kvćljJKI RAVNATELJ LJUBLJANA JU'"? O? F. A V T I 217 Lbt izMmvaakl L 6u50 ▼•t — $ V isrokoati I kola. ishrale, p mctallo, Tk Mptambra 1927. StavUka * Letnik Lil EDINOST CrcđniMfo in «pnvaiMfos Trrt 1$. »lica S- Fraaccaco d'A*kl 20. Telefon 11-57 Dopisi naj ae poliljsfo {tkljtiEao uredaiifrm, ofl&si. itUa* mecf|e in denar pe upravniltvu. Rokopisi ee ne vieSeto. Neireokiraa* fi— M n« tprejemefo* — Last, založbe in tisk Tiskarne «Edinosl*. PodaredniitTO ▼ G o r i c i i ulica Giasut Cerdacci R. 7, L n. — Telet it Glavni in odgovorni nrednik; prof. FOip Peric. Družina Družine so celice, iz katerih |e sestavljena človeška družba. Brez teh celic si človeške družr be še misliti ne moremo. Ce naj bo naš cilj, da postani človek dober in plemenit član človeške družbe, je družina smoter, ki stremi za tem, da človeka vzgoji tako, da bo v njegovo dobro m tudi v dobro soljudi, ki ga obdajajo. Pesimisti pravijo, da se vse na svetu ruši. Res opažamo, da se človeška družba razkraja v svojih temeljih, ki jih tvorijo družine. Ali se je cilj človeške družbe, da napravi človeka dobrega in plemenitega spremenil * Ali je ta danes izven človeka in je človek, ki je glaven, ker je božja stvar, postal samo sredstvo za dosego kakšnih drugih ciljev? Morebiti. Vemo samo to, da se mnogotere dobrine človeške družbe, ki so se v teku dolgih tisočletij izkazale kot dobre, danes pršijo v nič. Pred kratkim sem videl v nekem tujem humorističnem listu pomembno karikaturo. Predstavlja dve sliki. Frva nam kaže očeta in mater zvečer pri petrolejki, ki bereta v krogu svojih otrok. Spodaj je napisano: «Družina nekdaj». Druga slika kaže prazno družinsko sobo, sa*-mo telefon zaman kliče odsotne člane. Spodaj je zapisano: "Družina danes». Ali ni v mnogih slučajih za-tes tako? Družina hodi čudna pota. Včasih tudi na deželi. Hči hodi na plese; to je njena poglavitna skrb. Sin pa ponocuje. Oč« in mati dremljeta in mislita na stare čase; če ni doma morebiti sama mati, oče pa sedi v gostilni. Razni učenjaki, ki trdijo, da propada srčna človeška kultura, imajo popolnoma prav. Toda te propasti nas ne bo obvarovalo nič, če ne bomo preosnovali človeka. Človeka pa je mogoče preosnovati samo s pomočjo družine. Družina so edino ugodna tla, družina je šo\a, iz katere vzide boljši človek, ki ne bo drvel v moralno propast, ampak k višjim ciljem. Preosnujmo torej družino — in preosnovali bomo človeka! Pred nedolgim časom sem bral v neki rimski reviji sledeče besede: «Družine bi morale postati žarišče nove kulture, one bi morale negovati v povečani meri čitanje knjig in iztrgati našega človeka z ulice!» Ce pregledamo te besede do.dna, bi jih lahko izrazili takole: Zberi-mo zopet ljudi v krogu svojih družin; vrnimo jih lepi, mirni domačnosti, medsebojni ljubezni in spoštovanju, družine naj bodo naša prva šola, naša domača cerkev in naše domače društvo! S tem ne bomo storili nič novega, obnovili bomo samo staro šego in se obvarovali pred moderno k vari j ivo razvado bega na ulico. Le zamislimo se v tiste Čase in v tiste družine, ki so mnogo polagale na to, da so bili otroci tako vzgojeni, da so bali staršem v veselje in človeški družbi v korist. Ali si morete misliti kaj lepšega, nego je domača šola v krogu družine? Jedva so otroci odrastli. pričeli izgovarjati prve besede, že so se zanimali za razni predmete in pojave v naravi, ki so jih jim starši razlagali, da se je bistri, otrokov duh., se večalo zanimanje in rastlai ljubezen do vseh stvari. Komaj je otrok dovrši peto leto, že je mati vzela zvečer abecednik in je dejala: «Zdaj se boš pa učil!» In otrok, se je učil in poznal črke in znal nekatere, včasih tudi vse, zapisati, še preden je prestopil prag šolske sobe. Če danes ponekodi tožijo, da so Šolski uspehi slabi, izvira od tega, ker dom ne sodeluje dovolj živo s šolo. In knjige? Saj so V lepem Bpominu s poezijo okrašeni zimski večeri, ko burja piha okrog voglov, sneg zameta, v peči poje ogenj, petrolejka gori, oče ali eden izmed sinov ali hčerd pa vzame iz omare v kotu katerokoli še neprebrano knjigo, jo odpre in bere, da drugi poslušajo in sledijo v duhu v neznane pokrajine davnih, časov in naslajajo svojo dušo. Dobro be-rivo ne bistri samo razuma in širi izobrazbe, ampak blaži tudi srce; čloiek postaja boljši, plemenitejši, dovzeten za vse dobro in blago. Ali ni tak zimski večer v di*užini nekaj idealnega, da si lepšega, ubrane j šega, ne moremo želeti? In ne smerno pozabiti tudi na odnos človeka z Bogom. Po kolikih družinah pa s« Se vršijo zvečer verske pobožnosti, ki so bile tradicija skozi dolga stoletja? Ali še učć matere svoje otroke lepe molitvice, ki jih molijo večer za večerom, jutro za jutrom? Treba je, da se v družine zopet povrnejo blagodejni mir in skupne molitve, zakaj kadar se družina pogovarja z RIM, 10. (Izv.) Odbor za določevanje cen vneto nadaljuje svoje delo in strani predvsem za tem, da spravi pil določevanju cen, stroškov in mezd profesionalna udruženja v sklad z akcijo vlade. Kakor doznava a^ gencija «cInformatore della Stampa», bo odbor v kratkem času predložil vladi svoje prvo ______ | poročilo o osnovah korporasij- Bogom, še pogovarja tudi sama I ske politike, kot jo narekujejo med seboj, njena vez se utrjuje, j načela fašistovske države. duša pa se dviga k dobremu. To bi bile temeljne točke, na katerih je treba zopet zgraditi družine tam, kjer sta jih moderna kultura in civilizacija raz-gnala. Na teh točkah je treba znova dvigniti človeka iz puste- Rimski guverner pri predsedniku vlade RIM, 10. (Izv.) Davi je sprejel predsednik vlade v palači Vi-minale rimskega guvernerja kneza Potenzianija, s katerim ga, nezmiselnega materijalizma se je razgovarjal o perečih vpra-v višino, ki je človeka vredna, ganjih, ki se nanašajo na preče bomo vse to storili, bomo stolnico, in o ukrepih, ki so po-doprinesli lep del k obnovi člo- trebni za ureditev teh vprašanj veške duše, obnovi, ki je neob- Posebno poročilo, ki bo v krat-hodno potrebna; ob enem pa kem objavljeno, bo vsebovalo >omo imeli tudi sami neizmer- podrobnejše vesti o vprašanjih, no zadoščenje in stotere koristi, ki so bila predmet današnjega ki se jih danes niti ne zaveda- razgovora, in o ukrepih, ki so mo. - r Mednarodni kongres liziko« otvor jen v Comu COMO, 10. (Izv.) Danes ob 11. uri se je otvoril mednarodni tehnično-znanstveni kongres br- bili določeni v korist rimskega mesta. - Tržaški škof pri papežu RIM, 10. (Izv.) Davi je sprejel papež tržaškega škofa mons. Fogarja v posebni avdijencL Po ____________________________ tej avdijenci je sprejel papež zojava in telefona potom in brez I romarje iz treh Benečij, med žice. Kongres je otvoril v imenu katerimi je tudi 100 Trtačanov. kralja in vlade državni podtaj- Danes popoldne so se romarji nik pri prometnem ministrstvu Speljal j v Bologno, kjer se bo-on. Pennavaria. do udeležili velike procesije, s RIM, 10. (Izv.) Danes zvečer katero ge ^ zaključil tamkaj-je odpotoval državni podtajnik g^ evharistični kongres, pri prometnem ministrstvu on. Martelli v Como, kjer bo zasto-pal vlado na zasedanju mednarodnega kongresa fizikov. Med mnogimi udeleženci kongresa je tudi 14 fizikov, ki so bili že odlikovani z Noblovo nagrado. Zaključna seja kongresa, na kateri bo imel senator Marconi zaključni govor se bo vršila na Kapitolju v Rimu. Briandov govor na zasedanju Družbe narodov 2ENEVA, 10. (Izv.) Dogodek današnjega dne je tvoril govor francoskega zunanjega ministra Brianda. Briand jje Jzagovarjal v svojem govoru delo Družbe narodov in na podlagi konkretnih dejstev je dokazoval njen veliki pomen. V ostalem pa je poleg drugih tudi on povdarjal potrebo, da Družba narodov na vsak način še bolj razvije »roje delo- Newyorikl iupan gost zimskega guvernerja RIM, 10. (Izv.) Rimski ^jer- reUo^emu ž^u I vanje. Določbe Družbe narodov Walkeic i?WT. ^U!amtR«^Utlm[UUKMI BERUTZ-SCHOOL Trst, Via Fabio Filzi 23 - telef. 44-82 Pouk In prevodi v vseh jezikih. 