•• tl»J* % \ lili. Leto LXXI1., št. 54 a I.jjiiMjaaa, tcffek 7* marca I939 Cena Din lip LUitx}t» v ban oan pu poldne izvzemaj aedeije is praznike. — inaerat) do 80 petit vrst q Din i, do 100 vrst d DLd 2.50 od 100 do 300 vrst a Din S. večji inseratl petit vrsta l)id t._ foptifit po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« vena n&sećno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva olica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ni 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Patriarh Mlron Crfetea umrl Predsednik romunske vlade kamor je šel patrijarh Miran Cristea je podlegel na francoski rivieri iskat zdravja, v 61. letu starosti pljučnici CANNES, 7. marca. Snoči je umrl v vili Freg-atte v Cannesu predsednik romunske vlade patrijarh Miran Cristea. Podlegel je pljučnici. Na francosko riviero je prispel 24. februarja v spremstvu svojega nečaka episkopa Emilijana ter šefa svojega kabineta prof. dr. Balta-ceana. Pokojni patrijarh je nameraval ostati v Cannesu dva meseca, kolikor mu je nrnunski kralj dovolil dopusta, dim] potovanjem pa se je patrijarh prehladih Od snoči ob 18. je bil v agoniji, ob 21.25 pa je izdihnil v rokah svojega nečaka, episkopa Emiliana. * Dr Miron Cristea se je rodi! 18. julija 1. 1868 kot sin kmetskih staršev v Toplici Romani na Sedmograškem. Gimnazijo je absoivvai v Nasaudu, nato pa je študiral v Sibinju teologijo, a naravne vede. antropologijo in literatu.ro na univerzi v Budimpešti, kjer je L 18Q5 promoviral za doktorja filozofije. Univerza v Černovicah ga je pozneje še imenovala za doktorja teologije. Žr€ na univerzi je začel Cristea publicistično delovati in s« zavzemati za interese svojih rumunsikih rojakov, ki so jih ma- General Mlaja predsednik republikanske vlade Glavni cilj nove vlade narodne obrambe je sklenitev častnega miru Madrid, 7. mairca AA. Snoči je bilo objavljeno po radiu, da je bila sestavljena vlada narodne obrambe pod predsedstvom generala Miaje. Nova vlada je sestavljena takole: predsednik vlade general Mi a j a, minister za zunanje zadeve Berteiro, minister /a narodno obrambo poLkovniik Casado, minister za notranje zadeve Carilo, n inister za pravosodje San Andres, minister za finance in gospodarstvo Marin, minister za prosveto Jose del Rio in minister za promet Val, Novi predsednik vlade Miaja je imel o prMflu prevzema oblasti govor, v katerem je dejal, da ne more biti govora o državnem prevratu. Ker prava vlada ne obstoja več, je cilj njegove vlade doseči časten mir. Ljudstvo želi mir čimpTej. Kako je prišlo do prevrata Madrid. 7 marca A A. (Havas) Ob 19.30 je bil objavljen kom umike, ki pravi, da je imel svet narodne obrambe sejo. na kateri so raz pravi j aii o novem položaju. Svet je sklenil vzdrževati red in varnost z vsemi sredstvi, ki sj na razpolago. Rešitev države in časten mir so glavni cilj sveta narodne obrambe. Njegov pokret je predvsem naperjen proti komunistični premoči in osebnemu režimu Negrma. Kakor vse kaže, republikanska javnost noče, da bi prišlo do novih porazov, tem manj, ker so se pogoji za nadaljnjo borbo po padcu Katalonije posktto&ali. Soglasnost voditeljev vojske, politikov m delavskih organizacij je doved-a do zbiranja ljudi okoli polkovnika Časa da in bivšega pod-predsednka parlamenta Rasteira. ki je zelo ugleden član socialistične stranke. Vojaštvo je prevzelo vodstvo d'zave. da reši deželo pred paniko, ki ji je pretila po vojaškem porazu. Pokret se je začel v času. ko sta centralna in južna Španija ostali brez zveze z Ncgrinovo vlado. Že dolgo se je širilo tajno geslo »Vsak na svoje mesto, zaradi neodvisnosti Španije«. Vlada se ni dovolj brigala za novi pokret, ko pa je izgubila svojo legalno osnovo po ostavki Azane. je nameravala vladati s pomočjo šefov katalonske vojske, ki so prišli v ccntna/l-no Španijo. V novem pokretu so