I 230. številka. Ljubljana, v torek 6. oktobra 1903. XXXVI. leto. 11 /ic rn oni 91- pfcsia vsak dan avačariK tarrSi nedelje in praznike, ter velja po poeti prejeman aa avstro- grete Male aa vse leto kfi K, aa polt tata 13 K, aa četrt teta b h et l *a odet. meneč i K JU h. Za LJubljano • pošiljanje« 0i dom aa vse leto 84 K, za pol leta 12 K, aa Četrt leta 6 K, aa eden mesec 8 K Kdor hodi aam oooj, velja aa celo leto 82 K, aa pol leta 11 K; aa četrt leta 6 H 60 h, aa eden mesec 1 K 80 h. — Za tuje dežele toliko tdč, kolikor znaša poštnina, j- Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine aa ne ozira. — Za aananlla plačuje ae od peteroatopne petit-vrste po 18 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ca se dvakrat, in po 8 h, ca ii trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole* frankovati. — Rokopisi ae na vračajo. — Uredništvo In eeravnlitvo je na Kongresnem trga it. 18. — Dpravnifttva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednUvtvo )e i§ Vegove alice It. 8, vhod v apravnistvo pa a Kongresnega trga at. 18. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Fos»me*ne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. ezik že iužb 92-praT enj zve; i 15 i re i B Deželni zbor kranjski. ■ i III soja dne 6. oktobra. i H Splošno se je današnje seje deželnega zbora pričakovalo z velikim zanimanjem, kajti tudi v najširših krogih je zmagalo mnenje, da tako, kakor doslej, ne more več iti. Na galerijah ae je zbralo mnogo občinstva, ki je radovedno pričakovalo, kaj da bo. Napetost je še narasla, ker se seja dolgo ni začela. Začetek je bil določen na 10. uro, ali tudi še ob pol 11. uri ni bilo videti sicer tako točnega deželnega glavarja in tudi slovenskih poslancev se ni nobeden prikazal. Ko je bila ura 1 4H-, je v celi zbornici sedel samcat sam poslanec vitez L a n g e r, kar je očitno kazalo, da se vrše med poslanci neka pogajanja. Malo minut pred 11. uro je deželni glavar otvoril sejo in po preči-tanju zapisnika zadnje seje naznanil došle peticije. Dr. Tavčar je vložil a) peticijo občine Jurjevica proti volilni reformi; b) peticijo občine Rova proti volilni reformi; c) petioijo županstva Krško radi mostnine na savskem mostu; d) peticijo županstva Krško o zadevi neke občinske ceste in e) peticijo istega županstva za izplačilo nekih oskrbnih stroškov. Raze:, teh je bilč vloženih še več drugih peticij, zlasti za podpore. Predložili so jih tudi razni klerikalni poslanci. Ti ljudje, ki z obstrukcijo zadržujejo deželni zbor, da ne more dovoliti podpore, se ne sramujejo predlagati prošenj za podpore. Nemški poslanci in poslanci napredne stranke so vložili predlog za-stran olajšanja davkov pri zgradbi delavskih stanovanj in zahtevali, da predloži deželni zbor še v tekočem zasedanju tozadevni zakonski načrt. Deželni predsednik baron Hein je naznanil, da je dotična predloga že izdelana in se predloži še ta teden. Poslanci dr. Maj ar on in tovariši so vložili naslednji samostalni predlog v varnost obstoječih industrij -J^J skih podjetij z vodno močjo: Deželni zbor skleni, da se pri :olik ranj j do 37-5 ič jn-eh 9, issee 6 C i, oldn ari 6! Frar