseh sodelujočih mo- tte* hi atletov po mestu, ob 14.80 prilstek nogomtnega brzega turnirja, ob 15.80 nogometna tekma SK Laško : SK Trgovački iz Zagreba, po tekmah zabava na > La vie Dne 11. t. m- zvečer bo ilumiaaeija. 2SK Hermes — motosekcija. v torek dne Privlačnost Češkoslovaške ne leži v mogočnosti in veličju države, marveč v izredni pokrajinski pestrosti, ki jo zelo posrečeno dopolnjuje vse ono, kar je v stoletnih naporih ustvarilo nje pridno jn nadarjeno prebivalstvo. Tako nudi češkoslovaška ne samo prijatelju prirode mnogo prilike Za občudovanje prirodnih krasot, marveč zadovoljuje v enaki meri prijatelje zgodovinskih spomenikov ter ljubitelje raznih lepih športov. Češkoslovaške gore sicer niso z večnim snegom pokriti orjaki, ki učinkujejo s svojo mrtvo krasoto, marveč so vseskcei pokrite z gostim gozdom, ki mestoma prehaja naravnest v pragozd. Na sapadu tvori mejo države češki les, ki prehaja proti severu v Smrečine m Rudne gore. Vse ozemlje je prepreženo s krasnimi cestami in dobrimi poti, tako dia so obiskovalcem dostcipne tudi najbolj oddaljene zaiameni-tosti in prirodme lepote. Ob saški meji se razprostira rcwnantiöno Polabsko peščeno gorovje, i men c vano češko-saška Švica. Na vzhodu zapirajo deželo Jizerake gore, severovzhod pa obeležujejo Krkonoši s Snež" Mengeš, 3. julija. Jutri bo v Mengšu običajni letni nastop našega Sokolskega društva. Za prireditev vlada med domačini in v vsej okolici veliko zanimanje. Gotovo bo tudi udeležba zelo velika. Kmalu pa bi se bilo zgodilo, da se bi ta praznik, na katerega se članstvo z veseljem in požrtvovalnostjo pripravlja, spremenil v veliko žalovanje. V pretekli noči so namreč neznani zločinci skušali zažgati naš ponosni Sokolski dom. Društveni načelnik Osredkar je prišel davi zarana s svojo soprogo na telovadišče ob domu, da bi nadaljevala priprave za nedeljski nastop. Opazila sta, da je bilo na pročelju eno okno razbito, drugo pa široko odprto, čeprav se okna vsak večer skrbno zapro. Mislila sta, da je kdo vlomil, ter sta o tem obvestila druge društvene funkcionarje in žandarmerijo. Ko pa so se ti zbrali in odprli Sokolski dom, so videli, da je bilo ob steni pri odprtih oknih zloženih na kup kakih sto stolov, ki so bili precej ožgani. Ugotovili so. da je neznani storilec polil 9tole s petrolejem in 8. t. m. ob 20. sestanek veega gUmtv* v hotelu Bellevu« na terasi Vaino zaradi dir-ke «a državno prvenstvo. Tajnik. SK Reka: Danes ob 9. igra komb. moštvo n» igrišču Hermesa. Poetava je razvidna v garderobi. ko. Od Krkonošev dalje se vlečejo Jesenl-ki a Fradedom. še vzhodneje se razprostirajo Aczkkfi z bajeslovnim Radhostom, mejo proti Poljski pa tvori Viscka Tatra s svojim najvišjim vrhom Gerlovskim Stitom. To gorovje je pravi raj za turiste. Prekrasni gozdovi, gerska jezera, — morska očesa — ter izvrstni hoteli, opremljeni z najmodernejšim udobjem. Vzporedno z Visoko Ta-tro gredo gorski hrt>ti Nizke Tatre, Slovaškega Rudogorja, obeh Tatar itd. Do Karpatoruske meje se Sirijo Karpati s svojimi vrhovi Höver lo in Pop—Ivanom. Njihovi travniki in pašniki spominjajo na najlepše predele Svice. Zelo znamenita, so nadalje podzemeljska čudesa divje Maccche, votline v Dem anovi, dalje ozemlje v Jasovu, Domici in Ajelici. Vse jame so lahko dostopne ter so zanimive tudi z arheološkega vidika. V to območje spada tudi ponikalnica Punkva, ki je ustvarila nebroj podzemeljskih krasot in ima poizemsko zvezo s slovito Ma-cocho. jih podkuril z ječmenovo slamo. Ker pa so stoli iz trdega lesa, se petrolej bržčas ni dobro vpil v nje. Slama je bila zažgana z vžigalno vrvico, a bila je Še slabo izsušena in ni dala dovolj velikega ognja. Zgorela je pač sama, ni pa bilo zadostne vročine". da bi zgoreli tudi stoli. Ako bi se bilo to zgodilo, bi bil ogenj tako velik, da bi postal njegova žrtev ves Sokolski dom. Storilec je pred svojim dejanjem zlezel tudi na podstrešje in tam prereza! električno napeljavo, najbrž zato, da se ne bi mogle prižgati luči, ako bi kdo slučajno prišel v dom. žandarmerija je uvedla strogo preiskavo. Vsa javnost upa in želi, da bi čim prej izsledila storilce. * Poročilo o poskufienem požigu je prinesel že »Slovenski Narod«. Ker pa je prejel poročilo telefonično iz Domžal, se je zgodila pomota, da je poročal o požigu v Domžalah, dočim se je zločin zgodil v uro oddaljenem Mengšu. Iz Julijske Krajine Ukrepi proti gozdnim poi arom. Po Krasu » »e v poslednjih letih pojavljali zaradi poletne vročine posebno v bližini železniških prog pogosti gozdni požari, katerih 1[ašenje 'je bilo v večini primerov kaj mi-o upešno. Leto« je tržaška prefektura izdala posebno uredbo, po kateri bodo morali posestniki svoje travnike in gozdove v bližini železniških prog dodobra zavarovati pred požari. Zgraditi bodo morali zavarovalne zidove, jarke in druge take zaščitne naprave, posekati vse grmičevje v širini do 20 m na obeh straneh prog itd. Na-redba je zelo stroga in določa tudi občutne globe za prekrši tel je. Nove šole. V kratkem nameravajo v območju idrijske občine zgraditi tri nova šolska poslopja: v Srednji Kanomlji, ▼ Z«-vratcu in Vrsniku. Prav tako bodo še leto« zgradili novo šolsko poslopje tudi na Ravneh nad Grgarjem. Idrijska odnosno grgar-»ka občina sta že nakupili potrebna stav-bišča. Tudi goriški pokrajinski upravni odbor je te dni odobril vse potrebne izdatke in načrte za te šole. Novi divizijski poveljnik v Gorici. Italijanski vojni list je te dni objavil ukaz o imenovanju dosedanjega poveljnika videm-skega vojaškega okrožja, brigadnega generala Franca Rolutija. za poveljnika soške pehotne divizije, ki ima svoj sedež v Gorici. Akcija za gradnjo kmečkih hiš. Pred èrtiti a letoma so italijanske oblasti začele sistematično akcijo za obnovo in izboljšanje kmečkih domov, ki so zlasti po južnih pokrajinah zelo nezadovoljivi. Akcija sc je sedaj razširila tudi na Julijsko krajino. Vlada je to akcijo podprl« na način, da je prevzela določen odstotek obresti z« posojila, ki bi jih posamezni kmečki posestnika najeli pri raznih denarnih zavodih, tako da bi 9e jim olajšal« amortizacija dolgov. V tržaški pokrajini daje taka posojila tržaška hranilnica, ki je stavila v to svrho rva razpolago 1,000.000 lir. Iz tega fonda se bodo dajala posojila v razdobju prvih prihodnjih pet let po 4'/« obresti. Posojala Kodo znašala po 3000 do 60.000 lir. Jugoslovenski železničarji, ki so zadnje dni kot gostje svojih francoskih tovarišev potovali po Franciji, so se med potjo v domovino ustavili tudi v Trstu. V ponedeljek »o jih tam sprejeli zastopniki italijanskih železničarjev. V torek so se dopoldne odpeljali na nekdanja soška bojišča, popoldne so si ogledali mesto, zvečer pa so jih tržaški železničarji pogostili v svojih društvenih prostorih. V Gorici se je mudila preteklo soboto skupin« izletnikov s Sušak«. Bilo jih je okrog 30. Prispeli so preko Reke in Trst«. Iz Gorice so nadaljevali svoj izlet z udobnimi avtobusi do Trbiža. Fašistične mladinske počitniške kolonije. Letos namerava tržaška pokrajinska fašistična zveza poslati v počitniške kolonije okrog 7500 otrok. Razmestili jih bodo v 29 kolonij na deželi in ob morju. Letos je bilo na novo ustanovljenih 14 takih počitniških postojank. Otroci bodo pod vodstvom učiteljev. V poslednjih letih je število otrok, ki prebijejo vsaj mesec dni v skupnih počitniških kolonijah, zelo nara-stlo tudi na Tržaškem m Goriškem. Pred goriškim sodiščem se bo vršil sredi tega meseca proces proti 28 let staremu Franju Siliču iz Mirne pri Gorici, ki je bil pred nek«j tedni aretiran, ker se ni prijavil k naboru. Siirič bi bil moral pred 2 leti v Abesinijo. Pred raznimi *odiaci v Julijski krajini se pogosto vršijo procesi zaradi bega čez mejo. Tako jc bil predvčerajšnjim Stanislav Sirk iz Brd iz tega razloga obsojen na tri mesece zapora in 2000 lir denarne kazni. V kratkem pa se bodo vršili slični procesi proti 26-letnemu Josipu Arčonu iz Št Petra pri Gorici, 38-letnemu Francetu Drole-tu iz Grahovega in 33-letni Kristini Kogojevi iz Laze pri Cerknem. V Cerknem je bil zadnji ponedeljek odstavljen tajnik tamkajšnje krajevne fašistične organizacij« Rudolf Rossi. Za začasnega komisarja organizacije je bil imenovan Furlan Umberto Zen nie r. A-beainska kava v Trstu. Iz Abesmije so pričeli uvažati v Italijo prve množine kave. pridelane letos v abesinskih deželah. Do-«dej je bilo uvoženih pet tißoc ton kave. Porazdelili so jo na večja italijanska mesra. Tudi na Trst je odpadlo nekaj stotov abe-sinske kave, ki je bodo prodajali na debelo po 3400 lir za stot. Oblasti so že pozvale trgovce, naj si jo naroČijo po omenjeni ceni. Zaenkrat še ni zn«no. po čem jo bodo smeli trgovci prodajati na drobno. Kater! konj je zmagal Pri neki dirki sodelujejo trije konji: How, Sonny boy in Juanita. Njihovi lastniki so (v drugem vrstnem redu): Lewis, Bell in Smith. V začetku dirke 9i je How zlomil nogo. Smith je lastnik črnega konja, ki je tri leta star. Sonny boy je že prinesel svojemu gospo darju 20.000 funtov nagrad. Bell je že izgubil precejšnjo vsoto denarja, čeprav je bil njegov konj premagan le za dolžino glave. Koni, ki ie dobi! dirko, je črn. Lewisov konj je dirka! prvič. Kateri konj je v dirki zmagal? * Dobro premislite vse te podatke. Po njih toste z lahkoto dobili logičen odgovor na vprašanja. Rešiive pošljite do petka na uredništvo >Jutra« Stric Matic je zanje pripravil spet nekaj lepih nagrad. Kje je napaka Na našo zadn jo uganko smo dobili precej odgovorov in tudi pravilni so bili po večini. Sicer pa naloga ni bila težavna. Zgodba pripoveduje, kaj je letalec, ki se je vračal iznad sovražnikovih jarkov, premišljeval. Kako pa ie mogel to kdo vedeti, če je HI letalec takrat, ko so ga dobili že mriev? Med reševalce ie razdelil stric Matic spot lepo število knjižnih nagrad. Dobe jih naslednji: j Jožef Oionetti, Mirna na Dolenjskem, dobi knjigo >P*ter Kajetan«. I it'd vik Kastelie, Ljubljana. Dolenjska c. 28., dobi knjigo »Rdeča megla«. 0. Schrev, ravnatelj. Trst, Via Viook» degli Scaglisni 261. villa Perotti, dobi roma« »Železna cesta«. Milan Suhanek, Kokrica, 56. pri Kranju, . dobi roman >Tigrovi zobje«. Anton Bsjee. akademik, Ljubljana, Malga jeva ulica, dobi roman >Lucifere. Mirko Viiis, Mekinie 97 pri Kamniku. Anion Žr*a. žel. uradnik, Nomenj. p. Boh. Bistrica in I. Sumer, Ljubljana, Groharjeva 2/II. pa dobe po eno knjigo revije Usnje ia jreU, Velik mirnskega sokolskega okrožja Sokol v Mokronogu se je na svoj praznik 27. junija lepo pripravil. Ze nekaj dni pred nastopom je bilo pifav živahno n« zle-tišču, kjer so se zgradili potrebni objekti. Pokazalo se je spet enkrat vzajemnost vsega članstva. Zgledna je bila pomoč g. Kalina, tvorničarja v Mokronogu, in njegovega požrtvovalnega delavstva, ki je neumorno pomagalo članstvu. Posebno pa se je delavstvo izkazalo pri postavljanju težkih mlajev, darov br. Ivana Deva in poslane« inž. Zupančiča. Okrožni zlet je bil toliko svečanejšn, ker je bilo z njim združeno razvitje prapora dece mokronoškega Sokol«. Na prejšnji večer se je izpred doma razvil mogočen sprevod — baklfida domačega članstva, naraščaja in dece po trgu, ki je bil slavnostno razsvetljen in okrašen z zastavami. Navdušena mladina je vzklikala domovini, kralju in Sokolu. Pred domom kumice dečje-ga prapora načclrace s. Devove Fanòi se je sprevod ustavil »n je celotno članstvo zapelo »Pesem sokolskih legij« in »Sokolsko himno«. Še posebej je s s. kumici zapel zbor pevcev Sokolov. Krasno nedeljsko jutro je uzrlo lepo okrašeno telovadišče, ponosne mlaje in z državnimi zastavami odet trg. Sokolstvo se jc zgrinjalo od blizu in daleč in polnilo obširen trg. Dopoldne so se vršile okrožne tekme, ki jih je vodil s pomočjo sodniškega zbor« br. okrožni načelnik. Tekmovale so 4 vrste članov in 2 vrsti članic. Izid tekem je: člani: I. vrsta Trebnje z 2847 točkami, II. vrsta Št. Janž z 2696 točkami, III. vrsta Mokronog j 2470 točkami, IV. vrsta 2užemberk s 1985 točkami. Kot najboljši v okrožju so zasedli prva tri mesta nastopni bratje: 1. Kobal Branko (Trebnje) s 589 točkami, 2. Scrpan Janez (Trebnje) s 584 točkami, 3. Duič Zlatko (Mokronog) s 578 točkami. Članice: I. vrst« Žužemberk s 1688 točkami, II. vrst« Mokronog s 1597 točkami. Kot najboljše so zasedle prva tri mesta nastopne sestre: 1. Zerakov« Anica (Trebnje) s 487 točkami. 