87. številka.
Ljubljana, v soboto 17. aprila 1897
XXX. leto.
Ishaja vaak dao nr^er, izinoii nedelje in praznike ter velja po post i prejeinan ia avatro-ogerake -iežele aa vse leto 10 gld., za pol leta 8 gKL za četrt teta \ gld., za jeden ■s*ec 1 gld. 40 kr. — Za L j obijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gUl. 10 kr. Za pošiljanje na dom računu se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. —  Za i nje dežel e toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznani la plačuje bo od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po r> kr., če Be dvakrnt, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tlaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — RokopiBi se ne vračajo. — Uredništvo in apravnistvo je na K<>mrr.'*i.eui trgu £t. 12. Dp ravnifltvu naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari.
Zaradi Velikonočnih praznikov izide prihodnji list v torek, dne 20. aprila 1897.
V /.minlu §. 17. društvenih pravil sklicuje se v
OBČNI ZBOR
delniškega društva
„Narodne Tiskarne"
na dan 2. maja 1897. leta
ob 11. uri dopoludne
v prostorih „Narodne Tiskarne".
Dnevni red:
1. Poročilo predsednikovo.
2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za leto 1896.
3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende.
4. Volitev pregledovalcev računov.
5. Posamezni nasveti.
--4*--
Opomnja: §. 16. Kdor v občnem zbora hoče glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnico uložiti.
_Upravni odbor „Narodne Tiskarne".
Tvoj je vstajenja dan!
Aleluja! — vstal je! — iz svoje meči. Razmaknili so se zapahi — odpadli so pečati — odvalila se je skala — [omedleli so prestrašeni sovražni stražnik', On pa splaval zmagovit in slaven tja, odkoder je bil poslan ?
Dan vstajenja — dan zmage — dan rešen j a praznuje danes in jutri katoliška cerkev, v prirodi pa triumfira zorna Vesna s svojim cvetjem, zelenjem, s svojimi ptičjimi zbori nad sovražno zimo.
Aleluja! — aleluja !
Tudi naš verni, katoliški narod praznuje v sredi najkrasneje prirode zmagoslavlje Sinu božjega — tudi mej Slovenci done" danes navdušeno večno mlade pesmi: Krist je vstal! — veselimo se! — aleluja!
Slovenci praznujemo letos Velikonoč različno razpoloženih src. Na Kranjskem vlada vsled nepre-
stanega in že vse meje dostojnosti presegajočega klerikalnega hujskanju še vedno divji razpor. /. t man je bil ves trud nekaterih poštenih kranjskih časopisov, da se ta sicer neizogibni boj popne do nekega stališča, kjer ne vladata več samo fanatizem in poulična psovka: klerikalci postajajo vsak dan drznejši in naši narodnosti vedno opasnojši. Orga-nizovani klerikalizem dviga veduo smelejše svojo glavo, kranjsko dubovništvo postaja vsled navodov svojega škofa čim dalje bolj sovražno vsakemu napredku, mi pa obžalujemo iz dna svojo duše le to, da slovenska inteligenca še ne pokaže napram klerikalizmu tistega odpora, za katerega deluje naš list dan na dan. Ako bi bilo slovensko posvetno razumništvo povsod po deželi delavno in vztrajno, ako bi se ne udali nekateri rodoljubi po manjših krajih neki obsodbe vredni apatičnosti, ako bi imel izvrševalni odbor narodne stranke povsod neustrašenih za svobodomiselnost in napredek delavnih, protislovenski in protiknlturni klerikalizem pobijajoč: h mož: — danes bi mogla narodna stranka z večjim veseljem praznovati Velikonoč. Nu, baš mi-nole državnozborske volitve pa so dokazale, da so kranjska mesta še ognjišča narodne stranke, zato je dolžnost nas vseh, da pridobimo zopet, kar smo izgubili! Torej: na delo! —
Tudi goriški in tržaški Slovenci n imajo letos veselih velikonočnih praznikov. Gnusnemu terorizmu in najnesramnejšemu sleparjenju se je posrečilo, da so premagali Italijani naše rojake ter jim ugrabila dva mandata. Velika je ta izguba ; toda pojavi narodne zavednosti in velike značajnosti goriških in tržaških Slovencev pri državnozborskih volitvah so toli lepi in ganljivi, da mora srce igrati od radosti vsakomur, ko čuje o njih. Ti pojavi so nam pa tudi dokaz, da je bila ta zmaga Italijanov — poslednja. Zora poka — svita se dan! &e malo in odzvonilo bo nasilstvu iredentovcev in Garibaldincev : Slovenec bo sam svoj gospodar v lastni hiši! —
Veseli so pa v letošnjih velikonočnih praznikih naši koroški in štajerski bratje.
Narodna ideja, razširjevana od trudoljubnih in neumorno delujočih rodoljubov, prodira vedno bolj v narodove mase Korošcev in Spodnje Štajercev. Utrjujejo in ustanavljajo se narodna društva, zavednost in politična zrelost se množi, vesel plod
vsega pa je bil prečastni in vse Slovence cdliktijoči izid minolih volitev. Ta izid bode) bodril naše brate se k nadaljnemu delovanju, da dosežejo vse, kar jim gre po zakonih jednakopravnosti. Složno postopanje Štajercev in Korošcev bo navduševalo tudi rojake na Goriškem, v Trstu in v Istriji, da ne omagajo, da ne obupajo, nego da vstrajajo žilavi in odporni v ljutem boju za narodne svetinje. — Pravica mora zmagati!
In zmagala bode. Iz lastne moči si jo pribore naši obmejni rojaki — razmaknili se bode vsi zapahi, ki jo zaklepajo še Bedaj — odpadle bodo vezi, ki jo vežejo — umaknile so bodo sovražne sile, zavirajoče politični in kulturni napredek našega naroda — pravica slovanska pa bo slavila svoje zmagoslavje !
Da bi se zgodilo to prav kmalu, da skoraj za-sine vsem Slovencem praznik vstajenja in odrešenja, želimo iz dna svoje dude I
Furcr teutonicus.
O velikonočnih praznikih so se v naši državi že večkrat primerile znamenite politične dogodbe ia kaže se, da se tudi letos nekaj godi za kulisami; kar pa, dasi je važnejše in pomembnejše, ne vzhaja tolikega zanimanja, kakor krik ia vik, kateri se glasi is nemškega tabora.
Nemški Mihel Btresa glavo, da odletava srdito konec njegove spalne čepice ter kaže svojo koččeno pest, vzdihuj zajedao, da se mu je zgodila kruta kri v,ca, da se ma je prizadel* smrtna rana, in to z jezikovno naredbo za iV.-' ko.
Hrupna vojna proti tej jezikovni naredbi ima tako tearraličen značaj, da se jej mora vsakdo smejati. Kaj se je vender zgodilo Nemcem tako groznega, da vpijejo, kakor bi jih vlada žive drla? Uatrezaje opravičeni zahtevi Čt škega naroda je izdala vlada naredbo, s kate; o se je zmtno razširila peraba češkega jezika pri cesarskih uradih na Češkem in se je zajedno poskrbelo, da bodo morali v bodoče do malega vei na Češkem službujoči uradniki biti zmožni obeh deželnih jezikov.
Ta popolnoma opravičena naredba je razdra-žila nemške ko!ovoije Uko, da so uprizorili protestno gibanje z namenom, ada bi se tresle šipe v cesarekem dvorcu",   prav   kakor da se je z na-
LISTEK.
Krist je vstali
(Spisala A. Do rob ove.)
Ako prideš pred Veliko nočjo na grob z radostno vestjo, da jo Krist vstal, odgovori mrtvec izpod zemlje: „Res jo vstal!" —
Maloruska narodna pravljica. Stara vaška cerkev, za njo pokopališče ... a dalje od njega se razprostira brezmejna puščava : stepe — stepe — same stepe dremljejo sredi veličastne zvezdnate noči ... In v tej puščavi je ona eama — sama, pozabljena celo od smrti . . . Pred njo so grobovi, v katerih epe njeni dragi pokojniki.
Vse je izgubila, kar ji je bilo drago; stara je, nikomur potrebna — kdaj se vendar Gospod spomni tudi nje in vzame njeno dušo ?! . . .
Nocoj pred vstajenjem je prišla semkaj, da bi o polnoči, kakor navadno obvestila drage pokojnike o radostnem dogodku Kristovoga vstajenja, nadejajo se, da zasliši njihov glas, odgovarjajoč izpod zemlje: „res je vstall* — Vsako leto, od kar ji je »mrl zadnji sin, preživlja tako to noč, vsako leto
goji zaman nado, da se ji uresničijo srčne želje. Vsakikrat odhaja, bol) nego kdaj preje, sama, spremljana samo od odzivanja svojih korakov.
Potrta, zgubančena stoji s povešeno glavo nad nepremičnimi hribci, ovenčanimi križi: pod vsakim je zakopano življenje, ki je bilo nekdaj del njenega življenja.
Starka povzdigne oči k nebu, toda njen ugasli, hladni, neobčutni pogled se izgubi v nepregledni daljavi.
Vse okrog je tiho, tiho kaker smrt — in kakor smrt polno tajnosti . . .
Toda tuj — sredi nočne tišine se zaslišijo prvi udarci zvona: na pokopališči vabi k jutranjici. Skrivnostno, zmerno se razlegajo glasovi v zaspanem zraku in plavajo po stepnem prostoru, sklicuje ljudstvo k pozdravu praznika vseh praznikov. Udarci, začetkom redki, postajajo vedno gostejši, dohitevajo drug drugega in napolnjujejo zrak z mehkim, svečanostnim bučanjem.
Starka je padla na kolena in začela moliti. Začetkom eo šepetale njene ustnice nezavedno znane besede: njena duša, prevzeta od tuge, se ni hotela povzdigniti.  Toda malo po malem je začelo nepre-
tržno zvonenjo, kakor laskav, pomirjujoč glas, tešiti njeno mrzlo srce. Sedaj že ni več molila sama: drugi — znani in neznani ji ljudje, morda istotako zapuščeni, so se shajali sedaj od povsod k molitvi, in zdravilna moč ginjenosti je obdala njeno užaljeno srce. Njena molitev je postajala čim bolj goreča; nepregledni, z zvezdami zasejani obok neba, v katero je bil uprt pogled starke, se ji že ni zdel tako prazen in mrzel; nekake nevidne niti so bile napete mej njo in njim.
Goreče je molila k Bogu, da bi raztrgal zadnje vezi, katero jo vežejo z zemljo. Napenjajoč vse svoje duševne moči, prosila je Boga, da bi jo krepčal in vodil v borbi z njenimi slabotnimi močmi, da bi ji očistil dušo za sestanek z onimi, kateri so bili nekdaj luč njenega življenja, in katere ji je On vzel z neumevnim ji namenom ... po Svoji sveti volji! . . .
Ako bi kdo sedaj pogledal v starkine oči, v katerih je slabotno odsevalo migljanje zvezd, — odhajal bi s spoštovanjem; čista vera, nezemeljski duševni napor je sijal iz bleska teh očij, ki so se vtopile v češčenje Boga. Druga za drugo so tekle iz njih  gorke solze; padalo  so nu   nežno, jedva
red bo storila nemškemu živi n ca češkem kaka I kri ri ca.
To nemško gibanje priča, da se Nemci kakor Boarboni niso ničesar naul-ili in da niso ničesar pozabili, da ne rs-.arrevajo Felanjih razmer in ne spoznavajo toka časa, nego mislijo, da je de vedno mogoče vzdržati njih nadvlado na Češkem, dasi jih je češki narod v kaltnrnem in gospodarskem ozirn že daleč nadkrilil, tako da se nemški živelj s češkim 11 več ne more primerjati. Vzlic temu pa zahtevajo N^mci za se vs^ predpraves in m j njimi tudi to, naj bodi nemščina v celi Češki izključni notranji uraJni jezik, v čepkih okrajih naj hodeta oba deželna jezika ravnopravna, In naj ho vsak uradnik primoran zoati razen čeSčine ludi nemščino; v nemških okraj h pa, koder živi ln malo Čehov, naj bode češčina izključena iz uradov in naj uradniki ne bodo primorani znati obeh deždnh jezikov.
Nemci se pač ne morejo sprijazniti z mislijo o ravnopravnosti in jednukovredn osti vst-h narodov, načejo se odreri prednostim, katere so si nekoč prisvojili in zato razgrajajo vselej, kadar se zopet kaj stori za praktično izpeljavo člena 19« državnih osnovnih zakonov.
Zi Češko izdana jezikovna naredba se pač b:>re malo t'če nemškega naroda. —
Nemškemu narodu mora biti pač vse jedno, v katerem jeziku se nraduje Č li -m, dovolj mu mora biti, da ne > j mu uradnje nemški, katere pravice mu nihče ne krati. In (udi to ga ne more in ne sme rn f ti, če sa zahtava, da naj znajo nemški uradniki čel ki, kakor morajo Češki uradniki nemški znati, saj je to pogoj jezikovni ravnopravnosti pri uradih. Nemški kričači seveda delajo, kakor da je to Bog si vedi kaka nesreča, če zahteva država, naj s? nemški uradniki r.auče češ'i ne, dočim so Nemci ni Moravi sami pripomogli, da se vsi Moravani že v fo'ah nauče obeh deželnih jezikov.
Kakor je n miki ugovur proti jezikovni naredbi v biitvennva osiru malenkosten, tako ničev je v formalnem. Nemci ugovarjajo, da je minsterstvo kr.'ilo ustavo, ker je izdalo naredbo v administra ti v nem podreču in ni stvari spravilo pred državni zbor, d »si je pristno nemško ministerst?o prouzročilo to razlago zakona, ko je uvedo poljščino kot notranji u adui jezik v Galifiki.
Nemški bej zoper j-'zikovr^o naredbo j=i boj za hegemonijo nemškega piemmt v niši državi, je hoj za krivca proti pravici in Ži zategadelj ne mera imeti uspeha« A Nemci so svoje prizadevanje ..mi ubili s tem, da so j) oumešili. Hoteli so najprej solidarno upr.zor ti velik protest, a to se je ponesrečilo, ker so ee ni j seboj sprli radi vprašanja, ali naj bo nemškim Židom doioljen vstop ali ne. Pa tega jim še ni b h dovolj Jtdii od njih sklicujejo proe^tni sboi v Draždane, misleč, di s tako demonstracijo in s krepkimi zibavljicami preplašijo nr.erodajne kr ga in avstrijske Slovane, a naposled si prioapljali Se celovški in celjski prusoiilčki in s k >med j-.ntgkim protebtom nataknili vsemu gibanju g umsko Čepico, tako da je živa duaa več no more sTantnti rasnim.
čisi nemške hrgemenije so minoli in se ne povrnejo nikdar več. Slovani vstajajo in ni j h utr i!i nemški g« krika in vika.
V I<|ubijani, 17. aprila.
Neizvedljivost jezikovne naredbe Nemški časopisi se sedaj trnd'jo dokazati, da jezikovna na redba za češko ni izvedljiva. Pri tem pa ti listi pišejo popolnoma v nasprotju s tem, kar so še nedavno pisali. Ni tako do'go tega, kar so trdili, da sa tudi v nemi kih okrajih na Češkem nastavljajo češki sodniki. Sedaj pa nakrat ti nemški listi trdijo, da v vsem nemškem <,/.-.-Jji .koro noben sodnik češki ne sna. Pri nadsadišču v Pragi se je pa petnajst mest odločilo za nemške sedmke, ki če&ki ne znajo. Poslednje s«vedi ni resnica. Teh petnajst mest je le odločeno sa sodnike nemške narodnosti, in je naravnost bedasto, če se je pri nastavljanju dajala prednost sodnikom, ki češki ns znajo. iS cer smo pa prepričani, da Nemci earni niso prepričani o neizvedljivosti te nareub \ k r bi sic ir ne kričali toliko proti njej, kajti vlada bi je vsekako preklicati morala.
Mladočeske stranke shod a<i snide letošnje poletje v Pragi. Ta shod bode šels odločil, kako politiko naj MUdjčehi zavzutno nasproti vladi. Poprej bode pa še shod mladočeških deželah in državnih poslancev. Poslednji shud bi se bil sklical že te praznike, a poslanci hočejo počakati, da izide jezikovna naredba za Moravsko. Mladočehi vladi prav ne zaupajo, da bi naredbe še kaj ne pokvarila. Dobro je znano, da delujejo proti Cehom visoki uplivi.
Liberalni in narodni Nemci. Sloge mej li beralnimi in nemškonaruduimi N mci glede češke jezikovne naredbe je konec. Liberalci Namci hoteli vodstvo vsa stvari vzati nekako v svoje roke, da si tako pridobe popularnost). Ooraili s i se torej do narodnih Nemcev glede skupnega postopaaja. Narodni Nemci so pa v tem Lberci imali mul, kateremu je predsedoval poslanec dr. Schiijker. Na tem shodu se je sklenilo, da se narodni Nemci ne udeleže nobenega liberala»gt shoda proti jezikovni naredbi, ako ns bodo od shoda izključeni židje. Poslednji niso Nemci ia se nimajo nič brfgati za nemške stvari Nadalje se je naznanilo, da bodo v državnem zboru predi'gali, naj se toži ministerstvo. Z* poslednjo nakano liberalci nimajo poguma. Z »t o je vodja češkoaemške liberalne stranke naznanil naredno uemški strank', da pri taeili razmerah nikako skupno delovanje ni megoče. L beralci sedaj vidijo, da bode stvar sauio Škodo ala. Zastonj je bilo vse zabavljanje. Dokler se ne poprimejo proti-semitizma in se ne uklonijo Bih6 iererju, ne bedo \fj popnlarni pri nemškem prebivalstvu.
Volitve v dunajski Šolski svet V kratkem bodo volitve v dunajski okrajni šolski svet. Mestni okrajni šolski s.et danijski šteje 50 članov, od katerih jih velik ded imenuje vlada. Ob'inski svet voli 25 zastopnikov, učitelji Best, ravautelji srednjih šol tri, verske družba pa tri Ker občinski svet najbrž pošlje v okrajni šolski svet same protisemite, in bode gotovo še kak drug član protisemit, bode novi (krajni fijlski svet imel protisemitsko večino. Učitelji bodo v okrajni šolski svet odposlali napredne meže, ki bodo pa ondn imeli kuj težavno stališče.
