NO. 230 VEST EM$KA Domovina MOVWIAN MORNINO NCW9PANR CLEVELAND B. 04 WEDNESDAY MORNINO. NOVEMBER 23, 1949_________ LETO LL—VOL. IX I Z. SLOVENIJE NA KODELJEVEM pri Ljubljani bodo cerkev, posvečeno Mali Tereziki, spremenili v dvorano. V SLOVENI JI1 j ud ježe dolgo niso dobili sladkorja. ' V TITOVIH delavskih sindi- POVSOD VIDIJO SAME SABOTERJE. — Ljubljanski komunistični tisk se je nedavno spravil nad nekatere krajevne komisije za ocenjevanje hektarskega donosa v; okraju Maribor — okolica. Naloga teh komisij katih so nedavno objavili ceni-,je določiti čim večji donos, da ke za obleke. Cene so tako viso- potem komuniati od kmetov lah- ke, da bo delavec v enem mese-mu zaslužil ravho toliko, da si ko zahtevajo večje dajatve. Ponekod se v takih ocenjevalnih komisijah najdejo še pošteni lju- bo lahko kupil ene hlače. ŽIVLJENJE V DOMOVINI. | d je, ki po pravici ugotove hek-— Velika večina ljudi doma mo-j tarski donos pri posameznih li in pošteno živi. Je pa tudi kmetijah. Zaradi tega jih sedaj precej žalostnih izjem zlasti v mestih in večjih krajih, kjer imajo komunisti mladinske organizacije in 3 tem večjo kontrolo in večjo oblast nad mladino. Veliko mladine je podivjane. Tudi pri odraslih v mesth in večjih industrijskih krajih se opažajo primeri, ki jih preje ni bito. Civilne poroke se množijo in napada komunistični tisk in proglaša za saboterje, ker ovirajo' "ražvoj sdqializma da vasi,” krajevni odbori so jih pa zaradi, tega kaznovali tudi z večmesečnim prisilnim delom. Kot izrazit primer “saboterskega” dela navaja komunistični tisk delo ocenjevalne komisije v Zg. Polskavi. Ta komisija je že prej Vivuiro t'v.wnv ov muvutju — BAB VI. A žt IVUIIliaija J C W prav tako se množijo razporoke. zapustila tečaj, na katerem naj Tudi na deželo se širi ta bolezen, bi se poučila o sijojih nalogah z MED PROTIKOMUNISTI V Sloveniji, ki jih je gotovo 957° prebivalstva, je precej takih, ki so poprej podpirai partizane, pa so sedaj nasprotniki režima, ker so se prevarali v svojih pričakovanjih in nadah. Mnogi so. po svojem življenju popolni mate-rijaliati, ne dosti boljši od komunistov. Politično zabavljajo se- izjavo, da se z navodili o ocenjevanju ne strinja. V Slivnici je kmetijski poročevalec ocenjevalne komisije znižal od komisije določdne hektarske donose. Zato je bil kaznovan s tremi meseci prisilnega dela. Komisija v krajevnem odboru Jašenca se je postavila na stališče,' da ne more določiti pravega donosa. Za- dno bolj podobni. PRIMER, KI PRECEJ POVE, se je dogodil v neki pisarni v Ljubljani. Uradnik je v zaupnem razgovoru s souradniki, ki jih je poznal, da*so portiko-munisti, izjavil, da bo kedaj v daljni bodočnosti Marksov in Ljeninov nauk postal nekaj takega, kot je nam kristjanom sedaj sv. pismo. Ni dvoma, da so taki ljudje sedaj protikomuni-ati le iz oportunizma, ker je komunistična vlada trenotno slaba, ker nima konkretnih uspehov, ker se jim slabo godi. Kot načelni nasprotniki komunizma seveda niso vredni nič. valno komisijo v Hotinji vasi in Spodnji Polskavi. Zaradi utajitve posevkov so pa -bili" kaznovani: Anti>nijf Breznik v žer-j avtih z denarno kaznijo 50,000 dinarjev in zaplembo zatajene ga pridelka- Posestnik Jože Lorber prevtako iz žerjavcev je SNOW ZAHVALNI DAH Dajmo, izročimo zahvalo na t» zgodovinski d« n * P*«; jeto ddbrote to svobodičine, ki jih uživamo ie toliko let v tej naii debri novi domovini. lili 30 držav )e pozval Acheson na pomož Vse države, Id imajo diplomatska novi et Jennie llmrla je Mrs. Jennie Do-dich, rojena Pizem h 1391 E. Bila je 46 let stara, ro- Kriza v belgijski vladi Bruselj, Belgija. — Belgija je zopet v krizi kadi vprašanja kralja. Liberalna stranka je Sovjetski zaupniki na Kitajskem Razne drobne novice iz Clevelanda in te ttiisi pošiljajo “strokovnjike”j okolice ki ne prinalajo ne znanja, /l8egmen<_ ne itiaterijala, ne denarja, eaitto nadzirajo. Hong Kbng, Kitajska. ■ V petek in soboto, vsak dan zvečer od šeste ure zvečer da-Rus- 'je 'bodo vsi tajniki bratskih ki strokovnjaki in svetovalci so podpornih društev, ki pobira-preplavili Kitajsko, Kakih 300 > asesment v Slovenskem do-jih je samo v mestu Peiping in na Holmes Ave., uradova-100 v mestu Tientsin. Komuni- j B tam in pobirali. Prosijo vse štlčna vlada je morala konfDci-1^ane Pridejo in plačajo riti cele hotele, da je mogla do-9™^ obveznosti, biti stanovanja za vse novodoš’e °****-: Ruse. Ti strokovnjaki pa v svo-1 V spremstvu Antona in Jože- jih strokah vedo mnogo manj j* ^ kot njihovi kitajski tovariši, ki f.r’ J"rlJ Adlešič nekdanji Lub- sose šolali v Ameriki. Ruški *“Pan- ki* zdravniki sami povedo, da niso’ pf?\*** . leti je bil na obisku po Ameriki, kot se ga še dobro in lepo spo- še nikoli videli takih zdravniških priprav in aparatov, kot jih imajo nekatere kitajske bolnice, ki jih je opremila UNRRA. Vsa oprema jeameriška. Ruski strokovnjaki prihajajo postopoma v vse ozemlje, ki ga dobe kitajski komunisti v svojo oblast. Paso tudi kitajskim komunistom večkrat neprijetni. Obnašajo se oblastno, dejansko pa niti ne prinašajo kake pomoči, niti znanja. Samo nekaki politični kontrolorji hočejo biti. , Iz raznih naselbin CHICAGO, 111. — Novine: iljo (27. nov.) ob minjamo. Nekaj dni bo dr. Adlešič oetal v Clevelandu* drugi teden pa odpotuje v Kalifornijo, da si na toplem soncu izboljša zrahljano zdravje. Dr. Adlešiča so leta 1942 Italijani odstavili kot župana Ljubljane ter ga nasilno internirali v Italiji. Od takrat se ni več vrnil domov. Peta obletnica— V petek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Christino Pirnat v spomin 5. obletnice njene smrti. K