zelo različni elementi, vojaški poveljniki, pred-6rtavn:k:i političnih strank in raznih drug:h organizacij kakor svobodnih zidan* je v itd. Svet narodne obrambe bo predvsem skušal doseči časten mir z generalom Francom. Casadov proglas Madrid, 7. marca. AA. (Reuter). Polkovnik Casado je izdal proglas »Spancem v jarkih«, v katerem zahteva mir, ki bo zavaroval neodvisnost Španije. Le od Špancev samih je odvisne, ali bodo znali rešiti se iz težkega položaja ter se opredeliti za plodno svobodo alj suženjstvo, za mir v korist Španije ali za vojno v korist norega imperializma. Španci ne bodo odložili orož ja, dokler ne bodo dobili jamstva za mir brez maščevanja. Položaj v Madridu Madrid, 7 mairca AA. Življenje v mestu se razvija normalno. Prebivadci MadTida so zadovoljni, ker se je začelo razčiščevanje položaja. Mehčani hodiio mirno po ulicah in vršijo svoje posle. Polkovnik Casado je ukrenil vse potrebno, da poslujejo mradi normalno. Poslopje, v katerem je uprava policije, straži vojaštvo. Vodstvo policije so prevzeli častniki. Ker je objavljeno obsedno stanje, je zbiranje po ulicah prepovedano. Pred poslopjem komunistične stranke so postavljene straže, ki ne pu>te vanj nikogar razen funkcionarjev stranke. V Madridu se ne ve, kakšno je stanje v Carta-geni. Republikanska mornarica pokorna novi vladi Alžir, 7. marca i. Republikansko bvodovje, ki šteje 11 enot. med njimi križa.rke »Ccrvantes«, »Libertad« in »Mcndez Munez« je včeraj zapustilo španske vode in od plulo proti francoski obadi. Domnevajo, da se bo brodovje zateklo v Bizerto. kjer ga bodo najbrž razorožiili. Madrid. 7. marca A A. Union-radio objavlja^ da je poveljnik republikanske mornarice poslal polkovniku Casadu brzojavko, v kateri pravi, da se bo mornarica pokorila njegovim odredbam. Sam polkovnik Casado je izjavil, da so vse letalske edini-ce poslale poročila, da se bodo pokorile novemu vodji narodne obrambe. Negrinova vlada pobegnila v Francijo Toulose, 7. marca z. Kake pol ure po pristanku letala, s katerim sta pribežala včeraj iz Madrida na letališče pri Toulose dr Negrin in Del Vayo, je pristalo drugo letalo v katerem so bili štirje ministri bivše Negrlnove vlade in več višjih uradnikov in tajnikov. Povratek španskih beguncev iz Francije Pariz, 7. marca AA. Na snoonjem sestanku zunanjega ministra Bonneta s predstavnikom Francove Španije Qui,nonesom de Leon je bilo govora v glavnem o repatria-ciji španskih beguncev, število beguncev, ki jim bo dovoljena vrnitev, se bo zvišalo, čiim dobi Francova vlada potrebne podatke. Kar se tiče agremana za nacionalističnega vclcp -'.mika v Paj*izu Leguerica, ga bo Bonnet izdal takoj po svojem današniem sprejemu pri predsedniku republike Lebru-nu Nezgoda novega papeža Pija XII. Rim, 7. marca. z. V inozemskem tisku je bila objavljena vest, da se je papež Pij XII. ponesrečil. Po informacijah iz avtentičnega vira je novi papež v soboto, ko se je vračal iz Sikstinske kapele, nerodno stopil in padel na stopnicah, ki vodijo iz kapele v sosedno dvorano. Pri padcu je udaril z desnim komolcem ob tla. Zdravnik je ugotovil nenevarno kontuzijo na komolcu. Južna ASrika ne da svojih kolonij London, 7. marca. AA. Dopisnik »Daily Maila« poroča iz Ca peto vv na. da je general Smits izjavrl, da bo Južna Afrika preje šla v vojno, nego bi vrnila Nemčiji prejšnjo Jugozapadno Afriko. Južnoafriški vojni minister je izdavil dopisniku istega lista, da Južnoafriška unija ne more vrniti te kolonije Nemčiji iz strateških razlogov. Prav tako nj mogoče vrniti Nemčiji Tamganjike. džarske oblasti na Scdmograškem hudo zatikale. Skupaj z nedavno umrlim politikom Oktavijanom Gogo je !. 1907 ustanoviti politični list »Naša dežela«, ki se je ostro in odločno borili za narodne pravice sedmo-graških Rumuinov Leta 1909 je postal irutropolitsk: kancelar in še istega leta episkop v Caranscbeču. Kmalu nato je ustanovi list »Lumina«, ki je širil kulturo in nairodno zavest med Ru-muni. Kot karam ebeški episkop je 1. decembra 1. 