UfcdiilMvo z
SchUleijeva cesta štev. 3,
na dvonSču, L nadstropje. * «
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
s s
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* »
Anonimni dopisi se ne uvalujejo.
NARODNI
DNEVNIK
UpravnUtvot
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-
ogerske dežele:
celoletno ... K 25-— polletno ... K 12-50 Četrtletno ... K «'30 moeečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"-r za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se poSilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna itev. stane 10 h.
Stev. 26.
Celje, v sredo, dne 3. februarja 1909.
Leto I.
Uredništvo in upravništvo „Narodnega Dnevnika" in „Narodnega Lista" imajo stalno telefonsko številko (Celje, interurban) 65
(Na fsto številko kličite tudi „Izvrševali» odbor Narodne stranke" in „Zvezo narodnih društev".)
Organizirajmo se!
Poziv slovenskim obrtnikom.
Velik del na uspehib gospodarskega napredka našega ljudstva na Sp. Štajerskem je brezdvomno pripisovati marljivemu in vstrajnemn sodelovanju slovenskega obrtništva. Ono je, svesto si svojih dolžnosti, povsod uspešno pripomoglo v delu za gospodarski napredek slovenskega ljudstva, v zavesti, da le v skupnem delu vseh stanov naroda leži njegova moč in njegova rešitev.
Pri tem skupnem delu je slovensko obrtništvo pozabilo, oziroma se dosedaj ni zmenilo za utrditev svojega lastnega iivljenskega pogoja: za svojo organizacijo.
In vendar je k temu bila že dvanajsta ura, — skrajni čas, da se najdejo možje in sredstva, da rešijo, v kolikor je še to mogoče, slov. obrtnika iz krempljev nemškega kapitala in stanovske nezavednosti, — da mu pripomorejo do ojačenja njegovih sil — k stabilizaciji njegovega obstanka, k zboljšanju njegove bodočnosti, in da skrbijo za vedno nov, svež obrtniški naraščaj.
V današnjih razmerah — priznajmo si to odkrito —naravnost nazadujemo: Dočim se oholi Nemec vgnezdnje in Siri v našo neizmerno škodo po lepem slov. Štajerju, — se bori večinoma naš slovenski obrtnik ob ostankih nekdaj tako re ničnega ideala, da ima „obrt zlato dno", za svoj trdo zasluženi kruh; obupava in tarna, a ne išče sredstev za zboljšanje svojega gospodarskega položaja ter vse premalo upošteva, celo nekako apatično gleda napredek naših sosedov na obrtniškem polju. Le v letu enkrat ga vzbudi glas zadružnega načelnika, ki ga kot uda zadruge — ker to že mora biti — obvešča o občnem zboru, katerega se pa — vsaj po navadi — v nespoznanju in nerazumevanju velikih koristi organizacije, skupnega dela — ne vdeleži. — In naša nada, naš up za boljšo bodočnost, naši učenci naše pomočništvo? Izuči se in potem raznarodi. — Kruhoborstvo ga pelje v tujino (tuintam tudi želja po spopol-nitvi strokovnega znanja) — odkoder se razven redkih izjem vrne v domovino s spremenjenim imenom, z oma-deževanim značajem, slovenstvu nasprotnim političnim mišljenjem. V oči-gled nevarnemu položaju in v očigled pretečemu poginu se je začelo sicer v zadnjem času gibanje, ki naj poživi slov. obrtništvo ter ga združi v dosego skupnih ciljev k enotnemu, načelnemu dela. Da se to veliko delo zvrši, bo treba vsakemu obrtniku in tudi ne obrtniku, ki ima srce za stvar, napeti vse sile,
da vstane slov. obrtnik iz mrtvila, da se začne slov. obrtništvo zavedati svojega poklica, da ga prešine zamozavest, volja do borbe za napredek in čast, za izpolnjevanje nar dnih dolžnosti. Morda poreče kdo: saj imajo obrtniki svoje na postavni podlagi nstanovljene zadruge! To je sicer res, a mnogo slabše ne bi tudi brez teh moglo biti. Le malo kje se zraven obligatnega sprejemanja in oproščevanja učenca — vršečega se tuintam še po načelih, — izposojenih od Nemcev — stori kaj v prid obrtništva z gojitvijo stanovske zavesti, z ustanavljanjem obrtno-nadaljevalnih šol, s tečaji za pospeševanje strokovnega znanja, z ustanovitvijo sirovi nskih zadrug, s posredovanjem služb, z zavodi za dobavo cenega kredita, z boln. blagajnami, z obrtnim časopisjem, s pravno pomočjo v obrtnih zadevah in drugimi velevažnimi, v področje strokovne »brtne organizacije spadajocimi stvarmi.
Vidi se pa iz vsega tega, da je moč poedinih obrtnikov, zadrug n društev za izpolnjevanje omenjenih nalog preslaba, da je treba zadrugam iskati medsebojnega spoznanja in s p o j e n j a. S kako velikanskimi uspehi delujejo naše gospodarske in kmetijske zadruge potom svojih zvez, kako vidno napreduje nemško obrtništvo potom svojih zvez, tako da je vlada morala obema večjima štajerskima obrtniškima zvezama eo ipso pripoznati pravico do zastopstva v novoustanovljenem obrtnem svetovalstvu trgovskega ministerstva 1
Treba je spojiti obstoječe slovenskoštajerske obrtne za-drugevobrtno zadružno zvezo naj si bode potem sedež taiste v Celju ali v Maribora. Tukaj je treba skupnega dela!
Zveza naj bi delovala vsestransko v korist svojih članic — zadrug: s pomočjo vladnega zadružnega inštruktorja za ustanovitev šol in pospeševanje drugih vže označenih ciljev, s posredovanjem dež. obrtn. pospeševalnega urada za povzdigo splošne strokovne nao-brazbe.
Skrbeti bi imela tudi za primerno zastopstvo v trgovsko-obrtni zbornici graški (kjer še dozdaj nismo niti zastopani) za jeden sedež v državnem obrtnem svetovalstvu,kjer bodemo najbrž po nemilosti vlade in nemške konkurence popolnoma brez zaslombe.