Potrditev dr Luegerja in Madjari Mad-jaroki listi so jako nevoljni, da bo dr. Laeger župan dunajski. Pri zadnji izvel tvi njegovi, je bila ogeraka
vidno travico, na vijolice, katere so diš.ile v njej in A3 tiho stekale v vlažno zemljo grobov.
Od časa do časa je starka vzdignila roko in sa trkala na prsa, nazivaje se grešnico, ponižno proseč odpuščanja pri Bogu; pripravljena je bila trpeti, trpeti brez konca, že brez nads, da bi se kmalu videla s svojimi dragimi tam za mejo z zvezdami obsutega neba. A nad njo je razprostrla veličastna Velika noč svoje lahke perotnice, polne, trepetajoče od radostnega pričakovanja.
Vabljenje zvonov je nehalo; v cerkvi eo pri-žg tli na stotine sveč; začele so se jutranjice.
Glej, sprevod se ja vil iz cerkve. Pri prazničnem zvonjenji trojke so zamigale slabo sveteče luči, dvigala se je pisana truma Ijudij, zabliskale so se svete podobe in zastave, razlegalo so je sve-čanostno petje: Tvoje vstajenje, Spasitelj, opevajo angelji na nebu!
.A z angelji pojete tudi vi — vi, dragi moji, vi ljubljenci mrji!" — je pregovorila starka.
Sprevod se je vil okrog cerkve in pri uhodu je naposled veselo zagromelo : „Kristus je od mrtvih vstal! ..." Ubrani zbor močnih moških glasov se je radostno razlegal pod odprto nebo in utihnil, razširjajo se v brezkončnem prostoru.
Starka je nagnila glavo na grob in pritisnila j se nanj zaupno, kakor dete na materina prsa, utrujena po dolgi goreči molitvi.
„Krist je vstal!" — je ponavljala iz dna srca in z vročimi ustnicami poljubovala mrzlo zemljo.
O! — da bi se mogli „oniu odzvati vsaj tiho, vsaj zamolklo . . . kakor duhovi! . . .
Toda zopet je bilo vso tiho okrog. Truma molečih je zopet šla v cerkev ; petje se je jedva glasilo iz zaprte corkve. Nič ni motilo miru. ()J groba je pihljala stimo vlažnost in mraz ter duh vijolic. Starka je pa dalje poslušala, ne da bi se menila za čas, ne za okolico, ne da bi čutila nežnega duha cvetic, h katerim se je pritiskala z I i. ■■■in,
— in kako sladko je vplivalo to na njeno utrujeno srce! . . .
Nakrat se je zaslišal nekje daleč nad njo jedva slišen, kakor nekak pihljaj, glas: nnKrist je vstal! . . ."u
Starka je vzdignila glavo. Kaj je to? Za Boga!
— Na nebu, naravnost nad seboj je zagledala nekaj svetlega, sijajočega, kar se ji je naglo približevalo in naraščalo, Čem bližje je bilo . . . Glej, že je slišala srebrno šnmljanje, kakor da šumi množica listja . . . Zapihalo je na njo čisto nebeško dihanje,
vlada preprečila njegovo potrdilo. S*dsj ps tega ni več mogla, ter je videti, da je dr. Lueger zmagaj ne le nad dunajskimi liberalci, temveč tudi nad Madjari. S tsm je oškodovan upliv Ogerake. Vladni listi seveda taje, da bi b«l Banffj se kdaj kaj brigal za dunajsko župansko vprašanje, a iz vsake besede se jim vidi, da bi samo prikrili radi vladno blamažo.
Soeijalizem na Ogerakem. V sedmih komi-tatih na Ogerakem so se orgaoizonali kmetijski delavci in graščaki h« ob žetvi boje štrajka. Delavci mislijo zahtevati, naj se jim ob žetvi plača po 2 gl. na dan. Graščaki prste, da bodo najeli slovašk h delavcev, ki ceneje delajo nego madjarski in so tudi pridnejAi. Madjarski grtfi in barooje so kar izgu. bili vee strah pred panslavizmom, ko gre za to, da doba ceneje dflavce.
časniska kolportaža na Ogerakem. Ogersko ministerstvo notranjih stvarij je izdnlo neki nkaz, s katerim se časopisom deloma dovoljuje kolportaža. Po ogerskem tiskovnem zakonu iz leta 1848. je časniska kolportaža prepovedana, po neki mini tarski naredbi is 1867. 1. se pa more za kratek čaB dobiti dovoljenje za kolportaio, ako se predlože dotični 1 sti. Po novi naredbi bode vsak list lahka dobil dovc ljenje za kolpertažo sa osem dni, potem se mu bode podaljšalo dovoljenje, ali pa preklicalo. Izdajatelj lista pa mora od vsacega lista, ki se s kolportažo prodaja, jeden izvod izročiti političnemu oblas vn. Raztrgani in škandalozno napravljeni ljudje in šolarji listov po uleah prodajati ne bodo smeli. Poleg naslova lista ns bode smel prodajalec niČesa klicati, zlasti ne bode smel navajati, kaj je v listu. Tudi uailjevati listov ne bode smel če bode v kakem listu kaj hujskajočega, nemoralnega ali javnemu redu nevarnega, se mu kolportaža odtegne. Poslednja določba se bede pač tako tolmačila, da bodo le vladni listi dobili dovoljenje za kolportažo.
Vojna mej Turki iz Grki se še vedno odlaša. Vidi se, da na m h >ni strani ni pravega veselja za boj. Posknsi zanesti ustajo v Makedonijo se nočejo Grkom pcsrtč.ti. Pri vsej vojni navdušenosti se v Atenah močno boje, da Turki prestopijo mejo. Turška vojska je silno slabo preskrbljena in niti dvomiti ni, da bode i opala, ako prestopi grško mejo. Turški vojaki sami žele vojne, češ, se bodemo vsaj na Grškem jedenkrat dobro najedli. Ztupsnje na Angleže v Atanah nekoliko gine. Kjer so se Angleži izkrcali na Kreti, se utrjujejo, kakor bi ne mislili z lepa več ostaviti otoka. Zato se že v Atenah boje, da Angleži hočejo v tej zmešnjavi samo pri* svojiti kako krečausko pristanišče. V bojih na grško-turški meji so se posebno italijanski prostovoljci Blabo obnssli. Grški prostovoljci so se bolje držali, a vendar so se naposled morali umakniti turški sili«
0 zlaganji zemljišč.
(Konec.)
V podrobnosti spuščati bo, danes ni prilika, ker, ako pride načrt zakona pred visoko zbornico, katera bode imeli ravno o tej stvari določevati, bode vpakemu gospodu poslancu dana prilika, svoje mneuje povedat o tej stvari.
&**r Dalje v prilosfi
— in jedva dotaknivši se zemlje in zloživši za pleči svoje bele perotnice, ustavil se je nepremično in naravnost pred njo svetel poslanec Gospodov.
Prešinjena z blaženim trepetom je pogledala starka v njegovo lice — in radosti otrpnela: v njem izpoznala je svojega sina. Da! — isto znano, milo otročje lice, toda, Bože moj! kako čudno prekrasno, kako svetlo navdihnjeno! . .
— „ „Krist je vstal !u* se je razlegnil sedaj jasno njegov glas. In takoj so se odzvali mu z vseh koncev neba, kakor odmev, neštevilni glasovi, čisti kakor rosa, prozračni kakor kristal, zvonki kakor srebrni zvončki. „ Res je vstal! . . vstal! . . vstal! , .*
— so vzklikali, zlivaje se v posamezne zbore, pre-klikaje drug drugega vedno glasneje, vedno radost-neje in svečanostneje, napolnjaje brezkončnost z veselo pesnijo: — .vstal je! . . vstali . . vstal!"   . .
— bBPoglej!aM — je rekel angelj, kazaje ji na nebo. S strahom sledeč z očmi za njegovo roko, je zagledala starka, kako so letale od povsod nebeške moči in delale visoko na nebu ogromen svetel venec nad glavo njenega sina. Videla je trepetajoče, dviganje svetlih porotnic in zdelo se ji je, da sliši od daleč njihov sladko zvočni sum. In nakrat se je sredi tega bliščečega kroga odprlo sinja nebo, odkrivajej
Kriloga „Sloveiiskemn Narodu"
St. 87, dnć 17. aprila 1S97.
Zdi 8« mi pa potrebno, da že danes nekoliko opozorim na praktične uepeha, ki so se s komasacijo dosegli že po drazib deželah
Od on*g« leta, ko se je uveljavil državni sa koo in so s« tndi i   napravili nekateri deielai zakoni« na pr. v N.žji Avabiji, na Koroškem, na Mo ravekrm itd ,  zabeleiiti nam  j«   v Avstriji vsega sknpsj 41  t»cih alagaoj, katera so se deloma ie jzvršda, delt mu •* p* revno trše.  Uspeh pri izrr genih zlagaajih j» po sadanj h poročilih ministerstva tak, da je priporočati, da bi bilo to zlaganje zemljišč   kolikor   mogoč«   hitro   r-is&rjeno   po celi monarhiji,
S ki masu- jo samo na tebi prid h'j*>no je, tn fco v precejšnji m*ri, ookaj novega kulturnega sveta. — Tako se je na pr, v ob<iai Obersiebe bruon na Nižjem Avstrijskem s komasacijo prid«, bilo novega aveta približno 45 hektarov za kulturo.
To je pa lahko umevno, ako se pomisli, kako dolge so vč -"h skupne meje p< a .m-znih parcel, kajti vsled t »ga, d« oe prav t k sosednega leraljišča ne more obdelovati dotični s>er, iignbi se pri izdatna m razkosanju zem)jiš<> na majbne parcele prav mnogo tega sveta, mej tem ko po komasaciji pri okroženih zemlj.ščih odpadejo te aezmerno dolge maje in dotični svet pride posestnikom v prid. Kakor sem prej omanil, pridob jeno je bilo v Ober-Hiebenbroiinu oa ta način 45 bekfaro*.
Tndi drugi nspebi so z z>ag»ejem zumljišč združeni, ker je risti prinos zamlj šča, katero se je po kcraasaciji d. bilo, mnogo večji, kakor od onega pred komasacijo. V občni Obarsiebenbrunn se je čisti priore od 1 h' ktara povišal čez 2 gld. na lato. — Pri izratunanju tega prinosa vzelo se je le 10% manj obdelovalnih stroškov. Ta uspeh pa ni le te retičea, marveč tndi istinit, ker *e je zakup takoj po komasaciji izdatno povijati mogel in js ta pr • k t'1 ii' uipeh m**-I ii k -.j več nego prej iicaču nam teoretičen uspeh.
Troski, ki bo udruženi e komas cijo, pa tndi niso tako ogromni, da bi mogli v vel kt meri ovirati tako potreba o gospodarsko uredbi. Će h- poro si', da iznašajo nt n A ki za izvršitev komasacije pri kdičkaj »trčji občini 3—5 g d. od 1 hektara, je to na vsak način tako majhen zees-flk. da se pač i lahkim srcem sme priporočati k< m*sacijo. A k i zna*a, kakor s-ni prej omeni, čist' prin« s po ko-mashcji čez 2 g d. na 1 to ved, k^k i pred koma nacijo, potem se pač lahko trdi, da so s po»išumm čstim prinosom h miai v jpdnem iefu ali vsa) v dveh <l" treh letih že popolnoma pokriti vsi stroški za komas* cijo.
Predlog, katerega imam Čast tu zagovarjati v irceeu uj.ravn»g* odseka, p;* bodv, ako ga visoka zbornica spraime, našal prav oao In . tla ker je po zagotovilu visoke vlada ona pripravljena, iz s*oe inicijative priti pr^d visoko ■DorntOO s takim pred Igom, i n prepričan sem, da imamo, ako bo visoka zbornica danes pritrdila predlogu upravnega odseka, in se ta stvar izreči deželuemu odb ru, naj ta stori potrebne korak«, g<tovo v prihodajem za*ei»nju že predlogo visoke vlade z nacrtom d tičnega zakona.
Zadeva,  kakor  sem   poproj  om>n)al je e-mi mentne uživati za oae kraje, v katerih se je par celacija v ob Ini meri zwišila, in prepričan sem, — če bi se jedeikrat izvrš-la komasacija v kaki občini je a tem tudi zabranjeno bit takorekoč onemo gočeno daljno novo   razkosavanja zemljišč, kajti »ko >ma že kdo skupaj veliko  zemljišče,   ne   b ide eo toliko hitro odločil, da bi  ta ali oni kos proč prodal, mej tem, ko pri sedanjih razmerah srce po-8t-stnikovo  bi  tako navezano  na  dotična majhne pa cele, ako je posestvo razkosano na tuke majhne kosce. Vsukakor se posestva pred   komasacijo mo rejo smatrati kot bolj mobilne, kakor pa posestva po novi uravnavi. Z izlaganjem bt sa torej omejilo obilno prenašanje  pn t> tov iz jedne roke  v drugo.
Umestno se mi pa vidi, pri tej piilki omeniti tudi to, da se lahko ugovarja:   Saj      a; se /dru
ženje zemljišč vrši tndi lahko, akoravno niaiamo zakona, trtba sa«o, da se posestniki oglasijo in to prostovoljno strte.
Gospoda moja, to ni tako. Ako se komasacija izvrši po lakonu, imamo one udobnost', da se prenos v zemljiško knjigo lahko tako zgodi, da se po-sameane parcele naravnost samenjajo in če so bila prej obremenjeae, se bremena kar na novo pridobljene paro* le preaeeo. Pri prostovoljnem izlagaaju pa se breme se odpravi tako, da bi novo zemljišče prevzelo dolg, ampak vse ostane, kakor je bilo prej, mej tem ko, ako se komasac ja uv š» po rakoau, dotična parcela nič več ne ostane individuum, ka koršen je bila poprej, ampak poataae sama del novega zemljišča.
Iz teh osi rov si usojam prav toplo priporočati da se vi<oka zboraica izreče za predlog častitega gospoda poalanca pl. Lenkha, ožin ms da sprejme predlog upravnega odseka, ki se jednako glasi, namreč: V>s k> deželni zbor skleni: Visoka c. kr. vlada se pozivl|e, da dež. zboru v prihodnjem zabadanju predloži načrt zakona o zlaganju zemljišč. (Z vab no odobravanje.)
Prosveta,
Francuzka drama od njezina početka do najnovijega vremena
(Spisal dr. J. A d a m o vi Ć. Izdala ,, Mati ca Hrvatska".)
Mej knjigami Matice hrvatske je posebno važna in zanimiva zgodovina francoske drame, katero je podal dr. A d a m o v i 6, kakor sam pravi v predgovoru, z namenom, da pokaže razvitek te umetnosti na Francoskem, a tudi, da bi se hrvatska Talija s tem okoristila. — In v isti namen služi njegova knjiga lehko i nam Slovencem Saj mi še nimamo lastnega dela, ki bi nam podajalo to tolikanj važno literarno studijo, d«Io hrvatskega pisatelja pa, razumljivo vsakemu izobraženemu Slo»encu, nam je zdaj povsem nadomešča. A tudi slovenska Talija povzame si lahko marsikako korist iz njega,
Francoska drama zlasti vesela igra, prevladuje po vseh gledališčih. Že samo to dejntvo nam svedoČi o njeni važnosti in povsem opravičuje željo, da se širi i mej širše kroge izpoznavanje o razvoju, o glavnih delih in piscih, o uplivu na druge narodnosti. Tudi na slovenskem odru se je le uprizorilo lepo število francoskih del in naša „Tali j a" je podala mar8ikak prevod. Zato smemo upati, da Slovenci s tem večjim veseljem sprejmo to knjigo bratskega naroda mej svoje.
Pisatelj nam razkazuje, kako se je drama razvila iz cerkvenih igrokazov ter nam te obAirno popisuje; pripoveduje nam potem razvoj francoske drame ter opisuje obširneje zlasti njene glavne repre-zentante: Corneille Racine, Molićre, Augier, 11 u ni a s fils, in SatđOH, navaja pa tudi vse zna-meniteje sovrermnike ter se spomninja i najmodernejših piscev. — Večinoma priobčuje obsege ocenjenih dram, in o nekaterih pisateljih tudi kratke životopisne podatke.
Dasi smo pisatelju jako hvaležni za njegovo delo, dasi je kar najtopleje priporočamo svojim rojakom ter smo uverjeni da najde njegov način pripovedovanja pohvalo in odobravanje, vender nam bodi dovoljeno i/reči o knjigi nekoliko opazk, s katerimi hočemo pa le razoileti svoje misli, ne da bi s tem oporekali pisatelju samemu ali njegovi metodi.
Nam se namreč zdi knjiga premalo kritična. Ona je sicer vestno sestavljena in skrbno podaja potrebne podatka, tudi omenja o raznih piscih sodbo, da je to delo dobro, ono slabo, a argumentov v to nam ne podaja, ali vsaj ne v zadostni meri. Želeli bi torej, da bi nam raz estetično stališče v posameznih slučajih vsaj ob kratkem utemeljil te sodbe.
Pisatelj nam podaja zelo razsežne obsege posameznih  dram.   Nam to ne  ugaja radi tega, ker
prestol samega vsevladujočega Boga. Toda od tam so se izlili potoki tako oslepilne svetlobe, da je zakrila starka lico z rokami in zopet nagnila glavo k zemlji.
— Ne, ne morem I grešnica sem! grešnica, sinček rodni moj, tega ne prenesem 1 grešnica stara, tega ne prestanem! . . . Moči nebeške! . .
Angeljski zbori so začeli utihati, leteč vedno više in više. Svetloba jo pobledela ugasnila, in nad njenimi ušesi se je raztegnil sedaj sinov navaden, človeški glas: B„Ne boj se, mamica, Krist je vstal!""
Starka je plašno vzdignila glavo. Smehljaje 8e, priklonil se je k njej po velikonočni poljub. vn Krist je vstal IM"
Vsa v nesvesti se je tresla od strahu in od sreče ter jedva slišno odgovorila: „Res je vstali" — in dala mu je poljub s trepetajočimi ustnicami.