msta kov( teobn a P< &Ao kov< psfc var elio Ludni Pral Šm »■ta i n V >tak ob Bkb i i: fvefl en i L171< rot iah. eje. oje tne tne § u 71. vodnega zakona za Kranjsko k prvemu odstavku napravi dodatek: »Pri že obstoječih podjetjih je politična oblast opravičena, ako to zahteva dotični podjetnik, v posebnega ozira vrednih slučajih zagotoviti njemu primerno vodno rezervo za gotovo dobo, katera pa ne sme presegati dobo desetih let«. Nadalje je Pogačnik vložil neko interpelacijo. Tudi čitanja te interpelacije ni mogel nihče razumeti; zdi se nam, da se je tikala razlastitve za železnico potrebnih zemljišč na Gorenjskem. Čitanje te interpelacije je trajalo sila dolgo. Bila je prava pravcata obstrukoijska interpelacija, spisana samo, da bi se potratil čas. Vihar v zbornici. Dr. Susteršič se je skliceval na »Tagesposto«, ki je poročala, da hoče vlada odložiti zasedanje deželnega zbora, če bi klerikalci delali obstrukcijo. Čital je sicer že to v »Narodu«, a temu ne pripisuje tolike važnosti. (Veselost in klic: O jej!) »Tagespošta« pa ima dotiko z vlado in posebno barona Heina rada brani. Klerikalci hočejo zato vedeti, pri čem da so. Dr. Susteršič vpraša glavarja, Če kaj ve o tem, oziroma če hoče pozvati deželnega predsednika, da stvar pojasni. Nakrat je začel dr. Susteršič upiti: Protestiramo, da bi se z nami igrala kako frivolna igra. Z našega strankarskega stališča nam je vseeno, če deželni zbor zboruje ali ne. (Veselost.) Mi bomo že vedeli med ljudstvom poredati, kdo je kriv. (Klici: Samo vi ste krivi!) Zasedanje ne daje povoda za zaključenje. Mi protestu-jemo proti žurnalističnim manevrom deželne vlade in zahtevamo, da se nam da pojasnila. Ko je dr. Susteršič končal, se je vse smejalo. Deželni glavar Detela pove, da njemu ni nič znano, ali hoče vlada zasedanje odgoditi. Nato je vstal deželni predsednik baron Hein in rekel smehljaje: Jaz ne vem, zakaj se dr. Susteršič ešofira. — Naprej ni mogel. Dr. Susteršič je zatulil kakor ris in začel kričati: No- benih žaljivih besedi! Prosim, da se dostojno izrazite! Jaz Vam bom že pokazal! (Veliko ogorčenje. Klici: Kaj bote vi pokazali!) Dr. Susteršič pa je mahajo krog sebe kričal na barona Heina: Mislite, da sem jaz Vaš svetnik ? Prizor je bil silno buren. Susteršič je kakor obseden skakal tik pred dež. predsednikom sem in tja in a pestjo tolkel po predsednikovi mizi. Z vseh strani so leteli klioi ogorčenja ne dr. SusteršiČa, obenem pa so se mu poalanci tudi smejali. Trajalo je precej časa predno je nastal mir. Deželni predsednik baron Hein je na to izjavil, da on ni v nobeni zvezi s poročili listov, vsled Česar odpadejo vsa izvajanja dr. SusteršiČa. To kratko, a jedrnato izjavo je sprejel deželni zbor z živahnim odobravanjem in na dr. SusteršiČa se je vsula prava p.ona zasmehovanja. Zdaj pa se je baron Hein novic dvignil in je zahteval, da deželni glavar pokliče dr. SusteršiČa k redu, ker je govornika insultiral. Ta zahteva je obudila burno odobranje poslancev in natlačeno polnih galerij. Dr. Susteršič začne zopet vpiti na deželnega predsednika, ki mu zakliče: Tudi Vi se morate dostojno obnašati! Ker so narodno - napredni poslanci temu