•t
292. streliKo.
Današnja Številka stane Din 2*
D UoMjaiil, v nedeljo 23. decembra HZ3.
Leto 101
i
IOBUJ
■ i ~"jjLr'wj<Ti u ^fc*rf>'*MKSBne
Kanadirno sadja
VRHNIKA
Ure d* let vo „Slot\ »»rada4- SuHits illta it t, !• a a da tre p je
Te!«'oa sta«. 94*
Boplse epretese i« zaaestaa (n«i»futt
*j*W   R«**te»f>»ae* s«       vrafav. SSSS)
v Jucjoslavlfl vse dni po Din 1«— v Inozemstvu navadno dni Oln 1f nedelja Din 1*23
Poltnlna platana v gotovini.
„Slovenski Narod" velja:	v Liubltaai	Mariji	po «11	V lfj«ientrva
13 mesecev......	Din 144-—	Dan	1 A-i' —	Din 264 —
	. 72-	■	72 —	. 133*-
	. 36'-	•	35-	. 65-
		•	12 —	
Pri morebitnem novUanJe te Imi da!'4a naročnina doplačati. Novi aarocnlkl nai pošljejo v prvič naročnino Yednc r,o mVtrnlci.
Na tamo pismena aaročJla brez posla tve deruuia se ae moremo ozirati.
Naš socijalni problem.
Govorit! hočemo o našem aoci* jalnem problemu. To je o socijalnem vprašanju, kakor ga nastavljajo naše domače razmere. Odklanjamo tuje, abstraktne teorije. Iščemo žive ljudi, njihova socijalna čustvovanja, njih mezdna in delovna pojmovanja. To je nekaj drugega kakor ponavljati in pre* vračati tuje kapitalistične in socijali* •tične nauke. Gre za konkretne naše socijalne razmere, za njih statistično dojetje,   za   njih   zaključno ocenitev.
Ali so noše domaČe socijalne raz* mere res takšne, da pomagajo sploš* nemu gospodarskemu razvoju in blago* stanju? Ali odseva iz današnjega slo« venskega socijalnega življenja pravo umevenje dela. mezde in delavca, du* ševnega in ročnega? Ali se naši po* •lovni, trgovski in podjetni možje zave* dajo zdrave socijalnosti in njenega pomena za razmah gospodarskega ustvarjanja in napredovanja?
Predno nastavimo taka in slična vprašanja, ki tvorijo skupaj naš pristni, domaČi, resnični in ne miselni socijalni problem, nekaj o socijalizmu, kapita* lizmu in historičnem materijalizmu. Ta teorije s stališča empirične, statistična gospodarske vede kratkomalo odkla= njamo. Gospodarski procesi v pretek* lo5ti in v sedanjosti so dejstva, katera lahko samo izbiramo, sestavljamo in ugotavljamo. Navedene teorije pa niso takšne ugotovitve, izbire in sestave gospodarskih dejstev, marveč želje in* dividualnega ali etičnega, ali pa tudi neetičnega značaja. Razven takega cm« piričnega posmatranja gospodarskih dejstev treba vpoštevati še tehnične činitelje, ki so v stanu sedanje gospo* darstvo razvijati še k večji popolnosti ter ga usposabljati za še boljšo u po« rabo po človeški družbi in posamez* niku. Gospodarstvo al uži človeštvu, torej naj se v tej službi izpopolnjuje tako. da to nalogo izvršuje na čim popolnejši način.
Med tehnične činitelje gospodar* sketa napredka, med pospeševat el je industrijskega in trgovinske na razvi* janja ter splošnega blagostanja spada poleti tehnike v ožjem pomenu besede Se zdrav socijalni red, zdravo snet jalno razmerje med delavcem (ročnim in duševnim), mezdo, delom in podjetjem kot takim. Pri Gospodarskem razvoju ja treba vpoštevati vse činitelje: potre* be industrijsko*trgovinskih ustanov, in* terese podjetnikov in življenjske zahte*
ve uporabljenega delavstva. To velja seveda tudi za državno uradništvo, ako vpoštevamo. da gre tozadevni razvoj ▼ zapadnih kulturnih državah za tem, da se polagoma vse državne upravne veje komercijalizirajo in industrializirajo, skratka, da se postavijo na sta'išče zasebnih podjetij in v njih veljanih gospodarskih principov.
Socijalno vprašanje ni nič drugega kakor stanje, v katerem živi sodoben eelavec, duševen ali ročen, spričo so* dobnih mezdnih, delovnih in splošno eksistenčnih razmer. Studij takega so* cijalnega vprašanja ni samo zahteva etičnega sočutja, človeške skupnosti in vesti, marveč nujna zahteva splošnega gospodarskega življenja, predvsem mo» ralnih in duševnih pogojev zdravega družabnega sožitja ter uspešnih pro* dukcijskih stremljenj. Med aktivne činitelje gospodarskega napredka spa* dajo v prvi vrsti zdrave socijalne raz* mere, to se pravi takšen tandard of life, taka življenjske ekziotenčne razmere j našega duševnega, ročnega, uradnega delavca, da najde v življenju, v družbi in na svetu radost ter optimistično raz* položenie do lastnega napredka, do splošnih človeških ciljev. /Ve revolucija družabnega sli gospodarskega reda. O tem naj odloči nadosebna, prirodna, zgodovinska usoda, oziroma uzročnost. Pač pa razvitek sedanjega gospndar* skege reda v vsestranskem oziru. Pred* vsem tako. da ustvarja splošno blačinjo in da interno napreduje z vsemi tehnič* nimi in socijalnimi pripomočki. Poleg tehnike in stroja odločuj« namreč v gospodarstvu, v industriji in trgovini človečka osebnost in de'ovni koefici* jent. V zapadnih, takozv. kapitalističnih državah računajo s tem delovnim koefi* eijentom! Veliko je tovarn, v koje kon* kurenčne tajnosti spada izbira in upo* raba najbolj kvalificiranega delovnega materijala in gmotno dobro zaščitenih delovnih sil. Kakor imajo tovarne svoje kemična 4n druge znanstvene oddelke, tako uvajajo podietnl Amerikanci in Angleži svoje eociJAlno«zasčitne urada, ki tvorijo sestaven dal predmetnega podjetja.
Naše podfetnlšfv© je od nekdaj korakalo z vsemi modernimi pridobit* vami. S hvalevredno energijo stremi xa tem. da se Slovenije zorgtmizira v močno gospodarsko, industrijsko**rgo* vinsko področje. Verujemo v našega človeka in vemo, da bo moral usneti.
Treba pa, da posveti svojo pažnjo tudi socijalni politiki in da jo vzame naj* resnejše ▼ lastne roke. Socijalna poli* tika je tehničen problem produkcije. Seveda spada tudi v ok^ir splošnih dru* Žab ni h in državnih interesov. Toda tu govorimo o socijalnem vprašanju Slo* venije, torej pokrajine, koje obeležje naj postane jaka industrija in trgovina. V tej smeri, v ratiskavanju socijalnega vprašanja v tem konkretnem pomenu besede bo treba zastaviti sile in tudi nova znanstvena sredstva. 2e;eli bi. da iz krogov naše industrije in trgovine pride prva pobuda in prva pomoč za osnutek socijalnega seminarja na ljub* Ijanski univerzi. — Angleške univerze imajo svoje scttlementse, dijaška krož* ke. ki se poglabljajo v socijalne nižine in tamkaj odkrivajo človekov obraz. Glejmo na naše industrije, na Jeseni* ce, na trboveMtke premogovnike, na naša mesta, na naše sedanje produkcij* ske in delovne razmere, ki niso samo vprašanje boljših strojev In trdnejših rovov, marveč problem ugodnega živ* i teniškega položaja delovnega človeka.
Tu treba ogromnega socijalnega raz* iakavanja. Najprvo nabave tuje. zapadne in najnaprednejše psihotehnične, orga* nizatorične in socijalne literature, po« tam domaćega študija, zbiranja podat* kov, opisov življenja in nehanja našega delovnega staleža, črtežev umrljivosti, zdravstva, duševnega razvitka, stro* kovne usposobljenosti, nedoatatkov znanja in volje Itd. V svetlih dneh božičnih praznikov se tahko tako slo* venski gospodar, kakor visokoŠ. dijak, spomnita, da je kotiček Človeškega srca pridržan tudi za toplo človeško čustvo, za plemenitost, ta vest Človeške skup* nosti! Najlepši izraz pa bi taka misel našla v socijalnem seminarju alf insti* turu ljubljanske univerz«, ki bosta naša domače socijalno vprašanje raziskovala kot konkretno naše produkcijsko, na* cijonalno in družabno zadevo, proč od tujih nemških teorij, aamo na trdnem temlju empiričnega gospodarskega sve* ta, produkcijskega in tehničnega na* predka It pravičnega človeškega čustva.
Pismo iz Bavarske.
Monnkovo, 17. dec
Mcnakovo, drv m največje mesto
Nemčije, slavno po svc?i prošlosti, pre-sto!*ca bogate agrarne 3avarske. kjer je vladalo nekoč veselo in brezskrbno življenje, predstavim danea skrivnosten laboratorij, kier se pripravlja prozna bodočnost. Dnsi vlada hi no ponesrečenem nacionalističnem puču mir. Je vendar položaf zelo napet. Nihče ni zadovoljen z o bs t ni*?! ml ra**nrrarni. Vsi se več a!f mani pečaio s konsp?ra-cl;ami: prizadevaio sf, da b; ta'na ostala prikrita Klktb temu pa Je opasat! ne- . Vatere značilne pojave, k! jasno govore, | da na Bavarskem nI vse v redu.
Pred dvema tednoma so bil« vat monakovske ulico polna vojaštva. Zde-7o se te, da se mesto pripravila na odpor proti francoskemu obleganju. Rezidenca Kahra je bila polna vojaStva In oollcile. Dvorec <« obdelala 10 m Uroka *lčna ograla. To je trafalo osem dni. Polagoma a« j« razburjenj« pologi-« In ogromno Število odredov »Relchswehr« fn deželne povelj« j« deloma zapustilo mesto ali pa se skrilo tako, da si bilo mogoče ustanoviti, kje ac nehala. V mestu j« ostalo mnog« policijskih odredov za »lučaj obrambe vlade. Po- i leg mestne policije v črnih uniformah z modrim ovrstnfVom te vse polno de- f
letne n<*fici*e, zbran« hi vseli krajev Bavarske. Oborožena je s karabinkami
In strojnicami. Konjenica ima tudi sulice. V njenih vrstah vlada vzoren red in disciplina. Torej kliub versajskl pogodbi, glasom kater« odpade na trt osebe ena puška, imajo policijski fn volaSki odredi po eno puško na vsakega moža. PuČ ja izzval pravcato obsedno stanje na Bavarskem, ki je zavezniška kontrolna komis^a do seda i še ni mogla dovolj izučiti. S takim številom policije je lahko vzdrževati v Monakovem red. Na zunaj «« razmere konsohdlrajo. Kavarna, gledališča hi tramvafl so polni. Ako pomislimo, da velja sedež* v gledllču 25 biH->nov mark ali okrog 100 frankov, se ^nramo nehote vprašati, odkod imajo Nem«! toliko denarja. Sploh a« j« Življenj« celo p« tečahi franka neverjetno podraJHo. Kg kruha velja 4 fr^ masla H fr., 1 ?ajce 2 fr.. vofnla s cestno železnico tudi 1 fr. Do namovejŽefa časa je bil položaj na Bavarskem sijajen. Vs« tovarne so delalo s polno paro. sevoda z anjrHJSVkn tn cefVoslova5klm premnffoat. Kmeti« so zelo obogateli Državni »radnnVl dobivajo plače v zlatih markah. Sredn?? sloH pa trp« pomanjkanje. Brezposelnost narsSča. Živil ?e na trz« vsdn^ muni, M«i^la. laic m
mleka že skoraj ni mozoče dobiti Gostilne so prazne, ker so stroge policijske odredbe vplivale tako, da so malone vsi tujci odpotovali. Francozov v Monakovem ni. tzvzemši častniško kontrolna komisije in uslužbence poslaništva.
Ako hočemo razumeti danalnfl politični položaj na Bavarskem, moramo začeti s ponesrečenim r^onarlihtlčnim pučem. Brez dvoma ie bil dr?a--nl prevrat izborno pripravi ion. Ludendnrff bi sicer ne riskiral izgubit! sv*»*n vrlaško *lava Ako pa Je doživel Hitler fijasko In sedi sedaj v Ječi, Je to le posl-dlca dejstva, da Kahr In l.ossov nista držala svoje obl^be. Kahr seda« odkrito izjavita, da brez prevare svoilh t>>1 somišljenikov sploh ni mogel likvidirati gibanja, čigar re*"l*ar! *o najTOŽali drŽavo. Pravi vzrok neuspeha pa t-.Čl v princu RuprcchtiL Ta nekronani kraij Bavarsko uživa povsod neverjetesj ugled. Toda on zelo dobro razume »a-preke, na katere bi naletel brez dvoma takoj po pr«vraru, Poleg težkega finančnega položaja J« Ruprecht računal tudi z neizbežnimi zunanjimi zapleti i a jL Spoznal je svojo popolno nesposobnost, da bi premagal vse težave, ki bi stopil« na pot monarhije. Ni hotel riskirati mon> arh!*f!Čne Ideje In dlrmstičnih Interesov in sklenil počakati kdaj nastopijo boli-šl časi Sedaj odkrito in brez ovinkov izjavlja, da b! sprejel krono Šele tedaj, kadar bo narod lahko kupfl hlebec km* ha za eno marko. Ne mudi se mu, ker dobro v«, kdaj bo prišla njegova ura,
Posledice ponesrečenega puča so zadele obe strani. Popularnost Kahra Je zelo padla. Hitler Je končal svojo potU tiČno kariiero. V enakem nerazveselfl-vem položaju se nahaja tudi Ltidendorft Njemu nikoli ne bodo oprostili neuspeha. Kahr In Lo«sov pa sta vendar obdržala oblast in Imata tudi perspektive, da pridobita prejšnjo popularnost Vojaštvo In policija se jima pokorava brezpogojno. Res. v Berlinu obema Bavarcema le vedno ne zaupalo. Fliasko Mltlerjeve akelie nikakor nI škodoval nacionalističnima pokretu. Nacllonali-stl razpolagalo 9* vedno t močnimi oboroženimi odredi, manifestiralo po Nflrnbergu m Mottakova In prebivalstvo fun prireja navdušene ovacife Voditelji so pripravljeni za vsak slučaj in odkrito izjavljajo, da pričakujejo sama ugodnega momenta. Za sedaj pa zahtevajo od svojih organlracij ed'nstvo in fUcrpllno. Tak« jo poztcia kapitana Tr-hardta. ki tedai v Httlerievi ndsotnonti lahko prid« rr.&l nacijorsltsfi do vocMf-ne vio«***,   \% t?***   Je razvidno, znkai
Kome! Mskvszvnskl:
feprijef«! Roložaj.
Konec.
Robokszvcki se ie začudil.
»Vrag vedi .. , tako. da vam kratim
čas . . .«
To j« bila ža provokacija. S« angel bi se moral razburiti ob teh besedah m
zaloputniti z vrati, mladi gospod pa je samo zobe stlanfl ia zaiepetal komaj slišno:
tTri ura . . .<
»Tri?c ja šapnu" pridušano Robokszvcki.
?eni ni manjkalo mnogo do nezavesti.
Ubogi mladi gospod je bil ž« izčrpa« Izčrpali so *a jeza, obup, strah ln s**d V tem hipu niti ni moeel gledati žene. Toda kai bi začel? Bi vstal m pliunil temu staremu razbojniku v obraz? To bi bila nedoslednost . . . Tako bi moral storiti pred dvema urama. Razložiti lasno vso zadevo in prositi za razgovor na štfri oči? V tem slučaju bo bušil Robokszvcki v smeh ln ga vprašal popolnoma opravičeno, zakaj mu ja to ravno sedaj prišlo na misel . . .
»Kdo je večji strahopetec?€ st Je vprašal samera sebe mladi gospod. »Jaz ali on? Pravzaprav on, ker bi me moral
takoj vreči skozi okno ... ali pravzaprav jaz. ker bi moral oditi ... in če bi ml branil, bi mu moral ponukati vse lase z glave. Ta puščoba pa me je popolnoma omamil s svojim ravnanjem. Kakšna vražia moda J« to, kako nesramno početje!«
»Kam st« s« tako zarnfsllR?« je vprašal iznenada Robokszvcki.
»Nikamor; pazljivo poslušam vale pripovedovanje.«
In . . . sram ga je bilo,
Robokszycki je medtem vstal m sedel h glasovirju. Začel s« i« igrati s prsti po tipkah In praviti:
»VL gospod, ste mladi — vsaka mladost pa si nadeva žalost kot suknjo. Toda v dnu duše imat« bujno veselost.
»Da bi s« saduiil!« Je pomislil nesrečni človek.
»Bujno veselost tft radost življenja. Ta kaj jaz? Življenje me zapušča, in zato iščem ljudi: rad imam ljudi, rad razgovor, rad tako jasnost, kot vlada sedaj med nama . . .«
»Jezus-Marija!« Jo vzkliknila v duši nesrečna žena.
»In zato mi Je pri Vas tako dobro,« je skonča! sentimentalno.
Tu pa se žens ni mogla premagovati In začela Je jokati.
»Kaj te moti rl»<n*?« ja vprašal Robokszvcki ravnodušno« Mlađemu Člo-
veku j« bilo ž« vsega preveč. Dvignil se je s fotelja, oči so se mu bllščale nekam hudobno: tako s« <e videlo, kot bi hotel načeti glavo RobokssvckemtL ki se ni niti ganil, temveč je le z nekim začudenjem pogledal mladega gospoda. Mladega gospoda je kar zaneslo in »pasti! se je zopet na svoj prostor.
»Oosp« joka . . . ,« i« dajal v tonu rtaJncdolŽn«jŠeg« očitanja.
»Kai ti je. zlata moja Zosja? . . . Pomiri s«. Gospod bi si lahko mislil da je tudi popolnoma odveč . . .«
»Ravno sem mislil to . . .«
»No, vidiš! . . . Ravno Je misli! to. Sedite samo. dragi gospod. Prosim vas lepo. Moja fena je nekoliko slabih živcev, toda se bo ž« umirila. Glejte . . .«
Oospa Robokszvcka j* uprla oči v strop, in kot bi ne dihala.
»Dovolite, da grem . . .«
»Kaj zopet. Sele polpetih Je. Veste kaj? VI gotovo dobro čitste. Bodite tako ljubeznivi . . . NIČ ni boljšega za razburjen« živce.«
Mladi gospod fe spustu glavo na prsi ne da bi rekel niti besede. Robokszvcki ia stopil k mizici za knjige, izbral neko knjigo, jo odprt ln ponudil mlademu gospoda.
Mladi gospod i« pogledaj njo, po Um njega, naposled pa knjigo.
»Apokalipsa!?«
•Zakaj ne? Premalo beremo takih stvari, gospod, čisto premalo. Apokalipsa je genijalna stvar . . .«
MJadfga gospoda je popolnoma po-trlo. Mehanično j« vzel knjigo ln začel ČHati z obupnim g!aiom. prav podobnim predsmrtnemu hropeniu:
»Kar vidiš, napiši v knjige in pošlji sedmerim cerkvam, ki so v Aziji: v ffez ln Smfrno ln Pergam Sn Tiaro in Sardo i« rUadelfiJo in Laocedllo ...«
Oddahnil st Je ln pogledal jezno. Robokszvcki je poslušaj pazljivo, pobožno. Ona Je ležala v fotelju menda blizu nezavesti. Mladi Človek Je napihnil nosnice In pogledal knjigo prodirno kot lačen ŠaValj umrlo devico. Začel je čitati brzo. zelo brzo, s pridušenim glasom, k? je bil bolj podoben zvoku, kadar žagajo gnitlo drevo. Oonll je vse angele in hudič«, se branil Šumel in besnel.
Robokszvcki je posluša! dostojanstveno, pazljivo in radovedno.
»Izborno berete.« je pripomnil na nekem mestu Mbil gospod ga je blazno pogledal ?n bral . . . bral . . .
Zamrzla okna so se začela medlo svetiti. Svetilka je gorela nekako talln-stveno. V sobi je bile hladno, žalostno is teTko.
On pa je čita! , §,
Naposled ie skonča!, spustil knjigo j na mizo In sedel nepremično.
»Prekrasna stvar . . .,« je dela! tiho Robokszvcki. »Zelo sem vam hvaležen.«
Mladi človek pa mu je pokazal zobe, kot bi mu hote! odgrizti kos obraza. ! Oospa Robokszvcka nI nič govorila — j bila je kot uničena bedeli *o trfko na> I kaj časa molčeč, nato pa je Robokszvcki pogledal na uro.
»2« Je minnla š**ta.« ja de'a! ravnodušno, »mislil sem, da ie več ...«
Vstal je. z niim na tudi popolnoma mehanično mladi gospod,
»VI Ž« greste?« je vp'p'Sa! prisrčno Robokszvcki. »Skoda . . . Kam se Vam za vraga tako mudi? Zosja, gospod gre . . .«
Oospa Robokszvcka je oba jezno pogledala, nato pa poki ^a z glavo: »Peci mir lahko n<\č!« »T.a^ko noč! . . .« Mladi gospod se je m',lnrtič'no priklonil in se obrnil pr^tj vn*r»m. Ni takoj pogrdi temveč se za^el z glavo ob podboj.   Z   velfkim   trudom »e zatlpal Vliuko.   BU ie bo'an. ni vedel, kaj se godi z nfim. £H je z velikim naporom.
Robokszvcki mu te ponudi! vliudno zimsko sukn'o, ga spremi! do vrat. jih vliudno odprl, nato pa prijel čvrsto ubogega človeVa 73 ra^e. gs sunil brutalno z no aro in <u vrgel preko stopniia
/
Stran 2.
•SLOVENSKI   NAROD«,   In« 23* decembra 1ar**.
Štev 292
Je vlada tako oprezna In čemu je Mo-nakovo še vedno podobno oboroženemu taboru. V teh skrajno zapletenih in napetih političnih razmerah, v tej borbi sovražnih strank pa se vedno bolj pogosto ponavlja ime človeka, ki se do sedaj sploh še ni udeleževal javnega Življenja. To je gen. von Epp, bivši poveljnik divizije »Reichstvehr«. ki je 1. 1019. rešil Monakovo pred diktaturo Kurta Eisneria. Sedaj je ta mož v pokoju In njegova popularnost raste Že zato. ker se ni udeleževal dogodkov zadnjih dni. V bodoči Bavarski lahko pride Cpp do popo'ne veHave.
Dunajsko pismo.
Na Dunaju. 18. dec. 2Tad:-'5 potomka Brankovićev. — Mednarodni vzorčni seiem na spomlad. —
Razno.
Belgrajska »Politika« je prinesla o
Milici Brankovićevi celo stran dolgo poročilo kot uvod za obravnavo. Tam sem Čital, da bi bila dovršila učiteliišče v Zagrebu in da je nekaj časa učitelje-va'a v Bosni. Ker je bil njen oče politički uradnik na Dunaju, da je prišla tudi ona semkaj za meščansko učiteljico. — Meni se zdi. da je tu pomota in da je Milica dokončala vse šole na Dunaju. Po miljenju je socialna demokratka in ateistka,
Dunajčanjc so cel teden pozabili na vse važnejše dogodke na svetu In celo za svoj štrajk se niso dosti brigali, pač pa smo cel teden živeli le od tega senzacionalnega procesa. Že zgodaj zjutraj so bili ljudje nastavljeni pred sodi-5čem v dolgih vrstah, da so bili gotovi mesta v porotni dvorani. Časopisje je poročalo dr besedno vse, kar se je govorilo, in poleg tega so pisali dolge članke in podlistke o MMici In njenih tajnostih, ki jih morda nihče ne izve in ne ugane. Vsa iavno«t ie bila razdeljena v dva tabora: za Milico in proti nji. ali za njo je velika večina. Bolj ali manj odkrite simpatije za njo so res velike, tako velike, da je došlo med obravnavo kar petnatst ženinih nonudb. ki so priložene kazenskemu aktu. da je ta še bolj interesanten in da bi morda kdo ne hotel utaiiti svoje ponudbe, ako bi ga Milica zgrabila za besedo.
V nedeljo in ponedeljek so prinesli vsi listi posebne članke in feljtone o Milici, ki je temeliito obdelana od vseh dobrih in manj dobrih strani. Nesramen je feljtonist v »Novi Prešle, ki išče pod nemško vzgojo Milice slovanske grde instinkte. 7nanl grof Stemberg je napisal v »N. W. Journalu« dolgovezen članek o posebnostih žensk, ki jih je treba vse drug-ače soditi in obsojevari. Psiha ženske je vse drugačna In težko pojmljiva in Milica je ostala uganka: »Moža ji dajte, ki ga bo ljubila. In pokrivala ga bo s poljubi, pa ne zastrupljala.« svetuje Stemberc Z ^ečo ne bo pomagano ne njej, ne človeštvu. — »Tagblatt« ima dolge razprave, za Milico zelo simpatične. — »Morgen« Ima kar tri članke. Wa!ter Rede je napisal članek »Schlag-kraft vor Gericht«. v katerem pravi, da je Milica potolkla vse svoje nasprotnike : državnemu pravniku je zamašila usta. predsednika je osmešila, priče zmešala. Ko jej je predsednik očital, da so našli pri njej knjige »Psvchologie des Giftmordes«, je takoj odgovorila: »Ako hoče kuharica kuhati štrukelj, vzame Knknr^co knjlpo fn ne »Psvcho-foirio Verice«, _ ,Thr Scharfsinn. ihr Witz. uVe unermCdliche A.ngriffslust tri-urrmhierten.« No, zato se ie sodni dvor maščeval z odmero kazni. (Ker je bila cbsoiera le zaradi telesne poškodbe čez trideset dni, je bila kazen tri in pol leta velika, in zagovornik !e podal vskl'c zarp'ii prevelike kazni.)
Hugo Beltauer je napisal dolgo razpravo o zli ženi in prihaja do zaključka, da zlih žen snloh nI marveč le take, ki zle postanejo. — Alfred H o 11 r 1 g e 1 pa ima razpravo »Die letzte IVankovics«. a za uvodni citat ima vškflke porotnikov iz Tolstega »Vstajenj«, n. pr. »M»la ni kriva, bila je vsa zmešana.« al! »Predsednik je lepo govoril*, simpatično piše o zadnil potomki f.azarfeve hčere Vukašine In pozna zgodovino, ki izda*«tvo Izključuje, ali MiPca je živela pod vtisi prokletstva, živi v romantičnih saniariiah. piše sama nesmi, hodi k vedeževalki. mi*!! na Ijuhegemkt napoie. ne živj v realnem svetu. Otrok bolnega očeta, ta iz plemenite snovi up°dobt:?na stvar, ta pametni. Inibki. krenke volje človeški otrok, ta fini. izredni stvor — ali res ni mogla Imeti viŠirga hrepenenia. nego da s strimom zameni v kuhinji gospo-dtnio Stninnacrinvo? Tn efekt: Ščipalo lih je po trebuhu, ona pa se je Igrala pod kloplo s prepovedanimi rečmi! — Uganka ntVoar izdana skrivnost njenega spola? .AH le to blaznost, ki je umorila očrta0 In kai bo z njo? Dovtipnež je d-ial: Pride v ječo. v enem mesecu bo že v ni-arni. v osmih tednih bo že nadomeščala ravnaMia. a v četrt leta dnW ravnatelieva žena — Ščipanie v trebuhu. — »Ahr-nH. pa si je privoščil zdrsvniVe in sodnike!
Milica Je mirno »prejela obsodbo. In xdi se. da je z uspehom zadovoljna. Po končanj obravnavi se je počutila dobro in bila je celo dobre volje. Dunaj-čanja pa so bili razburjeni, večinoma
zaradi te obsodbe, ker so JI želeti prostost in menda prosto voljo, da si od tistih petnajstih ponudnikov izbere moža, ki bi ga pokrivala s svojimi zastrupljenimi poljubi.
Od 9. do 15. marca bo na Dunaju spomladni Internacionalni vzorčni sejem. O sejmu v jeseni sem obširneje pisal z vidika naših interesov. In v resnici morejo postati H sejmi v naši neposredni bližini najboljša šola za našo mlado industrijo. Tu v bližini je izborna šola. ki nas nič ne velja. Vsak naš industrijalec in obrtnik bi si moral ogledati te sejme, kajti vsakdo najde na njih nekaj, kar mu bo v neprecenljivo korist za napredek lastnega podjetja. A naši trgovci imajo v najbližjem svetovnem mestu priliko, da si dobro ogledajo vse. kar rabijo in vidijo, ali jim kaže hoditi iskat daleč, kar imajo tako blizu.
Cehi so nam često za vzor. Na Češkem je gotovo industrija na visoki stopnji in vendar — čujte! — je bila doslej ravno CeŠka največji kupec na dunaiskih sejmih Ravno polovico manj je kupovala T ta lila, za njo Madžarska, Bolgarija. Nemčija in Jugoslavija. Interesantne podatke priobčim. — Že od leta 1296. so imeli na Dunaju dvakrat na leto vzorčne Jahrmarkte. ki so postali historiŠki. Lanski jesenski pa je v polni meri uspel, toliko bolj, ker se je ponesrečil oni v Lipskem. Sklenjene kupčije so v polni meri zaposlile tovarne. Posebno Balkan, pravilo, je dal obilo posla tovarnam In bankam. V našem velikem interesu te, da si te se ime malo pobliže ogledamo in lih skušamo izkoristiti. Dobra šola ie draga, a ta Je nam blizu in je poceni.
Poštne pristojbine so od 1. t. m. močno povišane. Navadno pismo stane tisoč kron. a za Jugoslavlio tri tisoč, kakor za Avstralijo Vse ostale sosednje drŽave imalo pogodbe na nižio poštarino 2400 K. Zakai ravno Jugoslaviia zopet iziema. ko je vendar med njima promet zelo velik?
Dunaiska mastna občina prevzame bivše mestna železnice pod zemlm m nad zemljo In Hh bo elektrizovala. Prvi kr»d!t f!5fl mlliiard ie že dovoli^n iz tekočih dohodkov. — Za novo tlakovanje ulic je izdala letos sto mllUard in Isto toliko je v proračunu za prihodnje leto. Vse iz rednih dohodkov.
Te dni je došla na Dunai neka državna komisiia iz Kine, da «i ogl*»da avstrijsko Industriio. Vse oblasti sprejemajo Kitale z^lo ljubeznivo.
»KammerspTele« imaio zopet afero s policijo. V igri »Leda« nastopa igralka Varvara Kostrova popolnoma naga. in policija zahteva, da se takrat oder potemni. Predvčerajšnjim pa so prepozno potemnili oder. policija je takoj napravila protokol, in zdaj pravijo, da to igro prepovedo. Zdaj šele so postali ljudje na to igro prav radovedni in je gnječa pred blagajnami velika.
A. G.
Med sarajevskim atentatom in vojno.
Bivši šef avstro-ogrskega generalnega štaba v času vojne Conrad Hfitzendorf priobčuje v »Times« odlomek iz svoje nove knjige o izbruhu svetovne vojne. Pn dan po sarajevskem atentatu je dejal Berchtoldu: »Treba ie nemudoma mobilizirati proti Srbiji« S tem mnenjem ni soglašal niti Berchtoid niti cesar Tran Jožef Grof Tisza in baron Sturgkh sta trdila, da ie treba pričakati rezultatov preiskave glede atentata na Ferdinanda in njegovo soprogo. Tiszs je bil proti vojni s Srbijo, ker se je bal. da bi Rusija napadla Avstrijo. Nemčija pa bi jo utegnila pustiti na cedilu. Hotzendorf je zastopat odločno stališče, da lahko samo energičen udarec odvrne nevarnost, ki preti od strajit Srbije. Trčila sta skupaj dva principa. Z ene strani je bilo treba ohraniti Avstrijo kot zbirko raznih narodnosti, z druge pa je bil na vidiku postanek neodvisnih naciionalnih držav, ki so zahtevale od Avstro-Ogrske ozemlje s pripadajočim prebivalstvom. Ta konflikt ie bil napet do skrajnosti. Zato in nikakor ne zaradi sarajevskega atentata je morala Avstro-Ogrska začeti vojno.
Baron Hoyos je bil poslan v Berlin na poizvedbo, da-li bo Nemčija kot zaveznica zvesta, ako pride med Avstrijo in Srbijo do konflikta. Jutri bomo imeli odgovor, je rekel Berchtoid Con-radu 6. jullta. Viljem je odgovoril »da«, toda pristavil je. da mora poprej govoriti z Bethmann-Hollwegom. Na vprašanje, kako se počuti cesar. Je Conrad vprašal: Ali bo Nemčija privolila v vojno proti Srbiji?
Berchtoid je pojasnil Conradtu da ie Tlsza proti vojni, ker se boji romunskega vpada na Sedmograško. Interesiralo pa ga je. kaj bo z Galicijo, ako bomo mobilizirali proti Srbifl. Conrad je odgovoril: V tem slučaju v Galiciji ne bomo mobilizirali Ako pa nam bo Rusija Krožila, bomo prisiljeni mobilizirati tri gallšVe armadne kore. Conrad zatrjuje, da je Tlsia poslal Francu Jožefu noto, da ne more prevzeti odgovornosti za vojno. 8. julija je rekel Berchtoid Conradtit da namerava poslati Sr-
biji kratek ultimat In ara vprašal: »Kaj | pa bo, ako bo Srbija prisiljena mobilizirati in ne sprejme ultimata?« Conrad ie odgovoril: »Potom v deremo ▼ Srbijo.« Berchtoid: »Ako pa se Srbija ne zgane?« Conrad: »Ostanemo pač tam. dokler ne bodo kriti naši stroški.« Berchtoid je hotel, da bi počakali z ultimatom do konca žetve, toda Conrad je odločno odgovoril: »Bolje danes, nego jutri«. Berchtoid je potem svetoval, naj gresta Conrad in vojni minister na dopust, da bi se vsa stvar prikrila,
Berchtoid je nato sporočil rlotzen-dorfu, da je bil v Išlu in da je Pran Jožef protivnik akcije proti Srbiji, pač pa se boji nacijonalnih izgredov na Madžarskem. Ko je Angleška in Nemci ia zahtevala meditacije, ie Šel Berchtoid s Hotzendorfom in voinlm ministrom k cesarju. Že prej je Hotzendorf zahteval, da mora Srbija sprejeti avstrijski ultimat do zadnje besede, plačati vse mobilizacijske stroške, odstopiti Avstrlp Beograd In Snbac z okolico In plačati stroške za obsežne trdnjave, ki bi jih Avstrija zgrad;la v teh kraiih. Franc Jožef je odgovoril: »Teh zahtev Srbi nikoli ne bodo sprejeli« Hotzendorf pa ie predlagal, da Avstrija on-racHe nroti Srbiji   ne   sme   več   odlašati, češ da
je slednja glede vojaške pripravljenosti že itak dovolj napredovala.
