/AVNQ TOŽILSTVO v L J^ PoRbJm plačana t sotoiInL Leto XI., št. 171 LJubljana, sobota 26. Julija I930 Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. (oseratni oddelek: Ljubljana, Prešei« nova ulica 4. — Telefon it. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana it. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. Naročnin, znaša mesečno 25.— Din, zg inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te. lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ni 3- Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Dr. Briiningova vlada se ne bo umaknila Ako ne bo imela večine v novi zbornici, bo to zopet razpustila in vladala naprej s pomočjo zasilnih odredb Berlin, 25. julija, d. V vladnih krogih pričakujejo izzida volitev z velikim optimizmom. Splošno prevladuje mnenje, da bodo zbrali Hugenbergovi disidenti na svojih listah toliko glasov, da bo imela dr. Briiningova vlada v novem državnem zboru potrebno večino. Vlada bo predložila novoizvoljeni skupščini, čim se bo le ta konstituirala v odobritev vse zakone vzakonjene z zasilno odredbo. Ako bi v tem slučaju vlada ne dobila potrebne večine in ostala v manjšini, bo ponovno skupščino razpustila ter vladala še v naprej s pomočjo zasilnih odredb člena 48. ustave. Proti tej eventuelni taktiki pa imajo resne pomisleke demokrati in levo krilo cen truma, ki priporoča sestavitev velike koalicije od Hugenbergovih disi-dentov pa do socialistov. Tej veliki koalicije bi bil predložen takoj po otvoritvi zasedanja nove skupščine poseben zakon o polnomočenju vlade za izvedbo finančne reforme, nakar bi bila skupščina za dalje časa odgodena. Berlin, 25. julija, d. V vrstah nemške nacijonalne stranke se nadaljuje z nezmanjšano silo popolen razkroj. Tako je izstopil včeraj iz stranke tudi dr. Rei-chert, ki je eden najuglednejših članov >Zveze nemških kovinskih industrijal- cev.« Po izstopu je poslal voditelju nemških nacijonalcev Hugenbergu pismo, v katerem pravi med drugim: »Javljam Vam, da zapuščam nemško nacijo-nalno stranko, ker ne morem nositi več odgovornosti za posledice Vaše politi ke!« Med ljudsko konservativno stranko, mladega Treviranusa in Seljaško stranko, minister Schieleja se vrše sedaj po gajanja, da bi tudi Seljaška stranka vstopila v novi Ljudski konservativni blok Hudenbergovih disidentov. Kljub veliki popustljivosti Hugenber-ga se doslej temu še ni posrečilo doseči volilnega sporazuma z voditeljem nemških narodnih socialistov Hitlerjem, ki odklanja vsako sodelovanje in je pri pravljen samo tolerirati volilna zborovanja nemško nacijonalne stranke in garantirati vodstvu nacijonalcev, da njegovi razbijači ne bodo razbijali naci-jonalnih shodov. V Turinški je postal politični položaj zaradi paševanja narodno socialističnega ministra dr. Fricka tako napet, da je vsak čas pričakovati krize turinške vlade. Vrše se že posvetovanja nemške ljudske stranke in Kmetske zveze, da bi obe izstopili iz vladne koalicije ter prisilile na ta način vlado k odstopu. Gandi se pogaja z indijsko vlado Pripravljen je preklicati navodila za državljansko neposlušnost, če bo podpirala indijska vlada zahteve nacionalistov na indijski konferenci Bombay, 25. julija, d. V anglešk'h krogih prevladuje prepričanje, da se bo v kratkem posrečilo indijski vladi skleniti z interniranim voditeljem indijskih nacijonalistov Gandijem premirje. Zmerna indijska nacijonalistična poslanca Tajsapru in Jajakar, ki sta bila včeraj obiskala Gandija ter jstala z njim več ur v razgovoru, sta takoj po slojem obisku obiskala posredovalce angleške vlade ter jim sporočila stališče Gandija o preklicu taktike državljanske neposlušnosti. Baje je Gandi pripravljen pričeti pogajanja z indijsko vlado, če bo podpirala ta na indijski konferenci upravičene težnje indijskih nacijonalistov po čim širši samoupravi in neodvisnosti Indije. Oba parlamentarca sta odpotovala nato v Allahabad, kjer sta obiskala druga dva voditelja nacijonalistov Motila-la in Nehruja, ki sta zaprta v tamcš-njih zaporih ter jima izročila Gandijevo poslanico, v kateri predlaga, da bi vodstvo nacijonalistov ustavilo akcijo za državljansko neposlušnost. Najsi so se nacijonalisti poslednje čase zelo pomirili, je vendar še vedno čuti iz posameznih krajev b večjih in manjših spopadih med nacijonalisti in policijo. Tako so napadli nacijonalistični delavci v Kalkuti neko prodajalno alkoholnih pijač, jo do tal demolirali ter izlili vse alkoholne pijače na ulico in jih nato zažgali. Policija je pričela z orožjem razganjati demonstrante, pri čemer je bilo več nacijonalistov hudo ranjenih. NOVA ELEMENTARNA KATASTROFA V ITALIJI Silen orkan v severni Italiji - Nove smrtne žrtve - Naraščajoče število potresnih žrtev - žalostne slike iz potresnega ozemlja Bivši diktator Woldemaras interniran Vlada je internirala bivšega litvanskega min. predsednika Woldema rasa, ker je pripravljal s svojimi somišljeniki državni udar Kovno, 25. julija s. d. Kakor javlja litovska brzojavna agentura, je bil bivši mi- nistrski predsednik Woldemaras po nalogu okrožnega poveljnika zaradi ogrožavanja javnega reda včeraj deportiran iz Kovna. O deportaciii ,Woldemarasa se dozna-vajo naslednje podrobnosti: Ko se je bivši ministrski predsednik včeraj ob 21. uri vrnil s sprehoda, ga je sprejel policijski komisar in nekaj policistov, ki so ga pozvali, raj jim sledi, ker imajo nalog, da ga odvedejo na posestvo v okraju Krottingen na bivši nemško-ruski meji. Ta nalog veli, da njegovo bivanje v Kovnu ograža javni red in mir. Woldemarasa so nato v avtomobilu sodpeljali v kraj deportaciie. V Krottingenu bo Woldemaras za časa deportacije, ki bo trajala eno leto, pod najstrožjim policijskim nadzorstvom. Poročilo o internaciji Woldemarasa je izzvalo v litvenski javnosti ogromno zanimanje, ki splošno pozdravlja ta odločni korak vlade. V poučenih krogih zatrjujejo, da je vlada sklenila podvzeti tako odločne mere proti bivšemu diktatorju, ker ie prišla na sled dobro organizirani zaroti članov organizacije »Železni volk«, katere glavni voditelj je bil Woldemaras in ki si je stavila za cilj v kratkem izvesti v JLitvl državni udar, strmoglaviti vlado ter oklica-ti diktaturo pod vodstvom Woldemarasa. Drzen poskus poleta preko Atlantika Nemška letalca Hirth in Waller hočeta prelete« z mafim športnim letalom Atlantik iz Londona, preko Orknejskih otokov, Islandije, Gro- enlandije in Labradorja Berite, 25. julija d. Včeraj sta nepričakovano odletela z letališča povsem v Staa- kenu dva nemška letalca, Wolf Hirth in Orkar Weller na polet preko Atlantika v smeri od vzhoda proti zapadu. Njun polet je nadvse drzen, ker ga mislita izvršiti z malim športnim letalom »Klemm«, ki ima 40 konjskih sil. Letalca mislita absorbirati polet v etapah in sta letela najprej do Kolna od tam do Calaisa, kjer sta pristala in potem nadaljevala polet v Creydon. Tu bosta najbrže jutri startala za polet na Orkneiske otoke, od koder bosta nadaljevala polet preko Atlantika in se ustavila na Islandiji, Grenlandiji ter Labradorju. Letalec Hirth je poznan kot eden naj- boljših nemških letalcev z brezmotornhn letalom. Pozneje je izgubil na neki vožnji z motornim kolesom, ko se je ponesrečil, nogo in nosi sedaj protezo. Oba letalca nista vzela s seboj nobenih rešilnih priprav, niti plavalnih pasov, ker hočeta, vzeti s seboj kar največ bencina. Letalo je tudi brez radio oddajne m sprejemne postaje, tako da bosta letalca navezana samo na svoje letalo, od katerega zavisi povsem uspeh njihovega drznega podviga. Najtežji del poleta bo vsekakor pot od Orknejskih otokov do Islandije in od Grenlandije do Labradorja, kjer divjajo cesto velike nevihte in leži gosta megla. Letalo ima maksimalno hitrost 130 km na uro. Turška ofenziva proti upornim Kurdom London, 25. julija s. »Times« poročajo iz "Carigrada, da je prvi del turškega pohoda -roti Kurdom končan. Drugi del pohoda se razvija okoli gore Ararat, kjer se je več tisoč upornih Kurdov utrdilo v izredno inočnih postojankah. Turški generalni štab, ki se v teh krajih pripravlja na daljšo bor« bo proti Kurdom, je med Vanom in Baya= zio koncentriral nič manj ko 60.000 voja* kov in orožnikov ter 100 letaL Napet položaj y Egiptu London, 25. julija s. Posebni poročevalec »Daily Express« javlja iz Aleksandrije: Iz najboljšega vira se doznava, da je sklenila nacionalistična stranka na tajnem zboro* vanju kljubovati kralju Fuadu bi vladi Sidki paše ter da bo imela jutri v Kairu parlamentarno sejo. Ta seja se bo vršila izven poslopja parlamenta. Vlada bo sto» nla vse, da prepreči to sejo. Obstoji resna nevarnost, da bo prišlo do spopadov. Via« da je pripravljena na vse možnosti. Po« vsod vlada napeta atmosfera. Rim, 25. julija, s. Nad ozemljem Monte Belluno na Montellu, ki je znan iz vojnega časa, je divjal strahovit ciklon. Obžalovati je več človeških žrtev. Ciklon je napravil na hišah in poljih velikansko škodo. Ozemlje, nad katerim je divjal vihar, gre od Venegazza preko Giaterra do Susegane. Povsod se vidijo slike neverjetnega opustošenja. Cela poslopja so bila do tal porušena. Vihar je izruval nebroj dreves. Polja so popolnoma uničena. DosedaJ javljajo 27 mrtvih in nad 100 ranjenih. Samo v Volpagu je 10 mrtvih in 35 ranjenih, v Nervesi 4 mrtvi, v Parcu 4 mrtvi in 50 ranjenih, v Susegani 4 ranjeni. Ko se je popolne vihar nekoliko polegel, so odpeljali 25 ranjenih v Trevi-so v bolnico, kjer je zvečer še neka deklica podlegla poikodbam. Obstoji bojazen, da bo še več smrtnih žrtev. 56. pehotni polk :z Conegliana je odšel na kraj nesreče. Na državni cesti, ki vodi do reke Piave, je vse polno izru-vanih dreves. Naj bol i poškodovana kraja sta Volpago in Parco. Ko je pričel divjati ciklon, je prebivalstvo pobegnilo v hiše, da najda zavetje. Ven dar pa je vihar odnesel strehe s hi$. zaradi česar je prebivatsrvo zopet pobegnilo na prosto. Eno najboij rodovitnih ozemelj Italije je skoraj popolnoma uničeno. Železniška proga Susegana-Castelfranco je zelo poškodovana. Vi' har je odnesel z železniške postaje v Nervesi streho. V Volanu ie viha^ vrgel z odra 7 delavcev, katere so morali manj ali težje poškodovane prepeljati v bolnico, Tudi v provinci Belluno ie ciklon napravil veliko škodo. V Cremoni se je zrušil dimnik neke tvornice. Ena delavka je bila ubita, 4 pa so ranjone. Rim, 25. julija, g. O ciklonski katastrofi na Montellu se še javlja, da se ceni število mrtvih na 50, število ranjenih pa nad 150. Nad 200 hiš je bilo po polhoma uničenih. Znamenita cerkev v Velvi se je zrušila. Tamošnja okolica nudi sliko pravega opustošenja. Letina na poljih je popolnoma uničena. Prebivalstva se je polastila velika panika. Mnogo ljudi je pobegnilo iz svojih krajev. Vsa severna Italija je brez električne luči, ker so vsi vodi z jakim tokom prekinjeni. Tudi Benetke so v temi. V mestu Cremona je bila povzroče na velika materijalna škoda. Tudi tukaj je bilo nekaj mrtvih In ranjenih. Pomožna akcija ▼ potresnem ozemlju Rim, 25. julija s. Poročila jutranjih listov iz potresnega ozemlja dajejo jasno sliko o začeti pomožni akciji, h kateri so bili pozvani vojaški oddelki in za katero se uporabljajo vsa sredstva. Nad 60.000 ljudi na ozemlju najhujšega potresa mora ta akcija docela preskrbeti z vsemi živili. Ustanovijo ne so bile vojaške ambulance in pomožne bolnice. število žrtev Se vedno nI znano Rim, 25. julija. AA. Uradno se poroča: Celokupno, do sedaj ugotovljeno število mrtvih, ki jih je ubil potres, je 1883. Pri ciklonu v provinci Treviso se je smrtno ponesrečilo 22 ljudi, ranjenih je okoli 100, poškodo vanih hiš 200. Rim, 25. julija g. Točno število smrtnih žrtev potresne katastrofe še vedno ni znano. Splošno prevladuje mnenje, da uradno objavljene številke ne drže, temveč da so v resnici mnogo večje. Imenujejo se fantastične številke. Tako se med drugim trdi, da je bilo v sami provinci Avellino 2500 mrtvih, v provinci Benevento pa 1200. Splošno se meni, da bo skupno število smrtnih žrtev znašalo nad 5000. Več sto oseb se še pogreša. Svoj"ci teh po-grešancev iščejo brez uspeha svoje sorodnike med razvalinami. Mnogi tisoči kampirajo na prostem. hiše, v kolikor se pri potresu niso zrušile takoj, popolnoma neporabne. Od 120 sirot, ki so bile v sirotišnici v Melfiju, so se rešile samo tri. Ostale so bile pokopane pod ruševinami. Papeževa pomožna akcija Rim, 25. julija, s. Papež ie poslal v ozemlje, ki je przadeto po potresu, svoje delegate, ki bodo skupno s cerkvenimi lokalnimi oblastmi uvedle pomožno akcijo. V prvi vrsti se bo preskrbelo v vseh krajih, kjer so uničene cerkve za to, da se bodo mogle nadaljevati službe božje. 2arenje ugaslega ognjenika Rim, 25. julija s. Prebivalstvo od potresa uničenega ozemlja je pred opričetkom potresa opazilo nad ugaslim ognjenikom Vol-ture močan rdeč svit Takoj nato se je culo močno podzemsko bobnenje. Na potresnem ozemlju so včeraj ob 1.10 občutili drugi potres, ki je bil v Avelinu in Arianu zelo močan. V teh krajih se je zrušilo še nekaj poslopij. Stara cerkev in stari grad ki sta kljubovala prvemu potresu se bosta najbrže zrušila. Sožalje naše vlade Beograd, 25. julija. Povodom katastrofe, ki je zadela Italijo o priliki strašnega potresnega razdejanja v južni Italiji, je naša vlada naročila jugoslovenskemu poslaniku v Rimu, naj izrazi v imenu jugoslovenske vlade italijanski vladi sožalje. Poslanik g. Milan Kakič je danes posetil ministrskega predsednika Mussolinija in izvršil ta nalog. Sožalje angleškega kralja London, 25. julija AA. Angleški kralj Jurij je poslal italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu tole brzojavko: »Doznal sem z veliko žalostjo o strahovitem potresu ▼ južni Italiji, ki je napravila veliko mate-rijalno škodo in zakrivila smrt mnogih ljudi. Globoko obžalujem vas in vaš narod ▼ tej nesreči.« Italijanski kralj se je brzojavno zahvalil za sožalje. Potres tudi v Mehiki Newyork, 25. julija AA. Poročajo iz Me« hike, da so občutili snoči močan potres, ki ga je spremljalo votlo bobnenje in mo« čan dež. Prebivalci so v strahu bežali iz hiš. Po dosedanjih poročilih ljudskih žr« tev ni bilo. Mexiko Citty, 25. julija g. V Merico Citty so danes ponoči občutili močan potres, ki ga je spremljalo močno deževje. Potresne sunke so občutili več sekund. Pre bivalstva se je polastila panika. Zapustilo je stanovanie ter pobegnilo na. ceste. Javljajo o mnogih ranjencih. Smrtnih žrtev ni, Materijalna škoda je zelo velika. Bilanca agrarne konference Popoln sporazum med delegati vseh treh udeleženih držav — Novo agrarno konferenco bodo imeli kmetijski in trgovinski ministri Male antante J Žalostne slike Rim, 25. julija g. Poročila, ki jih dobivajo vsako uro rimske centralne oblasti, velijo, da treba računati s še večjim številom mrtvih in ranjenih pri potresni katastrofi, kakor se je do sedaj mislilo. Neprestano odhajajo transportni vlaki in avtomobilske kolone v potresno ozemlje. Pretresljiva so podrobna poročila o grozotah, ki so se odigrale za časa potresa. Najbolj žalostno sliko nudi Melfi, ki sliči popolnoma razstreljenemu ozemlju za vojno fronto. Obstoji bojazen, da se bo število mrtvih zlasti v okoliških vaseh, ki so zelo nepristopne, zelo povečalo. Iz .vseh občin javljajo, da so Bukarešta, 25. julija. AA. Včeraj je bila zaključena agrarna konferenca med Jugoslavijo, Madžarsko in Rumu-nijo. Iz komunikejev, izdanih po vsaki seji, je mogoče ugotoviti, da je prišlo med predstavniki vseh treh držav do detajlnih sporazumov v vseh vprašanjih, o katerih so razpravljali na konferenci. Konferenca je imela predvsem nalogo, da prerešeta odgovore na vprašanja Društva narodov glede ukrepov za osiguranje rentabilitete agrarne proizvodnje. Posebni odbor, v katerem so bili C. Popescu, državni podtajnik romunskega ministrstva trgovine, M. Pilja, načelnik jugoslovenskega ministrstva trgovine in industrije, in baron Kornfeld, senator v Budimpešti, so izdelali definitivno redakcijo odgovorov, katero je plenarna seja včeraj 24. t. m. v celoti sprejela. Konferenca je razpravljala tudi o možnosti dviga cen za gotove cerealije, o vprašanju boljše organizacije prodaje in najnujnejših ukrepov za saniranje sedanje težke situacije agrarnih držav. Povsod je bilo doseženo soglasje. Rezultati bodo takoj javi jeni prizadetim vladam in Društvu narodov. Predvidena ie tudi sekcija za akcije v bodčnosti. Jugoslovenski delegat g. Pilja, ki je predsedoval dvem sejam konference, je odpotoval sinoči v Beograd, a delegat ministrstva za kmetijstvo g. Stojkovič zapušča danes Bukarešto. Bukarešta, 25. julija. AA. Rador poroča, da je rumunski trgovinski minister Madgearu dal na vprašanje na prošnjo novinarjev več izjav o ciljih agrarne konference v Sinaji in Bukarešti. Povedal je med drugim: Ko so delegati proučili odgovore na vprašanja, postavljena s strani carinskega odbora Društva narodov o sodelovanju med agrarnimi in industrijskimi državami, so razpravljali o odgovoru na ta vprašanja. Strokovnjaki so bili mišljenja, da mora iti prva zahteva za razveljavljenjem klavzul o največjih ugodnostih v trgovinskih pogodbah med evropskimi državami. Odprava te klavzule za žito in druge kmetijske pridelke ne bi bila naperjena proti nobeni evropski državi, saj odpade od žita, ki ga uvaža Evropa, 6amo 15 odstotkov na evropske agrarne države. Strokovnjaki so nadalje priporočali konsolidacijo uvoznih carin na kmetijske pridelke na zmerni bazi ter svobodno trgovino za žito -tržiščih, kamor ga uvažajo. Ta predlog bodo podpirale v Ženevi vse tri zainteresirane vlade. Na predlog jugoslovenskega zunanjega ministra Voje Marinkoviča, da se v cilju pro-učavanja možnosti ekonomskega sporazuma v okviru Male antante razpravlja o odpomoči gospodarski krizi, se bo diskutiralo na drugi konferenci v Sinaji, kjer se sestanejo"financ poljedelski in trgovinski ministri Jugoslavije, Rumunije in Češkoslovaške. Te tri države predstavljajo idealno tržišče za izmenjavo gospodarskih dobrin. Strokovnjaki so priporočili^ naj se no izvaja nikaka konsumiea, da so s tem izboljšajo cena potom sporazuma o izmenjavi dobrin. Glede konferenc v Bukarešti, Sinaji in Varšavi je Madgearu dejal, da so to znaki sistematske akcije, katere cilj je, da pridemo do čim boljše rešitve gospodarske krize v Evropi. Odmev Marinkovičeve akcije t Pragi Praga, 25. julija. AA. cPrager Presse* piše povodom Marinkovičeve deklaracije, poslane v Bukarešto, da je dr. Marinkovič izrecno jiaglasil, da memorandum nikakor ni naperjen proti industrijskim državam. To se mora razumeti v tem smislu, da poljedelske države mislijo na pakt z industrijskimi državami, ki bo po principu o razdelitvi dela dovedel poljedelske države do -tega, da opuste industrijski protekeijo-uizem in se posvete samo razvoju svoje poljedelske proizvodnje. Gospodarska unija med Rumunijo in Jugoslavijo bi bila tako čvrsta, da bi industrijske države morale računati s to močno reprezentanco poljedelskih interesov jugovzhodne Evrope. Nenadna prepoved uvoza naših svinj v Avstrijo Beograd, 25. julija, p. Nocojšnja Politika« poroča: V vseh tukajšnjih gospodarskih, zlasti pa v izvozničarskih krogih je napravila skrajno mučen utis nenadna prepoved uvoza naših svinj v Avstrijo. Avstrijska vlada je izdala to prepoved brez vsakršnega predhodnega obvestila in brez vsake motivacije. Prepoved je prišla tem bolj nepričakovano, ker se baš sedaj vrše na Dunaja pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe. Jugoslavija je bila poleg Madžarske in Rumunije glavni zalagatelj avstrijskesa trga. Istočasno so dunajski uvozniki sklenili s poljskimi izvozniki pogodbo za dobavo 560 tisoč komadov svinj, kar odgovarja dvetre-tjinskemu avstrijskemu uvozu in torej pomeni, da namerava Avstrija Jugoslavijo za delj časa izločiti s svojega trga. Tukajšnji gospodarski krogi pričakujejo, da bo vlada ukrenila primerne represalije zlasti pri trgovinskih pogajanjih na Dunaju. ■ t • Premestitve v državni službi ' Beograd, 25. julija, p. »Službene Novine« objavljajo celo vrsto ukazov o premestitvah v državni službi. Med drugim so premeščeni: davčni uradnik Ferdinand Prelog iiz Murske Sobote v Maribor, davčni kontrolor Slarvko Devetak iz šida v Laško in davčni kontrolor Štefan Kramar iz Krškega v Slavonski Brod. _ Napredovali so v višjo skupino ŠTimska nadsvetniika v Ljubljani Vladi slav Fazan hi Emil Obereigner. — Za podšumarja pri ereskem poglavarstvu t Litiji je postavljen Hubert Zuljan. Beograd, 25. julija. AA. Z ukazom NJ. Ve!, kralj in na predlog g. predsed. min. sveta je napredoval pri glavni kontroli za načelnika sodnega oddelka v 3a-I Peter Andre-jevič, načelnik v 3-L 80-letnica profesorja J. Šupečka Praga, 25. julija. AA. »češko Slovo« se spominja profesorja v Jičinu Jakoba šupečka, ki slavi 80 let svoje starosti Prof. šupečka je Se 60 lert intimen prijatelj predsednika Masaryka in je vse do danee t njim v stalni korespondenci. Jubilant je zelo marljiv delavec na literarnem polju. Kriza v rudnikih dravske banovine Produkcija in mezde - Zadolžitve radarjev - Sredstva za podpiranje brezposelnih radarjev Ljubljana, 25. julija, smo že poročali, se sestane 28. £. m- v Sarajevu rudarska konferenca, ka« tero je sklicala generalna rudarska direk« ciia sporazumno z ministrstvom za šume in rude Ljubljanska Delavska zbornica je zbrala za to konferenco med drugim tudi naslednji material: Meseca aprila m maja so izplačali rud« niki dravske banovine na delavskih mez« teta 1925 32.4, 1926 18.1, 1927 18.9. 1928 19. 1929 25.5, 1930 16.7 milijonov Din. V tem času so produciraLi — prodali rudniki te banovine v stotisočih tonah: Leta 1925 258.7, 220.4; 1926 210.6, 203.8 1927 270.4, 251.2; 1928 257.1, 249.1; 1929 359.7, 232.1; 1930 210.8, 166.2. Tona premoga je bila obremenjena v istem razdobju z delavskimi plačami: Leta 1925 z 125, 1926 z 83. 1927 z 70, 1928 z 74, 1929 z 71, 1930 z 77 Din. V letu 1930 je obremenitev povečana za* radi podpore v skupnem iznosu 1.2, ki jo je razdelila v času krize med delavstvo TPD, ki je v zgornjem seznamu plač všte* ta. Kriza in njeni vzroki Ostra kriza v naši premogovni industri« ji, ki se pojavlja v aprilu in maju leta 1930, se je lahko smatrala v prvi vrst; za reakcijo na nenormalno visoko produkcijo v letu 1929. V vseh rudnikih našega področja je zna* fcala produkcija premoga v stotisočih to« nah: Leta 1925 1.840, 1926 1.677, 1927 1.919. 