87i RVfl leerlĐioalno mazilo OVA T #4 ki odpravi ra&iialaa f € H KURJA OČESA i Dobiva se v vseh lekarnah. FARHACIA SP9I1ZA - Via Tor S. P.ers 10 - Trst Vojna se proglasi za mednaroden zločin. Sporedno z zasedanjem Družbe narodov se vršijo v Ženevi razne konference in razgovori med zunanjimi ministri posa^ meznih držav. Med temi je tudi konferenca Male antante, ki se sestaja že ves teden. Zunanji ministri Beneš, Titulescu in Marinković razpravljajo o položaju, ki je nastal v Romuniji po smrti kralja Ferdinanda, o akciji lorda Rothermereja, o tiranski pogodbi in drugih problemih. V sredo se je jugoslovenski zunanji minister Maifinković sestal z bolgarskim zunanjim ministrom Burovom ter sta dolgo konferirala o zbližan j u med obema državama in sklenitvi jugoslovensko-bolgarske trgovinske pogodbe. Glede odnoša-jev med Bolgarsko in Jugoslavijo je minister Aleksander Bu-rov izjavil novinarjem, da je prej vsak incident na meji obeh držav izzval težke krize v medsebojnih odnošajih, sedaj pa se vsi taki spori rešujejo v popolnem medsebojnem sporazumu. Politika obeh držav stremi, je dejal Buro v, po čtm ožjem medsebojnem sporazumu. Prekooceanski poleti V poslednjem času so se poleti preko oceana, ali vsaj poskusi za. take polete, zmerom bolj množili, ž njimi pa so se ponavljale nesreče, ki jih je povzročila ta velika borba človeka p|roti naravnim elementom in ki so vedno znova zahtevale novih človeških življenj. Koliko ljudi je doslej plačalo s svojim življenjem poskus, preleteti' ocean? Prva letalska nesreča na morju se je pripetila v decembru 1910. leta, ko je utonil Cecil Grace, ki je hotel poleteti preko v Rokavskega preliva. Maja 1918. se je ponesrečil Francoz Gustav Hamel na poletu iz Crotoya v London. A-prila 1924. so utonili Holandec Tyl in dva sopotnika na potu iz Londona v Amsterdam. V letu 1927. pa so se pričeli prekooceanski poleti. Maja 1927. sta izgubila svoji življenji Saint Rozman in Mouneyres pri poskusu, da prele tita južni Atlantski ocean. Istega meseca sta padla tudi Nungesser in Goli na potu iz Pariza v New-York. Tekom poslednjega avgusta so se ponesrečili kar trije poleti. V valovih Tihega oceana so izginila letala «Miss Doran», «Golden Eagle» in «S piri t of Dallas» s svojimi posadkami vred. In sedaj, ob pričetku septembra, so se potopila spet tri letala v Atlantskem oceanu. Prvo je utonilo letalo «Saint Raphael» in ž njim polkovnik Minchin, kapetan Ha-miltan in princezinja Loewen-stein-Wertheim; drugo letalo je bilo «01d Glory» z letalci Ber-taudom, I. D. Hillom in Pay-neom. In takoj naslednjega dne sta našla svojo smrt v valovih letalca Tuffy in Metcalf s svojim «Sir John Carlingom». Amerika, ki je spočetka, podpirala in razpisovala nagrade za prekooceanske polete, pa se jim je sedaj naenkrat uprlai Javno mnenje se je nenadoma in pod vplivom teh nesreč postavilo proti tem vratolomnim poskusom. Najizraziteje se je ta odpor pokazal v Kanadi, kjer pripravlja vlada celo zakonski načrt za prepoved prekooceanskih poletov, ki bi se pričeli na ozemlju kanadske države. Tefc-ko pa bo zatreti ali tudi samo omejit! človeško težnjo po novi zmagi nad naravnimi elementi in po novi kulturni pridobitvi, ki, če že ni, pa bo gotovo v kratkem času zadobila velik pomen za človeštvo. u. •EDINOST* V listu, dne 11. sepU—.. Politične beležke V ruskih komunističnih krogih Te dni je zasedal v Moskvi plenum osrednjega izvršilnega odbora komunistične stranko moskovske organizacije, ki jc najvažnejša med vsemi organizacijami v Rusiji, kajti njej pripadajo vsi člani vlade in vsi prvaki komunistične stranke. Na tem zasedanju je govoril o najbližjih nalogah moskovske komunistične stranke komunistični prvak Uglanov, ki je med drugim tudi potožil, da je v zadnjem ča-su zavladalo v moskovskem komunističnem centrumu prav veliko mrtvilo, ki se najjasneje očituje v okolščini, da stranka ne napreduje, čeprav Število delavstva, med katerim se skoro izključno rekruftirajo člani komunistične stranke, v zadnjem času stalno narašča. Obenem se opaža, da odstotek delavcev v ko- munistični stranki pada, in to iz razloga, ker mnogi komunistični delavci zapuičajo «delavski razred« in se potegujejo za vodeča mesta v upravi, da se na ta način odtegujejo delu v tovarnah. V septembru leta 1926. je moskovska komunistična organizacija štela 127.621 članov, med katerimi je bilo 90.308 delavcev (t. j. 70.8«), 1. julija leta 1927. pa je število članov znaSalo 126.318, med katerimi je 85.414 delavcev (t. j. 67.7%). Potemtakem je Število delavcev v stranki tekom devetih mesecev padlo za nad 3 odstotke. Uglanov je omenil tudi drug karakteristični pojav, ki se očituje v okolščini, da je v velikih industrijskih podjetjih v moskovskem okrožju odstotek komunistov napram skupnemu Številu delavcev zelo nizek. Izredno pičel je ta odstotek med delavci v predilnicah, kjer so zaposlene večinoma ženske. DNEVNE VESTI Drugič poNorJenl Tukajšnja prefektura je poslala ravnatelju našega lista prof. Filipu Pcricu naslednji prefektov ukrep: Št. 082-8124 Prefekt tržaške pokrajine Videvši list «Edinost» od 1. t. m. štev. 208, kateri izhaja v Trstu; upoštevajoč, da v obrazložitvi polemike v članku «lialijansko življenje v sodbah inc^emcev. Polemika Times-Giornale d'Ita-lia» ni one objektivnosti, ki je potrebna, da ae v čitatelju vzbudi točni zmisel stvari ter ustvari pravična sodba o položaju, in je torej obrazložitev sposobna, da razdraži duhove ob nevarnosti za javni red; upoštevajoč, da je odgovorni direktor lista g. prof. Filip Peric s to objavo dokazal, da ne upošteva prvega posvarila, ki mu je bilo formalno dano 29. julija 1927; seslišavši mnenje komisije, sestavljene po predpisih čl. 2. kr. ukaza z dne 15. julija 1925, štev. 3288 (izpremenjenega v zakon dne 31. decembra 1925, Št. 2309); posvari drugič, v smislu in z učinki, o katerih je govor v členih 2. in 3. kr. ukaza z dne 15. julija 1923, štev. 3288 (spremenjenega v zakon dne 31. decembra 1925, št. 23G9) odgovornega direktorja lista «Edinost», kateri izhaja v Trstu, v osebi gospoda prt*f. Filipa Perica. V Trstu, 9. septembra 1927. L. S Leto V. Kr. prefektura tržaške pokrajine — Kabinet Za prefekta: Zanconaio* Premelženia 9 učiteljski službi Premostitvene odloke so dobile še naslednje učiteljice: G.čna Zora Kovačič, iz Dorn-berga, je premeščena v Solicro pri Secchiu v pokrajini Mode-na; g.čna Leopolda Leskovec, učiteljica v idrijskem okraju, in g.Čna Francka Pagan iz Zakri-ža pri Cerknem, sta premeščeni na nova službena mesta v notranjost države. Včerajšnjo notico pod tem naslovom treba pe-praviti, ker je tiskarski škrat nekaj po svc.je naredil. Iz Brji pri Rihemberku je bila premeščena v pokrajino Modeno g.čna Marica Soban in ne Zupan. Za upsksjeag učitelje Udruženje državnih upokojencev iz Julijske Krajine sporoča: Na( večkratna posredovanja tega udruženja in na povoljno mnenje višjega Računskega dvora je naučno ministrstvo odredilo, da se poboljški pri pokojninah, o katerih govori kr. ukaz t dne 13. avg. 1926 štev. 1431, podelijo tudi vsem upokojenim učiteljem goriške, istrske in vi-demske pokrajine. Tukajšnje šolsko skrbništvo je že poslalo iostvarne likvidacijske načrte zavodu «Cassa Depositi e Pre-stiti» v Rimu, ki bo poslal plačilne naloge posameznim sekcijam drž. zakladnice. RAZPUSCENA DRUŠTVA Prefekturna oblast v Gorici je te dni razpustila naslednja društva, navajav v-^^tltvenfh odlokih, da njihovo delovanje nI bilo v skladu z nacionalnim redom: Prosvetno društvo «5krjanček» ▼ Cepovanu; Prosv. dr. «Hrast» v ftt. Mavru; Prosv. dr. «Lipa» v Biljani; Prosv. dr. na Dobrovem; Bralno in pevsko dr. «Pevnica» v Podsabotinu; Prosv. dr. na Livku; Prosv. dr. v Svinem pri Kobaridu; Prosv. dr. dr. «Citalnica» v Ponikvah; Prosv. dr. «Dom» na Logar-itih pri Podcnetou; Prosv. dr. «Bo-dočnost» na Slapu ob Idriji. Iz istih razlogov jo bilo po Goriškem razpuščenih tudi nekaj Marijinih družb in vrtcev. Z motivacijo, da ni delovala v skladu z nacionalnimi interesi, je bila razpuščena že pred nekaj dnevi Telovadna zveza v Trstu. Cene mesu. TukajSnji municipij sporoča, da so bile, sporazumno s prizadetimi sindikalnimi organizacijami določene za meso naslednje cene, ki so stopile v veljavo včeraj, v soboto 10. septembra: Prednji deli, s kostmi: L 6.20 za kg; zadnji deli, s kostmi: L 7.60 za kg; meso brez kosti: L 10.80 za kg. mmmmmmmmm TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 10. 9. 1927. Pretekli teden se je zaključil z nekoliko klavernim trgom. Ne more sc sicer reči, da je bil sobotni trg ravno slab, toda v primeri z zadnjimi sobotami je stal precej nizko. Najlepše se je na trgu držal krompir, ki je odhajal v velikih količinah. Tudi zelje je imelo precej povpraSevalcev, Ne tako fižol, katerega Že zbirajo v skladi&čih in kjer ga iščejo navadno interesenti. Sadje je bilo zelo mirno. Najboljše stališče so imelo čeđplje in breskve. Cene so bile danes sledeče: Zelenjava! Cescn 100 lir za stot; rudeča pesa za kuho 100-160, navadna pesa za kuho 100-160; navadna pesa 100-190: korenje 120-100; vodne dinje 70-130; čebula 50-60; fižol v stročju 150-240; fižol v stročju za luščenjo 130-240; loMke 130-400; malancanc 00-150; rdeče-zelena paprika za kuho 50-160; krompir 50-70; zeleni poper za kuho 1C0-120; radič 100-400; spine ča 1U0-2S0; šelen 100-170; buče za kuho 100-180. Sadje: čosplje 35-110; breskve GO-500; fige 30-120; indijske fige C0-70; limone 35-45 lir za zaboj; •melancane 100; jabolka 35-150; hruške 00-320; grozdje 100-300. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% viSje. Iz tržaškega življenja Avtcmabiiska nezgoda pri Miljah - stiii osebe ranjene Včeraj popoldne se je dogodila na cesti med Miljami huda avtomobilska nezgoda, ki bi bila skoro imela tragifine posledice. Okoli 16. ure se je pomikal po tej cesti tovorni avto tukajšnja tovarne strojev pri Sv. Andreju, na katerem so se poleg Šoferja Frana RipiČa nahajali Se Štirje uslužbenci omenjene tovarne, in sicer: £54etni inženir* Remigij De Marchi, stanujoč v ulici Set-tefontane št. 30; 32-letni težak Dominik Apollonio, stanujoč v Rocolu-Cacciatore St. 1216; 42-letni težak Fran Dodič, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni Eg. št. 172 in 41-letni pisarniški sluga Ferrucdo Fabbri, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni zg. St. 520. Trije delavci in inženir so se bili podali z avtomobilom po službenih opra^rkih v ladjedelnico S. Rocco in so se vračali v Trst. Ko je avto, ki je vozil s precejšnjo naglico, privozil do moeta pri Miljah, se je nenadoma pokvarilo krmilo, radi česar je Šofer izgubil oblast nad avtomobilom, ki se je v naslednjem trenotku prervmil v jarek kraj ceste, globok kake Štiri metre. Pri tem so možje, ki so se nahajali v avtomobilu, vsi rasen Šoferja, ki je ostal nepo&kodovan, več ali manj hudo pobili, a k sreči nihče nevarno. Inženir De Marchi se je pobil po glavi in se opraskal po levi rami, Apol-lonio si je izpcLhnil desno roko v zapestju in se ranil na reč mestih na obrazu, Dodič se je poškodoval na levi nogi, Fabbri pa je zadobil do kosti segajočo rano na čelu. K sreči i« kmalu potem privozil tam mimo s svojim avtomobilom zastopnik tovarne avtomobilov Ford, Ivan Klim, ki jc stavil na razpolaga ponesrečencem svoj avto ter jih prepeljal v tukajšnjo bolnišnico, kjer so dobili potrebno zdravniško pomoč. Nato so bili vsi Štirje prepuščeni domači negi. Apcdlonio, Do Marchi in Fabbri bodo ozdravili v 10 dneh, Dodič pa v 8 dneh. Savtciner Mavca Radi brezposelnosti in bede je 50-letni tesar Izidor Lenardon, stanujoč v ulici S. Marco St. 7, predsinočnjim tako obupal nad življenjem, do, si je zaželel smrti. Ta zlervešča želja je ob vladar la v njem prirojeni življenski nagon in ga naposled prltiraia do obupnega koraka. Okoli 23. ure je nesrečnik skočil skozi okno svojega stanovanja v tretjem nadstropju na ulico, kjer je obležal nezavesten v luži krvi. Ljudje, ki so ga našli kmalu potem, so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki pa je na prvi pogled spoznal, da ho njegova pomoč zaman. Len ar-don se je že boril s smrtjo; imel je počeno lobanjo, in druge težke notranje poškodbe. Nesrečnik je bil prepeljan v mestno bolniSnico, kjer je pa čez dve uri izdihnil. Tržaško sodišče ■Domače sadevs* pred sodfSSsm. Marija Parmisani, por. Monopoli, je vložila proti svojemu soprogu Ubaldu Monopoli, ovadbo radi zlostavljanja. V ovadbi je rečeno, da j© Monopoli že pred tr^-mi leti udaril svojo hčer Josipino tako močno po ustih, da ji je zbil en sob. Ob tisti priliki ji je tudi zlomil en prst. Svojo Ženo je baje večkrat kiofutal in tepel ter jo na vse mogoče načine žalil. Na obravnavi, ki se je vršila včeraj pred tržaškim kazenskim senatom, je obtoženec povedal vzroke svojega postopanja Pravi, da je vedno sumil,0da mu je Sena nezvesta in da ga vara z nekim Indelicato. Pozneje je bil ljubosumen tudi na nekega Zegrino. Soproga da je zelo lahkomiselna in da vzgaja tudi otroke v tem smislu Tako je prišlo, da je Jo-»ipina prinesla zelo slabo spričevalo domov in kratkomalo izjavila, da ne gre več v Solo. Takrat jo je pretepel, nikakor pa poškodoval. Drugi zvon v tej zadevi — žena obtoženca — pa pravi drugače. Marija pravi, da je imela z Ubal-dom 18 let pravega pekla. Vedno se njen mož opija in zapostavlja družino. Pretepal jo je baje skoro vsak dan. Tudi hči nastopi proti očetu. Pravi, da se jo oče vedno opijal in zahteval od nje ves denar, kar ga je zaslužila. Ima 1Q0 lir na mesec. Priča Angel Zigrino pove, da je Monopoli res bil ljubosumen nanj. Ni pa imel povoda. Videl je, kako je prisolil radi tega ženi zaupnico. Se več drugih prič Izpove v tem smislu. Za poškodbe pred tremi leti, o katerih govori obtožnica, ni prič. Državni pravdnik, cav. Arbanas-sich zahteva, da se Monopoli radi lahkih telesnih poškodb obsodi na dva meseca ječe. Brani odv. Zennaro, ki precej ostro nastppi proti toftiteljici. Pravi, da išče ta ženska v obrav, navi vzroka za ločitev zakona. Tudi proti hčerki Josiptni rabi precej ostre izraze. Sodišče je obsodilo Monopolija na en mesec ječe. Iz mta Pol dr. Eitaut v Trsta ZAVAROVANJE POLJEDELCEV Na nage tos tvarno obvestilo v «Edinosti« od 31. julija 1927. na tem mestu, nam prihajajo ne-številna vprašanja za natančnejša pojasnila. Stvar je sicer zelo obširna« mislimo pa, da širši javnosti zadostuje naslednje: Ce se kdo zanima in hoče hiti poučen o vsaki podrobnosti, priporočamo, naj si nabavi, poleg zakonov, tudi knjige: Silvio Rameri: «Gli infortuni del lavora in agri-coltura, Manua'le pratico», ali E. Berraia: «Gli infortuni agri-coli». Vsi delavci moškega in ženskega spola od 12. do 65. leta, ki sc. zaposleni na kmetijah ali v šumah, so smatrajo zavarovanim proti nezgodam s polnim pravom, in sicer v naših (novih) pokrajinah zaftsnši s 1. Januarja 19Z§. Delavci od 9. do 12. leta in od 65 let dalje, ki o-stanejo invalidi, imajo tudi pravico do neke odškodnine, ki se pa računa po posebnih kriterijih. Posledice nezgod so: smrt, absolutna in trajna delanezmož-nost ali delna trajna delane-zmožnost. Slednja pa mora presegati 15% jlelanezmožnosti, da ima prtzfcdeti pravico do odškodnine. Vsak zdravnik (navadno občinski), ki pomaga ponesrečencu, je dolžan izdati zdravniško spričevalo, če bo, po njegovem mnenju, poškodba povzročila več koi petdnevno absolutno katera se dobi pri «Sindacato Giuliano di Assicuraoione Mu-tua por gli infortuni sul lsworo» v Trstu, via Coroneo 21. Ce tega fonnularja ni pri roki, velja kot prijava tudi spričevalo na prostem papirju. To spričevalo mora izročiti zdravnik sam ali po drugih osebah, na lastno (zdravnikove) odgovornost, ne poeneje kakor naslednji dan po prvi zdravniški pomoči, na poštnem uradu. Fo&tni urad dostavi spričevalo v priporočeni pošiljat vi, prosti vseh pristojbin, na »ajvarovaljii. zavod. Spričevalo mora hiti vedno overovljeno od županstva. V »lučaju, da je nezgoda povzročila smrt ali pa absolutno delanezmožnost, ki po predvidevanju zdravnika bo trajala več kot 40 dni, mora zdravnik prepis spričevala — prijave izročiti oblastvojn javne varnosti, da slednje brzojavno obvestijo pristojne urade. Za začasno absolutno delanezmožnost dobiva ponesrečenec odškodnino — razen prvega dne (katerega plača gospodar), ko se je zgodila nezgoda — skoči devetdeset dni; če delane-zmožnost postane ali se prizna kot trajna (mora presegati 15% delanezmožnost i) dobi ponesrečenec odškodnino, provizijo imenovano. Navedeno velja za Mavm ženskega in moškega spola, gospodarji pa ne dobijo odškodnine za začasno delanezmožnost, pač pa za trajno. Toaadevni zakon je od 23. 8. 1917, »t. 1450; nadaljnje tepre-membe vsebujejo zakoni od 24. S. 1921, št. 297, 11. 2. 1923, št. 432, 15. 10. 1925, It. 2050, in min. odlok 22. 6. 1927. zdržnost dela. To spričevalo mo-' ra biti sestavljeno po tiskovini, Razpredelnica odškodnin mm agrarne nezgode Smrtne nezgode: Spol Starost ponesrečenca moški ženski od 12 do dopolnjenih 15 let 3000 2250 „ 15 „ „ 23 „ 6000 3000 „ 23 „ „ 55 „ 7500 3750 „ 55 „ „ 65 „ 4500 2250 Nezgode, ki povzročijo trajno absolutno delaaezinožnost: od 9 do 12 dopolnjenega leta 5400 3600 „ 12 „ 23 „ „ 7500 4500 „ 23 „ 55 „ „ 9750 6000 „ 55 „ 65 „ rt 6000 3000 Nezgode, ki povzročajo trajno delna delanezmožnost, se računajo na bazi te razpredelnice, kakor za trajno absolutno delanezmožnost z odbitki sorazmerno z delno delanezmofc-nostjo. Nezgode, ki povzročajo začasno delanezmožnost: Dnevna odškodnina moški ženske od 12 do 15 dopolnjenega leta 1.50 1.50 n 15 „ 65 ,, n Na* paljsdsloc naj lz kratkoga pojasnila psvzame: L) da agrarno zavarovanj* so vrti avtomatično, brez sklopa* sfa fcskirtli pogodb; to j« ko-lohHiao zavarovanja salih pokrajin ; 2.) da ni treba plačevati ob rokih zapadlosti zadevaš pmrffe; plača so — kakor ntao _ s vBUmdmml pri direktnih davkih to * 3.) da al treba prijavljati sa-To Jo dattan storiti mM i^jtossa^leaa 17. 4.— 3.— OŠKODOVANCEM, ki imajo opraviti s Karniško zadrugo v Tolmeču (Coosorzio Candco fra le Cooperative di Produzkme e Lavoro in Tol-mezzo) pošilja ta zadruga obvestila sledeče vsebine: Radi potrebnega znanja in navodila se naznanja, da s kr. u-kazom od 2. junija 1927, št. 1200, objavljenim v uradnem listu cGazsetta UfficisJe» z dne 20. 7. 1927, št. 166, je «Consorzio fra ls Cooperative di Produzione e Lavoro» s sedežem s Tolmezzu stavljen v likvidacijo v smislu kr. odloka-zakona od 13. 