molitvi— Članice podruž. št. 18 SžZ naj pridejo v četrtek zvečer ob 7 v ijškov pogrebni z&vq rlamentu Pri 48 St sklenila, da Washington/ — Tajnik za zunanje zadeve Acheson je pozval , 30 vlad raznih- narodov naj zahtevajo, da,/kitajska komunistična vlada takoj izpusti našega, konzula in uradnike ameriškega konzulata v Muk- bil kaznovan zaradi enakega ape] je p0g]an tudi prestopka s tremi meseci prisil- snvjetgkj Zvezi. Acheson je __2_J _1 — T1 Rt Dnini na! Mori. • •« « • 1 w ■ dehu, ki so Že eno leto zaprti. ne2a zavoda. Sv. maža bo v “• ....... “ cericvi Brezmadežnega Spočet- nega dela. V št. Petru pri Mariboru so bili kažnovani kmetje Ivan Cvikžl, Marko Pečovnik, Martin Grahomik ih Leopold Knehtl. Komunistični tisk naroča krajevnim komisijam, naj iz svoje sredine "pravočasno počistijo V3e saboterske in oportunistične elemente ter da naj prevzamejo delo najboljši ljudje, ki so znani kot odlični in prekaljeni'borci za socializem.” naprosil, da naj vse države, ki imajo svoja predstavništva v Kitajski takoj intervenirajo pri najvišjih oblasteh in naj povdarijo, da je postopanje z (nli se ne n Mi CUtnke) Danes dop. megleno in vetrovno, proti večeru mrzleje in sneg; jutri bo zopet naletava-' lo in ne premraz. Tri na dan ja ob 9:30. Od tam jo bodo prepeljali na pokopališče Kalvarija, kjer bo pokopana. Edward iak V torek je umrl Edward Zak (Zakrajšek) iz 5901 Bonna Ave. Izdihnil je v Cleveland Clinic. Bil je 40 let star. Pogreb oskrbuje Zakrajkov pogrebni zavod. Cas pogreba še Tajnik še vedno upa, da se bo nj določen-, afera zadovoljivo rešila brez uporabe sile. —o------ nasprotju našim konzulom v vsemi utrjenimi mednarodnimi običaji, ki so se izvajali med narodi in državami več stoletij. Poizvedovalni kolKek Anica Kakša, IRO Camp Tro-faiach, Steiermark, Austria prosi, naj se javi na njen naslov njen polbrat Peter Draksler in Titova vlada je postavila bivšemu newyorškemu županu La-Guardiji spomenik na Reki. Vzidala mu je spominsko ploščo prošam tudi druge, znance ali V Ameriko so odšli leta 1909 1910 in so živeli nekaj časa V New Yorku. V primeru smrti naj se oglasijo njih sorodniki, sinovi ali hčere, ako so se imenovani possneje poročili. Na- na hiši, v kateri je imel LaGuar-dla konzulat pri avstrijski vladi od 1904 do 1906. • • ♦ Ce bi bil LaGuardia Slovenec, bi ga Titova vlada obsodila na smrt, češ da je kolaboriral z Nemci. * *. * Seveda, obsojen bi bil le, če-bi imel kaj premoženja, da bi ga "ljudska” oblast pobasala v svo-jo malho, da bi ie Titič lahko še naprej zabaval na Britanskih otokih v družbi krasotic. prijatelje, ki so jih poznali, naj mi blagovolijo na gornji naslov o njih kaj sporočiti. o— Zračna bojna ladja padla ▼ morje Hamilton, Bermuda. — 80 zrakoplovov išče v Atlanticu boj Zem, brata John in Frank in sestri Mary Rojs in Agnes Rose. Bila je članica društva Maccabees št. 493 in podružnice št. 18 Slovenske Zenske Zveze. Pogreb bo v .petek zjutraj iz Zakrajškovega pogreb- _________________... vlada in se-rcerevijo sv.. nat. Krščanski demokratje, s in zabavno prireditev pri pogr. katerimi so liberalci sknj>n6"v njenih mizah. Kazali bodo tudi vladi, Zahtevajo, da ee plebiscit'prehnkkjoče slike letošnjega ro-ižvrši, liberalci pa smatrajo, da manja. Ves dobiček se bo poje neustaven. 'ŠM ! rabil za božičnico za društveno 0 t mladino. Ančke prijazno vabi- Le eno življenje imamo -j Jo, da se prireditve udeleže vse poglejmo m obe Hrani predno. črnice in vsi prijatelji. Na svi-stopimo iet ceeto.______________ denje! Smrt med tegunci - miza im • Dne 24. okt. 1949 je umrla Shore B,yd> v DP bolnici v Linžu na Zgor- Victoria Jarem Pogreb za pokojno Victorijo ,A. Jarm bo v petek 25. novembra zjutraj ob 9 v cerkev sv, Križa na 200. St. in Lake t Mihael Marešič njem Avstrijskernžšna g. Proz- y North Ma- j- Amerika je sedaj v taboru narodov, ki se bore proti sovražnikom Tvojega reda in Tvoje svobode. Daj nam Gospod zmago v tem delu. Daj in ohranjuj pravega duha med nami, da bomo vredno Tvoje orodje za rešitev sveta, ki je beden in stiskan in razdeljen v grozeče fronte kot še ni bil nikoli. Kakor smo po Tvoji dobroti napredovali v tehtniki in gospodarstvu, naj v bodoče napredujemo v izpopolnjevanju duhovnosti; da izkopljemo'šč neznana sredstva za ureditev družbe, da bi prenehale vojne ki groze uničiti Tvoje srvarstvo; da vsi sprejmemo načelo, da je treba živeti v Tvojem miru in za slogo in sodelovanje narodov in ljudi vse žrtvovati, ker krivica odganja Tvojo naklonjenost in končno ubije krivičnika; naj bi sedanji rod ne bil tisti krivičnik, ki ubija samega sebe in se pogreza v sadovih svoje hudobe,. Hvalimo Te Gospod in prosimo: Da bomo prav pomno-ževali srečo, da jo bomo odprtih src delili; da bomo delili našo hrano, našo obleko naša zdravila, naše vse blago, da bomo tako širili blagostanje in pomnoževali svoje; da bomo apostoli miru. oznanjevalci svobode, pomočniki vlad globoko zapisano mislijo v srcih, da bodo tu ostali, kar so, se čuvali tujih vplivov, se ne bodo poame-rikanili, ohranili vse svoje, pa se čimprej vrnili nazaj v domovine, odkoder so pod pritiskom razmer morali bežati. To je drug svet. “O naših slovenskih beguncih velja isto kot o drugih. Med njimi in Ameriko je zaenkrat še kar globok prepad. Liga je poklicana, da po najbolj- ših močeh gradi mostove med terna dvema svetovoma. LIGA razume, Izakaj je tako in skoraj ne more biti drugače . . . Seveda pa ni k gradnji teh mostov poklicana le LIGA, saj bi sama niti ne zmogla tega ogromnega dela. Ž njo vred bodo gradile omenjene mostove vse mogoče naše ameriško-sloven-ske organizacije, društva, tisk, kulturne