„„Poljub vere!*" je rekel angelj. — .„Ali veruješ, mamica ?Btt
— „ Verujem; Gospod, pomnoži mojo vero! — je odgovorila starka in vsa hrepenela k Bogu.
Angelj jo je drugič poljubil.
„„Poljub upanja! Ali upaš na vstajenje v večno življenje?""
— „Ti si moje upanje Gospod in Spasitelj moj ! S Teboj vstanem od mrtvih !■
Angelj jo je poljubil tretjič.
„„Poljub ljubezni! Al? ljubiš Gospoda?Utf
— „Ljubim Gospoda bolj nego življenje, bolj nego vse vas, bolj nego tebe, sinček moj, pribežališče moje! . .
Angelj se je nasmehnil in položil roke na njeno glavo. Ona jo prijela za rob njegove obleke in pritisnila k njemu ustnice, vsa prešinjena od neizmerne sreče; sladke solze so tekle v potokih iz njenih očij . . .
Tu se je zbudila.
Še so ji tekle solze, še so roke krepko stiskale dozdevni rob dragocene obleke, toda okrog — že ni bilo nikogar več. Samo zrak — prozračni, čisti in sveži zrak. Zdelo se ji je, da je bil še poln božanstva.
Z groba se je razširjal nežen duh vijolic; topole so stremile z vrhovi proti nebu, svetle zvezde so sijale mirno in skrivnostno migtjale, kakor oddaljene ljubeče oči.
vsak tak obseg sam na sebi je zelo nepopolen. It njega se razvidi sicer dejanje v njegovih glavnih obrisih, a to je tudi vse. Mnogo bolj pa, nego dejanje samo na sebi nas zanima v dramah tehnika, a ta se iz obsega ne izpozna, nas zanima risanje značajev, a to poizvemo le v mali meri. Vsekakor bi nas mnogo bolj zanimalo, ako bi se podala mesto obsega kratka karasteristika glavnih oseb v dotičnih delih in ocena dela samega. — Životopisne črtice so zelo redke in nedostatne. Vsekakor bi kratki životopisi vsaj glavnejših avtorjev knjigi pridobili na zanimivosti.
Posamezne partije so zelo nejednake z ozirom na obsežnost Omenili smo, in povsem odobravamo, da so glavni reprezentanti posameznih dob in struj obširneje razpravljanj; vender pa se nam zdi, da so v primeri s temi drugi opisani le vse prekratko. Tako n. pr. Đ e a u m a r c h a i s, ki je s svojim „Se-viljskim brivcem" in „Figarovo ženitvijo" ne le literarno, temveč tudi politično prevelicega pomena. V popolno razumevanje tega dejstva bi bilo seveda trnba zopet razjašnjenja takratnih političnih in socijalnih razmer. »Sicer je pa b*5 na Francoskem bolj nego povsod drugod dramatika posegla v javno življenje, kar se tudi v knjigi večkrat omenja. — Jednako zdi se nam prostor, odmerjen V. Hugo ju, vse preskromen, odločno pa velja to o Scribeju, ki je bil morda najplodovitejši francoski dramatik in od kogar se je največje število iger ohranilo do današnjega dne po vsnh odrih.
Najnovejši drami pisatelj posvečuje le malo prostora, torej je umevno, da navaja mnogo pisce samo imenoma, drugih pa celo nič. A vender bi nam baš tu ugajala obširnost mnogo bolj, nego n. pr. pri historično sicer interesantnih cerkvenih dramah.
Pisatelj objavlja v opazkah tudi, katere igre od pisanih avtorjev so prevedene na hrvatski je^ik in  katero so se predstavljale na hrvatskem odru.
Knjiga sama bode, in to omenjamo opetovano in kljub navedenim opazkam priznavamo radi, dobro služila onim, ki se hote poučiti o francoski drami: ona bode morda tudi dobro služila našemu gledališču, ker bo iz nje povzelo, katero delo od teh, ki so nam bila doslej neznana, bi blo primerno v uprizoritev na našem odru, ona bode služila prelagateljem, ki si bodo po nji povzeli in seznanili z deli, katera si naj odbero v studije in prevode. In tako se uresniči tudi pri nas pisateljev namen. On si je torej stekel s tem delom zahvalnost dveh narodov. F. G—1.
Slovansko Sokolstvo.
0 nravstvenih pomenih telesnih vaj.
il'u daljS.'in filankn iz knjigu „R.Ulce Sokolsky''J
Sv.d-nja doba. sedanja družba civiliziranih evropskih dežel, živeča ob n^kupičenih zalogah zde-lanih generacij, b ih-ln na bolezni, ki gloda na njenem telesu od vrhunca inteligence pa vrtoglavo ploboko doli do najnavadnejšega posamnika Težko delo bi im*li, ko b* točno hoteli označiti to bolezen. Večina reformatorjev vidi v njej nedostatek nravne zavesti, nravnr-ga čuta, nenravnnnt v najširšem zinodu befeđe. V sfo primerih zremo mnogo in mnogo pojavov te bolezni dan na dan okoli sebe. Nenravua natvlala stranke nad stranko, elnia nad b\ ierr. i označenost, podlost in boiečnost, zvijačno spletkaratvo, pnknro fihsterstvo pa javno kazana nravstvma cbčntljivost ob skrivnem raznz danem življe« ju — vse to si vidimo roke podajati dan za dnevom okoli sebe. Boj za eksstenco je krutejši, nego kdaj prej, na dopušča odmora, sto perečih vprašanj se zadrguj* v nov gordijaki vozel, seje sovraštvo ža v mlada Bros, komaj odrasla brezskrbnemu detinstvu in m'adeuištvu Šolskih klopi j.
Na taki bolezni bolova dandaae^ vsa evropska kultura, na nji boluje tudi man naš narod. D;* go vorimo brez dolgega uvoda: Sokolstvo itn« poh g podedovanih nalog tudi mnogo novih. Ljudem I ost njegova in njegov namen — povzdiga nra etvenosti naroda — mu »ali»g!'ta dolžnost, v svoj program tudi privzeti najbolj pereča dnevna vprašanja. Pri svoji široki, demokrateki podlagi, pri svoji priiiu-I)! iij '.i>■ 11 so sokolska drnštva mej vsem; društvi najsposobnejša, delovati v dosego teh nalog.
Mej sredstvi, s katerimi more Sokolstvo upli-vati na dnftevni nivo, je pa jedno glavnih in najzanesljivejših sokolska telovadba. Ne pravimo samo telovadba in ne brez nauiena poudarjamo pridevek sokol »ka telovadba. Ne torej rokodelski šport, ampak taka telovadba, pri kateri se vsaki dan shajamo v nsših telovadnicah, se vzajemno izpoznavamo ob nečuvanih trenutkih, pri kateri je fizična krepitev združena z duševno odgojo. Istina je, da po -t- n h načelih uravnana telovadba nenavadno upliva na dušo. To dokazovati bi se reklo, drva nositi v gozd Zadostuj le primera bistroumnega in inteligentnega značaja harmonsko razvitega staroveškega Helena z bolehno halucinirano dušo srednjeveškega meniha, bičajočega svojo telo do nezavesti in ekstatiškega otrpnenja
Telovadba v znatni mari upliva na voljo. S svojo želo/..o disciplino kroti svojevoljno sauao-Ijubie telo^adoev. Ztsnovana na demokratski podlagi, izjednačuje vse in loči In izurjenejše od manj izurjenib, se glede na desno, in na levo. Protekciji
ta ni mesta, vsak a« mora sam, ■ dalom spraviti naprej; le po koiikosti dela in truda plačuje na svoj način in pošteno.
Poleg ducipline gojimo v svojih telovadskih vrstah vztrajnost Redka lastnost to v današnji dobi h'pne navdušenosti. Koliko krasnih misli se ne isvrii Ih vsled tega, ker nimamo moči vztrajati do konca, ker se le brezuspešao zaletavamo, nezmožni, da bi dolgo in vztrajno napadali.
Uprav presenetljivo pa upliva naia telovadba na dušno stanje od trenutka, ko vstopimo v telo vadnico. To sam morajo potrditi vsi odkritosrčni in pravi telovadci. Proč je tvoja čmaraost, ki te js zasledovala ves dae, proč je tvoja slaba volja, ki je kakor megla legla na tvojo dušo, iaginila ja pred toplimi žirki bratskega sestanka. Veaj sa uro, dve, tri posab'8 na vsakdanji boj, na vse moreče skrbi jutri, pojutrišnjem — trenutki to v resnici rajski, ki jih mors poinati le tisti, ki je skusil to zdravo in vonjivo sadje. Telovadba kraljevo obdaruje svoje častilce.
Poleg te mirne in brezskrbne veselosti vzbuja telovadba nensfrašsnost in odločnost; odločnost v kratkih trenutkih negotovosti, katerih sam življenje na sto stavi na pot ; neustrasenost, da se nikdar ne zbcjiš in plačaš rano z rano; zmožnost, da bitro izpoznaš pravi položaj stvari in se naglo odločiš z ozirom na to.
Ni man] vpliva sokolsko življenjo v naših te lovadnicah na drogo duševno svojstvo, ki je v tesni zvezi e prejšnjimi. To je lastna pomoč, zaaeseaje na samega sebe povsod in v vseh slučajih. Naša v Tjrševem vadbenem sestavu obsežena telovadba je zlasti v nekaterih strokah zmožna, podkopati nepošteno zvijačnost in kovarstvo. Pravi Sokol, ki je je leta pridno vadil v telovadnici, ne pozna pretvez, se ne plazi po stranskih potih, zahteva odkrit odgovor na svoje odkrito vprašanje. Poleg tega ts lovadba počasi budi zaupanje v sebe in lastno moč.
Da more telovadba vaditi telovadcev spomin, vsaj v gotovi meri, je ob sebi umevno ob tem, kakor jo dandanes razumevamo, in ob današnjem njenem načinu. Današnja dolga sestava (kombinacija iz več vsj) in vsa obširna vadbena tvarina je jasen dokaz za to. Osobito ta mirnost in zavest telesnega položaja pri najhitrejših obratih in kakor blisk naglih naponih pri orodnih vajah, to je dra gocena naša lastnina Vsaki stroki in oddelku naše telovadbe moramo biti za nekaj hvaležni: redovne vaje nam prav za prav kažejo le podobo sokolske discipline, točnosti in natančnosti — proste vaje in vaje z orodjem poleg tega bode zmisel za lič nost, krasoto in somernost postav in najjedoostav-nejših gibov telesa — vaje na orodju, najpriljub-Ijenejše v moderni telovadbi, so realiziran pogum in zahtevajo lične in spojene gibe pa vztrajnost — ekupine in raznoterosti in zabavnosti, ravao tako igroborilne vaje, odkrita borba brez vsake prevare, vzgajajo prave sokolske značaje.
Akn pa naj telovadba tako znamenito upliva na vse ozira vredne duševne momsnte, je neobhodno potreba, da znajo izkušeni vaditelji svojo te levndsko vrsto vzgajati. V tej vzgoji mora biti premišljena metoda; od vaditeljev mora izhajati nepretrgana vzpodbuda in upliv na telovadce; telovadec ne sme izgubiti zaupanja do svojega vaditelja. Vaditelj pa ne bodi samo vzgled le v telovadnici, ampak tudi v javnem življenju. Naši vaditelji kot najsposobnejši p;jonirji sokolska ideje in izvrševalci sokolskih teženj mcrajo biti možje, ki so si v svesti sojih nalog. Odločilna pri njih ni samo teiasna izurjenost, ampak treba je paziti, in morebiti pred vsem drugim na njihov značaj, nravnost, inteligenco.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17 aprila. — (Občinski svet ljubljanski) imel b -1« v torek, 20. dan aprila t. 1, ob petih popoludne v mestni dvorani izredno eejo s sledečim dnevnim Tedom: I Predsedstvena naznanila. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje 111. Finančnega odseka poročila: 1. o zavarovanji mestnih poslopij proti požarom; 2. o dopisu županovem glede pre skrbe denarja za potrebna izplačila tvrdki Siemens & Halske" in pa „Unijonski stavb, družbi" ; 3. o dopisu županovem, da bi se za pokončavanje hroščev dovolila svota 100 gld.; 4. o ponudbi usmiljenih sester za cdkup njihovega zemljišča pare. št. 449 in 450 1 v katastarski občini Sp. Šiška. IV. Stav-blnskega odseka poročila: 1. o dobavi načrtov za uredbo mestne kanalizacije; 2. o ponudbi J. B. Ko-slerjevi, tičoči ee cdstopa zemljišča za uredbo ulic s Karlovske ceste do Ljubljanice; 3. o napravi ka-nala na Mesarski cesti; 4. o ugovoru „društva za zgradbo delavskih hiš" proti magistratnemu odloku St. 7219 ex 1897.; 5 o ugovoru hišne poseatnice M. Czerce proti magistratnemu odloku St. 7219 ex 1897.; V. Policijskoga odseka poročilo o delovanji mestnega policijskega urada v letu 189G. VI. OJseka za olepšavo mesta poročili: 1. o podaljšanji najem ninske pogodba za Švicarijo; 2 o premestitvi sobe sv. Trojice. VII. Direktorija mestnega vodovoda po-
ročilo o prošnji „Društva aa igradbo dilavekih hiš" aa upeljavo vod«.
— („Narodni dom" in — .Slovenec".) Že večkrat so pokazali naii klerikalci, da jim ja Ijub-Ijaaeki „Narodni dam" pravi tra v pati. Kjer I« morejo, istaknejo kaj, da je ilobno izrabijo proti tej narodni sgradbi ia proti narod« i m draitvom v „Na rodnom domu". Najnovejše eredetvo, a katerim hoj •kajo proti ljubljanski „narodai hiši" in proti emi-nantao narodnema društva, proti .Sokola*, so ■ocijalni damokratje a prainovaojem 1. maja. Hinavsko se čadi „ Slo venec", kako li mora priti .ro deda internacijonala" v .Narodni dom" ter laže, da pri otvoritvi , Narodaega doaia" — .naš pošteni priprosti narod ni imel vstopa". Na to mu bodi odgovorjeno: Kakor je oddal „Sokol" svoj čas te-lovadao dvorano krščanskosocijalnim delavcem proti mali odikodaini v dostojno vporabo, prav tako ao jo dobili socijalisti za odškodnino v to svrho, da se v telovadni dvorani kot Slovenci pošteno ia brez vsake politične damoastracijo mej seboj zabavajo. Socijalisti so se zavezali, da te bode vedli v .Na rodnom domu" povsem doitojao, brez brupa, kakor Slovenci. Pošteni in priprosti socijalisti, ki so člani našega naroda in vsaj toliko značajni, kakor — klerikalci, s« bodo torej zabavali 1. maja navzlic vsemu „Slovenčevemu" zabavljanja, saj smo — mi liberalci 1 — mneaja, da so socijalisti tndi ijuJje, ki sa smejo, kadar pač hočejo, veseliti, če tudi so — Ramo delavci 1
— (Uganka za praznike) O velikonočnih prainikih ima vsakdo nekoliko več prostega čtsa in zato hočemo ustreči tudi tistim, ki so prijatelji ugank ter jim napisati uganke, za katere rešitev jim obljubimo primerno nagrado. Bilo je pred nekaj meseci. Neki spoštovanja vredni kanonik aa Kranjskem je bil bolan in prijatelji in znanci njegovi so se bali, da več ne okreva. Vsi so mu želeli, da bi mu ljubi Bog dal zdravje ia ga ohranil čilega in krepkega še dolgo let, samo jeden je težko čakal na njegovo smrt, da bi sedel na njegovo mesto. Ta mož blagega srca ni mogel čakati odločitve, ni mogal čakati, da bolni kanonik zatiene aa večno oči, nego je še za življenja kanonika se trudil in pehal, da dobi tisti kanonika t. Ta kanonika t oddaja slučajno dama nemškega rodu ia nemškega mišljenja, dama, katera ne ljubi Slovencev, ako eo zavedni in od ločni. Vse to pa ni oplašilo na kanonikat prežečega duhovnika, daei hoče sicer veljati aa velikega Slo-vaaa in posebnega sovražnika vaake zveze z Nemci. Lazil je dolgo časa okrog tiste nemške dame, skrbno prikrival svoja slovensko mišljenje, pač pa dami pripovedoval, da je bolni kanonik že iagubljen, da mu ne pomagajo nobene kapljice več, in prosil, naj kanonikat njemu zagotovi, dasi še živi uživalec tega kanonikata. Dani se je moževo nedostojno in ae-lepo postopanje tako pristudilo, da se je zarotila, da dobi dotični kanonikat, kadar bo izpraznjen, vsakdo prej, nego ta, na smrt svojega duhovnega brata prežsči mašnik. — Kdor ugane, kdo je bil ta zuačajni duhovnik, tisti dobi v nagrado vse doadaj izdane številke .Slovenskega Lista".
— (Telovadno društvo „Sokol*.) V četrtek, dne 22. t m., bo ob 8. uri zvečer v „Sokolski" telovadnici izvanredni občni zbor telovadnega drnštva .Sokol" v Ljubljani z naslednjim vzporedom: 1 Poročilo društvenega predsedstva o položaju. 2. Eveatavelne volitve v odbor. Odbor vabi k polnoštevilni udeležbi.
— (Veselo znamenje) je narodnemu našemu napredka, da oe zaveda naše ženetvo znamenite narodne zadače avoje vedno bolj ia bolj. — Gotovo je, da je prvo izmej narednih društev našib baš Šolska dražba sv. C rila in Metoda; saj ve" vsakdo,
— kdor je gledal na lastne oči neusmiljeni boj, ki ga bijejo obmejni bratje naši za mili materai jezik,
— da je ona takorekoč pogoj vsemu nAšemu nadaljujemo narodnema obstoju. Opravičeno je tedaj naše veselje, da priredi prvemu temu slovenskema društva v prid njega šenklavško-franči • škaaeka ženska podružnica v Ljubljani danes taden lepdružbinski večer: to je pač nov živ dokaz, da ni več pracna govoriti v nas o rodoljubnem ženatvu. Nam pa bodi evet« naloga podpirati to domorodno ženetvo v njega vzvišenih tažnjah, — če nočemo, da v evojem blagem delu ne omaga. Vsekakor |rokazati moramo vrlim rodoljnbkam, da jim je naša pomoč, ako bi je tre bale, vselej zagotovljeaa, da družijo nje in nas isti vzvišeni vzori! Ia v to ime kličemo danes, v radostni god vstajenja: da se vidimo danes teden v .Na rodaem domu" prav veseli, v prav mnogobrojnom Števila I
— (Vžigalic družbe uv Cirila in Metoda) ima glavni zala ga tel j g. veletržec Perdan to dobo toliko v kupčiji, da je najobsežnejšim caroč-
bam postreii v stanu. Ksr je družba dobila po njega rodoljubni požrtvovalnosti ob vžigalicah ž« 300 gld. d. hodno v, priporočamo tem po to« te druibine priznano izborne vžigalice slovenskema občinstva.