1918 v Aiba Juliji prejital de-kLaracijo o priključitvi Sedmograške Ku-moiniji in jo na čelu posebne delegacije izročili rumunskemu kralju Ferdinandu L v Bukarešti. Kasneje je bil imenovan za prvega mitropolita in je kot tak pokazal izredno delavnost tVstanovil je novo teološko fakulteto, pet novih episkopij in več semenišč. V sporazumu s cari«rajskim patriarhnim je refor-miTail julijanski koledar. 1. W25 pa je bvl izvoljen za patriarha rumunske pravoslavne cerkve. Po smrti kralja Ferdinanda je postal 20. julija L 1927 član novo ustanovljenega re-gentskega sveta, ki je bil po povratku kra- lja Karala II. v domovino razpuščen. Po padcu Gogo ve vlade v februarju I. 1938 mu je kralj poveril sestavo nacionalne vlade in je prev/el ministrsko pred>edstvo. Dne 30. marca 1. 1938 jc podal Cristea ostavko svoje vlade z motivacijo, da je izvršila svojo glavno nalogo, ustvaritev nove avtoritativne ustave. Na kraljevo pro:njku pria-teljstvo. Pokojnik je bil moo^cantoa osebnost, mož širokega političnega obzorja in razgledanosti ter ga bo rumunski narod zlasti v se* danjih težkih in nemirnih časih zelo pogrešal. Calinescu novi predsednik rumunske vlade BUKAREŠTA. 7. marca. i. Notranji minister Calincscu je bil snoči imenovan za novega predsednika rumunske vlade. Kompromisni predlogi velikega muStija Arabci pristajajo na omejeno židovsko naseljevanje v Palestini, če se proglasi za neodvisno arabsko državo Kairo. 7 marca w. Podtajnik v finančnem ministrstvu Amin Osmaji pasa, ki je znan kot uspešen posredovalec med Anglijo in Egiptom, je v soboto odpotoval v Bejrut, da se sestane z velikim muftijom iz Jeruzalema. Zvedelo se je. da je veliki mufti poslal egiptskemu državnemu podtajniku protipredloge. ki naj bi jih izročil angleški vladi in ki naj bi omogočili kompromisno rešitev vpražanj. s katerimi se bavi palestimska konferenca. Po teh predlogih bi bil: Arabci pripravljeni pristati na ome-jeno židovsko naseljevanje v Palestini, če se proglasi kot neodvisna arabska država in če se omeji prodaja zemljišč na četrtino vse palestinske površine. London, 7. marca. br. Palestinska konferenca se razvija še vedno z velikimi težavami. 2iclje vztrajajo slej ko prej na svojem stališču, da angleški predlogi glede ureditve palestinskega problema zanje niso sprejemljivi. Včeraj so imeli angleški in arabski delegati daljšo sejo, na kateri so razpravljali o angleških predlogih in arabskih protiprecUcgih, zvečer pa so se sestali židovski in angleški delegat je. Napetost v severni Afriki Obširni obrambni ukrepi ob libijsko' tuniski meji Rim, T. marca. w. Sef italijanskega generalnega štaba, maršal Badoglio. ki se je vrnil s svojega inšpekcijskega potovanja po Libiji, je ministrskemu predsedniku Mus-soliniju podrobno poročal o organizaciji obrambe ob zapadni libijski meji Utrditev libijsko-tuniške meje je bila potrebna zaradi francoskih vojaških ukrepov v Tunisu. Tudi londonski »Evening Standard« se bavi z vojaškimi ukrepi v severni Afriki na podlagi Bonnetovih izjav ter objavlja nekatere zanimive podrobnosti. Kakor trdi angleški list, je francoska vlada izdala nove odredbe za naglo mobilizacijo vojaških rezerv v severni Afriki in za koncentracijo marošikih, alžirskih in zapadno-afriskih čet na libijski meji. Vse to spravlja tudi v zvezo s sedanjim potovanjem francoskega rezidenta v Maroku generala Noguesa po severni Afriki, ki je po svojih razgovorih z zastopniki vlade v Parizu, na inspekciji ob tuniski-libiijsiki meji z nalogo, da izvrši koordinacijo vseh francoskih se-verno-afriških vojnih sil. Veliko razburjenje v Indiji zaradi Gandhijeve gladovne stavke Poetični o$to\nik „Mi sel in delo" Februarska šte\ilka »Misli in dela« je pravkar i/.