1928 1.866, 1929 2.303. Tudi povprečno število delavcev se je povečalo v letu 1929 napram prejšnjim le« tam za nad 1000 ljudi. Iz vseh teh Kompo* nent je do krize moralo priti. Same državne železnice so naročile L 1930 v mesecih januar«maj za 155.000 ton manj premoga, kakor prejšnje leto v tem času. To se pravi, da je moralo odipasti v pe» tih mesecih samo radi tega 220.000 šihtov. Da bi mogli ostati delavci polno zaposle« ni, bi se moralo odpustiti pri tem stanju produkcije nad 1700 delavcev. Po kalkulaciji Delavske zbornice potre* bujejo naši rudarji samo za živila mesec* no več, kakor je znašal njih skupni zaslu* lek v dobi krize. To se je odražalo v rastoči zadolžitvi rudarjev v trgovinah z živili. Dne 28. fe« bruarja 1930 so znašali rudarski dolgovi pri 23 trgovcih v Trbovljah 2,082.986.61, dme 27. maja pa 3,152.265.14 Din. Ti trgov* ci so oddali torej v dobi treh mesecev za 1,069.278.53 Din živil na kredit več, kakor običajno. Ce »e je moglo trditi prvotno, da je ta kriza začasna, je dobila kasneje težji zna* čaj. Državne železnice so zmanjšale doba* ve v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe, ki so glavni rudniki našega po« dročja, za mesečno 25.000 ton. To pome« nja. da bo moralo odpasti mesečno 36.000 šihtov ali 1350 delavcev. Stalež delavstva TPD se je v resnici te* mu primerno znižal. Medtem, ko je znašal januarja 1930 še 8630 delavcev, je znašal 21. junija 1930 le še 6728 delavcev. In še se obetajo nove redukcije. Četudi je tudi v naših rudnikih neka nairavna fluktuacija in se dajo izvesti redukcije delavcev delo« m« s tem, da se novi delavci ne sprejema* jo, se take velike redukcije vendarle ne dajo izvesti brez odpuščanja delavcev. Delavci se obračaj d za pomoč na svoje organizacije, na Delavsko zbornico, na ob* čine. Nobena od teh organizacij in imstitu« cij pa nima sredstev, da bi mogla izdatno pomagati. Vse kar morejo organizacije in socialni zavodi storiti, je, da naslikajo pred javnostjo m državnimi oblastmi vso težo te krize. Ka| je v omiljen}e te krize storiti? Predvsem bi morali imeti pripravljena za »lučaj takih kriz znatna denarna sredstva. Samo za prehrano 1000 rudarjev in njih svojcev je treba dati na mesec skoro mili« jon dinarjev! Mi pa imamo na razpolago skoro nič. Delavska zbornica nabere v rudnikih 360.000 Din. četudi pobijanje brezposelno« s*s ne spada v prvenstven delokrog Delav* ritih zbornic, — saj imamo zato Borze de« la — ima naša zbornica za brezposelne ru« darje v svojem proračunu znesek 100.000 Din. Seveda je to le kapljica v morju. Za« kon o pobijanju prispevka za primer brez* poselnosti velja v prvotnem besedilu tudi za rudarje. A ta zakon se v rudnikih že leta sem ne izvajja, ker ministrstvo za šume in rude ni izdalo provedbenih naredb. Vsaj to bi se dalo za bodoče popraviti. Zakonska baza je tu, treba ie zakon le izvesti in prikrojiti posebnim rudarskim razmeram. Brez dvoma je, da pravilnik za podpira« nje brezposelnih ni ravno prikladen za omiljevanje takih in podobnih kriz. V rud* nikih je treba zbrati za take krize velike vsote in jih uporabljati tedaj, ko nastane potreba za to. Vendar bi bilo tudi teh 360.000 Din. ki bi se zbrali po veljavnih predpisih v naših revirjih za pobijanje brezposelnosti, nekaj več kot nič. Mora na se poudariti, da bi bilo treba zbirati za te primere izdatnejše vsote. V novem rudarskem zakonu je bilo to v prvotnem predlogu za ta primer dobro preskrbljeno. V njem je bila določba, ki jo vsebuje tudi rumunski rudarski zakon, po kateri naj bi bila vsa podjetja dolžna, da plačujejo za podpiranje brezposelnih 5 odst. svojega čistega dobička. Če se upošteva, da so v naših rudnikih čisti do* bioki zelo veliki Ln da' vsled racionaliza« raje stalno rastejo, — leta 1923. so znašale delavske plače 49.5 odst., leta 1924. 40 od* stotkov, leta 1925. 41 odst., ieta 1926. 34 odst., leta 1927. 31 odst., leta 1928. 35 od* stotkov, — potem bi kijub navidezno viso* kim obremenitvam podjetij .to ne bUa previsoka obremenitev. Kot minimalno predlagamo, da 6e odre« di takoj, da se pobira od delavstva zako* niti prispevek za borze dela, da se pa do* loči, da prispevek, ki ga ima dajati za Borzo dela podjetje, ne bo enak prispevku delavstva (180.000 Din), ampak da bo go« tov mnogokratnik tega zneska. Če imajo rudarske oblasti interes na tem, da se vrši zavarovanje rudarjev za ru« darske delavce posebej, bi se moglo po« veriti to zavarovanje mesto borzi dela, bratovskim skladnicam ali pa kaki drugi rudarski ustanovi. Večji prisilni prispevek, kakor ta, ki ga pobirajo borze dela, je rudarjem težko na« lagati. Že sedaj se odbija rudarjem okrog 10 odst. od zaslužka, to je okrog 90 do 100 Din na mesec kot prispevek za bol* niško, starostno zavarovanje, prispevek za Delavsko zbornico in II. rudarsko skupi* no. Ta odbitek pa se utegne že povečati, ako bo to sanacija bratovske skladnice v bodoče zahtevala. Poleg tega bi morale priti v državni budžet in v samopravne budžete gotove vsote za omiljevanje takih in sličnih kriz, ki zadevajo prebivalstvo enako, če ne huj* še, kakor recimo poplave, toča in druge nezgode. Vse to bi imelo za posledico, da bi se take krize za bodoče lažje premagale. Za sedaj rudarji na kako izdatnejšo de« narno pomoč ne morejo računati, ker za to ni predvidenih sredstev. Lakota bo silila brezposelne rudarje za delom kamorkoli. Nam bi bilo najljubše, ako bi mogli do« biti naši brezposelni rudarji delo v drugih rudnikih naše države. Ker so državne do* bave samo prenesene, je gotovo, da odgo* varja depresiji v naših rudnikih dobra konjuktura v nekaterih drugih rudnikih. Tako preseljevanje bi mogel organizirati Centralni odbor za posredovanje dela, če bi bili rudarji z njim v zvezi, ker bi lah« ko imel preko krajevnih organov pregled čez vsa delovna mesta, taka z dobro in taka s slabo konjukturo. Danes se vrši to preseljevanje popotno* ma neorganizirano. Zastopniki naših ru* darskih organizacij so pregledali pred kratkim nekaj rudnikov v Srbiji, kjer je baje konjuktura dobra. Prinesli so seboj tako neugodna poro* čila o tamošnjih stanovanjskih, socialnih in higijenskih razmerah, da izseljevanja v ondotne rudnike žal ne moremo pripo* ročati. Važne olajšave za nas izvoz V svrho pospeševanja našega izvoza bodo znižane tarife in carinske postavke - Organizacija izvozne poročevalske službe Beograd, 25. julija, p. Spričo bližajoče se izvozne sezone posvečajo na merodajnih mestih največjo pozornost pripravam za izvoz. Tako vlada, kakor poklicane ustanove skrbno motre položaj v državi in na inozemskih tržiščih, ki prihajajo za izvoz naših pridelkov v poštev ter pripravljajo ukrepe, ki naj kar najbolj pospešijo izvoz in dvignejo našo trgovinsko bilanco. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je te dni pozval vsa naša inozemska zastopstva, vštevši trgovinske agencije, naj skrbe za to, da bodo točno informirani o položaju na inozemskih tržiščih ter zlasti o tem, katere vrste naših pridelkov prihajajo v poštev za izvoz na posamezna tržišča. Vsa zastopstva so dobila obenem nalog, da redno pošiljajo situacijska poročila da bi bili naši izvozniki pravočasno informirani o položaju ter da bi mogli primerno organizirati ves izvoz. Pomanjkanje zanesljive in redne poro- čevalske službe se je sedaj najbolj občutilo baš v glavni izvozni sezoni. Želeč kar najbolj olajšati izvoz, je bila na incijativo ministra za trgovino g. Demetroviča danes konferenca zastopnikov vseh v poštev prihajajočih ministrstev, na kateri se je razpravljalo o potrebnih ukrepih. Konferenca je prišla do prepričanja, da je ena glavnih ovir našega izvoza previsoka prevozna tarifa. Zaradi tega je sklenila, da se za dobo glavne izvozne sezone znižajo prevozne tarife, obenem pa tudi priznajo posebne carinske olajšave. Točno formulirani predlog je bil predložen prometnemu in finančnemu ministru, da ga definitivno redigirata in predložita vladi v odobrenje, kar je bo zgodilo v najkrajšem času. Na me-rodajnem mestu pričakujejo, da bodo ti ukrepi mnogo doprinesli k povečanju našega izvoza in da se bo s tem dvignila konkurenčna zmožnost naših pridelkov na mednarodnem trgu. Letošnja žetev m prognoze za izvoz Pšenica je obrodila slabše, koruza pa zelo dobro - Za izvoz bo ostalo okrog 2 milijona q - Cene naraščajo Zahteve industrije kamna Beograd, 25. julija, č. V centrali industrijskih korporacij se je vršila več dni trajajoča konferenca zastopnikov industrije kamna. Glavni namen konference je bilo osnovanje posebne sekcije v okviru industrijske centrale, razen tega pa se je obširno razmotrival položaj te industrijske panoge, ki preživlja hudo krizo. Kljub temu, da še v zadnjem času pri nas mnogo gradi in da se popravljajo in grade ceste in železnice, kjer potrebujejo mnogo kamenja, si ta industrijska panoga ne more opomoči. Konferenca je po vsestranskem razmotrivanju prišla do zaključka, da je temu mnogo krivo nesmotreno postopanje zlasti samoupravnih oblasti. Licitacije se razpisujejo običajno v tako kratkem času, da domača industrijska podjetja, ki se morajo boriti z velikimi težkočami, ne morejo v danem roku zadovoljiti potrebam. S tem trpi na eni strani država, ki mora plačevati materijal mnogo dražje, kakor bi bilo treba, na drugi strani pa podjetja, ki morejo le z največjimi žrtvami vzdrževati svoje obrate. To podra-žuje^ režijo in onemogoča konkurenčno zmožnost. Konferenca je sprejela obširno resolucijo, v kateri razlaga položaj in stavi predloge, kako naj se krizi odpomore. Danes je posebna deputacija izročila to resolucijo ministru javnih del in ministrskemu predsedniku s prošnjo, da se zavzameta za odpravo teb nedostatkov. Trije nevarni odmetniki ubiti Beograd, 25. julija, p. V bližini kraja Be-raue so naleteli orožniki na svojem kontrolnem pohodu na skupino albanskih kačakov. Med njimi in orožniki se je vnela prava bitka, v kateri so orožniki ubili tri kačake, dočim so ostali pobegnili preko meje. Pri natančnejšem ogledu ustreljenih kačakov so ugotovili,- da so to trije nevarni odmetniki, ki so bili že dolgo strah in trepet vse ta-mošnje okolice. Na njihove glave so bile razpisane visoke nagrade. Pri njih so našli dokumente, iz katerih je razvidno, da so . bili v službi kačakov. Bili so zelo dobro opremljeni ter preskrbljeni s hrano za 10 dni. Ko ie prebivalstvo zvedelo, da so ubiti, si je oddahnilo in v trumah izražalo orožnikom svojo zahvalo in priznanje. Pobegli kaznend Beograd, 25. julija, p. Pred par dnevi so pobegnili iz kaznilnice ▼ Zenici štirje na dolgoletno ječo obsojeni odmetniki, in sicer brata Miloš in Ilija Grujič, Ignjat Vakušič in Redžet Fatli, rodom iz Albanije. Vsi štirje so oasedeli že več let. Ker so se dobro ponašali, so uživali razne olajšave. Izkoristili pa so svoj položaj za to, da so se dobro pripravili za beg, si preskrbeli orožje in ob prvi ugodni priliki zapustili mračno zidovje. Krenili so proti albanski meji. Spotoma jim je zmanjkalo hrane in zato so napadli nekega seljaka nedaleč od meje. Slučajno pa se je mudil v bližini vod žandar-merije. Na streljanje so orožniki prihiteli na pomoč. Med njimi in begunci je nastala krvava bitka, v kateri je bil Arnavt Redžet Fatli težko ranjen, ostali trije pa so pobeg- ' nili. i Beograd, 25. julija, p. V okrilju pri-viligirane dd. za izvoz se je vršila danes pod predsedstvom ministra trgovine g. Juraja Demetroviča konferenca, ki se je bavila z izgledi letošnje žetve in razmotrivala priprave za naš izvoz. Uvodni referat je podal direktor Jadransko-podunavske banke Sičare-vič, ki je na podlagi zbranih podatkov obširno poročal o letošnji žetvi v Jugoslaviji in v drugih agrarnih državah. Pri nas se pričakovanja niso izpolnila. Pšenica je kvalitativno in kvantitativno zaostala za lanskim pridelkom. Lansko leto smo pridelali okrog 26 milijonov q, letos pa samo 20 milijonov. V nekaterih krajih zaostaja pridelek za 15 do 20 odstotkov, so pa tudi pokrajine, kjer se je pridelalo letos za 40 odstotkov manj kakor lani. Nasprotno pa je koruza obrodila zelo dobro. Stanje koruze je v vseh pokrajinah odlično in bo pridelek mnogo večji kakor lani. Glede na tako stanje bo letos izvoz žitaric iz Jugoslavije znatno manjši od lanskega. Dočim smo lani izvozili okrog 6 milijonov meterskih stotov, bo letos ostalo — ker hočemo kriti vse potrebe pasivnih krajev z domačim pridelkom ■ za izvoz nekaj nad 2 milijona meterskih stotov. Kar se tiče ostalih agrarnih držav, je žetev dobra samo v Rumuniji in Bolgariji, v vseh drugih evropskih državah pa zaostaja daleč za pričakovanjem. Posebno slabo se je odrezala Italija. Takozvana pšenična vojna se ni obnesla. Dočim je Italija lani pridelala 70 milijonov, bo vrgla letošnja žetev v najboljšem primeru samo kakih 50 milijonov metrskih stotov. Italija bo morala uvoziti iz inozemstva najmanj kakih BO milijonov metrskih stotov. V izvenevropskih državah je dobra žetev samo v Kanadi. Cene pšenici so se od lanske izvozne sezone znatno dvignile, in se obeta še nadaljno naraščanje cen. Lani se je prodajala pšenica po 100, letos pa že sedaj ponujajo 125. Trgovina s pšenico se razvija že zelo živahno. Po razmotrivanju splošnega položaja na svetovnih tržiščih in na domačem trgu se je konferenca bavila z ukrepi za pospeševanje izvoza. Razpravljalo se je tudi o zgradbi velikih žitnih skladišč, pri čemur je minister g. Demetrovič sporočil, da je to vprašanje že rešeno z zakonom o javnih skladiščih, ki bo v kratkem objavljen. V nadaljnem poteku konference se je vršila debata o izvozu vina in ? žega sadja. O tem je poročal direktor Hipotekarne banke Gjorgjevi6, ki je naglašal, da so naši glavni kupci Avstrija, Češkoslovaška in Italija. Tz-voz našega vjpa in sadja trpi najbolj na tem, da premalo pazimo na kvaliteto. Manjka nam tudi dobre izvozni-ške organizacije. Zato je bilo sklenjeno, da se v okrilju privilegirane dd. za izvoz osnuje posebna sekcija za izvoz vina in sadja, ki bo predlagala primerne ukrepe, da se sedanji položaj izboljša. Seja je bila nato zaključena. Preobremenitev srednješolske mladine Razprava na mednarodnem kongresu srednješolskih profesorjev - Različna mnenja o vzrokih in o izboljšanju Bruse!], 25. julija p. Danes se je vršila plenarna seja mednarodnega kongresa srednješolskih profesorjev. Na dnevnem redu je bila zanimiva razprava o problemu preobremenitve srednješolske mladi-dine. Za debato je vladalo izredno živahno zanimanje ter so prisostvovali seji številni zastopniki belgijskega prosvetnega ministrstva z ministrom Voltierom na čelu. O problemu je najprej razpravljala posebna sekcija* ki je proučevala gradivo, predloženo o tem predmetu s strani posameznih delegacij raznih evropskih držav, kjer je to vprašanje v zadnji dobi skoraj na dnevnem redu. Sekcija ni prišla do nikakega zaključka ter je prepustila plenumu, da o tem podrobno razpravlja in poda glavne smernice, kako bi se dalo to nezdravo razmerje v srednji šoli odstraniti ali vsaj izboljšati. Pa tudi plenarna seja zaenkrat še ni rodila nikakega rezultata. Na današnji seji so posamezni delegati podali svoje mnenje in orisali opazovanja v svojih državah. Pokazalo se je, da so naziranja dokaj različna tako glede vzrokov, kakor glede potov in sredstev za izboljšanje. Prvi je govoril rumunski delegat, ki }e izrazil v svojem obširnem govoru mnenje, da je preobremenitev srednješolske mladine posledica nezadostne koncentracije v pouku. Belgijski delegat Deressi je naglašal, da po njegovem opazovanju povečano število predmetov povzroča zmedo v pouku m stavi prevelike napore na učence. Znanje, ki se zahteva od srednješolca, je preobširno. Treba bi bilo vse bolj konden-zirati in skrčiti pouk tako, da bi bile dnevno največ štiri učne ure. Popoldne naj W se vršili samo eksperimenti in praktične vežbe, ki pa ne bi smele imeti značaj obligatornega pouka, dasi bi moral biti poset »vežb« obvezen. Pprtugalski delegat je očrtajoč svoje stališče izrazil mnenje, da bi se morali ukiniti srednješolski izpiti. Izpiti povzročajo učencem nepotrebne skrbi, v stvari pa ne dajo pravilne slike o učenčevem znanju, ker so prešablonskir Znanje učenca se mora pokazati že tekom šolskega leta Francoski delegat Coufaux je bil mnenja, da v stvari ne gre za preobremenitev srednješolske mladine, marveč samo za zgrešeno podajanje učne tvarine. Spremeniti je treba metodo, ki je z naraščanjem števila predmetov zastarela a pre- okostenela. Če se bo izboljšala metoda, bo takoj izginil pojav, ki ga označujejo sedaj kot preobremenitev. To je v stvari samo preutrujenost učencev zaradi neprimerne učne metode. To se vidi že iz tega, da učenci ne kažejo utrujenosti po vseh predmetih, marveč samo pri onih profesorjih, ki predavajo tvarino presuhoparno m n« znajo vzbujati učenčeve pozornosti V imenu jugoslovenske delegacije je govorila gdč. MiMca Bogdanovič iz Zagreba, ki je naglašala, da je pri nas preobremenitev srednješolske mladine v veliki meri posledica raznih tehničnih nedostatkov. Pred vsem primanjkuje primernih m prostornih učnih prostorov. Večina srednješolskih zavodov je nameSčenih v neprimernih prostorih. Ce bi se ti nedostatki odstranili, bi se zlo, ki ga opažajo povsod, v veliki meri popravilo. Današnja plenarna seja je bila nato prekinjena in se bo nadaljevala razprava še jutri. Po skupnem kosil« so udeleženci kongesa posetili park kralja Alberta, kjer Jim je bila servirana od bruseljskih profesorjev zakuska. Zvečer }e bil na programa ogled rnnetnostnib galerij in svečana gledališka predstava. Pred izprtjem črkostavcev ▼ Avstriji? Dona!, 25. jultja č. Med organizacijo črkostavcev m avstrijskimi tiskarnami se vrše že deli časa pogajanja za novo ureditev delovnega razmerja. Ker doslej Hi prišlo do sporazuma, so dunajski tiskar-narji za nocoj sklicali konferenco, na kateri bodo najbrže sklenili odpoved vsem črkostavcev. V tem primeru bi prišlo do splošne tipografske stavke v Avstriji, tako da bi Hsti ne mogli Izhajati. V Avstriji je skupno 660 tiskrn te 13.000 stavcev. Samo Dunaj ima 400 tiskarn m 100.000 stavcev. Namesto k porok! v smrt Oaljek, 25. joUJa. 6. Danes bi ae imela vršiti poroka 20-letne Irene Rohac s nekim Jovanoan žakonidem te Beograda. Sinoči pa je žakoniitf nenadoma izjavil, da mora zaradi neke službe nemudoma odpotovati v Beograd. Nevesta je silila v njega tako dolgo, da Ji je prtenal, da ie namerava zapustiti. Nevesta Je bila zaradi tega tako užaljena, da je brez bosodc odšla na podstrešje te m obesila. Definitivna ocena škode na »Karadjordju(( Kotor, 25. julija n. Jutri bo izdalo sodi* šče v Kotoru definitivni odlok o ocenitvi škode na parniku »Karadjordje«, ki so ga včeraj dvignili iz vode in spravili v dok, tako da se lahko sedaj natanko pregleda in presodi vsa škoda, ki jo je povzročil »Morosini«. Ni še znano, a,\i se bo vršila končna ocena škode po komisiji Jadranske plovidbe skupno z italijansko družbo »San Marco«, ali P« bosta komisiji poslovali po* sebej. Družba »San Marco« je imenovala za svojega pravnega zastopnika dubrovni« škega odvetnika dr. Kneževiča, ki je pri« tegml kot strokovnjaka kapetana Lučiča. Čsl. odlikovanja Jugoslovenov Praga, 25. julija. AA. Predsednik češkoslovaške republike Masaryk je odlikoval z redom belega leva komanderske stopnje zg Aleksandra Bodija, direktorja oddelka^ v ministrstvu zunanjih zadev, Milana Todo-roviča, vseučiiliškega profesorja, Milana ša-riča, šefa oddelka v ministrstvu za trgovino in industrijo, Velimirja Stojko-viCa, načelnika oddelka v ministrstvu poljedelstva, Konrada šmida, generalnega direktorja ministrstva financ in Rudolfa Steinmetza, načelnika v ministrstvu za trgovino in industrijo. Uveljavljena zakona Beograd, 25. julija, p. Današnje »Službene Novine« objavljajo zakon o ustavi muslimanske veroizpovedi ter pravilnik o izvrševanju zakona o državni trošarini. Oba zakona stopita z današnjim dmesm v veljavo. Savski železniški most pri Šabcu Beograd, 25. julija. AA. Filip Trifunovič, minister za gradnje je v spremstvu Stanislava Josihoviča, načelnika oddelka za ceste, davi ob 6. odpotoval, da si ogleda zaključna dela pri montiranju železniškega mostu čez Savo pri šabcu. Minister sevrae preko Valjeva v Beograd ln si pri ted prilika ogleda deda na izgradnji in popravilih banovinskih cest. Stekel pes na kolodvora Zagreb, 25. julija, č. Na postaji Ličko Lesce se je danes dopoldne tik pred prihodom vlaka pojavil stekel pes. Najprej je ugriznil prometnega uradnika, nato pa je napadel še pet potnikov, ki so čakali na vlak. Na klice prestrašenih potnikov so prihiteli z bližnjega polja kmetje, ki so psa ubili. Od kod se je pes vzel, nihče ne ve. Obgri-zeme osebe so prepeljali v Pasteurjev zavod v Zagreb. Evropski krožni polet London, 25. julija AA. Včeraj popoldne so prispeli v Lausane trije angleški letalci in sicer Butler, Broad in Thorn. Sledila sta jim nemška letalca Boss in Moetzing. Da« nes zgodaj zjutraj so trije angleški letalci nadaljevali polet v Bern in leteli po pol uri v Monakovo, kjer so dospeli v slede* čem vrstnem redu: Broad, Thorn. Zadnje* mu je sledil Moetzing. London, 25. julija. AA. Danes popoldne so prispeli na Dunaj trije angleški tekmovalci na letalski tekmi okoli Evrope. Prvi je dospel v letalu »Gipsy Motfa«, kapetan Broad. Nekaj minut za njim je prispel Alani Butler. Pol ure pozneje se je pojavil Thorn. Vreme je zelo slabo in deževno, kar je do skrajnosti tekmo otežkočilo. Praga, 25. julija, h. Na evropskem krožnem poletu so danes ob 15.38 prispeli kot prvi v Prago: Anglež Bnttler, za njim Angleža Broad !n Thorn, naito sta prispela Nemca Poss in Morzik. Vsi so takoj nadaljevali polet v Vratislavo. Borba za Davisov pokal Pariz, 25. julija. AA. Danes se začne v Parizu izločilno kolo letošnjega tekmovanja za Davisov pokal med Francijo in ameriškimi Združenimi državami. Kdo l>o svetovni prvak v nogometu? Nervoznost v športnih krogih vedno bolj narašča. Skoraj da ne moremo pričakati trenutka, ko bo prispela vest iz Montevidea. Ali Jugoslavija, ali Uruguav, ali Amerika, ali Argentina, to je sedaj vprašanje, na katerega nestrpno čakamo odgovor. Naši igrači stoje pred zelo težko nalogo. Upamo, da jo bodo častno izvedli. Pa tudi naloga naših čitateljev, ki konkurirajo za naše razpisane nagrade, ni ravno lahka. Izgledi vseh štirih tekmovalcev so skoro enaki. Res je težko pogoditi pravilni vrstni red. Kljub temu smo že do včeraj prejeli lepo število odgovorov, ki kažejo, da je zanimanje za turnir v Montevi-deu, odnosno za nogometni šport re« veliko. Zanimivo je tudi to, da prihajajo odgovori iz vseh slojev. Danes je zadnji dan za odgovor«. Ponovno opozarjamo cenjene čitatelje, da odgovori, ki ne bodo oddani v naših redakcijah v Ljubljani, Mariborn in Celju do danes v soboto zvečer ali oddani na pošti v soboto (poštni žig), ne bodo veljavni. Francija : Amerika 1:1 Pariz, 25. julija h. Danes se je pričela finalna borba za Davisov pokal med Fran« cijo, ki brani pokal, in Ameriko. Kakor znano, je Amerika v medconski borbi po« razila Italijo s 4:1. Po današnjem dnevu je stanje 1:1. Američan Tilden je porazil Francoza Borotro z 2:6, 7:5, 6:4, 7:5, Fran« coz Cochet pa Američana Lotta s 6:4, 6:2, 6:2. _. Smrtna kosa V ljubljanski bolnici je snoči umrla ga. Frančiška Sušnikova, hišna posestnica na Javorniku pri Jesenicah. Pogreb bo v ne« deljo popoldne v Ljubljani iz bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. N. v m. p,! VREMENSKA NAPOVED Donajska vremenska rnapoved za soboto: Precej jasno, temperatura se bo dvignila, zjutraj še hladno. Splošni vremenski izgledi nekoliko izboljšani, vendar pa še nezanesljivi »JUTRO« St ITI 3 Sobofe, 31 VIL 1030 Naši kraji In ljudje Sokolsko bratstvo v dušah naših gasilcev Brat Engelbert GangI, I. zamenik staroste Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, je napisal za slavnostno številko »Gasilca«, glasila »Jugo-siovensbe gasilske zveze«, ki izide za kongres slovanskega gasilstva, naslednji članek: Spominjam se prav mladih let svojega življenja, ko še nisem hodil v šolo. Tedaj mi je dal neke pomladi moj oče, ki je bil sam gasilec in načelnik prostovoljnega gasilnega društva v mojem