— i Dirkališče T Ljubljani.) Svoje dni smo mimogrede že omenili, da so se člani kluba slovenskih bicikli8tov „Ljubljana" resno pričeli pečati z zgradbo kolesarskega dirkališča v Ljubljani. Klubova blagajnica ni tako imovita, da bi mogla pokriti vse stroške in tudi sami člani kluba pri najboljši volji ne morejo žrtvovati toliko, da bi ea zgradilo za stolno mesto Ljubljana primerno dirkališče. Klub se je pač že obrnil do dobromislečih narodnjakov za primerne prispevke, in istotako sa je v kolesarskih krogih nabiralo za dirkališče. Res je, da se je na ta način nabralo že nekoliko denarja, in upati je, da se Še nabere, toda te svots še vedno ne bodejo zadoščale za pokritje najpotrebnejših stroškov. Da se čim preje pride do potrebnega denarja, in da to vse hvalo vredno in nujno potrebno podjetje ne usahne že v kali, osnovala se je zadruga: dirkališče slovenskih biciklistov v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Ta v zadružni register že vpisana zadrnga ima namen, zgraditi kolesarsko dirkališče v Ljubljani. Zadružni delež je določen na 10 gld. Vsak zadružnik mora plačati vBaj jeden zadružni delež, sme pa vložiti toliko deležev, kolikor hoče. Pri občnem zboru, kateri se mora sklicati vsako leto do konca meseca marca, ima vsak zadružnik toliko glasov, kolikor je vplačal zadružnih deležev. Načelstvo zadruge se-Btoji iz načelnika in štirih odbornikov, katere voli občni zbor za eno leto. Tačasni odborniki do prihodnjega občnega zbora so: Ivan Gorup, načelnik, Fran Barle, Fran Čuden, dr. Albin Kapus in Makso Ver-šec kot odborniki. Za to zadrugo, kakor se čuje je dokaj zanimanja, ne le v kolesarskih krogih, marveč tudi mej drugim občinstvom, kateremu je v vsakem oziru za napredek slovenskega naroda, sosebno pa stolnega mesta Ljubljane. Sramotno bi bilo, ako bi slovenski narod zaostajal na štartnem polju predaleč za drugimi narodi, in stolno mesto Ljubljana za drugimi manjšimi provincijalnimi mesti. Dirkališče zvabilo bode sosebno k dirkam, katere se bodo prirejale po večkrat na leto, kolesarje iz cele Kranjske in sosednih slovenskih dežel. K mejnarodnim dirkam, katere gotovo ne izostanejo, prihitelo bode poleg Slovencev, gotovo lepo število Hrvatov, Srbov in drugih kolesarjev iz cele Avstrije in docela iz inozemstva. Pri dirkah v Zagrebu n. pr. so nekake ljudske slavnosti . Tu smo videli v večjem številu zastopane skoraj vse evropske narode. Da je pri takih prilikah dovolj življenja in tudi dovolj zaslužka, se ume po sebi. Dirkališki zadrugi želimo lepega uspeha, in toplo priporočamo vsakomur, naj pristopi. Sosebno kolesarji po deželi naj ne zamude pristopiti in naj nabero čim več zadružnikov v svojih krogih. Prijave sprejema zadružni blagajnik g. jFran Barlč, magistratni uradnik v Ljubljani.
— (Godbeni paviljon v t.Zvezdi") je se v jako slabem etanju in je poprave že nujno potreben. Kakor slišimo, razpravljalo ee je tudi v magistralnem grem<ju že o te i zadevi ter sklenilo, naj ie ta paviljot leton za silo Še popravi, prihodnje leto pa naj ee postavi nov železen paviljon, kako i h" £ je na Zrinjikem trgu v Zagrebu.
— (Tatvine). Mariji Zremšek, elužkinji na Sv. Petra cesti št. 25, ukradel je neznan tat včeraj popoludne v cerkvi srca Jeausovega črn, na pol svilnat dežn k, vredaa 2 gld 30 kr. Natakarica M. K. ukradla je svojeina gospodarju J. G. 13 gld. denarja in pobegnila. Ani Keržič, poeeetnici v Do-bt-nujah, bila je v stolni cerkvi ukradena denarnica z 7 gld. Delavcu Antona Zanotiniju nkradel je sodelavec Janez Giacomini tekvmk in ktobnk in pobegnil. Ii oninibun vor.m, ki stoji v šopi v parnem mlinu, ukradel je nekdo uro, vredno 5 gld.
— (Hrošči ) Kakor znano, pojavljajo se hrošči vsako četrto leto v izredni množini. Leto« imamo tako zvan? hroščevo leto in ž* sedaj, ko eo večeri še precej hladni, opažamo nebroj tega škodljivega mrčesa. Da se odvrne nevarnost, ki vsled tega preti sadaema in gozdnemu drevju, treba bo letoe vojsko proti broAčem pričeti s podvojeno silo. Kakor v prejšnjih letih naj bi se tudi l«tos šolska mladina pritegnila nabiraaju hrcs'ev, sicer pa naj bi tudi kmetovalci eam< storili svojo dolžnost, saj bodo baš oni imali v prvi vrati največjo korist, ako ee zatte čim večja množina tega škodljivca Primerne premije bi seveda uničevanje hroščev znatno pospešile.
— (Svetnik je, ne grešnik.) Kaplan Peter Hauptman v Starem trgu pri Ljžu je srečen mož, kakršnih js malo maj duhovnimi njegovimi sobrati na Kranjskem. S sodno razsodbo lahko dokaže, da ni grešnik, nego angeljsko čist oznaujevalec kranjsko katoliških aaukov. Neki mež is Loža je v svoji brezverski hudobnosti pripovedoval v gostilni, da je kaplan Peter Hauptman imel in da ima še ljubavno znanje s soprogo nekega posestnika, ter celo besedici!, da se to govori po vsi loški dolini. Za to svojo hudobnost je dobil zasluženo kazen. Peter Hauptman ga je brez pardona izročil sodišča. Strnil je to lahko, saj ima čisto vest, da sploh ■ikdar ni imel ljubavnih znanj, da ljubi samo resnico in pravico, in sod>š)e mu je dalo tudi zado-
gđJT Mje v prilogi. -^Jjffl
ftt. 87, dnć 17. aprila 1*97.
fStarišem bi bili vse to pisali!) A prišlo je drugače. Druzega dne so šli trije di|aki v šolo, k glasovirju. Dva sta. bila Slovenca., jednu Hrvat, vsi trije tretje-letniki. Btl je četrtek, torej ni bilo pouka, raz»n glasovirja. V četrtkih pa imajo gimnazijci telovadbi v telovadnici učiteljišča. Omenjeni trije gojenci so začuti iz telovadnice krike: .Vivi Ilortis, Viva Bir toli". Na to so pritekli iz telovadnice trije italijanski gojenci učiteljišča. Za njimi je pridrvil učitelj telovadbe Perco (Italijan). Naši trije gojenci so opozorili li Percota, da so čuli iz telovadnice om -njene krike in d t jih ti kriki žalijo in vznemirjajo. Gosp. Perco pa je začel surovo kričati in tajit«, da to ni res, in če so kaj čuli, naj gredo k ravnatelju. Naši trije gojenci bo res šli k ravuatelju ter mu javili, kar so čuli. A ravnatelj jim je rek*l: „ Kaj vam to mar?" Seveda je moral tak odgovor raniti srca slovenskih gojencev in na to povedali so ravnatelju vse, kar so pičenjali ital janski g jenci prejšnjega večera. In kaj mislite, ljudje b'ižji, kaj je bilo vsem tem? Cojtel Naši trije gojenci prišli so v disciplinarno preiskavo, češ, ker so žalili g. Percota. In kaj je vse lagal ta nadepolni gospođici Rekel je, da so mu naši gojenci grozili s pestmi, da so ga zasramovali itd. V obtožbi j* navedel, da so mu gojenci rekli, da on podpihuje italijanske gojence h kričanju, da so ga surovo žalil«. Proti drugim Lahom se je izrazil celo, da je bilo njegovo življenje v nevarnosti, da so ga hoteli naši gojenci napasti itd. Vse pa je b la nesramna laž, ker dijaki ho ga opozorili samo, kaj se godi v telovadnici. Posledica vsemu bila pa je ta, da so dobili omenjeni naši dijaki strog ukor, a italijanski gojenci, ki so naše nesramno izzivali in zasramovali, ostali so nekaznovani!! Kje je tu pravica, nepristranski g. ravnatelj?!
— („Banka Slavija".) Iz portčl, katera prinaš jo čartki lin o raunskern sklepu banke aSlavijea sa 1 to 1896, p siemamo, da je ta tudi po slovanskem jugu zelo razširiena zavarovalnici zopet j ra / veselo napredovala N|eni rezervni f jndi zvišali so se v primeri z letom 1895. za G57 105 gld. 85 kr. in iznašajo tedaj 7,955 290 gld. 62 kr.; čisto prem; ž n;e je pa v teku jtdnega leta nara lo za 752 044 gld 15. kr. na 7 800 758 gld. 08 kr. Pri tem p« je treba oporen ti, da b nka aSlavijaK inventarja, zastopn škib tabel, t svov»n, organizičnih isdelkov, upravnine in zdravmšk h nagrad ne ra čuna dragim zavarovalnicam jednako mej aktivi, temveč, da »t vse te p savke popolnoma rdpisane.
— Zavarovalnine prejela je banka »Slavija* v mi-nolem k t d 2 188 521 gld. 39 kr. Ker v ttj svoti ni capopadena mkaka pozavarovalnina zato. kar r-e ,Slav»ja" ne peča z indirektnim ■ .-I m. vidno o da spada mej največji zavarovalne zavode, dasi je
— kakor znano — vzresla iz čisto skromnega početka. To dokazuje tuli svota, katero je banka „S'avija" izplačala d i konca minolega leta s?oj>m članom in katera zn ša 27,193 723 gld 10 kr. Ako dodamo še, da ima nradniAki pokojninski t ml 360.582 gld 22 kr. t-r zastopniški pokojninski fond 167.347 gld 25 kr. imetka, navedli smo glavne številkeiz lanskega račuske ga sklepa bnnka „ Slavij« a Te številke prič jo, da so banki v čelu vtstoi in vešči možje in da zato „Slavija* zaslužuje neome jenega zaupanja, kakeršno jej občinstvo tudi zar-s Izkaza je •
— (P. n vnanje naročnike ,Slov Naroda") dovoljujemo se opozarjati na današnjo prilogo trgovca g. Avg. Agnola.
roci helenskemu narolu izvoje«Mti n k lanjo moč in slavo in «•* ne ustraši f-*g i podjetja, dasi te\ da gre za njegovo krono. TreZBjejŠi Ijndje g i smatrajo za izredno Bnegl in preudarnega politika, kateri sam vsj evropsko diplom icijo vodi za nos, kateri si zna sigurno in previda » jiomigiti iz rnjzamota-nejše siruvacije ter je speljal vse slavne velesile na led, da si ne znajo več pomagati. A g reki kralj ima še j-iduo dobro lastnost: on je skrben gospodar. Kralj posna vsi ntm^re Gršk-», vš kaj je na tem resničnega, kar piš jo listi, in kaj je neresničnega, on ve kaj se zgodi jutri in izkorišča to svoje znanje, da olajša grškemu narodu vojno breme. Grški kralj igra na borzi. Mož, ki del«, zgodovino b> pač znal tuli kur^e delati. Kralj Jurij spekulira, kikor vsak drugi borzijanec in sicer v družbi z grškimi bankirji. Moderni unuk klasičnih junakov, naslednik Agamemnonov je v zidaj i h tdmh zaslužil na borzi !•;>.• milijondke, kar sioec ni klas ono, a jako koristno posebno za moža ki ima skrbeti za cel narod?
* (Pobožen mož) Well ngtoaskj sodišče je raztravl;»Ij tedni o zadevi nekega jako p« božnpga mo}.*. Kot priča je bila zaslišana (u li hčerka ob-ti ž nčeva. katera je svojega o', ta kar&kterizovala takole: B0 - gre vsak dan v cerkev in pelje nas otroke vse seboj. Na potu v cerkev kolne ves čas in na potu iz cerkve tudi, v cerkvi pt nikdar. Kad«r pridemo iz cerkve doam nas vse po v;sti pretepa.
* (Nova vrsta, ljudij.) Roeki ia danski Častniki so i.a s#oji ekspediciji v neznan h d«dh srt-daje azijske visoke plan te Pamira h..-> našli d slej neznano Človeško pleme, ki obožuje ogejj. Rtiti so tisti ljudje jak) majiue in neraz/ite Taks'o majhna in n*d >n s a je njihova žival. Voli niso vfčji nego evropski os! . osli pa so tako veliki kakor nafti psi. Ocdofni Ijudie so tudi jako btjazljivi. I)>narja ne noinajo. tržno pi z zameno krzna. Moški predajajo drag drugemu svrje žene; cena jeine žeoake je 5 do 6 volov ali 14 ovac. Tndi svoje duhovnike mi i", ki jim po noči palijo cg^nj, okoli katerega se zbirHJo verniki k molitvi.
Darila s
Uredništvu našega lista je ooslal: Neimenovan rodoljub v Ljobjani 6 0 kron, da se raz !•>!•* za pirnhe takole: Družbi sv. Ci-rila in Metoda 10 kron: drmitvn g Narodu i dom" 10 kron; društvu .Radogoj" 10 kron; .slov. gledališkemu društvu* lO kron; z i družine r a ii volilnih i it-Iiv zaprtih tržaških okol.či.nov io Prirrorcev 2 0 kron.
Zahvala. Podpisano vodstvo hvaležno potrjuje, da mu je izročilo si. uredništvo „Slov. Naroda" 875 kron 97 vin., katero vsoto so rodoljubni darovalci in darovalke doposlali v zadnjem četrtletji m. I. za družb i ne namene. Te vsote so bile izkazane v štev. 225 — 300 „Slov. Narodau. Nadejaje se, da tudi za nadalje ne bode opešala požrtvovalnost slovenskih rodoljubov, izreka najtoplejšo zahvalo vsem rodoljubnim darovalcem in da-rovalkam
vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem svojim naročnikom in čitateljem, prijateljem in nasprotnikom.
Priloga JSlovenskemn Narodn"
ščanje, da Je ž njim lahko zadovoljen. Obsodilo je moža, keb-ri se] je tako da'eč spozabil, da 'e vsega spoštovanja vrsdneg* Petra Hanptmana dolžil človeških alahoitij, na cs m dai v zapor. C.-sti tamo Petru Hauptmaau na tej sijajni rehabilitacij'. Zdaj bo vsa loška dolina verj- 1«, da ni grešnik, nego avftnik, zakaj kdor ne verjame, gre sa esem dnij v In k ^ jo.
— (Šolski vrti na Kranjskem) Kakor posnamemo iz statističnega izkaza deželnega šolskega ■veta, i a 11 o a sa sedaj v naši kronovini 209 šolskih vrtov in 190 sadnih drevesnic — število, ki po-menja znaten napredek v primeri e prejšnjimi leti. V 279 ljudskih šolah pručevalo se je tudi v sadjarstvu iz r; zmh kmetijskih t-1 okah.
— (Nakupovanje belanske plemenske govedi ) Pretekli mesec je hrvatska vlada po Gorenj -skem pokupila te govedi »a 40 000 gld To je pač lep uspeh za naAe živinorejce, kateri se imajo v prvi vrsti zahvaliti kmetijski družbi, ki je z vpeljavo dobrih plemenih bikov popolnoma pretvorila gorenj sko živinorejo, in sicer tako, da Gorenjska mora danes izvažati plemensko goved, kar donaša največ dobička S tem pa še ni doseženo Bog vš koliko Storiti je še mnogo; zato bodi to prvo nakupovanje vzpodbuda k nadaljoemu in večjemu napredka. Živinorejcem dragih krajev naše dežele pa vnovič zatrjujemo, da ima le belanska goved v naši deželi prihod j jost.
— (Poštne zadeve) Društvo poštarjev in poštnih upraviteljev za Kranjsko, Primorje i Dalmacijo ima 5. maja t, I. v veliki dvorani novega poštnega poslopja v Trstu svoj XVI. redni občni zbor s sledečim vzporedom: Letno poročilo pred sedništva in sedanje stanje reorganizacije deželnih poŠt; poročilo blagajničnrja in pregledovalca računov za I. 1896; volitev dveh pregledovalcev računov in jed nega namestnika; dosedanje stanje društvenih pravil; določitev otvoritve društvene bolniške blagajne in volitev predsedniškega odbora ; predlogi društvenega vodstva in Članov. Ker je že vodstvo preskrbelo za znižano vožnjo na železnici, kakor tudi na parnikih in ob jednem praznuje društvo svojo petindvajsetletnico, nadejati se je obilnega obiska.
— (Prvi roj ) Čebelni panj, ki je jeseni tehtal 28 etarib funtov, dal je dne 15. t. m. g. nadučitelju na Breznioi prav lepega roja-prvenca.
— (Volilni shodi.) Velikonočni ponedeljek bode v Vitaaji shod volilcev, na katerem bo posl Žičkar poročal o dogodkih v drž. zboru — V ponedeljek bo tudi v Gorici in sicer v čitalničnih prostorih volilni shed, kateri je sklical posl. dr. Gregorčič, dne 25. aprila pa bode shod v St. Petro.