in gospodarske ustanove — itd.” • * ♦ DRUGA: Pred leti sem krožil po Kanadi. Takrat je prihajalo zelo veliko slovanskih ljudi tja iz Evrope, največ menda Slovakov in Ukrajincev. Pogosto sem slišal iz ust starih Kanadcev, ki so govorili o teh “foreignerjih” — tujcih. Kadar je župnik Webster, sedanji pomožni škof v Torontu, pri katerem sem takrat stanoval. slišal koga, da govori o “foreignerjih,” je vljudno popravil: Yes, yes, there are many NEW CANADIANS a-round here — tu okoli je mno- ČBTRTA: Po povratku New York odprem pismo, ki g» je pisal med tem na moj naslov dober znanec. Ni bil prišel v Ameriko kot DP, vendar prisiljen po razmerah. Piše: . , bi se rad kritično dotaknil še ene točke, za katero se je kot po nekem dogovoru nedavno »prožil* pravcata 0-fenziva. Gre samo za neko besedo, a tudi posamezne besede imajo lahko velike zgodovinske dobre ali slabe posledice. O tej besedi bi se dal napisati cel traktat, a ne v njen zagovor. Ta beseda je ‘Novi Amerika-nec’ ali ‘Novi Amerikanci’ značilnim pristavkom, ki razkrije vso svojo goloto, namreč pristavek ‘nekdanji begunci.’ Jaz pravim, da je takšno izražanje žalitev naše slovenske domovine. Oni, ki smo jih zapustili, ne da bi se mogli od njih nki prav posloviti, hi bili žalostni, če bi zvedeli za to propagande, ki nas hoče tako-rekoč po sili napraviti Ameri-kance, mi pa naj bi pozabili, da smo se naprej begunci toliko časa, dokler 3e ne vrnemo k njim, ki si našega povratka tako žele. Nočemo kot begunci nobenih predpravic, a naslov*, ki naj izraža našo željo po skorajšnjem povratku, si ne damo vzettn.” * * * Te štiri zanimivosti sem navedel v pojasnitev podobe o— dveh svetovih. Saj je stvar popolnoma naravna. Na letni seji sem navedel nekaj graditeljev mostov med tema dvema svetovoma. Zdaj mi prihaja na misel, da bo koncem konca največji graditlej teh mostov — čas . . . — '>0, tag* se pa ne bojte, *e nam stvar zdi popolnoma naravna, **mo pošiljati (o bolj težko, zato kar določita nabiralce.” * * « OSMA: Doma aem našel pismo, ki se tako čita: “Razpisali ste davek. Ampak kako ga bom jaz plačeval, ko pa če zmerom ne najdem zaposlitve in sem z družino na ramenih sponzorja, ki prav ljubeznivo za nas skrbi. Toda kadar najdem delo, bom rad plačeval, nikar ne mislite, da se puntam . . » * « DEVETA: Drugo pismo isti dan: , ‘‘Prilagam davek za 1 junij, julij, avgust in september, ki ste ga uvedli za LIGO, Tudi to je potrebno, če hočemo, da se kaj dela, ker iz nič ni nič. Ljudje »mo sicer navadno tako sebični, da M hoteli, naj se drugi žrtvujejo, sami pa kar pozabimo na dolžnost in hvaležnost. V tem slučaju b,i jaz dolžnost pomaknil na drugo mesto, ker prvo mesto pripada v delovanju LIGE hvaležnosti. Koliko je za nas storila, si niti prav predstavljati ne moremo. Prav je, da na« bo ‘davek’ stalno na to opozarjal. Moj sedanji prispevek je še majhen, vendar z veseljem prispevam. Prilagam tudi za mojo hčerko enako za štiri mesece.” P2 Mhl Devet zanimivosti, pa vsaka pokaže, kako se krešejo misli, kako se križajo čustva. Vaak* zase v svojo smer kaže, če vse skupaj vzamete, se strnejo v harmonijo. Devet zanimivosti — ena sama ljubeznivo«*! Ločene so med.seboj, brezdna so na videz med njimi, p* v resnici vsaka po woje —- mostove gradi! Vsaka -- prav radi tega — LICH veliko bodočnost 0-znanja. vseh narodov, ki spoštujejo svobodo in dostojanstvo človeka in Tvojo postavo in bo naša ameriška demokracija s tem trdnejša In trajnejša; da bomo med seboj vsi državljani do; bri sosedje in bratje izpopolnjevali naše svoboščine in jih utrdili. Daj, da bo Amerika vedno velika, važna in pomembna, ker bodo važna njena dobra dela za ljudi in narode vsega sveta in vse prilike v Tvojem stvarstvu. PETA: Eden NOVIH mi je rekel v Clevelandu: Bojim se, da bo beseda vržena v javnost o ."davku” NOVIH napravila škodo. LIGA je končno le u-stanova STARIH, zdaj pa ta reč napravi vtis, da prehaja težišče LIGE od STARIH na NOVE. Preveč ste poudarjali v eni izmed kolon vlogo NOVIH, pa ustanovitelje LIGE in njene vztrajne ter velikodušne vdrževalce preveč ob strani pustili. Se jim ne bo dopadlo.” • • * ŠESTA: Takoj naslednji dan ‘po tistem mi je rekel tam v istem Clevelandu eden STARIH, ki je imel in ima velike zasluge za uspehe LIGE: “Ja, tako ste nas pa že pohvalili v svoji kolona, da čutimo dolžnost, še veliko več napraviti za LIGO kot smo doslej. Bo treba še vse bolj zavihati rokave . . ■” * » « SEDM1A: Na cesti v Clevelandu mi je rekel eden NOVIH: “Zakaj pa niste določili kolektorjev za pobiranje davkov LIGI? To je treba kar brž narediti.” — “Čakam, k*j bodo NOVI sploh r«kli na to, morda se bodo kar uprli . . Makabejke vabijo Cleveland (Collinwood), O. Kot vsak društveni član in članica želi napredek svoji organizaciji, tako 3e strinjajo tudi žeje “Collinwoodskih Makabejk” št. 283 v eno 3amo toplo hrepenenje, da bi njih prireditev v nedeljo 27. novembra 1.1. uspela najsijajnejše. Plesna veselica, z malenkostno vstopnino, želeti je, da bi privabila v poset vse članice tega odseka, njih prijatelje in znance,1 kot tudi ostale podružnice iz Clevelanda in okolice. Za vse bo okrepčila in zabave dovolj, to vam jamči skrbni odbor. Bistvo cilja je pač kakor povsod, kjer so posamezne prireditve v teku. Raznih nepričakovanih stroškov kot so: bolezen in enake nesreče, mislim, da je pri vseh društvih, zato so pa tudi dopisi v to svrho skoro povsod enakih prošenj in nagovarjanj. V skupni slogi pa se doseže in premaga vse zapreke in ovire in imamo obenem zavest, da pomagamo trpečim. Naj bo tem potom izrečeno toplo sožalje družini Rossi, katero je zadela