31.. julija je preiel Conrad od Molt-keja (šefa nemškega gen. Štaba) brzojavko: »Mobilizirajte nemudoma proti Rusiji. Nemčija bo mohilizirala. Zahtevajte od Italije kompenzacije, da bo izvrševala zavezniške dolžnosti.« Obenem je Moltke deloval na to. da bi Avstrija odklonila angleški meditaciiski predlog in dodai: »Za Avstrijo je zadnje sredstvo, da se ohrani, začeti vojno.« Ko je Conrad odgovoril, da ne bo voje-val proti Rusiji, mu je Moltke brzojavil: »Ali hoče Avstrija pustiti Nemčijo na cedilu?« Conrad in Moltke sta mislila, da bo mogla Avstriia zahtevati od Italije, naj H vrne Trient. ki ji ga je bila odstopila pred vojno. V pismu ie Moltke svetoval Coni-adn: »Zberite vse site proti Srb?|i. pustne Bolgare proti Srbom, pa naj se ta sodrga med seboj pokolje. Naš cilj je Rusija. Vrzite te nosilce nemirov v pripetsko močvirje in utopite jih.«
Iz teh podatkov je razvidno, da je bij cilj nemških in avstrijskih vojaških krogov pred vsem ta. da itnlc:io Rusijo In SrMV*. tisti dve slovanski dr/avi. ki sta bila na potu nemškemu »Drangu nach Ostcn und Siiden«.
Telefonska m Ssrze
3^
m poročila
Politična situacija.
Koalicija s klerikalci ponesrečena. — Predujmi uradnikom negotovi. — Vprašanje razveljavljenja sekvestrov.
— Beograd, 22. decembra. (I z v.) Na snočni seji ministrskega sveta so bila na dnevnem redu vsa aktuelna vprašanja notranje in zunanje politike. Zunanji minister dr. Ninčić le poročal o dogodkih na OrŠkem. Vlada za sedaj še ni zavzela preciznega stališča in ni storjen noben sklep. Pričakuje vlada razčiščenia položaia na Grškem. Stališče naše vlade napram Grški je kolikor toliko rezervirano. Ministrski predsednik Nikola Pašič je kratko poročal o konferenci na dvoru, katere so se udeležili nekateri člani vlade. Želja naše vlade je. da se notranje politične prilike na Grškem spravijo v normalni tok.
Ministrski svet je tudi razpraviial o notranji politični situaciii. G. Pašič je vladi kratko naznanil, da je vse nezadovoljstvo v radikalnem klubu popolnoma odstranjeno in da se ima tudi afera dr. Marković-Rankovlć končno likvidirati.
Kratak ie bil rsrgovor o razmeri* med rad?kali in klerikalci. Ministrski prodsedn?k je omenil, da ne more na 'eraerhi dosedanilft dogovorov priti do sporazuma z zastopniki SLS. Do sporazuma rte moro prit! na temenu naČc!a o avtnnom"!. k? ga zastopa Jugoslovanski kfnb. Mnogo Je hHo govorieno tudi o rarmerah v demokratskem klubu.
Ministrski svet ie dalje razpravi'a! financ n? efekt akcije, da se dovoli urad-
nikom predn'em. Koliko predulma se določi uradnikom, še ni definitivno sklenjeno. •
Minister pravde dr. Peric ie poroča! zelo obširno o načrtu, kako Je treba razveljaviti sekvestre nad posestvi raznih tujih državljanov. Minister sam je priznal, da so se pri upravi sekvestrov vršile razne zlorabe in nered-nostl. Izvesti se ima popolna reorganizacija uprav sekvestrov oz. se imajo te uprave v naikraiš^m času likvidirati. V prvi vrsti se likvidira uprava sekvestrov nad posestvi avstrii^kih državljanov v smislu februarskih konvencij. Mnogo je bilo tudi govorieno o sekve-strih nad posestvi turških državljanov v Južni Srbi!!. Teh je okori 900. Vprašanje medžarskih sekvestrov postane Scle aktualno, ko se začno pogaiania z Madžarsko za ureditev medsebojnih gospodarskih odnošajev.
Minister za socijalno politiko dr. PeleŠ ie predložil ministrskemu svetu končn* načrt zakona o Invafldh.
M?n*ster trgovine dr. Kojlć pa Je predloži! vladi n?črt o zakona g!ede ustanovitve centralne Obrtne banke za vso državo. Ustanovitev te banke so zahtevali obrtniki, osobito razno obrtno zadruge in obrtne zbornice.
Kakor poročajo listi, se ima danes, v soboto, izvršiti važna seja ministrskega sveta Dod predsedstvom kralja Aleksandra I.
Dvignenje sekvestrov.
— Beograd, 22. decembra, (lzv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je minister pravde dr. Ninko PeriO predložil poročilo o dvignenju sekvestrov. Poročilo k mstatira. da so se povsod, tako v južnih kakor tudi v severnih kraiih vršile pri upravah sekvestrov razne manipulacije in zlorabe. Ministrski svet je odobril "poročilo ministra pravde in njegovo postopanje ter za pooblastil, da izdela načrt o dvignjenju raznih sekvestrov nad posestvi tujih državljanov. V smislu določil mirovnih pogodb se imajo končno urediti sekvestri nad posestvi nemških državljanov. Likvidirati se imaio uprave sekvestrov nad posestvi turških državljanov v Južni Srbiji. Pripravljen ie generalni načrt za odpravo sekvestrov nad posestvi avstrijskih državljanov. Inrave teh sekvestrov se imajo v naikrašem času likvidirati. Vseh teh sekvestrov je okoli 700. Imaio se tudi dvigniti v smislu mirovne pogodbe sekve^r-i proti ^nJ.nr-skim držav! anom. Načelni sklep o teh sekvestrih pa še ni storjen. Ima se izvoliti posebna komisi a, obstoječa Iz 2—3 članov udeleženih ministrstev.
MEDNARODNA KONFERENCA O RAZOROŽITVI.
— Rim, 21. decembra (lzv.) Po poročilih iz Pariza se sestane v mesecu januarju ali februarju prih leta komisija Društva narodov za zmanišanic oboroževanja. Na to konferenco je pozvana tudi ruska sovjetska vlada. Korr^ar Ci-čerin je v imenu sovjetske vlade Izdavil, da je Rusiia prio'-avl'cna sodelovati pri razpravah te komisije samo v slučaju, če se komiriia ne sestane v Švici Po pravilih Društva narodov je mogoče, da se ta komisija lahko sekane izven Švice, čeprav ie centra'nj sedež Društva narodov v Ženevi. Sodelovanje Rusije pri tei komisiil je za nekatere evropske države vel:ke važnosti
ATENTAT NA NOSKEJA.
— Hannover, 21. decembra, (lzv.) Danes opoldne je bil Izvršen bombni atentat na vladno palačo, kier stanuje bivši minister državne hrambe in ljudski komisar Noske. Pod stopniišxe je bila položena bomba, ki je eksplodirala v Času, ko je uradništvo zapustilo urad. Človeških žrtev ni bilo. Materiialna Skoda je velika, uničeni so bili razni arhivi. Atentat je političnega značaja.
Državni proračun.
Ra-prave o preračunu v finančnem odboru zaMjučene.
— Beograd, 22 decembra. (Izv.) Pinančni odbor je včeraj v glavnem zaključil podrobno debato o proračunih posamnlh ministrstev. Danes bo samo zakliučna seja , na kateri se bo s forsiranim! silami skušalo rešiti Se finančni zakon za leto lW24. Debata o tem zakonu bo zelo zanimiva.
Finančni odbor je na včerajšnji seji najpreje nadabeval podrobno djbato o proračunu ministrstva za Šume in rude. Govorila sta samo posi. Vladimir P u š e n j a k (Jug. klub) In posl. Tomo P o p o v i ć (rad.) Minister za šume in rude je kratko odgovarjal na kritiko opozicije ter je Izjavil, da jo pripravljen sprejeti nekatere predloge. Minister financ dr. Stojadinovič je sprejel predlog, da se proračun tega ministrstva poviša za fil.OOO dinarjev.
Finančni odbor Je sprejel proračun ministrstva za Šume In rude s 17:7 glasovom.
Za tem |e finančni odbor pričel podrobno razpravo o proračunu ministrstva za javna dela
Posl. Vladimir Pušenja k (kieO je protestiral proti temu. da so krediti za Slovenijo prenizki. Zavzemal se je tudi za izboh'šanje gmotnega položaia rudarjev v državnih rudnikih in za ustanovitev nižje gospodarske Šole za Slovenijo, katere sedež naj bi bil v Gornjem gradu.
Posl. VoHĆ (zemljorad.) ie govoril proti kuluku.
Posl. S e č e r y v (dem.) m posl. Wilder (dem.) sta kritizirala postopanja ministrstva iavnih del glede vzdrževanja cest na Hrvatskem ln v Vojvodini. Posl. VVllder je konstatira! nesorazmernost kreditov za vzdrža vanje cest v posamnih pokrajinah.
Minister financ dr. Stojadinovič Je k proračunu teta ministrstva pripomnil, da so krediti tega ministrstva zvišani na 6 milijonov. Govorili so še nekateri poslanci, na kar je finančni odbor sprejel proračun ministrstva javnih del z 17 proti 7 glasovom
Finančni odbor je za tem brez vsake debate sprejel pro-nčui o dohodkih. Ob lfl.30 je bila seja zaključena.
Na današnji dopoldanski seji finančnega odbora prida v razpravo finančni zakon za leta 192.1 24.
Radikalni klub pričakuje, da bo da-našma debatu skra;sann in da bo mogoče v fmančnem odboru spraviti državni proračun danes pod streho. VeČina poslancev je odpotovala že na bož'čne počitnice. Ostali so v Beogradu izključno le še poslanci — člani finančnega odbora.
Ministrska konferenca na dvoru.
— Beograd, 22. decembra, (lzv.) Ministrski predsednik Nikola PaŠič je bil včeraj dorjoldne s Člani vlade delj časa na dvoru. Vršila se je ministrska konferenca pod predsedstvom kralia Aleksandra. Na konferenci udeleženi člani vlade niso hoteli dati novinarjem nikakih pojasnil. Iz dobro informiranih dvornih in vladnih krogov pa prihaja kratko poročilo, da je ta konferenca obravnavala situacijo na Grškem in pa vprašanje, kakšno stališče naj zavzema naša država napram novi notranji politični konstelaciji na Grškem.
Na konferenci je bilo govorjeno rudi o notranjepolitičnih razmerah. Govor je bil o koaliciji med radikali ln klerikalci. Ta kombinacija se ie sedaj definitivno izjalovila Kralj sam pa je izrazil odkrito željo, da mora narodna skup. ščina Izvršiti ves program, ki ga je vlada povodom otvoritve zasedanja označila v svoji deklaraciji, vslcd česar pri-haia na dnevni red vprašanja obnova koa/lclie z demokrati.
i KONČNI REZULTAT NA ANGLEŠKEM.
— London, 21. decembra, (lzv.) Poslednji volilni rezultat iz volilnega okraja Dcrbv Je prinesel padec liberalnega kandidata na korist konservativcev. Definitivni rezultati volitev v parlament »o sedai sledLeSI: konservativci 2S7. delavska stranka 192, liberalci 158 Vi neodvisni 8 mandatov.
Vesti iz Italije.
— Rim. 12. decembra, (lzv.) Vldemiki prefekt Pisentl ]t bil odstavljen v zlavnent radi njegove nesposobnosti v upravnih poslih. Nt zadosti, da je kdo laŠiat, za upravo treba manja ln spretnosti. Teca pa pri Pi-sentjju ni in posebno je zavlačeval pereče vojnoodikodnlnsko vpraSnnJe. Na Muss.»linija se vrfii glede tega vpraSanJa velik pritisk, ki je strmoglavil Piscntija In morda prežene Se kakega drugega upravnega uradnika Plscntijeve vrste, ali pri Piscmiju s« Je »strmoglavljcniec izvršilo na vUje službeno mesto »voinoodSkodninskega Intendanta«, kjer bo imel veliko plačo, pa nič dela.
— Ptm, 21. decembra. (Trv.) rinaneni minister De Stesanl Je izjavil glede likvidacije vojne odškodnine, da |e za ves Italijanski narod Izrednega pomena. Hd enega milijona vinjenih proSenj ie obravnavanih doslej okoti S3O.0O0 Do .V) septembra t. L Jt prejelo odškodnino 30000(1 oškodovancev, do konca leta Jih bo še 50.000 Izplačanih.
— Rim, 21. decembra. (Izv.) Pri MasSO-llnlju se Je mudila deputacija prebivalstvo Iz doline d* Aosta katero je francosko. V vojni Je padlo 5000 vojakov Iz te d 'Ine. V pogovoru le omeni! Mussnllnl. da mu |a man patriotizem Valdostarcev, na katere ne pada nikaka senca radi rabe francoskega jczjka. toliko manj. ker ob«ega šolska politika b»3Jstnv«ke vlade oriiomacU'-« za pouk po lojalnih potrebah jn ker ve. da |t v javnih in Drfvatnih aktih v d°lin< raba Italijanskega lezfka pnv«cm paralelna s francoskim. (Potrk po lokalnih potrrb?h! Za francosko prebivalstvo le potreben p^tik r francoščini — za lusrn^l^rne pa v 1ueo<lo-venskem. gospod M?'**nlint! In r.% Javne akte naj ho v dol'nJ d' An$ta francoščina . ▼ Primorju pa Jugoslovenščlna!)
Vesli iz Bolgarije.
Vprašanje stabilizacije leva. — Reparacije. — Agrarna reforma. Delavstvo proti deseturnemu delavniku.
— Sofija. 21. decembra, (lzv.) Pno prvih vprašanj, s katerim se je podrobno pečalo narodno sobranje, se tiče stabilizacije bolgarskega leva. Finančni minister Todo-rov stoji na stališču, da Je padec levi posledica pasivne trgovinske blance in borznih alarma. Vlada ni nastopila pm«j borznim špekulacijam in prezrla tudi dm«e važne okolnosti, ki so vplivale na vrednost denarja. Narodna banka Je prejela v zadnjem času okrog 400 milijonov levov v tuji valuti. Taka solidna reterva tuje valute daie sa-dostno garancijo, da bo mogoče spraviti lev na višino ki bo odgovarjala fnktičnemu gospodarskemu položaju Rolearije. Da *e razmere na denarnem treu kontniid?ra}o Je treba omejiti uvoz nekaterih prrdmftov. kajti vpraianje izvoza le še prrblematično. Z omej'tvilo uvoza hoče fin^n'no m'nistr-stvo prihraniti držsvi okrof 400 mM Ion. It-vov. Poslanec Oirginnv je znhteval da sc
seznam prepovedanega uvoznera Miga revidira.      Protf speku'acIH  In draginji mora
.vlada nastopiti s brezobzirnimi ukrepi V
atev. 292.
»SLOVPNSK!  NAROD«,  dne 23 decembra 1923,
Stran. 3
debato je posegel prof. MUalkov, Id le lava jal med drugim: Ideja omejitve uvoza izvira iz položaja, v katerem se nahaja zadali čas nai lev. Nihče ne misli, da bi bilo mogoče s tem ukrepom doseči kak pozitiven rezultat To je delni ukrep, ki pa lahko po mojem mnenju obenem z drugimi ukrepi zboUsa položaj našega leva.   —   Tečaj leva je odvisen od razmerja med pasivo In aktlvo plačilne bilance, plačilna bilanca pa zavist od trgovinske. Slabo razmerje med uvozom in izvozom le vzrok, da lev pada. So pa še drugi faktorji izven gospodarstva. To so psihološki faktorji, izraženi v paniki In spekulaciji. V državi, kakor Je Bolgarija, kjer je družabna disciplina slaba, je lahko panika katastrofalna In špekulacija velika. Jaz nisem zaščitnik državnega vmešavanja   v   gospodarsko življenje; to vmešavanje nai se čim bolj omeji. Danes le položa)   seveda tak, da je to vmešavanje opravičeno. Cilj koraka, ki ga le storilo, da zbere rezervo tuje valute. Je ta. da se obdrži lev na gotovi vlSlnl. Moment za to Je selo ugoden. Kardinalno vprašanje naše gospodarske politike je stabilizacija leva. Draginje  ni  mogoče  odpraviti,  dokler ne bo Stabiliziran lev. Toda na kakšno višino ga Je treba spraviti? Mislim, da se mora lev obdržati na tečaju ki nI daleč od današnjega. Ako bi lev zelo poskočil, bi nastopile neprijetne posledice. Kolebanje tečaja leva povzroča nered ln nesigurnost v gospodarskem življenju.
Vprašanje reparacil. kt Jih mora plačati Bolgarska glasom mirovnih pogodb, silno vznemirja vse politične kroge. Leadcr socijaldemokratske stranke Pastuhov piše v uvodniku o tem problemu ln omenja, da |e bila Javnost v zmoti. Mnogi so menili, da je s Izplačilom reparacij tekom marca ves problem že rešen. Antanta zahteva sedaj od Bolgarske še eno milijardo okupacijskih stroškov ln tako stoji Javnost pred novim razočaranjem. Povodom zakona o agrarni reformi, ki pride te dni pred narodno ?rbranje se Je začelo novo gibanje za pravilno razdelitev zemlje. Predrnctne zahteve zainteresiranih krogov gredo za tem. da se raz-itfele v prvi vrsti večia državna posestva, đe! samostanskih zemIHŠČ in one parcele, ki merijo nad 4—5000 da.
Politične vesli
= Radikalno glasilo o »Slovencu«. Glavni organ radikalne stranke »Samouprava« posveča pisavi »Slovcncac v zadnjem času veliko pozornost. Pretekli četrtek je priobčila v ekscerptu znani »Slovencev« članek z dne 14. t. m. »Avstrijski primer«, v katerem klerikalno glasih) povišuje do nebes Avstrijo ln vihti  pred  avstrijskim kancelar jem Sciplom kadilnico,   dočim   ponižuje v najordinarnejšem tonu lastno državo in blati na naipodlcjši način naše državnike in politike. Po teh citatih Izvaja »Samouprava«: Tako piše »Slovence« dan za dnevom in redka izjema je. da bi ne bilo v njem takih ostrih napadov. A ostali časopisi, ki ne računajo s svetom, marveč se samo v velikih množini razpečavajo med preprosto ljudstvo, kakor »Domoljub«, »Straža«, »Slovenski gospodar«,  pišejo  še neprimerno grŠe. To, kar se je pisalo pred vojno ln za časa vojne o Srbi H in o srbskih razmerah, ni mnogo vplivalo na ljudstvo, ker je ljudstvo vedelo, da se to piše pod tujim pritiskom. (V tem oziru se »Samouprava« moti!   Klerikalno časopisje pred vojno nI pisalo pod pritiskom proti Srbom in Srbiji, marveč prostovoljno, ker so klerikalci ze od nekdaj z vso đulo mrzili in sovražili Srbijo ln Srbe. Zato tudi niso nikdar hoteli ničesar slišati o ujedinjenju s Srbi izven okvira bivše avstro-ogrske monarhije. !n ta od klerikalnih   listov vcepljena mržnja je ostala ljudskim masam še danes. Uredništvo.) Toda od ujedinjenja sem piše celokupno časopisje SLS še mnogo hujše in grŠe. kakor je pisal nai-ogabnejši nemški list pred vojno. Ljudstvo sedaj to pojmuje čisto drugače in zato Ima tako pisanje tudi drug vpliv. Treba je uvaževati. da se v Sloveniji vsako nedeljo po vseh cerkvah priporočajo ti klerikalni listi, naročba na te liste In čitanje teh časopisov kot versko zaslužno delo in da se tistega, ki čita druge liste, javno označuje kot človeka, ki nima več katoliškega prepričanja. Ako bo Šlo tako napref. bo vsak človek, ki bi imel o Srbih boliše mnenje, kakor ga dovoliuie »Slovenec« nemogoč   med   priprostim slovenskim liud-stvom po vaseh ali pa bo moral prikrivati svoje mišPeuje Da le Avstrija preganjala takozvane Srboflle, to Je razumljivo. Da pa se >-t5 nreganlalo tudi ?e sedaj In da se blatilo še srrše. takor nekdaj, to le težko razumeti.« Sodba, ki jo Izreka »Samounrava« o klerikalnem časopisju, je v bistvu doc»la pravilna. 7a to je nam eno nerazumljivo: Ako radl-fcafl tako dobro poznalo k'erlkssfce, kakor Je razvidno Iz njihove** glavnega t lasta, kako se nofem morejo vezati z onTmf, ki so pod Avstrijo, a furT! še danes v fcraTlevtn?  SMS  preganjajo vse one, ki so bratsko razpoloženi napram Srbom, skratka ki so srbofiil!?
— 7a koaf?cflo med radikali m demokrati. Krsta Clcvarič je v svojem »Hnevnikn« pišoč o pogaianjth med radikali In klerikalci med drugim pripomnil: »Vlada sedal Išče stike z vsemi mo$r/>č?ml političnimi skupinami, ona jih išče celo s propadTim! hrvatskimi zajedničari!, samo ga ne išče z demokrati.« — Z ozirom na to opazko povdarja »Balkan«: Prepričani smo, da je te besede narekovala patrijotska boi, U Jo
tudi m] dobro razumemo In tudi delimo. Ničesar bi ne bilo tdealnejse in spasonosne jse za to našo državo, kakor da bi bili na njeni upravi združeni v eno celoto naši dve stranki — radikalna in demokratska, ki imata med vsemi strankami v državi v svojih vrstah največjo število pozitivnih elementov ...« — In na drugem mestu pravi isti list pišoč o izstopu Svetozarja PribtČevtća iz glavnega odbora demokratske stranke: »Naravno, Pribičeviceva stvar je, da zavzame v tej politični situaciji svoje stališče, kakor se mu zdi umestno, toda eno je, kar naj ovažujc: kdo ie njemu in njegovim bratom odkraj Save donesel svobodo in kdo je največ storil in Žrtvoval za ujedinjenje? G. Pri-bičeviću kot državotvorcu, kot monarhistu je mesto samo v vrstah državo-tvorcev.«
= Dr. Korošec o pogajanjih z radikali. Sotrudnik »Beogradskih Novostic je imel razgovor s predsednikom klerikalnega parlamentarnega kluba dr. Korošcem o pogajanjih z radikali. Dr. Korošec je povdarjal, da je v radikalnih vrstah mnogo treznih politikov, s katerimi je mogoče delati. Treznost teh politikov obstoja po niegovcm mnenju v tem, da uvidevajo, da so zahteve fede-ralistov upravičene in umestne. Zato se on ž njimi pogaia ln je tudi prepričan, da ta pogaiania lahko doneso pozitivne rezultate. Koalicra z radikali bi po njegovem mnenju še ne značila direktno spremembe vMovdanskc ustave, pač pa bi predstavljala bazo. na kateri bi se lahko naše! modus za revizijo. Prepričan je, da bi ne bilo težko najti ta modus, ker vidovdanska ustava nt tako prirastla na srce radikalom, kakor oni hočejo to predstaviiati. Koalicija z radikali bi pomenjala nemožrost. da bi se ustava uveljavila. Ustava, ki v dejanskem življenju ni bila v veljavi in katere učinek bi bil samo negativne prirode, bi ne mogla na;t? pri trczrrh politikih odločnih braniteliev. Klerik al -no-radikalna koalicija bi torej pomen la-la najprvo sistiranje ustave in končno nieno revizijo. Nove volitve bi se vrSile
Gospodarstvo.
NEKAJ O VALUTNEM TRGU TEKOM LETA 1923.
V tretjem četrtletju leta 1922 je imel dinar svojo kratko slavo. Poslovnim krogom tista doba ni ostala v lepem spominu: Visok tečaj dinarja na tujem trgu, tuje devize pri nas po ceni v tečajnici, za resnične nakupe pa pomanjkanje deviz in valut. Pač pa se je v tisti dobi mnogo trgovske robe prodalo po nizki ceni. V oktobru 1. 1922. je švignil dinar najvišje in notiral enkrat 10 švlc. frankov. Po tem rekordu se je nekaj časa držal na višini nad 8 švic. frankov. Sredi decembra je prišla nova vlada. Dinar je tedaj stal v Curinu na 5.60 š. fr. Ko smo vstopili v novo leto !923„ je bil položaj na curiški borzi sledeči: 2. januar 1923. Curih: dinar 5.50, lira 27.05. franc, frank 39.20, dolar 52S.25. Ker ta dan služi kot izhodišče za presojo valutnega trga v 1. 1923. je treba opozoriti, da znaša pariteta za dolar v Curihu okroglo 5.IS švic. frankov. To se pravi za en dolar je plačati 5.18 švic. franka. 2e v začetku 1. 1923. je pa po gornji notici cena dolarja v Curihu nad normalo za 10 santimov. Iz pregleda, ki nižo sledi, bo razvidno, da je šla cena dolarju v Curihu tekom t. 1923. stanovitno kvišku. Z drugimi besedami švicarski frank, ki je bil dolgo obljubljena dežela preplašenim denarnim ugodnikom in je bil med svetovno vojsko naDram d^lariu močno preko svoje paritete 5.13. je na svoji mednarodni vrednosti v letu 1923. skoro trajno rzgiiblval. Dne 14. decembra t. 1. ob zaključku tega j pregleda je proti normali izgubil okoli j 50 točk. Ta okolnost je na sebi zanimi-j va, ker kaže znatno razliko med švicarskim frankom in zlatim frankom. Je to opozorilo za tiste, ki radi kratkomalo zamenjavajo predvojne krone z zlatimi kronami. Treba pa je za Širši krog čita-teJiev opozoriti na to dejstvo tudi zatc-i gadelj. ker se znatno menja absolutna
pod geslom »reviziia
ustave«.   V teh ! rrc?nost vsel1 vat«k W so notirane v
Curinu, ako trajno pada vrednost Švicarskega franka, ki služI za merilo teh valut. Ako si torej ogledavamo v niže sledeči tabdi vsakokratni tečaj svo'ega dinarja, italijanske lire, francoskega fran, ka. moramo imeti ves čas skrbno pred očmi za primeriavo lntcrnacijona?ne vrednosti Švicarskega franka tečaj ameriškega dolarja Istega dne. Pod tak-m vidikom nam bo h Uro lasno, da je velika razlika za vrednost ntšega dinarja, izraženo v švicarskem franku, ako stoji
t kit smo tudi mnenie. da bi kazalo pre-; orientirati se. Curih ni več stalno meri-
j ne paritete odrmda.
Preglad bnrzmft teltfev v forlhu 1923.
dinar i  Hra   I BOL SV I «Var
2. januar	5-50   27.05 139-70 i			523
15. januar	$•30	»30 | ?6 90		531
1. februar	480	25-37	■ 32-—	536
15. februar	530	25*40	3V3S	539
1. marec	| 5 30	25-65 j 32 47		53>
15. marec	552	'5 75	32 85	537
3. april	5 40	27-05	35 80	5*41
16. april	5-60	27-37	36 57	5-49
3 maj	577	27 05	3673	
15. maj	5*75	27'-	36 85	554
5. junij	660	2595	35-95	5-53
15. junij	615	25 80	3535	557
2. julij	615	2467	33-80	5-68
16. Julij	620	2462	33 55	5 73
L avgust	5S0	24*30	3270	560
16. avgust 5-80		23-60	30-?0	5 525
1. september	6 —	23-45	31 15	554
15. sentember	610	24-95	33 05	563
2. november	657	2515	3275	362
15. november	655	24-47	30 90	5-72
3. december	6 47	2487	3105	573
14. december	650 j	2495	30 50	575
volitvah bi sodelovali seveda tndi oni, ki to revizijo kategorično zahtevajo. Samo pod temi pogoji ie mogoča racH-kalno-klerikalna koalicija.   Kar se tiee klerikalnih zaveznikov   v federalističnem bloku, je jasno, da ti zaveznik! klerikalcem prepuščajo popolnoma svobodne roke. Ako dela »'o klerikalci svojo po- j litiko v tem smislu, delujejo oni posred- } no za federalizem in tako oolUiko mo- j rajo z največjim zadovoljstvom odobra- j vati tako Radičevc*. kakor t'?di Spaho- I vi musliman!. _ Kakor smo informirani.    ob "ni!ci f<?:na™ ^S^l f™1^] dolar bi bil dr. Koroš-c že zdavna v koalici- j na 5ra na P2 *fr frarika- V jI. ako bi se ne bal nekaterih somlšlie- i *v,°'cm I,5tu *mo ze ot> ča™- ko *e nikov. ki so proti sporazumu z radikali. | ^^-f ^dama vrednosti svicarske-predvsem pa demokratov, glede kate- | *?, J*™* ,r?el- opozarjati svoje
rih se napram radikalom pritožuje,   da I L!      ~ ^ - -
mu grene življenje in zavirajo, da ne more storiti tega. kar bi on osebno želel.
= Demokratska stranka ln Sveto-zar Pribičević. Demisija posl. Svetozarja Pribičevlča kot člana glavnega odbora demokratske stranke še vedno zanima politične krege. Pribfčevtč je po svojem prijatelju dr. Krizmanu sporočil j glavnemu odboru demokratske stranke. | da odlaga oz. vstraia pri svoji demisiji I do kongresa demokratske stranke, na katerem se ima voliti glavni odbor. Ka- j kor zatrjujejo, ima Pribičevič na svoji strani okoli 20 demokratskih poslancev. Svetozar Pribičevič je napram novinarjem zelo rezerviran, naglasa odlično, da stvari niso tako tragične, kakor jih skuša predstaviti demokratski stranki nepriiazno časopisje. Pribičević je izjavil, da sedaj ne mere dati nobenega pojasnila o svoji demisiji, dokler ne dobi odgovora glavnega odbora demokratske stranke.
= Iz diplomatične sfnžbe. Dosedanji dunajski poslanik Tihomir Popovi ć je včeraj prispel iz Dunaja v Beograd ter je poročal ministrskemu predsedniku Pašiču o poteku pogajanj za definitivno sklenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo. Poslanik Popovič se več ne vrne na Dunaj, marveč po novem letu prevzame vodstvo poslaništva v Budimpešti, na katero mesto je bil pred meseci imenovan.
= Aretacija kotnuu!st?čnega agitatorja v Zagrebu. Zagrebška policija je včeraj aretirala urednika komunistične »Borbe« Kamila Horvatina radi prepovedanega povratka v Zagreb, ker je bil za 5 let izeman iz mesta.
— Madžar; ta- svoboda tiska. Madžarski pravosodni minister Nogv je parlamentu predložil nov tiskovni zakon, ki pomeni višek reakcijonarstva. Za novinarske prestopke ie določena zgolj so !m preiskava. Čim je vložena tožba proti kakšnemu listu. Je sodišče upravičeno, da da aretirati odgovornega urednika. Preiskovalni sodnik mora tekom 14 dni končati preiskavo In tekom nadaljnih 8 dni se mora vrSitl obravnava. Ako se glasi tožba na razžaljenje časti, mora odgovorni uerdtrk takoj sodišča predložiti ves dokazni materijal. Samo Izjemoma se sme obtoženca dovoliti, da ta dokazni materijal Izpopolni tekom razprave. Raziin tega Ima oblast pravico vssk list ustavit? za 3 mesece alf pa zs vedno. Nrvečja kazen je 5 let težke ječe. Posebno ostra knzen le določena za vsako konspiracijo proti državi, kakor tudi za vsako taljenje driav-
času pa je narasla vrednost dolarja v Curihu. Dne 2. januarja 1923 se je glasila za dolar notica 5.28 Švic. franka, dne 14. decembra pa 5.75 švic. franka. Za presojo absolutne vrednosti dinarja treba torej upoštevati za to razdobje razliko obeh notic, ki znaša 47 točk. V Zagrebu je notiral dolar začetkom januarja = 92 H dolarja (pod pariteto), dne 14. decembra pa 88.37 dinarja. Naš dinar je zadnja dva meseca precej stabilen. Inače pa je na valutnem trgu Še razposajeno rajanje. Nemir le večji nego si ga želi poslovni svet.
M, S—c\ ★    ★ ★
AGRARNA REVOLUCIJA V EVROPI.
Ni še bila končana svetovna vojna, ko le že nastopila kot njena posledica spre-memba v posedovanju zemlje in sicer prt večini onih držav, ki so ce udeležile vojne. Najprej in najbolj radikalna sprememba sc Je začela v Rusiji, kjer je viharna ocrarni revolucija do tal razdejala Jedro posed vania In ustvarila nov sistem v izkoriščanju zemlje. Valovi te revolucije so prck.> račili ruske granice in sc rnzlll po vse! vzhodni In srednji Evropi. Res, da so tu Izgubili svojo strasno silo, vendar pa so Ponekod manj, drugod zopet bal] opllili eki« treme agrarnega sistema.
Ako pozledamo rusko agrarno revolucijo, lahko ugotovimo tri karakteristične siadije v njenem razvoju. Prvi stadij od leta 1917—101.9. Je značilen v tem. da so začeli sovjetski agrarni organi v zakonih in praksi uvajati enakomerno razdelitev zemlje. Takozvani »mrtvi fonde (zemlja, ki jc fpstnlk nI mouel obdelovati sam) so razdelili med kmete dotfčncga okraja sorazmerno Številu članov njihovih družin .Ta stid i tahko Imenujemo stadij socijalizacije zemlje. Drugi stadij od leta 1910—20. le stadii komunistične preureditve aerarneca problema. Zakonodaja skuša uvesti kolektivno izkoriščanje zemlle. Nastanejo poljedelske komune, udruženja Itd, Z ene strani snei/a-lizaclla prvetja stadija, z drti^e knmtmir.i-clja drusejra In s tretje kaotična prflastitev zemJie s strani kmetov brez kakršnihkoli socialističnih ali komunističnih teorij In načrtov. Vse to jc prisililo sov'c*cko vin do, da nastopi proti aerarni anarhlfi. Moskva Je dckretlvala in odrejevaia. vasi pa so samo čitale dekrete in odredbe, metale vse skupaj v koš ln urejevale asrrarno življenj« po svoje. Da se reši Iz teza položaja ln vpo-stavi po deželi svoj prestiž, le bila sovjetska vlada prisiljena dati temu kaosu eoto-vo obliko. In v ta namen Jc izdala lansko leto nov zakon o asrraroi reformt To Je tretji stadij v sovjetski agrarni politiki. Po tem zr.konu se icm'ia nacionalizira. Privatna lastnina ie v tem slučaju razveljavljena In vsa zemlja Zveze sovjetskih republik postane skupen državni fond. Pravico do tesa fonda imajo samo oni kmetje, ki zemljo faktično obdelujejo ln pa njihova udruženja. Vse to pa Je bilo samo teoretično zamišljena nacllonalizacija zemlje. Pak« t'čen fond zemlje so bili Že davno razdelili kmetje sami med seboj.
Kakor rečeno, so preplavili valov! agrarne revolucije v Rusiji tudi sosedne d--žave. Najprej so dosegli one dele. ki so bili pred revolucijo spojen' z Rusijo: Flstonsk% Latiško. Litvo In Poljsko. Na Estonskem Je pripadalo 70% zemlje nemškim magnatom. Sedaj Hm je estonska vlada pustila samo Se kakih 300 ha. vse drugo pa je razdelila med male kmete ln sicer v odvisnosti od tega, koliko more obdelati družina, ki imi dva konja. Na LatiSkcm kier Je tudi prl-! padalo 50% zemlje nemškim velcposestni-
lo. Vzeti bi bilo za podlago valutnih kalkulacij in zlasti za presojo dinara notice New-Yorka. čim se navadi naše oko. tremrano na Curih. na nove njtijor-ške Številke in na nova razmerja, je račun celo enostavnejši kakor sedaj pri curiškem tečalu. ko treba bkratu upoštevati devalvacijo švicarske valute same. ako hočemo vedeti absolutno vrednost dinaria odnosno njegovo zlato
pariteto. Potreba preračuna vsakokrat- i kom .so se ustanovila posestva z največ
Iz te razvidnlce sledi, da sta tekom 1. 1923. trajno gubila na vrednosti italijanska lira in francoski frank v Curihu samem. Vrhutega je švicarski frank, ki služi kot merilo vsakokratne vrednosti, sam padal v vrednosti, kar je razvidno iz rastočih številk v razpredel-ku. ki kaže vsakokratno notico dolarja. Dinar je notiral v Curihu 2. januarja 1923 = 5 50 švic. frankov. Dne 14. de-1 cembra 1923 pa &50 ivic, Iranka, V tem
2.20 da rodovitne zemlje. Man!?a pes?stva se temu primemo povečajo. V Litvi kjer Je bilo 50% zemlje v roknh države (Rusije), veleposestnikov in nemških priseljencev, jim je bila vsa zemlja nad 1500 da odvzeta. Kjer pa je posebno velika potreba, so reducirali to Število da do 80A Po novi agrarni reformi je lit vinska vlada razdelila zcmJio tako, da dobe posamni kmetje od SO—230 da na družino.
