Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
S£OVENEC
Telefoni uredništva In oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-09 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ia dneva po praznika
Cek. račun: Ljubljana tL 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica šter. 6,
Pamet je zmagala
V Parizu pričakujejo vrnitve odposlanca francoske vlade, ki se v Burgosu razgovarja z odgovornimi politiki nacionalne Španije, da potem nemudoma priznajo generala Franca in njegov režim kot pravega vladarja nove Španije.
Francija je tudi še po katastrofalnem zlomu rdečega režima in njegove vojske vse do danes oklevala, ali bi generala Franca priznala ali ne. To njeno zadržanje, ki ee je zdelo tembolj nerazumljivo, ker je angleška diplomacija že delj časa usmerjala svojo politiko napram Španiji v popolnoma nasprotnem pravcu, ima svoj vzrok v notranjepolitičnem položaju Francije, kakor tudi, in to še bolj, v zunanjepolitičnih dejstvih, ki jih v Parizu presojajo nekoliko bolj pesimistično kakor v Londonu. Kar se tiče prvega, ima ljudska fronta v gotovih krogih še vedno večji vpliv, nego ei ga želi zunanji minister g. Bonnet, in še danes na podlagi svojega »svobodomiselnega« programa, ki se zelo približuje zamislu svetovne revolucije, pritiska z vsemi silami na francosko vlado, da bi generala Franca ne priznala in vse svoje diplo-matične sile slej ko prej dajala na razpolago pobeglim kolovodjem španskega levičarstva.
Toda položaj Leona Bluma in njegovih prijateljev, ki so za časa, ko so bili na vladi, politiko francoske republike v vseh ozirih tako zelo zavozili, da so do kraja oslabiti njen ugled ter eo krivi tudi umika Francije pred avtoritarnima državama na monakovski konferenci, je preveč omajan, da bi mogel preprečiti priznanje tega, kar se je v Španiji dejansko in nepopravljivo zgodilo, če ne bi francoska vlada imela pomislekov proti temu s stališča svoje varnosti in svojega položaja na Sredozemskem morju. Francija se boji, da se ne bi nacionalna Španija po svoji sijajni zmagi priključila na os Rim—Berlin, tako da bi se na Pirenejih v resnici pojavila tista tretja fronta, o kateri se že dolgo govori in katera bi francosko vojno silo, ki bi bila zapletena v borbo na Renu in na Alpah, vezala tudi na jugu. Vrh tega pa bi Balearski otoki zapirali pot francoskim silam iz Afrike v Evropo in narobe.
Ko je francoska vlada poslala v Burgos senatorja Berarda, jo je vodila misel, da bi priznanje nacionalne Španije od strani francoske republike bila posledica, oziroma protiusluga za to, da bi se Španija, ako bi ee ne hotela ali ne mogla naravnost pridružiti obnovljeni angleško - francoski antanti, načeloma desinteresirala v diplomatični borbi med veledemokracijami in avtoritarnimi državami ter zavzela stališče, ki bi z ozirom na prirodni položaj in koristi, ki so Španiji že stoletja narekovale prijateljsko politiko nasproti Angliji in Franciji, odgovarjalo ali vsaj bitno ne nasprotovalo potrebam in namenom Francije v Sredozemskem morju, kjer ima danes hudega in nevarnega nasprotnika.
Zdi se, da se to vprašanje v Burgosu med senatorjem Berardom in zunanjim, ministrom Francove vlade ni razjasnilo v konkretni in vseskozi obvezni obliki, ker je Francov zunanji minister, general Jordana, izjavil, da se Španija ne more s Francijo mednarodnopravno obvezati s pogodbami, če ni prej od nje tudi mednarodnopravno priznana. Ta vseskakor neizpodbitno veljavni argument španskega generala in politika, na katerega leva fronta očividno ni računala, je takoj razorožil francoske nasprotnike nacionalne vlade, najbrž v popolno zadovoljnost Berarda samega, ki je znan kot dober diplomat in duhovit človek, ki je kot južni Fraincoz obenem zelo prekanjen. On dobro ve, da se bo mogla Francija pošteno raz-govarjati in pogajati z nacionalno Španijo in tudi računati na uspeh šele potem, ko jo bo priznala brez vsakih pogojev in ji pri tem prišla sama brez vsakih skritih misli in namenov nasproti. Ko se priznanje izvrši, se bo šele videlo, kam se bo nacionalna Španija končnoveljavno nagnila, dočim bi general Franco, ako bi mu Francija odrekla akt, ki ga je izvršila že cela vrsta držav v Evropi, čisto gotovo in naravnost po sili stopil na pot, ki reže francoske interese v tem za Francijo tako zelo važnem predelu Evrope.
Ker je tudi Velika Britanija storila vse. kar je v njeni moči, da se to vprašanje spravi s sveta 6 formalno-juridičnim priznanjem Francove vlade, evet ne bo več presenečen, ko bo francoska vlada že v nekaj dneh storila ta politično nujni in edino koristen korak in imenovala 6vojega poslanika v Burgosu ter se za vedno poslovila od gospodov Negrina in del Vaya, čijih politika je stala Francijo prav gotovo eno milijardo frankov, če ne več. In to čisto po nepotrebnem in v škodo Francije in svetovnega miru.
Francoski parlament
sklenil priznati generala Franca
Intrige ljudske fronte so bile brezuspešne
Anglija pritisnila z vso silo
Pariz, 24. febr. AA. (Havas) Kakor pravijo v francoskih diplomatskih krogih, sc razgovori med Berardom in generalom Jordano nadaljujejo pod zelo zadovoljivimi pogoji. Berard se no bo vrnil v Pariz pred nedeljo zjutraj.
Zdi se, da bodo v ponedeljek na seji vlade istočasno s priznanjem španske nacionalistično vlade tudi sklenili, da vlada zaprosi za pristanek na imenovanje novega francoskega veleposlanika v nacionalistični Španiji,
Kdo bo francoski veleposlanik v Španiji, se zdaj še nič ne ve. Ze zdaj se zdi zelo verjetno, da bosta sklepa Pariza in Londona glede priznanja vlade v Bugosu objavljena istočasno v obeh prestolnicah.
Uradni angleški krogi zanikajo vesti, da hi bili Velika Britanija in Francija poskušali v zadnjem času doseči premirje v Španiji. Ti krogi naglašajo, da je priznanje nacionalistične vlade v Burgosu lo še vprašanje dneva.
V zadnjem času so francoski levičarji in angleški laburisti napeli vse sile, da se priznanje generala Franca prepreči in Daladier se jim je v skrbi za večino v parlamentu vdal. Toda energični pritisk Anglije je razpršil vse nade levice in Daladier se je ojunačil. V Londonu se republikansko špansko veleposlaništvo že pripravlja, da zapusti dosedanji kraj svojega poslovanja.
Debata v francoskem parlamentu
Pariz, 24. febr. e. Danes popoldne se je v francoskem parlamentu razpravljalo o tem, ali naj Francija takoj prizna vlado generala Franca. Nujno priznanje je zagovarjal sam predsednik vlade Daladier, ki je imel v tej zadevi zelo jasen in odločen govor. Zahteval je ob koncu svojega govora, da naj parlament takoj izglasuje to priznanje iu je na to zahtevo navezal vprašanje zaupnice.
V svojem govoru je Daladier najprej poudaril, da je pristaš načela, da mora biti Francija povsod navzoča. Posebno pa mora biti Francija tam, kjer gre za njene koristi, in to je sedaj gotovo v nacionalistični Španiji. Toda tudi v tem vprašanju bo Francija postopala enotno z Anglijo in se zato v tem vprašanju francoska vlada ne bo prav nič oddaljila od politike sedanje angleške
vlade. Nujnost priznanja vlade generala Franca pa je potrebna posebno zaradi tega, ker sc bo francoska politika v bližnji bodočnosti morala izmotati iz zelo velikih in nevarnih sporov in zato zahteva zvestobo politiki miru, ki jo vsi gojimo, da se takoj izvrši priznanje vlade generala Franca.
Seveda so levičarji hudo napadli vlado zaradi te politike in je najostreje proti vladi govoril bivši finančni minister v Blumovi vladi Vincent A u r i o I. Toda vlada je vkljub temu vztrajala pri svoji zahtevi in postavila vprašanje zaupnice. Glasovanje se je začelo ob 18.10 ter se je zaključilo ob 18.30, ko so začeli šleti glasove. Štetje glasov bo kančano ob kakih 19.30.
Daladier dobil zaupnico
Priznanje v ponedeljek
Pariz, 24. febr. c. Francoski parlament je izglasoval vladi v vprašanju priznanja vlade generala Franca zaupnico, in sicer s 323 proti 261 glasovom.
Vlada bo zato v ponedeljek sprejela sklep, da se prizna režim generala Franca kot zakonit in bo predlog na ministrski seji postavil Daladier sam, kakor je danes izjavil v začetku svojega govora v parlamentu.
Vojna sila noue Španije
London, 24. febr. Ves angleški tisk zaznamuje izjavo, ki jo je podal Francov general Soleh a »a ob priliki velike parade nacionalne vojske v Barceloni. Ta izjava je izšla najprej v »Volkischer Beobachter«, nato pa v vseh nemških in italijanskih listih. General Solchaga je dejal:
»Danes ima Španija zopet armado, ki odgovarja njenemu slavnemu imenu. Mi imamo pod orožjem okoli 900.000 mož. Rdeči pa imajo v madridskem sektorju okoli 500.000 mož. Ti dve armadi bodo kmalu eno in v bodočnosti bomo lahko zbrali armado dveh milijomiv v prvih okopih. Vrhtega imamo najsodobnejše orožje, in sicer v obeh taborih. Na posebno visoki stopnji je na nacionalni strani topništvo, predvsem top 8.8. T» lop jo naravnost čudo sodobne tehnike.«
O rdeči armadi je general Solchaga dejal, da se zna izvrstno zakopati. Seveda noben okop ne pomaga zoper mogočno artilerijo in dobro izvedenem naskoku. Infanterija pa mora res nemudoma po koncu ognja sovražne postojanke naskočiti. Rdeča armada je bila zelo hrabra, manjkalo pa ji je dobrih častnikov. Načrli rdečega šefa generalnega štaba I(oyo so bili vedno dobri, toda se niso mogli lako izvesti, kakor jih je zamislil.
Ta izjava zanima angleško časopisje v toliko, v kolikor razodeva vojaško moč, s kaiero lio nacionalna Španija v bodočnosti razpolagala. Takega činitelja no bo mogel v bodočo nihče prezirati.
Anglija in Francija v obrambo miru
London, 24. febr. Včerajšnji govor lorda Hali-faxa v lordski zbornici o britanski zunanji pejitiki, posebno pa še o njenih evropskih izgledih, je naletel v angleški javnosti na nenavadno ugoden odmev. Ves jutranji tisk komentira posamezne odstavke njegovega govora, zlasti one odstavke, ki rse nanašajo na solidarnost obeh zapadnih demokracij. Dokaz iskrene solidarnosti 6 Francijo in pripravljenosti Anglije, da ji priskoči v pomoč, če tieba, je lord Halifax dejal, je bližnji o,bisk predsednika francoske republike Lebruna v angleški prestolnici. Ta solidarnost med obema zapadnima demokracijama ne počiva samo na zemljepisnem položaju obeh držav, temveč tudi na identičnosti interesov obeh velesil. »Daily Telegraph« trdi v
Sprejem tnškega ministra Šukri Saradzoglu-ja froingUu minister, dr. Melimcd Spaho, na levi
Vse velesile snubijo Poljsko
Poljska ostane prijateljica enega in drugega bloha in želi življenjskega prostora svojemu naraščajočemu prebivalstvu
potrebna kolonija, iz katere bi dobivala surovine in v kateri bi našle jrrostora in dela poljske delovne sile, zakaj poljski narod naglo raste in se širi. Vrli tega Poljska želi, da se Anglija pobriga za judovsko vprašanje v tem smislu, da se Poljska tega škodljivega elementa iznebi in ga izroči v skrb in varstvo Veliki Britaniji, naj ga naseli, kjer more v svojem imperiju.
Kar pa se tiče poljskih zunanjepolitičnih smernic, jih ti razgovori in prizadevanja velesil ne morejo spremeniti. Poljska ostane prijateljica Angliji in Franciji, obenem pa ima lojalno zvezo z Nemčijo ter tradicionalne in trdne vezi prijateljstva z Italijo. Zaradi tega Poljaki prisrčno pozdravljajo prihod ministra Ciana v Varšavo.