8. 1926, št. 1554. Likvidator: Inž. Giorgio di Ricco. L G. M. Glasom člena 42, kr. odi. z dne 12. 7. 1923, št. 1491 pripada po pokojnemu vojaku pokojnina ženi ali otrokom. Starši prejemajo v takem slučaju le vzdrževalnino v meri ene tretjine svote, katera bi jim pripadala, če bi pokojni vojak ne bil oženjen. Potemtakem ni govora o kakšnem povišicu likvidirane in nakazane vzdrževal« nine. Tajnlfttvv. Vesti z Goriškega 1 ——i — Goriške mestne vesti .Toda sodni dvor je tudi to prof- njo vnovič zavrnil in tako ae je o-krog'devete zvečer razprava prekinila in se nadaljevala v soboto popoldne ob treh. Brano del Re obujen no Z leti lete ln 1519 L kazni Popoldne ab treh se je nadaljevala obravnava proti obtožencema. K dvema odvetnikoma, ki ju branita, je pristopil Se tretji, odv. Sartoretti. Najprej je predsednik .zaslišal več prič, ki jih je predlagal državni pravdnik kot tudi obramba. In sicer so bili zaslišani; Poročnik Palermo, branjevec Spaazali, Italija Fabbro, Atilij Carnano, Vineril Lesič, komisar Guidolo, Marija Moretta, Marija Faroetta in Emilija Branko-vič. NajVažnejSi je bil Spazzali, ki razprodaja svoje blago pred kavarnpi cComrnercio« in ki je trdil, da je z gotovostjo videl, rta je vozila iaaska. Dočim je trdil Carnano, da je vozil moški, ki je najprej stopil iz avtomobila na desni strani, za njim pa na isti strani ženska. Lesič, si je nahaja) nedaleč od kraja nesreče v delavnici, je pritekel na lice mesta in pomagal spraviti proč avtomobil. Takrat je videl, da so bile zavore uporabljene. Dočim je trdil komisar Guidalo, da je izprašal Kake pol ure po nesreči malega otroka, sina Bruno del Re-ja, kdo je vodil avtomobik Otrok je odgovoril: «Ata, toda ne mama». Marija Moretta je videla, da je sedela od spredaj na avtomobilu ženska, toda na levi strani moSkega, ni pa vedela, da se nahaja na desn! krmilo, radi čeear je, ko je sliAala druge ljudi govoriti, da je ženska vodila avto, mislila, da jo je v resnici videla pri krmilu in će v*k)ik' nila «0 te preklicane ženske, ki prinašajo vedno nesrečo»! Ob tej opazki je vsa dvorana bruhnila v smeh. Druge priče niso izpovedale ničesar novega. Po izprašanih pričah sta odvetnika vnovič prosila sodni dvor, naj bi dovolil, da se pregleduje avtomobili v kolikor so poškodovani, kakšen vzrok je bil, da se je zgodila nesreča na ta način. Odv. Sartoretti ojjomni, da je obtoženec vojni invalid in da ne vidi na desno oko, da je poročen., in ima ženo v Fanni. Prosi, nar bi se dovolila začasna svoboda in naj se dovoli 3-dnevni odlog, v katerem bi se i^reskrbelo še /a druge priče. Temu oporeka drž. pravdnik odv. Miglietti Nato se dvigne državni pravilnik. Najprej se spomni umrlega, opiše- njegove zasKige in v vzne-opjSe njegovo azslupe in v vznesenih bese-dah toži nad izg*ul>o tako vrlega moža. Vsi p^shiaialci v dvorani stojo poslušajo. Nato dokazuje, kako .številni so danes prestopki cestnega zakonika, ko-i liko, nesr&č je danes po cestah, 'povzročenih radi podobnih ince-dentov. Dokazuje na podlagi raznih pričevanj-, da je Maruš resnično vodila avtomobil in je zato delno odgovorna, delno pa Bruno del Ro, ki je poleg tega kriv tudi radi prevelike nepazljivosti. Končno predlaga za obtoženca 3 leta zapora in 2000 lir kazni. Za njim se dvigne odvetnik Pinnausic, ki se istotako najprej spomni ponesrečenega ipodpolkov nika. Zagovarja Marusevo in jo skuša popolnoma oprostiti krivde kar se mu deloma posreči. Odvetnik Vinci brani obtoženca, mora se pa tudi dotakniti o-brambe Marusove, ker s tem da se dokaže njena nedolžnost, odpa-d,e del odgovornosti, ki jo nosi Bruno del Re, ker je poveril krmilo neizkušeni ženski. Prosi sodnike, naj bodo usml.jeni, saj hi bil tudi pokojnik v svoji velikodušnosti sodil milo, če bi vedel, da sodijo nekoga, ki je po svoji neprevidnosti zakrivil njegovo smrt. Končno govori odvetnik Sartoretti, ki pobija krivdo Marusovo in prosi sodnike, naj milo postopajo z obtožencem, ki je sicer povzročil smrt s svojo neprevidnostjo, toda vzroki te neprevidnosti Se daleko niso bili taki, da bi se ga lahko strogo obsodilo. Sodni dvor je po več kot pol ure trajajočem odiočevanju obsodil obtoženca na 2 leti ječe in 1500 L kazni, na poravnavo vseh sodnih stroSkov in na odvzetje avtomobilske licence. Angela Maru« pa pa je bila oproščena. Blagoslovitev nove cerkvice v Krombugn. V četrtek je prevzv. knez in nadškof goriiki dr. Sedej blagoslovil novosezidano cerkvico v Krombergu. Svečanost se je pričela zjutraj ob 8. uri. Kljub temu, da je padal neprenehoma dež, je bilo vendar prisotnih veliko ljudi. Ob 11.30 je knezonadSkof daroval sv. mašo, ki se fo je udeležilo fte veliko drugih veljavnih oseb nosu iz Gorice. Popoldne se je vrfiil^ procesija, katere se je udeletiKJ tudi veliko Goričanov, ki so priftU iz mesta, ko je za nekaj Časa prenehalo deževati. ioftr Brvno Del Re in njegova se-rbrfCna Angela Maruš pred sodi-i čem. Kot Brno poročali na kratko 2e včeraj se je v petek popoldne, takoj po pogrebu pokojnega podpolkovnika Campinija, vršila na tu-kajšnjam sodiSČu razprava proti povzročitelju smrti omenjenega častnika, Alojziju Brunu del Re, staremu 40 le* iz Fanne — in stanujoči sedaj v Rimu. Predsedoval je sodnemu dvoru cav. uff. Serpi, obtoženca sta branila odvetnika Vinci in Pinnausi. Obtožnica pravi, da sta tzatoženca kriva kaznivega umora, ker sta, ne brigajoč se za cestna pravila, radi svoje neprevidnosti in nepazljivosti zavo-zila avto, v katerem &o se vozili trije častniki, ter povzročila tako smrt podpolkovnika Campinija. Obtožnica trdi tudi, da je avto vozila Maruš. Obtoženca sta vklenjena. On je čisto miren, vendar se mu pozna, da ga je tako nenavadna nesreča globoko zadela. Maruš je s svojo pisano obleko s svojim obrazom, na katerem se poznajo okrog oči sledovi solz, vsa izven sebe, včasih ji gre kar na jok, včasih se vme-šava v pričevanje prič. Vsa soba je v ozadju natrpana ljudi, celo po hodnikih se morajo ustavljati. Takoj spočetka zaprosi odvetnik Vinci, naj bi sodili dvor dovolil obtožencema začas 40 svobodo in tako v tem stanju proti njim postopal. Temu predlogu se upre državni pravdnik, na kar ga sodišče odbije. Prične se zasliševanje. Najprej se obrne predsednik do obtoženca. Pripoveduje, da je vozil v avtomobilu po cono Verdi proti ju&ni postaji. Avtomobila, ki je prihajal od desne, ni takoj zapazU; žele ko sta bila tik dru« drugega je z vso silo pritisnil z nogo ob zavoro, toda bilo je že prepozno, »zadeli so skupaj na zadnjem koncu. Vendar pa njegov sunek na avto s častniki ni mogel biti velik, ker se njegov avtomobil ni skoro nič pogodovah Tako je izjavil. Predsednik: «Vendar pa nekateri pravijo, da ste vozili s hitrostjo 60 km.» tcč.e bi bil vozil tako hitro, bi bil, šel moj avto, njihov avto in vse v franže. Res pa je, da je njihov avto še potisnil mojega naprej«. Zanika, da bi bila Maruš vodila avtomobil. Istotako zanika to Angela Maruš na vprašanje, ki ji ga stavi predsednik. Nastopi okrog dvanajst prič, ki so bile prisotne pri nesreči. Med njimi sta tudi onadva kapetana, ki sta se vozila s podpolkovnikom v nesrečnem avtomobilu. Kapetan Torelli in kapetan Longani. Oba trdita, da jo avto, ki jim je privozil v bok, vozil z veliko hitrostjo. Vrh tega ne na desni strani, pač pa na sredi in celo nekoliko bolj na levo. Vsekakor pa se jima zdi, da je morala voditi vozilo ženska, ker ženske so za take stvari zelo neizkušene. Za njima pride na vrsto Franc Logeršic, šoier, ki je vozil avto s častniki. Po njegovem pričevanju je bil sunetk, ki je prišel od nasprotnega avtomobila tolik, da je njegov avto zavrtel za 180 stopinj, ga sunil in treščil na trotoar in vsled tega sunka je podpolkovnik od letel iz voza. ttAli ste videl, da je vodila avto ženska?» »Nisem mogel, ker je bil njih avto zaprt in ker sem prav začudeno čakal, kdaj bo končalo to vrtenje mojega avta». Po njegovem mnenju je moral oni, ki je vodil avto, v skrajni zmešnjavi pritisniti mesto za zatvornico, za pospeševal nik hitrosti. Za njim sta bila izprašana dva vojaka, izmed katerih je eden trdil, da je z gotovostjo videl, kako le po incidentu izstopila iz avtomobila, in sicer na desni strani, to je na strani, kjer se nahaja krmilo, ženska, ki je bila ravno Maruš. In tako je bil prepričan, da je ona vodila avto. Poleg ostalih prič so bili zasliftani fie Albert Terpin, Alojz Kamjanc in Oskar SušteršiC. Vsi ti, ki so se nahajali tam v bližini in opaeovali avto s častniki, so trdili, da je avto, ki ga je vo-ziKa Mane, vozil srodi ceste, zad-nji hip celo nekoliko bolj na levo in sicer z veliko hitrostjo ter ni dajal pred no je imel namen prele-tati nevarno križi&če, nobenega svarilnega znamenja, dočim je avto s častniki to storil. Tudi obramba je postavila svoje priče. Stara ženica Roža Zano letti