šta. Ima to-le vsebino: Članki: Slovaška avtonomija v teoriji in praksi (S!o\fcnicus). — O načrtu zakona o službenem razmerju (dr. Stnjan Bajič). — Obzornik: Med run -m m starim ravnotežjem sil (dr. Branko Vrčon), — \otranie-politični pregh J. (1'erko). — Ob dvaj>ct-fctnici naše drame (tr). — Kulturna gibanja v Beogradu (S. B.) — Silvio Crespi: Alla ditesa d' Itaiia in gueita ed a 1'ersail-les (L. Č.) — Jožet Reisner: Zgodovina dr/, tehn. šote (A, 7.) — Biblioteka *»po/i-tika i Jrušti-o«. Beograd (S. B.) — Odmevi naše jubilejne publikacije j>06 dv&jtej-letnici Jugoslavije«. — D 0 k u meni i: Program nemške n.iroJnosocialistične delavske ttranke. — Kulturna in aociaina revija »Misel in delo« je mesečnik in slane na leto 60 din. Dolžnost fsafcega naprednega intehcenta fe% da ic naročnik te revije, ki fo izdaja 1isk jfelgO*/ov. naprednih akademskih starešin »Nasia* t Ljubljani. Avtoriteta in disciplina Omladinski kulturno politični ii*t »Naša misel«, katerega 5, letošnja šte\'ilka je pra\'-kar izšla, je objavil uvodnik, ki zasluži, da z njim seznanimo širšo naio javnost, lr članku se poudarja, da mora vsak pokret imeti svoje vodstvo, ta vodstvo mora imeti avtoriteto, člani ; tkreta pa morajo biti disciplinirani, člankur govori nuto o razmerah v naprednem taboru in Izvaja: »Pri naprednih in liberalnih političnih gibanjih se ■ojav problem vodstva cesto tuJ: tr.kraf, kadar imajo v s\'oii sredini najmočnejša osebnosti. Vzrok tiči v miselnosti naprednih množic in v liberalnih csnn\'ah njih vsakršnega združenja in delovanja. Dopustnost neomejene kritike, ki često ne ostane v zdravih in objektivnih meiah. ie pri naprednih političnih pokretih česta /man 'šala marsikatero re-nično avtoriteto in povzročila nediscipliniranost, ki mnogo1- rat ni ostala brez škodljivih posledic Ta. \xa-sih več kot demokratična tvoboda je privzgojita nagnjenje zanikati vodstvo, kar stopnjujejo še nasprotniki s tendenčnimi in načrtnimi napadi na predstavnike naprednih pi !:• v.iih aii ku.-.iumh gibanj, čemur napredne množice Cesto nekritično podlegajo. Danes se povsod prakticira kot najuspešnejše pi rj.^.gandno sredstvo za idejo čim pogosteist stik Urokih \lojev s pred' stavniki te i U Je .. Iz tegn sledi težka odgovornost in težak voditeljev položaj. Temu položaju je voditelj dor:iWeka« Kari We-siak & sinovi, trgovina s pohištvom, posteljnino in ostalo stanovanjsko opremo na debelo in drobne. Cankarjeva 2. Pongra-čač Antonija, strojno pletenje. Kokoška c. 26, Brečko Mirko, trg. z modnim blagom, galanterijo, konfekcijo in manufakturo na drobno. Aleksandrova c. 23. Vertnik Vla-sta, trg. z mešanim blagom na drobno. Sodna ul. 17. Crtanih: Genzker Ludvik st. pek. Meljska c. 23. Zelenka Emest, tapet-nik in dekorater, Ulica 10. oktobra 5, Zelenka Emest, trg. z mešanim blagom. Ulica 10. oktobra 5, Deutschmann Ivan. šče-tar. Pristaniška ul. 2, Vnuk Marija, in-štalaciia vodovoda, plina in centralnih kurjav, Tattenbachova ul. 14. Vnuk Marija, kleparski obrt, Tattenbachova ul. 14. Koehler Marija, prodaja slaščic in bonbonov. Aleks. c. (stojnica), Gothe Ivanka, ščetarski obrt, Vetrinjska ul. 9, Hvaleč Josip,'trg. z mešanim blagem na drobno, Rotovški trg 4. Hvaleč Josip. trg. z bencinom, mineralnimi olji ter produkti iz te. ra Trg Svobode 2, pire Gregor, brivec in frizer, Tvrševa ul. 9, Tratnik Karol, pa-sar in srebrar. Orožnova ul. 3. Simčič Ivan, trg. z mešanim blagom na drobno, Gosposka ul. 20, Zorko Anton, trg. agentura in komisija Aleksandrova c. 14, Krepek Terezija, sejmarstvo z venci, galanterijo in sladkornimi izdelki. Taborska ul. 2 žugman Terezija, mesarski obrt, Gl. trg (stojnica), Škof Franjo, trg. z mod- nim in galanterijskim blagom ter higieni-čnimi predmeti, Aleksandrova c. 23, Kram-berger Anton, podjetje za uničevanje pod. gan, miši in škodljivega mrčesa in podobno s strupenimi