Glede obiska Ciana naglašajo, da ima po propadu Zveze narodov in po zadnjih mednarodnih pretresih, ki so se dogodili preteklo leto, največjo važnost za okrepitev miru.
Spored obiska
Varšava, 24. febr. A A. DNB. Za obisk grofa Ciana, ki prispe v Varšavo v spremstvu svojih najožjih sodelavcev, je določen tale spored: avdi-jenca pri predsedniku republike, obisk pri maršalu Rydz-Smiglyju, obiski pri ministrskem predsedniku in zunanjem ministru, odkritje spomenika polkovniku Nulu, Italijanu, ki je padel v vrstah poljskih vstašev, ogled italijanskega instituta v Varšavi, položitev venca na grob neznanega vojaka, položitev venca na grob padlim Italijanom, velik državniški lov v Bjalovicah ter večje število uradnih sprejemov.
Italija dela od Jadrana do Vfsle
Budimpešta, 24. febr. AA. Štefani. Madžarsko časopisje pripisuje velik pomen Cianovega obiska na Poljskem in ugotavlja, da politični svet spremlja ta dogodek z največjim zanimanjem. Listi poudarjajo, da sestanek v Varšavi predstavlja novo teliko manifestacijo intenzivne in učinkovite delavnosti, ki jo razvija italijanska diplomacija na jugovzhodu in na vzhodu Evrope ter na Madžarskem,
Varšava, 24. febr. Z ozirom na obisk italijanskega zunanjega ministra Ciana se bavi poljsko časopisje s pomenom tega dogodka, ki ima seveda tudi velik mednarodni vpliv. Omembe je vreden predvsem »Express Porannyi«, ki podaja mnenja poljskega zunanjega ministrstva.
Ta list pravi, da je postala Poljska v zadnjem času zelo zanimiv objekt mednar. politike. V času, ko prihaja na obisk italijanski zunanji minister, ie napovedan tudi obisk angleškega grofa Derwen-ta, ki bo imel v Varšavi gospodarske ali, bolje rečeno, politične razgovore. Poljsko pa bo tudi obiskal kentski vojvoda, za njim pa podtajnik v trgovinskem ministrstvu Iludson, ki bo potem odpotoval v Moskvo.
»Express Porannyi* sodi, da gre za politične akcije, zvezane z gospodarskimi interesi. Oba bloka snubita Poljsko in demokratične države so pripravljene nuditi Poljski razne kredite, zakar bi seveda morala plačati z usmeritvijo na stran onih držav, ki ji morejo nuditi največ gospodarskih ugodnosti. Toda minister Beck — tako poudarja oficiozni list — bo ob priliki svojega bližajočega se obislm v Londonu razložil, da je Poljski v prvi vrsti
svojem komentarju, da ni samo fraza, če se ugotovi, da danes nista samo vladi Anglije in Francije za takšno politiko, temveč tudi naroda obeh držav, ki sta tesno povezana v prisrčnem prijateljstvu, pripravljena braniti svojo domovino. Nova obrambna zveza med obema državama gre mnogo dalje, kot je šla Antante Cordiale pred svetovno vojno. Takrat se je Anglija pomišljala in ni sporočila naprej svojega namena. Tudi napad na Belgijo jo še ni prisilil, da bi zavzela odločno stališče. Danes se pa vladi obeh velesil in tudi oba naroda zavedata obstoječih obveznosti in jih bosta takoj izpolnila, če bi bilo potrebno. Angleško-francoska zveza pa nc predstavlja nevarnosti za mir, ampak ga lc pomaga ohraniti, zakaj ne v Angliji ne v Franciji ni nikogar, ki bi želel preventivne vojne. Z druge 6trani pa si je treba zapomniti opomin lorda Hali-faxa, da bodo oni, ki mislijo, da lahko iz angleške dobre volje za mir kujejo kapital, iznenadeni z angleško sposo.bnostio in pripravljenostjo, ki je predvsem zato tu, da brani angleško svobodo.
Razgovori z Nemčijo
London, 24. febr, b. »Times« poroča, da je nemški veleposlanik von Dircksen imel razgo.vor z angleškim zunanjim ministrom lordom Halifaxcim tik pred svojim odhodom v Berlin. Pri tej priliki ga je informiral o vsebini svojega govora, ki je napravil velikcu senzacijo, ker se Anglija odreka vojni kot orodja za rešitev gospodarskih in političnih vprašanj, kakršna klavzula je bila svoječasno vne-šena tudi v Kellogov pakt.
Amerika noče dražiti Japonske
Washington, 24. febr. AA. Parlament je sprejel od 368 proti 4 glasovom predlog zakona poslanca Wins>tona, na osnovi katerega se predvideva pojačenje in graditev 12 letalskih in pomorskih oporišč na Pacifiškem oceanu. Alnski in Karabij-skih otokih. Krediti znašajo 45 milijonov dolarjev. Predlog za ureditev letalskega oporišča na otoku Guam jo bil s 193 proti 161 glasovom odbit.
Odklonitev tega predloga pomeni, da Amerika noče dražiti Japonske, ki jo izjavila, da bi utrditev otoka Guam v Pacifiku smatrala za hudo izzivanje.
Konklave
na belgrajskem kolodvoru. Na desni od njega zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič
Rim, 24. febr. b. Priprave za konklave so se danes končale. V papeškem poslopju se nahajajo poleg Si-kstinske kapele urejene celice za kardinale. Prav tako je urejena tudi Sikstinska kapela, v kateri bodo imeli kardinali sestanke za časa konklava. Konklavu prisostvuje 62 kardinalov, katerim je dodeljeno 120 konkla-vistov, razen tega bo zaprtega ž njimi še 11 mož tehničnega osebja, med njimi zdravniki, brivci, kuharji itd.
Danes dopoldne je bil 14. plenarni sestanek kar-dinalskega kolegija, na katerem je bilo navzočih 52 kardinalov. Seja je trajala okoli pol ure ter so na njej ugotovili, da so vse priprave končane in da bo konklave pričel 1. marca. Prvo glasovanje bo 2. marca zjutraj ter bo okrog poldneva že znan izid tega glasovanja. Po plenarni seji kard nalskega kolegija sta se sestali dve kardinalski komisiji, ki imata nalogo, da ukreneta vse potrebno, da storjene priprave ostanejo veljavne do pričetka samega konklava.
Dunajska vremenska napoved: menjaje *»!« oblačno, lahen dež, sicer milo in vetrovno.
Zagrebška vremenska napoved: oblačno.
Iz seje finančnega odbora:
Naša trgovina, obrt in socialna politika
Belgrad, 24. febr. m. Snoči pozno ponoči jo bil sprejet v skupščinskem finančnem odboru preračun ministrstva za gozdove in rudnike. Od
Slovencev je, kakor smo žo včeraj poročali, govoril poslanec dr. Joža Lavrič, ki se je med drugim zavzemal za to, da bi sklad za pogozdovanje ne bil centraliziran, kakor je sedaj, in pa g.
dr. Golia, ki jo resornega ministra naprosil, naj čim prej izda nov rudarski zakon, da bi
so po dolgom času izenačila tudi rudarska zakonodaja v državi. Današnja seja finančnega odbora so je pričela ob napovedanem času. Na dnevnem redu je bila razprava o proračunskem predlogu zu trgovinsko ministrstvo.
Poročilo trgovinskega ministra
1< proračunskemu predlogu je podal obširno in pregledno poročilo resorni minister Jevrem Tomič.
Med drugim je trgovinski minister poudarjal, da je gospodarska delavnost v letu 1938 v prvi polovici temeljila na žetvi lela 1937, v drugi polovici pa na žetvi lanskega leta. Dohodek žitaric je bil leta 1037 manjši od leta 1930. Pri koruzi pa je bil zelo velik. Sadje je leta 1937 slabo obrodilo. Uspehi našega sadjarstva 1. 1938 pa so bili znatno boljši. Leta 1938 smo imeli dobro žetev žitaric in dobro sadno letino. Tudi grozdje in slivo so dobro obrodile.
Industrijska delavnost
Industrija in rudništvo jo leta 1938 imelo rekorden uspeh. Topilniške proizvodnjo je bilo lani za 29,000.000 din več ko lota 1937, rudniško pa za 12.1%. Povečano izkoriščanje proizvajalne kapacitete v naših industrijskih podjetjih je imelo za posledico intenzivnejše izkoriščanje naših surovin in njihovih proizvodov.
To je posebno ugodno vplivalo na zaposlenost naših delovnih moči. Število zaposlenih delavcev se je v prvih 11 mesecih 1938 dvignilo na, 717.590, to je za 37.000 več kakor 1. 1937. V to število pa niso vračunnni rudarji in železničarji. Z njimi skupno je znašalo število zaposlenega delavstva 1. 1938 okoli 850.000. Razvoj cen je lani šel v prilog našemu kmetu-proizvajalcu.
Naša zunanja trgovina
Trgovinski minister se je za tem obširno pečal z našo zunanjo trgovino ter je dejal, da se je naša zunanja trgovina 1. 1938 razvijala pod vplivom spremembe v svetovni trgovini in pod vplivom gotovih vzrokov krajevnega značaja. Svetovna trgovina je padla zaradi depresije, ki je nastala na svetovnem tržišču v drugi polovici 1. 1937 in v prvi polovici 1. 1938. Obseg naše zunanje trgovine je znašal lani okoli 10 milijard dinarjev ter je manjši od preteklega leta, ki je bil rekorden za 1 in pol milijarde. Na izvoz odpade 5047 milij., na uvoz pa 4975 milij. din. Izvoz v klirinške države je 1. 1938 znašal 3333 milijonov din (06% skupnega izvoza). V neklirin-ške države je naša država lani izvozila blaga za 1417.1 milij. din (34%). Vlada se trudi, da bi v zunanjem ministrstvu ohranila ravnotežjo med izvozom v klirinške in neklirinške države. To politiko narekujejo predvsem interesi devizne narave. Iz klirinških držav' je Jugoslavija lani uvozila blaga za 3306 milij. din (67.3%). Uvoz iz neklirinških držav znaša 1669.3 milij. din. Pri izvozu zavzema Nemčija še nadalje prvo mesto, drugo mesto zavzema Anglija. Na Italijo odpade izvoz 6.4%. Nemčija je tudi na prvem mestu našega uvoza in to za 1618 milij. din. Na drugem mestu jo Češkoslovaška, na tretjem mestu je Italija za 444 milij. din.
V	pogledu trgovinske politične delavnosti ministrstva za trgovino in industrijo je trgovinski minister dejal, da je ugoden razvoj našega gospodarstva in dobra trgovinska politika. Lansko leto je naša država sklenila 10 trgovinskih sporazumov z raznimi državami. Največ sporazumov se nanaša na ureditev naših trgovinskih in plačilnih odnosov z Nemčijo in Italijo. Trgovinski odnosi z neklirin-škimi državami so pretrpeli prav tako spremembo v lanskem letu. Predvsem se je število neklirinških držav povečalo s tem, ker se jo klirinški sistem ukinil v trgovini s Francijo, Belgijo in Švico. Pri vzdrževanju dobrih cen našim pridelkom jo mnogo sodeloval tudi Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, ki je bil ustanovljen leta 1929, preurejen pa leta 1937. Prav tako Privilegirana izvozna družba, ki je danes postala veliko podjetje z državnim kapitalom in se popolnoma komercialno organizirala. Glede PRIZADa izjavlja minister, da se bo njegovo delovanje pri.dviganju kmečkih cen čutilo šo nadalje. Lansko leto jo odkupil 18 vagonov pšenice. PRIZAD ima nadalje izvozni monopol za opij, prav tako ima monopol za izvajanje uredbe o oljčaricah.
Važnost turizma
V	nadaljnjih izvajanjih je gospod minister poudarjal tudi važnost turizma. Opozarjal je, da se ta važna panoga našega narodnega gospodarstva ne smo zanemarjati. Turizem je v naši državi v stalnem razvoju. Leta 1937 je bilo v naši državi 823.673 turistov. Prvih 10 mesecev lanskega leta so je turistični promet povečal na 910.802. Minister poudarja, da je v pogledu še večjega razvoja turizma ukrenil vse potrebno. V sodelovanju z drugimi zainteresiranimi resori se bo za pospeševanje turizma ustanovil posebni turističn fond.
