A Line That Doesn't Make a Letter : Preface to the Thematic Section on Drawing in Anthropology
Črta, ki ne vodi v črko : Uvodnik v tematski blok refleksij risanja v antropologiji

angleški
slovenski

2026

letnik 4, številka 2

Antropologija   Etnologija   Kodiranje   Metodologija   prezentacija   risanje v antropologiji   Risarske tehnike   Vizualna antropologija

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo)
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Kam nas lahko črta odpelje, ko ne vodi v črko? Vprašanje vloge risanja znotraj discipline sicer ni prav nič novega. Takšno ali drugačno risanje se je pojavljalo že od njenih začetkov, pa čeprav morda z bolj ilustrativnim namenom, recimo materialne kulture. Kakšna je tako lahko njegova vloga v sodobnosti in njeni aktualni želji po širjenju večnačinskih pristopov? Hiter pregled nam pokaže, da je črta, ki vodi v risbo, danes več kot ilustracija; lahko je kolaborativna raziskovalna tehnika, kjer skupaj z udeležencem_ko s svinčnikom v roki raziskujemo določeno prakso, lahko nastopa v sferi avtoetnografskih refleksij, povzema lahko očem nevidno ali prikrito. Dejstvo je, da risanje, za razliko od fotografije, lažje presega mejo med vidnim in čutnim, na kar opozarja tudi umetnica in antropologinja Karina Kuschnir. Svinčnik v roki nam ponuja možnost, da dodamo izkustveno plat scenarija, ki se nam odvija pred očmi. Ulični pes je večji, kot se pojavi na fotografiji, čustva se odrazijo v izbranih barvah, časovni in prostorski intervali zavzamejo njihovo utelešeno razumevanje. Tehnika nam s tem ponuja alternativno možnost komunikacije; ko jezik odpove in ko kamera ni dovolj ali pa ni zaželena.

23.07.2026