— (Celjski mestni očetje) znajo pač občinsko premoženje zapravljati, za olepšavo mesta pa ne store nič. Prrd tedni m dnij se je začel pred .Narodnim domom8 polagati lep, širok, velikome-t -n tlak, a policija je to delo ustavila, mestni očetje pa so sklenli, da mora , Narodni dom" tlak na cslem Jež* f vem trgo na svoje stroške izravnati in popraviti, če boče pr« d svojo hišo imeti tlak. Celjski Germani postajajo cd dre do dne smešnejši!
— (Boj koto vanj o goriških Lahov ) Končno je tndi krotke goriške Slovence mionla potrpežlji vost in začeli so zoper krute svoje nasprotnike porabljati jedino sredstvo, s katerim se pride Lahom do živega, začeli so bojkotovanje vseh tistih laškh trgovcev in rbrfn kov, kateri žive cb zaslužku, ki jim ga dajejo Slovenci, pa so najljuteiši naši politični in narodni m. sprotni ki. Uspehi bojkota so že zdaj čndoviti. L> hi ae opravičujejo in izgovarjajo ta vae mogoče načine in love slovenske odjemalca na vseh koncih in krajah; npamo in zanašamo se na živo zavednost goriških Slovencev, da ne odnehajo ni za las, da z zdrnženimi močmi nadaljujejo začeti boj brez pardona in brez usmiljenja. Glavarstvo goriško, Bosizio, Prinzig in CLntin preganjajo sicer radi tega Slovence, a tudi tem se da do živega priti. Lsška stranka propoveduje sicer najljulejši boj Slovencem, a k-j, ko so Slovenci gospodarski neodv sri od Lahov!
— (Vrl mož)   Pred kratkim umrli g, Franc Zupan, kaplau  v  Poljanah  pri Voloski, je zapustil 2000 gld. za nstanovo za dijaka iz breziiške fare in volil tudi raznim drugim koristnim n. r d nim napravam manjše svote.
— (Razmere v Kopru.) Vladni krogi se trudijo na vso moč, da pomaše in prikrijejo, kar se je zadnje tedne godilo v iredentovskem Kopru. Vsi slovenski listi so doslej govorili samo o do-godbuh na ulici, a tudi na učiteljišču se gode" reči, ki pričajo, da se tudi na c. kr. učiteljišču pritiskajo gojenci naše krvi ob steno, da se v vsakem oziru protežira italijanske gojence, ki pa so prav taki irredeutovci, krkor ostalo prebivalstvo kopersko. O tem se poroča : Pisalo se je že, da so se udeležili italijanski gojenci učiteljišča vseh izzivajočih demonstracij, ki so jih priredili Koperčani v času volitev. Slovenske gojence zbodlo jo globoko v srce, ko so videli, kako ostudno in nesramno jih žalijo in zasramujejo njih sošulci, oni sošolci, katere ima ravnatelj učiteljišča za „gute und brave Zuglinge". A naši gojenci bili so toliko plemeniti (jaz bi raje rekel neumni), da ao sklenili, požreti in prezreti vsa žaljenja od strani italijanskih gojencev. I
* (štrajk učiteljev ) Na Gorenjem Avstrij-sk em so mnogi učitelji organisti. Ker pa duhovniki s prižnic vedno zabavljajo zoper učitelje, nameravajo vsi učitelji odpovedati orgijanje. S tem bodo pač župnike spravili v zadrego, kajti drugod ne bodo tako lahko dobili organistov in jih bodo morali dražje plačati, kakor učitelje, katerim je orgijanje le stranski zaslužek. Kakor čujemo — pravi .Učiteljski Tovariš- — nekateri učitelji tudi pri nas iz jednacih vzrokov odpovedujejo orgijanje, da bi bili tem manj zavisni od nasprotnikov nove šole. Sicer se pa vse bolje slu žbe oddajajo posebnim organi8tom; le kjer občina ne more plačati posebnega organista, tam je učitelj — za silo — dober
* (Samomor grofa Gvidona Zichvja) V Serege'v'su na Ogersvem se je te dni ustrelil na grobu svo e matere notemec stare in slavne rodo-vine, 211« toi grof Gvicfoi Zic1 y. G.ofovi znanci trdijo, da e v. r. k sancomora po materi podedovana melanhol.ja Sami morilčeva mati, porojena komteaa Adrijona Karatsoiv se je evoj čas tudi brez \ o voda sama usmrtila. Sploh so bdi samomori v rodovini Karatsciiv prav pc gosti. Grcf Gvidon je študiral dve leti pravo ter obiskoval kmetijsko akademijo. Bil je vedno jako tih in rečen udeleževal se ni nobenih zabav in-, u živel vedao sam zase. Kadar ae ga je lotila melanholija, ni govoril več dnij z nikomer. Njegova posestva so vredna milijon gld, premoženja pa jo imel nad 100 000 gld. Vender je živel nesrečni in vsekakor dedično duševno bolni grof prav skromno in ponižno.
* (Pravi oče svojega nar da ) Grški kralj Jurij je mož, na katerega so zdaj obrnjeni pogledi vaega sveta. Idealna mladina vidi v njem hrabrega neustrašnega junaka, kateri se upa kljubovati vsem mogočnim evropskim velesilam in se pripravlja na krvavo vojno proti desetkrat močnejšemu sovražniku, mladina vidi v njem moža, kateri hoče z mečem v
Brzoja\rk:o.
Dunaj 17. aprila Danes se je razglasil oficijelni program za cesarjevo potovanje v Petrograd. Cesar pride dne 26. t. m. v Varšavo, kjtr bo slovesno vzprejet. V Petrograd pride dne 27. Cesarja in spremljajočega ga nadvojvodo Otona pozdravi na kolodvoru vsa carska obitelj. Cesar obišče najprej carinjo-udovo. Dne 29. se udeleži cesar slavnostnega diueja pri avstrijskem veleposlaniku in odpotuje še isti dan domov.
Dunaj 17. apr la. Uradni list prijavlja cesarsko odločbo, s katero se potrjuje izvolitev dr. Luegerja dunajskim županom. Protise-mitski listi poživljajo prebivalstvo, naj priredi v torek, v din instalacije, občno razsvetljavo. Nameravano bakljado od magistrata in mimo cesarskega dvorca je vlada prepovedala.
LiVOV 17. aprila. Prošnje va^ša^skih Poljakov, naj car dovoli napravo spomenika Mickievviczu na javnem trgu v Varšavi, je generalni guverner odposlal carju s toplini priporočilom, naj jej ugodi.
Zagreb 17. aprila. Dež. zbor se snide dne 29. aprila na sejo, v kateri se prečita samo kraljevski reskript, ki razpušČa dež. zbor.
Atene 17. aprila. Minfsterski predsediik Delvannis je predložil parlamei tu načrte, s katerimi se zahteva novega kredita 20 milijonov oziroma dovoljenja, da najame država na Grškem 24 milijonov posojila.
Atene 17. aprila. Kretski ustaši so pri samostanu st. Nikolaja blizu Kaneje streljali iz topov na avstrijsko vojno ladjo .Tiger". Ta je na to bombardirala več ustaških jadre nic, izmej katerih sta dve zgoreli.
Rita 17. aprila. Papež namerava v tajnem konzistoriju Čitati alokucijo glede oiijen-talnega vprašanja in izjaviti, da izroča varstvo katoliške cerkve v orijentu Francoski, Avstriji in Angleški.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljub ljani. (l)dlje.) XIV. Zbornični svetnik Oroslav Do-lenec po oča o prr.šnji cbčinskepa sv{ta deželnega sto'nega    mesta   Celovec,   da    bi  mu naznanila zbornica, če bi 6e po odposlancih ti b-lezna dede-lanja c. kr. avstrijske državne ze'ezmftke  mreže se tičoč^ga sheda odpcs'arcev, ki bi se 7. ali 14. ninr cija v r - i 1 v Pragi ali Budjev cah.   Potrebo takega sheda   u!emelju;e  celovški  občinski svet  t tk<> le: Shod cdfo8larce/, ki se js vršil dne 28. julija 1890 v  Celovcu   in   razpravljal  dodeltnjo  c   kr. avstr. drž. železniške mreže v Tr^t, je jfdooglasDo sklenil: „Zgradb*  neodvisne, kolikcr mogoče kratke železniške zveze mej pome rskim pt itaciščem Trotom in n .n tr jiio brgatim avstrijskim ee'.orom je potrebna tako z iztirim  na  koristi  rreda Trsta, kak- r z ozir m na narodno gespodarsk- prid zspadne polo-vioe avstrijske  države.   Za tako  naikrajšo zvezo smatra  thnd  železnico,  ki   bi sa najprvo morala zgraditi cd Divače v L ko in čez Karavanke skozi Kožno dolino v CMovac. C. kr. d;ž  vlada sa prosi, da gracbi) proge Divača Loka in čez Karavanke v Celovec pretres* kot nujno in ukrene kar najhitreje trasovauje te preg-. C. kr  vlada je t> preučevala, dala trasirati in sa odlcčila  za zgradbo bohinjske proge v z^ezi s progo čez Ture,   Proge čez Karavanke, kot zadnji in najvažnejši skUpoi del te železniške zveze, po katerem se še le ;amči avstrijskim ozadnim  d želim  pospeševanje njihovih narodnogospodarskih   keriltj,   pa  c.   kr  drž. vlada ne bo pred agala. Kakcr so  pc kazale tehnične poizvedbe in razi« •.!-■• -.i- kcmtolucvjo, je bohinjska proga iz-vtdlivejSa cd prege Divača-Loka. Vfclub temu se pa ns srce nikdar pr pu-tititi, da se prva proga, HMttO da   bi  se  nadaljeva a   naravnost  čez Karavanke, obrne proti zsIkću in s tem, da ee izved«* čez Tare južnim nemškim trgovinskim itterefiom zag« tovi one k- ; • •    kate e zase zahtevati sj  popolnoma upravičene avstrijske vzhoine dežele.   Da se  v zadnji uri to p- reče  železoiftko vprašanje  spravi v pravi tir, je cbč nski štet stolcega mtsta (Celovec orne-njeio prosijo poslal deželnim cdboiom in trgovskim zbornicima prizadet-li dežel. Ako d bi povabilo od živa, se naprosi češki deželni odbjr, da prevzame aranžma, skl canje in vod-.tvo Ugi shoda. Krarjska trgovsba in cl rtniška iboitVCa je bila vedro mnenja, da I r ga čiz Karavanke najboje  odgovarja pc trebam m ki ristim njenega okel ša.   Z tegadelj meni cils-k,  da je z veseljem pozdraviti po celovškem cbtinskem s.rtu izpreženo  misel  in  predlaga: Ca »t ta >b roica tklen', ud- ležiti se sheda odposlarc-.v Zboin čni sv»tiiik  Jo«.  Lenarčič je  mnenja, da je p tiebno, da fo zbernica podrobneje bavi s tem VprsšaojSD, m da se mera odpos'amu mnenje, katero 8istopa zbornica v tem prevažoem žele?niflkem vprc-i ;>i(ii   naančuo  ol razi ž. ti    Ko   je zbornični tajnik pr pemnil  da ho  to tedaj storiti,  ko se bo na povabilo reškega deželnega odbora, cdposlanec volil, fie odfekov predlrg sprejme. Konec prih )
Bratje Sokoli!
V četrtek, dne 22 aprila 1897
vrSil se bodo
v naši telovadnici
izredni občni zbor
<>l> ©, uri y,vedot*« -s****
Vzpored:
1. Poročilo društvenega predsedstva o polože j u
2. Ev. volitve v odbor.
Komur je mari prospeh našega društva, naj zanesljivo pride na to zborovanje, kj.r bode j>ri-lika, izreci su javno in odkrito o naših razmerah in našem [oslovanji. Vabiva torej vse člane „Sokola", osobito tinto, ki z dosedanjim odborom morda niso zadovoljni, k čim najmnogobrojnejši udeležbi.
Bratsk'm „Na zdar!" za odbor:
Alojzij Vernik
Dr. Ivan Tavčar
t. č. starosta.
t. Č. tajnik.
I*» oli  BObobolu  lil  gIljlloI»l /oti
Izborno deluje
Melusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom f»0 kr. Jedina sacalogra lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I,
zraven mesarskega mostu. (tU—14)
»aztfrjeno do m a 6« zdravilo.  Vedno veeia po-
ErafievaDja po „Msll-svea fraaeoikeai t/raaja ii mIi" do-aanjejo uspešni apliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteaajoča, dobro anano antirevmatifino mašilo. V steklenicah po 90 kr. Po postnem povtetji ratposilja to mašilo leksr A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DONA JI, Tnchlanben 9. V zalogah po deželi j« isrecno sahtevati MOLL-av preparat, zaznamovan s varnostno snamko in podpisom. 4 (97—6)
Iz in a<ln< lista.
lorNlhi.' uli •■kK'kn(liiiedrK*lii': Mihe Ar h a In Helene Piltavc posestva v Krški vasi, cenjena l.r>48 gld. in 60 gld., dne 21. aprila in 32. maja v Krškem
Janeza Škvarće posestvo v Rovtah, cenjeno 2316 gld., dne 22. aprila fn 22. maja v Logatcu.
Ivane Pur lan in drugov posestva v Metliki, cenjena 4000 gld., in Janeza Pezdirca poseutvo 7 Drafiicab, cenjeno I 'i gld., oha dne 22. aprila in 22. maja v Metliki.
Franca Gasper&iča posestvo v Bitinjah (preneseno) dne 23. aprila v Ilirski Bistrici.
Janeza Supancica posestvo v Hundsdorfn, cenjeno 145 gld., dne 23. aprilH v Trebnjem.
Matije K rak ur j h ml. posestvo v Rodinah, cenjeno 122 gld. in (>0 gld. in Janeza Pecanerja posestvo v Selu, cenjeno 45 t»ld., oba dne 23. aprila in 21. maja v Čr-iomljn.
Franceta Jalena posestvo v Slatni, cenjeno 390 gld. 40 kr., dne 23. aprila in 24. maja v Radovljici.
Janeza Torjana posestvo v Harijah, cenjeno 1382 gld., dne 23. aprila in 28. maja v Ilirski Bistrici.
Antona Giljaca posestvo v Bruhanivasi, cenjeno 1751 gld. in 25 gld., dne 23. aprila in 28. maja v Velikih Lasicah.
Umrli so v IJubljani:
Dne 14. aprila: Frančiška Pelan, zasebnica, 72 let, Marije Terezije cesta St. 9, ostarelost. — Vilihald Merhar, deži-lobranskega narednika sin, 9 mes., Poljanska cesta št. 9, dnlljivl kaSelj.
Dne 15. aprila: Ivan Zadnikar, kajžar, 58 let, Črna vas št. 11, jetika.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
		Stanje 1
	Čas opa-	baro-
o.	zovanja	metra
		v mm.
16	9, zvečer	711-1
17.	7. zjutraj	742 0
■	2. popol.	742 4
Temperatura v C
Vetrovi
Nebo
Mokrina v mm. v 24 urah
7 6
6-4
92
si. jvzh.
nr. jvzh. sr. jveh.
dež
de« oblačno
43
malom
Srednja včerajšnja temperatura 8 3% aa 15* pod nor-
Ces. kr. avstrijske jfe državne železnice.
Zahvala.
Za mnogobrojne in srčne dokaze sočutja povodom smrti naše iskreno ljubljene, nepozabljive matere, stare matere, tašče in tete, gospe
Frančiške Pelan
kakor tudi za mnogoštevilno in tolažilno vdeležitev pri pogrebu in za darovane lepe vence izrekamo vsem ljubim prijateljem in znancem presrčno zahvalo, osobito pa zahvalimo goapode pevce za krasno, v srce segajoče žalno petje.
V Ljubjani, dne 17. aprila 1897.
(547)
Žalujoči ostali,
. o
i 'S a > -
"Z c 'C
Z       g ©
mm    X> -*
•*•>'-> c **■ .»2 J3 rt
j! > _o a ^ CN BN o
l « E 2
1
o
Cm a.
■ — o
rs _S £ & - >y. u,
pomanjkanje
I,, dalje
Težko prebavljen)e,
katar   v  želodci, dyspepslja, slasti do jedlj, zgago i. t.
katari v sapniku,
zaslizenje, kašelj, hrlpavost so ono bolezni, (III.) v kojih Be (14—3)
• LAVNO tKJA PltT
M^TTONHS^
ftaJdlarila luta*
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom.
V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah, večjih špeoerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Velika hiša na prodaj.
Hifia v najboljšem stanu v voltkom trg'u na Dolenjskem, nasproti farni cerkvi, v koji je gostilna« ledenica in že nad 31) let obstoječa trgovina, proda ae lz proste roke. Pripravna je za vsako kupčijo. Cena 3500 g;ld. — Natančneje se izve iz prijaznosti pri »prav-nistvu „Slovcnskega Naroda". (50tf—4)
Kot vajenec k pošti
želi vstopiti kje na Spodnjem Štajerskem ali Kranjskem 21  let  Ntar <>«l«liižt»ii   potHSaari •» ili,
kateri jo v brzojavljonju že popolnoma izurjen. — Vzprejemni pogrji naj se pošiljajo upravništvu »Slov. Naroda" pod znamko 7#". (536—1)
Izvod iz voznega reda
xr«l«».T-Ti«grm odi 1. oktobra 1896. MtmUrfm*  ounjial prih*jmlat  trn  o.iH*)aini  eut   nmmm * mm^mmm *mmm. (16-87) Odhod lm I,|ssblJan« (jaž. koL). Fresjra ćea Trhli.
OS IS. url » ali. m* aoM 040bnI Tlak t TrbU, H.lJ»k, OiIiipi, rttnMDifsito, Ljubno ; i«m SmlathaJ v Anu«, Iaohl, (imunim, Sil n mi mti
kmm K leln- RMflin^  t Htfljr,   Lin C,   na   UnnfcJ   rtf   AniMUan - ->b T Bft
tO min. ajntraj oaobni Tlak t TrblS, FoaUbal, llnljak, OcLotm. Ti■■»*— fMt«, Ljubno, Dunaj, in Balathal t Bolno^ra«!, m« A.nut«1Wn na DoimJ — Ob II nrlUO min dopolnilne OCObnl »lak v Trhla, Ponlabal, lliljak, 0»-1ot»o, Ljubno, BelathaJ, Dunaj —Ob 4. aH popotndji« oaobni Tlak t Troti, Beljak, OkloTM, LJnbno j Sm fMlaahal t s. 11 n.>«ra.I, l^n<M)ut«ln, Z*il aa (•mara, Inomoat, Br^n«, Ourih, Gt»aaro, Parla , 6*a KU«ln-BalSin| v fltarjt. lalne, BndeJtTirM, PlaanJ, Id ariji 11« TaVra, Hab, Fnuift.r« rir», [arli>t«ran, PrftfO, 1.1 raku, Dui)  t1» Am.t.lUn
Prosjss v ITOVO mesto ltt ▼ Kooevjo.