Za tem se je obširno pečal z
notranjo trgovino
ter omenil vse napore, ki jih je za njeno zboljšanje imelo poverjeno mu ministrstvo. Med drugim ie dejal, da prepoved veleblagovnic, ki je prenehala veljati 31. decembra 1938, ni bila obnovljena, toda je ministrstvo upravno naročilo banskim upravam, naj ne izdajajo novih dovoljeni za ustanavljanje velikih magacinov. To vprašanje ho dobilo svojo končno rešitev v uredbi, ki je sedaj že pred ministrskim gospodarsko-finančnim odborom.
Minister poklanja veliko pozornost pobijanju šušmarstva, ki se je pokazalo v naši državi ob gospodarski krizi. Trgovinski minister je pripravil načrt posebne uredbe o pobijanju šušmarstva. Tudi la uredba je že pred ministrskim gospodnrsko-finančnim odborom.
0 bančništvu in zavarovalnih družbah
O bančništvu in zavarovalnih družbah
je poudarjah g. minister, da je znaten del poslovanja. zaupanega mu ministrstva, posvečen tudi pospeševanju bančništva in zavarovalnih družb. Glede poslovanja zasebnih gospodarskih zavodov predstavlja preteklo leto dobo nadaljnje stabilizacije. Po stanju leta 1938 je bilo v Jugo-
slaviji 632 zasebnih bank. Od tega števila jih več uživa razne olajšave, tako da je bilo konec leta 1938 v državi 179 bank, ki so normalno poslovale. V teku leta 1938 jo bilo ustanovljenih v Belgradu 32 delniških družb s kapitalom 70 milijonov din. V banovinah 31 družb s 159 milij. dinarjev. O poslovanju zasebnih denarnih zavodov v preteklem letu ministrstvo razpolaga samo s podatki, ki so nanašajo na 20 denarnih zavodov. Iz njih je razvidno, da so v teku leta 1938 napram prejšnjemu letu narasle samo terjatve na tekočih računih in razni upniki, kar je brez dvoma dokaz znatnega zboljšanja, ki je nastalo lani. Treba pa je upoštevali septembra meseca dvignjene vloge, brez katerih bi bil uspeh na koncu leta znatno boljši. Poslovanje zaščitenih denarnih zavodov je prav tako v preteklem letu pokazalo znatno zboljšanje. Minister izjavlja, da bo v najkrajšem času izdan vzoren pravilnik o delovanju in organizaciji hranilnic, kakor tudi pravilnik o Zvezi hranilnic kr. Jugoslavije. Vse hranilnice bodo morale prilagoditi svoje pravilnike vzornemu pravilniku in bodo morale biti članice, včlanjene v Zvezi hranilnic, ki bo zbirala statistične podatke in bo izvajala kontrolo nad mestnimi hranilnicami. Lani so bile konference zaradi izdelave zakonskih določil za poslovanje banovinskih hranilnic. To vprašanje, tako napoveduje minister, bo v najkrajšem času stavljeno z dnevnega reda. Prav tako bo v najkrajšem času izdelalo ministrstvo zakon o bankah. V ministrstvu imajo pripravljen še vedno načrt tega zakona, toda ta načrt se mora temeljito spremeniti.
Industrija in obrt — Naši varčevalci
Glede industrije in obrti pravi minister, da se je prav tako naša industrijska proizvodnja lani povečala v primerjavi e prejšnjim letom. Napredek industrijskega delavstva v letu 1938 se zrcali tudi
v samem narastku industrije. Lani je bilo izdanih 244 dovoljenj za zidanje raznih industrijskih podjetij v državi. Po podatkih, ki jih ima trgovinsko ministrstvo, se 77% vše industrije nahaja v treh severnih banovinah naše države. Lani 6e je povečala tudi povprečna mezda včlanjenega delavstva za 1 din. To povečanje je bilo v korist osebam, zaposlenim izven industrije, ki so bile večinoma slabše plačane kakor v Industriji.
Minister poudarja, da je najtežji problem naše industrije, vprašanje njenega financiranja. Zaradi pretežne agrarne etrukture brez razvoja domače tehnike in industrijskih tradicij je težko dobiti denarna sredstva za graditev in kreditiranje naše industrije. V tem pogledu minister pohvalno omenja severozahodne pokrajine naše države, kjer je silno razvit čut varčevanja.
Tuj kapital
Od okoli 13 in pol milijard din, ki so investirani v jugoslovanski industriji, je okoli 7 milijard investiranih z manjšim sodelovanjem tujega kapitala. Čisti tuji kapital brez sodelovanja jugoslovanskega kapitala znaša 1 milijardo din. V podjetjih s pretežno tujim kapitalom je vloženih blizu 4 milijarde din. V podjetja z jugoslovanskim kapitalom pa jo vloženih okoli 2 milijarde din.
V Sloveniji 750 industrij ter 25.000 obrtnikov
Sklepna izvajanja je minister posvetil vprašanju našega obrtništva. Pravi, da je bilo v prvih osmih mesecih lani izdanih v državi okoli 8000 dovoljenj za ustanovitev novih zasebnih delavnic napram 6500 dovoljenjem, kolikor jih je bilo izdanih v istem razdobju leta 1937. V istem času je bilo izdanih 1600 odpovedi. Po posameznih banovinah je posebno velik prirastek novih obrtniških delavnic v dravski banovini (314) in 6avski (865). V Jugoslaviji pride na 100 prebivalcev ena obrtniška delavnica. V dravski banovini pride na 1,200.000 prebivalcev okoli 750 industrijskih podjetij in okoli 25.000 obrlnih delavnic. Za pospeševanje domače obrti ima po izjavi ministra precej zaslug tudi Zavod za pospeševanje domače obrti. Minister nazadnje izjavlja, da bo vso pozornost posvetil ustanovitvam novih obrtnih šol. v katerih bo mladina dobivala potrebno strokovno izobrazbo.
Izvajanja g. ministra so poslanci nagradili s
toplim odobravanjem.
■ ■■■
Poslanec dr. Golia o industrializaciji
Potem je govoril poslanec dr. Adolf Golia. Smatra za svojo dolžnost, da se ne peča s krajevnimi vprašanji, temveč da razpravlja o proračun-skem predlogu trgovinskega ministrstva s splošnih državnih in narodnih interesov. Trgovinski minister je v svojih izvajanjih omenjal nasprotje med poljedestvom in industrijo. Govorriik je nuie-nja, da takega nasprotja danes na splošno več; ni, vsaj pri onih poljedelcih in iiidustrijcih ne, ki imajo pravilno razumevanje za pereča vprašanja gospodarske politike. Pogosto so ponavlja vprašanje o gospodarski strukturi naše države. Navadno se trdi, da je 80% naše države poljedelska. Govornik omenja, da so se ti odstotki v poznejših časih nekoliko spremenili, da se več ali manj stalno spreminjajo. To jo tudi potrebno, saj jo znano, da zadeva naš agrarni izvoz na ve-diio več težav. Potrebno je, da se ustvarijo državi novi močni konsumenti poljedelske proizvodnje. Na primer sredstvo za to je ustvarjanje nove domače in nacionalne industrije. Tudi agrarci zahtevajo danes v svojem lastnem interesu industrializacijo. Govornik se sklicuje na tozadevno izvajanje bivšega kmetijskega ministra dr. Fran-geša na konferenci na Bledu lanskega leta. Dejansko se je v povojnih letih v naši državi ustanovilo mnogo novih industrijskih podjetij.
Trgovinski minister je v svojih izvajanjih omenjal naše severne banovine, in to v tej zvezi, da se opaža gibanje industrializacije proti jugu. Vsekakor pa smatra govornik, da je treba vspo-staviti tezo, da se industrijska podjetja ne ustanavljajo v bližini državnih meja. Za nekatere banovine je to vprašanje življenjskega pomena. Saj živi velik del prebivalstva neposredno ali posredno od industrijske delavnosti. Industrija spada tja, kjer so naravni predpogoji za njeno poslovanje in uspevanje. Ne gre tu le za surovine, važni in merodajni so tudi drugi momenti, zlasti pogonska sila in sredstva za njeno proizvajanje ter sposobnost delovne sile. Ti pogoji so v onih delih države, kjer je že danes industrija močno razvita. Govornik omenja, da se je glede industrializacije naše države na splošno postopalo brez pravega sistema in programa. Smatra za potrebno, da so določi industrializacijski program, da se določijo smernice, po katerih naj se postopa pri izdajanju industrijskih koncesij. Ne sme biti odvisno le od prostega preudarka uradnika, ki prošnjo slučajno rešuje, kdaj se v konkretnem primeru koncesija izda ali ne. Važno jo tudi, da se enkrat za vselej razčisti vprašanje, v koliko in pod kakšnimi pogoji naj so dovoli sodelovanje inozemskega kapitala. Govornik priporoča, da se v tem smislu odredi anketa, na kateri naj se določijo omenjene smernice. Smatra, naj bi bila industrijska politika osredotočena v trgovinskem ministrstvu. Povsem jasno je, da morajo pri tem sodelovati tudi drugi resori, toda vodstvo in ek-sekutiva industrijske politike naj bo v rokah trgovinskega ministrstva, zlasti glede vodstva trgovinskih pogajanj z drugimi državami, ki so za naše gospodarstvo važnega pomena. Govornik se ne strinja z dosedanjim postopanjem glede sestavljanja delegacij za trgovinska pogajanja. Smatra za potrebno, da se vsi ti posli vršijo v ozkem kontaktu s prizadetimi gospodarskimi krogi. Govornik je mnenja, da naj gospodarski predstavniki neposredno sodelujejo pri trgovinskih pogajanjih, in lo kot polnopravni člani delegacij. Govornik naproša ministra, naj bi lo pri sestavi bodočih delegacij upošteval.
Govornik se v celoti pridružuje stališču g. ministra do industrije in obrti. Pravi, da je in-strtalizacija obenem tudi pospeševanje obrtne delavnosti. Govornik nazadnje opozarja g. ministra na izredno važnost pospeševanja turizma. To vprašanje je za znaten del prebivalstva v naših turističnih krajih življenjskega pomena. V naših naravnih lepotah imamo še ogromno neizkoriščenega kapitala. Na tem polju so neomejene razvojne možnosti. Ministra naproša, da posveti razvoju iu pospeševanju turizma vso svojo pozornost.
Za njim je govoril poslanec Uroš Nedeljko-vič, ki je kritiziral poslovanje PRIZAD-a. Nastopil je proti kartelom železa in cementa. Zavzemal se je za zgraditev drž. cementarne. Omenja, da poslovanje Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ni vzorno.
Poslanec dr. Koče o Zavodu za pospeševanje obrti
Naslednji govornik je bil dr. Jure Koče, ki je zlasti obširno govoril o naši trgovinski politiki. Omenja, rla smo od aktivnega trgovinskega salda 1200 milijonov din v letu 1937 padli na trgovinski aktivni saldo v znesku 72 milijonov dinarjev v preteklem letu. Omenja, da se pri nas z merodajne strani podpira samo izvoz žita in živine. Ugodne cene, ki jih na primer nudi Nemčija in s katerimi naši izvozniki kalkulirajo, niso realne, ker na koncu koncev naši izvozniki nikdar ne vedo, kako se bo končal obračun iz-
voza. Zgodilo se je, da so naši izvozniki kal-kulirali z marko v vrednosti 14.30 din, katera vrednost pa je padla na 13.80 din, s čimer so bile vse kalkulacije naših izvoznikov sprevržene. Če se vsi momenti vzamejo v poštev in'v dobro oceno, pridemo do zaključka, da položaj nujno zahteva, da se čim prej izvrši temeljita sprememba v vodstvu naše zunanje trgovine. Kdorkoli se je zanimal za razvoj in delo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, ki je naša najkonipetentnejša tozadevna ustanova, je brez dvoma moral ugotoviti, da v desetih letih svojega obstoja ni ta ustanova niti toliko napredovala, da bi vsaj zbrala in uredila celoten materija!, ki je potreben za politiko našega državnega gospodarstva.