Na Poljskem se Je Parceliralo 80% rodovitne zemlje na pesamne komplekse po 150 da In te so d bili oni kmetje, ki so b II prej brez 2emlje. Drugih 20% so dobili m^ll kmetje, da bi mogli povečati svoja posestva do 230 da. češkoslovaška agrarna reforma je bolj zmerna. Z zakonom od 16. !n-nlja 1°!9 Je določeno, da se razdele ve!ikl kompleksi, vendar pa ostane lastnikom leteti normalno 1500 da rodovitne in 2301 da zemlje vobče. V izjemnih slučajih S3 lahko ta količina poveča do 5000 da. Na Madžarskem prioada 35% rodovitne zemlje veleposestnikom. V času Karopieve revolucije so hoteli te komplekse parcelirati na majhna posestva. Komunistični vlada je projektirala socijalizacijo po'Jedelstva in nacionalizacijo zem!Je. Sedanja vlada Je določila, da ima država pravico prlastit? se zemlje za kolonizacijo. V ta namen si Je zasigurala prvenstvo pri drnžb-jfi. Posestva so majhna, komur pa primanjkuje zemlje. Ima pravico zahtevati od države, da mu dodeli Se nekaj rodovitne zemlje. Agrarni uslužbenci In agronomi Imajo glede zemlje večje pravice.
V Romtinill. kjer ie pred vojno pripa- i dalo okrog 50% rodovitne zemlle 1500 ve- i leoosestnlkom, so proiekt'rall agrarno re-terme fe leta 1864. Ta reforma pa le prlSla J do veljave lele po vojni. Maksimalna ko- \ UČlna zemlje znaSa sedal ?ooo da. Kar Je ! nad normo, pripade državi, kl s svole stra- ; nI oddaja to zemljo onim, ki ie sploh nima- I lo aH na Jim j>r*e*tvo ne zadostuje za pre- « hrano družine. Na ta nač?n država nstanav- ! Ila nova posestva s 50 da rodovitne ln 30 da | nerodovitne zenVJe. Odškodnina za to zemljo se nlačnje po obfeVilnih eemb. Polovico plača država s 5% oMTgacIlaml  drugo po-
V Jugoslaviji je zadela agrarna reforma najbolj radikalno v onih pokrajinah, kt so se po prevratu priključile Srbiji: Rosna, Hercegovina in Makedonija. V Dalmaciji agrarna reforma iz političnih ozirov ni bila izvedena. V Slavoniji dajejo revnim kmetom zemljo v najem. Na OrSkem Je agrarna reforma odvzela zemlio onim posestnikom« ki so Je Imeli nad 1000 da. Mala posestva znaSajo sedaj 150 —200 da. V Avstriji Jo agrarna reforma le malo prizadela privatno lastnino. Določeno Je. da sc odkupi Id vrne prejšnjim lastnikom vsa zemlja, ki so Jo samostojno eksploatirali, seljaki pa so Izgrbili ta svoj značaj zato, ker so bili z rakonom z dne 1. Januarja 1S70 prikllu-čeni k veleposestvom. Z drugim zakonom Je priznana n.^cmnik^m pravica da odki-pijo zemljo, ki so jo obd.'levaJi ln iivdl na nji od leta 1SS0.
V Nemčiji Je pri'Ja notrar?1a kolonizacija že leta 1SS*. Po vojni in revoluciji Je prišla nemSka agrarna reforma d> veljave v toliko, da so bM razdeli eni f.d.ikomis!, da so dobili zemljo begunci iz anektiranih nemških pokrajin in v Nemčiji Živc'1 mali kmetje. Dalje so priznane večje garancije najemnikom, Ščitijo se parcelirani kompleksi in Iz veleposestev se deloma ustanavljajo manJSe kmetije.
V Franciji, kier so prevladovala mala posestva, ki lih država podpira že od leta 1009. potom kreditov za nakup zemije, Js vlada po vrjnl odredila vsem oblinam tn okrajem, da moralo nakupovati zemljo ter Jo parcelirati na posestva v vrednosti nal-več 10 thoč frankov. Taka DOSCStva prodajajo potem kmetom na brezobresten kred t. Vijake In volne invalide oodplra dr7.ava na ta način, da Jim d.ile kredit za nakup zemlje In ureditev malih posestev v vrednosti do 20 tisoč frankov. V ostalih evropskih državah se nadaljuje predvojna kolonizacijska politika. To velja Elastl za Anrlc^ko, Dansko ln Norveško. V iplošncm lahko rečemo, da so temeljite spremembe v predvojnih ajrrarnm razmerab več ali manj povsod na vidiku. Vedno bolj zmaguje načelo, da mora zcm'ja pripadati tistemu, ki Jo dejansko obd?iuje. rTrnloatacija tujega dela se Je začela v poljedelstvu umikati modernemu sociialnemu nazlranju, k; znhtcva, da se vsa zemlja enakomerno ra7dell med one. ki se v resnici pečajo s pcljedeljstvom odLnos-no živinorejo.
★   ★ *
NASA LESNA STROKA V PRETEKLEM LETU.
Lesna trgovina je zaključila tekoče leto z ne rosebno zadovoljivimi uspehi. Vzroki so različni. Predvsem je vplivala na njen razvoj stabilizacija dinarja in depresija tujih valut in sicer ne samo v relaciji napram dinarju, ampak tudi po internacijonalniit paritetah« Posebno romanske valute so zgubile na vrednosti, ne da bi se cena na dotičnih ; posameznih tržiščih tej izeubi primerno dvignila-
Na drugI strani smo Imeli v nakupu stalno dviganje cen tja do poletja, tako da je naSa tesna Industrija vkljub inozemski depresiji predelovala celo leto neprimerno drajro surovino. Vslcd tejra lesna trgovina in industrija v tekočem letu ni Imela fistejra zadovoljivega uspeha, ki bi odgovarjal dokaj živahnemu prometu.
Velike važnosti za moralno raz-ČfŠčcnje naše lesne stroke je stabilizacija naše valute. Lc-ta utrditev je onemogočila marsikatero poprej lahko spekulacijo in dovedla do stare veljave staro legitimno trgovino, ki Je bila šo izza predvojnih časov vajena delati po raeijonclnih in trgovskih nr.cclih z malim dobičkom in iskati uspehe v pre-, mišljeni organizaciji svojih poslov. Že po prvih mesecih stabilizacije jo mar-' sikateremu nepoklicaneu nrc^o vesc-
Ije za udejstvovanje ali — če hočete_.'
»K o s t a š t v o* v lesni stroki. Brez-miselna spekulacija in s'epo navijanje cen sta pričela ponehavati Želeti bi bilo le v interesu zdravega razvoja nn-šejra lesnega   gospodarstva, da bi ta stabilizacija valute postala — %stabil-' nac. Potem ni več daleč čas, ko se ta naša važna gospodarska pnnogu izčl-stL Ce v splošnem financijclni efekt v\ preteklem lcTu ni bil povsem zadovo-1 Ijiv, je stabiT!zacfj* valute v veliki meri kompenzirala in iiadoirestila ta pr>; manjkJjaj   moralično,   ker IzčISČenje lesne stroke od nepoklicanih elementov; in izpahkov pomeni njeno ozdravljenje, ki bode imelo brez dvoma v dogled-! nem času svoj mnterijclni učinek.
Potreba Inozemstva je bila v preteklem letu normalna brez Izvanrednih povpraševanj. Trgovanje z l?:ozem-stvotn se je v letu 1023 razvijalo neugodno vs'ed pomanjkanja denarja, ki je v mnogih slučajih onemogočilo Iz-' vrnitev ne samo zasebnih, ampak tudi javnih del. Zavlačevanje plač'il se jo posebno v nekaterh Inozemskih okoliših sistematično pojavljalo, kar jc vplivalo skrajno neugodno na naše, vsled pomanjkanja denarja Itak trpeče gospodarstvo. Velika konkurenca v cenah sc je zanesla tudi v sistem plačevanja. In za zaključitev poslov so se zahtevale vedno večje plačilne udobnosti. Za stroko, ki mora — kakor lesna — Investirati za dolge roke, pomeni vse to velikansko obremenitev in potrebo ka-' pitala. In le obžalovati je, da pri naSIh razmerah n? mojroče dospeti do povsem na celi črt? enotnega nast pa In nast-v
tovten ra mora plačati dotični kmet In si- j panla napram inozemskim odjema!^ pet tek« 40 let _ ceml
cemj
. L_.J
sTtan. 4.
•SLOVENSKI  NARODi  dne 23. decembra 1929.
V zadnjem času se mnogo razmot-
Tfva vprašanje o udeležbi tujega kapitala v našem gospodarstvu. Oblike, v katerih se nam ta tuji denar vsiljuje, so kakor znano, različne. Naša lesna stroka se je do sedaj še obvarovala direktne udeležbe tujega kapitala. Vendar ne smemo — ob razmotrivanju celoletnega dela v naši gospodarski panogi — puščati v nemar in pustiti neomenjenega dejstva, da namreč skuša Inozemska, zlasti Italijanska konkurenca vedno v zelo nedolžni, a toliko bclj nevarni obliki vprodreti in vsiliti se v aaŠo lesno trgovino. Vedno večje število tujih eksponentov prihaja k nam s krinko dobrovoljnih in dobrodošlih kupcev. V resnici pa skuša naš, pri nas vedno prav prijazni sosed, vkljub vsem zaprekam prodreti prav do vira naših produkcij, ki so po velikem številu v rokah komercijelno neorijentiranega malega ln velikega posestnika, ln tako neopaženo in brez vsakih ovir dobiti v roke in oblast našo lesno trgovino. Ta oblika prodiranja ali invazije je bolj nevarna nego odkriti prihod ln pohod tujega kapitala, ki ga je seve do gotove meje mogoče kontrolirati in če-igar delo se da natančno usmeriti. Ta Invazija se bode vedno bolj razvijala, ker se jej ne stavi nobenih zaprek. Tako se naseljujejo v naših krajih in pokrajinah povsem nemoteno elementi, ki odnašajo kar na vagone in v vedno večji meri konečni trgovski dobiček, ki bi pravzaprav moral ostati v domačih naših rokah. Ta dobiček zna^a velike svote ,za katere nI samo oškodovana naša trgovina, ampak sploh naše gospodarstvo in naša država!
(Dalje prihj
* ★ ★
—g Trg z osniem ln s snrovlrnl kožami. Tendenca na trgu z usnjem je bila v pretepenih tednih, knr tiče trgovine na debelo, znatno živahnejša, to pa Iz razloga, ker se splošno pričakuje, da se bo s I. januarjem 1924 zvišal carinski až!o ne-Ie na čevlje, temveč enako tudi na usnje. Ker Pomenja uvažanje usnja Iz tujezemstva pri nas veliko vlogo, ln se preskrbuje skoraj polovica konzumentov z inozemskim blagom, je lahko umljivo, da veletrgovina v pričakovanju poprej omenjenega — zanjo zelo važnega — poviška ažija predčasno preskrbuje svoje zaloge. K tej toč-kf pripominjamo, da ne bi bilo treba uva-iatf iz inozemstva blaga v toliki meri, kot se ga ravno uvaža, ako bi se domača Industrija bolj potrudila doprinesti svoje fabrikate na višjo stopnjo. Preteki! teden se je vršila v Beogradu seja jugoslovanskih vsnjarskih industrijcev, pri kateri se je sklepalo, odgovarjajoč že prejšnjim Inicl-jativam te korporacije v Ljubljani, o točkah: 1. Ukinjenje vse uvozne carine na surove kože, ki se uvažajo. Ta točka je popolnoma upravičena In bf bilo le umestno, ako bi država tej zahtevi brez premislekov in takoj ustregla. 2. Zvišanje uvozne carine na izgotovijeno usnje, da bi domači tovarnarji zamogli s pridom konkurirati t tujimi. Resnica je, da se uvoza v zadnjem času Iz Inozemstva precejšnje množine usnja, posebno iz Češkoslovaške in iz Nemške Avstrije. Inozemske firme pošiljajo svoje zastopnike v poln: meri k nam, da ponove svoje tekom zndniih lat pretrgane kupčijske zveze. Kupčija se Tazvija v slednjih tednjih v normalnem In povoljnem poteku. Danes notiramo sledeče cene: vnš-podplntl v polovicah, teški a Din 77.50—80 kg, vnš-podplati v polovicah lahki a Din 65—70 kg, trikrat vloženi podplati (IIIzoc.) a Din 85—90 kg, kruponl tu-zemski a Din 100—105 kg, kruponl inozemski a Din 105—110 kg, notranjkl a Din 60 —65 kg, vratovi a Din 52.50—55 kg, okra-jevne a Din 40"—45 kg. črne gladke kravi-ae in kipse a Din 100—120 kg. črne gladke teletine a Dn 150—165 kg. boksteletine a Din 25—30 kvadr. Te cene veljajo pri večjem odjemu in proti takojšnjemu plačilu! Za goveje teške kože čez 40 kg se plačuje Din 22.50—25, za goveje lahke kože pod 40 kg Din 20—21.50. bušnkl Din 17.50—20, telečje kože 27.50—30 za u hod no svežo težo. Glede prevzeme kož od mesarjev, prihajajo upravičene pritožbe od strani fa-brikantov, da isti ne manipulirajo pravilno a kožami, kakor bi to odgovarjalo današnjim razmeram In se je ravnokar vršilo v Zagrebu tozadevno zborovanje, pri katerem so tovarnarji formulrnli svoje zahteve ln napravili stroge pogoje. Pričakovati je, da pride med obema skupma-ma, t. j. med fnbrikanti na eni in mesarji oz. prekupčevalci na drugi strani, do končnega sporazuma.
—g Dobava papirja. Pri upravi državnih monopolov v Heogradu se ba \ršila dne 4. januarja 1924. ofertalna licitacija glede dobave 105.000 bobin cigaretnega papirja. Predmetni oglas z natflnčneišiml podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Julijska krajina.
— Pro*es'.l proti poitallančevanju Ingoslovenske šolo se množijo dan na dan. Protest občine Libušnje naglasa, da kako naj se šestletni otroci uče tujega jezika od učitelja, ki jih ne razume, saj otrok, ko vstopi v Šolo, ne zna dobro niti svojega maternega jezika. Pri vseh narodih velja načelo, da naj uživa otrok prvi pouk v maternem jeziku, svobodna naša nova domovina pa nam krati to pravico. Ponovno smo že dokazali novi domovini vdanost, ali še vdanejši bomo, ako se nas ne bo zapostavljalo na tako občutljivem mestu kakor je šola.
ProsvcfiL
Reperioir Narodnega gledališča ▼ LmbljanL
DRAMA. Začetek ob 8. url zvečer. Sobota. 22 dec: Nra Red C
Nedelja, 23 dec.: ob 3. pop. 2X2=5; ljudska predstava.
ob 8. zvečer Mogočni prstan Izven
Ponedeljek, 24. dec: Zaprto. Torek, 25. dec: ob 3 pop. Peterčkove sanje: mladinska predstava, ob 8. zvečer Hamlet Izven Sreda. 26. dec: ob 3. pop. Peterčkove sanje; Izven ob 8. zvečer Osma žena Izven Četrtek, 27. dec: Nju Red B
Petek, 28. dec: Osma žena Red E
Sobota, 29. dec: Mogočni prstan    Red P Nedelja, 30. dec:   ob 3. pop. Peterčkove sanje. Izven ob 8. zvečer Golobček Izven Ponedeljek, 31. dec; Zaprto, Torek. 1. januarja:    ob 3. pop.. Mogočni prstan Izven ob 8. zvečer Danes bomo tiči Izven
OPERA.
Začetek ob pol 8. url zvečer.
Sobota. 22 dec.: Notredamski zvonar A Nedelja, 23. dec: Tosea Izven Ponedeljek, 24. dec: Zaprto. Torek, 25. dec: GosposvetskI sen Izven Sreda, 26. dec: Aida Izven Četrtek, 27. dec: Janko in Metka;   ml v
dinska predstava. Petek. 28. dec: Notredamski zvonar C Sobota. 29. dec: Tosca Red D
Nedelia. 30. dec: Zapečatencl-SchlcchL
Izven.
Ponedeljek. 31. dec: Zaprto. Tcrrek, 1. jan.: Notredamski zvonar Izven ★    ★ ★
SLOVENSKO MAPHONETNO GLEDALIŠČE.
Nedelja. 23. dec. ob 15. in 18.: »Gozdni
kralj Lavrin«. ToTek. 25. dec. ob 15. In 18.: »Oozdnl kralj
Lavrin«.
Sreda. 26 dec. ob 15. In 18.: »Čarobne gosli« In »Prilog«. Jubilej stote predstave.
★   ★ ★
LJUDSKA VISOKA ŠOLA V LJUBLJANI.
V nedeljo, dne 16. dec. se je vršno v zbornični dvoran? na univerzi sedmo redno predavanie ljudske visoke šole. Predaval je g. vlšč šol. nadz. prof. J. W e s t er »O sredniem šolstvu«. Naj sledijo v kratkih potezah zanimiva izvajanja priznanega g. šolnika: Do 1918. leta smo imeli Slovenci le nemške srednje Sole. Iziemo je tvoril posebni zavod v Št. Vidu nad LJubljano, ki je bil edina slovenska gimnazija pod režimom Avstrije. Po teh Šolah se je vzgaial nas dijak v letnik en jeziku in duhu, kajti slovenščini Je bilo odmerjeno le skromno število učnih ur ali sp'oh nfknkih. S prevratom se je lice našega srednieca šolstva popolnoma spremenilo. V Sloveniji Imamo sedaj 14 slovenskih srednješolskih zavodov humanističnih, realnih gimnazij in reaik), tako da odpade na pribržno 72.000 prebivalcev ena srednia kola. Najboljše sta prlskrb'iena s srednimi šolstvom Ljubljana in Maribor. V slednji pride na vsakih 1000 prebivalcev 42 srednješolcev. Pred vojno je poši'ial naš kmet z velikim veseljem svojega sina v gimnazijo, da postane gospod Z !zpremenjenim! razmerami se je kmet pregledal v druge vrednote Kaiti prav dobro zna. kako slabo živi današnji uradnik. Svojega sina si raje obdrži doma kot delovno silo, ki mu najbolj zaleže, tako da se rekrutira današnji kontingent gojencev srednjih šol večinoma 1« srednjih plasti, posebno pa fz uradn:Ških krogov. Na eno srednjo šolo edpnde v Sloveniji 380 dijakov, v Srbiji 530 in v Vojvodini celo 600 d;jakov. Začetkom tekočega šolskega leta so štele naše srednje šole (Slovenija) 5300 gojencev In slcar 00% gimnazijcev In 1100 rcalcev. Ak» bi se postavilo to dliaštvo v vrsto vzdo-ž Dunajske ceste z desnim krilom ob pošt«', segale b' levo krilo do artilerijske vojašn;ee. Velika armada srednje iolcev za enmllijon-skl narod, je vzkliknil g. predavatelj, toda ni še popolna, kajti vanjo spada tudi naša srednješolska mlad;na. ki živ' onstran Karavank in v Italiji! Srce se nam krči bdeti, ko pomislimo, da se tej naši zasužnjeni mladini celo v ljudski šoli odreka pravica do pouka v materinščini, ki ie predpogoj vsake vzgoie in vsakeca učenia Sele tedaj, ko se spojno w*ŠI podinrm"eni brati z nami. bo zaređena globoka rana našega naroda. — Ustroj srednlih šol v Jugoslaviji nI še enoten. V Srbskih gimnazijah n. pr. se grščina sploh ne uči. latinščina je uvedena šele s petim razredom. Pač pa se goji tam v Intenzivnejši meri kot pri nas narodno slovstvo ia narodna zgodovina. Kulturne razmere zahtevajo, da se tudi pri nas srednje šolstvo čimprej poenoti Latinščina naj se poučuje že z drugim razredom, kaiti ravno ta jezik zamore po svojem bistvu naibolj pospeševati logičnost mišljenju In disciplinirati intelekt.
Spričo dejstva, da smo na severu mejaši Nemcev, treba že s prvim razredom uneljati pouk nemščine ln iele s petim razredom francoščino, da si osvoji naš srednješolec saj temelje tega Jezika In se zamore sam kasneje spopolnjevatl. NemlČina pa se mora naš dijak v srednji šoli tako naučiti, da bo v stanu pTavtlno hi gladko Jo govoriti, posluževati se nemških- znanstveni knjig, s katerimi so dobro založene naše knjižnice. Le oglelmo si Izložbe naših knjlgaren. razne knjižnice In seminarje naših univerz, kake nujno smo navezani na nemščino. Izkušnja zadnji* treh let na ljubljanski univerzi nam je Jasno pokazala, da veliko število akademikov ne more slediti studim, ker se ne morejo vsled neznanja nemščine posluževati v se-mlnearjlh nemfklh znanstvenih   knjig. m
končno koliko eajih akademikov ItadJra
v Nemclll,   d* se lahko posvetno onema
študiju oziroma predmeta, ki iib najbolj veseli. Uvaževatl moramo vsa ta dejstva, ki govorijo za učenje Imenovanih Jezikov, In pomisliti, da bo inozemstvo priznavalo spričevala naših srednjih šol te tedaj, če bodo slednje stale na odgovarjajočem kulturnem nivoju. Srednješolko učiteljstvo, ki vrši svojo težko službo v prid narodni kulturi, doživlja najtežje dneve. Skrb za vsakdanje potrebe ga ovira v njegovem vzgojnem prizadevanju. Kako naj st pro-lesor v svojem poklicu znanstveno spopol-njuje, če mu ni mogoče pričo gospodarske bede naročiti niti znanstvene revije, da ne govorimo o nabav; lastne knjižnice ali pa o študijskem potovanju v počitnicah. Družine, ki pošiljajo v srednjo šolo svoje otroke, premalo podpirajo Šolo in premalo se zavedajo svojih vzgojnih nalog napram mladini. Večina sta-rišev se niti ne zmeni za pismene opomine, ki jih dobijo od šol« kih ravnateljstev na dan. če bi se starlšl bolj pobrigali za Šolo in pravočasno odkrito porazgovorill v vzgojnih zadevah s profesorjem, bi se lahko odpravilo mnogo nedostatkov, ki povzročajo mlademu srednješolcu v teku razvoia neizmerno škodo. Kakor povsod v sodobni družbi, vlada rudi med srednješolci pogubonosni mdife-rentlzem napram duhovnim vrednotam. In to v on? razvojni dobi. ko bi morala biti mladina najbolj navdušena za življenje ln lepe ideale. Ples, kavarna, ulica, to je ono. čemur posveča naš dijak svoj IzvenšoJsk! čas. Le tu pa tam se zamma poedinec za kulturna vprašanja. Posebno Šport, ki se Izvaja brez vsakega reda ln načela, je na dnevnem redu našega sredniešolca. Odkod ta dekadenca med mladino? Slednja ie pač produkt vojnih razmer in navernej-ša slika razdrapanosM sedanje žalostne povojne bede. Le s počasno ozdravitvijo celokupnega našega javnega živlienia se bo v tem ozlru obrnilo na bolie. Tu mora napeti vse svoie sile država, šola In družina. Srednješolca je treba bolj zaposI:rl In sicer z deljenim poukom, kajti štiri do pcturnl predpoldanskl pouk ne more obroditi zaželienih uspehov vsledtega. ker po- j zornost učenca že po dveh ali treh urah j pouka pojema. V srednlo šolo naj se po ! možnost1 uvede l samoupravo učencev ln : šolske občme. Uči nai goience ceniti vred- ■ nost del« fn časa In budi veselie do nara- j ve. Posebno pozornost je posvetiti plaži, j k' zastruplja mlade duše. In navalatl sred- . nješolca k č;tnnm zdravega čtiva. ki ga naša narodna literatura nudi dovoli tod! mladini. Nele za univerzo, marveč f za j življenje v skupnosti, narodu ln državi, | vzgajal sređn'n šola našo m!ad!no.
V tem ozlru mor« druž'n« skrbno podpirati šolo.  če hočemo boliših šolskih  tm- ■: pehov In holiše mladine,   ki jo dnnašina j obupna doba tako nujno potrebuje. Po pre- ] dnvanlu se ie vršila živahna debata,   pri I kateri se je ponovno naglašsla   važnost j nemščine za naše   kulturne   razmere in odobravalo predi vanje  g.   nadzornika, kt znstopn tako odločno zdrave šolske nazore v Interesu naroda.
*   ★ *
— Knl'žcvna objava. Prijate* ima mojih kompozicija javim da ću najnovije. jo5 nc-štarm>ane svoje pjesme pod naslovam »Nove DJulabije« objelodaniti. Prvi svesa-k je doštampan te stoji 20 Din, sa pešrarinom 21 Dinara. Predplatu molim pos'atl pod naslovom: E. S. Vi l ha r, Zagreb. G':ndul-čeva ulica 55. Drugi svezak izadje u Januaru 1924. — E. S. VI! bar.
— Uvod v umovsnje umetno*'!. Druge
prede vanje se vrši v soboto dne 22. t. m. ob 6. zvečer v zbornični dvorani umverze (bivši deželni dvorec). Predavatelj dr. Er. Štele. Tema: Vsebina v umetnosti 1. Estetska vsebina arhitekture (Bazilika, romanski slog. gotika, renesansa, barok). Predavanje bodo pcjasnievale skiop-tične slfke.
— Slovensko marijonetno gledal;-Ča v Mestnem doma. Marijonetno gledn'iiče uprizori v nedeljo 23. tm. noviteto >Gozd-ni krali Lavrin«, bajno in pravljičto igro z godbo, petjem in plesom, spisa! grof Franc Poccf Ta Igra se ponavlja v torek 25. decembra. Na dan sv. Štefana 26. dec se pa igrajo »čarobne gosli« kot !uo.lojna stota predstava. Pred igro bo govoril Gašperček prolog, ki ga je spisal dr. Ivan Lah. Predprodaja vstopnic je aa dan predstave od 10. do 12. dop.
— Rožnodolskl oder priredi v nedeljo 23. tm. ob pol 8. zvečer v Drušvenem domu otvoritveno predstavo »Podjarmljeni«, Priredil g. Ant. Mehle. Vstopnice se prodajajo v trg. Raiija v Rožni dolnl in v Društvenem domu.
— Ljudska visoka šola v LhihHani priredi v nedeljo, dne 23. tm. ob 10. dop. v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednji temi: O pijančevanju ndanem naroda. Predava g. doc. dr. S. Robida. Morebiti bi se tema utegnel zdeti obrabljen. Toda dejstvo, da Slovenci že prihajamo na glas naravnost zapitega naroda, daje pač veliko misliti: in zato je naša dolžnost, se že vendar enkrat resno ustaviti ob tem našem »vprašanju«, da bi nemara prej ali slej ne bPo prepozno, fn ime predavatelje-ve je dovolj jamstva, da bo načn razpravljanja zlu segnil do korenin. Zato vabimo vse kroge nafe javnosti.
— Simon Gregorčičeva knjižnica aa VtdovdaaskI cesti. Knjižnični upravi posrečil se je nakup lepe privatne knjižnice. Z nakupom smo pomnožili naš slovenski oddelek za 760 knjig. So to romani, povesti, sploh dela nnšfh najboljših domačih ia tujerodnih svetovnoznanth pisateljev. Vezane so knjige solidno in v tako okusni obliki, da je veselje prijeti knfigo v roke. Naše cenjene čitatelje opozarjamo, da se ta oddelek knltg prične Izposojati t jutraj-Injlm dnem. Dasi vsakdo lahko oskrbi potrebno ctlvo za praznike, posluje knjižnica izjemoma to nedeljo tudi popoldan od 1. do 4. Vsem naš'm posetnlkom prav vesela praznika 1 Zdravol — fcUUatta*. -
Glasbeni vestnik.
— Silvestrov večer priredi tudi letos pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani, ia sicer v veliki dvorani E! harmonične družbe. Spored nadvse zanimiv, celo originalen in zabaven. Po 12. uri ples. Vabljeni so člani ln članice pevskega zbora In po njih vpeljani gostje. Posebna vabila se ne bodo razpoš'ljala, vstopnine nI. sprejemali pa se bodo proslovoijni prispevki v prid zborovemu potovalnemu skladu. Pričakovati je k veseli prireditvi tudi ie- j tos zelo obilne udeležbe.
S^Nrivo.
— Sokol v Borovnici priredi na Silvestrov večer v svojem domu na novem odru veseloigro v štirih dejanjih: Šiviljo. Potem bo petje, ob polnoči alegorija ln prosta zabava. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali. K obilni udeležbi vabi odbor. Pridite polno-številno! 2 d r a v o!
isi'ka in pnnpl.
OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA KL. »ILIRIJE«.
Ob številni udeležbi okoli 150 navzo-čih Članov se le vršil včefaj ob 20. v restavracijskih prostorih Nnr^atga doma občni zbor S. K. Ilirije, ki ga |e o tvoril predsednik g. Joso Goreč s pocdravnini nagovorom na navzoče člane in zastopn kc prijateljskih klubov. Pozdravil Je tudi zastopnike »Slov. Naroda« In ».Tu'ra« ter obema listoma Izrekel svoje priznanje za podpiranje na športnem polju. V svoiem nadnljnem govoru ]e navajal, da znači preteklo leto nov melnik v razvoju delovanja S. K. Ilirije ln sicer ker se Je končno klvbu posrečilo zgraditi sl moderno hicijersko garderobo s prhami. Blagajniško poročilo Je. kakor bo razvidno iz poroči1 Mae. referentov, nezndovollivo. Predsedn:k ie nato še poročal o nekaterih nedo^tatkih ter se obenem Izrazil, da nckMeri čb.nj ne razumejo, prave športne Ideje ter se napram kluba niso z*ved:»!i svojih dolžnosti. RiicTl tega le bilo tudi fctubovn delovanlc večkrat otežkočeno in upravni o Tbor ni bil v stanu, da izvrši nologe. ki si jih Jc *tnvil v začetku leta. Nekatere seke!!- so b'!e zelo ?:V ke. vendar leži krivda na slabi organizaciji. Delovanlc v*ch nai v bodoč? bazira na požrtvovalnosti članstva samega. P-iVduje leto bo stavilo nove zahteve, treba bo Intenzivneje rrganiziratl vse panoge. Dosedanje dele kluba in njegov dosedanji razvoj J^mči-s. da bo k*uh tudi v bodoče na dosedanji vi?Ini. na stopnji prvega, mocočc aajvečjcea slovenskega  športnega kluba.
7t pr-dcedn;kom Je p^dal svoje poročilo L tajnik g. Je ral a ki Je naj^ret? pre-čital zapisnik lanskega občnega zbora. Za tem j? poročal o delovanju kluba v preteklem lete. Sn^mlnjal se Je nnlnreje umrlih člnnov vez. 5 i e h a n a. Emerika Držaja in V. R 1 u m a u e r i a. V znak spoštovanja do zaslužnih športnikov so navzoči vstal* s scd?7cv. V načelstvu odbora so se vršile med letom nekatere važnejše spremembe. Članov ŠTcIe klub 674 in sicer 2A us'nnov-nih 2S2 po<I»"rn'h In 363 rednih: naraščaja le 69. Častni kapetani klubovi so ZZ.: Nego v e t i č. inž. BI o n d e k in B e t e 11 o. Nato fe poda! talnfk mnenie o delovanju klubarih sekcij. Napredek sta pokazali ed -no damske In plavalna, med tem ko ostale niso zadovoljile. Najtežje pa Je bilo delovanje finančne sekcije In to rad! malomarnosti kl!'bovih članov. Klub je nadalje Izpopolnil tcnis-lsrrUča in si zzrad I garderoba s prhami. Ra7merje do cs'alih k' hov je kilo razen do Primorja korektno. S slednjim se se večkrat vršila porajanja, da se reši spor. vendar niso dovcdla do pozitivnega uspeha
Podpredsednik g. S Irce l le nato grajal postonanje članov ki niso zadostili svoji d-'lžrr^srl ln rodi malomarnosti niso poravnali članarine.
Sledila so poročila po*amn'h sekcij. Oo-spod B e t e t t o Je podal poročil o o delovanju nogometne sekcije, ki Je ena največjih In nafagUnelših. £te}e 78 aktivnih nogometašev, 39 prvega moštva 2.1 rezerve, ostalo pa le nam*?aj. FVIanco delovanja te sekcija Je smatrati za ugodno. Nestanovitnost prvega moštva pa Je povzročila neprijetnosti. Takol v zač^tk-? sezone 1? zabeležilo to moštvo lepe tisoehe. kasneje pri odhodu Zupančiči 11. le doseglo najnižji nivo In se s prihodom Tavčarja zopet povspelo na urlcdno višino. Rezultati tekem proi Ha!d"ku ConcordIH. Grndian<kemu itd. so nadvse častni. Elnale letošnie srtzr,r»c pa pomeni velik netispeh — ro"az no Pr?o;d ?. Klub na si Je priboril prvenstvo S'ovcnije za leto 1v2.i\
O labkoatfetakl sek-!!i Je na kretVo noročal «?. Vidma fer. ?>kef!i ki štele 2-1 članov, je Im^la vr' prireditev tekmovala 1<* r» prvenstvo Slov"|e in se ud"-lellla tudi Ho^overa meeHnga. Us" hov nI dosegla v!?krh rad' pomanikanji In malomarnosti članstva. Na raznolnro pa ima sekcija drb*r naraščaj V splošnem je b!l nače1"^ sekcije mnenja, da bo prihodnje leto boll*e.
O detovanln plavalne s*k-clfe le podal nbr!rne!*e noročiM e. Kn--dellč. kl Je navalal da se Je ta S'-k-Ma •» svoji ustanovitvi Imela b^rttf T ve'tkl'~i| f-ž-ko^aml. predvsem je mon'koJo d^br^ra nt-Celnlca in trenerla. Kasnile se Je pod na-lelsrvom t. Kavška in trenerja g. A^pefa razvila v sekciji ae-flns delovanje ln rezultat sistematičnega tre*'n*n Je pribori' s-V-ctfl lene nsn»he. LTr>W?!a se le raznih tekmovanj, garnitura »kakačev pa ie trkm^va-ta Z dobrim us^ehotn v 7azrebn en člajl eel* na Sušaku klT le odnesel izven konkurence prvo mesta Članov šteje ta odsek 46.
Oo»e. Baltazar le za tem ty»roCa1 0 damski sekelii k? se le leto* nreor-nantzirala ln tak« fzh^H1*'*. da le rl^s-^a prvenstvo Sloveniu ne s°mo v rokometu temveč »udi v lahki atletiki. B?ls !• v sta'-aik stikih s safreblkinm, beogradskim In
češkimi klubi. Odigralo se le 12 r kometnih tekem (2 tneJnarvdm). Sttlc 16 Član nt,
O smuški in sankaš ki sekciji je poročal z. Pelan, ki |e poudar).i! da rezultati teh odsekov niso na dovolj Ivi in to predvsem radi \ remen^k h nepri'.k Ta odsek Je štel n-jpreje HO članov, ali kasneje je nj:h število podlo na 30. Sekcfla ie priroiiila več tekmovanj, propagandni zlel na IV kc in se adctožila tekmovanji ra prvenstvo Jugoslavije, kjer so si dame priborile prva mesta.