Ob I. uri 16 -ni«, »jutraj miiani Tlak. — Ob 11. ari Sa mlB pm. p* 11111i ni mil.nl »l»k. — Ob 6    ari  10 min   lT«c«r mMmnl Tlak.
Prihod v sLJBBbI|ano (jul. kol.). Prosja la Trblta.
Ob I. Sri SI min. »JatraJ OSObnl Tlak ■ Dnu »j a Tla Araatataoav I.i|«k oHa, l'ra«a, aTT«JIOOTih raror, Karlorlh ur ..v, Hoba, Min jlult. tihit. PlanJm, Hndtjarla, flolnogravda, Ijlnoa, Htejra, Oraondana, laahla., iuiw<a I.jiibna, OalOTca, B«lja.ka, Franaanafeata. — Ob U. ari U mio. dopolDMlaa oaobni rlak ■ I Minaj a ria> Amntdttnii, Karlorlh TaroT, Haba, Sfarijlnllt rar-OT, Planja>, Budtjerlo, 8olnojra>da, Litnoa, Btarra, l'»rl/», ilnnari, (-nrilu, tki. ganea>, Inomoata, Zalita n* Jaaarn, Li«nd-Out«lna, I.jtibn«, OtloToa, Llnoa, 1'imtatiia — Ob t. ari M min. popoladn« oaobni Tlak ■ Donaja, I^Jnbaa, Knlitl.ala, Raljaka. OaloToa, PraoMnafaita, Pookabla. — Ob t. ari 4 amta »v.>i-.«r oaobni Tlak ■ Da naj a Tla A.nut«Man, la LJnbaa, Baljkka, Oaluaaa, Poota>b1».
Prosja li Ko-vegra mesta. In ls Ko6evJa.
Ob 8. url 1* min. ajnaraj msaavnl Tlak. — Ob I. ml SI tmla. pa polada* meloni TiaJi. — Ob 8. url 86 min. iTener maaani Tlak.
»4lh«>d ls ■.jublj rt ur (dri. kol.) t Kainnlk.
Ob 7. uri II min ajotraj, ob S. ari 6. min. popoladn«, o>b 8. rs SO min. iT»»r, ob 10. ari 16 min. ito.'sr (Potladnjl rl»U 1« t okUjbur Ob nodelJaJi In r rman t ki h.)
Frlhosl v I.|ab>l|Miio (dr.«., kol.) Is Kamtslkss,
Ob (. ari B6 min ajatraj, ob 11. ari 16 min. dopoludne, ob 8. aH SO min. avrtoor, ob t. ari 86 nun «.e.«r (Poilednjl Tlak 1« t oktobra ob nadaUaii i„ proanlfedh.)
ll
so liupi. (540>
Ponadbe upravi naloge Reininghans t Šiški.
Poštna odpraviteljica
(681—8)   vzprejme se na deželo.
Ponudbe na o. kr- poštni urad ▼ Horjulu.
Zobozdravnik
Mi ilr. Julij t Kil
atelije za umeteljae zobe in zobovja
zdaj v hotelu „Pri slonu"
od srede maja naprej        (543—l)
liti    BIlIlUlJNkČ    CC^tl    ll.   NJIM', 3a
Št. 9159.
Razglas.
(438—3)
Občinski ivet ljubljaueki je dovolil tudi za letos <K>0 gld. v ta namen, «1» an«atni iiiit^inI rui ponije |>rlnieriao Htevilo uboi« nlli šk nt fnlo/iilli otrok v momke ks-pel|l v Iđrasležl.
JMagiHtrat to oznanja s prieravkom, da je prošnje za podpore v omenjeno Hvrho izročiti mu <lo> 11). npr! la letoa in v njih posebno naznaniti, ali bode holnfga otroka spremljal kdo domačih Ham do Tržiča (Monfalcone), nI t ga bodo treba tja poslati z najetim npremstvom.
Pri podelitvi t h pndpor ozirati se bode magistratu v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane
dne 17. marca 1897.
orobne vence
v največji izberi in
po naj nižjih, cenah
trakove k Yencem
z ali brez napisov
(98—27)
v vseh barvan
priporoča
Karol Recknagel
Lepo stanovanje
s 2 sobama, kuhinjo in drvarnico cdda se e 1— majem v ne.J©rn. na Poljanski cesti štev. 72. cv.".m
atosiisralil mojster (61—15)
v Ljubljani, Kolezijske ulica št 16, v Trnovem
,f priporoča Blav. obcinstra in naznanja, da izdeluje in po-Br»rlja vitakovntar  sode la brastoveg-n In uieh-
\«-kh lesm po najnižjih cenah. Tudi prodajana in kupujem staro vinsko posode.
Za trgovino v Kranju se išče
Magajničarica (kasirka)
katera ima potrebne zrnofcnosti in je fe opravljala jeduako
ilnžbo ter je vešča s'ovenskega in nemškega jesika.
Ponudbe pod „kaairska" na upravni&tvo .Slovenskega Naroda". (633-3)
Na prodaj je posestvo
sa deželi  na   S|hmIu j <-in   NtnJerHkeill z
lepo, jedno nadstropje visoko gospodsko hišo, z opeko kritimi go^podarnkimi poslopji, kovaSnico io k j.j.-j »padajočo delavsko  hišo, s  102 orali  prima zeu ijišča, mej tem 3f) oral sečnega gozda, G7 oral njiv in travnikov, vse okroženo.
35 glav govedine, 20 prašičsv, vsi gospodarski stroji. Posestvo leži v najlepšem kraji ob državni cesti, Va ure od železniške postaje, 1 4 ure od trga 2 okrajnim sodiščem.
Posestvo in fundus instruetus zarad rodbinskih razmer odda takoj za 25.000 gld. in ostane 10.000 gld. lahko legati.
Vb." pove A. KallSa konc. pisarna sa prodaje na Jurčičevem trgu s t. 3.
Istotam so za prodajo zabeleženi: \oio/xi'iijriui «1voii»«InI roptin Bi Uit
z dobrim obrestnim dohodkom. IIInk  %   £0*xfiluo.   velikim  hlevom in dvoriščem.
1 cllla.li llltjcmmi IbIma z vrtom v Ljubljani. IliNii % gostil no.   kramarijo  in   trafiko na
deželi. (545—1)
Ogersko-hrvntako delniško pomorsko (60)   p ar obrodn o društvo v Reki. i,-M
1
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se rijoCa vozna Crta (elegantni, s največjim komfortom opremljeni, električno raasvetljeni pamiki)
< "X / Redne ."V > vožnje:
V noči od sobote na   nedeljo hitri parnik v ZaderSpljet-Gruča (Ragusa -Castel-nnovo-Kotor. V pondeljek nb 10. nri sveč. hitri parniki adar-Spljet-Metkovič.   v sredo ob pol  11. nri di»p. hitri psrniki Znder Kotor. V četrtek ob pol 10 nri zveč. }•<.Ai m parniki v Zader-Spljet in na otoke do Kotora. Vpetek ob 1. nri pop. pottni parniki  v   Lotiflj,  Selvo, Zad-r, Scboniro, Trau, Castslveoobk) in   Bpljet,   Vsako nedeljo ob 7. uri ajatr. iz et Reka-Opntija-Losinj in nazaj.
V.
Voinl redi se nahajajo v WaIdhelm-ovem ,.KonduktorJu" »tov. 593 604.
Na prodaj je dobro ohranjen
Premeenba lokala.
Uaojam se s tem naznanjati, da se od <ln«> 1. nsfs^Jt* l^***'*" moji prodajnim prostori nahajajo
Dunaj, II/1, G-r. Pfarrgasse 23. Najnovejši patentirani stroji
s tekočo ogljikovo kislino
za izdelovanje
sodine vode
in limonad
(541 — 1) kakor tudi za
točenje piva
dozdaj
Ifimttj 113. tttVplMiiilcliof.
Tokoča ogljikova kislina po ceni.
Prospekti brezplačno in poštnine prosto.
pripraven tndi za gostilne na deželi. — Več pove Ji>mI|» Kramar, kavarn ar t Ljubljani, Dunajska cesta st 5 (525—3)
ZvElaci, samski
vrtnarski pomočnik
ki 8h razume na vzdržavanje vrtnih potov in sicer da vporabiti za vsa domača dela. se stalno VZprejmt v vili Tren, ulica na Rožnik st. 7. (527—4)
Prodajalnica
s kuhinjo
oiltlrs ae N 1. mojom v iia|em na Valva-Burjefeni trg^u (prej Križevniški trg) ."».
Več se izve" pri F. SupanČiČ-U. (220 — 11)
Najnovejše v izredno elegantnih
sprehajalnih palicah
je ravnokar doSlo in je v veliki izberi na BkladiSču pri 2
ZE^r. Stampiel-u
(535—2) v Ljubljani Tonhalle.
Zobozdravnik
AVGUST SCHWEIGER
ordinira vsak dan od 9. do 12. ura dopolndne la ln od 2. do 5. uro popoludne
v hotelu „pri Maliču", II. nadstropje
štev. 25—26
Umetelni zobje v zlatu brez neba (takozvana
kronska in mostovna drla) ostanejo tr*jno v ustih. IltotakO v kavčuka poiamnl zobje in oela zobovja. Kav«
čukovi komadi te na nebui strani oblože z Blatom, ne pro-vzročujpjo nikakeršnetja duha »li vtisa na nebni zlezni mreni.
Nova emallova plomba, nerazrusljiva, za kater« trpežnost se jamči, po plombiranju nikdar ne pojavijo bolečine. r prednji zobje s - ž njo Itthko na polovico nadomestijo.
Nova amerikanska zlata zobna plomba za vsak zob
Vsa dela in operacije se Izvršujejo solidno in reelno s popolnim Jamstvom. l-r>46)
Ostane trajno tukaj
obozdravnik A. Paichel
Pod Trančo št. 2, poieg čevljarskega mostu, I. nadstropje
ustavlja na najnovejši in najboljši način (lfJ —19)
umetne zobe in zobovja
brez vsakih bolečin ter opravlja plombo sanja in VSS iobue op« r»<-i}r. < ><l«-*li"iiiijiiJ<K zobne l)ol«»oino j uHmrtenjtim £IvO ti.
Dsojam hi p. n. občinstvu in velečastitim odjemalcem naznanjati, da som se dno 8. fobruvarja preselil s svojo
tnmo s kožuhom, Hotti in kapami
iz svojih prejšnjih prostorov na Kongresnem trga v Kirbisclicvi hiSi v svoje novo opravljene (261—12)
prodajalnične prostore
V Wolfovih ulicah (starih Gledaliških ulicah)
in prosim, da se mi fie nadalje ohrani naklonjenost, katera se mi jo skazovala tokom 2.'t let.
Z vclcspostovanjem
<j l«T Havnotam je tudi modistovsko podjetje. ~T*£U
sEaBaBJBlB
Zdravilišče Toplice
lloleiijnKe želesnlce H»"*<»J» Straža«
Akratoterma z 28 — 81 °R. jc posebno za pitje in kopanje pripravna in nspelno delnjoca pri protina, trganju, lsohias, nevralgiji, kožnih in ionskih boleznin. Kopalni basini in poroelanove banje. Udobno opravljene sobe za tujoe, Igralne in drnžblnske sobe. V najbližji okolici senčnata sprehajališča in igrallača.
Dobra in cenena restavracija.
JŠ«ezoi*a ocl 1. miiJM   do 1. oktobra.
Prospekte in razjasnila pošilja zastonj
(488—3) kopališka uprava.
bi
^■Kuverte s firmo^
priporoča po nizki ceni
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Št. 4244.
(520-2)
Y E <l ■ i J t je i2praznjena »lužba
proTizoricnepa deželnega živinoziravnika.
S to alužbo združeni so dohodki letnh liOU pld., in sicer je v pokritje te svote zagotov|j»n iz deželnega zaklada znesek 300 gld , iz občinske blagaj-n ie v Idriji zutsek 400 gld. in za dobo 41 a let iz državnih aredatev znesek 200 gld.
Dotični živinozdravnik je dolžan brezplačno ogledovati živino in meso v Idriji ter ondi bresplačno nadzorovati živinske eemnje, v ostalem sodnij-skem okraju pa proti princemi odškodnini po dogovoru z dotičnirai občinami.
Prosilci za to službo pisljejo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, znanji slovenskoga in nemškega jezika in o živinozdravniški vsposobljenosti
do konce aprilu S****-. 1.
podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega.
Ljubljana, dne 8. aprila 1897.
Do I. {unija In od I. septembra stanovanjske tarife za 25 „ znižane.
Zdravišče_
Krapinske Toplice
na Hrvatskem
od za^orjanske železniške postaje , Zabok-Krapinske-Toplloe" oddaljeno za jedno uro voznic bo od,»rte od 1. aprila do konra oktobra. 30" do 35 R. gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo proti protlnn, mišični in olenski revmi, in njih poslodlčnlh boleznih, pri iskii, novralgrljl, kožnih bo-lezntb in ranab, kronični Brlghtljevi bolezni, otrpnenja, kroničnem materničnem vnetju, eksudatlh parinterinslnih veaui. Velike baslnske, polne, separatne kopeli, kopeli v marmornatih banjah in tuftne kopeli, Izvrstno nrejene potilnioe (Badariji) masaža, elektrika, sved. zdravilna gimnastika. Priležna stanovanja. Dobro in nu drage gostilne; stalna topliika godba, katero oskrbuje godba o. m kr. pos-pelka nadvojvode Leopolda it. 53. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vozijo slednji dan omnibnsi v Zabok iu Polčane. Kopališki zdravnik dr. Pavel pl. Oreskovio BroSttre dobo v vseh knjigarnah. Prospekte in poročila pošilja
(537—1) kopališčno ravnateljstvo.
NemfckH trgovinska bis*, ki ima na D denjskem večje itrvilo BtarejSih t.-riatev, ki R>- ni*o poravnane, N i v »vrbo izterjanju rt oprti v z ezo s kakim snspodots odvetnikom, i< kako pisarno ali kaki i. komlsljonarjem. Interesentom, ki iinajn spretnost v hrtsvj • vin ju in [ uanajo razmere, se nadi prilika za prav dober zaslužek. (513 — %
Ponudil.- v asai lki BS JSSJil■ ■ refercnrijami naj se pošiljajo pod iifio „J. 125." Rudolfu Mosse-Ju v Augi-burgn
Staro  i renkuftei i. dijet. kosin. sredetvo mamazanje;  ta oja-renje in okrevanje kit in mi&ic rlovefikega telesa.
Kvvizdov fluid
znamka kača i fluid za turiste).
Vporabljajo ga z uspehom turisti, koledarji in jeidcci va ojačen)e m okrepćanje po večjih turah.
Cena 1 , stekl. 1 ffld. sv. T., 1 a »teki.
gli. — 60 ar. v.
Pristen se dobi v vseh lekarnah.
Glavna zaloga okrožna lekarna v Korneuburgu
{Ml)
pri Dunaju.
G (3)
^rotl
1.1» -1111 in nabodu, osobito dere, proti hini I aru | u. t>n|ex> nlm v »iiiiii. /riniicii in mehurju  priporoča se najbolje
I« 4 M O S It I
rimski vrelec.
Naravno prlHtun iiHtoeen.
Najfinejša namizna voda. (3344-19)
Zaloga v  1.1 u i» 1J»111 pri M. K. Nnpan-a, Dunajska cesta ; v Kranju pri F. Dolencu.
Varstvena znamka
Največje skladišče
raznega semena
n. pr : ucniAko, Atislerake. Inkarnat, t u r-ake in lnnnl\l« c detelje*, raznih vrst pesi-tK'tfit Nt'iiioiitt, splošno znano kot najboljša krma za živino; t i-h v im-j^h Nenicua za suhe. mokre, peščena in glinovit" travnike; velika izhera Nemcna ta siiluto. humare, fvotcrAfl), zeleno, Hla«lkl fižol in v.«e drugo vrste Nemena
za   a « 14 11 i: i < 1   — Proseč   mnogobrojnoga   pose ta
(277-9)      UPeter X_.a-ssrxiin.
l>r. I' r i <I <* ■*i !h «i   S    nj.; I«> I-m
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrla nj»no deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejse lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim Mjl potem kot balzam, sadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer i njim obraz ali drugi deli polti, loeljo se *e tlrutrl dnu ne« anatne luskine o«l polti, Ui puštano VMled ti-ua elato beln in nf/im.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-sAve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nefnost in čvrstost; odstrani kaj nag. o pege, žol.avort, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge nesnažnosti aa polti. — <'• na vrču z navodom vred Kld. 1.SO.
lJ>r. I'r Ulerl Ia i\  B,<<iifrlel-M
BENZOE-MILO.
Najmilejse in najdobrodejnejse milo, sa kožo nalafič pripravljeno, 1 komad 60 kr. (329—4)
Dobiva se v LJubljnnl v Ub. pl. TrnbiVoiv -\m> lekarni in v vi*eh večjih lekarnah. — PoStna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, \.
V najem se odda takoj ali s 1. majem
lepo stanovanje
s dvema sobama in pritiklinami, pot<*m
skladišče (magaciti)
na Tržalki osatl it. 12. — Več pove Ivan Mthl»Tr. Krojaške ulloo it. 4.
Tovarna
! ovčjevolneno sukno
I JULIJ VV1ESNER 8 Co.
v Brnu
I (345—7) je
prva na svetu
ki nt sahtevanje razpošilja brezplačno in poltnine pro. sto vzorce svojih pridelkov v damskih lednih saknlh in prodaja blago ns metre. Ker se ogibljemo blago tako strasno podrasujučerau prs-kupovanju, kupujejo naši odjemalci ca najmanj 3S° ceneje, ker naravnost is to. varne. Prosimo si naročiti vzorce, da se prepriča.