rojstnem kraju, za Veliko noč napraviti gasilski krojček. Ne vem točno danes, kako mi je bilo tedaj v duši, a tega se spominjam, da sem bil silno ponosen, ko sem stopical in drobil v tem krojčku po ulicah domačega mesteca, češ, glejte me, kako sem vesel in junaško vzravnan! Menda ni bilo v onih dneh srečnejšega človeka na daleč okrog! Od tistih zornih let dalje sem imel v dobi svojega učenja in v dobi svojega javnega dela in službovanja prav mnogokrat priliko, da sem prišel v doti ko z gasilsko organizacijo. Moj prvi stanodajalec, ko sem prišel t novomeško gimnazijo, je bil načelnik tamkajšnjega gasilnega društva, oče Doberlet je bil sorodnik moje žene, po očetu Trnovčanke. Kadar sva govorila s Doberletom, sva se vedno dotaknila gasilstva, in ne vem kolikokrat mi je razkazal svoje diplome, ki jih je Imel vse lepo razvrščene v posebni sobi. In Franci Trošt z Iga — kdo se ne spominja bradatega moža, tako dobrega in zvestega po srcu? Pa Fran Barle — elegantni starosta naših gasilcev! Ni li človeku dobro pri srcu, ko vidi, kako velik krog odličnih mož ga obdaja _ čeprav samo še duhovno? V Idriji sem imel med gasilci mnogo prijateljev, še več jih imam v Metliki, katerih večina je sedaj iz mlajše generacije, kakor je bila ona izza prvega mojega gasilskega kroj-čka ... Mislim na mnogoterega prijatelja iz mladih let, ki je zvesto stal v službi gasilstva, a ki ga ni več med živimi: Trček, Žugelj, Prus, Kobe, Stanek, Zalokar, Kremesec, moj prvi učitelj Šenbrun, moji strici Štuparji... dolga, dolga vrsta! Pa že takrat in danes še bolj: skoro vsi ti možje, ki so uča-kali ustanovitev Sokola v mojem rojstnem kraju, so stopili v sokolske vrste; danes pa je večina gasilcev Sokolov in večina Sokolov gasilcev. r ko, mislim, je tudi drugod po naši domovini, a še bolj je ta skupnost izražena v bratskem vzajemnem sotrudni-štvu v Češkoslovaški republiki. Tu in tam poznam činitelje v eni in drugi organizaciji, ki se uspešno aktivno udeležujejo dela v Sokolstvu in gasilstvu kot preizkušeni organizatorji ali kot izvežbani upravni in tehniški organi. Čeprav sem z vso dušo v vrstah jugoslovenskega Sokolstva, njega vdani služabnik in delavec do skrajnih mej fizične možnosti, prežet s sokolskim duhom skoz in skoz, vendar mislim, da je moja sodba svobodna vsake pi-tiranosti, objektivna in stvarna. Nagibi, ki so dajali poedincem porod, da so začeli po vseh predelih naše domovine ustanavljati gasilna dru-štva,_ so bili plemeniti in človekoljubni. Ne morem si misliti, da bi kdorkoli osnoval gasilno društvo iz kakega drugega vzroka. Kjer pa stoji morda še danes gasilno društvo izven temelja humanitete, tamkaj mu je podlaga fibka in obstanek negotov, začasen. Vsi vemo, kako žalostna je bila ona doba — ki je k sreči za nami — ko so v gasilstvo nerazsodni ljudje nanašali strankarsko politiko in hoteli cel6 bratoljubje opredeliti po politični pripadnosti. Delo gasilca bi pa ne moglo biti uspešno in v občo korist, ako bi v nje govem srcu ne živelo veliko načelo sokolskega bratstva. Ne trdim, da je tako zavestno povsod in pri vsakem gasilcu; toda vsak, ki je s polno vnemo in z zgledno zvestobo v vsakem pu me^u v službi gasilske organizacije je d>eneir vsaj podzavestno v suizin krasnega in vzvišenega načela sokol skega bratstva. Gasilec ne vpraša, čigava je hiša, ki 30 ližejo uničujoči plameni; strašno lice grozeče nesreče, pa naj ta n^sie-ča preti ugonobiti blaginjo in imetje kogarkoli in kadarkoli, mu je edini poziv, da razvije z vso močjo svojo reševalno aktivnost in nehotoma, toda s svojim delom posvedoči globino in ifkrenost svojega bratskega sočustvovanja, premnogokrat v opasnosti za lastno zdravje in življenje. Najpopolnejše gasilno orodje bi ne koristilo in ne pomagalo nič in nikomur, ako bi z njim ne ravnale vešče roke, ki jih vodi in jim uravnava gibe in prijeme hladna preudarnost, poko ravajoča se bratsko čutečemu srcu, iz katerega prihaja glas povelja: Pomagaj in rešuj! Nesreča preti tvojemu bratu! V češkoslovaškem gasilstvu je ta idejna skupnost s Sokolstvom posebno jasno izražena v prostih vajah, ki kažejo spretnost in gibčnost gasilcev in ki imajo za smoter vežbanje in gojitev vseh onih duševnih zmožnosti in vrlin, ki jih gasilec potrebuje pri izvrševanju svojega poklica: poguma, odločnosti, presoje, uvidevnosti, treznosti, smotrenosti in smelosti. , In ali ni z bistvom gasilske organizacije enako kakor z načelom sokol skega bratstva tesno spojeno sokolsko geslo: Ne koristi — ne slave!? Kjer je ukoreninjeno čuvstvo bratstva, tamkaj je vir vseh drugih kreposti plemenito čutečega in stvarno presojajo-čega moža. Mi Sokoli se iskreno veselimo napredka in razvoja gasilstva v naši dr žavi in želimo kongresu popolnega uspeha. V gasilskih vrstah je mnogo naših bratov. Pozdravljamo jih ln pozivamo, naj tudi tukaj skrbno goj6 ple menito cvetje sokolskega bratstva! Naši gasilci so čvrsto in uspešno na delu za uresničenje idealov slovanske realne vzajemnosti. Pozdravljamo to nacionalno delo, ker vidimo v tem izdatno podporo svojemu . slovanskemu mišljenju in ker nam je dobro došlo vsako sotrudništvo v tem prizadevanju! S sistematično telesno vzgojo, ki jo gojimo v sokolskih društvih, hočemo zagotoviti in utrditi gasilcem poglavitno osnovo uspešnemu delu: zdravje! Pozdravljeni pri tem delu, ki mu je smoter podvig največjega narodnega kapitala! Bratje gasilci, evo vam bratske roke v pozdrav in v poziv k skupnemu delu! Sokolski vam _ Zdravo! E. GangI, I. zam. staroste Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Požrtvovalni hrastniški športniki Krst novega ljubljanskega letala Po inlcijativnem delu ljubljanskega Aerokluba, ki si je kot prvi aeroklub r državi pred štirimi leti nabavil privatno športno letalo, dosega Ljubljana novo prvenstvo v konstrukciji in dograditvi športnega letala povsem domačega porekla. Te dni je bil dogo tovljen in preizkušen avion »Bloudek XV«, v nedeljo, dne 3. avgusta ob 11 uri dopoldne pa se izvrši slovesni krst na bivšem vojaškem aerodromu v Šiški, kamor vabimo vse prijatelje letalstva, da počaste s svojo navzočnostjo požrtvovalno delo- na polju domače avijacije. Slovesen krst bo izvršil pomožni škof g. dr. Gregorij Rožman, kumova-la pa bo ga Ksenija Hribarjeva. Ker se bo svečanosti udeležilo tudi več letal aeroklubov iz ostalih delov države, bo prirediteljem podana možnost, da pokažejo svoj proizvod ob strani drugih avionov, ki so bili deloma kupljeni na Angleškem, deloma pa izdelani v domačih aeroplanskih tvornicah v Beogradu in Novem Sadu. Pridite in dokažite, da je letalstvo tudi v Sloveniji postalo spoštovana in priljubljena športna panoga. Aeroklub. Ob grobu zaslužnega moža Vinica pri Črnomlju, 25. julija V ponedeljek je preminul na Vinici pri Črnomlju veletrgovec g. Jurej Šterk. Po* kojni .Šterk je užival doma in daleč na* okoli, posebno pa v trgovskih krogih ve*, lik ugled. Brez vsake posebne trgovske iz* obrazbe se je povzpel od navadnega bra* njarja do veletrgovca. Z delavnostjo, prid* nostjo in solidnostjo si je znal pridobiti znatno premoženje. Bil je župan, občinski odbornik in član cestnega odbora in je po« sebno za občino Vinico storil mnogo ko« ristnega. Kot bogataš je bil vedno odprtih rok. podpiral je reveže, društva in je ljudstvu tostran in onstran Kolpe vedno stal na strani bodisi z dobrim nasvetom, bodisi s podporami. Da je bil rajnki Šterk priljubljen, je pri« čal njegov pogreb, kakršnega še ni videla Vinica. Masa ljudi iz Hrvaške in domači« nov ga je spremila na zadnji poti. Pogreb« ni zavod iz Ljubljane je lepo uredil vse potrebno. Na grobu so govorili g. Pero Malic, župan občine Vinice, g. Pupič, ban« čni uradnik iz Zagreba in dekan Črnomelj* ski g. Bitnar. Pevci iz Črnomlja so lepo zapeli nekaj žalostink in ves narod je pla« kal ob izgubi plemenitega moža. Vinica in okolica bodo rajnkega Šterka pogrešali. Naj v miru počiva v domači zemlji belokraj« ski, katero je tako ljubil. Tržiška kolonija a Tržič, 25. julija Jutri na sv. Ane dan se poslovi od Tr« žiča Ferialna kolonija ljubljanskega Pod« mladka, ki je prebival v Tržiču tri tedne, to je od 5. do 26. junija pod vodstvom g. Bučarja, davčnega uradnika v p. in pod nadzorstvom gdč. Nade Gajškove, absol« ventke ljubljanskega učiteljišča. V koloniji je bilo 30 deklic iz vseh ljubljanskih šol v starosti od 6 do 14 let Ko so prišle v Tr« žič, kjer so nastanjene v telovadnici me« ščanske šole, je bilo njihovo prvo delo, da so se stehtale in ko bodo jutri odhajale, bo njihovo zadnje delo, da se zopet s teh« taj o in da tako ugotove, ali jim je bilo bivanje v Tržiču v prospeh ali ne. Da pe so se v Tržiču prav dobro počo» tile, priča njihova vesela zunanjost in ve« drost ogorelega lica. Ves čas njihovega b* vanja jim je bilo vreme več aii manj na« klonjeno, tako da ao se lahko naužile sve» žega zraka in tudi lepote tržiške okolice. Vsak teden ao napravile več izletov. Ob» iskale so lepe Kofce, pohitele po novi poti na Veliki vrh, ogledale so si Golnik, tile na Mali in Veliki mizici, sprehajale se proti Begunjam po znamenitem tržiskem Seme« ringu, pohitele na Bistriško planino, šle Lom in dalje pod Storžič. Kolonija je pri sv. Jurju pekla krompir in v Bistrici si je hladila veliko vročino, nabirala je po gozdovih jagode in borovnice in trgala po kovorskem polja lepe cvetlice, vriskala je na Brčevem rovtu in prepevala na svojem igrišču pred šolo, obiskala je tržiške tovar« ne in se zanimala za svoja ročna dela, po« slušala je vsak dan radio in hodila ▼ visoko šolo umetnosti žoganja, skratka imela je zavidanja vredno zaposlitev res čas tvoje« ga bivanja v Tržiču. Okrepljena telesno in duševno se vrača v Ljubljano, da napravi mesta deški koloniji, ki pride v Tržič prve dni avgusta pod nadzorstvom g. Bučarja te Ljubljane. Tržičani Imamo taks dQaft> koloni)« prav radi in jim iskreno Mmo, da m po* čutijo med nami kakor doma, gremo jim v vsakem oziru na roko, ker vemo kakor dobro de, če gre našim malčkom, katere ošiljamo sedaj ie vsako leto na morje, prav od srce ne roko. Ob globoko Miižanih letnih cenah Rio Rita V glavnih vlogah Bebe Daniels in John Boles pol 8. In četrt na 101 Predstave ob 4- se! Njuna obraza se mirno smehljata. V očeh vzplamti žarek radosti in ponosa, ka« dar se pojavi kateri njunih varovancev ves zdrav, živahen in zarjavel, kakršen rase v božji dan. Glasno otroško smejanje in šče« betanje pa spremlja šepetanje morja. Lah« no šušte sinji valovi, se iskrijo v -solnčnem siju in se zadovoljno igrajo z deco, jo po* ljubljajo in ji šepetajo skrivnostne bajke. Ko zahaja solnce, se poslavlja tudi deca od toplega dne. Na bregu vežba proste va» je. Naposled zarajajo pod zarjo deklice. Kakor male vile so, ko zaplešejo in odfrle k počitku. Zavlada večer. Deca je že mirno zasanjala pod Suječ« nostjo gdč. Vide. Gosoa Minka pa nas je povabila na krat« ko vožnjo po morju v domačem čolnu. Luna je sijala preko valov. Brodar, do« mači hišnik, ki je star mornar, nas je zvr* stil v čoln. Zagledal sem se v tiho šepetajoče valo« ve in zasanjal. Vesla so globoko segla v vodo, ki se je fosforno svetlikala in se penila. Zapeli smo slovensko pesm. Tekmovala je z valovi, se izgubljala v daljavo in se razgubljala kakor tiho šepetanje. Mesečina se je vedno jasneje razlivala preko morja. Z lune se je sproščala svetla cesta, okrašena z smaragdi in, rubini ter tre« petala pred nami. V tihem zamaknjenju se je duša dvignila po nji in zaplavala v prostranstvo, poza« bila na vse, kar jo veže k zemlji in zavri* skala polna toplega in nežnega razpolože* nja. Gustav Strniša. Dve smrtni žrvi Mure Gornja Radgona, 25. julija. Pri regulacija Mure v Podgradu pri Gor* nji Radgoni je bil že dalje časa zaposlen 52 letni Anton Rozman, posestnik v Her* cegovščaku. V STedo popoldne je v družbi dveh sodelavcev nalagal gramoz na nasi* pini sredi reke v čoln ter ga prevažal na obrežje. Po nesreči je možu med delom spodrsnilo, da je omahnil in padel v deročo reko. Valovi 00 ponesrečenca še parkrat dvig* nili na gladino, da je zamahnil z rokami, potem pa so ga zagrebli in odnesli s se« boj. Tovariši so se takoj, ko so opazili ne* srečo, pod aii s čolnom za ponesrečencem, vendar je ostal vsaka pomoč brezuspešna, ker je voda na tem mestu globoka in de* toča. a Murska Sobota, 25. julija. V nedeljo je požrla Mura svojo tretjo žrtev. Fantje iz Hrastja so se kopali v Muri ter veselo skakali v vodo. Med nji« mi je bil tudi 131etni Jožef Immenreaoh, ki pa ni znal plavati in je žalostno gledal, kako so se tovariši zabavali v vodi. Neka* teri so ga začeli dražiti, češ, da je strah o. petec io da ai ne up« v vodo. Jožef se je končno ojunačaL, hotel je dokazati, da ni takšen, za kakršnega ga smatrajo, ki po« gnal se je v vodo. Na mestu, kjer je sko« čil, je rek« globoka kake tri metre in ker revei ni znal plavati, m je takoj začel potapljati . Tedaj pa se )b všdeto, kdo kn* pogum. Nobeden izmed kopalcev, se ni opogumil, d« bi skoči v vodo in rešil nesrečnega to« variš«. Ker se Mura n« mestu kjer so se fantje kopali, zarije globoko v breg, se je nesrečni Jožef potapljal ves čas pred očmi tovarišev, ki so ga ppprej z nepre« mišljenimi besedama pognali v nesrečo, še« le ko >e bal mrtev, so ga potegniti na suho. Najlepša filmska opereta očarljivih arij in melodij, ljubezni, razkošja in baleta! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Elitni kino Matica Telefon 2124 etih s sredstvi, ki so jd na razpolago, uve« Ijavi spoštovanje državnega jezika in pre« pove v jugoslovenskem Prekmurju vsako izzivanje. Da bo naša javnost o Prekmurju informirana, se bomo na to povrnili. — Pc. vprašanje se Zanimiva aretacija tihotapca s saharinom Celje, 25. julija. Organi železniške poKoije na Zidanem mostu, ki so vršili predvčerajšnjim kon* troLno službo na popoldanskem praškem brzovlaku, so opazili pri pregledu vagon« ske stene v stranišču direktnega splitskega voza, skrit pod deščico v okenski dupli, m večji zavoj, obstoječ iz manjših zavoje* kov, o katerem zaradi pomanjkanja časa niso mogli ugotoviti, kaj se nahaja v njem. Takoj pa so sumili, da gTe za tihotapsko blago. Med vožnjo do Zidanega mosta se nihče ni zmenil za skrito blago, dasi so poli rajski organi strogo pazili na evea. tuelnega lastnika. Na Zidanem mostu pa je prišel pred stranišče v trenutku, ko se je pričel vlak pomikati proti Zagrebu, neki mlajši mo« ski, ki je s posebnim ključem odprl v str a* nisču čistilna vratioa pod oknom m vzel iz odprtine več zagonetnih zavojčkov Pri svojem delu je bil zelo oprezen, a kljub temu ga je budno oko zasledovalcev opa, zalo in mu sledilo pri vsaki kretnji Nežna« nec je odložil skrivnostno blago v sosed, njem kupeju na prtljažno polico. Kmalu se je zopet vrnil po drugi del skritega ple. na.. ,K se j« vračal iz stranišča, je opreza« jora pohoijski uradnik nepričakovano sto« pil k njemu in privlekel izpod neznance, vega suknjiča več zavojčkov saharina Ne« znanec, ki je imel prvotno le vozni listek do Brežic, je hotel tam izstopiti in nada* ljevati vožnjo zaradi večje varnosti z osebna mvlakom. V Zaprešiču je bil z are« tirancem ki je še v vagonu skušal urad, mka podkupiti z večjo vsoto denarja, se, stavljen uradni zapisnik, nakar je bil mož oddan finančni oblasti. Aretkanec je 301etai brivec Ljubo K. is ^agreba. Pri njem so zaplemb 5 kg šaha-nna. Pn zasksanj« je izjav«, da mu je sa« harm poslala njegov« ljubica, 281etna sJuž* bmja z Dunaja, s katero se je svoječasno T Za«Tebu- S- * svojega JbčU obvestila pred 3 dnevi na dopi?^, Samu bo poslala z brzovlakom št. 3 v splitskem vagonu na omenjenem mestu saharin K. ^a je to prva pošiljka, ki jo >0 prejel; vendar je to skoro neverjetno ker je pokazal pn, iznašanju vtihotapijenega «hanna prav mojstrsko tihotapsko spri. Poglavje o lendavskih napisih pošil kdo Hrastnik, 25. julija. 8e dalje časa se pri nas pojavlja intenzivno športno gibanje. Pred leti je bil ustanovljen nogometni odsek bivše »Edinosti«, ki se pa žal ni mogel razmahniti, ker mu ni bil dan na razpolago potreben prostor za igranje. Mladina pri nas noče več posedati po delu v gostilnah, ona hiti ven v naravo, išče zdravja po hribih ln na igriščih. Prva se je zganila steklarna in je šla svojim delavcem pri ustanovitvi njihovega kluba v vsakem pogledu na roko, jim preskrbela prostor, ki pa leži onkraj Save in ker ni pri nas nad vse potrebnega mostu črez Savo, je nogometno igrišče deloma neprikladno. Vendar se bo njihovo igrišče s pomočjo uvidevnih faktorjev lepo uredilo. Pa tudi naši rudarski fantje so se združili, hoteč si ustanoviti športni klub pod imenom »Rudar«. Zbral se je pripravljalni odbor, ki si je oskrbel proti odškodnini od g. A. Logerja prostor za igrišče, pri katerem bo pa treba še mnogo dela. Slika nam kaže požrtvovalnost športnikov, ki bi radi uredili prostor, a ker nimajo denarja, da bi plačali potrebne delavce, se sami zberejo po končanem delu pri rudniku na bodočem igrišču in delo se prične. Tu se vidi njih požrtvovalnost, ko po trudapolnem 8-urnem delu primejo zopet ža krampe, pa znova delajo do noči. Težko je, kjer ni denarja in zanimanja za dela, ki morejo mnogo koristiti. Zahvaliti se pa moramo že sedaj rudniškemu ravnatelju g. ing. Drolcu, ki je obljubil društvu vsestransko pomoč in upamo, da bodo vsi Hrastničani uvideli, da je ustanovitev športnega kluba za našo mladino potrebna, kje drugje bo našla več zdravja, kakor na zelenih travnikih, pri športu. Takoj ko dobi odbor od pristojne oblasti dovoljenje, da sme pobirati prispevke za ureditev igrišča, se bo obrnil na vse Hrastni-čane in upamo, da se bodo vsi odzvali z vsaj malimi prispevki. V dečjem doma gospe Tavčarjeve Solnce Je razkošno sipalo bog—t »u tvo> jih žarkov, ko nas je peljal parnik a So« šaka proti Kraljeviči kamor smo dospeli v tričetrt ure. Že od daleč n gledaš pri jaz. no vilo »NirvamK kjer domuje kolonija naših malčkov. Parnik je obstaL le kratka Je pot ob morju do dečjega doma, kjer tf naproti v pozdrav šumi veselo petje in Svrčanje na« ših malih. Poglej tam ▼ vo!a spoznate! i— Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju. Društvo za zdravstveno zaščito mladine v Mariboru je prejelo od dvorskega maršalata obvestilo, da je Nj. Vei. V.raliva Matija odobrili, da se novi deč;i dom pri Sv. Martinu na Mohorju imenuše »Počitniški dom kraljice Marije«. Tudi je kraljica prevzela pokroviteljstvo nad slovesno otvoritvijo doma dne 3. avgusta t l. Zastopal jo bo general, ki bo še določen. a— Koncert v mestnem parku bo v nedeljo od 11. do 12. ob lepem vremenu priredila godba Drave. a— Z vlaka je padel v četrtek ponoči blizu postaje Rače-Fram 28 letni delavec Fr. Bizjak iz Ljubljane.' ki .ie bil naslonjen na vrata vagona in ni opazil da vrata niso zaklopljena. Ponesrečenec se je precej poškodoval na glavi in si zlomil prst na roki. Mariborski reševalni oddelek je odpelj?! Bizjaka z avtom v splošno bolnico. — Zaradi velikega prometa na Slomškovem trgu bo veljal jutri o priliki proslave zlatega mašništva mariborskega škofa dr. Kariina za vsa vozila oni vozni red, Iz Konjic nj— Odvetniško pisarno otvori v Konjicah g. dr. Ervin Mejak. Posloval bo v Hasenbichlnovi hiši na Glavnem trgu. nj— Ekspozitura OUZD se ukine s 1. avgustom. Vsi posli preidejo na urad v Celje. nj— Sokolsko društvo Konjice in Oplot-nica priredita v nedeljo 27. t. m. popoldne peš izlet v ZreCe, kjer se bo vršil ustanovni občni zbor novo ustanovljenega društva. Bo tudi javna telovadba pred šolo v Zre-čah. nj— Trgovca Sumer In Petek otvorita v poslopju g. Ogorevca, kjer je bila doslej pošta, konfekcijsko trgovino. Pošta in davčna uprava se je preselila v prvo nadstropje. nj— Požar. Dne 21. t. m. okoli 21. je pričela goreti viničarija Matije Goričana, posestnika na Dobravi pri Konjicah. Poslopje je do tal pogorelo. Sreča je bila, da se zaradi hudega vetra niso vnela še sosedna poslopja. Vzrok požara ni znan. nj— Hišo in gospodarsko poslopje pred nekoliko dnevi umrlega Ivana Baumana, usnjarja v Konjicah, sta kupila uradnik Viljem Topolšek in tovarnar Alfred Lau-rich, in sicer prvi hišo, drugi pa usnjarsko delavnico. Iz Slovenjgradca sg— Pri Logarjevem studencu je naša podružnica SPD postavila dve mizi in klo* pi, kar bo gotovo dobrodošlo vsem turi* stom, ki posečajo Urško goro in kaj radi počivajo ob bistrem studencu. sg— Nesreča. Hlapca pri tovarnarju pe* oi g. Lobeju je udaril konj v trebuh tako močno, da so morali hudo ranjenega pre* peljaiti y boLnico. Iz Trbovelj t— Stevbeno gibanje. Kljub sedanji go-ppolarskl krizi se letos pri nas še precej gradi. Zidajo največ privatniki eno- do dvodrnžinske stanovanjske hiSice. Nasproti Dimnika je zrasla prav čedna nova kolonija stavbene zadruge »Dom in vrt«. Zgra-^eiib je že kakih deset ličnih hišic. Neka-te" e so že popolnoma dograjene in so se gcr-podarji že vselili, druge bodo pa že tudi fct r s dogotovljene. V bližini si je postavil pv ije stanovanjsko poslopje, ki ga bo uporabljal tudi za pisarne, stavbeni podjetnik g. Sožič. Autopodjetnik g. Kačnik je sezida nad garažo čedno stanovanje. Vila pod-Jeudka g. Hauka bo v kratkem popolnoma do; otovljena. Stanovanjska hiša, ki jo gradi občina za meščanskošolsko učitelj-ptvo, je v surovem stanju že dograjena in bo vselitev najbrž že letos mogoča. Po raznih kolonijah grade še razni zasebniki še več enodružinskih hišic. S tem bo stanovanjska beda v Trbovljah znatno olajšana. t_ Naše izletniške točke. Naši okoliški hribi in izletniške točke, kakor Sv. Planina, Mrzlica in Kum privabljajo redno vsako nedeljo precejšnje število izletnikov, kateri si ob povratku ogledujejo Trbovlje in njega zanimivosti ter prihajajo drugič v ge večjem številu. Osobito, ker so vse že obstoječe planinske koče dobro založene in gnane po svojih nizkih cenah pri jedači in pij ičL Navadno se odpeljejo z večernimi vlaki, nekateri celo šele s turistovskim, kar je pač najbolji dokaz, da so se znebili raznih predsodkov misleč, da v Trbovljah niso varni življenja. Pretepov je v Trbovljah ako računamo veliko obljudenost gotovo veliko manj, kakor v vseh drugih industrijski! c ntrih. Rudarji, osobito mlaj-gi so se čeli navzlic napornemu delu v ru : liku interesirati za prirejanje gledaliških iger, turistike, nogomet, gojenje lab-koatletike in telovadbe ter kažejo v vsem prav razveseljive rezultate, ia so s tem zaposleni tako, da je pred leti običajno »auf-biksanje« po cesti domala popolnoma ponehalo. Iz Hrastnika Blagoslovitev motorne brizgalne. Ga- Bfr o društvo Hrastnik-steklarna je v nedeljo po kratkem času svojega obstoja že blagoslovilo motorno brizgalno. V ta na-tn. a je priredilo svečanost združeno z veliko veselico, ki jih je gmotno gotovo še boi.j podprla. V soboto večer se je razvila po dolini bakljada, pri kateri je sodelovala, kakor tudi drugi dan Trboveljska godba na pihala in v dolgi vrsti gasilcev društva Hrastnik-steklarna in Dol so se svetili msli lampijončki. Po bakljadi je bila pod-oknica g. Ablu, drugi dan zjutraj pa budni ca. Dopoldan je bila blagoslovitev motorne brizgalne, ki so ji kumovale gospe Ab.ova in Stadelbauerjeva, soproga centralnega ravnatelja. Brizgalno je blagoslovil dol jki kaplan Vrbanjšek, ki je tudi imel nad vse lep govor, mašo pa je bral hrastniški kaplan Zalar. Zbrane gasilce je pozdravil še podžupan g. Sitter, starosta zveze gasilcev in načelnik Trboveljske gasil, župe g. Guček. Popoldan se je razvila na prostoru poleg izolirnice velika veselica, katere se je udeležilo okoli 1500 posetnikov. Ker namerava, kakor smo doznali, neko drugo društvo na istem mestu zopet imeti veselico, moramo že sedaj pripomniti, da tu ni kraj za slične prireditve. Na prostoru poleg hiralnice oziroma izolirnice upamo, da oblast ne bo več dovolila veselic. Namesto miru je celo noč vpitje, kar je ob taMh prilikah umevno. Prostorov za zabave je v Hrastniku dovolj, kar gotovo jrsi uvidijo. ; Iz Laškega 1— Inšpekcija g. bana. V četrtek ob pol 8. se je nepričakovano pripeljal v Laško b -ivtom g. ban inž. Sernec ter inspiciral Btssko načelstvo. Po opravljeni inšpekciji je nadaljeval pot v Maribor. 