AMERICAN IN SPfMT fOB&M IN LANGUAO€ ONlf NO. 195 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 11, 1966 $lOV€NIAN MORNING NGWSPAPtil STEV. LXIV — VOL. LXIV Sestanka poglavarjev OAD letos le ne bo faradi spremenjenih razmer v delu Lajtinske Amerike Je bil prestavljen na prihodnjo pomlad. CLEVELAND, O. — Ko je bil Predsednik Johnson 15. aprila v Mehiki na obisku, je že takrat Mislil, da bi zunanjo politiko po-3abil tudi za cilje domače polivke. Vedel je, da bodo 8. novembra volitve in je zato že ta-‘rat izrazil željo, da bi bil je-Seni, to je septembra ali oktobra, Sestanek vseh državnih pogla-Varjev Latinske Amerike. John-je takrat rekel, da potrebuje veza za napredek nove ideje, 1 naj jih rodi ravno tak sestanek na vrhovih. Johnsonov pred-°S je naletel na splošno odobra-Xanje v Latinski Ameriki. Navdušenje za sestanek je bilo tako yehko, da je bil napravljen na-tr > kako naj se vršijo zanj priprave. Nled tem se je v politiki La-Mske Amerike marsikaj spre-enilo. Najvažnejši politični do-S°dek je bila revolucija v Ar-nenUni, ki je spravila iz ravno-^sJa politične sile južno od na-"e dežele. Države, kjer vladajo 1 Mature, so dobile premoč, ker e lam nahajata obe naj večji la-jlris^o-ameriški republiki Brazing in Argentina. Države, kjer ada svobodna demokracija, so Prestrašile. Zbrale so se na. °nferenci v Bogoti, kjer ni bilo ^risotne nobene latinske dikta- skl'6’ ne na^6 ^e^e^e’ in v ueniIe’ nai sestanek na °vih obravnava v glavnem m° gospodarske zadeve. To se vi, te države nočejo dosti go-u°r^i 0 politiki. To pa zopet ne š^a oašemu državnemu tajni-u> ki misli, da se na sestan-ria vrhovih mora obvezno go-v“r“i tudi o politiki. ° je Johnson uvidel koncem Vr,e ^a’ *ilci v Mosambiku Lap Valijo z usPehom SALAAM, Tan: -la, kj . lsba Osvobodilna fron-ol-,javii?a !U svo-i glavni stan, je hrg jj- ’ da so tekom septem-hih Spene borbene enote v raz-SaMbikPadih s severnem Mo-SkiIa vnU fokončale 22 portugal-^galskJau0V' ^nsanibik je poroki 9 kolonija v jugovzhodni Vremenski Ušja t° °blačno in hladno. Naj-Ja teMperatura 55. Sovjefija odpoklicala del svojih čel iz Evrope? LONDON, Vel. Brit. — Tu kajšnji list Sunday Mirror je ob javil novico, da je Sovjetska zveza umaknila del svojih oboroženih sil iz vzhodne Evrope in da njihovo število dalje zmanjšuje. Obveščevalni službi Združenih držav in Velike Britanije naj bi bili za to dejstvo vedeli, predno je predsednik L. B. Johnson pretekli teden pozval k postopnemu zmanjševanju oboroženih sil v Evropi kot poti k u-trditvi miru v tem delu sveta. Rusi naj bi bili del čet, ki so jih umaknili iz vzhodne Evrope, poslali v Azijo na mejo rdeče Kitajske, kjer je prišlo tekom letošnjega leta do cele vrste majhnih prask in spopadov. Rdeča Kitajska si lasti dober del Sovjetske Azije vse od Zahodnega Turkestana (Kazakstana) pa do Tihega oceana. ------n------- Naser prijel rdeče KAIRO, ZAR. — Iz vladnih virov prihajajo vesti, da so oblasti prijele skupino Egipčanov, ki je hotela ustanoviti na skrivaj komunistično partijo. Hanoi seli oporišča rakel SAM v naselja Na osnovi dosedanje skušnje upa, da jilh tam amteriška letala ne bodo skušala uni- Cltl. SAIGON, J. Viet. — Fotografije izvidniških letal dokazujejo, da so začeli Severni Vietnamci postavljati oporišča za protiletalske rakete SAM v ljudska naselja. Ameriška letala doslej niso napadala vojaških ciljev v ljudskih naseljih ali v njihovi neposredni bližini. Rdeči so to opazili in začeli uporabljati v svojo korist. V zadnjih mesecih so ameriška letala ponovno odkrila, da so večja skladišča petroleja sredi ljudskih naselij. Pustila so jih v miru. ker so imela ukaz, naj ljudskih naselij ne bombardirajo in ne obstreljujejo. Sedaj so odkrili, da so rdeči začeli postavljati tik naselij tudi raketna oporišča. Verjetno so prepričani, da jih ameriška letala tam ne bodo napadala. Po zadnjih podatkih je znanih okoli 130 raketnih oporišč v Severnem Vietnamu, vendar jih ima posadko kvečjemu le okoli eno petino. Rdeči selijo rakete s premičnimi oporišči vred, da bi se ognili ameriškim napadom in da bi jih mogli bolj uspešno rabiti. Doslej se te rakete še niso kaj prida izkazale; izstrelili so jih preko 500, pa sestrelili z njimi le 20 ameriških letal. V tem pogledu je bolj uspešno protiletalsko topništvo. To je sestre-lo večji del skoraj 400 uničenih ameriških letal nad Severnim Vietnamom. Vrhovno sodišče IM je zavrnilo razpravo o obdavčitvi cerkva WASHINGTON, D. C. — Zvezno vrhovno sodišče je včeraj objavilo svoj delovni načrt za prihodnje poslovno leto. Iz njega je razvidno, da je zavrnilo razpravo o obdavčitvi cerkvenih nepremičnin, ki jo je predložila znana Madalyn E. Murray O’Hair. Ona in še nekateri drugi so nastopili proti obstoječi navadi, da je cerkvena posest oproščena davka. Vrhovno sodišče države Maryland je to pritožbo zavrnilo, Vrhovno zvezno sodišče pa je sedaj zavrnilo proti njej priziv in s tem pustilo odločitev državnega sodišča veljati. Zvezno vrhovno sodišče je objavilo, da bo razpravljalo o prizivu proti dodelitvi visoke odškodnine za “obrekovanje”, ki jo je sodišče priznalo gen. Walker ju in atletskemu direktorju W. Buttsu, sprejelo je priziv dr. M. L. Kinga in tovarišev, ki so bili obsojeni zaradi demonstracij v Birminghamu, pa zavrnilo priziv A. DeAngelisa, ki je bil obsojen na 20 let zapora zaradi goljufije z jedilnim oljem v vrednosti okoli 150 milijonov dolarjev. NIC NAMAKA V VIETNAMU Ob svojem prihodu v Saigon je izjavil, da Združene države nimajo nobenega namena napasti Severni Vietnam in vreči tamkajšnjo vlado, poskrbele pa bodo Južnemu Vietnamu možnost svobodne izbire družabnega in državnega reda. Ves Južni Vietnam bodo ločili z neprehodnim pasom ob meji, od Severnega Vietnama, Laosa in Kambodže? Originalna solidarnost v Parizu! PARIZ, Fr. — V Parizu so pretekli teden začeli jesensko razstavo avtomobilov. Ne dogovor, ampak slučaj je nanesel, da so uslužbenci mestnih transportnih podjetij proglasili enodnevni štrajk. Tako je bilo vse prebivalstvo navezano na prevoz z avtomobili. Tako se je zgodilo, da so bili avtomobili zunaj razstave bolj zaželjeni kot tisti na razstavi. Razstava pa ni po naših pojmih velika: samo 124 voz je na ogledu. Pravijo pa, da so nekateri Saigon dobi ameriško vojaško predmestje SAIGON, J. Viet. — Kljub temu, da naše povelj, tvo gleda, da bi bilo v Saigonu čim manj ameriških vojakov, jih je tam vendarle stalno 10,000 - 20,000, kar je za mestni promet prava nadloga. še bolj pa navzočnost naših vojakov zaostruje pomanjkanje stanovanj. To dela dosti slabe krvi med domačimi. Zato je naša vojna uprava sklenila, da postavi kakih 15 milj zunaj središča mesta novo vojaško naselbino, ki bo na pol vojašnica, na pol pa navadno civilno predmestje. Tam bo lahko živelo do 35,000 ameriških vojakov. V predmestje bo treba investirati okoli $100 milijonov. Načrti bodo predloženi tajniku McNamari, ki je sedaj na obisku v Vietnamu. Domačinom seveda ne bo mogoče dobiti stanovanja v tem mestnem predelu. med njimi zanimivi celo za ameriške inženirje. SAIGON, J. Viet. — Včeraj je priletel sem obrambni tajnik ZDA Robert S. McNamara v družbi podtajnika Katzenbacha, gen. Wheelerja, načelnika sku-nega glavnega stana ameriških oboroženih sil, adm. Sharpa, poveljnika ameriških oboroženih sil na Pacifiku, R. Komerja, posebnega predsednikovega pomočnika za pacifikacijo Južnega Vietnama, in še vrste strokovnjakov. McNamara bo ostal tu nemara le dva dni, nato pa si bo ogledal razne predele dežele. Isto bodo storili ostali člani skupine. Ob prihodu v Saigon je o-brambni tajnik izjavil časnikarjem, da Združene države nimajo nobenega namena napasti Severni Vietnam na kopnem, prav tako ni njihov cilj vreči tamkajšnjo komunistično vlado. Ameriški cilj je omejen na obrambo neodvisnosti Južnega Vietnama. Temu hoče Washington zagotoviti možnost svobodne izbire državnega reda. Iz vojaških krogov prihaja vest, da so se Združene države odločile zgraditi ob meji med Severnim in Južnim Vietnamom obsežen neprehoden pas delno iz minskih polj delno iz utrdb, ki bi zapirale prehode, ki jih sedaj uporabljajo rdeči za pot v Južni Vietnam. Tak pas naj bi bil kasneje zgrajen tudi ob meji Južnega Vietnama z Laosom in Kambodžo. Tako bi bil Južni Vietnam popolnoma ločen od svojih sosedov in pomoč rdečim od zunaj zaprta. Tako zaprto o-zemlje bi nato postopno po načrtu “očistili”. Gradnjo neprehodnega pasu med obema Vietnamoma naj bi stala okoli bilijon dolarjev, proti Laosu in Kambodži pa še dodatne 3 bilijone. McNamara in vsi drugi so prišli v Južni Vietnam, da znova neposredno pregledajo in precenijo položaj, predno se vlada odloči za nove ukrepe, ki jih za gotovo pričakujejo po volitvah ali pa vsaj v začetku leta 1967, če ne pride dotlej do mirovnih pogajanj. Za ta se poleg papeža in glavnega tajnika ZN Tanta trudijo posebno tudi britanski zunanji minister Brown. On je predložil sklicanje ženevske konference, ki je leta 1954 uredila vprašanje Francoske Indo-kine. Načelnika te konference sta bili Sovjetija in Velika Bri- Iz Clevelanda j in okolice Seja— Podr. št. 15 SŽZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 sejo v SDD na E. 80 St. Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue ima jutri svojo redno sejo ob dveh popoldne v Slov. domu na Holmes Avenue. Po seji bo predvajanje slik iz Slovenije ob spremljavi lepe glasbe na traku. Kandidat Matia hoče javno debato— Demokratski kandidat za okrajnega avditorja David T. Matia je predložil okrajnemu avditorju in sedanjemu republikanskemu kandidatu za isti urad javno debato o vprašanjih, ki Valerija Tarsisa ne bi iznenadila vest iz ZSSR izbruhu nove revolucije Konec kongresnega zasedanja se prihodnji feden? CLEVELAND, O. — Upamo vsaj, da je to poročilo o tekočem delu našega Kongresa zadnje v tej sezoni. Kongresniki in senatorji želijo, da bi bili 22. oktobra prosti in šli domov. To je vpo-Heval tudi predsednik Johnson, ki je koncem preteklega tedna obljubil vodilnim kongresnikom in senatorjem, da ne bo v tem zasedanju predlagal nobenih novih zakonov, to se pravi, sedanji Kongres ne bo postavljen pred neprijetno nalogo, da še pred volitvami sklepa o novih davkih, ki so od dneva do dneva bolj potrebni. Senator Stennis je na primer še preteklo nedeljo zopet poudaril, da tedenski stroški za vojskovanje v Vietnamu znašajo že sedaj nad pol bilijona dolarjev in da sedanji proračun predvideva zanje komaj 50%. Stennis pa je o tem dobro poučen, saj se v njegovem senatnem odboru za “pripravljenost v vojskovanju” zbirajo tudi podatki, koliko denarja za vojskovanje v Vietnamu je potrebno in koliko ga je dejansko na razpolago. Oboroženi s predsednikovo obljubo, da administracija ne bo prišla na dan z novimi zakonskimi predlogi, so se koncem preteklega tedna skušali sporazumeti trije glavni voditelji v Kongresu: predsednik predstavniškega doma McCormack, voditelj demokratskih senatorjev Mansfield in voditelj republikanskih s e n a t or jev Dirksen, kdaj naj bo konec zasedanja. Da naj bo 22. oktobra, o tem so si bili hitro na čistem. Toda kako, o tem si pa niso bili na jasnem. V Kongresu sta namreč dva zakonska predloga, ki lahko zavreta izvedbo načrta: pred senatnim plenumom je zakon o samoupravi naše prestolice Wa-shingtona. Washington še sedaj nima lastne mestne samouprave, ker se vsi nasprotniki civilnih pravic, demokratski in republikanski, upravičeno bojijo, da bo washingtonska mestna u-prava že prvi dan prišla v črn- ske roke. Predstavniški dom je že nekajkrat izglasoval zakonski predlog o tem predmetu, v senatu so bili pa vsi ti predlogi pokopani. Sedaj je pred senatnim plenumom znova to vprašanje na dnevnem redu. Konservativni južni senatorji so že napovedali obstrukcijo, senator Mansfield je pa takoj vložil predlog, naj senat izglasuje zlom obstrukcije. Če bo Mansfieldov predlog zmagal, da bo odstranjena šele prva nevarnost za konec zasedanja. Druga bo pa še obstala. Pred plenumom predstavniškega doma se nahaja zakon o “vzornih mestih”, ki Johnson vztraja na njem. Je proti temu, da bi se glasovanje odložilo. Proti zakonu sta v predstavniškem domu sila močna bloka: najmočnejši je tisti, ki se upira integraciji v stanovanjski politiki. Boji se, da bi novi zakon utegnil pomagati zagovornikom integracije na stanovanjskem področju, če ne naravnost, pa po ovinku. Drugi blok tvorijo pa tisti kongresniki, ki so prepriča- ni, da bi novi zakon navalil na pleča federalne administracije nove izdatke, ki se njihova višina niti preračunati ne da. Zato mislijo, naj bi se zakon odložil za boljše čase, to je za dobo po vietnamski vojni. Politični opazovalci na Kapitelu si niso na jasnem, ali imata oba bloka večino ali ne, zato je vso njihova pozornost obrnjena na glasovanje o zakonu, ki naj bi bilo še ta teden. Ako ga ne bo, ne bo moglo biti kongresno zasedanje končano že prihodnji teden. Pred Kongresom je namreč še zmeraj dolga vrsta zakonov, ki čakajo na glasovanje. Naj Kongres še tako pridno samo glasuje, obenem pa nič ne debatira, bo le s težavo zmagal vse delo. Čas pa gospodari tudi v Kongresu. Prisilil bo člane Kongresa na junaška politična dejanja, ki so se jim izobibali že od začetka januarja. Upanje, da bo zasedanje končano 22. okt., še torej ni izgubljeno. tanija. Sovjetija trenutno noče j zanimajo volivce v pogledu Uranič slišati za ponovno sklicanje | da okrajnega avditorja. R. Perk konference, če se za to ne izreče | je debato v City Club odklonil, Severni Vietnam. Ta je zadnji I češ da v 9 minutah, ki bi mu britanski predlog odklonil. bile tam odmerjene, ne more obrazložiti svojega celotnega dela in programa. Demokrat Matia je nato v posebni izjavi ponudil republikancu R. S. Per-[ku javno debato, kjerkoli si jo CLEVELAND, O. — Preteklo | Ž£ ta Sam izbere' nedeljo je znani ruski pisatelj j United Appeal že v polnem Valerij Tarsis, ki je v preteklem ; ie^'u— februarju prišei iz Sovjetije v | United Appeal je že sredi kam-Veliko Britanijo, pa ga nato ni-!panie- Korporacije in druga so več pustili nazaj domov, g0-:Pod3etia 30 že začela daiati voril skupini visokošolcev z 3V0Je PrisPevke- Včeraj so bili John Carroll univerze Deiel je, Abiavljeni darovi petih velikih da nezadovoljstvo in nasproto-!druzb v SKupni vsoti S44°,bU0. vanje komunizmu med inteli- ^e^)U^>^c Corp. je dalj genco narašča naglo in v takem Ietos *192,000, $6.500 več kot lani obsegu, da on ne bi bil prav nič i Prihodnji PonedelJek iznenaden, če bi zvedel, da je prišlo v Rusiji do nove revolu- 0 cije. j Središča premogarstva Tarsis je napisal delo “Modra I WASHINGTON, D. C. V steklenica”, ki je izšlo v Sovjet-!desetih okrajih v raznih drŽa- se začne j splošna nabirka od hiše do hiše. ski zvezi leta 1962. Ker je bila v delu močna protikomunistična nota, so Tarsisa zaradi tega prijeli in ga spravili v umobolnico. Tam je napisal novo delo “Varda 7”, v katerem je popisal svoje življenje v umobolnici. Kot trdi Tarsis, je bil v vsej umobolnici dejansko le en sam duševni bolnik, vsi ostali so pa bili le nasprotniki sovjetske vlade. Na prizadevanje prijateljev je bil Tarsis izpuščen in je izdal svoje zadnje delo “Varda 7”, v katerem pravi, da so stanovalci umobolnice edini svobodni ljudje v Sovjetski zvezi. Ko je Tarsis februarja letos odšel v Veliko Britanijo na povabilo svojih tamkajšnjih prijateljev, mu je Sovjetska zveza u-kinila potni list in odklonila njegov povratek v domovino. V. Tarsis se je nato naselil v Švici. Svojim poslušalcem tu v nedeljo je dejal, da bi se vrnil domov, če bi mu bilo mogoče. Ivah Unije nakopljejo letno po 10 milijonov ton premoga. Vesoljska ladja Surveyor I. se je zopet oglasila WASHINGTON, D.C. — NASA je poslala vesoljsko ladjo Surveyor I. 1. junija na Luno, da to fotografira in pošilja fotografije nazaj na Zemljo. Ladja je srečno pristala in poslala nazaj ho 13. julija 13,150 fotografij, potem je pa ugasnila. Mislili so, da je njenega življenja konec! Sedaj se je zopet oglasila s signali, ki so jih ujeli v južni Afriki. Strokovnjaki NASA si tega še ne znajo razlagati, so pa radovedni, ali se bodo instrumenti na Surveyor ju I. tako okrepili, da bodo zopet dali vsaj nekaj dobrih slik. Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. Sovjetski zunanji minister A. Gro-miko se je včeraj razgovarjal eno uro in tričetrt s predsednikom Johnsonom, nato pa je bil dve uri in pol na večerji z državnim tajnikom Ruskom. Časnikarjem je dejal, da Sovjetska zveza in Združene države streme k dogovoru za omejitev atomskega oboroževanja. Da je bil na dnevnem redu razgovorov tudi Vietnam, je očitno, če tudi ni Gromiko o tem časnikarjem nič povedal. WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj zavrnil končanje rrzprave o samoupravi Dis-trikt Columbia, s čimer je predlog propadel. NEW YORK, N.Y. — Britanski zunanji minister G. Brown se bo danes ponovno razgovarjal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom, ki se je vrnil sem iz Washingtona. Brown bi rad pripravil Gro' mika za ponovno sklicanje ženevske konference, ki je poleti 1954 končala vojno v tedanji Francoski Indokini. Sedaj naj bi končala vojno v Vietnamu. Sovjetska zveza je. predlog že odklenila, vendar Anglež ne odneha. GETTYSBURG, Pa. — Bivši predsednik ZDA Eisenhower je včeraj dejal, da je vprašanje uporabe atomskega orožja v gverilski vojni v Vietnamu “smešno”, pa je vendar vstra-jal, da “moramo storiti vse potrebno, da vojno dobimo kakor hitro mogoče,” 6117 St, Clsir Ave. — Hinderso^ 1-062* — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec .. NAROČNINA: Es Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; S5.00 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto ’"subscription ratesT" United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio sag?fv|&» 83 No. 195 Tues., Oct. 11, 1966 Boj za civilne pravice peša Kot smo že večkrat omenili, so voditelji črnskih organizacij za ravnopravnost med rasami padli pod vpliv fanatikov in usmerili svoje napore za ravnopravnost v akcije, ki jih naša javnost ne odobrava. Ne bi se hoteli spuščati v debato, ali javnost pravilno presoja novo črnsko taktiko, zadovoljimo se z dejstvom, da so črnske akcije uničile veliko simpatij do boja za civilne pravice. To stanje so naravno takoj izrabili nasprotniki ravnopravnost! in skušali zavreti integracijo na celi črti, tudi tam, kjer je že daleč napredovala. Nesreča pri vsem tem je tem večja, ker črnski voditelji še niso spregledali, kako važne so za njihov boj simpatije bele večine. Še vedno se najdejo med njimi demagogi, ki hujskajo svoje črne rojake k nemirom in izgredom. Nič manj odgovornosti ne pade naravno tudi na bele fanatike, ki mislijo, da je prišel čas, da