Zveza bode imela dolžnost skrbeti na preustrojitev obstoječih skupnih zadrug v strokovne zadruge, in vkolikor to ni mogoče, v spojenje enakih obrti v posebne zadruge. Ta delokrog je zvezam predpisan že po novem obrtnem zakonu, kateri pa objednem pooblašča vlado, da sama vzame inicijativo za ustanovitev takih zvez, ako bi obrtniki ne storili že tega sami. In kaj imamo od vlade pričakovati, menda že dobro vemo !
Ganimo se torej in postavimo si skupno geslo: Naprej in ne nazaj! Kar je zamujeno, se še da popraviti z marljivim delovanjem in s trdno voljo. Še je čas, in ravno sedaj, ko se povsod
vršijo občni zbori obrtnih zadrug, naj vel a moj apel do vas, stanovskih tovarišev: Sklenimo, da si ustanovimo lastno centralo ali zvezo ter naš sklep sporočimo obrtnemu društvu v Celju, ki je v svoji požrtvovalnosti prevzelo začasna pripravljalna dela, kakor hitro se prijavi zadostno število zadrug, ustanovimo si zvezo. Volimo tndi po enega ali več zastopnikov, ki se naj svojčas udeleže ustanovnega zbora.
Dosti nas je obrtnikov na Spod. Štajerju, ali sedaj se kot stan še nismo v našem političnem in gospodarskem življenju tako uveljavili kakor nam gre po našem številu in uaši davčni sili. Ako bodemo povzdignili svojo organizacijo, ako si bodemo postavili za vse slučaje trdna gmotna tla, bomo veljali nekaj doma in pri naših sosedih. Nedvomno bode slovenska javnost in narodno zastopstvo na merodajnih mestih bolj upoštevalo naše opravičene želje in zahteve kakor to dela sedaj, ko slovenske delegacije v zakonodajnih za-stopih molče, kadar se odločuje naša usoda: deloma, ker ne poznajo naših teženj in zahtev, deloma ker podcenjujejo važnost slovenskega obrtništva, katero edino more z osvojitvijo nemških mest in trgov zasigurati naši narodnosti na Sp. Štajerskem stalen obstoj. K prej navedenim stanovskim in strokovnim momentom pride torej še ta politični, ki nas vzpodbuja za ustanovitev lastne stanovske organizacije, lastne obrtne zadružne zveze na Sp. Štajerskem.
Ako je pa katera zadruga ud graške zveze, opozorimo taisto, da se naj pridruži nam: govori za to v praktičnem in gospodarskem oziru dejstvo, da nam more pač v naših razmerah, ki so dokaj drugačne ko one na nemškem Štajerskem, pomagati in nas voditi le domača zveza, govore pa za to tudi narodnostni oziri.
Idimo torej na delo, odrešilno in koristonosno delo. Vse za naš obstoj in napredek! Na veselo svidenje na I. občnem zboru „Obrtniške zadružne zveze na Sp. Štajerskem!'1	Z.
Shod zaupnikov narodno-napredne stranke v Ljubljani.
Včeraj ob 10. uri dop. se je vršil ob številni udeležbi kakih 320 mož shod zaupnikov narodno - napredne stranke. Udeležba z dežele je bila velika, minimalna pa iz Ljubljane. Navzoči so bili vsi strankini poslanci razun Gangla in obolelega dr. Novaka.
Načelnik Hribar je v pozdravnem govoru omenil, da je večina učiteljstva izjavila, da vstraja v stranki vkljub sklepom učiteljskega shoda.
Dr. Tavčar je poročal o začasnem pomirjenju med napredno in klerikalno stranko, ki je nastalo po 20. septembru. Dogovor je bil le glede deželnozborskih dopolnilnih volitev, med časopisjem pa je veljala neka tiha konvencija. Za deželni zbor so klerikalci dali zagoto-
vilo, da je Schwarzov odstop zagotovljen. Odslej ni več priporočati, da se kak mandat prepusti klerikalcem brez boja.
Dr. Žerjav je izjavil, da je položaj za narodno-napredno stranko ugoden vkljub temn, da so klerikalci prišli do vlade in sedaj izvajajo krščansko načelo: „liberalcem ksof, klerikalcem groš". Ugoden je, ker je stranka zdaj nujno opozicijska, kar uničuje korupcijo. Stranka mora biti odslej najradikalnejše krilo naroda. V tej zavesti se ji radi pridružijo mlajši na-prednjaki, ki so doslej stali na strani. Ni nečastno, če stopijo na stran premaganih, ki jih hočejo zopet peljati do zmage. Predlaga resolucijo, ki se izreka za najradikalnejši odpor proti vladi in Nemcem in odklanja kompromise s klerikalci, ki so izza 20. sept. izrabljali položaj za sebične svrhe in v vseh vprašanjih (kranjska šparkasa, bojkot itd.) igrali hinavsko vlogo. Resolucija se je soglasno sprejela.
Dr. Triller je poročal o deželnem zborn. Zborovalci so zahtevali jasnosti glede garancij o odstopu Schwarza, na kar je dr. Tavčar ponovil, da je dobil od klerikalne strani zagotovilo o odstopu. Govorili so Rudež, dr. Žerjav in Lenče. Prvi je izrekel grajo, da se je klerikalcem toliko verjelo.
Hribar je poročal o organizacijskem delu vodstva, osobito na zadružnem polju, dalje glede političnih društev in obrtniške organizacije. O poročilu se je vnela živahna debata, v kateri sta dr. Švigelj in Ribnikar grajala opustitve, ki jih je zagrešilo vodstvo. Govorili so dalje: Meden iz Cirknice in dr. Pegau iz Idrije, ki je priporočal, naj se ne zanemarja lokalnih naprednih interesov izven Ljubljane. Odgovarjala sta dr. Tavčar in Hribar, na kar so se sprejeli predlogi, da se za vse okraje osnujejo politične organizacije, da se pobira davek za stranko in nastavi stalen tajnik in da se povsod skličejo shodi.
Končno so se izvršile volitve v odbor zaupnih mož, ki ima izbrati potem strankino vodstvo. Izvoljeni so zaupniki raznih stanov in okrajev. Nato se je shod zaključil.
Shod zaupnikov, je napravil ugoden utis. Nasprotja med „mladimi" in „starimi" so se sicer jasno pokazala, a znajo le koristiti, ker nečuveni pritisk vlade in klerikalcev sili k slogi in disciplini. Shoda naj sledi plodno delo.