2. Z&ložnJkova Nada s 351 točkami, 3. Bebarjeva Minka (Žužemberk) s 327 točkami. Tekme so se v redu dovršile, doseženi uspehi so lepi. Godb« Sokola I. iz Ljubljane je dopoldne priredila na trgu koncert. Po skušnji popoldne s J je zbralo vse Sokolstvo na telovadišču, odkoder je odkorakal mogočen sprevod n« trg. N* čelu je jezdil« sokolska konjenica, z« njo so korakali zastavonoše s šestimi prapori. Za skupino narodnih noš, ki je zbujal« veliko pozornost, so se razvrstili močni oddelki članstva, naraščaja in dece. Na trgu pred lepo okrašeno tribuno je bil zbor Sokolstva. Starosta br. dr. Skulj je pozdravil zbrane, govoril o sokolskih smotrih in pozval mladino, naj se zbira okoli svojega prapor«, ki ga je razvil in izročil zastavonoši br. Cvetku Kladniku. Mladi br. zastavonoša dečjeg« prapora, prvega v Mirnski dolini in novomeški župi, je prevzel prapor, ga poljubil in obljubil, d« g« bo čuval. Kumi-c« s. načelnica je pa pripel« na prapor lep svilen trak in z vznešenimi besedami nagovorila vso veliko množico. Župni starost« br. dr. Vasic je izrekel župne pozdrave in z lepim nagovorom navdušil vse prisotne. Med petjem »Pesmi sokolskih legij« so se prapori pobratili z novorazvitim praporom, nato pa je veličasten sprevod krenil skozi trg in se rnzšel pred Sokolskim domom. Javna telovadba se je začel« s pozdravom državni zastavi in državno himno. Kot prva je nastopila moška in žensk« deca, po številu 124, pod vodstvom br. Lunačka, br. dr. Skulj« in ». Križrrfkove. Deca je skladno in lepo izvedl« proste vaje. Za njimi je prikorakala najmlajša deca mokroftoškega So- kola (21) pod vodstvom s. Renkove. Vaje je 9estavila s. Kneisiova, besedilo pa s. Per-kova. Deca je pela po napevu »Hajdmo mi-Sokoli« in telovadila lepe simbolične vaje tako srčkano. da »o se marsikomu orosile oči. Buren aplavz jih jc n«gradiL 82 ogore-Hh naraščajnikov in vitkih naraščajnic je nastopilo skupno v dveh kolonah pod vodstvom br. Zdešarja, br. dr. Skulja in s. Devove. Za njimi je prikorakalo pod vodstvom s. Lazarinijeve in s. Devove 34 članic. Vaj« so bile krasno izvedene. Sledila je krasna točk« dece mokronoškega Sokola (14) pod vodstvom s. Križnikov«. Močn« struja članov (52) pod vodstvom br. Kuharja je zadivila gledalce. Strumno so telovadili lepe vaje. Med telovadcčimi smo opazili tudi župnega starosto br. dr. Vasica. Orodna telovadba je zaključila lepo uspeli telovadni nastop. Videli smo, da imamo v svoji sredi dobre telovadce, kar kaže. da se dà tudi na deželi mnogo doseči z vztrajnim delom v telovadnici. Po nastopu se je vršila animirana zabava s šaljivo pošto in plesom. Bil je izredno lep sokolski praznik. Privabil je zares prave brate, ki »i upajo vsak čas pokazati, da so Sokoli. Številni obisk starejših Sokolov in Sokolic j« posebno razveseljiv, saj je v sedanjih časih, ko preživlja Sokolstvo v dravski banovini hudo borbo, potrebno, tesno se strniti in pokazati riioč Sokolstva onim. ki bi mu t«ko radi »trli krila. Ti nasprotniki so se lahko spet prepričali, da velj« z« vse Sokolstvo le geslo: Živi, bori se, nc kloni! Vransko sokolsko okrožje priredi dan°s 4. t. m. zlet na Vranskem. Dopoldne bo tekmoval» deca, ob 11. bo koncert na trgu, ob 14. bodo skušnje, ob pol 15. sprevod. Ugodne avtobusne zveze z vlaki! Vransko društvo se udeležuje bratskih prireditev vedno v obilnem številu, zato pričakuje tudi številnega odziva! Sokoslko obmejno okrožje vabi prijatelje sokolstva na svoj okrožni zlet, ki bo v Borovnici 11. t. m. Iz življenja na dežel? Iz Gornje Radgone er— Zasedanje davčnih odborov pri davčni opravi v Gornji Radgoni se je končalo 2. t. m. Razpravam so prisostvovali številni obrtniki in trgovci, ker je bil predlog davčne uprave glede davčne osnove znatno viSji od lanskoletnega. Splošno se govori, da bodo davčne otremejiitve trgovcev in obrtnikov to leto še večje kakor doelej. Da bo trgovec in obrtnik, k' to^ta plačala to leto več davkov, vsaj delno zvalili to breme na malega človeka, js razumljivo. BLED. Zvočni kino bo predvajal od torka do četrtka ob 21. uri »Koncert na dvoru«. Igrajo Marta Eggert hova in Johann Hcc»?t ers DEVICA MARIJA V POLJU. V nedeljo 26. t. m. je gorel v proslavo VMovega dne velik kres, okrog katerega so se Zbrali prijatelji Sokola in članstvo v velikem številu, tako da Je proste va prav lepo uspela. Tudi za letni nastop, ki bo danes v nedeljo 4. t. m. popoldne se vse članstvo pridno pripravlja. Nastop in veselica best« na ob ärnem in lepo urejenem letnem telovadi-àfiu, ki ga je uredilo marljivo članstvo z br. gospodarjem na Čehi s kulukom. Vabimo prijatelj« Sokol« m članstvo vseh sosednjih diruétev da nas v čim večjem številu obiščejo! Poskusen požig Sokolskega doma v Mengšu »JUTRO« I?. T53 14 Ne3c!ja. 1 m 1937. G E Po M ta OB Vat NE MALIM OGLASOM Din &— davka m mk oglu ta «nktatno prt* «fio di dajanja naslovov plačajo osi, Id Hdejo •ek aa enkratna objavo aglaaa Dia tt#-> Dopisi aantanaja po Dia 2-— aa vsako besedo. Din &— davka oglas ta enkratno pristojbino Din — aa Šifro aH dajanj« Najmanj« aaeaek aa enkratno objava oglasa Dia 20*—» oglasi ae zaračunajo po Din aa besedo, Din 1— davka oglas te enkratno pristojbino Dia 5.— aa iifzo ali dajanja " ' - ' — / Utili volasi Ponudbam na Mfra na prilagajte znamki Le, že zahtevata od Oglamaga oddelka »Jutra« nsM * . _odgovor, prflofita »HII Ja* PK10SOjOIB0 ona ju je 1 mal« Je plačati pri predaj naroffla, obenem s naročilom, ali pa po n, Ljubljana štev. 11.842, sicer _ _ navedenim pristojbinam še manipolacijska pristojbina Din 5.—. naročila in vprašanja, tfčoča se —**f1i ««lasov, ]e naslavljati na«: Oglasni oddelek «Jutra14, LjaMjana, Letovišča Bea«a» i Din, davek S Din, n šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Letoviščarjem ae priporoča »Gostilna Tavčar«, Poljane nad fikofjo Loko. Celodnevna oskrba 30 Din s stanovanjem vred. 13651-38 Bohinj krasno letovišče, Pension 40—50 Din. Turistov-ske sobe 10 Din. Hotel TRIGLAV. 14663-38 »Prodnik« Stahovica rut čistem planinskem zraku, nudi krasna gorska iaprehajališča, naravno kopališče, avto-postajališče in izborno kuhinjo. Pension od 30 din dalje. 16691-38 Kam pa,kam ? Beseda 1 Dui, davek 3 Uta, za šifro ali dajanje oaelors 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Domače ocvrte piske ter dobro pijačo v hladnem senčnatem vrtu — vam nudi restavracija ■v Strelišče« Podrožnikom 17176-18 Danes vsi na Rakovnik v gostilno pod gozdom dobite na ražnju pečenega prešibka, pohane piške it vse vrste pristnih vin. Se priporoča: Omahen. 17192-18 Letovišče in kopališče IVO SORLI se priporoča. Gorenja vas, Poljanska dolina. 226-38 Letoviščarjem nudim dobro domačo hrano z udobnimi sobami. Informacije v gostilni Sajovic, Cerklje na Gorenjskem. 17184-38 Počitnice na kmetiji za 20 Din dnevno in ceneje. Sprejmem tudi otroke. Interesenti dajte naslov na ogl. odd. Jutra pod »Dolenjski vinogradi, voda in gozdovi». 17143-38 Rekonvalescent Išče na Gorenjskem mirno sobo s popolno oskrbo za daljši čas, mogoče tudi čez zimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sonce in vrt«. 17145-38 Letoviščarje, ki nameravajo v Split opozarjam, da imam lepe i obe oddati, z vso oskrbo ali brez. Cene nizke. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Bon-33 POZOR Vsi na veliko vrtno veselico, ki jo priredi nova gasilska četa Vel. Mlačevo pri Grosupljem v nedeljo 11. Julija 37, Prodajalka dobra moč, ki Je popolnoma verzirana v ma-nufakturl dobi mesto. Ponudbe 8 prepisi spričeval ln zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod »Manufakturistinja«. 17082-1 Trgovski pomočnik mešane stroke, ki j« vajen tudi usnja, dobi takoj mesto. Ponudbe z prepißi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva ln dobra moč«. 17083-1 Iščem frizerko z mojstrskim Izpitom takoj za letovlščarskl kraj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Leto. vlšče«. 16880-1 Prodajalko vešSo vodstva prodaje mlečnih izdelkov m delikatesnega oddelka, sprejmem za pribl. 20. julij. Ponudbe z zahtevo pl U5e, referencami Za vse tiste, ki nimajo časa in ne prilike iti na poletne počitnice, jim nudi gostilna pri »PANJU«, vedno dosti razvedrila in cenene zabave, zato pridite in prepričajte se. — Toči se izborni cviček, fina štajerska vina, razna toipla in mrzla jedila ,vTt, balinišče, biljard, vsak dan in vsak večer igranje na klavir, petje itd. Vas vljudno vabi in se priporoča TONE HOC, Vegova 10, Ljubljana. 17845-18 K Angelci Danes vsi na vrtno veeeKeo Smartinska cesta, gostilna Cotič. 17301-18 Nova gostilna in letovišče »Grič« Mara Oset pri Mariboru Letovlščarji se sprejemajo. Avtocesta Teléfon 3807. 17343-38 Za gospode letoviščarje B sobe s 6 p«steljami ž Din 80, dnevno, izprehodi, drevoredi, smrekovi gozdovi — odda — Marija Kebel v Mengša. 17370-38 Danes pečen prašiček na ražnju. Se priporoma Marija Prepelub gostilna Hradeckega cesta 76. 1737W6 Službo dobi Beseda 1 Din, davek 8 Din, sa šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Pisarniško moč žensko, potrebujemo takoj, do konca septembra z znanjem strojepisja in knjigovodstva. Ponudbe :ZdraviIi-éka restavracija Dobrna pri Celju. 16054-1 G. Th. Eothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine Niš. 1693S-1 v prostorih g. barona 01 Kolonijalna-deldka- Lazarini, grajščina Beli radnja Drago Kriiaj, kamen. Občinstvo ima krasan razgled na dolenjsko okolico ln lep ogled starodavnih graščinskih prostorov. Točijo se pristna grajska vina in prašiček na ražnju. K obilni udeležbi vabi — odbor. 17130-18 Gozdni paznik in lovski čuvaj z zadostno prakso se sprejme na veleposestvo. Samo sposobni in dela vol J ni naj vpošljejo ponudbe s podrobnimi podatki na oglasni odd. Jutra pod: »Paznike. 14616-1 Vikerja (Wicker) na cotonske dolžine In Finis-stroje takoj sprejmemo. Ponudbe pod K—4094 na Interreklam, Zagreb, — Masarykova 28. 16801-1 Postrežnico sprejmem proti brezplačnemu stanovanju.— Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Dobra«. 17215-1 Šivilja na dom se išče, zglasi, ti se na Cankarjevem nabrežju 9-1. 17244-1 Dva mizarska I Hišnika ! Lesni manipulant pomočnika P"*«*"®^. oženjenega, «prej- I strokovnjak v cenitvi sprejme Prane Kregar ln " ST*& p?se*.tT.0- Vi" I stoječega lesa, vešč vse-Oomp., VlžmarJe I ** , "ST03 vrt-1 ga dela v lesni stroki, del». Ponudbe na I išče službo. Naslov v •*J?Ltra P®*1 iifr0 I vseh poslovalnicah Ju- Mlado prodajalko 1----------— 1 tra" 16958"2 simpatično za špecerijo ki 17276-fl bd tudi vodila gospodinjstvo Izurjeno nletilio I Gospodična sprejmem. Ponudita « «li- u, «Ci« Lt 5? perfektna v slovenščini, ko na ogl. oddeL Jutra pod Mesto? ČT*** ' nemščini, Italijanščini, -T., r i »esini irg n. i, — »Trajno«. 17147-1 Šofer Išče službo, zmožen kavcije. Govori slovensko, nemško, italijansko Ponudbe na podr. Ju- . Iz znanjem stenografije, 37362-1 I strojepisja, knjlgovod- -I stva, korespondence želi Trcnv^tn hi» ! risarniska moč I mesto v pisarni, kjerfco-«nrpir« f»v«j u^Tv, 8 t"?«™»» P^», perfekt- Pomud.be na podruž. Ä ~ ■ MÄto- Jutra v Mariboru pod: „T^Li i t . respondence ter knjijrovod- »Skromna«. pod »Zdravac" ^ '"H«™. «obi mesto. Ä | 17095-2 poa »zdrava«. na „ j odd. Jutra pod äi- H71S34 j fro >SMB06tojna u,1^^ Mlinarski 17868-1 pomočnik P1 , T~ dobi sJuižbo, Mlin, Ljnhlja- riesaarja na — Vič. samortojneg», ca pohdStvo, I tra v Mariboru pod šlf- 173304 ®P*®jmem. — Infornaci je se ro »Abstinent«. 1 dobe na Miklošičevi 6, pri | 17091-2 Služkinjo _^ „ . zanesljivo, zmožno vseh SivilicU«» „ I Postrezmca hišnih del Išče zdrav- , Pomo«lIce ČJSta poštena niška obitelj. Dopise na Izdelavo damaklh pia- išče 3fcrat v tednu od Mesto hišnika oglasni oddelek »Jutra« f?fv ^/96JJuaov- sPr®J" 3. do 7. popoldne. Pon. ^ jvoow,^». pod šifro »Dežel*«- J T^r ^Älki" " ht,^ ^ ^ ^ « 17102-11 I «adstr. (Potnik) »Delovna«. ogl. odd. Jutra pod šll- I 17328-2 I ro; »stroja ključavni čar«. 17065-2 Pni mednarodni vzorčni sejem v Beogradu __Tekstillje — nanje — galanterija — steklo — kera- a MBV / I « mika — pohištvo — gospodinjske potrebščine — ^ ^ ^^ pisarniSld materijal in oprema — grafika — kemična septembra 1937 Ù1 kozmetična industrija — papir — življenjske potrebščine — foto — kino — optika — radio — bižuterija — sport — umetna obrt — igrače — glasbeni instrumenti — elektrotehnika — stavbarstvo —■ stroji — motorji — orodje — poljedelski stroji — les, Pojasnila daje Uprava beogradskog sajma, Beograd, Prestolonaslednikov trg 45, teL 28-526 Pošt. pretinac 538. Prodajalka mJafša, popolnoma 1a- Natakarico Gospodična ur j ena v trgovini z me- do 25 let staro, veščo I z znanjem nemščine. Ppknveki nnmnrnik šanim blagom, dobi ta- nemškega Jezika In va- francoščine ln klavirja , , * " J^ " koj službo. Ponudbe na j eno hišnega dela sprej- želi v dobro hišo k otro- 1™ ■ ,dt1.raS^ai Karel Koželj, nasi., Tr- mem. Prednost _ zna- kom. Ponudbe pod: L. ì^8^^^01^^™^ žlč. 17110-1 nje šivanja. Ponudbe s Hetzl, Guštanj. r,,^ 1 ' 1 točno navedbo doseda- 17090 2 odd- Jtttra 17253-3 Boljšo gospodično ^ ■J"»-.p«» »MarlJi- ^ J^v^Ma^bo^: I Absolvent | Natakar fs^^^P+T,»^^. 173501 dvorazredne trgovske S» anoéen slovenščine ln Iščem k 1 letnemu otro-1 ------I ie, vojašlčne prost, vešč nemščine išče primerno ku. Naslov v vseh posi. •Jutra. Pisarniški vseh pisarniških del, — I službo. Ponudbe pod . , išče kakršnekoli zaposli- »Natančen« na podruž 1,LRf'11 praktlkant tve; event. s kavcijo, jutra v Mariboru. „.„ .. i z dovršeno 4 razredno Ponudbe pod »1. sep- Hisnik meščansko šolo se ta- tember« na oglas. odd. ki se razume na bencin, | koj sprejme Ponudbe I Jutra. 17348 skl motor ln zna delati I na podr. Jutra v Celju na vrtu, neoženjen. vo- pod značko »Trgovsko jaščine prost, dobi me- podjetje Celje«, sto pri baronu Frideriku 17352-11 Bornu, Sv. Ana pri Tr- [ žiču. 17109-1 Frizersko 17182-2 Upokojenec z znanjem nemščine Išče službo oskrbnika na večjem posestvu ali kaj Prodajalka brezpogojno poštena, išče nameščenja. — Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Tudi gospodinjstvo«. 17363-2 nnrnnfnien ! sllčnega. Ponud. na ogl Krojaškega mrp1mm pomočnico ^ Jutra ^ »oskrb- J ° w _ I sprejmem. Plača po tuy I nik< pomočnika lektivnl pogodbi, pa tu-1 ' 17183-2 Izurjenega za boljša de- 01 veC- Frizerski salon la sprejme Anton Med- Jernejeva c. 1.1 po5f_n_ j-1,.1- vešek, Trbovlje. I Wubljana VII. I rosteno aeKie 17115-1 17358-11 Išče službe kjerkoli za | vec«. nizko plačo pri dobri Vrtnar 28 let, Iščem primerno mesto, marljiv, vešč vseh vrtnarskih del. Pismene ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Dober dela- Čevljarski mojster Šiviljo in učenko ßÄonÄ 17259 2 Dve služkinji sprejmem za vsa hišna ^evijarsiw mujsier | -""■V" ------ I učila nekoliko nemSčlne I Zanoslitev dela. Obrnite se na Da- neoženjen dobi mesto, (jTi J? ^eno), sprepw vešča vseh gospodinj „ _ niča, Maksimovič - go- takoj. Prednost imajo P^Jetje Naelov v sklh dej ln nekaj kuhe. ---- —-- mlajši z najnovejšimi TOeh P°sl-ovalntcah Jutra. •------------------Ivini, tudi hišnlško ali 1 ä7367-(l spodarica Roma Srem, Kr. Petra 190. 