13, številka. Ljubljana, v petek 17. januvarja. XXIII. teto, !890. Izhaja vsak dan ivefer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vst r o-ogo r sk e dežele za vse leto 15 gld., z;i pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glđ., /.» jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jed«n mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dom računa »o po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.. Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemsko-česka pogajanja. Danes bodo baje ta pogajanja končana. O njih le malo izvemo, a še to je vse jako nezanesljivo. Vladna poročila so zelo lakonična, kar pa razni listi pišejo, to so pa le prevečkrat samo kombinacije. Mi smo takoj pri začetku konferenc bili izjavili, da od njih ne pričakujemo ugodnega uspeha in kakor se kaže, imeli smo prav. Kavno brez vsega uspeha konference baje ne bodo. O nekaterih pa le manj važnih zadevah so se Čehi in Nemci dogovorili. Tako se je sklenilo, da se razdeli deželni kulturni svet in deželni šolski svet, da se bode osnovala jedna nova trgovska zbornica, v katerej bodo Čehi imeli večino. Tudi o nekaterih druzih stvareh se je bode morda doseglo sporazumljenje, tako se nazori glede šol za narodne manjšine baš tako naravnost nasprotujejo, zatorej je v tej zadevi vsekako sporazumljenje mogoče. Na nikako sporazumljenje pa ni misliti glede urejenja jezikovnih zadev pri sodiščih. Tu se Nemci postavljajo na stališče, da je češko uradovanje izključeno pri sodiščih v nemških okrajih. K večjemu bi dovolili, da bi se češko uloge vsprejemale, po nemški reševale, zato uaj tu se pa pri okrajnih sodiščih nastavili češki tolmači ali pa k večjemu pri vsakem sodišči jeden češčine vešč konceptni uradnik. Čehi pa zahtevajo, da se morajo po vsej kraljevini Češki češke uloge ne le vsprejemati, temveč tudi češki reševati. Nastavljenje čeških tolmačev bilo bi razžaljenje za narod češki, kajti češke tolmače imajo tudi pri sodiščih v Berolinu, to pa vender ne gre, da bi na Češkem češčina ne imela večje pravice pri sodiščih, nego v nemškej prestolnici. Po nekih poročilih je grof Schonborn se v konferenci izjavil, da vlada ne misli odstopiti od jezikovnih naredb. Mi pa ne verujemo prav v tako odločnost tega moža, vsaj poslovanje njegovo nam ne daje posebnih nad. O Gauči sc pa naravnost poroča, da se postavlja na nemško stališče. Mi smo so bali, da bode vlada pri posvetovanjih le na Čehe pritiskala, da naj odjenjajo. Ta bojazen je bila, kakor se kaže, jako opravičena. To vidimo že iz izjav oficijoznih glasil, ki le Čehom očitajo, da ne kažejo dovolj spravljivosti. Tako se piše z Dunaju v „Czasu, da le Čehi ne marajo za spravo, Nemci pa kažejo, da bi se kaj radi spravili s čehi. Dopisnik pravi, da so Nemci opravičeni, zahtevati, da se jim dajo nekako zagotovilo, da se uresničijo njih želje, predno ustopijo v deželni zbor. Če bi se pogajanja razdrla zaradi Čehov, bodo po slednji odgovorni za posledice, ki utegnejo biti zanje jako kvarne. Oficijozno se torej priznava, da so Nemci nekako opravičeni zahtevati, da se izpolnijo njih želje. Če tak duh veje v vladnih krogih, potem imajo pač Čehi težavno stališče. Večina nemških teženj se ne ujema z ustavo, a vender se zmatrajo v vladnih krogih za opravičene. Da je položaj Čehov težaven, se da posneti iz govora češkega deželnega odbornika dr. Brafa pri shodu v Ellbegeuu. Ta mož, ki gotovo dobiva kaka poročila od čeških odposlancev z Dunaja, je naglašal, da ga z bojaznijo napolnuje to, da so se konference baš sedaj sklicale, ko je položaj za Čehe tako kritičen. V svojem govoru je mej drugim tudi omenil, da je mej St.aročehi in fevdalci nastal raspor zaradi dogodkov v deželnem zboru in da so se te konference sklicale le zate-gadol, ker višji krogi žele sporazumljenja, da se omeji mladočeško gibanje. Mladočehi so odločneje začeli zahtevati narodne pravice in to ne ugaja BOkSti visokim krogom na Dunaji, v katerih vlada ntmškoeentralistično mišljenje. Da so se zaradi tega sklicale konference, to nas nauduja z bojaznijo , da kruh. katerega bodo na Dunaji spekli, ne bode dober za nas Slovane. Tega se je tem bolj bati, ker je raspor mej Staro-čehi In fevdalci in bi se poslednji utegnili nazadnje še na svojo roko sporazumeli z liberalnimi Nemci. Pred krimsko vojno. V poslednjem zvezku „Uuskeje Starine" je priobčil g. M spis, iz katerega so razvidi, kako je grof Nesselrode poskušal pred krimsko vojno, carja Nikolaja pregovoriti, da naj nikakor ne začenja vojne, ker Rusija ne more zmagati. Grof Nesselrode je bil preverjen, da bode Rusija osamljena, uko pride do vojne, Turčijo bo-deta pa podpirali Francija in Anglija, zvezo katerih se je moglo pričakovati, O n ni le jedenkrat odkritosrčno razložil carju Nikolaju Pavloviču, oko sodi o tedanjem političnem položaji. Ko jo nekoč poro- čal carju o političnih zadevah, je opazil, da je car trdno sklenil začeti vojno s Turčijo in da ga on ne more odgovoriti od odločilnih korakov. Nesselrode se je obrnil sedaj na grofa A. F. Orlova, v katerega je imel car veliko zaupanje, da bi on poskušal preveriti carja, pa je najbolje, če posluša svete svojega ministra vnanjih zadev. Povabil je Orlova na obed. Grof je prišel in mej obedom je minister grofu razložil ves položaj, kako nevarna bi bila vojna za Rusijo. Besede grofa Nesselroda so napravile na Orlova velik upliv. Takoj po obedu šel je Orlov v Zimski dvorec, od tod pa v Mihajlovsko gledališče, kjer je bil car ta večer. Grof Orlov je