Politično Kroniko.
a Proti jezikovnemu in zakonu o okrožni ustavi na Češkem sta podala ministra Ždček in Schreiner v ministerski konferenci vsak svoj separatni votum. Češki minister protestira proti temu, da zakonska načrta ne uvažu-jeta izjave deželnega zbora, nadalje proti predpisu, da bi se pri nemški sodiščih tudi češke izpovedbe nemških protokolirale ter da bi se uradništvo delilo po narodnosti na temelju gotovega številnega ključa. Schreiner s svoje strani protestira proti predpisu,
kateri priznava češkemu jeziku v vna-njem uradti del onih pravic, katere so mn bile potom Stremayerjevih naredb priznane, protestira tudi proti temu, da bi se mostecko in broumovsko okrožje proglasilo za mešano ter zahteva da se ti dve okrožji proglasita za čisto nemški. Kljub tem protestom sta bila zakonska načrta sprejeta v mini-sterskem svetu brez spremene in bo-deta predložena parlamentu.
b Položaj. „Montagsrevue" piše, da so vladni krogi zelo deprimirani. Češki nujni predlogi pričajo, da so Čehi zelo razburjeni in skoro nepri-stopni; bati seje, da Bienerthove predloge zavržejo in stopijo v obstrukcijo. Kršč. socijalci predlagajo vladi, naj zasedanje zaključi ter v kratkem zopet skliče parlament, češ, da se samo na ta način otrese čeških nujnih predlogov, ki prečijo parlamentarno delo, predloge o rekrntih in aneksiji naj pa poda parlamentn v obliki nnjnih predlogov. Vlada pa tega noče, ker se boji burnih nastopov v parlamentu ter rajše odstopi. Ifcndi drugi listi pišejo zelo pesimistično o položaju.
b Nemikl agrarcl so se na novo organizirali. Na shodu v LitoméFicih je dejal dež. poslanec Meyer med drugim tudi to: „Čehom moramo s pestmi dokazati, da imamo še oblast v rokah. Kos tega dela smo še nedavno izvršili v Hebu", (odkoder so pregnali češke poštne uradnike ter vlado prisilili, da bodo v bodoče češki ambulančni uradniki prenočevali v Karlovih Varih namesto v Hebu!)
b Kriza v ogrskem ministerstvu, o kateri so listi v zadnji dobi večkrat poročali, bode rešena na ta način, da odstopi gr. Andrassy, oče famozne pluralne volilne pravice, z njim vred pade seveda tudi načrt njegove volilne reforme. Ako se bančno vprašanje reši v smislu stranke 48 tnikov, potem bi predsednik zbornice Justh prevzel po Andrassyju notranje ministerstvo in bi izdelal nov načrt volilne reforme. An-drassyjeva ustavoverna stranka bi se razdrobila, en del bi se združil s stranko neodvisnosti, en del bi ustanovil konservativno stranko 67 tnikov z grofom Ivanom Zichyjem na čelu — in Andrassy se pripravlja, da prevzame za Ahrenthalom ministerstvo vnanjih reči.
b Shod nemške socijalne demokracije na Češkem je bil te dni v Pragi Predsedoval je posi. Schäfer, češko soc. dem. je zastopal posi. Nčmec. Razpravljalo se je o rešitvi narodnostnega vprašanja. Govorili so o tem dr. Adler, dr. Renner in Seliger. Ta je zagovarjal stališče, da naj se izvede narodna avtonomija v smislu individualne ravno-pravnosti, tako da bi bil vsak Čeh in in vsak Nemec na Češkem, naj biva že kjer koli hoče, ravnopraven, posi. Selieer je proti teritorialni razdelitvi dežele na češke, nemške in narodno mešane okraje, kakoršne zahtevajo Nemci in kakoršne vladni načrt predlaga. Predlog narodne avtonomije se strinja z načrtom, ki ga je v tem oziru izdelala tudi češka napredna stranka. Na shodu se je zahtevala tudi demokratizacija vseh zastopstev (občinskih, krajnih in deželnih.)
a Trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. Zveza severnočeških industrijalcev je na svojem zborovanju v Libercih sprejela resolucijo, v kateri pravi, da zahteva položaj avstrijske industrije, da se z obzirom na to, da bode ta pooblastilni zakon in trgovinska pogodba s Srbijo kmalo potekla, čimprej sklenejo defiuitivne trgovinske pogodbe z balkanskimi državami, katere tvorijo naravnost neobhodni trg za avstrijske industrijelne izdelke in ker je izvoz v balkanske države živ-Ijensko vprašanje za avstrijsko industrijo.
b Vojni kredit na Srbskem. Sinoči smo prejeli iz Belgrada brzojavko: Nasprotno trditvam dunajskih listov, da je muogo srbskih poslancev nasprotnih votiranju izrednih vojnih kreditov, doznaje Vaš dopisnik iz parlamentarnih krogov, da bode zahtevani vojni kredit, kakor vsi dozdajni, enoglasno sprejet.
a Gospodarski polom na Srbskem. Razni srbski listi poročajo o polomu raznih srbskih tvrdk' v Belemgradu in po deželi, ki so vsled nesmiselne bojne agitacije prišle v denarne stiske ter so ustavile plačila. Pasi ve teh tvrdk znašajo okoli 3 mil. frankov.
a Turško-bolgarski spor bo mirnim potom končan. Turčija je izjavila se mirnim potom poravnati ako ji Bolgarija plača 125 mil. frankov odškodnine. Ako bi Bolgarija ne mogla take svote naenkrat plačati sprejme Turčija 100 mil. zdaj ter počaka na plačilo ostalih 25 mil. na poznejšo dobo. O kaki regolaci meje ni več govora. Turčija je pripravljena sprejeti posredovanje velesil glede odškodnine.
a Bojkot na Turškem končno vender pojema. Centralni odbor je pisal vsem odsekom po državi, naj opuste nadaljno agitacijo proti avstrijskim izdelkom, ker bode avstro - turški spor v kratkem v zadovoljivem smislu rešen. Kakor turški listi poročajo, bo danes izročen turški vladi protokol ter se je nadjati, da bo tudi v kratkem podpisan. Veliki vezir je izjavil avstrijskemu poslaniku v Carigradu, da Lloydovi parniki že lahko brez vseh zaprek začno dovažati blago iz Trsta. Avstrijski poslanik je danes izročil visoki porti protokol ter prijavil premene, katere si Avstija v turško-av-strijskem dogovoru želi.