kruta usoda s smrtjo njih gospodinje, kot žene in blage matere, katero smo pavkar spremili k zadnjemu počitku. Pokojna Mary Rossi je bila dolgoletna zvesta članica št. 283 T. M., katero bomo vse pogrešale. List za listom pada . . . Še komaj par tednov je kar smo stale sosestro ob preranem grobu Gertrude Zimmerman, par tednov prej pa ob gomili Frances Jeran in že zopet sveže cvetje krije eno izmed naših Maka bejk . . Nehote se stavija vprašanje, bogzna kako li je nam odmerjen čas? ? ? Bodimo si dobri prijatelji ta ko pri posamznih organizacijah kot v splošnem in injeli bomo za vest, da nismo živeli zastonj. Da bomo mogle še naprej vr- Prijatelj Ivan me je pošteno ozmerjal in mi očital, da če bom zdaj pasel lenobo, ali kaj, ki ne mislim vaš cimprati tele kolonce. Da me.je lahko sram in špot, je rekel, ki sem še tako pri moči, pa se bom samo cartel. Vrag ti sal&miniki (tako spregovori naša Micka, kadar njen lonček prekipi), kaj re* ne bo gaaha in ga ne bo! Pa ki sem bil za permej sklenil, da se bo poslej kolonca sama čehljala, če se bo hotela, da je že čas zame, da odneham. Pa sem že slišal od vseh strani: ja, kaj bomo pa zdaj brali, če še kolone ne bo. Lešnike! Bern jim metel nazaj. In ko me je še Ivan okrtačil in mi spočital lenobo, sem »e pa vdal in rekel: pa naj bo! Nekaj časa jih bom luščil za smeh irt kratek čas, kratke in oprijemljive, kakor jih bom dobil v roke. ’če se mi bo pa primerilo, da bi me zopet kam odvlekli na potovanje, bomo pa spet kaj daljšega, kakor je bilo, recimo, potovanje na Willard in nazaj. Torej naj jih zmažem skupaj po nekaj vsak dan, dokler jih bo kaj v torbi. Nekaj jih bo dobrih, nekaj pa slabih, kakor je pri vsaki stvari. • * * Janez je napravil prošnjo za ameriško državljanstvo. Salu-nar Majk mu je šel za pričo, saj jo Janez pri njem na bordu že rvtkar je v Ameriki, torej ga dobro pozna. Priča mora dobro poznati prosilca za državljanstvo. Pa vpraša sodnik pričo Maj-ka: “Kolikor časa že poznate prosilca?” “Nekaj več kot pet let.“ Sodnik: "Ali je dobrega karakterja?” “Menda je, čeprav ne vem, kaj je to karakter,” pojasnjuje .Majk. Sodnik: “Kar mislim reči je to, ali je prosilec Janez dober človek ali ni?” “Če je dober človek, vprašate!” se tedaj razvname Majk. “Zakaj me niste pa tega takoj vprašali! Sur da je dober člo-veš. Z lastnimi očmi sem ga videl v najmanj desetih tepežih, pa moram reči, da so vselej drugi tekli pred njim. O, ja, dober pa je, to se mora reči. Kamor on udari, se nekaj pozna. Kar dajte mu papir.” ______ žiti to dobrodelnost in pomagati našim sosestram Makabejkam, vas vse prav prijazno vabim, da se odzovete našemu vabilu in gotovo v čimvečjem številu udeležite naše veselice v nedeljo 27. novembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igral bo prvovrstni orkester. S pozdravom, Josephine Praust. Odmevi is Titovine ali gorke b “raja” Na meji med tržaško A ia B cono stražita ameriški in Titov vojak. Razgovor med njima je kaj zanimiv: Amerikanec: “Mi imamo čo-kolado.” Titovec: “Mi imamo Tita.” A.: “Mi imamo maat.” T.: “Mi imamo Tita.” A.: “Mi »mamo cigarete.” T.: “Mi imamo Tita.” A.: “Mi imamo meso.” T.: “Mi imamo Tita.” Tedaj se Amerikanec ra»-jezi in zavpije: “Tudi mi imamo Tita.” Titovec se razburi, pogleda okrog sebe in ogorčeno bruhne: “To ni resi če bi vi imeli Tita, potem ne M imeli niti čokolade, niti cigaret, niti masti in nič mesa.” ■map powmiw. november žs, im ^ " - V- •: ZBEGANO GNEZDO POVEST C VESTA STOJANOVA Križ pa, Agata, je nosil ljubezen vsega sveta in. je razprostrt od duše do duše, tudi preko tistih, k; ga sežigajo in pravijo, da ga ni. Rusija žrtvuje tisoče in tisoče življenj, milijone in milijarde, ki naj bi iz materije zgnetle novega boga.. Dvajset let je šinilo preko brezbožne Rusije kakor brezploden dan-in križ stoji! In trpim jaz in boš trpela ti in bodo šli v boj zoper krti naši in še drugi, dokler ne pade pod njim zadnji, ki je dvignil' roko zoper njega, zakaj ‘duša je nemirna, dokler ne počiva-v Bogu’ Gospa je končala in spet jo je prevzela žalost in so to žalostjo je dejala še Agati, ki jo je gledala molče: ‘"tebi, Agata, je dobro. Glej, da te sreča ne stre, naša moč je križ 1”. Ta dan je Agato utrdil, da je bila pripravljena za vse naslednje dni. * V nekaj dneh so delavci nehali prekopavati zemljo na vrtu in vrt je dihal svoboden j e, ko ni bilo več kupov in so bila pota opredeljena. Ceniki sadnega drevja so letali na mizi in treba se je bilo odločit.i Ker so molčali veliki trije, sta govorila otroka. “Jaz dam sto dinarjev za češnje, hruško, jablano in marelico,” je kričal Bemardek in barantal: “Pa bo vse samo moje, da veš, mama!” j “Potem nočemo tvojega denarja,” ga je pogledala Agata čisto resno. “Kar je samo tvoje, imej, vrt pa je nas vseh in tudi sadje mora biti (za vse. Poglej, Bemardek, ali ne bi bilo to čudno,” je vzela Agata štiriletnega, že velikega v ha- Ao'vt sadje1 moje in tvoje in (bi hotel atej ali Mara alt Pavel utrgati češnjo, pa bi midva zakričala: Ne smeš, to ni tvoje! Kako misliš,” Stisnila • ga je z obema rokama k sebi. Povesil je pogled, se potem iztrgal iz objema, stopil na tla in pogledal vse: “Dam sto dinarjev in bodo drevesa le moja; sadje pa boste trgali vsi pa še jaz.” “In zakaj -hočeš, da bodo drevesa tvoja?” je vprašal M*tej. Bemardek se je razkoračil in nagajivo zasmejal, rekel pa ni nobene več. “Povej, Bemardek, ateju, zakaj ti je potrebno, da so drevesa tvoja,’ ’ga je vabila Mara. “Povem, če me ne bo atej za ušesa,” je spet barantal. “Pa povej, čeprav bi te za ušesa,’ ’ga je silil Pavel. “Pii povej ti,” se je razjezil Bemardek. Pavel je prinesel svoj hranilnik in stresel prihranke, iz nje-ga. ' “Kar povej, saj si tudi ti rekel, da se bova na drevesih skrivala, kadar naju bo atej klic*!,da bi naju kaznoval,” je 1# izdal Bemardek skrivnost. Mara in Agata sta skrili smeh. Matej je vprašal še dalje: “In zakaj hočeš, da j« drevo tvoje, saj se kljub temu lahko skriješ?” “Tako sva rekla,” se je oglasil Pavel s slabo vestjo, "če bodo drevesa najina, ne bo smel nanje nihče kakor jaz na svoja in Bemardek na svoja in tako naju tudi tvoja šiba ne bo dosegla!” “Kaj ima atej šibo?” se' je Agata zganila. Oba sta molčala. “Ja* dam vse. Preštej, mama !’’ je dejal Pavel. “Jaz pa ne dam,’’ j* ugovarjal Bernadrdek. "Potem dobiš ti samo nižja drevesa, jaz pa močnejša in večja,” ga je pogledal Pavel. “Potem dam jaz tudi vse in bodo vsa večja drevesa moja,” se je zresnil Bemardek v skrbi. “Pa če dasta vsak enako,” je hotela Mara urediti, "gre obema nenako, ali ne?” “Pa dam jaz dinar več, da bodo večja moja,” se je hotel Bemardek s solznimi očmi zavarovati. “Saj ga nimaš,” je zakričal Pavel, ki tudi ni hotel zaostati. “Ce bodo otroci gospodarili,” je vstal Matej, “je treba, da se umaknemo mi.” Pogledal ni nikogar, zavedel se je, da se otroka borita proti njemu. Da bi se uveljavil, je iztegnil roko in vzel kuverto z denarjem otrok in dostavil: “Napačno je, da imajo otroci denar, ki ga oče nima. Zato je potrebno, da bo denar spravljen pri meni.” Matej jih je (zapustil in slišali so, da je odšel tudi iz hiše. vr-‘ Bernardka je bolečina razočaranja pritisnila k tlom, mu položila obrazek v ročice in s solzami omočila prstke. Jokal je tako obupno, kakor da so mu vzeli. življenje. Pavel je hotel solze izkričati, pa mu je Agata dejala: “Prinesi iz mojega predala pisemski papir in črnilo, da takoj naročimo, mudi se.” Za kričanje ni bilo več časa. Bemardek je počasi utihnil, dvigni! in zlezel na zofo k materi. Sedeli so krog mize in A-gata je pričela naročati. Govorila je na glas, kar je pisala. In Bemardek je »pet pričel: “Kaj je zdaj mojega, saj sem vse dal ?” * “Vsi damo vse, kar imamo, Bemardek, zato je vaš" nas vseh, to je, naše, nič tvoje in nič moje,’’ ga je hotela prepričati Mara. Bemardku pa je šlo še po teh besedah na jok. “Pa čigava bodo drevesa?” je spraševal. “Tepec, naša,” se je Pavel. “Našal” je ponovil Bernar-dek. “Tudi atejeva?” “Tudi atej je naš, torej-tudi njegova,” je odgovorila Agata in čakala, kaj Bemardek še odkrije. “Potem pa naj da atej svoj denar, mojega pa mi vrne,” se je potegoval še vedno za svojo lastnino. ' “To mu lahko rečeš,” se je pogovarjala z njim čisto modro Agata. "Reci mu ti. Atej udari. Če kričiš, še huje udari; pravi, da nas bo naučil, da ne bomo babe,’’ je pojasnjeval Pavel, ko je bilo zopet tiše. bilo zadosti. Oblekla ila z njima na izpre- posetnikom. Le tako naprej m|teljev zbranih. Tudi onii ki vaše delo bo rodilo obilen sad. |so se popoldne tako lepo po_ S pozdravom za direktorij —Islavljali (seveda), da gredo SDD, ' eni v Pittsburgh, drugi pa vsak George Nagode, predsednik, j po svojih opravkih. Kakopak. ---------------r*—----------------------------r—r Glas iz Društvenega Doma Euclid, 0. — Jako me veseli, da morem javnosti naznaniti, da j* naša nova dvorana že dosegla svoj višek, to se pravi, da je le pod štreho in pokrita, da se nam sedaj ni treba bati raznih vremenskih neprilik. Res smo lahko ponosni na našega arhitekta R. J. Grošel-a, ki tako vestno vrši svoje delo in prav tako Stanley Mihelič, ki skrbno pazi, d8 je vse delo prvovrstno. Torej glavna skrb je v rokah dveh Slovencev. Sporočam vam tudi, da ta nova dvorana ne bo prvovrstna samo za domače prireditve, ohceti, koncerte in tako dalje, ampak bo jako prikladna tudi in delegati-nje zelo naporno delo. Po vsakem delu in ob času oddiha vam ne bo treba hoditi ven na cesto, ampak se boste lahko vsedli v senco pod košata drevesa, ali pa si boste,tešili žejo v spodnjih prostorih. Torej, se vam že v naj ne j priporočamo za naklonjenost. % : : | , , | Nikakor pa ne smem prezreti naše vrle ustanove, ki vrše veliko delo v korist našega Doma in to so Klub društev, klub Ljubljana, Gospodinjski odsek, ki so že priredili razne zabave in čisti preostanek naklonili v pomoč naši novi dvorani. Za vaše Javna zahvala Wickliffe, O. — Skoda da nisem pisateljica, da bi se mogla V Potem ae je pa namesto aej« lepih in izbranih besedah dovolj prisrčno zahvaliti vsakemu in vsem, ki so naju tako veselo presenetili za najino 40 letnico zakonskega življpnja. Dolga je dobq 40 let. In nikomur ni samo z rožicami postlano. Povsod pridejo križi in težave, še posebno, če je velika družina. Zato sva hvaležna Bogu, da imava ob štirideseti obletnici še vse otroke živ in zdrave zraven pa še kopico zdravih vnučkov in vnukinj. Vrhu vsega pa nešteto dobrih in odkritoarčnih prijateljev, Ur se je pokazao ob tej priliki. Imela sva zelo lep dan doma, ko so prišli v nedeljo po- Takoj pri vratih se naju ga-j Pueblo jeli sinovi in hčere z družinami in naju oldniall s cvetjem. za razne konvencije, kjer imajo pSldne sinovi in hčerke z dru-navadno delegat j e žinami čestitat, poleg tega pa še več prijateljev in prijateljic. te celo iz Pittsburgha je prišla naša draga prijateljica Mrs. Magda Heinricher s sinovoma Arthur in Joe in sinaho Helen. Ko so drugi že odhajali, so prišli pa še Dri Krekovi in ga. Natlačen, ki je dan prej prišla iz begunstva. Prav razveselila ava se jih. V prijaznem pomenku čas tako hitro beži in tako je bilo tudi pri nas. Kar naenkrat so Krekovi začeli spominjati, da se je treba odpraviti, da gremo na sestanek Kat.»Lige, kot smo bili že prej