1— Ogenj. V noči od 23. do 24. t. m. sta pogorela posestnici Mariji Knapičevi V Radobljah hlev in klet. Gasilski alarm Je zbudil Laščane in letoviščarje iz spanja, da so prestrašeni hiteli na ulice. Pa se ni drugega videlo kakor velik svit proti ju« gu. Iraški gasilci so odhiteli na kraj požara ter se je njih trudu zahvaliti, da ni ogenj irpepelil tudi koče. Kakor pravijo, je ogenj zanetil slaboumni mož Marije Knapičeve, Urban Knapič, nakar je mirno pušil v ko* pi cigareto ter opazoval ognjene plamene. Zjutraj so ga odvedli v norišnico, kjer se je že parkrat nahajal. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino. 1— Smrtna kosa. V četrtek zjutraj je v C>gačah preminul po težki bolezni bivši mani posestnik Jaka Potušek v starosti 76 let. Blag mu spomin! 1— Letovišče. Krasno vreme, ki nepre» etano plava nad Laškim, vabi vedno nove goste v naše mesto in neprestano prihajajo vprašanja za sobe z raznih strani. Med gos Bti je bil tudi že predsednik Stola sedmo* tiče g. Okretič, ki pa se je zaradi obolelo* rti svoje ge. soproge moral predčasno vrni* ti r Zagreb. Želimo ge. Okretičevi brzo okrevanje, da bomo mogli odlična gosta Že v tej sezoni znova pozdraviti v Laškem. 1— Sokol. N a še sokolsko društvo bo pri* redilo v nedeljo, 10. avgusta popoldne svoj običajni letni nastop v kopališkem parku. Nastop bo združen z veliko ljudsko vese« lioo in vabimo k tej prireditvi Sokola pri« jazno občinstvo rz bližnje in daljne okoli* ce. Sosedna društva prosimo, da upošteva« Jo naš nastop in ne škodujejo z istočasni« mi prireditvami sebi in nam. Naš Sokol Je brez doma, brez telovadnice, na pro= Btem se vršijo vaje, pa vendar ne klonimo. S pridnostjo m neutrudnim delom si bo* mo tudi mi priborili lepše čase. Iz Višnje gore ▼g— Naše olepševalno društvo že dva tedm* pridno dela im gradi. Sedaj se dode« lava že obcestni zid od Nadrahove gostil« ne proti cerkvi, s čimer bo napravljena tudi tostran cerkve lična in dokaj obširna terasa. vg— Graditev javnega kopališča? Na pobudo od zgoraj se je začelo v Višnji gori eanimamje za gradnjo javnega kopališča. Misel je vse hvale vredna, saj naš kraj kopališče izredno potrebuje. vg— Igra narave. V okolici St. Vida pri iV: fliji gori se živinoreja precej forsira. Uspehi so vidni. — Pretekle dni je neke« yiu posestniku kravica otelila 7 nog pri dveh teBCklh, ki oba St**. Ko m be •&»> soma živinoreja popolnoma sefckoijoniraifi v našem kraju, bodo najbrže prenehali tn« di taki nedostatki. Iz Murske Sobote mr— Nesreča pri telovadbi. V torek zve« čer se je ponesrečil Sokol Jože Jug. Pri saltu z drogov se je zavrtel malo preveč in bi moral pasti na hrbet. Da bi se temu izognil, se je z rokama oprl na tla. Pri tem so se mu pa te v komolcih izvinile nazaj. Ponesrečencu se je nudifla takoj zdravniška pomoč. mr— Zdravnik dr. Glančnik, fci se je ▼ svrho znanstvene izpopolnitve v dentistič« ni stroki mudil nekaj &m v inozemstvo, •e je vrnil in ordinira redno dnevno kakor poprej. mr— Kaj Je z letalskim mitingom? Sre« di aprila se je dvignilo nad Prekmurjem nekaj leta* mariborskega Aerokluba in raz« trosilo letake, s katerimi je pozivalo ljud« stvo na letalski miting v Mursko Soboto. Toda miting je radi sumljivega vremena in drugih ovir izostal. Tudi v maju nismo videli letal. Ljudstvo, ki se mu je reklo, da naj hrami kupljene vstopnice, jih hrani menda še danes, a zaman. Vsekakor bi bi« Io zelo na mestu, da bi se mu zadeva vsaj nekoliko pojasnila. GOSPODARSTVO Naše banke in znižanje debetne obrestne mere Glede na splošno nazadovanje obrestne mere na kontinentu kakor tudi v Ameriki, je v naši državi, zlasti v Srbiji, nastalo močno gibanje za znižanje debetne obrestne mere naših bank. Po znani konferenci bančnih udruženj v Beogradu, ki je sklenila tudi resolucijo o obrestni meri, ki nekako upravičuje sedanje stanje, je beograjska »Politika« objavila uvodni članek o obrestni meri bančnih zavodov, ki je tudi pri nas vzbudil precej pozornosti. Pisec članka očita bankam oderuštvo (pri tem misli v prvi vrsti na banke v južnih pokrajinah naše države) in nerazumevanje za skupne gospodarske interese naše države ter jibija naziranje bank, da je za visoko obrestno mero odgovorna država. Na te očitke je objavljen v »Trg. listu« od 17. t. m. odgovor iz bančnih krogov, v katerem trdi pisec med drugim, da je odstotek dobička slovenskih bank »neverjetno nizek«. Za primer navaja podatke za tri največje slovenske banke, ki so imele L 1929. skupni kosmati dobiček v višini 37 milijonov Din, od katerega so morale izdati za plače nastavljencem okrog 17 milijonov, za ostale upravne stroške 8.5 milijona in za davke 1.5 milijona Din. Preostalo je torej 10 milijonov Din čistega dobička, kar predstavlja rentabilnost za lastni kapital z rezervami v višini 103 milijone Din in po odbitku dotacij povprečno 7-odstotno dividendo. Naziranje naših bančnih krogov je malo čudno. V časih, ko vse svetovno gospodarstvo čuti težo gospodarske depresije, ko je irarsikak trgovec ali industrijec zadovoljen, če nima pasivne bilance, nikakor ne moremo uvideti, da je povprečni odstotek divi-dende od 7 % »neverjetno nizek«, še manj pa čisti dobiček, ki odgovarja vendar 10% obrestovan ju lastne glavnice in rezer«, ne glede na to, da predstavljajo dotacije rezerv iz dobička le neizplačan dobiček, ne pa režijsko postavko. Tudi se ne moremo strinjati z izvajanji pisca, s katerimi hoče pobiti trditev, da bi znižanje debetne obrestne mere povečalo možnosti za sigurno plasiranje obilnih denarnih sredstev, češ, da preveliki mobilnosti bank niso krive pretirane debetne obresti. Kreditno poslovanje naših bank bi se brez dvoma razširilo, če bi se zavodi odločili znižati debetno obrestno mero; vrh j tega pa ne bi bilo potrebno izgubljati velikih vsot na obrestih za neplasirane kapita-ie. Obrestna mera za kredite je dejansko najnižja v Sloveniji, s tem pa še ni rečeno, da je denarnim zavodom nemogoče nadalje znižati obrestno mero, saj vidimo celo med zavodi v Sloveniji prav znatne razlike v debetni obrestni meri. Tudi naše denarstvo se bo moralo prila-loditi polagoma predvojnim razmeram glede obrestne mere. V preteklih letih so imele zaradi neurejenih povojnih razmer naše banke precej izgub na dubijoznih terjatvah ki so jih polagoma pokrile deloma iz tistih rezerv deloma pa iz doseženih dobičkov. Danes so razmere v tem pogledu ugodnejše in so bilance v splošnem očiščene od takih aktivnih postavk. Gospodarstvo je več ali manj konsolidi-rano in ni več nevarnosti večjih izgub. S tem pa je tudi odpadla potreba prenrja za riziko, ki je doslei povzročala višjo obrestno mero. Tendence k znižanju obrestne mere ne bo mogoče zadržati, zato bi bilo dobro, da bi naši bančni zavodi dalje premišljevali v tem, kako znižati režije, da ne bo zniževanje debetnih obresti povzročilo nazadovanja dobička pod ono višino, ki se bo v bodoče izkristalizirala kot primerna, ki pa bo najbrž predstavljala nižje obrestovanje glavnice in rezerv, kakor danes. Tudi drugod opažamo, da se dobički bank zmanjšujejo. Tako so letos v Avstriji skoro vse banke znižale dividendo, ker so bile pod pritiskom nižje obrestne mere v inozemstvu prisiljene znižati napetost med kreditno in debetno obrestno mero. Končno naj še omenimo nekaj o davčni obremenitvi, ki se pogosto navaja kot vzrok visoke debetne obrestne mere. Lani so vse banke v Sloveniji plačale na davkih vsega neka} manj kakor 2 milijona Din dočim so 1. 1928. plačale preko 4 milijone Din, leta 1927. skoro 7 in pol milijona Din, leta 1926. skoro 13 milijonov Din in leta 1925. skoro 16 milijonov. Davčna obremenitev banč. poslovanja se je zadnja leta izredno zmanjšala in lani znašala le še 16% čistega dobička in komaj 5% kosmatega donosa bančnega poslovanja. To zmanjšanje davčne obremenitve pa končno tudi ne more ostati brez vpliva na višino debetne obrestne' mere. = Ravnatelj Privilegirane izvozne drnibe o izgledih za izvoz. Ravnatelj Privilegirane d. d. za izvoz kmetijskih pridelkov dr. Gott-lieb je glede izgledov za izvoz žita in glede letine podal zanimivo izjavo, iz katero posnemamo naslednje: Pridelek pšenice je letos po količini manjši nego lani. V Bački in v Banatu znaša primanjkljaj 20 — 25 %, v drugih krajih, zlasti v Srbiji, pa do 40%. Ka drugi strani pa je kakovost letošnje pšenice izredno dobra. Naša potiska pšenica tehta v posameznih primerih 83—84 kg in skoro ni najti pšenice v državi, ki bi tehtala manj kakor 78 kg. Izgledi za plasiranje letošnjega presežka v pšenici so razmeroma dobri, kajti zanimanje uvoznih držav za našo pšenico je prav živahno. Ponudbe, ki jih je doslej prejela družba iz uvoznih držav, so za 12—30 Din pri 100 kg višje, kakor pa se trenotno prodaja rumunska pše- I niča za kontinent. Zato je upravičeno upa- I nje, da bomo letos dosegli relativno ugodnejšo ceno za našo pšenico v primeru s svetovno ceno. Letos tudi prvič lahko prodamo našo pšenico po relativno boljši izvozni ceni kakor je za isto kakovost more doseči Madžarska. V Szegedinu se plačuje pšenica za izvoz po 18.5 — 18.75 penga, dočim se na naših potiskih postajah plača istočasno 190 Din. Čeprav se je letos vršila žetev 15—20 dni prej nego druga leta, vendar ie ponudba od kmeta še zelo slaba. Morda računa naš kmet, da bo dosegel glede na izredno kakovost za svoj pridelek še boljšo ceno, če rrav so današnje cene že za 20—30 Din višje nego pred nekaj tedni. Glede koruze je g. Gottlieb izjavil, da imamo od lanske letine na razpolago za izvoz še kakih 10.000 vagonov. Izgledi za novo letino so ▼ poedi niff krajih Bačke. ob Tisi in v Slavoniji slabi, vendar ni izključeno, da se bo koruza še popravila, če bo prišel izdaten dež. V splošnem pa se lahko računa, da bo letina v koruzi izpadla prilično dobro. Na koncu je g. Gottlieb še izjavil, da je organizacija Privilegirane izvozniške dražbe, kar se tiče pšenice in koruze, v glavnem končana. Delo je v polnem teku in dnevno prihajajo od vseh strani zanesljive vesti, ki omogočajo pregled izvoznih možnosti. = Otvoritev nove proge Trebinje - Lastva. V nedeljo 3. avgusta bo svečana otvoritev nove ozkotirne proge Trebinje - Lastva. Ta proga je podaljšek obstoječe proge na Trebinje, iki se pri Humu nad Dubrovnikom odcepi od proge na Kotor. Od Lastve se proga gradi naprej do Bilča. od tam pa bo speljana v dolino Zete do Danilovgrada in Nikšiča. = Financiranje hmeljske letine ▼ 0e5ko slovaški. Kakor smo že poročali, so se hmeljarska udruženja v Češkoslovaški dogovorila z Zemsko banko in lokalnimi denarnimi zavodi glede financiranja letošnje hmeljske letine. Kakor se sedaj oficijelno razgla ša, je namen kreditne akcije ta, da se hmeljarjem po izvršeni letini prožijo denarna sredstva, da ne bi bili primorani v sili in naglici prodati pridelek. Kredite bodo hmeljarji dobili na 3 mesečne menice (izjemoma šestmesečne) s podpisom hmeljarja in enega ali dveh žiraniov, in sicer po obrestni meri 5 % in v višini 300 Kč za stot od 50 kg čfe čeljša in cenejša jz PALMA zdravilna grenka v o-da. DOBIVA SE POVSOD/ 138 = Predvojni dolgovi Rusije. Kakor znano, zagovarjajo voditelji sovjetske Rusije od nekdaj stališče, da ruski kmet in delavec na noben način ne moreta prevzeti odgovornosti za stare dolgove j ca rja in kapitalistov«, pri čemer pa iz previdnosti vedno poudarjajo, da odklonitev plačevanja dolgov ni morda komunističen princip. Dejansko priznanje predvojnih dolgov torej ne pridni v poštev. Navzlic temu pa se, kakor znano, vršijo trenutno v Londonu pogajanja z rusko delegacijo glede ureditve vprašanja predvojnih dolgov. Ruski listi poudarjajo v zvezi s temi pogajanji, da ne gre za priznanje predvojnih dolgov, temveč le za ustvaritev pogojev za otvoritev inozemskega kredita. Ze leta 1927. so se vršila pogajanja s Francijo, pri katerih je Rusija za deino poravnavo predvojnih dolgov v Franciji ponujala letno plačilo od 22 milijonov zlatih rabljev tekom 61 let. Kot protiuslugo pa so Rusi zahtevali od Francozov kredit v višini 120 milijonov dolarjev. Ta ponudba pa Francozom ni bila zadostna, saj znaša skupna vsota ruskih dolgov v Franciji 7500 milijonov zlatih frankov (od tega 1640 milijonov vojnega dolga). Tudi pri sedanjih pogajanjih z Anglijo spravljajo Rusi pripravljenost za delno plačilo predvojnih dolgov v zvezo z zahtevo po otvoritvi velikega kredita. Skupna vsota ruskih predvojnih dolgov v Angliji znaša 90 milijonov funtov (2.2 milijarde zlatih frankov). Sovjetski poslanik v Londonu, ki je vodja ruske delegacije, je glede pogajanj izjavil, da gre le za provi-zorično ureditev vprašanja dolgov. Kakor se zatrjuje, so Rusi pripravljeni privatnim upnikom v Angliji sčasoma plačati 10—30% zlate vrednosti dolga. V primeru sporazuma obljubujejo Rusi, da bi bili pripravljeni na podlagi večjih angleških kreditov dati Angliji letno za 40—50 milijonov funtov naročil BORZE 25. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet manjši kakor zadnje dni. Le v devizah Trst. Berlin in Newyork je bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je danes Vojna škoda skoro obdržala včerajšnje t-v čaje^ Za aranžma se je trgovala po 440 do 440.5. za avgust po 441 in za december po 441. Od ostalih držaynih papirjev se je trgovalo še 7% Blairovo posojilo po S7.5 in 7% posojilo Drž. hipot. banke po 86.5. Med zasebnimi vrednotami so bili zaključki le v Jugo banki po 77.5. v Union banki po 191, v Narodni po 8250 in v Šečerani po 325 do 315. '»•▼iie in valut«. Ljubljana. Amsterd. 22.69, Berlin 13.4475 do 13.4775 (13.4625), Bruselj 7.8828, Budimpešta 9.885, Curih 1096.9, Dunaj 795.22 do 798.22 (796.72), London 273.95 — 274.75 (274.35), Newyork 56.165—56.365 (56.265), Pariz 221.84, Praga 168.78—167.58 167.18). Trst 294.32—296.32 (295.32). Zagreb. Amsterdam 22.69, Dana) 796.23 do 798.22, Berlin 13.4475 — 13.4775, Bruselj 788.28 - 791.28, Budimpešte 867 - 990, Milan 294.211 — 296.211, London 273.95 do 274.75, Newyork ček 56.165 — 56.365, Pariz 220.84 - 222.84. Praga 166.78 - 167.58. Curih 1094.4 — 1097.4. Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.245, London 25.-3625, Newyork 514. 475, Bruselj 71.925. Milan 26.95, Madrid 59, Amsterdam 207. Berlin 122.85, Dunaj 72.71, Sofija 3.7®. Praga 15.255. Varšava 57.7. Budimpešta 90.215. Bukarešta 3.06. Dunaj. Beograd 12.53 — 12.57, London 34.37 — 34.47, Milan 37 — 37.10, Newyork 706.15 — 708.65. Curih 137.24 — 137.74: dinarji 12.43 — 12.49. Efrkfi. Ljubljana. 8% Blair 98 blago, 7% Blair 88 bi., Celjska 160 den.. Ljubljanska kredit. 122 den.. Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 126 den.. Ruše 280 do 300. Stavbna 40 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 440.25 — 440.5, za avgust 440 do 441, za december 440.25 — 440.5, investicijsko 87.5 — 89. agrarne 54.75 — 55.5. 8% Blair 97.5 — 98.5. 7% Blair 87.5—87.875. 7% Drž. hipot. banka 86 — 86.75: bančne vred note: Praštediona 905 — 910. Union 190 do 192. Jugo 77-25 — 77.5. Narodna 8250 do 8275. Srpska 186 — 190. Zemaljska 134 denar, Poljo 56.5 — 57, Ljubljanska kreditna 122 den.. industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann 155 — 163. Sla-veks 65 bl„ Slavonija 200 — 210. Drava 218 do 250, Šečerana 320 — 330, Brod vagon 110 — 125, Vevče 126 den., Isis 33 — 36. Dubrovačka 370 — 380, Trbovlje 402-408. Beograd. Vojna škoda 454.5 — 435 zaklj.. za avgust 455.5 — 456, investicijsko 91—32. agrarne 56—57. 7% Drž. hip. banka 89 do 89.75. 7% Blair 90 bi., 8% Blair 100.5 bi., Narodna 8250 — 8290. Blagovna triišča LES 4- Ljubljanska borza (25. t. m.) Tenden ca za les nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za bukove testone '(paralelne, obrobljene, suhe, bela bukev, brez grč in srca 2.20 m. 10—30 cm ,'media 23/24 cm), 20 mm in 2.20 m, 10—24 em (media 18 cm), 20 mm), ra orehove hlode (od 50 cm navzgor), za trame v raznih" dimenzijah, za testone in tavolete ter za hrastove morale. ŽITO Ljubljanska borza (25. t m.) Tendenca za žilo čvrsta. Zaključeni so bili 4 vagoni koruze in 2 vagona pšenice. Ponujali so vse za slov. postajo, plač. 30 dni): pšenico: baško, po mlevski tarifi, 80/81 kg po 235 do 23.75, 79/80 kg po 222.5 — 225, 78/79 kg po 220 — 222.5; koruzo: baško po 165 do 167.5; ječmen: baški. ozimni, 66/67 kg po 155 — 157.5; oves: baranjski, novi po 206 do 210; ri: baška, 72 kg po 162.5 — 166; moka: baška >0«, iz stare pšenice po 405 do 410, iz nove pšenice po 395 — 400. -j- Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 66 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 77 vagonov koruze, 3 vagone moke in 10 vagonov otrobov. — Pšenica: baška, 73/80 kg težka 182.5 — 185; gornjebaška, 79/80 kg 185 do 187.5; baška, Tisa, šlep, 79/80 kg 187.5 do 190; sremska, 78 kg 172.5 — 177.5. Oves: baški in sremski 155 — 160. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 110—115. Koruza: baška in sremska 120 — 125; ladja Dunav 125 — 127.5, za avgust 128 — 127.5; bana-ška 117.5—120. Moka: baška >0g< in >0gg« 310 — 320; >2« 280 — 290; »5« 235 — 245: 56« 172.5 — 182.5; >7« 112.5 — 120; >8« 95 — 100. Otrobi: baški, sremski in bana-ški 85 — 90. Somborska blagovna borsa (26. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 450 vagonov. Pšenica: baška, 79/80 kg 180 — 185; slavonska, 78/79 kg 167.5 — 172.5; bana-ška, Tisa, šlep 80 kg 185 — 190; banaška, Bega, šlep, 79 kg 182.5 — 187.5. Oves: baški 150 - 155. Ri: baška, nova 100 — 110. Ječmen: baški in sremski. 64/66 kg 107.5 do 112.5. Koruza: baška 122.5 — 127.5, — Moka: baška >0g< in >0gg< 310 — 320- »2< 280 — 290; »5< 230 — 240; >6« 170 —' 180 Otrobi: baški 85 — 90. -j- Budimpeštanska terminska borsa (25. t. m.) Tendenca slaba; promet živahen. Pšenica: za oktober 19.85 — 19.86, za marc 21.60 — 21.61, za maj 22.10; rž: za oktober 12.81 — 12.82, za marc 14.07 — 14.10; koruza: za julij 16.70 — 16.72, za avgust 16.42 do 16.44, tranzitna za avgust 13.90 — 14. Električno poslušanje Radioamaterji poznajo že dalj časa čudni pojav, da je mogoče slišati brezžične pošiljke tudi brez pomoči slušalk ali zvočnikov. Tako n. pr. tedaj, če primeta dve osebi za konce dovodnih žic, ki bi drugače vodile ujete valove do zvočnika, in ena teh dveh oseb položi drugi prosto roko na uho. Ta pojav »električnega poslušanja« je slej kakor prej v natančnostih nepojasnjen, čeprav so se bavile ž njim že takšne znanstvene kapacitete kakor znani prof. Jellinek na Dunaju. Posebno zanimiva pa so raziskovanja dr. Perwitzscha z vseučiliške klinike za ušesne bolezni v Jeni. Dr. Pervritzsch je pri svojih poskusih drugo osebo nadomestil z drugim poskusnim materialom, n. pr. s kosom mesa ali s fizikalnimi aparati in je dosegel naravnost presenetljive uspehe. Dognal je, da lahko »električno poslušajo« celo osebe, ki imajo notranje ušesne organe in ušesno mrenico pokvarjeno. Celo poapnjenje sluhovnega organa, ki je najčešči vzrok slabega sluha v starosti, ne izključuje možnosti slišan ja po neposrednem vplivanju električnega toka na lobanjske kosti. V mnogih primerih sluh ovnih bolezni se obseg slišnih nihljajev celo razširi. Najbolj značilen je v tem pogledu primer nekega bolnika, ki je bil na eno uho čisto gluh, na drugo uho pa je bil gluh v obsegu Evo krasnih usten ! Kinu aitna, ki akrivajo biae;ni ni< 40b! Neodoljiv ter lin Prvo misel je dal prosvetni minister lanskega Julija na kongresu Udruženja gledaliških igralcev. Dejal je, da bi bila takšna gostovanja potrebna zavoljo medsebojnega spoznavanja. To misel sem povzela, 8 tajnikom ljubljanske sekcije Udruženja, g. Jermanom, in drugimi smo se pogovorili ra nadaljnje. Bilo nam je pred vsem za to, da ponesemo slovensko besedo, slovensko dramsko literaturo z večjim ansamblom med hrvatske in srbske brate. Umetniku je najvišja šola narod sam, je dejal g. pro svetni minister, in to je bila druga gibalna sila, ki nas je spravila na pot. Šli smo, da pe pobi izje spoznamo z nam manj znanim delom našega naroda. Pol leta prej smo začeli s pripravami, pri odločilnih činiteljih *mo naleteli na moralno pomoč. Nešteto dopisov smo poslali v tem času na vse kraje, organizacija je bila z naše strani popolna. Od marsikje nismo dobili takšnega odziva, kakor bi si želeli, pa to nas ni ustrašilo. Trde buče smo in kar smo začeli, smo hoteli tudi izvesti do konca.« — V koliko je moralni uspeh upravičil namene, 8 katerimi ste se lotili svoje naloge? >Bolj nego smo sami pričakovali. Naša drama je bila doslej povsod neznana. Marsikje smo imeli baš radi tega težko stališče, sprejemali so nas s skepso, kar se tiče naše umetniške vrednosti. Niso mogli verjeti, da je v Ljubljani dobra drama sploh mogoča. Zato se je zgodilo, da so bile prve predstave, zlasti na Hrvatskem, često slabo obiskane. A že druga predstava nam je bila v takšnih primerih dokaz, da smo prebili led. Obisk je bil potem običajno za 100 odstotkov večji. V ilustracijo naj povem, da nam je v Splitu neki tamo=nji knjigarnar, ki je predprodajal vstopnice, po tretji predstavi izjavil, da ni še videl tako odlične družine, in nam je ponudil 100.000 Din za gostovanje desetih večerov, ee bi prišli v polni sezoni, v aprilu ali maju. Kritika nas je na vsej poti imenovala »slovenske hudožnike«. naj si bo v Splitu ali v Dubrovniku, v šabcu ali Nišu. Ne smenio tudi porabiti, kako je vplivala slovenska beseda na naše ljudi, ki živijo med južnimi brati. Zgodilo se je, da so preprosti slovenski de- bo odrezal s obiskom vaše predstave. Kje, menite, tiče vzroki? Vprašanje je bilo dokaj kočljivo. Gospa je ostala mirna: »Ce hočemo govoriti naravnost, pred vsem v omalovaževanju vrednosti naše drame. Za Zagreb je Ljubljana še vedno provinca in ne more (ali noče?) verjeti, da bi tu v tem pogledu lahko ustvarili kaj visoko vrednega. To omalovaževanje, pre* ziranje smo opazili takoj ob prihodu na po« staji, kjer nas je od gledališke uprave sprejel edini — tehnični šef, od igralcev pa samo naša Vika Podgorska in g. G run« hut. Vendar smo tudi med maloštevilno publiko v Zagrebu z našim nastopom do« segli ogromen moralni uspeh, ki nam je morda jamstvo, da bo tudi Zagreb za bo« doče popravil svoje mnenje o nas.« — Kako je sprejemalo občinstvo sloven ski tfeli, ki ste ju uprizarjali, zlasti »Pohuj« šanje«? Ali je delal jezik težave? »Jezik je delal vsekakor težave in mar« sikateri so se izgovarjali nanj, da predstav niso posetili. BiH so pa kraji, ki so delali izjemo, n. pr. na Hvaru, na Cetinju in po Južni Srbiji, kjer smo imeli občutek, da igramo pred slovensko publiko. Naravnost čudili smo se, koliko našemu jeziku sorod« nih besed smo izsledili v črnogorskem in makedonskem dialektu. Tudi značaj južno« srbskega ljudstva in klima ter značaj nje« gove dežele je presenetljivo podoben na« šim razmeram, zlasti gorenjskim. Ljubljanski igralci na Ceru »Rošlinka« je radi lažje vsebine seveda v prvi vrsti užigala in je pripravila mnogo ljudi, da so si prišli ogledati, pomnoženi za svoje znance, tudi »Pohujšanje«, ki za« radi težje vsebine seveda ne more biti tako dostopno. Vendar moram pribiti, da poznajo Cankarja sirom Jugoslavije, po« sebno v srbskih pokrajinah in vsaj v kro« gih inteligence malo manj nego pri nas. Na Cetinju so nam celo zatrjevali, da ga pozna v^ak razumnejši črnogorski kmet. To bo pretirano, a dejstvo je, da nam ga je tam neki gospod (neliterat!) po pred« stavi tako dobro seciral, kakor nismo va« jeni niti pri nas.« — Kakšnega sprejema ste bili deležni sicer s strani javnosti in oblasti? Ali so vam izražali kakšne posebne želje? »Javnost nas je sprejemala, zlasti po vsej Črni gori in Srbiji, izredno prisrčno, oblasti pa nenavadno pazljivo. Krona vse« ga je bil Šabac. Tu so nam posvetili cele številke lokalnega časopisja in celo s po« zdravnimi pesmimi. Posebno zahvalo mo« ramo izreči tamošnjemu Kolu jugosloven« skih sester, županu Ljubi Pavloviču in du» ši našega aranžmaja, prof. Popoviču, ki se Ljubljanski Igralci as poti proti Sabca. fevd te drogi od veselja Jokali, ko m spet »»slišati domačo besedo in pesem. V Kragujeveu se nam Je primeril slovenski delavec, ki m je bil izrezal žulj na roki, da j« dobil bi dni dopusta za naše predstave. Revež je prišel od daleč preko hribov, da bi nas mogel gledati, in še toliko ni imel > žepa. da bi bilo za hrano. Seveda smo ■poskrbeli mi sanj.« — In gmotni uspeh? Gospa me je pogledala mtrno ▼ oH: >Radi slabših mkasov t prvem časn turneje po hrvatskih krajih se je pokazal občuten primanjkljaj, za katerega pa je znalo vodstvo turneje v pravem času s pomočjo bank in subvencij poskrbeti kritje, tako da ni nastala nikoli bojazen, da bi ne mogli izvesti turneje do konca in še manj tako, do ostali lep spomin preteklih časov, prav hi bilo, da bi jih izdali za našo mladino^ ka« teri jih j« pisateljca namenila. Saj je iz svojih prihrankov ustanovila celo nagra« do 500 Kč za najboljše mladinsko delo. Ob osemdesetletnici se je tudi mi s hva« ležnostjo in prijateljstvom spominjamo. Naj ji velja naš: Zdravo! Pomanjkljiva prlrodoslov na naobrazba ahademshe mladine V 4. in 5. številki zagrebškega prirodo-slovnega časopisa »Priroda« poroča umv. prof. dr. Boris Zarnik o izkušnjah, ki jih j« imel s svojimi slušatelji profesor zoolo-gije na vseučilišču v Kgnigsbergu dr. Otto Kohler. Prof. Koehler je svojim mlajšim slušateljem (68 po številu) predložil 89 najbolj navadnih živali domače favne, delno nagačenih, delno pa tako prepariranih, da so imele isto obliko in barvo kot jo imajo žive. I repnrati so bili označeni s številkami in vsak dijak je imel napisati na po-lo papirja poleg tekoče številke ime dotič-ne živali. Pruske srednje šole so dobre; pri dijakih, ki so se posvetili študiju zoologije, je bilo pač verjetno, da imajo posebno zanimanje in ljubezen do živalstva in da bodo to preizkušnjo dobro prebili. Toda izsledek je bil presenetljiv, vprav porazen. Naj navedemo samo nekatere podatke. Izmed 68 slušateljev naravoslovja jih je samo 9 prepoznalo navadnega vrabca, kukavico so nekateri zamenjali z lastavi-eo, drezdom itd. Belouško je poznalo samo 17 dijakov, gada je večina smatrala za slepiča ali za belouško. Prof. Venzmer, ki je o tem poročal v »Kosmosuc, pravi, da je tak pojav posledica današnjega časa. Borba ca denar, ki se danes z vsemi svojimi posledicami čedalje bolj uveljavlja, vzbuja v mladini zanimanje za vse kaj drugega, zato hodi brez pravega razumevanja, kakor slepa mimo neizmernih lepot, ki nam jih nudi priroda. Vrhn tega mladina izven šole preveč misli na kinematograf, nogomet, radio in izvestne književne produkte, ki vzbujajo senzacije. Zato je dolžnost staršev in učiteljev, da po- rajo porazne posledice vseh teh pridobitev modernega življenja in spravijo zanimanje za nje na pravo mero. O razmerah pri nas piše dr. Zarnik naslednje: Skoraj preverjen sem, da bi pri nas Imela takšna anketa mnogo ugodnejši uspeli, vendar siguren nisem, zakaj neka druga anketa, ki sem jo bil pred leti izvršil med svojimi dijaki akademiki, katerim sem predložil 100 vprašanj iz splošne naobraz-be, je pokazala dokaj pomanjkljive rezultate. Šlo je za vprašanja iz raznih področij znanja, na katera bi bil moral že vsaK šestošolec odgovoriti z lahkoto. Naj navedem samo nekoliko primerov: Da ima pajek 8 nog, je znalo izmed 100 dijakov 3«, Kam se izliva Volga, je znalo 52 dijakov, :-.a ostale pa se je izlivala v Črno ali celo Severno morje. Kaj je logaritem, je znalo komaj 18 akademikov. Kaj pomeni v mineralogiji psevdoniorfoza, je mo-ila pravilno odgovorili samo deveiorica. 21 diiakov izmed 100 je vedelo, da je James Watt izumil parni stroj. Da Melbourne leži v Avstraliji, je znalo komaj 22 dijakov, za ostale je bil v Ameriki, Aziji, Indiji, Angliji. Najbolj pa je pokazal razpoloženost današnje mladine neki dijak, ki je na vprašanje, kdo je bij Auguste Rodin, odvrnil, da je bil to izvrsten nogometaš iz Splita. Res se namreč neki splitski športnik imenuje Rodin. Zanimivo je vsekakor že to, da je ta dijak sniatraL da je poznavanje imena znamenitega športnika tako važno, da spada v splošno naobrazbo! Prof. dr. Zarnik obeta podobno anketo, kakor jo je izvršil prof. Kohler. O nje rezultatih bo še izpregovoril v javnosti. Bres dvoma bo zanimiva že sama primerjava med razmerami pri nas in na Pruskem. b Zveze racionalistov Za današnjo protiintelektualno razpoloženost je značilno, da so francoski znanstveniki občutili potrebo društva, ki bo pred širokim občinstvom zastopalo in branilo duha m metode znanosti. To društvo je bilo nedavno osnovano v Parizu z imenora »L'Union rationaliste«. Ustanovitelje sta predstavljala pred javnostjo Henri Rogea, dekjin medicinske fakultete v Parizu in Paul Langevin, profesor na »College da France«. Med člani so znamenita imena sodobne intelektualne Francije: poleg znanstvenikov tudi nekateri pisatelji, n. pr. Georges Duhamel, Luc Durtain, Maunce Martin du Gard L dr. Racionalna metoda se je uveljavila na vseh področjih človeške misli: pozitiven duh je rodil naravoslovne vede enako kot psihološke in socialne. Tak racionalizem je brez dvoma dober in potreben tudi v bodoče: samo on lahko pravilno stavi in rešuje velike probleme, ki vznemirjajo človeškega duha ter zarodi ne samo sisteme spoznanj, marveč tudi največjo edinstvo duhov. Temu racionalizmu — čitamo v proglasu — pa stoje nasproti mnoge ovire. Predvsem se mu upirajo nedokazljiva verovanja, antropomorfni predsodki, ki -se jih drži ve-kovna tradicija in po katerih obstoje v svetu stvari, ki jih eksperimentalne vede ne bodo mogle nikdar dognati; dalje je opaziti, da pod raznimi oblikami napredujejo antiintelektualne doktrine; naraslo je število Dolovičarskih znanstvenikov, ki oznanjajo notorično napačne ideje, pa tudi nekateri pravi znanstveniki ne poznajo dovolj moči znanstvenega duha; tako zlasti mnogi špecijalisti izgubljajo pregled čez celotno polje znanstvenega dela in raziskovanja ter delajo napačne sklepe o celoti. Drugi zopet mislijo, da je znanstven duh nezdružljiv s poezijo in čustvovanjem in da se more iz njega roditi sama hladna, ne-ustrezajoča modrost L'Union rationaliste bo predvsem — kakor čitamo v proglasu — une societč' d* čtude, de discussion«, v drugi vrsti pa propagandno društvo. Na društvenih sestankih se bodo zbirali matematiki, fiziki, kemiki, biologi, psihologi, sociologi in bodo skupno iskali način, kako naj se znanstven duh približa širšemu občinstvu, da bo spoznalo lepoto in poezijo znanosti ter moralne ideale, ki jih ustvarja racionalistična akcija. Propaganda se bo vršila s predavanji, preRuch Slovrianski« v pravkar izišli 6. številki informacijo, da s*» bo v piihodnjem šolskem letu v smislu sporazuma med prosvetnim ministrom Maksi-movičem in poljskim poslanikom dr. Babiti-skim, poučevala poljščina na gimnazijah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Poučevati bi imeli vseučiliški lektorji poljskega jezika. Doslej pa je imelo tak lektorat samo zagrebško vseučilišče, čigar lektor I. Benešic je bii nedavno imenovan za kulturnega referenta pri našem poslaništvu v Varšavi. Na njegovo mesto bo imenovan dr. Fr. Crnek, bivši lektor lvovskega vseučilišča, lektorat poljščine na beograjski univerzi bo poverjen dr. St. Papierkowskemu, za vseučilišče v Ljubljani pa za sedaj ni kandidata. Le-ta bi moral poleg poljščine dobro obvladati tudi slovenski jezik. Latinica t sovjetski Rnsiji. Slovanski kulturni krogi zasledujejo z velikim zanimanjem razvoj akcije za vpeljavo latinice v sovjetski Rusiji. Kakor smo že pred meseci zabeležili na tem mestu, je bil predlog poverjen posebni komisiji. Le-ta je nedavno dovršila svoje proučevanje in izročila dovršeni osnutek centralnemu izvršilnemu komiteju. -Ruska Znanstvena akademija se je izrekla za uvedbo latinice, pomisleke pa ima harkovska Vseukrajinska akademija, ki so boji, da bi latinska pisava ukrajinščrne pospešila popoljčenje Rusinov na Poljskem. Ali in kdaj bo v Rusiji vpeljana latinica, utegne odločiti letošnji vsesovjetski kongres. svetijo temu pojavu vso skrb, da paralizi- Kopujte faljige v Tiskovni zadrugi! Sobota, 26. VTL 1990 Tehnični del rubrike urejuj« avtotuhnieni oddelek Vacnam Oii Companv. i. d. Pregled motociklističnih dirk Dirka za veliko nagrado Evrope Na krožnem dirkališču Spa • Francor-ehainps se je vršila dirka motornih kolesarjev za veliko nagrado Evrope. Razume se, da je bilo videti na startu vozače raznih narodnosti, saj je dirka za Grand Prix Evrope že dolgo športni dogodek prve vrste. Glavne zmage so odnesli Angleži. Sami rezu'tati so že zaradi tega zanimivi, ker so dosežene hitrosti prekosile dosedanje. V kategoriji motornih koles od 500 ccm, eo imeli vozači prevoziti 28 krogov ali 417.2 km. Na startu je bilo 21 vozačev, na cilj jih je dospelo samo 10. Ptvo nagrado je dobil Anglež Tvrell - Smith na Rudge-Whit-*:orth-u, ki je dosegel povprečno hitrost 119.8 km, a največjo v posameznih rundah 122.5 km na uro. Tudi drugo in tretjno na-irrado sta odnesla Angleža Walker in Dun-can. prvi na Rudge-Whitworth, a drugi na Raleigh-motorntm kolesu. V drugi kategoriji 330 ccm je startalo 11 ▼ozačerv, na cilj jih je prišlo 5. Zmagal je zopet Anglež Nott na motorju, ki je dosegel povprečno hitrost 113.9 km na uro. Ostali dve nagrada sta dobila Avstralec Simcock (AJS) in Anglež Himings (AJS). Vozači tretje kategorije 250 ccm so morali prevoziti 22 krogov ali 387.8 km. Na startu je bilo 13, na cilj je dospelo 5 vozačev. Prvi: Crabtree (Excelsior-.Jap) s povprečno hitrostjo 106.7 km na uro, drugi MePora (Nrw Imperial), tretji GTeave (SGS-.Tap): vsi trije vozači so Angleži. Zadnja kategorija 175 ccm je imela prevoziti 268.2 km. Na cilju so bili 4, med dirko je izstopil 1 vozač. Prva nagrado je dobil Belgijec Goor na nemškem DKW-u, ki je dosegel povprečno hitrost 92.7 km. Dru-gi je prišel na cilj Anglež Fernihough (Ex-celsior-Jap), a tretji Belgijec Mawet (Bovv-Villiers). Grand Prix Nemčije Nemška industrija motornih koles, v prvi vrsti tovarna BMW motorjev se zadnja ieta trudi za kakšno pomembnejšo zmago, čeprav je ravno motor BMW z vozačem Henneom dosegel svetovni rekord, je tovarna na dirkah za veliko nagrado Nemčije imela letos in lansko leto naravnost veliko smolo in se ni nikakor mogla plasirati. Na Niirburg Ringu so tudi letos prevladovala angleška vozila. O vzrokih, zakaj se motorna kolesa BMW niso mogla plasirati, piše poseben dopisnik dunajskega lista »Motor Šport« _ nastopno: že nekoliko minut po startu so bili izgledi za zmago BMW-a za 33 odst. zmanjšani, ker se motor ni dal zagnati. Vozač Ziindorf, ki je dosegel pri treningu najboljši čas, se je zaman trudil, da bi spravil motor v pogon. _ isti nedostatek, kot ga je imel !an. leto vozač BMWa Stelzer. Ziindorf je moral voditi svoje motorno kolo v tvor-niške bokse, kjer so menjali svečice. Nato je kolo nekaj taktov delalo, poznalo pa se je takoj, da je defektno, — motnja je bila v kompresorju. Ves bled je pustil vozač kolo na tkzv. pokopališču strojev. Drugi vozač (BMff-a s kompresorjem, 750 ccm) Gall je zelo dobro startal in je v začetku del.i časa vodil. Medtem je prišel Soenius (tretji vozač na BMW motorju) do postaje za nadomestne dele in se ustavil. Njegov motor se je že pri treningu boril s težko-čami pri svečicah. Sedaj se je ta motnja ponovila Po nekaj izgubljenih minutah je Soenius sicer nadaljeval vožnjo, vendar precej potlačen. Sedaj je seveda tudi sam na dirkališču. Boriti se mora s hudo angleško konkurenco: v prvem času je dosegel isto hitrost, kot najboljši angleški vozač. V peti rundi je celo prekosil hitrost konkurentov, vendar se je pojavila druga zapreka: nadomestitev bencina, ki je trajala mnogo d olj, kakor pri najnevarnejšem angleškem tekmecu Walkerju, ki je končal prihodnji krog v 16:21.1 min., medtem ko jo Soenius rabil 17:04.2. V sedmi rundi je "SValker hitrejši za 1:30 min. Tedaj so nemškemu vozaču dali zna.k naj vozi hitreje. Takoj je reagiraj in dosegel je v osmi rundi rekord 15:38.2 min. V začetku devete runde pa Soenius pade. Vzrok padca so tolmačili gledalci na razne načine, dejstvo pa jp, da je bil s tem boj med Angleži in tea-fflom BMW končan. Posamezne hitrosti, ki jih je dosegel Soe-i#is na BMW-u so pravzaprav edina pred-ncst napram angleškim motorjem, predvsem Rudge Whitworth motorju. To pa je tudi vse in slabe strani naravnost uničujejo dobre. Predvsem ne smemo pozabiti, da jp velika razlika v teži, saj je BMW za 100 kilogramov težji od angleških motorjev, r?-bi zato več bencina, mora torej imeti večji rezervoar ali pa pogostoma nadomeščati zalogo bencina. Tudi mora biiti vozač močnejši, kakor pa je bil Gall. Nadaljna težkoea je komplikacija pri kompresorju Lani je moral Stelzer zaradi defekta na tem agregatu že na startu zapustiti dirkališče. Letos je ista usoda zadela Ziindorfa. Ali je torej motor s kompresorjem prednost? Gotovo ne, ampak tovarna ni imela boljšega konstruktivnega načina za svoje dvocilin-dersko-kardanske stroje. pisec članka se še dalje bavi s konstruktivnimi poedinostmi nemških motorjev in skuša najti način, kako bi se ta zgradba dala izboljšati. Priznava pa, da so zaenkrat angleški motorji za dirke še vedno nedoseženi in da nikakor ne leži krivda za neuspeh na nemških vozačih, ampak le na prednostih,. ki jih imajo angleški motorji. Angleški in holandski Tourist Trophy Letošnji angleški T T. je dal zopet nekoliko prav dobrih rezultatov. V kategoriji lahkih motorjev je bii prvi mlad vozač Gut-hrie (A. J. S. 250 ccm), ki je obenem prvič zmagal na T. T. Dosegel je povprečno hitrost 104.118 km na uro. Druge nagrade so odnesli še nastopni vozači: Johnston (O. K. Supr. Jap.), povpr. hitrost 103.089 km, Bar-row (na motorju iste znamke), 102.236 km, Gleave (S. G. S.) 101.995 km, Lind (A. J. S.) 101.705 km, ter Mellors (New Imperial) s povprečno hitrostjo 101.206 km na uro. Kakor je videti so se zbrali na startu precej hudi konkurenti in zato je tudi zmaga Guthriea pomembna. Največjo hitrost v enem krogu je dosegel Handley na Rex Acme-u, ki pa je zaradi defekta izostal po drugem krogu. Vsega skupaj je startalo 29 vozačev, a na cilj jih je prispelo 13. Holandski T. T. je tudi dal nekoliko pomembnejših vspehov. Zmagal Je Anglež Walker, zmagovalec letošnje dirke za G. P. Nemčije na Niirburg Ringu, ki je vozil s 124 km na uro. Imel pa je zelo hudega tekmeca, Guthriea, ki je obsolv. en krog s hitrostjo 129.734 km. Guthrie je imel smolo, defekt v motorju, in je moral prepustiti svoje šanse Walkerju, na motorju Rudge •Whitworth od 500 ccm. V kategoriji motorjev do 175 ccm je zmagal van Dintner na D. K. W.-u s povprečno hitrostjo 86.886 km. Kategorija do 250 ccm je bila zopet naklonjena znamki D. K. W. Vozač Geiss je zmagal na tem motorju s povprečno hitrostjo 110 km na uro Dirka motornih koles do 350 ccm je končala z zmago Simcock-a J. S.), ki je dosegel povprečno hitrost 117.618 km na uro. Inozemska motorna kolesa se prodajajo v Nemčiji vedno bolj kljub veliki domači industriji. Nekatere tuje tvrdke so začele graditi v Nemčiji celo lastne tovarne. Tako ua primer Gilet Herstal v Čahah (Aachenu),' B. S. A. V Hamburga, dočim ima FN že den časa svojo tovarno v Nemčiji, vendar mora posamezne strojne dele uvažati iz Belgije. Na ta način bo konkurenca tujih vozil še močnejša. Ameriški avtomobilski inženjerji govore samo o pogonu na sprednja kolesa. Samo to in problem, kako bi imelo vsako kolo lastna peresa, neodvisna od drugih, je bilo na dnevnem redu zadnje seje Sociaty of Automotive Engineers v Newyorku. Ugotovili so, da delajo zadnje čase vse avtomobilske tovarne intenzivne poskuse v tej smeri. Tu vidijo vso bodočnost graditve avtomobilov. Bat'a namerava graditi avtomobile! Najprej je začel izdelovati za svoje delavce cenena kolesa. Stala so po 690 čeških kron, tako da jih je prodal nad 7000. Ta uspeh ga je vzpodbudil, da je prešel na prodajo motornih vozil in cenenih avtomobilskih sestavnih delov. Cena motornega kolesa, ki ga prodaja Bat'a, znaša 7700 čeških kron. Dobavlja jih od neke francoske tovarne. Sedaj je začel prodajati bencin za motorne vo-■zače ter namerava napraviti akcijo proti konvenciji za pnevmatiko. Kot čujemo, sedaj resno misli zgraditi lastno tovarno za arvtomobile, kjer bo proizvajal cenene.avtomobile za širše sloje. Začel bo baje prav v kratkem. Razmere med avtomobili in železnico v Ameriki. Skupno število sedežev aa vseh avtomobilih v Amerik' znaša 60 milijonov, dočim znaša število sedežev na vseh ameriških (t. j. v Združenih državah) železniških vagonih samo 2 in eno tritjino milijona. Koliko je nazadoval izvoz avtomobilov iz Združenih držav Severne Amerike? Po cenitvi ameriškega trgovskega ministra je padel njihov izvoz v prvih petih mesecih letošnjega leta na 173 milijonov dolarjev na- prun 899 mffljoDon v jmlh peMh meeeetfe lanskega leta. Caracciola in Werner sta propadla pri zadnji 24 urni tekmi pri Le Maasn samo zaradi nenavadnega, narovnost nesmiselnega slučaja. Oba sta vodila tekmo skoraj do kraja. Nenadoma pa je odpovedala baterija. Ker je pravilnik za tekmo predpisoval, da sme ponoči voziti vsak voz samo fie funkcionira žaromet popolnoma pravilno, sta hi J a prisiljena izstopiti. Avtomobil sam je pa bi) popolnoma v redu. Nemci so bili zelo nejevoljni, ker sta jo njihova vozača polomila zaradi talce smole, sicer bi bila po splošnem priznanju zmagala. Vozila sta na Mercedes Benzu. Znani konstrukter Diesel-ovih motorjev Hesselmann je skonstruiral novo motorno vozilo na težko olje, ki ga sedaj Študirajo pri Grazer Waggonfabrik v Gradcu in pri neki angleški tovarni avtomobilov. S strani Društva nemških inženirjev se je izrazil dr. Heller zelo povoljno o njem. Brltish Petroleum Company Ltd. je razpi- I sala v.Londonu nagrado. Predmet je definicija idealnega pogonskega sredstva za motorna vozila Šport Službene objave LPP Tekmovanje za prvenstvo LPP, ki bi se imelo pričeti v petek 25. t. m., in ki se za« radi prepovedi člana uprave kopališča inž. g. Bloudka ni moglo ob napovedanem ča« su začeti, se na podlagi izjave predsednika uprave kopališča g. dr. Dularja glede iz« polnitve pogodbe med LPP in upravo ko» pališča SK Ilirije, vrši v soboto, nedeljo in eventualno v ponedeljek, t. j. 26., 27, in eventualno 28. t. m. v kopališču Ilirije z istim programom. Vse dosedanje službene objave ostanejo v veljavi in se naprošajo gg. člani juryje kakor tudi tekmovalci, da se zglasijo eno uro pred pričetkom tek« movanja pri predsedniku jurvje, odnosno pri starterju. Tekmovanjp se potemtakem vrši v so« boto 26. t. m od 9, dalje po že določenem vrstnem redu. Eventualno podaljšanje tekmovanja v ponedeljek se bo službeno objavilo v ne« deljskem »Jutru«. Točni program za sobotno in nedeljsko tekmovanje se bo prodajal pri blagajni ko« pališča in v kolportaži po 2 Din. V Ljubljani, 25. julija 1930. Inž. Debelak, predsednik LPP. Savo Sancin, tehnični referent LPP * » na stadion* SK Bled na Bledo. Sodi g. Ozebek. SK Sokol Kranj : SK Trtid v Kranju. Sodi g. Humer. SK Svoboda. Je« senice, je prosta. Izpadli termini se nado* meste naknadno. Ponovno se pozivajo gg sodniki, da se za primer zadržanosti pismeno oproste pri predsedništvu ter redno pošiljajo pismena obvestila o tekmah. Tabela nogometnega prvenstva Gorenjske. SK Bratstvo 4 3 10 SK Bled 3 2 10 SK Svoboda 4 2 0 2 SK Tržič 4 0 0 4 SK Sokol. Kranj 10 0 1 18:12 9:3 16:19 16:22 0:3 Službene objave LNP. (Seja u. o. dne 16. in 23. 7. 30.) V točki 11 službenih objav z dne 25. t. m. so bili pomotoma izpušče« ni naslednji igrači SK Diska: ki so veri« ficirani s pravom nastopa dne 25. 7. 30 • Janeš Franc, Papler Slavko in Schumett I'rane. Tajnik I. Službeno iz sekcije ZNS. K tekmam dne 27 t. m. so delegirani naslednji sodniki: pokalna tekma Maribor : Primorje v Ma« riboru g. Wagner, (rezerva g. Ochs), pr« venstvena tekma Disk : Javornik v Dom« žalah g. Cimperman. juniorske pokalne te« kme: Ilirija II : Mars II ob 8.30 g. Cim« perman, Ilirija I : Jadran ob 9.45 g. Peva« lek. Hermes I : Korotan ob 11. g. Mahko« vec. Reka : Svoboda ob 15.30 g. Betetto Mars I : Hermes II ob 16.45 g. Kemperle, Grafika : Mladika ob 18. g. Setina. — Ta j« nik. Tekmovanje za pokal JNS V nedeljo se prične po vsej državi tek« movanje za pokal JNS. Tudi ta način tek« movanja ima svojo zgodovino in ideja po« kalnega tekmovanja podsaveznih reprezen« tanc, kakor se je svoječasno vršilo, se je končno realizirala v tekmovanju klubov za pokal JNS. Pokalno tekmovanje je veliko bolj za« nimivo, posebno ako se vrši med klubi, kakor pa prvenstveno tekmovanje na toč« ke. Toda ta način je v bistvu krivičen, kajti klub, ki tekmo izgubi, izpade in ne pride več v poštev A ravno to napravi tekmovanje zanimivo in je vpeljano sko» to v vseh državah, kjer zaznamuje nogo« metni šport visok nivo. Znano je n pr., da privabijo na Angleškem pokalne . tekme daleko več gledalcev- kakor tekmovanje po točkah Enako je v Franciji, kjer se leto za letom odigravajo že tradacionalne po* kalne tekme za pokal Francije. Tudi na Madžarskem, v Avstriji in na Češkem se je uvedlo tako tekmovanje, ki ima še ta pomen, da pokalni prvak sodeluje v tek« mah za srednjeevropski pokal. JNS je določil, da sodeluje v pokalnem tekmovanju 32 klubov iz raznih krajev dr« zave, med temi tudi trije klubi LNP, in sicer SK Ilirija, ASK Primorje ter 1SSK Maribor. Od teh si bosta stala nasproti v nedeljo v Mariboru, kjer ni ISSK Maribor pristal, da se tekma odigra v Ljubljani, kar bi bilo predvsem iz finančnih razlogov umestno. ASK Primorje in ISSK Maribor, dočim je Ilirija tekmo proti karlovškemu Gradjanskemu že dobila par forfait s 3:0. Skoda za naš šport tiči v tem, da od treh naših klubov sigurno izpade v nedeljo eden. Zato bi bilo umestno, da bi JNS določil v drugem kolu pare klubov iz raznih pod* savezov, kar bi interes za tekmovanje dvignilo. Ako bo JNS to storil, tedaj nam preostane le želja, *da bi naši klubi dostoj« no reprezentiral naš nogomet. Kar pa se tiče same tekme v nedeljo v Mariboru, že« limo, da bi se odigrala v največjem redu pred objektivnim sodnikom. Tekmovalni odbor za prvenstvo Gorenjske Na seji odbora 23. t. m. v Kranju so se verificirale tekme: SK Bratstvo : SK Svo« boda 6:3, SK Bled : SK Bratstvo 1:1, SK Svoboda : SK Sokol Kranj 3:0 par forfait. Prijavljeni igralci se verificirajo. Prihodnja seja bo na Bledu. Cas se javi pravočasno. Predsedstvo odbora verificira tekme SK Svoboda : SK Tržič 20. 