razložil, kaj sta se s kancelarjem pogovarjala pri kosilu in zdelo se mu je, da je preveril carja, da je vojna nemogoča pri tem inejnarudnem položaji, v kakeršnem je bila tedaj Rusija. Po končani gledališke) predstavi je grof Orlov šel naravnost h kancelarju, ki ga je že teško pričakoval. Pomiril ga je, razloživši mu, da car sam dobru spozna nemožnost vojne, ker sta Rusiji sovražni Francija in Anglija in ker ve, da se nima zanašati na nobene zveze. Besede carjevega prijatelja in zaupnika so popolnoma pomirile kancelarja in mirno se je ulegel spat v preverjenji, da je vojna za dolgo odlo-loleoa. Drugi dan groi NosselroUe ni nič ostavil stanovanja, kajti bolehal je, kakor vsi stari diplo matje, za putiko. Kako se je začudil zvečer, ko mn je car naznanil, da se je četam že poslal ukaz, da naj zasedejo pridunavske kneževine. Pri tedanjem položaji je to bilo jednako objavljenju vojne Turčije in njenima zaveznicama: Angliji in Franciji. V nemškem državnem zboru bila je dne 13. t. m. znamenita debata, pri kateri so prišle v razpravo stvari, ki slabo osvetljujejo toli hvalisano nemško omiko in nam kažejo, koliko surovostij ima toli negovani militarizem v svojem spremstvu. Razprava bila je o krutem ravnanji z nemškimi vojaki. Prvi poprijel je besedo znani Evgen Bicbter, ki je mnogo govoril in uavel mnogo po-drobnostij, posebno pa se pritoževal, da se v vojski ponižujejo in prezirajo učitelji. V vojski dobivajo učitelji vsa mogoča imena, da celo tepejo jih po- LISTEK. Slike litevske. Pri belem liiuzuru. (Češki napisal E. Jeli nek, posl. V. Novin.) Odkritosrčen svet nad vse! Vedeu po krščanskem načelu in želen spojiti zabavo (kolikor možno) s poukom, dajem prijateljsk svet vsem, kateri nameravajo potovati po poljskej deželi, da bi poleg jezikovnih študij prav goreče obračali tudi vso svojo pozornost na polje — plesa. To imej pač pred vsem pred očmi potnik ne še prileten in pazi, da res uporabljaš svoje zmožnosti v specijalno popolnost. S tem hočem reči, da vsak običajni valček, kvapik, kotiljon itd. v Poljskej nikdar ne zadošča, in da je svetovati, za vsak slučaj oborožiti se s kako uurjenoBtjo in znanostjo skokov mazurovih. Skoro bi rekel, da se brez znanja poljščine pretolče človek v Poljskej preje, nego brez znanja mazura. Kdor ne ume poljščine, pomaga si s fran- coščino, ali kdor ne ume plesati mazura, kaj naj počne? Pri tem postane v hipu nadštevilen, odveč, stoji vedno na poti, predmet jo umničanju, grajam in posmehom; bujna veselost leta okolu njega v razkošji, včasih tudi nanj „zadene", ali on nima iz vso te veselosti ničesar. Tak ubog človek stopa pravilno k zidu, nnjčešče mej dveri, kjer je po cele ure obsojen podpirati vrata, ali pa se počuti na-nagloma v družbi staric in še sta rej i h tetek, katere se kje v sosednjem salonu, oddaljene plesnemu vrtincu, vspominjajo svoje mladosti, ko so baje bile tudi take, kakor „tam tett in mogle biti vesele. Poslušati take reči — prepletene običajno b starodeviškimi kritikami, ni kar nič prijetno in prideva le grenkosti v brezdno usode vseh neplesaleov. Poleg tega ne morem zamolčali, da gledati mazur in ga ne plesati, skušnjava je za vsakega, v katerem še bfje žila človeka z boleznijo ne-upognenega. Glej, vse se teši in veseli, vsak poskakuje v obhodu muzurovem, stiska goreče k sebi, kar mu je najdražje, le ta, ni mazura ne pleše, stoji oddaljen kakor mumija odločena in ne deležna vse to dobrote, in so od lakaja razločuje le b tem, da ne drži v roki čaš s sladkarijami. Da i ta lokaj se ima dobro! Gotovo poskoči kedaj v prvej sobi s služečo strežnico! Jedva se katera krasotica usmili zijajočega ubožca in njrmu na ljubo milosrčno izpusti pahljačo, da bi imel tudi kaj opravila. Ali potem se zopet obrne od njega in gre h svojim junakom. In čogava je krivda? Žalibog ni možno nikogar dolžiti. No sami bi se morali odločno protiviti, ko bi v takih trenotkih čarobna Vauda, Zosija, Kasija ali Cesija hotela stopiti z nami k zidu ali mej dveri in razgovarjati se o prvem pohodu kri-žakov na Litvo, o gramatičnih zakladih staro litev-ščine ali naposled o uplivu narodnega rezbarstva na domačo obrt. Za vse to je časa dosti drugje in gotovo bi tiranom nazval tega, kdor bi so dotaknil takih rečij i pri posleduem raazurovem skoku. No, kakor hitro se začuje prvi mazurov ples, že ni prostora za ino kratkočasje tega sveta, niti za gramatične, niti za historične ali narodnogospodarske razgovore. Govori se, da za „mislece", tihe in učene podobe, mazur ni, kakor za nje sploh noben ples ni. To se govori, ali i ta mislec bi ne redko rad gostoma. Jeden učitelj moral je na primer napisati pet tisočkrat besede: „Alle Lehrer sind Ochsen". Jeden častnik potegnil je sablo in rekel: „Da mi in žal svetle sable, da je ne oskrunim s krvjo jedne učiteljske grdobe, bi te sedaj po glavi usekal. Richter navel je imenoma vse kompanije, -vse učitelje in častnike, pri katerih so je to dogo dilo. Omeniti treba še jednega poročnika, ki je dejal: „Der Lehrerpack ist der Fluch der Nation, er bringt revolutinnate Gedanken ins Volk". Vojni minister izrazil je na teh dogodkih svoje sožaleuje, a mislil, da treba vender preudariti, bi se li Učiteljem dale kake olajšave, ker služijo samo šest tednov. Richter pa se je zopet in jako rezko potegnil za mučene učitelje vojake, na kar je vojni minister izjavil, da je žalostno uprašanje o trpinčenji in psovanji vojakov predloženo cesarju. Časopisi pišejo, da je ta izjava vzbudila veliko začudenje in misli se, da bode cesar sam