pritrjevali, se je dr. Susteršič zadri nanje, kličoč: Lepo vlogo igrate, vlogo vladnega lakaja. Dr. Tavčar: Vi ste smešni! Obnašajte se, kakor spodoben človek. Dr. Susteršič zahteva, da se tudi baronu Heinu izreče graja, češ, da ga je žalil. Patetično je vskliknil: To ni ton, v katerem se govori z mano. (Veselost. Klici: Kdo pa ste!) Deželni glavar Detela izjavi, da ni ničesar slišal, kar bi bilo za dr. SusteršiČa žaljivo. Naj pove, kake besede deželnega predsednika so dr. SusteršiČa razžalile. Dr. Susteršič pravi, da je razžaljen, ker je rekel deželni predsednik, da se dr. Susteršič ešofira. Burna veselost je sledila tej izjavi in se še povečala, ko je deželni glavar na podlagi stenograma izjavil, da deželni predsednik ni ničesar druzega rekel, kakor »J a z n e ve m, zakaj se dr. Susteršič ešofira«. Tudi je izjavil deželni glavar, da v teh besedah ni nič žaljivega. Dr. Susteršič: Jaz pa ne bom trpel tega tona. Če hoče baron Hein, bo tudi kaj druzega našel. (Smeh na vseh straneh in ironični medklici.)) Deželni glavar Detela izjavi novic, da besede barona Heina niso žaljenje, sicer pa da baron Hein ne spada pod njegovo disciplinarno oblast. Obžaluje pa besede, katere je rabil dr. Susteršič in ton. v katerem je govoril. Dr. Susteršič: Pa naj dež. predsednik ne provocira. (Smeh.) Deželni glavar Detela: Kar hoče vpeljati dr. Susteršič, je anarhija, ki se ne more dopustiti. Zato izreka dr. šusteršiču grajo. (Odobravanje.) Dr. Susteršič: Borna pa sami red napravili. (Urnebesna veselost in vsakovrstni klici, na katere pa dr. Susteršič ne reagira). Čez nekaj trenotkov naznani deželni glavar, da pridejo sedaj na vrsto o b -strukcijski nujni predlogi. Tajna seja. Zdaj plane dr. Susteršič pokonci in predlaga, sklicuje se na § 11. deželnozborskega opravilnega reda, naj se odredi tajna seja, češ, da mora njegova stranka neko važno zadevo delikatnoga značaja spraviti na razgovor. Deželni glavar Detela je takoj odločil, da se tajna seja vrši. Navada, običajna v vseh parlamentih na svetu, je, da se tajne seje vrše koncem javnih sej. Dr. Susteršič pa se je grozno jezil, ker se mu je pri opisanem prizoru galerija na glas smejala in se mu na vse načine ro-gala in da bi tej galeriji pokazal svojo moč ter se je — odkrižal, je zahteval, naj se javna seja pretrga. In pritekli so sluge deželnega od bora in spodili vse občinstvo ne le z galerij, nego sploh iz celega do-tičnega trakta deželnega dvorca doli na dvorišče. V tajni seji je bil samo razgovor o sedanjih razmerah v deželnem muzeju Rudolfiau. V zopet otvorjeni javni seji se je prečital sklep tajne seje, da se ukrep deželnega odbora glede na provizorično vodstvo Rudolfina vzame odobruje na znanje in da ae čim preje izvrši reorganizacija muzeja na podlagi poprejšnjih deŽelnozbor-skih sklepov. In sedaj se je začela zopet tehniška obstrukcija. Idrijski tehant Ar k o je položil pred se vse polno papirjev in začel utemeljevati nujnost svojega nujnega predloga, tiČočega se učiteljskih plač na rudniški šoli v Idriji. To utemeljevanje je bila prava krvava ironija, Kaj je ta tehant načvekal — se ne da povedati. Besedičil je o vseh mogočih in