7. v Kranju 9:7. 27. t. m. nastopijo: SK Bled : SK Brat* Juniorske pokalne tekme. Ker SK Mars II danes ne more nastopiti, je preložil medklubski odbor v smislu včeraj objav* Ijenega sklepa tekmo Ilirija II : Mars II na jutrišnji dan ob 8.30. Na ta način se odigra vseh šest tekem orvega kola jutri na igrišču SK Ilirije, in sicer v naslednjem redu: ob 8.30 Ilirija II : Mars II, ob 9.45 Ilirija I : Jadran, ob 11. Hermes I : Koro« tan, ob 15.30 Reka : Svoboda, ob 16.45 Mars I : Hermes II. ob 18. Grafika : Mla* dika. Vsaka tekma traja dvakrat 35 mi« nut; neodločene tekme se podaljšajo za dvakrat 10 minut, ako ostane rezultat tu« di nato neodločen, določi zmagovalca žreb. M .o. SK Bratstvo, Jesenice : SK Bled. V ne« deljo 27. t. m. se odigra na stadionu SK Bled najvažnejša nogometna tekma Ietoš« njega prvenstva za Gorenjsko med jeseni« škim Bratstvom in SK Bledom. Oba kluba imata doslej enako število točk in sta si v prvem srečanju na Jesenicah delila toč« ke. Bratstvo bi takrat zaslužilo skromno zmago, vendar mu sreča ni bila mila. Po zadnjem srečanju bi bilo računati z zmago Bratstva. SK Bled pa ima nasprotno lažje stališče na domačem prostoru in pred do« mačo publiko. Vsekakor bo nedeljska tek« ma odločilnega pomena za prvenstvo. Nu» dila bo, če bo sodnik primerno energičen, lep športni užitek. Športni klub Bled je med tem svoje igrišče uredil, tako da ,bo ta tekma neoficielna otvoritev novega igri* šča. Pričakovati je obilnega poseta z Jese« nic. Predprodaja vstopnic pri g. Hočevarju in g. Birsi. SK Reka. Jutri ob 15. na igrišču Ilirije Klemene, Pike, Spreitzer II., Willempart II, Jamnikar II, Teran, Repovš, Bitešnjak, Ko* kalj, Loborec II, Battelino III, štrukelj, Ciiiha, Pišler II. imenovani naj si preskrbijo opremo sami še danes do 7. pri gospodarju Bartlu (čevlje, v kolikor jih bo manjkalo gospodarju, si izposodite od L moštva). Re* ditelja: Cesnik, Pišler II. S seboj prinesite izpričevala! Prva hazenska tekma v Litiji. Pod okri« ljem in v režiji sokolskega društva priredi SK Ilirija v nedeljo 27. t. m. propagandno hazensku tekmo v Litiji, da vzbudi v tam* kajšnjih sokolskih in športnih krogih zani* manje za hazeno. Nedeljska tekma bo za Litijo novost, zato bo brez dvoma vzbudila velik interes. Litijski športni in sokolski publiki se bo nudil velik športni užitek, za kar jamčita priznano dobri družini Ilirije. Tekma bo popoldne na tamkajšnjem šport* nem igrišču. SK Ilirija (hazenska sekcija). Jutri od« igrata L in rezervna družina propagandno tekmo v Litiji. Odhod popoldne ob 13.45. Na glavnem kolodvoru morajo biti vse igralke točno ob 13.30 s kompletno opre« mo. Povratek v Ljubljano ob 22. V pone* deljek strogo obvezni Iahkoatletski trening za vse članice. Ustanovitev ljubljanskega zimskosportt nega podsaveza. Ker prvi sklicani sestanek ljubljanskih klubov članov JZSS ni uspel, uljudno vabimo vse ljubljanske klube čla* ne JZSS, da se udeleže sestanka v svrho razgovora o ustanovitvi ljubljanskega pod« saveza, ki se bo vršil v petek 1. avgusta ob 20.30 v damski sobi kavarne »Emona«. Vsak klub naj pošlje svojega delegata, ker je z ozirom na bližnjo izredno skupščino potrebno, da zavzamejo baš ljubljanski klubi dobro premišjleno stališče glede usta« novitve tega podsaveza, čigar kreiranje so predlagali nekateri delegati na skupščini. Prosimo vse klube, da pošljejo svoje dele* gate zanesljivo in točno! JZSS. SK Natakar poziva svoje moštvo k tre ning-tekmi na Igrišču Primorja 24. t m. ob pol 9. uri s SK Svobodo - Vič. SOKOL Sokol Velike Lašče priredi jutri ▼ nede« Ijo svoj letni javni nastop s sledečim spo* redom, ob 10. uri skušnje za popoldan* ski nastop, ob pol 12. uri promenadni kon« cert, ob 13. uri povorka, ob pol 15. uri javna telovadba, po telovadbi pa prosta zabava s plesom. Pri prireditvi svira že* lezn i carska godba »Sloga« iz Ljubljane. Vstopnin« znaša za sedeže 8 Din, za sto* jišča pa 4 Din. Zveze z avtobusom na vse strani ugodne. Sokolsko društvo Stražišče je preložilo svojo, na dan 27. julija določeno javno tombolo in veselico zaradi nenadne snwti društvenega načelnika br. Slavka Masterla na nedeljo dne 10. avgusta. Lastniki tab* lic se obveščajo, da ostanejo iste v velja« vi in naj jih obdrže do navedenega dne. Truplo br. Slavka Masterla ne bo pre. peljano v domovino. Pogreb je bil dane« zjutraj v Splitu. Podatki /a mali statistični ukaz. Ker s« bo pričelo že tekom avgusta t. L s sestavljanjem statistike Saveza Sokola kraljevina Jugoslavije, opozarjamo že sedaj br." društva, da pripravijo ves v ta namen potrebni materijal. da se bo delo lahko pospešilo. Plasti naj pri tem ne pozabijo na svoje podrejene sokolske čete. ker moramo stremeti, da se sestavi po možnosti čim točnejšo statistiko. Ves materijal bo nato urejeno podan in priobčen v ijugoslovenskem sokol-skem koledarju za 1. 1931., ki izide, kakor običajno, še pred 1. decembrom v založništvu Jugnslovenske Sokolske Matice v Ljubljani Prihodnje leto 1931. slavi Mednarodna telovadna zveza svojo oOletnico obstoja. Osnovana je bila 1. 1881. po inicijativi g. N. I. Cuperusa, predsednika belgijskih gimnastov, ki ie ostal tudi njen predsednik do svoje smrti, nakar je prevzel vodstvo gosp. Charles Cazalet. istočasni predsednik Unije francos. gimnastov. Sedež Zveze je bil prvotno v Bruslju v Belgiji, sedaj je v Borci eauxu. V njej so včlanjene vse telovadne zveze razen Nemcev in tudi Sokelstvo, ki predstavlja v MTZ močno organizacijo po Češkoslovaški obci sokolski, Zwiazku šokol-stvva w Polsce in jugoslovenskem SKJ skupno preko yt milijona oseb. — V kolikor je znano, se bodo vršile prihodnje leto izredn9 tekme za prvenstvo MTZ v proslavo 5')let-piee. ki se jih bo gotovo udeležilo tudi Sokolstvo po svojih najboljših borcih. Sokolsko društvo Štepanja vas je preložilo svojo na dan 13. julija t. I. določeno javno telovadbo na žegnanisko nedeljo, to ie na 27. julija 1930. Prireditev se vrši na novem letnem telovadišču v Štepanji vasi. Začetek ob 4. popoldne. Sodeluje godba Sokola I. Po javnem nastopil je ples, šaljiva pošta in srečolov z jako lepimi dobitku V primeru slabega vremena telovadba sicer odpade, vrši pa se vseeno veselica v prostorni društveni telovadnici. Na svidenje torej na našo žegnanisko nedeljo! Izumitelji na plan! Novi zvočni filmi povzročajo režiserjem neštevilne težkoče. Poljub, brez katerega ni nobene ljubezenske zgodbe, zveni n. pr. v mikrofonu, da je konj iz globokega blata ven potegnil svoje kopito. Igralca si komaj smeta približati ustnice, da ne pokvarita dragega posnetka... Po vseh pesnikih opevani ženski čeveljški ropočejo v filmu z ropotom, ki ga povzroči na lesenem mostu cela konjeniška stotnija. Igralke morajo nositi klobučevinaste podplate, ki pa zelo kazijo zunanjost čevljev. Na mizo spuščen kozarec se glasi v mikrofonu kakor kovaško kladivo. Tudi miza mora biti pokrita s klobučevino. V skodelico kave vržen kos sladkorja naredi vtis revolverske-ga strela. Zato pijejo igralci v zvočnem filmu kavo z vato, ki je zgnetena v obliki sladkorne kocke. Svilene obleke so sploh prepovedane, ker preveč šumijo. V Hollywoodu je morala pred kratkim znana igralka v pričo vseh udeležencev odložiti svilene hlačice, ker je kvaril niih šum ves prizor. Preoovedani so tudi vsi več ali manj rožljati dragulji, ki se nadomestijo z gumastimi posnetki. Igralci ne smejo imeti po žepih kovanega denarja, ključev in sličnih stvari. Vsi poskusi s posebnimi papimatiiai tapetami ali stenskimi barvami, ki bi naj oslabili zvok. so ostali brez uspeha. Izdelovalci zvočnih filmov nujno potrebujejo manj občutljiv, povprečnemu človeškemu očesu primeren mikrofon. Izumitelj, ki ga naredi, bo zaslužil milijarde dolarjev. H. J. Magog: Skrinj? Ko je Hektor Komargan potisnil monokel v očesni kot, je stopi'] par korakov nazaj, kakor poznavalec pred sliko kakega starega mojstra in dejal: »Lepa je! Prijatlji me niso prevarali.« »Dobro naključje pač« je menil sta-rinar. »Daleč okoli bi ne našli takega kosa.« »Morda le« je odvrnil Komargan. »Jaz bi ga iztaknil. Nekje se nahaja prav taka skrinja. Imam zanesljiv spomin. Celo ime lastnice bi vam lahko povedal: neka gospa Bichardierova, izven mesta ima lično vilo.« Z izrazom, ki ne dopušča nikakega ugovoTa, je izustil to ime, z izrazom, ki je dal slutiti pikanten doživljajček, za katerega se sme pozanimati še kdo drugi. Starinar se ni dal motiti v kupčiji. »Baš tista je,« je potrdil. »Po svojem povratku iz tujine, je prodala vso opravo meni.« »Glejte no, res? Ne. kako je vendar svet majhen« je vzkliknil Hektor in se približal skrinji. Z roko se je dotiknil ključavnice, v kateri ni bilo ključa. Starinar je domneval. da hoče preiskati vsebino skrinje. »Kjučka ni in novega tudi nisem dal napraviti,« je rekel. »Bolj zabavno se mi vidi prodati jo kar tako; morda pa skriva kako malo presenečenje. Natrpana je z vsem mogočim. — S čem? Nimam pojma. Morda s stvarmi, ki imajo vrednost. Konec koncev so zaradi mene lahko tudi kaki spomini, kdo ve. Za vas, ki ste damo poznali...« »Seveda sem jo poznal« je pohitel Komargan. »Toda to še ni Vzrok, da bi se dal pretentati za ceno. Sodim, da ste zvit trgovec vi, s svojo«, zgodbo o izgubljene^ ključku in neznano vsebino. Skrinjo smete postaviti na ifnoj dom, opozarjam pa, da jo bom odkupil šele potem, ko bom spoznal njeno vsebino. Ko bom odprl skrinjo, si bom izbral predmete, ki me zanimajo, drugo vam bom vrnil. Soglašate?« »Se razume, gospod Komargan, saj veste, da sva se še vedno zedinila,« je zatrjeval starinar s postrežljivo vljudnostjo ... S polnim kozarcem v desnici — kakih šest jih je že izpraznil ta večer — s cigaro v levici, je Hektor z ganljivim pogledom objel svoje prijatelje, ki jih je povabil k proslavi svoje vrnitve in po-svečenju novega samskega stanovanja. »Po dolgem času evo nas, zopet smo skupaj!« je vzkliknil. »Koliko let je že tega, kar sem vas zapustil in se s Simono Richardierovo potepe! v svet? Najbrž bo pet. Da, da, ljubi moji, ljubezen je bolezen. Rad bi vas videl, kakšne obraze ste nataknili, ko ste lepega jutra izvedeli, da sem od-vedel Simono. Če ni nihče izklepetal, nihče izmed vas niti ne sluti, kako je prišlo do tega.« »Pripoveduj,« so silili prijatelji. »Zato si se pa vrnil, mar ne?« »Niti malo nisem — častno besedo — nameraval govoriti o tej zadevi, častno besedo! Saj sem že skoro pozabil na to. Pomislite, danes se mi je nekaj primerilo... Nu, da, le oglejte si onole skrinjo, pravkar so mi jo prinesli. Brez težave jo boste spozhali — Simonina bivša lastnina je. Zadeva pa je taka, da je z njo v zvezi smešen in svojevrsten doživljaj. Vsem je znano, da se je za Simonino naklonjenost razen mene potegoval še nekdo. Mali Durenois. Dama se je z nama igračkala, mojstrsko je 7nala podžigati najino ljubosumnost. Nekega večera, ko sem nenajavljen prišel v njeno stanovanje, se nisem mogel otresti vtisa, da sem jo zmotil v nežnem sestanku z Durenoisom. Že sama misel na to možnost mi je pognala vso kri v glavo. Saj je zaplavala, rekel bi, krvava drama v zraku". Ker pa sem hotel zvedeti, kje je skrit moj tekmec, sem se s silo pomiril. V tole skrinjo se je skobacal, ljubi moji... V to skrinjo! Presmešno. Ko sem se prepričal, me je prešinila sijajna misel. Najprej sem skrinjo dvakrat zaklenil in zaprl lumpa v temnico. V naslednji burni sceni sem Simoni povedal, da sem. vsega sit in če noče takoj z menoj makar na kraj sveta, bom hvaležnemu svetu izdal najine odnošaje ... Potovanje v moji družbi naj smatra za zabavno pustolovščino. To jo je omehčalo. Po preteku dobre pol ure sva bila že čez hribe in do-Kne, stanovanje je ostalo zaklenjeno. SlužabniStvo je odpustila. Durenois je ostal v skrinji. Ne vem sicer, kdo in kdaj ga je rešil, prav živo pa si lahko predstavljam njegovo onemoglo bes-nost, ko se je izkopal na dan.« Prijatelji so izmenjavali poglede in Hektor je postal pozoren. »Kakšni obrazi pa so to? Vsekakor vam je Durenois že kaj namignil!« »Ne,« je odvrnil eden izmed prijateljev, »nihče še ni govoril z njim. Zato je naše zaprepaščenje toliko. Durenois je izginil. Domnevali smo, da je neznano kam odpotoval.« »Kakšna neumnost!:.. Vendar, kam naj bi se bil udri?« Eden izmed družbe je izustil to opazko, ki je učinkovala liki hladna prha. »Morda je ostal v skrinji!... Hektor se je zdrznil in zapičfl polbla-zen pogled v skrinjo. »Ali si znorel!« je zajecljal. »Tako aH tako se je vendar osvobodil!« »Nič več ga nismo videli... V skrinjo bi pogledal!« Komargan se je z grozo domislil sta-rinarjevih besed in ker je bil poleg tega nekoliko vinjen, je bil raznim vtisom še bolj dostopen. »Ključek sem tisti večer vzel s seboj, moram ga še imeti,« je jecaje davil besede. »Odkleni, odkleni!...« Zgneten med prijatelje je moral poiskati in jim izročiti ključek. Zaslišal je škripanje zarjavele ključavnice in tečajev. Pogled, ki se je nudil prepadenim radovednežem je bil strahoten. Sklepe t a je z zobmi je Hektor ugledal v skrinji sesedeno okostje. * »Pripovedujte, zaboga! Treslo ga je? Do kosti se je spotil? V posteljo ste ga odnesli in jutri se bo javil policiji?... Kosmata kapa, Hektor, torej sem se ti le oddolžil za neprijetno noč pred petimi leti? Hvala vam, prijatelji, za pomoč, tudi starinar se je dobro odrezal, le kje je iztaknil okostje? Ha mnoga leta,« je trčil Burenois in se od srca nasmejal. = "^SftjTKO^It 171 SoBofe, 26. m 1930 Maske za mirno poljsko delo Nekatera sovjetska državna veleposestva so uvedla maske, ki ščitijo delavke škodljivemu učinku cvetnega prahu na dihalne organe. Nekoliko toplo mora biti grab-ljicam pod to hermetično tesno čelado. proti Zagonetna smrt predsednika Hardinga Naslednik Woodrova Wilsona predsedniškem stolcu Zedinjenih držav je bil Warren Gamaliel Harding, ki je 1. 1923. na svojem potovanju po Kaliforniji nenadoma umrl. Uradno je bilo oznanjeno, da se je predsednik zastrupil s pokvarjenim mesom, ljudje pa so že tedaj šepetali, da so njegove smrti krivi ljudje iz predsednikove okolice. Nedavno je izšla pod gornjim naslovom knjiga, ki podrobno popisuje življenje Hardinga kot predsednika, ljubosumnost njegove žene in gorostasno korupcijo, ki se je pod predsednikom Hardingom z njegovo vednostjo vgnez-dila v najvišjih krogih ameriške državne uprave. Knjigo je izdal Gaston Means, zaupnik gospe Hardingove, ki je po njenem naročilu nadzoroval zasebno početje predsednika Hardinga. Means posveti tudi v zakulisje ameriške notranje politike in pripoveduje, kako je Harding prišel do kandidature in do predsedniškega stolca. Pod pred-sednikovanjem Wilsona je korupcija imela slabe čase, kajti ta je strogo gledal na to, da so se državne dobave delile pravično in da je pri njih bilo udeleženo čim največje število ljudi. Tako je bila omogočena kontrola javnosti, ki je razkrila marsikak škandal, čigar krivcem je Wilsonova vlada neusmiljeno dala čutiti težo in silo zakona. Ko je pred 10 leti potekla Wilso-nova funkcijska doba, se je tolpa ve-rižnikov, dobičkarjev in korupcioni-stov, znana pod imenom Ohio-Gang zavzemala z vso silo za to, da predsedniško mesto zasede mož praktičnin načel. Vsemogočni jekleni in petrolej-ski bogataši so prisilili republikansko stranko, da je kandidirala Hardinga za predsednika, češ da je bil Wilson preveč idealista, profesorja in poštenjaka. Tolpa je poudarjala, da je Harding pravi predstavnik ameriškega ljudstva, ameriškega poslovnega človeka, sp'oh, da je stoodstotni Američan z vsemi dobrimi lastnostmi ameriškega plemena. Previdno so zamolčali, da je bil niih kandidat tudi v pogledu slabih lastnosti sto odstotni Američan. Harding je bil izvoljen in v njegovi predsedniški dobi se je široko razbohotila korupcija v ameriški državni upravi, kakršne niti Amerika dotlej ni bila poznala. Trusti so se spravili nad državne dobave in zaračunavali tako ogromne cene, da je bilo tudi ameriški državni blagajni preveč. Means pripo- na | veduje, da predsednik Harding sicer ni bil neposredno v zvezi s temi slepar-stvi, pač pa jih je dopuščal, ker so ga za njegovo popustljivost bogato nagra-jali. Moral pa jim je popuščati tudi zavoljo tega, ker ga je imel Jhio-Gang popolnoma v svojih pesteh. Vedno mu je grozil, da bo dal v javnost nekatere temne posle predsednika iz dobe, ko še ni bil predsednik; tega bi mu sicer Američani ne zamerili bogve kako, pač pa bi mu farizejska javnost ne mogla oprostiti njegovih ljubezenskih dogodivščin, ki jih Harding ni opustil niti kot predsednik. Načelnik republikanske stranke Daugherty je po pripovedovanju Meansa preskrbel Hardingu za ljubico neko Nan Britton in s tem razmerjem je Ohio-Gang vedno strašil Hardinga, kajti deklica je bila ob početku razmerja še mladoletna in predsedniku Hardingu se je bilo bati kazni, ako bi stvar prišla na dan. Tako je moral predsednik ustreči vsaki zahtevi izsiljevalcev, ki so takoj spustili v javnost kak pamflet, čfm se fe obotavljal "dati svoj pristanek za kako le preveč umazano zadevo. V svojem zasebnem življenju Jte bil Harding takisto močno nesrečen. Ože-njen je bil z nelepo in topoumno ženo, ki je verovala v vraže, bila pa je obenem silno ljubosumna. Means ji je poročal o uspehih svojega vohunstva m spravil nesrečno ženo popolnoma ob pamet Ko je izvedela, da ima njen soprog s svojo ljubimko nezakonsko dete, se je nje ljubezen do moža spremenila v neugasljivo sovraštvo, tem bolj ker je bila sama brez otrok. Iz istega vira je tudi doznala, da predsednik stranke Daugherty in člani Ganga poznajo vse Hardingove grehe do najmanjše podrobnosti ter na tem temelju silijo predsednika države k nezakonitim cmom in poslom. Bala se je, da bo brezsrčna druhal prej ali slej izdala javnosti vse pregreške in često se je izjavila, da je njen soprog zaslužil smrt in da ni vreden, da živi. Na potovanju po Kaliforniji je zasačila moža, ko je pisal svoji ljubimki zelo ljubeznivo pismo, v njegovi aktovki pa je našla pisma ohijske druhali, ki mu je zelo odločno grozila z razkritji. 1 edaj je v njej dozorel sklep in nekega večera je zavdala soprogu, ki je zahteval, kakor običajno, prašek za pomir-jenje živcev. Po smrti soproga je nesrečna žena hladnokrvno pripovedovala Meansu: »Ce bi bil živel še 24 ur, bi prišel pred sodišče. V par minutah je bil mrtev. Izpolnila se je moja usoda, prav nikakega kesanja ne občutim«. Jasno je, da je bilo v interesu ameriške vlade, da se ne bi razvedelo v javnosti o umazani gonji, ki so jo izkoriščevalci naperili proti Hardingu, zato je vlada storila vse potrebno, da stvar ni prišla v javnost. Obenem je posegla po krivcih in jih deloma posadila v ječo. Med slednjimi je usoda dohitela tudi vohuna Meansa, ki je imel Pri vseh sleparstvih svoje prste, ter ga posadila za tri leta v ječo. Vplivnejši in bogatejši zločinci so se seveda odtegnili roki pravice, kajti ta ima, kakor znano, zavezane oči. Po prestanem zaporu pa je Means sedel in napisal knjigo o zagonetni smrti Hardingovi, kjer je brez ovinkov obdolžil predsednikovo ženo umora svojega moža. Morda so navedbe vohuna tu in tam netočne, zavite in nalašč napihnjene, vendar izjavlja založba, ki je izdala knjigo, da ima vse listine in dokazila za resničnost trditev in da jih je pripravljena predložiti na zahtevo Na begu pred potresom Prebivalstvo starega mesta v Napolju beži v paničnem strahu lz hiš na prosto. V splošni zmedi, ki so jo še povečali drveči avtomobili in vozovi, je bilo deloma ubitih, deloma močno poškodovanih preko 20 oseb. K političnim nemirom v Egintu Nezadovoljstvo s kraljem Fuadom in njegovo politiko se opasno širi po vseh delih Egipta, V Kairi so na dnevnem redu spopadi z vojaštvom in policijo, tako da je doslej že mnogo žrtev. Naša slika predstavlja pogled na citadelo v Kairi, kjer je nastanjena glavna sila angleške oblasti v Egiptu. sodišča. Sodišče pa dokazil nI zahtevalo. Means je razkril grozovito propa-lost tk. zv. stoodstotnega američanstva v tako popolni meri, kakor je ne razkrivajo dela ameriških pisateljev Upto-na Sinclaira in Sinclaira Levvisa. Najdražji podpis na svetu Človek bi mislil, da cenijo zbiratelji podpisov najbolj podpise kakšnih svetovnih veličin, Tolstoja, Napoleona, Lenina ali makar Aleksandra Velikega. Zmota! Amerika, dežela neomejenih možnosti, je postavila v tem pogledu cel rekord. Tam so plačali 51.000 dolarjev za podpis gospoda Buttona Gvvinnetta. Button Gwinnett — kdo je to? Button Gwin-nett, to vam takoj povemo, je eden izmed 56 mož, ki so podpisali ameriški proglas neodvisnosti 4. julija 1776. Treba je vedeti, da se ameriški zbiratelji avtogramov zelo trudijo, da bi si pripravili zbirke avtogramov, v katerih bi bili zastopani vsi podpisniki. L. 1845 je bilo komaj dvoje takšnih popolnih zbirk, danes jih je kakšnih štirideset. Med te mi jih je le tretjina v zasebni lasti. Nepopolnih zbirk ali zbirk z avtogrami enega samega izmed podpisnikov je seveda dosti več, a baš Button Gwinnett, ki je bil nekaj časa predsednik države Ge-orgije in ki je bil na glasu premetenega politika, ni ostavil dosti lastnoročnih pisanj in zato se posamezni kosi izpod njegovega peresa, včasih navaden podpis na kakšni knjigi silno visoko cenijo. Do danes so zbrali okrog 45 njegovih pisem, listin in podpisov. Najdražje med temi so prodali neko pismo, ki so ga našli 1. 1927. v kupu starih papirjev v vasi Mamaroneck. To pismo je doseglo pred nedavnim na javni dražbi že prej omenjenih 51.000 dolarjev. Tudi druga njegova pisanja so dosegla podobne neverjetne cene. Pri tem je zanimivo, da niso cenili podpisov kakšnih znameni-tejših osebnosti izmed 56 podpisnikov, n. pr. Benjamina Franklina, Livingsto-nea in Jeffersona, nikoli nad — 300 dolarjev ... John de Kay zopet na potovanja Našim čitateljem bo znano, da so znamenitega ameriškega pustolovca in pisatelja Johna de Kaya, ki jih je uganjal tudi po naših krajih, izpustili iz sol-nograških zaporov, ko se je obvezal, da bo poplačal vse dolgove, ki jih je bil napravil v Avstriji. Sedaj poročajo, da je s privoljenjem lastnika hotela »Evrope«, kjer je napravil največji dolg, s svojo družino ostavil Solno-grad. Baje je odpotoval v Interlaken v Švici, kjer ima intimnega prijatelja, nekega barona Crammerja. Od tega upa dobiti denarja, ki ga ni prejel od drugih svojih prijateljev navzlic opetova-nim brzojavnim urgencam. Za vsak slučaj pa so si obdržali v Solnogradu njegovih proslulih 40 kovčkov, ki vsebujejo vsakovrstne uniforme, orožje in tudi dragocenosti. Lepotičenje v starem Egiptu Ameriška odprava, ki koplje na grobiščih starih egiptskih faraonov, poroča o zanimivi najdbi v grobu kraljice Hetep-Heres, matere faraona Cheo-psa. V grobu so namreč našli razkošno izdelan kovčeg s potrebščinami za gojenje lepote. Med pripravami so lepe zlate in medene škarjice, nožički, pilice in lončki z barvami, ki pričajo, da so se dame egiptskih faraonov lepotičile na isti način, kakor današnji ženski svet. Odprava si ni na jasnem, v kako svrho so služile štiri lične britvice, ki so bile v kovčegu. Najbrž so si starovečne dame brile ž njimi obrvi in vrat. Na lončkih je napisano, v kaj so služila različna mazilca in dišave. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sobota, 26. julija. Ljnbljana 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Predavanje o športu. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Prenos z Bleda. Nedelja, 27. julija. Ljubljana 9.80: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 11: Koncert radio-orkestra. — 12.15: Tedenski pregled. — 15: Reproducirana glasba. — 15.30: Nu-šičeva veseloigra ^Navaden človek«. — 16: Godba za ples. — 20: Koncert pevskega kvarteta >Prenielč<. — 20.45: Prenos z Bleda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra. Beograd 9: Prenos iz Saborne cerkve. — 10.30: Plošče. — 12.30: Ciganska godba. — 16: Narodne melodije. — 17.30: Narodne pesmi. — 20: Večerni koncert — 21: Violinski koncert. — 22: Poročila. — Zagreb 11.30: Orkestralen koncet — 20.35: Zabaven večer. — 22: Orkestralen koncert. — Praga 18.15: Operna glasba. — Koncert na citre. — 21: Koncert godbe na pihala. — 22.15: Godba za ples. — Brno 18.15: Arije in pesmi. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22.18: Godba za ples. — Varšava 17.25: Koncert godbe na pihala. — 20.15: Orkestralen koncert. — 23: Godba za ples. — Dunaj 11.05: Orkestralen koncert. — 13: Reprod. glasba. — 15.30: Godba orkestra. — 19: Zvočne slike iz Jeruzalema. — 20.10: Poljuden dunajski večer. — Berlin 19.20: Jazz. — 20.30: Berlinski večer. — Godba za ples. — Frankfurt 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — Langenberg 17.25: Večerni koncert. — 20: Operetni večer. — Nočni koncert in ples. — Stuttgart 20: Koncert godbe na pihala (koračnice). — 21.15: Vesele enodejanke. — 23: Godba za ples. — Budimpešta 12: Orkestralen koncert. — 14: Plošče. — 16: Violinski koncert. — 17.15: Madžarske pesmi. — Godba orkestra. — 20.10: Veseloigra. — Jazz-band. — Rim 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Operni večer. TONE POLJŠAK Ljubljana. Aleksandr. c. s* Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. 134 m. gr Saphrr: Tastatura zakona (Humoristično predavanje) Velecenjeni poslušalci! Tudi zakon —• aH brak — ima svojo tastaturo. Tudi pkon ima svoj dur in mol, svoje visoke m nizke tone ter prav mnogo strun in strani. — Kdor išče v akordih tega mnogoglasnega instrumenta življensko harmonijo mora proučiti natačno kontrabas ženskega srca, predvsem pa kon-trapunkt ženskih slabosti; on mora znati poseči v nežne strune braka; mora natančno vedeti, če mu je s prsti močno udariti ali pa samo nežno pobožati strune. Zveza moža in žene mora biti akord nebeških glasov, ki zvene trajno v življenje, liki zvoki rz višjih sfer. In vendar, kako drugače zvene glasovi, ki jih ubereta mož in žena, posebno v teh modernih časih. Dandanes je zakon Ssto duet, ob katerem moraš pobegniti. Naše moderne dame se pripravljajo za veliki zakonski duet s čudnimi koloraturami in solfedži-ji, za duet, ki naj traja vse življenje in ki naj ga poje žena z možem. Žena poje naprej; zakaj žena mora imeti vedno prvo besedo. Mož samo se-kundira. Žena ima srebrn glas, to se pravi — žena ima glas, mož pa mora šteti za to, da žena poje, srebrnjake. __ Mož poje vedno sottovce, dočim poje žena liki zvon — zato čuje mož tudi večkrat kaj zvoniti, ne da bi vedel pri-čem je. Žena narekuje tempo; zakaj ona ugane vedno pravi takt. Stvar se začne z medenimi tedni. Tedaj je veselo življenje. To je allegro vivace; — Nato se prične žena pomalem kujati, nato zabavljati; to je njen solo, če je mož tako pameten, da jo pusti samo vpiti. Sitnarenje se nadaljuje crescendo, ljubezen diminuendo, dokler ne zavlada v zakonu moderato. Naposled moderna žena tu in tam z drugim pobegne — to so prehodi! Mož mora dirkati z otrokom v roki za njo — to so težke pasaže. — Zato je treba že precejšnje virtuoznosti v zakonski potrpežljivosti; s tem pade mož iz takta, distonira, dokler ne pride finale v furioso lamentabile. Evo vam, ljubeznive dame, mal muzi-kaličen referat o mnogo obetajočem koncertu zakona, ki se vrši dandanes ob zelo visokih vstopninah. Marsikaterega družinskega očeta so spravile te visoke vstopnine na bera-ško palico, tako da naposled ni našel za svojo hčerko niti dobrega mesta. Pa ne mislite, lepe poslušalke, da zakrivi v zakonski disharmoniji disonanco vedno žena. Spol, bi se naziva ponosen, močan, brunda tu in tam tako napačno, da bi mu vrgel najrajši vso partituro zakona v glavo. Žene pravijo, da so mnogo boljše in da moški niso nič vredni. Imajo popol- noma prav. Možje že od nekdaj niso bili dosti vredni. In že Eva ni zadela s svojim Adamom glavnega dobitka. Naj vam to dokažem! Ko je okusil Adam prepovedani sad, je poklical Bog najprej njega: »Adam, kje si?« — Dobri Adam se je skril in se na prvi poziv ni prikazal. Glavni dobitek pa sledi vedno prvemu klicu. Ergo — z možem sploh ne napraviš glavnega dobitka. Ce bi se hoteli vsi možje, ki so okusila prepovedani sad, skrivati, bi sreča-vali na cesti malo zakonskih mož in žene bi morale mnogo iskati. Morale bi inserirati takole: Izgubil se je zakonski mož Od včeraj pogrešam svojega zakonskega moža. Najbrž je včeraj zvečer na sprehodu zašel. Posebnih znakov nima, ker se ne razlikuje od današnjih zakonskih mož v ničemur. Bil je, kakor drugi, zaljubljene narave, igral je dobro tarok in preferanso, toda zelo slabo marijaž. Nič ne govori za brezčutnost naših zakonskih mož bolj kakor vdovstvo. Ce sledi vdovec žalnemu sprevodu svoje soproge, gleda skrivoma na okna hiš ter se vprašuje v mislih: »Katero poročim zdaj?« Vdove pa slede krsti svojih mož z bridko boljo v srcu. Vdova vzdrži vsaj žalno leto. Bol je minila sicer že preje, toda črna obleka ji 1 pristoja lepo. Nasprotno pa vdovec takoj po smrti svoje žene šele prav vz-cvete. Kaj je prav za prav vdovstvo? Vdovstvo je prosta vstopnica za drugo predstavo zakona. Običajno je druga predstava bolje obiskana kakor prva, toda navadno je slabša. Slavni filozof Fichte pravi: »Neporočen mož je samo pol človeka.« — Vse polno takih polovičnih ljudi pa je, ki to polovico tako obrabijo, da ne preostane, če sq poroče, za zakon nič več mnogo. Nemščina pozna izraz Mutterwitz. Zakaj ne pravi Vaterwitz? — Najbrž zato, ker očeta po poroki mine dovtipnost. Oltar je nema priča, ki govori le tedaj, kadar ga pozove zakonik braka. Zakonik braka pa se od kazenskega zakonika bistv. razlikuje, dasi je zakon tudi neke vrste robija. Po kazenskem zakoniku ne postane nikdo jetnik, dokler ni za to kvalificiran. Pri zakoniku braka pa je prav malo kvalificiranih, vendar mnogo ujetih. Vsekakor pa imata zakonik braka in kazenski zakonik skupno to, da se mnogo odpusti — radi pomanjkanja dokazov.. V poglavju zakonika najdemo različna vprašanja. Postavim: Kaj je zakonski mož? — Zakonski mož je pridevek žene, znak, da je žena poročena. Drugega ni nič. Gospod v svoji hiši gotovo ni. In kaj je zakonska žena? — Zakonska žena je samostalnik v slovnici zakona. — Le da ima ta samostalnik napako, da se ne da sklanjati, dasi je sicer zelo iz-premenljiv. Ljubezen ženske je vredna ljubezni dvajsetih moških. Možje ljubijo na troje načinov: Pravimo: »Zaljubljen je do smrti« — ali »Zaljubljen je do blaznosti« — ali »Zaljubljen je do ušes.« Katerega od teh zaljubljencev, vele-cenjene dame, bi poročile? Menim, da prvega, ki je smrti tako blizu. Varujte se onih, ki so zaljubljeni do ušes. Zakaj to je nevarna ljubezen. Prvič, ker zavisi njena sila od dolgosti ušes, nakar dospe do razuma in potem je konec ljubezni. Oni, katerih ljubezen meji na blaznost, so najbolj sigurni, zakaj oni se takoj poroče in to je prvi napad blaznosti. Znano vam je, da imam »bolezen«, da stavim velecenjenim poslušalcem rad uganke. Tudi glede zakona vam poslu-žim lahko z uganko: Kakšna razlika je med zakonskim možem in doktorjem medicine? Doktor medicine najprej prouči zlo, nato pa zapiše medicine — zakonski mož pa prepiše najpreje vse, potem pa šele spozna zlo. Skratka zakon je lepa iznajdba Adama, samo: Kaj naj bi si bil preskrbel za ta izum? — Izključni privilegij! »JtfTROc 8L 171 Iz uradnih In dragih službenih objav Znižanje oskrbnih taks ▼ bolnicah. Ban-(ka uprava objavlja, da je znižana oskrbna taksa III. razreda v Splošni bolnici v Mariboru od 32 Din na 30 Din dnevno in v bolnici za duševne bolezni Ljubljana - Studenec od 25 na 22 Din dnevno. Vpisi v trgovinski register. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju je vpisalo javno trgovsko družbo »Tovarna za predelavo železa in žice A. Urabič in drug, Celje«. Družabniki: Urabič Alojzij in Rischner Ivan, oba trgovca v Celju. — Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani je vpisalo dno 18. t. m. družbo z o. z. sKarton«. Obratni predmet med drugim: obratovanje kartonaže, knjigoveznice in galanterijske delavnice, izdelovanje vsakovrstnih, v navedene stroke spadajočih izdelkov, pa tudi šolskih, pisarniških in gospodarskih potrebščin. Osnovna glavnica 20.000 Din, ki je v celoti vplačana. Poslovodje: Bahovec Ivan, trgovec v Ljubljani, Stari trg št. 20, in Babka Alojzij, Ljubljana, Florjanska ulica 21. — Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju je vpisalo dodatke in spremembe dne 16. t. m. pri tvrdki Franc Ks. Petek, trgovina t mešanim blagom. Ljubno. Izbriše se dosedanji imetnik firme Franc Petek in se vpiše kot imet-nica firm*1 Justa Petek, trgovka v Ljubnem. Dražbeni oklic. Okrajno sodišče v Mariboru razpisuje na dan 22. septembra ob 11. dopoldne, soba št. 27 dražbo nepremičnin: 7"mljiška knjiga kat. obč. Digoše, vlož. št. 514. Cenilna vrednost 20.000 Din, najmanjši ponudek 13.333.34 Din. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492, 3492 JCdor ho ce £ ££ ati GaGo drugo informacija ticccc oo malih oglasov naj priloii v »namGah ^ rnieor no ho prejet odgovora t fff CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čaje j o. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Dopisi Trg. pomočnico ali pomočnika sprejmem za Lozatec. Ponudbe na naslov: Jože Grom Vrhnika 25995 Trg. vajenca iščemo za špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28970 Dobro frizerko in vajenko takoj ali oo dogovoru sprejme Janko Meznarič, brivec in damski frizer na Jesenicah. Gorenjsko. 28960 Kdor želi dobro in stalne eksistenco, naj Drevzame zastopstvo naših, v vsaki hiši neobhodno ootrebnih oredmetov Elektrodelo vodja vijalec in monter za nizko ter visoko napetost, išče I stalno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna moč 9«. 29009 Mesar, pomočnik — naj oošlie takot svojo I mlad. vojaščine prost — ponudbo na oglasni oddelek I išče službo: nalraje pri »Jutra« ood značko »Zanes- I mesariu. ki poseduje avto. lijv 3000«. 28548 1 v območju Štajerske ali drugje, ker ima šoferski . kurz. Naslov Dove oglasni Se nekaj I oddelek »Jutra«. 28855 zastopnikov za prodajo šivalnih stro- TrgOVSki UČeneC jev. koles, gramofonov itd. I z dveletno učno dobo že-sprejme »Centra«. Ljublia-lli dokončati učenje na de-na. poštni predal 248. | želi. Naslov v oglasnem 29081 oddelku »Jutra«. 28853 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju, najmanj 5 kg, potem čisto belo gosje kg 00 130 Din in čisti puh kg po 250 Din. L. Brozovič, Zagreb. Ilica 82. kemična čistilnica perja. 262 Več pletilj dobro izvežbanih v pletenju telovnikov itd. sprejmem v stalno delo proti plači od komada F. Tai-ner. strojno pletenje — Črnomelj. 28956 Gradbenega tehnika iščem. Prednost Imajo z nekaj prakse. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ^Takojšen nastop«. 28918 Pek. vajenca z vso oskrbo v hiši spre! mem takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 28783 ŽIROVNICA. Naši kraji so se napolnili s tujci. Razen Ljubljančanov je mnogo gostov iz hrvatskih in srbskih pokrajin, iz Dalmacije, Avstrije in Nemčije. Vsi so nad lepoto kraja navdušeni. Čedalje bolj pogrešamo vodovod in kopališče. Tudi glede javne razsvetljave ie treba nujno kaj ukreniti. Da se bo uredil promet tujcev, je pri nas nuina potreba ustanoviti društvo, ki bo delovalo v tem smotru. Treba bo urediti izprehajališča, klopi itd. Tombolo Delavskega podpornega društva je zadnjič motil pred začetkom dež, vendar je prišlo kljub temu veliko ljudi. Prvo tombolo ie zadel Alojzij Kavčič, tovarniški delavec na Blejski Dobravi (kravo molzarico), moško kolo je dobil g. Miha Kejžar, posestnik na Studenčicah, z zabojem sladkorja se bo sladkal g. Jakob Kosmač, tovarniški delavec iz Mošeni, iz vreče moke bo mesila kruh soproga g. Jožefa Kunstlja, tovarniški delavec na Savi, na stensko uro bo gledal, da ne zamudi šihta, g. Franc Prl-stov. tovarniški delavec v Vrbi, na obešalo za obleke bo pa razobešala svoje toalete gdč. Herta pl. Glacnerjeva, vzgojiteljica v Radovljici. Bilo ie še nešteto drugih krasnih dobitkov, da so razveseljevali one, ki so imeli srečo v igri. DOL PRI HRASTNIKU. Jakobovo ne, deljo bomo obhajai najslovesneje. Dopol« dne se bo izvajala orkestralna starosloven* ska maša V. Vodopivca, popoldne ob 16. pa bo cerkveni koncert, ki ga priredi peva i-ki zbor na Dolu s sodelovanjem orkestra Glasbenega društva iz Hrastnika pod vod= stvom priljubljenega dirigenta g. učitelja Davorina Ča-ndra. Imena skladateljev, ka* kar: KienzI, Goller, Tirendelli, Sattner, Mozart, Mihelčič, katerih najlepši odlom s ki se bodo izvajali, pa tudi imena izva= ialcev dovolj jamčijo, da bo to res lepa nedelja, ki bo privabila obilo občinstva od blizu in daleč. SEVNICA. Naše gasilno društvo je v nedeljo priredilo v Šokolskem domu veliko veselico, ki je pa bila zaradi slabega vremena, žal, neugodno obiskana. A kljub temu so bili pri končnem obračunu nele stroški kriti, temveč je bilo še nekaj dobička. '/h gmotni uspeh pa se moramo v prvi vrsti zahvaliti našim damam in vsem onim, ki so r svojih paviljonih ostali na svojih mestih in s tem največ pripomogli, da je uspeh vsaj relativno zadovoljiv. PRAGERSKO. Dne 20. t. m. je umrl na Pragerskeir, za zavratno boleznijo jetike vlakovodja gosp. Kavčič. Pokojni je bil do- I »jutra« pod šifro »Trajno ma iz Ž i rov, zaveden narodnjak, splošno nameščenje«. 29050 priljubljen. To je dokazal tudi veliki po-yreb. ki so se ga v največjem številu udeležili domačini in tovariši iz bližnjih postaj, posebno iz Maribora. Vsem, ki so pripo mogli do tako lepeca pogreba, posebno še darovalcem cvetlic in vencev, pevskemu .........- - zboru iz Maribora, godbi domačih gasilcev, jl? st7TJa"T ^Jlifi'-govornikom in še prav posebno tovarišu g. stm. 29114 P-erglezu. se najlepše zahvaljujemo, žalujočim ostalim pa izrekamo odkrito in globoko sožalje. — Pragerski železničarji. SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Za danes napovedani koncert' odpade zaradi nepričakovanih ovir. oblastv. koncesllonlrana šoferska šola Strojnik za parne stroje In Dlesel-motorje ter izprašan elek-tromonter za visoko in nizko napetost ter dober že-lezostrugar z večletno Camernik. Ljubljana I^užb^ZS«. Zl Dunajska cesta štev. 301 raje v električno centralo. (Jugoavto) telefon 2236 Naslov v oglasnem oddelku Pouk in Draktične ražnje I »Jutra«. 28494 251 Dekle prijetne zurtanjosti, staro 20—23 let. zmožno deiika-tese. sprejmem v zajtrko-valnico. Potrebno 2000 Din kavcije. Vstop po dogovo ru. Pismene ponudbe pod šifro »Poštena in zanesljiva 92« na oglasni oddelek »Jutra«. 29092 Slaščičarskega po močnika mlajšega spreimem tako! v Glinski ulici 7. 29078 Klepar, pomočnika sprejme takoj Franc Šporn klepar v Trbovljah. 29041 Mizar, vajenca sprejme Joško Pavlin v Radovljici. 28939 Mesar, vajenca pridnega in poštenih staršev sprejme takoi Josip Godnov, mesar. Tržič 140. 28850 Učenko sprejme takoi M. Soklič, modni salon. Bled 1. 29058 Trg. učenko pridno in zdravo, poštenih staršev, ki ima res veselje do trgovine ter veščo nemškega jezika spreime takoj tvrdka Miloš Kopušar, trg. z mešanim blagom — Šoštanj. 29049 Oblastveno koncesiionlrana I Strojni mojster čr.VorcL-o čr»la I strugar. mehanik in risar suiera&d SUId i5£e mesto. — Ponudbe na I. Gaberščik. bivši komi- I oglas, oddelek »Jutra« pod sar za šoferske izpite — | šifro »Agilen 58«. 29064 Ljubljana, B!eiweisova cesta št.. 52. Prihodnji redni. v tečaj prične t. avgusta. TrgOVSki POmOCniK 28890 I (jobro izurjen v špecerijski in železninski stroki, išef mesta za takoj ali pozneje Ponudbe na oglas, oddelek Premog in drva prodaja Jezeršek. Vodmat 139 Maline vsako množino po najnižjih cenah fco. postaja Kočevje dobavlja Franc Tschinkel. trgovec. Kočevje. 29068 Tračno žago in stružnico za les ugodno proda Čakš, Zg. Šiška. Celovška c. 49. 28982 Šoferska šola Gojko Pipenbacher | »J"1™« »Vcstcn Ljubljana. Gosposvetska 12 Enomesečen kurs. Moderne metode. 28976 Gospodična pridna in poštena, vešča slov. in nemškega jozika. išče službo v boljši hiši k otrokom. Naslov v oglas. oddelku »Jutra«. 29062 Gospodična Nemka, vešča tudi slov. Motorno kolo Rudge Whitworth. 500 cm* O. H. V. proda ali zame- j jezika? išče " nameščenja nta za m a n i se 3o0 cm ko( ^dajalka v pekarni. Franc Bertoncelj. Domžale s|a5Siearnj ali delikatesni 28993 | trgovini. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 29063 Kovčeg-gramofon naprodaj na Celovški cesti štev. 62-1. Ljubliana VII. 29102 Kiosk v auli glavne pošte v katerem je nastanjena trafika »Poštnega doma« v Ljubljani, takoj prodamo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 29107 Enonadstropno hišo z velikim vrtom prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 28999 Hišo na prometnem prostora industrijskega kraja, v trgu Velenje, z lepimi prostori, pripravno za trgovino in obrt. na željo s posestvom radi selitve prodam za Din 1.30.000. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »130«. 28758 Trinadstropno hišo v sredini mesta pod ugodnimi pogoji prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28672 Manjše posestvo 10 minnt od BrezM (Gorenjsko). z vsemi pritiklinam! prodam. Ciril Jelene, puškar. Kranj. 28318 Sobo in kuhinjo iščeta mati tn sin za lakoj ali pozneje, t trnovskem ali Šentjakobskem okraju. Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tiha«. 28688 Stanovanje 2 sob, ali 1. večje sobe in pritiklin, v mestu išče mala uradniška družina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Do 800/30«. 29030 Dva voza brek za 8 ljudi in landaver prodam. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 28998 Vozovf Radi pomanjkanja prostora prodam braek za 6 oseb, lahko kočijo, omnibus sani s streho za 12 oseb in luksusne sani. vse v najboljšem stanju. Cena po dogovoru. — Naslov: Ana Šmid, Škofja Loka. Sp. trg 80/81. ' 29046 Motorno kolo Harlev-Davidoson. 350 cm' I Prodajalka OHV prodam. Na ogled v mešane stroke bi rada pre mehanični delavnici na I menila mesto kamorkoli Miklošičevi cesti štev. 17. | Pomagala bi tudi pri go-28983 | spodinistvu. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Izposojujem I »Prodata"1® 28«. 29O0O potniški avto, , _ -. ., . proti primerni odškodnini. I rgOVCI prejšnje Ponudbe pod značko »U- mariborske oblasti posoievanje« na oglas., od- I ......... delek »Jutra«. 28914 Veleposestnik zeli dati svo jo hčer izučiti v trgovino manufakturnega in mešane ga blaga, da bi zamogla ...... ,. ,i prevzeti dosedaj v najema stirisedezna limuzina, zelo se naI)aiajočo trgovino. — pripraven ugodno naprodaj Refiektira se samo na me. v gostilni »Soča« v Dol. | st0> kjer je v dobrih r0 Avto »Renault« Logatcu. 28800 kali in pod nadzorstvom — proti odškodnini. Ponudbe »» „.„___I na podružnico »Jutra« Motorno kolo Mariboru pod šifro »Tr The James 175, dobro I govska učenka«. 29022 ohranjeno proda Franc Jer-f ko. Črnuče. 29001 Strojnega ključavničarja vsekakor izkušenega vlako-vodio. mlajšega, energičnega in vestnega išče industrijsko podjetje. — Ponudbe na oglasni oddelek Pletilje samo dobro izurjene sprejmem v stalno službo. — Istotam sprejmem učenko za strojno pletenje, s hra- Mlad trg. pomočnik A <•,,-„_ | vešč šofiranja. verziran v AVtO limuzino vseh panogah trgovine me-dobro ohranjeno, priprav- I šaneza blaga, želi v svrho no za avtotaksi. k ti p i m globlje izobrazbe premeni-proti zameni za do1>ro | ti službo. Naslov pri po-oliranian odprt športni voz j družnici »Jutra« na Jeseni znamke Graf & Štift. Rer | cah. Gorenjsko. 29043 flektant naj se oglasi pri Kozlevčarju v Šoštanju. 29059 I Avto Za zaščiten aparat, ki zavaruje uro t i tatvinam avtomobilov, iščemo dobro uvedenega zastopnika. Potreben kapital 3—5000 Din. Prednost imajo nem- Kot lovski paznik za visoki ali nizki lov, iščem mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28929 Prodajalka mešane, stroke, želi pre-_ . i meniti službo. Naslov pove sko govoreči. Ponudbe pod 0|(,asili odde|ek »Jutra«. »Ia E*istenzi« na oglasni 29U7 oddelek »Juttra«. 28813 Ženska v japonski državni službi Nedavno je bila v tokijskem predmestju imenovana prva ženska za uradnico policije. Pri tej nenavadni novosti se je čutil policijski ravnatelj pri-moranega utemeljiti pred javnostjo to novost. Storil je to z okrožnico, v kateri je naglašal tri točke, ki govore za pripustitev ženske v javno službo. 1. Imenovanje pomeni štednjo, ker dobiva devojka le 35 jenov mesečno, moški prejemajo najmanj dvojno; 2. nje navzočnost bo osvežila sivo pisarniško vzdušje in 2 dobra tapetniška pomočnika proti dobri plači ter vajenca spreime takoj Karel Sitar. NVolfova 12. 29103 2 klepar, vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme Franc Šratnek. klepar in instalater v Tržiču. 29110 Močnega fanta ne pod 18 let starega, poštenega in zanesljivega, ki hi bil v pomoč v skladišču kakor v trgovini, sprejmem takoi s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29047 B. S. A. motor, kolo I . ,.Kot d(ruf,abn,k . , ,. \ želim pristopiti z neka! s prikolico. 500 cm». vse v I kaoitala in sodelovanjem k najboljšem stanju prodam dobro vpeljani tvrdki. -za 12.500 Din Naslov v Event. prevzamem službo oglasnem oddelku »Jutra«. I 289531 potnika s položitvijo kavcije. Pis-. mene ponudbe na oglasni Moderna nmuzma f oddelek »Jutra« ood šifro štirisedežna. s popolnoma *Malikapital 27«. 29127 novo pnevmatik«, dobro ohranjena naprodaj za Din | 25.000. Na ogled v garaži hotela »Union«. 29079 tl»f# Poltovorni Citroen Več stelaž, pultov Izurjene Instalaterje za vodovod in centralno kurjavo spreime ing. Gu- 3. bodo stranke prijetno presenečene, | ^ijev™", ,'o^'^li ko se bodo lahko obračale na lepo mlado devojko, mesto na kakega starega. brkatega možakarja. Vendar pa ima nova uradnica, ki se piše Kanako Morioka. dolžnost, da v uradu govori s tovariši le o službenih zadevah, pa tudi na ulici se jim ne sme nasmihati ali jih pozdravljati. Pridnega fanta starega 14—15 let, ki bi ga uporabljaLi pri telefonu in drugih trgovskih poslih, sprejme večja tvrdka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood značko »2727«. 