sredstvi, Orožnova uL 2, Sleiner Ivan, čevljar, Meijska c. 13. — Incident. V gostilni na tezenskem vež-bališču se je pripetil v nedeljo razburljiv incident, ki je vznemiril vse goste. V gostilniških prostorih se je pojavil namreč elektriški monter Hugo M., ki je uslužben pri mariborski mestni občini. Ko se je naše dobre kapljice precej nalezel, je potegnil iz žepa neko sliko, lci jo je pričel poljubljati. Pri tem je dajal duška svojemu razpoloženju z raznimi vzkliki, ki so zbudili med gosti upravičeno ogorčenje. Možakar, ki zasluži na uro 7.50 din, se je obnašal, kakor da bi s? mu slabo godilo, ko je na milijone ljudi pri nas in drugod, ki jim ni tako postlano, kakor je na primer temu Hugu M., ki je postal ob opozorilih nasilen in je pozneje žalil celo orožnike. Ko so ga uklenili. je potem svoje vzklike ponavljal. Prepeljali so ga v sodne zapore, kjer bo morebiti spoznal, da je še veliko ljudi na svetu, ki se jim godi precej slabše, kakor se je njemu. — Sreska organizacija OJNS za Maribor desni breg ima v nr-deljo 12. marca ob dveh poooldan v Faleževi gostilni v Racah svoj redni občni zbor. Po občnem zboru bo članski sestanek, na katerem bo poročal min. v p. in senator dr. Albert Kramer o političnem položaiu. — Ivan Lazar "h Umrl ie upokoieni Jet-niški naznik Ivan Lužar. Pokojni Lužar ie bil v Mariboru znan in popularen, saj je z njegovim imenom združen spomin na številne dalmatinske rodoliube m nacionaliste, ki so med svetovno vomo bili zaprti v zaporih tukaišnies-a okrožnes-a sodeča. Med niimi je bil tudi bivši ban dr. Tartael;a. Znano ie. da ie pokorni Lužar v svoii službi in v možnostih svojega delokroga izkazoval z-nrt'm in preeran-?an;m dalmatinskem narodnjakom mno 40 do 45. puram 40 do SO, race 22 do 25, domači zajci 10 do 20. Zelenjava: krompir kg 0.75 do 1.25, merica 6 do 6.50, čebula 3 do 4. česen 6 dO 10, zelje (komad) 0.5O do 3, kislo zelje 3 repa (komad) 0.25 do 1. kisla repa 2, karfijola (komad) 2 do 10. kg 5 do 6. ohrovt (komad) 0.50 do 2. hren 8 do 10. zelena (komad) 0.50 do 3, glavnata solata 0.50 do 2, dalmatinska kg 12, endivija (komad) 0.50 do 2. dalmatinska kg 6 do 10, radič k«- 10, koleraba (komad) 0.25 do 1. žito: (liter) ajda 1.50, proseno pšeno 3.50 do 4. ajdovo pš«no 3.50 do 4. fižol 2 do o.50 Krma- sladko seno 60 do 65. kislo seno 4.0 do 50, otava 65 do 70, pšenična slama 40 din za 100 kg. . — Obsojena. V včerajšnji številki smo poročali o dveh kazenskih razravah pred mariborskim okrožnim sodiščem. Avtopre-voznik Milan Hrovatin je bil obsojen na 1000 din globe, v primeru neizterljivosti na 17 dni zapora, pogoino za dobo 2 let, Peter Kaube pa ie bit obsojen na 300 d.n denarne kazni, ali 5 dni zapora, pogojno za dobo leto dni. _ 0500 kg sena so ukradli zlikovci pre- vozn;ku Marku Lahu iz Maribora, in sicer iz senka v Rošoohu. V zvezi s to tatvino so košaški orožniki aretirali nekega vmi-čaria Franca J., ki je csumljen, da je v presledkih kradel seno in ga prodajaj re-flektantom. Avtoprovoznik Lah ima 2100 din škode. Zadeva bo imela svoje posledice ored sodniki. — Poučno predavanje je bilo snoči v Ljudski univerzi. Dvorana je^ bila precej dobro zasedena z izobraženci in tudi z d.-jaki. Predaval je dr. Ivo šorli o bistvu anekdote. Občinstvo je predavatelja nagradilo za nj-.