kaj storil, da se na kak način zboljša žalostno stanje nemških vojakov, pred VBem pa učiteljev, ki služijo v vojski. Označujoče pri tej razpravi je pač to, da so Dunajski in Peštauski listi, ki sicer vsako Bero-linsko malenkost na široko razlagajo, o vsem tem priobčili le par besed ali pa celo popolnoma molčali. Kako vse drugače bi pisali, da se je le kaj približno jednacega dogodilo na Francoskem ali pa v katerisikoli slovanski državi. Saj smo videli, s koliko slastjo so se poprijeli francoake brošure „Sous OfiV. Žalostno je, da se koncem prosvetljenega devetnajstega stoletja dogajajo take surovosti v narodu, ki se neprestano rad baha, da Koraka sve-tovnej omiki na čelu. Tu pač niti govora ni ob omiki, če nemški čnstoiki tako barbarično postopajo z učitelji, z izobraževalci naroda, zlasti ker se je toiikrat poudarjalo, da so nemški učitelji zmagali pri Kraljevem Gradci in na druzih bojiščih. Politični razgled. HJ o t ra nje dežele. V Ljubljani, 17. januvarja. Državno NO«li»će je zavrnilo pritožbo proti razpustu društva „Sehulverein fur Deutsche". Vlada se je pri tem sklicevala, da državno sodišče ni kompetentno soditi o tej zadevi, ker je vsled izjemnega zakona veljavnost člana 12. ustave ustavljena. Državno sodišče se je pa izjavilo da po izjemnem zakonu vlada sicer sme ustaviti delovanje društev, razpustu jih pa sme le v zmislu člana 12. ustave in je torej kompetentno meritorno pretresovati povode razpusta. Našlo je pa, da jejjbilo postopanje društva protizakonito in je torej vlada ga razpustiti morala. Mej častniki in venU lin prebivalstvom v Kraljevem Gradci je naBtal nek razpor. Jednoletni pro stovoljci tamošnje posadke bo Bklenili prirediti plesni venček, pa ko razposlali le nemška vabila. To je dalo povod, da Be je osnoval odbor čeških prebi valcev, ki je razposlal okrožnico, da naj se noben Čeh ne udeleži vojaškega plesnega venčka, ker Bamo nemška vabila so razžaljenje naroda češkega. Kdo bode kucKOMkof Dimuj*lt i se še vedno razpravlja in ugiblje po časopisih. Imenovalo se je že nič manj nego 9 osob, ki pridejo v poštev in to so prelatje: Knezonaškof kardinal Schbuborn, knezonadškof Zorn, knezoškof Misija , knezoškof Zirerger, vojaški škof Gruša, škof Doppelbauer, namestni škof Angerer, prost Maršal in profesor Zschokke. Vnaiije države. Ljotie, ki je imenovan prvim tajnikom *rl»-nI4PK» ministerstva vnanjih zadev, je bil pred šestimi leti oskrbnik posestev kneza Aleksandra Ka-radjordjeviea. Poprej je pa v Temešvaru urejeval časopis „Narodni Glasnik", kateri je izhajal baje a podporo Karadjordjevičevi). Poslednji čas je Ljotić živel v Romuniji, ker je bil iztiran iz Avstrije zaradi njegovih zvez s Karadjordjevičem „Post" ugovarja trditvi „Novega Vremena", da jo Nemčija nagovorila KiinIJo, da je protesto-vala proti bolgarskemu posojilu. Bolgarija Nemčiji ni nič mari in se tudi Nemčija ne briga za to, če Rusija v tej zadevi poprime inicijativo. Ce bi %e pa Nemčija usojala, da daje Rusiji svete glede ori-jentske politike, svetovala bi jej, da inicijativo za spremeno status quo kolikor mogoče dolgo odlaša ali pa popolnoma opusti. Nikakor pa Nemčija ne bode Rusije zapeljavala, da naj proti svojej volji po8eza v orijentske zadeve. Državni zbor neinnkl je skoro jednoglasno dovolil 45,813.000 mark, katere je vlada zahtevala za pokritje izdatkov, nastalih iz premembe vojaške dolžnosti, in 61,224.100 mark pa za topničarske namene. Torej prav koncem zasedanja državnega zbora je vlada od njega zahtevala še znatnih vsot za vojaške namene. Pruski deželni zbor se je predvčeraj otvo-ril. Minister Bdtticher prečital je prestolni govor. V njem se spominja snirti kraljice in cesarice Avguste, potem se pa naglašajo ugodne finančne razmere dežele ter napovedujejo razne davčne reforme. Tudi 86 omenja štrajka delavcev v premogovnikih in se hvalijo posestniki premogovnikov, da so se radi ozirali na želje delavcev. Obeta se, da bode vlada natanko pretresla želje in zahteve delavcev ter vedno ua to zadevo obračala pozornost svojo. Koncem se pa naglašajo dobri odnošaji z vsemi vlastmi. Na Kreti je razburjenost silno velika, ker so v nekaterih vaseh žandarji potrgali križe s krščanskih cerloii Zaradi tega bili so krvavi boji mej žandarji in prebivalstvom ter je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Na Portugalskem je zavladala velika nevolja proti Angležem. V Lizboni so na ulici več Angležev pretepli, v cirkusu neso pustili igrati angleškim umeteljnim jezdecem S poslopja angleškega konzulata strgali so grb. Zaradi poslednjega dogodka jo vlada izrekla obžalovanje proti angleškemu poslaniku. Poslednji je izrekel nado, da se bode va rovalo življenje in imenje angleških državljanov. Pred španjskim, francoskim in nemškim poslaništvom zbirajo se tolpe ljudij, kličoč „živio" tem vlastem. Snuje se liga patrijotov, ki bode delovala proti kupovanju angleškega blaga. Domače stvari. — (C e Bar i ca) podarila jo povodom svojega poslednjega bivanja v Miramare 200 gld., da se razdele mej TrŽ.ške siromake. — (Za novo leto) poklonil je naš cesar nemškemu cesarju, ruBkerau carju in kralju italijanskemu po 10.000 najfinejših viržink. — (Državno sodišče) odklonilo je pritožbo razpuščenega češkega akademičnega bralnega društva, ker je društvo s svojo adreso na fraucoske dijake prestopilo bvoj delokrog. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo, dne 19 t. m predstavljal se bode igrokaz „ Prepozno!", potem pa jednodejanska veseloigra »Šolski nadzornik", poslovenjena iz srbščine. „Pre- pozno!" igral se bode prvikrat. Ker so uloge v dobrih rokah, bode občinstvu gotove zelo ugajal. — (Res istriensis.) C. kr. gozdni asistent Linz prihrurael je necega večera v občinski urad Podgradski prepirat se z občinskim tajnikom. Mej drugim je tudi zakričal: „mi me infotto del Po-desta". Županstvo naznanilo je ta dogodek c. kr. okr. sodišču, katero je pri dotični obravnavi, za-slišavši priče, ki so oni izrek potrdile, razsodilo, da to ni razžaljenje ni v zmislu § 312 ni v zmislu §§ 491, 492 in 49G. Salamon. — (Iz Makol) se nam piše: Da so mu odpre, ako trka, pričajo sledeč" vrstice. Naša posojilnica pritožila se je pri c kr. finančnem ravnateljstvu, da se naše slov. uloge še zmirom nočejo reševati slovenski. Na to vsprejeli smo iz Gradca neposredno nastopni odlok: Št. 11.451. Naj prejme cenjena posojilnica v Makolah. Na Vašo pritožbo dne 13. junija 1889 se je c. kr. okrajnemu glavarstvu naročilo, da Vašo ulogo de pr. 29. aprila 1889, zade-vajočo povrnitev uplačane dohodarine takoj v slovenskem jeziku reši. C. kr. finančno ravnateljstvo v Gradci, dne 11. avgusta 1889. Ta ukaz priča nam, da so v Gradci višja oblastva nepristranska in pravična, dokler se to ne godi povsod tako. »Slov. Gosp". — (Ples.) P. n. člane tukajšnje čitalnice opozarjamo na jutršnji ples, ki se začne točno ob 8. uri zvečer in je namenjen le društveuikom. Pri plesu svira vojaška godba 17. pešpolka. — (Uri pa) posebno hudo razsaja po Dalmaciji. Deželni šolski svet je sklenil, da se vse Šole za 15 dnij zapio Pri pošti v Zadru je toliko uradnikov za hripo bolnih, da se je vsa služba morala skrajšati na tri ure na dan. V Zadru je letos vnetje pluč posebno pogosto in to samo teški slučaji. — V Spletu je 2000 osob bolnih, izmej 14 gimnazijskih profesorjev so samo trije zdravi. — (Dimitrij Slavjanskij v Zagrebu.) Kakor čitamo v „Hrvatski" dobilo je pevsko društvo „Kolou v sredo od Slavjanskega na svojo ponudbo tale odgovor: „Priđe m, ako se mi zajamči 2000 gol d. za dva kon<:*3 rta". Ako bode društvo „Kolo" zajamčilo zahtevano vsoto, prišel bode Slavjanskij v Zagreb, a še le začetkom februvarja, ker mu je poprej še koncertovati v Po-žunu in v Budimpešti. Ne dvojimo, da bodo bratje Hrvatje dobili Slavjanskega in slavno njegovo družbo v svojo sredo in čuli petje najbolj završeuega zbora, kar jih je na svetu. Bi li ne bilo vredno, poskusiti, je li kaj tacega tudi za Ljubljano mogoče? Sicer se često poudarja, kolika gorečnost da nav-daje tukajšnje kroge za umetnost, sedaj bila bi prilika, pokazati to tudi dejanjski. — (Ruska vokalna narodna kapela) pod vodstvom Dimitrija Slavjanskega Agrenjeva bode v nedeljo zvečer ob 7 uri koncertovala v Gradci v Štefanij ini dvorani. „Tagespost" ki sicer vbo pisano gleda, kar je ruskega, jako laskavo priporoča to slavno družbo, ki je bila na lanski Pariški razstavi odlikovana s prvo zlato svetinjo in je zadnje dni priredila na Dunaji štiri velike koncerte z najsijajnejim UBpehom. Ne le muzikalična vsebina izvirnih narodnih pesmij, in pa nečudeno fino petje, ampak tudi divna slikovita podoba te družbe (ob- izdal svoja načela, da bi le mogel in znal. „Ne plešem!" pravi, ali glas njegov spominja basni o lisici in kislih grozdih. Da, tudi mislec obžaluje čeBto v svojej notranjosti, da je radi samih kn|ig pozabil na ostali nagib življenja, kajti niti njemu ne more biti milo, dolgočasiti se pri zidih ali mej dvermi. In ako se počuti konečno v krogih tetek, tu še le preklinja načela mislecev, katerim je težje nevernemu nego vernemu ostati. Naposled poreče še kdo, da b poštenjem pri deš najdalje: ali letopisi poljskih rodbin dokazujejo, da se marsikateri junaški mladenič za „stopnjo svojo k višku" zahvaljuje poglavitno — mazuru. Ali le ne nobene trpke filozofije! . . . K temu moram še pripomniti, da je v Poljskej položaj neplesalcev sploh neizmerno obtežen in poln muk, kar se pojasnjuje s tem, da je od naših javnih plesov možno oditi, kadar se komu ljubi, ko pa je na poljskih zabavah, pripravljenih večjidel v rodbinah in v zasebnih družbah, treba ostati do končal Z vsem tem sem želel dokazati resnično po trebo plesnih poznavanj na raznib potih življenja. Poleg tega hotel sem takoj pričetkoma povedati nekoliko besed v vJast.no opravičenje. Pripadam namreč tudi k lem, kateri so, izneverivši se „na- čelom", zaplesali mazur, in kar znači še več: „beli | mazur!" Ali oddaljen vsej domišljavosti ne bi imel toliko smelosti, napadati laskavega čitatelja s pripovedovanjem dogodkov, procvelih na planjavi vlaBt-nega življenja. Vede me k temu speminku bolj ina okolnost, katera je povsem blizu spojena z mojim belim mazurom. Sicer pa je mazur sam po sebi vreden, da mu človek daruje malo pozornosti, in kdor se mu priuči, nima kaj obžalovati. Saj se je sam knez junašk Poniatovvski proslavil ne toliko kot junak, [marveč i kot slaven pleBalec. In kaj še vrstnica s knezom Poniatovvskim knjeginja Lubomirska (pozneje grofica Julija Potočka), jedna izmej prvih krasotic poljskih! O njej napisal je nekdo v poljskih spominkih: „Julija — slika popolne miline. Ko jo nese mazur tako lahko kakor peresce iz objema jednega plesalca v objem drugega (tako se njena nožica niti zemlje ne dotika), ko se ona svojim plesalcem tako junaški smehlja skromno in vender tako ne-izrecno ljubko, kadar skloni glavico kakor pri uhvačenji, vender pa s polnim žarom Ijubeznji-vosti — ter stoje velemožje brez diha, polni hvale v iskrenih očeh v zamaknenji in presenečenji ,Grand Dieu! que