nemogočih rečeh na dolgo in na široko, brez vsake prave zveze, prav kakor bi se norca delal iz celega sveta. Trobental je kakor kak lazarist na kakem misijonu. Poslušal ga seveda ni nihče. V tem pa, ko so v zadnji seji klerikalni poslanci mod Arkotovim govorom zbežali iz zbornice, so danes lepo obsedeli na svojem mestu in dremali — vse, ker smo jih zadnjič nekoliko osmešili. Naposled je tehant vendar končal. Izjave strank. Baron Schwegel je z ozirom na početje klerikalcev z nujnimi predlogi v imenu svoje stranke izjavil, da deželni zbor nima važnejših nalog, kakor je rešitev na dnevnem redu stoječih zadev. To zahtevajo najvažnejši deželni interesi. Neopravičeno je, da se zadržuje delovanje deželnega zbora z nujnimi predlogi, in ker njegova stranka neče prevzeti nikake odgovornosti za tako zadrževanje, izjavlja, da bo glasovala proti nujnosti vseh teh predlogov. Ne rečem, da bi ne kazalo teh nasvetov uvaževati, a najhitrejša pot do tega je normalno delovanje dež. zbora. V megli. Novela L t o n i d Andrejev. (Konec.) »Torej pojdi, no, tebe mislim . . . l^Cd drugače te vržem ven, bogami, jaz te vržem ven . . . Meni ni žal za ona dva rublja, toda jaz tega ne trpim, da bi se meni zabavljalo, fali slišiš, tleči se. On si misli, ker je dal dva rublja, da je s tem kupil celo dekle. Taksen ošabnež!« Pavel si je počasi odklenil svojo suknjo in se jel slačiti. »Ti me ne razumeš,« je rekel tiho, ne da bi je pogledal. »Tako!« je zakričalo dekle, »ti misliš, da sem neumna, da ne morem ničesar razumeti. No in če bi jaz sedaj stopila k tebi in te udarila po gobcu?!« Za leseno steno se je nakrat Zaslišal jezen, razburjen hripav bas: »Maska, ti vrag ti, ali že zopet uganjaš svoje neumnosti. Pusti te bedarije, drugače ti bom jaz že po* kazal.« »Bodi tiho, ti nesramna stvarica,« je šepetal Pavel ves bled. »Jaz nesramna stvar?« je kliknila ženščina in se vzravnala. »No, je že dobro, dobro, le ostani,« je govoril Pavel pomirjujoče, ne da bi umaknil svojih oči od njenega napol razgaljenega telesa, »takoj, takoj.« »Jaz nesramna stvar!« je kričalo dekle, pljuvalo razjarjeno okrog ter soplo težko. »No je že zadosti, je že dobro,« jo je pomirjeval Pavel. Njegovi prsti so tresli in ni mogel več odpeti gumbov na suknji; on se je zagledal samo v telo, ono grozno žensko telo, koje je nanj vplivalo s tako neodoljivo močjo; vzbujalo je v njem tak stud in gnus, da ga je obvladalo strastno poželjenje, da bi to telo poteptal z nGgami, vpljivalo pa je nanj tudi tako vabljivo, kakor vpljiva voda motne luže na žejnega. »Je že dobro,« je v enomer ponavljal, »Jaz sem se samo šalil.« »Ven, ven,« je nakrat zakričala Manečka odločno ter jela mahati z rokami. »Ven, ven, ti zeleni mladič!« Njiju pogledi so se srečali in njiju oči so zabliščale v odkritem sovraštvu — tako plamteče in grozeče, tako do mozga presunjujoče, kakor da bi se ne bila srečala slučajno, ampak da bi si bila sovražnika že celo življenje, katera sta se vse življenje iskala in se končno našla. In neka groza je obšla Pavla; vprl je oči v tla in rekel: »Poslušaj vendar, Manečka, imej vendar razum.