je trdila, da je videla iz svojega doma na trgu Nicolo Tomma-seo, (Piacuta), kako je stopila Maruš na levo stran avtomobila in Že potem od tam pozdravljala z roko svojo mater. Isto je izpovedala ie druga priča. Po končanem izpraševanju je odv. Vinci vnovič posku&al doseči, da bi sodni dvor priznal obtožencem začasno svobodo ter da bi se dovolil pregled avtomobilov in bi me tako na podlagi poSkodb dalo določiti hitrost, s katero je vozil avto obtožencev. v Trstu, dno 11. septembra M27. •EDINOST) m. Amerikanci ▼ Gorici. Iz Pariza in Benotk so dospeli v Gorico v avtomobilih bivSi amerikanski bojevniki, ki so v svetovni vojni tvorili »Amerikansko legijo«, da rc ustavijo za nekaj dni in obiščejo goriSke bojne poljane. Odprte lekarne. Danes, v nedeljo dne U. septembra, bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Cri-stofolotti, na Travniku št. 14.; do ene ure popoldne pa lekarni Con-tin, Corso Verdi št. 17. in Liberi, Corso Vittorio Emanuele III. 5t. 39. Strela na Sv. Mihaelu Ob zadnjem deževju je na hribu Sv. Mihaela udarila strela v 24 metrov visoko znamenje«, postavljeno v spomin na hrabre boje, katero so izvojevali v dotičnem kraju bersaljeri, in ga močno poškodovala. Mina eksplodirala in ranila dva delavca. V Kozarščeh blizu Sv. Lucije, kjer popravljajo delavci cesto, ki vozi iz Sv. Lucijo v Gorico, se je včeraj zjutraj zgodila velika nesreča. Pri razstreljevanju skal je počila mina in ranila dva delavca. In sicer Kornelija Venfcurinija staroga 40 let, iz Gorice, via Favetti 31, ki je tam delal, in Andreja Krajnika iz Kozaršč. Prvi je močno ranjen po rokah in nogah, ki mu jih je skoraj zinastilo. Istotako je občutno ranilo drugega. Zeleni križ jih je prepeljal v goriško bolnico. Nesreče in prepirčkL Po precej Čudni neprevidnosti bi bila štiriletna Nives Susič kmalu. zgubila svoje mlado življenje. Ilkratu -pa kaže ta nesreča veliko neprevidnost starišev. Mala Nives, katere stariši stanujejo v ulici Vaccano št, 6, je namreč izpila o-krog četrt'litra žganja. Ko je njena mati pripravljala kavo, je vzela iz omare steklenico, v kateri se nahajalo žganje, jo nagnila nato k ustom in pričela piti. Ko je mati to izapaiiila, jo deklico že dužilo brž jo je nesla v bolnico, kjer so ji zdravniki izprali želodec in jo tako rešili. • » * Radi dveh kokoši, ki sta zbežali z doma in se klatili po tujem dvorišču, sta so sprla tudi Jožef MaliČ star 25 let, Rozalija Rozman, stara 26 let, ter se prav pošteno ste odškodnine (ki je pa do seda| i« prvjelij zame- njali s asvrlKi ^a^vvtkiUm oltarjem, ki bo r že zgo- raj oca. «11. j*«r*ečen od prevKvii*a*«Cft *«afflkofa. '£ulii» (V. strani) POSLANO*! ZAHVALA Zavarovalnici tLUnloiu oziroma g. Avg. Bavnik-u v Gorici, via Barzeilini 2, I., za takojšnje in pravilno izplačilo odškodnine mojega pogorelega poslopja. Kalister Antonija, (984) r i Juršići 15 •) Z« Članke pod tem n«»lo*om odklanja uredništvo vsako odgovornost. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je naša nad vse ljubljena mati, stara mati in taša Marila Sepin danes ob 22.30, po kratki bolezni, v starosti 70. let, mirno v Gospodu preminula. Pogreb se bo vršil jutri, v pondeljek, ob 15. uri iz hiše žalosti na Greti-Serbatoio št. 96 na pokopališče k Sv. Ani. TRST, 10. septembra 1927. Žalujoči rodbini: Sap3n*Sfcrinfar. ZAHVALA Za izredne dokaze iskrenega sočutja ob priliki izgube ljubljenega sina, soproga in brata Evsna Zornika izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način izkazali poslednjo čast blagopokojniku in ga spremili k večnemu počitku. Iskrena hvala čast. kaplanu iz Kabel|-na kakor tudi .lovenskemu in nemškemu pevskemu zboru in godbi. Bovec-Čezaoča, 4. septembra 1927. Žalujoča dražiaa ZORHHL NALI OGLASI BERL1TZ-SCH00L vodi v vseh jezikih. Via F&bio Ftlzi 23. pouk is pre-1157 HIŠA enonadstropna, z 8 proiton, hlevom in obširnim dvoriščem, v blizini Uo-rice. ob glavni cesti, pripravna za vsako obrt ali trgovino, se proda pod ugodnimi pogoji. Naslov pri tržaškem upravniltvu KMETIJSKA gospodarska zadruga v Ri-hemberku ima na prodaj večjo mnazmo domačega vina. Cena nizka, postrežba točna.________ ČEVLJARSKI vajenec se išče. Via Com- mcrciale 29.____ POROČNA soba, masivna in steklena omari" se prodata, zelo ugodna cena. Via Pieta 37■ I.__1270 HIŠA', via "Scalinala št. 18. s Štirimi stanovanji, eno prosto, se proda. Letni dohodek L 4680. Cena L 35.000. Pojasnila via del Vento 3. 1271 KUHINJSKO POHIŠTVO, rabljeno, v dobrem stanju, se preda po ugodni ceni. VU ---- Vatovac, Filippo ni 9. UI. VDOVEC, 38 leten, z mesečno penztjo T 300— brez otrok, z lastnim stanovanjem želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok, skrbno gospodinjo, od 30-38 let staro. Ponudbe npd «38 leten« najapravniitvo. \£i* BABICA, diplomirana, sprejema noseče. ^icr HladU^Madonnina 10, II.___1273 u (I n f SocietA Ugure Lombarda. !\ V K J Trst, Piazza Scorcoia 3. Te lefon 32-37 je najboljši po moči, trajan-u in izdatnosti. 1274 POROČNE sobe, masivne, zelo močne, "700, mahagonijeve 1800, druge luksuzne 2000, posamezne postelje L 1*0. Turk, Cr-sare Battisti 12. _1194 50 % znižana vožnja in jugorlovcnski vizum po znižani ceni za obiskovalce razstave »Ljubliana v jeseni*, ki se bo vršila od 17. do 26. septembra 1927. Za legitimacije daja pojasnila J. čehovin, Trst, Ven t i settembre 65 tel. 33-17._1276 SREČO, preteklost in bodočnost, življe-Tia pove avtoriziran kiromant v via della Pieti 12, vrata 6, Govori slovensko. _____II*? HIŠA, z gostilno in kovačijo, na zelo orometnem kraju, pet minut od postaje Prestranek, te proda radi selitve. Poleg hiše posestvo za prerejo dveh glav živine. Naslov pri tržaškem upravništvu. ______1277 DRŽAVNI patent za Šoferja. 76. tečaj začne 16. t. m. Tefai od 100—200 lir. -♦ent zajamčen. Tečaj traja od 8 do 12 dni. Združene iole, Opčine 330, Krali. ___1275 PRODA SE7 na Op čin ah, hišica in razna sobna in kuhinjska oprema. Pojasnila na V itev. 212.______ 'tfXAVETZ Giorgio, zobotehnični atn-HuUtortj, Trst. Via Zovenrnni 6, I., ordinira od 10—13 m od 15—19 IZURJENA prodajalka, zmožna deželnih jezikov, išče službe v trgovini jest vin y mestu ali na deželi. Naslov pri goriški opravi._t___ CEVLJARNICA, moderna. Lastna delavnica. Gustav o Derfler, Trat, Sette-I on tane 8. Cene nizke. 1050 OBUVALO, moško, žensko, ottoško po zmernih cenah. M&rtkb Mario, Riborgo 28.__1161 ANTON PEČAR, tovarna glasovirjev, Trst via Scussa 8, prodaja, popravlja. u£!ašuie in menjuje filasovirje, harmonije fe orgije. HO8 POZOR! Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 naprej; krste male od 13 L naprej. J. Sak-sida, Dornberg.__793 PAZITE! Najboljše, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Car-ducej 36.__H5** ISACCO ABINUM, velika delavnica, vatirane odeje, žimnice in vzmeti. Trst, via S. Maurizio 7. 1239 TOVARNA pohištva, furlanska, s zalogo v Trstu, Via Ginnasiica 21. Poročne sobe, obedne sobe, sobane, kuhinje in posamezni kosi. Cena zmerne. Plačevanja na obroke._1073 GLASOVIRJE, harmonije, orgije itd. popravlja in uglažuic Andrej Pečar, Gorica, Piazza Vittoria 16/0_ 11» m ABIC A avtorizirana sprejema nosače. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. _1162 BABICA« avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adele Efficrschitz-Sbaizero, Farncto 10 (podališana Ginna-stica), lastna vila, tel. 20.64._956 STABIUMENTO musicale »Giusappe Verdi*. Via Imbriani 18, vogal Carducci. Muzikalija, godala, orkestar. violine itd.__1024 ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vsa kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Polonio 5, Trst._1035 LIKAL NIČA - pralnica oblek in parila. Delo točno. Via Xydiaa 4, Cirillo. 1027 MARIO CANEVA, avtorizirana mehanična delavnica in napeljava vode in oiina. Trst, Via Felice Venezian |t. 20. _1071 COZUT Carlo, Trst, Corso 17. Ovratnica, ovratniki, naramnice, moška in lanska nogavic«, torbice, dežniki, spomini na Trst.__ VINO, vipavsko, istrsko in kralki teran, na debelo. Stara vina v botiljkah. Pristnost zajamčena. Cene zmerna, postrežba na dom. Zaloga, Viale XX Settembre 94. Fr. Straacar. »18 CENJENEMU občinstvu naznanjam, da sem odprl svojo la-tna delavnieo. Naj-topleje se priporočam Supan Karol, urar, Tolmin.__1264 INDUSTRIJSKO, elektro-mehanično podjetje Guido De Sant;, Tr8t, via Tesa 33. Popravila električnih in mehaničnih strojev. Splošna napeljava. 1240 PENZIJONAT za deklice iz boljših družin, k; želijot izpopolniti svojd izobrazbo. Nadaljevalni tečaj. Tečaji za jezike, glasbo, tenis i t. d. Kresna lega, dobra preskrba Fiospekti in pojasnila pri ravnateljici gesp. M. Chr. Auer, Merano, Maia-Alta, Villa Imperiale. 