pokažejo svoje antipatije do črncev na izredno grob in oster način. Tako lahko ugotavljamo dnevno, kako beli zagrizenci kar hlastajo po prilikah, kako bi razburjali črnce in kako potem črnski demagogi zapeljujejo razburjene rojake na dejanja, ki jih nobena zdrava pamet ne more odobravati. To zopet podžiga belo raso in ustvarja razpoloženje, ki je naravnost sovražno ciljem boja za civilne pravice. Razpoloženje pa zopet omogoča akcije proti napredku boja za civilne pravice, včasih pa akcije pomenijo kar naravnost korak nazaj v staro stanje pomanjkljive ravnopravnosti. Letošnji zakon o civilnih pravicah je bil na primer pokopan v senatu in se je radi tega razen črncev razburjal le rekdokdo. Ako bi bila javnost drugače razpoložena, ne bi bil senat zakona pokopal. Senat je pretekli teden obesil na nek nakazilni zakon paragraf, ki daje bolnikom, ki se zdravijo v okviru federalnega bolniškega zavarovanja, pravico, da zahtevajo sobe, kjer ni črnih bolnikov, ako pridejo zdravniki do zaključka, da bo to koristilo zdravljenju njihovih pacijentov. S tem je integracija v bolniškem zavarovanju Medicare dejansko pokopana, kajti noben zdravnik se ne bo hote! prepirati z bolnikom, ako bo ta želel imeti za družbo v sobi le bele bolnike. Senatni odbor za nakazil-ne zakone je tudi uradno obsodil “vnemo” federalnega tajništva za zdravje, prosveto in delavsko politiko, s katero izvaja navodila za šolsko integracijo. Celo senator Mansfield je javno trdil, da gre ta vnema “veliko predaleč”. Resnici na ljubo je treba ugotoviti, da segregacija še zmeraj prevladuje v 11 južnih državah. Zadnjih deset let je komaj par odstotkov črnih otrok lahko prišlo v bele šole v vseh teh državah. V južnih državah je še zmeraj 1,800 šolskih okrajev, ki vanje spada nad milijon črnih otrok in kjer so v šolah še zmeraj dvoini razredi, za bele otroke posebej in za črne posebej. Kako more senator Mansfield trditi, da gre vnema federalnega tajništva predaleč, je res uganka. Pri tem pa federalna administracija podpira vse te šolske okraje, akoravno očitno kršijo sedanjo zakonodajo o civilnih pravicah. Bela hiša in Kongres vesta ravno tako dobro kot vsa dežela, da v južnih državah izvajajo zakone o civilnih pravicah samo takrat, kadar nanje pritiska federacija, pa še takrat se upiraio, dokler se le morejo. Civilni zakon iz leta 1964 je zato dal federaciji nekaj več pravic, da lahko prisili južne države k večji integraciji v šolah in bolnicah. Federacija pa že dve leti okleva, ali naj bi nastopala odločno ali ne. In to oklevanje imenuje senator Mansfield “preveliko vnemo”! Četudi se ne strinjamo s sedanjo taktiko črnskih organizacij v njihovem boju za ravnopravnost in mislimo, da črnskim interesom samo škoduje, pa vendar moramo ostati pri starem stališču: Boj za civilne pravice, odnosno za črnsko ravnopravnost ni morda poklon za črno raso, kolikor je živi v naši deželi. Obstoja naj zato iz akcij, kako bi črnci prišli do tiste ravnopravnosti, ki jim gre v duhu naše ustave in ki je še nimajo. Obstoja naj iz akcij, ki bi jim vsaj deloma popravile krivice, ki se jim godijo na tem področju že cele rodove. Ne smejo pa pri tem črnci držati svojih rok križem, ampak prevzeti nase tudi del naporov in odgovornosti za dosego skupnega cilja, ki ga postavlja naš narodni interes. Ako pa so začeli črnci postajati nestrpni in padati pod vpliv demagogov, potem morajo računati tudi na reakcijo večine. Kakšne oblike dobiva ta reakcija, smo vsi videli zadnje mesece, še lažje smo pa opazili sadove, ki jih sproti rodi. Posledice so na žai tudi očitne: zagovorniki črnske ravnopravnosti med belo raso so doživeli par porazov, ki škodujejo samo črncem, so postali razočarani in se odmikajo sodelovanju s črnimi organizacijami, češ črna rasa bo z iastno močjo in brez tuje podpore preje dosegla ravnopravnost kot po kaki drugi poti. Da bo nezgoda še večja, narašča napetost med obema rasama ravno sedaj v volivni dobi. Le preveč kandidatov se v potu svojega obraza trudi, da bi govorili o črnski ravnopravnosti tako, da bi ne bil nihče prizadet. Na ofenzivo ne misli noben med njimi, vsi so v defenzivi, izjeme so pa sila redke. Kar je dobrega na tem političnem pojavu, je le to, da pojav sam lahko služi za barometer, v kakšnem stanju se nahaja boj za ravnovpravnost. Barometer pa ne kaže na dobro v sedanjosti, še manj pa obeta dobrega v prihod- ni°sti- ! i ...i !u*l Jhili BESEDA IZ NARODA aplicirati prava zdravila, pa veliko premalo. Tako je zdaj in zna biti še dolgo, dolgo tako. Razumeti je treba, da današnji problemi rodijo “jutri” na stotine novih problemov, za katere današnji svet ne računa, kako jih bo reševal. Tako dan za dnem. Nekaj jih rešijo danes — vseh ne morejo in ne znajo in tako ostaja dan za dnem polno sitnosti in težav. Mi ljudje pa bi radi in zahtevamo, da bi se vse sproti rešilo, že danes! To je pa vse že nekaj več kakor problem za bogove. Na to, da mora vsak človek in vsak rod nositi težave svojega časa, na to pozabljamo. Vsi bi radi, da bi se nam serviralo vsak dan vse sveže na mize. Ali bo človek kdaj doživel take čase na zemlji? Mogoče, ampak dvomljivo je. Razen, če bo sam sodeloval — vsakdo in vsakdo doprinašal zraven. Drugače? Zato vse obljube političnih prerokov so več ali manj le gole obljube, kakor so obljube gradov v oblakih. Polna usta obljub — dejanj pa nič. Prav te vrste obljubovanja raznih politikarjev ob narodnih volitvah pred dvema letoma nam danes dopovedujejo vsem, kateri jih le količkaj razumemo, kaj in koliko smemo verjeti in se zanesti na obljube politikarjev zdaj, ki nam obljubljajo to in ono. Waukegan, 111. — Naš Waukegan je zadnje mesece bil pogo-stoma v ospredju javnosti. Zakaj in radi česa? Well, ali niste brali, da je sin našega mesta, Patrick J. Nugent se poročil s hčerko predsednika L. B. Johnsona? L. B. Johnson je vendar glava naše slavne dežele, njen predsednik. In kadar so svatbe takih, ne govori o teh samo domača vas, pač pa vsa dežela in veliko sveta, četudi ne že ves svet. Take svatbe niso male reči. Spominjam se kakih 60 let nazaj, ko se je sin mojega strica poročil. Svatba je trajala cel teden. Na nevestinem domu so zaklali prašiča in teleta in svatje iz kakih treh rodov so se vrteli in gostili kar tri dni. Potem so šli na ženinov dom. Tam so pa kravo ubili in zaklali in so se gostili zopet tri dni. Tako so potekale svatbe tamkaj za morjem pred 60 in 70 leti. Tudi mnoge ameriške svatbe so se vršile pred desetletji po takih običajih. Menda zato, da so ostali svatom in drugim dalj časa v spominu. Na svatbi v Washingtonu je bilo vse svečano. Svatje opravljeni po naj novejših modnih o-blikah. Sigurno tudi za pod zob in grla ni ničesar manjkalo. Le na obrazu nevestinega očeta L. B. Johnsona, četudi se je smehljal in pozdravljal vse, se je videlo, da je bila za obraznim zastorom težka skrb. Radi česa? Je vprašati potrebno? Doma razne stavke, skoki raznih korporacij v klance inflacije, vojna v Vietnamu, cela vrsta drugih problemov. Doma za vsakim plotom “kurja vojska” zaradi “civilnih oravic” — to in ono, povrhu še močne srčne želje, da bi v novembru volitve srečno izpadle, kakor to želi ata LBJ, vse to tvori veliko breme, skrbi in ni nič čudno, da je LBJ zelo zaskrbljen, kako naj bremena vsem zadovoljivo reši, da bodo zadovoljni beli, črni, rumeni in zraven še rdeči, kolikor jih je še tam za 'aznimi hribi iz starih časov. Vsak človek ima svoje križe in težave. Brez vsake skrbi je malo kdo. V takih okoliščinah in v ta-“ih položajih je tudi naš “boss” LBJ. Kdo ga naj zavida? Le hvaležen bi moral biti vsak, da v teh sitnih časih in na njegovem mestu. * ČUDNA POLITIČNA VREMENA. — Yes, zelo čudna! Ali jih kdo umeva in razumeva? Majbrže le On nad nami — drugi malokdo, če sploh kdo. Zdi se, da je vsa svetovna politika zelo razdvojena; na križi-3Čih, na katerih voditelji ne vedo, kam naj krenejo. Vsak gleda nase — za druge se ne meni. Menda mislijo — le Stric Sam naj poskrbi za vse, za red, za mir in da bodo lonci polni in da bo vse zadovoljno. To je pa velika naloga — prevelika še za našega Strica Sama. Seveda v vsakem takem sitnem času je na svetu pa dosti takih “modrih Ribničanov”, ki menijo in pravijo: “Za vsako reč so “arcnije — treba je imeti le glavo na pravem koncu — pa se najde prava rešitev!” Kje je rešitev teh tisočerih problemov? Zemljani jih rešujejo že sto in stoletja, pa pravih zdravil še nades nimajo. Zakaj be? Zdravil je preveč (seveda ne pravih!). Ljudi, ki bi znali Vse čitatelje in naročnike lepo pozdravlja Vrhenšk Tine Veselica v tairardii Girard, O. — V soboto, 15. oktobra, bomo imeli v Slovenskem domu na 1008 N. State Street “vinsko trgatev”, veselo zabavo, kot smo jih poznali v naši domovini od davnaj. Vsi delničarji in delničarke Doma, pa tudi vsi o-stali rojaki in rojakinje ste na to veselico prisrčno vabljeni. Dobrodošli ste vsi, od blizu in daleč! Pripravljalni odbor se je potrudil in se še trudi, da bi bilo vse čim lepše in čim boljše, kot je potrebno za poln uspeh. Orkester Cookie Jacobsa nam bo igral poskočne polke in vesele valčke, možje in žene v slovenskih narodnih nošah pa nam bodo zapeli nekaj lepih domačih pesmi. Trgali in zobali bomo grozdje, polni nagajivosti in smeha bomo v prijetnem razpoloženju med prijatelji in znanci užili nekaj ur veselja in tako potrebne sproščenosti. Vstopnice so naprodaj pri tajniku Doma, lahko pa jih boste dobili tudi pred samo prireditvi-' jo pred vhodom v dvorano. Na svidenje v soboto, 15. oktobra, ob osmih zvečer! Dotlej vsem prisrčen slovenski pozdrav! Stanley Selak, ta j. * BORBA ZA “CIVILNE PRAVICE” postaja divja. Oblasti ne nastopajo dovolj odločno. Razlogi so v tem, ker smo tik pred volitvami in politikarji se bojijo za glasove. To mnenje precej drži. Po volitvah bo drugače, menijo mnogi. “Čokoladarji“ si z vv , , , inc„ . . neprestanimi viharnimi parada-!Sem uga sbsal leta 1963 v treh mi in obhodi poslabšujejo polo-i Pfah V LWbljam, m-sicer: Kosicert L Korcsca in 0. Ivančič EUCLID, O. — Slovenski Cleveland bo imel spet priliko slišati krasno petje poklicnih pevcev Ladka Korošca in Dolores Ivančič. Odbor clevelandskih kulturnih in drugih društev bo namreč pripravil njun koncert v soboto, 22. oktobra, ob 7.30 zv. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Ladko Korošec je odličen basist svetovnega slovesa in član 11 j u b 1 j a nske opere. Podpisani o- žaj. Mera postaja polna in zapela bo šiba. Do tega bo prišlo ker mora priti! Civilnih pravic zaenkrat še ne rešujejo nikjer tako, da bi kje komu delili nezaslužene pravice kakim manjšinam, ki tvorijo v celotni skupnosti prebivalstva še ne dobrih 20%. Večina 80%, ki je ustvarjala dobrine in dala deželi tekom zadnjih 200 let ves kulturni, gospodarski napredek in vse drugo, naj se pa umakne in prepusti vse neodgovornim elementom in naj postane ponižna “stara teta”, nad katero bodo nezasluženi stresali svoje sitnosti in ji ukazovali, kako jim naj vse servira, četudi k temu niso mnogi in marsikje celo nič prispevali. Takih “borcev” za “civilne pravice” je na svetu vedno bilo, le da nikjer jih niso in jih ne prenašajo, kakor jih mi v naši slavni “Great Society”. Upajmo, da bo te vrste “borcev” pamet srečala — če ne, jih bodo morali drugi poučiti, kaj so pravice in kako je treba voziti do njih. Vsaka reč ima svoje meje! * NOV GROB. — Pred kratkim so tu pokopali znano rojakinjo Frančiško Jesenovec, staro 73 let, ki je bivala na 1111 Park Avenue v North Chicago. Tu je bivala nekaj nad 46 let. Bila je faranka cerkve Matere Božje na Deseti cesti, dalje članica KSKJ, društva št. 79, in še drugih društev. Zapušča žalujočega moža Antona, sina in tri hčere; enega brata Franka Hodnika v Ameriki in brata Karla Hodnika v starem kraju. Dalje tri sestre, dve tu, eno pa v starem kraju. Massenetovi herojski komediji “Don Kihot”, kjer je pel v vlogi Sanča tako odlično, da so mu razvajeni Ljubljančani stoje priredili ovacije. V Gotovacovi komični operi “Ero z onega sveta” je pravtako opojno in z zanosom pel v glavni vlogi bogatega kmeta Marka. Spet je žel burno odobravanje. Slišal sem ga tudi v Rossinijevi klasični operi “Seviljski brivec”, kjer je nastopil kot zdravnik Bartolo, ki se je pravtako odlikoval, ne samo pevsko, marveč tudi igralsko. Korošec ima poln in zvočen glas in izredno muzikalnost. V svojih stvaritvah je nenadkriljiv basist izrednih kvalitet. Zato večkrat gostuje v inozemstvu, ne samo z ljubljansko opero, temveč tudi z zagrebško in beograjsko. Na mnoga gostovanja pa gre tudi sam. Dolores Ivančič je ameriška Slovenka, rojena v Milwaukee, Wis. Petje je absolvirala na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Tam je zelo uspešno podala več koncertov. Kritiki so zelo laskavo pisali o njeni pevski zmožnosti in jo omenjali kot mnogo o-betajočo koncertno sopranistko. Odlična pevka Ivančičeva ima brez dvoma še lepo bodočnost. Clevelandski Slovenci željno pričakujemo njenega nastopa, v katerem nam bo podala bisere naše in tuje glasbe. Kot je bilo že povedano, bo vstopnina za ta bogat in edinstven koncert samo $2. Vstopnice so v predprodaji v narodnih domovih na St. Clair Ave., na Waterloo Rd. in na Recher Ave., dalje pri Tivoli Import, Jo-Ann Pogreb se je vršil iz Nemaniče- Delicatessen, pri L. Poljšak, J. vega pogreb, zavoda v cerkev j Petrich, L. Kaferle, M. Durn, J. Matere božje, od tam na poko-j Fifolt, C. Samanich in pri dru-pališče Ascension v Libertyville. ^ gib. Sorodnikom sožalje, pokojna pa Vsi ljubitelji lepe pesmi ste naj počiva v miru božjem! prijazno vabljeni, da si takoj na- VESTI Miro Cerar zopet svetovni prvak Znani slovenski telovadec Miroslav Cerar si je znova priboril svetovno prvenstvo v telovadbi na konju z ročaji. Na svetovnem telovadnem nastopu v Dortmundu na Nemškem je dosegel na konju 9.8 točk in prvo mesto, na bradlji pa tretje mesto. Prosvetni minister na obisku v ZDA Koncem preteklega meseca je prišel na ogled ameriških znanstvenih, vzgojnih in kulturnih ustanov jugoslovanski zvezni prosvetni minister Janez Vipotnik. Ob prihodu v Washington, D.C., ga je sprejel državni tajnik Dean Rusk. V Združenih državah bo ostal več tednov. V Združenih državah se razgleduje te dni tudi dr. Ivko Pu-stisek, glavni tajnik jugoslovanske televizije in radia. Tudi on bo ostal tu dalj časa in si ogledal razna mesta in televizijske ter radijske ustanove in naprave v njih. Tito pojde v New Delhi Uradno je bilo objavljeno, da bo predsednik zvezne republike Josip Broz-Tito odpotoval v Indijo, kjer se bo 21. oktobra v New Delhiju sestal z Indiro Gandi in Naserjem. Vodniki treh nevezanih držav se bodo posvetovali o mednarodnem položaju. Titov odhod v tujino kaže, da se čuti doma dovolj trdnega kljub vsem vestem in trditvam, da pokajo že sami temelji njegove Socialistične federativ- ne republike Jugoslavije. To naj bi sedaj začeli podirati Srbi, med tem ko jo hrvaški komunisti vsaj na zunaj zagovarjajo in branijo. Trgovinska pogajanja z Italijo Jugoslavija je začela razgovore z Italijo o novi trgovinski pogodbi, ta naj bi odpravila omejitve, ki niso v skladu z načeli G ATT, v katero je bila Jugoslavija nedavno sprejeta kot redna članica. Jugoslovani se pritožujejo posebno nad omejitvami izvoza mesa, polproduktov in industrij sitih izdelkov. Jugoslovanski izvoz v Italijo sestoji pretežno iz kmetijskih pridelkov, živil, surovin in polindu-strijskega blaga. Industrijski izdelki zavzemajo le 2.5% odstotkov celotnega izvoza, med tem ko zavzema industrijsko blago 90% celotnega uvoza Jugoslavije iz Italije. Jugoslavija želi tuje vloge Podpredsednik zvezne vlade Boris Krajger je dejal časnikarjem, da je absolutno za sprejem tujega kapitala v jugoslovansko gospodarstvo. Njegov obseg in pogoje bo določil poseben zakon, ki bo bodo predložili zvezni skupščini. Omenil je, da so bili prvi dogovori o tem že sklenjeni na področju turizma. Tako bodo angleške in ameriške družbe gradile hotele ob Jadranu, ki bodo pa imeli jugoslovansko u-pravo in osobje pod točno določenimi delovnimi pogoji. Ti hoteli bodo namenjeni le tujcem. bavite vstopnice za ta koncert in razvijal misel, da je ravno za ok-s tem pokažete naklonjenost do tober sv. oče pozval katoličane odličnih gostov. Hkrati boste de- | vsega sveta k molitvi za mir, mi ležni par ur izrednega duševne-1 pa naj pri tem dodamo tudi mo-ga užitka, ki vam bo ostal še dol- litve za slovensko domovino, go v spominu. Udeležba je bila kar zadovolji- Po koncertu bomo šli v spod-1 va, saj se nas je kljub nalivu njo dvorano, kjer bo zabava in' zbrlo nad sto iz Washingtona in ples. Ob tej priliki se bomo tudi bolj intimno spoznali s pevcema, da bosta odnesla čim boljši vtis o naši gostoljubnosti in doživetju. , Frank Česen @!bi$k nadškofa dr* Jožefa Pegagmka ¥ ffa-shingloitM WASHINGTON, D.C. — Naše mesto in posebno slovenska skupnost v Washingtonu je zadnja dva dneva v septembru in prvi dan v oktobru doživelo poseben dogodek. Obiskal nas je prevzvišeni ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik, ki je v četrtek, 29. septembra, prihitel med nas in nas obiskal na svoji misijonski poti med ameriškimi Slovenci. Na letališču ga je pozdravila skupina w a s h i n gtonskih Slovencev in ga. Nika Kovačič mu je v imenu podružnice Slovenske ženske zveze izrekla dobrodošlico. V petek, 30. septembra, si je prevzvišeni ogledoval znamenitosti našega mesta, kakor so Capitol, Washington Monument, Library of Congress in druge pomembne zgradbe. V soboto, 1. oktobra, smo imeli slovensko službo božjo v kripti Narodnega svetišča Brezmadež-i no pozabljeno pri vseh obiskih okolice. Po sv. maši smo se zbrali v prostorih Katoliške univerze v bližini cerkve, kjer je imel vsakdo priliko govoriti z g. nadškofom in se z njim prav po domače pomeniti. G. dr. F. Blatnik je predstavil washingtonske Slovence, ki so doživeli obisk kot edino slovenska skupina v Ameriki, ki nima svoje župnije niti ne slovenskega duhovnika, pa zna kljub temu lepo po slovensko odgovarjati pri sv. maši in peti slovenske cerkvene pesmi. G. nadškof je v nagovoru kar lepo povedal, da nas je tu dovolj, da lahko skupaj pridemo in gojimo slovensko družabnost. Povedal je tudi, da naj se za usodo Cerkve v Sloveniji ne bojimo preveč, da je naše ljudstvo ohranilo vero, kljub temu, da niso vsi verni, in da je zadnja leta zopet veliko duhovniških poklicev, ki sedaj dosegajo predvojno število, da pa je naj večja težava s prostori, ker Cerkev nima poslopij, ki bi jih nujno potrebovala z vzgojo duhovskega nara- Razšli smo se potrjeni v veri in v duhovni povezanosti s slovensko domovino, g. nadškof pa je nadaljeval svojo pot v Bridgeport, Conn. Veseli smo bili, da je g. nadškof mogel obiskati