50 
 METEOROLOŠKA POSTAJA KOČ EVJE 
 Meteorological station Koč evje 
Mateja Nadbath 
eteorološka postaja Koč evje je v istoimenski obč ini. Poleg omenjene, ki je podnebna ali 
klimatološka, so v obč ini Koč evje še dve padavinski postaji državne meteorološke mreže: v 
Predgradu in Novih Lazih ter samodejna postaja Iskrba. 
  
  
Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja
1
) 
Figure 1. Geographical position of meteorological station (from: Atlas okolja
1
) 
Meteorološka postaja Koč evje je na zahodnem delu mesta, postavljena je na opazovalč evem vrtu. 
Nadmorska višina postaje je 467 m. V okolici postaje so posamezna sadna drevesa in opazovalč eva 
hiša, širše pa so sosednje stanovanjske hiše, cesta travniki, drevesa, njive in reka Rinža (slika 1). Več je 
premestitve opazovalnega prostora po letu 1925 so bile: marca 1949, oktobra 1949, junija 1951, 
septembra 1989 in novembra 1993 na današnje mesto. Za obdobje 1871–1924 in leto 1949 lokacije in 
premestitve opazovalnega prostora meteorološke postaje niso poznane. 
Štefan in Marta Šveigl sta prostovoljna meteorološka opazovalca na postaji Koč evje od novembra 
1993. Pred njima so bi meteorološki opazovalci še Stane Lukaveč ki, v obdobju september 1989–
november 1993, Oskar Kopitar od junija 1951 do avgusta 1989, Franja Artač od oktobra 1949 do 
konca maja 1951, Marija Knez in Alojzija Bukovec v letu 1949 in sestra Viktorina Marinko od 
januarja 1925 do konca junija 1948. Pred letom 1924 so delo opazovalcev opravljali: Rudolf Scherzer, 
                                                 
1
 Atlas okolja, 2007,  Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2012 / ortofoto from 2012 
M 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
51 
Ferdinand Schwarzer, Anton Baštar, Rudolf Schadinger, Leopold Hufnagel, Moritz Hladnik in Ernst 
Faber, ki je bil prvi v vrsti meteoroloških opazovalcev, opazovanja je opravljal od 1. 11. 1871 do 
31. 8. 1887. 
Postaja v Koč evju je več ino č asa svojega delovanja podnebna; od novembra 1871 do leta 1925 smo na 
postaji merili temperaturo zraka po suhem termometru, višino padavin in višino snežne odeje ter 
opazovali oblač nost, smer in jakost vetra ter pojave. V obdobju od januarja 1925 do septembra 1943 
smo merili poleg že omenjenega tudi zrač ni tlak, relativno vlago in temperaturo zraka po minimalnem 
in maksimalnem termometru. V č asu od julija 1946 do konca septembra 1949 je bila postaja 
padavinska, torej le z meritvami višine padavin in snežne odeje ter opazovanjem pojavov. Od junija 
1951 do danes pa je spet podnebna. Tako danes na postaji merimo temperaturo zraka po suhem, 
minimalnem in maksimalnem termometru na višini 2 m od tal v vremenski hišici in temperaturo zraka 
na minimalnem termometru 5 cm nad tlemi, relativno vlago zraka, smer in hitrost vetra, višino pada-
vin in skupne ter nove snežne odeje; opazujemo vremenske pojave, oblač nost, vidnost in stanje tal. 
Opazovalca pošiljata tudi sinoptič ne depeše, ki se preko GTS-a posredujemo v mednarodno 
izmenjavo. Od marca 2000 smer in hitrost vetra merimo tudi samodejno, podatki so na voljo šele po 
koncu meseca. 
V Koč evju je bila v obdobju od julija 1900 do konca leta 1925 še ena merilna postaja - ombrometrič na 
postaja Hidrografič ne službe. Leta 1925 so meteorološke postaje Zavoda za meteorologijo in 
geodinamiko ter Hidrografič ne službe združili, tako ni bilo več dveh merilnih mest v enem kraju, kot 
je to bilo v č asu Avstro-Ogrske. Opazovalci na ombrometrič ni postaji Koč evje so bili: Carl Durfeld, 
Franz Schaefer, Rudolf Šercer in Peter Nick. Na postaji so merili in opazovali enake meteorološke 
spremenljivke kot na vzporedni postaji, ki je delovala v tem č asu v kraju. 
 