Julie est belle! Tako pleše le Poljakinja!' šepetali so na okolu. Vidite, da s tem mazurom nikakor ni le tako. Pri tem ostal sem dolgo veren svojim načelom in bil bi jim morda še dlje, ko bi ne bilo —Litve. Saj tam sem bil potegnen jedenkrat po sili v tok, iz katerega je bilo težko uteči, da, naravnost nemožno. K panstvu Wollinskih dospel sem tudi na rodbiuski praznik. Ne sklepaje iu ne polagaje na tehtnico, kak praznik bi to bil, ali imendau, rojstni dan, obletnica poroke ali kaj inega, zadoščaj, da povem na kratko, da je na ta dan pripadal pri mojih tedanjih roditeljih rodbinski praznik, kar je pomenjalo toliko, kakor pustiti mimo sebe vse težave tega življenja. I na Litvi pripravljajo se, kakor v vsej Poljskej, vsi prazniki z veliko sijajnostjo. Tu se suide šlahta iz okolnih vasic in vsak se požuri oslaviti domačo slavnost z gorkim stiskom roke, s poljubom, z voščilom „mnogih letu, ali z živo napitnico. In kjer ne pada skozi polna vrata beda na dvor, ondu se tudi nedomačinci ne ognejo „večera", h kateremu so vabljeni praviloma vsi, kateri so za rana prišli javit svoje čaBtitke. In ker sem pripadal jutranjim, moral sem pripadati tudi večernim. (Dalje prih.) Btoječe iz štirinpjst dam, šestnajst goapodov in dvajset otrok) in krasnih narodnih oblekah, so občinstvo na prvi hip nauduMla. Dunajski listi so vsi polni bvale o lej družbi, ki je tako izborno pela, da jej je Dunajsko občinstvo kar frenetično ploskalo. „Freradenblatt" je ves oduševljen od teh pevcev in poudarja, kako silen utis nnpravlja na poslušalce slikovita skupina te družbe, lepe in bogate noše članov in dirigentov, dražestni madonski obrazi sodelujočih pevk, rudečelični otroci, prave an-geljske glavice in čudovito petje. „ Piano" in „pianis-simo" pelo se je s toliko finostjo, da vzbuja uprav za čudenje. Glasove šestletnih otrok olikatido tolike zavr-šenosti, je zasluga, ki se pridobi le z velikim trudom. Posebno odlična lastnost moškega zbora so basi, ki so tolike ^lobočine, da bi je pri naših južnih basih zaman iskali. Tako „Fremdenblatt" in taka hvala s tacega mesta je izvestno tehtna. — (Duhovniške spremembe v Lava n-tinski škofiji:) Gosp, Armin Kapus, kapeian, premeščen je iz Žetal v Pilštanj, od ondot pa pride g. Štefan Pivec na njegovo mesto. Gosp. kapelan Fr. Korošec, premeščen je s Planine v Cirkovce. — (Duhovniške spremembe v Tržaški škofiji:) Gosp. JoBip Grašič, duhovni pomočnik v Pičnu, je imenovan župnikom v Bermu; čast. g. Josip Kompare, župnijski upravitelj v OBpu, župnikom na istem mestu. — Dne 22 decembra je vladika dr. J. Glavina podelil nižje redove gospodom bogosloveem Tršaško-Koparsko škofije, ki so: A. Budin, J. Butiguani, S. Frulič, A Furlun, J. Košir, A. Lukšič, J. Marcbio, V. Masten, O. Pret-*ner, A. pl. Reya in R. Valenčič. — Gosp. Ivan Kociper, duh. pomočnik v Moščenicah, je imenovan župnije upraviteljem v Munah. .— (Deželni odbor v Poreči) razpisal je štiri štipendije po 400 gld. za velikošolce, ki se uče zdravilstva. Pravico do teh štipendij imajo slušatelji medicine rodom iz Istre. Prošnje do konca t. m. — („ Kmetovalec") izdal je svojo prvo letošnjo številko. Vsebina: Turščični snet. — Ali je prav staro vino mešati z novim. — Črtica o kmetovalčevem izobraževanji — Razne reči. — Vprašanja in odgovor. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — (Na podkovBki šoli kmetijske družbe kranjske) vršile so se dne 27. in 28. decembra 1888. I. izkušnje iz podkovstva in ogle dovanja klavne živine in mesa. Predsedoval je \l-praševalni komisiji vodja dr. vitez Bleivveis Trste-niški, izpraševalca bila sta c. kr deželni živino-zdravnik gospod VVagner in učitej podkovske šole gospod Šlegel. Neizšolanih kovačev bilo je sedem, šest Kranjcev in jeden Štajarc. Le zadnji bolj mladi kovač ni prestal izkušnje ter jo mora ponavljati koncem tekočega leta. Učenci podkovske šole pa so bili vsi dobro izvežbani. Vsi so imeli podporo. Po usi>ehu se vrstijo tako le: Jakob Trček iz Borovnice, Jože Peterlin iz Vidma, okraja Kočevskega, Marko Vovk iz Vrabč na Vipavskem, Filip Božič iz Vipave in Janez Dovjak z Dobrove pri Ljubljani. Za meBogledce pa so bili potrjeni le Trček, Peterlin in Božič; Vovk in Dovjak nesta bila pripuščeua k izkušnji, ker znata premalo pisati. — (V Bohinjski Bistrici) hr;pa in pluč-nica tako hudo razsajata, da je županstvo brzojavuo prosilo vlado za zdravniško pomoč, k»r ni nobenega zdravnika niti v Bohinjski Bis rici, niti v Bledu, za službo okrožnega zdravnika v teh dveh okrožjih pa se tudi ni oglasil nobeden zdravnik. — (Iz Kranja: Tudi v Kranj i bil je dne 14. t. m. ob poludesetih zvečer dovolj znaten. 3 sekunde trajajoč potres, kar moramo zabeležiti posebno zategadelj, ker v Ljubljani tega potresa niste čutili. (Čutili so go le posamičniki, ker je pri nas bil že neznaten. Uredn ) — (Iz Kam negorice:) Tudi v Kamnigo-rici, Kropi in Gorenji Lipnici ae je treslo 14. t. m. ob VjlO. uri zvečer. Potres je bil spremljau z močnim podzemeljskim gromenjera ali hučanjem. — (Iz Kotmarevasi) na Koroškem dne 4. t. m. Včeraj zvečer ob 9 uri 25 minut bil je precej močan potres. Čutilo se je 5 ali 6 sunkov varom jednakih, z močnim bučanjem spremljanih, in sicer od severovzhoda proti jugozapadu. — (Konjarski odsek) c. kr. kmetijske družbe kranjske je imel 11. t. m. sejo. Navzoči so bili predsednik g. dr. Th. Rudesch in odborniki gg. Hansiik, Lenarčič, Pire, Povše in J. Fr. Seunig. — Odsek vzame na znanje zapisnik zadnje seje. — Pire zahteva, da se razglasi konkurencija za nakup žrebca tudi po slovenskih listih, kar odsek odobri. — Odbor vzame na znanje letošnjo licencevanje žrebcev, ob katerem so dobili pravico žrebce spuščati: Ropret v Boh. Beli. Lorenc Vovk v Črnivci, J. Gradišek v Trzinu in A. Povše v Štepanji vasi. — Odbor ukrene nasvetovati ministerstvu, da pride v Otok jeden žrebec pinegavskega plemena. — Prošnja posestnice G. Jombart za podporo njenemu tekališču za žrebeta se odda ministerstvu. — Določijo se člani odsekovi, ki naj pregledajo novo došle žrebce in one, ki so za nakup ponujeni. — (V O de s i) bode mesto zidalo novo veliko bolnico za 1500 bolnikov. Razpisalo jo dvoje daril za najboljše načrte Prvo darilo v znesku 2000 ru-bljev je dobil arhitekt C. Waidmann v Zagrebu, drugo neki ruski arhitekt. Waidmann je zidal že več bolnic, v poslednjem času tudi bolnico v Dubrovniku v Dalmaciji za 100 bolnikov, katera ima prav praktično razdeljene prostore in je Btala 116 000 gld. ali 1.160 gld. za posteljo. — (V Gradci) umorila se je 31 letna Neža Jelen od sv Križa pri Krškem. Kupila si je hudičevega olja in ga zlila v četrt litra Črnega vina ter potem to mešanico popila. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je kmalu umrla. — (Semenski krompir.) Ker je vsled slabe letine toliko kot gotovo, da bode letos v deželi zelo nedostajalo semenskega krompirja, zato je podpisani odbor ukrenil naročiti ga s Češkega, koder je letos dobro obrodil. Naročil je take vrste, ki se po dolgoletnih izkušnjah pri nas najbolje ponašajo. Ker bode pa družba naročila le toliko krompirja, za kolikor bode dobila naročil, zato podpisani odbor prav nujno pozivlje vse tiste, kateri bodo potrebovali spomladi semenskega krompirja, da se že sedaj zglase. Natančna cena bode pozneje določena, toliko je pa gotovo, da bode za ude manjša in da bode nov cent stal okolo 4 gld. z vrečami vred, ali preko 1 gld. star mernik. Naročila se vsprejemajo le na cele vreče po 50 klgr. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. — (Razglas zastran modre galice [bakrenega vitrijola].) Vsled prošnje uljudno podpisanega odbora dovolil je vis. deželni zbor kranjski c. kr. kmetijski družbi primeren kredit za nakup modre galice, katera je, v vodi raztopljena in na trte škropljena, popolnoma zanesljivo sredstvo proti strupeni rosi po trtah Z ozirom na to in ker po izkušnjah ta bolezen popolnoma in hitreje uniči trte nego trtna uŠ in ker se je pokazalo lansko leto, kako so brezvestni trgovci drli revne vinščake ter jim prodajali galico po 80 do 100 kr. kilo, kupil jo je glavni odbor za gori navedeni kredit že sedaj, ko ji je nizka cena, ter jo bode oddajal ob svojem času po tako znižani ceni, da bode te troške za varstvo svojega pridelka zmogel tudi manj premožen posestnik. Glede na to in ker se je odboru posrečilo določeno množico kupiti po zelo nizki ceni, oddajal bode kilo modre galice po 33 kr. z zavojem vred, udom c. kr. kmetijske družbe kranjske pa po 31 kr. Primankljaj bode odbor plačal za ude iz družbene zaloge Glavni odbor c kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. — (Razpisana) je služba 3. učitelja na čvvterorazrednici v Radovljici. Plača 450 gld. in sta novanje. Prošnje v štirih tednih. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 16. januarja. Več visokih srbskih dostojanstvenikov odlikovanih z ruskimi redi. Senzačna vest, da je Rusija jamčila za srbsko posojilo, zmatra se v pristojnih krogih za izmišljeno. Pariz 16. januarja. Ruska vlada je sklenila s skupino bank posojilo v znesku 500 milijonov frankov. To posojilo namenjeno je za konvertovanje orijentskega posojila. Kolikor se doslej čuje, Rothschild ni v dotičnem kon-sorciji. Pariz 16. januvarja. V senatu bil je Leroyer s 174 od 186 glasov zopet predsednikom izvoljen. Prejšnja podpredsednika bila sta zopet izvoljena. Pariz 16. januvarja. Zbornica zopet izvolila prejšnja podpredsednika. Hrindisi 16. januvarja. Gospića Bis-land je na svojem potovanji v 7 5. dneh okolu sveta semkaj dospela. CanneS 16. januvarja. Cesar don Pedro semkaj dospel. Praga 17. januarja. V imenu izvršu-jočega odbora nemških poslancev iz Češke razpošilja dr. Schmevkal izjavo, da z ozirom na nemško-češke konference na Dunaji ne bode na 2 6. dan t. m. sklicanega strankarskega shoda v Toplicah, ampak se na kratek čas odloži. Po sklepu konferenc določil se bode dan temu shodu. Kazne vesti. * (Kako dolgo vladajo čari.) Od Rurika do smrti Alensan ira II., torej od leta 862 do 1881 vladalo je v Rusiji 70 velicih knezov, samovladal-cev ali carjev. Povprek je torej vsak vladal 14 let. Kralji francoski povprečno neso doBti dlje vladali, dočim so papeži vladali povprečno le od 7 do 8 let. Seveda je nekaj velicih knezov, kakor Mihajil Ju-revič, Svjatoslav II., Mihael II., Feodor, Ivan II., Peter III., ki so vladali le po jedno leto. Dva ruska vladarja vladala sta po dve leti, 6 po tri leta. Zato jih je pa 21 vladalo nad 20 let. Svja-topoik II. in Elizabeta vladala Bta po 20 let; Ihijaslov in Aleksander I po 24 let, Dimitrij IV. in Aleksander II. po 26 let, Svjatoslav I. 27 let, Vasilij in Peter Veliki po 29 let, Nikolaj I. 30 let, Aleksij 31 let, Mihajil Romanov 32 let, Oleg in Igor po 33 let, Katarina II. 34 let, Vladimir I. 35 let, Konstantin 36 let, Vasilij 111. 