naše mesto, ki je bilo poprej ved- nega Spočetja, ki je največja cerkev Amerike in ena naj večjih cerkva na svetu. Sv. mašo je daroval g. nadškof ob asistenci g. dr. Blatnika, g. Slapšaka in g. Ceglarja. Pridiga, v kateri nas je g. nadškof pozival k trdnemu zaupanju v Marijino Srce, kateremu smo se tudi Slovenci posvetili med vojno in po vojni še enkrat, je bila res prekrasna. Bila je prav na mestu v Marijinem svetišču, ki so ga zgradili ameriški katoličani in v katerem so tudi prelepe kapelice nekaterih narodnih skupin kot Poljakov in Litvancev. G. nadškof je Zahvala za to gre predvsem p°' družnici Slovenske ženske zvez6 pod predsedstvom Miss Irene Planinšek, ki je obisk organizi' rala, in Rev. dr. Johnu Prahu, ki je bil g, nadškofu vodnik po mestu in je poskrbel, da je lahko stanoval v samostanu karmeličanov. Washington je tako postal ena najvažnejših postojank Ameri-kancev slovenskega porekla in upamo, da bo to svoje mesto ne samo obdržal, ampak še poveČak ker se bo v bodoče gotovo še vec Slovencev naselilo tukaj. E. A. Kovačič 1 1 ! j r s 1 i, C v o v, S< k le Vi se h h k je ik ve Sl ko čl, ki: »je v vlo stv skj 5ij( 1% «V(; kra jo. C ki; S H kis Ssj jih ov. H S k Vj; H, *bir §0v $el , ki ■Op k H ^jer h lej- kij, Čl No ko s KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Mesec oktober v mesecu oktobru je nekaj ^°sebnega. Ljudje kar nekako JniK da bi še ujeli kak dan sloviti e toplote. Težko se je po- dati °d lepot poletja in se po- v temine in hlad zimskih k*11’ ki jim tu v Kanadi zlepa ni v°nca' Toda listje s trdovratno rajnostjo spreminja barve in ^ a’ pada. Kot da življenje v aravi usiha. V resnici se pa le fia^raV^a na in s i"6111 novo rast v novo življenje. je a Vemega človeka je oktober ^at^6860’ mesec kožj6 in na®e ere. V njem praznujemo rož-•e Veiisko nedeljo, ki je prva. To !laesec rožnega venca. Drugo «v 4° smo včasih imenovali e§hanjsko”. Predzadnja je mi-ska, zadnja pa je posvečena 1Stusu Kralju. Same velike ’aaše vere, kot da nas še 'dei, v_,.ev sili, priganja ali pa samo 0, ’ da se s tem idejami prežeti javimo v zimsko dobo. Pas Slovence je oktober — le lepše ime, ker je slo-— tudi pomemben me- Vinotok VePsk0 See, v . ijj P]em je naš pravi narod-lo^praznik, “29. oktober”, pre-Vjj,. lca- v naši narodni zgodo-Se ;;ko je naš narod dočakal, da pdt' ,re^ nemškega objema in Žav Pa in stopil v narodno dr-Phne CePrav “29. oktober” ni danesSe^ P0P°lne svobode in ker je j, skoraj pol stoletja pozne-itj ^ C(d še vedno nima svobode vetl(j uživa pravih svoboščin, Sl0v ar aii ravno zato svobodni lt0(. j^i praznujejo ta praznik lev raz narodnih teženj in zah-!^p0 Pravi svobodi. Či0 esec oktober je bogat mesec. .p Pospravi v shrambe, kar i'je i6 narava- Spreminja-V aravnih lepot in odhajanje el0v^° ter' v njene tegobe sili *tVo 9 k razmišljanju. Boga-s sv^ii rnu nudi tudi Cerkev sjfj ^'PPi prazniki: srce se raz-^i0'nih 86 m^sii pomudijo v mi-’ Veiioastna je resnica o Svoboc)SU ^ailTu In Slovenci v Wate . ^ PaJ bi ne pozabili na jo. ''P sestre, ki svobode nima- jonski krožek so obnovili tkiij ar Pas je zapustil znani in •'PPl brat Ciril, je med k ^js..Za^edju nekako preneha-^ /jansko delovanje. Ni s ^sijouCen0’ na mislj'one m ',ePdarar''e nIbče več mislil; fisijo , r°2ek) ki je združeval ^1 pa S^e Prijatelje in širil mi-jjjj PPisijonske dolžnosti, ki )°val. o VSak kristjan, ni več de-* tisf; fbaj so se na zon usti n- Pa z0PeT; zora- Sjo . * Pa misijonarje niso in bvji; jp°2abiti in so krožek po-• ^ j °Pb so mu predsedniška ni6 ^akob Kvas. Krožek ^ ClaTv_ . rib. ?' ki Še tpigf.116 in Prijatelje misijon-šv 1 vsak prvi četrtek. Nje-CM vodja je č. g. J. C 0brpv?.ri Dariji Pomagaj. Soj l0vni vodja je č. g. J. Ča-°iwri Mariji Pomagaj. ^°Pil •’PPl krožek bo prvič oisii°PsVd ^avnost na letošnjo d^0 Ped n neC^0’ 22- oktobra, j a bo ^ 6 1° bo organiziral tako, h- Z ™ z njo molitve ^jePa ,7a-i darežljivost obr- Žš". ie Vpl. Pasijonske poljane, Pjcev aka žetev, pa premalo Ciari.' v i^r°^ka pravzaprav sto- l v , ''ivcl pravzaprav sto-‘V nekaj tednov, %topPice’’Se d° hiše Prodajajo s®v, ki ij fa Prisl jonsko prire- ^ ^ ^^usijonsKo prire- oktobra popoldne 5^®***« Plasžs ^žene^l1"3. IN DRUGE *I^jvečipZ- Marega kraja. iJ izbira na tem vai t kontinentu! Sf|T REDORtS -fronto0'vlr Ave- w- po blagoslovu v dvorani Marije Pomagaj. Člani in prijatelji pa ne ponujajo samo “vstopnic”. Ko se oglasijo v hiši, tudi poprosijo za darilo, ki bo prineslo veliko koristi našim slovenskim misijonarjem. Naj bi nihče ne zaprl vrat tem apostolom misijonske misli! Darežljivosti iščejo, da bodo lahko pomagali drugim, da bodo “ti drugi” mogli bolj uspešno prižigati luči prave vere. Por. Roženvenska nedelja v Torontu Skozi 22 let do sedaj je bila ta nedeljo, nedelja rožnega venca, živega rožnega venca na ve-lesejmskih prostorih. Udeležba je bila vedno masovna, od 30 do 40 tisoč. Letošnja roženvenska nedelja je bila vsem drugim e-naka tako po udeležbi, po masovni pobožnosti in še celo po vremenu. Le v eni stvari je bila drugačna. Namesto živega rožnega venca je bila sv. maša, kjer je somaševalo 41 duhovnikov s svojim nadškofom. Med sv. mašo po obhajilu je 41 duhovnikov odšlo med mno- žico. V ciborijih so ji ponesli Kruh močnih. Pri vhodu je bil vsakdo vprašan, če želi sv. obhajilo. Vsakdo, ki je tako želel, je sam položil hostijo v ciborij. Te ciborije so potem pri darovanju prinesli na oltar zastopniki različnih poklicev: nuna, policaj, študent, bolniška strežnica, gasilec, tramvaj ar, učitelj itd. Bil je to nadvse lep in pomemben prizor. Por. Da bo v društvu prijetno Društveno življenje včasih postane pusto, enolično, hladno in prav nič privlačno. Kdo je temu kriv? Kje je treba iskati vzroka za tako stanje? V lokalu, v pravilih, v programu? Kdo pa daje lokalu privlačnost in programu pestrost? Človek, član! Bitje, ki je narejeno po božji podobi. To bitje prečesto noče pokazati drugim niti odseva te božje podobe, kaj šele, da bi dalo čutiti božjo naklonjenost. Zato pa...: Tudi v društvu, kot član dobi dober, ne pa visok in sovražno razpoložen. Bodi prijazno odločen glede svojega prepričanja. Bodi dostopen sočlanom tudi takrat, kadar z njimi ne soglašaš, dvigaj jih in spoštuj njihovo prepričanje, bodi pozoren za njihove razloge. Vedno je bolj privlačen tisti, ki zna tudi nasprotnika pazljivo poslušati. Organizacijo razbija ošabno nastopanje, strah, ki povsod vidi samo slabe strani in nastrojenost, da je treba biti povsod in vedno samo “proti”. Osebne topline manjka v naših skupnostih, naj bodo velike ali majhne. (Christophers.) Odgovor Josipu Vidmarju Na nesramen napad Josipa Vidmarja, po komunistični milosti predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na Katoliško cerkev v Sloveniji je z dne 1. sept. letos odgovorila “Družina”, verski list v Slove-niji. Odgovor je poln obzirnosti, toda odločen; je prizanesljiv, a vendar nedvomno jasen. Odgovor postavlja vsako stvar na pravo mesto, kamor spada. Ni prav nič napadalen, a neosnovan napad odbije z resničnimi razlogi. Zločin obsodi, Cerkev pa postavi na tisto mesto, ki ga ji je zaupal njen ustanovitelj Kristus. Obsojen pa je vsak zločin, naj ga je zagrešil premagani ali zmagovalec. Kdor hoče brati ta odličen od- govor, ki je popolnoma v duhu II. vatikanskega koncila, naj naroči “Družino”, ki nudi mnogo odličnega branja za mal denar. KRIŽEM PC KANADI Finančni minister Mitchel Sharp je v parlamentu pretekli teden dejal, da bo novi bančni zakon imel določilo, da morajo banke vsakomur, ki bo v njih najel posojilo, povedati točno in po pravici, kakšne obresti bo zanj plačeval. Sedaj se to na splošno ne dogaja. Funt tobaka v Kanadi stane tobačne tovarne 71.8 centa. Za iz funta izdelane cigarete pa plačajo kadilci $6.32. To je torej kar lepa razlika. V to vsoto je vključen davek $2.06. Visoke cene cigaret in tobaka sploh ne vplivajo veliko na kadilce. Ti kupujejo svojo “travco”, pa naj ji cene še tako rastejo. Letos je bilo v Kanadi pridelanega skupno 213,-681,000 funtov tobaka, nekako 45,000,000 funtov več kot lani, pa ga vendar primanjkuje. Pri tem je izvoz tobaka bil manjši, uvoz pa večji. Trenutno je v skladiščih tobaka za domače potrebe za nekako 12 in pol mesecev, med tem ko ga je bilo običajno za 16 mesecev. e Posebna komisija za Severozahodno ozemlje je priporočila za glavno mesto tega ozemlja rudarsko naselje Yellowknife in ne Ft. Smith, kot so nekateri pričakovali. Zastopnik poljedelskega tajništva je pred parlamentarno komisijo razlagal, da ne moremo pričakovati nobenega znižanja cen svinjine in govedine naj-man še dve leti. Vzrok temu je naraščajoča poraba in sorazmerno manjša ponudba. Še leta 1950 je povprečen Kanadčan pojedel na leto le 50.6 funtov govedine, lani pa že 78.7 funtov. V istem času je poraba svinjine nekoliko padla; leta 1950 je jo povprečen Kanadčan pojedel na leto 54.9 funtov, lani pa le 49.2 funta. Cene svinjine so se od lani dvignile v Torontu na primer za povprečno okoli 36%. Glavni vzrok je v manjši ponudbi prašičev na trgu. Lani jih je bilo za preko 11% manj kot leta 1964, tudi letos v prvih mesecih ni bilo veliko boljše. Ko so se razmere na trgu v pomladi malo zboljšale, so cene svinjine začele lesti navzdol. Pretekli mesec so se povprečni izdatki za hrano v Kanadi znižali za 1% v primeri z avgustom, pa so še vedno za