V precej drastičnih besedah ie nato g-Vodi še k orisal stanje drsalne s kc ie ki nikakor ni zadovolfivo in ne dela čast klubu, ki hi bil laliko prvi v športni nan >gi ▼ Jueovlaviii. ?o!l da se te razmere zboljši« jo že radi tega, ker ima klub lastno dsa-llšče.
O tenis s e k c i I I je poročal g. P e -lan. ki Jc navedel, da Itcjc so članov in Je ena nnlrgilnej.-ib. Na razpolage Ima štiri nove pop llnoma i:rcjene prostore. Ten|<-sckeija le priredila s Ha'kom medkluhskl turnir, k; je zanio častno izpadel in si priborila prvenstvo Slovenije.
Blagajniško ooročilo je v Izčrpnih besedah podal c Rab ! ki je nave« del. da so vse. razen tenis-sekcije pasivne. Društveni inventar zn.,ša 11.952 Pln. Akti« va In pasiva Sta hi'i deloma kriti. V n vo leto stopa uiub z bo'jšimi finančnimi razmerami.
Inž Bloudek !e za tem še poročal o delovanju uprave icri*č. g. Baltazar Pa le podal gospodarsko p^-oč.lo. v k Je predvsem  grajal  malomarnost    n 'ne
ickoile glede čuvanja klubovetra Inventarja, Sledila je volitev o'bora ln je bil Izvoljen sledeči odbor: Za predsednika g- J^so Goreč, za I. podpredsedika Inšpektor Nego« vetič za II. podpredsednika g S i reci J. za I tajnika g. J e r a 1 a. za 11. tajnika f. Komar, za I. blagajnika z Logar v odbor pa zz.: Bloudek, BetcUo. Pogač a r. dr. Maver. Z o r m a n. dr. M a J-cen. Sever Kasno na večer Je nat g Oorcc z zaključmm govorom, v katerem le poudarjal naloge bodočega leta. zavrii' zborovanje.
*     * *
— Vremenska poročila I. dr. rlmško-sportne vest!, ki bf jih vsled mrnost: ne mogli obaviti pnviv'nsnr po čas p*«*n, bodo Izobešene v Izložbenem oknu tvrdke Joso Goreč v postopni Kreditne bar.-r tu.
— Pu*r.lk   111,  l.lullliua,    \\e tr.rN'e
ln športnike opozarjamo na ugodno rr'"i-ko, da sl kopnjejo vozne listke /a železniške vožnje v tujskoprometni pisarni »Putnik III« t. j. Totmst-Office, v pritličju Prve Hrvatske štedionice, M. Vozni listki se dobe tukaj po prav isti ceni. kakor na kolodvorih n sc ni treba drenjati ne dolgo čakati.  JugoslovenskI  ziinskosportni Sa\ez.
Ustanovni $N
„Aerciduba" v Ljubljani.
V dvorani mestnega doma se ie snočl ob 20. vtšil ob pre.ej častni udeležbi i sa-novni shod «Aerok'ubn. v Liubfjnni. Zbo-rovnnie je otvoril s pozdravnim nagovorom na navzoče vele Industrijalec g. Dra-gotin Urbar, n.aknr je o glavnih ciljih in ustanovitvi »Acrokluba« poročal g. B..' i je izvajal v dolgem izčrpnem govoru približno takole: »Dragi prijatelji! Poverjena ml je naloga očrati v e/avnih ohrisih pomen ustanovitve »Aerokluba« n nicgove naloge. Nnš »Aeroklub« ima nnloco, da z vsemi sredstvi  pospešuje  nvi'.atko v  Raji r-
šem pomenu besede. Vekovni sen vsth narodov je bil letali s strojem po zr ;r.u, lik: ptica pod nebom in ta sen jc bi v zndn::h 15 ietih uresničen. Danes sto mo na pragu nove ere v knteri diktira r liveni rnzvoj stroja novo grupacijo človeštva Pre''-m tisočletnih trndiclj je dovršen ln trebil se je prilagodil novim iznajdbam tehnike, kf pos'Mia kraljica vseli vej Dn jc Pri n*»s tehn'kn z-aos'n'a ni naša krivda. Stoletna borba zn svobodo je vezali vse narodne sile in tako je ost«'a pri nns Indusrr a največ neoboraita le J na. Ali tudi mi nismo r r noma zaostal] na tem polni. Ru sinn Idealni Junak od Soče podrrrnn od Zagrebčana Merceja, jc kmn'n ob pričetkn rarv ;a leta'negn s'roja zanesel svoj ooler nad Beograd. Zai o^g je bil zanj tn oo'et usodrpoln. N^egovn srčna kri ie p'škropTa Kalimegdnn. Vendar je on nnšM rnnoco p^snemnlcem In v ustanovitvi Aerokluba, k: te društvo bodočnosti nrtšegs naroda, vfdlmo »nmsfvo za n'e-zn vsta;en;e po s-rnšai a'b^nski Golgoti. Procrnm Aerokluba je trn no prikazovati tr'umf moderne tehmke v praksi *n nazorno s predavanji in čtivom. Aeroplan ie sita kt dnrr-s 7> prevroča kon<l','Pe in politNS na ležišča človeštva ter odkriva nedosledne perspektive. Distance na zemeljski ob'1 se relativan mnnš^'n :n vidno krč''o, zračna črta In brzina domfnra fn veže prometna sredš!a. zb'ižuje narode in tih organizira v znnmcmu kulture, clvilizadie Itd. Radi tega in da zavarujemo svoi narod pred mogočim neprl'ntel'sVim napadam nI nobena preventivna žrtev prevelika, da sl ustanovimo lastno letalstvo. Kakor v veini. tako ie tudi v miru le^a'^tvo izredne važnosti. ? pomoč*a letala se dandanes fe vrši osebni ln poštni zračni promet, egleduie se zem'in z vzv:Senega sta-Mšča. it-n hidr^tehnične načrte, opazuje gozdove ki se i*h znvaruie proti požarom.
raziskuje se meteorologičnc   pojave »td.
Zračni promet je že vzposfav!jen v Ameriki in Rus:il. preko ce'e evrope iz Londona ćsz Pariz. Nemč:io. RnsUo, a'l čez Ral-kan v Orlent lfgledni tehniki In strokovnjaki so mnema. da bo letalo izoodrniio v bodočnosti železmeo vsaj. kolikor se t'« če poštnega ln osebnega prometa. Padi tega si je »Aeroklub« stavil nnlogn, da si ustvari lasmo le»a'sko indnstrHn. l.as*na avnat:Va pomeni lastno civi'lzacfio. nome-nl našo bodočnost. Pr5<mevafte vsak po svnilh mo^eh »Aerokb»bu« Pojdite vsi v Tourlst Off'ce in vpišite se v to najvažnejšo organizacijo.
stran 5.
.SLOVPNSK! NAROD, a*ne 23. decembra 1973
Mev. J92.
Za govorom fospoda B. j« ime! podpo-ručn'k Lažič markantan fovor o pomenu leronavrlke z vojaškega stališča. Povdar-ial je, da se vse držav« v iraku eborožu-jejo in mi ne smemo radi tera zaostati. V s'učaju eventualne vojne je bal Ljubljana »testo, kt b! bilo prvo izpostavljeno zračnim na padom. Radi tega Priporoča pristop k »Aeroklubu«.
Inž. Bioudek je nato prečita! pravila »Aerokluba«. Cilj društva je favorizirati In pomagati vsem avijatlčnim. taka civilnim kot vojašk m podjttiem, ki koristijo domovini, nadalje osnovanje domače zrakoplovne Industrije. Aeronavtlka bo služila v miru predvsem znanosti in prometu, v vojn? pa obrambi domovine. Ustanovijo se rtrdl knilžnice In čitalnice, kjer se bodo zbirale razna dela. dokumenti In Časopisi K'ub bo izida a! tudi svoje glasilo. V pripravljalni odbor kluba so bili Izvoljeni gg poročnik Petrovič. Žara laž. B'oudek. inž Zupančič, nakar je predsednik s pozivom na navzoče, da se naj vpi-št'D v cAeroklub*. zaključil dobro uspele zborovanje.
Sli
ovenci i
•f
Ko praznujete vesele božične praz-iifke. zmrzujejo in gladu je jo v daljni Vestfaliji družine slovenskih rudarjev. In kar je najhujše, je to da nimajo nobenega upanja, da se njih obupno sta-nej v doslednem času izboljša, če se jih ne spomni v največji nesreči njihova domovina.
Vedno odprte roke je imel slovenski narod, kadar je bilo treba pomagati bratom v nesreči. Nemogoče je, da bi ta pregovorna dobrosrčnost slovenskega naroda izumrla in zato vemo, da bodo upi vestfalskih Slovencev v pomoč domovine uresničenL
Akcijski odbor za pomoč vestfalsklh Slovencev poživlja zato vso slovensko javnost, da stori vse za rešitev vest-faNkih Slovencev iz njihovega obupnega položaja.
Ne moremo In ne smerna dopustiti, da Hi glad in mraz morila slovenske dru?ine. zato ker njih očetje ne morejo vsled boja dveh velikih narodov najti dela.
Pomagati pa moramo takoj In v zadostni meri. Zato priredi Akcijski odbor dne 2. ianuaria 192-4 Dinarski dan. Vsak Slovenec, vsaka Slovenka naj ta dan daruie za vestfalske Slovence en sam dinar in desettisočl rudarjev In nllh rodbin b^do obvarovani pred naihujSlm.
Po vsej Sloveniji naj se osnujejo posebni odbori za prireditev Dinarskega dne. da bo tako preskrbljeno, da bo v resnici vsa Slovenija sodelovala pri Dfnarskem dnevu. Vse zbrane prispevke pa je nemudoma poslati na Jugoslo-vensko Matico. Lhibliana, Pred škofl-fiio 21/1. s pripombo, da je denar poslan za vestfalske Slovence.
Ponos Človeka je, da pomaga bližnjemu. Sveta dolžnost Slovenca pa je. da je bratu po krvi in jeziku, če jt v sili. siguren podpornik. Ta podpora jo jamstvo za solidarnost naroda tudi v najtežjih trenutkih, solidarnost naroda pa je zalog za ohranitev naše državne samostojnosti. Zato smo uverjeni. da bo naš klic povsodl sprejet toplo in da bo uspeh Dinarskega dne blesteč dokaz slovenske zavednosti In požrtvovalnosti.
V Ljubljani. 22. dec. 1923. Oeržič Ivan za NSS.. Dr. Korošec Anton, minister n. r. za SLS.. Puce'j Ivan. minister n. r. za SKS.. Dr. Ravnlhar Vladimir za NNS. Dr. Nlko 7upan'č. minister n. r. za NPS.. dr. Gregor Žerjav, minister n. r. za JDS.
Poziv naši javnosti!
Slovenska dijaška zadruga v Pragi. gosDodarska organizacila vseh slovenskih vtaokošolcev v Pragi, katero sem zaradi njene/a zaslužnega dela že večkrat priporočal slovenski javnosti, ima v tek. šol. letu okoli 60 članov, med njimi 38 podplrancev. in sicer 17 tehnikov. 14 medicincev. 5 trg. visokoiolcev, I pravnika in slikarja. Vidi se torej, da Studiralo v Pragi večinoma dijaki, ki doma nimajo popolnih in pa specijalnih visokih šol. 19 članov z vrši študij že koncem leta l°23—2-f ako se bodo mogli posvetiti študiju in zaradi »lanih gTpotn;h razi^-r ne bodo prisiljeni zapustiti Prago. Po večini se preživljajo s podporami zadruge in z lastnim zaslužkom, ki jih pa odvrača od študija in se ne naide la^ko. Potrebuje torej podpore Iz domovine. Pokrajinska vlada JI je poklonila dva?*rat po U 000 Din. ali to pri seda n lih valutnih razmerah za Praga nI mnogo. NI treba poudarjati, kako važno je, da naši diiakl v Pragi srečno konča io svoie študije in da jih nekaj zrni raj študira v glavnem sedanjem slovanskem središču, ki s svojim visokim kulturnim in gospodarskim ragvtt-kom ponuja našim dijakom toliko poučnega in koristnega.
V imenu starešinskega odbora v Pragi se obračam torej na našo javnost s proŠnio, naj blagovoli podpirati nabiralno akcijo ob božiču in novem letu, naše bančne in druge zavode pa prosim, naj se spominjajo zadruge na začetku novega leta. Posebno nekdanji Člani naj se spominjajo svoje zadruge bi naj ji pomagajo po svojih močeh. Najmanjši darovi so dobrodošli Naklo-
njene vsote naj se vplačajo na račun Slov. dij. zadruge v Pragi pri Jadranski banki v Ljubljani.
Prof. dr. M. Marko.
Slovenska dijaška zadruga na Dunaju se zahvaljuje tem potom cenj. darovalcem, ki so blagovolili nakloniti ob priliki nabiralne akcije v velikih počitnicah na nabiralne pole njenih članov sledeče zneske:
Dr. A. Bon. Jeglič. Mestna občina celjska« .Okrajni zastop Šoštanj po 500 Din; okrajni zastop Vransko 250 Din; Goreč. Ljubljana, 200 Din; Peko, Indus, nečitljiv. Ljubliena. docent dr. Matko. dr. Kbdrman. Maribor, arhidij. Otrante. Koniice. po 100 Din; dr. Kimovec. dr Ravnik, dr. Kukovčeva. dr. MariniČ, dr. Zorjan Ivan. Maribor. Wg.. Schveich-bardt, Konjice, po 50 Din; dr. Robič. dr. Marin. Ašič-Korbar, dr. Leskovar. dr. Toplak, dr. Juvan. dr. Kac, Mr. Prull. Maribor, po 40 Din; dr. Pipuš. dr„ Ko-mavli. Maribor, dr. Hrovat. dr. Strelec, dr. Ban. dr. Lovrec. župan Veselic. Ormož; Petovar. Ivanjkovci, po 30 Din; dr. Hoinik Maribor. 25 Din.
Iz zasedenega ozemlja: B., P. M.. G. G.f V. O., P. E.. po 10 lir; V. J„ M. A„ T., T. K., P. K., po 5 lir.
Obenem prosimo s?ovensko Javnost, da omogoči rad" r bodočem leta i gmotne pomoč;© delovanje STov. DTJ Z*dr„ ker |i je gotovo znano, v kako obupnih razmerah ž«ve nbogl dijaki na Dunafn. S s*radtnreiH bi zmrzovanjem sku?aln dosoč; c«tj. ki so si ga p^sfaVjl. Ker br>r»o ^akraf. Vo bod.^ (t c9J dosegu, posfavn? vse fvo?e mo*? razpolago svoji «!otr*v*ni, no vr?**e ? tem, da Pas ponaša'« sarr» č^vatn'«*.«,?^ temveč tudj resnično dele za narod.
lTpamo. d* ta fa>*a n^'«n«s pro*nfQ ne bo ob*«:* brez odzlrs SedtJ e božiču, ko se S|wwmi1 vsak rv>s-» me-r^nj y<~h članov svoje dnrž'n«. s« ohrača'o nalivne"** '? »»ovenska družine na vas, da Hm pomoreto.
Bfieo^o'ne r^en^^s oHspevke piljite ns račun £Tov. D"j. 7-rdr. na D?mn}u ▼ »Slavensko banko« d. d^ Maribor, Aleksandrova sL
Dunaj, meseca decembra 1923.
Dnevne vastL
V Lttthitant. dne
Nečuvena krivica;
Slrii javnosti je le malo mano iz življenja naših slovenskih orožnikov. O gmotnem položaju orožniškega stanu smo že večkrat pisali in treba je bilo napornega dela v tisku In narodni skupščini da je vlada končno uvidela nujno potrebo povišanja orožniških plač odnosno draginjskih doklad. Komaj pa se je to zgodilo, smo Izvedeli o novi nesreči, ki je zadela del slovenskih orožnikov, in udarec je to pot tako težak, da ne moremo molče mimo njega. Ni sicer stvar dnevnega tiska vmešavati se v interne zadeve varnostnih organov, toda kadar se godi tako očitna in nečuvena krivica, kakor to pot mora o tem vedeti rudi javnost
V Kamenici je podoficirska šola za orožnike T»a 00*1113*0 pre^anske orožnike v šestmesečno šolo. da se seznanijo s srbskimi pravili in načinom opravljanja orofnlSke službe ter dobe po uspešno dovršeni šoli pravico do ponta-jevodniške funkcije. Tako je odšla pred šestimi meseci ▼ Kamenico nova skupina slovenskih orožnikov, večinoma starejših, oženjenih. s kopico nepreskrbljenih otrok, ki so jih morali pustiti doma. Plača, ki jo prejema podrejen orožnik, je namreč take mizerna, da je zelo težko, pogosto pa cele nemogoče preživljati m vzgajati deco. Zato je razumljivo, da reflektira io na šolo In poznejše pičlo povišanje prejemkov v prvi vrsti oženjeni erožufkl. število slovenskih orožnikov v Kamenici nam ni znano, vemo pa. da jih je precej in da so v pretežni večini družinski očetje.
Te dni je bila šola srečno dovršena in orožniki so z veseljem pričakovali trenotka. ko bodo po dolgi ločitvi znova v krogu svojih družin. V času šolanja prejemajo iste plače, žlvljenle v Kamenici pa je drago in poleg tega so si morali kupovati še knjige In druge šol ske potrebščine, tako da jim je za preskrbo družine preosta<ala le malenkostna vsota. Mnoge orožniške družine so živele ta čas v naivečii bedi in edina nada je bila povratek očeta.
Jedva pa ie bila šola končana, je prišlo kakor strela z jasnega neba iz Beograda povelje, da moraio vsi orožniki iz Kamenice v Južno Srbilo. Baie so tam hajduki razbojniki Itd. Torej tik pred povratkom k svoilm domačim odhod v Južno Srbijo. In sicer za stalno In ne glede na družinske razmere. Lahko si je misliti obup in razočaranje, ki se je polastilo teh nearečnežev. Pred nami leži pismo očeta treh mladoletnih otrok, v katerem piše obupani oče doslovno to-le: »Ta nepričakovani preokret je zame z ozlroro na moje žalostno zdravstveno stanje, pa tudi glede na moje družinske in gmotne razmere absolutno katastrofalen. Stvar Je do skrajnosti žalostna in akn se ne obrne v ze-želieno smer, izgubim sigurno eno od dveh — a*t sh»*bf\ en na ?*vTte*i?#\ kalti moji živci so docela izčrpani.« Te besede zovore brer komentarja. In takih družinskih očetov, ki stoje danes v Kamenici pred alternativo: ali izjrubiti službo In sredstva za preskrbo dece ali pa obupati nad neznosnim življenjem in seči po samomorilnem orožju, je več.
Smatramo, da je stvar vlade odnosno narodnih poslancev ne glede na politične stranke, da nemudoma in energično zaahavlio vse svofe sile ter rešijo te ljudi Iz obupnega položaja. Ako je res potrebna v Južni Srbiji oborožena sila. menimo, da zadostujejo slovenski vojaki Nikakor pa ne gre. da se na tak nečloveški način ugonabIiak> cele družine in tirajo družinski očetje z večletno naporno službo v samomor. Prepričani smo. da bodo metodami činHelji sami uvideli nujno potrebo rakoišnie reme-dure dotične odredbe. Trditev, da lahko vzamejo oženjeni svoje družine s seboj, je nesmiselna, Kam naj spravi kopico dece in ženo mo*. ki rrlma nrti toliko sredstev, da bi samo pošteno živel? Kako naj prepelje pohištvo, kje bo iskal
21  decrntra 1923.
stanovanje, kako naj prevaža po zimi
dojenčke? Nebroj okolnosti govori jasno za to. da je preseli::v absolutno ne-mnjiiča in da treba torej poslati družinske očete čim prej tja. kamor spadajo, t j. k družinam.
★   + *
— Kdaj bodo volitve v ohfestne skupščine? Skoro vsak dan se premle* vajo po različnih časnikih več ali manj zanimiva udihania, kdaj bodo volitve ▼ oblastne skupščine. Večkrat se čuje jo celo vesti, ki navajajo, da bodo v enem ali dveh meaecih. Vsa ta uflibanja imajo morda nekaj stvarne podlage v političnih dogodkih zadnjih dni. na glavno stvar pa pri tem najbrže le malokdo misli. Kakor znano, se imajo po zakonu izvršiti volitve v oblastne skupščine na podlagi volilnih imenikov, ki vel jato za volitve v narodno skup* ščino. Vsi ti volilni imeniki pa to bili po volitvah ▼ letošnjem marcu poslani državnemu odboru v Beograd, ki jih doni e j še ni vrnil. Da se ves ta ogromni materijal zopet dostavi pristojnim ob* činam. je treba precej časa. <^e bi te pa pri predstoječih volitvah reflektiralo na por»ravl;ene volilne imenike, za ka« tero deTo ie določen ves mesec januar, potem bi bile volitve v najboljšem 8*11* čaiu mogoče šeTe v kakih dveh mesecih. Vsekakor pa bi bilo potrebno, da se voMlni imeniki vrnejo in a tem pripo* more do veljave zakonu o volilnih ime* nikih, ki pravi, da mon'o občinski ura# di vsako leto od /. dn 3M. januarja ura* d oma izvršiti popravke stalnih ime« nikov.
— Na andreso »Slovenca« m klerikalcev čitamo v nekem beojrrad^kem \\%\\\ Me umestno b^l^žVo: »V nesrečni slove^Vi Oor?H pod TtaTHo je tamošnil katoliški nadškof Slovenec dr. Sedej. Itallia^ski fnšM? so Izrabili vsa sredstva, da tejra nadškofa odstranilo iz Gorice zato. ker je Slovenec. Vatikan je dovolil v to. da pr?de na Sedefevo me-s*o Tf*Han. Ali pride morda sedal nadškof S^dei tudi k nam. v to »srb«ko de-spotilo«. ki bi jo morali po besedah liub-liant'-r-sra »Slovenca« v interesu kulture uničiti?« — Radovedni smo. kai bo »Slovenec« odgovoril na to opazko. Stavimo, da bo molčal kot riba!
— Naša božično *tevirka izide v po-nede'fek 24. t. m. opoldne in «c odpiši ie naročnikom že s popoldanskimi vlaki. Božična številka bo zelo obsežna in bo imela Izredno zanimivo vsebino. Prijatelje našega Usta. naročnike in čitatelje že danes opozarjamo na njo.
— Dlrekcrja državniki železnic v Ljubljani s« osnuje, kakor smo že poročali. L januaria 1924. Do dcflnitivne-ga imenovani* železniškega ravnatete-lia in nies;ov~ica pomočnika ostane vodstvo železniške direkcije v rokah generalnega ravuatrlia D e r o k a. Za načelnike po«amnih odsekov ie imenoval prometni minister dr. Jankovič tele gospode- za načelnika splojneara odde'ka dosrdamVjra cen*raln<*jra . nadzornika dr. F a t u r j a . za načelnika finančnesra oddelka do«^daniea*a centralneara nadzornika A r h a . za načelnika prometnega ndd-Ika vlš. nadzornika zagrebške direkcije Srečka Benedikt, za nika komerciia^ega eddelka central, nadzornika V i d 1 c a . za načelnika gospodarskega oddelka centralnega nadzornika G o s 11 š o. za načelnika strojnega oddelka ing. Ogrinca In za načelnika progovzdrževalnega odsekaMng. Schnellerja, Dosedanji inšpektorat državnih železnic v Ljubljani bo s I. januarjem likvidiran. Ravnate!« Južne železnice dr. Andrej Vrečko je stopil v pokoj, ker je imenovan za pravne-jra konzulenta pri centrali Južne (do-navsko-«av«k*-iadra««ke) Ž*1-zoice.
. — Promocija. Na graiki univerzi je bil včeraj promoviran za doktorje filozofije g. Albin B e 1 a r, vodja po« treznega observatorija pod Triglavom in znan strokovnjak v potresnih opazo* vanjik,
_ Rojak iz Amerike. Danes je po-
sctll naše uredništvo g. dr. Josip Go-ričar, bivši avstro-ogrski generalni konzul v San Franciscu v Ameriki. Dr. Go-ričar je po končanih juridičnih študijah vstopil v konzularno siužbo in je preii vojno služboval v avstro-ogrskih konzulatih v Jasyju. v OJesi. NiŠu in Beogradu. O bosanski aneksijski krizi je bil premeščen v Pittsburt. od koder je potem prišel za generalnega konzula v San Francisco. Tik pred svetovno vojno je bil na dopustu v svojem rocinem kraju v Mczirju. Ker je bil vedno odločen narodniak, ki je tudi v svoji službi neustrašeno kazal svoje slovansko mišljenje, mu vladni kregi ko je izbruhnila vojna, niso zaupali ter so ga pridc-lili poslaništvu v Berlin, kjer je bil kot politično osumljen pod stalnim naJzor-tvom. Ker mu je postalo službovanje neznosno, je med vojno odpotoval iz Berlina v Rim. kjer je izstopil iz avstro-ogrske službe. Napotil se je nato v Ameriko, kjer je med ondotnimi slovanskimi kregi aktivno sodeloval pri vseh akcijah za osvoboditev slovanskih narodov izpod tujega jarma. Diplomatski službi je dal definitivno slovo in je ostal v privatni službi v Ameriki tudi po prevratu. Na službenem potovanju v Carigrad in v bližnji Orijent se je ustavil v Ljublani in v Sloveniji, da poScti za nekaj dni svojce v Mozirju.
— Kotorske potovalne Sole. Na novo uvedene kmrtijske potovalne šole se porazJcle tako-le: V Gorici bo podravnateiistvo, v Ajdovščini, Tolminu in Cervinjanu bouo oddelki za dotično okolico, za Brda in Vipavsko dolino se napravi oddelek v Gorici. Ker bo pa najbrže učni jezik italijanski, ostanejo te šole za Slovence brez vsake koristi
— Uradutkl la boi'C. Is uradniških krosov nam ptiejo: Koliko Je ostalo viijemu državnemu uradniku Jožetu Stradalniku za svojce za božične praznike leta 1923. »anno domini« p. Kr. rojstvu v petem božiču ujedinjenih lueo«1ovenov? — Dobil sem 2. decembra 192.1 plače in drarinjskfh d -k'ad »Učnih In sa porodico« 1590 Din, a izdatkov sem imel: .
na dan po 2 litra mleka   .   •  •  .   .   240 D
ta  kruh........... 225 >
za sočlvje..........125 »
6*krat meso: vampe itd. .  .  *  .  .   120 »
sladkor, riž, mast, moka..... 400 »
premog, drva .   »....... 250 »
stanova*!*, razsvetljava, vo^a    .  .   lflO »
Skupaj . 1540 D Sprejel   .   1390 »
ostane ra »o2JČ, darila, potice, badnjak ail drevesce...... SOD
reci: petdeset dinarjev! Posvetoval sem se z mojo bollSo — seveda tudi lačno — zakonsko polovico, kaj naj kupim za teh 50 dinarjev in sklenila sva s svojo bistroumno ženico da podariva teh 50 Din »flečkajnar-iem« za mata da zaprosijo ti pobožni možje sv. duha. da ta razbistri državnikom v Beo-zradu možcane in pamet, da tudi v Jug.v slavij! državni činovnik ne more biti sit od same zavesti, da Imamo dosti 5pcha in moke, temveč da mora ta uboga para take dobrote plačati v dinarski valuti, krasti ne sme. a od zraka samesa se pa celo v SHS državi počineII!
— Azitactja proti Čitalnicam. Ka-kar naši klerikalci, ki so vprizorili divjo gonjo proti ustanovitvi Narodne čitalnice na Jezerskem, tako tudi nastopa'o dalmatinski klenkalcl proti snovanju narodnih knjižnic In čitalnic. Ministrstvo prosvete ie dobilo iz Dalmaclie celo vrsto pritožb, iz katerih ie razvidno, da so da'metinskl klerikalci razvili veliko azitacjo proti ustanavljanju čitalnic in narodnih kn'ižnic po dalmatinskih vaseh. Klerikalci se pač boje ljudske izobrazbe, ker bi potem kmalu od-klenkalo njihovemu gospodstvu,
— Odvetniški izpit sta včerai napravila pri višjem deželnem sodišču v Ljubiiani gg. dr. Dragotin Vrečko iz Celja in dr. Drago Marušič iz Opatjeza S?ia pri Gorici.
— Jubilej uč'telja. Dne 23. t m. praznn-|e v krosu svojcev t- Ivan Ev. Lobi nad-MČItelJ v pok. na FCrkl pri Stični. iOJetnicđ svojeza rojstva. Kljub visoki iivljenskl dobi uZiva sedaj zdrav in čil svoj zasluženi pokoj na svojem lepem posestvu. Vci;ko let se |e kot učitelj neumorno trudil s Šolsko mladino, kateri ja bil dobri voditelj-vzgojitelj, potez tasa )e bil Se učitelj sadjarstva, vrtnarstva čeb-larstva ir» orzanist. Napravil si je v velikem trudu kra-en sadni vrt, knkrSneza *c ne najde daleč aaokoli Kakor marsikomu njezovlh sovrstnikov, tudi njemu ni bila tivljenska pot vedno s cvetjem posuta in prcs*at| je moral tudi dokaj srrenkih ur, vendar nI omazal. Jubilant uživa sploSno spoštovanje dobrih ljudi cele kr*ke župnije. Še na mnaea lata!
— Pismo s. Zajca. 0. Zaje. klerikalni obč. odbornik, je nam poslal pismo, ki za prlobčujemo, ker smo konciljantni, mdl napram političnim nasprotnikom. Pismo slova: »Cenjeno uredništvo! Z ozirnm na VaSo notico »AH je Z- Z*ic zastopnik delegacije ministrstva f:nanc« Vas vljudno prosim za to-la pojasnilo: Ne odgovarja dejstvu, da bi si jaz lastil pri zadnji seli ravnateljstva dohodarstveneza urada kake pravice delegata ministrstvu financ in da sem utemeljeval svoj predlog s tem, da se bo z. delegatu dr. šavniku — ako moji kandidati ne bodo imenovani — tako sa malo zdelo, da bo mestni občini pri davkih nazajai. ampak sem Izvajanja z ravnatelja dohod, urada zavračal s tem. da sem hotel dokazati, da ja dolžnost ravnateljstva dohodarsvenera urada, da skrbi za res strokovno naobraženo usluž-bensivo. da bo mogel urad brezhibno de-
j lovatl in torej ne bo Izpostavljen nobenim anpndom ker jt drucačt mogoče, da sa ; mestni občim odvzame pobiranje troSari-ne. *ar je v začetku lanskega leta neki p sec topio zagovarja! v dveh člankih stroko\neza gias la finančne kontrole St. t Urb^nOiču. ki pa ni protestLral Proti moje-' mu »nedopustnemu pritisku«, sem pa nje-I gova izvajanje med drugim tudi pojasnil, j da podurndniki finančne kontrole ne spadajo pnd delokrog f nanjne delezacfje, am-p°.k inspektorata finančne kontrole in jih torej t deetat v obče ne more siliti, da bi ostali v necovih uradih ali pa odlli drugam Pred'^g glede lmenovan;a se Bi izvrii! na moj nedopustni način, ampak vsled «fc'epa kluba r^bč svetovalcev SLS v sporazumu z načelnikom koal ranega kluba ki ie tudi član ravnateljstva Ca sem pa povdarjal. da je le koristno, da ti prldob' oziram« ohran dohodarsrveni urad ugled radi pri delegaciji ministrstva financ pa nisem zovoril v imenu de egata m nl-S'rsrva f rane. Se manj pa se dnmiSi'al. da sem kot član direktorija zastopnik fnanč-ne delegaciie. — Za stoneno uslugo se Vam že vnaprej kar nnjlskreneie zahvaljujem »n be ežim z najod' čneSim velespoSto-vnniem udani Atbin Zaje. Ilnančni rac. svetnik in obč  svetova ec.
— Nov dnevnik v Ljubljani. »Jutranja Novosti« ne demantiralo vesti, da prenehajo Izhabti z novim letom, torej bo vest resnična. Novi dnevnik ki <topj na mesto »Tut-rcn? h Nfvnjrj«, sC bo baje imenoval »Narodni I. I s t«. Glavni urednik bo g. Sa*n 2elern«kar, njegov namestnik pa g. Ivan P o d e r f a I.
— Mestna  občina In  trboveljska pra-
mojrokopnn družba. Kakor čujemo, ima mesena občina pri trboveltjskl premogo-kopni družbi tak »Izredni« kredit da ne dobi na enkrat več nego — poldrugi vagoa Premoga 'n Se tega e proti takojšnjemu plačilu odnosno proti »povzetju*.
— Vse, kar je pravi Lovci smo it navajeni, da se pri vsaki priliki udriha po lovu dasi ravno je lov važna panoga narodnega gospodarstvi in prinaša občinam tudi pri nas v Sloveniji lepe dohodke. VlSek v tem pogledu pa je dosegel prav gotovo dopisnik včerajšnje notice »Volk v vasi«. Svoje poročilo končuje namreč smelo trditvijo, da lovci volkove v kočevskih gozdih gojijo, seveda za to. da delajo revnemu kmetu Škodo za katero se ne plačuje nobena odškodnine. Tako pisanje pa Je velika zlrbnost. čt ne izvira i zgole neinformiranoj ti. Znano je. in to ne samo v Kočevju, temveč tudi po ostali Sloveniji, koliko se ravno lovci kočevskega okraja trudijo, da bi zatrli volkove. Bratje Lozer, kočevska graSčina in drugi zakupniki loviSO prirejajo vedno in vedno hajke na volkove In to s precejšnjim uspehom, saj Je bilo le precej teh zveri v zadnjih letih pobitih. Ustanovili so se krajevni odbori, ki so Izplačevali nagrade za pokončane volkove. Da pa teh zveri ni bilo mogoče zatreti. so vzrok velikanski gozdi kočevskega okrala in Izredna plahost In opreznost volkov. Imajo pa ravno lovci največji interes na tem, da se volkove zatre, ker delajo med divjačino škodo, katero si ne lovec, nld predstavljati ne more. Ako se v revirja volkovi stalno naselijo, potem opravijo svoj posel tako temeljito, da Je potreba več let* da se Io\|šče zopet opomore. Zato ne pride niti enemu lovcu na um, da bi v svojih loviščih volkove cojil. ker potem lahko obesi
j puško na k'in Ce Je tedaj dopisnik čutil potrebo i:dar!t| po lovcih naj bi se bil poprej v stvari Informiral ker s takim pisanjem predvsem sn^rca »ebe smeli .      Dr. L T.
— Mariborske  vesti. Manifesta-
c I j a proti Nemcem. Odporna akcija 1 združenih slovenskh strank proti nemtklm aspiracijom jt našla odmev po vsi marl-j borski okolici. Manifestacija bo Lmpozant-j na. ker se je udeleži vsak, ki čuti nnrod-1 no. Naj ne bo n kogar, ki bi ne prlsosivo-I val temu narodnemu zboru. SloTcncl, Ja-goslovenl. ▼ nedeljo vsi na zborovanje. — Slabt   božične  kupčije. Letoinii j božič se v Mariboru na sploino občuti po-I manikanje gotovine. Vsi trgovci tožijo, da lttošn:a kupčlia da'eč zaostaja za lansko, ki  tudi  ni  bila   najboljša.    To  nf čudno. Ur«dnrške družine «0 primorane za kritje najnu;nejl;h    potrebSč'n    raiprodajatl po slepih cenah zadnje preostanke, ki jih Se niso dali v zattavlja'nico. Kupca z gotovim denarjem pa tudi po nizkih cenah na-I vadno ai. Zadnje licitacije so se vrSile le ! v navzočnost dveh do   treh prekupetv. Boljše delavske družine so Iznosile svoj denar že v  vtnotoče, ostalo se zabije po domačih   zostilnnh.   RevneiS'   delavski slo-! JI pa so večinoma brez posla in si ne mo-; rejo privoičiti za araznik niti na;potrebrief-i Sez*. — Rreziti roviIcI na ctstl.