Celotno poslovanje zavoda se je koncentriralo samo na pospeševanje izvoza nekaterih proizvodov m to samo na klirinška tržišča Srednje Evrope. Zavod ima še vedno svoje stalne delegate. Samo v nekaterih klirinških državah, kakor na primer v Nemčiji in Češkoslovaški, na V6eh ostalih ogromnih tržiščih pa zavod nima svojih predstavnikov in sploh ne dela na teh tržiščih kljub temu, da vsa ta tržišča znatno obremenjujejo našo trgovinsko bilanco s svojim uvozom, ki ga moramo mi plačati skoraj vedno z zdravimi in dragimi devizami. Če upoštevamo proračun te ustanove, potem moremo upravičeno zahtevati, da ta ustanova enkrat dela za celotno našo izvozno trgovino, da obdeluje vse trge, na katerih obstoji možnost za plasiranje naših proizvodov in da je strokovni vodnik, propagator in zaščitnik naših izvoznih interesov.
Toda po sedanji organizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ta zavod ne more svoje naloge z uspehom vršiti. Že v zakonu o ustanovitvi tega zavoda iz leta 1929 je bilo določeno, naj vodi to ustanovo strokovni odbor, ki bi ga sestavljali predstavniki vseh gospodarskih zbornic v državi. Če se to ni zgodilo skozi deset let, je potrebno, da se ta zakonska odločba čimprej oživo-tvori, ker le na ta način bomo dosegli strokovno vodstvo te ustanove. Ta ustanova lahko uspešno deluje in razvija svoje naloge samo v najožjem sodelovanju z gospodarskimi zbornicami. Poleg tega je treba čimprej rešiti vprašanje trgovinskih delegacij ter ne smemo še nadalje odlašati z dobrimi organizatorskimi akcijami na novih tržiščih v državi s svobodnim deviznim prometom.
Nadalje priporoča dr. Koče, da je potrebno z USA skleniti trgovinsko pogodbo. USA bi lahko predstavljala za naše surovine važnega odjemalca. Prav tako bi se izplačala sklenitev trgovinsko pogodbe z Egiptom, ki bi lahko postal odličen odjemalec našega blaga in cementa. Poleg vse pozornosti, ki jo moramo posvečati zunanji trgovini, je treba prav posebno delati na tem, da se okrepi naše notranje tržišče. V tej zvezi nam je nujno potrebna industrializacija, ki predstavlja glavni faktor za okrepitev domačega tržišča. Spisek industrije iz leta 1933, s katerim se centralizira izdaja dovolil, je treba čimprej revidirati. V zvozi s tem prehaja na obrtniški stan in k zaščiti gospodarske neodvisnosti srednjega čloVeka. Ako gremo s tega stališča, moramo takoj razumeti upravičenost zahteve obrtnikov, da se onemogoči šušmarstvo, kar bi se preprečilo na ta način, da bi se izvrševalcem odvzelo orodje. Zahteva trgovcev, da se prepove ustanavljanje velikih trgovin, je prav tako upravičena, ker gre tu za eksistenčne interese trgovskega stanu. Zahvaljuje se trgovinskemu ministru, ker je dal administrativna navodila banom, da ne smejo izdajati dovoljen za velike trgovine. Naproša ga, naj izda čimprej uredbo o prepovedi ustanavljanja velikih trgovin.
Za njim je govoril poslanec Joca Georgije-vič, nato pa Andjelko Mihajlovič, ki je kritiziral delo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in PRIZAD-a.
Poslanec dr. Lavrič zahteva v zunanji trgovini večjo
skrb za kmeta
Za njim je govoril dr. Lavrič, ki pravi, da čeprav je preračun trgovinskega ministrstva majhen, spada vendarle med najvažnejši resor. Njegova dolžnost je, da skrbi za napredek trgovine, industrije in obrti v naši državi, v čemer gledamo glavni gospodarski program, to je oni vzvod, ki naj dvigne narod do blagostanja, do zaposlitve delovnih sil, absorbira naš demografski prebitek in ustvarja tehnično ozadje naše narodne obrambe. Važnost tega resora se je še povečala od gospodarske krize. Odtlej se je gospodarska struktura bistveno spremenila. Od kolikor tolikšnega liberalizma smo prišli v dirigirano gospodarstvo. Važnost onih državnih organizacij, ki vodijo gospodarstvo, je vse drugačna, kakor je bila še do leta 1929. To se izraža na vseh področjih gospodarstva. Govornik v naslednjem omejuje samo na posledice, ki so nastale za nas na trgovinskem področju. To so avtarkične težnjo posameznih držav dirigiranega deviznega prometa, reagrarizacije industrijskih držav. Uvedba kontingentov, preferen-cialov popolnoma spreminja dosedanjo sliko ter je triangularni promet skoraj izginil. Ne samo gospodarske razmere v zunanji trgovini, ampak tudi spremembe gospodarskih načel in političnega položaja so izraz naše zemljepisne lege in zunanjepolitične konstelacije.
Dr. Lavrič podčrtava, da ta ne gre samo za vprašanje kliringa in deviz, ampak za vprašanje gospodarske odvisnosti ali neodvisnosti. Govoreč o sistemu preferenciranja kmetijskih izdelkov zahteva, da se posveča prav tako pozornost živini kakor žitaricam. Indeks gibanja cen dokazuje. da smo dosegli pri živini samo 65.7 točk, napram 85.2 točki pri žtiaricah. Graja politiko za pospeševanje zunanje trgovino, kt ima monopol glede izvoza živine v Nemčijo in ki odtrgava od doseženih cen ne le samo one takse, ki eo z uredbo določene, ampak še tudi večje zneske, e katerimi potem svojevoljno razpolaga. S tem pa pritiska cene iivini navzdol, kar zadeva tudi domačo potrošnjo, ki je pa mnogo večja kot izvoz. Dalje graja način razdeljevanja kontingentov ln zahteva, da ee postavijo objektivni kriteriji glede razdeljevanja. Ugotavlja, da vlada ▼ javnosti do Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine veliko nezaupanje. Morda je temu vzrok tudi lanska debata v parlamentu, ki še nikakor ni zaključena, ker ne vemo, kaj so dotične komisije ugotovile. Zahteva mešano komisijo, v kateri naj bodo tudi zastopniki parlamenta, da ugotovi poslovanje zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
Dalje zagovarja potrebo po smotrenem vodstvu zunanje trgovinske politike. To politiko vodijo danes trgovinski oddelek ministrstva za trgovino :n industrijo, Zavod za pospeševanje zunanje trgovine PRIZAD, gospodarski pomočnik ministra za zunanje zadeve dr. Pilja, finančni minister (bančni in valutni oddelek) in Narodna banka. Če jih ie še toliko, bi želeli med njimi tudi kmetijsko ministrstvo. Toda vsekakor je potrebno med temi činitelji koordinacija, ki mora sloneti na tesnem in stalnem sodelovanju. Sedaj pa se dogaja, da izda trgovinski minister kak predlog, Narodna banka drugega, finančni minister tretjega, nasprotujejo si pa drug drugemu. Dalje kritizira devizno politiko Narodne banke, ki vodi politiko uvoza, ne pa bolj potrebne politike izvoza. Pozdravlja ustanovitev zavoda za proučevanje konjunkture, ki je določen v finančnem zakonu. Ta zavod pa naj se ne omejuje samo na proučevanje konjunkture, ampak naj študira tudi vse tehnične predpogoje za ustanovitev pri nas še ne obstoječih industrijskih panog.
Ponovno zahteva, da se prično izvajati poročila o nadzorstvu nad karteli. če dosedanja zakonodaja ne zadošča, naj se izda še zakon o kontroli cen. Končno graja pravilnik o nadzorstvu nad ustanovami člo vekoljubnega značaja, ki je izšel 6. decembra lani in ki grozi, da bo uničil doslej tako uspešno delovanje teh ustanov.
Preračun ministrstva za trgovino in industrijo je bil sprejet ob pol 3 popoldne.
Nadaljevanje na tretji strani.
Zastopniki slovenske univerze v Belgradu
Belgrad, 24. febr. m. V Belgrad so prispeli rektor ljubljanske univerze dr. Rado Kušej ter dekana dr. Andrej Gosar in dr. Franc Kidrič. V zadevi investicijskih potreb ljubljanske univerze so bili sprejeti pri obeh slovenskih ministrih dr. Mihi Kreku in Francu Snoju, dalje pri prosvetnem ministru Stevanu čiriču in finančnem ministru Djordjeviču. V isti zadevi bodo sprejeti še pri drugih ministrih. Za sprejem so prosili tudi pri predsedniku vlade in notranjem ministru Dragiši Cvetkoviču,
Ljubljanski občinski svet
Ljubljana, 24. februarja.
Danes je bila ob 5 popoldne redna seja ljubljanskega občinskega sveta, in sicer zadnja pred proračunsko sejo. Sejo jo otvoril župan dr. Juro Adlešič in pozdravil zastopnika banske uprave dr. Fr. Logarja. Nato je župan izvajal:
Mesto Ljubljana spominu papeža Pija XI. in škofa dr. Gnidovca
S toplimi besedami se je župan dr. Adlešič spominjal pokojnega papeža Pija XI. ter naglašal njegov velik duh in njegovo prizadevanje za ohranitev svetovnega miru. Papež Pij XI. bo tako v zgodovini sv. Cerkve kot v svetovni zgodovini vedno zabeležen na prvem mestu kot oseba, ki je Evropi in morda vsemu svetu ohranil mir, ko so se armade že pripravljale na boj. Ljubljana je na dostojen način izrazila svojo žalost ob smrti Nj. Svetosti. Zupan je v imenu Ljubljane izrazil sožalje škofu dr. Rožmanu, meščanstvo pa je na svojih hišah razobesilo žalne zasiave. Župan se je z mestnim svetom in uradništvom udeležil slovesne
zadušnice. Na županov poziv so vsi občinski svetniki zaklicali pokojnemu papežu trikratni »Slava!«
S prisrčnimi besedami se je župan spominjal tudi 6kopljanskega škofa dr. Janeza Frančiška Gnidovca, pokojnega profesorja dr. Albina Belarja in uglednega industriaica Alojzija Vodnika,
Proslava Cankarja in Prešerna
Župan je poročal, da smo proslavili 60 letnico rojstva Ivana Cankarja z odkritjem njegovega spomenika v dramskem gledališču in 90 letnico smrti Franceta Prešerna, zadnjega na ta način, da je mesto Ljubljana razdeliln tri literarne nagrade.
Za prvega predsednika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je bil imenovaiii vseuč. prof. dr. Rajko Nachtigal, konstituirali pa eo se tudi posamezni razredi. Slovenska Akademija znanosti in umetnosti je oživljena. Njeno delo naj bo za i\aše mesto najbolj častno in kar najbolj plodonosno za ves slovenski narod. Dostojno naj vedno predstavlja slovensko kulturo pred 6vetom! Vivat, cres-cat, floreatl
Usoden računski zaključek
Poročilo finančnega odbora je podal prof. Dermastja, ki je poročal o računskem zaključku za leto 1936-37. Ta računski zaključek je bil razpoložen in ni bilo proti njemu vloženih nič pripomb. Prof. Dermastja je dalje izvajal: Ta računski zaključek je iprvi, ki ga podaja o svojem delu sedanji obč. svet. Kako je sedanji občinski svet svoje delo vršil, najbolj kaže to, da ni v njem niti ene postavke, ki hi bila v nasprotju s proračunom prekoračena. Računski zaključek kaže, da je bilo točno tako, kakor je bilo vnaprej določeno, in da ni zabeležena nobena samovoljnost, ki so bile poprej vsakdanja stvar. To je omogočila uvedba kontrole aranžiranih kreditov, ki nalaga dolžnost, da je treba likvidirati vsak račun, kakor hitro se pojavi in ki je veljaven. S tem je onemogočeno prekoračenje kreditov. Važen vzrok pa je tudi v tem, da je bil proračun za leto 1936-37 povsem realen in da se nobena postavka ni prekoračila. Tudi vsi določeni dohodki so prišli v taki višini, kakor so bili preračunani. Samo en dohodek je bil manjši, namreč doklade na državne davke, ki so znašale 60%. Izpadek tega dohodka znaša 1,116.000 din. Nikjer pa se ne dogodi, da bi doklade vrgle točno stoodstotno proračunani znesek. Drugače pa je ugodno leto in resno gospodarstvo omogočilo, da beležijo dohodki prebitek 4,446.000 din. S predpisanim 10% skrčenjem izdatkov za materialne izdatke in stroške je mestna občina prihranila 5 milj. 515.000 din. Leta 1936-1937 se je gospodarsko življenje začelo obnavljati. Dosegli smo sanaci jo Mestne hranilnice in odpadle so visoke anuitete, 6 čemer je bilo tudi mnogo prihranjenega. Mestna občina ima sedaj prvič obratno glavnico, tako da bo mogla s 1. aprilom izplačevati svoje obveznosti, saj je bila pogosto kar v zadregi, kje naj vzame denar za uradništvo, za anuiteto in drugo, ko novi davki še niso prišli v mestno blagajno ali pa so hili že izčrpani. Ze obrestovanje nove glavnice bo omogočilo, da bo občina tudi 1. aprila redno gospodarila in vse točno izplačevala.