skoraj 11% večji od onih pred enim letom. * Zunanji minister Martin je dejal o priložnosti razgovora z japonskim zunanjim ministrom Shiino, ki je bil pretekli teden na obisku v Kanadi, da morejo kanadska podjetja računati na vso dobro voljo vlade pri njihovih morebitnih načrtih vzpostaviti trgovinske stike z rdečo Kitajsko., L. Ambrožič st.: OBLJUBA BELA DOLG Ker ni bil Johan sposoben za dom, je dala naša botrica Nežka, žena Klnačevega Luka in Johanova mati, že nekaj let prej Žirovnikovo domačijo, nekdaj graščino, sedaj le še malo domačijo, svoji mlajši hčerki Micki. K njej se je prišel ženit Vodnikov Janez, gruntarski sin z velike domačije tam za Stožcem nad Škofjo Loko. Moj oče, Božičev Francelj iz Osredka, in jaz, smo bili povabljeni za “me-šetarje”. Pogovorili smo se v vsem in čez nekaj dni smo že šli “pisma delat” v Ljubljano na so- dišče. Čez nekako en mesec je bila poroka in smo šli po baliž (balo) neko nedeljo dopoldan. Šli smo čez Orehek na Grabče, tam smo zavili proti grmadi, potem pa večina skozi gozdove, po grebenih in grapah, bregovih in pašnikih z dvema vozovoma in dvema paroma konj in smo prišli k Vodniku proti večeru, vsi zbiti, konji in mi. Tam nas je pa čakala velika ohcet. Godci in polno naložene mize z mesom, vinom in pecivom. In se je začelo. Iz kuhinje so najprej prinašali juho, nato pečenke treh vrst, pa pohanje, krompir, zelje, solato in kaj vem kaj še. Pa muzika kar naprej in ples celo noč. Proti jutru so postregli z obaro, — to na ohceti mora biti zjutraj —, pa s krofi in flancati itd. Mi smo mislili, da bomo balo odpeljali takoj drugi dan, pa ni kar nič kazalo. Ohcet je držala naprej še ves dan in vso drugo noč. Jedi je bilo na mizi več kot 12 košev, prav gotovo za dvojne vrhane gare. In to zato, ker niso nobene jedi odnesli nazaj, vse je ostalo na mizi, kar je bilo prine-šenega. Le krožnike od juhe in obare so odnesli. Na mizi je bilo za prst na debelo prahu in tako tudi na jestvinah. Apetit po jedi je splahnel.. . Saj ni bilo čudno, da se je nabralo toliko prahu! Dva dni in dve noči so prihajali daljni sosedje po blatnih potih v hišo, potem pa plesali in blato se je posušilo in odpadlo na tla. Plesalci so ga mleli v prah, ki se je potem ob vrtenju dvigal v zrak, da se je komaj videlo skozi. Tako smo šele v torek zjutraj prišli do besede, da smo začeli nakladati balo. Ni bilo hitro naloženo. Vodnikovi so se hoteli postaviti, zato so dali veliko. Bilo je toliko, da smo težko spravili vse na vozove. Peljali smo pa potem nazaj tako, da smo po tisti dolini — grapi —, ne vem več, kako se imenuje, je ena višje od Budol-ske grape, prišli na cesto, ki pelje proti Poljanam in dalje, mi smo pa zavili proti Škofji Loki in dalje skozi Suho, Drago, Ho-sto, skozi Presko na št. Vid in čez Peske k Žirovniku. Fantje nam pod Vodenikom niso nič “šrangali”, ker se je ženin že v naprej z njimi dogovoril in jih vse povabil na tisto dolgo slavje, ki se je vršilo takrat, ko smo prišli po balo. Ko smo pri Žirovniku spraznili vozova, nas je pa zopet čakala obilna večerja, za katero smo pograbili bolj z apetitom kot tam gori, ker je bilo vsem jedem primešanega precej prahu. Tu je bilo vse sveže in čisto. Poroka se je potem vršila prihodnjo nedeljo na Dobrovi. Na poročno slavje sta prišla tudi ženinova oče in mati, ter več bližnjega sorodstva. Tudi pri Žirovniku se je zavlekla ohcet v dva dni. Ne vem, ali je to pametno ali ne. Meni se ne zdi. Koliko se zmeče proč hrane, ki bi se lahko prihranila za bolj potrebne čase; ob košnji, žetvi, mlačvi — so pa morda žulili sam črn kruh. Tudi nobene sreče ni prinašalo. Janeza se je že v par letih oprijela jetika in je počasi hiral. Bil je sicer dober gospodar, a prekmalu ga je vzela smrt, da bi spravil domačijo, nekdanjo graščino, vsaj malo nazaj na “noge”. Umrl je in zapustil vdovi tri male o-troke, ki se je sama ukvarjala z njimi. Kmalu je pa zbolela za jetiko tudi ona in veliko trpela, zlasti med revolucijo in je tudi med revolucijo umrla. Ostale so tri sirote, dva dečka in ena deklica. Morda se v njih pretaka še nekaj “plave krvi”, ki se ji pa sedaj nihče več ne klanja kot v časih graščin in plemenitašev. Tako je na svetu vse minljivo. Na minljivost sveta vse premalo mislimo, ko se lasamo, klevetamo, polemiziramo in petelinimo. Nič ne pomislimo, da k0 prva malo večja sapa odnesla vse prenapete grebene na en mah ... Odnesla bo sapa, kot je odnesla graščine in plemenita-štva, le s to razliko, da se bo to zgodilo kmalu, ker se danes vse tako naglo vrti. Ne bo šlo v stoletja kot včasih tlačanstvo in in fižol sem posadil in pozneje gnojenega. Mnogo sem prekopaval in to več dni, ker se nikakor ni hotel skriti ves nakopičeni gnoj. Končno sem le začel saditi in sejati. Kolikor se spominjam sem sadil prav vse, kar so sadili doma in kar mi je prišlo v roke. Še se spomnim, da sem poleg nekaj pšenice in prosa vsadil tudi jabolčne in hruškove peške in par orehov. Tudi nekaj rožnega semena sem si prisvojil od materinega, ki so ga pripravili v jeseni od rož. Vse to, pa še krompir grofovstvo. Samozvanci in petelini danes hitro padajo. Naj povem še to, da tam, kjer je bila tovarna za kostno moko v šmešku, sedaj raste grmovje, le nekaj starega zidovja še stoji in razpada. Tudi žage ni več ... Tam pa, kjer je bila nekdaj tovarna barv in pozneje mlin in žaga, pa sedaj stoji le mala šta-lica za Rantarjeve konje, kadar pridejo kosit veliko, bivšo Žirovnikovo senožet. Le na hiši se pozna, da je bilo nekdaj nekaj gospoščine v njej. Je velika, enonadstropna, z meter debelim zidom in med okni v gornjem nadstropju sta vzidani dve konjski glavi, pa sedaj pobeljeni, kakor sta tudi pod beležem freski, ki prikazujeta dva krasna osedlana konja, ko ju zaseda graščak. Škoda je, da so se znašli neuki ljudje in to prebelili. Tisti dve glavi sta bili namreč prilagojeni k freskam pod beležem. Še predno sem začel hoditi v šolo, sem si zaželel, da bi tudi jaz imel svojo njivo, da bi sam nanjo sadil in sejal. Povedal sem to očetu in jih prosil, naj mi dajo malo njive. Najbolj sem želel, da bi mi dali na koncu zelnika. Najbolj pripravno se mi je zdelo tam. In res so mi oče odkazali in zaznamovali z jarkom okrog, za dober kvadratni meter velik prostor. Neznansko me je to razveselilo in mnogo dela sem imel s tem. Ker so mi oče prepovedali, da domačega gnoja ne smem s kupa jemati in brskati po njem, ker se preveč posuši, če ni na miru in vedno stisnjen na kupu. Zato sem iskal po cesti konjske fige, po travniku kravjeke in tam, kjer so prenočevale kokoši, sem jim večkrat pobral njihove odpadke. In ako me je “prijelo”, ko ni bilo nobenega človeka v bližini ali pa zvečer v mraku, pa sem tudi svojo potrebo opravil kar na njivo. Tako sem imel tisti košček mojega veleposestva”, vsaj takrat se mi je zdelo veliko, — dovolj po- LE ZA FILM — Filmska igralca sta se vzpela na kip Pravice pred Old Bailey sodnim poslopjem v Londonu na Angleškem, da ji za filmsko snemanje “ukradeta” dragulje v njeni kroni. še šest zeljnatih sadik. Vsako jutro zgodaj sem že šel gledat, če je že kaj ozelenelo. Naj prvo je porinil iz zemlje fižol, za njim koruza. Pa tudi pšenica je kar hitro ozelenela in tako dalje. Le krompirja ni hotelo biti. Ker sem mu obtrgal velike poganjke predno sem ga vsadil, ni nikakor mogel napraviti drugih. Zato sem ga parkrat odkopal in pregledal, da bi mi ne segnil. S tem sem pokvaril koreninice, da je nazadnje res bil že tako o-kvarjen, da je v zemlji segnil. Vse drugo je pa izredno lepo u-spevalo nekaj dni, a postalo je vse tako gosto, da še za plevel ni bilo nič več prostora med rastlinami. Silno sem bil pono- CLEVELAND, O. Moški dobijo delo IŠČEMO DELAVCE Dva (2) skladiščnika Dva (2) operaterja dvigal Dva (2) punch press operaterja Tri (3) loščilce Stalno delo. Oglasite se od 6. zj. do 10. pop. pri KEQMEX DIV. ATAPCO, 880 E. 72 St. v zaposlitvenem uradu na 4. nadstropju. Vprašajte za g. Szabo NE KLIČITE - PRIDITE OSEBNO! (11,13 okt) sen prve dni, kar kmalu sem pa: opazil, da nekaj ni v redu. Vse drugo je bilo na enem kupu,' le dve bučni trti sta se izmotali in rastli v očetov zelnik in končno naredili nekaj zelo debelih buč. Iz vseh vrst semena, ki sem ga posadil, je bil to edini pridelek. Ves celoletni trud, vse veselje, ki ga je bilo v začetku vrhana mera in povrhu še moj ponos, je splahnelo ob času žetve in zorenja, ko ni bilo nič spraviti ne v klet ne v kaščo. (Dalje sledi) Odkod umazano ozračje LOS ANGELES, Calif. — Tri petine zloglasnega “smog” v tem mestu sestavljajo izpuhi avtomobilov, dim od sežiganja odpadkov ter od kurjave. CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se starejšo žensko za gospodinjo za starejšega moškega. Svojo sobo s kopalnico, lahko delo v Shaker Heights, angleško. Kličite SK 1-2905. (197) MALI OGLASI Hiša naprodaj V bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena zmerna. Kličite 752-2414. (x) Farma naprodaj Majhna 6-sobna hiša, velik skedenj, 2 akra zemlje na Rt. 86, 5 minut do Rt. 90, Paines-ville, 4 milje južno od tam. $15,500. Kličite 486-7893. —(195) MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL mmm mu TURRET LATHES CAP TURRET LATHES mmm lathes MILLINC MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (196) V najem 5 sob, 3 spalnice, velika kuhinja, pri Grovewood, zgoraj, blizu šol in transportacije in freeway, garaža. Kličite po 5. uri 531-6129. (x) Ženitna ponudba Miad, priden in značajen slovenski Kanadčan bi se rad spoznal s poštenim slovenskim dekletom v Združenih državah. Le resne pismene ponudbe poslati na upravo listo pod značko “Nov dom”. Tajnost zajamčena. ._____________________ G95) Hiša naprodaj Dvodružinska Duplex hiša, 6-6, je naprodaj na 1028 E. 74 St. Kličite 361-2504. —(195 V najem Oddam 3 sobe spodaj, 3 zgoraj, proti ugodni najemnini. Vprašati na 1060 E. 61 St. —(195) ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio ! > Zidana dvodružinska Na Neff Rd., po 3 spalnice vsako stan., dvojna garaža, $38.900. Zidana pol-ranč Zelo čista in v dobrem stanju, dvojna garaža, v Euclidu, $23.900 Zidana kolonialna V dobrem stanju in zelo čista, 4 spalnice, garaža, na London Rd Kolonialna hiša Priključena garaža, klet, v Euclidu, na 375 čv. dolgem lotu, $23.900. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St. (199) Stanovanje v najem E. 71 St., blizu St. Clair Ave. sobe in kopalnica, zadaj, samo odraslim. Kličite 361-0989 po 5:30 uri. (11,12,14,18 okt) Naprodaj 4-družinsko poslopje, v dobrem stanju, je naprodaj v bližini E. 140 in Lake Shore Blvd. Kličite RE 1-4378. —(199) ^ Mara Husova: Živa ■» ‘ plamenica *»■. 1 —■ 11 — “Pojdi se solit!” je hotela odsekati, pa se je v zadnjem, hipu vzdržala. Ošinila ga je s pogledom, ki je zadel ko bič. Vsi so že bili pri delu. Zala je sedla vsa zasopla za svojo mizo. Kri ji je valovala v obraz, da je žarela kakor roža. Vodja računskega oddelka ji je prinesel delo in po ljubeznivem uvodu dejal, da je ravnokar privihral starešina strašno nataknjen. “Vi pa kar mirni bodite! Vsi preživljamo' in smo že dosti takih neviht preživeli, seveda razen tistih, najboljših”, ji je prijazno namignil in zginil v svoj oddelek. Zala je listala po svojem delu ter ugibala, kaj naj vse to pomeni. Motila jo je tišina velike pisarne, v kateri je besno šklepetal le pisalni stroj stare gospodične. Gospa za blagajno je računala s tako ihto, ko da jo res le računstvo zanima. Pripravnik Mikolič je že petič prižgal svoj davno dogoreli čik. V zraku je viselo nekaj neprijetnega in težkega. Zala je čutila, kako se to neprijetno in težko spušča z viška nanjo ter ji pritiska na živce. “Naj se zgodi! Hitro, takoj! Karkoli hoče. Ne morem vzdržati te more!” je vrgla Zala pero po čisti poli pred seboj. “Gospodična Trdina! Gospod ravnatelj vas kliče”, je primen-cal k Zalini mizi ponižni sluga. “Takoj pridem!” “Vsi smo že preživljali take nevihte. Samo mirno ...” ji zazvenela v ušesih dobra beseda. “Ali veste, zakaj sem vas kli cal?” je vprašal strogo ravnatelj. Zala je prvič zaslišala tak glas in ugledala tako uradno lice. V tistem trenutku je občutila visok jez med višjim in nižjem v uradniškem življenju in se začutila spričo tega silno ponižana. “Ne vem”, je bil njen odgovor. “Aha, boste morda tajili?!” “Ne prihaja mi na misel, gospod ravnatelj!” “Vi ste danes deset minut.” zamudili celih “Oh, to je!” se je oddahnila Zala. “Lepo vas prosim oprošče-nja; kriva sem, res sem zamudila.” “To ni glavno. Za tako malenkost bi vas ne klical. So druge, hude reči. Da se kaj takega govori o mojem osebju!...” Zali je izginila vsa kri iz lic. Zdaj je prihajalo tisto mučno, nepoz-no. “Gospod ravnatelj, prosim vas, povejte naravnost”, je prosila Zala s tujim, zamolklim glasom. “Kaj je, kaj je?! Še jezite me s tem, ko se delate nevedne! Moj Bog, današnja mladina je taka, da bi človek znorel. Ali res ne veste, zakaj šerp vas klical?” je vpil osiveli višji uradnik. “Ne vem!” je ponovila Zala. “Ali niste bili včeraj na veselici?” “Bila sem. Ali ne bi smela iti?” “Počakajte! Ali ni zastran vas prišlo včeraj skoraj do javnega škandala?” je kipel ščetinasti obraz razjarjenega starešine. “Jaz ne vem nič o teni!” se je branila prepadena uradnica. “Še to!” se je grabil ravnatelj za redke lase, ves iz sebe. “Ali ni res, da je zastran vas inženir Kovač sunil ali celo udaril profesorico? Ali ni res, da se je ona postavila pred vaju in oba ozmerjala? Ali ni res, da ste po vsem tem še pijančevali v družbi neke gospode? A, kaj daste na to? Vse do' jutra v sumljivi v družbi na javnem mestu! Kaj?” je rohnel starešina. Zala je sedaj vedela vse. “To je bilo tisto mučno, neznano.” Umirila se je in Hitro zbrala. “Zakaj se ne branite?” ji je z izzivalnim zmagoslavjem zabrusil ravnatelj. “Če smem?” je mirno vprašala Zala. “To zahtevam!” “Hvala. Stvar je takale ...” “Ali samo resnico, golo resnico mi morate povedati!” je kipel starešina. “Z inženirjem sem šla na ples.” “S tem babjakom?” se ni mogel premagati ravnatelj. “Torej z njim pa tudi z uči teljico Zajčevo.” “Z Zajčevo?” je ravnatelj sumljivo zavrtel glavo. “Da, tudi z njo!” je poudarila Zala. “Dalje, je že prav!” “Ko so dame izbirale, je stopila pred naju ...” “Ehe, je stopila pred vaju —* pa?” je strupeno momljal starešina, “gospodična profesorica Tako, zdaj smo pa skupaj!” “Še ne, počakajte!” se je razvnela Zala. “Profesorica je poprosila mojega spremljevalca za ples.” “Mojega spremljevalca, da” se je pačil starešina. “Jaz sem ga takoj pustila. Spominjam se pa, da je bila gospodična res zelo' razburjena. Starešina je nemirno bobnal po pisalni mizi. “Dalje, dalje!” “Obrnila sem se in šla k Zajčevi.” (Dalje prihodnjič) na drugi ponedeljek v mesecu. Imenik raznih društev PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, drugi podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. CHICAGO, ILL. MALE HELP JANITORS AND WATCHMEN Chicago and suburbs. Age 30 to 60 Top wages. Employee benefits. Must pass physical examination. 200 West Ohio Street (195) HEATING SERVICE MEN Must be experienced. Must know control work & piping. Permanent. Good wages for right man. Phone AV 6-8050 (199) SMALL CLOCK ESCAPEMENTS EXPERIENCED HAIR SPRING WORKERS Good opportunity for the right man. Excellent pay. Steady work. Call RA 6-1450. (199.) BAKER Start 11 p.m. Call Mr. Stark at 6115 N. Lincoln. Phone: IN 3-9482. fV (197) BINDERY FOREMAN Experienced in mfg. of loose leaf binders. Excellent opportunity. CREST BINDERY CO. 312 W. Walton Clll 664-4193 BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT AND PIZZERIA Est. 5 yrs. Good money maker. Exc. location. All new equipment. Seats 60 people. Priced to sell. Call 889-3780 or AV 2-5434 (195) HELP WANTED HELP WANTED We need Porters, Housekeepers, & Laundry Help. 6 day week. Will train. PA 9-1300. (195) CHICAGO, ILL. MALE HELP WOOD MACHINE CARVERS Experienced or we will teach. Top wages. CA 6-0393 (196) BINDERY FOREMAN: Nights. Must be familiar with Baum Folders and Rosback Stitcher. MR. SHELDON 467-5010 (196) WOODWORKERS—We need Sawyers, Routers, Shapers, Assemblers, Sanders and Drill Press. Opers. Exp’d. or we will teach. Exc. oppty. Top starting wages, Hosp., all benefits. ACCURATE BOX CORP„ 1218 N. Wells, Call MI 2-3262 (2nd fl. office) (196) Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Christine Živoder, tajnica Florence Straub, 171 E. 264 St., Euclid 32, Ohio, RE-2-8583; blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikar Albin Gribbpns. Nadzornice: Mary Butara, Rose Aubel in Jean Grib-bons. Roditeljica Rose Aubel. Voditelj mladine Donald Straub. Zastopnik za SND in Klub društev Joseph Ponikvar. — Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. — Vsi slovenski zdravniki. — člane se sprejema od rojstva do 60. leta. Zavarovalnina, vsakovrstne police, bolniške, opera-Zapadna slovanska zveza, ustanovljena 1. 1908, pbšlttje na trdni in cijske in odškodninske podpore. — močni finančni podlagi. Po državni preiskavi je nad 147% solventna in nlačuje svojim članom najvišje letne dividende od vseh sličnih podpornih organizacij. DR. SV. REŠN.TEGA TELESA Ustanoviteii Rt. Rev. Msgr John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs, Helen Mirt el in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Rose Tomšič. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. The Maccabees WOODWORKERS — Well est. mfg. firm has openings for men exp. in woodworking. Positions have oppty. to advance within the co. All co. benf. METALCRAFT CORP. 2500 W. Roosevelt, Chicago, 666-8108. (196) FEMALE HELP CHILD CARE Light housekeeping. Campus LIT. 5 days. 2 children, 1 school age. 842-7417 or 842-0750. CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Commander Pauline Debevec, Lt. Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. Dues will be collected by the Record-Keeper on meeting nights ONLY from 6 to 7 p.m. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Victor J. Cimperman, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John Škra-(bec. zapisnikar Peter Sterk ml. slov. zapisnikar France Sever ml., tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 7.45 sv. maši. —- Seja se ,yrši po sv. maši v cerkveni . dvorani. CHILD CARE For 3 children, my home. Experienced. Days. 728-8930 HOUSEKEEPER For motherless home. Private room. School age children. Suburb. 823-2635. Northwest (197) PRESSER Silk & wool. Must be expd. on both. Apply MOURAD CLANERS, 600 Oakton St. Evanston. 