-cv: i." "ja s hvaležnim aplavzom. _ Velik po-žar prej rečen. Ko sta se davi okrog 2. vračala iz službe nameščenca tukajšnje Nabavi jalne zadruge, sta opazila, da švigajo z crv oriš ča hiše št. 16 v Slovenski ulici plameni, obenem pa sta čula prestrašene kliee: Gori! Kmalu nato so prispeli mariborski gasilci, ki so pričeli gasiti. Na dvorišču je gorela lesena baraka, v kateri so bili shranjeni zaboji in razna repotija. Bila je velika nevamo-t, da se ogenj razširi na tesno prislonjene sosedne zgradbe in pa bližnje drvarnice. Gasilci so^ ogenj krn3:U omejili in tako preprečili veliko nevarnost. Lastnik barake elektrotehnik Tihi ima 5000 din škode. — Sedem na enega. V mariborsko bolnico sd prepeljali lSietnega tesarja Franca Krivca iz Hotinje vasi. ki so ga domači fantje, ko se je vračal domov, pre.epii in obdelali z noži da je obležal s hudimi poškoabami na glavi in po rokah. Za napadalci, ki jih je bilo sedem, poizvedujejo orožniki. — Znamenja... V noči na ponedeljek so se spet pojavila na raznih krajih razna znamenja. Kalvarija je spet mazana. Sedaj pa je po enem tednu nastala nova :>slikarija«, za katero so si izbrali zelo vidno rumeno barvo, tako da mora ta znamenja vsakdo opaziti. Slično znamenje se je pojavilo v noči na ponedeljsk tudi vrh Piramide in tudi v Bresternici. Zdi se, da se peča s temi ?saharskimi« in »ples. carskimi«, posli posebna družba, ki pa nima z našimi r-bibeiforšerji« nebesnega stika, kakor se je pokazalo ob nedavnem zajetju 12 mladeničev zazastrtim odrom Riedlove gostilne na Pobrežju. Niti vodijo v določeno smer in ne bo dolgo, ko bo ta -pleskarska« druščina razkrinkana,. ! — Na poučni ekskurziji so bili v Mari- ! boru gojenci Trgovske akademije v Ljubljani pod vodstvom prof. Krošla. Ogledali so si nekatere mariborske tvornice, potem rnice v Rušah in elektrarno na Fali. — Ena najstarejših Mariborčank je umrla in sicer zasebnica Marija Snofl, r.ujoča v Rajčevi 3. stara 90 let. — V >plošni bolnici pa je umrl upokojeni šolski upravitelj Kvirin Pertl, star 63 let. -Veostalim iskreno sožalje! — Mestno poglavarstvo v Manboru, vojaški oddelek, razglaša, da bo ponovna iasitev razporeda obveznikov na travniku vojaškega*vežbališča z začetkom ob T. uri zjutraj ter traja nepretrgoma do nol 18. ure. Razglasitve se morajo udeležiti vsi oni obvezniki, rojeni leta 1SS9 do vključno 1918. ki so vojaško pristojni v 'Tavibor in bivajo v mestu ali njegovi neposredni bližini, ki se pa 5. marca t-1. riiz-•Jasitve razporeda iz kateregakoli vzroka :;>:o udeležili. Od te dolžnosti so izvzeti: vaj obvezniki, ki stanujejo v Mariboru, niso pa vojaško pristojni v Maribor, ki so se razglasitve udeležili dne 5. marca t. 1. rvni častniki, vsi duhovniki ter vsi stalno in začasno nesposobni. Mestni avtobus bo vozil tudi to nedeljo z Glavnega trga na Tezer.sko vežbališče in nazaj. Opozarjamo, da pridejo obvezniki k obiavi razporeda trezni, sicer bodo odklonjeni in po zakonu najstrožje kaznovani kakor oni obvezniki, ki se razglasitve tudi 12. t. m. ne bodo brez utemeljenega opravičila udeležili. ££arIhq?sko gledališče Torek, 7. ob 20.: Partija šaha. Red C. Sreda. 8.: Zaprto Četrtek, 9. ob 20.: Pvgmalion. Premiera. Red B. Pisatelj France Bevk, ki je bil zadržan, da bi prisostvoval krstni pi odstavi svojega novega komada »Partija šahac, je prišel v našo državo in si bo ogledal morda že prihodnjo reprizo svojega dela, ki je v torek 7. t. m. V velezanimivi komediji »Pv^multon« je dramatik uporabil gTško pravljico o Pvgmalionu, kralju na Cipru. Pygmalion je naredil slonokjščeno podobo devico, ki je po priprošnji boginje Afrodite oživela in jo je Pvgmalion vzel za svojo ženo. To snov je Shaw L 1JU.2 uporabil za svojo komedijo pod istim naslovom. Slonokoščeno podobo nadomešča Živa, a priprosta cvetličarka, ki jo učenjak Higgins preobrazi v veliko damo, ki igra skozi vsvh pet dejanj v zelo napetih zapletljajih. ¥ L! Pri tej hoieznl moramo biti previdni že ob prvih pojavih Ljubljana, 7. marca Tudi nas je dosegel val epidemije gripe. Toda Ljubljana je zdaj že prestala najhujš:> nevarnost bolezen je že začela popuščati. V Ljubljani se je precej razširila že pred petimi tedni, nedavno je pa bdo število obolenj največje, nakar je začelo precej naglo nazadovati. Kljub temu je še vedno precej ljudi bolnih. Letošnja epidemija gripe je zahtevala mnogo žrtev in tudi pri nas je bila umrljivost precej visoka. Gripa je sinonim za špansko, ki se je !. 