Maribor ima ravno zabožlčne praznike so j mnogih  ulicah  taborišča brezstanovanjcev Deložacije se vki;ub vsem apelom čimdallc : bolj  mnofe  in  na    stanovan^kem uradu pridno *tsrbe.  da  se  tudi  točno 'zvršujejo. i Talce ža'osfne «.!!ke lavnih tab^rlS* Imamo
a pr na krlž'Sču PuSVe ceste la Pod mostom, na Koroiki cesti In dnig'e. Prizadeti reveži romajo od oblasri do ob'astl, zn Intervencije toda povs°u b^ezuspeSno. Tako daleč %mo Pr^SH ▼ Mnrtb^ru. — Podrt-žeaje stanovan j Letos so k*sn' »o-tp^darli In sp'oh stanodajalci t pred božičem? arain'k! arlčell s pndrnfeniem sta-novanl za pr'hor'n'e leto. P^drnženja ao dosegla že dn innflS »4 sedantt že Itak
podražene MW"'nf. Podraženie se vrli brez v<«t era upravfJenia in ne dn bi tomu urovariale ob'astl ali vsai drulrvo stanovanjskih na;emn?Vov. — Nepričakovan mru. V pe'ek dnt 21. se ie v Mariboru pofavfl nrpričaVovano hud mrar zfu*raj 6 pod ničlo. op^Tdne Se dve pM nfčlo. torej kakor lansko leto ob najhuj-Sem mrazu.
_  OVotOfe  cest« ta leatvtlti cestni
odbor. OVra''n! cestni odbor, ki mu na.VuJe šenrv škl župan Tnne B^lec ponnSa a tem. da ima v svoiem okraju n**boH m. nemar^ne ceste. Kmetje se hodijo nrfto-ževat čermi p!nču'e*o visoke cestne dokla-de, ko ie v ljubilansk? okolici vsaka poljska not lepša kot okrajno ceste.
•SLOVENSKI   NAROD«.   i««2S decembri tat*
slev. 292.
— Meteor! V tužnih krofih avstrijski repmbtihe se je ridel dne 30. novembra L L
ob 4. sjatraj sijajen meteor. Naprošajo se vsa ona osebe, katere so gm videle mri mas, da sporoča Meteorološkima aavodm r Ljub* lj cm (dvorec), v kakšni smeri je letel, ali se je čula kaka detonacija in si-li morda padel kjerkoli pri aas. Dopisovanje službenih oblasti a Meterološkim »vodom je možtnin; pttemte.
— !zsel{evaaje It J«ro#luv3B v mesece oktobra. Meseca oktobra 1 m j« ii oaae kraljevine IsselHo vse skupaj 165? osa*. 103» aaoikik ta 611 šensk. Po poklica je bile kvalificiranih 177, nekvalificiranih 494. poljedelcev 662. bret poklica 214 (106 se: V Zedlajene država 974, v Kanada 190, v Argentlnijo 295, v Chfl« 7, v Brazilijo 1*8, v ostale dela Amerik« 4, v Juiuo Afriko 1, v Avstralijo 11. Skupno število izseljenflcov od I. januarja do konca oktobra ti. zaasa 5663. Is na Se kraljevine je v tej dobi odpotovalo tudi 1736 tujih podanikov v prekmorske kraje. Kvota za to fl-skaiso leto je £e Izčrpana ia se prošle za izsoljsvaaie v Zed. države ne sprejemajo vod.
— Oddaj* vezeni v mestni pRnarsl Mestna občina ljubljanska razpisuje votli?« ga meatno plinarno za Čas od 1. jaau-arja do 31. decembra 1924. Ponudbena razprava se bo vršla dne 29. :ra. ob 10. dopokine v psarni ravnateljstva mestne plinarne. Kolek ovan In z vadi jem 10.000 dinarjev opremljene ponudbe, htročiti Je zapečatene do navedenega roka pri zori »ved enem ravnateljstva, kjer so tudi dražbeai pogoji ob navadnih uradnih araJi vsakemu reflektantu na vpogled.
— 841etnl starček L Kaučič v Yettki vasi pri Krškem, ki 2e nad leto dni bolan lesi ia j« brez svojcev v največji revščini In be-<£. prosi usmiljena srca aa kakršenkoli dar. za kar bog povrni stotero. — Blagohotne darove prosi na zcornli naslov.
— Tovarna za izdelovanje dotsklh odi
poleg sokolskega zletišča. je pričela pretekle dni s svojim obratovanjem in sicer predvsem t izdelovanjem ravnil, Šolskih tabel, ter podobnih Šolskih izdelkov. Tem slede Izdelki ia papirja: Zvezki, bloki, mape itd. Tekom enega meseca bo rvornlikl obrat popolen.
— Pozni gostje. To je »en so 9le kate ž-rtevov in divjih gosi stopnr prve dni tega ledna preko našega mesta na fuf. Stori kmetje prorokujejo radi lega kratko d-mo bi malo snega. Da ki se to prerokovanje uresničilo!
— Vsi pfeaneaftt javaostl! Pred bof»-aJnaJ prazniki si nsojamo kar aajf«pse pro- | siti plemenite srca, ki se spomnijo aas j cajbednejšl med bednimL Tudi najmanjše darilo *a praznike je dobro doAo. Mi ubogi slepi bomo znali eenrtl vsak tvdl tako mali dar la bomo sanj nvaleZirl. Za svoje sotrpine Podporaega dniltve slapih v LJmmv tiari, Woifova ailca 12.
— Tarfatom kn hMBtom se prlporoga e erflnrj potovanj aa prasni k« predprodaja 2er«anv:*fci> Tcwrc?e, frat«r« se dobe v Tom-ztet - OtfiOn na Aleksandrov! aestl dt Z od a do \t. m od 15- do It. popoldne tor ob Koti«rjab ed 9. do 11. Potuj ote občinstvo naj s« že ki nstogu udobmos« v čhn večjem številu poslužuje prilik«, ki se ran nudi 6 tesn. da dobi lahko vos ovni ce rudS s« tri dni Btfprei. V peeedeliel posluje bOJeUrmoa eol <mn>
— Ljubav«* drama ▼ rtsslcaU. Dne IS.
t m. se Ia zastrupila v NaJIcah ISfetna nalivaš devojka Resa Tišina, praktlkantinia V neki lekarni, s cliankaltlem. Devoika S« imela intimne ljubavne odnoiaje ia se le Iz straha pred njih posledicami sa stupila.
— Odkrite fittotspsfca ta poamrejevateka
toipe. Mariborski policiji je as pele razkrinkati veliko tihotapsko tolpo, ki se je obe a-m bavila s ponarejanjem denarja. Družba je Imela svoje aiti razpleteae po «eli kraljevi-ai, eentram njenega delovanja pa ie v iao-aematvLL Več članov tolpe je kilo *rcta-bJl ia zaprtih.
— Obsodba članov »Crac reke« ▼ Prf» lepa. V Prileen je kila apaška organisacite gi mn aas j a le e v, ki ja delovala po vseh pravilih roparske romantike. Društvo ie imela-običajna predpise, vsak je moraJ priseči ia kdor ie kršil sakoa, je bil obsojen aa smrt Člaa te tolpe, neki 151etai dijak, le bi! radi nepokorščine obsojen aa smrL Neke moči ga j• 10 člaaov te družbe v span]u aapad-te, srvaoali so g« ia za aato umorili. Proces, ki se ha vršil proti tem greeovlteiem, je vzbudil veliko seazscijo. Sedem obtoden-eev je bilo obsojenih aa 10 let težke ječe, trije pa aa tri leta.
— Smrt mi odra. V Novem Sada j« omoči ob 19. na odra med predstavo ob priliki SOtetnice svojega umetniškega delovanja ae-aadoma preminul priljubljeni beogradski Igralec Pera Dobriaovic. Umrl je pri igranju iste vloge, v kateri Je prvič lavne debitira'.
— fttme — razbojnik. V bCflaj Suboti ce v Sebešiču se je dogodil te dni zanimiv slučaj. K rodbini Perličevi je prišla aeka nama ia prosila za prenočišče. Ker se je pa Por-slćevfm zdela nuna sirmljn/a, se skrili sod posteljo slugo, ki je opazoval nune ia je opazil, da je samo maskiran razbojnik. Ko se je slednji viegel aa posteljo je sluga navalil aanj is ga z rjuho zadušil. Nato za te vlekel sa dvorišče ia šel -spat Kasno v moči ps so navalili drugi razbojniki aa niso, ki so bili očJvidno domenjeni z »numo«. Ko so pa sagledali svojega mrtvega tovarila, so pobeznili, noseč mrtvega s seboj. Orožniki •o Bvedli 2« ropar]! obširno zasledovanje.
— CeQsko vesti. V me s t a e m gloda 11 S č m se v nedeljo ob 30. predstavlja veseloigra »Nebesa na žemljic. — Gremij trgovcev Celje lavlja, da bodo e nedeljo pred božičem celjske trgovine ves dan odprte. - PotCit priredb t a v. Tečaj sa orikrojevanje ia praktično Izdelova«je damskih oblačil bo v Celi« o tvori! dn« M. januarja 1924 krojaški mojster m strokovni učitelj Ivam Bizjak. Koncesijo Je g. Đtzja«: prejel od ministrstva trgovine ia obrti. Mladi tatici. Pred •oljskim okrožnim sodiščem so se te dni zagovarja?! itirie mladi fautidi radi tatvia ia sicer 15 letni slačiSčarskl vajenec Jože Kolar ie Levem. Adolf Kolar, delavec v 2 al ca ter IZ letna šolarja Iv. Križa« k« Migojaic pri Griž&h ter Anton Koreat te Žalca. V zaklenjenih prostorih so se polastili dveh koles, harmonike in nekaterih drugih predmetov. Obsojeni so bili Adolf In Joža Kolar na tri mesece. Križan in Korent pa radi m aooistnosU aa s oziroma 2 tedna tamotneza zapora.
— Smrtna kosa, V aieaiim le lat 90. tam. me dolgem botebaaje umrl g. Traa S • 8 t • r S I č, pnitai poduredntk v pok. krat Aat. šuateriič«, bin«a;aika Mestna hranil «ic« ljubljanake. Pokojnik i« bil dober narodnjak in naprednjak. Pogreb m )e vrSU daaos dopoldne v Mengšu. Blag um spomin! — Včeraj v petek ob JO. je po krmtki mučni bolezni nenadoma preminul poslovodja g. Mikati Bmh v 49 leta Troje starosti. Pokojnik j« bP odločno naprednega m Ulje a ja tor elan ram Bi naprednih druitev. N. v m. p. Pogreb ae vrat ta tri v sedeljo ob 16. mri ie hfte Salostf V Kolodvorski ulic? 34.
— Upravni odbor dr. L Oražmovems dQaskega doma ie srevseJ dme 17. mov.
v smishi oporok« dr. fr. Orožna upravo njegove sapuačine, ki ie le dooedaj oskrboval urvrsevatelj oporoke g. ar. Pramce Goržiž. Odbor >e dal pregledati vsa račune te spise po strokov a jaku, ki jih jo a ase i v amjlopžem redu. Prucnavaloč pravilu« m mseesm« dclov«aje g dr. Goriiča ara urr«-ka mprmvmi odbor O. D. D. tem potocs kavno zahvalo. Ljubljana, ao. dee. 1913. Dr. Defraacoschi, sa. o. — Dr Serke m. p. Dr. Cller. m. ».
— Deeotlotaiee sumi ms mraanrujsio ma-teTmmtj« IjubUmmskeza učiteljišču hs l. 1913.
V smislu dogovora dn« 19. decembra ti. Sestaneano se ob 4. nri popoldne v kmečki sobi hotela »Tivoli« v Ljubljani. Gosti«, slasti tovarliic« ia tovarili Is arcilnjega Im masiedaiega Istaika dobrodošlu
— Mssuaa kraaflaicm lrabl}aiiaka v po-sedeljek 24. dec. ne »raduje.
— Seotjakobaha lusjižnloa postui« ▼ ponedeljek 34. decembra od sel B. ta i are zvečer.
— Vtem v me ima a. Dme 19 t m. je hO« rlomllea« v m«onico Trans Lavtižar)« na Sv. Petru eesti. Tat j« odnesel SO kg mesa v vrednosti okroglo 3000 dinarjev.
— Is razmik krajev države. V Beogradu i« hrvršila samomor 1 dietna devojka Katica Bugarska. Skočila j« z okna tretjega aad-stropi a la obležala mrtva. — Električni tok 1« ubil v Beogradu služkinjo Stanko Mišić.
V S«rajev« so se pojavili Interesantni tatovi. Ob priliki državnik praznikov im drugih slovesnosti kradejo s mil sastav« te to se doga}« redao. Trgovci morajo za vsake proslavo kopova g nov« zastava. — V Gornjem grad« se se sptaSni konji m ko€i)e5 Pavel Pasaaovllč je padel tako nesrečno a vosa. d« {e obležal mrtav.
— Zanimiv slučaj. V mera Loernrrk pri Smederevm is mena doma spregovorite devojka, ki ie bik 14 let a<
— Večer smeha la kratkočasja so tanko Imenuje filmski spored v K i n o T i v o-1 i. predvajan jutri v nedeljo la aa praz-aik 25. dec. Znameniti amerikanski koml'i Karrold Lloji nastopi ▼ petero enodejau-sklk burkah, ki so povsod povzročila pravcat! krohot: 2e naslovi »ami povedo hi obetajo mnogo: »On« k> zasleduj«. »On« kot hotelski sluga. »Oa« i« aiegova kapa. Lov za razbojnikom. Maks is Moric. Spored je rodi za mladino primerea, — Danes V soboto zadnjič tragičen roman »Dama v sivem« • Heleno Makmrsko v glavni mlogl. Po praznikih preiestna drama: Na trajevl port.
— r.-imema aovoietao te božično dm-rlo za mladino j« božična spevoigra Pot k doma, ki se dobiva po vseh ljubljanskih knjigarnah. Dajte jo mladini v roke, da Sita v nji lofbe naiih neodređenih bratov. Za odre se priporočajo pevske točke k sliki: Begunci pri jaslicah pr! ravnateljstvu H. deki. mesč. Sole v Mariboru.
— Na| ponos j« savest, da dosegajo tvdelk! «aie Industrij« tuje izdelke. Posebno a« to epaia pri »Mirim« čokoladi ki prav uspešno izpodriva  Innzemsko blago.
— Kopališče hotel »Sk>o< v ponedeljek eotl das odprto.
— Kdor nima teka za jed, naj vzame »Tron« proti slabokrvnosti, ki ga proizvaja Mestna lekarna v Zagrebu in dobiva se sa LJubllano in okolico v lekarni Leustek prt Zmajskem mostu.
— Opozarjamo, da bo trgovina e glasbili AH. Breznik, Mestni trg it. 3, v nedeljo ves dan odprta, Olej inaerat!
— Za asa! denar lahko raarveseBl deco te odrsstfe, ako k upi i darila v trgovini M. T i č a r.
«v vsi
i 301!
lil .<.v^,
ANGLIJA IN RUSIJA
BnO TIVOLI
IS. »a It. dsmsmerm  L dal
2C.f 21^ !■ II. O. del
Dama v slvea
Hal
Blakov«itt<
— Nmjceaeile la nmlaevelso obleke se dob3o s a m o v šelenburiovi ulica fit 3 prt Gričar 4 Mejni.
Zahtevajte povsod nafto domačo KOLINSKO CIKORIJO
izvrstni pridatek za kavo.
— Restavresrte P. Kozak, preje Ter-TarTlnc, Krekov trg tod od 13. ft*n. ColarlS-raleskteovo dolenjsko žaanetno Srnino Kariaovo bolo vteo te Gadove peci, lastno prvovrstne vteo prisnaafh vinogradnikov, ipectialitem tetoinlf kmrs^adao.
— aTaatavraefJa ms kavartm »Zvosoo«. Koooert uovo algoocke kapel« bo vsak daa ▼ kavami od 17. d« 19. ure. od 30. do 21. v restavračili is ed 31 daJle zopet v kavmrmi. Kapelalt Kada S a n d o r. Prvovrstna kapela, dofte tc Osjeka, Atrakcrja prve vrsta.
— Važno me gospodteie te i: v 'je, d« me kupilo aikjer llvalnega strola, predno me poskusijo Is st ogled«)« «dT«n snane tn res ualbollS« Rvalne stroj« Orltzuer sve-tovnoua glasa. Pauk v vasenj« in Svanju brezplačen pri J osma Petellnou, Sv. Petra uoste 7, ob voat, blteu PT«l«rnovoaui spo-meaihm.
— Prrlogm. ftemoauri atevillrl >51ov. Naroda« je mm ljubljanske mas« naročnke prilogom koledarček lesne, trgovske hi tedootri-jalne družbe »niiija« v Ljubljani.
KlUO JatATICA"
CKf SO. do 83. diecombra T933 laredao valtVi bolandskl fHm
yOtr@ci beda*
feriasjtoaJfta etresiae v ft. dejata]IK.
Prosto predelano r*o roman« .Njen velik' da«- nd D. vun der Veen«
Onmfvpns vesti
— Cežksolov. Oba« v Lfabt]anl. V nadel! M trn. v 5. hod. od pol. k>utkov4 dlva-žlo — V^nočni pohidka.
— Dmitve državnik nslužaeneev za Slovenijo v LjnbHan! trna svoj občni rbof dne i. jamiarjs 1924 točao ob 1 pop. aa realki, soba 4. Dnevni red so I 10. drs-irve«ih prava.
Podpirajte obonane slepe in damite »Po<h>orixefrtii drnštrn slepih*, Ljubliana, Wo!fova ulicat št. 12. amiummpiiiiiii u i in i n 11  i ■..^aaa.-^f^sgi
KiajOTIVOt-!
SJ- :-no 9S. !n fiS. dvtovmtrra ftpaettilfil rpor«rt3, t - t wt+o aaacamai 1
t.Burke s Harrofd Uftfdon*'
Sl!««?1ai eHnaersio.
— Izguhli se je znak Rdečega ■rriit na
ime A. B^ Beograd, v četrtek od 6. do a. ure uvečer v Selenburgov! ulici. Ker ima s« Izgubitelja veliko vrednost, se proei ako s« vrne pri upravnfltvn »Slov. Naroda«.
— London, 21. dec. (Wolff). Oiploi tičnemc sotrudnlku »Dally News« je Izjavil Član parlamenta G n e s t, da j« Labom* Partv obvezana la dolina prlznad sovjetsko Rusijo. Stranka ja odločena to obvezo izpolniti, kakor hitro bo zato dana prilika. Rusiia j« pripravljena zaključiti v Angliji naročila sa 40 milijonov hintov iterlingov.
Težka delavska in draginjska kriza v Nemčiji.
Delavatvo proti deseturnemu delavniku.
— Berite, 21. decembra CTrvJ Uvedbe desehjmega delavnika je (rvala med d«-Javstvom težka industrije odločno protirs-akcijo in veliko ogorčenje Med lndustii!d In delavci je izbruhnil oster konflikt. Kovinarska organizacij« so s večino glasov odklonile Česeturnik. Industrija so prV sr&v!jcni as repress'U*.
— Berlin, 22. dec, flzvir.) Rer^ltet glasovanj« v organizacijah vClantenlh kovinarjev o nvedbi deseturnega delavnika )e tale: 50.000 delavcev težke Ind u t'rite se ie Izjavilo proti In 40.000 za podaljšanj« delavnika na deset ur. Posledica (sga ia, da delavci, včlanjeni v strokovnih organizacijah kljub grožnjam o^jetnlkcre zapuščajo delo po rsmfh nrah. Induatrltcl groza s Seortje«. Krupove tovarne so skie-sil« odpustit! velik del kovinarjev.
— Berila. 21. doc (Izvir.) Država! kancelar dr. M«trx 1« Izjavil zastopnikom Newyork-Heralda€, ds preti Nemčiji velika krfza, {e ae na doToll zunanji kredit z« nabavo Živil. Brez teh kreditov si NemS-)a ae mora dobavi H flvil m grozi veliks pomanjkanj«. Kancelar se ne boj: oporclje alti t. desne ski s leva. glavni cilj niegov« vlade J« Nemčiji zagotoviti prehrano.
ZAUPNICA POLJSKI VLADI.
— Variava, 21. daa. (ČTK.) Po kou-fanj debati o včcrajsnj) vladini Izjavi |o danes sej m Izrekel zaapeico aovl vladi s 192 olasovl prod 74. b
Borzna poročila.
— ZLagrebiki prottt promet j« daaes t» oateL
INOZEMSKE BOP7.E. ~- Cmih.'tk. decembra, (izv.) Dsnasnte pradbOTO«: Beograd 630, Amatcrdam 217 _V>, Nervrvork S 74. Londo« 24.0R, Pmrtr. »32. Milan 24.77. Praga 16.79. Budimpešta 0 0302. Sofija 4 !0. Dunaj 0.008075. avstrijake 2izo» sana kron« 0 0081.
— Trst, 22. de«ombra. (Trtdborsa.) Boo» grad 2tS.075~ai.125. Duaaj 0.0325—0.05, Praga 67.50—07.75. Parfa 11« SO—110. Londo. 100 75—lOO.Pa, Kewv«ek 23.10—23 15. Curtb 402—404.
— Durmi, tt. ileeernbra. Devtee, n«o-gTud 303—W. London 909.000—SlO.ooo MIlan 9009—3081, Nesrvork 70.^.35—71.185 Pariz .3662—^678. Praga 2070—20W>. Curth 12 375—12.428. Valme: dinar 80»_jUte dr!«r 70.560— 70.660, funt 4terling 307 2O0— 90.S.RO0. franc. frank 3615—364.=« Svic. franld 12.260—12 340, talke krone JOSo—2073. Hm JOJe—*)5o\
Glavni arednfkr KASTO PtrSTOSt.FMtEK Odtnvnrnš or+dnik:
v^/.FVT/v kopitar.
Obnovite
naročnino!
i,i,if,p,i,i«jji,jjij
Boili ta Koyo leto II
Ako bočc»e ia želite dobro nam tujbtdmajilm  slepim, kupajte aa£ fcolodar
B   JOLl  SLEPI" m
ki je ns}lopi( dar m ves te
Dobi se v vseh knjigarnah, papirnih Irfovinah, trafikah invali-dor te laložnistv«: Podporno draJrvo step kK, Li ubijam. Wol-foua 12. — Cena mu je Din 20.
j j j
Jetika!
Zdravnik dr. Paonlk zdravi bolne na pljnSh v CEUU. Vprašati v Celju t lekarni Marija Pomagaj. 7927
SH
Glavna   salo ga   • ««re ta ega ue-
pirja te vseh vrst
ovojni papir
A. tLaifstprejf, Liubljaita
Krekov trg 10,
a xx jJocoaocaoDOk i carja nnui n int inrr
UAJNOVEJSE KNJIGE
Ttokovne sudrug« e Ljubljani.
■oumoaift A*, Samoollnlk. Povesti
Vezano Din 48*—; bro5. Din 40* — ; pošteina Dla 1*50, Nut^ban-Vaianakl, Lete6a sanje. Povest.
Vezano Din ?8-v; bro5. Din 72—; poltnina Dte 1*30. Sfenklosulo« Z ogajoaa In nedem. uastr. «sai. raama.
Vezano Din 120*—: bro«. Din 106—; poštnina Din 5*50. Lak, JLngalln Hldar. Zgodovinski romam korotenski.
Vezano Din 32—; poštnina Din 150. Proejelj J. Aaezel. Zaloljrra.
Vezano Din 28—; broš. Din 22-—; postoma Din l'3a). Thoma, lokalna ialezniea. igra.
Broš. Din 23'—; poštnina Din 075. Coefer, Uleiispiegel« Zgodovinski roman.
Vezano Din 70*—; tun&V DuU 90— •; poMnuaa Dte 9*—. Vabee, znanost In vem.
Mehko vezano Dlu 6V—; ooJtnimi Din 150. Gertnalj L., MatetHja In •s*ar^S"a.
Mehvo vezano Din 60-—; poštnina Dte l"SOL ■ellk A , Juajoslaolja. Popis pokrajin.
M« hko vezano Din r35*—; broi. Din 50—; poftn. Din 2*30. 3l«j2b«>na pragmatika drmu namelčeaoav.
Din a>-j poštnina Din 0*75. ■avl vojaaki zakon.
Dte 10—; poštnina Dio I'—.
Knjig« aa nar«6ajo pa4
Tiskovni zadrugi v Ljubljani,
. . ■ . u i n ■ ■ ■ i m i n ■ » i ■ i ■ .....immr
Rabljene
aa moko
95 kf Taeb-ajoee, te aa otrobe 90 trg v»ebujo"e, dobre. Aate te bras-luknlaate k«pi Vinka MnjafU, valjfcai mila, ICmaj. 90o0
Naiboliši premog, drva in oglje
kmaMe najaaaaja ari
Dnini ILIRIJA
LJUBLJANA. Kralia Petea kf S Telefon 220. 2943
Va/laJaleam mar pe->rov/Mam
slao« vir je te barmoalja, spedjolno strokovno te ceno!
G. F. lurasek
Ljubljana u%0mjai12
UiK)a lule ii im imm %rW barra -m*
t meerekodlrrl dovrieeosfl
tovarna 3os. Rcich
»•l)aBShl uMtip 4.
E
T
Manufakturo
13191
in usnte
vseh vrst aaibol^e kakovosti po najnlžjik eeaah dobite v trgovini
99D«inic«cc
Mafrolj a\ Rnjieff.
LJUBLJANA, Turtefikl trg st 1.
Mm poUjelje
i Mm h li
Jesanlce.
Stavbna vodstva:
LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB
Izvršuje privatne i« industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek ae arhitekture 7721
KajboljSt toaletno milo
kralj, dvornega dobavitelja se   dobi povsod.
Glavna zaloga:
A. Lampret
Ljubljana
Krekov trg 10.
Tirita F. in L Goribr
Lfibljana, St. Petra cesta 39
ser kot lena te novolatea darila
velimo tebi m raznega p«i-ffla od
C'pro-1« do imrftneee ia4e)ava t; moevo mrajee, navadne s«
delavce fine bele te ceflr v mod-afk uorvttb tor  različne spalne.
Mi medni salon
TEODOR KUNC
Ljaiijaaa, HetktTBtTa allca 9
latfeldje
hoitame,  uteefe in
toalete. 9931
Pnromtno brivsko
toaletno milo
kolinama vodo kofao kremo, Imlnke. puder, vazelia^, parfume, prošrk ta voda ss umivanje glava, barve in mazila t lase, prašek te pasto za sobe, astno vodo, ter lasne mrežice, enostavne in d roja e, priporoča
Parfumeriji »Strmoli1
Ljablfane, Pod Traača 1
ta bof-cno drevo tor krasna ta-tulo aa daHla v veliki izbiri nejaeaeje v dalčičarni
Židovska rilca 8
Krznar ic izdelovatelj čepic
Sligtf Sber
Ljubljans, Kongresni trg 9t. 7.
T akf »i 7K«urrsttt krti. itanu, imra M. ttt, tri. imtaili  KfctoiErfU Itsr sklSf. mri-m miffmtu r3tw
LMikuš
Ijdftuu, lete te tt
nujt
taintkrn a salata^ tet tur isrthajalaiS
temvtfi p Inrlitei mom ti
Naznanilo:
Za bos..'na praznike ao toO)o prvovrstna vina: halcaea, «ilas> mee, !:» omardsn, arne tlat tn eoiiavasvee (varmut) pri
FBIDRIHU f Liubljanl
Mestni trn 19
aa dvorite« v vel.ki klati
smaemte soedui« klade iz nlstna.
gradina in trika; ieaaks dneva« la sntolae ersfee, kUaćo, keam-mdaamo, amadaps hrti«, smo-steene, rmame stesmekm etnse. meamli« ta etrefle predpaa* alko, aiieOle o ki«*«« sa de eke la dakllee im markoata ta
?sa lanimi liiolok,
dslk vnakeuvesajo m teunme Maem aa ameifco la sVa-ek« ealake hm aa portle, trt-rete, avfleec te volnene,
uiee9 kravata, asrammike I« drug« madua sr«dm«te po salo
akkih causk. Oflejte nI btaem la esuae.
-        -   - -|nl
Za boifič!     Za božič!
ppporoCa pe nllanik ceaab
tvrdka Itlafek & Sch&ln
aLjutalJants, Dalmatinova alica Štev. 13  j j
polen koteča ntlrakaijM
razna predtiaksna refnm delm po malmodemejllli vzorcih in belo blago vaeh vrrt. Priprosto in fino perilo zm gospode in daose. velika iiblra priprostib In finih krm-vat, nalm«t«rijsk« te mod«« blago. Ka drobno l pa d«belo!
►ooooa................tooooaooooosooe
Tovarniški prostori
j  v Ljubljani ali okolici, obsežni, eno ali dvonastropni
se i A 5 m j o.
Lastnik ae tudi lahko udeleži ua vpeljanem in dobičkanočnem industrijskem podjetju.
Ponudbe pod Tovarafiki preator na ALOMA COMPANY v Ljubljani.
39
21
štev. 192.
Stra^ 7.
R  Za ocifjavora uprava
L"" ~~
aaVBBSS
OGLHSI
»Hišnik«
Btsto *• oddano. 13.809
Krznar
wtem del« i a spre ime vsav
ko delo. Grm tudi sa pot* alke kpt m četnik. — Po* nudbe pod K.rznar/13.799 na opravo »Slov. Nar.«.
Išče se
e^er>odlčna*vzgojitelJlc« k 5 letni deklici ra popol« dneve od pol 2 do 6. — Pismena ponudba z na« vedbo predizobmzb« na opravo »51 Naroda« pod sV»gojlteljic«/13.812«.
Krepak deček
z dežele želi vstopiti kot vajene« k dobremu eev* Ijarakemu mojstru — v Ljubljani, kjer bi imel orano in stanovanja; ost** ko po dogovore. — Nt* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 13.644
Zdravo dekle.
dobro vzgojeno, staro 15 do 19 let. so spre j m« v boljšo mestno hiso za po« spravljanje sob m k otro* kom. Naslov pove upra* va »Slov. Naroda« 13.654
Pošteno dekle,
zanesljivo, staro 30 do 90 let. sa sprejme v boljio hišo za ki ho In lahko hišno delo. Naatop prve dni ] novega leta. — Naslov pove uprav« »Slovenske* ga Naroda«. 13.635
Hotelski sluga,
dobro izvefban, — i55e siufbe — do 1. januarja 1924. Vešč je nem S čine bt italijanščine v govora In pisavi, s prav dobrimi spričevali. — Osebne po* nudbe — Anton Za veri, hotel »Soča«. 13.778
Potoiki, pozor!
Bčejo so potniki, ki i« veliko potujejo po Južnih delih držav«, za ob6e po* rahljiv predmet po me* stih In trgih. — Ponudb« pod »Potnik 19/13741« na »pravo »Slov. Naroda«.
Učenca (-ko)
in praktikantinjo za bls* gajničarko. ki ima tudi veselje do trgovine, spre j* sne takoj trgovina z m a* nufakturo, galanterijo In usnjem. »Danica«, Maj* nelj * Rajielj, Turjaški trg 1. 13.762
Vbokošolec
sadnim semestrov 11 Če ▼ skrajni stiski sasluika I sa svoj eksistenčni mini* [ zatim, t j. Din 1000 me* ' sečno. Sprejme v s « k o delo! N« razpolago pol j dneva — popoldan. — j ponudbe vpo*
Pisalni stroj
»Courier«, dobro ohra* njen, naprodaj. — Na* slov pov« uprava »Slov. Naroda«. 13.774
Moško kolo
znamke »Waffenrad« sa
proda. — Naslov: Spod* nja Slika, Sv. J srne te eo* sta 231. 13.781
Ovčje volne
okofi U met. sto tov (con* tov) osno prod« — Pran Schnrendemann, P ara buč. Bačka. 13662
Redka prilika!
Lapa ho a (kuna be* lic«) ceno naprodaj. — Naslov pove uprava »SL Naroda«._13.725
Kratek klavir
črn, dobro ohranjen, po* ceni naprodaj. — Naslov pov« uprava »Sloveneke* ga Naroda«. 13687
Lovski pes
(fetrijenec). beli  kratico* j dlaki   brak. popolnoma dresiran,   ae   proda.   — j Naslov pov« sorsTt sflL j Narode*. 13.74» .
aTurino-Fiat«
tipa 501, v dobrem sta« njo, ceno naprodaj. — Potrv« ae: Knjigoveznica 91vic. fiv. Petra ««ata 29.
13.624
Francis- turbina*
nerabljena, nova. Izdelek svetovnoznane tvrdke, 33 HP. saprodaj — Naslov pove uprava »Slovensko« g« Narod««, 13.269
4 sedežni avto
dobre znamke In v do* brem stanja, sa velik« toro, kupim. — Ponudbo s navedbo cen« In znam*
k« na: L. Paselj. Zagreb. Zriojakl trg 10. 13.798
Naprodaj
sta d v • prav izvrstna harmoniki — tvrdk« Lubaa; ena pet*, druga iti ri vratna, ob« dvojno oglasen! in se novi — »rt Štefanu, Pot v Rožno do* Uno 34, Ljubljana. 13713
Snažno sobo
v sredini mesta Lica nar*; n« gospodična. — PoaueV be na upravo »SL Nar.« , pod »Csdna soba/13.747«.
Vec sob
s« zakone« ali pisarno, obstoječ« is dveh prosto« rov v mestu, odda ReaH* retna pisarna v Ljubljani. Poljanska aaata 12 13.794
2 opremljeni sobi*
treat. a souporabo kuhi« aja oddam takoj za dobo •-—8 mesecev na periferiji ■vesta. — Naslov pov« vprava »Slovenskega Na* roda«. 13.764
Opremljeno sobo
k« eno prašno a posebnim
vhodom t?5e pri družini brez otrok ali dobri go* apodlnjf sameo, večino* ni« ves dan odaoten: mir* aa. prijetna stranka. — Ponudb« na: Poitni pre* , dal 24. Ljubljana.   13 767 j
Enonadatr* Uia
v sredini mesta a prcatha stanovanjem s« proda s« 140.000 Din v Reautetaa trni v Lrubljant, Pa* ito 12 13.794
I I
Kapbno vsako množino vreč
močoatih 85k0ogramak{h. eelfh rn brez krp. — Kralj & t>bassa, Ljublj«* aa, Duriakska eoeta 33.
_13.601
Prazne sode
— dobro oh ran tane — od ■trojnega  olja, Jedilnega
olja, petrolej«, — vsako j
množino   —   k u p l m o. j
Medic, Rakov«« & Zanki, j
tovarna   olja   In flrneJa, [
Medvod« 13.376 *
Šnpa in b!ev
v Spodnji Siikl nsprodai. — Naslov pov« uprav« »Slov. Naroda«. 13J71
Hišica z gostilno j
aa kup. — Rcalitetna po* (
sredovalnic« Josip Saje, i Ljubljana, Sv. Jakobe na*
kralja 29. 13.802 .
»Occasion«.
Dva srebrna svečnik« se j po zelo nizki eeni proda* sta pri tvrdkt — Joa. S«* lovin * Čuden, L juhi lana. Mestni trg 13. — Ras* stavljena sta v tzložbi.
13.810
Cenjen« pon stevajoč, da dotičn! po* snaga do dosege cilja, na upravo »Slov. Nar.« pod »Znamenj«   eaaa/13.683«.