29126 Član Vodnikove družbe, ali si že pridobil enega novega člana? Mlajši uradnik s prakso, ali pa absolvent trg. akademije dobi nameščenje pri industrij, podjetju v južni Srbiji. — Ponudbe s prepisi spričeval ter referencami in naznako Plače je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »P. S. Vm.« 29131 davka prost, z generalnim popravilom, za 12.000 Din proda Fr. Kham. Miklošičeva cesta 8. 29080 Terrot motocikli 250 cm*, štiritaktni. samo 12.000 Din. z elektr. razsvetljavo 14.200 Din. Na ogled v Ljubljani. Blei-vveisova 52. 29048 Motorno kolo dobro ohranjeno naprodai Črnuče št. 26. 29133 m miz porabljivih za skladišča, trgovine in delavnice, v dobrem stanju prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28943 Zobozdr. asistentka z daljšo službeno dobo išče mesta v svrho izpopolnitve. najraje v Ljubljani Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod zoafiko »Dobra pomoč v kavčuku in zlato«. 27052 250 Din plačam tistemu, ki mi preskrb! kakršnokoli delo v tovarni, premogovniku, na Gorenjskem ali Štajerskem. — Zmožen sem vsakega dela in zanesljiv. Naslov: Josip Vrbovšek. Dol. Logatec. 29130 Plinski kuhalnik sporai nov. na 2 ognja in za gretje krožnikov, prodam za 250 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29084 Pisalno mizo skoraj novo. temnoruiavo. hrastovo ugodno proda hotel »Bellevue« v Ljubljani. 29085 Tehtnice »Florenz E*press«. tehta 10 kg. brez utežev. deci-malke 1/.100 1/1000 kg. tnalo rabljene po nizki ceni prodam vsled opustitve trgovine. Naslov pove ogl. oddelek »Jntra«. 29052 Hrastove prage 2.60 m 24 x 14 cm kupi R Schenk. Sušak. 28833 Lepe lipove plohe -za takojšnjo dobavo kupim proti takojšnjemu plačila. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Lipa«. 28861 Pult in stelažo za delikatesno trgovino kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28917 Rabljeno blagajno za trgovino kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. _' 7 28916 Kupim 150 stolov rabljenih za kino. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28915 * 150—200 stolov že rabljenih kupimo za kino. Ponudbe na Sokolsko društvo Sevnica. 29053 Železno blagajno event. v obliki pulta kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29124 Posojilo ali poroka proti dobri garanciji iščem za povečanje obrti. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurno 83«. 29083 Družabnika iščem za otvoritev prve največje jugoslovenske trgovine z mešanim blagom. najprometneišefn mestn Belgije. Reflektapti naj s» javijo na naslov: Rudolf Jevšenak. Canaal 4 Ojz-den. Belgia. 29005 Parcelo 00 m* veliko, na Kodelie-vem (periferija Ljubljane), suh svet, prodam po 40 Din m5. Pismena vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solnčna lega 700«. 29069 Več stavbnih parcel v izmeri 500—700 ,m!. na lepem kraiu blizu šole. pol ure od Ljubljane, na severovzhodni strani takoj poceni prodam. Naslov in krai pove oglasni oddelek »Jutra«. 28974 2 stavbišči v Kraljeviči 180 in 1800 m* naprodai. Večje pred luko. Informacije daje Dr. J. Matkovič. Bakar. 29018 Hiša z velikim gospodarskim poslopjem, sadonosnikom itd. na Gorenjskem. 10 miuut od žel. postaje, pripravna tudi za letoviščarja, ali nletilno industrijo, naprodaj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »90.000«. 28957 Zakonca brez otrok iščeta čedno in solnčno stanovanje 1—2 sob in pritiklin v centra, ali bližini, za september ali oktober. Plača do 900 Din mesečno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalen 7/71«. 28971 Moderno stanovanje 3 sob takoj oddam v eni najlepših točk blizu Tivolija. Naslov pove ogL oddelek »Jutra« 28098 Lokal — Laško srednieveik. z malim skladiščem. pripraven za Icro-jača. čevljarja, šiviljo, ali koga drugega, tik kopališča in kolodvora takoi ndda v najem E. Rozin — Laško 29003 Trgovski lokal s skladiščem in majhen lokal za obrt oddam v najem na Dunajski cesti štev. 37. Informacije pri lastniku hiše. istotam. 29089 Lokal pripraven za brivnico. v Celju ali v prometnem trgu iščem. Plačam dobro. Ponudbe na upravo »Jutra« v Celju pod »Brivnica«. 29028 Lokal za trgovino ali obrt. zra ven tudi stanovanje, v Gasilnem domu v Sp. Slivnici pri Grosupljem oddamo in že v naprej želimo obilo sreče prvemu stanovalcu. Odbor. , 29054 Kavarno prvorazredno, radi bolezni prodam. Informacije daje Josipina Zagerc. Varaždin, Kukuljevičeva. 28951 Več prostorov pisarniških in poslovnih oddamo s 1. novembrom na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje Delniška tiskarna d. v Ljubljani. 28879 Lokal za čevljarsko obrt — po možnosti s stanovanjem — event. tndi mesto hišnika iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra«. 29125 Sobo s kuhinjo če mogoče v sredini mesta. iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Nujno 65«. 29065 Stanovanje kuhinje in velike sebe. v bližini realne gimnazije išče s 1. septembrom vdova s hčerko. Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »G. K. 74«. 29098 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam takoi ali poznele. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29099 Komfortno stanovanje trisobno, solnčno in suho, z vsemi pritiklinami, s solnčno verando, kopalnico itd., v dve leti stari hiši ob Dunajski cesti oddam s. t. avgustom. Naslov pove oglasni oddelpk »Jutra«. 29111 Prazno sobo iščem s 1. avgustom v centru ali blizu mesta. Naslove na oglasni oddelek •Jntra« pod »Prazna«. 38742 Opremljeno sobo parketirano in z električno razsvetljavo ter kopalnico na razpolago oddam Ilirski ulici 17-111. 29037 Prazno sobo z elektr. razsvetljavo, par ketom in posebnim vhodom s stopnjišča takoj od dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29100 Sobico s posebnim vhodom in elek triko oddam gospodični Mariborski ulici 17 — vila »Stadion«. 29104 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, blizu dramskega gledališča takoi oddam. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 29105 Separirano sobico z elektriko m Barketom oddam za 200 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 29109 Separirano sobo lepo opremljeno, po želji s souporabo klaviria in kopalnice takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29139 Celje se poroči. Pridi takoj sem. Na svidenie. 29135 »Upanje Fortuna« Ti se zaba-vaš, jaz pa se žalostim do smrti. 29141 Mlad trgovec podeželski, želi znanja v syrho ženitve s simpatično gospodično, staro 18—24 let, trgovsko naobraženo ter veščo vsega gospodinjstva. s primerno doto in neomadeževane preteklosti Ponudbe s sliko in polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Lepa bodočnost 57«. 28857 Vdovec z dobro vpeljano mešano trgovino, v mestu Slovenije. želi znanja s starejšo boljšo gospodično ali vdovo. s primernim premoženjem. radi osamljenia in povečanja obrata, v svrho ženitve. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Zadovoljnost«. 29067 Stanovanje 2 sob. kuhinje, verande tn pritiklin takoi odda Kavčič. Rožna dolina XM. 29106 Stanovanje zračno in solnčno. obstoječe iz 4 sob. primerno ti di za obrt. oddam. 1 ve lika pritlična soba za pi sarno. 1 dvoriščen lokal za skladišče ali mirno obrt. Vse v sredini mesta — Pojasnila daje lastnik dnevno od 10,—12. ure Gosposki ulici 4. '29t08 Rudar, nastavljenec inteligenten, star 29 let, z nekaj gotovine, se želi poročiti s simpatičnim dekletom. ki govori slovensko ln nemške,- staro- od 18—25 let. s premoženjem ali' posestvom. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« ood »Mila sreča 29«. 29113 Stanovanje 3 »ob. kuhinje in pritiklin z električno razsvetljavo solnčno in suho oddam s I. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29119 Lepo sobo oddam na ResTjevi cesfl. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2908§ Sobo posebnim vhodom in hrano oddam s 1. avgu stom 2 gospodoma aH gdč. v Vodmatskem okraju. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28977 Spalnico novo. masivno, cresnjevo, politirano, po nizki ceni proda Vižin. mizarstvo — Dorfarie (20 minut od postaje Škofja Loka). 28754 Dva gospoda sprejmem na domačo hrano v Tavčarjevi ulici. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29120 Restavracija zelo dobro idoča. v strogem centru Zagreba zaradi razširjenja društvene za-jednice naprodaj. Stanovanje z vsemi pritiklinami in kletjo v hiši. Vprašati pri: Jugomosse. Zagreb. Jelačičev trg 5 pod »320«. JS067 Novo hišo krasno urejeno, tik Ljubljane. 3 velike sobe. kabinet, 2 kleti, pralnica, 500 m* ograjenega vrta, nekaj sadnih dreves, elektrika, voda. avtopostaja. prodam za 145.000 Din. Takoj potrebno 70.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29118 Manjši mlin s stanovanjem vzame * najem Fras Karlo. mlinar, Kcšake 359. Maribor. 29026 Gostilno vzamem na račun, ali pa grem tudi kot natakarica. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna 86«. 29086 Sobo opremljeno ali prazno, za Bežigradom ali v bližini šče gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »Takoj 48«. 28968 Sobo išče gospod s svojo triletno hčerko. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solidno 93«. 28893 Visokošolka išče opremljeno sobico s 15. septembrom. Takojšnje ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zračno«. 28808 Vinsko klet ali gostilno prevzamem na prometnem kraiu. Zmožen sem kavcije in posedujem osebno pravico. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »Gostilna kjerkoli«. 29044 Gostilno v okolici Maribora vzamem v najem ali na račun Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28930 Trgovino z mešanim blagom in trafiko. na prometni točki ugodno oddam ▼ najem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra «pod »Na deželi«. Solnčno sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, v sredini mesta oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 29034 Lepo sobico v centru mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29072 2 opremljeni sobi lepi. separirani oddam v sredini mesta solidnim osebam. Kopalnica na razpolago- Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 29019 Sobo snaino. z elektriko, v centra mesta iščem po možnosti z oskrbo (preprosto hrano). Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »115 Verižna zapestnica se je izgubila od drogerije Adriia. Knafljeva ul., pod Tivoli, Bleiweisova c. na Rimsko cesto. Najditelj naj io proti nagradi odda v drogeriii Adrija. 29035 Kopalne obleke vseh vrst oo meri. Aleksandrova cesta 3. pritličje. 25373 Pozor! Pozor! Strojne tovarne! Iščem tovarno za izdelavo mehaničnega patentiranega predmeta (MaSsenartikel). Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kom-panjon 31«. 28846 Bencin-motor l-angen & \Volf »Otto«. stabilen. malo rabljen. 6 k. s. po ugodni ceni proda Martin Jamšek. Sevnica ob Savi št. 178. kjer ie tndi na ogled. 29066 Električen motor 31-2 Ks za istosmemi tok 220 Voltov napetosti kupim •Ponudbe na naslov: Maks Lesial mizarstvo. Ljubno v Sav. Dolini. 29116 Kdor hoče piščance in race jesti ter izvrsten cviček ig vodinca piti. naj pride ▼ nedeljo na žegnanje v gostilno Plankar na Dolenjsko cesto. 28S82 Na žegnan. nedeljo (sv. Jakob) 26. m 27. Julija 1930 vabi na bobe. dobro kapljico fti ples gostilna A. Patrih — Kurja vas. 29112 Za sv. Jakoba žegnanje vabi gostilna pri »Sodčku« na Zabjaku vse prijatelje dobrega vina in domače zabave. 29136 miLL t^Om Klavir oddam v najem. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra«. 29070 Celo po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 28551 Psa kratkodlakega fokselna ali ovčjaka. vsaj 1 leto starega in po možnosti nekoliko dresiranega kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29042 Volčjak ki sliši na ime »Lupi«, s« je izgubil. Kdor ga pripelje nazaj dobi nagrado. Bolaffio. Ljubljana. Medvedova cesta 7. 29134 Damski dežnik se jc našel. Dobi se v trgovini Karlin, Lepi pot 3. 29033 Poceni in vendar najboljša je Sever jeva otomana z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju. Najbolj« materijaL Cena 570 do 850, po Izbiri preobleke. Zahtevajte vzorce! SEVER RUDOLF, Marijin trg št 2. Velikost 185 X. 78 Pravkar izšlo I Pravkar Izšlo! Roman Jutra št Stanle j Weyman Rdeča kokarda Zgodovinski roman iz prvih dni francoske velike revolneije Borba r.n svobodo, bratstvo in enakost Ljubezen med viharji državljanske vojne 29060 »Stalen 15«. Ta roman vas pouči o nastanku francoske revolucije bolje in objele-tivneje od vsake zgodovinske, knjige Primerno tndi za mladino? Cena vezani 45 Din, broširani 35 Dfn Naroča se pri upravi Jntra v Lfnbl ani in pri vseh knjigarnah V. Williams: KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. Izpreletelo jo je. Pritisnila si je roko na prsi in potlačila svojo razburjeniost. »Ce se ti zgodi nesreča, bo to tudi moja poguba. Obljubi mi, da boš nikoli priznal, da nisi tisti za katerega se izdajaš. Reci, da me ne boš izdal: Moje govorienje je strahopetno, ali ...« glas se ji je utrgal in vztrepetala je od groze — »umreti se tolikanj bojim! A vendar bi bil ti popolnoma nedolžen, Jeannot. Samo jaz sem vsega kriva!« »Zakaj si se potem tako napravila, kakor da me poznaš, Zouzou?« »Zato,« je odgovorila z jasnim in trdim glasom, »ker sem te imela rada, Jeannot, od tistega trenutka, ko sem te prvikrat videla pri Fourbovki. Vem, da zate nič ne pomenim. A ker se zdaj rasta-java, da se ne vidiva nikoli več na tem svetu, ti moram vse povedati. Če bi mogla še enkrat živeti in bi si smela izbrati, kogar bi hotela, bi si izbrala tebe edinega, nikogar drugega ne. In verjemi mi, da s teboj ne bi bila postala ženska, kakršna sem.« Glasno trkanje, ki je odmevalo po vsej hiši, io je zmotilo. Prestrašena je vzdignila bledi, solzni obraz proti Hektorju. Zunaj se je začulo konjsko prhanje. »Kdo bi utegnil biti?« je zašepetala. »Pogledal bom«, je dejal Hektor; a ona se je oklenila njegove roke. *Ne, Polidor naj odpre!« Mahnil je z roko. »On spi kakor klada. Sam pojdem odpirat«. Zunaj je spet potrkalo. »Ce bi me čula, da kličem, beži! Noč je na srečo temna, in če prideš preko vrta neopažena na cesto, se lahko skriješ pri svojih prijateljih v Neuillyju...« Žalostno je pobesila glavo. »Zdrava ostani, Zouzou!« je mehko dejal, hoteč oditi. »Jeannot...!« Vstala je bila in obrnila objokani obraz proti njemu. Nagnil se je k njej. To pot je bil on tisti, ki jo je poljubil... Njeno krčevito ihtenje mu je bilo še v ušesih, ko je stopal po veži. 21. Poglavje. Vrnitev v Pariz. Mlačen dež je udaril Hektorju v lice, ko je odprl hišna vrata. Vsa zavita v dolg plašč, je stala zunaj temna postava, od katere je curkoma lila voda. Nekaj v stran sta kopala dva konja. »Ali ste vi, državljan Charpentier?« je vprašal čemeren glas. V predvorju ni gorela luč in zunaj je bilo tako tema, da ni Hektor izprva ničesar razločil; niti slutil ni, kdo bi utegnil biti prišlec. A počasi so se njegove oči privadile teme in tedaj je spoznal Javoira, policijskega vojnika, ki je bil dodeljen Couthonu. »Pasje vreme, tonnerre de Dieu!« je godrnjal možak. »Tri ure sem že na poti. V tej temi človek ne pride z mesta.« Vzel je dvorogeljnik z glave in otresel vodo, ki se je bila nabrala na njem. »Državljan Couthon vam sporoča, da neutegoma pridite k njemu. Konja za vas imam s seboj. Hektor se je oddahnil. Stvar je bila videti dokaj nedolžna. Najbrže ga je čakalo kako važno delo. Hektor je bil sicer zvedel od doktorja Largierja, da si je Couthon med tem najel tajnika, mladega človeka z imenom Leroya, da bi nadomeščal Hektorja v njegovi odsotnosti. Hektorjevega dopusta je bilo sicer šele čez dva dni konec. »Ali je zelo nujno?« je vprašal Javoira. »Vse kaže, da je. Kar živim, še nisem videl državljana Couthona tako slabe volje, kakor danes. .Pojaši takoj k državljanki Regnaul-tovi v Neuilly,' mi je rekel, ,in pokliči vrlega Charpentierja, ki stanuje pri njej. Njegovega konja vzemi kar s seboj in glejta, da se neutegoma vrneta k meni. Razumeš?' Ce vam je kaj do mojega sveta, prijatelj, ne odlašajte niti trenutka in pojdite hitro z menoj!« Med Javoirem in Hektorjem je bilo že delj časa čudno prijateljstvo. Javoir je bil delj kot dvajset let v policijski službi; ker je bil z vso dušo vojnik, se je malo menil za to, da je zdaj nosil namestu ovratnika s številko kraljevskega polka klobuk s trobarvno kokardo. Njegovi pojmi o disciplini so bili železni in čeprav sta se s Hektorjem dobro razumela, je bil le-ta vendar prepričan, da bi ga Javoir v danem primeru hladnokrvno peljal pod giljotino in ga celo sam obglavil, ne da bi trenil z očmi. Drugače je bil dobričina, oprezen in premeten, kakor vsi kmečki ljudje iz Normandije. »Takoj bom pripravljen,« je odvrnil Hektor. »Samo po plašč in klobuk si skočim in po pištolo. Vam, prijatelj, se bo pa po dolgi ježi gotovo prilegel kozarček žganja?« »Škodil mi ne bi,« se je namuznil Javoir. Ko je stopil Hektor v prazni salon, da bi prišel na verando, ni bilo slišati niti glasu razen padanja deževnih kapelj. O Zouzou ni bilo ne duha ne sluha. Veranda je bila zapuščena in sveče, ki so že dogorevale, so medlo osvetljavale obedno mizo. Hektor je vzel steklenico z žganjem in kozarec ter se vrnil v vežo. Nato je šel v svojo sobo in se jadrno preoblekel za nočno pot. Cez nekaj minut sta odpeketala konja v tiho noč in jezdeca sta izginila v temnem brestovem gaju. »Prav je, da se vrnete na svoje delo, državljan,« je zdajci rekel Javoir, ko sta po dolgem dirjanju privoščila konjema minuto oddiha. »-Lopovi, ki so vas oropali, so jo državljanu Couthonu lepo zagodli! Ali veste, kaj misli Couthon?« »Nu?« »Da so vas napadli samo zato, ker so vas hoteli spraviti s poti, v njegovo hišo pa posaditi vohuna.« »Kdaj je Couthon to dejal?« je vprašal Hektor. Mag. št. 32943/29. ref. IX 10373 RAZPIS Občinska uprava mesta Ljubljana razpisuje oddajo težaških in zidarskih del za popravo opornih in ograjnih zidov, poti in ograj na ljubljanskem gradu. Navodila in razpisne pripomočke se dobi v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II, v času uradnih ur od ponedeljka dne 28. julija 1930 naprej. Ponudbe je vložiti do dne 4. avgusta 1930 istotam. Mestno načelstvo v Ljubljani, A. A. dne 22. julija 1930. 9Jntrova' knjižnica Prigode gospoda Kosam urnika — Poredni Bobi — Janko in Stanko — Princeska Zvesdana — Skok, cmok in Jokica in druge po Din 12 se dobijo v podružnicah „ Jutra" Jesenicah in t Novem mestu Istotam m dobijo tudi ▼»} isiSli „ Jntrovt" romani TRGOVINO z mešanim blagom, sredi mesta v Kočevju (pri prejšnjem konzumu), vsestransko opremljeno in z raznim blagom iz proste roke takoj PRODAM. Pojasnila v tiskarni J. Pavliček, Kočevje. 10395 1' VODNE URBINE za vse razmere, avtom, regulatorje, opre« me za mline in žage izdeluje G. F. SCHNEITER, Sfeofja Lok« Podjetje za zgradbo vodnih turbin. Proračuni brezplačno. — Zmerne cene. Prvovrstne reference. 93 V hipu pronikne ta pena ▼ vsako malo zobno razpoko ln teplakne razkrajanje povzročujočo nesnago iz zoba ... na ta način osnaži COLGATE zobe najbolje Ta skica pokazuje. kako uSn-bovita COLGATE-jeva pena (pri nizki površinski napet jati) pronikne v globočino brazde in tudi taim osnaži. kamor ne moremo prodreti z zobno ščetko. Ce krtačite svoje zolbe s COLGATE, potem učfitaite več kot samo očiščenje površine. Pesna COLGATE ima znamenito lastnost: nizko površinsko napetost. To pomeni, da za-more pena pronikniti v vsako fino razpoko, da nesnago, ki pospešuje razkrajanje, omehča in azpflakne. Milijoni razumnih ljudi so si tega svesti, da je s snaženjem zob s COLGATE več storjeno kot samo očiščenje površine. To je ona zobna pasta, ki je v stanu, da izplakne iz najfinejših razpok uspešno vse razkrajajoče ostanke jedi in kli-oe, kjer so nesreoonosno skriti in kamor ne doseže nobena zobna ščetka. Na milijone ljudi je dejsitvo, da' največ zdravnikov priporoča COLGATE zobno pasto, napravilo največji utis. šele sedaj sem sprevidel, da nI zdravja brez dobre prebave želodca. Pritisk v želodcu* pogosta vrtoglavost, glavobol, nespečnost, zoprn okus, vzpehavanje, hemoroidi (zlata žila) so navadno posledica mučne zaprtosti. V vseh teh slučajih je najbolje jemati LAKSIT ki je najprijetnejši za zauživanje, ker ima vonj in okus čokolade in je najcenejši. — Originalna škatljica za 12kratno uporabo stane v vseh drogerijah in lekarnah 10 Din. — Po pošti razpošilja 166 DVORSKA LEKARNA, BOGOJEVICA, SKOPLJE. 2S9 Inserirajte v „Jutru" Najpopolnejši §TO£W£R Šivalni stroj za šivilje, krojače m čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to tzrednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana Šelenbnrgova ulica 6 Brezplačen pouk. — 15-letna garancija. Telefon št. 29-80. HIHH Krasno, snho, podkleteno enonadstrop no skladišče n oddamo t najem ▼ Šiški blizu gorenjskega kolodvora. — Stavba je zelo primerna tudi za tovarniški obrat. Razne ugodnosti na razpolago. Najemnina zmerna. — Cenjene ponudbe na poštni predal 72. 10336 Trstje katera EDINA izdeluje to blago iz najboljšega materijala prodaja najceneje in za itrope Jos. R. PUH, Ljubljana GradaSka uL St. n, tel. 2515 naročajte ie pri domači tvorni ci, Št. 24083./30 ref. IX. RAZPIS 10391 OBČINSKA UPRAVA LJUBLJANSKA razpisuje oddajo tlakovanja v Pražakovi ulici v sektorju med Cigaletovo uUco in Dunajsko cesto, ki naj bo napravljeno iz betona. Pravilno opremljene oferte je treba vložiti v soboto, dne 2. avgusta 1930 do 11. ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu, Kresija; tamkaj se tudi dobijo od ponedeljka, dne 28. julija 1930, dajje zadevni razpisni pripomočki. Mestni magistrat ljubljanski, dne 24. julija 1930. U9 Haznanllo Vljudno naznanjam, da sem prevzel v svojo lastno režijo tudi KUHINJO v svoji gostilni v Kolodvorski ulici št. 28 ter bom skrbel, da bodo moji cenjeni gosti dobili vedno izvrstna topla jedila. — Točim najboljša pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. — Vrt na razpolago. Za obilen obisk se ljubiteljem finih vin in dobrih jedil najtopleje priporočam VIKTOR SEDEJ, gostilna. Kolodvorska ulica 28. 10395 Telefon 2718 SL0VENIA-TRAN5P0RT LJubljana, Miklošičeva ocsts i I*? v. 86. Poslovne prostore in skladišča za galanterijsko veletrgovino IŠČEMO v najem. V poštev pridejo Miklošičeva, Kolodvorska in Dunajska cesta. KUPIMO event. tudi HIŠO v strogem centru mesta. Ponudbe pod značko »Veletrgovina« na oglasni oddelek »Jutra«. 1039S I- Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naša ljubljena mati, stara mati, sestra, svakinja, gospa dne 25. julija 1930 ob 1. uri zjutraj po mukepolni bolezni za vedno zatisnila svoje skrbeče oči. Pogreb blage nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 27. t. m., ob pol 5. uri v Kamniku iz hiše žalosti v Samostanski ulici na pokopališče na Žalah. Ljubljana, Kamnik, dne 26. julija 1930. 10396 Žalujoče rodbine: VRHOVCEVA — DOBRAVCEVA — NOVAKOVA in SERAJNIKOVA ter ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravtjen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adotf Rib nikar. Za Narodno tiskarno d, d. kot tisikarnajrja Franc Jezeršek. Za inseratai de" Je odgovoren Akuzžj Novak. Vsa v LjabMani,