Slika 2. Skica lokacije postaje iz leta 1936, na tem mestu je bila v obdobju 1925–1948 (arhiv ARSO) 
Figure 2. Sketch of station’s location from 1936 (Archive ARSO) 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
52 
Analiza izmerjenih meteoroloških podatkov – izmerkov je narejena na osnovi razpoložljivih podatkov 
v obdobju 1875–februar 2015 in v primerjavi z referenč nim povpreč jem, to je povpreč jem na osnovi 
podatkov iz referenč nega obdobja 1961–1990. 
Temperaturo zraka bomo predstavili od leta 1950 dalje, kljub temu, da so na voljo podatki iz daljšega 
obdobja. Podatkov iz prvih petih let delovanja postaje še nismo digitalizirali, iz kasnejšega obdobja pa 
smo na podlagi skic meteorološke postaje iz leta 1936 (slika 2), ugotovili, da je bil termometer 
postavljen na nač in, ki ni primerljiv z današnjim, namreč 6,1 m nad tlemi. Še v č lanku O 
meteoroloških postajah v Sloveniji, ki ga je Artur Gavazzi objavil v Geografskem vestniku leta 1925 
piše: »V Koč evju se opaža od leta 1871; le žal, da se nahaja v novejšem č asu termometrska hišica na 
nepovoljnem mestu, tako da beležke niso uporabne.« Ti podatki o temperaturi zraka imajo zaenkrat 
bolj informativen znač aj, č e pa jih bomo uspeli homogenizirati in odstraniti vpliv postavitve 
instrumenta na izmerke bodo zelo dobrodošli za analizo podnebja Koč evja in bližnje okolice. Podatki 
o višini padavin so ves č as merjeni na nač in, ki je povsem primerljiv današnjemu, zato bodo 
analizirani vsi razpoložljivi podatki, to je od leta 1875 dalje. Podatki o snežni odeji so na voljo od leta 
1921, vendar niz meritev ni brez prekinitev. Po letu 1950 meritve potekajo neprekinjeno, z izjemo 
dveh mesecev leta 1989. 
V Koč evju je 8,4 °C letna povpreč na temperatura zraka v referenč nem obdobju 1961–1990, v obdobju 
1981–2010 pa je 8,8 °C. Letna povpreč na temperatura zraka narašč a; na sliki 3 se krivulja 5-letnega 
drseč ega povpreč ja po letu 1987 dvigne nad referenč no povpreč no vrednost in ne pade več pod njo. V 
obdobju 1988–2014 je bila letna povpreč na temperatura zraka od vseh 27 let le v dveh nižja od 
referenč nega povpreč ja, to je bilo v letih 1996 in 2005; v ostalih 25 letih pa je bila višja od 
referenč nega povpreč ja, najbolj je odstopala v letu 2014, ko je bila temperatura zraka višja za 2,1 °C 
od referenč ne, tako toplega leta na Koč evskem v obdobju 1950–2014 še ni bilo. V obdobju 1950–1987 
je od 38 let letna povpreč na temperatura zraka 14-krat višja ali enaka referenč nemu povpreč ju in 24-
krat nižja; najbolj je v tem obdobju odstopalo leto 1962, ko je bila letna povpreč na temperatura zraka 
za 1,5 °C nižja od referenč nega povpreč ja in je najhladnejše leto obdobja 1950–2014. 
5
6
7
8
9
10
11
12
1876
1882
1888
1894
1900
1906
1912
1918
1924
1930
1936
1942
1948
1954
1960
1966
1972
1978
1984
1990
1996
2002
2008
2014
temperatura (°C)   
.
 
Slika 3. Letna povpreč na temperatura zraka (rdeč a) in 5-letno drseč e povpreč je (temno rdeč a) v obdobju 1950–
2014 ter referenč no povpreč je (1961–1990, zelena č rta) v Koč evju; podatki pred letom 1950 so ilustrativni 
Figure 3. Mean annual air temperature (red) and five-year moving average (dark red) in period 1950–2014 and 
mean reference value (1961–1990, green line); data before 1950 are illustrative 
Od letnih č asov je najtoplejše poletje, kar je razumljivo za vse kraje severne zemeljske poloble; jesen 
je toplejša od pomladi, najhladnejša pa je zima (slika 4). 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
53 
7.9
8.2
8.4
8.7
16.9 17.0
17.8
9.2
-0.8 -0.7
-0.1 -0.2
1.1
17.3
8.8 9.0 8.9
-2
2
6
10
14
18
22
26
1951–1980 1961–1990 1971–2000 1981–2010 2014/15
temperatura (°C)  
 .
pomlad spring poletje summer
jesen autumn zima winter
 