191S razširila po vsem svetu iz Španije in je zahtevala toliko življenj kakor včasih kuga. Umrljivost za gripo znaša sicer samo 0.1—0.8rr, a bolezen je zelo nalez^iva ter se silno naglo širi: zaradi izredno št v vilnih obolenj pa nurase precej tudi število smrtnih primerov. Umrljivost za gripo tudi ni vedno enaka. Kako nevarna bolezen je sripa, nam najbolj kaže primer epidemije te bolezni decembra in januarja na Angleškem. Obolelo je okrog milijcn ljudi TImr-ljivost je bila izredno visoka, saj je umrlo 200.000 ljudi! Umrljivost je torej znašala celo 20'ir in je bila doslej najvišja. Zadnje čase je gripa razširjena zlasti na Gorenjskem in zato so bili tudi prepovedani obiski bolnikov na Golniku, da b* kdo ne zanesel bolezni v zdravilišče. Gripa je jetičnim posebno nevarna, ker po nji v najboljšem primeru, ko jo bolniK prestane, zelo oslabi organizem. V mnogih primerih se tudi rekonvale-scentov loti po prestani gripi tuberkuloza. Med boleznijo navadno tudi zelo oslabi srce in še dolgo po bolezni čutiš posledice. Posledica gripe je tudi živčna razdrazenost. Gripa je zelo zavratna bolezen, ker se bolnika radi loti pljučnica ako ni dovolj pazljiv. Nastanejo pa lahko tudi še rnroge Izplačila »Feitixa« Ljubljana, 7. marca Ko je propadla ta zavarovalnica, ki kljub svojemu imenu ne budi upanja, da bi kdaj vstala iz pepela kakor ptič feniks, je bilo prizadetih predvsem mnogo revnih ljudi Mnogi so plačevali že desetletja lepe prispevke, do svojih starih let, ko jim ni ostalo več mnogo življenja, in razočaranje je bilo dovolj bridko. Da jim bodo izplačali vplačane prispevke, je bila samo slaba tolažba že zato, ker so jim prvič izplačali le 45f/y vplačanih prispevkov, seveda brez obresti. Druge polovice vsote doslej še niso prejeli. Izplačevali so jim lani poleti. Nekateri imajo tudi potrdilo centrale iz Beograda, da bodo prejeli denar, kolikor jim ga zavarovalnica še dolguje. Fosebno težko čakajo na izplačilo vpokojenci in nekateri so se tudi zadolžili na račun denarja, Ivi ga tako dolgo ne dobe. Centrala se izgovarja, da zadeva še vedno ni urejena med našo državo in češko-Slovaško ter da je zastala pri finančnem ministrstvu. Prizadeti ljudje upajo, da bo vp-ašanje izplačevanja pri j>Fenixu« kmalu rešeno, saj je minilo že nad pol leta, odkar so prejeli prvi obrok, ter mislijo, da za to ni treba leto dni časa, ko gre zgolj za formalnosti. Novice z Murskega polja «— Borza dela v 3lnrski Soboti ima mnogo dela. Borzo dela v Murski Soboti cblega dnevno na stotine delavcev, ki bi ra^.i šli na sezonsko delo na državno posestvo v Belje ali pa v inozemstvo. Ni čuda, da je povpraševanje po delu oaš v Murski Soboti tako veliko, saj izkazuje statistika, da živi od sezonskega dela 34 c^si-tkov vsega prebivalstva v Pickmur-ju. Govori se celo, da so se pogajanja za-... - odhoda na sezonsko delo na državno-posestvo v Belje, razbila in bo sedaj še več ljudi sililo na sezonsko delo v inoze.ru stvo. — Tihotapstvo ob meji. Vzdolž nemške in madžarske meje se je v zadnjem času zelo razpaslo tihotapstvo. Posebno priljubljen je saharin, po katerem ljudje zelo posegajo, ker je vtihctapljen mnogo cenejši od sladkorja. Obmejni organi so polovi li par zeio oizriih tihotapcev in za plenih precej tihotapskega blaga. Tihotapci pa čakajo na odmero kazni. — Nove zveze z MursKim poljem in PieJiinurjem. Z novim voznim redom bo uveden na progi Maribor—Ljutomer— Murska Sotcba in Ljutomer—Gornja Radgona p on očni vlak. Ta vlak bo velike važnosti za p: tu joče občinstvo, ki je sedaj moralo vedno čakati na razne zveze. Vlak bo okrog polnoči prihajal v Mursko Soboto in Gornjo Radgono. Pcsebno Murska Sobota, pa tudi Gornja Radgona je bila od 20. zvečer, ko prihaja zadnji vlak, pa do drugega dne do 9. ure dopoldne, ko prL haj a prvi vlak, brez vlakc«v. — Sadno