37 let, Ivan III. 43 let, in Ivan IV. 50 let. V sedanjem stoletji ni umrl noben car v parnem letu. Pavel I. umrl je 1801., Aleksander I. 1825, Nikolaj 185 5 in Aleksander II 1881. Pet vladarjev in carica Katarina II. iz sedaj vladajočega doma H)lstein • Gottorp je vladalo povprek po 1(J let. * (E n c i k lop e d i č e s k i j slovar) po obra iu, 13. izdaje Brockhausovega „Conversation*-lexikonaa izdal se bode v 18 zvezkih v ruščini. Izdal ga bode prof. I. E. Andrejevski v Peterbugu. Delo začne izhajati drugi mesec in bode dovršono v petih letih. * (Petdeset let župan.) V Tochobuzici na Češkem kmet Fran Brosche že 50 let županuje. Še bolj znamenito je pa, da za njegovoga župano-vanja ni bilo v vsej občini nobene rubežni za davke. * (Mlada tatica.) Dne 10. t. m. je bila v Budimpešti petnajstletna dekla Marija Turina zaradi tatvine obsojena v jednoletno ječo, ker je ulomila v neko hišo in vpč stvarij pokrala. Poprej je pa že bila trikrat kaznovana zaradi manjših tatvin. * (Miš je prouzročila smrt.) V Rjvni v Bukovini pripetil se je čuden slučaj. Kmetica Magdalena Korinčuk je zjutraj, ko je ustala, h itela obuti čevelj, kar v čevlji začuti nekaj gorkega in zasliši neko žvižganje. Takoj vzame notjo iz čevlja in v tem trenotku skoii ven miš. Kmetica, ki je imela vedno nekak poseben strah pred mišmi, se je tako prestrašila, da jo je jel viti krč in jo v jednej uri umrla. * (Tatvina na debelo) Iz magacina tvrdke Herzog in drugovi v Budimpešti pokrala sta Makso Dukass in Moric Zorn večje množine volne in jo zložila v poseben magacin, pozneje pa prodala Matiji Zieglu in Hermanu Wolfu. Budimpeštanske sodišče je zločinca obsodilo v 3'/aletno ječo, Matijo Ziegla, ker je vedoraa kupil ukradeno blago, v jednoletno ječo. Zatoženec Wolf je pa nekaj dnij pred glavno obravnavo umrl. * (Velik prašič.) V Sierningu na Gorenjem Avstrijskem je kmet Anton Lauderl izredil prašiča, ki je imel 2 metra 25 centimetrov dolg, 2 metra 18 centimetrov v obsegu in je tehtal 400 kilo. * (Starih žensk) je več nego moških. Po statistiki za leto 1885 je na Saksonskem živelo 1309 nad 85 let starih ženskih in le 754 tako starih moških Mej temi ženskimi bilo je 1173 vdov 81»/o dočim je mej moškimi bilo le 552 udovcev ali 73% I* tega se vidi, da vdovci ne žive tako dolgo, kakor vdove. * (Prijateljica žival i j.) V Parizu je nekdo naučil psa, da je kral po prodajalnicah. Nekot so psa dobili in nek policijski komisar je odredil, da se ima obesiti To je zvedela neka ruska dama, ki se je takoj obrnila pismeno na predsednika republike da bi psa pomilostil, priloŽivši 100 frankov, da se odškodujejo oni, katere je pes okta-del. Dama v svojem pismu izraža začudenje svoje, da tako omikan narod postopa tako neusmiljeno z živalijo in ne kaznuje rajši gospodarja, ki je psa naučil krasti. Predsednik je hitro pismeno odgovoril dami, vrnivši jej denar, da psa pomilostiti ne more, ker so ga že usmrtili. Nadeja Be pa, da ne bode zaradi tega preslabo sodila o narodu francoskem, ker se je to zgodilo le vsled neke zmot-njave. * (Navidezno mrtva.) V Malagi ua Špauj-Bkem je 7 letna deklica umrla za krčem. Mati je trdila, da je dete le navidezno mrtvo, dasi so zdravniki se izjavili, da ie res umrlo. Ko je mati šla malo počivat, odnesli so mrliča na pokopališče. Ko bo baš hoteli krsto spustiti v jamo, pribiti mati na pokopališče jokaioča in prisili pogrebce, da odbijejo krsto. Jokaje oklenila se je mati otroka, ki se je zares jel gibati in je oživel v veliko začudenje vsoh navzočih. m n..-,.l .in .i opnx<»vniiJM. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-i) vi „ S ei d I i t z - p r a S k i * zelo odlikujejo od družili sredstev, ■ h v..jim prebav ljenje pospe iujočiin in želodec okrepčujočim uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po postnem povzetji razpoSilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. k r. dvorni založnik na Dunaji, Tnchlaiiben H. V lekarnali po deželi zahtevaj v^dno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. I (M »10) ..LJUBLJANSKI ZVOK" »toJI za vse loto za |»<»S lota glđ. 3.SO 1 M eelrt lota gld. 1.15. J a2L£!E= liOtorifae MreĆlse 15. junuvarja. V Pragi : 81, 4, 44, 20, 43. Ttijol ; 1 (*>. januvarja. Pri Slo.ur : K. ing i/, Urna. ~ Val ter, Ulr h, Maurizio z Dunaja — Rffanbart 'u. Gradca, Klinar i Bleda. Pri M*ll«l: Zinuuer i'. .Mailio-a. -- Kris-per /. I Mi naia. — Manhciuicr, (»»blikouskv, Maj er i Dunaja. — Peti« iz Stare^atrga. — Topf i/. B lurta. — Senget u Mar/alia. -■ Neiitnan z Reke. Pri iiitviirNiitMH dvorni Maltnovsklj s Razdrtega, Iv jn/in i« Uoioiivoru: Blesteli i/. Cerknice. — Bitlgfelđ iz I *(»/. 11 n:i. Meteorologično poročilo. Dan M < a opa-1 van j a Stanje barometra v mm. Tem-peratura Ve-trovi Nebo Mo-kiiua v mm. « i—i 7. zjutraj •_*. popol. »v« fter 740*9 mm. 740 1 min. 741*1 BI. — 5-4° C 10" C —3 2° C brozv. sl. svz .-1 8VZ. obl. jan. jas. 0 00 mre. Srednja temperatura —2:1, za "/0 marčna renta . . Akcije narodne banke Kreditne akcije.... London....... Srebro ....... Napol........ 0. kr. cekini..... Nemške marko .... 4°/0 državne srečko 1*6 I, 1864 Državne srečke iz I. 1 Sn t Ogeraka zlai renta l0/,, . Ogeraka papirna renta o°/ Dunava reg srečko f>% . Zetnlj. ob6. avatr. 4,/i'/0 zl Kreditne sivčko .... Rudolfom e are&ke Akcije anglo-avstr. banke Trammway društ velj. 170 ^id včeraj — danes gld, B8-1U - gld . B816 71 B8 ;>'> n 88*86 n 109 75 "T n 109-85 101-80 K'160 n 937 - P8S n ti 85.5 26 n 117-90 117-90 n n 9*83»/, U-88V, » o-66 — „ ft-56 n 7 Ij I —~ ji 57 o^'/, i 95 gld. 188 gld. - kr. 100 „ 1 'i.-> „ 60 „ 101 n "O „ 99 , 05 n 100 &ld. 123 n n tast. 1 i h t i. 110 n 20 „ ino gld. 181 . „ 10 „ 19 » 85 , • 120 .. Ki 1 a 40 r Objava.