Iz prometa aktivnih in pasivnih zaostankov je razvidna postavka 2,544.000 din starih dolgov, od katerih je plačano do malega vse, plačan pa ni samo majhen znesek, nekaj nad 100.000 din, in sicer zaradi tega, ker ni še oblastvenega dovoljenja. Aktivni zaostanki prejšnjih let znašajo 3,383.000 din, ki pa so se znižali r.a 2,500.000 din, ker je bila sklenjena s tvrdko Siemens-Schuckert ugodna pogodba. Od aktivnih zaostankov je bilo izterjanih leta 1936-1937 1-,400.000 dim. Na predlog poročevalca je občinski svet nato brez ugovora odobril računski zaključek.
Tri milijone za delavske hiše
Dalje je poročal prof. Dermastja o najetju posojila 3 milij. din pri Javni borzi dela v Belgradu za zgradbo delavskih kolonij. Najeto posojilo se bo moralo obrestovati po 2%, amortizacija pa bo znašala tudi 2%. Letno bo treba vnesti v proračun dve anuiteti po 76.000 din. Občina ho zgradila s tem denarjem dve veliki stanovanjski dvonadstropni hiši, v katerih bo v vsaki po 24 stanovanj in pa dnevno zavetišče za 64 otrok. Vsa zgradba lin oprema bo veljala 3,651.000 din. Obstoječi sklad za zgradbo delavskih stanovanj znaša 200.000 din, tako da manjka še 451.000 din. Toda obe zgradbi najbrž še ne bosta popolnoma gotovi do pomladi 1940, pozneje pa bo mestna občina vnesla za manjkajoči znesek primerno postavko v redni proračun ali pa bo najela manjše posojilo. Javna borza dela se bo na novem poslopju vknjižila ali pa ji bo občina dala kako drugo garancijo.
Dr. Bohinjec je nato zahteval, da Javna ■horza dela bolj podpira stanovanjsko akcijo v Sloveniji, in zahteva, naj bi bilo posojilo brezobrestno.
Obč. svet. Vončina, ki je ravnatelj ljubljanske Borze dela, je nato naglašal, da razpolaga s fondom za zgradnjo delavskih stanovanjskih hiš ministrstvo za soc. skrbstvo. Ze poldrugo leto smo se borili za ta kredit in šele po intervenciji naših ministrov dr. Korošca in dr. Kreka smo ga zares dobili. Tudi obrestno mero določa minister za socialno skrbstvo. Ljubljana je dobila od Borze dela nad 6 milijonov za Delavski dom. Maribor za Delavski dom in stanovanjsko kolonijo 3.100.000 din, Celje 2.500.000 din. Murska Sobota 650.000 din, Kranj 750.000 din, Celie ponovno 750.000 din, Jesenice 500.000 din, Kranj ponovno 300.000 din, Rakek 300.000 din in Murska Sobota ponovno 700 tisoč din. Res je, da ima Borza dela rezerve, ki jih pa mora hraniti za primer stiske in velike brezposelnosti.
Zupan dr. Adlešič naglaša, da se mestna občina zaveda, da je rešitev stanovanjske stiske v Ljubljani nujno potrebna. Mestna občnia pregleduje vsa stanovanja, zlasti delavska, in ugotavlja žalostne razmere. Mestni statistik dr. Vogelnik objavlja statistiko, iz katere je razvidno, da je trenutno v Ljubljani potrebnih vsaj 300 stanovanj. V bodočih dobah mora občina zgraditi vsaj vsako leto po 50 stanovanj. Mestni župan se zahvaljuje Borzi dela in se ji priporoča za nadaljnjo naklonjenost Ljubljani, prav tako se zahvaljuje ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku, zlasti pa prejšnjemu socialnemu ministru, sedanjemu predsedniku vlade Cvetkoviča. Obenem apelira na Mestno hranilnico, naj tudi ona svoje stori, to je, naj prispeva za omiijenje socialne bede v Ljubljani. Posojilo je bilo nato soglasno odobreno.
Trgovska akademija
Med društvom »Trgovska akademija« in mestno občino je bilo sklenjeno, da najame občina posojilo 3 milijone din in zgradi šolsko poslopje, društvo pa da brezplačno svei. Proračun pa je bil prekoračen skoraj za 1 milijon din. Nekaj je pla-
čalo diuštvo, ostalo pa je 848.000 din primanjkljaja. Med društvom in občino je sklenjen dogovor, da društvo plača še 50.000 din v gotovini in 350.000 din v hranilnih knjižicah pri Mestni hranilnici, ostalo pa mesena občina. Društvo odstopi občini ves inventar, kolikor ga je v poslopju. Občina nato prevzame palačo v svojo last. Soglasno sprejeto.
Dalje je poročal prof. Dermastja o pravilniku o gradbenih taksah, kjer je bila potrebna majhna sprememba. Poročal je tudi o raznih odstopih in nakupih sveta. Dravskemu orožniškemu polku je dovoljeno, da sme za tri leta podaljšati pravice do brezplačne izrabe sveta za gradbo orožniške vojašnice blizu nekdanje bolnišnice za kužne bolezni za tovornim kolodvorom. Občina bo po ugodni ceni,
to je 35.000 din za 20.000 kv. metrov sveta mogla arondirati svoje posestvo Bokavce. Odobreno.
Občinski svet je sklenil, da občina podre svoji slabi in neodgova rja joči hiši na vogalu Krakovske in Vrine ulice in v Malenškovi ulici.
Med nadaljnjimi točkami je zanimiva tudi ta, da bo občina izplačala dodatnih nagrad 23.000 din za delo pri volitvah. Občina mora upravi policije plačali še 175.000 din za vzdrževanje hiše. Sledile so razne druge manjše točke, kakor ugovori in odpisi. Načelno važen je sklep, ki ga je sprejel občinski svet, da se voda v novih hišah, ozir. tam, kjer je na novo vpeljana, dva meseca no bo računala.
Poročilo gradbenega odbora
je podal univ. prof. dr. Štele. Najprej je poročal o novi uredbi o razobešanju reklam in napisov po ljubljanskih ulicah. Ta uredba vnaša 6trožje odločbe, da morajo biti reklame estetsko, smiselno in pravopisno odgovarjajoče ter da bo treba zanje predložiti predloge občini. Po kratki debati je bila uredba sprejeta soglasno.
Sledili so predlogi o raznih parcelacijah. Najbolj važna parcelacija je gotovo ona, ki jo je predlagala Kmetijska posojilnica, namreč za znano dvorišče na Dunajski cesti, kjer 60 zdaj garaže.
Program regulačnega načrta za Ljubljano
Dr. Štele je poročal nato o programu regulačnega načrta za mesto Ljubljano. Zakon je določal prekratek rok za izdelavo takega načrta, ki zahteva ogromno delo. Treba je navesti namreč tudi program za vse sosedne občine, ki so sosede Veliki Ljubljani. Vendar so sedaj strokovnjaki ta načrt izdelali.
Arh. Tomaži č je v dehati k predloženemu načrtu podvrgel obširni kritiki ta program. Po kratki repliki dr. Steleta je mestni svet sprejel program soglasno proti glasu arh. Tomažiča. Mi bomo o tem programu še obširno poročali.
Poročilo tehničnega odbora je podal univ. prof. Horvat. Poročal je o pravilniku tehničnega odlmra, ki jo bil soglasno sprejet.
Nova imena Draveljskih ulic
V imenu Kulturnega odboru jo poročal inšpektor prof. Silvo Kranjec. Nova imena so draveljske ulice dobile v sporazumu z domačini. Imena so bodisi stara domača, bodisi po slovenskih možeh, zlasti pisateljih: Guttsmannova, An-dreašova, Drabosnjakova, Stegne, Sadjarska, Ku-merdejeva, Poljančeva, Devova, Saveljska, Zapu-ška. Bobinjčeva, Na Korošici, Krovskn, Sv. Roka, Sojerjeva, Lnznikova, Knobleharjeva, Majorja La-vriča, Hitenčeva, Lakovnica, Draveljska, Za krajem, Pržanjska, Čebelarska, Kovaška, Kamnogorl-ška, Na Dolgih, Levičnikova, Zlatenk, I.edarska, Na Trati. Predlog je bil soglasno sprejet.
Prof. Derinastia je podal poročilo
trošarinskega odbora.
Poročal je o raznih ugovorih" zoper trošarin-ske odločbe in kazni. Skoraj vsi ugovori so bili soglasno odklonjeni.
Poročilo personalno-pravncga odseka
je podal obč. sv. Avgust Novak. Poročal je o prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo ter so bili predlogi odseka vsi soglasno sprejeti. Dalje je poročal o dveh pravilnikih, o službi hišnikov in kurjačev ler o dolžnostih in pravicah mestnega šolskega strežništva. Po kratki debati sta biia oba pravilnika soglasno sprejeta.
Na predlog odseka in v popolnem sporazumu z ravnateljstvom Srednje tehnične šole so bile letošnje mestne ustanove podeljene naslednjim dijakom te šole in delovodske šole: Janezu Ma-reku, Josipu Kokalju, Alojziju Mraku, Viljemu Samcu, Alojziju Potokarju, Jožefu Lužarju in Mariji Sedlarjevi. Ustanova rlr. Košmerlja je bila podeljena Mihaelu Kunovarju.
Ker je inšpektor prof. Kranjec odstopil, je bil izvoljen v disciplinsko sodišče dr. Anion M i 1 a v e c.
S tem je bila javna seja zaključena, nakar se je začela tajna seja, ki je obravnavala razno manjše personalne zadeve.
Iz seje finančnega odbora:
Ministrstvo za socialno politiko
(Nadaljevanje z 2. strani)
Finančni odbor je potem takoj pričel razpravo o proračunskem predlogu ministrstva za socialno skrbstvo in ljudsko zdravje. Besedo je dobil resorni minister Mil. Rajakovič. V svojem obširnem poročilu je med drugim izvajal naslednje: Pregledno poročilo bom podal v skupščinskem plenumu. Izrekel je zahvalo in priznanje svojemu predhodniku, sedanjemu predsedniku vlado g. Cvetkoviču, ki je ustvaril osnovne temelje za reševanje vseh današnjih socialnih pro-probleinov v državi. Vsa vprašanja so se pokre-nila v področju ministrstva socialnega skrbstva in ljudskega zdravja. Minister zatem poudarja, da bo smatral za svojo dolžnost, da bo sledil emgcnicam svojega predhodnika. So^iajpp politični'1 dtt' tega ministrstvi' obsega V" glavnem zaščito delavstva in nameščenstva.
Uredba o minimalnih mezdah in zaščita mladine
Da bi se dvignil nivo življenja, je bila izdana uredba o določitvi minimalnih mezd, o sklepanju kolektivnih pogodb, pomiritvi in abitraži. Uredba 6e je v glavnem posrečila. Povprečno zavarovana delovna mezda, ki je leta 1936 znašala 21.68 din, se je po izdaji omenjene uredbe dvignila 1. 1937 takoj na 22,71 din, v letu 1988 pa je uredba pokazala še lepši uspeh in je znašala povprečna mezda 23.64 din. Važni moment v uredbi o minimalnih mezdah je določba o koletivnih pogodbah, pomiritvi in arbitraži. Uredba je imela za cilj, da ublaži ostre in pretirane spore v odnosih med kapitalom in delovno močjo, da omogoči prijateljsko sporazumevati je glede ureditve ne le zaslužka, temveč tudi ostalih delovnih odnosov. Kot rezultat te uredbe 6e je pokazalo znižano število stavk. Vprašanje delovne dobe pomožnega osebja je urejeno z zakonom o zaščiti delavcev in z uredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih lokalov in o delovnem času pomožnega osebja. Zaradi zaščite dela mladine bo ministrstvo posvetilo posebno pozornost vajeniškemu vprašanju. Ministrstvo bo z vso strogostjo izvajalo določila uredbe o omejevanju števila učencev v raznih gospodarskih panogah in o prepovedi, da mladina izpod 14. leta hodi na težja dela. Posebno pozornost pa bo ministrstvo posvetilo tudi prehrani in stanovanju vajencev in bo brezvestne delodajalce najstrožje kaznovalo.
Leta 1938 je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje napravilo tudi važen korak glede izjiopolnitve zakonodaje, ki se nanaša na zaščito pomorcev.
Zavarovance dalavstva
Glede zavarovanja delavcev je minister izjavil, da je tudi v tem oziru ministrstvo izdalo važne zakonske predpise. V letu 1938 se je število zavarovalnih članov pri Okrožnih uranih povečalo za 35.181 ter je povprečno število zavarovanega članstva v letu 1938 znašalo 715.192.
Omenja tudi pokrajinsko zavarovanje uslužbencev, problem, ki ga je ministrstvo za socialno politiko prav tako načelo in rešilo. Dalje omenja velike napore ministrstva, ki jih je vložilo v posredovanje dela in v pobijanje brezposelnosti.
Pobijanje brezposelnosti in podpore
število prijavljenih brezposelnih je po izjavi ministra Rajakoviča znašalo tekom 1. 1938 538.740, in sicer 11.327 uradnikov, 207.115 kvalificiranih delavcev in 365.298 nekvalificiranih delavcev. Javne borze dela so v 1. 1938 posredovale za zaposlitev 30.630 oseb. V istem letu so Javne borze dela podprle in pomagale 172.595 osebam. Denarnih sredstev pa so izdali na podpore 26 milijonov 775.234 din. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je posvečalo vso pozornost tudi prehrani pasivnih krajev. V ta namen je bil odobren kredit 50,000.000 din za izvedbo splošno koristnih javnih del v pasivnih krajih. Ministrstvo je zavrglo prošnje za podeljevanje podpore v hrani ter je prešlo na produktivno podpiranje pasivnih krajev. Iz tega kredita je bilo doslej izplačanih 39,925.000 din.
Skrb za izseljence
Glede zaščite izseljencev je potrebnih največje skrbi, minister je izjavil, da je i našim izseljencem ministrstvo izkazovalo vso pozornost ter omenja, da se je lani izselilo iz Jugoslavije blizu 20.000 oseb, skoraj isto toliko kot 1. 1937. Vrnilo pa se je iz inozemstva v domovino okrog 15.000 oseb, tako da znaša čisti odtok okrog 5000 osel). Glavna naloga izseljenske službe obstoja v naporih, da se preskrbi in ohrani zaposlitev našemu delavstvu, ki prihaja iz inozemstva in da se mu zagotovijo čim boljši zaslužki. Odhajanje našega delavstva na zaposlitev v inozemstvo je danes neprimerno bolj organizirano kot prejšnja leta. Prav tako je minister za socialno politiko in narodno zdravje posredoval v finančnem ministrstvu pri podeljevanju olajšav za pošiljanje izseljenskih prihrankov v domovino.
Glede tujih inozemskih delavcev v naši dr-
žavi je minister izjavil, da se povsod, kjerkoli je le mogoče, gleda, da se dodeli inozemskim delavcem vedno potrebno število domačih moči do-tične stroke, da bi se izvežbali. Dovoljenja za bivanje inozemcev, ki dobivajo službo pri nas, se podelijo le v tem primeru, ako za predmetna dela v naši državi zares nimamo izvežbanega osebja. Od tega splošnega pravila so se delale izjeme samo napram onim tujim državljanom, ki so prišli v našo državo pred svetovno vojno, ali pa za časa svetovne vojno in so pri nas ostali tudi po vojni.
Inozemski delavci
Dalje proti onim inozemcem, ki so prišli v našo državo pred 14. julijem leta 1922, in onim, ki so rojeni v naši državi in ki uživajo olajšave glede zaposlitve nn podlagi določb o delavcih iz konvencij. Dalje onim, ki so jugoslovanske narodnost, in tistim, ki so v našo državo prišli kot begunci. Ministrstvo pa bo seveda v prvi vrsli gledalo, da bo zaposlilo predvsem domače ljudi. Končno omenja delovanje ministrstva za socialno politiko na področju inšpekcije dela ter reševanju invalidskega vprašanja. Tu omenja pred kratkim izdano uredbo, s katero je vlada popravila krivico vojnim invalidom, ki so jim bilo prizadejane z zadnjim invalidskim zakonom.
Slovenska poslanca dr. Ogrizek in Gabrovšek za slov.
delavce in bolnišnice
Pri razpravi o preračunu za ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje sta med drugimi govorila tudi slovenska poslanca dr. Ogrizek in Franc Gabrovšek.
Dr. Ogrizek je poudarjal, da država dolguje raznim bolnišnicam v Sloveniji, tako med drugim tudi celjski, za več let za oskrbo nameščencev več milijonov dinarjev. Zaradi tega trpe bolnišnice v svojem razvoju, ker si ne morejo nabavili novega prepotrebnega instrumentarija. Pri celjski bolnišnici pa se na primer ne more dograditi novo nadstropje, ki je sicer že pod streho. Dr. Ogrizek se je zavzemal tudi za zopetno uvedbo brezplačnih vozovnic za prevoz živil v pasivne kraje ter za podelitev večjih kreditev za podporo pasivnim krajem. Iz teh kreditov bi se v teh krajih izvedla velika javna dela. Končno prosi ministra, da vsa ta vprašanja uredi z amandmani, če ne bi že bili določeni v predloženem proračunskem osnutku potrebni krediti.
Fran Gabrovšek pa je v svojem daljšem govoru predvsem opozoril resornega ministra Rajakoviča, naj posveti vso skrb naši emigraciji ter Izseljenskemu domu v Ljubljani. Nato se je pa zavzel za popravo uredbe o podpori brezposelnega delavstva za podaljšanje pooblastil za uredbo o Delavskih zbornicah, za pooblastila o zavarovanju poljedelskega delavstva, za popravo pravil Bra-tovske skladnice, predvsem § 3, točkn 3, za pooblastilo, s katerim se naj spremene zakonske določbe, glasom katerih delavstvo, ki je zaposleno pri javnih zgradbah, ne uživa iste socialne zaščite kot ostalo delavstvo, za zemljekn jižni prenos zdravilišča na Golniku na dravsko banovino, za nakup zemljišča za razširitev duševne bolnišnice na Studencu. Fran Gabrovšek je končno obširno govoril o potrebah ljubljanske bolnišnice in je v drastični luči orisal strahotno stanje, v katerem se ta bolnišnica sedaj nahaja. Ministra je naprosil, naj stori vse, da se bodo dobili manjkajoči krediti za osebne izdatke v znesku 288.331 din in potrebni materialni krediti v znesku 2,212.505 din.
Od srbskih poslancev je govoril med drugimi tudi poslanec Todor Zivkovič, ki se je zavzemal za pokojninsko zavarovanje časnikarjev.
Na izvajanja posameznih govornikov je nato odgovoril resorni minister Miloje Rajakovič. Poudaril je, da bo vse nasvete govornikov vpošteval, v kolikor bo to le mogo.če. Prav tako je obljubil obema slovenskima poslancema, da bo vse njune predloge podrobno proučil in storil vse, da se uresničijo. Glede pokojninskega zavarovanja časnikarjev pa je Rajakovič izjavil, da zastopa sedanji ministrski predsednik in notranji minister Dragiša Cvetkovič stališče, da morajo časnikarji dobiti svoje pokojninsko zavarovanje. Minister Rajakovič je prepričan, da bo sedanja vlada to obljubo tudi izpolnila ter mu bo tem bolj ljubo, če bo to uredbo podpisal on, ki se je sam kot predsednik vlade dalje časa ndejstvova! v časnikarskem poklicu.
Preračun ministrstva za soc. politiko in narodno zdravje je bil nato soglasno sprejet, na kar je predsednik finančnega odbora g. Magaraševič zaključil sejo finančnega odbora.
Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob pol 11. Na dnevnem redu je razprava o proračunskem predlogu za zunanje in finančno ministrtsvo, nato pa bo razprava o rezervnih kreditih in državnih dohodkih.
Skupščina se snide že v torek
Finančni odbor po.spešeno nadaljuje 6Voje delo ter je seja narodne skupščine sklicana že v torek 28. t. m, z dnevnim redom: volitve odbora za proučevanje mednarodnih konvencij. Na torkovi seji narodne skupščine bo tudi že sporočeno, da je finančni odbor dokonča! svoje delo ter pošilja plenumu narodne skupščine svoje poročilo o proračunskem predlogu za 1. 1939/40.
Turški zunanji minister v Belgradu
Belgrad, 24. februarja. Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga sta priredila danes na dvoru na čast turškemu zunanjemu ministru Šukriju Saradzoglu in njegovi ženi kosilo, ki so se ga udeležili vojvo-dinja Kentska, turški poslanik Ali Hajdar Aktaj in drugi turški dostojanstveniki, predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič, zunanji minister Cincar-Markovič, pomočnik zunanjega ministra Ivo Andrič, minister dvora Antič in drugi.
Belgrad, 24. fehruarja. Zunanji nrnister Cincar-Markovič je priredil nocoj ob 20,30 v prostorih protokola zunaniega ministrstva večerjo na čast Šukriju Saradzoglu. Večerje so se udeležili predsednik vlade in notranji nvnister Dragiša Cvetkovič, turški poslanik Hajdar Aktaj, grški poslanik Babica Roseti, bolgarski poslanik Ivan Popov, romunski odpravnik Dan Gcb-lescu, prometni minister dr. Mehmed Spaho. prosvetni minister Stevan Čirič, min. brez portfelja Franc Snoj, pomočnik zunanjega ministra Ivo Andrič, minister dvora Milan Antič in drugi.
Osebne novice
Belgrad, 24. februarja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je na predlog finančnega ministra upokojen višji davčni kontrolor šeste položajne skupine na davčni upravi v Ljubljani-mesto Josip Pivk.
Belgrad, 24. febr. m. Z odlokom gradbenega ministrstva so postavljeni: v terensko-tehnični sekciji v Spodnjem Milanovcu nn Donavi: za dnevničarja inž. Demeter Vrhovnik, zn tehnika Mirko Macun in Friderik Pavlič. V tehničnem razdelku v Petrovcu na Mlavi inž. Albin Grzinič in tehnik Vladimir Pavšek. V terensko-tehnični sekciji v Sarajevu je postavljen inž. Vladimir Seric.
Predvojna državna in deželna posojila
Ljubljana, 24. decembra. Kmalu bo poteklo dvajset let, odkar je bila ustavljena kuponska služba predvojnih papirjev na našem ozemlju. To velja ne samo za državne, ampak tudi za pokrajinske papirje, ki so postali skoraj brez vrednosti. Vendar pa je ureditev tega vprašanja velike važnosti za vse naše gospodarstvo. Vse naše korporacije so že večkrat opozarjale na potrebo te ureditve, ki bo našim krajem prinesla dokončno odločitev, kaj je s temi papirji. To je posebno možno sedaj, ko smo uredili na prizadevanje naših ministrov vprašanje terjatev do dunajske poštne hranilnice. Pri tej ureditvi se je pokazalo, da se mnogo upnikov s-doh ni več oglasilo, ker so ali izgubili dokumente, ali jih pa zavrgli, saj niso mogli več v polni meri računati, da bodo dočakali ureditev tega vprašanja: od 1918 do 1937 je le predolga doba.
Tudi pri nas je mnogo predvojnih papirjev, ki so izpostavljeni vedni nevarnosti, da se izgube ali zavržejo in bilo bi nujno potrebno, da sc to vprašabje vendar enkrat po tolikih letih spravi s sveta.
Zaposlenost v decembru
Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je bilo v decembru pri vseh njegovih krajevnih organih zaposleno 6SS.806 delavcev; to pomeni v primeri z decembrom 1938 zvišanje za 14.864, dočim je število zavarovancev v primeri z no.vembrom 1938 padlo za 39675. Od decembra 1937 do decembra 1938 je največje povišanje zaposlenosti pri gradbi železnic, cest in vodnih zgradb, pri gradbi prevoznih sredstev in pri zasebnih prometnih podjetjih. Zmanjšana jc zaposlenost delavstva pri visokih zgradbah, industriji tobaka, hišne služinčadi, kovinske in strojne industrije itd.