« »Aha,« je zakričalo dekle režoč se in jelo škripati z belimi svojimi širokimi zobmi. »Aha, sedaj sem pa postala Manečka, ven, ven!« Skočila je s postelje ter vzdignila opotekajoč se svoje krilo. »Ven, ven!« »Pa poslušaj vendar, za vraga,« je razjarjeno zaklical Pavel. In sedaj se je zgodilo nekaj nenavadnega, ostudnega. Pijana, polnaga, od jeze zardela ženska je vrgla svoje krilo proč, zamahnila in Pavla vdarila v lice. Pavel jo je zgrabil za srajco, jo raztrgal in v hipu sta se oba valjala na tleh. Valjala sta se semtertja, prevr-gla stole, se zamotala v odeje, ki sta jih strgala s postelje in zdelo se je, kakor da bi bila neko posebno, med sabo zrašeno bitje s štirimi nogami in štirimi rokami, ki so se razjarjeno sprijemale in se medsebojno hotele udušiti. Ostri nohtovi bo Pavlu razorali obraz in se mu globoko vtisnili v lioe, samo en hip je zrl razjarjen, krvavo zardel obraz pred sabo; stegnil je roko in jel z vse močjo dušiti dekleta. Toda takoj v prvem hipu se je zopet iztrgal iz njenih rok ter skočil po-koncu. »Pasja kri,« je zakričal ter si obrisal s krvjo pod pluti obraz; v istem hipu pa je nekdo jel razbijati na vrata in vpiti: »Odprite, zi\ vraga, prokleta zalega!« Toda v istem hipu je ženščina zahrbtno napala Pavla, ga vrgla na tla in zopet sta se valjala po podu, molče jedva sopeč, razjarjena, da niti kričati nista več mogla. Vstala sta, pa zopet pala in zopet vstala. Pavel je vrgel dekleta na mizo, pod težo njenega telesa se je zdrobil krožnik in poleg Pavlove roke je ležal oni dolgi nož, katerega se je še držal mehak kruh. Pavel ga je zgrabil z levico jedva ga je mogel držati; potem pa ga je brez prevdarka potisnil v telo. Tanka ostrina se je zakrivila. Vnovič je porinil nož v telo, dekletove roke so vztrepetale, omahnile in padle onemoglo na tla. Oči so izstopile in kakor zaklana Žival je jela Manečka kričati pretresujoče in enolično: »Aaah!« »Molči,« je zagrgral Pavel ter vnovič vbodel z nožem v telo, dekle se je streslo ter široko odprlo usta 8 širokimi belimi zobmi, na katerih so se pokazale bele pene in kri. Obmolknila je že, toda Pavel je še vedno slišal njeno pretresujoče, grozno vpitje in mrmral: »Molči!« Potem je vzel nož iz mokre, polzke levice v desnico in ga še enkrat porinil od zgoraj v njeno telo. »Molči!« Truplo je s celo peso omahnilo na mizo, da je zamolklo odmevalo. Pavel se je sklonil ter ga molče motril. Se enkrat je telo zatrepetalo in Pavel je znova vbodel vanj z nožem kakor v balonček, ki apušča Potem vstane dr. Tavčar in pravi: V imena svojih somišljenikov čast mi je podati sledečo izj avo: Ko smo takoj v prvi seji glasovali za nujnost predloga, katerega so stavili dr. Susteršič in tovariši glede pre-osnove deželnega volilnega reda, storili smo to radi tega, da pokažemo .