Torama ta OTcjetolneno sukno
Julij VViesner & Go.
Urno, Zollhausglacis 7/106.
Spomladim lodno sukno od 25 kr. metsr naprej.
i
Ljudevit Borovnik
(109) —J<™~ ' (H)
puškar v Borovljah (Forlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vaaakovrstnih puaek
sa lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predela)«* stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravil* in jih točno in dobro irvrftuje. Vse pnske so na c. kr preskuftevalnici in od mene presknfiene. — Hmtravaal Otnlkl laatonj
a a
•a
Žt. 9363
(478—3)
Razglas.
Komisijsko ooleioTanjB in razreflovanje konj
katero je zeukazalo c. kr. ministarstvo za deželno brambo vzajemno s c. in kr. vojnim ministerstvcm za 1 to 1897 vršilo se bode za okraje mesta linb-ljan»kega lin« 3. lik i. niklja leto* dopolnilne 1111 živili-kIh tn tr^u iiolrjg UlttVillee na oddelku za kon e v sledečem redu:
i'i •• 3. maia dopoludne ob devetih za L okraj (šolski del);
dn6 8  maja dopoludne ob desetdi za II. okraj (Št. JakobaU del);
dce* 3  maja doiolndne ob polujednajstih za III  okraj (Dvorni del);
dn«'* 3. maja dopoludoe ob jednajstih za IV. okraj (Kolodvorski del);
dno 4 maja dopoladne ob devetih za V. okraj, (pr»dkra)i: Hradeckega vas, Kurja vsa. Havptraanca, Ilovca Kar lin -ka zemlja in črna vas);
dne 4   maja dopoludne ob detetih za VI. okraj (Vodmat). reda ne je strogo držati.
V obližji označenega kraja ni dovoljeno vozove poščati.
Ako bi ne bilo mogoče kakega konja pripeljati v pravem času k ogledn, je vzrok naznaniti mestnemu magistratu ah pa komisiji
Za konje, ki no oproščeni predstave in za žrebeta, katera v tekočem letu ne bodo izpolnila četrtega leta, prinesti bo spričevalo v zmisln § 7 ministerske naredba z dno 18. marca 1891, št. 35 drž. zak., obsegajoče razlog prostosti in izdano po dveh p. sestnikih, katerih konji se predstavljajo.
F'osentmki konj so op< zarjajo, da je vse premembe gleda konj, ki se dogode v ča8u mej naznanilom in pa mej razredbo konj, t. j. za 1, 1897 od 16. aprila do vštetega 4. maja, naznaniti mestnemu magistratu.
Za popisovanje konj in »ozo* vročili se bodo posestnikom popebni po pisovalni listi   katere jim je vestno izpolnjene vrniti magistratnemu ekspeditu vanj tlo ilin- *«SO. nprlla IftoN.
Iz opazk na t* h listih je razvidno kateri konji so oproščeni vsakoletnega naznanila in kateri od predntavs za razredbo.
Posestniki konj   kateri opusti pravočasno naznan ti ali predstaviti svcje konje in se ne morejo dovoljno  opravič ti,  se kaznujejo v zmiHln minister skega ukaza z dne  30. septembra  1857,  drž. zak. št. 198, ali z globo do 100 gld  ali z zapore m do 20 dnij; vrbu tega pa imajo plačati vse stroške poznejšega razredovacja.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 1. aprila 1897.
8888!
Bartosch-ev zobni cement
za samoplombiranje votlih zob.
S tem Bralstvom, ki je preekušeno že več nego 20 let, si lahko v-Hakdo brni truda po navedbah porabnega navodila naredi zobno plombo, zatorej ee isto posebno tam, kjor nedosUje zobozdravnih specijalitet, more označiti kot. dohrodoBcl pripomoček /a daljše olintnjonje zob, kakor tudi kot ponioček zoper zobobol.
< «ii a: 1 mi C141 €Mli hinnli 1 ^lil.
Dobiva to pri (337—7)
J"osip%x TRToiss-TB. (lekarna pri zamorcu) DUNAJ, I., Tuchlauben 27
Iceilco r "v večini lekarn r\a, Klrsinjals^m,
izvanrednemu občnemu zboru
posojilnice v Radovljici
registrovane zadruge z omejenim poroštvom kateri se bode vrSil
dna 4. maja 1897
ob 3. uri popoldan v posojilniških prostorih.
a Bledečim dnevnim redom:
Volitev jednega  člana   v   nadzorstvo   in   eventualno jednega člana v ravnateljstvo.
(r>38j Ravnateljstvo.
Tri tisoč od 1-1'50  visokih močnih in jako koreninastih
orehovih drevesc
se odda proti iiplaČilu 1 ^rlll. zik 9S liOSOV« pri čemur so tisteti že troški za zavijanje in prevažanje drevesc do kolodvora, oziroma do poštnega urada v Ljubljani.
Zglasila vzprejema, dokler je kaj zaloge, C", kr. tlCm žHuo K'oztliio itađzorati o v Bijuliljnui.
Zglasilom je priložiti istočasno dotični novčni znesek.
C. kr. deželno gozdno nadsorništvo.
t M 2)
L Luser-jev ofoliž za turiste.
<.»►!«'»«•   in liltro
vajoče svadstvo proti Kurjim siesom, /ui;in. na podplatih, petah ia j?
upu- y^xs ^p*
A
Veliko priznalmb
pisem jo na
irlarni ratpoiiljaltlici
drugim trdim prHHkuui      >• •   . c
kofe' /:£0^<s
4^^y^ L. Schwenk-& lekarna
Prisitoii Hfimo, <"e imata navod in +F^r    oblii varstveno at-amko in t>odpis, S V vv/    ^' i° 1,1 aravonj torej oi-j h« pasi in zavrne vas mani vrodn« pinarcdV*.
i T HI. n v 1.1 ■■ h i I on I : J , Mnvr, Mardebichiiiger, U. nI, rrnkocty.O.Piccoli,L. Oreeel; v iCu*i«»ifoveui S. pl. Sladovio, F. llaika; v Ksamnlka J Mofinik; v Celovei A. E^or, W. rhuruiw:ilil, J. Birnba-cber; *• Ur«Mnh A. Aicb-Ingsr; v Tr>rii In* Kuri »f.koin) C. Menuor; * i!«»!fMUu F. Schola, J. M. Štadlcr; v Oorlol U. B. 1 niitoiii; v W«»lf»-b«*r£" A. Ilutb ; v Kr«. ■i ji i K Savnik; v itml->;«»mI C. E. An<lrien; v I«5rifl JoBip VVarto; v R«%dovl|lel A. Boblek; v ivi i i K. Gela ; v fJr-
im..... r:   F. I.i
B
8u8;p"    Razpis službe.
Pri deželni blagajnici  kranjski v  I.jubijani
ispraanjeno je
mesto praktikanta
t adjutora letaih SO O gld.
ProSnje ca to mesto naj ee pošljejo do 15. maja 1M99. I rtu podpisanemu deželnemu odboru z dokazili o starosti, o dovršitvi kake sredn e sole, o znanji slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter v veeh drugih merodajnih osebnih razmerah proeilčevih.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 14. aprila 1897.
Popolne strojne uprave
ca (106—14)
parne opekarnice
dobavljajo kot glavno apecijaliteto
Friderik Wannieck & Comp. tovarna za stroje v Brnu (Moravsko).
= Nad 800 tovarn instaliranih. =
Q3T
Prva kranjska izdelovalnica Mih bicikljev
Josip Kolar
Selenburgove ulice št. 4
in
0«1   1. Illlljll <llll|o
v poslopji Htarc poste.
Najuljodneje javljam alav. p. n. občinstvu, da imam v zalogi
kolesa (biciklje) svojega domačega izdelka
in jih priporočam vsem kolesarskim prijateljem in vseui, ki domačo obrt radi podpirajo.
Za vsako doma izdelano kolo jamčim dve leti.
I m-.'in pa tudi veliko zalogo najfinejših ang-ležklh Ln dunajskih koles po nenavadno nizkih oenah.
Ker imam sedaj urejeno delalnico za nova kolesa, zmožen nem kolesa prenare-Jati, ponlkljatl ln lakirati, lz starih nove narejatl ln Izvrševati najtežavnejša popravila najbolje ln najtočneje.
Zamenjavam tudi z ugodnimi pogoji nova kolesa s starimi.
Z veleBpostovanjem se uljudno priporočam
058-7) CFosip Kolar.
iibjiibims*, -s, . (499-2)
% dllCIll 1. Jaini*urja INttfc. 1. stopi v veljavo zakon z dne 25. oktobra 1806, drž. zak. štev. 220, O direktnih personalnih da* klll9 glasom katerega je plačevati tudi od obresti hranil ulit vlo^ priito«! ninski davek (Rentensteiier) z *Vi%»
Hranilnice imajo dolžnost, da odtegnejo ta davek od obresti pri izplačevanju, če se pa obresti ne vzdignejo, da ga odbijejo pri poluletnem pripisovanju k glavnici, in da ga odvedejo davčnemu uradu.
Vsakemu, ki ima pri hranilnici n. pr. glavnico 100 gld. naloženo, in je dobival od nje doslej na obrestih
na leto.................. 4 gld. — kr.
so mora toraj odtegniti na prihodninskem davku   —    .   00 , tako da bi prejel le............ 8 gld. 04 kr.
Če bo pa ukazano, plačevati od prihodninskega davka tudi deželne in občinske naklade, ostalo bi vložitelju od 4°/0 obresti samo približno o* gld. 00 kr.
Z o/.irom na to jo društvo kranjske hranilnice da se ujed-novi poslovanje, sklenilo prevzeti v saiiioplaćevanje prlltOtllllllNkl davek in nanj morda pripadajoče občiuske in deželne doklade, zato pa obrestno mero za hranilne vlo^e
o
o
nlliie vlogge
od 1. januvarja 1898.1, najrej na 31
znižati. m
Vložitelj bode toraj dobival ravno isti znesek na obrestih, kateri bi mu ostajal, če bi bile obresti kakor doslej odmerjene s 4%, a bi moral sam od njih plačevati prihodninski davek z dokladami vred.
Vodstvo kranjske hranilnice.
Ljubljana. 30. marca 1897. wf
Najboljši fabrikat:
L tranjsti lanenooljnati brni
I. kranjsko čisto laneno olje Siccativ-firnež (sušilo)
priporoča najceneje (iao—22)
Adolf Hauptmann
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lata in tleja
v lijiihljniil, im Sv. Pe<r« cesti.
'm
»m
C
s!
St. 2525.
(474—3)
Prostovoljna jayna dražba rnflnika železa.
Iz zapuščinske mase v Železu I k Hi zamrlega Frnueeln Oaftper« ml*- razprodajala se bo pri enem samem roku
dne 26. aprila 1897.1. dopoludne od 10.—12. ure
pri tem c. kr. sodišču prostovoljno na .">«>.ov£s g;hl. IO kr. cenjena polovica rii<lii l&kega telti, vknjižena na Franceta Gasp^rsič v tusodni rudarski knjigi snb tom II. fol. 503 „Kisensteinbergbau in Kopitovgrič" (ležečega v sodnem okraju Vrhnika) z vso k temu rudniku pripadajočo ruda-rijo, zalogo železne rude in delavne priprave, kakor tudi s svobodnimi rudo-8led» (Freiscburfe).
a) št  rud  tela 230 5 ex 1894 od mesta, kje" se zložite gojzdne paicele št. 1735 G. A., 1935/h, 1735 o k. obč. Sabačevo in 7 // na 200 m;
b) št. rud   dela 2306 ex 1894 od mesta zložitve  gojzdnih parcel 1735/a, 1735/c in 885 d kat. t bč. Sabačevo;
c) St. rud. tela 2307 rx 1894 od mesta zložitve parcel št. 1939, 1940 in pota pare. št. 1740 do 9 h na 200 m;
tf) št. rud. tela 2308 ex 1894  na mestu zložitve gojzdnih parcel 1740, 10*6, 885 1 kat. ob'''. Brezovica na Kopitovem griču do 14 // na 15 m;
e) št. rud. tela 2309 od severnozahajnega vogala hiše št. 2 v vasi Drašča občina Viševce v 22 h na 200 m;
f) št. rud. tela 2542 od severnozahajnega vogala hiše št. 2 kat. obč. Borovnica v 21 h na 2f>l vi;
g) št. rud. tela 2548 od severnozahajnega vogala hiše St. 2 kat. obč. Borovnica v 7 h 300 m.
Vse počez v smislu §. 930 d. z. se bo klicalo za cenilno svoto 50.028 gld. 10 kr. ter oddalo največ ponujajočemn tudi pod cenitvijo, ako ee ne bo več doseglo.
Vsak kupovalec ima položiti 10% vadium 5000 gld. — Polovica izku« pila je vplačati tekom 3 mesecev, preostanek pa čez 6 mesecev in sicer pri c. kr. sodišči v Škof/iloki.
Kupec je takoj po pritrku zavezan, okr. sodišče v Škofjiloki, kot zapuščinska oblhst po Fr.inc Gašperšiui si pa pridržuje 11 dnevni rok za odobrenje prodaje.
Po dopolnitvi dražbenih pogojev dobi kupec pravico za prepis v rudarski knjigi.
Upnikom se vknjižene pravice nikakor ne kvarijo. — Ljubljana, dne" 23. marca 1897.
Kodevar m. p.
S i niti nt hal ni. p.
^ it j it IIHUilO s .1 s bi <»< i s t <l
. • .1 1 I l. II s n n .i  T.  II U I \ I * J i m 1
Odlikovani!
Tomaževa fosfatna moka
iz čeških in nemških tovaren za Tomaževo moko je najuplivnejše in najcenejše fosfornokislo gnojilo.
Jamči se, da lina v sebi 15 17 odstotno citratno raztopljive  fosforne kisline in 28—100 odstotkov
line moko.
Za mboljšanje zemlje revne na loafornl kislini, sa vsa žita, okopalne in oljne rastlino, za vinogradu, lmielno in zeleujavsko nasade in posebno ca gnojenje travnikov.
Freka&a glede im poznejši vpliv vso snperfosfate.
Jedva nedostajoča množina citratno raztopljive fiiHforno kisline se povrne, ceniki, Btrokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago.
Vprašanja in naročbe naj ae pofiiljajo (42—12)
prodajališču fosfatne moke
čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi
Mariengasso 11.
568449
D9B
MMOSul
t
»" i > ■ . « ■ < > NI
zalog-o 4%
m^l^^k^Jpriporoča
>^*C J. Soklić.
r
Prej
Ž J. Zor
Alojzij Erjavec J. Zor
(is)       čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3
priporoča so prepast. duhovščini in slav. občinstvu za obilno  naročcvanje r»zno» "5 vrstnih ol»u vu I« katera izvršuje ceno, po&teno in iz zanesljivo trpežnega nsnja od  najfinejša  do  najpriprostej&e obliko. ^1 Mere se shranjujejo. Vnioijim naročilom ^     naj se blagovoljno pridene vzorec.
oderci
izvrstne facone, 81 I If M najboljši izdelek
S (10) ii.. (<-,.,. ^ url
ALOJZIJU PEriŠCHEgj
Prod škofijo 22, |wbg mutne lii
J
j Pijte duinaci liker j
j iz planinskih zelišč
„Triglav
ta*
ki KClOfleC   ■_ i • i'   Iti liri'|M » ■
in dobro i»i|i> > zi»nJu
Jm Kl a u ur v L ubijam.
X^T3.rxl^:a- Toni v loilitiitfii št. :s
priporoma p n. občinstvu, zlasti gg. posestni kom konj in vozov, svojo
kevaško obrt
izdeluje vsa v to stroko spadajočM dela, posebno priporoia gg. hišnim posestnikom £
vozi stavbe
ter jamči za dobro delo in točno potrežbo. i
HENRIK KENDA
Ceneni lepi klobuki za darne.
Vedno zadnji' novosti, l*«. prm i j«
se urno iti prav po ceni.
Hodni žunndi fritulo iu ifchuij.
(93)
LJUBLJANA.
(m
Velikonočna darila! Frid. Hof f mann
urar v Ljubljeni, Dunajska cesta
priporoča svojo naj već jo s&logo vseh vrst
ur
slatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakortudt
3tenskih ur, budilk in salonskihur
vse   le dobro do najfinejšo kvalitete po nizkih oonah. Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih urah vedno v zulog-i. 23 Poprave se Izvršujejo najtoduojo.
< JOSIP REICWl|
4 likanje sukna, barvarija> j in kemična spiralnica ►
< Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4^
4 se priporoča za vsa t to stroko spada- k, J -24) joča dela. *
" Postrežba toona. — Oene nizke, r vv^vvvisrvvvvvv
atsass»M>a»ai«.«,a.a,«>.p
Ljnbljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval jw
lastnega izdulka  za dane, gonpode in
otroke je vedno na iz bero. Vsafcerfina naročila  <zvr9ii|ejo se točno in po nizki ceni. Vso mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ie vzorec vposlati.
nnrmmimmifffim
Hugon Ihl
v Ljubljani, Pred škofijo hiš. štev. 2. Zaloga
suknene ga in manu-fakturnega blaga.
r-vi ca
Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov
J. S. BENEDIKT
đstanovljeno  I inhtianci  Pri „predici 1830.      LJUUlJdlia   pri krlfu".
Ststri trg- št. n_ ©. 36
Prekupovalcem tovarniške cene. Ceniki se pošiljajo brezp'ačno.
Puškar in prodajalec biciklov.
FRAN KAISER
V U ubijani
Šelenburgoveulice 6.
„ (OT) Najboljše nrejena
^   <?r delavnloa za popravljanje bloiklov ln Šivalnih strojev.
% Ljuhl jana, Iiančiškaiiske ulice 4. {
J Pleskarska mojstra c. kr. državne in I " c. kr. priv. južne železnice. \
* Slikarja napisov, 4
H   stavhlnika ln pohistrena pleskarja. |
I Tovarna za oljnate barvo, lak J in pokoat. (34) S
Zaloga orlKlnaliM'K«« karboll n« |a. ~<
f   MaSčoba za konjska kopita in usnje, jf
I Največja izber najnovejšega""*
svilnatega blaga
orno iu  liiftr* itsto,
za eele ubleke in bluze* priporoča l»o       n I Ji I s ii conah (35)
ji  Alojzij Persche _
|; Pred Škofijo 22, ooleg mestne hišo. ||
Sobni slikar
Poljanska cesta 72
Sobnislikar
Moste
»sszl
izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, kolikor m o vročo
nižjih cenah,
(.'8' Za ukusno in trpežno delo se Jamči.