Od decembra 1937 na 193S se je absolutna zaposlenost najbolj povečala pri okrožnih uradih, Belgrad, Ljubljana in Osijek, odstotna pa v Splitu in Nišu. Padec izkazujejo uradi v Sarajevu, Dubrovniku, Zagrebu, Novem Sadu, Petrovgradu in na Sušaku.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 23.85 din kar pomeni v primeri z deccmbrom
1937	povečanje za 0.78 din, v primeri z novembrom
1938	pa za 0.30 din. Skupna zavarovana mezda je znašala decembra 1938 410.75 (decembra 1937 388.66 in novembra 1938 439.9) milij. din.
Bilance
Hrvatska katoliška banka, d. d. Zagreb izkazuje za 1938 povečanje vlog na knjižice in tek. račune Oid 21.8 na 22.0 milij. Med aktivi so se povečala menična posojila banke od 21.2 na 23.7 milij., vrednostni, znižale pa na nepremičnine in dolžnike. Čisti dobiček znaša s prenosom 0.9 (0.74) milij. din.
Obrtna kreditna banka v Belgradu. Bilanca za 1937 izkazuje pri glavnici 5.0 milij. din 0.32 (0.32) milij. din. Dividenda ostane neizpremenjena na 5%.
Prekomorska plovba na Sušaku. Pri glavnici 100 milij. din in vrednosti brodovja 35.5 (31.3) milij. din znaša čisti dobiček za 1938 s prenosom vred 8.6 (8.3) milij din.
(jjo^podoKib/o
Državne finance v 1.1937-1938
V čelrlek je predložil finančni minister narodni skupščini osnutek proračuna za 1. 1939-40. Ob tej priliki jo izročil tudi zaključne račune državnhi dohodkov in izdatkov za proračunsko lelo li>37-38. Tako bo mogoče ob razpravi o novem proračunu imeti pred seboj tudi že podatke o financiranju državno uprave za preteklo proračunsko lo lo 1937-38, dočim je proračunsko leto 1938-39 še v teku.
Sicer smo nekatere podatke že objavili v svojočasni izjavi tedanjega finančnega ministra g. Dušana Letire (saj nosi računski zaključek tudi še njegov podpis), vendar danes navajamo še nekatere podrobnosti iz teh številk:
Izvajanje proračuna kaže naslednjo sliko (v milij. din): Proračun dohodkov je znašal za leto 1937-38 10.910 0 milij. din (za 1930-37 10.323.5 milij. din), dočim so stvarni dohodki znašali 11.987.1 (1930-37 10.571.4) milij. din, tako da so stvarni dohodki prekašali proračunske za 1.077.1 (247.9) milij. ,|in. Izdatki so bili leta 1937-38 pro-računani na 10.910 (10.323.5) milij. din, stvarno pa so znašali 11.083.1 (10.058.6) milij. din, tako da so izkazovale proračunske finance presežek v znesku 90G90 milij. din za 1936-37, za leto 1937-38 pa samo 512.8 milij. din.
Pri presoji drž. financ pa ne smemo upoštevati samo proračunskih dohodkov in izdatkov, ampak gibanje obratne glavnice glavne državne blagajne Ta je imela 1. 1937-38 dohodkov 1.448.0 milij. din, od tega prenosa salda iz prejšnjega leta 48 1-1 in presežek proračunskih dohodkov v znesku 903.96 milij. din (leta 1936-37 so znašali dohodki 2.695.0, od tega aktivni saldo iz prednjega leta 436 44 in presežek proračunskih dohodkov 512 8 milij. din). Izdatki pa so znašali po tem računu 1.864.1 (2.616.9) milij. din.
Tako izkazuje celotno gospodarstvo države povečanje aktivnega salda od začetka do konca leta 1937-38 od 48.14 na 83.9 milij. din.
Osebni in materialni izdatki
Gibanje osebnih in materialnih izdatkov nam kaže naslednja tabela (v milij. din):
1936—1937	1937—1938
prorač. dejanski prorač. dejanski osebni	2.733.45 2.776.0 2.914.0 2.891.44
dodatki 1.436.6 1.391.8 1.475.4 1.484.15 materialni 5.502.14 5.141.47 6.048.5 5.9-24 66 skupno 9.672.2 9.309.3 10.137.9 10.300.25 skupni izdatki
min. prometa 755.9 749.3 790.6 782.85 skupno 10.428.1 10.058.6 11.237.5 11.083.1
Obratna glavnica
Obratna glavnica glavne drž. blagajne izkazuje znatno manjši promet kot prejšnje leto. Glavni znesek med dohodki je proračunski suficit za 1937-38 v znesku 903,96 milij. din (skupni dohodki 1.448.0 milij. din). Nalo je dohodek od kon-solidacijskega posojila države pri Drž. hip. banki v znesku 297.U5 milij. din, prenos iz sklada za izplačilo anuitet monopolskega j>os.: 61.8 milij., saldo obratne glavnice iz prejšnjega leta: 48.14, dohodek iz uradniškega sklada: 32.5 milij. din, prihranki iz prejšnjih let 39.2 milij. din itd.
Glavni izdatki pa so šli: za kritje drž. obveznosti iz prejšnjih let: 67.76 milij. din, za odpis terjatev drž. gospodarskih podjetij do konca marca 1936 403.4 milij. din, za izplačila tečajnih razlik 71.3 milij. din, za nekatere druge drž. obveznosti iz prejšnjih let 148.94 milij., za odpis drž. terjatev iz prejšnjih let, ki so nevterljive, 20.2 milij. din ild. Končno so v izdatkih vsebovani tudi izdatki na podlagi raznih odlokov ministrskega sveta v znesku 23.4 milij. din. Tudi vsebuje ta račun izdatke za povračilo neumestno pobranih davkov in dohodkov itd. S tem je za financiranje države bilo izvršeno važno delo. ker se ne bodo več vodili dalje fiktivni računi, ki so samo dajali visoke, toda nerealne številke.
Poleg t"h dveh skupin dohodkov in izdatkov (proračunskih ter glavne drž. blagajne) imamo tudi lepo število raznih skladov in ustanov. Ti skladi, katerih je vedno več, so imeli 1. 1937-38 dohodkov 876.7 (164.7) milij. din, izdatkov za 442.7 (143.4) milij. din, tako da je imovina skladov narasla od 1.362.84 na 1.796.9 milij. din. Veliko povečanje gibanja je nastalo zaradi tega, ker so šele letos izkazani na novo nekateri skladi, ki niso bili vsebovani v prejšnjih zaključnih računih.
Izboljšanje blagajniškega položaja
Za izvrševanje drž. izdatkov v tekočem letu je morala glavna državna blagajna v prejšnjih letih posegati v velikih zneskih po gotovini, ki je bila vplačana za račun dohodkov naslednjega leta. Ker pa si je država pridobila z izdajo blagajniških zapiskov potrebne gotovinske vsote za premostitev trenutnih potreb do večjega dotoka davkov in dohodkov, so se ti dolgovi iz naslednjega lela stalno zmanjševali. Se na koncu leta 1934-35 so znašala ta izposojila 849.54 milij. din, do konca lela 1937-38 pa so ta izposojila padla na 163.4 milij. din. Vsota blagajniških zapiskov je znašala na koncu 1936 37 965.5 milij. din, na koncu leta 1937-38 pa 1.231.06 milij. din.
Borze
Dne 24. februarja.
Svetovne efektne borze
P a r i z 1 malo bolj živahno zanimanje kol včeraj, sicer pa zmerno, trdno.
L o n d o n 1 bolj živahno kot včeraf.
Amsterdam! razpoloženje učvrščeno.
N e w y o r k : dobro razpoloženje ob začetku se je še bolj učvrstilo.
Denar
Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nen izpremenjen na 236.10—239.90.
Tudi nemški čeki so oistali neizpremenjeni: vi Ljubljani na 13.80 denar, v Zagrebu in Belgradu na 13.70—13.90.
Grški boni so beležili v Zagrebu 35.375 blago« v Belgradu 34.65—35.35.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,682.492, v Belgradu 5,349.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 125.000 din.
Novi proračun za 1939
S preureditvijo Češkoslovaške v zvezno državo je tudi za proračunsko gospodarstvo nastal nov
češko gospodarstvo
Znameniti deški pevski zbor Wiener Sangerknaben
Koncert v Tirolah
Heli Finkenzeller, Hans Ilolt, Fritz Kampers itd. Muzika: Schmidt Gentner.
v filmu prekrasnih melodij nesmrtnih skladateljev Mozarta, Schuberta itd.;
v filmu veselih zimskih zabav in belega Športa... Zunanji posnetki so izdelani v središču zimskega športa v Kietzbuchlu.
Predstave ob 16., 19. in 21, urL
KINO UNION — Teleion 22-21.
Dražba kožuhovine bo, 6. marca kot zadnja v tekočem letu. Kdor še ni oddal svojega blaga na to dražbo, naj ga čimpreje pošlje na naslov: »Divja koža« Ljubljana — Veleseiem.
Tetaj za ličarje in pleskarje v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi strokovni tečaj za marmoriranje in imitacijo lesa in pleskarske in ličarske pomočnike. Tečaj bo v Ljubljani in se prične najbrž? 10. marca t. 1., trajal bo okroglo tri tedne celodnevno. Poučeval bo poseben strokovnjak, ki ga je dal na razpolago Zavod za pospeševanje obrla Zbornice TOI v Pragi, kjer poučuje na takih tečajih že dolgo vrsto let Vabimo mojstre in pomočnike pleskarske in ličarske stroke, da se udeleže tega tečaja. Prijavo s točnim naslovom je poslati Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani najkasneje do 5. marca t. 1. Pri-javniki naj se zaradi pojasnil o pogojih za sprejem v tečaj zglasijo v zborničnem uradu med uradnimi urami v Beethovnovi uliri 10, II. nad-stropie, soba št. 27.
Sudetskonemške terjatve v naši državi. Z odstopom 6udetskonemškega ozemlja sc je znatno zmanjšal naš pasivni klirinški saldo v prometu s Češkoslovaško, ker je nastal nov pasivni saldo za nas (aktivni za sudctsko,nemške kraje) v prometu s sudetskonemškimi kraji. Sedaj poročajo iz Berlina, da je bila te dni podpisana po predstavnikih obeh vladnih odborov posebna pogodba. Ta pogodba vsebuje dolačila o likvidaciji poslov, ki so bili sklenjeni pred 11. oktobrom 1938 med jugoslovanskimi in sudetskonemškimi tvrdkami, pa se bodo sedaj likvidirali po ncmško-jugoslovanskcm kliringu. S tem sporazumom je o.mogočeno 6udet-skonemškim upnikom dobiti njih zneske, plačane v češkoslovaško jugoslovanski kliring, drugače pa bi morali po stanju tega slednjega kliringa čakati na likvidacijo okoli 2 leti. Pri nemški Verrech-nungskasse leže že nakazila za izplačila okedi 4 milij. din. Šc obstoječe terjatve ccnijo na nadaljne 4 milijone mark.
Zavarovalnica La Nationale iz Pariza je imenovala za svojega zakonitega predstavnika v naši državi g. dr. Josipa Spoljarja v Belgradu.
Izpremcmba imena. Ker je banska uprava savske banovine dovolila g. Milanu Kaufmanu iz-premembo rodbinskega imena v Karjanovič Milan, so bile izvedene tozadevne izpremembe v trgovinskem registru pri tvrdki: Slavonska trgovska družba za premog Kaufman in drugi v Zagrebu, v upravnem svetu Jugoslovanske delniške družbe za premog v Zagrebu ter Vrbas, rudarska d. d. v Zagrebu.
Nemški kontingent za jugoslovanske narodne ročne izdelke na lipskem velesejmu. Nemško gospodarsko ministrstvo jc odobrilo za uvoz. narodnih ročnih izdelkov iz naše države kontigent v znesku 40.000 mark.
Novi trgovinski aranžman s severnoameriškimi Zedinjenimi državami. Iz Belgada poročajo, da bo v kratkem uveljavljen nov trgovinski aranžman med našo državo in severnoameriškimi Zedinjenimi državami, kjer bo urejeno tudi vprašanje plačilnega prometa. — V zvezi s tem poročajo iz Belgrada, da je ustanovljena družba Jugoslovansko ameriška d. d, za medsebojno trgovino.
položaj. Za leto 1939 bodo v veljavi v Češkoslo-vašk trije avtonomni proračuni; obenem pa še skupni proračun za vso državo. Priznati je treba, da je češkoslovaška finančna uprava delala kaj hitro in da ima že danes Češkoslovaška svoj proračuna za leto 1939. Pomisliti je treba le, kaj je vse lani prestala Češkoslovaška. Njena uprava je poslovala vzorno tudi za druge države vkljub težkim izkušnjam.