Tražl se
2 dobre devojkeod 15 god. p« a« viio aa dva Mgledne porodice od ko* jih je jedna od 2 člana bez dec« a drug« od 2 San« sa malim detetom. Djevojke kotim« j« stalo d« se s njima vrlo dobro postupa, neka ae obrat« m adresu — Mile v« M. P«tra5ković« konjeničkog p. pukovnik«. Skopi je, kragujevečka «L br 10. Srbija. 13.379
Dijak
se sprejma na hrano m stanovanje. — Dolenjska cesta 100._13 792
Mesečno sobo
s hrano aH brez ili« go* »pod. — Ponudbe pod »Mesečna soba/13.785« na upravo »Slov. Naroda«.
Brezplačno hrano
onemu, kateri mi preskrbi dve sobi. kuhinjo s pritiklinami ali goatilno. sil pa večjo sobo; lokal s« obrt. — Ponudbe pod »Hrana /13.639« na upravo »Slov. Naroda«,
Krasna vila
ob postsji električne Se* lesnice po ugodni ceni na prodaj. — Ponudba pod L«pa vil«/13.777 na upra* vo »Slov. Narod««.
Naprodaj hiša
s malim vrtom In 1 ort» lom gozda pri Točah. Ce* na 42 tisoč Din. — Ve6 so pot zve pri Patru G ril* •a. Bistrio« pri TriHču.
13666
Prodam graščino
s živim inventarjem, po* bistvom, poljedelskimi stroji, 10 orali zemlje, lepim aadonoenikom.trav« nlkom, njivami, »asfrto eUkrrarne aa vodno race, z malo opak«mo e in* ventarjem, drsat minut •d feleanlce. Kupeu sta« no van j« takoj na razpo* kgo. Radi odpotovanja ugodni plačilni pogoji — Graščina ima 24 sob, sra* ven S tiri velike stavb«. — Opekama j« brea k orv k u renče; kupec lahko prevzame takoj vs« do* tla naročila za opeko. — Naslov pov« uprava »SI. Naroda«, 13.633
Proda se hiša
(«**onadstv*>pna} v sradlaa Ljubljane, s takoj pro* •tisa stanovanjem in elek* tri ino razsvetljavo, pri* pravna rudi sa kako obrt. Cena 500.000 kron. — Po* nudbe pod »l "goden aa« kun/13.775« na opravo »Slov. Naroda«.
Naprodaf travnik
na Dolenjeki eeavi. deset mtsrat od Zelenega hriba, tudi pripraven s« stavbi« iča. — Stavbna pa reci« no Din 25 sa m*, parcela travnika no Din 7 za m*. — Pojasnila pri lastnici: Karlovska costa it. 15. T. na da trop j«. 13.746
Hiša s Dosestvotn!
Proč i, a« hi*«, obstoječa ni v«č sob m pritiklm, kakor t"dt gospodsrsko po«lop)« Dal le tri njiv« In ItJri parcele gozd« po čudovito nizki ceni — Natančna nojeanfls daj«? Franc Renansek. Domža* W.  Gore n tako 11820
Krasno rtosestvo
naprodaj. Obstoji iz no* vo »Mane M*e z gospo* da rs Vi m poaloniesn in niivami v nalhotl&em sta* nj«. ob državni c«ati v Novem mestu, pripravno za vsako hrt. — Ob*ir* ne tla nojasnlla daie Jože Kleindmst v Novem me* stu, 13.68S
Urarska. rlataraka
tn 1weJi««Jca trgovina s vaern Invcntariem i« mnogobroino zalogo v mestu Slovenije, sa radi odpotovanja proda 7t komaj nolovlcno cene 375 tisoč dinarjev. — Poizve ae v Realit"*^? nias'-ni v LiuM?ani, Po? lanska ao* ara 12. 13.797
Enonadstropna
trgovska hiša
z gostilno in trgovino, do* broidoča, z inventarjem, gospodarskimi posle,-.,'., kcgijiičem in aemljUČera. v jako prometnem kraiu na deželi, se »»-oda za 600 000 Din pod upodnfe mi plačilnimi noepjl — v ReaHtetent pisarni. Ljub* l/ena. Pcljanaka cesta 12.
13.793
Nova vila
»grajena l. 1922, na nai* lepši adravi legi perifsri« ja mesta, z dvema veliki* ms sob*me, jrdHn;eo. kn* hinio, verando, ieptm vr* tom Itd ae proda za 135 riaoč dinarjev radi laacu Htve v inozemstvo. Vsa hlia se lahko nrevzamo takoj. — Ponudb« nod »Velika ttgodno«t/13 783< na »pravo »Slov. Nar.«.
Proda se bSa
t vsemi gofpodarskram poslopji, ograjenim vr« tom, sadovniakom, go* atilno. pekarno tn meani* eo; posebnim loVtlom ta trgovino, veliko kletjo m ledenico, pripravno za valetrgovlna vina v vi» norodnem kraju, 20 km oddaljeno od Zagreb«. — Cena 3,500.000 K. — Po* nudb« na: H. Pl*sko. Za« grah, Maruličcvs nllcs 5.
13.721
Prodam hišo
s proeUin svassovsmj«««, pstmerno z« Srgovtno m goatibv\ z dveviloaa tn vitssa, rad« £taka« prem«)* stttvs. — Ponudbo pod »Takoj '13.773« na upravo »Slnv. Naroda«.
Trjffrvei« pozor!
Obstanka ssnosna trgovi* ■a žpeeerijska stroka n«
Criferiji Ljubljane, v 11 ni h i Ji, brez kemhva* renea. ki m da pod agfl* aim podjetnik om mrviti ▼  veUtrgovino,   aa radi
poat«relo«ti «l^«vd«njfh isrtnlvov — proda • hi* i« vred. — Vsa k Ha m trgovina ja kupau takoj na asssjjpejeaae. — v*pr«s«)* »j« p*>fJ »Lepa prihod« »'«•♦'13 715« n« »pravo »^Slov. Naroda«.
I
I
Ivan Majdic«
kroja«. Gle danska oL 7, j s«  priporoča   za stmsko j
—on«. 13.19C 1
- j
Za PoaKaa dr rti«! i
VefĐsa hrhrra slfk pri A. ■ ■•hh«,   LhihKana, Al«« 7. 1J 46»
Primerna božična« novoletna darila!
Kavni servisi, drsalka — po znižani ceni. — O. Za* jeo, j7k>riianaks  ulica 2.
13.771
£ok»H
aVasssssssssssssn1
česn pekarijo
v »a jem v mestu ali na deželt. bodisi sa rakojsc: nastop ali pa pozneje). — Evont. ac tudi kupi — Ponudb« pod »Pekarna 13.805« na upravo »Slov. Narod*«.
Klet
I 120 ha k to prašnih sodov sli vei so tskoj vzame v sskvp. — V i n s W brv bovi te ga krsia, belega, okoli 60 h«kro 11 K, se tskoj danes proda na gl. kolodvoru msv ceno. — Posredovalci dobrodošli. Več v hotaru Južni kolo* dvor. 13.78P
VeKko -*~to*,*?if~o
tn vteolco najemnino pl«<> €«m za t-*o<rek? loksl v arerltm Ljublisne. — Po« n-jdhe na t?p"avr» ».^ov. Naroda« pod »-S^dlna 13 70O<r.
Pod larfoo ceno
raspi oda jam vso damsk« .•
konfekcijo, dokler ja s« kai zalogo. — Pran Lulrič. Pi«d flsoHjo 19. 13.43S
Ž!vt karpi
Kbodo dobili v portede« ,ik dno H. t. m. ari rvreTki Fr. Kham (nasproti aotala »LIalon«). 13.809
F&atelistl!
Boljio vnamk« vseh dr« lav pol H jam Is rosnim in solventnim shira Čem na Izbiro: d«br<e rrlnrenee ali d »pot pogoj. Oewa'd. Meša L3808
Spec^^ltt« zalila
zimskega b!»^»
e^anrbla, palm«rato«t. **•»*. t**T rzpotovllenfh zimaklb raglanov, nlstrov m vsa* vovr«tnih nblek   — Dra*
S* Schvrab. Ljubljana, vetrni trg 3 11 982
Najboljši   vn najosnojSi
avatovnoznani
š?vrini strou
»Mondloa«, IS letna ga* ranci ja Nmo pri — Jos. 5r>fovm«<hidenf Ljubljsns Mestni trg 1$. — Cenilci na razpolag«. 13.172
Orodje za rezljanje
praktično božično darilo za deeo, priporoča Odon Koutnv. žpecijalna trgo* vina z oro«1jcm In tenn. notrebJ^inami. LfoMjan«. Aleksandrova eost« št. 7.
13.813
Sreča v !?Tsbezni!
^clim dopise v s M v rvrho 2er>itve * Slovenko v sta* roati !6 do 25 let. Pr-d* »«j»t dajem trgovsko iz* ob raženim. Sem 26 lat stsr, v dobri sbifbi. »ar posedujess 1.000 000 K. Ponudbe pod »Sreč« v IJtfbeaaf/IJ 205« na *pra* vx» »Slov. Naroda«.
Že sitnu ponadba*
I« rnosamatva vmivH s« trs?«ve«, no^edujoč žos dva in pol milijona denarjev, sali znan t« s iaohra« »eno goanodiino iz ugled* nejis rodbfBS, bi bi ps imela vesel le do »odelo* van is. — Lapa stmanjost, blaga narava ter iatnu preteklost so pmdpogoji. — Tozadevni dopisi a polnim nsslovom, lri so pa na r**'io vrne»o — naj sa donosile jo pod »Mirni dom/13.668« aa upravo »Slovanskega  \'a roda«.
1 ninjmiiiminjmiti
Kooioairfotia
g if^o— '50 000 K tičem ra  tri; viro  nedaleč   od j Zagraba. Sem lastnik hj» ie t goeMlno. — Vpraša* nia na: !!. PleaVo, Maru* { Hčcv« nI. 5,    »**.-'.-;-
13719
Drnkolesa
s« so rej.? m a jo v polno popravo, a« ponikljsirv emajli*«jo s ognjem in th"snii-? preko zime — »Tribuna«, f B L., Par* lovska eesta 4; tovarn« dvokoloa n^rolkib vo« »ičkov. 13 513
Družabnik
s 100—200 000 Din — se isoa zs razširjenje trgovi* ne. — Ponudb« na npr«to »SI. Naroda« pod »Pod* jetaoat/13.782«.
Koncesija*
gostflniiks in kavarniška, se odstopi proti primerni »agrsdi. — Ponudbe pod »Slu««j/13.803« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Božična darila
dobite najerneje v trgo* vini Janko D ormo ta, zla« tar. Spodnja SUka, Jer« nejova ulica 57 — Last* na delavnica za popravi* la in nova dela. — V ne« daljo odprto. 13.706
Med*
pristno naravni, nudi o. gosnodlnlam za božične praznike i Din 30.— «« kilogram — čebelar A. T. Ljtibliana, Llnhari'o* va ulioa  12. 13532
Čebulice
od hlreeint in tulipanov — ravnokar dosle iz Ho« tandsk« — »a dobe v tr* govini A. Koral V a Blei* j w«isova cesta. Vrtača 3, L n'bljan a. — Tatotam so dobe dobri pevci Vener* flci 13.592
Slošni ed^esar
za Maribor,
f>aranr1rano popolm, ft* ♦da v kratkem. — Tt:di vm«nie ineerate. naro^*!* la, akviziteri« za večje okraj« rprelcm« »Mar* stan«, Maribor 13.524
Okr**V za
božično d-e^o,
boJHen«   svtc!oe,   fs-lle«, j
rssgiranice  za  Rožič  »n j
novo teto. kupite na do« ? belo »a Trene|« nri tvrdki Nan Rahovec, Ljubflana,
Sv Jakob« trg 7    12 439 ;
SI«rrjaf seno
Več vagforov zdrave pre* šan« pj*et»: o» slamo, po* travno vagon Skvoalja kilogram p« 65 para. — Istotako prešano sladko »'•no, tamkal postavno, *agon no 1 f>in 15 nara razpož«tfs — P^arc £am« Hč, Zagreb, Hcalčfčeva ! wl«c» 71 B. 13.612 i
Premog
(trbovzljskO. drva, trda In mehka, žagana In eep* I Mena. stalno * zalogi — I Premog in «Vv« rasvara* 1 m« b'd« v vrečah. — Na* | ^o4il« sprojama H. Petrlč. Go«r*osvet«ka oesta 16: telefon 343 13.643
N*Jbolfše je
imuxtLUJ.jtiiPW
Iščem t*o!»oji1o
od 100—150 000 K za ras« širjenje trgovine prod obrsatim po dogovor« in vknjižbi  n«  prvo mesto
na nepremičnine — Po* nudb« na: H. PlcJko, Z«.
13.710
nrirccrtcie: |
Odon K«*/tny, Ljubi lana. • Aleksandrova eeata 7, ra* ! stonstv« in tvorr^ilka za- i loga gonilnih ierraanov Iz velbl^rlov« d^ikc tvorni* ee   Rrvder  Kii>d. 1'stic (6. S. R.). 13.814
Za Božič in
novo leto
do«M krasna daril«. — Joa lelovin-T^idsn. trgo* vin« s zlatnino, are h mino (fcfca«i«i«hio% nami;* ne OT»rave> 'Tiasteek). — Ljubljana, Meatni trg
13173
Telovadci -
sportTžI!sl!
Priporoča so tvornica telovadnega in športnega orodja J ORAZEM. Ribnica. Dolerjsko Oprema komplatnih telo* ve dni« m letnih talova* d»el — StabSno m nr«^ noairlvo »rodja      18 362 j
Najteoše «|arilo
i
ra novo leto 1^24 je. čo I mladenič k-rni in podari ■vojl   izvoljenkl   otroi^ci . voelček,   mati   nčerkJ   *v> , valni stroi In ooa pa srn« * novo dvokolo — pri »Tri: buna«, F. B. L-, Karlov* Ška eesta 4. 13.79S
ladnstrfja sportiiih čepic !n klobnkov
nodi nrav lepe in moder* J
ne   čepice   ns   velfko  in i
malo. iste nrevenme tudi ! v delo  — C«ne solidna, delo Ipecljelno. — Cenik
m vzorne so poli jo brea* j
plačno. —■ Anton Zavod* |
nlk,     induatrija     čepic j
Kranjska gora.      13-36A '
Zidna oreka*
normalno in močno i časa, priznana kot o«.|»oiJ» ša kskovokt. se »udi vsa*> ho množin« »* dnevni •oni. — Zsloga na drob* »o: Opekarsks ceata 18, — R Smie!owski, «r'n» tskt in mestni stavbnCt, posestnik opaka me na Wiu. 13 252
Za božično darilo
so »a j bol) primerni m poceni Igralni sporrnt vezi'ki. trieiklt najno* vejta smanjlara alveko« lesa la ra otroke prt let stare ter najnovajie *«•> mokolnleo (hnlendertfV — Tovarna »THb-m«* P» B L^ Ljubljana, Karlov*^ ska «eat« 4. 1X«5#
Priznenfef
V mojem stanovanj«] postavljena dva aparata »Toplodar« od tvrdke Nia nič, ki mi ogrevata s ve* nktmi prihranki stanovanje sta Izvrstna, rato s» aoarst« vsakemu priporočam Antun Irankovidfc Samobor. — Naroča set »Jugometalt ja«. Ljubljana Knloflvorsl:a viica 18 aH R Vipic in drug. M--i« bor. 13690
Za božfčno In novoletno derilo
ao na?bolJ primerni In no* eeni igračni športni sički. tricikeljni. najno* vejia zmanjšana dvn'- n'o* aa »a otroke ko od 5 Us, ter nainov«*ae aamokolul* ee fbolenderjh. otročji vozički od n*:cenrtf'V do najflne'J'b 15valni %tr ri rtd — »T-fb:na- F * L tovarna dvoholo« in otro* karih vozičkov. Ljubi lana. Kartovsk* cesta 4 13 132
POZOR J PFKARjn
tvornic« Hsuee: m Soboa ka. Dunsj. Stasflatt, pekarski starin ekstra':t, je nalbeliJe peVarsk« areH-^v« ter prek s ta vse ostale dosedenie nadomestke — <*" uva»te se sffcnih rwtvorb. na i bo nražek ali tekoČfnsl Z»» ktevajte   samo r.ri«t*alrd
»Ditmslt«' — Glavno za*
eroaat »n za Jugna'evflot Edvard Du5anec. St-o«s< r»averi*rvs »lica bf 10, Zagreb 129r11
Dniiabiifka (-co)
■a 200 -Jo 400 008 K. ozlr. ved, proti dobremu ob.-«* štovanju in zemljlJkrmn »»varovanju, kakor s*:di proti plačanemu sedelo* vanju za 5r "^n^go let ob* »Tolečo in dohffO prosna-vsioČo trgovino z m«*«-nint blsgom v Marinom, naiuajatot'o se ns naibol^ prometni eest?. z velOro nodoenostio — so iso« takoj. — Glavnica »o lahko položi tudi polagoma — P^mf«9 »»nuafh« na- A Brinov, Maribor) hotel »Mcran« IS.7SS
«efd(č«m. Tolfiajigrti^Uco« m BfrtifkoTi i!ioi«mnL
Vovaer Kscry«r, pristojen r L)abt)«aa v Jisroairvi' kj dne 19 Innija 107$ «« Dunshi fRu-dplfao'tsfr »sari, o« da bi aaonaUl
»reko.
V« dediči. vamc-lcmnlfV Ja ilkl, ki so svstniski drfavligni, al* ta b;vajoč! *K»io ;e roslrl'sjo, naj »vole zahteve do zannJČ!»e priiflfijo pri podrlsarc-1 sodlićai do SS. itt'^::^ !€?£. *'cer s« b^ r^w*^č1ni »eoskij? se aa t« zskteve Izročil in os.-stasi nMt-sti aH cd nle e?n5"Čei,i§ o*^rH.
Okrtior. todiiče Ffln^2ns odd. II., 3. nov. 192.5
Zahvala.
T ttali na {težji bolet« povodom smrti naSega nepozabnega soproga, očeta, stna, tasta, svaka in strica, gospoda
osipa Korošec
se nam je izkazalo toliko sitnega sočutja, da čutimo do vsakega in vseh globoko hvaležnost.
Osobito irrekamo prisrčno zahvalo go-tpej hotelirki Tauzes za vso Ijubeznjivo pomoč, zdrsvnikii g. dr. Volavlku za lajšanje trpljenja ranjkega, čait. duhovičini, cenj. sorojakom iz Gorenjske In stanovskim kolegom rajnega, gg. pevcem za ntebepolno petje, ljubeznivim darovalcem prelepih vencev ter vsem, ki ao dobrega rajnkega spremili na njega zadnji poti.
7 aVJatUlsUtlf 27, decembra ltt28«
fcste|a)ta rttfsstea Ktrtita>
Zahvala«
Za velike izraze Iskrenega sočutja, Id so nam doili povodom smrti naie iskreno ljubljene, nepozsbne matere, gospe
ae tem potom najprisrčneje zahvaljujemo prečastitl duhovičini. g. dr. Maksu Mibellču okrožnemu zdravnika v Velikih Laščah za požrtovalnost ob časti bolezni, preblagoro-dnemu g. ministru n. r. Ivanu Pudju, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so iako mnogobrojno spremili blagopokojrrico nu njeni sadnji poti in poklonili krasno cvetje.
VELIKE LAŠČE, dne 18. dec 1923.
ZalafoM otrocL
loaoaoioioic
I Z2E iiožic -
ftjdtaitie daiilo za niJialSsiii
Odar. Pretepa 9a«s9l|1a^ cena DIo !0-Verne. DrnBfll V ZT9filB L.    •    , 10-p     Raz! SI I« fJ
Dr. Ofel tlag m    o 12*
Itarodna h«illgara«if
M a«L' %
Lsnr-Wctf  OcmT;. poti. 1014—tt
HP HT» HP K •Vi
io—u i ra—sa \r* saef m   an nw>
is—jo j ao— ion I no- 40ci an— as ,
30—2S   SO - He ioc   «00j 1: .
M so! ino -isc!*or>-aoai im t«a .
as—to« i jo- j 70   M      j sa-iro .
4o—SOJ 130—1 »s'   Nov1   ItSS   TW _
so—»o11ao-ioo, aa— rs sto . ta— 7o!ip» mo: at— »sos aoa .
Prvorsstve^no reaersln« poorar-Menl. htkntarl. Jejlnogndl rja ivos. nlčko jamstvo. Potnans a»o*itata\ Pogleda te nase i » -o skisdiste
svp^trftn'-^iii?*^-^^^ aa
rrt>nm.s«'e    {>6t»'4n.ii mesta la
mu mim it um
Psatovčiit S
fftrass-Viti
nalbolla sredstvo protiv * «. rc »akoda m dobi n svakojsp oteci, dmgcfiN. Glavno amvaitttt aa >agoa]avl|a:
FaramnjaisiailA
■a«i Snel
__.__
65
sTtan. S.
»SLOVENSKI   N A R O D«   dne 23 decembra 1923.
Mev 292
Boljševizem na umiku
(Konec ArcvbaŠevega pričevanja.)
Toda življenje gre svojo pot in njegovi zakoni so nepremagljivi Narod je spoznal, da ni več mogoče tako živeti da bo sam poginil v tej gnilobi. Grmenje topov kronštadske vstaje, kjer so nastopili proti boljševikom isti momariL ki jih je Trockij imenoval »ponos in dika revolucije,« je streslo stene Kremlja, Kmetsko morje je začelo valovati Delavsko gibanje po mestih se je vedno bolj širilo. Tla pod nogami boljševikov so se zganila. Postalo je popolnoma lasno, da pot po kateri gredo boljševik!, vodi v njihov pogin, da je konec blizu in da jih hoče val narodne jeze streti z zemlje. In genijalni pritepuh. Ljenin, ki Je tako sijajno združil v sebi poteze despota — krutost in hinavščino, je napovedal umikanje. Hipoma je pozabil na svojo prisego, da hoče vstrajati do konca, nemudoma je sežgal vse, čemur se je klanjal s čudovitim cinizmom je proglasil vse svoje prejšnje delovanje za glupost in oznanil »novo gospodarsko politiko«. Samo popolni bebci ali nepoboljšljivi hinavci lahko trdijo, da Je bila tar nova politika proglašena kot prehodna doba k socijalizmu ali kot sredstvo za rešitev Rusije. O, ne! Njeno rojstvo Je Izzvalo grmenje kronštadsklh topov in ob njeni zibelki so odkrito zvenele prebrisane Ljeninove besede: »Ako takoj, še danes ponoči brzojavno ne obvestimo ljudstvo o spremembi kurza, smo Izgubljeni«
Kakor vidite, tu ni govora o blagostanju države, o rešitvi propadajočega naroda. Samo bojazen za svojo kožo in oblast je diktirala boljševiškemu voditelju in njegovim tovarišem popolni preokret od požrešnega vojaškega komunizma k nagii u postavitvi temeljev bur-žuaznega reda. S silo in hinavščino se je boljševikom tudi to pot posrečilo udu-šiti vstajo. Obdržali so oblast Vprašanja je seveda, kako dolgo. Ljenin je pozabi!, da so trajale njegove zmote m giuposti pet let, da so Jih plačali milijoni nedolžnih žrtev s svojim življenjem. Ako bi bili voditelji komunistične stranke res Iskreni fanatiki bi se lahko zgodilo dvoje: ali bi nadaljevali svojo pot v pogin s slepo trdovratnostjo ali pa bi te z grozo obrnili od svojih zmot bi gluposti in izročili oblast drugim. Pravi idejni voditeli bi na LJenlnovem mestu izvršil samomor in z lastno krvjo odkupil svoje zmote. Toda tam, kjer vlada hinavščina. častihlepje, hrepenenje po oblasti ni moglo biti tragičnega častnega konca. In boljševiki so šli na drugo pot. V borbi za oblast so pokazali svetu primer take zvijače in brezvest-uostt, kakršne ne pozna zgodovina, Tu ry Evropi jim je potrebna pomoč proletarijata, ki še ni poskusil na svoji kr*2! vseb sladkosti komunizma in še verjame, da so boljševik! junaški avangard svetovne sociaine revolucije. Toda tam y Rusiji jim grozi nadaljevanje komunističnih poskusov s poginom. In boljševi-lri so se pogumno skrili pod krinko dvoličnega Janusa in se odkrito smejejo nad vsem svetom. Izjavili so, da med bolj-Seviško vlado in mednarodno organizacijo revolucionarne propagande nI nič skupnega. Njih prav nič ne moti da so člani sovjeta ljudskih komisarjev obenem voditelji kom. internacijonale. Z levico neprestano mečejo v svet svoje agitacijske bombe, z desnico pa upo-stav!jajo v Rusiji buržuazni red. V materinem jeziku prepričujejo evropske vlade o svoji loialnosti proletarijat pa o svoji revolucionarnosti Da se obdr-že nn krmilu, potrebujejo denarja. In glej. iskreni teroristi se spreminiajo v mirne industrvce. apostoli komunizma v direktorje bank in tmstov, propagandisti svetovne revolucije v trgovske agente. Mislim, da se iim ne bo posreči
k> rešiti Rusije bal zato. ker spremembe notranje politike ni izzvala želja, da rešijo nesrečni ruski narod, nego da se vzdrže na krmilu. Ako pa gre samo za oblast tedaj morajo ostati na svojih mestih in ne smejo dovoliti da bi se kdo drugi vmešaval v državne posle. Oni ki so spravili s svojo glupostjo državo na rob pogina, se ne morejo prerodltj v pametne državnike. Tepci lahko samo ponovno delajo neumnosti Zato trdim, da Je ne glede na dozdevno zboljšanje razmer gospodarska obnova Rusije samo fiktivna. Padec industrije se nadaljuje. Tovarne se zapirajo* in brezposelnost je od dne do dne večja. Poljedelstvo nazaduje. Ono dozdevno dekorativno ustvarjanje, a katerim boljševik! varajo tujce, Je rezultat ogromnih davkov, ki izžemajo iz naroda vse soke.
Seveda Je nova gospodarska politika omogočila, da si posamni podjetni faktorji na čelu jim ljudski komisarji, pridobivajo ogromno bogastvo. Zato pa ni bilo še nikoli tako globokega prepada med bednhni In bogatimi kakor Je aedaj v Rusiji V času, ko komisarji in veriž-nlki tonejo v razkošju, životari ves ruski narod v največji bedi in pomanjkanju. Rusija se bllša popolnoma gospodarskemu polomu. Toda tudi če bi se jim posrečilo t pomočjo evropskih kapitalistov, ki jim denar ne smrdi, čeprav Je oblit s krvjo, trpottavlti rusko gospodarstvo, njihov zločin vendar ne bo odkupljen. Največja sramota naše dobe. sramota kulturne Evrope je. da je Iz gospodarsko - političnih problemov izločen vsak poiem o morali Da, kulturna
Evropa lahko prizna boljševike, lahko stopi z njimi v stike ui sprejema denar in koncesije $x okrvavljenih rok. Toda mi Rusi ne glede na vse, kar smo pretrpeli, le nismo Izgubili Človeškega čuta in naeUonalne časti in se ne bomo sprijaznili z režimom I Judi ki so od nog do glave pokriti s krvjo in solzami nesrečnega naroda. Vemo, da ruski narod še vedno sovraži to vlado In da je njegova Iskrena želja, da strmoglavi boljleviški režim in se osveti krvnikom. Verujemo, da je ura osvete blizu. Toda dokler so še na krmilu, dokler je svoboda še v verigah, dokler je narodna volja udnšena In rs m v nesrečni Rusiji pod terorjem ni mogoče boriti se proti ti-ranstvu, moramo mi ruski emigranti oddati vse sile razuma, volle in čustva zato, da pomagamo svojemu narodu. To, da Evropa razgovaria z našimi krvniki, da evropske vlade svečano sprejemalo pred »tavi tel le naših tiranov, da stopajo z njimi v trgovske stike in kupujejo kri in pot nesrečnega naroda, vse to globoko rani naša srca In pomeni za nas bridko žalitev, ki Je ne bomo nikoli pozabili. Ločeni od domovine, blodeči po tujih državah smo izjriblll vse, kar amo mogli istniblti: ohraniti pa moramo tvoj zsdnii zaklad — sveto sovraštvo do krvnikov svoje domovine. Na i Jim odpusti in naj fih prizna ves svet mi lih ne priznamo, mi jim ne odpustimo. In če se komu od nas dvigne roka na enega teh hinavcev, zločincev, ropariev In ubi'alcev. naj ga ne obsodi sodišče človeške vesti!
pogleda, kaj je. Id zopet omahuje, kaj če je rver? Toda dolžnost mu veli Iti In gre! — Kje se nauči človek tako vestnemu vršenju dolžnosti, kje se tako hrabri srce?
Badcn-Powelovi si«auti so ie bolj vojaški. Pri njih vlada brezpogojna disciplina (sicer bnajo rudi gozdovnfkl svojo), no, saj Je njihov ustanovitelj general. Toda Badnove sicaute so razni narodi prikroj,H po svoje. Mi, Jugoslovani, imamo skaute po češkem in poljskem vzorca, ki sta uPrav uzoma.
V Badnovi organizaciji n' mnogo prostora za romant'ko, am?ak Je le nekakšna Šola za prakHčno življenje D oči m ima vsak narod svoje skftute. so gordovniki pri v*eh enaki. Znak *kautov Je glavica severia s starfb komr<a*ov. kl pa Je iako slična nekdnn.,;m v'teškim Ulfiam nckol.ko tudi konicam srednjeveških belebard.
Taborovnnja prtreiajo skauti ravno tako kot gordovniki. le da ne napravljajo pohodov, ampak *e urijo in ve*bn>o v taboru aH v neposredni njegovi bližini.
Organizacija skau-rov Je natan*neiša kakor  gozdovnlška.    Najmanjša upravna
Gazdavmstva in skauti
V zadnjem času i« savladalo med Slovenci precejšnje zanimanje za »o. pri nas novo, vzgojno metodo. Tudi Šnlt in drugi odlični faktor iS gredo danes radi skautom na roko. Da se pa nase občinstvo s skauU zrnom dobro spozna, evo par ksJormativnlh vrstic 1
Prvi. kf je Prišel na prelepo Mejo organizacije ljubiteljev narave, je bS ameriški prirodopisec m živalski slikar Ernst Thompson Seton, kf ie ustanova 1. 1902. v Ameriki (Kanadi) orga nlzaoiio (gozdov-. aikov« (Woodcraft). Ta lepa organizacija se je bujno razvila in danes imamo v Ameriki In deloma tudi v Evropi aad ea milijon gncdovnlkov.
L. 1904. pa je angleški general Baden-
Powcl, poveljnik trdnjave Maseklng, ko mu je zmanjkalo vojakov, organizira! mlade 15—IS letne mestne dečke v močno poizvedovalno četo, ki se ie rzborno obnesla. Po končani vejni (burski) se mu je zdelo Skoda razpustiti disciplinirano četico fn vadil jo ie Se nadalje. In iz te male četice se le s časoma razvila organizacija, ki ona danes v vsaki evropski, pa tudi v nekfi-tcrib drugih državah, aa tisoče pripadnikov
Baden-Powef J« namreč spisal knrlgo, v kateri pripovedtije © uspehih svoje četice tn daje navodila, kako naj se te ustanavljajo. Knjiga se je hhro raziirfla Id amerifikf gosdovniki so dobili tekmece.
Obstoje torej dve organizacije, ena hrta za torliče Ameriko, druga Evropo. Obedve sta si si'ćn! ie Po ljubezni do narave, v organbxacljj pa sta si jako različni
Sefronovf go-zdovnrki to v prvi vrsti ljudje,   ki streme  po zdravoromanrtonem
fh/henju v gozdovih, prerliah, ob morju m rekah. Njih znak je silhueta bivolove glave. Ogenj skoro obožujejo, vei njihovi sestanki se vrše ob ognju, ob njem se sprejme nov nd in pri pln poln jočem plamenu obljubi, da bo zvest g'avarjem vseh gozdnvn:ških rodbv, da bo ljubil vse ljudi posebno pa brate gozdovulke tn se ravnal po njihovih načelih.
Skupine gozdovnfkov rvorrjo družine, več teh skupaj ie rod, več rodov pa sestavi pleme. Družine se imenujejo po imenu (gozdovn&kem) svojega glavarja: n. m*, če se glavar imenuje »črni volk«. Je družina »druffna črnega volka«. Rodovi se Imenujejo po kaki reki ali gori v obiižju kraja, kjer  obstoja  gozdovn'Ika organizacija,
O! a var gozdovnfkov ni neomejen gospodar eez svoje podanfke. Vsak varnejši ukrep se da na glasovanje Hi kar sklene večina, to velja Vsi član! so enakopravni In vsi imajo en«ko glasovalno pravico. G^sdovnfid so iako svobodoljubni Ui te svobode ne izrabljajo, ampak se pokore tvorim glavarjem, ki so si Hh sami Izvolili. Saj Je to glavar nafpreudnrnejši In najpametnejši izmed njih. Takemu glavarju se vsakdo rad pokori. SIcer pa vlada v organizacij! kar največja svoboda.
Vsak gozdovmk trna svoje hne. kf ga dobi po kakem znamenitem svojem činu. Kadar dobi kdo novo Ime. mu prlrece gozdov nlkl-br a tje ob ognhi slovesnost, pri kateri je navzoč ves rod Pri tei prll'kf mu glavar Čestita In vsi navzoči gozdovn«ki mu obijnbbo v slučaju nevarnosti svojo pomoč Tak! dnevi ostanejo skoUencom v lepem spommu.
5etonovci so prilazni še preživelim Indijancem in morda Je ravno n'ihovn zasluga, da ie rdeče pleme v zadnjih tettb aohaln IvuitrtratL
Oozdovnfk! se utabore v nafdlvjelšem delu gozda, od kier nanravliajo več tednov trajajoče pohode s katerih «« vrnejo kakor prerojeni. Na takih pohod?h se vzgoje dobri pešci, hladnokrvni streici. pogumni, zdravi m vedri !jud*e. sposobni za najtežavnejša- dela. Na taborovanjlh pa se Izurijo v razpenjanju Šotorov, graienic zasilnih lop !n mostov, sestavljanju splavov, prvi pomoči ponesrečencem, delanju taboriščnega ognja in ognjišč fn. kar je glnv-no. na tabnrovanJfh se kleše in iačl nj£h značaj m volja.
Ali nI nalboliša Šola poguma in krepitve značaja — nočna »traža. Mlad človek nastopi sred! temne noči v divjem pragozdu, stražo £e nikdar ni straži! sam. Danes pa mora st.-ažiti celi dve ttn* v tej grozni drviinl. Ognja ne sme povečati, da bi vsaj tako naredil nekaj več svetlobe. PovePe se Je glasilo: »Straži dve nri In pazi na ogenj, da ne zamre'« Čeprav ima v roki lovsko dvocevko, vendar če ga opazi zver v tei temini prej. kakor on ato, po njem }e. Torei mora poslušati M$t-no torei stoi! hi posluša, včasih obkroži tabor In pogleda v šotore če je vse v redu. Ura mine m straže se pohoti spanec. Kaj. ko bi poklical tovariša, sam pa legel pod SotoT? Toda ne I Niegova dolžnost je stra-žtH dve uri. fn stra*f naprej. Kar poči v grmovju  vejica   hi  dolžnost   straže   je. da
enota (11—17 letnih deklic ali dečkov) Je vod. t. L 8—10 skautov ali sknutk. ki jim naCeluie vodnik oz. vodnica Štirje vod! tvorijo pri dečkih čelo, pri dek'.icah kolo. Četam poveljuje četovodjo. Vse čete in kola v enem kroru sestsvljaro steg. ki ga vodi stegovodia. Vod s: Izbere kako živa!, katere silhueto Ima za svoj znak m katere glas je vodov signal Dokliik! vodi si zbero za svoj znak cvetke.