Obrambni vestnih.
a Za družbo sv. Cirila in Metoda
so nabrali vrli gostje na gostiji gosp. Jakoba Zabavnika, posestnika in krč-marja v Jastrebcih pri Sv. Bolfenku pri Središču, z gospico Veroniko Žga-nec K 11'46. Naj služi v posnemanje. Omenjena gosilna ima tudi plačilne listke družbine — prva v našem okraju.
Štajerske novice.
a Ustanovni občni zbor Ciril-Metodove podružnice v Dramljah pri
Celju je uspel prav sijajno. Podružnici je pristopilo kar prvi dan 42 rednih, 10 podpornih in 3 ustanovni člani. Zborovanja se je udeležil g. Ivan Pre-koršek, ki je v svojem govoru kazal zlasti na izobraževalne naloge, ki čakajo novo ustanovljeno društvo. V odbor so izvoljeni sami vrli možje. Čast zavednim Drameljčanom!
Gonja proti Slovencem v Gradcu. Iz Gradca se nam piše 28. jan. Tukajšnji nemški in nemškutarski krogi so sklenili v zadnjem času naravnost zaroto proti vsemu, kar je slovenskega v Gradcu. Na čelu temu gibanju je seveda buršovska druhal. Vsi graški gostilničarji so dobili ukaz, da svojih prostorov ne oddajo nobenemu slovenskemu društvu za prireditev najnedol-žnejših in najskromnejših zabav. Lokali, v katerih so Slovenci leta in leta prirejali svoje interne koncerte in plesne venčke, so jim za vedno odpovedani. Gostilničarji sami tarnajo in se hudu-jejo nad nečuvenim nastopom nemškega pobalinstva in odkrito priznavajo, da izgube s Slovani svoje najboljše goste. A strah pred nemškonacijonalnim terorizmom. strah pred demonstracijami in pred bojkotom jih naravnost sili, da zapirajo Slovanom pred nosom vrata. Vsled tega so vse slovanske prireditve odslej v Gradcu onemogočene. Toda lepše še pride. Slovenskim strankam
nameravajo nemški hišni gospodarji odpovedati stanovanja, istotako dijakom in slovenska akad. društva doslej vkljub vsemu isknju niso našla varne strehe Tukajšnje oblasti se seveda niti najmanj ne zmenijo za nesramno početje nemškega pobalinstva. Menda imajo preveč posla z zasledovanjem švabskib svinjarjev iz nemškonacijonalne kavarne „Styria", domene nemških bur-šakov — ponočnjakov. „Tagblatt" nadaljuje svojo gonjo proti nam v tako brezobzirnih člankih, ki bi jih moral zapleniti najponižnejši drž. pravdnik.
o Proti Slovanom v Gradeu. Čudom se mora človek vprašati, ali veljajo ukazi vlade odnosno minister-sterskega predsednika samo za nas, za Nemce pa ne? Kakor znano, je dal Bienerth strog ukaz, da se mora vsako bojkotno gibanje najstrožje zasledovati. In kakor so naši cenj. čitatelji prepričani, naši za Slovenstvo tako „vneti" državni pravdniki ta ukaz v polni meri izvršujejo. V Gradcu pa menda ukazov vlade ne poznajo, kajti graški časopisi nemoteno, ne da bi se drž. pravdnik kaj zmenil, hujskajo na družabni bojkot proti Slovanom v Gradcu. Tako prinaša „Grazer Tag-blat 30. m. m. poziv „vodstva nemško-radikalne stranke" na zadrngo gostilničarjev v Gradcu, naj noben gostilničar ne da Čehom, ki hočejo v Gradcu prirediti — kakor pravi „Tagblatt" — „Trutzfest", svojih prostorov na razpolago. Tako daleč smo torej že prišli! Toda tudi za graške prenape-teže se bo našlo zdravilo!
o Učiteljska mesta. Razpisana so: pri Sv. Lovrencu na Dr. p. de-finitivno ali provizorično mesto učiteljice; pri Sv. Andražu v Slov. Gor. defin. mesto učiteljice; pri Sv. Marku niže Ptuja defin. mesto učitelja; v Zi biki- mesto učiteljice; v Rečici mesto učitelja; na dekliški šoli v Hrastniku mèsto' učiteljice.
v Hvaležen spomin vrlemu možu ! Bilo je leta 1875. Sklical sem v Celje odborovo sejo „Učiteljskega društva za slovenski Štajer". Vsled tega sem bil pozvan na zagovor na celjski magistrat k županu Neckermannu. Ta me je oštel, rekoč: Lahko bi Vas ovadil sodniji, a tega ne storim. Naznanil pa Vas bom deželnemu šolskemu svetu". To je res storil. In ta me je pa ovadil mestni delegirani sodniji v Celju. Ko je bila obravnava, ponudil se mi je blagi ranjki dr. Janko Sernec, ki je bival po na ključji kot porotnik v Celju, za zagovornika. Dobro me je sicer zagovarjal, a vkljub temu sem bil obsojen na globo 20 kron. Že sem hotel kar plačati, a on, uvidevši mojo nedolžnost, mi je svetoval, naj se pritožim na okrožno sodišče, češ, „napravil bom jaz utok tako brezplačno, kakor sem Vas danes brezplačno zagovarjal." In res. Storil je to in okrožno sodišče me je oprostilo! Tako se imam temu blagemn možu zahvaliti da hodim po svetu še dandanes kot s o d-nijsko neomadeževan državljan.	J. Lapajne.
o Otroški vrtec v Gaberju. V soboto so bili vsi otroci, bilo jih je 37, bogato obdarovani. Dobili so celo obleko, predpasnike ali čevlje, čepico, nogavice, zimsko perilo, razun tega vsak tri zavitke s poticami, sadjem in dr. Celjska Ciril-Metodova podružnica, ki je to prelepo uspelo božičnico priredila, se najiskreneje zahvaljuje vsem cenjenim damam, ki so z občudovanja vredno vnemo pripravile toliko veselja in dobrot! Bodi dovoljeno jih imenoma navesti: ga. dr. Božičeva, dr. Detičkova dr. Dijakova, dr. Dolarjeva, dr. Filipi-čeva, dr. Hrašovčeva, prof. Joštova dr. Kalanova, I. Kalanova, dr. Karlov-škova, prof. Kosijeva, dr. Kukovčeva, Ravnikarjeva, Salmičeva, dr. Schwa-bova, Simoniškova, dr. Sernečeva, dr.
Stikerjeva, Vaničeva, d*, »v. Vassi-chova, Vrečerjeva, dr. Vrečkova, Voš-njakova. Istotako se zahvaljuje gospodični vrtnarici za ves njen trud.
o Trgovski plesni venček, ki ga je priredilo včeraj Slov. trgovsko društvo v Celju v uknsno okrašenih prostorih Narodnega doma je.bil precej živahen in je nudil gotovo mnogim obilo zabave. Občinstva je bilo precej, le trgovskih pomočnikov, za katere je bil plesni venček, je bilo zelo malo. Režiser plesa je bil g. Rafko Salmič. Plesalo se je do zjntraj.
Plesala se je tudi češka beseda, -čeravno ni bila na plesnem redu in občinstvo jo je burno aklamiralo. Želeti bi bilo, da bi se v prihodnje tudi postavila v plesni red.
o „Nemški" Ptuj zopet v nevarnosti. Iz Ptuja se nam piše: Dne 6. t. m. priredi naš mladi „Sokol" vi prostorih Narodnega doma svoj plesni venček. Vsled te nedolžne prireditve vlada pri naših nemških bratcih velika „razburjenost". Strah pred Sokoli je tako velik, da opozarja „Marb. Ztg," ptujski magistrat na veliko nevarnost (!), ki preti ptujskim Nemcem s to prireditvijo. Kdo se ne smeje? Kakor se vidi, dela „Marb. Ztg." za naše Sokole brezplačno reklamo.
a Iz Gornjegagrada. Okrajni aa-stop proti nemšk. šolsk. nadzorniku. Pri letni seji okr. zastopa gornjegraj-skega se je soglasno sklenila sledeča resolucija in so brzojavno odposlala na naučno ministerstvo: „Zastopniki okraja Gornjigrad najodločneje ugovarjajo nameravanemu izzivajočemu imenovanju šol. nadzornika nemškim šolam s' ov. Štajerske. Javni činitelji, zabranite narodnostne prepire, katere bi to imenovanje poostrilo. Zahtevamo tudi povoljno rešitev slov. vseučiliškega vprašanja." — Isti protest je sklenil v zadnji seji tudi okr. šolski svet vranski.
a Iz Mozirja. Stalni konferenčni odbor za uradno učiteljsko konferenco je, kakor smo že poročali, imel svojo sejo zadnjo soboto, dne 30. jan. 1909. v Mozirju. Sklenilo se je, da bo letošnja uradna konferenca dne 3. julija v šoli v Mozirju. Za referat „Šola in dom", pedagoški obrisi z ozirom na točko 120 šolskega in učnega reda so se določili kot referenti Rado Knaflič, Iv. Pušenjak, Jos. Bizjak in Peter La-pornik, za referat „O Tumlirzevi jezikovni vadnici za nemške šole" kot referenta Fr. Lorbera, Iv. Klemenčič, za referat „Kako se naj nouk ženskih ročnih del neguje, da usposobi našo žensko mladež v gospodinjstvu najpotrebnejših del", pa določi referentinje šolski nadzornik.
o Konfuznost pri gospodih okoli mariborske „Straže" narašča, čimbolj čutijo od dne do dne, da se ne bodo vzdržali na površju. Pribili smo v „N. D.", da je „Straža" odrekla predale slov. trg. društvu v Mariboru, češ da za to liberalno društvo noče delati reklame. Pondeljkova „Straža" proglaša to našo trditev za „nesramno laž", a v isti notici pravi: „...smo jim (trg. društvu!) mirno odgovorili, da ne sprejemamo več notic, tičočih se trgovskega društva. Kajti da bi mi delali reklamo za društvo, katerega glavni faktorji delajo proti nam, to bi bilo pač prene-umno." No, in kaj smo mi drugega trdili? Konfuznost, tvoje ime je — „Straža"!
o Od sodnije. Iz Ormoža pojde c. kr. sodnik dr. Pupacher za c. kr. tajnika pri finančni prokuraturi v Trstu. V Ormož pride na njegovo mesto začasno avskultant Altziebler (Nemec v popolnoma slovenski okraj!!) iz Celja.
o „Straži" je silno neprijetno, da smo klerikalcem ad oculos dokaza.
njihovo vetrnjaštvo v važnih narodnih vprašanjih, kakor je n. pr. ono glede pouka nemščine v ljudskih šolah. Z otročjimi izbruhi ignorance „Stražinih" politikov se ne omajajo naši težki udarci. Govorili bomo zopet, če nam bodo znali odgovoriti stvarno.
o Belar — na Štajersko! „Slov. Narod" poroča iz verodostojnega vira, da namerava vlada imenovati namesto dež. šolskega nadzornika Končnika, ki gre v kratkem t pokoj, sedajnega 3. dei. šol. nadzornika za Kranjsko — Belarja. Kakor znano, ima Končnik nadzorovati slovenske in utrakvistične šole, in jasno je, da mora njegov naslednik biti popolnoma vešč slovenskega jezika. Najodločnejše svarimo vlado pred takim imenovanjem, ker zna doživeti vihar, kakoršnega še ni občutila! Slovenske poslance pa pozivamo oa krovi
o Nemške fantazije. Graška „Tagespost" ima v svoji včerajšnji številki članek, iz katerega tako krepko odseva germanska fantastičnost. Smisel članka je: Če pride do vojske med Avstrijo in Srbijo, bodo kajpak avstrijske „divizije" mahoma osvojile 8rbijo. Avstrija Srbije sicer ne bo zasedla kot svojo last (o ta velikodušnosti), nikakor pa ne sme pripustiti, da bi katerikoli iz dinastije Karagjor-gjevicev še nadalje sedel na srbskem prestolu. Todi noben črnogorski princ ne sme postati srbski kralj, ampak srbski prestol mora zasesti član kake nemške knežje rodbine. — Da, da, ko bi šlo po željah „Tagespoštinih" imokov: cel Balkan bi bil danes v rokah nemških knežjih rodbin!
v Okrajni šol. svet celjski je v svoji seji dne 28. pros. t. 1. imenoval g. E. Slanca, nadučitelja v Petrovčah za kraj. šol. ogleda za Žalec in g. Fr. Fadarja, posestnika v Kalobjih za Ka-lobje; priporočal prošnje gg. J. Gosak, K. Kveder, F. Fristovšek. O. Pustišek in A. Sivka za podelitev novih starostnih doklad; pretresoval zadeve šolskih stavb v celjski okolici, Št. Jurju in Žalen; se pridružil prošnji učiteljstva mariborskega okraja za povišanje dijet o priliki nradnih konferenc ter dodal toma še prošnjo, da se dado dijete tndi učiteljem stannjočim manj kot 8 km od kraja konference; vzel na znanje poročilo okr. šol. nadzornika o nadzorovanja nekaterih šol; sklenil resolucijo proti imenovanja posebnega nadzornika za nemške šole; razmotrival vprašanje o ustanovitvi slovenske meščanske šole v tem okraju ter sklepal o nekaterih internih zadevah.
v SpodnještajerskI Slovenci, tretjina dežele je v vaših rokah, iu v Gradcu se Slovencem odrekajo celo naj-skromnejše življenske pravice. Ne izgovarjajte se, češ, 30 tisoč Slovencev vaa je v štajerski metropoli —pomagajte si sami! Pokažite nam to armado, pokažite nam samo eno desetino te mno-iice — delavnih moči in zagotovljamo vas, da bodemo sami rešili slovanski živelj v Gradcu. Ne mislite, da mlatimo prazne fraze, vse to je bridka resnica. Od vas pričakujemo in zahtevamo pomoči, ne praznih besed in tolažil, temveč dejanj, ker drngače bode prepozno.
v 11 Maribora. „Südmarka" je ponudila mestu že pred dvema letoma veliko knjižnico 7800 knjig, da se ustanovi večja nemška javna ljudska in znanstvena knjižnica v Maribora. Dar je lep, toda nikogar ni, ki bi se žrtvoval za urejevanje in poslovanje. Čudno! Ko bi Slovencem kdo ponudil podoben dar, bi šlo celo drugače. Mi pa si ustvarjamo s trudom knjižnico v Narodnem doma sami, ki je dosegla v svojem 3. letu že 1000 knjig.
v Olajšave za prevažanje blaga na lokalni železnici slovenj bistriški. Do tarifarične določitve prevoznine za
tovorno blago, najkasneje pa do 1. dee. 1909 so dovoljene na lokalni železnici. Slovenska Bistrica kolodvor — mesto sledeče olajšave: za 100 kg tovornega blaga s kolodvora v mesto ali obratno se plača 20 vin., najmanjša pristojbina pa znaša 40 vin. — Določilo se je tudi, da bode imel obsemenjskih dnevih jutranji vlak, ki pride ob 6.18 iz Maribora zvezo v mesto.
o Požar. V Gradcu je v noči med 1. in 2. t. m. izbruhnil v Tschu-dovi tovarni za stroje velik požar, ki je uničil do 3000 strojnih modelov in napravil škode okoli 70.000 K. To je v preteku enega tedna že drugi takšen požar.
o Volilno gibanje v Gradcu. Kandidaturo za deželni zbor za mesto Gradec je prevzel vsenčiliščni profesor dr. Kratter.
o Umrl je včeraj v Gradcu vsenčiliščni profesor na juridični fakulteti dr. Julij Vargha.
o V Grižah je umrl znani vrli narodnjak, kmet in gostilničar Valentin Naprudnik. Pogreb bo v četrtek 4. t. m. dopoldne ob 10. uri.
o K deželnozborsklra volitvam. Trgovska in obrtna zbornica v Ljubnem na Zg. Štajerskem bo kandidirala dozdajnega poslanca Vincenca Capra.
o Županstvo je odložil g. Juri Daniel, župan v Eggenbergu, in sicer vsled raznih napadov v zadnjih mesecih. Občinski odbor je vzel odstop na znanje.
o Deželnozborskl kandidatje v Mariboru. Vest, da bi bil učitelj Gas-sareck odstopil od kandidature za dež. zbor za mesto Maribor, ni resnična. On vztraja pri svoji kandidaturi. Seveda se izkaznje s tem tudi vest, "da je prevzel kandidaturo učitelj Gaischeg. kot neresnična.
o Stavka dimnikarskih pomočnikov bo ta teden po poročilih dunajskih listov izbruhnila v vseh glavnih mestih monarhije izvzemši Inomost. Pomočniki so že stavili zahteve po zboljšanja svojega položaja, a mojstri pravijo, da so neizpolnjive.
o Od Sv. Lenarta v Slov. Gor. Za tukajšnjo šolarsko kuhinjo so darovali ti le gospodje oz. gospice: Neimenovana 50 K, Neimenovana 40 K, Watt Josipina, učiteljica. 2 K; Pajtler Janez, žapnik, 2 K; Diemet Franc, posestnik v Spod. Porčiču, 3 K; Šaman Matija, veleposestnik v Radehovi 10 kron. Bog plati! Dalje prihodnjič.
o Imenovanje. Profesor na učiteljišču v Gradcu Ferd. Zafita je imenovan za ravnatelja zavoda.
o Maribor. „Divji lovec", ki so ga včeraj priredili mariborski dijaki v Narodnem domu, je izvrstno uspel. Igralo se je izborno. Dvorana je bila natlačeno polna. Obširno poročilo sledi.
o V brežiškem okraju hodijo zadnji čas neki sleparji, ki prodajajo po nizkih cenah ure, podobe itd., jemljejo nadavke od lahkovernih ljadi, ki pa potem zastonj čakajo na naročene stvari. Pozor pred sleparji!
o Pri volitvah v okrajni zastop Bailgona so v kmečkih občinah zmagali nemški klerikalci. Nemška „ljudska" in drage nemške napredne (??) stranke izgubljajo vedno bolj na tleh in ginevajo kakor sneg v solncu. Zasluženo plačilo za njihovo nespametno birokraško politiko!
o Za občinskega tajnika v Konjice je prišel dnzdajni stražmešter mestne policije v Ptuju Iv. Antonitsch. V Ptuju je gotovo marsikaj „profiti-ral", kar bo v Koniicah s pridom porabil ta — Urgernian.
v Umrl je pri ,Sv. Vidu pod Ptujem posestnik in krčraar J. llovšek.
v Petrolej v Gradcu se ne bo prodajal po 19 temveč p« 29 vin. liter. 19 je zakrivil tiskarski škrat.
v Za župana v 8p. Poljskavl je
izvoljen g. Ziherl, za podžupana K Tröster. Občinski svetovalci so gg. Kotnik, Hrastnik, Potočnik Rudolf in Sa-mastur.
v Vinski sejem v Št. Hjn, katerega je priredila ondotna podružnica štaj. kmet. dr., je zelo ugodno potekel. Več ko tretjina nastavljenega vina se je prodalo. Cene so se gibale med 44 in 68 vin. — Škoda, da vodijo to podružnico ob narodni meji zagrizeni Nemci.
Kranjske novice.
a Hotel „Union" v Ljubljani je zapustila, kakor se nam iz Ljubljane poroča, po volitvah v trgovsko zbornico skoraj polovica gostov. Mi se temu prav nič ne čudimo.
a Planinski ples v Ljubljani je bil obiskan od 2500 oseb. Do ranega jutra je vladalo običajno animirano razpoloženje.
a Kdor hoče uživati, naj bere poročilo „Slovenca" o shodu za kmet-sko zavarovanje z dne' 31. prosinca! Tako nespretno laže, da je veselje.
a V Ljubljano je prišel danes predsednik graškega nadsodišča Pitreich v spremstvu nadsvetnika Elserja inšpi-cirat sodišča. Ostane baje 14 dni. Pravijo, da je prišel „krotit" slovenskih uradnikov. Odločno naj posežeje vmes slovenske občine in naj mu povejo po deputacijah, da si ne puste kratiti pravic slovenskega jezika pri sodiščih.
a Včeraj so pokopali v Ljubljani 75 letnega Ivana Jermana, trgovca in potestnika. Bil je mož značaj, kakor jih je malo, mož-poštenjak! Časten mu spomin!
a Na javnem ljudskem shodu v Idriji dne 31. m. m. je poročal o zasedanju dež. zbora poslanec E. Gangl in se mu je izrekla zaupnica. Sprejela se je tudi resolucija, v kateri se po-zivlje deželna vlada, naj nemudoma odredi občinske volitve v Idriji, katere klerikalci zavlačujejo.
Korošhe novice.
b Z narodnim kolkom kolekuje vsa svoja pisma in pošiljatve družba sv. Mohorja v Celjvcu.
b V Medgorjah so občinske volitve že tretjič razveljavljene vsled priziva Slovencev. Iz tega se razvidi, kako se I morajo Slovenci na Koroškem boriti za izvrševanje državnih in deželnih postav!
b Zamrznilo je letos popolnoma Vrbsko jezero. Vozilo se je lahko po ledu s par konji.
o Spodnjekoroške železnice. Dne 31. m. m. se je vršilo v Celovcu posvetovanje interesentov za zgradnjo železniških zvez po Spod. Koroškem. Sklenila se je rezolucija, v kateri se povdarja nujna potreba zgradnje železniške mreže za Sp. Koroško in se izjavlja za koroško iztočno železnico (Celovec—Velikovec—Grebnje—Labod-ska dolina). Izvolil se je poseben odsek z nalogom, da sestavi generalni načrt in izposluje predkoncesijo. Za pr.ddela je določenih 40.000 kron, k katerim prispevata dežela in mesto Celovec po 10.000 kron.
Primorske novice.
d Javno ljudsko knjižnico otvori hrv. slov. akad. fer. društvo „Istra" v nedeljo 7. t. m. v „Narodnem domu" v Pazinu.
d Posojilnica in hranilnica na Opčinah se otvori dne 7. t. m.
d V Rojanu pri Trstu je dne
31. m. m. umrl posestnik Josip Požar, značajen, zaveden, neomahljiv narod-njak-poštenjak, ki je za časa Ivana Nabergoja stal v prvih vrstah narodnih bojevnikov.
d Volitve v Trstu. Občinske od-nosno deželnozborske volitve v Trstu se bodo vršile od 13. do 30. junija.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Obstrukcija v državnem zboru.
o Dunaj, 3. jan. (Brz. Nar. |Dn.) Danes se je otvorila seja ob 11. uri 10 roin. Zbornica je jako dobro obiskana. Ko se je razglasilo, da je vlada predložila zakonski načrt za ureditev jezikovnih razmer in za ustvarjenje okrožij, so češki radikalci zagnali strahovit hrup. Kričali so: „Abzug Bie-nert!" itd. Ko predsednik podeli Bie-nerthu besedo, so češki radikalci ponovili svoje vpitje. Kričali so venomer „Abzug Bienerth! Kršitelj ustave!' itd. in so žvižgali. Prišlo je do ostrih kon-troverz med posameznimi poslanci. Sedaj ob 1. popoldne je hrnp še velik.
Ker je zveza z Dunajem pretrgana, nismo mogli dobiti drugih poročil.
TriDB HDB.
2. februarja.
Kava: Santo» Good Average za mare 33*25, za maj 32*75, za september 32*50, za december 30 75. Tendenca mirna.
Produkt ni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 30 05, moka za prihodnji mesec 30*25. moka za januar — april 30'60, moka za mare — junij 30*80, pšenica za tekoči mesec 22*95, pšenica za prihodnji mesec 23*25, pšenica za jannar — april 23*65, pšenica za mare — junij 23 80, rž za tekoči mesec 16'60, rž za prihodnji mesec 16'60, rž za januar — april 16*90 rž za mare — jnnij 16*90.
O?
§ Le 3—4 tedne
še razprodaja po zelo zni-ga	žani ceni
dobro in ceno platno
o za vsako porabo Varaždinska tkalnica pavole Schwarz, Zublin Co., Varaždin, Hrvaško. ss 2-2
Učenec
sin poštenih, kmečkih starišev, se sprejme po dovršenju ljudske šole takoj v trgovino z mešanim blagom pri Ivanu Traunu, Ptujska gora pri Ptuju. 87 3-2
R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—7
1
Zahvala.