Častiti katoliški narodni stranki resno voljo, resno in stvarno razpravljati o zahtevani preosno vi. Samo ob sebi je umevno, da je k taki razpravi potreba primernega časa, ker se važno vprašanje glede volilne reforme ne da brez dolzega in temeljitega posvetovanja rešiti. Ko pa smo s svojim omenjenim glasovanjem prav jasno izrazili svojo dobro voljo in svojo miroljubivost, smeli smo z opravičenjem pričakovati, da tudi poslanci katoliško-narodne stranke ne ostanejo za nami, in da tudi oni od svoje strani odkrijejo resno voljo, omogočiti redno delovanje v visoki ti zbornici. Danes pa vidimo, da se od katoliško-narodne strani nadaljuje tako imenovana tehnična obstrukcija, ki nima druzega namena, nego onemogočiti redno delovanje visoke zbornice. V ti obstrukciji ne moremo druzega opaziti, nego ne preveč dostojno parlamenta-rično igro, ki niti posebno duševito umišljena ni, ki pa mora roditi žalostne posledice, katere vse bo imelo pretrpeti kmetsko naše ljudstvo, katero po vsi pravici pričakuje, da se opusti brezplodno prepiranje, in da pričnemo že vendar enkrat z resnim in plodonosnim delom! Izrekamo, da po dogodkih prve seje katoliško-narodna stranka nima niti najmanjšega razloga, terorizirati deželnozborsko veČino, katera je prišla tu sem, da dela, zategadelj izrekamo, da pred celo deželo odklanjamo odgovornost za sedanjo sterilnost deželnega zbora. Ta odgovornost pade naj na tiste, ki nalašč maše vrelec pripomočkov, ki so do sedaj dohajali našemu ljudstvu iz deželnih sredstev. Zategadelj, ker nočemo podpirati obstrukcijskih namenov katoliško-narod-nih poslancev, izjavljamo, da niti pri enem predlogu ne bodemo glasovali za nujnost, in naj je vsebina tega ali onega predloga Še tako simpatična. Pristavljamo pa konečno, da je nekaj predlogov, za koje bi pri rednih razmerah v ti zbornici prav radi glasovali, in radi kojih živo obžalnjemo, da se zlorabljajo v obstrnkcijske namene! Te izjave so dr. SusteršiČa hudo spekle. Že pred izjavo se je jezil. Potem se je oglasil za besedo. Dež. glavar Detela mu je dal besede, a pripomnil, da samo za utemeljevanje nujnosti Arkotovega predloga. Dr susteršič z afrkne glavarja, češ, da bo ravno tako govoril o nuj- nosti Arkotovega predloga kakor baron Sohvvegel in Tavčar, katerih glavar ni motil. Potem izjavi, da dokler ni osigurana volilna reforma in sicer pravična volilna reforma, kakršno ljudstvo zahteva. (Veselost. Dr. Tavčar: Susteršičevo ljudstvo! Burno pritrjevanje in veselost.) Dr. Susteršič vpije: Dokler ne bo volilne reforme, toliko časa ne bo pridni dež zbor do dela in pravi potem: Z riniič ste glasovali za nujnost, v»Sf danaAnje izjave kažejo, da ste vpr zori I i frivolno komedijo. Zdaj |e nastal vihar, večina je ogorčeno ugovarjala in ker se dež. glavar n> gaml, je zaklical dr. Tavčar: An ste snsali g-. glavar. To je impertinenca! Dr. Maiaron: Ali imamo dež gl*var|a alt ga nimamo. Klic: Imam<> ga, pa ni za nič. Dr Tavčar: če glavar neCe izpolniti svoje dnUnnsti, bomo sami naredili konec K»k»-ura SusteršiČa se ne bo jimo! Dr. Susteršič: Le ponižno! (Burna veaelosl) Dr. Tavčar (Suster šiču): Kaj bote vi govorili o poniž nosti, vi smešna glista. (Viharna veselost) Končno pr>de glavar Detela nekoliko do zavesti ter izjavi, da je ned< pusti o da se celi stranki očita frivolna komedi|a ter pokliče dr. SusteršiČa k redu. Dr. SusteršiŠ (večini): Va§ namen je, da zaprečite volilno reformo (Ogorčeni protesti) Na ta lim pa mi ne gremo! Dr. Tavčar: M pa na Vaš lim ne! Dr. Susteršič: Na|nujneiša zadeva v de žeh |e volilna r*-f»rma — Ta se mora rešiti, kakor mi hočemo (Smeh. Klic: Kaipak) — drugače naj gre deželni zbor d«.mu (Veselost). Pri nujnih predi* tfih mora večina le uvaže vati, če j** dotična stvar v resnici nujna Tu se gre za učitel|stvo rud ntške šole, gre -e za nujno zadevo, ki dfže vino in Andrej ević vojno. — Maroksnska kriza vsled dogovora velesil poverila I coski v rešitev. 