dogovorjeni. ,,, . , ., , . Odpravili smo se in*šli ter veHko delo se vam najtopleje^*,. ,epo y dvoran0| kjw Je zahvaljujem kakor tudi vsem bilo namesto seje polno prija- pričela prava vtsala svatba, ki nama bo oatala v spominu za vse življenje. Bog povrni tisočero vstm, ki so se trudili, delali in pripravljali, da se je vse tako lepo završilo. Naj-prisrčnejia zahvala sinovom: Charles, Wjlliam in Joe ter hčerkam: Ann, Betty in Mimi, ter sinaham; Molly, Leonor in Marget, in zetom Anton Perme, Edward Schmidt in William Jaketič, in starejšemu vnuku Jackie Perme za ves njih trud in požrtvovalnost, darila in cvetlice. V največjo pomoč sta jim bili Mre. Matilda Ropret in Mrs. Helen Tomažič, ki sta se pokazali kot res pravi prijateljici. Najlepša zahvala za poela-ne čestitke Rev. Bernard Ambrožiču in Rev. Joseph Godini. , Tisočera zahvala za čestitke, darove in udeležbo naj bo izrečena sledečim; Mr. Anton Grdina; Dr. in Mrs. Miha Krek, Mrs. Natlačen, Mr. in Mrs. Joe Grdina Jr. in Mrs. Josephine Grdina Sr., Mr. in Mrs. Frank Bradach, Mr. John Berus, Mrs. Mary Cervan, Mr. in Mrs. Dolinar, Mr. in Mr*. Frank Česnik, Mr. jn Mrs. Matt Intihar,, Mr. in Mrs. Frank Jaketič iz Pittsburgha, Mr. in Mrs. Ludvig Farčnik, Mrs. Magda Heinricher, Mr. in Mre. Joe Heinricher in Mr. Arthur Heinricher vsi iz Pittsburgha. Mr. in Mrs. John Hribar, Mr. in Mre. John Fekete, Mr. in Mts. John Logar, Mr. in Mrs. Leo Loushin, Mre. Mary Marinko, Mr. in Mrs. Matt Nemec, Mr. in Mre. Joe Menart, Mr. in Mrs. John Polc, Mr. in Mre. John Pekoi, Mr. ih Mre. John Rupret, Mr. in Mrs.,Leo Reuss, Wickliffe, O., Mr. Louis Rozman, lir. Joe Stušek, Mr. in Mrs. Stanonik, Mr. in Mrs. Lotiti Srppn, |iri in Mre. Frabk nette Kristina Lužar, Joanna Langa, M. Golinar {n Mary Jane Leonardi. Prav lepa hvala kuharicam: Mrs. Drganc in Mre. Pertekei, ki sta k tako potrudili, d« sta nam napravili tako dobro gostijo, da bi ne mogla biti nikjer boljša. Bog vam povrni. 1' ‘ '' še enkrat najlepša zahvala vsem in vsakemu posebej in želiva, da bi imela kdaj priliko vsaj delno vam povrniti, kar bova storila z najVečjim veseljem. Vse mine, le prijatelj zvest ostane, ki v sreči in nesreči kaže se. Je kot zlato, kot rožice nabrane,' kot balzam, ki ti lajša vse gorje. Tisoč najlepelh pozravov pošiljata, Anton in Mary Stušek. Časopisni raznašalec v Berlinu. — Časopisni raznašala v Berlinu, ki jim. pravijo tudi. “newspaper jockeys" raznesejo dnevno od. 1,500 (jo 2,000 na svojih bicMih. Te vrste raznašanje časopisja je v navadi že nad SO let. Na sliki vidimo raznašalca, ki ima na hrbtu 200 funtov časo- tr. in Mrš. Frank Tomašič, Mr. in Mre. Damijan Tomazin in hčerki, Mr. i* |frs. Louis Tispvec, Mr. in Mrs, John Ubic, Mr. in Mn. Anton Žnidaršič, Mr. in Mrs. Ad. Selent, Lorain, Miss Ann Schuster, Lorain, Mr. in Mrs. Kuhar, Mr. in Mrs. Elmer Francis, Mr. in Mrs. Lloyd, Mr. in Mrs., C. Murray, Mr. in Mrs. Ly!e Rillahen, Mre. Mary Peterlin, Mr. in Mre. Armbruster it Wickeliffe, Mr. in Mre. A. J. Trivisono iz Wickliffe, Mrs. A. S- Trivison iz Wickliffe, Mr. in Mre. Preske, Mr. in Mrs. J. C. Witz, vsi iz Wickliffe Najlepša zahvala in Bog povrni sledečim, ki so poslali daril* in čestitke: Mr. in Mrs. F. Kosten iz Willoughby, Mr. in Mre. F. Mrvar, Mre. Mary Otoničar, Mr. in Mre. Al Pintar iz Wickliffe, Mr. in Mre. F. Gorup, Mr. in Mrs. Joe Roberts iz Euclida, Mre. Magie Perne, in Mrs. John Tratar iz Colo. tor Mr. in Mre. John Veverka iz Wickliffe, Priirčna zahvala za poslane čestitke: Mr. in Mre. James Dbeveq, Mr. in Mrs. Joe Ponikvar, Mr. in Mre. Mike Marolt ter Mr. in Mrs. Nick Ma-radin iz Pittsburgha, Pa. Ia-krena zahvala Mr. John Berus in Mr. Syle Rillahen za pomoč pri bari. Mre. Mary Ann Francis za vzorno vodstvo pri postrežbi in našim vrlim kadet-kam, ki so tako lepo etregle pri mizah in sicer: Dolores Mihe-lich, Dorothy Slokar, Jackie Novembrske misli Počni jesenski čas, pripravlja mater naravo za smrt, ki pa je pravzaprav le spanje, ker se bo zopet prebudila v pomladi. Kar je zelenelo, in cvetelo čez poletje, to zdaj vene rumeni in odpada od svojega telesja. Pogled na vse to, ljubitelja narave stori otožnega in ga spominja, da bo sam tudi na tem potu tako kmalu, ko bo jemal slovo od mladosti in od žiyljenja. Dragi in draga, moja sopotnika na potu proti večnosti, pomi- Allison in njeni prijateljici An- slimo in primerjajmo lastno le- Slovenri v Avstraliji Odkar so se vrata v Argentino za naše begunce nekoliko priprla, prjpada levji delež naše emigracije'USA, takoj za njimi pa stopi Avstralija, ki se je za sprejem novonaseljencev lepo pripravila. Nedavn* stavk* rudarjev ki je trajala pet tednov je močno zavrla industrije, vendar a* počasi zopet yr*vj>*va življenj* v to življenja, letnemu času narave. Kakor ona, tudi mi, smo, ali pa še preživljamo svojo pomlad, ki je kipeča, cvetoča in rastoča, sončna in senčna, topla In hladna, kakor je pač časovno podnebje nad nami. Poralač^e mimo, pride poletje, čas zorenja sadežev, z našim, trudom in znojfem kaže uspeh nanjih, ali neuspeh. Kot bi mignil, smo mimo tega časa in jesen stoji pred nami. Ah, jeli res, da se staramo, da bo skoraj treba dati pridelke v žitnice, shrambe? Pa, račun se nam bo predložil od našega hiševanja, saj smo kolt najemniki, Gospodar bo terjal odgovor in račun od našega življenja. Umreti. Ne bi še rada, če tudi ni kaj posebno prijetno na svetu biti. Takrat, ko sem gledala smrti že v oči, se je nisem bala. To je bilo leta 1945. ko so me postavili ob zid, rdeči krvniki, s samokresom na prsih sem mirno čakala, da mi pretrgajo nit živijnja in sem skušala misliti na