drevje ob naših cestah je v zelo slabem stanju. Ob vseh banovinskih cestah je posajeno sadno drevje, a je v tako slabem stanju, da človek strmi ob pogledu nanj. Oglodano od zajcev, brez vsakih vrhov, polno suhih in vstran štr- druge komplikacije, kakor n. pr. vnetje srednjega ušesa. Bolezni torej ne smemo omalovaževali in v šolah bi bili potrebni prav tako strogi zdravstveni ukrepi, kakor v primerih obolenj za škrlatico. Priporočljivo bi pa tudi bilo. da bi imali oirasli. ko obole, več ozira do zdravih. Mnogi se radi kažejo junaške, obole, ter raznaš-.jo bolezenske klice med zdrave ljudi. Kiržijo zrak po knemato-grafih gledališč.h. na tramvaju in na cestah kihajo s posebno vnemo drugim ▼ obraz. Previdni bi morali biti že ob prvih pojavih bolezni, ki se pogosto začne z »nedolžnim« nahodom. Bolezen navadno najavlja glavobol z vročico, bolečine v kostnih členkih, človeka se loti nerazpoloženje, mlahavost, peko ga oči in ima nemirno spanje. Nekatere tudi začne najprej peči v grlu. Včasih je bolezen zvezana tudi z motnjami v prebavi. Mnogi ljudje se ne obračajo na zdravnika, ko obole za gripo, in ker se tudi sami ne zdrave ali se zdrave napačno, so jim bolezen poslabša ali nastanejo komplikacije. Bolnik bi moral ostati vsaj doma. če se že ne obrne na zdravn.ka. Zdravljenje je lahko, če se začneš zdraviti, čim se pojavi bolezen. Najbolje je inhaliranje, močna sredstva za potenje brez dovoljenja zdravnika pa lahko postanejo nevarna, zlasti, če imaš slabo srce. Zdaj je najnevarnejši čas za obolenja, ker se vreme naglo spreminja in ker je spomladi organizem navadno oslabljen, zlasti, Če se nisi pozimi dovolj gibal in ne izrabil lepega solnčnega vremena. Gripe torej ne omalovažujte in ne pozabite, da je v tej zimi zahtevala tudi v Ljubljani mnogo žrtev! lečih vej, neporezano in neočiščeno itd. Str leče in nizke veje cvnajo celo promet z velikimi avtomobili, ki te veje oklestijo in odrgnejo. Take veje bi se morale po-rezati, drevje lepo gojiti in ovijati, pott-m bi bilo ket okias našim cestam. To delo bi lahko epiT.vifcli estarji, poleg. svojega re inega deia na cesti. Iz Celja — Rešite javne nameščence in upokojence propadanja! Celi^ki Nova Doba« objavlja: Vprašanje izboljšanja gmotnega položaja javnih nameščencev in upokojencev je nujno potrebno takojšnje ureditve. Porast draginje je ta stan tako strašno prizadel, da se moramo s skrbjo vprašati, kam bo to vodilo in kakšna naj bo javna uprava, ako nameščenec in upokojenec nimata najskromnejše možnosti za življenje. Sedaj se razpravlja novi državni proračun, ki nai za dobo enega leta zakonito uredi vse državno gospodarstvo tako v pogledu dohodkov kakr.r tudi v pogledu izdatkov. Nameščenci in upokojenci, ki jim je bilo že pred 11. decembrom 1938 svečano dano zagotovilo, da bodo skoraj dosegli zboljšanje svojega položaja, sedaj to upravičeno pričakujejo. Gospodje poslanci imajo sedaj ugodno priliko, da pripomorejo k pravilni rešitvi tega vprašanja fi ' *j t; ' t i y* "u: V V * —c Ljubljanska opera bo gostovala dre-vi v celjskem gledališču in uprizorila Verdijevo opero Trubadur«. Opozarjamo, da se bo pričela predstava že ob 19.30. Predstava je za abonma. —c V celjski bolnici sta umrli v nedeljo 63-letna preužitkarica Elizabeta Kokova iz Smartnega ob Paki in 23-letna frizerka Marija Pirnatova iz Laškega. pod e\tv Dan za dnem opažamo v na$em življenju primere, ki kriče po socialni obtožbi. Ti primeri so kr.kor nezaceljena rana na našem narodnem telesu. In tudi na deželi se porajajo in ponavljajo. Po Slovenskih goricah se širi od ust do ust naslednja žalostna novica: Prišel je mlad fant k delodajalcu, ki ga je zaposlil na poskušnjo do meseca maja. Ko je mladenič predlagal delodajalcu, naj bi sestavila začasno pismeno pogodbo, je gospodar užaljeno odvrnil: »Kam kot poštenim koreninam boste ja na besedo verjeli.