12 zrak. Nato se je vzravnal, se obrnil proti vratom, v roki držeč nož, krvavo-rdeč nož, kakor mesar. Ustnice so mu krvavele. Kakor onesveščen jebi), nadejal se je vpitja, razjarjenih klicev, jeze in maščevanja, a bilo je vse tiho. Nobenega glasu, nobenega vzdiha, nobenega ropota nikjer. Nihalo stenske ure se je enakomerno premikalo semtertja docela neslišno. Debele kaplje krvi so kapale z noža na tla; a tudi to se ni slišalo, gluha tišina je zavladala Vsak živ glas je zamrl. Na zaprtih vratih pa je Pavel zapazil kaj nekaj zagonetnega in groznega. Zdelo se mu je, da se tudi vrata gibljejo in trepečejo v nemem smrtnem boju. Brzo in mirno je strgal Pavel lepljive cunje svoje srajce s prsi ter si zabodel nož v srce. Nekaj trenot-kov je še nepremično stal ter zrl na gibajoča se vrata. Nato pa se je sklonil nekoliko naprej, se sesedel ter pal na tla . . . Celo noč do zore je zavijala svinčena megla mesto v svoj mrzli ovoj. Molčeče in puste so bile dolge ulice in na vrtih, katere je uničila mrzla jesen, so mrle samotne, otožne cvetice na zlomljenih stebelcih . . . Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R XVI. Težko je prišel Matija Jazbec na grajščino Smreko. Na potu je večkrat omahoval, kajti bil je vsled izgube krvi silno slab, ali njegova železna volja je premagala telesno slabost. Grajščinski oskrbnik — Rovanov oče — ga je prijazno sprejel in je prijateljsko zanj ssrbel, tako da je Matija že čez nekaj dni bil zopet na nogah. Samo glavo je imel obvt-zano, da so ga grajsčinske ženske imenovale Turka. Matija je samo staremu Rovanu povedal, kaj se je zgodilo v koči na hribu. Vendar se je kmalu raznese' glas, da sta izginili Polonica in njena babica. Sosedje so bili začeli ženski pogrešati; šli so končno v kočo in se prepričali, da sta izginili, in da je v sobi vse krvavo. A kmetski ljudje so tudi takoj začeli ugibati, da morajo biti pri tem dogodku vdele-ženi samostanski ljudje. Tudi na smreško grajščino so prišli glasovi o tem dogodku in vzbudili posebno med ženskami veliko zanimanje in pri večerji ni bilo o drugem govora, kakor o skrivnostnem dogodku v koči na hribu. Posebno so ženske silile v Matijo, ker ao vedele, da je poznal Polonico in njeno baD>co in da so mu samostanske razmere dobro znane. Toda Matija se ni dal zapeljati, da bi bil kaj povedal, nego le zbijal navadne svoje šale in se delal popolnoma nevednega. — Časih sem mislila, da si ti Mat>ja moder, kakor kraij S*lamon, je nejevoljno rekla dekla Reza, ki je bila najbolj radovedna med vsemi posli. Vse si hotel vedeti in vse uganiti — o tem slučaju pa ničesar ne veš. — Ali misliš ti Reza, da je bil kraij Siiamon res tako posebno moder, kak« r o njem pridtgujejo? je vprašal Matija mirno in dostojanstveno, kakor mož, ki se zaveda svoje imenitnosti. — No, lej ga, kako neumno