1249 «>**LfKO V AN A čevljarnica Gius^ppe Pachor, via Ginnastica 20- Prevzemajo se naročila in popravila vseh vrst. Cene zmerne. f 1238 DE BATTISTI Trst. Sansebastiano 4. Piissč, nabiranje v gube, pariški vzorci, novi dohodi__980 HIŠA, popolnoma nova x vrtom, ki meri 950 m*, na prostem, sama zase, na Ustju št. 83 je na prodaj. Kdor želi natančnejša pojasnila naj se javi iatotam. 1265 FOTOGRAFIČNI atelje (nasproti Teatro Nazionale) Fratelli Longo, Trst, Viale XX Settembre 59. Specijaliteta za otroke. Povečanja. Posnetki v naravi. (1142) MASSIMILIANO TENZE, Trst, Via S. Lazzaro 19. Zaloga papirje« fine lepenke, pergamene in ovojnega papirja- (1153 KUHINJE z marmorjem 7C0,spalne sobe o4 1320 naprej, Trst, Via Tesa 18 1167 SOBE popolne po 1850, druge 1500, kuhinje popolne 750. Postelje z vzmetmi in žimnicami 520. Tarabocchia 6, ex Tin-tore 1H4 MALO POSESTVECE (približno 8000 trt. 1600 murv In 800 sadnih dreves), vs« se lahko obdeluje z oralom, blizu železnice in mesta na prodaj. Pojasnila daje Pelicon Franc, Sovodnje 56. 1256 OKKESTRIJON, skero nov, igra 18 komadov, se izredno ugodno proda radi od-potovanja. Naslov pri upravi. 1261 TRŽNEGA AGENTA (piacistaj-iztirjevai-ca, veščega v prodaji manufaktur na obroke, išče solidna tvrdka. Naslov pri upravi. _1262 SPREJME se deček star Štirinajst let a ljudskošolsko izobrazbo, zdrav in krepak kot vajenec za irgovino jestvin v bližini mesta. Naslov pove goriška uprava. _ 1266 PLISSE vseh modemih vzorcev, a-jour, vezenine na stroj in ročno delo. Trgovina Belihar Carlo, Trst, via Batiati 13. _1182 KROJAČ izdeluje obleke, L 150.— z pod-vlako. Corso Garibaldi 1, vhod Zudecche. 1212 RISBE, slikanja na oblekah in perilu se izvršujejo. Corso Garibaldi 1. Vhod Zudecche. 1212 MODISTKA se priporoča. Gorica Via Štretta 18. IH__1219 A-JOUR, angleški vbod (nazivanje čipk}, vezenje na stroj. San Sebastiano 4. (1237 Skladišče oblek Trsi - Piazza della Bona Siv, 6 IscMkl po meri za molke In ionske. PopoJno izbere tu- in inozemskega blaga za obleke, površnike, paletots. Specijaliteta črnega in modrega blaga. Odrezki blaga za moške obleke, 3.20 m volnenega blaga 140 cm od Jm 70-— do I. 120.—. VOLNENINE zrn ženske In moški klobuki po razprodajnih cenah. - VELIKANSKA IZBERA mo-ikepov ženskega in otroškega ebmraie. — Najzadnje novosti po najnižjih cenah. PUIsLOVER v vseh barvah. PERILO BOolOMJiPO in angleško za moške in ženske, izdelano in na meter. Sprojomajo m naročila po mori. NOGAVICE za moške in ion-ske vseh tipov in cen. Imperative Um Trst - Piazza della Borsa šiv. 6 NA OBROKE. Obleke, dežni plašči, tkanine, perila, platno, dežniki, obuvala, gilet volneni in svileni i. t. d. Znižane cene! Pogoji ugodni! ffto Eiai 113» tfttje nadstropje SIRUP MGUMiO prof« Girolnmo Pegllano Firoazet Via PonMfini 18. Najboljše odvajalno sredstvo. Obvaruje in odpravi takoj influenco.-"— Izborno čistilno sredstvo za kri, čisti čreva, ozdravi telesni zapor. — Sloves, ki ga uživa ta sirup že nad 30 let, jamči za njegovo izdatnost. Varujte se ponaredb! (982) ZLATAHN4I Albert Povh Trat, via iUuEtBl 40 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zla ten in o. — Cene zmerne. „La scsioi« in časa" (iola na doma) je mesečnik, katerega pošilja najsaneslii-refia iola za korespondenco vsakemu, ki ga safcteva. Ta mcac£aik interesira mlade in atare, vsa ona, ki morajo polagati izpite ali take, ki si hočejo izbrati poklic aU dobiti kaico službo in za one, ki ielifo poboljšati svoj položaj ali lastno izobrazbo. Pošljite še danes vaš naslov šoli za korespondenco «E. Mescbini», Roma, Via 4. Novembre 96 B. (981) PODLISTEK ADOLF pl. REYA: Iva in mi tilil i\M Prtili smo mod čevljar j«. Dvorane so tukaj visoke in v njih so montirani stroji. Tu sem našel nekega Slovenca, ki je že 21 let v kaznilci in sedaj v oktobru bo izpuščen. Zek> je bil veeel, ker cem g a jaz edini nagovoril po domače. Zaprosil je ravnatelja, če me sme peljati v svojo celico. Tukaj mi pokaže krasne stvarce, ki jih j« delal toliko let: drobne vrtnice, velik kelih, kip nekega junaka, Kristusovo glavo in prekrasen ol-tarč&k. Vse je bilo tako precizno izdelano in tako ljubko, da sem se samo čudil. Figure so pisano barvane, morda preveč Sablonoko, in materijal je iz samega —* Črnege kruha. Lisjak j« precej visok, inteligen- ten in zelo prikupljiv. Čeravno ima 45 let, bi mu človek prisodil največ 35. Semkaj je priSel leta 1906. Ze kot dete je bil pokvarjen in nagnjen k raznim zločinom. Ko je imel 24 let, je napadel nekega človeka, ga ubil in okradel. V ječi je bil zelo uporen in dolgo časa se ni mogel privaditi: vse dobre fcouode niso nič pomagale in zato je moral pretrpeti vse disciplinarne kazni; večfcraA ao mu morali nadeti okove in Često so ga toiklL «Kam boste Sli v oktobru?« •Imam brata peka,.ki me bo vzel k sebi.» «Za vas bo zek> težko, saj niti ne poznale svobode?» •Verjemite mi, da hi najrajše tukaj o »tal. Saj nima več pomena, da grem v svet.» Na zidu je visel v»Hk p«pir, ki ki je predstavi j al njegov koledar. Vea lete so že bila črtana in Se aa-mo M*aj mncev Je Mle Krti*. TafcAne keteterjo amo (Mali tudi mi, kadar amo če biti v gimnaziji In ko ano željno pričakovali konca ftolakega leta. Ubogi človek... Kako je hrepenel po svobodi, sedaj pa, ko je prižel čas, ga je strah. Čuvari vstopi in mi javi, da me kličejo. Prisrčno sva se poslovila in sem mu obljubil, da ga bom de kdaj obiekal. Moji tovarlii so že bili med krojači Hitel sem za njimi in tukaj nam ravnatelj pokale kaznjenca Bana, ki bi Ml moral priti na vislice redi roparskega umora, toda sadnji trenutek je bil pomilo&čen na dosmrtno ječo. Kadar nas je zagledal, ee je zelo razburil in prestrašeno je odgovarjaj na naša vprašanja. Ze mizo zagledam nekega lepega človeka, ki skrhao vleče iglo. Njegova zunanjost je kazala, da je to eden boljših. Jetilo me je, ker nas ni niti enkrat pogledal. «Kdo je lota sem vprašal. •To je neki Rus is Wranglove vojake. Fr*j je bil oficir in sedel je obeojaa na 12 let radi ubojstva. Vidite, nej ponosni, elegantni a- ZAVOJ za vzorec štv. 1. Vrednost I* M,- za L 12.95. Da se bodo mogli vsi propričati o vrednosti naših »predmetov in o izredni ceni, smo pripravili te zavoje samo za one, ki se bodo pojurili z naročili, ker bomo prenehali z vsako reklamo, ko nam bo blago pošlo. Evo, kav Vam pošljemo za L 12.95: 1) Stilosrafično pero, kakor zlato za L 300. 2} Trdo črnilo za zred-cenje v 40 gr. vode. 3) Niz biserov kakor za L 1000. 4) Kinematograf s 24 filmi velikih kinematografov. 5) Brivski aparat kakor «Gil-let», z enim rezilom. 6) Svilen robec. 7) Pet voščilnih listov z zavitki. 8) Par zapestnih gumbov. 9) Deset umetniških dopisnic. 10) Vzornik platna. 11) Glavni cenik. Priložite L 2.06 za poštnino. Kdor naroči 4 zavoje in pošlje L GO, dobi v dar 12 rezil za brivski aparat Kdor naroČi 6 zavojev in pošlje L 90, dobi vrhu 12 rezil Se pištolo s šestimi poki. Kdor naroči 9 zavojev in p°51je I, 135, dobi 12 rezil, pištolo in niz biserov, dolg 150 m, v vrednosti L 25. Naročila sprejemajo alndustrie Riunite», Milano, Via B. Corio 8., V. G. 978 Osear Canarutto zlatar in ur ar Trst, Via BSatteo R. Imbriani St. U. Kupuje, prodaja, zamenjuje vrednostne predmete (9S0) Sprejema naročila in popravila. ZQi»2dram!ikt omSsulatorll Trs«, Via Sattefentane C od 9-13 In od 15-20 ob nedeljah in praznikih od 10-12 Dežeiani dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. 983 Ljudske cene. Olajšano plačevanje. F^ BROK & C5- Via tatfatoio 5 » TOST - Tal. 2607 ŠIPE, KRISTALI, ZRCALA Na debelo Na drobno SprtieiMjo M vstkavntaa steklarska dtli na domu. CENE ZMERNE CENE ZMERNE (931) Govori •• slovensko. Tvrdka FRENNEZ & Ca d. z om. z. 935 je odprla nove prostore s prodajo IGRAČ) in DROBNIN Ponte della Fabbr« 2 In Via Carducci 27 (skladišče) ZNIŽANE CBNK. ZNIŽA* B CENE. Razstava zadniih novosti tvrdke Lenci vTurinu. Lekarna CaAItort Trst Via Giotiani 42 (Sv. Jakob) (9M) Pred zdravljenjem GLVKOL Po zdravljenju Heleni in prođeja kiies NESTOR ftlagantna, »olidnav po ceni. Mažtvanje na obroka brez peviška na canah. Najemne c«ne; Nestor, novo: prvo uro L 3.— naslednje ure L 2,— en dan L 20.—f rabJjeno L 150 na uro naslednje ure L 1.—, L 15 en dan. LUIGl MANCiHELLI, - Trsi, Via Crispi (prej Chiozza) št. 13 paniBKim popravs Odlikovana tvrdka 963 G. TEMIL GORICA - Via Q. Carducci št. 6 DliaviniKa. - Daiavaica. Toaletni predmeti najboljših tova-ren. Bogata zaloga nežev, škarij. brivnih britev in žepnih svetiljk. Brusarnica in nožarnica. POZOR !! Za izvršena dela jamči. ■ 1 m [rtM e Centmercio mi e arttcoli leeniei dražba z o. J. Lastnik ANTONIO QUINTAVAL,LE Zastopstvo in zaloga za Julijsko Krajino tvrdke ELLl ZERBONi & Co., TORINO, italijanske tovarne za mehanično in pomorsko obrtni jo. Zaloga kolesc S. K. F. — KARBURATORJI ZENITH — Alimentatorji WEIMANN, Indikatorji N1VEX. Kilometerski števci in ure jAGER. Menjalni kosi za tu- in inozemske stroje. 