Najmlajši «kautl. »volčič'« nazvani, se zbirajo v »trumah«, male deklice, »čebelice«, pa v »rojih« Odrasli so organizirani v taborltskih čerah.
V najnovejšem času se je pojavilo v Nemčiji no"'o gibanje, katerega somis1*«*. n;ki se nnzivajo »kipokliti« (s*nra keltska beseda), to pa radi 'eera, da je rirdl Hne last vseh narodov (skaut Je »Ang!ei«, gozdovnik »AmeiTx»nec«V Ta na:novcii skautsk! tip želi izrnvnati vse razlike med Sctonovci In Bnden-Powclci. torej je nekaka zmes obojih, teleti je le. da hI to novo gibanje, k! stremi za spravo med narodi, noilo čira najvoc sorri'5 ieniV^v
C C. £or*c
S
trune.
Strune niso predmet, kf bf spadale v področje goslarstva. vendar so tako važen sestava! del instrumenta, da je neob-jo, nj h pesebnosf in kako se mora z njimi ravnati. Gnslaj-Ju pa ie nama potreba, da porra ustroj In lasmost strun, ker le tedaj, ako Ima zadostno znanje ] v tej stroki, mu bo mogoče pravilno opremiti dober instrument.
Tvarino za Izdelovanje strun nam dajejo ovc«, oziroma Jagnjera. Toda črevo nn&ih domačih ovac m porabno. ker je živa! pomehkužena. Dobro črevo se dobiva tz Danske. AnglUe, Severne Amerike in Avstralije, za fnejse vrste srrun pa Iz evropske in azijske Ruske stepe, notranje centralne Azije in Sibirije. S črevesi se mora i>osebno pazno fn skrbno ravnati, zato hnajo večja podietia in akcij, družbe stalno svoje kvanfteirane delavce, pod vodstvom strokovnjaka, v teh inozemskih centrih, da na licu mesta, ko je Žival zaklana, nemudoma čreva očistijo in do dobra positle, potem pa tih v zasmolenlh sodih poSHiaio na kraj fabrfkaclje. čreva, do katerih pride le količkaj vlage med med transportom, so al> nerabna, alf pa dajo nezanesljivo blago.
Črevo stepnlh ovf.c služi za posebno lepo !n zelenkasto belo eksportno blago. Enakomerna struktura črevesnega živca teh črev ie pa tudi vetepomembna za Jasnost In moč glasu. Naiiepse strune so bi Črev Jagnjetov, ki so bila povržena v meseci! maju in zaklana v zgodniem polttJu. Ako se ta čreva izradljo v primernem letnem času. dajo najboljšo kakovost io najlepšo barvo.
Angleško črevo nam daje klhib vsemu najmočnejše strune, umevno tudi najdražje, to pa le, ako so strune narejene v Markneuklrchen-u. kart/ angleSko blago ne dosega saških izdelkov.
Dokler ni tm^ta Nemčija primernih surovin, so se dobre strune izdelovale samo v fta'.Hi In rudi danes mislijo mnogi praktični glasbeniki, da so nnlboljse strune Ita-ijanske, ki se izdelujejo v Rima, NeapoIJu, Paduf in Veront
Resnica je. da so bile laske strune na prvem mesiu. dokler je knela Italija zadostno domažfh čtcv. Zelo veliko je pripomoglo tudi to, da so se čreva zaklanih ŽJvallj izradila sveža. Danes pa mora laška črevna industriia srrrovine uvažati. In ako upoštevamo da laSVa klima nI tako ugodna za izdelovanje strun, kot nemfka bomo tod t uvideli. zakai nemški izdelki n&dkrr!juj«4o italijanske.
Predno se začno obdelovati suha čreva, se namočilo v kn!i;cvem iugu. da se omehčajo. Potem se očistijo zunanje in notranje črevesne koze (čiščenje črev izvršujejo fenske pod strokovnim vodstvom), tako, da os*ane samo živec. Ta se razkroji s posebnfm. zato prirejenim nnžem. ki ima na bodici pHtrieno. oblftci čreva pri-merro tost. Črevo se vleče po nožu, da aa*tan*ta dve de's. gorenM d»IW »n bolj-11. In dolenji krajli In slabSI del. Ta kTo-jllnl način, ki Je bM iznsvisn v Markneu-kirehnu in ondl hzbotj*nn. Je prazaprav odprl pot racftonalnl fabrflcnc!JI. OorenJI, bol jI; de! se porab; samo za e in fine a strune. ?em In tja se dobi tudi črevo, ki Je
tako nežno, da ga m moč razkrojiti. Te vrste surovina sluti za posebne strune, ki imajo Jako nežen in mehek g'.as.
Dokler so čreva v pripravi morajo biti v lugu. vendar ne smejo v niem ostati več kot *est dni. N»'o se le enkrat do čistega rzprejo in očistijo, nakar se takoj prične z izdelovanjem. Za vijolinsko e struno Je potreba 4—7, za a 5—10. za d 8—15 črevnlh viakenj. Za čelo a 10— 2(1. za d 16—30, za bas G 30—40. D 50—70 In za A 75—100 črevesnih vlakenl. Ker je črevo na enem koncu debeleiie. se morajo tako naložiti da pride na vsak konec polovica debelejših In polovica tnmfcm.
Neodgovariar>ča, mnnj priljubljena čreva se ne razkrojijo, ampak se bradljo cela. po 3 do 4 *fvci za eno srnino. Te vrste strun so okrog petkrat cenejše, kot zgoraj označene. Zato se ni čuditi, ako se dobi n. pr a v dvojni nategi za 24 ali 30 kron. dočim stane ravno isti a bolise kakovosti 40, 50 ali 60 kron. Specijalitete pa SO—100 In *e več kron ra komad i dvorno natego. Praktičen glasbenik se ne oz'ra na ceno. on zahteva dobro blago, ker ve, da je blago bolise vrste, kljub razliki v ceni. vendarle cenejše, ker je neprimerno bolj trpežno, ima pa tudi krepak glas, ter je kvintno čisto, kar od cenenega blat:a ne moremo zahtevati radi slabih surovin ia površnega dela.
Razkrojena čreva to ponovno pregledana glede kakovosti — kar zahteva posebnega strokovnega znanja — se »lože druge vrh drujrih, kakor se Jih pač na~ meni sukati. Tako zložena se pritrdijo na obeh koncih s konopnino. nakar se asuče-jo na navadnem vrvarskem kolesu. Od tod pridejo na lesene okvirje, kjer se suše. Nepopolno posušene strune se zopet iz-sučejo in sedaj pridejo v žvepiialnico, kjer ostanejo do 7 dni. Belijo j?h pa tudi na solnčnl svetlobi kjer se moraio od časA do časa z vodo poškropiti. Solnčna svetloba da strunam lepšo runantost, toda vsled večkratnega škropljenja z vodo, po-sanejo manj trpežne. To bodi opomin vsakomur, kdor le prerad sega po snežno belih strunah. Prava barva dobrih, zdravih strun le zelenkasto bela ali pa voščeno ru mena.
Strune, k! niso bile povoljno rzsukane. je treba obrusiti in oglndhi, to se dnnes vrši na posebnih strojih. Da niso preveč Izpostavljene zračnemu uplivu, se namaže-jo s finim drevesnim oMem.
V novejšem času so se jeli baviti t preparacljo proti potenju prstov. V ta namen se potegujejo izgotoVjene strune »kozi fin lak. NI pa nobeneca upanja, da bi se fa preparaclja obnesla. Koristi itak ae mnogo, škoduje pa v toliko, da Je struna pretrda, kar povztočujc raskav In svr-Šeč glas. Tudi pod lok ovo potezo se ne odzove rada. ampak se le s težavo spravi rz flažoletnega tona Pr! citrah in kitarah bf se morda bolje ohnesla, ker strune ne pridejo v dotlko x lokom.
Povrte strune, za vlJoTmo g, za vljo-lo in čelo O In C. za kontrabas C sem fn tja rodi A. so povite navadno s posrebreno bakreno (leonska žica), z bronovo aH srebrno žico Z bronasto žico povite je težko razlikovati od onih, kf so povite t
M. Z.:
Gpdfii tac ?ibMU Ipaoapana
Rudolf £nacnonn je bf! računski nradnik, samec in 47 let aiar. Trden na vnanje In bivši sokolski telovadec NI mu bilo treba ravno slabo živeti. Do dveh popoldne je bil v uradu. Pri šta-reiai vdovi in rodbinski materi je imel že vrsto lat najeto dobro separirano in dokaj mirno sobo. V popoldanskem lasu si je s sestavljanjem davčnih faslj malim obrtnikom in sploh s svojo računsko umetnostjo znal postrani zaslutiti več nejjo je znašala uradna plača.
Le sobotno popoldne si je ohranil svobodno. Sobotno popoldne, če prosto, je za vsakogar, zlasti za uradnika, pravzaprav edini prijeten praznik v tednu. Življenje kipi po meshi in v ozadju se smehlja še zavest, da js drug dan nedelja, počitek. Nedelja sama po sebi pa je zoprna. Štacune zaprte, pravega prometa nič In ceste so popoldne last kuhane v zidanih rutah. Idočih k Utanljam in polvrjftsno meneč se o zadnji pridigi
In pa last onih. ki ne Stajeio novcev in «o se radostnih obrazov naložili na kočijo, brek aH avtomobil.
Za poprečnega Intelirjenta S fiksno nlačo je taka nedella esenca otof.no-srl. Če si le pa kesneje zvečer melan-holMo prejrnal v prijateljski dmfbl. po-pivšj med politiko in nedostojnimi anekdotami merico preveč, ima zjutraj n*>
mesto giave neprespan škaf, v katere-$ra se mu reži b!edosivi ponedeliek kot šef nove Šestdnevne serije robotanja. Ostudno?
Rudolf Spacapan je bil fako reden Človek. Uvaževarl je znal sacro ejrois-mo in n? nikdar brez potrebe in premisleka razmetava! denarja. Dasi ni bil ravno umazanec.
Imel je 1- dve konkretni strasti. Prva je bila ibtranje smamk. To rs pa nI rt*č veliaio. ker je znal specializirano domačo robo v inoiemstvo dobro zamenjavati in zamenek doma ujrodno prodajati al! dobiti zanj stvari, ki mu jih je zbirka poftrrešala. Imel je zveze na Finskem.   Španskem in Honkonfu.
Dmjra strast zlasti spomladi, mu je bila iabfi lov. Tudi tukaj se da danes čedno zaslužiti zlasti ker so 2abo točni avstrijski zakoni bili čisto prezrli. ZaSčitfli so celo tranasfe fkollke. katerih ne lovi po naših vodah tn jih ne ie* razen ciganov menda nihče.
Špacapan ie bil celo predsednik »DroStva slovanskih ljubiteljev žab«. Sedež dimštva pa prav daleč zunaj v krčmi na Tržaški cesti
Končno ie bil Špacapan tudi zaročen. Dasi prav nerad, ie moral vendar Se malo čakati s poroko. Se ko Je bU mlad fant mu je ciganka prerokovala, da dobi nevesto, ki bo sladka kakor dobro omeđena tepka. Tn je obdržala prav. Ker nevesta Malka se Je odtlej medila ie 20 let Imela Je pa poleg zalitih
oatankov dekliških čarov te-le prednosti: Nič otrok, a moča z izvrstno malo trgovino v lastni bfU in skoro Že dozorelim rakom na jetrih.
To dvaisotletno čakanje pa je Škodovalo Spacapanovim žtvoem. da so bili še bolj v neredu. Kaiti bij je od nekdaj nevrasienik. nervozno nepotrpež-liiv. Gotovo po materi, ki so fl rekli tr-2a5ka burja, pa tudi tr*a§ka furlia. Pri besedi »staršu je Rudolf vselej zasršal zvok pleskajočlb zaušnic, ki sta jih bila oče in on od raine mame vsevprek prejemala ob vsaki priliki. Oče. dobrodu-Sen orožnik, je le sme! priti utruien s patrulje domov, že je bilo v hiši kriča-nie in pleskanje. So ie take babe na sveta. Rudolf je bil prvorojenec; a na-meravaaflt bratov in sester mu mati sploh ni rodila; iz *r>!e hudobije, ker si je oče tako zelo otrok želel. So že take babe na sveto.
Za Rudolfa so ca erarično domo-rodni roditelji krstili po tedanjem prestolonasledniku. Pozneje se le otec zapil in ca Je zadela ob soprotfni jubilejski zaušnici kap. Mati pa ie umrla od jeze, da moža ne bo mogla nikdar več klofu-tati. So že take babe na svetu.
Rudolfovo nervoznost je spoštoval iti se je ogibal ves njegov urad. NafbolISl človek, je v nervozni jesi znal postajati eksploziven. Čislali so a*a pa kot enega najboljših in aplek najurnej-Šega delavca.
Za ono novembersko sobotno po-f poJdne je imel Rudolf špacapan, ko se je bi! po obedu malo na divanu preteg;-nll. čisto prijeten program, da se je na tihem celo zasmehlial.
Čeprav je bilo pravo ljubi lansko vreme. dež. prvnešan s snežinkami kakor pliunki. O poltreh so po nekaterih preda'sinsh gorele že svetilke.
Hotel se je \t\ brit. Nato je moral nuino na pošto oddati nekaj denarja. Potem poide kupit za 6. uro dve karti za kino: nato bo popil v kavarni belo kavo z lepo smetano in svežim --ecivom ter čltal zadnje vesti. Ob trtčetrt na 6 ga bo Maika čakala pred kinematografom. Po predstavi jo sprem«, potem pa mora na Tržaško cesto k rednemu občnemu zboru »Društva slovenskih ljubiteljev 2ab«. Tam bo večerial In vino Imajo pravo dobro. Po enaistih zvečer pojde celo društvo Še k ciganski godbi v kavarno. Zelo zadovoljiv orogram.
Ko si ie z mosta ogledal naraŠČaio-čo Ljubljanico, se je vprašal, ima 11 pač pri sebi poštni ček. Spiral ga je že včeraj z današniim datumom in v žep vtaknil. Toda ni ga bilo zdajle nikjer, dasi je segel v vso žepe In prebrskal listnico!
Ko je prisopihal nazaj v domače 3. nadstropje, je razmetal vse navskriž. a čeka le nI bilo. Gospodinja, poznavajoč take mučne nastope sicer tako b'agega gospoda, ie potrkala in vprašala, v čem mu lahko pomore.
Pa tudi ona ni ničesar vedela. Vse obleke v omari so prebrskali. Zc se je Rudolfu napela žila na čelu do one mere, pri kateri ie navadno sledil divji izbruh, ko je domača hčerka prihitela, držeč v eni roki nesrečni ček, v drugi pa pisarniško suknjo, ki jo le Spacapan predtavečer nddal s prošnlo. naj mu zakrpajo preglodani desni komolec.
Ko je pospešeno in Še trepetajoč korakal zopet po cesti, so že prižigali prve cestne svetilke in obrazov ljudi se izpod dežnikov ni več dalo izpoznatL
Spotoma si je vtaknil cigareto v usta. Pa seveda ni imel žveplenk pri sebi In noben pasant ni kadil, nalašč ne, da bi ga on, Rudolf špacapan. ne mogel ognja prositi. Sele tik pred brivnl-co je zadel ob mehaničarskega vajenca S cigareto Ko je pri njem prižigal, sta mu pa tik pred nosom uš!a dva gospoda v brivnico. Hudič! Čakanje bo.
Pa še kakšno. Ko si je v svetlobi ta toploti brlvnice obrisal ščipalnik. jih je preštel Štirje so bili »v delu«, devet pa jih je Čakalo. In neobrit vendar n1 hotel stopiti pred Malko ter ostati tak še čez nedeljo.
Brezdušni, da. škodoželjni pogledi čakajočih so z* razdražili še posebej Našel ja malo prostora na trdem robu plišaste zofe s polomljenimi peresi. Z desno nogo je, oprto le na prste, »sejai moko«, da se je vsa zofa tresla.
(Dalje prihj
*tcv 292.
»S L O V P N S K T  NAROD« dne 23. decembri 1923.
Slran 9
srebrom. So pa cenejše In nimajo ris te Jasnosti v tonu.   Prvovrstne s srebrno ilco
Povite strune so obrušene in polirane. Po takih strunah drsi lok neprimerno lažje, kar takoj zapazimo na odzivu in polnem tonu. V mnogih slučajih odstrani fina polirana struna celo takozvane?: a volka, ki Itak nI nič drugega, kot neskladno oddajanje tresljajev zračnim plastem.
Ton gosli je odvisen od pravilne izdelave strun, ravnotako pa tudi od surovia. Iz katerih so Izdelane in slednjič ne manj od pravilne debeline, katera se mora prilagoditi absolutni teži Instrumenta. NI vse eno, ako vporabimo debele ali tenke, trde ali mehke strune. Pri novih Instrumentih bi bilo to lagje. ker bi se kobilica in duša prilagodili strunam. Pri rabljenih Instrumentih pa je bolje iskati primerne strune, kot pa eksperimentirati z dvema na-bolj ob-četnima deloma, s kobilico in dušo. Ne-ovrzeno stoji, da kolikor močnejše so »trune, toliko večji je pritisk, tn kolikor večji Je pritisk, toliko prosteje mora stati duša. Velik pritisk zahteva lahko postavljeno, majhen pa močno postavljeno dušo. Splošno se misli da zehteva močna konstrukcija močne, šibka pa tenke strune. Predzadnja stavka ovržeta to domnevo, kar pa ne Izključuje, da se pri presoji Strun mora jemati ozlr na konstrukcijo instrumenta.
Strune določit! pozitivno, te nemogo-ce. Relativno bi se dalo debelino stran označiti takole: kot vijolinsko e bi vzeli 0.50 mm debelino. Od te precej nezanesljive fednote izščemo razmerje kvint, ki so enake 2:3. Na ta način bi dobili, da zahteva a 0.75 mm in d 1.125 mm. kar pa je malo obilno. Vendar pa se moramo ozirati na razmerje: e, a. d — 4:6:9. G bi spadala v ravno to razmerie. ako bi ne bila povita. Ker pa je s kovinsko žico povita, odpade razmerje v premeru v toliko, kolikor j* spec. teža kovine večja, nego črevesa.
Iz tega sledi: vljolinske e, a, d. g naj bi bile v sledečem razmertu, e =0.5 mm, a = 0.75 mm, d = 1.125 mm, g = 1.00 mm. g = 2 x e). Za vHoJo a, d. g kot pri vilo-linl, c r= 1.5 mm. Celo a = 1,00 mm. d — 13 mm, O — 1.3 mm in C = 2,00 nrni.
Tega pravila se drle danes vse tvornice strun In temu principu se morajo prl-godltl Instrumenti, dasl bi se dalo tukaj mnogo, mnogo predrugačiti. Lahko pa se Je ravnati po tem le pravilu: ako stoji duša močno, kar se z lahkoto opazi, naj se uporablja šibkejšo e in a, v nasprotnem ilučnju pa obratno. Bolje je vporabljntl '-»olj šibkejše, kot pa premočne strune, ker Mednje pokvarijo instrument, ako ni posebno močan v lesu.       M. Mušič, goslar.
—i^—■■ ■      m...... mu  ■!■.....n —      - m trrm. irmamm
Socijalni vestnik
SOCIJALNO ZAKONO->AJSTVO IN ZAVAROVANJE
Iz   poročila   tajniške   Zveze   industrij cev dr. A. Oolle.)
Novi zakoni socijalno političnega zna-aza pomenijo težko obremenitev eeinicup-e naše industrije. Zveza industrijcev se i udeležila konference celokupne InJusrrl-i naše kraljevine, kl se Je vršila dae 18. eptembra 1922 v Beogradu ter razprsv-ala o težkem položaiu. nastalem za In lutrijo vs'ed uveljavljanja zakonov o zaščf-< delavcev In o inspekciji dela ter o zava-ivanju delavcev. Na tej konferenci se ie | *odwsno ugotovilo, da so se vsi ti zakml j -.dali po zakonodajnih predlogih, objav ljeti v drugih gospodarsko razvitejših dria-ah. brez ozira na naše socialne in eko-omske prilike, enostransko brez zasiiša-*a gospodarskih korporacIJ in celo ires ^delovanja ministrstev trgovine In indu-trije ter ministrstvo za Šume in rude. Ugo-3vflo se ie. da nalaga zakon o zaščiti de-ivcev delodajalcem težie obveznosti, ne-
0 jih predvideva mednarodna washing-mska konvencija. Konferenca je prcdloži-
1 vladi obširno resolucijo, kjer ie zahte-ala z vso odločnostjo, da se brez odloga •menjam ti zakoni z novimi zakoni, ki naj
•• v mt';*>. z washmgfoosko konvencijo revjjf»*& ©veznostf ozirajo na žlvljenske ogojt naše nerazvite Industrije. Posebna omisija. v kojt sta sodelovala tudi oba cinika Zveze industrijcev, je izdelala os-utek novega zakona o zaščiti delavcev jr ga  predložila  pristojnim ministrstvom.
Zakon o zaščiti delavcev pooblašča ifnistrstvo soc. pol., da Izda v svrho tzvr-tve posameznih določil zakona posebne ravfnike, na pr. poseben pravilnik o de-•vsk»h zaupnikih, dalje pravilnik o uredili delovnega čsa ter pravilnik o prosto-
• oljnem podalfšinhj delovnega časa. V ča-: i od 26. februarja do 1. marca 192.1 se je
rštia v tem ministrstvu anketa o osnutkih rh pravilnikov. Izdelanih od ministrstva, • jih Je poslalo gospodarskim korporacl-m v izjavo. Zastopnik Zveze industrijcev j na predkonferend delodajalcev, dne 25. bruana t. 1. v Centrali Industrijskih kor-; oraeli v Beogradu precizira* stališče Zve-i industrijcev v tem smislu, da so ti pra-iniki za industrijske delodajalce nespre-mijivi. Povdarjal je, da moramo vztra-.1 na resoluciji 18. septembra pr. 1. ter : rstrati  revizijo sedanjega  zakona o zaiti delavcev. Zlasti moramo vztrajati pri htevi,   da naj velja 8-urnI delovnik le sde onih industrijskih obratov, kjer to hteva značaj obrata z ozirom na obstoje težke delovne razmere, n. pr. v jam-:  em  delu.   Za  vse ostale obrate — iz-emši obrate sezonskega značaja, kjer je >vni čas že po sedanjem zakonu neome-\ naj velja 9-urnl delavnik. Tudi mora i dopuffnn primerno podaljšanie delovna časa. ako podaljšanju pritrdi navadna -  čina    delavstva.    Odločno   se moramo
♦ -eti protf sedanji omejitvi svobode dela. /-kere so se udeležili tudi zastopniki de-' /sklh organizacij, toda med delodajalci
delojemalci   ni   prišlo  do sporazuma, nistrstvo   soc pol. doslej le nI izdalo ivilnlkov. Ta zamuda je pa za industri-vsekakor ugodnejša,   neto da bi Izšli ivilniki v prvotno zasnovani obliki. Z novim Zakonom o zavarovanja do-? vcer. kf je stopil dne l. julija 1922 v ve-i vo, so se v veliki med zvišale tako da*
jatve v bolniškem zavarovanja In nezgodne rente. Bolniško zavarovalni prispevek se je odredil od 1. januarja 1923 dalje enotno za celo kraljevino t 6% zavarovalne mezde, docim je v drugi polovici 1. 1922 v Sloveniji inašal le 5%. To povišanje bolniško je bilo nepotrebno. Navzlic zvišanim dajatvam po novem zakonu bi se pri pravilnem gospodarstvu tudi s 5% prispevkom lahko krili stroški bolniškega zavarovanja. Zahtevamo, da se uprava okrožnih uradov za zavarovanje delavcev poenostavi In poceni. Ugotoviti moramo, da so danes upravni stroški ogromni. Domnevamo, da znašajo pri Okrožnem uradu za Slovenijo okroglo eno četrtino vseh dohodkov, pri drugih uradih pa celo kakor Čujemo, skoro tretjino nabranih prispevkov. Pri tako izvajanem zavarovanju se mora konečno vso institucije privesti ad absurdum. Pri tej priliki ugotavljamo, da obremenjujejo bolniško zavarovanje v veliki meri tudi določila S K54 b obč. d. z., ki naravnost izzivajo zlorabo bolniškega zavarovanja.
Ako se zmanjšajo upravni stroški zavarovalnih zavodov, znižajo previsoke po-rodninske dajatve ter ukinejo kvarna določila § 1154 o. d. z., smatramo da se more bolniško zavarovalni prispevek tokoj znižati na 4%.
Glede nezgodno zavarovalnih prispevkov vztrajamo na svojem stališču, da se preide od sistema kapitalnega kritja, prevzetega iz avstrijskega zakona .k mešanemu sistemu, ki pomen! zdrav kompromis med obstoječim sistemom kapitalnega kritja ter sistemom nakladnega kritja efektivnih vsakoletnih stroškov nezgodnega zavarovanja. Za našo državo, v koji se nahaja industrija še-le v prvem razvoju. Jc taka kombinacija edino pravilna.
Mešani  sistem  nakladnega  In kapitalnega kritja Je zamišljen tako. da naj bi se pobiral poleg nakladnega prispevka primeren pribitek na ta prispevek v svrho nabiranja močne zavarovalne rezerve. Tako bi se zagotovilo, da prispevki po novem sistemu v poznejših letih znatno ne presežejo višine prispevkov po sistemu kapitalnega kritja. V tem smislu smo precizirali sveje stališče na konferenci celokupne industrije IS. septembra   1922.     Konferenca  jc naš predlog osvojila ter predložila ministru socijalne politike. Zajedno smo zahtevali, da se tudi v slučaju, ako se obdrži sedanji sistem kapitalnega kritja prinosna tarifa primerno zniža. Tu smo v toliko uspeli, da je ministrstvo z naredbo   od   20. novembra 1922 znižalo prinosno tarifo za zavarovanje zoper nezgode od 8"» na 6% za nevarnostni odstotek sto. Smatramo, dn ie tudi ta ', višina prinosne tarife navzlic obstoječemu sistemu kapitalnega   kritja   previsoka, to tembolj, ker Je ta prinosna tarifa cdmerje- i na na osnovi 41ft% obrestevanja kr-triih ka-pltalij. dočim se naloženi kaoital po večini dejansko obrestuje po 10%. Zveza fndustrii-cev intenzivno nadaljuje svoja prizadeva- . nja v dlju primernega znižanji bolniških ;n nezgodno zavarovalnih prispevkov. Tud' za prispevke pokojninskega zavarovanca    za- ' htevamo Izpremembo sistema v smeri nakladnega kritja, oziroma njegovo kombinacijo s kaplt?lnim kritjem. Kakor smo PO-učenl. hoče mm'strstvo Izvesti tako znižanje šele na oorttasi točnega statističnega materijala zadnjih let Tak statistični trite-rijnl na! se brez odloka pribnvt. Izvršitev teb. za našo celokupno gospodi rstvn vcle-važnfb vprašanj na ne odlnga. Vsekakor naJ storl'o nove nnnosne tarife že s 1. januarjem 1924 v veljavo.
Ob priliki bivanla ministra dr. Pe!eša v Zaerebu se Je vrnila dne !7. oktobra t. L pod njegovim predsedstvom informGtivna anketa, ki se Je bavila z vprašanjem bolniškega in nezgodnega zavarovanja In z decentralizacijo delavskega zavnrovnnja. V Zacrebp. Beogradu. Novem Sndn Sarajevu In Splitu naf se ustnnovp fir*»nclje?no avtonomni centralni uradi s posebnimi ravnatelj- ; stvl. Za slrčaj tak* dfcentraIrzncHe mora-no pač znMevnti. da se na'preje us4?nov! za nodrr?je Sfovenffe posrben ccntmlnl urad v LJubljani. Saj je Slovenija v prvi vrsti fnterestrana. V na*em področfn štejemo ne le relativno, am^ak tudi absoHrmo daleko največ zavarovancev. Ob zaključku ankete Je minister irfavll, da o izraženih ! mnenjih In željah za«li£I tudi zastoonke j delojemalcev ter da skuša odpraviti graja-M nedostatke.
Dopisi.
7K5rft?f^ v?io«r?/p
en II.
razfaošne društven* krliofnaliie dramo
Crosediin Uubnul
|f ■ prllinblfeno
MIO MAY
aa predvaja v
soboto
ti.is,     aa iz.
i
sa.12.
is jdmoi i«-
Slika nam predatavllnjo:
HUnjeno ljubezen, ki se pretvori e pravo.— Nol s katerim jc bil umorjen grof. — Teške sumnje, kl padeio na nedolžno grofico. — Besnega vlomilca. — Osveto ljubice, — L'bialćevo rriznanje, — Silno napeto In bučno sodnijsko razpravo. — Kako sodi sodnija In kako mati umorjenega RTofa.
— Iz Vipavskega: NaS nadvse ljubljeni i tovariš g. Herman Kmet šol. vodja v Pod-I kraju nad Vipavo se bo moral izseliti, ker j ni dobil državljanstva. S tem bo Izgubil j krožek vipavskega učiteljstva neumornega
• predsednika ter skrbnega in marljivega j predavatelja. Istotako bomo tudi pogre-
• šali njegovo blago gospo tovarišlco, ki jo ': je zadela Ista usoda, želimo obema jasnej-| šib in lepših dni.
— Iz Slovenjgradca. Na rojstni dan ■ Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra
I. je bila završena pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu akcija v prid božič-
: niča m za revno obmejno šolsko deco. Nabralo se je mnogo prispevkov In daril. Na obmejne šole Vraia. Pernice, Sv. Jernej, Muta. Marenberg. Remšnlk, Kapla, Brezno in Sv. Ožbalt ie bilo razposlano blago v vrednosti čez 100.000 K. in sicer: usnje
; za 105 parov čevljev, blaza za 34 dečjlh oblek, za 59 dekliških oblek, za 66 hlač za dečke, za 69 deki Ških Jop'c. 92 srajc, 3 izdelani Jopiči za dečke, 32 žennih robcev, 4 rute za deklice, 1 te!ovnrk. nogavice, raznovrstne Šolske potrebščine, kakor 300
i komadov zvezkov, čez 100 komadov pe-resnic, svinčnikov, percsnlkov, ravnil, ka-
! menčkov, radirk, knjhg te- nad 500 koma-dov  koledarjev   »Kraljevič   Marko«. Bo-
; Žičnice bodo imele predvsem patrtotlčen značaj z nagovorom, petjem In deklnma-cijaml. Revna obmejna šolska deca se bo lahko veselila letošnje božičnice, veseli In hvaležni pa bodo tudi nj:h roditelji. Osrednji odbor izreka tem potom vsem ljubiteljem mladine In velikodnšnfm darovalcem ter vsem krajevnim odborom za nabiranje prispevkov, vsem narodnim društvom, organ zarijam, kcrpornciiam In zavodom ki so sodelovali fn prispevali v ta človekoljuben in naroden namen svojo prisrčno in Iskreno zahvalo! Ker le upati, da bodo osrednjemu odboru doposlnna še naknadno razna božična darila za deco in prispevki, bo končni rezultat objavljen kasneje.
— Z Bleda. V nedeljo dne 16. tm. je šolsVa mladež pod vodstvom p. n. učiteljskega zbora priredila, v proslavo kraljevega slavlia, prvo dramatično predstavo, združeno z deklamacijo in petjem. Prostrani »Plejskl dom« je bil nabito poln. Med občinstvom je vladalo veselo razpoloženje, ko so slišni! deklamacijo »Ob zibelk! prestolonaslednika« in pevsk! točki »Prekmursko k&lo* tn »Pojdem na Hrvatsko«. Viharen epTavz je prisilil otroški pevski zbor ponovno na oder. Trodejanka >Vnnda« je bila uprizorjena, z izvrstnim uspehom. V zadovolinost! moremo reči, da so se np.Ši malčki izvrstno počutili na gle« daMšVih deskah. Izvrstno so rešili vloge: »Vanda? (P. Bose!), »Tanoš« (G. Hočevar) »Zvonko« (A. Čeme) In M.irlca (M. Svetina). Tud? ciganska družba z srčkanlm cigančkom In vsi ostali so prav dobro pogodili svoie vloge. Odmore je izpopolnil Jas?n{ učiteljski orkester z priletnim? komadi. Mornlni kakor gmotni uspeh sijajen. Prireditev Je prinesla ca Dn 1100 čistega dobička, ki se pornb; Izknjčno za nabavo knjg In drugih potrebščin tibožnim šolskim otrokom. Blacjonaklonienost pr'redltvi so dejansko izkazali posebno lekarnar g. Miraffk. g Z Rus, g. Grno*:nsM in vse ostalo občinstvo, k! je napolnilo dvornno. da so se zakasneli jrosv'e zastonj sknši!! preritl v dvorano. Učiteljskemu zboru pa kličemo: »Le taVo naprej — hvaležna vam uo nfsdfna in Tudstvo!«
— Z Jezerskega. V svobodni kagosto-vansai državi se pač naMejo še tak? kraM in ljudje v niem. ki vkljnb dvajsetem sto-Tetiu ne uvldevaio potrebe kulturnega napredka. Sobotni »Slovenec« Je prinesel sliko iz narodne vasi ob nemško avstrijski meji Izpod peres« nekega »Tezerjana«. Ni dvoma, da so JezerancI dobri kristjani in da živijo nvrno 71vTien;e v gorski Jezerski kotlini. Gospod dopisnik z JezersVejra v »Slovencu« je dol duška svojemu srdu proti naoredn'ekom, katerih Itak ni mnogo na Jezerskem In povedal svetu, knko neizmerno je n'egovo »narodno« prepričanje užal;eno radi nečuvenera ^Škandala«, ki se ie dogodi! v mirni gorski vasici. Pred kratkim se ie namreč ustanovil na Jezerskem prioravlialnl odbor »Narodne čJial-nice.« Dop?snik poroča v »Slovencu«, da je ustanovitev »Narodne čitalnice«, nnpnd na nfJbovo politično, narodno in versko prepri.nnje, da celo še več. »Nar. čit.« ie v pogubo mladine Jezerskega. Do tak«» trditve se more povspei! dnnes le kreatu, ra, ki si domišlia. da je klerikalsrvo prevzelo protektorat nad duševno Izobrnzbo zapuščenega malega človeka. Dopisnik se jako moti, ako misli, da bo s tako bedastimi argumenti, kot Jih je zvaril v »Slovencu«, postavil jez onemu naravnemu nagonu prostejra ljudstva za prosvete In
napredka, nas
Nizkotno je. ■anaani
voljo ubijati in nedopustno zlasti v ujedinjeni in svobodni Jugoslaviji. Sicer smo pa prepričani, da bo ta napad za snujoče se društvo rodil samo dobre sadove: ljudstvo se oklene s še večjo ljubeznijo čitalnice, kakor bi se je bilo ako bi »Slovenecc ne razara! svoie jeze.
Damir Paigel:
Revmafizem.
Revmatizem Je bolezen, ki je rrrorala priti od drugod med naše ljudstvo. Tujka je ostala ves Čas med nami tn ni se ji zdelo vredno IrPTemeniti svojega tujega imena fn si z domačo označbo priskrbi vdanih častilcev, dobro vedoča. da se ceni med nami le ono, kar je tuje. V družbi s svojimi latinskimi in grškimi sestrami izpodriva naše domače, pristno slovenske bolezni, kakor so: ušen. šola, pošast rllste, bož-jast, ki se umlčejo korakoma sicer, a nevzdržno tem drznim pritepenkam.