Slika 4. Povpreč na temperatura zraka po letnih č asih
2
 in po obdobjih ter 
pozimi 2014/15 v Koč evju 
Figure 4. Mean seasonal
2
 air temperature per periods and in winter 
2014/15 in Koč evje 
Poletna povpreč na temperatura 
zraka referenč nega obdobja je 
17,0 °C, spomladanska 8,2 °C, 
jesenska 9,0 in zimska −0,7 °C 
(slika 4). V obdobju 1981–
2010 so povpreč ja za vse letne 
č ase višja od pripadajoč e refe-
renč ne vrednosti. 
Zima 2014/15 se je s pov-
preč jem 1,1 °C izenač ila s 
povpreč jem iz zime 1974/75, 
in je v obravnavanem obdobju 
enajsta najtoplejša v Koč evju 
(sliki 4 in 5). Daleč najtoplejša 
zima je bila s povpreč jem 
3,5 °C 2006/07, najhladnejša 
pa 1962/63 s povpreč jem 
−5,5 °C. 
-8
-6
-4
-2
0
2
4
1876/77
1882/83
1888/89
1894/85
1900/01
1906/07
1912/13
1918/19
1924/25
1930/31
1936/36
1942/43
1948/49
1954/55
1960/61
1966/67
1972/73
1978/79
1984/85
1990/91
1996/97
2002/03
2008/09
2014/15
temperatura (°C)   
.
 
Slika 5. Zimska povpreč na temperatura zraka (rdeč a) in 5-letno drseč e povpreč je v obdobju 1950/51–2014/15 ter 
referenč no povpreč je (1961/62–1990/91, zelena č rta) v Koč evju, podatki pred letom 1950 so ilustrativni 
Figure 5. Mean winter air temperature (red) and five-year moving average (dark red) in period 1950/51–2014/15 
and mean reference value (1961/62–1990/91, green line); data before 1950 are illustrative 
Referenč no povpreč je najtoplejšega meseca v letu, julija, je 17,8 °C in −1,7 °C je povpreč je 
najhladnejšega meseca, to je januarja (slika 6). Julijsko povpreč je obdobja 1981–2010 je 18,7 °C, 
januarsko pa −1,0 °C (slika 7). 
                                                 
2
 Meteorološki letni č asi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september,  
  oktober, november; zima = december, januar, februar  
Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, 
October, November; Winter = December, January, February 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
54 
V letu 2015 je bil januar, z meseč nim povpreč jem 1,4 °C, toplejši od referenč nega povpreč ja kar za 
3,1 °C. Za 0,3 °C pa je bil februar hladnejši od pripadajoč ega referenč nega povpreč ja, meseč no 
povpreč je je bilo −0,1 °C.  
88
91
116
129
123
145
127
143
139 138
168
117
8.1
12.8
16.0
13.8
9.1
-0.5
0.2
17.0
-1.7
17.8
3.6
4.0
-5
0
5
10
15
20
25
30
J F M A M J J A S O N D
temperatura (°C)     
.
-30
0
30
60
90
120
150
180
padavine (mm)    
.
 
Slika 6. Meseč na pov-
preč na temperatura 
zraka (rdeč a krivulja) in 
višina padavin (stolpci) 
v referenč nem obdobju 
1961–1990 v Koč evju 
Figure 6. Mean 
monthly air temperat-
ure (red line) and mean 
precipitation (columns) 
in reference period 
1961–1990 in Koč evje 
80
84
102
115 115
140
104
132
151
155
144
127
8.5
13.5
16.7
13.7
9.6
0.0
4.2 4.1
18.7
-1.0
17.9
0.1
-5
0
5
10
15
20
25
30
J F M A M J J A S O N D
temperatura (°C)     
.
-30
0
30
60
90
120
150
180
padavine (mm)    
.
 
Slika 7. Meseč na 
povpreč na temperatura 
zraka (rdeč a krivulja) in 
višina padavin (stolpci) 
v obdobju 1981–2010 v 
Koč evju 
Figure 7. Mean mon-
thly air temperature 
(red line) and mean 
precipitation (columns) 
in period 1981–2010 in 
Koč evje 
-10
-8
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
1876
1882
1888
1894
1900
1906
1912
1918
1924
1930
1936
1942
1948
1954
1960
1966
1972
1978
1984
1990
1996
2002
2008
2014
temperatura (°C)  
 .
 