večnost. Prijdtna toplota mi je prešinjala dušo, zavest, da bom umrla z* svoje ideale in predvsem z« sv. vero in sem upale, da pridem v nebesa. Vic se nisem bala, ker sem mislila, da so huje vice biti suženj nasilnikom na svatu, kot pa bo kraj očiščevanja v onostranstvu. Ker »Pij Ne bo za domačo vporabo. — Ta moderna električna lokomotiva s pogonske močjo S,000 konjskih sil, M je največja in z najmočnejšbn motorjem kar jih je bilo kdaj zgrajenih v Angliji, bo poslana v Brazilijo kot del English Electric Expend £ Trading Co. pogodbe, ki je prevzela delno elektrifikacijo brazilskih železnic. posljeni. /i.V,'. Večina beguncev živi v tako-imenovanih Hostel*, kjer je za stanovanje v primeri s položa jem, ki vlada v stanovanjskem pogledu na tej celini, kar lepo preskrbljeno. (Rede hrane pa si nemore nihče želeti boljšega, posebno še, če je v Evropi skusil vojna in povojna let«. Največja begunska naselja v Avstraliji so v NSW, kjer Je tudi največ slovanskih beguncev. V St. Marys-u, novoustanovljenem Kostelu, ki leži 30 milj od Sydneyja, nas je kar lepa skupina Slovencev. Najbolj smo »ed vsemi slovenskimi begunci ponosni na to, da imamo v svoji sredi našega starega prijatelja bivšega ravnatelja UNBRA taborišča v Spittalu na Dravi polkovnika Mr. M. L F. Jarvie, ki je direktor našega taborišča. Kolikokrat se skupno z njim spominjamo težkih dni begunskega življenja v Avstriji. Vedno z navdušenjem in ljubeznijo govori o Slovencih in vsakemu obiskovalcu rad pokaže lepe izdelke slovenskih beguncev, ki so mu jih dali v hvaležen spomin za njegovo požrtvovalno delo v 1co-rist beguncev. Včeraj smo imeli v taborišču prav lepo proslavo na čast našemu direktorju. Avstralija je namreč praznovale očetovski dan in ker je naš direktor dober kot oče za nas vse brez razlike, 3mo se mu za njegovo skrb oddolžili z majhno prireditvijo, žal nismo mogli v svoji sredi pozdraviti našim ljudem' prav tako dobro poznane Miss Michello-ve, njegove bodoče žene. To bomo lahko storili priliodnji teden ko bo g. direktor prišel iz Syd-neya kot novoporočenec. Naj Vam bo za danes dovolj novic, ob priliki pa kaj več. Lepe pozdrave vsem Slovencem pošiljajo slovenski begunci iz Hostela St. Marys N. S. W. Australia. svobodna. Prv* jesen, ki jo doživljam v Ameriki, pa me spominja marsikaj, kar smo težkrt ga preživeli leta nazaj kar pa je tudi zatonilo s časom v večnost. Vse mine. Minuli bomo sami, kadar bo naš list odpadel iz živ-ljnakega drevesa. A( naše življenje se bo nadaljevalo v večni pomladi, na rajskih livadah in tisti pomladi ne bo konc*. O srečni zemljani smo, če nas v močni sv. veri, prepaja upanje in ljubezen, do našega Stvarnika. Pozdravljeni, ko cvetite, srečno, ko zorite, uspešno, kadar venite, z Bogom ostanite, vedno — povsod — vsekdar, ker — On je naš Gospodar.! Dolenska Micka. MALI OGLASI Iščeta stanovanje Mlad zakonski par želi dobiti stanovanje 3 ali 4 neopremljene sobe. Kdor ima kaj naj pokliče po 5. uri popoldne EX 5029. (231) Sobo išče Išče se soba pri mirni družini. Naslov ali telefon je pustiti v uradu tega lista. Hiša naprodaj V Mentorju blizu Lake Shore Blvd. in Mentor Harbor je naprodaj nova hiša, ki ima 4 in pol sobe spodaj, sobe zgorej; je stala 110,600; jo žrtvuj« vdova zdaj za $9,200, če se kmalu proda. Za.pojasnila pokličite Dl 2925 v Clevelandu. • -(231) Kadu potrebijete TiffiSSMsn? otreata na \ L Petre* - IV1874 tik T AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 23, 1949 treskom razleteli na mostu čeE Meuso. Obstal je pred vratarjevo ložo ter iskal pretveze, da bi nagovoril in izprašal kakega adjutanta; tam ga je poklical mladosten glas: “Gospod Deleherche. . .Brž »tolpite notri, zunaj ni dobro stati.” , Bila je Roza, njegova delavka, ki prej ni mislil nanjo. Z njeno pomoižjo so se mu morala odpreti vsa vrata. Stopil je v izbo ter sedel na ponudeni mu stol. , “Mislite si, mama leži; bolela je od vsega tega. Zdaj, vidite, sem samo jaz doma: oče ja narodni gardist.na trdnjavi . . . (Dal)« oiihodnllčj Gospa Delaherche in Gilber- da se takoj vrne z gotovimi no-.svoje baterije; zvrnila sta se ta, sedeči ipod enim tistih ve- vicami. Od ulice Maqua dalje (po cestnem hodniku. V glavni likih brestov, nista mogli več ga je 'presenečalo veliko število | ulici je zapazil, da se mesto navijati obvez v zadoščajoči vojakov, ki so se Vračali brez polni s prvimi begunci. Troje množini. Bouroche, ki je šel orožja, v razcapanih unifor- huzarjev brez konj je sedelo mimo, v obraz razžarjen, pred- mah, vsi prašni in blatni. Sicer pod nekimi vrati in si delilo pašnik že okrvavljen, je vrgel pa od njih vzlic nujnemu po- kruh; dva druga sta počasi vo-Delaherche-u zavoj platna in vpraševanju ni mogel izvedeti dila konje za vajeti, ne vede, V kriknil; natančnih podrobnosti; nekateri kateri hlev naj jih postavita; “Nate! Delajte vendar kaj, so odgovarjali s topim oibra- častniki so vsi poraženi begali ne stojte križemrok!” zom, da ne vedo ničesar, drugi okrog in gledali, kakor da'ne Toda tovarnar je odgovoril: pa so pripovedovali na dolgo vedo ničesar. Na Turen-ovem “Oprostite, ozreti se moram in na široko, s takšnim besom trgu mu je svetoval neki pod-po novicah. Človek niti več ne na licu in s takšnim preobiljem poročnik, naj ne gubi časa, ve, če je že živ.” !besed, da so bili podobni nor- kajti granate so padale tod po- Nato se je z usti dotaknil že-jcem. Mehansko se je obrnil gosteje; drobec je bil pravkar ninih las. zopet proti podprefekturi, mi- razbil ograjo, ki je obdajala “Uboga Gilberta! Če pomi- sleč, da se tamkaj stekajo vsi kip velikega vojskovodje, prešlim, da nam ena sama