Skupni proračun Češkoslovaške znaša za leto 1939 3.191 milij. kron in je uravnovešen. Veliki deficiti, katere je bilo treba pričakovati, se pojavljajo šele v proračunu treh delov. Skupni proračun obsega izdatke za drž. poglavarja, parlament, zunanjo službo, vojsko in finančno službo. Vojaški izdatki so zmanjšani od 2.098 na 697 milijonov kron na 1.401 milij. kron. Izdatki zunanjega ministrstva so zmanjšani od 149 na 99 milij. kron, zlasti zaradi manjših kreditov za obvestilno službo.
Sam češki proračun (za historične dežele) znaša v dohodkih 4.637.6 milij. kron, v izdatkih pa 5.001.8 milij. kon. Kritje deficita bo mogoče le s posojili. Investicije bodo velike, znašale bodo 1910 milij. kron. Od tega odpade na investicije l>ošt in železnic 580 milij. kron, na gradbo ceste zapad-vzhod pa 450 milij. kron. Tudi vse inve-slirije bodo krite s posojili. Od proračunskih izdatkov odpade na prosveto 1.171.8 milij. kron ali skoraj 20%.
Slovaški proračun tudi računa z najetjem večjega notranjega posojila. To notranje posojilo bodo dale češke banke in češki kapital Nadalje namerava slovaška vlada posebno intenzivno delati na industrializaciji in pospeševanju tujskega prometa. Tudi zemljiška reforma bo izpeljana dalje. Poleg tega namerava slovaška vlada izpre-meniti dedno pravo, ustanoviti na svojem področju 3 gospodarske zbornice na stanovski podlagi in izdati poseben zakon o hotelskem kreditu.
češki delavci za Nemčijo
Med Nemčijo in Češkoslovaško je bil te dni podpisan sjiorazum, po katerem bo Nemčija lahko vsako leto najela 50.000 sezonskih delavcev, ki jih nujno potrebuje za svoja velika javna dela, zlasti v 8'tavbeništvu, težki industriji in v poljedelstvu. Po tej |>ogodbi bodo nad polovico zahtevanih delavcev tvorili Čehi, okrog 15.000 bo brezposelnih Slovakov in približno 5.000 Ukrajincev. Vse delavce bo po sporazumu najemal nemški »Arbeitsamt« svobodno na delavskem trgu. Da pa bo to visoko število delavcev pravilno zavedeno in vključeno v nemški gospodarski načrt, bo »Arbeiteamtc po Češkoslovaški organiziral več svojih podružnic, ki bodo delavce v svojem delokrogu najemale, jih po široki razvrščale in po-
šiljale na odrejena mesla v Reich; prav tako jih bo »Arbeitsamt« v primeru potrebe prešolal v željeno stroko odnosno delo.
Poleg tega bo Nemčija še posebej najela 8000 češkjh delavcev, ki bodo gradili avtomobilsko cesto iz šlezijske Breslave na Dunaj v onem delu, ki vodi po češkem ozemlju.
V borbi proti brezposelnosti je tudi osrednja češkoslovaška vlada postavila obširen investicijski načrt za gospodarsko pregradiitev države. Po tom načrtu se že gradi, in to na več krajih istočasno, avtomobilska cesta iz Prage v ukrajinski Chust. Čim bodo vremenske prilike dopustile, ee prične z deli za novo dvotirno progo, ki bo vezala Češko in Moravsko s Slovaško in Karpatsko Ukrajino. Prav tako 6e bo na spomlad gradil vodni kanal, ki bo spajal Donavo z Odro in ki se bo naslanjal s priključkom na Labo. Oba kanala bosta imela za vso republiko izreden pomen, ž njimi bo Češkoslovaška zvezana s Severnim, Baltiškim in Črnim morjem, kar ji bo prineslo neizmerne gospodarske koristi. Zaradi novih državnih meja si mora Češkoslovaška dograditi celo vrsto novih carinarnic in potrebnih obmejnih poslopij; iz istega razloga dopolnjuje pretrgano mrežo svojih cest in železnic.
Vsa našteta javna dela, ki so grobo prera-čunjena na štiri milijarde kron, bodo skozi 5 let dajala zaslužek 130.000 delavcem.
Gospodarski načrt češkoslovaške vlade, kakor tudi omenjena nemško-češkoslovaška pogodba o najemanju delavcev, bosta imela za posledico, da odslej v republiki stvarno ne bo brezjioselnega delavstva in s tem bi bil rešen tudi najtežji socialni problem današnje dobe.
Zunanja trgovina
Zunania trgovina. Iz najnovejših podatkov o češkoslovaški zunanji trgovini v zadnjih treh mesecih 1938 in januarja 1939 posnemamo naslednje podatke: V zadnjih treh mesecih 1938 je znašal uvoz iz Nemčije 465.5 milij. kron, od tega iz sudetskega ozemlja 344 milij. kron, izvoz v Nemčijo pa 450 milij. kron, od tega v sudetsko ozemlje 283 milij. kron Sama trgovina v januarju kaže, da je znašal ves uvoz 810.9. izvoza pa 797.9 milij. kron. Od tega je znašal uvoz iz sudetskega ozemlja 285.1, izvoz tja pa 2229 milij. kron, tako da je bila češka zunanja trgovina s tem ozemljem znatno pasivna (za 62.2 milij kron), vsa pasivnost pa je znašala 13 milij. kron. tako da je bila ostala češkoslovaška trgovina aktivna za 49.2 milijonov kron.
Zniianie diskonta na 'Danskem. Danska narodna banka je zn:žala diskontno obrestno mero od 4 na 3.5% (obrestna mera 4% je bila v veljavi od 19. novembra 1936).
•
Novi guverner Češkoslovaške narodne banke.
Ker je dosedanja 5 letna funkcijska doba guvernerja Narodne banke g. dr. Karla Engliša potekla, je Češkoslovaška imenovala za novega guvernerja Češkoslovaške narodne banke g. dr. Vladislava Fra ntiška Dvofaka. G. dr. VI. Fr, Dvofak je posebna znan po svojem delu v zadružništvu, delal pa je tudi že prej v Narodni banki kot član uprave, bil pa jc tudi viceguverner zadnje čase.
Zmanjšanje produkcije bakra. Svetovni kartel bakra ie sklenil znižati s 1. marcem 1939 produkcijsko kvoto od dosedanjih 100 na 95%.
Jadranflho-podunavska banka d. d. Belgrad. Občni zbor delničarjev bo 25. marca ob 11 dop.
Ljubljani — tečaji
Amsterdam 100 hol, gftld, t	t
Berlin 100 mark a , , ,	,
Bruselj 100 belg , „ » j	,
Curih 100 frankov • t 9	>
London 1 funt . . . , ,	1
Newyork 100 dolarjev . .	.
Pariz 100 frankov . , 1 >	•
Praga 100 kron , . . 1 ,	■ Trst 100 lir
s	primomi
,	2325.30—2363,50
,	1756.12—1773.88
, 734.- 746,—
, 995.--1005,—
,	204.67— 207.87
, 4348.-4408,—
1	115.37— 117.67
,	149.65— 151,15
*	229.95— 233,05
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.6675. London 20.6475, Newyork 440.375, Bruselj 74.075, Milan 23.15. Amsterdam 234.25, Berlin 176.62, Stockholin 106.325, Oslo 103.75, Kopenhagen 92.175, Prasra 1505, Varšava 83.10, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.60. Bukarešta 3.37, Helsingfors 9.105, Buenos-Aires 101.375, Sofija 5.40.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 475 —477 v Zagrebu 474 —475 v Belgradu 474.25—475.25
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 101—102, agrarji 61.50—62.50, vojna škoda promptna 475—477, begluške obveznice 91—92, dalm. agrarji 91—92, 8% Bleravo posojilo 101 do 103, 7% Blerovo posojilo 95—96, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—102, 7% stab. posojilo 98.50—100. Delnice: Narodna banka 7800—7850, Trboveljska 185—195.
Zagreb. Vrednostni papirji: 7% inv. pos. lOf —101.50, igrarji 61—62.50, vojna škoda promptna 474—475 (475), za konec maja in junija 475 blago, begi. obv. 90.25—91, daltn. agrarji 90—90.75 (90.75) 4% sev. agrarji 61—61.50 (61.25), 8% Bler. po«. 101—102, 7% Bler. pos 95—96 (95.50),-7% pos. DHB 100 denar, 7% stab. pos. 98.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7800 denar, Priv. agrarna banka 227 denar, Trboveljska 190 denar, Gut-mann 35—40, Tov. sladk. Bečkerek 500 blago, Osj. sladk. tov. 78—100, Osj. livarna 1.75 blagoy Jadranska plovba 350 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 101 denar, agrarji 61—61.25, vojna škoda promptna 474.75-475.25 (475), za konec aprila 473.50—474 (473.50). begi. obv. 90.75—91, (91, 90.75), dalm. agrarji 90.50—90.75 (90.50), 4% sev. agrarji 61— 61.25, 8% Bler. pos. 101—102, 7% Bler. pos. 94.50 —95 (94.50), 7% pos. DHB 100 denar. — Delnice: Narodna banka (7925), Priv. agrarna banka 230 denar (drobni komadi).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizprem. Tend. neizprem.* promet srednji.
Sombor. Pšenica: bač. okolica Novi Sad i rt Sombor 153—155, slav. in gornja ban kosa dupli-kat 153—155, gornja ban., južna ban. 153—155, srednja bač. 153—155, šlep tisa kanal 153—155, srem. kosa duplikat 153—155, gornja bač. kos. d upi. 154—156, srem. Sava 152—154, Tika šlep 155—157, bač., ban šlep Dunav 154—156. srem. Dunav 153—156, šlep Begej 154—156. — Koruza: bač. 96—98, bač. sušena spomladanska 108—110. Fižol: bač. beli 280—285. Tend. neizprem. Promet 47 vagonov.
Živinski sejmi
Ptujski svinjski sejem 22. februarja. Prignanih je bilo 116 6vinj in 83 prascev, skupno 199 glav, od tega prodanih 95 komadov. Cene so bile naslednje: prasci od 6—12 tednov stari 105—140 din za komad, pršutarji 7—7.25, debele svinje 7.50 do 7.75, plemenske svinje 6—7.25 din za komad. — Prihodnji svinjski sejem bo 1. marca 1939.
Živinski sejem v Ptuju 21. februarja. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih volov): 17 (6) volov, 85 (37) krav. 4 (2) bika, 23 (11) telic, 1 tele, 190 (23) konj, 2 (1), žrebeti skupno 322 (80) komadov. Cene 60 bile naslednje: voli 2.50—4, krave 2—3, biki 3—3.90, telice 3.5—5 za 1 kg žive teže. Konji 600—3600 din za komad. — Prihodnji živinski sejem bo 6. marca 1939.
2ivinski sejem v Lendavi, dne 16. febr. 1939. Dogon: 195 goveje živine. Prodanih je bilo le 32 glav, ker je bil sejem zelo slabo obiskan in ni bilo kupcev Tudi cene so bile zelo slabe: biki 3—4 din, telice 3—4.50 din in krave 1.50—3 din za kg žive teže.
Dolg Frankove Španije v Italiji. V Rimu so uradno objavili, da je dosegel skupni dolg nacionalistične Španije v Italiji 4 milijarde pezet v zlatu. To pomeni, da znaša skupni dolg nacionalistične Španije Italiji 58 milijard dinarjev. Pripominjamo, da je znašal na koncu leta 1935 ves španski državni dolg 21.8 milijard že znatno razvrednotenih pezet. Po sporazumu vlade v Burgosu in italijanske vlade bo nacionalistična Španija ta dolg odplačala v 10 letih.
Senzacionalen utoplstiten velefllm!
Flash Gordon
po istoimenskem romanu Aleksa Raymonda
Buster Crabbe,	Premijera danesl	Fantastičen prikaz poleta z raketno ladjo v vsemirje.
lean Rogers	KINO SLOGA T27™n	Cudnvi,a bil'a' R^antske borbe in preteče opasnosti
Charles Middletor.	Ob 16., 19. in 21. uri.	To "fdno zanimivo filmsko de,e
n.i..iii, i.......	je višek tehnične prispodobe za bodoči medplanetami
priselila Lawson	Rezervirajte vstopnice!	promet1 - temo neke] dni na sporeda, zato pohitite.
)