Slika 8. Februarska povpreč na temperatura zraka (rdeč a) in 5-letno drseč e povpreč je v obdobju 1950–2015 ter 
referenč no povpreč je (1961–1990, zelena č rta) v Koč evju, podatki pred letom 1950 so ilustrativni 
Figure 8. Mean air temperature in February (red) and five-year moving average (dark red) in period 1950–2015 
and mean reference value (1961–1990, green line); data before 1950 are illustrative 
V obdobju 1950–2015 je bil daleč najhladnejši februar 1956 s povpreč no dnevno temperaturo zraka 
9,3 °C pod ledišč em (slika 8). Najtoplejši pa je bil deset let kasneje, februarja 1966 je bila povpreč na 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
55 
temperatura zraka 6,8 °C. Februarska dnevna najvišja temperatura zraka je bila izmerjena 16. februarja 
1998, 20,7 °C, najnižja pa ravno tako 16. februarja, vendar leta 1956, −31,2 °C. Februarja 2015 je bila 
dnevna najnižja temperatura zraka izmerjena 9. dne v mesecu, −15,0 °C, najvišja pa 13,5 °C, 20. v 
mesecu. 
Februarja 2015 so bili v Koč evju štirje mrzli
3
, pet ledenih in 22 hladnih dni, kar enako referenč nemu 
povpreč ju, z izjemo ledenih dni, kjer je referenč no povpreč je štirje dnevi. V obdobju 1981–2010 je 
povpreč je hladni dni 24, ledenih je toliko kot v referenč nem povpreč ju, mrzlih pa je 5 dni. V obdobju 
od junija 1952, odkar sta na postaji maksimalen in minimalen termometer, do februarja 2015 je bilo 
največ februarskih mrzlih dni leta 1956, 25, istega leta je bilo tudi največ ledenih dni 24, v 11 letih od 
64 pa so bili vsi februarski dnevi hladni. 
Na leto je v Koč evju v povpreč ju referenč nega obdobja 18 mrzlih dni, ledenih je 23, hladnih pa 119, 
toplih je 45 in vroč ih 5 dni (slika 9 in preglednica 1). Tople noč i so bile v obdobju junij 1952–februar 
2015 le štiri; vsakič je bila zabeležena po ena v avgustih 1957, 1983, 1993 in 1999. 
 
0
20
40
60
80
100
120
140
1953
1958
1963
1968
1973
1978
1983
1988
1993
1998
2003
2008
2013
dnevi / Days      
.
 
0
20
40
60
80
100
120
140
1952
1957
1962
1967
1972
1977
1982
1987
1992
1997
2002
2007
2012
dnevi / Days   
.
 
Slika 9. levo: Letno število hladnih (svetli stolpci) in ledenih dni (temni stolpci), pripadajoč i 5-letni drseč i povpreč ji 
(krivulji) v obdobju 1953–2014 in pripadajoč i referenč ni povpreč ji (1961–1990, zeleni č rti); desno: Letno število 
toplih (oranžni stolpci) in vroč ih dni (rdeč i stolpci) ter pripadajoč i 5-letni drseč i povpreč ji (krivulji) v obdobju 1952–
2014 in referenč ni povpreč ji (1961–1990, zeleni č rti) v Koč evju 
Figure 9. left: Annual number of days with min. temperature below 0 °C (light blue columns) and days with max. 
temperature below 0 °C (dark columns) with five-year moving averages (curves) in 1953–2014 and mean 
reference values (1961–1990, green lines); right: Annual number of days with max. temperature above 25 °C 
(orange columns) and days with max. temperature above 30 °C (red columns) and five-year moving averages 
(curves) in 1952–2014 and mean reference values (1961–1990, green lines) 
Letno je obič ajno bistveno več hladnih kot toplih dni (slika 9), leto 2014 je bilo v Koč evju izjema, saj 
se je njuno število razlikovalo le za en dan: toplih je bilo 56, hladnih pa 57 dni. Še leta 2003, ko je bilo 
v Koč evju zabeleženih največ toplih dni do sedaj, 103, je bilo hladnih 23 več . Največ ja razlika v korist 
hladnih dni je bila leta 1955, ko je bila razlika 105 dni, hladnih je bilo 130, toplih pa 25. 
                                                 