grana- potoki novic. Ko je šel preko magalca Palatinske. In zares, ta lahko zapali vse . . To je Gimnazijskega trga, sta prigr- ko je naglo hitel po- Podpre-strašno.” mela v galopu dva topa, očivi- fekturski cesti, je videl dvoj« Ona je bila silno bleda; dvi- dno edina, ki sta preostala fid granat, ki sta se s strašnim gnila je glavo in se z grozo i ...ni ozrla naokoli. POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK —Mexico City leži nad 7,000 čevljev nad morsko gladino. Za slučaj neuspeha ni imel.ze prepuščali lazari armadni zbor nobenih navodil,! gam, dočim so drugi kam da naj se umika. V tej j vali in umirali, kako obči neprevidnosti in neredu je | jih je kdo dotaknil, bilo ravnanje vsakega generala Pritisk je postal t( prepuščeno njegovi prosti vo- so bile kmalu obložen Iji, in to uro je metal strašni pice v prostrani, nizi objem zmagovitih nemških ar- ;n de ja štabni zdra mad vse francoske čete nazaj roche ukazal rabiti na Sedan. Druga divizija 7. katere je bil na druj armadnega zbofa se je umikala dvorane velel napra' v dokaj dobrem redu? dočim so slamnato ležišče. V' se razvaline ostalih divizij, g0 on in njegovi por zmešane z ost&i 1. zbora, že zadoščali za operacij "H in Tki Maytic Butch Omr Sat Rup HR Hm the fineet insulated oven you cen WS& buy! • SinleAerve broiler trey • Eeey-__—nHV to-see controls • CleaiMeay deeigu. • J See it lode j! Models priced from L 1169.95 to $299.95. Lamp extra. Low down payment—easy terms. Mi nismo nič dlje od vas, kakor je vaš telefon, " kar pokličite! Nato' se ji je nehote vrnil na ustrtice njen nezmagljivi smehljaj: “Ah da, strašno je gledati vse te ljudi, kako jih režejo . . Čudno, da morem ostati tu, ne da omedlim . .” Gospa Delahercheva je videla sina, ko je poljubil svoji ženi lase. Iztegnila je roko, kakor da ga hoče odriniti, kajti spomnila se je onega drugega moža, ki je preteklo noč poljubljal te lase. Toda njene stare roke so drhtele, in zamrmrala je: “Kakšno trpljenje, o moj Bog. Človek ipozablja svoje lastne križe in težave.” Delaherche je odšel, rekoč, NORTHEAST APPLUHCE & FURNITURE JERRY BOHINC, laitnik mom. Tenfa jekleni noži so se svetil^, žage so šumele s tihim šumom strgalnikov, kri je brizgala v naglih curkih, ki so jih takoj ustavljali. Z naglo hojo semintja so prinašali ranjence in odnašali operirane; jedva jim je ostajalo časa, obrisati voščeno platno z gobo. Na drugem koncu trate, za grmovjem, kjer so morali napraviti mrtvašnico, da spravijo mrtve s poti, so metali vanju tudi odrezane rake in noge in vse ostanke meso in kosti, ki so ostali na mizi. 22530 Lake Shore Blvd. POLEG SHORE THEATRE OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 114« E. «1. SL HE 27M JUTRO BREZ SONCA (IVAN JONTEZ) je naslov novemu, nadvse zanimivemu izvirnemu romanu, ki izide v začetku decembra. USE OUR CHRISTMAS LAY AWAY PLAN 4fe ‘N ‘wtieatitfava/ue ROMAN OPISUJE LJUBEZEN DVEH MLADIH UUDI, MILANA IN OLGE IN NJUN BOJ ZA SVOBODO IN LEPŠE ŽIVLJENJE. Napeto dejanje .' . . romantična ljubezen, dramatični izapjetljaji . . . pretresljiv finale! Kiflspq yesiapa jwjiga z lepo, pomenljivo umetniško sliko naplatalcaji, ki Je sama vredna cene knjige. ZELq.pRiMEBNp Darilo za praznike! Cena $3.00 — Po pošti $3.25 — V Kanado po polti $3.50 f Denar je podati z naročilom I KNJICO LAHKO NAROČITE ŽE ZDAJ PRI AMERIŠKI DOMOVINI Na visoki terasi, kamor je bil, zbežal, da razgleda položaj, je Delaherche-a naposled pričela mučiti nova nestrpna želja, da kaj izve. Videl je pač, da lete granate čez mesto in da je tistih troje ali četvero, ki so raztrgale strehe sosednjih hiš, le odgovor na počasno in tako neuspešno streljanje “Palatiina-ta”. Bitke pa ni videl; navdajala ga je nujna potreba po izvest j ih, ki jo je še bolj razvnemal strah, da izgubi v katastrofi premoženje in življenje. . Pustil je svoj daljnogled Obrnjen prpti nemškim baterijam in odšel dol. Spodaj pa ga je za trenotek ustavil pogled na glavni vrt tovarne. Bilo je okrog ene. Lazaret je bil prenapolnjen z ranjenci. Pod vrati se vrsta voz ni več končavala. Že je manjkalo predpisanih d-vokolnih in štirikolnih voz. Videli so prihajati smodnikove vtwove topništva, kar je bilo mogoče dobiti na bojišču; naposled so dospeli celo koleslji in kmetske kolesnice, pobrane po kmetijah in zaprežene s konji padlih jezdecev. Vanje pa so .pokladali vojake, pobrane in za silo obvezane po ambulan-cah. Skladanje siromakov je bilo nekaj strašnega; nekateri so bili zelenkas-tobledi, drugi modrordeči Vsled zastajanja krvi; mongo jih je bilo brez zavesti, drugi speit so tožili z ostrimi glasovi; nekateri so se omoteni in z očmi polnimi gro- SERVE TURKEY AND CREAMETTES CASSEROLE AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride fMOREN. TENDER MORE .DELICIOUS. Odprto v pondeljek, četrtek in soboto do 9:00.—V torek in petek do 6:00. Zaprto cel dan v sredo. Bolj mehki, bolj okusni, bolj slastni MAKARONI APPLIANCES & FURNITURE STORE 1(013-15 Waterloo Rd. Dependable Maytag! last for yean. Three modela-$124.95 to $179.95. Liberal trade-in, easy terma. See them today! * Pri na« dobite popust v gotovini! NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIB AVE. JOHN SUSN1K G. WHISKERS Vodilna vloga “Moj brat ima vodilno vlogo v tej novi drami.” “Kakšna pa je*ta?” “V zadnjem dejanju vodi konja preko odra.” n-v>7 ul ruraaTUiA ranuBMBT, BARVANJI AVTOMOBILOV. ! —Islandija, o kateri se splošno sodi, da je mrzla dežela, pa ‘ima najmanj 100 vulkanov in jneštevilno vročih vrelcev. m5 sr. CLAIR AVENUE FRANK OVXLBAR, lastnik. Best Looking Best Cooking .VE GIVE a/id REDEEM EAGLE 51AMP5