919 Naboji acetilena MAGONDEAUX. Tolafon 31-60 - TRIESTE - Via Battiiti st. 4 i ris to krttt mora »eidaj Tleči iglo.» Pridano v dru^i hodnik, kj«r so kopalnice. Kaznjenci se morajo vsak teden kopati, preobleči, dva-kmt briti in vsak jih pre- gleda 23draTnik. Za higijeno je torej poskrbljeno, kakor malokje. Gremo dalje in pridemo v dolg, mračen hodnik, kjer so stroge temnice za težke kazni in za disciplinarno kaznovanje. Ze na hodniku zagledam verige, ki pa so precej lahke in niti od daleč niso giorne, kakor hi »i morda kdo mislil. Stroga temnica ni nič drugega kakor navadna temnica, edino s to razliko, da je celica diagonalno predeijaaa z železnimi drogi tako, da ima kaznjenec za polovico manj prodora in da sa v njej jedva giblje. Poleg tega ao tla cementirana In v njih je pritrjen ftetoaen ofcrot, kamor se po potrebi zaveže oteojaica. Semkaj celo redko pridejo, ker je to u ujeli ulji kasen. Vrne temnice ao bde prasne, samo v eni je fcil človek. Ko ao se vrata odprla, je bilo notri temno. Jetničar odpre okno in mi vstopimo. a ograjo zagledam č lov oka; kakor da sem v kakšnem z.vori-njaku. Ležal je na mrzlem kamenu in kakor ranjena zver na-s je gledal s krvavimi otmi... Ta pogled ne bom nikoli pozabil. Deeni-nico ima prikovano k levi nogi. Prsa so se težko in naglo dvigala... Da bo ironija Se večja, so zidovi pokriti s ploščami iz umetnega mramorja. Zdelo se mi je nečastno gledati tega nesrečneža, zato sem takoj odšel. * Tako sem se zgrozil nad tem prizorom, da mi je bilo skoro slabo. Težko sem dihal in sesti sem moral na stolico pod verige. M09 Bog, kaj res treba tako postopati? Mar ima človek ree tako trdo sree? Neprestano sem se dvignil ioi potegnil z roko verigo, 'i jo padla na tla. Z velikim r' ie uda- rila na kamen hi U •»> zelo nervozen, me je njeu uduioc zek> prestrašil. Iz celice je prišel učitelj s kolegi. tv. V Trstu, dno 11. septembra 1927. Zdelo se mi je ob tej priliki primerno povedati čitateljem «Edi-nosti» s par besedami precej zanimivo zgodovino nade cerkve, ki jo je lepo opisal v farni kroniki pok. g. župnik Carli, kateri je tu služboval. (0 Alojziju Carliju glej knjigo «&vfemija», ki jo je izdala teGoriška Matica« deta 1025). BREGINJ Tatvina. Nekemu Bartolu Ce-Borju so neznani tatovi ponoči odpeljali iz staje kravo v vrednosti 2000 lir. LOG PRI VIPAVI Praznovanje Malega šmarna V četrtek, na Mali žmaren, se je v Logu pri Vipavi praznoval vsakoletni praznik. Kljub temu, da je nepreneloma deževalo, je bila cerkev polna ljudi. Prišli so romarji od vseh strani Vipavske doline. Tudi sejma okrog cerkve •je bilo veliko. Plesov, kot so navadno vsako leto ob tem prazniku po Vipavski dolini, pa takrat ni bilo. Tako je prav! KANAL še o zadnji eksploziji. O nesreči, ki se je dogodila v torek, 6. septembra, v nas i vasi, smo že obvestili naše čitatelje. Danes pa navedemo lahko še naslednje podrobnosti: Ne bomo navajali, s kakšno nevarnostjo je združeno delo pobiranja in razstreljevanja vojne municije, žalostnega in zavratnega preostanka vojne vihre, naj smo o tem že več krat pisali, pa si tudi vsak lahko sam predstavlja. V torek, proti večeru, je bilo slišati v Rovtih nad Bodražem močan nenaznanjen pok, po katerem je vsak lahko sklepal, da je nekaj nepričakovano eksplodiralo in da se je morda komu prigodila nesreča. In res je bilo slišati takoj po eksploziji obupne klice na pomoč. Dva delavca podjetja Badoni, ki ima koncesijo za razstreljevanje vojne municije in drugih eksplozivnih snovi ter za pobiranje vojnega materijala, sta nosila v Rovtih" vsak po eno 12-centimetrsko mino zračnega minometalca. Enemu izmed delavcev, Francu Korenu iz Smasti pri Kobaridu, se je pri hoji spodrsnilo. Omahnil je in padel. Pri padcu je mina zadela ob kamen, in sicer s tako silo, da je eksplodirala. Koren je obležal nezavesten; železni drobci so mu zasekali devet &mrtonosfnih, globokih ran in mu prerezali tudi nekatere glavne žile na rokah, tako da je nesrečnež tekom ene ur v mukah izdihnil. Ob enem so drobci prizadeli polno manjših ran drugemu delavcu, nekemu Miti a viču iz I drskoga pri Kobaridu. Dve težki rani je zadobil na levi nogi in na licih. Ljudje so takoj obvestili «cZel. križ» v Gorici, ki je prispel že pred uro časa na lice mesta, da poda ponesrečencema prvo pomoč. Med tem so bovdraški fantje in možje, katerim gre za to vsa Čast in hvala, takoj priskočili na moč manj ranjenemu Miklaviču, katerega so po naroČilu g. brigadirja prepeljali po težki poti v vas baš tedaj, ko je privozil «Zel. križ» iz Gorice. Ko je zdravnik obvezaval Miklaviču rane, so z vrha prinesli vest, da je Koren že mrtev. Bolniški strežniki, ki so bili šli iskat ranjenca, so se vrnili s prazno nosilnico, kajti našli so Korena že mrtvega. «Zeleni križ» je odpeljal samo Miklaviča v goriško bolnišnico, dočim so mrliča stražili orožniki, dokler ni bil prenesen v mrtvašnico na pokopališče. Dan pozneje jno Korena častno pokopali. Potreba se je udeležila velika množica prebivalcev. Iz Idrskega so prispeli na pogreb tudi pokojnikovi sorodniki. Pevci iz Kanala so ob odprtem grobu zapeli ganljivo ža^ iostinko, da se je mnogim orosilo oko. Hudo užaloščenim sorodnikom naše globoko sožalje! Miklaviču pa želimo, da bi čim prej okreval. J. F. IDRIJA živinorejska razstava V nedeljo, 4. t. m., se je vrSila v Idriji prva živinorejska razstava za občine starega idrijskega sodnega okraja. Razstava je nad vse izborno uspela. 2e ob sedmi uri zjutraj se je pričelo živahno življenje na razstavnem prostoru poleg pokopališča, kjer so bile narejene primerne ograje za govejo živino. Za prašiče in ovce tikalni ali horicontalni smeri. V prvem siučaju gre za to, da prevzame eno in isto podjetje v svojo upravo produkcijo vseh snovi, ki so za tisto industrijsko panogo potrebne, tako da je podjetje docela neodvisno od drugih in da zadosti samemu sebi. V drugem slučaju gre za koncentracijo sličnih m sorodnih industrijskih podjetij v nekako višjo enoto, ki poveri posameznim podjetjem določeni delokrog ali pa odredi celo njih zapre tj e. Dasi so ti problemi silno važni in doživljamo ravno v naših dneh velikopotezne poizkuse za njih rešitev, niso tvorili predmeta ravnokar zaključenega kongresa. Program tega zborovanja je bil proučevati človeško delo. Tudi človeško telo je stroj in do njega se stavijo enake zahteve kakor do ostalih strojev: proizvaja naj največje delo z uporabo najmanjše energije. Nekakšno rešitev tega problema sta dala že Taylor in njegova šola. Splošno je znano, kako je znal porazdeliti delo med delavce in jih izve&ba>ti do prave popolnosti v strogo specializiranem delu. Tako je n. pr. s preizkusi določil, kolika oibteža lopat je pri kopanju •najbolj primerna, odpravil je razne neprimerne in nepotrebne gibe telesa ter tako dosegel, da je delo, ki ga je prej izvršilo 500-600 delavcev, napravilo po njegovem načinu v enakem času samo 140 delavcev. Višek specializacije dela imamo danes v Fordovih tvorni-cah. Ves Tajrlorjev delovni način je šel za tem, da izkorišča koUkor mogoče človeka, ne da bi se oziral na Človeka samega. Soodločevala pa so pri uspehih njegovega načina tudi prekanjeno preračun jene •mezde. . .. Naravno je torej, da je pomemi Tavlorjev sistem uspeh za industrijska podjetja, toda ravno tako naravno je, da je moral vzbuditi največji upor v vrstah delavcev, ka|ti dasi je človek za tvornico stroj, ostane vendarle človek. Poleg materialne koristi produkcije se mora varovati tudi čiovečangrtvo. Skrbeti je treba pred vsem za to, da se človek prehitro ne obrabi, kajti dejfctvo Je, da je invalidnostna meja za tvorniike delavce še vedno pri 35.