3
 Dan je mrzel, ko je dnevna najnižja temperatura zraka enaka ali nižja od −10 °C, 
hladen, ko je dnevna najnižja temperatura zraka nižja od 0 °C in  
leden, ko je dnevna najvišja temperatura zraka nižja od 0 °C, 
vroč , ko je dnevna najvišja temperatura zraka enaka ali višja od 30 °C,  
topel, ko je dnevna najvišja temperatura zraka enaka ali višja od 25 °C, 
tropska ali topla noč je, ko dnevna najnižja temperatura zraka ne pade pod 20 °C. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
56 
Število toplih in vroč ih dni narašč a, petletno drseč e povpreč je enih in drugih dni po letu 1989 ne pade 
več pod referenč no povpreč je (slika 9, desno). Po drugi strani se število hladnih in ledenih dni 
zmanjšuje, po letu 1999 petletno drseč e povpreč je obeh ne preseže več referenč ne povpreč ne vrednosti 
(slika 9, levo). 
1525 mm je referenč na povpreč na višina padavin v Koč evju, v obdobju 1981–2010 je letno povpreč je 
1449 mm padavin. Leta 2014 je padlo 1972 mm padavin, kar je peta najvišja letna vrednost padavin 
od vseh razpoložljivih 130 letnih podatkov v obdobju 1875–2014. Daleč največ padavin je po naših 
meritvah padlo leta 1941, kar 2562 mm, č ez 2000 mm padavin je padlo tudi v letih: 1937 (2122 mm), 
1933 (2060 mm) in 1878 (2012 mm; slika 10). 
0
300
600
900
1200
1500
1800
2100
2400
1875
1881
1887
1893
1899
1905
1911
1917
1923
1929
1935
1941
1947
1953
1959
1965
1971
1977
1983
1989
1995
2001
2007
2013
padavine (mm)  
 .
 
Slika 10. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1875–2014 ter referenč no 
povpreč je (1961–1990, zelena č rta) v Koč evju, razpoložljivi podatki 
Figure 10. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1875–2014 and mean 
reference value (1961–1990, green line) in Koč evje, available data 
366 368 369
336 332
400 422 415
395 377
473 462 445
465
450
262
322
296
280
288
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
1881-1910
1951–1980
1961–1990
1971–2000
1981–2010
padavine (mm)   
.
pomlad spring poletje summer
jesen autumn zima winter 
 
0
100
200
300
400
500
600
pomlad
spring
poletje
summer
jesen
autumn
zima
winter 
padavine (mm)   
.
1881-1910 1951–1980 1961–1990
1971–2000 1981–2010 2014/15
 
Slika 11. Povpreč na višina padavin po obdobjih in po 
letnih č asih v Koč evju 
Figure 11. Mean precipitation per periods and seasons 
in Koč evje 
Slika 12. Povpreč na višina padavin po letnih č asih in 
po obdobjih v Koč evju; zima 2014/15 
Figure 12. Mean seasonal precipitation per periods in 
Koč evje; winter 2014/15 
Od letnih č asov je v Koč evju najbolj namoč ena jesen, referenč no povpreč je je 445 mm, povpreč je 
obdobja 1981–2010 pa 450 mm. Najmanj padavin pade obič ajno pozimi, 296 mm je referenč no 
povpreč je, 288 mm je povpreč je obdobja 1981–2010 (sliki 11 in 12). 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
57 
Pozimi 2015 smo namerili 318 mm padavin, kar je 108 % referenč nega povpreč ja. Daleč največ 
zimskih padavin smo v Koč evju namerili v zimi 1976/77, 616 mm, najmanj, le 93 mm, pa v zimi 
1881/82, podobno malo padavin, 99 mm, je padlo v zimi 1974/75 (slika 13 in preglednica 1). 
0
100
200
300
400
500
600
1875/76
1881/82
1887/88
1893/94
1899/00
1905/06
1911/12
1917/18
1923/24
1929/30
1935/36
1941/42
1947/49
1953/54
1959/60
1965/66
1971/72
1977/78
1983/84
1989/90
1995/96
2001/02
2007/08
2013/14
padavine (mm)  
 .
 