328-9851. (199) CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Matt Kern, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 63 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; roditeljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Raymond Hobart; predsednik George Basilone, 1489 E. 172 St., tel. KE 1-7646; 1. pod-preds. Frank Žnidar; 2. podpreds. Zdravko Novak; častni predsednik Joseph Hočevar; kores. tajnik Jack Šimenc, 799 E. 155 St., tel. MU 1-8111; finančni tajnik Bill Chapman; blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd.; maršal Joseph Sajovic; načelnik programov Anthony Šlach-tigal; načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St, tel. KE 1-8622; načel. kat. akcije Guy DeMark; poročev. v angl. Anthony Nachti-gal; poročev. v slov. Ernest Terpin; mladinski načel. Edward Zadnik; načel, za duhovne vaje Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani. Lovska društva SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Frank Kramer; podpredsednik: Stanley Česen; tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland, Ohiu 44105. — Prihodnja glavna seja bo 1. nedeljo v maju 1965 pri Rainbow klubu v Twins-burg, O. SHIPPING DEPT. GIRL Wrapping packages & stock work. Good at figures. No expr. necessary. Mr. Hollenbeck 248-3660 G. FAST CO. 1820 W. Roscoe (196) OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matija Jager; preds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič.— Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 2. uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Pevska društva glasbena matica Predsednik John Perencevic, prva podpreds. Mrs. Eileen Ivančič, druga podpreds. Mrs. J ime Price, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss JoAnn Stwan; pom. tajnica Mrs. Mollie Frank, nadzorniki: Larry Jajcinovic, Jo Mary Hochdorfer, Miss Geraldine Urbančič. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Don Jacin. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer, v SND. soba št. 2. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Jure Švajger, podpredsednica Marija Martik, tajnica Marija Sekne, 1144 Norwood Rd,, blag. Franc Lovšin, odborniki: Franc Kovačič, Helena Mihelič, Jože Odar, Marjan Perčič, Janez Sever in Ivica Tominec. Pevovodja Frank Zupan. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor: Stefi Tolar, Angie Žabjek, Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Resnik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK« 676 Birch Dr., Cleveland 32, Ohio Predsednik Slavko Zupan, podpredsednik Cvetka Peklar, tajnik Gabrijel Žakelj, blagajničarka Roži Župančič. Pevovodja Miodrag Sa-vernik. Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsed. Ivan Jakomin, podpred-sed. Jakob Mejač, ta j. France Hren, 21101 N. Vine Ave., tel. 531-6196, blag. Štefka Smolič, zapis. Miro Odar, za program M. Odar, I. Hauptman, S. Gerdin, J. Mejač in S. Gašer, odrski mojster Slavko Štepec, arh. Srečko Gaser, kuhinja P. Stanonik, bara L. Mohar, F. Kastigar, reditelja F. Stanonik, P. Trpin, knjižničar F. Jenko, nadzorniki P. Omahen, F. Urankar in V. Vrhovnik. Seje so 1. ponedeljek v mesecu v Slov. domu na Holmes AVenue ob osmih zvečer. Alphonse Sajevic, 531-9309; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, Joseph Kušar, John Evatz; gospodarski odsek: predsednik John Troha, Albert Pestotnik, John Snyder; direktorij: John Adams, John Hrovat, John Gerl, Louis Modic. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Predsednik John Habat, podpredsednik Stanley Zagorc, blagajnik, Al Marn, tajnik Frank Žnidar, 761-C362, zanisnikar Frank Hren. Nadzorni odbor: Cyril Štepec, Joseph Hribar, Louis Jarem. Gospodarski odbor: Joseph Ferra, Frank Stanonik, John Trček. Ostali direktorji: Frank Sustersich, Frank Mrzlikar, Robert Berish, Ed Grosel. Seja direktorjev se vrši vsako četrto sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v navadnih’ prostorih. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Anton Vrh, podpredsednica Jennie Trennel, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele, nadzorniki: Frank Bitenc, George Marolt in Harry Blatnik, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec, Frank Zorman Direktor, John Cech. GOSPODINJSKI KLUB NA JtJ' TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, predsednica Rose Vatovec, tajnih Stella Mahnič, blag. in zapis. Ma^ Taucher, nadzornice: Anna Kres*" vic, Antonija Rolih. Angela Mag°' vec. Seje so vsako 1. sredo v m*36' cu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave- UPRAVNI ODBOR KORPORACIJ13 “BARAGOV DOM”, 6304 St. Cla'r Predsednik Joseph Nemanich; Pofl' predsednik Frank Grdina; tajnih Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Me" Cleveland, O. 44103; blagajnik Sta* ne Vidmar; Baragova prosveta dr Vinko Vovk: gospodar Alojzij Baje> upravnik Doma Jakob Žakelj; 0°' borniki: Anton Vogel, Edmund TuA Franc Sleme, Jože Križman, Vink0 Rožman, Slavko Miller, Frank C*" rar in Anton Meglič. Telefonska št*" vilka Doma: EN 1-5926 ali pa HE 0142. Dom oddaja prostore za dA' žabne prireditve. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik Jernej Slak, podpr*0' sednika Frank Urankar in An.t°n Vogel, tajnik Stanislav Vrhov*0' 6211 Glass Avenue, Cleveland O’* 44103, tel. 391-7173, blagajnik Bert3 Lobe. Odborniki: Frank Tornih’ Pavel Žakelj, Frank Dejak, FraA Kastigar, Maks Jerič, Vitko Slem0' Rudi Merc, Andrej Kozjek. Duhov’' ni vodja: c. g. Raymond HobaA Nadzorni odbor: Jože Nemanič' Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Ka' zsodišče: John Kovačič, EdvaN Ljubi, John Oster. MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 'k Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. ic Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. J v(ii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiii!iiiiiiiiniiiiiiimiiiii!iiim!iiii)ii>lll,j K DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednik Vinko Zgonik; podpredsednik Frank Kokal; tajnica Mary Ulyan; blagajničarka JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., KE 1-7419; zapisnikar Louis Modic; nadzorni odbor: 1. Sylvia Evatz, 2. Louis Stavanja, 3. Anthony Milavec, 4. Milan Ulyan; režiserja: Vinko Zgonik, Frank Kokal; arhivarja: Frank Kokal, Anthony Milavec; mojstri odra: John Kokal, John Mihelich, Anthony Milavec, Milan Ulyan; še-petalka Milka Kokal. — Seje: Tretji četrtek ob 8.00 zvečer. Zabava po sejah v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, O. Slovenski domovi SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsed. Tony Zak, podpredsed. Joseph Birk, itaj. Frank Bavec, blag. Frank Elarsic, zapis. Julia Pirc; nadzor, odbor: Frances Tavčar, Josephine Stwan, John Centa, Frank Dolenc, Louis Zigman; gospodar. Odbor: Krist Stokel, Joseph Okornj Don Chesnik, Eddy Kenik, John Pestotnik, Frank Plut, Frank Wi-rant. Janko Rogelj častni predsednik. Seje so vsak 2. torek v mesecu "'b osmih zvečer v sohi št. 4 starega poslopja. • PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik John Snyder Jr., 23810 Devoe Rd., RE 1-4098; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor; John Poznik Jr., John. Globokar, Joe Petrich. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik John, Evatz; tajnica JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Fuclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; blagajnik Frank Zigman; nadzorni odbor: Christine Kovach, Pauline Sajevic, Milan Uljan.—Seje za 1. 1966 prvi ponedeljek v mesecu: febr., marec, april, okt., nov., dec. v American Yugoslav Cen.tru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309. S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTAl (K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠJiA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA 3 sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa S takoj po rojstvu. S • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladin*1 | • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine § • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 = • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; = • elanom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. | K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averik1' | Premoženje________________________$16,300,000.00 1 Članov - 45,000 ____________Certifikatov - 47,500 | Veljavna zavarovalnina ___ $39,700,000.00 Solventnost. - 118.99% 3 Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnil® izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 66431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. tME NASLOV MESTO DRŽAVA ...................... CODE ...... fiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiii!iiiii[mmiii!ii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiimmiimimiiiiimiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitn>1l! KLUB LJUBLJANA Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik J. Gustinčič, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. John Barkovic, zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Anna Kutcher, Josie Škabar in Frances Julylia. Kuharica Frances Gorjanc; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Edward Leskovec, tajnik ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjam0 dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nuje®* AMERIŠKA DOMOVINA 6117 SL Clair Ave. Cleveland 3, Ohi° Moj stari naslov: Moj novi naslov: i. MOJE IME: PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO