SLOVENEC Naročnina mesečno 12 lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica J Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tnjega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. g Izhaja vsak daa zjutraj rasen ponedeljka la dneve po praznik* Uredniltvo la apravai Kopitarjeva t, Lfublfana. Redazione, Amministrazlon«* Kopitarjeva 6, Lnbiana. Telefon 4001—4005. Abbonamenti: Mese 12 Lir«; Estero, mete 20 Lire, Edlzione domenica, anno 34 Lir«, Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 pes 1« inserzioni. Filiale« Wovo mesto, Concessionaria esclnstra per la pnbbllcftJ Bund< in drugi švicarski listi omenjajo komunistično propagando, ki je sicer strogo prepovedana, pa se vseeno na skrivaj bohoti. Glede tega je bilo nekaj aretacij po raznih delih Švice, toda če propagando zaduše v enem kraju, se prikaže v drugem. Zlasti gre za propagando z letaki, ki napadajo vicarske oblasti ter Nemčijo in Italijo. Listi vabijo javnost naj sodeluje z oblastmi, zakaj komunistična propaganda bi se utegnila okoristiti s sedanjim mednarodnim položajem ali pa z gospodarskimi pretresi, da bi otežila švicarski zunanjepolitični položaj. Spomenik, zaradi katerega bi bilo skoraj prišlo do vojne Med Argentino in Chile so na meji pred četrt stoletja postavili v planinah ogromen kip Kristusa. Kip je vlit iz samih topovrkih krogel ter so ga dala postaviti številna ženska društva kot znak, da se med Argentino in republiko Chile ne bo nikdar več uporabljalo orožje. Ravno zaradi tega kipa je pa med obema državama večkrat prišlo do takih nesoglasij, da ni dosti manjkalo do izbruha vojne. Kristusov kip je namreč postavljen tako, da Kristus blagoslavlja Argentino, republiki Chile pa kaže hrbet. Zato so bili v republiki Chile užaljeni in je dostikrat prišlo na meji do spopadov. Medsebojne praske so trajale tako dolgo, dokler spora ni rešilo čilsko časopisje, ki je za položaj kipa našlo srečno tolmačenje. Časopisje je poudarilo okolnost, da je čisto prav, da se je Kristus obrnil proti Argentincem, ker Čilci tako nikdar ne ogražajo miru. Od tega časa sta obe strani zadovoljni in prepričani, da je lega Kristusovega kipa čisto pravilna. Vzhodna fronta, 29. avgusta. AS. Posebni poročevalec Štefanija. Nemški generalni štab je naznanil dne 25. avgusta zaključek bitke za Gomel, dne 26. avgusta pa zasedbo Jekateri-noslava in 27. t. m. zasedbo Velikih Lukov. Te vojaške operacije niso same sebi namen, vendar dokazujejo, da so bili zavzeti važni strateški cilji. Ni potreba posebej pojasnjevati. Dovolj je pogledati na zemljepisno karto, kje se nahajajo Veliki Luki in sicer na cesti, ki veže Rigo z Moskvo v oddaljenosti okoli 400 km zračne črte od Moskve, v kateri se nahaja tudi Jekaterino-slav in Gomel. Nova doba operacij, ki je sedaj v polnem razvoju, si je nadela za načrt zasedbo vse Ukrajine do Dnjepra. Položaj je sedaj naslednji: Najjužnejše desno krilo nemških čet je v gibanju in nemške čete napredujejo na vsem sektorju Smolenska. Nemško letalstvo nadaljuje z neprestanimi napadi podnevi in ponoči na postojanke vzhodno od Smolenska in severno od Velikih Lukov. Bitka za Leningrad je v polnem razvoju in pri njej sodelujejo finske čete, ki so dosegle važna napredovanja okoli Viborga in okoli Ladoškega jezera. V tem sektorju je najbolj značilno za vojno, da je bilo treba odstraniti zelo števiina minirana po- Pregled operacij na vzhodu Bojišče pri Sollumu: Razbiti angleški tanki, ameriške proizvodnje po neuspelem napadu lja in da so se Rusi zavarovali v utrjenih postojankah okoli prejšnjega carskega glavnega mesta. Zadnje nemške zmage pri Gomelu in pri Velikih Lukih so dale strateški položaj, ki je izredno ugoden za nadaljnji razvoj na centralni fronti. Človeške izgube Sovjetov so velike. Za Ruse so bile bitke za Gomel in Velike Luke najbolj krvave v tej vojni. Pri teh bitkah so sodelovale formacije velikih in malih enot sovjetskih čet, ki so bile sestavljene iz ljudi v starosti od 20 do 52 let. Ta važen element za informacije izvira iz kontrole ujetnikov, ki so padli v roke nemških čet. Kot posledica zadnjih operacij je bila sovjetska razvrstitev v znatni meri potisnjena nazaj in je bilo zajetega izredno veliko vojnega materiala. Sovjetski generalni štab ni mogel reagirati na nemško akcijo s kakršnokoli akcijo, da bi ubranil pohod nemških čet. Prisiljen je bil za zadrževanje nemškega pohoda vreči v centralni sektor najbolj opremljene in najbolj pripravljene čete, vendar s slabo letalsko j>omočjo. Nemški generalni štab ni napadal naravnost ruskih vrst ter jih je vrgel na sektorje, kjer je razporeditev sovjetskih čet bila slaba in je dajala možnost prehoda. Po teh poteh so šle nemške sile, ki so stvorile številne žepe sovražniku. Okoli 40.000 mrtvih pri Velikih Lukih označuje uničevalne operacije. Mala tajnost vojaške zmage ni 6amo v samem zavzetju sovražnega ozemlja in zavzetju njegovih najvažnejših središč, prava tajnost je v uničenju sovražne armade. V vzhodni kampanji je sovjetska vojska prisiljena, da ostane kolikor mogoče koncentrirana, da brani ozemlje, ki je življenjske važnosti za Rusijo, kajti med Leningradom in Rostovom ob Azovskem morju in od Arhangelska do izliva Volge v Kaspiško morje, so zbrana vsa industrijska bogastva, vsa tehnična oprema in glavna ležišča Rusije. Taka koncentracija, ki omogoča nemški vojski uresničenje njenih načrtov pod najboljšimi pogoji. Sovražnika ni treba iskati v Rusiji: tu je v velikem številu in pripravljen na pozicijah, ki so inteligentno pripravljene in utrjene, opremljene z ogromnimi vojaškimi sredstvi in veliko močjo odločen vzdržati in bojevati se do zadnje kaplje krvi, ali zaradi prepričanja ali zaradi zmote. Odločen je braniti se, ker ve, da pomeni izguba evropske Rusije, pustiti v rokah sovražnika vse dejanske rezerve ruskega industrijskega sistema, kar pomeni najtežji korak. Sovjetska vlada se nahaja pred alternativo: ali uničiti vse industrijske naprave, da jih ne bi pustila v rokah sovražnika, ali odstraniti vso množico delavcev in delavk iz industrijskih pokrajin. V prvem primeru se bo razrušenje maščevalo nad ruskim narodom, v drugem primeru pa bodo ogromne množice delavcev zbrane iz v boj zapletenih krajev Rusije, kjer bo pomanjkanje živil in dovozov v srcu zime stvoriio problem, katerega ne bodo mogle razumeti, in boljševiška vlada ga ne bo mogla rešiti Amerik hoče kljub japonskemu protestu pomagati Sovjetom \Yashington, 29. avg. AS. Tisk razlaga nedavne izjave državnega tajnika Hulla kot jasno odločitev washingtonske vlade, da bo izvršila dobave bencina in drugega materiala Rusiji čez Vladivostok kljub japonskim protestom. Odložitev angleško-sovjetsko-ameriškega sestanka Rim, 29. avgusta, s. Novica o odložitvi angleško-sovjetsko-ameriškega posveta v Moskvi je ' ibudila živo nezadovoljstvo v angleški prestolnici. Tam so prepričani, da bo mogoče storiti kaj malo za skupae akcijo med vsemi tremi državami, če Amerika ne bo sporočila svojih sklepov glede omenjenega posveta. Odložitev konference onemogoča za zdaj vse načrte glede sodelovanja med Angleži, Amerikanci in Sovjeti. Z ozirom na vedno kočljivejši sovjetski položaj niti moskovska vlada ne more povedati, kdaj bo do tega posveta prišlo. Washington, 29. avg. AS. Rooseveltova vlada je razširila direktno kontrolo nad vso industrijo z odlokom, ki zavezuje vse industrije poslušati vladne odredbe in ki določa najstrožje kazni proti kršiteljem. Z drugim predsednikovim dekretom je prepovedan izvoz iz Filipinov na Japonsko in v države, ki so sovražnice Anglije, s tem, da je na Filipine razširjen kontrolni sistem, ki zahteva dovoljenje iz Washingtona za ves izvoz. Bližnja odločitev Japonske ■fokio, 29. avg. AS. Informacijski urad japonske vlade sporoča, da je imel poslanik Nomura z Rooseveltom dne 28. avgusta daljšo konferenco in je izročil Rooseveltu z ozirom na mednarodni položaj poslanico japonskega ministrskega predsednika Konoya, glede japonskega zadržanja do tihomorskih problemov, ki so nerešeni med Japonsko in Zedinjenimi državami. Tokio, 20. avgusta. DNB. Pod predsedstvom prvega ministra Konoya je bila v petek izredna seja japonskega ministrskega 6veta, kateri so prisostvovali vsi ministri. Seji pa je prisostvoval tudi general major Muto, ravnatelj urada za splošne vojaške zadeve v vojnem ministrstvu, admiral Oka, ravnatelj urada za splošne mornariške zadeve v mornariškem ministrstvu in Taro Tera Saki, ravnatelj ameriškega oddelka v zunanjem ministrstvu. Na seji je najprej poročal ravnatelj Tera Saki o japonsko-amerlških odnošajih s posebnim ozirom na važen razgovor med Rooseveltom in poslanikom Nomurom v VCashingtonu dne 28. avgusta. Temu sta dala predsednik knez Konoye in zunanji minister Toyoda dopolnilna pojasnila. Stockholm, 29. avgusta. DNB. »Dagens Nyhe-ter« objavlja poročilo »United Pressa« iz Šang-haja, po katerem se je iz dobro poučenih diplomatskih krogov v Tokiu izvedelo, da je možno računati z novo izpremembo japonske vlade. Vzrok zato je iskati v naraščajočem nezadovoljstvu z vlado Konoya, ki ne more rešiti kompliciranih in resnih problemov, ki so nastali kot posledica angleško ameriških ukrepov in neoviranega ameriškega dovoza vojnega materiala v Vladivostok. V poročilu pravijo naprej, da 6e krogi, ki so prijateljski osi na Japonskem, trudijo, da bi izsilili tvorbo vojaške vlade, da bi se japonski ekspanzij-' ski načrt izvajal v hitrejšem tempu. Smatrajo za možno, da mora Japonska v prihodnjih 14 dneh dokončno sklepati o bodoči zunanji politični liniji. Sedanja vlada je jasno zadnja možnost za anglosaški japonski sporazum. Ce pa do tega ne bo prišlo bo zadnji izhod stvoritev močne vojaške vlade. Tokio, 29. avgusta. AS. Govornik informacijskega urada japonske vlade je izjavil, da predstavlja poslanica Konoya poskus raziskati vzroke za težave v delikatnem položaju med Japonsko in Zedinjenimi državami. Tokio, 29. avgusta. AS. Na seji ja|»onske vlade v petek zjutraj je bil sprejet načrt za = javna dela brezposelnih, kar je usmerjeno na mobilizacijo vseh delovnih sil 100 milijonskega naroda. Načrt predvideva popolno odpravo brezposelnosti. šanghaj — središče mednarodne propagande Šanghaj, 29. avgusta. AS. Mesto Šanghaj je na tem, da postane v najkrajšem času največje središče svetovne propagande. Dejansko prihajajo v to kozmopolitsko mesto pripadniki vseh držav, pa tudi vojujočih. Številni agenti za propagando se nahajajo v Šanghaju in razpolagajo z znatnimi sredstvi. Propaganda je namenjena predvsem Japoncem, Kitajcem, Ilindu-jrm, Francozom. Rusom in Židom s pomočjo tiska, radia in kina. Kinematografi predvajajo italijanske, nemške, angleške in ameriške vojne filme. Številne so tudi informacijske agencije, katerih je nad 25. Tri so ameriške, dve Leteče trdnjave -neuspel poskus Iz Berlina poroča večerna »Stampa« z dne 29. t. m. o letečih trdnjavah tole: »Non-stop« ofenziva, ki je bila toliko opevana in za katero je Churchill dejal, da bo prizadela velike škode Nemčije, je stopirala v prvih, začetkih. Vzrok za ta propad je pripisovati v dobro poučenih krogih zaradi izredno slabih izkušenj motornih ameriških letal, katere so tehniki preko Oceana tako poveličevali in ki so se v praksi izkazali za škodljive lastni posadki. Glas o tem so razširili predvsem izdelovalci teh letal in zlasti opozarjali na to, da morejo nositi velike količine bomb in jih metati z ogromne višine. Prva dva napada sta veljala Angleže 14 letal takega tipa, čeprav jih je spremljalo mnogo lovcev. Nesreča je bila v tem, da leteče tdnjave, široke 70 m in primerno dolge, niso imele vkljub njih štirih motorjev dovolj hitrosti in možnosti, da bi dosegle velike višave. Posledica tega je bila, da je imela protiletalska obramba lažji cilj in lovci so lahko izbirali primerne trenutke za streljanje na življenjske točke letečih trdnjav. Tako je RAF morala poseči nazaj k znanim tipom, med katerimi še sedaj sBlenheimi« predstavljajo manjše zlo. S tem se je zopet pokazalo, da je bil dosežen stop v zračni ofenzivi, ki ;e bila mrtva, preden se je rodila. Angleži hočejo izstradati Španijo Valencia, 29. avg. AS. Dejstvo, da so Angleži ustavili in odpeljali v Gibraltar 4 španske trgovske ladje, ki so bile natovorjene z žitom in namenjene v Valencio, je vzbudilo živo ogorčenje. Angleži ladij dosedaj še niso izpustili. Prebivalstvo v VaJenciii_i® ie nekaj tednov brez kruha, nemški, dve kitajski, po ena italijanska, japonska, angleška, francoska in ruska. V Šanghaju izhaja okoli 30 dnevnikov v raznih jezikih. To propagando pa ponujajo številni letaki in slike, ki se razdeljujejo občinstvu. Tudi radijska propaganda je zelo živa. Poleg številnih kitajskih radijskih postaj, ki jih kontrolira nankin-ška vlada, je 11 tujih [Kistaj, med njimi .japonske, ameriške, angleške, francoske, nemške in italijanske. Podnevi se včasih sliši na ulice skozi okna oglušojoča kakofoni.ja radijskih aparatov, ki v desetinah jezikov oddajajo najbolj nasprotujoče si novice. Vsak mesec se izdajajo milijoni dolarjev za vplivanje na milijone Aii-jatov, ki prebivajo v teh krajih. Japonski letalski napadi Tokio, 29. avgusta. AS. Jajionska letala So včeraj izvedla napad na Čungking. Jasni dan je omogočal japonskim pilotom ciljati na poslopja komunističnega generalnega štaba * Nanking, 29. avgusta. AS. Proti finančnim uradom v Vu-Siju je bil izvršen atentat. Bomba je uničila dele poslopij. Dva uradnika sta bila ranjena. Kitajska in jajx>nska policija sta takoj zaprla vrata mesta in sta začeli zasledovati atentatorje, ki pripadajo terorističnim četam Čang-kajška. Junaštvu krščanskih zakoncev Papežev nagovor novoporočencem V sredo, 20. avgusta, se je zbrala veličastna skupina romarjev in obiskovalcev pri sv. očetu, med njimi tudi lepo število novoporočencev. Verniki so z veliko pozornostjo poslušali modre besede sv. očeta, ki je izraza! svoje posebno veselje, ko je zagledal pred seboj tolikšno množico vernikov, ki jih je privedla predenj vera, zaupanje in ljubezen. Njegovo očetovsko srce se je radovalo, da more podeliti božji blagoslov vernikom, ki prosijo, da bi Bor uslišal njihove prošnje in molitve, da bi odvrnil strahotno trpljenje, ki tare svet. »Neskončen je blagoslov, ki prihaja od Stvarnika, saj, ko je izpregovoril Stvarnik, je nastalo iz niča nebo, je zagorelo sonce, je nastala zemlja, so zavalovala vodovja, so nastala vsa živa bitja pod nebom in zemljo. Potem je naredil Stvarnik iz gline človeka in njegovo družico ter jima vdihnil neumrjočo dušo. In jima je rekel: Množita se in napolnita zemljo.« Novoporočencem je govoril sv. oče dalje o svetosti zakona, ki ga je sam Zveličar posvetil v zakrament. Z zakramentom so povezani zakonci v sveto zvezo, ki druži njihova srca in njihovo življenje. Zakon je zakrament, je svet stan. Za tak odličen stan pa je potrebna krepost zatajevanja, junaštva in požrtvovalnosti. V teh časih, ko divja razrvanost po vsom svetu, bo marsikakšen, sicer zvest zakonoc, zašel v skušnjavo, da bi prelomil zakonsko zvestobo, ki bi morala ostati neomadeže-vana. Grešiti je lahko, pošten ostati je težko, za poštenost je treba junaštva, ponosa in poguma. Sv. oče je opozoril dalje novoporočence še na encikliko Pija XI. »Časti conubii«, ki govori o zakonski čistosti, o junaštvu zakoncev, ki hočejo živeti po sv. veri, v medsebojni ljubezni, v skupnem žrtvovanju, odpuščajoč drug drugemu žalitve in napake. Koliko junaškega zatajevanja! Koliko tihega žrtvovanja, da se obrani mir in vzajemnost v krščanskem zakonu! In to vsakdanje življenje, ki nas priganja, da vsak dan znova pričenjamo delo, ki nam je velikokrat zoprno in odvratno zaradi svoje vsakdanjosti I Toda vse to naj prenaša zakonski drug z nasmehom na ustnicah, da daje pogum svojemu zakonskemu drugu. Še tako mrko lice zakonskega druga se bo zjasnilo ob prijazni besedi, ob vzpodbudnem pogledu, mrka guba na čelu bo izginila. Skupno trpljenje, skupno žrtvovanje in skupno potrpljenje ohranja in poživlja zakonsko zvestobo in ljubezen. Vir-družinske sreče pa mora biti žena in mati, ona veže očeta z otroki, žena in mati ohranja skupnost družine, bdi nad družino, skrbi za njen blagor, jo Siiva in jo brani. Ona je, ki poje pesem otroku ob zibelki, mati izvabi otroku prvi smehljaj na drobne ustnice, tolaži ga in neguje v bolezni. Mati je otroku prva učiteljica, ona ga vodi pred oltar Gospodov, uči ga moliti, navaihuje ga z vzvišenimi mislimi in željami. Dajte nam mater, ki bodo čutile tako duhovno, kakor naravno materinstvo! V takšni materi botno gledali vzvišeno poglavarico družine in jo bomo slavili s pesmijo Emanuela iz knjige Prerokov, o njej bomo govorili: »Glejte močno ženo, čednost in dostojanstvo so njena oblačila. Ona zre z zaupanjem v bodočnost, kadar odpre svoja usta, govori modro in v dobroti brzda svoj jezik. Ona bdi nad delom v svoji hiši in ne je kruha v lenobi. Otroci jo spoštujejo in njen mož jo upošteva« ... Sv. oče je izrekel še drugo pohvalo o materi in močni ženi, to, da je žena junaška, junaška v žalosti in muki, v skrbeh in nadlogah, da je bolj junaška kot moški, ker jo je bolečina naučila ljubezni in potrpljenja. Saj so tudi Jezusa spremljale žene na njegovem križevem potu prav do groba. Srce Odrešenikovo je bilo polno usmiljenja do žene, solze kesanja Marije Magdalene so ganile njegovo srce, jok Lazarjevih sester ga je ganil, da je obudil njihovega brata Lazarja, z vdovo iz Naiana je imel sočutje. In koliko je danes takih vdov, koliko je nesrečnih mater in žen, ki jočejo za svojci; vse bo potolažil usmiljen Zveličar I« Sv. oče je govoril novoporočencem, naj zaupajo v Boga in naj se ne ustrašijo poti, ki so jo nastopili. Iz neznatnih razmer vodi pot kvišku do velikih stvari, krščanska čednost pa je cvetica, ki poganja na steblu vsakdanjega truda in skrbi. Pripravljati pa se je treba v junaštvu in zvestobi, kef ne vemo, kdaj bo prišel čas preizkušnje, ki bo terjal od zakoncev izrednega poguma in junaštva. — Izven družinskega življenja naj zakonci ne iščejo razvedrila. Junaštvo in požrtvovalnost imata zasidrane svoje korenine le v skladni družinski skupnosti. Zakonci naj posvetijo vse svoje moči družini in naj vestno izpolnjujejo dolžnosti do Boga, do Cerkve in družine. Junaštvo ni rastlina, ki bi zrastla v enem dnevu, nasprotno: v junaštvu in v zatajevanju se je treba vaditi 6proti, da je človek pripravljen in utrjen, kadar pride skušnjava. Ko je sv. oče podelil blagoslov navzočim, njihovim družinam in vsem, ki so jih imeli verniki v mislih, so bili vsi navzoči globoko ginjeni. Sv. oče je sprejel potem še razne dostojanstvenike cerkvenih in posvetnih obla Seja novomeškega okrajnega cestnega odbora Novo mesto, 28. avgusta. J Danes predpoldne je bila v prostorih okrajnega cestnega odbora pod predsedstvom načelnika gi Franca Brulca XXVII. redna skupščina okrajnegd cestnega odbora v Novem mestu. Načelnik je.v,svo» jem poročilu poudaril, da so bila sredstva iz proi računa, ki ga je potrdila še prejšnja banska uprava, zaradi splošnega dviga cen, zlasti pa zaradj povišanih mezd delavstvu, premajhna in da je zatd Eksc. Visoki Komisar proračun ojačil za 150.000 lirj s čimer je bilo omogočeno, da se bodo izvršila vsa dela, ki so bila v proračunu predvidena. Važen dogodek za delo in življenje cestnega odbora je bilo dejstvo, da so biLi novomeškemu okrajnemu cestnemu odboru priključeni nekateri deli bivšegi litijskega odbora, kar je odboru naložilo 7515 knj pokrajinskih cest v vzdrževanje. Končno je načelf ■ nik poročal še o škontraciji blagajne, pri kateri uprava našla vse v najlepšem redu. Tajnik cestnega odbora g. Julij Lavrič je poi ročal o za vršne m računu dohodkov in izdatkov zd proračunsko leto 1940-41, izkazuje pribl. 450.000 lir dohodkov in pribl. 380.000 lir izdatkov. Prebil tek, Iti je nastal, je bil porabljen za zgradbo oporj nega zidu v Toplicah, za preložitev ceste Toplice-;-Podturn, za zgradbo mostu preko Klanfarskega potoka v Cremošnjicah in za cesto v Malem Slatniku, Skupščina je soglasno potrdila obračun, kakor ga je predlagala uprava, nakar je sledilo poročilo teh} ničnega vodje cestnega odbora g. inž. Viljema Praf protnika o izvršenih delih v lanskem proračun* skem letu. Iz tega poročila izhaja, da je bil kot večje delo v novomeškem nadzomiškeni okolišu izvršen zaključek gradbenih del na cesti št. 11-306, na kateri je bil dokončan oporni zid ob Krki pri novomeškem pokopališču, poleg tega pa je bila urejena tudi ograja in tudi vsa zemeljska dela so bila zaključena. V tem okolišu so bila izvršena naslednji manjša dela: na cestah Kandija—Vavta vas, Novo mesto—Kronovo in Kronovo—Mašeča vas so bili vloženi propusti, manjša dela in razširitve pa so bile napravljene na pokrajinskih cestah Novo mei' sto—Kronovo in Novo mesto— Uršna sela. V tree banjskem nadzorniakem okolišu je bilo največje delo rekonstrukcija pokrajinske ceste Tibaboj-4 Mirna, na odseku Šele, kjer so se izvrševala zemeljska dela. Propusti so bili vloženi na cestah Velika Loka—Čatež in Pluska— Dobrniče. V žužem-berškem nadzorniškem okolišu je bilo največje delo oporni zid na cesti 1-11 na Poljanah in na subvencionirani cesti Poljane—Klečet, kjer je bil popravljen tudi leseni most preko Krke. Manjše izbolj* šave so bile izvršene na cesti Krka—Soteska-1 Podturn in na pokrajinski cesti Žužemberk—Smuka. Ograja je bila obnovljena na cesti Dvor—Smu? ka. Mostnice so bile vložene na lesenem mostti preko Krke v Soteski. Pri naslednji točki dnevnega reda je skupščina razpravljala o kreditih za subvencionirane ceste. Ker so bili ti krediti že popolnoma izčrpani, se je pokazala potreba po virmiranju nekaterih kreditov iz drugih partij, ki še niso izčrpane. Skupščina je vse predlagane virmane odobrila. Pri slučajnostih so člani cestnega odbora opozarjali na nekatere potrebe krajev, ki jih zastopajo, in se zavzemali za izvršitev del, ki si jih prebivalstvo teh krajev želi. Dekan Tomažič je prosil, naj cestni odbor v svoj delovni program sprejme znižanje klanca v Račnem selu na cesti Velika Loka— Gomila, odbornik g. Gazvoda pa je prosil, naj se dosedanja subvencionirana cesta Ratež—Gaberje proglasi za pokrajinsko cesto • Uspehi zakona za pospeševanje varčevanja; Iz Rima poročajo o velikih uspehih zakona za pospeševanje varčevanja, ker varčevanje vedno po. časi narašča in banke lahko s prihranjenim naloženim denarjem opravljajo velika dela po državi. Omenjeni zakon, ki je uredil nalaganje kapitala za kratke in dolge roke, je bil izdan leta 1935. V prvih petih letih tega zakona so se kreditni denarni zavodi močno dvignili. Samo banke 60 izkazale 31. decembra 1940 62 milijard, 9&4 milijonov lir vlog in depozitov, dočim so imele leta 1935 le 47 milijard 331 milijonov lir. Tudi drugi kreditna zavodi razpolagajo z večjimi hranilnimi .■ vlogami, tako da se lahko reče, da imajo denarni zavodi v Italiji sedaj na razpolago okoli 65 milijard lir prihrankov. Za pospeševanje in povečanje italijanske industrije. »Uradni list« je objavil celo vrsto mi-• nistrskih dekretov, s katerimi se dovoljuje ustanovitev novih, oziroma razširitev in izpopolnitev že obstoječih industrijskih podjetij. Gre za celo vrsto raznih industrij, kakor sledi: siderurška in metalurška industrija, industrija metalurških izdelkov, električna in radioelektrična industrija, industrija gumija, industrija elektrod, kemična organska industrija, industrija celuloze, plinska industrija, industrija kavinih nadomestkov, mehanična industrija, cementna industrija, industrija za destilacijo lignita, premoga in premogovnih derivatov, industrija anorganske kemije, industrija klora, sode in raznih klorovih derivatov, industrija alkohola, testenin itd. Komisarijat za ribolov za Dalmacijo. Agencija I. E. I. poroča iz Rima, da je vladni guber-nator za Dalmacijo Eksc. Bastiniani spremenil bivše jugoslovansko pomorsko ravnateljstvo v Splitu v »Komisariat za ribolov za Dalmacijo«. Ta komisariat bo neposredno odvisen od njega in bo sodeloval z biološko-oceanograiskim institutom v Splitu, se bavil z raziskovanjem obale in racionalno organiziral ribolov. Agencija I. E. I. pripominja, da so v bivši Jugoslaviji v okolici Splita in Šibe-nika nalovili letno nad 4 milijone kg rib v vrednosti 20 milijonov dinarjev. Amerikanske investiciji r osiščnih državah. I. E. I. poroča iz Rima o podatkih, ki jih je izdalo finančno ministrstvo v Washingtonu o ameriškem kapitalu v Italiji in Nemčiji. Razni kapitali, krediti in investicije Združenih držav znašajo v Italiji okoli 145 milij. dolarjev, v Nemčiji pa okoli 436 milij. dolarjev. Kar se tiče zamrznjenih kre-ditev držav osišča v Ameriki, pripominja ista agencija, da so ti krediti mnogo manjši. Zvišanje železniških tarif na Hrvaškem. Kakor poroča list »Hrvatsko gospodarstvo«, bodo s prvim septembrom zvišane tarife na Hrvaškem v potniškem prometu, pri pošiljkah paketov in v ekspresnem blagovnem prometu, kakor tudi pri nekaterih navadnih blagovnih pošiljkah. Tarife bodo povišane za 50%. Srbsko gospodarstvo. Komisar pri srbskem gosjjodarskem ministrstvu Vasiljevič je pred nedavnim podal večjo izjavo o načrtih za gospodarsko obnovo Srbije. Najprej je omenil razširitev industrije, ki sloni na poljedelstvu. Misli se na ostvaritev velike industrije, ki ima za baze poljedelske izdelke, potem na reorganizacijo mlekarstva in sirarstva v zvezi s čim večjim podpiranjem živinoreje. Vsi poljedelski pridelki naj se po-množe in specializirajo, kolikor bo le mogoče. Na rudarskem področju se bo polagala velika pažnja za čim večje pridobivanje in izkoriščanje lignita. Z drugimi rudami, bodisi surovimi, bodisi predelanimi, bo Srbija v bodoče plačevala uvoz vseh izdelkov in drugih snovi, potrebnih za gosp>odar-tfko in socialno obnovo dežele. Do sedaj so bile že vpostavljene trgovske zveze z Nemčijo, Italijo, Hrvatsko in Madž.arsko, v teku pa so še pogajanja z nekaterimi drugimi državami. Med drugim je povedal gospodarski komisar Vasiljevič judi to, da se bo Srbija posvetila čim večjemu izvozu živine, mesa in žita, saj je država pred vojno izvažala letno sama okoli 200.000 svinj. Tudi na Švedskem zakon o kontroli cen. Iz Stockholma poročajo, da je tudi na Švedskem stopil v veljavo zakon o kontroli cen. Že takoj po izbruhu sedanje vojne je bil ustanovi : ,n v Stockholmu državni urad z istim l-v. ..ioni. sa- mo da ni bil zakon podlaga njegovemu delovanju, marveč prostovoljno sodelovanje med državnimi oblastmi ter gospodarskimi in trgovskimi krogi. Delo tega urada je rodilo dobre posledice. Tudi sedaj ta urad nadaljuje svoje delo in nadzoruje cene blaga ter važnih življenjskih potrebščin na osnovi sistema, t. j. prostovoljnega sodelovanja med trgovskimi krogi in državnimi oblastmi. Novi zakon se uporabi le v skrajnih primerih, kadar je treba izreči kazen zaradi pretiranih cen. Za vsako povišanje cen je potrebno dovoljenje urada za kontrolo cen, ki dovoli zvišanje le takrat, če so dokazani povečani izdatki za povračilo stroškov pri proizvodnji ali uvozu dotičnega blaga. Pomanjkanje blaga ali zmanjšana proizvodnja nista opravičljiva razloga za porast cen. Zavod je tudi znižal stroške za transport in je tako omogočil celo znižanje cen mnogim važnim predmetom. Do danes se mu je tudi posrečilo odvrniti vsakršno inflacijsko nevarnost. Rekvizicija starega železa ▼ Romuniji. Z ministrskim dekretom 6e v Romuniji rekvirirajo vse zaloge starega železa, ki jih je treba takoj izročiti organom pod tajništva vojnega ministrstva za vojaške potrebe. Vsakršna prodaja ali nakupovanje starega železa je odslej pod nadzorstvom imenovanega ministrstva. Zaloge starega železa pa morajo biti prijavljene v roku 20 dni. Tudi lastniki starih ladij morajo, kakor poroča »L'Informazione Economica Italiana«, izročiti staro zelezo svojih ladij, nahajajočih se v romunskih vodah, vojnemu ministrstvu. To železo je namenjeno podtajništvu mornariškega ministrstva. Racioniranje olja v Grčiji. Z vladnim dekretom je prepovedana trgovina z oljem na področju cele države. Razdeljevanje olja bo odslej opravljajo ministrstvo za prehrano. Za ves čas do konca leta imajo proizvodniki olja pravico pridržati za vsakega družinskega člana po 6 ok olja. Vse druge osebe bodo dobile za ta čas samo po 4 oke olja (1 oka = 1 kg in četrt). Vse osebe, ki imajo za bodočih šest mesecev več olja, kakor je zgoraj določeno, morajo pod strogo kaznijo prijaviti svoje zaloge. Kontrola nad ameriškim izvozom. »II sole« poroča iz Newyorka: Kakor pravijo odločilni krogi v Washingtonu, bo kontrola nad izvozom blaga iz Zedinjenih držav, ki so jo doslej izvajali na okoli 20% blaga, kmalu razširjena na vse blago. Verjetno je, da bo kmalu določen embargo za nekatere vrste blaga. Pred kratkim je prišlo v seznam blaga, ki ga je prepovedano izvažati, tudi umetno vlakno, les, asfalt, dragocene kovine in druge kovine razen železa. Boji ob Dnjepru Budimpešta, 29. avg. AS. Iz pooblaščenega vojaškega vira se izve, da zavezniške čete, med katerimi so tudi madžarski oddelki, nadaljujejo z napredovanjem. Sovražnik nadaljuje z močnim odporom ter skuša s protinapadi preprečiti, da bi se zavezniške čete konsolidirale ob spodnjem Dnjepru. Pri teh poskusih je sovražnik utrpel najtežje izgube, ker so zavezniške čete uničile vsak protinapad. Madžarske lovske skupine so včeraj zbile 10 sovražnih aparatov. En madžarski lovec se ni vrnil. Po poročilu poluradnega »Bu-dapesti Ertesito« so moskovski krogi v skrbeh in zaprepaščeni zaradi zavezniških uspehov v bitki za Dnjeper. Vrhovno sovjetsko poveljstvo je vedno smatralo, da bodo Bud.jeni.jeve armade v stanju zapreti pot zavezniškim četam ob južnem toku Buga. Hitri umik Sovjetov na Dnjeper je uničil moskovske nade, ki sedaj vidijo, da je ne-poraben sistem od Odese do Kijeva. Maršal Bu-djeni je zahteval okrepitve, tako da je odbor za narodno obrambo, kateremu predseduje Stalin, v preteklih dneh sklenil poslati na fronto sveže čete, ki bi jih prevozili v letalih. Vsa razpoložljiva letala so bila takoj uporabljena v ta namen, toda tudi te sile niso mogle ustaviti nezadržnega pritiska nemških in zavezniških italijanska tvrdka Gallileo iz Milana, ki bo poslala zavodu najnovejša modela, nove konstrukcije iz letošnjega leta. Tako bo tudi za slušatelje odlično poskrbljeno. V lastni režiij pa bodo izdelane naprave za zatemnitev predavalnic. Urejene bodo tako, da se bodo na pritisk gumba čez vsa okna spustili roloji. Tako ee dokončuje in ureja prvi novi zavod tehnične fakultete v Ljubljani. Po zaslugi Eksc. Visokega Komisarja v težkih časih delo v tem zavodu ni prenehalo in je bilo storjeno mnogo samo za to, da se čimprej zavod izroči v celoti svojim namenom. & Eksc. Visoki Komisar obiskal " Osrednji poplsovalnl urad Ljubljana, 29. avgusta. Eksc. Visoki Komisar Ljubljanske province je prišel na sedež osrednjega popisovalnega urana v Mandeljčevi ulici, kjer poteka delo pregledovanja rezultatov ljudskega štetja v občinah Ljubljanske pokrajine. Delo v uradu je racionalno porazdeljeno na odseke in poteka po dovršenih načinih organizacije in nadzorstva. Eksc. Vis. Komisar, ki ga je spremljal tudi šef njegovega kabineta Viceprefekt dr. Bisia, je po končanem obisku izrazil svoje živo priznanje ravnatelju popisovanja com. Roselliju in njegovim sodelavcem. Delo nar. sv. Di Marzia v Ljubljani Ljubljana, 29. avgusta, s. Predsednik fašistovske zveze profesionistov in artistov nar. svetnik Cornelio di Marzio, ki je prišel v Ljubljano na povabilo Visokega Komisarja, je nekaj dni preučeval s krajevnimi oblastmi položaj profesionistov in artistov, zlasti z ozirom na njihove prejšnje strokovne organizacije in z ozirom na sedanje zahteve. Po navodilih in v soglasju z Visokim Komisarjem Eksc. Graziolijem, je zvezni predsednik dal navodila in naročila za nadaljne delovanje v novi pokrajini. Rdeči križ sporoča Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa je po kurirju prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22 b: Andrejev Aleksej, Čamernik Marija, Češtyek Anton, De Reggi Franc, Intihar Alojz, Okorn Jožefa, Nartnik Marija, Petrlin s. Kleta, Praš-nikat- Ivan, Romanenko dr. Mihajlo, Stojanovič Valja, Stihovič Angelj. Pošto naj dvignejo: Balanč Aleksander (bil v Šlajmarjevem domu do 6. VIL), Batolini, firma za umetni kamen, Benedičič Nežka, Tvrševa št. 18, Furlan Alojz, Sv. Petra c. 3 ali pa pri »Amerikancu«. Hrast Silvo, Janševa 12, Krisper inž. Jože, Šmartinska 23, Merčun Lojze, profesor, Predan Rudi, Krojaška 19, Rožič Marija, Pohlinova 2, Moste, Sever Zora, Prelovčeva 9, Zavec Boris, Glinee XV. št. 8. Zoreč Stane, carinarnica, Zorman Janez, Narodna galerija, Žagar Betka, Nanoška 28, Zargi Marija, Cesta v Zeleni log 5, Filipič Ernest, Gerbičeva 21. Zaradi odpreme pisma naj se javi gospod čebuli Albert. Svojci g. inž. Planinška Stanislava naj sc zglase v tajništvu poizvedovalnega oddelka. Gospod ravnatelj Kiler je daroval poizvedovalnemu oddelku RK 50 lir. — Iskrena hvala. Spori + Franc Stropnik. Prejeli smo vest, da je po kratki bolezni umrl znani lahkoatletski športni delavec Franc Stropnik, uradnik Hranilnice Ljubljanske pokrajine. Lahkoatletski šport in posebej še SK Ilirija zgubi pa z njim vrlega, zelo delavnega člana in odbornika. Več let je deloval v vodstvu Slovenske lahkoatletske zveze, v upravnem odboru SK Ilirije in v načelstvu lahkoatletske sekcije SK Ilirije. Povsod 6i je pridobil prijatelje. Športni in klubski tovariši, posebno oni v lahkoatletski sekciji SK Ilirije, ga bodo zelo pogrešali in mu ohranili globoko spoštovanje in najlepši spomin. — Pogreb bo v 6oboto ob pol šestih zvečer z Žal. SK Ilirija vabi članstvo, da spremi prezgodaj umrlega zaslužnega tovariša na zadnji poti. Zadnji finale za pokal SNZ med Hermesom in Ljubljano bo v nedeljo na stadionu Hermesa ob 17. Po izčiščenju formalnosti v zvezi se bo nadaljevalo in končalo tekmovanje za ta pokal. Srečata se dva enaka in najmočnejša predstavnika slovenskega športa. Hermes nastopi v svoji najboljši postavi, tako tudi njen nedeljski nasprotnik, ki je ojačil, po odhodu najboljših, svoje vrste z Mariborčani. Skušal bo tudi s temi novimi močmi premagati Šiškarje na njih vročih tleh, ter si s tem osvojiti končno pokal, za katerega je taka borba. — Gledali bomo zato v nedeljo morda najzanimivejšo tekmo te sezone. Ljubljana je morala v prvem kolu precej paziti in se je rezultat odločil v njeno korist šele v zadnjih minutah, da niso Si-škarji izkupička odnesli domov. Ako Šiškarji zaigrajo kot znajo na svojih tleh, se zna zgoditi, da Škodljivci iz sebičnosti 0 človeški sebičnosti smo včeraj dejali, da se kaže na raznih plateh človeškega življenja in da postane veliko socialno zlo, če je človek ne zna ali noče krotiti. Navadno sodimo, da med socialno škodljive sebične*« spada tak, ki si je nakupičil mnogo bogastva, ki ga potem porablja negledo na svojega bližnjega. To je res vsekakor hud narodni in socialni škodljivec. In ljudje so dandanes taki, da bi venomer radi brali in govorili o takih velikih grešnikih. Pri toin se pa navadno niti ne zavedo ne, kako sami niti za pičico niso boljši kakor tisti, ki ga imenujejo socialnega škodljivca. Vzemimo na primer lo malega moža, ki ima dobro plačo, lepe dohodke, je zdrav in vesel. Koliko takih mladih mož je dandanes po svetu — in tudi v naši slovenski domovini — ki žive veS ali manj veselo življenje razigranega samca ter se nočejo in ne marajo oženiti zgolj zato ne, da ne bi itneli skrhi z družino. Pripravljeni so do dna uživati sladkosti življenja, ne marajo pa niti slišati, da hi prevzeli tudi dolžnosti, ki jih narava terja od tistega, kateri uživa sladkosti življenja. Tak človek jo vsekakor velik škodljivec naroda, ker ne mara nadaljevati življenja, ki ga je bil sam prejel od svojih zdravih in poštenih dedov. Tak lahkoživee iz gole umazane sebičnosti pretrga pri sebi spet eno nit zdravega narodovega napredka in življenja. Tak sebičnež je zločinec prav tako, kakor tisti, ki se morda v zakonu iz-ogihlje potomcem. Ohn režeta zdrave korenine svojega naroda, kateri bi moral izumreti prej ali slej, če bi bil odvisen zgolj od takih sebičnežev. So med samskimi tudi izjeme, ki se odreko družinskemu življenju iz višjih ozirov ter to sprejmejo nase kot žrtev. Med take štejemo lahko tudi tiste duše, ki se odreko družini iz skrbi za svojce, za katere morajo skrbeti, medtem ko hi zanje ne mogli več skrbeti, če hi imeli svojo družino. So med njimi tudi taki plemeniti možje, ki se ne oženijo, ker so si na jasnem, da imajo v sebi kal kake podedovane bolezni, ki hi potomcem in s tem vsemu narodu bila v škodo. Taki ljudje so ple. meniti ter se prostovoljno odreko družini in potomcem, da ne bi bili škodljivci. Toda taki so izjeme. Marsikdo pa stopa v družino, čeprav se zaveda, da iina v sebi bolezenske kali, ki hodo morda še poznim potomcem prinesle nesrečo. Vsak tak je seveda tudi škodljivec, čeprav morda ne tako velik, kakor tisti, ki se iz gole lahkomiselnosti odreka družini, da bi laglje in bolj veselo užival življenje. Vprašanje, ki je a tem v zvezi, ni le socialno in narodno, marveč tudi globoko versko moralno. Tak lahkoživec zdaj kajpada žvižga na vse nauke in zapovedi svoje vere, če sploh ima kako vero. Zato ga družba s te strani nikakor ne more prijeti. Toda, ker je to tudi socialni in narodni greh, so razne države take škodljivce znale prijeti pri davkih. Tak človek namreč ničesar bolj ne ljubi kakor denar, ki mu »mogoča, da lahko nebrzdano uživa življenje ter lahkomiselno razsiplje svoje moči, katere je pa dolžan svojemu narodu. Državo imajo pa v rokah še druga sredstva, ki z njimi lahko ukrote tako razbrzdanost. In vidimo, da se jih tam, kjer je doma skrb za narodovo prihodnjost, tudi izdatno poslužujejo. Mi moremo v okviru svoje dolžnosti na tem mestu le apelirati na krščansko zapoved, na človeško vest in pa na narodno dolžnost, ki ji je zavezan vsakdo, kdor se po svojih častivrednih prednikih imenuje ud slovenske narodne družine. Za velike stvari gre danes tudi slovenskemu narodu. In ni najmanjša med temi velikimi stvarmi našega naroda — naše potomstvo in naša številna družina. ■■■■■■■■■■■■■■■■pi lahko spravijo lično trofejo SNZ v svojo omaro. V predtekmi se srečata Grafika : Hermes komb. Ljubljanski konji na Tržaških dirkah. Tržaški listi navajajo številne podatke za konjske dirke v Trstu. Pišejo, da bodo pri veliki dirki za premijo vojske tekmovali prvikrat v Italiji tudi konji iz Ljubljanske pokrajine. Pri poskusnih dirkah je »Slatina« dosegla hitrost 1.38 na slabem terenu, kar pa se lahko zmanjša na 1.30. Drugi konji m dosegli slabše rezultate. »Kod-Jana« bo lahko sodelovala v boju za premijo milice. Zbor plavalnih sodnikov slovenske plavalne zveze. Za nedeljsko prvenstvo v skokih Ljubljanske pokrajine je določen za vrhovnega sodnika g. profesor Kuljiš Andro. Za ostale sodnike se pozivajo vsi drugi sodniki, ki morajo biti na kopališču v nedeljo 31. t. m. ob pol 5. Službujoči odbornik g. Trampuž Boris bo na mestu izbral žirijo. — Podpredsednik. Državne tekme v skokih v Rimu. Finalne državne tekme v plavalnih 6kokih bodo v Rimu 31. avgusta v bazenu Stadiona P. N. F. ob 9. uri zjutraj. Dopoldne bodo obligatni 6koki, popoldne ob 16. uri pa bodo prosti skoki v dveh serijah. Petersenova zmaguje. Na plavalnih tekmah v danskem mestu Stege je Danka Birte Ove Peter-sen, ki je državna prvakinja Danske, dosegla zopet dva nova rekorda. Na 100 m prosto je zmagala 6 časom 1.06,6, kar je res lep čas, 100 m hrbtno pa je preplavala v času 1.14,6 ter je prehitela v obeh progah za 50 centimetrov svojo rivalinjo Karin Harupovo. Na 200 m prsno je zmagala Inge 86-rensen, ki je dosegla čas 3.02,5. Zavod za strojništvo je kakor tovarna Laboratoriji zavoda se spretno urejajo — Tudi predavalnloe to ie opremljene Pogled t veliko dvorano tehnološkega laboratorija, kjer dela že 18 najmodernejših strojev za potrebe zavoda. Lepa zgradba zavoda za strojništvo ob Aškerčevi cesti se zadnje čase na zunaj ni prav nič več spremenila. V njeni notranjosti pa je čakalo ogromno dela, ki ga je zavod za strojništvo v veliki meri opravil in ga še opravlja v lastni režiji. Zidarska . in druga obrtniška dela so skoraj v celoti končana, j Tla so parketirana, stene in stropi so preslikani, I vrata in okna prepleskana. Vodovod je montiran, prav tako telefonski vodi, na priključek čakajo telefoni in telefonska hišna centrala. Električne instalacije so izpeljane, manjkajo le še svetilke. Seveda vse to še ne zadošča za ureditev zavoda za strojništvo. V velikem traktu ob Aškerčevi ulici je v pritličju skozi ves trakt velika dvorana — tehnološki laboratorij. V tej dvorani so pod vodstvom predstojnika zavoda prof. inž. Lobeta bili v teku letošnjega leta postavljeni številni obdelovalni stroji. Vsega skupaj 6toji sedaj že v tej dvorani 18 najbolj modernih obdelovalnih strojev, med katerimi 60 posebno dragocene velike stružnice, veliki vrtalni in rezkalni stroji, skobelnik in brusilni stroji. Poleg velikega laboratorija je še manjši oddelek za precizne inštrumente, v katerem je postavljenih pet preciznih strojev, ki služijo za izdelovanje znanstvenih aparatur in inštrumentov. Vsi ti stroji so danes že popolnoma urejeni in tudi že delajo. Z njihovo pomočjo je prof. Lobe s svojim asistentom in dvema laborantoma izdelal v režiji zavoda za strojništvo že vse polno naprav, potrebnih zavodu. Tako je bil izdelan v tehnološkem laboratoriju velik letalni žerjav, ki teče pod stropom vzdolž vse dvorane. Zadnje čase izdelujejo na strojih najrazličnejšo strojno opremo. Dobavljeni stroji so bili večinoma opremljeni le z najbolj enostavnim in cenenim orodjem. Sedaj se z njihovo pomočjo izdelujejo razna orodja za rezkanje, stružna orodja, vzpenjalne naprave za brusilne stroje, Specialna orodja za zobata kolesja itd. Ob Murniikovi ulici se pripravlja velik kalo-rifni laboratorij, ki je ob stenah obložen z ličnimi keramičnimi ploščicami, po tleh pa tlakovan s ploščicami iz klinkerja. V tem laboratoriju bodo v kratkem začeli postavljati dve parni turbini, dva električna generatorja in parni batni stroj. Hkrati bodo tukaj montirali posebne jeklene plošče, na Urejanje letalnega žerjava v kaloričnem laboratoriju. G. prof. Lobe (spredaj na levi) in njegovi sodelavci dvigajo s škripčevjem mačka na žerjav. katerih bodo lahko preizkušali tudi večje pogonske stroje. Da bo montaža strojev, ki so že dobavljeni, mogoča, je bilo najprej treba tudi v kaloričnem laboratoriju zgraditi in postaviti letalni žerjav. Kakor je bil žerjav v tehnološkem laboratoriju — razen elektromotorja seveda — ves izdelan v režiji zavoda, tako je bil izdelan tudi letalni žerjav za kalorični laboratorij. G. prof. Lobe je sam lastno- 800 kg težki maček je že dvignjen visoko pod strop. Polagoma pripeljejo žerjav pod mačka, nakar ga spuste, da sede na pripravljeni tir. ročno zvaril traverze in gosto ogrodje iz kotnega železa, iz katerega je sestavljena konstrukcija žerjava. S posebnim škripčevjem so nato ogrodje dvigi nili pod strop in s kolesi vred postajvil.i na obe tračnici, ki gresta ob stenah. Nato je bilo treba dvigniti še težkega mačka, ki bo vozil žerjav sem in tja po dvorani in ki bo tudi sam prevažal bremena z ene strani žerjava na drugo stram. Vse to delo je sedaj že opravljeno in žerjav čaka le še na pleskarja. Zavod za strojništvo je dobil tudi že obvestilo, da je velik parni kotel, ki bo postavljen v lepo kotlarno ob kaloričnem laboratoriju, že izdelan. Parni kotel je moderno izveden. Je sistema La Mont za 20 atmosfer iai ima vse moderne opreme, kakor predgrevače za. vodo in zrak, pregrevač za paro itd. Ko bo dobavljen, bo prav tako v režiji zavoda montiran, ker so temelji zanj že popolnoma urejeni. Z dosedanjim delom v zavodu za strojništvo je zavod pridobil že lepo zbirko dragocenega obdelovalnega orodja in naprav. Dragocena pridobitev pa sta zlasti oba letalna žerjava, ki bosta akademikom služila kot študijska objekta pri predmetu: dvigala in transportne naprave. Opremljena sta namreč kar najbolj moderno. Eksc. Visoki Komisar s posebno pozornostjo in zanimanjem spremlja razvoj zavoda za strojništvo in je tudi zagotovil potrebna sredstva, potrebna za nadaljno ureditev in opremo zavoda. Tako sta že opremljeni obe veliki predavalnici za akademike. Obe sta urejeni po najbolj sodobnih načelih in imata amfiteatralne klopi. Poleg tega, da se klopi dvigajo, kakor po stopnicah, vedno višje in višje, tako da je z vsakega sedeža neoviran pogled na tablo, so sedeži tudi zaklopni, tako kakor v kinematografu. Za obe predavalnici je sedaj zavod naročil dva najmodernejša projekcijska aparata, ki bosta služila tako kot. skioptikon, kakor tudi kot epidiaskop. Aparata bo dobavila odlična Prof. Vmberto Urbani: Ivan Cankar pesnik novega človečanstva Ob drugi priliki smo rekli, da Cankarjeva umetnost ni povsem negativna. Z isto silo, s katero pisatelj ponižuje lažne rodoljube kakor Šivica, s katero se zaganja proti socialni nepravičnosti v »Nini«, proti hinavščini v »Grešniku Lenartu«, proti socialnim predsodkom v ostalih svojih knjigah, z isto silo Cankar gradi, ustvarja in personificira stvore svojih idealov. Samo da je treba često iskati njegovih najboljših junakov med razdedinjenimi bitji in potepuhi, ki končajo v zaporih ali na vrvi, v bolnišnicah ali v valovih reke. če se spomnimo, da so ta bitja postala neprijatelji družbe, ali da so bila od nje pokvarjena ali da so se dvignila proti njeni pokvarjenosti, če imamo pred očmi, da je marsikdo teh njegovih glavnih junakov nesrečen kakor Martin Kačur, ki je zagrešil, da je svoj idealizem izpostavil zasmehu nevoščljivcev ali nevednežev in ki nima moči boriti se proti okolici, ampak podleže v borbi, skratka, če očistimo ta bitja gotove navlake, ki je krepost v primeri s krepostjo hinavcev in stremuhov, razumemo, zakaj se pisatelj smatra za brata teh nesrečnih potepuhov in se naveže na Nino ali na gospo Judito, ki je brez predsodkov. Samo tisti, ki površno pozna Cankarja, more misliti, da si pisatelj sam ugovarja in da med njegovimi potepuhi ni več razlike od te, ki je med njihovimi razcapanimi oblekami. Dejanje, fes, je vsakokrat slično, toda zelo različni pogledi na življenje, na resničnost in ne- resničnost prodirajo iz tega sivega ozračja, v katerem tavajo Cankarjevi potepuhi, kakor Nikolaj Nikič, Dioniz, slikar Rehar, študent Peter Novljan in študent Lojze, glavni junak razgibanega romana »Na klancu«, na čigar ozadje povzroča revščina, da postajajo njegove žrtve zaradi neznanja vedno manj odporne, s tem da jim jemlje voljo za borbo proti tistemu, proti čemur se ne moreš boriti. Cankarjevi potepuhi niso le tisti, ki se klatijo iz enega kraja v drugi in ki hodijo čez morje, am-ak tudi tisti, ki ostajajo doma pa se vendar poti-ajo po vesoljnem svetu in po svetu sanj, kakor potepuh Marko, ki sanja o povratku Matjaža, ki bo znova prinesel na svet srečo. Ena sama stvar je skupna potepuhom slovenskega pisatelja. V vseh je duša strta zbog nasprotja med resničnostjo in vzori, v vseh ta duša koprni po pravičnosti in nedolžnosti, v vseh je duša Ivana Cankarja. Cankar je lahko rekel, da je vse to, kar človek napiše, biogralija. Pisatelj se sam pridružuje osebam in to, kar oni izkusijo in občutijo, je on sam na sebi izkusil in občutil. Zadostuje, če primerjamo glavno delo otroške psihologije z naslovom »Grešnik Lenart« z »Mojim življenjem«, na čigar straneh pisec z neizprosno odkritosrčnostjo razgalja srce, dušo in vsa svoja čuvstva. Pisatelj preide še enkrat pot svojega de-tinstva in analizira svoje najbolj skrivne misli. »Grešnik Lenart« je skoraj dopolnilo lastne Cankarjeve biografije. Kako dobro je prikazal nasprotje med resničnostjo življenja in med rajem, osvetljenim i svetlobo, dobroto in ljubeznijo, kakor ga gl%da otrok v svoji duši. Najnesrečnejši v življenju so prav tisti, ki se ne morejo prilagoditi okolici, ki ne znajo odkriti samih sebe, ki nadaljujejo svoje potovanje v svetu sanj in iščejo ljubezen v srcu ljudi. Cankar jih pri-spodablja rudarju, ki koplje in koplje in išče zlata ter nadaljuje s kopanjem tudi tedaj, ko je že izgubil vsako upanje in ki umirajoč vzklika: »Škoda! Zlato je bilo morda bolj globokol« Da vsaj nekoliko spoznamo izvirnost slovenskega pisatelja je potrebno pokazati tudi na »Podobe iz sanj«, njegovo zadnjo knjigo, ki jo mnogi smatrajo za njegovo glavno delo. In res, to ni navadna knjiga o vojni. Cankar ni več pisatelj, ki smo ga poznali: to je pisatelj novega človečanstva! Pisatelj, ki slika resnično življenje, se je prepričal, da vsako hrepenenje in vse težnje vedno končajo v blatu. Ko je svetovna vojna izvabila iz njegove duše vroče solze nad žrtvami ogromne ljudske tragedije, je zopet našel vero vase in v človečanstvo. Tisto noč, tako nekako piše Cankar, sem videl velik grob, ki je segal od gora do morja. V njem je ležal mrtvec, tako poln sijaja in lepote, da so z zanosom gledale nanj nebeške zvezde. Na obrazu v grobu ležečega je bila okamenela neizmerna bolest --- Na drugem mestu sanja pisatelj, da se s težavo vzpenja na goro. Jutranje sonce je sijalo kakor prejšnji dan. Gora je bila od pobočja do vrha pokrita s trupli, ki so ležala v vseh smereh kakor prgišče žita, posejana po polju: preostala trava je kila pomandrana in oškropljena s krvjo. Na vsakem obrazu, na vseh tisoč obrazih je molčala beseda, ki se je bila ustavila na robu ust. Pesnik je pokleknil, približal uho onim ustom, da bi slišal vsai odmev oosmrtnegA vrdih«, ki bi mu za vedno odkril vse. "Toda ustne so ostale neme, niso se zganile. Samo nebo je razumelo njihovo edino strašno besedo: če bi jo človek razumel, ne bi slišal več nobene druge besede. Poglavja, eno bolj očarljivo od drugega, si sledijo in vzbujajo spomine na mirne čase, ki jih bujna domišljija in rožnati slog pisateljev prikazuje še lepše in bolj oddaljene. Na koncu knjige se smrt Še enkrat približa pesniku, da ga povpraša: koga boš klical, ko pridem pote? Mater, odgovarja pesnik, toda smrt se ne zgane. Domovino, vzklikne pisatelj. V očeh smrti je zablisnil žarek plamena. Ko pesnik končno spregovori ime Boga, 'ga prime smrt za roko in se mu nasmehne kakor mati ozdravelemu otroku. Pesnik bele osvobodite-ljice ne imenuje več z imenom smrt, ampak jo kliče: Življenje, Mladost, Ljubezenl Tako se Cankar, pesnik potepuhov, nesrečne-žev in sanjačev po dolgi poti, ki jo je prehodil v kratkem času nemirnega življenja, pomiri z življenjem, s človečanstvom in z Bogom, Tudi »Podobe iz sanj« so, kot druge Cankarjeve knjige, ogledalo. Toda ogledalo ni več za-megleno s smešnimi ljudskimi karikaturami, niti s kužnim dihom greha. V gledalu se odraža idealno človečanstvo, prekrščeno v krvni kopelji in očiščeno na izvirih transcedentalne resnice. Ivan Cankar, ki v vsakem srcu, še nepokvarjenem od življenja in družbe, vidi raj dobrote in ljubezni, je zapustil življenje in svet še preden je umrl. Ob najbolj strašni url človečanstva se je Cankar umaknil v globino srca, da podari sodobnemu rodu kaj dobrote in ljubezni- te aoiace Koledar Sobota, 30. avgusta: Zdravje bolnikov; Bro-nislava, devica; Roza Limska, devica. Nedeljska, 31. avgusta: 13. pobinkoštna; Raj-mujd, spoznavalec; Pavlin, škof; Amija, sveta žena. • — Na Uršullnskl ženski realni gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje 1. in 2. septembra v ravnateljevi pisarni in po razredih. Stare učenke naj prinesejo k vpisu zadnje letno spričevalo in denar za pristojbine, nove prosilke pa ie rojstni in krstni list ter potrdilo o opravljenem sprejemnem izpitu za 1. razred gimnazije. Ker je na zavodu šolnina, ni treba davčnega potrdila. Učenke z drugih zavodov se vpisujejo 3. septembra v ravnateljevi pisarni. Sprejemajo se le take. ki so razred zdelale in imajo v vedenju odlično oceno. — Kolkovine (cerkv. kolka za 19 lir) na prijavi so oproščene učenke, ki plačajo letno manj kot 22.80 lir neposrednega davka in otroci invalidov ter beguncev. Te pa morajo pri vpisu predložiti tozadevne listine: davčno potrdilo ali pa izkaz o invalidih. — Spored vpisovanja je razviden na oglasni deski v veži. — Pregled (kolavdacija) motornih vozil, predelanih na metan ali na plinski generator, predpisan z naredbo št. 80 z dne 8. avgusta 1041-XIX, je vsak četrtek ob 10 dopoldne pred Uradom za civilno motorizacijo Visokega komisariata v Ljubljani, Gledališka ulica 11. Za pregled je predhodno pismeno zaprositi imenovani urad. Z vsemi potrebnimi podatki opremljeni in kolkovani (kolek za 30 Din — 11.40 lir) prošnji je treba priložiti nadaljni kolek za 100 din — 38 lir in v gotovini znesek 50 lir kot kolavdacijsko takso. Od-dvojeno, vendar istočasno, je treba zaprositi za izdajo spoznavne izkaznice. Tudi to prošnjo je treba predpisno kolkovati (30 din — 11.40 lir). Zastopniki! Pridobite čim več naročnikov za »Slovencev koledar« ! — Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani bo vpisoval gojenkc dne 1. septembra t. 1. od 8 do 12. — Združenje gostilniških podjetij ▼ Ljubljani obvešča svoje člane, da bo vpisovanje v gostinsko strokovno nadaljevalno šolo v Ljubljani 1. in 2. septembra t. 1. od 8 do 12 v šoli na Privozu. Šola je obvezna za vse natakarske in kuharske vajence in vajenke ter je vsak učni gospodar po zakonu dolžan skrbeti za pravočasen vpis svojih vajencev v šolo. Pričetek rednega pouka bo 22. sept. t. 1. — Filmska razstava v Benetkah. Po dosedanjih poročilih bo na devetem mednarodnem 6ejmu filmske umetnosti zastopanih 17 držav in sicer: Belgija, Ceškomoravski protektorat, Bolgarija, Danska, Finska, Hrvatska, Italija, Nemčija, Norveška, Nizozemska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska, Švica, Madžarska in Turčija. — Veliko zanimanje za načrte o plovnem prekopu med Donavo in Jadranskim morjem. V po. Korskih krogih Italije se živo zanimajo za načrte za zgraditev plovnega prekopa, ki bi povezal Donavo z Jadranskim morjem pri Bakru. Poprej je bil ta načrt večk.-at na programu, toda uprava jugoslovanskih državnih železnic se je tega načrta zmerom otepala in tako je vse ostalo le pri idejnih zamislih. Nova hrvaška država pa ima resne namene s temi načrti in jih misli izvesti, če bo le našla primerna denarna sredstva za to velikansko podjetje. — Odhod topilniških delavcev v Nemčijo. Pre- kli torek se je v fašističnemu domu v Gorici zbrala skupina 120 delavcev, ki bodo v nekaj dneh odšli v Nemčijo na delo. Tam jih bodo zaposlili v različnih industrijskih podjetjih. Za temi bo odšlo še več skupin italijanskih industrijskih delavcev. V fašističnem domu so delavce pozdravili funkcionarji Stranke in poudarjali, da gredo na delo v prijateljsko Nemčijo in da morajo tam prav tako odločno izvrševati svojo dolžnost, kakor so jo doma. Ljubljana 1 Prvi koncert nove koncertne sezone 1941-42 bo v petek, dne 5. septembra t. 1. ob 20 v Frančiškanski cerkvi. Koncert bodo izvajali trije domači umetniki in sicer ga. Franja Golohova, operna in koncertna pevka; prof. Jan Šlajs (violina) in prof. Pavel Rančigaj (orgle). Po sestavi sporeda ki obsega izključno le skladbe resne, visoke umetniške vsebine, ima koncert značaj in naslov cerkvenega koncerta. Podrobni spored bomo objavili jutri, danes že opozarjamo na koncert, za katerega so vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. 1 Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na trgovskem učiiišču »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15, prične 1. septembra. Zahtevajte osebno ali pismeno nove ilustrirane prospekte 1 Telefon 43-82, 1 Pouk vseh orkestrskih inštrumentov je vpeljan na šoli Glasbene Matice ljubljanske poleg vseh drugih glasbenih predmetov. Starše posebno opozarjamo na pouk orkestralnih inštrumentov, saj nudi godba danes marsikomu dober in stalen kruh. Novo, šestdeseto leto na šoli Glasbene Matice se ho pričelo s septembrom t. 1. in se vrši vpisovanje v dneh od 1. do 4. septembra dnevno od 9—12 in od 15—17. Vse podrobnosti daje pisarna Glasbene Matice, Vegova ul. št. 7. 1 Pevke in pevci akademskega ccrkvennga pevskega zbora! Pevska vaja za akademsko službo božjo pri oo. frančiškanih bo v soboto ob pol sedmih zvečer in v nedeljo ob desetih dopoldne. Nove pevke in pevci, pripravljeni sodelovati, dobrodošli; prijavite se v času pevskih vaj v pevski sobi frančiškanskega samostana! 1 Otroški vrtec pri Frančiškankah. misijonar-kah Marijinih, Gorupova ul. 17, se prične 23. septembra ob pol 9. 1 Romarje na Kureiček opozarjamo, da si lahko rezervirajo vozne listke za avtobus v trgovinah Ničman, Sfiligoj in Šoukal. 1 V soboto bo uprizorila naša Drama prvič delo hrvaškega dramatika Gena R. Senečiča, »Nenavaden človek«. Sodobno dejanje odkriva pokvarjenost današnje družbe. Zasedba vlog je sledeča: Avgust Tonkovič, upokojeni železniški sprevodnik — J. Kovič; Ančka, njegova žena — Starčeva; pokrovitelj društva »Srce za siromaka« — VI. Skrbin-šck; tajnik — Verdonik; manikerka — Rasberger-jeva; policijski komisar ■— Nakrst; 1. novinar — Košič; 2. novinar — Košuta; gospod v sivem tren-chcoatu — Malec; detektiv — Kasberger; železniški nosač — Blaž; mladi kostanjar — Raztresen; stražnik štev. 197 — P. Kovič; sobar — Malec. Delo je prevedel in zrežiral J. Kovič, Opozarjamo na začetek predstave, ki bo drevi ob 19.30. Konec je po 21.30. I Ovadeni obrtniki in trgovci. Oddelki Kr. Kvesture, dodeljeni v službo nadzorstva nad cenami, 60 v preteklih dneh naznanili več obrtnikov zaradi nedovoljenega zviševanja cen. Ovadeni so bili: Meserko Lojze, zastopnik na Karlovški cesti 19; Heuffel Franc, tovarnar na Tržaški cesti 109; Potokar Marija, posestnica v Zavoglju 11; Stupica Irma, trgovka na Gosposvetski cesti 1; Remic Ana, trgovka z zelenjavo, Dobrunje 11; Ambrožič Marija, trgovka z zelenjavo na Zaloški cesti 173; Anžur Frančiška, trgovka z zelenjavo, Ižanska ce- . .- .... .. en mm blagom, Višnja gora 15; VerTič Josip, trgovec s kolonialnim blagom na Tyrševi cesti 31; Mejač sta 140; Tomšič Alojzija, gostilničarka na Cesti 29. oktobra 4; Dolenc Franc, trgovec s koloni al-.............."" '" rtič " Marija, tigovka z zelenjavo, Zalog 24; Keber Anton, mesar, Poljanska cesta 44. — Vsi navedeni so bili ovadeni tudi 6odišču. 1 Seznami davčnih osnov za soboslikarje, pleskarje, črkoslikarje, mizarje, fotografe, pralnice, litografe in akcidenčne tiskarne so razgrnjeni do 11. septembra t. 1., seznami davčnih osnov brivcev, frizerjev, podobarjev, rezbarjev, pozlatarjev, izdelovalcev bičevnikov, torbarjev, sedlarjev, me-tlarjev, ščetarjev, usnjarn, kolarjev in kozmetičnih delavnic so pa razgrnjeni do 12, septembra v vratarjevi sobi v pritličju leve hiše mestnega magistrata. Vabimo davčne zavezance, da si sezname davčnih osnov ogledajo. 1 Zaradi nedostojnega vedenja, ker sta se neki prodajalec in hčerka prodajalke v petek dopoldne na živilskem trgu sprla in zmerjala ter tako obmetavala s kajbicami za slive, da sta bila oba lahko telesno poškodovana, sta bila oba takoj tudi kaznovana s po 114 lir globe ali v primeru neizterljivosti na 6 dni zapora. Ker je ta prepir začela gospodična, je bila tudi za 8 dni odstranjena s trga. — Te kazni so pa camo začetek, ker bosta policija in tržni organi zaradi reda in tudi zaradi dobrega imena našega ženstva odslej neusmiljeno preganjali nedostojno vedenje ne glede na stan in ime tistih, ki razgrajajo in delajo nered. Enako se bodo pa prepričale o resni volji tržnega urada in drugih oblasti, da tako prodajalke kakor kupovalke morajo spoštovati maksimalne cene, tudi tiste kupovalke, ki s preplače-vanjem delajo draginjo. Upamo, da ne bo treba več opominov, ker bodo morale drugače na trgu napraviti red najstrožje kazni, torej tudi globe in zapor. Naznanite sleherni izgred in preplačevanje takoj stražniku ali tržnemu organu, lako bodo dostojne gospodinje v svojo korist same pomagale napraviti red. 1 Morske ribe na trgu. Iz Trsta je bilo pripeljanih na petkov ribji trg do 350 kg raznih morskih rib, kakor sardel, tune, malih skuš in očad. Cene so bile: tuna 28 lir, velike sardele in male skuše po 16 lir in očade po 18 lir kg. Sladkovodnih rib je bilo na trgu malo, posebno domačih potoških postrvi. Redkost je bila na trgu du-navska postrv, ki je bila po 18 lir kg. Dunavske postrvi so bile poslane v Ljubljano iz Slav. Bro-da ob Savi. Na prodaj je bilo nekaj ščuk po 14 lir kg. Žabji kraki so bili od O.80 do 1 liro komad. 1 Obsojen na dosmrtno robijo. Veliki kazenski senat, v katerem so bili s. o. s. g. Ivan Bre-lih kot senatni predsednik in kot sosodniki gg. Peter Štrukelj, dr. Rant, dr. Julij Fellaher in J. Mohorčič, je v petek v dobre 3 ure trajajoči razpravi obravnaval umor stare delavke mestne vrtnarije Marije Podpečanove, ki je stanovala v mali kolibi na mestnem vrtu v Trnovem in je bila ponoči 5. januarja t. 1. na krut način umorjena. Osumljen in obtožen tega umora je bil njen nečak, 24 letni samski krojaški pomočnik Henrik Podpečan, ki je umor pred sodniki v bistvu in v glavnem priznal, toda zagovarjal se je, da je umoril svojo teto v pijanosti in razburjenosti, ker ga je psovala in mu grdila tudi njegovo mater. Državni tožilec g. Bogdan Lendovšek je predlagal najstrožjo kazen v smislu zakona, ker gre v tem primeru za zločin umora iz koristoljubja, ko je obtoženec teto tudi oropal. Branilec dr. Janko Žirovnik je nasprotno plediral za sodbo zaradi zločina uboja, ker obtoženec ni imel namena tete umoriti in jo oropati, marveč je dejanje storil v pijanosti in razburjenosti. Veliki senat je po kratkem posvetovanju Henrika Podpe-čana obsodil zaradi zločina umora, toda ne iz koristoljubja, na dosmrtno robijo. Podpečan je bil takrat na vojaškem dopustu. Po umoru je izginil iz Ljubljane, pozneje, 25. februarja, se je javil vojaški oblasti v Zagrebu, ki ga je zaprla. Gledališče Drama. (Začetek ob 19.30.) 30. avgusta, v soboto: »Nenavaden človek«. Premiera. Izven. — V nedeljo, 31. avgusta:' »Nenavaden človek«. Izven. Radio Ljubljana Sobota, 30. avgusta: 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 pofievke in melodije — Med odmorom ob 8 napoved časa — 8.15 fioročila v italijanščini — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 razna glasba — 13 nap>oved časa in poročila v italijanščini — 13.15 uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 orkester pod vodstvom mojstra Pctralia — 14 fioročila v italijanščini — 14.15 radijski orkester pod vodstvom Draga Marija ši-janca: slovenska glasba — 14.15 poročila v slovenščini — 17.15 pestra glasba — 17.35 plošče — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 6infonična glasba — 20. napoved časa in poročila v italijanščini — 20.20 komentarji k dnevnim dogodkom — 20.30 prenos iz Lucerne: sinlonični koncert pod vodstvom OtmaFja Schoecka, glasba Franca Schu-berta. Med odmori: radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca: razna glasba — 22.10 predavanje v slovenščini — 22.20 orkester pod vod- stvom mojstra Barzizza — 22.45 poročila v slovenščini. Mestna zdravniška dežurna služba Nedeljsko zdravnUko dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedelja do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debeljak Gvido, Tyrševa cesta 62, telefon 27-29. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leuslek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-1 ržaika cesta 4Š. Novo mesto Literarni večer našega priljubljenega pesnika Cvetka Golarja bo v sredo, dne 3. septembra ob pol 8 zvečer v Prosvetnem domu v Novem mestu. Golarjeve pesmi in piozo bodo brali Cvetko Golar. Meta Pugljeva in Vaclav Deržaj. Novome.ščane vabimo, da se literarnega večera v prav obilnem številu udeleže. Športni dan. Novomeški šjmrtniki, ki so sedaj združeni v SK Elanu, priredijo v soboto in nedeljo športni dan z zanimivimi šj>ortnimi prireditvami. V soboto popoldne ob 17 bo na stadionu v Kandiji nogometna tekma med SK Ribnico in SK Kočevjem. Po tej tekmi bosta svoje moči pomerili še moštvi SK Elana in SK Bele-krajine iz Črnomlja. V nedeljo se bodo ob 10 na Krki vršile plavalne tekme, ob 11.30 štafetni tek skozi Novo mesto, popoldne ob 16 pa bosta na stadionu v Kandiji nastopili najprej moštvi, ki bosta pri današnji pof>oldanski tekmi poraženi, za njima pa obe zmagovalni moštvi. Zvečer ob f9 bo mestni župan dr. Poienšek zmagovitemu nogometnemu moštvu izročil lop srebrni prehodni jiokal, ki ga je za te tekme darovala novomeška mestna občina. Po določilih za tekme za prehodni pokal občine Novo mesto, za katerega se letos prvič vršijo tekmovanja, si prehodni pokal za trajno osvoji tisto moštvo, ki v prvenstvenih tekmovanjih zmaga trikrat zaporedoma ali pa petkrat v presledkih. Tekmovanj za ta pokal se morejo udeležiti vsi klubi, ki delujejo na teritoriju Dolenjske. Zaradi boljšega razumevanja razmer, ki trenutno vladajo v novomeškem športu, sjx>ročamo, da je nogometno moštvo, ki je doslej nastopalo pod imenom SK Novo mesto formalno prenehalo obstajati, ker se je kot nogometna sekcija včlanila v SK Elan, ki je sedaj imel le lahkoatletsko sekcijo. Nogometno sekcijo bosta še naprej vodila njen organizator g. F. Pelko in trener g. Stanko Not. ki sta tudi organizirala ta športni dan, h kateremu vabimo vse Novomeščane, ki jim je pri srcu napredek našega športa in tovrstno udejstvovanje novomeške mladine. Vstopnina zna«a 5, 3 in 2 liri, za vojake f liro. Gostilničarska zadruga v Novem mestn poziva vse gostilničarje, naj v zadružni pisarni v Ljudski posojilnici v Kandiji takoj dvignejo nove maksimalne cenike, ki jih je izdal novomeški okrajni politični komisar. Iz Goriške pokrajine V počastitev spomina padlih letalcev in alpincev. V nedeljo 24. avgusta ob devetih zjutraj je bila v štandrežu, v tem delavnem in tihem goriškem predmestju, maša zadušnica za v vojni padle letalce in aipince. Velik del obsežnega letališča, ki leži ob Mirenski cesti, tvorijo namreč njive, ki so nekdaj pripadale štan-dreškim kmetom, na severni strani vasi ob vhodu v vas stoje pa alpinske vojašnice. Na ta način je Štandrež ozko povezan z žitjem in bitjem letalcev in alpincev. Sv. maše so se udeležili številni zastopniki oblastev in organizacij ter dva oborožena oddelka letalcev in alpincev v orožju. Padel s kolesa in nmrl zaradi srčne kapi. Štefan Feletič, star 58 let, in njegov sin Marjan, doma v bližini Livka v Slov. Benečiji, sta se s kolesi odpravila od doma na delo v Bovec. Na kolesa sta naložila tudi zidarsko orodje. Ker gre jx>t proti Livku v klanec, jih je kolesarjenje upehalo in oče je začel tožiti, da je truden. Sin mu je svetoval, naj se vrne. Nenadoma se | je pa oče ustavil in se nagnil na kolo. Preden mu je sin priskočil na pomoč, je že padel po tleh. Ko ga je hotel sin dvigniti, je s strahom opazil, da je ubogi oče mrtev: zadela ga je bila srčna kap. Dogon klavne živine v septembru. V mesecu septembru morajo živinorejci, ki so dobili tozadevno priporočeno naročilo, prignati svojo živino na sledeča zbirališča: 2. septembra v Črni vrh, 3. sept. v Idrijo, 5. sept. v Cerkno, 9. sept. na Dobrovo v Brdih, 10. sept. na Grahovo, 12. sept. v Grgar, 15. sept. v Gorico k mestni klavnici, 16. sept. v Kojsko, 17. sept. v Opatje selo, 19. sept. v Komen, 22. sept. v Vipavo, 23. sept. v št. Vid pri Vipavi, 24. sept. v Šempas, 26. sept. k Sv. Luciji ob Soči in 29. sept. v Krmin. Kdor živine ne bo prignal, bo naznanjen pristojni oblastL Iz Gorenjske Smrtna kosa na Gorenjskem. Razen gg. Me-jača v Komendi in Majdiča v Kranju je v zadnjem času še umrla na Gorenjskem Marija Šubic, vdova po poštarju in podobarju v Poljanah n. Šk. Loko. V Mengšu pri Kamniku je bilo v zadnjem času filmsko predavanje, na katerem so pojasnjevali posamezne slike z vzhodnega bojišča. Filmske predstave so bile tudi še v drugih krajih, kakor v Zg. Tuhinju in Tržiču. Pevski nastop v Kamniku. Pred dnevi se je na gradu zbrala vsa kamniška šolska mladina ter je imela skupni pevski nastop. Nastopilo je 350 pevcev in pevk. Mladina je pred šolskimi oblastmi prepevala razne zborne pesmi. Ureditev gasilstva v Radovljici. Vsled novih razmer se morajo vse požarne brambe preurediti po vzoru nemškega gasilstva. V to svrho je 6klical župan vse gasilce na sestanek ter jim prebral nova pravila in seznanja z nemško gasilsko organizacijo. Načelnik preurejene gasilske organizacije je ostal dosedanji načelnik Mencinger. Dunajsko policijsko kompanijo v mekinjskem gradu je zadnje dni obiskalo 100 nemških otrok. Iz Spodnje štajerske Nemški notranji minister na Spodnjem Štajerskem. Po svojem inšpekcijskem potovanju jx> Koroški se bo mudil te dni na Spodnjem Štajerskem nemški notranji minister dr. Wilhelm Frick, katerega bo slovesno sprejel v Dravogradu šef civilne uprave dr. Ueberreither. Na Spodnjem Štajerskem bo ostal do sobote ter bo pregledal vse podrejene urade in politične komisariate. Iz Maribora jaotuje v Gradec. Kontrolor za mere je pretekli teden pregledal v Mozirju vse tehtnice, uteži in druge merilne naprave. V Marenhergu je v četrtek, 28. t. m. uradoval politični komisar za vse okoliške občine. Težje poškodbe. Tovorni avtomobil je v Mariboru povozil pri cestnih delih zajjoslenega delavca Vincenca Vračka, Kolo mu je zmečkalo levo nogo ter so ga morali prepeljali v bolnišnico. Na Po-brežju pri Mariboru je stopila na kos stekla Marta Žafnik tako nesrečno, da si je močno ranila desno peto. Tudi to so morali prepeljati v bolnišnico ker ji doma niso mogli zaustaviti krvi. Prav tako so prepeljali v bolnišnicoRudolla Zabukovca, žel. ključavničarja, kateremu je pri delu padel na nogo velik kos železa Ptujski mestni muzej »opet odprt. Prof. dr. B. Saria je ptujski mestni muzej nanovo uredil ter je sedaj zopet odprt za obisk meščanstva. Prvi javni pevski nastop Hitlerjeve mladine T Ptuju. V petek, dne 22, avgusta je bil na Glav. nem trgu prvi javni pevski nastop tukajšnje Hitlerjeve mladine. Ptujsko mestno gledališče popravljajo. Poslopje tuk. mestnega gledališča temeljito popravljajo. Uvedli bodo tudi centralno kurjavo. Požar gospodarskega poslopja pri gostilničarju Šalamunu v Ptuju so oni dan pravočasno opazili lh ga pogasili. Z vžigalicami se je igral otrok in je verjetno tudi zažgal. V Mariboru so umrli: Eleonora Messer, Marija Beleč in Elizabeta Pleteršič Iz Hrvatske Ustarški dom v Metkoviču. Nedograjeno stavbo Hrvatskega Sokola v Metkoviču je prevzela država ter jo bo preuredila v ustaški dom. Nove uniforme zagrebških stražnikov. Zagreb, ški stražniki so dobili nove uniforme, ki so podobne uniformam hrvatskih domobrancev, samo, da so iz temnomodrega nepremočljivega blaga. Zidanje novih kliničnih poslopij na Šalati. V Zagrebu je bila razstava vseh nagrajenih načrtov za zgraditev novih poslopij za potrebe zagrebških klinik na Šalati. Stroški za postavitev novih 6tavb so preračunani na 150 milijonov kun. Bolgarska trgovinska delegacija bo v kratkem prispela v Zagreb zaradi pogajanj za ureditev blagovnega prometa med obema državama. Prepovedana prodaja »umetniških« slik po ulicah. Zagrebška policija je izdala pameten ukrep, s katerim je najstrožje prepovedala prodajo raznih »umetniških« slik in kijx)v oo ulicah in javnih lokalih. Iz Srbije Tudi Leskovae proti komunistom. Pozivu belgrajskih uglednih meščanov ter raznih kulturnih, rodoljubnih in gospodarskih ustanov za akcijo proti komunistom, se je pridružilo tudi industrijsko mesto Leskovae. Pred dnevi so se v mestni posvetovalnici zbrali najuglednejši meščani ter so sklenili, da bo tudi Leskovae začel borbo proti notranjim sovražnikom, ki ovirajo obnovo težko preizkušene dežele. Aretirani komunisti. Srbsko časopisje po-doča, da so orožniške patrole v bližini Žarkova pri Belgradu zalotile komuniste, kako so sekali in trgali brzojavne žice in podirali brzojavne drogove. Pri samem zločinu so ujeli dva komunista, ki so jih takoj prepeljali v zapore Uprave mesta Belgrada. Oba sta prišla pred sodišče ter sta bila takoj obsojena na kazen, ki je za takšne zločine predvidena. Nič jih ne spametuje. Na progi Zabrežje— Lajkovac so komunistični saboterji hoteli razdreti progo in ustaviti železniški promet. Da bi to dosegli so napadli šefa postaje v Malem Bo-raku. Okoli sedme ure zvečer so pričeli nanj streljati iz pušk. V bližini se mudeči orožniki so takoj stopili v borbo in razpršili komunistično tolpo. Eenega komunista so pa težje ranili. Napad je bil izvršen dne 17. t. m. Po vseh večjih srbskih mestih nastopajo otroška gledališča. Čisti dobiček gre v sklad za podpiranje beguncev. cJfo&ek POŠTNI Pl LOT Medtem je Mišek z letalom preiskoval ozračje. Bil je ves v skrbeh. »Upam. da bo slehrno letalo takoj storilo svojo dolžnost,« je dejal. »Vem pa, da ne smemo časa prav nič izgubljati. Lejte, lejte, črni oblak!« Naravnal je svoje letalo naravnost proti oblaku in ga je opazoval. »Ne vem, še če je ondi zrakoplov,« je dejal sam pri sebi, »vendar bom vse pregledal.« Tudi moštvo zrakoplova je bilo nared. Štrcelj je bil jako brezskrben. »Kaj nam pa more sto letal — ali magari tisoč!« se je zarežal. »Prav niči Na krovu imamo mnogo topov in vse bomo izstrelili! Prav tako sva lahko mirna, kakor če bi bila v kaki železni ladji.« »Tvoja pamet ni baš prvovrstna, dragi moj Štrcelj,« mu je dejal Kralj. »Najprej morava vreči iz zrakoplova ujete pilote in prav nič ne smeva odlašati. Dokler se ne bova teh iznebila, ne bom miren.« »V redu. Čez pet minut bomo pluli nad Oceanom in potem... zbogom ljubi piloti!« , Oba razbojnika sta se zverinsko zarežala, poudarja razloge za čistost ter načine, s katerimi se najlažje ohrani in so religioznega značaja. — Št. 182. Zakaj? To vprašanje je stavil dr. Fr. Kni-fic ob razrvanih in strašnih dneh sodobnih dogajanj: Zakaj toliko trpljenja? Odgovarja z notranjimi razlogi vsakega trpljenja ter njega metafizičnim pomenom: ljubeznijo, ki se kaže na človeštvu neumljiv način. V današnjih časih bo tudi ta knjižica pomagala nositi težo časa. — Št. 183. Dobri otroci. Tudi vzgoji otrok je posvečena knjižica, ki jo je napisal Fr. Štuhec, kjer vzbuja v otrokih religiozna čustva in jih vnema za bogoljubno in čisto življenje. Št. 184. Očenaš. Dr. Fr. Knitie tu v kratkih besedah razloži veliko skladje in veliko vsebino te božje molitve, ki objema vse človeške težnje in vse njegovo bivanje na svetu z mislijo na onostranstvo. Razlaga Gospodnje molitve naj pripomore k zbra-nejši molitvi ter globljemu razumevanju najlepše molitve, ki jo je človeštvu dal v usta sam Bog. To je nekaj zadnjih »Knjižic«, namenjenih verskemu in prosvetnemu pouku najširših narodnih plasti, katere pa pišejo duhovniki in vzgojitelji pod svojimi imeni, kar dviga vrednost pisanja, ker se ne skrivajo za diletantsko anonimnost, temveč se zavedajo odgovornosti pred ljudr stvom. Vse delo teh mož ima namen, ohraniti ljudstvo dobro v veri in nravnosti ter ga samo še vzbujati k lepšemu, bogaboječemu in katoliškemu življenju v današnjih, tako nravno in versko razrvanih časih. tel. Ribnica Delitev nakaznic za mesec september. Nakaznice za mesec september za moko, testenine, riž, mast in olje se bodo delile po sledečem redu: 29. in 30. avgusta trg Ribnica, 1. septembra dopoldne Gorenja vas, Dolenji Lazi, popoldne Nemška vas, Zadolje, dne 2. septembra dopoldne Dane, Bukovca, Sajevec, popoldne Breg, Jurjevica; dne 3. septembra dopoldne Breže, Kot, popoldne Hr-vača, Otavce; 4. septembra dopoldne Sušje, Slat-nik, popoldne Žlebič, Ortnek; 5. septembra dopoldne Velike Poljane, Vrh, Žukovo, Škrajnek, popoldne Gorica vas. Pri občinskem uradu v Ribnici je pričel poslovati oddelek namestitvenega urada. Ta oddelek ima nalogo posredovati za vsak sprejem za delo delavca, nameščenca, sploh za brezposelne. Vsak delodajalec je po uredbi dolžan iskati delovne moči samo potom tega oddelka, ki predlaga delodajalcu pri tem uradu prijavljene brezposelne. Delodajalci si po tej uredbi ne smejo sami najemati delovnih moči. Zato se mora vsak brezposelni, ki hoče dobiti kako zaposlitev, prijaviti občinskemu namestitvenemu oddelku, ki mu izda izkaznico o nezaposlenosti in ga vodi v evidenci do njegove zaposlitve. To prijavo mora obnoviti vsak teden. Če se preseli v drugo občino, mora javiti temu uradu, sicer ne more dobiti .nobene zaposlitve in brezposelne podpore, čeprav mu ta pripada. V Ribnici so ustanovili poleg nogometne sekcije še lahkoatletlsko, smučarsko in plavalno sekcijo. V soboto potuje ribniško moštvo nogometne sekcije na pokalni turnir v Novo mesto, prihod-' njo nedeljo pa v Kočevje, kjer bo prav tako pokalni turnir. Osebna vest. Na dekliški osnovni šoli v Ribnici je s 1. septembrom nastavljena znana izseljenska učiteljica, ki je dalj časa neumorno delovala med Slovenci v Westfaliji, gdč. Ažman Marija. Zračna vojna v laboratoriju V današnji veliki borbi med narodi ima go-spodstvo v zraku velikanski pomen. Kdor je gospodar zraka, je tudi gospodar ostalih bojišč. Veliki uspehi, ki jih je doseglo nemško letalstvo, so plod dolgoletnih poskusov v mirnih laboratorijih. Za poskuse v nemških industrijskih tvornicah služijo zlasti tri ustanove: ustanove za poskuse zračnih voženj, društvo Lilienthal in letalska akademija. Najnovejši in najsodobnejši poskusi so v akademiji. Poleg taktične izobrazbe, ki jo tu dobivajo bodoči sodelavci letalskega generalnega štaba, dobiva letalski oficir v letalski akademiji tudi tehnično izobrazbo, kakršno lahko nudi le visoka šola. Profesorji letalske akademije imajo poleg poučevanja nalogo, stalno se baviti z znastvenimi problemi modernega letalstva. Na razpolago so jim veliki laboratoriji. Globoko pod zemljo, da so med vojno vami pred sovražnimi bombami, so poskusni prostori za elektrotehniko, po njih skačejo električne iskre z napetostjo več stotisoč voltov. V kleti instituta za balistiko grme topovi. LEPOTE DOMOVINE ZANIMIVOSTI SVETA prinaša mmi NAJBOfcJSI NAJZANIMIVEJŠI ILUSTRIRANI DRUŽINSKI MESEČNIK Velja letno samo 30 lir Naročile ga v upravi, trgovina Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica štev. 2 Tam brne tudi motorji, v zračnem kanalu žvižga veter, budno oko profesorjev pa vse opazuje, me-, n in gleda, kaj je dobro, kaj se da še izboljšati j in tako dalje, ' Plinska maska pred 115. leti , Leta 1825. je govoril neki Amerikanec, John Roberts, o svoji plinski maski. V navzočnosti raznih strokovnjakov in kemikov se je dal popolnoma zapreti v omaro, v kateri so zažgali vlažna drva, seno in več kg žvepla. Ko so ga po 40 minutah izpustili iz omar, je bil popolnoma zdrav in mu plini niso prav nič škodovali. Njegova plinska maska je imela kožnato kapo, ki je pokrivala celo glavo. Za oči sta bili v usnje vdelani dve odprtini, ki sta pa bili zaprti s steklom. Pred odprtino za vdihavanje zraka, je bila zmočena goba, zavita v bombažno vlakno. Roberts je tedaj za svoj izum, ki je bil za tedanje razmere čisto uporabljiv, dobil srebrno kolajno in nekaj denarja. Seveda je ta poskus v primerjavi s sedaijimi maskami samo poizkus in nič več. KULTURNI OBZORNIK Slovenija v Italijanskih listih Največji italijanski izrazito katoliški dnevnik »L'Avvenire dTtalia« je v začetku tega meseca poslal v Ljubljano svojega posebnega poročevalca G. P. Fabretta, ki je obiskal tukajšnje kulturne in gospodarske kroge ter si pridobil pogled v slovenske probleme. Sedaj je napisal o teh vtiskih že celo serijo celostranskih poročil v svoj list in predstavil Ljubljano kakor noben drug italijanski dnevnik doslej Se ne. Ti članki so bili posvečeni glasbi, kulturi, gospodarstvu, o sodelovanju katoličanov pri konzulti, o načrtih javnih del, o velesejmu itd. in to v dneh 12., 14., 19., 21., 26. in 28. t. m. Zadnji članek pa je v celoti posvečen Ljudski tiskarni ter slovenskim katoliškim listom, »Slovencu«, »Slov. domu« in »Domoljubu« ter tudi revijam in knjigam, ki izhajajo v tej založbi. Že z naslovom je poudaril veliko vrednost tega podjetja, ko je z debelimi črkami napisal »Evropski tiskarniški primat. — Sijajna tradicija slovenskega katoliškega novinarstva«. V tem članku poročevalec najprej opisuje, kako je štel v kavarni izvode ljubljanskih dnevnikov »Slovenca« in »Jutra« ter dognal, da je istočasno vsaj 30 istih številk lista v rokah rednih obiskovalcev. Iz tega sklepa, da Slovenec rad bere in da so kavarne gostoljubne. Tudi sicer je zanimanje Slovencev za kulturo veliko. Nato se ozre na zgodovino slovenskega časopisja od Vodnika preko Janežiča in Stritarja do »Slovenca« in »Doma in sveta«, s katerima se začenja moderno slovensko katoliško časnikarstvo in katoliški tisk. Nato pa povabi bralca preko Tromostovja mimo Plečnikovih stojnic v poslopje Ljudske tiskarne, ki jo podrobneje opisuje po zunanji arhitekturi, po notranjem delu ter organizaciji, našteva vodstvo dnevnikov in delo v redakcijah, imenuje še druge liste, ki izhajajo tu (Bogoljub, Vrtec, Lučka), predvsem pa imenuje revijo »Dom in svet«, njegov pomen ter delo prejšnjih in sedanjih urednikov, kakor tudi »Obisk«. Predvsem pa se navduši nad tehnično opremo tiskarne, ki je ne postavi samo kot prvo v bivši Jugoslaviji in na Balkanu sploh, temveč jo ima tudi za avantgardno z ozirom na marsikatero mesto v Evropi. Ta-Sfo se je vrnil v Rim z največjim navdušenjem za slovenski katoliški tisk, ki so ga Slovenci ustanovili največ s pomočjo duhovnikov ter so v njem gojili svojo slovensko tradicijo in duha. — Z veseljem beležimo to reportažo o našem katoliškem tisku, ki je izšla v največjem italijanskem izrazito katoliškem dnevniku s podobami Ljudske tiskarne od zunaj ter redakcijske dvorane našega lista, obenem pa tudi z reproduciranimi glavami naših časopisov »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba«. Knjižice št. 170—184 Na Rakovniku v Ljubljani izhaja že osmo leto obzornik »Knjižice«, ki je nekak časopis za duhovno pobudo in prosveto, toda v obliki majhnih ročnih knjižic, kar je obzorniku dalo tudi ime. Svoj čas so bile to dinarske knjižice, sedaj pa stane vsaka številka 50 cent. ter imajo namen, zanesti sodobna vprašanja, razložena s katoliškega stališča, med najširše narodne plasti in jim dati poduka v vseh panogah duhovnega in prosvetnega" življenja. Zadnja serija- teh knjižic, ki izhajajo vsakih štirinajst dni, obravnava naslednje prob^me. Št. 178 ima naslov Naše pribežališče. Dr. Fr. Kniiic je napisal to knjižico v slavo Božje Matere, ki naj bo naše zavetje in pribežališče. Knjižica ima namen, utrditi v nas Marijin kult ter pokazati človeku milosti, ki je je deležen na priprošnjo in v zaupanju k Nebeški Materi. — Bt. 179. Luč sveta. Svojim apostolom je rekel Kristus, da bodo luč sveta, in tako je naslovil Franc Stuhec tudi svojo knjižico, ki govori o poslanstvu duhovnika ter o njegovi zvezi z Bogom in nami. Sveto je opravilo mašnikovo, veliko dela čaka duhovnika med nami ali med misijoni, on se mora žrtvovati, mi pa molimo zanj in ga spoštujmo, posebno v današnjih časih. — Št. 180. Doiores.^ Pr. Fr, Knitie je tu opisal duhovniški apostolat španske sestre, ki se je v borbi zadnjih let posvetila vsa misijonarjenju v domačih krajih, kjer so boljševiki pregnali in pomorili vse duhovnike. Knjižica na poljuden način — celo v obliki pripovedovanja usode španskega dekleta — pove vse, kaj in kako naj dela kristjan, kadar ni duhovnika v njegovi soseski, da bo katoliško živel in umrl, četudi brez duhovnika. Ta knjižica je dosegla velik uspeh tudi pri nas in jo je priporočati, kajti v njej so vsa navodila, kako se Krščuje, poroča, obhaja in umira cerkveno, če ni duhovnika. — Št. 181. Dekleta, varujte svojo čast! Dr. Jakob Žagar C. M. je napisal to knjižico dekletom v obrambo njihove dekliške časti in nedolžnosti. Tu govori o pomenu čistega življenja in o nevarnostih, ki prete dekletu, predvsem pa m. Emmammammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmi^mmm Dolarske hijene »Raztresen!« jo nahruli Rackley. »Saj je s tem svojim obiskom na borzi hotel vendar nekaj doseči!« Maud odkima: »Tega ne morem verjeti, go- rd Rackley. Po mojem mnenju nima Palmer raj nobenega pojma o stvareh, ki bi lahko postale za vas nevarne.« »Bil je vendar v službi pri banki!« »Toda v Angliji, ne v Ameriki!« »Vsekakor nam je napravil že dovolj škode,« godrnja Rackley. »Njegov nastop in njegove trapaste izjave na borzi so zakasnile vso našo akcijo za polnih 24 ur.« »Ko sem šla skozi Wallstreet, so pravkar Ponujali najnovejšo izdajo časopisa Evening ost in...« »Vem, vem! Toda ta poročila na borzi ne bodo mogla več doseči pravega učinka. Časopis je izšel tik pred zaključkom borze in bomo te novice izkoristili na borzi šele jutri zjutraj.« Rackley pritisne nekaj gumbov na veliki pisalni mizi in se obrne k mikrofonu n« svoji levici: »Takoj je treba ugotoviti, kje je sedaj Palmer. Čimprej me obvestite o tem! Pred pol ure je bil še napravljen kakor Grill. Tudi vsa njegova zunanjost, frizura in drugo je bilo Grillovo.c Nato se obrne k Maud Uppertown: »Vi čakate tukaj v hiši. Kakor hitro bom zvedel, kje tiči Palmer, boste šli k njemu. Ne smete ga zapustiti vse dotlej, dokler ne bo na krovu »Vi-netie«!« Rackley odslovi Maud Uppertotvn in pokliče nekaj agentov, katerim naroČi: »Vaša naloga je,« pravi prvemu, »da uredite vse potrebno, da bodo naši časopisi jutri z vso silo udarili po Grillu. Prav posebej podčrtajte dejstvo, da je Morton odpotoval in da se pod nooenim pogojem ne bo vmešal v zadeve družbe Grill. Dalje je treba omeniti, da so novice o Grillovem prihodu na borzo bile netočne in nastale po pomoti. Jones Grill danes namreč ni bil na borzi!« Drugemu naroči: »Vaša dolžnost je, da neprestano opazujete Grilla. Podrobno poročilo pričakujem vsako uro. Vedeti hočem za vsak Grillov korak in za vse, kar počne.« Tretjemu: »Vi boste počakali, dokler ne zapusti Maud Uppertown te hiše. Nato ji boste sledili in nadzorovali njo in Palmerja!« Stari Rackley ostane sam za velikansko pisalno mizo. Majhen, neznaten suh možiček je le, toda v svojih rokah drži niti vseh dogodkov, ki so razburili že toliko ljudi. On vodi po svojih računih usodo tisočev, pri tem pa se igra s posamezniki, nad katerimi vlada, kakor igralec, ki potiska šahovske figure po deski sem in tja. Oib petih popoldne dobi Racklcy poročilo, da so našli Palmerja v neki krčmi v Clinton-streetu v Broocklynu. Tam sedi in pije čez mero. Raskley se smehlja. Palmer ima moralnega mačka, pa bi ga rad utopil v alkoholu! Rackley pokliče Maud Uppertovvn. »Takoj boste odšli v Broocklvn in poiskali krčmo na koncu Clintonstreeta. tam boste pi-jančevali s Palmerjem, ki išče tolažbe v vinu. Vaša dolžnost je, da ga nato ponoči spravite na krov ladie. Kje je usidrana »Vinetia«, vam je znano. Medtem bom dal potrebna navodila, naj na ladji pazijo na Palmerja in naj ga ne izpustijo izpred oči.« Maud odide. Rackley se suho hahlja. Vse ima na svojih vajetih, vse gre zopet po sreči. Skoraj neprestano prihajajo različna poročila. Rackley odloča, kako in kaj. Tako ga tudi vestno obveščajo, kaj dela Grill. Do sedmih zvečer je Grill ostal v trgovski palači. Nato je odšel domov. Dogodki na borzi so prepričali Grilla, da so ga pred polomom rešile razne ugodne govorice. To je zvedel Rackleyev agent Oa nekega uradnika Grillove družbe. Da se je pojavil tik pred zaključkom borze v borzni dvorani nekakšen Grillov dvojnik, tega Grill niti ne sluti. Kakor pajek v mreži čepi stari Rackley na preži. Njegova mreža visi nad vsem New-yorkom. Kdor se je že ujel vanjo, ta ne uide več. Pa naj bo to Jones Grill, Palmer, ali Maud Uppertown. Sam Rackley ve, da so v Pacifiškem trustu, čigar lepi nebotičnik se dviga na vogalu Wallstreeta in Frontstreeta, vsi začudeno strmeli. Prav zato naroča Rackley, da Pacifiški trust niti najmanj ne sme biti obveščen o njegovih nakanah. Javnost pa naj le misli, da sta šla Južna unija in Pacifiški trust z združenimi močmi na Grilla. Kasno ponoči odide Racklev k počitku. Toda to noč ne zapusti nebotičnika Južne unije. Poleg njegove velike pisarne je še majhna sobica. V njej so le mizica, dva stola, zvočnik, telefon in kauč. Raekley se kar oblečen zlekne in zapre oči. Kmalu zaspi. Najbrž se mu sanja, kako capljajo žrtve v njegovi mreži... Še preden vzide sonce nad morjem hiš največjega ameriškega mesta, je Sam Rackley že buden. Hitro se umije in počeše lase. Na znamenje mu prineso skromen zajtrk, ki ga pospravi kar ob pisalni mizi. Zopet se začenja delo. Telefon in zvočnik mu ne dasta več miru. »V Pacifiškem trustu,« poroča prvi opazovalec, »ne polagajo nobene važnosti na dejstvo, da vsa javnost misli, da sta se Južna unija in Pacifiški trust združila v boju proti Grillu. Nikakor ni treba pričakovati, da bi skušal Pacifiški trust popraviti to mišljenje s kakšnim popravkom Pacifiški trust pripravlja večje kupčije v Srednji Ameriki in je zato zelo zadovoljen, da je pozornost vsega trgovskega sveta obrnjena na newyorško borzo.« Rackley pritisne na drug gumb in zahteva poročila o Grillu. »Grill svoje hiše ni zapustil. Baje je zelo potrt.« »Kaj pa Palmer?* »Ma un Uppertovvn bo v desetih minutah osebno prišla poročat!« Hitro minejo minute. Že žari na pisalni mizi v Rackleyevi pisarni signalna lučka. Stari Rackley obrne stikalo in zakliče v mikrofon: »Halo!?« »Tukaj Maud Uppertown!« zadoni iz majhnega zvočnika na mizi. »Včeraj sem ostala v gostilni s Palmerjem nekako do dvanajstih ponoči. Nalo sva se odpeljala z avtoizvoščkom v pristanišče. Pospremila sem ga na krov »Vi-netie« in ga tam pustila v dobrih rokah.« »Ali je kaj povedal?« vpraša Rackley v mikrofon. »Prav malo! Spoznala pa sem, da se je včeraj zaletel na borzo, ne da bi kaj mislil. Vi-deti je hotel, kaj bo, če se pokaže ljudem kot Gnil. Pri tem pa se niti najmanj ni zavedal, v kako nevarnem položaju je bil. Snoči je bil kar zadovoljen, da je lahko odšel na ladjo in se tako za vedno umaknil vsem nevšečnostim.« »Ali je že spremenil svojo zunanjost?« »Ne, saj ves ta Čas ni imel nobene priložnosti. i oda na krovu »Vinetie« mu to ne bo moglo ...« »Hvala!« Stari Racklev si mane koščene roke. Smeje se ves zadovoljen. Z zmagovitim občutkom in popolno gotovostjo se pripravlja Rackley na današnjo bitko nav borzi. Z enim samim zamahom bo podrl tečaje Grillove družbe in bakrenih rudnikov. I udi prazne marnje danes Grilla ne bodo mogle rešiti, saj je Mortonovo obvestilo javnosti dovolj jasno. Rackleyu prineso jutranje časopise. Hitro pregleda prve naslove. Vse je tako, knt rn nrir«L-nvn I fZrill --1------ - j r------- «■*• "iuiu uuucucgtt juciiu- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Pred«*ave ob t6.. 18. »n 20. uri Eden Izmed najlepših tilmov nove sezone!) Film večne pomladi iu poezije! Zbogom mlada leta Maria Denis - Adrlano Rimoldi - Clara Calamal Nabavite si vstopnice vpredprodaji (11—12 dop.)! KINO MATICA ■ TEL. 22-41 Marocco Velita ljuhavna drama zapisana s krvjo na vročih puSčavskih tleh. V Klavni vlopi I m ierio Argentina, slavna Španska filmska umetnica KINO SLOGA - TE L. 27-30 Cavallerla Rustlcana Film južnaSkepra temperamenta, vroče ljubezni in razgaljene ljubosumnosti. — Čarobni posnetki krasne slcilianske folklore.--Isn Pola, Doris Duranti, Leonardo Cortese, Carlo Ninchi KINO UNION - TE L. 22-21 Naročite ..Slovenčev koledar"! i CORA TORINO »1835 VERMOUTH CORA oltre 100 anni di farna slovit že nad 100 let "-T" 1 " 11® f lil i (k. •••«:'. ;<>: i- Italijanski motorizirani oddelki v Ukrajini na pohodu v prve bojne črte Skladateljeva popularnost Čast in slava sta zelo dvomljivi zadevi. Ko je avstrijski skladatelj Arnold Schonberg obiskal nekoč 6vojega prijatelja Karla Rathausa, ki je te* daj živel v Modlingu pri Dunaju, se ni mogel na-čuditi, kako so ljudje s spoštljivostjo pozdravljali Rathausa. Rathaus je razumel, kako se je na tihem začudil mnogo slavnejši Schonberg, ki tega ni mogel razumeti, in mu je rekel: »Ali veste, zakaj me tako pozdravljajo? Jaz sem tu zelo znanj moj sin je namreč centerhalf v gimnazijskem nogometnem moštvu.« Nova vrsta lilij Že pred dvajsetimi leti so mislili, da na Himalaji, znani po krasnih, v lepoti res neprekosljivih lilijah, ni več novih vrst, ker so že vse raziskane, Sedaj pa poročajo, da so vendar našli novo, popolnoma nepoznano vrsto lilij s prekrasnimi rumenimi cvetovi, podobnimi trobentam. Cvetovi sb dolgi deset centimetrov, njihov premer znaša tudi deset centimetrov. Na Himalaji so našli še dvajset novih vrst rododendrona. Mali oglasi V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0^0. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. Ismžtej JttcM>: Strojnik vešč dleselmotorjev ln cestnega valjarja — Išče zaposlitve tudi za pred-delavca za gradbe cest. Naslov v upravi »Slov.« št. 10660. fjKmUmeg Kupujem vse vrste cunj, šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvišjih cenah. Alojz Grebene, Vošnjakova ulica 4, telefon 34-26. Prodamo Pristna oranžada v originalnih steklenicah in mineralna voda na debelo se dobi v glavni zalogi Kolodvorska ul. 8. M. Gerovac. Izložbeno omaro 6X2.5X50 cm pripravno za vzidavo aH vežo proda. S. J. Hamann, Ljubljana, Mestni trg 8. i SgE Jttelo: Manjše skladišče s sobo za pisarno — rabim takoj. Cenj. ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod »September«. 10680. Sedmošolec klasične gimnazije, išče za prih. šol. leto popolno oskrbo pri pošteni družini. Ponudbe s ceno In pogoji je nasloviti na upravo »Slovenca« pod »Klasična gimnazija« 10714. Vsakovrstno zlato briljante In srebro kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica k Nonograme za robce to perilo, gumbe, gumb-niče, entel, ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira nje oblek, vezenje perila Matek & Mike! Ljubljana, FrandSkamka ulica nasproti hotela Union Stavbišže ob tramvajski progi, blizu centra z vpeljanim vodovodom in kanalizacijo, prodam. Posredovalci izključeni. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10673. Prodam vež trgovskih, gostilniških ln stanovanjskih hiš in vil v centru ln okolici ter gozdov. — Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ulica št. 10, telel. 35-64. Umrl nam je naš ljubljeni sin, brat in svak, gospod FRANC STROPNIK bančni uradnik po kratki mučni bolezni v 33. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 30. avgusta ob pol 6 popoldne z Žal, kapele sv. Jakoba k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, 1. septembra t. 1. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, Maribor, dne 29. avgusta 1941. FANČI HRIBAR ZA DRUŽINO STROPNIK Umrl je danes gospod Stropnik Franc uradnik Hranilnice Ljubljanske pokrajine. Pogreb bo v soboto, dne 30. avgusta ob pol 6. uri iz kapelice sv. Jakoba na pokopališče Sv. Križa v Ljubljani. Hranilnica izgubi z njim ambicioznega in vestnega uradnika, uradništvo pa zvestega tovariša. Ljubljana, 29. avgusta 1941. Upravni odbor in uradništvo Hranilnice Ljubljanske pokrajine Lam pade eleUriche di tutU i Upi • fr qualsias! applicazione, prodotte nei gran-diosi (labilimenU di Alpignano (Torino), dotati di macchinario moderoiwimo e di laboratori »perimentali perfetti. PHIIilN B.A.I. 1 UOAJfO . m s IUHIML a LAMPADE PHILIPS ZARECA LUC Vsakovrstne električne Samice, xa različne o po rabe, proizvod manih. velikih tvomie v Alpignano (Torino), opremljenih i naimodemejSimi stroji in i dovrlenimi eksperimentalnimi laboratoriji.^ Uhlanju evlk vrt: PHILIPS SLA.I. ftflLANO . VU S MARTINO. 30 (S) MU** L'alluminio nelle autovetture L' alleggerimento razionale di una vettura, eol massimo impiego di leghe di alluminio, produce dei van-taggi enormi non solo nel campo economico ma anehe in quello tec-nico. DaU'aumento di rendimento del motore alla maggior manegge-volezza e dolcezza di guida; dalla riduzione del consumo di carbu-rante al minor logorio dei cerchioni e delle gomme; dal grande alleggerimento della carrozzeria alla sua piu bella estetica aerodinamica, dalia facilita di montaggio a quella di riparazione. L'alluminio con le sue leghe offre al costruttore moderno le piu impensate risorse di fabbricazione ed i massimi vantaggi. Aluminij pri avtomobilih Pametna razbremenitev vozila is kar največjo uporabo aluminijevih spojin daje ogromne koristi ne samo v pogledu ekonomičnosti, ampak tudi tehnike. Od povečane zmogljivosti motorja do večje okret-nosti in lahkotnosti krmila; od zmanjšane porabe goriva do manjše obrabe koles in plaščev; od velike lahkote ogrodja do njegove lepše aerodinamične oblike; od lahkega sestavljanja do lahkega popravljanja. Aluminij s svojimi spojinami nudi modernemu graditelju najbolj nepričakovane možnosti obdelave in velikanske koristi« FCOMETAMENTE 1TALIAM POPOLNOMA ITALIJANSKA Za I-Iadsko tiskarn t LJubljani: 9o2e Kramar« izdajatelj: Inl Joži Sotfla MrednBca Akter CenUl