*) Podpisani Fran Hofievar i/. Velikih Lalifi b. St. 11 izjavi!!!, da so moje razžaljivc lapoVfl ;be, katere sem jaz po g. ( dvetnikn dr. Stor-u pri slavnem c. kr. okrajnem sodišči v Velikih Laiieah de praes, 10. novembra 188S*, IteV. 1028, zoper Matije K o o u v 8 n - a obitelj — sed j kanolist V Ribnlol —- llloŽil, izmišljene, da so te izpovedbe le lavi** tukaj v Velikih Laščah obstoječega krnhoboratva, Osobito od strani tukajšnjega gostilničarju Filažn lludo-vemika. kateri je inene v to raz/.aljivo obrekovanje zapeljal, in izrekam, da bodem sanaprej izogibal se vsacega tacega obrekovanja zoper Kocuvan a obitelj. Velike Lašeo, dne 16. januvarja 1889. (3G) kreira. Hočevar. *) Za vsubino ne vaprejema odgovornosti ne uredništvo ne uprav tiiH vo. polumesečnik, ki izhaja v Ljubljani popolnoma nezavisni organ slovenske inteligencije vseh stanov, bo priobćevai leta 1800 IhbmIuiiicii-IuIibo rasprave o poli tiskih sistemih v Avstro* Ogerski, o narodnopolitiških programih, o nacijo-nalni avtonomiji, o cirilometodijski cerkvi in njeni zgodovini, o slovanskem narodnem gospodarstvu v pogledu ua Slovane našega eesarstva, o važuih sioi ansiiih kulturnih vprašanjih, v vsaki številki članke politiškega in aktuvalnega pomena, dopise iz raznih slovanskih krajev, poročila o važnih dogodkih in delih ter o književnosti vaeh slovanskih literatur. ..SLOVANSKI SVET" stoji za celo leto 4 gld., za četrt leta 1 gld., za Ljubljano, dijake in ljudske učitelje pa B gld. 00 kr. na leto in 90 kr. za četrt leta. Naročnina se pošilja izdajatelju ..SLOVAN SKEGA SVETA" v Gorico (Gorz). (7-8) V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI jo izšla knjiga: Blodne duše. !e"£oiTia,x2.. (,'eški spisal VacNluv IfeiicN-TfebizMk.v. Preložil han (■urnik. — Hala 8U, 523 Strani). Cena 70 k.r., po pošti NO kr. Glasovir dobro ohranjen, proda se takoj po nizkej ceni. Videti je pri :;lano i ene j i ^osp. J. ICuiiipel^nu, Kuioiitflta ecNta št. O. (34—1) Služba občinskega tajnika t A ji do vščiii i z letno plačo 250 gld. je razpisana. — Zmožni prosilci naj ulože prošnje do 31. t. m. pri županstvu v Ajdovščini. <3i—2) *"""" Odlikovano v Parizu 1889 z zlato dr-ZZZZ žavno kolajno in v Gentu 1889 s sre-ZZL. brno C .r,-::: kolajno. ZZZ fie Grolioh-ova obrazna oreme (OrOme Grollch) D0 odpravi vseh nečistosti] kožt^, kakor: pegi OgTO, ogorefoati itd. tor naredi polti svetlo bele in mladin" sko c iste. — Ni nikako barvilo (Schminke). — Ceua (»0 kr. — Glavno raz|iošiljaltdco ima J. Grolioh v Brnu (Moravsko). — V Izubijani ima ralogo Ed. Mahr, parfnmer. (818—8) s kabinetom in kuhinjo, oh tleh, odda Me tnltoj. — l,< itm nnjem. i.'ife J2ia,đSB\/fftviSEkJ W- Kri čistilne trooljice so ae vselej sijajno osvedočilu pri anbavsauiji -.«'■.!. toleNtl., lieolmlii, miviilii Urv(, otrput'iiili u l lil, 8lca>.eaeiii žrlodei, po-mcin|kSMlJI NlnHli d<> jedi}. jctmJlt in oliisl - uiii in.- »/..'. i i> fn presegajo v svojem a&inkn vsa drii^a v n kbuuali toliko prosiavljana sredstva. Ker ti> zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo v-1 Ur., jeden zavoj s d nkatljicami 1 Kld. r. kr. Prodaja (1038—5) lels:a,r:n.a, Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. a£5T~ Razpošilja se vaak dan s prvo pošto. 9 0 VIZITNICE priporoča (ARODNA TISKARN v Ljubljani. ILUSTKOVAN .... .-.. za leto 1890. Uredil, izdal in založil IDrag-otin ^xi"too.r- Doblva se v ,,Xiirodui Tlakavrnl'1 in v bakvarntabi J. G'ontlnl-je*i in BI. t'r-jevi v IJubEjoiii. Naroča bu pa lahko v vseh bukvarnah. --Cena 45 kr., po posti 50 kr. Z3Z Vaeblaa: Pepoleu kalemlarij, koledar, k:.tereimi s> pridejana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: GtanealOgOa cesarske hiše. Sedanji vladarji evropaki. Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni sastopi, deželni odborniki, deželni ponlanci, mestni odborniki, naeilniki uradov, c. kr. notarji, advokati itd. Splošne določbe e. kr. pošt,-. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: NaSi zaslužni možje. Božja polu S oveneuv. V noei lius dk. Ogled pO svetu : Dogodki v Srbiji. Razstav.i v Parizu. Bonlanger. Orijentalska železnica itd. Smeštuee. — Naznanila. %. ,r uvarovsrho društvo n življenje v Londonu. £ Dunaj, GMutHSH št. 1, i Pešta, Franz- Josefsplatz v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 30. junija 1888 ........... Letni dohodki na premijah in obrestih.......... Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1818) ................. • V slednjej dvanajstmeseCneJ poalovalnej periodi uložilo ho je pri društvu za.................. novih ponudb, vsled česar /.naša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah........... Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. li, II. nadstropje pri CuJiii do Zietšeliliotia. (215—10) frank. 109,846.^2347 „ 19,161.^98 78 207,158.040-— 60,971.150*— „ 1.561,757.680*— 9 n amtm sin aišn um rf ^ ! ! **ujJ vi« j«' odlikovanje .'! I LOHSE-ov šmarnićni Eau de Cologne t* bil je odlikovan na zadnji ALdbournskej razstavi in je zaradi svojih osveže-vuluili lastuostij slavno znan ne le kot dodatek k vodi za toileto in kopelj, temveč tudi posebno zaradi svoj.'na modnega, oži vljajoiegta duha z» žepne robce, obleke i. t d , in ti>i v vaeh deželah bolj ceiiijo, no^o jednotno Kolonjako vodo. Gustav Lohse, 46 Jftger-strasse, Berlin, dv-orni parf-amevir. (719—99) Dobivajo se v vseli prodajalnicah parfuma in galanterijskega blaga. n t* t I t ■M) I Izdajatelj m oiJ(;ovunii urednik: Drugutin lit iiur. Lastnina in tisk „Ndrodno Tiskarnu".