-38. letu. Dočim je torej čimbolj izdatno izkoriščanje človeka ugodno za tvornico samo, je to v največjo zgubo za -plemensko in narodno moč. Ako smem uporabiti to prispodobo, bi rad primerjal človeka z lokomotivo. Pri nas počiva lokomotiva po dovršenem dehi. Ko jo hočemo zopet uporabiti, moramo z nova ogenj zakuriti in tako segreti paraii kotel. Res je, da se tako stroj nepopolno izrablja, zato pa je stroj tem več časa lahko v obratu, o čemur pričajo razne tudi silno stare lokomotive po naših kolodvorih. V Ameriki pa je lokomotiva neprenehoma pod paro, kar je združeno z večjo delotvor-nostjo, toda v kaj kratkem času postane lokomotiva neuporabna. Problem je torej dvojen: povišati na eni strani delotvornost človeka in zavlačevati na najbolj priprost način utrujevanje: na drugi strani pa znanstveno določevali najbolj primerni dnevni delovni kvantum in dolgost počitka med dvema zaporednima delovnima Časoma. Glede prvega dela problema iskazu jejo danes že zadovoljive u-spehe, o čemur smo Že poročali v gori omenjenem članku. Drugi del vprašanja pa čaka še vedno rešitve. Res je sicer, da so skuftali čimbolj znižati delovni čas, toda ša-blonski osemurni dnevnik je gotovo velik uspeh, vsaj z etiškega in socialnega stališča, ne more pa biti rešitev problema samega. V predindustrijski dobi se je po večstoletni izkušnji za rame rokodelske obrti in poklice udomačil najlH-imernejši čas. Ko so pa stroji stopili na mesto človeka, so se pojavile nove delovne oblike, za katere je bila utrujevatnost nepoznana. Gotovo so stroji odvzeli človeku težko telesno delo; nasprotno pa stoji delavec sedaj pred novimi zahtevami. Na mesto težkega telesnega dela je stopilo v marsičem še bolj naporno nad-zorovalno delo. Oglejmo si n. pr. samo delo navadnega tramvajskega kondukter ja I Ce zahteva že to* delo veliko pazljivost in mirnost, je drugod stvar še hujša. Po večini so stalno v rabi le manjše mišice in žavahni živčni procesi so potrebni, da se vzdržuje normalni potek vseh gibanj, ki zahtevajo čestokrat največjo točnost in preciznost. Kdaj je tu dosežena že utrujenost, ni še ugotovljeno ali vsaj niso Še primerne metode znane. Po večini se je določil najprimernejši čas s preiskušanjem, pri čemur se je velikokrat pričelo celo s 16 dnevnimi delovnimi urami. Naravno je, da je bila ta meja silno optimistična in morala se je čim-dlje bolj nižati, kajti v zadnjih delovnih urah so bili produkcijski stroški premnogokrat večji od producirane vrednosti. Da se ni pa v tem oziru naJla še končna rešitev, o tem priča že gori omenjena invalidnostna meja, ki je vsekakor prenizka, da bi šli preko nje faktorji, katerim je razvoj in prospeb naroda pri srcu. Pri določevanju dnevnega delovnega kvantuma se mora predvsem ugotoviti tudi najprimernejša dolgost presledkov med rajnim delom. Vsekakor morajo ti biti tako dolgi, da se izdatno opomorejo vsi deli telesa, ki so sodelovali pri delu, na drugi strani pa ne smejo biti predolgi, ker bi se sicer s tem uničevala sproti vaja in spretnost. Ti problemi pa Čakajo, kakor smo že omenili, še vedno rešitve. So sicer že delne rešitve, toda niso nikakor zadovoljive. Pred vsem se ne smemo zanašati na poizkus s posameznimi osebami. Končno rešitev nam bo dal šele ogromen statistični material na podlagi dolgega in sistematičnega proučevanja. Z industrializacijo dela pa je združena že druga velika nevarnost s plemensko-bioloakega stališča V velikih množinah se stekajo namreč v industrijska mesta z dežele ljudje, ki tam ne morejo najti vsakdanjega kruha. V tvornici pridejo brez posebnega znanja kot nekvalificirani delavci do zash^ka. Snujejo si lastno družino in pomnožijo tako že itak preobilni proletariati. Res je sicer, da se ©kuiia z raznimi socialnimi ustanovami uJblažiti njih položaj, toda ti ukrepi so in bodo vedno nezadostni, kajti že ime pravi, da je ta plast ljudstva najbolj plodovi-ta. Še najbolj radikalna rešitev bi bila preprečiti pritisk deželskega prebivalstva v mesto. To je znal s pridom že izveeti Ford v svojih podjetjih in za tem stremi tudi zadnja odredba italijanske vlade, po kateri se ne sme ustanoviti nobeno novo industrijsko podjetje v selisčih 7. več nego 10.000 prebivalci. L. C. Gospodarstvo Kmetijski stroji TrMkii lriantijrln družba v Trsta je prema ta dni sledeče vrsta strojev: STdskatnice (preše) za grozdje znamke «Herkuies» HA z vsebino okoli 369 litrov, težo 44« kg ter manjše isto zanke Si A, z vsebino lOt litrov, težo 195 kg. Oroedne milne «BvcaMer» 7 K, teža M k«. Stiskalnice za olje, ocifl. «Her-knlea - N» 14, taža okoli 12M kg. oaaa L 54C*.—. To stiskalnice priporočamo zadregam ali skupiian posestnikov za skmpno apniabo v vasL Kdor se zanjo zanima, si jo lahlrrr ogleda v našem skladišču. Brane: «Z3kk-Zack» baane znamke št. 33 z Arama prijema. Tli...................«BBsriartb» «. 4» 13 in 17. Za one kmetovalce, kateri ne morejo plačati stroja naenkrat, Se družba pripravljena olajšati Jim plačilo s tem, da plačajo polovico take), ostanak pa tekom treh mesecev. TEŽ. KMET. DRUŽBA V TRSTU, nL Torrebianca IS in Raffleerla 7, teL 44-30. RAZNE ZftMMNOŠfi Nenavaden Leninov portret. Kakor poročajo moskovski listi, je neki delavec, Boruhov po imenu, daroval nedavno tamošnjemu Leninovemu zavodu nenavaden portret, ki verno predstavlja Le- immbbimiii nina. Portret je nenavaden radi tega, ker je sestavljen iz samih človeških lasi, ki so po barvi tako razvrščeni in nalepljeni na platno, da tvorijo sliko. Boruhov pripravlja drugo sliko, ki bo izdelana iz kosov raznobarvne svile in bo predstavljalo azavzetje zimske palače* v Leningradu. Šaljapin in boljševlkl Kakor znano, je slavni ruski pevec Šaljapin svojčas daroval za ubožno deco ruskih političnih izseljencev v Parizu znesek 5000 frankov. S tem človekoljubnim dejanjem pa si je nakopal nad glavo veliko nevoljo ruskih bolj-ševikov in sovjetske vlade same, ki ga je potom svojega zastopnika v Parizu pozvala, naj se opraviči. Čeprav je Šaljapin odvrnil, da je daroval omenjeni znesek zgolj iz Človekoljubnih namenov in da s tem ni nameraval nikogar izzivati, mu je sovjetska vlada za kazen odvzela častni naslov »ljudski pevec» ter dala zapleniti vsa njegova posestva v Rusiji. Z ozi-rom na ta »incident* so sovjetski listi nedavno objavili neko izjavo komisarja za narodno prosveta Lunačarskega, v katerem pravi ta med drugim, da je sovjetski vlada pripravljena «obnoviti dobre odnošaje» s Šaljapinom, če ji ta obljubi, da se povrne v Rusijo ter da bo tam priredil par koncertov. Kakor izgleda, se pa slavni pevec ne bo odzval temu predlogu in se sploh ne bo več vrnil v Rusijo. _ Zadnje vest! Iz tržnega življenja Samomor. Preteklo noč so ljudje, stanujoči v neki vili v ulici Margherita, začuli iz bližnjega gozdiča bolestno stokanje. Radovedni so hiteli gledat, kaj se godi, in tedaj so našli na klopi kraj gozdiča mladeniča, ki se je zvijal v hudih bolečinah. Nesrečnik se je zastrupil, kakor je bilo mogoče dognati po steklenici s karbolno kislino, ki je ležala poleg njega, O dogodku je bila takoj obveščena rešilna postaja, toda zdravnik, ki je kmalu potem fprihitel na lice mesta, je našel mladeniča že mrtvega. Na podlagi pisma, ki so ga našli pri njem, je bil samomorilec spoznan za 25-letnega krojača Teodora Krašna, stanujočega v ulici Guardia št 44, pri družini Žerjal. Iz pisma je tudi razvidno, da je nesrečnik izvršil obupni korak radi brezposelnosti in nesrečne ljubezni. g ŠIRITE l J „Naš glas" j S Mesečno družinsko revijo! £ S Naročnina za celo leto 16 L £ S Naslov: S S Trieste, Casella postale 343 S B laflvi 918 knpln g vsaki mno2InL Ponudbe na Glnseppe Ballls, Trst Uia Imbrlani l III. Najnovejši dohodi dunajskega POHIŠTVA navadnega Id IiiKsusnega. 933 Najzmernejše cene. Na debelo. Na drobno. Trst, (iole XX. sctiemlire 33. STARODAVNA TOVARNA TEHTNIC, UTEŽ IN MER mrni mmm & co. z zalogo in delavnico za poprave Trst, Via Gluseone Vidni! 9. M13-61 naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da so se dopustile vise tehtnic« za trgovske potrebe zistema «Florenz» k mi-rosodni poskušnji glasom metričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1924. tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno In po zmernih cenah 913 Prodajalna z usnjem Inteollarsklrnlpotre^činaml P. Reliar Trst, Via Scslinata 3 g Go Culot Trst, Via delle Torri 2 Bogata izbera volnenin, svilenin, bombaževin, tkanin in knjig za vezenje, g Zobozdravnik Dr. mm D. ordinira v TRSTU lil i. L Utrini st li Hi. (pj !u S. 6immi) Od 9-12 In od 3-7 8— KS« FEKRO CHINA P1GAT?] Okreočevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti ^ MALOKRVNOSTI. BLEDICI in za OKREVANJE LEKARNA ZANETTI - TRST - Vlo Mazziffl BBO # g §U§ g* ^ Stroji za šivanje, vezenje • rCVCnVV In pletenje, za dom in vsako obrtnijo. Potrebščine. TRST« via Muda vecchia 3 Napeljave t motor, pogo- 74i nom. Popravila. III —— trate« —- Brezplačen pouk v vezenji TMMU OBRTNA ZAMKA V TRSTU registrovana zadruga z neomejenim jamstvom Via Milana 20, pritiifje (vogal XXX ottabre) - Tel. 16 04 Obrestuje hranilne vloge po 5% V«Q« vloflt, vezan« na odpoved, po dosovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. * Izvršuje nakazila pod uradnimi pogoj« za Jugo-stavbo In ostale inozemske trate. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. UradfM ure od 9-12V, dop. in od 27.-4 pop. LJUBLJANSKA KREDIT MnoitncA o trstu CENTRALA V LJUBLJANI tirnica ii režem Hiujev KMU.ML- Telefon 5—18» 22-98 Mti In rezene Dinarjev M.D00.0M.- Telefoa 5-18, 22 98 Obrestuje vloge na vfožnih knjižicah po 4%% na tekočih računih po S%9 vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA. Brežice, Celje, Čer-nomeli. Kranj. Logatec. Maribor. Metković, Novi Sad. iti! Najprikladnejša mi a z Jugoslavijo Podružnice: Novo mesto. Prevaije, Ptui. Rakek, Saiajevo, Slove rt j gradeč, Split - Sezonska ekspozitura: Roga*ka Slatina. m I