Naročila pismenim potom: Moste it. 33.
■ H ir^aa^iiKS^ngBK
J. J. NAGrLAS
Ljubljana (2()| Turjaški trg štev. 7.
y   Ljubljana, H^i.'hjjs.}u cesta Wi$.
Tovarniška zaloga
i šivalnih strojev ■f^v. in velocipedov.
Ceniki zastonj in franko.
Igri. Fasching-a viove ključavničarstvo <37>
Poljanski nasip št. 8 (Reiehora hisa)
priporoča svojo bogato zalogo
»tcdiliTiIi ognjišč
nsjpviprostejllli, kakor tudi n»|fl-nt |miIi, z žolto m. • i j.. ali mesingom montiranih za obkludu a počnicami ali kahlnmi, PoprSf IJuiiJn i.ii -*> ln po eeul.   Vnanja  naročila se hitro izvrže.
*    ^*/'   . mn „"
Auto li Presker
Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv, Petra cesta št. 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gfospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivih liavelokov itd.
Obleko pO mori se po tiajnovejsih usoroih in po najnižjih cenah soliilno in najbitrtje izgotovljujo. i-'i1')
ntl chanik
(38)    Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani
i?.«l<*luj<- ln |M»i»rnvlJa
Ni volno    Hlrojo    in   VOloOi* 1 pedo ter se priporoča p. n. občinstvu | za i/.vrSeviinje v DJSgOVO stroko Spadajo-čih del in popravkov po najnižjih conah. Vnanja naročila m točno izvrnujijo.
±±tx,±±*±±±*±±t±±t±±±±±±±t±. ±±±t±±~±iL±t.±±±±±±±*L±*L±±±*±±x j*jitiKni»jmM<*^^
puškaj^ \-   B i i ib i ^ S j ji ti i
Židovske ulice št. 3
priporoča svojo bogato zalogo
orodja -s.i%< lo%' Ju f»Nclin«» var« ^ iiohI.   Nirfljivit  i h   isolreli- j'; ntIii /,a lovec. (81)
Popravki se Izvršujejo v moji delavnici.
Pekarija
Slaščičarna ||
X^r4a» Detter
Ij5-u."fc>ljsLn3t, Stsiri trgr štev. 1_. Prva ln najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pn priporočam svoje izvrstne slaitio-reziilce in nil»tiliilee, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (32) Oenikl mastonj ln poitnlne prosto.
J
Jakob mm
vljniiljani, na Starem trgn št. 21
postmza točno z  naj razno vrstnojal ml fttirlkrat na dan svežimi, n.knanlm.1, zdravimi ln slastnimi
v slaščičarski in
(891
pekovski obrt
■padajooiml Izdelki.
Ta je dobiti vsak dan domačo potvico, vseh vret kruh
na vago, ržen kruh in prepe
čeneo iVanille Zwiebaok)
WRAOSPmMA KUCHYN£
j|0ggi-|eva Julmu zabelo je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slab* mesna juha itredno krepka — malo kapljic 7adoS£a. V izvirnih steklenic h od 50 vin. naprej je dobiva v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicah. Iitirne atekleiilčlee te a Jlugicl-jevo »belo n»J<'eii«*|t» uMpoln|o|e|o. (4H»>
^ Pozor!
Že od 1.1830 obstoječa
tovarniška zaloga pozamentirskega blaga in raznih uniformskih potrebščin
J. S. Benedikt-a
v Ljubljani
objavlja a tem slavnim gasilskim  društvom ol dimi-
njegit dne
"v no\ri<v# /:ni/:aiio cene
sa gasilsko znake na prijazno znanje. Cene se raznrae-f.iju pri naramnicah  kompli t im b krono in črkami z lO popusta na korist zaveznemu odboru gasilskih, društev kranjskih.
1 par naramnic za stotnika. .  .  .   gld 1 60 ,   „    naramnic za stotnika namestnika............ „   1 50
m   „   naramnic za četovodjo, blagajnika, tajnika in pobočnika     r   1 40 ,   „    naramnic za  Četovodjo, bla gajnika. tajnika in pobočnika
namestnika........ r    1 30
, „ naramnic za vodjo oddelka . , 120 t   „    naramnic   za  vodje oddelka
namestnika........ „   1 10
-a   yi    naramnic za moštvo  ....     „ — 60 1 gasilska čepica z velikim emblemom............ , 130
lstotam velika zaloga najboljše vrste
uniformskih rokavic, dalje kravat, s kovinami in zlatom vezanih ovratnikov in čepičnih emblemov, signalnih vrvic, sukna za egralizacijo itd. in najbolj fine cevi za brizgalnice po tovarniški ceni.
Na  /i« li i <-\im|«   <i«' pri i- li  predmetni Mpecl |eluo ■ut*to%iJo nt* j nižje cene. (471—3}
4
i
ckolandsho-ameriška črta.
Paru iki vozijo po Ikra t do 2krat na tedea
iz Rotter&ama v New-York.
Pisarna ra kajute: Dunaj, I,, Kolowratrlng 9.
Pisarna u meJLroi: Dunaj, IV., Weyringerg. 7 A.
1. kajuta:
Od
Od
1. aprila do 81, oktobra . . 1. noveinhra do 31. marca
II. kajuta: 1. avgusta do 15. oktobra „    IG. oktobra do 81. julija. . *) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in ele ganci parnika. ^92—8)
mark 290—400*) „ 230-320
.....mark 200
180
Največjo izber elegantnih
solnčnikov
priporoča po najnižjih cenah
jLs. JVIiliuscri
Mestni trg it. 15.
(411-5)
Pristno Brnsko sukno
i „ • = - -
— t~ a
r   - _Z
1*1
7W N|M»llllllll in polcij«*.
Kupoli H'IOm <lol<r,||(l. I.NO ii «11> !»»-•-eu  popolno   nm<*ko|i£l.   o.— Ie »olfjSe
obleko (nuUiij-»    l||l«  7.75 ir. Ilue hlače lu telovnik) k1. o.— la Hiii-|š<> HUne Huuio       | «1. IO.50 Is najlln.
Jedcu kupon za črno Hulonsko obleko k'<1. io*—, kakor sukno za površnike, turistski loden, najfinejše grebsnins in vse drug.i vrste sukna razpošilja po tovarniških cenah kot rodna in nolidna najboljše znana zaloga tovarne za sukno       (,'272 —10)
Vzorci brezplačno ln poštnine prosto. Jamči
se za pošlljatev po vzorou. I'goilnoHti,  naročati  blago iiariivnusi pri gornji firmi  v  krujii   (nvnrue,  so  precejšnje: Veliku i«i»or, vedno novo blago,   določene najnižje cene, najpozornejsu izvršitev tudi manjših  naročil itd. itd.
m
mm
BACAO
I i.
*° K
m
i 3.
1
ILST Od   leta  1B68. so ~3Ž3a Bergorjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah,   Švici itd  proti poltntm boleznini,
slasti proti
vsake vrste spuščaj em
uporablja z najholjlim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-novetia mila kot higijoničnc.M srodstva za odstranjenje luskinio na glavi in v bradi, za Oličenja in desinfek-cijo polti jo takisto iplolno priznan. Iler-K«r|«*vo kotrutiovo milo ima v sebi 1«» iiiUtniliin leNue^u kotraiiH in se razlikuje bistveno ...I vseh drugih kotrano-vih mil, ki si> nahajajo v trgovini. Da se pride si«-puri jnin v okom, sahtevaj izrecno ller>{«*rJ4*v«» loitriuiovii milu, in pazi na zraven natisnjeno varstveno snatnko. Pri neua«lrttvl|lvili polt-nili koloUSih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kolrmiovii milo za odpravljanje
nesnage h polti,
proti BpuiCajen na polti in glavi pri otrocih, kakor tndi kot nenadkiilj.no kosmeti&no milo ch uuilvunje ln ku|inuj«> /i» \-.i 1. ti n ii j o rubo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je .'!.r> mlst. glicerina in ki je fino parfutnovano. Cena komadu vsalic vrste z navodio m o uporabi 35 krajo.
Od drugih It. rt;«r J«* Ih iiitMlielimku - kusui«--lU-uili mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo; Bonaoe-uulo za fino polt; Imraksovo milo za pnSče ; kurbulMko nillo sa nglajenje polti pri pikah vsled kos in kot raskulojoča mila! Ufrj»erjevo siurekoi t» - 1«!'«.-Nio milo ao umi vonje iu toiteto, Bernetjei o milo
zu nt-i.no oftroliJJO ileb«i ( - ■ kr.); i«Jii)»iio.....H<i
proti mdečlci obraza; milu za !»»•»;«" v obrazu jako nčin* kiijoi'e; tanlueko milo za potne noge in proti izpadanju las. aobno milo, najboljše sredstvo za čiščenje zob. Glede vseh drugih IterjrerJ«-v I Ii mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Her^erjevia mlin, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (4l>7—3)
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, <i. Piccnli. ,). Sv ob" da in tJ. pl. Truko.zy-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem.
G. J. Steingaesser & Co.
M/ltenberg ob Menu, Bavarsko.
i* - i      ~ .
Ustanovljeno 1817,
(269—6) ini;.
Sozdna semena. Senozetna semena. čPoljsha semena.
Sušilni zavodi za smerečna temena, z zračim kurjavo in parno vršbo.
urar v Ljubljani JLH 1*c 11^ %S tKltMl urar v Ljubljani
l^Eestni txgr štev. 25, nasproti rotovžu.
CD O
'o?
rt
CD
'S?
CD O
'S?
Pozor
znana dosedaj kot nallioljiiu in ua|prll|abiiejMO, pridobila so lotos iiajre« |«> nov«>Mll in zanimanje postalo ju asrea veliko. Kot «lu\ ni austopnllc zu KrHiiJMko pHporočam jib v prvi vrsti in najtoplejše Tudi imam v zalogi prav dobre izdelke iz drngih tovarn, kakor đastajsjli e lu anf(leske ..liorlr-* po neuni it.ino ni/Uiii <.nuli.
^ RadoToljno zamenjava hi lndifnoTa kolosa s starimi. )<y
Dsojam si slav. občinstvo posebno opozarjati na Bvojo nuj>4M'<)o ialoKO
žepnih iu stenskih ur, verižic, prstanov, srebrniue, zlatnine.
Vsa popru \ h u lavrae ne točno In ceno.
K svoji trgovini pridružil sem fie kot novo zalogo nuj bol (ae
šivalne stroje
za šivilje, krojače in čevljarje.
V zalogi imam
najfinejše Izdelke po jako nizkih oenah tfL\V~ z ja.zaa.stTrorsa.. ~30jC
S. o
CD
B
a.
C/K CD
■E
O
CD
Mehanična delavnica se nahaja na Poljanski cesti štev. 31 v lastni hiši
katera vzprejema in izdeluje vsn, tudi nu | limj-.it  popravila koles ln slvululli atrojev. (453—8)
lstotam otvori! bodem tudi s 1. aoriloiu t. I. Izvtviballšče ali so So /a učeikje kolesarstva
katera bode VNakrmu novem n naročnika breaplnčno no razpolag-"'
Priporočam so za obilen obisk najnljndnejse
3STo^rl ceixllKi so brezplačno razpolago.
BBHB
V notarski pisarni
dobi izurjen in zanesljiv pisar takoj službo.
Phl&l po dogovrttt. Adrnsa sa izve pri nprav-nintvu „Slnv. NarodaJ, kamor naj ee tu<!i pismena ponudbo po*l,»-jo. (5*8-4
9
i i
i
i i
d
odpravi v 7 dneh popolnoma (831-14)
ilr. C'Ih'InI ofl*-ia izborni neškodljivi
Ambra-crčme
jedino  ^oloio  učinkujoče  sredstvo  proti  pegam in za nlrpAnnje polti. Pristno v zeleno zapečateni!) izvirnih Htekleni(-:ih po 80 novč. ima na prodaj - 1 ■  m. Mii> i-jn I 4» I* it       ii v  I .|uiil i ii ii i.
••••
Sidro
LINIMENT. CAPSICI COMPOS.
iz Ittchtorjcvo lekarne v Pragi.
Priznano taborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., To kr. in 1 gld. nt* dobiva v vseh b-kaniah. Zahtevati najaa blagovoli tu aploino priljubljeno domače zdravilo vedno na kratko kot
Ricttterjev Linimant s „sidrom"
in sprejme naj t*e iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „Sidro". (.'i.'IOl—yt»)
Rioliterjeva lekarna pri
t
ou. (8801—W) L «r \J • zlatem levu v Pragi.
•O
>
••—J
$*sr* Najnovejše
za gospođe in dečke
iz l^:lc"lo-u.6iri^
priporoča z vele.opostovanjem
C. J. HAMANN
«.l.* \ ni trg **•
o
**
O
< O m
Najnižja cena!
,Danubia' kolesarske tovarne
AleHs. lliiliit
na Dunaji VII Harmannsgasse št. 29
poiujajo svoje nove prvorazredne 'Ji 1. modele, gospodske, damske iu de&kp roverje po najnižjih cei ah. Na zabtevanje se pošiljajo katalogi brezplačno in (410—f») poštnine prostu.
Mlad mož
ki slo voniki in Italijanski korespondoje in je sem-
tertja v|n rahh v za potovanja, sa takoj vzprejmn p>i MnkMu Popper, Dunaj, VIII. fiaj.ll!
Gotov in pošten zaslužek
brez glavnice in rizike nudimo osobam vnacega stanu n vs h krajih po prodaji zakonito dovoljenih, držav, nib. papirjev ln sreOk. — Ponudbe vzprejema Ludovik Oeaterreioher, VIII, Deutscbegasse 8, Budimpešta, v,;
„Zastonj".
Vsak, ki posije svojo natančno adreso, dobi proti malemu  povračilu in donesku  za carinske stroške
1 gld. 90 kr.
30 predmetov
in sicer:
1 rppulovano uro z verižico, za katero se jamči, da dobro ide; 1 prt-krasen ustnik za smodke; 1 elegantno kavalir--!... kravato za gospode; 1 prstan i imitovanfm draguljem; t iglo za prsa z irnitovanim draguljem; "l mehanična gumba; 10 komadov finega angleškega papirja; 10 komadov finih angleških zavitkov; 1 'i m za -m" Ike in 1 predmet za porabo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo nar...' it. h tem, da jim Mago takorekoč na pol poklanjam. — Tudi vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi ura šla natanko in bode vsak priznal, da je to p«»«l»rltev. . I i um -/.t« l<»£rtt in rn/|iošilj»uiM- proti poštnemu povzetju, eventuvelno tudi če Be denar prejo vposbe, pri (l-Hi 1)
"Wiener Uliren-Ezport S. Blodek
i VVien, II 1, PlIert^orfkasM 3/jV.
Umij me vecder z dobrim Doerlng-ovl tu milom a aovo. Totem pri umivanju tudi ne hodem jokal. Vsi otroci se ž njim nmi-vajo in veft, da je tudi Tebi ziiravnik to priporočil. Torej prosim, ljuba man« ! Daj mi samo L0 kr. in grem takoj ponj. Videla bodefi, da ti pristno prinesem, ono, ki je na njem ,213) ,,S SOVO". 6 (2)
V Ljubljani pruda'ajo na debelo: Avgust Auer, Anton Krisper in Vata Pftrieić. Mencralno zaitnpHtvo -A. Motflcb A (o., Dona . I., Lngpi-k Nr. 3.
POUORE& SAVON
so
najpriljubljenejši toaletni predmeti
elegantnega svet;i. — Po njih porabi se doseže blesteče bela In brezporečno čista polt Koža postane baršunasto mehka in prosta vseh nečistosti]'   Učinek je presenetljiv in
neprekoden. (3i2<;—<*)
Garantirano nešltocLljiTrc!
I.lavuta isliigK im AvmI ro-Og«»r*ko : lekarna „pri sv Duhuu K. ToiiimJm
iihkIi ilnlU   A.  Wlllg«'r,   /aun Ii,   lliCH  Mt. 12. /ulovil   r.u   I I n •> 1 j lino :   l»</.liiu  leknnia   .pri   Mariji  1'oniii-iij* -,
IVI. LeuNlek, Iti—.»I j. v .1 riniti nI. I, poleg mesarskega mostu.
rBi «i»      m »v* »v* fv* los ril •A* (Ol »v* (©J (Vi •v' *v» roj (Ol *v* »A* (03 Ml »A* fv^» K» i «x» 1 «*»Y«y»Y«*»Y«y»Y«v»i «if»Y«x>Ynr»Y*ir» Y**» Y«y»Y«v»Y*ir»Y«ir»Y«*>Y«¥»Y«y»Y
Dr.M.Pirc
uljudno naznanja, da je otvoril svojo
odvetniško pisarno
r
v Ljubljani, Gospodske ulico št. 41
L nadstropje, na levo.
(.r)10—3) lv>
P. P.Vidic & Co. v Ljubljani
ponujajo |M»  lia|lli£Jtll  cenah VNltkokoli uii|o>fiio
zidarske opeke, zarezane opeke
(izdelane iz najbolje znane Vrhniške f<lino) z iraven spadajo^o
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa
lončene peči in štedilnike
(lastnega izdelka)
lito »v*« iveement
UDoTršls:! Portland-cement kakor vh« v stavhinsko stroko spadajoče predmete.
Najnižje ceno!!! (4«; -s>
P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da otvorim iluitcs, v so!>olo? IT. n|irilu t« I.
n.su novo "UL3?©j3r^_o gostilno
poleg svoje kavarne, v koji bodem točil izvrstno carsko pivo po lO kr. vrček ter rfMsli&iia tlninac-a vina.
Priporočam se p, n. občinstvu za mnogobrojni obisk ter beležim z odličnim spoštovanjem
Josip Kramar
(524—8)
kavarna i" iu gostilničar.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noli*.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"