Povodom prerane smrti našega preijnbljenega sorod-rodnika, gospoda
Viktorja Jamšeka
učitelja v Škof j i Loki,
zahvaljujemo se tem potom uajpri8rčnejše za dokaze toplega sočutja. Osobito pa bodi h-ala slav. učiteljstvu, ki je prihitelo v tako mnogobrojnem številu od blizu in daleč, čast. duhovščini, darovateljetn krasnih vencev, krškemu pevskemu zboru in pevskemu društvu „Kum" za gjpljive žalosti nke, škofjeloškemu Sokolu in vsemu ostalemu občinstvu, ki je spremilo predragega rajnega na njegovem zadnjem potu ter nam lajšalo prebridke ure.
Rajhenburg, 30. jan. 1909. 89 i	Rodbina Jamšek.
Listnica uredništva.
,,Z» pravico": Zadnjih 14 dni nismo
«prejeli od Va» niCesar. Pod katerim naslovom
^8te poslali?
Praktikant
absolviran šestošolec se sprejme 8 I. marcem v lekarni Ril. Pospišil v Konjicah. — Ponudbe na Mr. Ph. V. Prorazila, provizorja lekarne v Konjicah. «o -i
Darujte družbi sV. Cirila in jfotoda!
Vinske drože
kupi vsako množino po najvišji ceni
Robert Diehl
žganjarna, Celje.
24 17—10
Ivan Rebek m Celje
Priporoča se za napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zalogi naj-raznovrstnejša štedilna ognjišča, Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. Nadalje napeljujem vodovode, bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri. — Vse po tovarniških cenah.
1 24-3
Plača se za enkratno objavo .	.............®®
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........»O n
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto ................... • • • •	n
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tudi v znamkah^ Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju
znamka ali dopisnica za oderovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika"..
Proda se maio posestvo
tri Četrt nre od Celja, obstoječe iz treh oralov rodovitne zemlje, njiv in travnika, hiše ter hleva za živino. — VeC se izve pri lastnika Gregor Demoviek, Trnovlje, h. št. 65, p. Celje.
Pomočnica gospodinji
slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešfa se sprejme. — Kje, pove upravništvo „Narodnega Dnevnika".	22 2-1
Proda se
trgovska hita s gostilno io trafiko na dobrem prostora pod ugodnimi pogoji, takoj. Ponudbe na upravništvo „Narodnega Dnevnika*.
19 10-7
Hiša naprodaj
15 minut od celjskega mesta stoji novoztd&na. hiša z dvema velikima sobama, kuhinjo, veliko prodajainico. 3 lepimi kletmi, pralno kuhinjo, svinjakom in zraven hiše s lepim «olnčnim vrtom, — Naslov pove upravništvo »Narodnega Dnevnika".	21 2-1
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje je plodonosno nalaganje gotovine pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
„LASTNI DOM"
zadrufla v gaberju pri celju
sprejema hran. vloge od vsakega, četudi ni član zadruge na tekoči račun ali na vložne knjižice in jih obrestuje od dneva vložitve do dneva vzdiga po
Rentni davek plačuje zadruga sama, tako da dobijo vlagatelji na ===== leto polnih pet kron od vsakih naloženih sto kron. ===== Sprejemajo se trgovski računi zanesljivih tvrdk v inkaso in menice v eskompt. Posojila daje zadruga proti 6% obrestovanju na poroštvo zastavljanje vrednotic in dragocenosti ter nepremičnin, proti izstavljanju menic In dolžnih pisem; odplačevanje glavnice in obresti se vrši v mesečnih ali pa posebej dogovorjenih četrtletnih oz. polletnih obrokih. Zadruga »Lastni dom« ima v Gaberju tik Celja na razpolago 28 lepih stavbenih prostorov, ki merijo skupaj 2 ha 22 a A m2-, na teh stavi hiše zadružnikom, ki se za to oglasijo in vplačajo v gotovini vsaj 10% vrednosti zemljišča in projektirane stavbe. — Denarni promet il io	leta 1908 do inklusive 1,300.000 K.
Pisarna se nahaja v CELJU, Rotovška ulica štev. 12, v I. nadstropju. Uraduje se vsaki dan med navadnimi uradnimi urami. — Posojila se izplačujejo vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne. C. kr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. — Telefon štev. 48.
jVloina trgovina paVet jViagdič, Ejtibljana, prcšcmoVc ulice 7.
Svilnato biago. baržuni, piiši in tenčice.
Čipkasto blago, paičolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.
Jabots, Fichns, damski ovratniki in kravate.
Svilnati in baržunasti trakovi.
Pozamenterlja porte in vrvice, resice, krepince in vrvice za tapeto Ike. Krepi in flori za žalovanje.
Zlate in srebrne resice, čipke in vrvice.
Šerpe iz svile, čipk in volne.
Nogavice za dame. dekleta in otroke.
]opice, hlačke, otročje perilo in odeje za vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka.
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje.
Gumbi in različne igle.
Različne podloge io potrebščine za krojače in Šivilje.
idrijske čipke, vezene čipke in vložki. Pajčolani za neveste, mirtevi venci.
Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke.
Modrci in potrebščine za modrce.
Glace rokavice in rokavice za uoiformirance pletene, letne io zimske rokavice.
Kopalno perilo, dišave, milo in ustna voda.
5 12-10 Krtače za obleke, glavo in zebe.
h
Srajce za gospode in dečke, spodoje lilače, ovratniki, zapestnice, naprsnibi in žepne rute.
Pravo Jägrovo normalno perilo, srajce Tricot jopice in hlače.
Mrežaste in potne jopice, srajce, čepice in pasovi «a Sport.
Nogavice, naramnice, odele in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za mančete,
Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice io dokolenice, Ogrevalci za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glave. Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice In drugi domači narodni izdelki itd. itd.
Edino narodno K»»os fto podjetje V Celjn.
?rla južnoštajersKa KatBtioscšHa
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. iz različnih kameuov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prlžnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in
gtruganje kamena 8 stroji.
industrij^ dražba.
dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po razno-vrstoih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dv«ran in hodnikov s Samotni»» alt ::: cementnim tlakom. ::t
Izdelovanje pohištvenih ploSč iz različnih najbolj idečib marmornih vrst v vseh oblikah* Popravljanje spomenikov, ude-::; lavanjf napisov v iste.