17021-1 Sprejmem delavke za pletenje nogavic, — Zagreb, Knežija 27. 17008-1 Absolvent strojne delovodske šole lzučen železo ali kovino strugar, vojaščine prost dobi stalno mesto. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb pošljite na oglasni odd. Jutra pod značko: »Sposoben strugar«. 17018-1 )va čevljarska pomočnika sprejme takoj Od ar, — Bled. 17022-1 41 Hinko odskače iz kuhinje, držeč se sa eno nogo, in še spotoma tako neznansko javka, da se nama nazadnje res zasmili. Na srečo menda ne misli, da bi mu bila to nalašč storila. Skozi stranska vrata izgine v spalnico. Midva sva v tem prilezla iz svojih skrivališč in z utripajočim srcem čakava, kaj bo. Hlapec zmožen samostojno opra vljati živino, kmetska dela ln hmelj se sprejme takoj ali pozneje. Pfetrovče št. 4. 16996-1 Uradnika(co) z znanjem nemšlae korespondence, daktilogra-fije, knjigovodstva, zar nesljlvega ekspeditivnega Prvenstvo imajo pozna vaici fotografske stroke. Oferte pošljite: Lonča-revlč, Beograd, Terazije štev. 32. 16953-1 Frizerko prvovrstno moč sprejme v službo, eventuel. tudi kot družabni co dobro vpeljana tvrdka v Mariboru. Cenjen pon. na podr. Jutra v Mariboru pod »Prvovrstna moč«. 17094-1 42 čez nekaj časa naju Hinko pokliče. Poiskal je zavitek obvez in legel v posteljo. »Pomagajta mi! Ne morem se sam obvezati!« zastoka. »Joj, joj, kako peče!« Res se lotiva dela. Sezujeva mu copate, mu zavihava hlačnice in ga ja-jneva obvezovati. Brivskega pomočnika mlajšega, dobrega delavca, zmožnega tudi ondulaci je, sprej mie Janko Kofler, Železniki nad škofjo Loko. 17080-1 Kuharico ki zna dobro kuhati ln opravljati tudi druga hišna dela sprejme boljša mala družina v Celju. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod šifro »Stalna služba 33«. 17075-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca sprejmem v stalno službo. Pintar Ernest, Pokopališka ul. 4, Ljubljana — Moste. 17177-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca Iščem za takoj ali po dogovoru. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Dober strižec«. 17178-1 Tehnično podjetje sprejme administratorja za razna dela z vlogo 15.PC0 Din. Ključavničarji ali sllčno Imajo prednost. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Sposoben«. 172T0-1 tečaji. Ponudbe na podruž. Jutra v Trbovljah | pod šifro »4«. 17114-1 ! Tapetniškega pomočnika samca, mlajšega, sprejmem Peter Eobal, Kranj. 17374*1 Žagarja akordanta, vajenega ve-| necijanke in gàtera, za trdim mehki les, fiče-1 Prakfilrnnfa mo za stalno delo. Pon. . a. . , pošljite pod »Vesten ln (»»»Iventa trgovske «ole) sposoben« na oaL odd. sPreJm« ■ takojšnjim nasto Jutra I P°m zavarovalnica DITNAV 17111-1 I 17341-1 z znanjem nemščine — wu pripravljena sodelovati sprejme drogerija kot pri samostojnem ateljeju praktikantlnjo. Pon. na Cenj. ponudbe na ogl. odd. oglas. odd. Jutra s sliko j„tra pod »Iščem firmo«, pod značko »Drogisti- slika naželjena. uja«. 173394 17118-1 1 zaželjena. „ , . , Dobro kuharico Za vodstvo večjega ig?eJn » TeJji obTAt ^ gospodinjstva I na Ogl. Odd. Jutra v boljši hiši na deželi I pladat' iščem zdravo, pridno ln skrbno gospodinjo, dobro kuharico v starosti 50 i D ^ . do 40 let. Nastop 15. "omocnico julija all 1. avgusta. Na- I • x k vesti Je dosedanje slu* , , , , ln ucenKO bovanje ln zahtevo pls ak°J »Prejme salon »NI- BÄIll ' 17340-1 če. Ponude na oglasni odd. Jutra pod »Zmožna in zanesljiva«. 17119-1 Hlapca h konjem, poštenega in treznega, močnega ln pridnega kmečkega fanta, ki je vajen konj, — sprejmem. Ponudbe na Matko Kranjc, trgovec na Vrhniki. 17124-1 Brivski pomočnik starejši, prvovrstna moč s finim nastopom dobi stalno službo. Naslov v vseh polovalnlcah Jutra 17128-1 Šofer za avto taksi, dobi mesto, takoj, proti kavciji v gotovini 2000 ali kot družabnik z gotovino 5 tisoč dinarjev. Imam 2 avtomobila. Nasi, v vseh poslovalnicah Jutra. 17127-1 Boljše dekle za vse z znanjem nemščine za majhno dobro negovano gospodinjstvo z 1 otrokom, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17086-1 kleparskega pomočnika veščega tudi vodne Instalacije sprejme takoj Peter Kaučlč, šk. Loka. .'7J77-1 Natakarja takoj sprejme restavracija v Ljubljani. Mesto stalno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17310-1 i čevljarskega pomočnika zmožnega vseh del, sprejmem takoj. Janko Zavrl, čevljar. Tržaška cesta 11, Ljubljana. 17357-1 Izurjeno pletiljo nogavic ln fazon sprej mem za stalno. Hrana in. stanovanje v hiši. — Pletarna, Slovenska 26. Maribor. 17346-1 ES«, Knafljeva 4. 17247-1 Samostojna moč radio mehanik, se išče za stalno s fiksno plačo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Mehanik«. 17274-1 Službe išče ^ Vsaka beseda SO par. davek 8 Din, sa Šifro ali dajanj« nasiera 6 Din; naj manjši znesek 18 Dia. Absolventka trgovske šole išče službo kot začetnica v boljši hiši. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod «Pridna in vestna«. 17073-2 Brivski pomočnik za dame z Inozemsko prakso, išče službo. Nastopi takoj kjerkoli. — Adolf Sue, Marlbar, Kac j an er Jeva ulica 17. 17093-2 Absolventka trgovske šole Išče službo kot začetnica v boljši hiši. Cenj. ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Pridna ln vestna«. 17073-2 Kuharica restavracijska ali privatna, zmožna tudi gospodinjstva, išče službo. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Prvovrstna kuharica«. 17237-2 Trgovski pomočnik mlad specerlst. nekadilec, trezen, tudi z znanjem nemščine išče slu ?bo v mestu ali na deželi. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Zanesljiv«. 17000-2 Pridno dekle Slovenka, dell 1. avgusta nastopiti službo gospo dlnJe pri ttarejšem go spodu v Zagrebu ali v okolici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 169C3 2 Naslov v vsel Dosloval I vto1' tudl hišnlžfco a11 Tiitrft posloval, fcafcrgnokoli drugo Išče 17198 : Samostojna 1 absolutno zanesljiv gospod. Refi sktira tudi na event. družinsko stano vanje pri podjetji'. Po- •__i___;__i nudbe na ogl. dd. Ju- Kunarica fa pod »Mlajs: upoko-išče stalne službe, öista po-1 jenec«. Stena s lepimi spričevali, na | 17270-2 stop takoj ali 15. julija. Ponudbe na ogl. odd. del. Jutra pod »Kuharica snažna«. 17170-3 Potniki Beseda 1 Din, davek 3 Din, sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Inteligentna mlada, simpatična gospodična ,vešfia poleg deželnega j «sika tudi nemščine bi šla I Pntnilrn k starejši fini dami kot I _ ru„ _ druzabnica ali k starejšim , vpeljanemu, ki otrokom, event. išče tak obiskuje špecerijske tr priključek v kakem letovi- govine na Štajerskem in šču. Ponudbe na ogl. odd. Prekmurju, bi dal v pro-Jutra pod »Pianistin«. dajo na provizijo bučno 17160-21 olJe. Oljarna, Maribor, Taborska. 17097-5 Brivski pomočnik 38 let star popolnoma sa-1 Zastopniki, trgovci. mostoien, hiter delavec, — I _ , -T . . ° , prvovrsten bubištucer, • fi- ^P "L za.mfv .P06«1 Qim nastopom, želi nastopi« D.nd5 »» dobro službo. IVmudbe na l*™' Anton Herbst, salon Bra- Plažna ",CodiU! F" tusa, Harenberg. I maml' Paš'čev0" 17333-2 J 37211-5 Vrtnar i Industrijalci - z večletno prakso lfiče trgovci pozor stalno službo za takoj. I prevzamemo zastopstva za Ponudbe pod vrtnar na vso državo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra. | »Velepromet«, Stari trg 19. 17155-2 173SW-6 Zaslužek Natakarica stara 24 let, vajena go- ______ SSS? ^L-^^f;. Z Ž?. I Beseda 1 Din, davek 3 Dm, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. bri ml spričevali, Išče stalno mesto s 15. julijem. V podtev pridejo le boljši lokali. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17199-2 Sprejmem potnike (-ce) za obleko ... i vanje privatnih strank Jrlacuna natakarica za Jesenice, Kranj, Tr z večletno prakso, zna- I bovlje, Celje, Maribor, nje perfektno nemščl-1 LJubljano in vse ostale ne, kavcije zmožna, po- kraje. Kdor priloži za štena ln zanesljiva išče vzorec 5 Din, ima pred-primemo mesto. Pon. I nost. Ponudbe na oglas, na ogl. odd. Jutra pod odd. Jutra pod »Velik »Zmožna ln dobra moč« zaslužek«. 17208 2 I 17051-3 Natakarica Tisoč dinarjev dobra moč, Išče službe I la več zaslužite meeeč-v gostilno, vešča nem-1 no z delom doma. Po-Škega jezika, zmožna tu- šiljam material prevza dl kavcije. Ponudbe na mem gotovo blago. Mal oglasni odd. Jutra pod kapital potreben. Zahte »Simpatična«. I vajte prospekte, priloži 17105-2 t« znamko za odgovor. MIha j lo Henlg. Panče-vo.Br. Jovanovlča 20. 16KM-3 Frizersko nčenko spretno ln prijetne zu- | nanj osti za to obrt 3 do 4 raz. mešč. šole, zdravo, sprejmem. Oskrba v hiši. Ponudbe s sliko na: Branko Hra-brič, frizerski salon, — | Karlovac, Riječka ul. 1. 16405-44 Kolarskega vajenca sprejmem Vitor Pust, kolar, Svablčeva ul. 13, | LJubljana. 17240-44 I Učenko sprejme trgovina z mešanim blagom. Hrana ln stanovanje v hiši. Po-1 nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena učen-1 kac. 17214-44 Vajenca marljivega ln poštenega Iščem. Trgovina z meša- j nlm blagom Adolf Ki-meswenger, Zg. Šiška 280 | Ljubljana. 16959-44 Proti debelosti uporabljajte neškodljiv« SLATINSKE TABLETE za hujšanje sestavljene iz prrrodnOi mineralnih soE in rastlinskih ekstrakto« Proizvaja: Apoteka Mr. Bahovee» Ljubljana. V vseh lekarnah 200 tabL din 69.—, 100 tabL din 39.—, 50 tabL din 24^. SLATINSKE TABLETE Reg. br. 14.213/34 Deklica s tremi razredi srednje I Nemško šole bi se rada Izučila 1,««™— manufakturne trgovine. konverzacijo Ponudbe prosim na oeL I * otroke in odrasle, nudi o-idelek Jutra pod šifro Elfrida Šegula, Ljub- »E j er koli I ljana, Dvoržakova 6/1. 17031-44 I 16949-4 Vajenca I Profesorica za trgovino z mešanim I francoščine, — poučuje blagom lz okolice Ljub- nlžježolce francoščino ljane sprejmem takoj, za popravne izpite. Po-Zg. Šiška 99, nasproti nudbe na oglas. odd. Ju-remize I tra pod »Profesorica^ 17189-44 I "»"-I Naprodaj kuhinjska oprema, mize stoli, namizni prti, bele zavese, posteljna oneja, karnlse, električne sve tiljke, posoda. — Celje, Gla\-nl trg št. 1-H. nad. 16998 6 Vajenca I Diplomirana sprejme trgov ma mešanega I romanistka blaga v Ljubljani. Naslo-v p^j^uje francoščino in v vseh poslovalmcah Jutra.. prlpravija za ponavljal-17168-41 I 1Zpite. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Učenko sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Pred nost imajo hčerke železničarjev. Ponudbe na ogl. od-del. Jutra pod »Pridnost in poštenost«. 17180 4 Brezplačen pouk krojenja in modeliranja 17164-44 I po najnovejših pariških krojih nudim šivilji in I krojaču, ki hoče ostati Mizarskega vajenca ^ končanem pouku v sprejmem. Rožna dolina I službi kot krojni risar cesta IV. štev. 25. I m modelir. (Stalna slu-17158-44 J žba). Potočnik, prikro-j e val niča, Sv. Duh 68, Pekovskega Zagreb. Železna okna 6 komadov z ventilaci-jami. velikosti 120x220 cm, in 210x310 cm poceni prodam. Naslov v vse poslovalnicah Jutra. 16857 -6 Plinski štedilnik štiriplamenski »Prometheuse, 2 likalnlka s podstavkom, v dobrem stanju zelo poceni prodam Poizve se Polakova 7 v Sp. šiški. 16969-6 Kotel aa toplovodno centralno kurjavo, 5 in pol kvdr. metrov, skoraj popolnoma nov, pripraven za srednje veliko vilo poceni naprodaj. A. Erniari, Kranj. 17032-6 vajenca sprejmem v uk. Mihael Cesnlk. pekama Roš v | Hrastniku. Isto tam se sprejme natakaric^ ki 17171-4 Abiturijentka realne gimnazije iz urad _____ ____________t nlške rodbine išče pre- zna "nekaj šivanja. Lah- I ko počitnic instrukcij^ ko Je začetnica. I na deželi, proti popolni 17146-44 I oskrbi. Ponudbe na J. B. aibltur. Ljubljana. Cesta 29. oktobra, št. 9. vrata 17. 17132-4 Mlinarski vajenec z najmanj dvema razredoma mešč. šole, star ne pod 18 let, dobi takoj mesto. Vsa oskrba je v hiši, dobi tudi nekaj plače. Valjčni mlin v Sevnici. 17120-44 Vajenca sina iele-zmicarja, sprejmem za avtodelavnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten vajenec«. Oblastveno koncesij onirana ŠOFERSKA ŠOLA I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Slomškova ul. 6 — Telefon štev. 28-26. Ü7005-4 Inštruktorja t7338_44 I v kvadriranju in kubl-ranju v računstvu iščem , i za večerne ure. Vprašaj-Siviljsko vajenko te od 19. naprej : Indof pridno ln pošteno, sprej- | - šuštar, Linhartova 16. mem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vljudna ln ubogljiva«. 17325-44 17314 4 Nemško konver zacijo in teorijo se nauče hitro vsi po moji Mesto vaienke (najboljši metodi. Posamez- ,f _ ,______ I niloi (v ekurnnah cenejše). Iščem v trgovini meša- taf(>n;acije od 9.1 bla«\,?,a i^f"^ 1.1. in zvečer. Butarjeva 4/1, ^ ^ I K- Lju tov». Dobra šivilja išče službe, najraje na dBžell. Nastopi takoj. Ponudbe na podr. Jutra v Trbovljah pod šifro »Poštena«. 17116-2 Valenci(ke) Gospodična gre za popoldan k otroku boljše družine. Fon. na ogl. odd Jutra pod »Slovensko aH nemško«. 17298-2 J Beseda 1 Din, (lavek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 15 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Vajenka lz dobre družine, krepka, Inteligentna, z 2 raz. mešč. šole išče mesta v trgovini kot začetnica. Kovačlč Marica. Mozirje. 16399-44 Dama Nemka k zdravniku. Cenj. ponudbe I išče gospodično aH go-na oglasni oddelek Jutra do spo za pouk slovenščl 30. julija pod »Kamila«. I ne. Ponudbe na oglas. 173S2-81 odd. Jutra pod »Per fektna« Mlada gospodična 1 17201^ išče mesto blaga jničarke. — ■ _ . , , ima veselje do trgovine,. — Frizerska vajenka voljna je iti -udi v gostilno, ki se Je že učila, stara Spretna u vsako delo. — 15 let. Išče mesto, kjer Cenj. ponudb« na «gl. odd. I bi Imela t iodi oskrbo. — »Jutra« do 16. julija pod I Verstovšek Olga, Servnl-Veronika«. I ca štev. 144. 273E1-5 I 17024-44 izobražena gospodična 33 let, želi kjerkoli primerne namestitve v zdravilišču, bolnici. — zmožna pomoči na Sužter - Mali. Lin hartova 16, Ljubljana. 17315-44 17362-4 Mizarskega Prodam Otroški voziček globok, prodani. Proto 0 Ljubljana. 17038-fi Cirkularko ugodno prodam, Puans Lisjak, Litija. 17083« Dira na peresih e prima oljatiml cerni, 2000 kg nosilnosti aeìo ugodno naprodaj pri: Fa j far, LJubljana, Trnovska ulica 25. 16855« Otroški voziček moderen ln dobro ohranjen, prodam. Cena J« zmerna. Naslov: Jamnik Moste, Tovarniška ulica štev. 28. 17179-fl Trboveljski cement betonsko železo, vse stavfc-ne potrebščin« priporoča: fceleznnna Koutny, LjaWje-na Medvedova 98 Telefon 33-090. 170B3-6 Žarnice WO Volt, razne jakostä, skxv raj nič rabljene, naprodaj. Genj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrija 17342-6 I Beseda 1 Din davek S Din. I za šifro ali (lajanje naslova 15 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Otroško posteljico veliko z žlmnloo. zajam-. i čeno čisto, poceni pro- Beseda 1 Din. davek 3 Din. da.m. Poizve se: Omerza, z* šifro ali dajanje oaslova Tyréeva c. 6-1. vajenca »prejmem. Krakovska ul. 7. Trnovo. 17365-44 Pouk 5 . Din. Nmimaijši tae«ck I 17 Din. 17085-6 Inštruktor - akademik išče inetrukcijo čez počitnice v Ljubljani. Instruira vse gimnazijske predmete. Uspeh tasiguran. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten 23«. 17068-4 Radi nemške konverzacije išče gospodična znanja z gospodom ali gospodično. ki obvlada perfektno ta Jezik. Ponudbe pod »Večerne ure« na ogl. odd. Jutra 17271-4 Otroški vozički letošnji modeli na patentiranih krogljlčnih ležiščih. S. Rebolj & drug Gospo6vetska c. Št. 13. 145-6 Cisto posteljo z žlmnloo na vzmeti takoj prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 16881 3 Zgalnico lSvrstno, v dobrem stanju, prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 18891-S Akumulatorska baterija obstoječa is 67 elemento», kapaciteta 185/161 anrper-skib ur, izpraznitev v 46/38 »Tipersktfi uran, v ztlo dobrem stanju, takoj naprodaj. Cenj. ponudbe na ogL »dd. Jutra pod »Tudor«. 17343-6 Sobna kredenca v staronemškem slogu, naprodaj. Na ogled od 11. do 3. popoldne. Blei-weisova 5. priti, desno. 17067-6 Globok voziček poceni na prodaj. Me-stinšek Valentin, Vodnikova 8, Moste — LJubljana. 17057-6 »Fortseritt« aparat za trajno ondulaci j o. 28 grelcev, tfeo-raj nov prodam za ceno 6000 Din. toda proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod turo »Takojšnja gotovina« 17098-6 - »JUTRO« št 153 Ntdelia. 4. VIL 1937, ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI PODRUŽNICE : Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split. Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5% Dovoljuje kratkoročne kr»Me v tekočem rač Eskontira «rgoveke DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000s— Vri i vse bančne posle najkulantneje Fotografski aparat na plošče, kompleten, s statlvom itd.. naprodaj. Snežniška ulica 12-1. na Mir ju. 17088 6 Vrhniški paviljon naprodaj. Vprašati pri: Kreču na Kajlovški cesta 22, II. nadstr. 17163 6 Okna primftrna z« delavnico 210 X 171 in lesene stopnice, fvwetu naprodaj. Glince XV štev. 8. 17288-6 Stelaže ln prodajne mize (pu-tlelrü) takoj poceni naprodaj. Ogleda se Jih v trgovini P. Ostrellč, — Ljubljana, Vegova ulica štev. 12. 17293-6 Vrtne stole W komadov, železne, pr^da !fr;;*an Franc, Tyrseva 54. 17302-6 Bcnečansko zrcalo (Veneoianar). antik na prodaj v trafiki, Tyräeva cesta št. 5. 17246-6 Pridelki Naseda I Din. davek 8 Din, ia šifro »Ii dajanje naslova ff Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Košnjo oddam Drenikov vrh 1. 17236-33 Belo haloško vino pristino, lastni pridelek takoj prodam. Cena Din "aslov v vseh poslovalnicah Jutra. V-33 Živali Reseda ! Din, davek 3 Din. r.a šifre ali dajanje naslova £ Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Nemškega ovčarja iMstokrvnega (samca) 1 do 2 leti starega. ku-j>im. ponudbe z naved-1x5 cene na počtni pre-250 (Ljubljana I). 16562-27 Airdale-terijerje besttedenske mladiče, peske, bele, starši odlični čuvaji, proda graščina Mokronog. 17195 27 Več šivalnih strojev I Žensko kolo prodam po 400 do 700 Pin. Hainer, Koiodvor-£ka ulica 11-11. 17316 22 Lokomobila 16 do 20 ks ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 17275-29 Glasbila Beseda i Din, davek 3 Dui, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kromatično harmoniko veliko, odlično klavirsko z dvojnim registrom, — ugodno prodam. Škafar Josip, LJubljana. Cesta 29. oktobra 16. 17203-26 Klavir srednje dolg, skoraj nov znamke Ehrbar, ugodno naprodaj. Istotam Lip sla stroj za izdelavo strešne opeke. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17061-26 Klavir dobro ohranjen poceni naprodaj. Poizve se v vseh posloval. Jutra. 17137-26 Radio Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Radio rabljen -vendar novejše tipe kupim. Ponudile na ogl. odri el. Jutra pod »Plačam takoj«. 17135-9 še do-bro ohranjeno, naprodaj po nizki ceni. Celovška 70. 17390-K1 Moško kolo kupim proti takojšnjemu plačilu. Kenda. Tel. 24-05. 17185-11 Št. Vid in okolica sta že prepričana o prim« kakovosti in reklamni ceni koles in delov, kupljenih le v trgovini Splošne trgovske družbe v St. Vidu nad Ljubljano Velika Ubira. Kolesa od Din 650 naprej. Odprto tudi ob nedeljah dopoldne od 7. ur» dalj«. 17291-11 Pohištvo Beseda 1 Din ta vek 3 Din. za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din, Spalnico in drugo pohištvo kompletno predam zaradi odpotovanja. Naslov v vssh poslovalnicah Jutra. 17060 12 Črešnjeva spalnica polltirana 12 kosov, naprodaj po nizki cent. — Mizarstvo Cvetko Klad-nik, Mokronog. 17081-12 flHBBFIHMilHHMH BHZEHg Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Motorno kolo BS A 500 ocm model 34, kompleten. z električno razsvetljavo poceni naprodaj. Draxler, Maribor, Vetrinjska 11. 17092-10 Avto — Fiat petsedežna limuzina- krasen voz. se proda zcio ugodno. Vprašati Ljubljana, Breg št. 10. IT. nadstr., tel. 21-10. 17232-10 Žrebca »Nepomuka« bo prodalo kolo jahačev i)i vozacev v Llutome-ri na javnf licitaciji. Ki to dne 8. VII. ob 12. v g natii ni Vrega v Ljutomeru. Zrebec, ki Je arno rlške pasms, stoji n* plemenllnl postaji v Bu-čečovcih, kjer je vsakomur na ogled. 17002-27 Francoske pse buldoge. s prvovrstnim rodovnikom prot.a: -Jes. Iievetak. Rožna dolina, Cesta 4. šfcv. 17. Ljubljana. 17323-27 Foksterier resasti. 1 leto star. dre-eiran. prikupljiv. poceni iri prodaj. Vprašati *pr; Ele&troton. Frančiškanska 10, dvorišče. 17324-27 Stroji Besed» 1 Din. davek 3 Din. s» šifro »U dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Motor NSU 350 ccm vožen 6570 km v odličnem stanju prodam. Kačičnik A., Loče pri Poljčanah. 17108-10 Deutz motor skoraj popolnoma nov, najnovejše tipe. 6 k. s. zamenjam za motorno kolo novejše tipe, 350 ccm. dobro ohranjeno. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17121-10 Avto Peugeot 4-sedežni, prodam, tudi na hranilne knjižice. Gara-ža Eksprees, Vegova ul. 8. 17256-10 Denar prihranite Prvovrstno znamko osebnega in tovornega avtomobila, malo rabljenega, štedljivega .poceni kupite pri Krupp zastopstva 0. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. .lil. 17336-10 Prodam zaradi selitve: samsko sobno opravo s pisalno mizo, banjo, razno posodo in druse hišne potrebščine. Ogleda se lahko vsak delavnik od 14. dc 18. Naslov v vseh poslovfciaKah Jutra. 17207-12 POHIŠTVO Največja rabera vsakovrstnega pohištva sobnih in kuhinjskih oprav. Sperane spalnice, imitacija kavkašlc! oreh . . 4.500 Pleskane spalnice . 1.600 omare ...... 400 postelje......»0 kuhinjske oprave . . 675 kuhinjske kredence . 375 kuhinjske mize . . 120 kuhinjski stoli . . 50 otroške postelje . . 300 otroški vložki . » "i5 otroški madraci . . 120 žični vložki ... 80 madraci.....190 Sprejemamo vsa popravila in naročila po konkurenčni ceni : Se priporoča : Mizarstvo »SAVA«, Rožna dolina. Miklošičeva c. 6. 17-332-12 Gostilniški inventar miz«, stole, Jedilni pri bor, tehtnico za 5 in 100 kg, trlcikelj. vse potrebščine za gostilniško podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Julij 37« 17263-7 dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne - juveiir Ljubljana, Wolfova ulica 1. 12-38 Beseda 1 Din davek à Din. za šifro ali lajanje naslov» 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne vloge vseh denarnih zavodov teriatve in vrednostne pa pirte r n o * i i m najkulantneje po na i viSji ceni tako) v gotovini A. Planinšek Ljubljana, Bethovnova 14 Telefon 55-10 al. 39-16 POSOJILO morete dobit: v roku 4 dneh v eotovin n blagovnih bonih HERMES Informacije: Tavčarjeva 2. 88-16 Hranilne vloge prodate najbolje potom moje oblastv. dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina. RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10 233 16 Spalnice od 1800 Din, Kuhinje od 750 Din dalje ter otomane, cauche, mod roce. m tapetniška dela izvršuje najceneje ko misijska zaloga pohištva Fr. SaJevlc, Stari trg 6. 17306-12 Moderno ta kvalitetno POHIŠTVO vse zajamčen«' — ie od 1700 Dio Sperane, spalnice <775 Din kuhinjske oprare 375 Din kuhinj, kredence 400 Din omare 1.50 Din poa.-nij« — itd. Oglejte si veKko Hb ero pohiStv» prt »Oprava« ca loga poftištva Ljubljana. Celovška e. 50. 17353-12 Rabljeno pohištvo in šivalna stroja v dobre stanju, zaradi pomanjkanja prostora prodam. Sv. Jerneja cèsta št. 3. Kirinlč, Ljubljana VII. 17359-12 Elektroiux hladilnike kres motorjev na električ ni plinski ali petrelejski pogon prodaja n» ugodno odplačilo TEHNA, Ljubi ja sat. Mastra trg 85/1. — Telefon S3-80. 231-39 Kupite najboljši »Zündapp« motocifcel od 200—800 ccm po najnižji ceni. 0. Žužek. LjubljSna, Tavčarjeva 11. 17507-10 Ford avto dvosede žret, v te io dobrem stanju, ugodno naprodaj. Ogled garaža 0. Žužfk, Tavčarjev» nI. 17343-10 Sodelovati _ r trgovini aJi industriji boče in!ad, podjeten trgovec, tekstilne stroke, vsestransko izobražen, z manjšim kapitalom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Tekstilni strokovnjak«. .17072-16 Mizarji Vse kar potrebujete za Vašo strojno delavnico dobite najugodnejše v specialni trgovini strojev tn strojnih delov. D O V 2 A N IVAN Ljubljana, Frančiškanska 4. Zahtevajte po nudbe. 16530-29 Odprt avto petsedežni. zelo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17258-10 Motor na sesalni plin na drva 16 KS, naprodaj. Fmidc Planine, Limhuš. 16940-29 Parni stroj stabilna lokomobila, 17 do 20 ks. skoraj nova, ugodno naprodaj. Horvat Franc. umetni mlin. Slnptlnci, p. Sv. Jurij ob Sčftvnicl. 17012-29 Hladilni stroj tovarniško nov. skoro za polovično ceno prodam. Montaža garantirana. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Omara«. 17037-29 Šivalni stroj =.kora* Tjopoinoma novi. «ttng'r pfaff Dilrkopp in drugI po nizkih ce naia naprodaj pri »Promet) (nasproti Križan 6ke cerkve). 17285-39 Kupim motor dobro ohranjeno, tipo 4 tag. od 350 do 500 ccm prednost imajo tip« 13-SA. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17266-10 Beseda 1 Din. davek 3 Dia. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. KOLESA MOTORJI dobra, cene ugodile, izbira velika. S. Rebolj & drug Go&posvetska e. St. 13. 145-11 Kolesa moška in damska, ramih nemških znamk, naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina. Tyrseva 36. 173*2-11 Kolesa prvovrstnih znamk skoraj nova ln večja izbi ra stari oceni naprodaj pri »Promet«. (Nasproti krlžanske cerkve). 173M-11 1 m Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za vkuhavanje sadja in wéivja so najboljši Weckovt aparati in kozarci! PTodaja JOSIP JAGODIC, Celje, Gubčeva ulica 2. Ceniki brezplačno! 16313-30 Novost za dame! Trajno onduiacijo Izvt šujemo na najnovejšem in najlažjem aparatu, kar jih je do danes na redila modema tehnika Za ruske bise nspea garantiran! Prepričajte se in presenečeni ooew.' Frizerski salon RAK AR. Prešernova ul. 9 dvori šoe nasproti slaiiliarne »Košak«. , 188-30 Gumbi - plise entel, ažur, predtisk, mono-grame, hitro izvrši Va tek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 85-30 Ureditev dolgov potom sodn Und* siu oosoiilnlce. ai-ia Družabnika resnega, za ob6toJečo tovarno lesnih izdelkov, z vlogo 150.000 Din itóem. On jene poo. pod značko »Dobra bodočnost«, na oglasni odd. Jutra. 17015-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske od 10 do 25.000 DIil, kupim ln plačam. Vprašati: Marijin trg 3, trgovina. 16941-16 1KKW. a DUI, a»» o» J ti* iiido ali dajanje naslov» 5 Din. Najmanjši inesek 17 Dui. Trgovino b mešanim blagom v več j ena kraju dravska bau. na javni dražbi ban., potreben kapital 30.000, oddam. Ponudba do 15. juiija 1937 ua ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa prilika. 16407-17 Gostilno vzamem takoj v najem v okolici mesta. Naslov v vseh posloval. Jutra 17238-17 Dobroidočo pekarijo vzamsm v najem. Nasi, v vseh posloval. Jutra. 1*231-17 Pekarno odda v najem oziroma proda Joèko Majaron v Borovnici. 17017-17 Mlin sposoben za fino mletje krede — kaoltna — zemeljskih barv, vzamem v najem, tudi da lastnik sam melje. Ponudbe na Ogenit, Ljubljana. Kolodvorska 18. 17193-17 Dobroidočo gostilno v industrijskem kraju vzamem v najem. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Dobroldoča 2999«. 17089-17 Gostilno vbUžlni mestne klavnice v Ljubljani oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Rogaška Slatina« na ogl. odd. Jutra. 17112-17 Gostilno vzamem v najem v Ljubljani ali v industrijskem kraju. Razpolagam z lzbornlm lastnim vinom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 'Zmožen in agilen«. 17160-17 Krojaška delavnica v industrijskem kraju poleg dekanijski cerkve sandi odpotovanja naprodaj zelo ugodno. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17117-19 Veliko skladišče svetlo, zračn. indi ta tih» obrt s pisarno, oddam. Gregorčičeva 17/c. Ing. Bolha Ivan Trdinova 5/1. 1T285-19 Trgovske lokale l^pej oddam na Miklošičevi cesti. Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod ^Lokal v ccntni« 60-19 Trgovino na erto prometni točki zaradi družinskih razmer takoj prodam pod ceAo. Potrebno samo 20 tisoe Din. Ostalo dam na odplačevanje. Dopise na podruž. Jutra v Mariboru pod »Redka prilika«. roi4-18 Beseda 1 Wn. davek J Din, za šifro al! dajanje naslov» 5 Din. Najmanjši iat*ek 17 Din Lepa hiša 3 gostilno na prodaj. Dva vrta ln vsa uporaba. Kolodvorska cesta 47 Brežice. Naslov: A. Tu-da, Solojevljeva ul. 5. IV. nad», desno Zagreb. 14784-20 Visokopritlična hiša moderno zidana, 8 let prosta davka, z 1800 kv. m vrta naprodaj 10 minut od postaja Orehova ras—Slivnica pri Mariboru. Maver iter. 100. 17096-20 Dvostanovanjsko hišo podkleteno, zasajen vrt sredi Ljubljane, takoj prodam. Mirna okolica. NaeJov v vseh posloval. Jutra. 17194-20 Dvostanovanjsko hišo • krasnim vrtom v Rožni dolini cesta n. ugodno pto-dam. Naslov r vseh poslo-valaicah Jutra 17389-38 Gostilno ali vinotoč vzamem v najem v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 17326-17 Lokali Besed» T Din, davek a Din. za šifro ah dajaaje oaslov» Din. NajmaDjši uiesek 17 Din. Lokal z modernimi iiložbami, oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. lessi-:? V St. Vidu nad Ljubljano Hotel v Boh. Bistrici popolnoma opremljen s 12 tujskimi sobami, restavracijo in vrtom "na križišču cest ob potoku Bistrici, ugodno naprodaj. Pojasnila daje Posojilnica v Radovljici. 16446-20 Parcelo IX trgovsko »Ji stanovanjsko hišo v centru ali najbližji okolici Ljnbljane. kupim takoj. Naslmv ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 16t: 35-30 Parcela naprodaj. 500 kv. m. na Kodeljevem, po ugC«nt ceni. Vodovod, elektrika poleg. Perko, grad Kodeli. 17205-20 Hišo v Šiški ob glavni cesti poleg centra M lepim vrtom takoj prodam. Celovška 84 17223-20 t Lep vinograd krasna lega ln lepa klet ugodno naprodaj. Pon. na oglasni odd. Jutra pod »Haloze«. Ag en tura Pichler, Ptuj. 17014-20 Vslcd smrti v-el»trgovca z mešanim blagom, tn<ü zeletnino. prodam r Mislinju dve ttgovski in gostilniški poslopji, enonad-ttro-pni, * več kakor •»> prostori, z velikim vrtom in ledenico. Ribnik za led ua razpolago. Krasen letoviški kraj. 6ril m nad morjem, ob ržjiozju slovitega I'ohor ja, izhodna točka za ture. Železniška postaja, po^ta. br-zojav in telefon. Gozdnata okolica z veliko lesno industrijo. Eldorado za lesne trgovce. Informacije: Pajtler: M-sIinje. ggmpàoT ni rdgjo rdgo v v 17235-20 Meščansko hišo prijazno, z vrtom na trgu v Radovljici (Gorenjsko letoviški kraj), prodam. P rim. za trgovino ali obrt. Cena ugod. Pojasnila daje Beabler, Radovljica. 17200-20 Prodam hišo s trgovinico s kompletno opremo, vrtom to e novo v breBhlbnem stanju v Skopicah 42 pri Brežicah. Informacije daje Albin Robida, istotam. 17151-20 V trgu Vače pri oerkvi prodam ali dam v najem v dobrem stanju nahajajočo trgov iko hišo z vsemi pritL kitu ami Pan. na oglas, odd. Jutra pod »Vače 10«. 17159-20 Parcela z velikim obrtniškim po slopjem v oentru mesta pripravno aa lahko industrijo prodam. Dopise na oglasni odd. Jutra pod Redka prUlka 1937. 17138-20 7-stanovanjsko hišo 1000 kv. m zemljišča, primerno tudi za manjšo industrijo, prodam b» 100.00(1 Din. Bonndbe a» ogl. odd Jutra pod »Za Rožnikom« •17387-30 Stirisobno stanovanje lepo, ▼ oentm. Dia ìjGOO oddam takoj ah b avgust. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 16005-21 Enosob. stanovanje i pri tik lina mi, oddam takoj «G ta 1. »vgurt. Idrijska ulica 6 (Staa in dom). 17070-91 5-šobno stanovanje ali pisarno oddam novembra ali preje. Miklošičeva 14-in 14345-21 Trosob. stanovanje komfortno, v sredini mesta, oddam s 1 avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16518-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklina-mi oddam v Tavčarjev] ulici 5. 17201-21 Tri prazne sobe vse separtrene za ptaar-no aH zakonca, za takoj. Gosposvetska 12-11. Ogled od 10. do 12. 17222-21 Dvosob. stanovanje solnčno s pritlklinaml oddam. Kraéowec, Polje 117. Stiri minute cd postaje. 1702821 Stanovanje goba. kuhinja, pritikllne oddam s 1. avgustom. Rožna ulica 21 za 300 Din. 16983-21 Dvosob. stanovanje ■ pritlklinaml oddam rta Lavrd 33. Informacije Istotam pri g. Ogrinu. 17074 21 Ugodna prilika! 2 sobi ln kabinet ter souporaba vrta za 550 Din Pojasnila Sp. Šiška, Goriška 29. 1705021 Stanovanje dvosobno s kabinetom pod enim ključem, oddam za september ali oktober. Samo odraslim osebam. Mladinski dom it. 3, Kodeljevo. 17054-21 Dvosob. stanovanje g kabinetom, oddam 8 1. avgustom mirni stran ki v Povšetovi ulici 35 na Kodeljevem. Vprašati Ukmar, Moènlkova 5. 17187 2t Posestvo z vinogradom lepo, krasna lega z le-oddam ukoj v najem pre- plm razgledom, «no uro novljeoo hišo z vrtom :n njivo, poleg cerkve ob glavni cesti, pripravno za vsako obrt ali trgovin«. — Dr. Kavec, St. Vid nad Ljubljano. 17062-19 Z vlogo Din 40.000 si osigurate lepo mes^o. Fonudbe nja ogl. od it. Jutra pod »Lepo nvsto« 16S36 > Din 40.000 za razširjene podjetja — iščem. Najmanje 2000.— Din mi?sciriD garantiram Ponudbe na' ogl. odd. Jutra pod »Dobra stvor« 16985 16 Din 25.000 dam kot garancijo za službo, greni v trgovino aLi sl-ič no. Ponudbe na ogl. cd-del. Jutra ped »Dobra garancija 100«. 17167-16 Knjižico hranilne posojilnice »Moj dom» r. z. s o. z. Ljubljana v znesku ca 6000.— Din kupr'm. Ponudbe na ogl. od-del. Jutra pod »Ta-kojžnja gotovina«. 17165-16 Posojilo Din 70.000 ižčem proti intabulaciji na hišo v LJubljani in proti visokim obrestim. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »70.000«. 17139-16 Kupim Beseda 1 Din, davek 3 D:n s» šifro ali dajanje oaslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srnove in jelenove kože kupujemo stalno v vsaki množini. J. LAVRIČ, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 1. 14788-7 Inventar za slaščičarno ali stekle ni nastavek kupim. Pon. na oglasni odd. Jutra pod »Poceni«. 17052-7 Železen voziček za prevoz elektromotorja do 400 kg takoj kupi Gospodarska zadruga Središču. 17129-7 Valjar za balinišče dobro ohranjen, kupim. Mencingerjeva 4. Kole sija. »141-7 Hranilne vloge Obrtne banke in drugih denarnih zavodov vam vnovči po najvišji ceni proti v8koj5njl gotovini Koncesionirana tvrdka za ban-ine :n kredltr ' posle AL. PLANINŠEK. Ljubljana Beethovnova ul. 14-L Telefon 35-10. 17237-16 Kompanjona iščem za dobno idočo trgovino v Ljubljani s !fìO.Onn Din ndeležbe preti sigurnemu jamstvu. Naslov v v«eh poslovalnicah Jutra. 17296^16 Gostilna dobro idoča. na križišču dveh prometnih ulic na prodaj s vsem inventa-rom po zelo nizki o3-ni zaradi odhoda v tujino. Lokal z tremi velikimi gostinskimi soba mi, kuhinjo in stanovanjem, 2 veliki kleti, najemnina zelo nizka. — Prodaja se nemški po-nlklan štedilnik, stroj za p rajne perila 2 kolesi Ln razni arugi predmeti. Zagreb, Selška c. 56. 17009-19 Mlekarna v centru mesta naprodaj po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17055 19 od Maribora oddaljeno pocenil naprodaj. Vpra sanja pod: »Vinograd« na nn^čnl urad Hlnko SAX, Maribor. 17011-20 Lokal v vedini messa takoj ali pozneje oddam. Neslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17174-19 Posestvo z gospodarskimi poslopji, prostovoljno prodam. Zemlje 50 oralov, gozd. travniki, njive in 2 vinograda. ob banovinskl O-Stl. pol ure od postaje Rajhenburg. Natančna pojasnila daje Ra-stohar Franc, trafika v Rajheoburgu. 17023-20 Veliko hišno posestvo s stanovanji, 8 vpeljanim trgovskim: prostori in v*; iiko vrnskio kletjo, naprodaj v Ljobijan». Hipotek» do Din «O.Ort» ali hranilne knjižice Mestne ali Kmftske posojilnice v Ljubljani. — Naskiv r vseh poslovalai-tah Jutra. 17Ž61-30 Enodružinsko vilo prodam n» JeSci pri Ljubljani. ena SO-f**». 16.000 hipoteka. 15.000 na široke, potrebno 50.000. Dopise n» ogl. odd. Jutra pod značko »Ugodno«. Hišo z gospodar. poslopjem 1150 prvovrstnega hmelja redita se lahko dve kravi m dve Bvmjl. prodam za 55.000 Din. J' tik ob cesti 10 mtn. od postaje Polzela. M. Dre nik. Preeerje 12, Bra-sloVče.. 17001-20 Pisarniške prostore dve vezani sobi s pritlklinaml v stranski ulici ali dvoriščnem traktu, iščemo za 1. september. Kupimo tudi V Mariboru prodam hišo z pro6tra-intrn porioolem !n vrtom vse cca 3000 kv. ra. ev. stavbno parcelo, ker Je vse ob cesti. Vpraéatl: Maribor, Meljska c. 44 16999» Posest v Celju, lepa iemr»er. r-upuno tuoi dovnato' pol ure od po dobro ohranjeno pisar- nlško opravo. Ponudbe na oglasni odd. Ji: tra pod »Zadruga«. 17152-19 Dvoriščni lokal delavnico, enosobno stanovanje, oddam, Emon-ska cesta it. 2. 17040 19 Dobroidoča trgovina z mešanim blagom ugod no naprodaj. Stanova nje na razpolago. Vprašati: Jakob Erbus, krojaški mojster, MarTbor, Aleksandrova cesta 16. 17345-19 Sotrudnika sprejme Gospodarsko poslovalnica. Prednost s kapitalom. Ponudbe d» ogl. odd. Jutra pod »Scrijoano«. 17335-16 Primeren lokal na prometnem kraju za javno kuhinjo, Iščem. Ponudbe pod »Javna kuhinja« na ogl. odd. Jutra. 17144-19 Hranilne vloge Mestne hranilnice ljubljanske večje zneefce Vzajemne posojilnice ln Kmečki hranilni ln posojilni dom ima naprodaj: Kome. tvrdka Ba bančne ln kreditne posle AL. PLANINSek. — LJubljana. eBetbovno va ul. 14-1. Telefon St. 39-10. 17272 16 Gostilno pripravna za Dalmatin ca takoj oddam. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod Najemnina nizka 17034-19 Mlekarna g vsem inventarja, n» prometnem kraju vsled bolezni ugodr>o naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 172140-19 staje, radi odselitve prodam. Pismene ponudbe na Creplnšek, Celje, ho tel' »Zvieeda«. 16997-20 Parcelo prodam v Gerbičevl ul. po ugodni ceni. Poizve se na Glincah c. IX, št. 22. 17043 20 6-stanovanjsko hišo prodam za ceno 110.000 Din, donos letno 16.560 Din, hipoteka 36.000 Din Val. Votini kova uL 32 ▼ LJubljani. 17045-20 Hišo orir. parcele, prodajte ali kupite najugodneje potom posredovalne pisarn« F. Pristavec, Ljubljana, Erjavčeva c. 4. a. Tel. 25-81. 204-20 Mala hiša ▼ Kamniku nasproti farne cerkve, naprodaj. Josip Janko, urar v Kamniku. 170T1 20 Nameravate kupiti ali prodati posestvo, hišo. rilo. obr nite se na posredovalni co TRIGLAV v Mariboru, Aleksandrova c. 12. 17098-20 Hišico ali vilo v Ljubljani odn. bližnji okolici, kupim m mesečno odplačilo event. prevzamem tudi hipoteki». Ponudbe s ceno na ogl .odd. Jutra pod »Jesen 1W7«. 17331-30 PRODAM večje število stanovanjskih hiš, vil in hišic v centru, okolici ter na detteli, nadalje posestva, trgovske in gostilniške hiše, industrije, o-brtne obratovalnice, gozdove ln travnike po aelo ugodnih pogojih. Večje število parcel centru in okolici, ter na deželi, sa vUe. hišice, industrije, kmetije, pax cele v mestu za vile odprtega sUrtema in eno tn večnadstropne hiše strnjenega sistema po najugodnejših cenen in pogojih. KUNA VER LÜDVTK Rimska cesta 6 (sedaj Cesta 29. oktobra). Tel. štev. 37-33, Ljubljana. 09 20 Dvosob. stanovanje kopalnice, terase jn vseh pritikltn oddam za avgust. Velika čolnarska 7. 17196-21 Stirisob. stanovanje komfortno, lepo. ■ vrtom oddam. Cesta t Rozino dolino 9. 17196 21 Trisob. stanovanje komfortno, solnčno v nori hiši oddam i 1. avgustom Celovška cesta 38. hiš«ik. 17133-31 SVEŽOST PRI PREBUJENJU! Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo s dobro odpočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Paris« Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana. s Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir de Paris« Bourjois. BOURJOIS * Soir de Paris * Sobo s kuhinjo z I. avgustom družini z 1. otrokom v Rožni dolini c. IV. štev. 62 pri koloniji. 17107 21 Mlad vrtnar z dobrimi spričevali želi premestitve za takoj. Naekrv v vseh posloval. Jutra pod »Mlad vrtnar«. 17154 21 Dvosob. stanovanje r prizemlju, suho, sončno, v vili na Vrtači, oddam mirni stranki za avgust v Tobačni ulici štev. 14. 17126-21 Enosob. stanovanje oddam s 1. avgustom. Košir Iv., Vìi 126. 17140-21 Takoj oddamo dvosobno komfortno stanovanj« » centralno kurjavo, pKnskim štedilnikom, dri g-aloni itd. Trisobno stanova nje z vsemi pritiklinaini. Za 1. avgust oddamo enostanovanjsko vilo z velikim vrtom m Stadionom. Vse potrebne infirm wie s« n» razpolago pri VzajeniLi zavarovalnici r Ljubljani na Mflkloš-°čevi cest; št. HO med uradnimi urami od io .14. oce. Telefon 33-31 »Ii 23-3* 173ä4-M Trosob. stanovanje komfortno, s kopalnico oddam takoj ali pozneje. informacije: Ftigner-jeva št. 12. 17217-21 Zaga polnojarmenik (Spaltgater) s opremljeno tovarno sabojer. 60 ks. vodne alle v na lesu bogatem kraju na prodaj. Naslov v v»eh posloval. Jutra. 17M7-1D Nova hiša Sttrietanovanjsfca poceni naprodaj pri Mariboru. Naslov v podr. Jutra v Maribora. • 17949 20 Vilica 4 sobe. velik vrt pri Celju naprodaj. Pon ud be na podr. Jutra v Celju pod »100.000«. 17363-39 Sitino* a nji Enosob. stanovanje z bai konom oddam boij št stranki brez otrok Bolgarski ulici 32. 17319-31 Stanovanje dvo ali trosobno s celim komfortom m dve ma balkonoma m takoj ali kasneje oddam. Poizve se prt hišniku na Medvedovi 1. 17218-31 Dvosob. stanovanje z vsemi pritlklinaml oddam. Vodovodna 44. 17220-21 Trisob. stanovanje ■olnteo 8 kopalnico ta plinom v I. nadstr. od-dam sa avgust. Meneč no 900 Din. Kavarna Majcen na Tyršev{ e. 51 17212-31 Enosob. stanovanje oddam mirnim owwbam s 1. avgustom v Rotoli dol tat, cesta V. štev. 19 17166 21 Dvosob. stanovanje v pritličju oddam za 1. september na Cesti 29. oktobra (Rimski), štev. 23, a* Dta 489. 17209-21 Beaeda 1 Dia. davek 8 Dte. Ufa ..... Dia ta Hti« aH dajaak Najauaja IT Dia. zaeMk Solatno stanovanje 8 aok Ib kopalnice, oddam 1. avgusta. P od rožnik. Certa I. »t. 7. 16974 a Dvosob. stanovanje novo, s kopalnico, oddam boljši stranki, ki prevzame oskrbo hiše ln vrta. Sv. Krištof. Dete-lova ulica št. 5, Novak. 17103-21 Stanovanje trisobno, e pritlklinaml, oddam na Blelwelaovl e. la 1. avgust. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17133-21 S prvim avgustom oddam stanovanje «ne ali dveh sob, kuhihje in ahram.be. Podjunska 11. Ljubljana VIL 17J35-21 3-sobno stanovanje solnčno, oddani r bližini barske uprave. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod značko »Zmerna cena«. 17286-31 Stanovanje v novi hiši oddam s 1. avgustom v I. nadstropju. Dve sobi. kabinet, kopalnica ln druge pritikllne. Poizve se pri g. Tavčarju, Sv. Petra c. štev. 79. 17305-21 Enosob. stanovanje 9 kopalnico, in pritiklrnanr, oddam stranki brez otrok, takoj ali pozneje. Naslov v vteh poeLjvatoicah Jutra. 17253-31 Enosob. stanovanje v podpritličju, oddam stranki brez otrok. Ba-tistič, Rutarjeva 4.». 17312-21 4-sobno stanovanje moderno, s kopalnic«, oddam na Tyršeln. u Šifro a.lì lajanje naslova A Din. Najmanjši tütstk 17 Din. Solidna mirna stranka <2 člana) Išče lepo d .-o sobno, sončno stanov« nje z vsemi prltlslinsi ml v bližini banovine ali kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna.« 16934 21a Gospa S odraslo hčerko išče 2-sobno stanovanje s prl-tlklinaml v južnem delu LJubljane za septem ber» plača do 600 Din. Peitudbe na oglas. odd. Jfcutra pod »600«. 17046-21a Enosob. stanovanje 6 kabinetom ali dvosobno (kopalnica želj ena), blizu centra išče druži na 2 odr. oseb za 1. IX. 1937. Točen plačnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 999. 17027-21a Enosob. stanovanje išče štiričlanska družina za avgust v Sv. Petra okraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Reden plačnik«. 17034-21* Oddam sobo prazno ali opremljeno, le boljši osebi. Pleterš-nlkova ulica 28. 17028-23 Boljši dami ali gospodu oddam lepo opremljeno sobo s kopalnico in vso oskrbo. Malga j e va 2 II., nadstr. levo. 17063-23 Sobo oddam boljšemu gospodu, takoj ali s 1. avgustom. Tavčarjeva 3 11 17156-23 Lepo sobo solnčno, poseben vhod, oddam zelo ugodno. — Groharjeva 3. pritličje, levo. 17297-23 Lepe sobe opremlj-eno, e posebnim vhodom, skrajno čiste in tračne, oddam takoj. Novi trg 1/n.. levo. 10964-33 Lepo sobo s posebnim vhodom v bližini drame oddam takoj ali s 15. boljšemu gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17221 23 Štirisob. stanovanje z vsem modernim kom fortom išče za 1. nov. stalna stranka brez otrok Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Točen insta len plačnik. 17172-21a Eno ali dvosobno stanovanje Išče za avgust družina dveh oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Preprosto«. 17175-21a Stranka brez otrok ves dan odsotna, išče eno ali dvosobno stano vanje, kuhinja in shram ha. V centru. Sem re den plačnik. Za mesec september ali oktob-r. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Bre* otmk«. 17142 21a Stanovanje 2 sob s kabinetom aH trisob no. Iščem za ^"eust. — Ponudbe na oilas. odd. Jutra pod »Državni«. 17273 2 L a Enosob. stanovanje v novi hiši. oddaljeno do pol ore nd kolodvora, 'Sče državni uslužbenec la av glist. Ponudbe s ceno na o;rI. odd. Jutra pod značko »Sama«. t7250-21a Dvosob. stanovanje s kopalnico, v centru ali Boljšega gospoda sprejmem v lepo solnčno sobo s posebnim vho dom, kopalnica. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17048 23 Veliko komfortno sobo prazno ali opremljeno, oddam takoj. Ogled do poldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17136-23 Letovišče — počitniški dom Za časa šolskih počitnic se nauče otroci izvrstno nemški v „Ferienheim Trazerberg" (Wien) Velik vrt, odprto kopališče, teniško igrišče, zdravniško nadzorstvo. Informacije in prospekte daje iz prijaznosti: WILLY DE MAJO — BEOGRAD, Knez Mihajlova 16. 4806 Z brzino 900 km na uro... Skrivnost angleškega bombnega letala — Izkušnje v Spanili — Meje človeške odpornosti — Letala brez posadke Prazno sobo veliko, svetlo, oddam. Rim ska cesta 7/III. vrata 19. 17361^3 V zračno in svetlo sobico poleg Ljudske kuhinje, — sprejmem mirnega in solidnega gospoda ali dva kot sostanovalca po niiki ceni. Bolha., Streliška ud. 10/H. Ogleda se od 12. do 2. ure in v nedeljo ves dan. 17334-23 Lepo sobo opremljeno, čisto s posebnim vhodom, oddam eni ali dvema stalnim p boljšima gospodoma. — Naslov v vseh posi. Jutra. 17308 23 Separirano sobo lepo in sončno v centru ugodno oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17148-23 Sobe prazne ali opremljene — oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17161-23 Prazno in opremljeno sobo event. z vso oskrbo oddam v centru. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 17162-23 Opremljeno sobo oddam v Prešernovi ulici v Mostah, štev. 2-1. nadstropje. 17131-23 Opremljeno sobo le.po pri sodni ji oddam Nnf'ov v vseh posloval Jutra. 17331 2T Opremljeno sobo lepo, velčko, solnčno, trač- Opremljeno sobo (kabinet) išče gospodlč-,.r., ______ _______, ____ na, ves dan odsotna. bližin.: kolodvora, išče za- ; no, oddam za 15. julij blizu Ponudbe pod »Ne drago« Veliko sobo s prostim vhodom, p raz no ali opremljeno, oddam. Ribniška 7. Mo ste. 17309-23 Dijaške gobe Dijakinji sprejmem v vso oskrbo. Nemščina, francoščina in klavir. Pomoč pri pouku. Cena najnižja. Cl-goj, učiteljica. Gospo ska ulica 10-1. 17153 22 Več nižješolcev sprejmem na zelo dobro domačo prehrano in pri učenju in vzgoji skrbno nadzorstvo. Zlberto-va 30-1. 236-22 Sobe iste Besea» i Um. Ja vek a Dui. za šifro al: dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo solnčno s souporabo ko palnice v bližini Zvezde iščeta dva gospoda. Ponudb; na oglas. odd. Jutra pod »Za 1. avgust« 17044-23a konski par brez otr^k. Po nudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Oktober«. 17322-211» Stanovanje d to ali enosobno s kabinetom. zračno, snažno išče mirna stranka na periferili mesta za avgust. Cenjen«» ponud-bp na Jutro pod »Suho«. 17313-21a Sobo odd(+ Zvezde. Židovska ul. 3/II. 17361-33 1 na oglas. odd. Jutra. 17181-23a Lepo sobo Beseda 1 Din. davek 3 Din. la šifro al: dajanje naslova B Din Najmanjši wsek z 2 posteljama In vs-em 17 Din. Sobo kamor se 1-a.hko postavi Štedilnik, takoj oddam ali za avgust, 160 Din. Suvobor-ska 16, za Zakotnikovo žago. 17364-23 Sostanovalko boljšo sprejmem ali pa oddam sobo redni osebi. Nasi, v vseh poslovalnicah Jutra. 17260 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17190-23 Sobo event. z kuhinjo oddam mimi osebi. Polz-ve se v mlekarni. Tržaška cesta 26. 17235-23 Opremljeno sobo solnčno. posebni vhod, parket in elektrika, poceni oddam solidni stran ki, tudi samo čez počitnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17241-23 Sobo s štedilnikom — oddam mirni stranki. Naslov v vseh posloval. Jutra 17227-23 Opremljeno sobo malo v centru, oddam. Bethovnova ul. 9-1. 17226-23 Prazno sobo b souporabo kopalnice oddam v okraju Sv. Jožefa. Naslov v vseh Jutra. 17228-23 V centru v novi hiši. oddam takoj novoopremljeno sobo s souporabo kopalnice solidnemu gospodu. ki ljubi mir in snažnost. Ogled le popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17216-23 V Zagrebu dobite poceni sobe s posebnim vhodom, kopalnico za nedoločen čas. Radlšlna ulica 15.n. levo. 17007-23 Sobo opremljeno ali prazno, v vili. vhod s stopnišča komfortno, oddam. even. telefon. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17230-23 komfortom takoj oddam v Gaj evi 6, V. nadstr. : dvigalo, vrata 13. 17123 23 Sobo oddam gospodu. Gajeva ul. 9 TI. nadstr. štev. 9. 17279-23 Za gimnazijko Iščem v bližini Poljanske ceste stanovanje z vso oskrbo ta nemško konverzacijo. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod šifro »Petošolka«. 13191-23a Opremljeno sobo visoko pritlično separirano oddam 15. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17269-23 Opremljeno sobo oddam takoj solidni go spodičnl ali pa gospodu Ogleda se lahko od 8. do 12. In od 1. do 3. Kocmur, Wolfova 6 1. 17294-23 Nalivno pero Sobico prazno, išče priletna samica. V mestu. Naslov: Rimska cesta 23, priti. Stare, Od 2. do 6. 17106 23a Informacije Beseda l Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izjava Neresnice — niti vsaka zase, niti vse skupaj —, katere raznaša žena zvà-ničnikar glavne pošte, ga. Marija Mechorova, ne morejo uničiti jav-nooblastveno in zaseb-noznanih objektivnih dejstev. Rado Miglič. profesor. 17234-31 ZAH7EVA3TE BREZPLAČEN CENIK meiRMemldWI ITVORNICE 6LASBII MARIBOR StlOl , ia izolacijo proti vlagi in hitro vezavo cementa »BETONIT« Zahtevajte navodila ! BETONIT kemični izdelki za gradbeno industrijo, MARIBOR IT CU.I 2 9 51 Miroslavu Mechora poštnemu zvanlčniku in njegov; žen! nisem do) žan niti pare. Nasprft- ZTZT^n^ ! vr^o ftPS&R gubil. Radi dragocenega! X- k, „,. kij. ' spomina dobi najditelj dobro nagrado. Naslov v «iS. vseh posloval. Jutra. : metode Mechorovnezna- ! če bi mi bile »solidne« razmere in »poštene« 17303-28 i ne . . . Rado Migli«;, pro Lepo sobo oddam dvema gospodoma ali gospodičnama v FloriJanski ulici št. 21. I. nadstr.. desno. 17304-23 Prazno sobo » štedilnikom, solnčno in zračno, s r>osebnrm vhodom, oddam. Kregar, Ko<*eljevo 1". 17330-23 Opremljeno sobo oddam dvpma osebam« r »entra mesta. Fran ja Roman, aCnkarjevo nabrežje 7/II, levo. _ 17284-23 Lepo solnčno sobo s posebnem vhodom, oddam 16. julija. — Rožna dol«'na. Cesta VITI. gt. ig. 17397-33 Boljšemu gospodu ali akademiku oddam v vUl 15. julija opremljeno sončno sobo s posebnim vhodom. Cena 160 Din. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17307 23 fesor. 16ÖS4 31 Pojasnilo Gospod Miroslav Mechora, zvaničnlk na glavni pošti raznaša. da Je moj upnik, jaz pa nlegov dolžnik. Skoda, da Je i ravno narobe res . . . Rado Mlglič, profesor. 16994 31 Pekarna Matevž Sorli se priporoča cenjenim odjemalcem. točna postrežb«, sveže peoivo, Ljubljana. Florjanska ulica 21. 17254-31 Cunje krojaške odrezke. stari papir, tekstilne odpadke ovčjo volno govejo dia ko (aravco). —' kupi vsa ko množino ARBEITER, Maribor. Oiavska ul 15. -2JL Vsaka bese", t Din; davek 3 Dm ta dajanje naslova 5 Din; najmanjši inesek 9(1 Din. Simpatična gospodična Išče znanja s starejšim dobro sltulranlm gospodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »22 let«. 17005-24 VsaKa ues.a» ì LUn: davek S Din, ta dajanje naslova a Din; najmanjši znesek 20 Din. Državni uslužbenec osamljen, želi najti ljubeče srce, čedne prisrčne kmetske ali druge preproste mladenke. Res ne ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Nedeljski obiski«. 17019 25 Gospodična želi dopisovati z resnim orožnikom. Nasi, v vseh poslov. Jutra. 17029-25 Za svojega sina 27 let Btarega, zelo simpar tičnega .iščem ženo okrog 35 let staro, katera bi imela veselje do obrti. V slučaju ženitve postane sin absolu-tPn gospodar obrti in imetja, vrednega 800.000 Din. Zaželjena dota Din 250.000. Resne dopis« na ogl. odd. Jutra pod »Harmonija«. 17110-35 Gostilničar in mesar 38 let star, zelo simpatične zunanjosti v večjem mestu v dravski banovini, z imetjem nad 1,000.0?0 Din, išče ženo z doto 350—iflO.AOO Din, katera-bi imela veselje do te obrti. Samo resne dopise na ogl. odd. Jutra pod ►Diskretno«. 17150-25 Eleganten dmbro situ-iran gospod, star 30 let. simpatičen, s 3.000 do 4900 Din mesečnih dohodkov. s krasnim 4-sobn"im stanovanjem, išče inteligentno, skromno ženko s primernim kapitalom. Dopise s sliko na podružnico Jutra v Celju pod značko »Zenka« Tajnost zajamčena. 17351-25 Minuli teden so listi kot veliko senzacijo objavili vest, da je neko angleàko bojno letalo na zadnji reviji vojnega letalstva v Hatfieldu pri Londonu doseglo fantastično brzino 900 km na uro. Kasneje se je vest toliko korigirala, da letalo ni doseglo te brzine v normalnem vodoravnem letu, marveč v takozvanem pikeju, to je spuščanju navpično na nos. Letalo je bilo opremljeno z motorjem za 1000 ks, ki je med strmim padcem deloval s polno silo. j Več kot toliko listi ne vedo poročati in je ! prav verjetno, da se kaj več v doglednem času tudi izvedelo ne bo, ker bodo Angleži letalo s takimi sposobnostimi gotovo skrivali pred zvedavimi očmi konkurence. Brzina 900 km je pač največja, ki jo je človek kdaj dosegel. Ce bi padel iz samih oblakov, iz tistih drobnih, pajčolanu slič-nih ledenih meglic, ki plavajo do 7000 m visoko, bi sam od sebe ne mogel doseči tolikšne brzine. V ta namen je že potreben stroj, ki ga šiloma vleče k zemlji in še prav močan stroj, kakor se je pokazalo primeru angleškega letala. Pred dvemi leti nekako je Italijan Agil-lo dosegel s specialnim letalom, zgrajenim za znamenite tekme za Schneiderjev pokal, kjer gre za dosego čim večje brzine v zraku, hitrost 709 km na uro v vodoravnem poletu med določenimi markacijami. Kakor je sam kasneje pripovedoval, zahteva tak polet neverjetnih telesnih naporov, šele po dolgotrajnem treningu se mu telo tolikanj privadi, da prenese strašne sile, ki ga skušajo raztrgati. Pri tolikšnih brzinah se namreč pri vsakem najmanjšem zaokretu iz ravne smeri pojavijo velikanske centrifugalne sile, ki se ne poskušajo samo v trdnosti letala ampak prav tako v mišičevju in drobovju pilota. Tudi drugi letalci, zlasti tisti, ki morajo preizkušati modele novih letal, pripovedujejo o silnih bolečinah, ki jih občuti pilot pri takih br-zinskih poletih. Toda zmerom večje brzine so v letalstvu, zlasti še v- vojaškem, nujno potrebne. Posebno zdaj, v španski državljanski vojni se je prav jasno pokazalo, da je v zraku vsa-kikrat tisti močnejši, kdor poseže v boj s hitrejšimi lovskimi letali. Zaradi tega se grade zmerom hitrejša letala in nič ni videti, kje in kdaj bo dosežena skrajna meja hitrosti. V svetovni vojni so lovska letala dose-zala brzine do 200 km na uro, danes je meja zanje med 400 in 500 km in že se čuti, da je ta hitrost še premajhna in da bo treba iti še višje. Včasi je imel lovec vpreženih v svoje bojno letalo 120 do 200 konj, zdaj potrebuje že motorje od 500 do 1000 ks. Zmerom manj je človeka pri bojnih letalih. En sam grmeč stroj strašanskega učinka so še ti jekleni ptiči, ki zahtevajo zmerom bolj trdnih mišic in živcev od svojega vodnika. Naj bi bil naredil pilot pri brzini 900 km malce prenagel okret, naj bi bil poskusil v malce preveč ostrem zavoju preiti iz navpične v vodoravno lego, pa bi ga centrifugalna sila zmečkala, če prav se morda samemu aparatu ne bi nič zgodilo. In čemu je v zračni vojni potrebno tako strmoglavljanje na nos? Letalec lahko s tem manevrom učinkovito napade svojega sovražnika, če se nahaja pod njim, prav tako pa lahko v sili ubeži svojemu zasle- dovalcu. Nujno potrebno pa je pikiranje pri novem načinu bombardiranja, ki se je izkazalo ne samo pri manevrih ampak tudi zdaj na španskih frontah za najučinkovitejše. Cim prileti letalo nad svoj cilj, se spusti iz višine 5000 do 6000 m navpično na svojo žrtev. Motor teče z vso silo, tako da hitrost padanja silno naraste. Ves čas med padanjem ravna pilot letalo naravnost proti cilju, ki ga namerava zadeti, kakor da bi hotel celo letalo pognati vanj. Cim pa se pilot približa cilju na kakih 1000 m, izpusti bombo, hkrati pa zakrmari letalo v rahlem loku najprvo v vodoravno lego, potlej pa spet kvišku, da se čimpreje umakne iz območja sovražnih topov in strojnic. Ta način obmetavanja z bombami se posebno dobro obnese pri napadih na gibljive cilje, zlasti na ladje. Tudi nemška križarka Deutschland je bila zadnjič pri Ibici napadena na ta način in so takrat od štirih bomb kar dve dobro zadeli, kar pač najbolje dokazuje zanesljivost takega bombardiranja. Obrambni topovi in strojnice so proti letalom, ki bombardirajo v pikiranju, skoraj brez moči. Pri brzinah 500 do 600 km na uro, ki jih pri tem dosežejo letala, preteče komaj nekaj sekund, da se spusti letalo iz varne višine nekaj tisoč metrov do tam, kjer spusti bombo, tako da pri obrambnem orožju ni časa za zanesljivo merjenje. Mimo tega nudi letalo s spuščanjem, žrelom sovražnih topov svojo čelno stran, to je najmanjšo ploskev za zadetek. Spričo silne hitrosti, s katero se ves napad izvrši, ladja nima časa, da bi se projektilu umaknila in bomba, ki ji je letalo dalo še dodatni pospešek, skoraj mora zadeti. Kakor kažejo izkušnje, znaša točnost zadetka pri tem načinu bombardiranja 10 do 15 m, kar je za vsako ladjo več ko smrtnone-varno. Prav zadnji dve leti se je izkazalo, da so letala ladjam dosti bolj nevarna, kakor se je včasi domnevalo in v tem tudi tiči vzrok, zakaj si je Anglija zastavila nalogo, da bo svoje morsko brodovje zaščitila in izpopolnila tudi z najmočnejšim zračnim brodovjem na svetu. Kako učinkovito bo to brodovje, najbolj nazorno kaže ravno poskus z letalom, ki smo ga uvodoma omenili. Samo en nerešen problem, eno slabo točko ima moderno bombardersko brodovje, ki se poslužuje metode pikiranja — vprašanja pilotov. Kakor že rečeno, je tehnika letala tako izpopolnila, da jih človek po svoji fiziološki konstrukciji ne more več dohajati. Vsa prizadevanja, da bi se vzgojil štab pilotov ki bi lahko zanesljivo delj časa vodil taka letala, so se izkazala malo uspešna. Navadno vsi piloti, ki jih treniraio za bombardiranje v pikeju, že po kratkem času obnemorejo. Zlasti pogosto se opaža, da se jih loteva bronhitis. če prav ne posebno težke oblike. Videti je torej, da so tudi temu nevarnemu orožju postavljene neke meje, za enkrat meje, ki jih nudi sam človeški organizem, ki ni v stanju prenašati neomejeno velike brzine. Toda tudi preko te meje se bo nedvomno našla neka pot in tudi to so že nakazali Angleži o priliki zadnje letalske revije, ko so z bombami obloženo letalo z radijskimi valovi krmarili nad sovražni balon, ki so ga nato brezžično sprožene bombe zažgale in zbile na zemljo. Novi oaslov- SV. PETRA C. 1 TELEFON 25-57 niiiiiiiii!iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiH Smrtna nesreča v kotredeškem rovu Zagorje, 3. julija. Na nočnem šihtu je izgubi] življenje 43-letni oženjeni rudar Rudolf Bregar, po domače Slaparjev, doma pod Sv. Planino. Ko je prišel 2. t. m. zvečer v službo, je bil nekam potrt in nekega tovariša je prosil, da bi namesto njega prevzel šihf. Ker se nista mogla pogoditi, se je s svojim sodelavcem Ivanom Zupanom odpravil na delo novega jaška. Ob 2. zjutraj pa je padel po jašku kakih 48 m navzdol. Ko so prihiteli tovariši, so takoj uvideli, da je vsaka pomoč zaman. Ob 4. zjutraj so ga mrtvega prinesli iz rova. Tri hude rane je imel na glavi, več ran po životu in zlomljeno roko. Pretresljiv je bil jok žene in otrok, ko so prinesli domov mrtvega rednika. Poikojni Bregar je užival sloves dobrega delavca pri predstojnikih, pri d-elavcih pa sloves dobrega tovariša. V nesrečnem jašku, ki ga je treba dograditi še za 15 m, sta bili zdaj že dve smrtni žrtvi: Jože Praš-nikar in zdaj Bregar. V Bregarjevj družini sta bila v enem mesecu kar dva smrtna primera. Prvi je umrl oče. zdai pa sin. Smrtna nesreča je globoko pretresla vse rudarske družine, zakaj vsem je spet dokazano, da stoji rudar vedno z eno nogo v grobu. Nesreča ali zločin Litija, 3. julija. Nedavno je »Jutro« zabeležilo, da so našli v Veirneku pri Kresnicah v Savi truplo neznatnega moškega, starega okrog 30 let. Na podlagi »Jutrovega« sporočila jezasumila ga. Fani Koželjeva iz Kamnika, da je najdeni utopljenec morda njen mož, ki so ga doma že dalje časa pogrešali. Ga. Koželjeva je takoj prihitela v Vernek. Truplo pa so medtem že pokopali. Kcželjeva je nato zaprosila za ekshumaci-jo. Ogled gojzerjev, ki jih je imel utopljenec na nogah, in pa koščki ofbleke, ki so jih shranili litijski orožniki, so Koželjev« urverili. da je utopljenec njen mež, kar se je potrdilo tudi potem po ekshuma-cirji. Pokojni Koželj Ivan je bil ushižbem pri "inski tvrdiki Fürst iz Ptuja. Bil je njen trgovski potnik in je obiskoval stranke vsepovsod. Kupčdjsld posli bo ga aadrržali včasih tudi po več kakor mesec dni z doma. Domačim pa se je stalno oglašal in jim javljal svoje naslove. V začetku marca je spet odšel z doma. Potslectajič se je oglasil v začetku aprila iz Smlednika pod šmarno goro. Od takrat je zmar-rjkala za njim vsaka sled, dokler niso našli njegovega trupla v Verne-ku v Savi. Ali se je primerila Koželju nesrečo, a.ld je postal žrtev nepojasnjenega zločina, je seveda ugaraka. Mnogo razlogov gevori za to, da se je izvršil nad njim zločin. Ko so ga našli utopljenega je imel na sebi hlače in gojzerje. Bil je brez suknjiča in srajca je bila na več mestih pretrgana. Gornji del okrog civratnika pa je sploh manjkal. Koželj je bil nosil s seboj uro in denarnico z denarjem in kupčijskimi zapiski. Tega pa seveda niso več našli pri njem. Truplo Koželja so izročili demračim, ki so ga daili prepeljati na ljubljansko pokopališče pri Sv. Križu. Naročniki „Jutra" so zavarovani za 10.000 Din Stric in nečak sta vlomila.•• Gornja Radgona, 3. julija Na Petrovo se je vršil v Gora ji Radgoni običajen sejem. Ker je bilo vreme lepo in je ta dan priredij domači Sokol veliko tombolo. se je zbralo precej občinstva, tako da je vladala na semišču pred cerkvijo velika gneča. Ve6tno oko postave je v tej gneči pri stojnicah opazilo moškega, ki se je v družbi z nekiim dečkom obnašaj dokaj sumljivo. Kupoval je razne dobrote, razsipaval denar, za katerega je posebno na deželi v zailnjih časih piav trda. Orožniška patrulja ga je pozvala s seboj na postajo in mu tam iziprašala vest. Izkazalo se je, da gre za 24-letnega brezposelnega brivskega pomočnika Antona h Grabonoškega vrha. ki je v družbi s svojim 131etnim nečakom Janezkom razsipa val na nepošten način pridobljeni denar. Janezek je izpovedal, da je šel prejšnji dan s svojim stricem k sosedu Čehu Janezu na Grabonoškem vrhu po vodo. Ko sta opazila, da ni bilo pri Cehovih nikogar doma, sta hitro skovala načrt, da pogledata v hišo. Janezek je vedel, kam ehranjujejo Cehovi ključ, pa ga je poiskal in odklenil vrata. Stric je med tem stal na straži pred hišo. Janezek je hitro vse prebrskal in odnesel 330 din gotovine, ki jo je izročil stricu. Za kvršeno tatvino je stric nagradil Janezka 6 srajco, za katero je plačal 22 din. Razen tega ga je vodil okrog po gostilnah in skupno z njiim zapravi ial denar, ki so si ga Čehovi kaj težko prihranili za najnujnejše potrebe. Pri preiskavi so našli orožniki pri Antoniu le še 115 Din gotovine. Anton 6e je izgovarjal precej naivno, čeg da sra je k tatvini nagovoril Janezek, med tem ko je Janezek trdil obratno. Kje tiči resnica. bo rdaj usrotovilo Fodišče, ki bo strica na/rradMo s kaznijo. Janezka pa izkuša* lo drugače spraviti na pravo pot. Ta ža-> lostna zgodba nam kaže. koliko je pokvarjenosti med našo mladino na deželi. Sokoli na delu Sckol pri sv. Pavlu pri Preboldu jo imel 20. junija letni nastop. Kmalu po 15. uri se je izpred doma razvil dolg sprevod do Dolenje vasi in naza j na zletišče .V sprevodu je korakalo okoli 400 sckolskiii pripadnikov, članov v krojih je bilo 44. Na zletišču je pozdravil navzočne starešina br. žan e Vedenik, nato pa se je izvršil pezdrav državni zastavi. Pri javnem nastopu je sodelovalo pri prostih vajah 60 članov, 30 članic, 42 naraščajmikov, 20 naraščajoic, 87 dečkov in 60 deklic, skupaj 299 telovadečih. Posebej je nastopil še moški naraščaj domačega društva, ki je vzorno izvedel proste vaje. Sploh je bil nastop vseh oddelkov dobro pripravljen, tako da je bilo odobravanje navzočnih povsem zasluženo. Pri orodni telovadbi so se poeddni izkazali s težkimi va-jami. Udeležba občinstva je bila, kakršne smo pri Sv. Pavlu že od nekdaj vajeni. Obiskali so nas bratje in sestre iz Bnaslcvč, z Gomil skega, iz Griž, Petrovč, s Polzele, od Sv. Petra v Saiv. dolini, iz ZaJbukovce, Žalca in celo iz oddaljenega Gornjega grada in Motnika smo videli goste. Sv. Pavel pri Preboldu je priljubljena zletna tečka. Bratje in sestre se pa tudi potrudijo, da nudijo gostom dosti razvedrila. Pri prireditvi je marljivo sodelovala železničar« ska godba z Zidanega mosta.. Sv. Pavel se je ta dan edel v državne zastave. Naše društvo je izpričalo svojo življenjsko silo in znova dokajzalo, da je vredno slovesa, ki ga uživa doma in v širne okolici. Uspeh prireditve je v najlepše zadoščenja bratom in sestram, ki so se trudili in žrtvovali svoj prosti čas za vežbemje oddelkov, Sokol^ko okrevališče^ v Kranjski gori, ki ga gradi Jugoslovenska sokolska matica, je bilo lansko leto v surovem stanju dograjeno. Letos pa se bodo izvršila tudi še na ostala dela ter bo okrevališče, ako bo le mogoče, s 1. avgustom otvorjeno in predano svojemu namenu. Sokolsko posestvo s stavbo okrevališča leži na desni strani železniške proge ob Pišenci in bo po svoji ureditvi predstavljalo izredno lep kotiček za odmor v neposredni bližini Kranjske gore, saj bo samo okoli 5 minut oddaljeno od železniške postaje. Sokolska deca na Češkoslovaškem. V češkoslovaških sokolskih društvih, ki jih je nekaj nad 3200, je bilo konec leta 1935. vpisane 282.888 dece, kar znači, da je bilo nad 23% vseh šoloobveznih otrok deležnih sokolske vzgoje. — V delavskih telovadnih društvih je telovadilo samo 24.346 dece, v orlovskih društvih pa 29.637. Potrti v globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni in zlati soprog, tatica itd., gospod Miloš Milosavljevič žandarm. kapetan L ki. t pokoju dne 3. t. m., po dolgi in mučni bolezni, previden a «v. zakramenti. Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 5. julija 1937, ob 5. url popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Gornji Milanovac, dne 3. julija 1937. Globoko žalujoči: MIRA roj. KOS, soproga; MHJANA, hčerkica ter vse ostalo sorodstvo. NeHelja, i. VII. "1937,, »Pravica« na oddihu t Vožnje v avtobusu Ljubljana, 3. julija. Živahno vrvenje v ljubljanski sodni palači vidno pojema. V smislu zakonskih določb eo se s 1. julijem začele sodne počitnice, ki bodo trajale do 15. avgusta. S tem pa ni rečeno, da bo v sodni palači ustavljeno vsakršno poslovanje. Res so se sodniki potrudili, da so vse sporne zadeve, kar se jih je dalo, do kraja razčistili, pospravili s svojih pultov in vse urejeno dali »ad acta«, vendar pa »življenje teče dalje« — v tem primeru spori med ljudmi in spori ljudi s pravnim redom, katere ; sodne počitnice« prav nič ne motijo. Vse to pa predstavlja po pravniških paragrafih ? nujne zadeve«, ki jih je pač treba spraviti v red. Zato »Pravica« v tem zakonito odmerjenem času ne bo mirovala popolnoma. Le osebe, ki so po svoji službeni dolžnosti' določene, da se ukvarjajo s takimi posli, bodo izmenjaje se poromaie na svoj vsakoletni odmor, da si naberejo novih moči za odgovorno delo, ki ga pravosodstvo predstavlja v človeški družbi. Prva etapa je na vratih svojih pisarn že razobesila listke v pouk, da so »na odmoru«, poleg njih pa so druge osebe prevzele njih najnujnejše »tekoče« posle, da to vse teklo gladko, kar se le da, in se Pravica ne bo zaustavila na svoji večni poti zaradi obče tako malopomembne okol-nosti, da so ljudje, ki jo dele, potrebni počitka. Predvsem pa ne bo mirovalo kazensko sodišče, saj zakoni pravijo, da obtoženci ne smejo daije," kakor je najbolj nujno potrebno, čemeti v zaporih in z negotovostjo pričakovati sodbe in deleža za njih aktivnost v človeški družbi. Ves julij bo malemu kazenskemu senatu predsedoval s.o.s. Ivan Kralj, člana senata pa bosta v prvi polovici gg. s.o.s. Fran Kovač in Rajko Lederhas, v drugi polovici meseca pa gg. s.o.s. Lederhas in dr. Grobelnik. V avgustu bo prvi teden prevzel predsedstvo senata preiskovalni sodnik dr. Kresnik, sodelovala pa bota gg. s.ojs. Javoršek in dr. Rupnik, v drugem tednu pred zaključkom počitnic pa bo predsedoval senatu s.o.s. Ivan Brelih s prisednikoma gg. s.o.s. Ja-vorškom in Gorenčanom. Predsedniki malih senatov bodo obenem fungirali kot predsedniki velikih kazenskih senatov. Posebnih razburjenj pa z ljudmi, ki ne-voljno v zaporih čakajo svoje usode, ne lo. »Kanonov« v preiskovalnem zaporu je pač še nekaj, tako n. pr. »generalni dobavitelj nezatrošarinjenega sladkorja za Slovenijo« in zagonetni »neznanec v pumpa-ricah<-, za katera se upravičeno vsa naša javnost živo zanima, toda s tako pestro senzacijo zaenkrat še ne bo nič, ker ta dva vsega zanimanja vredna prebivalca preiskovalnih zaporov še nista godna, da bi ju zmerili na tehtnici Pravice in ocenili njun pomen in vpliv za blagor človeške družbe. Preiskava o njih udejstvovanju še ni zaključena in akti še čakajo na dopolnitev morebitnih važnih okolnosti. 3 dni prištedite na delu, če uporabljate „D UR L IN" lak ' t" — », I II. ■Ji^.nT.j "U '-r .v ker krije z enkratno prevleko in suši popolnoma v eni noči. Dobite ga v 50 barvah je pri tvrdki Barve —laki Rudolf Hafner, Ljubljana, Miklošičeva c. 36 Telefon 35-65 Oglas dražbe za dobavo sanitarnih potrebščin. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo imel v petek 16. julija 1937. ob 11. dopoldne v uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3/IH DKUGO JAVNO PONUDBENO PISMENO LICITACIJO sa začasno dobavo sanitarnih potrebščin za krajevne organe Osrednjega urada za ; zavarovanje delavcev. Ponudbe, predpisno kolekovane, po odredbi T. št. 25 taksne tarife zakona o taksah naj se izroče ali s pošto dostavijo v zapečateni kuverti do gori označenega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305). Kavcijo v znesku 5% za domače, po 10% «a tuje ponudbenike je treba položiti pri blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba št. 420.) najkasneje do 10. ure na dan odrejene licitacije. Pogoje in obrazec ponudbe interesenti Jahko dobe brezplačno pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305). Polletna vrednost nabave cca 300.000 din. Dobro vpeljano avtotaksno podjetje z avtomobilom v dobrem stanju s koncesijo naprodaj. MARIBOR, Garaža VÖLKER. Kupimo zemeljski, armirani NKBA kabel različne dimenzije, rabljen, vendar v dobrem stanju. Ponudbe z navedbo najnižje cene in dolžine pošljite na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »NKBA«. Za bufet ali trgovino oddam enodružinsko vilo z večjim trgovskim lokalom, tik zdravilišča Golnik. JUG, fotograf, Kranj. Gorica—Trst—Postojna— Ljubljana—Bled Avtobusno podjetje Inž. F. RIBI & CO d. d. — GORICA vozi julija in avgusta meseca ob sobotah ob 14. uri iz Gorice \ ... . ob 15. uri iz Trsta j protl medu ob nedeljah ob 18. uri iz Bleda retur. Podjetje vZdržuje tudi zvezo z vlaki iz Postojne po vsej Goriški (Ajdovščina— Idrija—Gorica—Trst itd.) Informacije pri PUTNIKU in vseh poto» valnih pisarnah. Tom stroje? in železolivarna RAZPRODAJA stroje tvornice in livnice. Vprašati: »Ferrokomers«, Zagreb, Masarykova 11. Tel. 63-41. Kovčege, potovalne torbice, aktovke, neceserje, manikire, listnice po lastnih osnutkih, najbogatejša izbira modelnih toaletnih damskih torbic, rokavice in vso ostalo usnjeno robo kupite vedno najcenejše in najboljše v strokovni trgovini D. OSTROŽNIK, PASAŽA — NEBOTIČNIK 3Iestna občina mariborska razpisuje oddajo restavracije GRAJSKA KLET Natančnejše informacije za ta razpis se dobe med uradnimi urami v pisarni mestnega upraviteljstva, Rotovški trg št. 9. Pismene ponudbe je nasloviti na Mestno poglavarstvo Maribor in vložiti istotam do 20. t. m. NA JHVALEŽNEJŠI POTNI NAČRT ? ČEŠKOSLOVAŠKA JE VRT EVROPE! Predvsem uvrstite v svoj potni program ČEŠKOSLOVAŠKO! Direktna zveza po železnicah in letalih z vsemi evropskimi centri. Videli boste čudovite gozdne in gorske scenerije. Starodavna mesta in gradove, kjer se je delala zgodovina Evrope, boste obiskali. Iz češkoslovaških svetovnoznanih kopališč prinesete seboj sveže zdravje. Skoro vsaka bolezen ima v češkoslovaški svoj zdravilni vrelec. Svetovna kopališča kot Karlovi vari, Marijini vari, Jahimovo, Luhačovice, Pistyjan, Trenčinske toplice itd. nudijo že stoletja trpečemu človeštvu olajšanje. Pri obisku čsl. kopališč 662/s% znižane cene pri povratku na češkoslovaških železnicah. Mnoge druge prednosti. Informirajte se o prednostih in popustih za inozemce na češkoslovaškem pri potniškem biroju PUTNIK a. d. Beograd, pri WAGGON-LITS-COOK, American EXPRESS Co., in pri vseh potniških birojih. ZAHVALA ! Podpisani se najtopleje zahvaljujem ZEDINJENI ZAVAROVALNICI za kulantno izplačilo škode, katero sem utrpel na pogorelem hmelju. Zahvala tudi inšpektorju g. Kronovšku, kateri me je do tega zavarovanja pregovoril. Zedinjeno zavarovalnico, ravnateljstvo v Ljubljani, vsakomur najtopleje priporočam. S spoštovanjem LUDVIK CIZEJ, posestnik, Podvin pošta Polzela. .M Voetio placiti ,0£fut*u' raru/ soc/cem zaoaroca/nmo / Vodeča tovarna kemično-tehniške stroke IŠČE M ~~ .sfftjBvsaastriq saV 'J- ' V . MMI^. 'JK ' vpeljanega pri trgovcih s špecerijskim in kolonijal-nim blagom v Sloveniji. Samo seriozni gospodje naj pošljejo svoje ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28 pod »Potnik P-4924«. GORSKO LETOVIŠČE LETOVIščARJI! Ali si ne želite dobrega zraka, višinskega sonca, tople »Sore« za kopanje in plavanje, sence smrekovih gozdov, krasnih izprehodov, dobre hrane, lepe zračne sobe, vse to za nizko ceno Din 30 dnevno? Potrudite se dokler je prostor na razpolago! Avtobusne zveze: Odhod iz železniške postaje škofja Loka ob 8. uri dopoldne in ob 12.30 min. ■— Iz Ljubljane: postaja (Protestantovska cerkev) ob 16. pop., iz škofje Loke ob 17. uri popoldne. — Zahtevajte prospekte! Tujsko-prometni odsek ŽIRI — Dravska banovina. CUDEZ! 5 jedi na »t plamen v cca 40 minutah zelenjavo, cmoke itd. brez vode. PROBLEM LANG — WIEN VL Mariahilferstrasse 101. Vsa pojasnila in lonci se dobijo pri Hinko POLAK, mesarija, Bohoričeva ul. 13. Za novo Industrijo pločevinastih izdelkov iščemo prvovrstnega poslovodjo Samo odlične moči z dolgoletno prakso naj nujno pošljejo ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb — Masarykova 28 pod »Poslovodja P-4924«. ... Najlepše Zavese samo v trgovini SEVER — MARIJIN TRG X OtroUd 7oeló0 o»taorejSih modelov Oratole*», motorji. trielHJi Šivalni «troji pogrezijlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franke! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Kariovška cesta Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. ZAHVALA Vsem, ki so nam ob smrti dragega soproga, očeta, deda in tasta, gospoda Balanča Lovrenca kakorkoli izrazih svoje sožalje, ga spremili na zadnji poti ali na kakršenkoli drug način počastili njegov spomin, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 7. julija 1937 v tukajšnji farni cerkvi. DOLENJI LOGATEC, dne 4. julija 1937. ŽALUJOČE DRUŽINE: BALANČ, PREMRU, FOLLI in GÄRTNER. 1 PERJE Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno In čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno to banko. Oobavlja se v £• Vajda, čakovec štev. 68, «0, *, » CKNJS PERJA ZELO ZNIZAPOB, ZAHTEVAJTE CBUK Si VZORCR, d JIH DOBITE BRE23»LACNOt ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene, nepozabne hčerke, sestre, tete, sestrične in svakinje, gospodične JULČI KOCIJANČIČ učiteljice, se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so ji v času bolezni lajšali trpljenje, jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, obsuli njeno krsto s cvetjem in venci ter z nami sočustvovali. Zlasti pa smo dolžni zahvaliti se šolskemu upravitelju g. A. Intiharju za njegov veliki trud in požrtvovalnost pri pripravah za pogreb in za njegov ganljivi poslovilni govor, pevskemu zboru v Trzinu šolski mladini iz Trzina in D. M. v Polju za žalostinke, 'čč. duhovščini, občinskemu in šolskemu vodstvu v Trzinu in D. M. v Polju, gasilcem, Sokolom, strelski družini in izobraževalnemu društvu. Za poslovilne govore se nadalje zahvaljujemo predsedniku učit. društva g. J. Napokoju, podpredsednici Slomškove zveze ge. Sadar-Kleinmayerjevi, g. Fr. Ložarju ln g. J. Kralju, ki sta se poslovila v imenu občine Trzin in Sokola. Prisrčna zahvala bodi izrečena trzinski šolski mladini za spremstvo do grob*, poslovilne govore in za cvetje, s katerim je zasula njeno krsto, g. šolskemu nadzorniku A. škulju, vsem njenim stanovskim tovarišem in tovarišicam, darovalcem vencev in cvetja, udeležencem pogreba v Trzinu in D. M. v Polju, vsem in vsakemu posebej naš iskreni: Bog plačaj! D. M. V POLJU, LJUBLJANA, DOMŽALE, dne 3. julija 1937. • ŽALUJOČE RODBINE: KOCJANÖW, VERW45, «TURM, PIPAN. —' r i JE ODLOČIL: NOBENA ŽENSKA SE NE BO MOGLA VEČ IZGOVARJATI, KER JE ZANEMARILA SVOJO LEPOTO Coty ji omogoča uporabljati metodo za nego lepote, ki je znanstveno sestavljena, pri kateri je dokazan uspeh in ki ni draga. Ti proiirsdi se prodajajo pri tvTdfcak: LJUBLJANA Drog. GregoriS Drog. J. Kane, Nebotičnik MAKI BOK Drog. M. Kane CELJE Drog. F. Vrtovee METODE ZA NEGO LEPOTE COTY 1« minut zjutraj II mlnnt ivefcer. Zahtevajte »•> »o sperijalno brošuro „Pot do lepot« ZAHTCÄJTE BRE5P1 ALNI CENIK NAJPOPOLNEJŠE GENERALNO ZA5T0P5TVQ " r. Schneider ZAGREB NIKOUČEva IC "v ■ ■ 1 GRAZ, Franzensplatz 1 A. DEKLIŠKI TEČAJ Učni predmeti: Nemščina. Državljano- znanstvo in pouk o pisarniški službi. Stenografija. Lepopisje. Strojepisje. Gospodinjsko računstvo. Knjigovodstvo. Trgovinski nastavki. (Trgovistvo in menična veda). (Slovenščina. Italijanščina). Tečaj traja: 2 sem eetra. Predizobraiba : Glavna šola. R. VIŠJI DEKLIŠKI TEČAJ. (Tečaj za pisarniške tajnice). Učni predmeti: Nemščina in literarna zgodovina. Angleščina. Pravoznamrtvo in pouk o pisarniški službi. Aritmetika. Trgovinetvo in menična veda. Korespondenca. Knjigovodstvo. Stenografija. Somatologia in medicinična terminologija. Umetnostna zgodovina. Lepopisje. Strojepisje. Fakultativno: Italijanščina, srbohrva»«-na. Španščina. Tečaj traja: 2 semestra. Pred'zobrasbx: Strokovna šola. Spodnja srednja šola. (Poeebna skupina za abiturijentinje). C. PRIPRAVA ZA DRŽAVNI IZPIT IZ STENOGRAFIJE (Abeolventinje slovenskih trgovskih ta srednjih šol. ki niso razumele niti besede nemški, so po absolviranju tečaja u'spéki državni izpit zelo dobro položile rti rtobile službe v Jugoslaviji. Vpisovanje za učno leto 1937./88. mA 4. — 7. julija od 10. — 1. popoldne. Direktor dr. phil. KARL MOSER — M O DÀriA=L ODPRAVI PBHUAJ EKCEME m ■ LÄSIHE. TAKOJ USTAVI IZPADA n LASJE POBASTEJO TUDI HA PLEV. MF5TU.- STÀiamifA PO POVZETJU 5 f H /, o r C t'T ft / '1 /. L ? rt 7 ^ C r> P Tv fi A 0/MPT I ^ A • Kupa] domače blago J »JUTRO« li 155 Neprijetne dlačice (bradice, hriüoe) Odpravi m korenino JUDIT Izumiranje las. mnpapii) »ta 50-- Nepopolno odpravljanje dlačic a pomočjo kemikalij, praškov in krem, po katerih dlačice še močneje porast e jo. Eapidenth nasprotno odstranjuje dlačice s korenino mehaničnim potom in brez bolečin, a losion ugonobi tucfl lasne papile same. TEMNO POLT, zaščito proti opeklinam pri sončenju in športu dosežete z odličnim orehovim oljem »B r u n o k din 12.—. — Nečista polt — Specfjalna prehrana suhe kože — Odstranjevanje gub — Nega mastnega Bea — Odstranjevanje razširjenih por in so jed cev — Znojenje ZAHTEVAJTE BREZPLAČNA NAVODILA IN NASE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGE ! Parf. in kozmetika »OMNIA«, odd. 1/9, Zagreb, Gunduličeva ulica 8, mezzanin. Telefon 97-67. [GLASBILI» m'znomm iodoj tìt NflJP0P0LNE3ŽAm eenejša KRALJEVNI pV/ORNI DOB/VrTElJ ji «A3V6ČJA DOMAČA RA2POŠ)L3ALNA TVRDKA* F. SCHNEIDER /ioline^odt*?!? Ma nojeensjo. ZflHTEVfüSr^S^' C-EN1K kromatlČn© , normonTi