Slika 13. Zimska višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1875/76–2014/15 ter 
referenč no povpreč je (1961/62–1990/91, zelena č rta) v Koč evju, razpoložljivi podatki 
Figure 13. Precipitation in winter (columns) and five-year moving average (curve) in 1875/76–2014/15 and mean 
reference value (1961/62–1990/91, green line) in Koč evje, available data 
0
30
60
90
120
150
180
J F M A M J J A S O N D
padavine (mm)   
.
1881–1910 1951–1980 1961–1990 1971–2000 1981–2010 2015
 
Slika 14. Meseč na povpreč na višina padavin po obdobjih in meseč na višina padavin leta 2015 v Koč evju 
Figure 14. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2015 in Koč evje 
November je v referenč nem obdobju mesec z najvišjim povpreč jem padavin, 168 mm, najmanj 
padavin pa v povpreč ju pade januarja, 88 mm (slika 6 in 14). V obdobju 1981–2010 ima najvišje 
meseč no povpreč je oktober, 155 mm, najnižjega pa še vedno januar, 80 mm (sliki 7 in 14). Povpreč ja 
padavin obdobja 1981–2010 so za september, oktober in december višja, v ostalih mesecih pa so nižja 
od referenč nih. Do sedaj je najvišja meseč na višina padavin izmerjena oktobra 1992, 468 mm (slika 
16). 
Februarsko referenč no povpreč je padavin znaša 91 mm, povpreč je obdobja 1981–2010 pa 84 mm 
(slike 6, 7 in 14). Februarja 2015 smo namerili 128 mm padavin, kar je 141 % referenč nega povpreč ja 
(sliki 14 in 15). Najmanj februarskih padavin je v Koč evju padlo leta 1891, en mm, dva mm pa leta 
1878. Manj kot 10 mm februarskih padavin smo namerili še v letih: 1911, 6 mm, in po 5 mm v letih 
1993 in 1998. Najvišjo februarsko višino padavin za Koč evje smo do sedaj namerili leta 1879, 
293 mm (slika 16). Č ez 200 mm padavin je padlo tudi v februarjih 1902 (200 mm), 1942 (241 mm), 
1955 (216 mm), 1969 (248 mm), 2013 (209 mm) in 2014 (246 mm). 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
58 
0
40
80
120
160
200
240
280
1875
1882
1889
1896
1903
1910
1917
1924
1931
1938
1945
1952
1959
1966
1973
1980
1987
1994
2001
2008
2015
padavine (mm)   
.
 
Slika 15. Februarska višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1875–2015 ter 
referenč no povpreč je (1961–1990, zelena č rta) v Koč evju, razpoložljivi podatki 
Figure 15. Precipitation in February (columns) and five-year moving average (curve) in 1875–2015 and mean 
reference value (1961–1990, green line) in Koč evje, available data 
468
293
0
50
100
150
200
250
300
350
400
450
500
J F M A M J J A S O N D
padavine (mm)   
.
 
86
63
80
95
98
73 77
106
184
170
123
91
0
30
60
90
120
150
180
J F M A M J J A S O N D
padavine (mm)  
 .  
 
Slika 16. Meseč na najvišja in najnižja višina padavin v 
obdobju 1875–februar 2015 v Koč evju, razpoložljivi 
podatki 
Figure 16. Maximum and minimum monthly precipitation 
in 1875–February 2015 in Koč evje, available data 
Slika 17. Dnevna
4
 najvišja višina padavin po mesecih v 
obdobju 1875–februar 2015 v Koč evju, razpoložljivi 
podatki 
Figure 17. Maximum daily precipitation per month in 
1875–February 2015 in Koč evje, available data 
184 mm padavin je do sedaj dnevna najvišja višina padavin v Koč evju, izmerjena 23. avgusta 1933 
(slika 17). To pa ni edini dnevni izmerek padavin nad 100 mm; od razpoložljivih podatkov obdobja 
1875–februar 2015 smo v Koč evju tako obilne padavine izmerili še osemkrat, nazadnje 18. septembra 
2010, ko je padlo 110 mm. Februarja 2015 je bila najvišja dnevna višina padavin izmerjena 6. dne, 
30 mm (slika 18). 
Na sliki 18 moč no izstopajo postaje iz obč ine Koč evje. Februarja 2015 je veliko padavin prejela 
jugovzhodna Slovenija, pa še tu so bile velike krajevne razlike. 
                                                 
4
 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana 
dnevu meritve. 
Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day 
of measurement. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
59 
107
90
86
64
56
56
46
40
37
27
11
41
30
29
26
20
21
25
22
19
21
17
14
10
15
7
4
30
128
33
118
168
0 30 60 90 120 150 180
Predgrad
Koč evje
Novi Lazi
Novo mesto
Lisca
Cerklje
Ljubljana Bežigrad
Celje
Kredarica
Maribor
Murska Sobota
Šmartno
Rateč e
Portorož
Brnik
Bilje
padavine (mm)   
.  
 
Slika 18. Dnevna najvišja višina padavin (temni del palice) in meseč na višina padavin februarja 2015 na izbranih 
postajah, z roza so označ ene postaje obč ine Koč evje 
Figure 18. Maximum daily precipitation (the dark part of the bar) and monthly precipitation in February 2015 on 
chosen meteorological stations 
0
20
40
60
80
100
120
140
1921
1925
1942
1950
1954
1958
1962
1966
1970
1974
1978
1982
1986
1990
1994
1998
2002
2006
2010
2014
število dni / snežna odeja (cm)  
 .
 
.
 
Slika 19. Letno število dni s snežno odejo
5
 (krivulja) in referenč no povpreč je (1961–1990, zelena č rta) ter najvišja 
snežna odeja (stolpci) v obdobju 1921–2014 v Koč evju, razpoložljivi podatki 
Figure 19. Annual snow cover duration
5
 (line) and mean reference value (1961–1990, green line) and maximum 
depth of total snow cover (columns) in 1921–2014 in Koč evje, available data 
V Koč evju je v povpreč ju referenč nega obdobja 72 dni na leto s snežno odejo, v obdobju 1981–2010 
pa je povpreč je takšnih dni 65. Leta 2014 je bilo s snežno odejo 24 dni, ravno toliko č asa je sneg 
obležal leta 1989. V meteorološki zimi 2014/15 je bilo s snežno odejo 51 dni, od tega je bila vse dni 
februarja 2015. Od razpoložljivih podatkov obdobja 1921–februar 2015 je snežna odeja najdlje 
vztrajala leta 1917, kar 116 dni, najmanj, 20 dni, pa leta 1975 (slika 19). 
148 cm debelo snežno odejo smo v Koč evju izmerili 17. februarja 1969, to je najobilnejša snežna 
odeja obdobja 1921–februar 2015. Najvišja snežna odeja, debela vsaj en meter, je bila izmerjena še v 
letih: 1976 (110 cm), 2013 (115 cm), 1922 (121 cm), 1955 (128 cm) in 1952 (141 cm). Leta 1989 
snežna odeja ni bila debelejša od 11 cm (slika 19). Leta 2014 je bila najvišja snežna odeja debela 
31 cm, izmerjena 29. decembra; februarja 2015 pa 69 cm, 7. dne v mesecu (slika 20). 
                                                 
5
 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora 
  Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
60 
69
55
49
40
35
28
27
18
16
3
0
0
27
42
30
15
33
10
20
12
6
4
5
0
0
75
205
70
5 5
3
31
0 30 60 90 120 150 180
Kredarica
Predgrad
Novi Lazi
Koč evje
Lisca
Novo mesto
Rateč e
Cerklje
Ljubljana Bežigrad
Šmartno
Brnik
Celje
Maribor
Murska Sobota
Portorož
Bilje
snežna odeja (cm) 
 
Slika 20. Višina sveže
6
 (sivi del palice) in najvišje skupne snežne odeje februarja 2015 na izbranih postajah, z 
roza so označ ene postaje obč ine Koč evje 
Figure 20. Fresh snow depth
6
 (the grey part of the bar) and maximum snow cover depth in February 2015 on 
chosen meteorological stations 
90
148
128
96
67
63
65
58
32
26
0
27
50
42
27
40
41
0
30
60
90
120
150
J F M A M J J A S O N D
snežna odeja (cm)   
.  
 
Slika 21. Najvišja sveža (sivi stolpci) in skupna snežna odeja po 
mesecih v obdobju 1921–februar 2015 v Koč evju, razpoložljivi 
podatki 
Figure 21. Maximum fresh snow and snow cover depth per 
month in 1921–February 2015 in Koč evje, available data 
Februarja 2015 je bila 6. dne zjutraj 
izmerjena 31 cm debela sveža snežna 
odeja (slika 20). Ravno tako 6. febru-
arja, a leta 1922 so se v Koč evju zbudili 
v zasnežen dan, zjutraj smo namreč 
namerili kar 65 cm nove ali sveže 
snežne odeje (slika 21), debelejše sveže 
snežne odeje v obravnavanem obdobju 
v Koč evju še nismo izmerili. 
Februar je mesec, v katerem smo do 
sedaj v Koč evju izmerili najdebelejšo 
svežo in skupno snežno odejo (slika 
21). Od šestih izmerkov več kot meter 
debele snežne odeje so bili štirje 
zabeleženi februarja, ostala dva pa 
marca.  
SUMMARY 
In Koč evje is climatological station. It is located in southern Slovenia; on elevation of 467 m. Station 
was established in November 1871, but meteorological data without gaps are available from 1950 on. 
Measured parameters are: air temperature on 2 m above the ground, maximum and minimum 
temperature, minimum air temperature 5 cm above the ground, humidity, wind direction and speed, 
precipitation, total snow cover and fresh snow cover. Meteorological phenomena, cloudiness and 
visibility are observed. In the article reference period 1961–1990 is used; mean reference value is 
calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured 
                                                 
6
 Sveža snežna odeja ali novozapadli sneg je sneg, ki je zapadel v zadnjih 24-ih urah, merjen je zjutraj ob 7.uri;  
višina je pripisana dnevu meritve. 
Fresh snow depth is amount of snow fallen in the last 24 hours, measured at 7 o’clock in the morning. It is 
assigned to the day of measurement. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
61 
and already digitized. Štefan in Marta Šveigl have been meteorological observer since November 
1989. 
Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, meseč ne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v 
Koč evju v obdobju 1875–februar 2015 za padavine, 1950–februar 2015 za temperaturo zraka, junij 1952–februar 
2015 za število mrzlih, ledenih, hladni... dni in 1921–februar 2015 za snežno odejo 
Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on 
meteorological station Koč evje in 1875–February 2015 for precipitation data, 1950–February 2015 for air 
temperature, June 1952–February 2015 for number of days with temperature indexes and 1921–February 2015 
for snow data  
 
največ 
maximum 
leto / datum 
year / date 
najmanj 
minimum 
leto / mesec 
year / month 
letna povpreč na temperatura zraka (°C) 
mean annual air temperature (°C) 
10,5 2014 6,9 1962 
pomladna povpreč na temperatura zraka (°C) 
mean air temperature in spring (°C) 
10,6 2007 5,3 1955 
poletna povpreč na temperatura zraka (°C) 
mean air temperature in summer (°C) 
20,4 2003 15,8 1978 
jesenska povpreč na temperatura zraka (°C) 
mean air temperature in autumn (°C) 
11,1 2014 7,2 1971, 1978 
zimska povpreč na temperatura zraka (°C) 
mean air temperature in winter (°C) 
3,5 2006/07 −5,5 1962/63 
dnevna najvišja temperatura zraka (°C) 
maximum daily air temperature (°C) 
37,9 3. avg. 2013 29,2 
22.jun., 
14.avg.1954 
dnevna najnižja temperatura zraka (°C) 
minimum daily air temperature (°C) 
−9,3 15.dec.1974 −31,2 16. feb. 1956 
letno število mrzlih dni 
annual number of days with min. temperature ≤ 10 °C 
46 1953 0 1974 
letno število hladnih dni 
annual number of days with min. temperature < 0 °C 
146 1956, 1985 57 2014 
letno število ledenih dni 
annual number of days with max. temperature < 0 °C 
53 1956 1 1974 
letno število toplih dni 
annual number of days with max. temperature ≥ 25 °C 
103 2003 14 1989 
letno število vroč ih dni 
annual number of days with max. temperature ≥ 30 °C 
46 2003 1 1977, 1978, 1989 
letno število toplih noč i 
annual number of days with min. temperature ≥ 20 °C 
1 
1957, 1983, 
1993, 1999  
0 
60 let od 64 
60 years out of 64 
letna višina padavin (mm) 
annual precipitation (mm) 
2562 1941 895 1875 
pomladna višina padavin (mm) 
precipitation in spring (mm) 
655 1876 162 1893 
poletna višina padavin (mm) 
precipitation in summer (mm) 
1069 1941 130 1917 
jesenska višina padavin (mm) 
precipitation in autumn (mm) 
858 1878 134 1908 
zimska višina padavin (mm) 
precipitation in winter (mm) 
616 1976/77 93 1881/82 
meseč na višina padavin (mm) 
monthly precipitation (mm) 
468 okt. 1992 0 
jan. 1916, 1964 
okt. 1965  
dnevna višina padavin (mm) 
daily precipitation (mm) 
184 23. avg. 1933 — — 
najvišja višina snežne odeje (cm) 
maximum snow cover depth (cm) 
148 17. feb. 1969 11 23. nov. 1989 
višina sveže snežne odeje (cm) 
fresh snow depth (cm) 
65 6. feb. 1922 — — 
letno število dni s snežno odejo 
annual number of days with snow cover 
116 1917 20 1975 
število dni s snežno odejo v sezoni* 
number of days with snow cover in season* 
 
130 
1941/42 15 1997/98 
* sezona: od julija do konca junija naslednjega leta 
* season: from July to the end of June in the following year