Mojemu telesu se je zahotelo drafTa, Iskalo je in Iskalo m dasl bi biio lahko našlo v dveh škrbinah. izpostavljenih malenkostnem prepihu, dovolj dražila, ne. vpliv tujca ie zmagal !n revmatizem Jc zavladal v nogah. Zavladal Je stornjemn, kakor Je sploh navada pri tujcih, ki nočejo, da se njihove nakane spoznajo že prvi dan.
Najprej sem seveda doižll pretesne čevlie. Zamenjaj sem jfh z drujrimi. laeod-ncjšlml, te zopet s copatami, a bolečine se niso ublažile, nasprotno, razoas?e so se bile še bolj, bržkone so si pridobivalo z vsakim parom večjega razmaha.
Toda vkijub temu ni. da bi Človek obupal, če ima prijatelje. Jrj mu kažejo nena-pTOšcni pot do ozdravljenja. »Prijatelj, kako pa hodiš?€ — »Sploh ne hodim, čotam!« — »Kaj pa maš?« — Nič, revmatizem Ima mene!« Temu običajnemu ovedu so sledili nasveti. »Vroča voda. taka, da se ooečeŠ v njej do kožnih mehurjev!« — »Drcrnf si bolestno mesto z vazeltnole — Francosko žganje dela čudežet« — »NI boljSega zdravila od kafre!« — »Jaz svetujem krpo namočeno v gorkem -Petroleju!«
Poskusil sem vse po vrsti. Uspehov nisem rmel nobenih, več pa človek skoro ne more zahtevati od prjjatellev. Imel sem pa Je enega -prijatelja. Ta je pn'sel k merrf nalašč radi mojega revmat'zma. »Kopeli v vročem pesku, trikrat po eno uro na dan. Gradež. Lklo. kar ti pač bolj ugajal«
Dragocen nasvet, ki ga more dati samo iskren PTiiatctj svojemu prliateliu. Snm se ni b?I povzpel do najmani.šega izleta v mestno okolico, meni je pa privoščil letovišče In še kakšno! Zlata duša! Prijateljeva nesebična ljubezen se mora nagraditi, da mi ne bo očital nebvaležnostl. češ tako dober nasvet m taka znnikarnost.
Toda tačas je bila zima. februar fn vročega 'peska nTs* dobil ne v Oradežn, ne v Benetkah. Čakati poletia, da razbell solnce za moje zdravljenje potrebni pesek, nf kazalo, ker bi si bf! do tedaj že pridobi? revmatizem domovinsko pravico v mojih nogah. Kaj torej početi? Pražiti v ponvi pesek fn sf ustvarjati doma z umetno razgretim peskom v kuhinji na tleh Benetke, vendar nf šlol Kaj bf reki* mofj radovedni sosedie?!
Ra-mlšli1*! sem. krko zadovoljiti orf-Jatelja, knkr> itresn-"črr! njegov svet *n izhod se Je trn?e?. Skočil sem vkijub bolečinam na trftmvnf. prfdfrjal k b'acnjn?, ktrnfl listek do Trsta In prisrp'ha! zopet vkPub j bolečin n m Še pravočasno na Llovdov par-| n'k, Id sc je pravkar odpravljal v Afriko. V AfrHd ie namreč ?aVara. ki Ima dovolj peska, tudi če bi vse človeštvo trpelo na revmatirmlh, fn ta nesek le vedno vroč, ker mu ne predpisuje nobena zdraviliŠČna komisij"! časa, od kda» do Ko'ai se mora ugretl. Iz A'eksandriie sem se zahvalil z dor/snico prijatelju. nax dni nato sera se pa že zdravil v Gorenjem Pjrrpru.
sva skozi njo priletela Jaz tn moj revma* tlzem. Vse drugo obleka, čevlji, klobuk je ostalo zgoraj nedaleč od odprtne.
Preti.sem ve po - zdrav«*
niške preiskave. Roke zdrave, noče ncpo-» lomljene, glava cela. BOtraajOi poškođIJ menda nc-benih, ie srce je r.; hitreje utripajo, toda čigavo srce bi biio ostaJo> mirno po takem nepričakovanem padcu?
Kaj sedaj? Vpiti? Kcaj se ie upošteval1 glas vpijočega v puščavi? NI kazalo to* rej drucega ku-kor sprijaznili se % novtot bivališčem.
Naravna jama ta m mogla biti. 2e v? šof! smo se učili, da kraški svet s svojo luknjičavostjo ne sega tako daleč na jugij Ce je bia pa umetna, Ct  ^ neki je slučfia?
Stoj! kaj po, če t* b*iQ grobnica! Zdra« vfl sem se namreč v bližini Doline kruljevr kjer so se pcko-pavnl? s:arocgipčanskjt kralji, fn vsled tesa se ie da!.-> moja domneva tudi dobro utemeljiti. Jnz v kraljevi grobnici! Zieknil sem se, rok! stisnil k telesu, zaprl oči in če bj bil tačns pnšel kale anjrlcSki eglPtoioj do mene, bi bil tnkoj spoznal v moji od solnca por;aveli koži> mumijo faraona Tudanpotepa.
Faraon Tud An Potep. Kako httrr» sent«
i se bi! vžhel v   uleco   n-ecove mum
Ijel
Ležati vznak s sklenjenima rokama poxt £»,o vo, •pokrit do pp.sm z dobršno odejo vročega peska, m opazovati z zaprtimi očmf. kako srtb! e. srka, p:?e pekoč" pesek bolečine fz nog. to Je bilo moje edlno oprn-vHo. k^ ml 'e nudilo vkllnfi enoličnosti precej zabave. ??vetl samerrru srbT fn svojemu revmatfzmu. kako vrvfšen ^>ok!i", In pri vsem tem sam, oooolnoma sam! Ce men'š. da že izrubljn pesek svolo srebajo svojstvo, se pa znsučes" parkrof In sf znjrre-beš na novem mestu zopet noge v Še ne-!zrabt;enl resek.
Bnš sem hote!, m*nda ¥.c petfČ, izbrati novega zdr^vPa s^'ormi n«"»enm, ko ml smanjkajo n??\rat pod rmno tla. pndal sem. pntfal never'etno dolgo, vsa? tako se mi Je rdelo m priletel sem sledn^Č na dno. Tu nisem prve trenutke sploh nič videl, ko so se pa privadile oči temi, sem oparfl, o"a j !e2!m v precej prostorni, ffiobokf famf. Vi- i soko nnd mano le bila mala odortina. kf '
Medtem ko Je moje telo leža'o nepremično,] tako ncprenvlno, dn bt se vsaka mumija! gotovo mno£.-> nn-ičiln od n c^a, sem se spomnil, da sem bi! opaž?! med vožnjo s; esripfovsko Železnico na neki rirznatn! po*; stnjt več žele?n!Š!<ih voz z rdečim nnoj^i som: rlajenbeck. To Ime 'e vlilo h'poma: v nepremično, na dnu votl ne ležeče telo življenja, p nr.il sem pokonci in se zopei' zvrni! v pesek.
Hazcn! eck. tvrdka, ki se menda edina v Fvropi peča z uvozom d'vjih zveri \n\ ki oskrbuie z njimi vse zverlninke, je poslal la ob tem času posebno ekspedicijo na lovi In dMa skoro gotovo izkopati prostorno inj' globoko jamo. In jaz revež, sem bil prvi. ki ie podel  v  past,  nastavljeno krvoločn;m zverfnnm. T**čas mendn n'?em čutil praVJ nič revmntizmn. zato pa naj si zapomnilo moji sotrpini, da izpreže Že samo ime Ha^ gcnbeck vsai za nekaj Časa bolečne.
Sčasoma      se m! Žrvci nekoliko nrn*<) rTil. Nobena groza ne traja dol^o Z.itčel' sem celo razmišljati. Kdor le izkopal Jamo» pride prej ali slej gotovo gledat, kal In kako ie z njo. Kaj pa, če prehiti kaka rvef. moje rešitelje? Katere živali sploh lahko; prilete v moio Jamo? Zn leva sem b:I go--, tov, za krokodila rudi, slon žrvl menda boJU ob polutniku, o hijeni sem dvomil, edino žirafo sem si znželel. ker sem hotel po njenem vrntu priplezati lz svoie Ječe na prosto. Se pnrkrat so se zngnale zveri po mojih možgnnih, oči so se zaprle In zasipi sem mirno, kakor bi bil !e*nl doma v postelji In ne na peščenem dnu rlnsrenbccko-: ve ■Pasti v Gorenjem Ezlptu,   nedaleč od Nila.
Koliko časa sem spal. n^em mojrel do-j gnati Morda so bile minute, ure, morebiti! Je mmilrt noč In je znsl;a!o zopet sMnce.,' Cnden Sum me je nn mah vzbudil. Pogledal sem. Skozi odprfTno v stropu se je v.v^ JIJo »ickaj protf men1. 7a'pr| sem zopet oči! Jn se vdal mpe? nefzbežnf nsodf. Ce Je kro-i kodll, — bliskoma so se mi podile rrns!I —J mi odTrirne n^n, mogoče obe, ozdravi mf ♦nkorekoč z en?m urr^IJnfem revmatizem. če je hijena, počaka da trmrem. da se po-kopoljem !n me potem Izkoplje — mrliča, če je lev. ml pomoli taco, rz kateremu fzde-. rem trn, če Je slon, bi bi! Že posnet na pesku kHkor trgovsko pismo v kopfmi k-njicr!,1 če je Žirafa,.. o^pt! ?em oči vesei, da se lahko s plezanjem re?!m, in....
»Dober dan! Oprostite- gospod. a!f nI to Vfša obleka? K^ sem jo pobiral, sem se pocreznil In nadel skoroda na Vas« Pred mano fe stal rospr»d srednje velikosti.
»Dobrodošli oriroma. da govorim od-** krito. Ž'rnfa bf m* bila ljt:bsa!«
»T7brrčnl niste v frrazfh!« „
»Ta ?e pa !?r»a! Vdre*' cVor* streN> v' tuje stanovanje In znhtevat! še dobrodošli-] co. Od kedaj se zahtevajo pokloni v zverin jak ?h?«
»Ste že zwpet znčeli! Pn'š! Vfdlm, da! me vT^ete. odkoder cem ^rišeJ, kakor pey da me psuie*e in nn^ndnte!«
Tako sva se ra7<rovnrin!a, medtem ko i sem se iaz obfačU. Zahteva, naj gn vržem j skoz* strop, me Je pa vendar le nekoliko! segreta, rrScpe*M sem mu sVrTvn^stno, ka-zale mu prostorno 'orno, na uho besedico bbiTncheck In ga skrivaj opazoval, kdaj' omet?'! ali vsaf pob'cdl.
Ne prvo. ne dm?ro. Miren, d^ofan-; stven le stal na svoiem mestu. »Torej vi pnst sva pnd'a! Nič hudejrn! Živalstvo si-j cer ni moii stroka, jnz sem namreč zco- j dovfnar, toda ŽeTcl sem si vedno, opazova-M zver- boJJ Iz bližine!« je dejal *n se nasmehnil.
fDil:e pribodnlič.)
■1'L'Ul      «ag»"^-gaga«cf«f««««««f«ffga^ -,       ^ *, i     . -* *
limail(!iJfl?rtraWBl!
'fnjenem potplatu vso kavčukov potpefnik in potplat-
Krojači
Večja konfekcijska tovarna v Zafrrebu išče krojače z nastopom takoj. — Plača dobra. — Rcflektanti naj ostavijo svoie naslpve v upravi pod šifro .Konfekcija - 13703". Poziv za nastop službe pošl;emo takoj pismeno.
_
Enkrat
za vselel se Vam priporoča samo . • veletr. R. Stermccki, Celje, ako C* hočete res dobro in poceni kupiti
ČEVLJE
ročno, domače delo, kakor tudi fine tvornlSke, obteheza ženske, meške I otroke, perilo, klobuke, plc:. jope, repice i šafe. kravate, rokavice. nogi\ «ce in soloh \<o modno robo za dame in gospode. — Trrjovcl engros - cena.
3000
I
niii'iiiiiiiinnnninnnnnnriTi¥wiiM mu.......aa—oai
A%U
Stran 10
»SLOVENSKI NAROD' dne 23. decembra 1923.
štev. 292
Po z o r!
•
Bit
Pekarji!
hrornice Hauser in Sobotka, Dunaj, Stadlan, pekarski sladni ekstrakt, je najboljše pekarsko sredstvo ter prekaša vse ostale dosedanje nadomestke. — Čuvajte se •ličnih potvorb, nai ba prašek ali tekočina! Zahtevajte samo originalni »Diamalt*! — Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Edvard Dnžanec, Strosmajerjeva ul. br. 10
Zagreb.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljirdno naznanjam, da sem otvorll urarsko obrt na Tria i k) cesti 8.
V zalogi bodem imel vedno dobro Idoče žepne ure, budilke In stenske ure   Pr poročam tudi svojo delavnico, v kateri tfflfem izvrševal vsako delo precizno In točno. Za vsako popravilo in prvovrstno blago se jamči. Z odličnim spoštovanjem
IVA!« SELISKAR, strokovni urar, Ljubljana, Tržaška C 8.
L*e zaradi dobrega blaga
po najnižjih cenah za moške in ženske obleke se Vam
naj topleje priporoča trgovina
Ivan Strojanšek ^Zflf"
LJUBLJANA, POGACARJEV TRG 3.
Ne zamudite prilike in prepričajte sei
ter gre tudi na deželo.
Feliks PovšeT*,»"^5
DAMSKE
USNJATE ROKAVICE
par 69 Din K EN O A
i
-- i
Teod. Kom, Ljubljana
Poljanska cesta si* 3«
Krovec, stavbni, eatantsrlhlri In ssrassi klepar. Instalacije vadovadev,
Rntiti ilufapadov. IruJiikt s klttttntnprare
Izdelovanje posod iz pločevine za firneŽ, barvo, lak in med vwk« velikosti kakor tudi nosod (Škatle)
za knns^rve.
Strešno lepenko Lesni cement
dobavlja v vsaki množini najceneje
Jot. B. PUH, Ljubljana
Gradnika nI. 22.    Tel. 513
Oblast, a v/t. clv. Ina.
A. STEBI
talin, pliarna, Ljubljana, Dunajska essta 1 a (v palači
Ljubljanske Kreditne banke). Projektira električne centrale, pa svetuje občine in privatnike ter daje strokovna mnenja.
DAMA se najhitreje moderno in aAuuaa«  ?ffče*e t pertbo
jffikaBont
sobni araaak.
Dobi se povsod. — Olavna zaloga drog. A. KAM C, Ljubllan*.
Najstarejša slovanska
italanta in Kanta
delavnica
Ivan Brleell. Daai tki e. !9,
se priporoča. Izvršitev točna crne
zmerne,
2530
a
Prva slov. zid. zadruga v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pisarn-3 w Ljubljani, Tržaška cesta ats. S. Tehniško vodstvo   po  oblastveno avtorlsl« ranem gradbenem inizenjorju«
Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in Inženjersko stroko
spadajoča dela. Delo solidno. Cene konkurenčne.
rEHHloNA DRUŽBA Z OMEJENO ZAVEZO
„ J A K O ft"
TOVARNA KOVliaSKIH IZDELKOV fc CD I II A LJUBLJANA
ŽFLE7HE   KONSTRUKCIJE. — HIŠNE ŽELEZNE NAPRAVE 1 dvig*la, atopnične, balkonske In vrine orraie i. t. d. -VOZIČKI In SAMOKOLNICE različnih vrst — MONTAŽA POPRAVA 1 dizel-, plin-, bencin motorjev, parnlb stroiev in drugih mehaničnih strojev. — POPRAVA AVTOMOBILOV.
Družba prevzema dela tudi Izven Ljubljane ter pošilja zato svoje
»zveibane strokovnjake.
„Senilan
remog
vseh vrst, popolnoma Čisto opran, nadi po ori eri &alnih cenah  premogovnika v celih vagonskib poSiljkah PRODAJNI URAD Sentianske^a pre mogokopa AND. JAKILf LJUBLJANA. Krekov trg Štev. 10.
tj;" ■
|T$ ! B aaf i i
bivši učitelj Giasb. Matice !n sodni izvedenec Najstarejše in na'spojobnella tvrdka Jugoslavije.
Ljubljana, Mestni trg 3
ZaToga in fZpoaofcvefaiea najnotjffh klavirjev, plani nov in barmoniiev BSsendorfep, Forstsr, K6!zl, Hofman, Original Stingl Czapka etc. — Prodaja tudi na obroke — Ugodna zamena. — 10-b tno   jams vo.    —   Popravila   in   ugiaševanja   naiceneje. —■ ■ajaorjatejsa   izbira vljoI!nf vseh   ostalih Inštrumentov, muzikalij in strun engros detail
Jugoslovanski kreditni zavo8
v £jabl!ani — Marijin trg ste*. 8 reg'slrsva!ia za9roga z omejeno zavezo sprejema vloge na knl žice ia plača čistih
71
■V
obresti brez odbitka renttega in :nva!i3sVeg3 davka.
Za večje in stalne vloge ka <or tuDi vloge v tekočem računu obrestovale pa Sojavoru. - podeljuje kratko • ročne trnovske in personalne kredite najkulautaeie.
,ADMII11STI1&T0R<
družba z omajano z s vsa o, UUBLJAliA     Miklošičeva oaata 28.
Eskontira povzetne pošlijatve. Vnovčuje denarne terjatve. Prevzema cesije. Posreduje kupčije z denarnimi zavodi. Prevzema biago v komisijsko prodajo proti bančni garanciji. — Agentura. — Evidenca važnih dogodkov.
P. B.
Uflijs MiiiH
ongzsfjsniri, da so zopet dospeli nsibollsi siv a l-al stroji
13555
Vedno velika IzMra vpleta (kH). niiporočam se za vas lasna dela. kakor tudi za barvanje sivih las z ,L*Oreal Herc", tudi v mod-mfa barvah,
m. PODKRAJSEK,
irizar za dame in gospode, Sv. Petra ceifa 32
v vseh opremah
edino na trojnem krogličnem teku (Kugellager) rti
Josip Peteline
t'abS'aoa
Sv. Petra rasla 7 (ob vod
blizo Prešernovega spomei nika).
Ponk vezenja, m a Sen i s (stopanja) pertla In nogavic brezplačen. Popravila strojev sprejemamo pod vodstvom stroko niaka maha* nika Stanko Galcta.
Peter Se*n!*o
L tafrcslovnnske bsrvsrlls, k rana rat vo In strojarstvo
LJubljana, Krfževnrlka unca 7.
Barva lisičje kože, katere izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje.
Razstava
okusnih božičnih predmetov
za dame in jjos^ode
Aleksandrova cesta 3, I. nadstr.
nad trgovino Kette
celi dan otvoriena do 9. zvečer.
= SRPSKA  TOVARNA PREPROG
LAZAR DUMJERSKI A. D. VELIKI BECKEREK,
priporoma svole najn-odernej- urejeno do-ra^e nodjetj- za Izdelovanf« vsake vrste Turno, Valvev   Glorfa, Tepestrl, Buhlo   Kldermlnster, Holender, Juta, Manila
In Mo!; i«t ssrstofj, kakor tud   svoje splo?no znane specijalitete z t<ko izdelanih
Smlraaklh preprog, knipferov v vseh rarvah in vzorcih po danih velik stih. Zastopstvo la zaloga za Slovenijo A. DULAR, LJUBLJANA, MikloSireva cesta St. 36.
aVff-fU
najnovejše konstrukcije so nepreko-Sljivi! Zahtevajte ponudbe od glavnega zastopstva
i t, Soteili?.
Zalojra majhnih motorjev in prvovrstnih  sodobno zanimivih ffhnov.
STROJNE TOVARNE in LIVARJE D. D., LJubljana IV., Dunaiska cesta št. 35.
Naša 1707. leta ustanovljena zvonarna dobavlja
prvovrstne bronaste zvonove
priznano krasnih glasov po konkurenčnih cenah. Zaradi izdatnega razširjenja obrata so dobavni roki zelo
kratki.
Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenikf
Zvonarna a 15-, KARLOVšKA CESTA št. 1.
4 m
aa^ižisaafSgfc jr' i
■iz&zaas£^-J
Emajlirane Lutzoue
Vsem cenjenim interesentom naznanimo tem potom, da smo pravico do prodaje naših ped, ki jo je imela dosedaj tvrdka Vidic & Co., prenesli na tvrdko
altniis Ogorelec,
ter da je naprej edinole ta tvrdka upravičena naše peči v Jugoslaviji razpečavati.
Ker se je nam s tem posrečilo dosedanjo ceno teh peči znatno reducirati, smo prepričani, da si bodo naše priznano dobre peči staro naklonjenost v polnem obsegu zopet pridobile.
Vdova Lutz & sinovi.
"Jsl'X
n a pod,   arrr 23 decembra l*2&
Stran 11
žarnice
iz vlečene %ice.
8lepokuarljiue.
Rabim 8239
pccivni praSek m vanilin-s'adkor
^er je najboljši
in domač izdelke
nsosL importno in eksportno podjetje
ING. RUDOLF PECLIN.
Strop za vsako »n4ustrtJo, ktano in kovinsko; r ol jedel jski stroji m eseelfe; lekemnbfte in motorji: vseh val stiskalnice; veletrgovina telesa za stavbene \n kornvrukdjskc svrhe. — Tovarna poljedelskih strojev, livarn« za železo In kovine F. FARIC izdeluje vse predmete iz H'eg« 'elcsa v vsaki množini in velikost te^no po modelih, armature iz iredi in kovin za vaako potrebo.
Tel.  »ior. 82.
MARIBOR, Truharj
ul
Tart. in ter. 82.
iiiiu.misiniisiuu
slavo neb vrst los
votnja v Ameriko — rta vre — Hesr Yorh
samo S d Mi.
davno zaitonsrvo Slavenska banka d. d.. Zavrel
Kune stalke hi leimltiia p»!an32* dale laatBfMsIk
IVAN KRAKER, ljubljara
KOlODVOftSKA VUU STEi. 41
t* zafre, pa*eri»« fVoTigatterl enos ta v~nf In univerzalni strojt, ta mizarske »trote, k< mb. s krožno In trakovno rago fBand- a. Krei*Mjje> stroj za struženje m nravnuvanle icea Ahricht und Dicktenbohrl masebi**), »troi za vrianle (BohrmaacbineV za *kob'*nfe (Frfisen) krolne isfre (Kreissl^en). Raz oSilJa v prvorratni izvršbi, po naj-nilJh cenah In na I peesl | na iSIh plačilnih pob »jih
Veker-Verke, WlenX. laxenburgestr. 12.
Novi model svetovno«nsnega pisalnega tttoja
„UNDERWOOD"
s) je povsod sgladil tir! DaJie POPOTKI PISALNI STROJ prijaven za vsakogar! Z*J ga  pisalnega »troja
„Unde>rwoQdt(; Zagreb, Mesnićka al. 1*
lilcmo m«iopnike.   ki kupujejo v gotovini: v Spod. Oravo-
fradu. Ptuju. Celju. Maribora.
Pr*«rf»'*»RO  e#Jr*«Ictr»«9  po  woej   § arenJil
*^«otCDeoBOicz)icz>io«OBCDeoio«oicn
a
Primerna božična darila 2
o
■
o
■
s 0
■
0
0
e
o
■
q Papir v fceeetat*,  albuma, nepolnitne po* ■
q   rsut koledarske In cfr. priporoča turdke
o Iv. Bonačf •
o
Selentaurgova ul. 5.
ELEKTRARNE! P020W1 pozor ,     INSTALATERJI Z
Izoltiane t pote aakrene *"C*. Bertjosrnovn cev! fBcrg-
m^nn^rOhren)  kako«  vej in« v. ne :skt materija! ter o eUtro«
motorji po najnižjih tovsrnilklh cenah. — Največje zaloge v Sloveniji.
tvobkica avinčama fbotzvodov
J. B. ULRICH D. D.
aiaiBALMA FO»LOVMICA tM SKLADIŠČI
2A0BEB. JitACici? tbo aa. tbl. is-«a
SviCČOlll prOlZVOdl: „frttnc cevi, svinčene p^e, (orig. Winiwarter), plombe, svinec v skJadih, šipkah Ltd.
PlOČeVlDO : črne in pocinkane (orig. a Wlaiwarter) In angleške pločevine.
Stan^Oll ¥ raznovrstnih barvah in načrtih*
Cevi: plinove, Črne in pocinkane, psme cev!, felerne flan-žene cevi. Deli za spajanje, cevi (fitingi) ie litega kovanega leleza.
Kopalnice itd. 10631
azuran&Compii LJubljana
Dunafaka easte aa. Talafoo J66 In 223.
puder
o j a
m H o <i*\* Wafi trvaroat hi nlai mlaaoat*
k?»«m   <«  n*ft*dom«mtlMv« tr-u.tv~o   ■• »*e«vrnj# lica i« rak. I.a > f« aakte, «tait latfm Mtoi In utfnkovtt blaak. tZMloJfel   ., S) J A M   *■ lapo*« i-'ca te •» pridobili I« -!i»ne r>T«i»o »•klatila«©*   tlegantaik   4a*i la 4»»oU.  M tolara*« vafnoat na
tvnmlr« rarfiimeH<«: PaHs, Carlla, *raBS. OsSSSel ■> seda- BEOfiRSn-SCSjak.
f5*tin m nrfw<tialC' >d laatopntki it raako m»*r*> v S. H. S. Na -»rivatn« aaalova p«MHaa»«i <ta%ta« aa <U*itmi krat tM Aobtnao riataraara aaateftaUia
■cosmao-ecsiJAK.
a J A
e o.
laamf4^WtWhiWl^a
BiiffiiBirtririBjr-r b-bib.b rrrrrrrr p p p p
Ll
3
B»3 rtmici: Hi 6fl.BBO.000*-
Imm: Din 32.515
Podrolilc
Bled, Jesenice.
Csotat, Korčula,
Ccl'c, Rotor,
DH^rooTfflij Hrami,
ErcecTTJool, LJnbHzma,
n 1 m 1
ITIeflroolC, Freoaife,
LjnhHsrn«,
Rmerlhanskl odlo.
SssHt, Srbrnilt,
Ustanosljano I. ffOOS. Uefas*«ov1ieMe L isat
Oblastveno   dovoliertsi poizvedoval* nioai ara fr*rfovino In obrt
VfiCTOR SELiKGER i sfn
zagreb, llica 26, II. nadatr.
Brzojavni nasio«; Reonlloe.       Telet. 16 — 4S.
Dale iiinSSStll nalhitreje rn nalvestnel« o bankah, podjetjih, tvrdkah ta obrtnikfb vse države SHS ter naa»edn»h držav r*o na'zmemelMh prlsto-binab. Rnipolapamo z najbo'JMml priporo^ilL Dr!avl««nom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki fini je v Združenih drfavah Severne Amer<ke bi a med sve tovno vojno ali pozneje  zaplenjena aH sekves»H»ana premična ir nervemiČna imovina, dajemo vealna navodila kako da to 'metfe 'Opel ilobodno In vrnjeno lastn k< m. Interr-aenli  naj SS  taknj  priievljo osebno aH  pismeno. Strese* tararvencite s* p'a^a fcrlr oo»n*ir
V NEW YOPK
Iz Southamptona - Cherboirrga
Le^iatNan
t. aprile 22. eprlle 13. mU'»
lat BREMENA  čez Sontbamnton In Cherboorg v IEV TORI
George Washington
29. cfeeambr-e           23. jannatrja 22. maroa
Presldent Hardlng......9. januarja 11. februarja
America .........16.   snu rja 22. februarja
Presldent Rooaevelt.....4. februarja & marca
Odboa ls $o»tbta Onr%Oaaes      da« poanaf«  Vta r^c.lojlb aaMasvon.
UNITEO STATES LtNES
Oenrratno zastopstvo: Be^ojad, Palats Đeooradslce /adrujre, preko putn .Ho?el Briasois* — Zspreb, SredlSnjI Save? Hrvatskih Seljačkih Zadruga. Mihanovlceva ulica 2, preko puta kolodvora. — LJubljana, 3rodsratvo Zjed'nenlh AmeriSkth Držav, Dnnaiska cesta 29 - Sarajevo. Savez Hrvatskih Se;ia£kih Zadruga za Bosnu i Hercegovine, A'eifjrnd'-ov* m Ura 52.       S"iak, Banka za Pomorstvo.
V M S
il da
v Sijubllaiil
Rfllllranl za o od I:
~i Jadranska banlia: Trst, Opatija, VVien, Zadar.
K; Franii Sakaer State Bank; Cortland Street 82, New-Yor* Ofj.
~* Bana TBfloaiaoO da CkBc: Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenam,
»j Puerto Natales, Porvenir.
3CZJI
t
i ■
aifljflia^a'a'a'aiaa'u *i li ua li j jjjjjj j j j j
0SaaSB9rT5afe-!?'iifl3W wfiWžrafWiVitr*r ai^r * rnw- ^*atf^*«i^ea^--Salaeraja aetesfiraoi fcamf Saoeoaiaa si^araest arao atala.
B. 0- 8. tvornita bet. bl*t?3in d. d. sistem .Thorig' VUKOVAR.
Brroiavke .BOB* Vukovar.
TeJ, interurb. it 56.
Pro'rvafa in do*>«vlja ta'-oi po nizkih cenah vae velikosti bla?a!n Iz eklene^a betona, omara za dnkumewte tresersk'h vrat Itd. v Generalno laatopstvn In samoprodaio za državo SHS
ARfvIlB GOLDSTEIN,
eeentut-e I« steanleljei
Braoiavni naslov KOMISIONALE. Zastopstva In depo:
Ine delavnice,
TeL interurb. it 11.
L K. PANh^, TopHfln we 19. BEOORAD Edu^rd KRAUS, Novi Sad, Kzsfhi A ek-ndra uL .REKA", Trgov, poduze« , NOVi-VRBAS.
prodala
▼sab kalsoTOBt!, t oolla varjonfb f o orfg. eeoati orotoosovaikov za d^fitjcfto aoorabo kakor tudi aa ifidaairiiaka r^ođ'etla in raiooftiva na debelo
inozemski premog in koks vsake Trste In vsakega Iz« vora ter priporoča posebno la čehoslova&ki In angleikl koks za livarne in domačo nporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Kislo vi PBOMETFn ZAVOD ZA PBB9S0G, d. d, centrala v Liabl]ani4 ftlikloA.^ova ooata 15 II.
ff     Ki)l!JiJt^j   B» II« H* mE
j JIJ j
I
Združene! Iopekarnef;
š        d. d. v LJubljani |
namanjajo, da so preselile svojo pisarno iz dosedanjih lokalov, Prešernova ul. 13 (prostori F. Vidic & Komp.), v nova prostore i
vhod
laa
I
n i
Miklošičeva cesta 13, č*sL i
Našim cenjenim odjemalcem priporočamo svojo prvovrstno stresno in zidno opeko. £|
Združene opekarne d.
Stran 12
SLOTriTSKi   NAROD«   eae 3e. mmmmrm 199*.
Strv. 5^5.
„A^i&TOL" -ajal
IM  KOBBFOZICUA aa  a, 5 Ba tO
DOBI SE PQ¥SOD£
Denar za Botlč prilvanlte
če kapitc aa obleke ostanke naolaesa in blaga pa« 1 notna eaae pri
Lesasl A
POZOR}
POZOR 1
Reklamne cr*e za koStCnn dmflis J — 3*k** wrt wrs* on*ie&i Sifoni ed Din 1650 naprej, rianele, merhen* oaeh wret, vse po ma/niS/ih eenah edino pri
IVAN KOSU.
Šivalne sirote
X C E L 1
LJUBLJANA. Sw Patra testa X.
31SKA, OrtovČka. cest* 2.
Samo 14. dni!
ttaiHiBWft8e«>(   rokavtoa, noga-vlom Itd. prodaja a
H
Sil
aa*Jf*«Pi Za £o*C faj
tsctolafc aevo ?e#e
ara tvrcrki paipaala
J. GOREČ
LiUSUJUJA, aataca Lfcs^aoske hrsd*ax atalra
Sioalni strofi
£3 med dobrimi nalbnljil! 15-lefna caranclfa.
Predala aa aaiaaa, la pri tardaJ
Lfnbllana9 Sodna nL 7. $ Fnoralaftca ilono mesto.
s
fi. Sinkovk »asi. K. Sms,
LJubljana, Hoaftif trg 19.
POZOR t
ofpcdna pr&tJra ja  notic*p boffPntk  daril a« Izdatna jnifanih canak
m. pr. triMotmŠ* vseh vrat. — fetika smiogm rasnega perila* — Krasna itbira volnenih ropu, fnmperjev, ovijata* rokavic, nogavic, rasnih kravat pošteno srn*—
Igtu Žargi, Ljubljana,
.5». Petra cosfa
jjarOMCJacjc stoje aasae s Satom* uafa*Tn§m\ rz4cTk:<
tvrdke Drago Schtvab
LJUBLJANA, DVORNI TRS i tov. S
Oafefte si m»tv«*Ja> selea* aaeaaassaaai abiek ss ia oecVe
kav, lasaaaov. reglssev. aaakev, delaih sJeatev. ssajsata aokajieev ite.
Lssajtfti iadeSkll
Zniiase sakao v aaaVeaai ara sofi.
Parilo I Hodni in »porini predmeti I
Bošična darila!
PERILO za DAME Hi GOSPODE J Priprosto in najfinejša po najtdtjlk cenah t
Tvornica perila JU. ALE&OVEC, Ljubljana,
Cankarjnc mabretfe A
■aaaj
'5 j/.
ALAMA
Jal
a
E
Za božiči
Platoi
Obleka
Krila
Bluze
Rocjavioo
Rokavice
Maioa
L aV.
*a>
-#> a>
F. &
Rozman
Židovska i
M
S
E
Največje veselje
s
■
s
sa Bol«
M. GavrilovK
sinovi d- d-. Petrinja
LJUBLJANS
BRZOJAV!
V nedeljo 23. t. m. od 10. —13. ure je otvorfena
AZSTAVA MODELOV
novodošlih oblek, površnikov in kostumov. Vstop prost!    Za obilen obisk se priporoča
BERNAT0V1Č
Mestni trg številka 5.
Namizno perila
*
J e>lo*o I zvite rji I gamsi« I rokavic« I stesnlki I nanrbtnikJ i noćne srsjoe I anaini davili I Tssano parilo I pavojaa g »vrneš«
I damska lopto* I volnena jopice I otroške obleko« I gumbi sa mandata I batlatasto parilo I s ara ranice, pedvese I športne petrebšdine I volnena tri*
Posteljno perilo
Pi*opi Nafta so o canak r mojih tsloAbahl
e
nisce I capice i brisao* I modrčki I dokclecka I šepni robci I perje is pnh I rasani robci I sTilnatl robci I kopalni plašči I iutranjs ospica I volnene ospica I ovratnlkl.manaeta I kom blnesc ta iam« i flanalaste araicc ■ eredpasniki sa dama I volnena trikot- krila I eneaka volnena Jopica I, slakl I
- volnena tri*ot - nlsćs _a I otroško Tetra-perilo fl fini otroški vol I moška aporsna dspioa H aviiana apodnja krila • I knninjski predpaanikl ■ velika iabara kravat • I volneni ta svilani šali fl pristno Jlgsrjavo perilo I I oeua oprame ta aovorojence % pr*40saAr^s sa mena dsia I
Trrđka Ja bila natsaoTajana lata 1S60.
C. J. HAMANN, LJUBLJANA. MESTNI TRG 8
t~a
I T a A BANKA
Inojani uto: UUI UDU Telefos S«. 261 ia 502.1 is 91