iz-prašuje! se je rogala Reza. Seveda je bil moder. Ali si že pozabil, kako sta se dve materi kregali, čegav da je otrok in kako da je kralj Sala-mon potem modro uganil katera je pravi mati. — Prava reč, taka sodba, je dejal Matija. Tako modro sodbo, kakor kralj Salamon bi jaz tudi znal napraviti. In že prav gotovo! Ženske so udarile v smeh, Matija pa se ni dal premotiti, nego rekel: — Pravo mater kaoega otroka ee kmalu najde, ali pravega očeta najti, to je umetnost. Zato pa jaz na tistega kralja Salamona nič preveč ne dam. Zdaj so se ženske začele jeziti in vse vprek vpiti "na Matijo, ta pa se je le zadovoljno smejal, kakor vselej, kadar je kako poredno uganil. Vrišč se je šele čez nekaj časa polegel. Kočijaž Marka, ki je bil med tem prizorom samo jedel in jedel, je zdaj odložil žlico. — Čudne stvari se časih gode, je rekel cmokaje, prav čudne stvari. V nedeljo sem bil v Višnji gori. pa sem slišal, da je krčmarjeva mačka vrgla eno mačico pa enega psička — To je že mogoče, je menil Matija. Jaz sem v Ljubljani poznal žensko, ki je rodila enega peka, enega čevljarja in enega krojača. Kočijaž Marka je zazijal, ženske pa so planile na Matijo, obsipale ga z odbranimi psovkami in ga pognale iz veže ca dvorišče. Tu je Matija naletel na starega oskrbnika Kovana in šel ž njim pred grajščinska vrata, kjer sta legla v travo. — Bil sem v ZatiČini, je povedal stari Rovan in aem izvedel, da je opat bolan. Pripeljali so ga iz pristave v Križni gori. Pravijo, da ga je na lovu nekdo napadel in ranil. — Kdaj se je to zgodilo? vprašal Matija. — Že pred več dnevi, tisti dan ko sta izginili Polonica in njem mati. Matija se je zamislil, Čez ruka trenotkov pa je vstal in deja remu Rovanu: — Gospod, posodite mi kak do ber meč — in kako bodalo — dobr< bo, če grem pogledat v samo«', »n -morda le izvem, kje imajo Poloine skrito. — Matija — to je nevarno Kđ ve, kaj se lahko zgodi. V tem trenotku se je začuld peketanje konjskih kopit in v Uit** trenotku je že Matija planil napre in zavriskal: — Andrej — hvala Bogu, da i prišel.j Andrej Rovan, opatov prapor ščak, je skočil raz konja. Pol|ubil j< svojemu očetu roko in prijateljski stisnil Matiji desnico. — Tu sem — in tu ostari Za ves svet bi ne šel več od dona« je veselo rekel Andrej, in šel z od* tom in Matijo v hišo. Matiji pa ae je lioe zmračilo ifl globok vzdih mu je izvil iz pral — Huda ura bo, je mrmral p° glasno. Bog daj, da bi bila ie pre stana. — Trgovinska pogodba med Zed. državami in Kino se je dognala. Kina odpre dve svoji pristanišči v Mandžuriji. Dopisi. m Iz Moravč. Izvolitev obČin-et:e^% odbora v Drtiji je v I. in II. r^rrdu razveljavljena radi nekaterih pr**yfr*-šknv, kakršnih tudi pri vohtvi v M-->r»vcah ni manjkalo. Seveda — p.vA»*iu in duhovščini se mora ugo-d n, akoravno ie postava, kakor nam znano, za vse enaka. Volitev je raz-veljAvl|ena, toda klerikalci bodo s tem vec izgubiti, knkor pa pridobili, in že d*nes povemo Povšelu in fa-rovskim z neolikanim kuratom vrt-d, ^ati-n nas je k«t — Kristov namest n«k imenoval barabe, da jo bodo osramočeni popihali z v« leća. V dr-tijski « bč ni ne bo*ta gospodarila tehant m kurat, kakor se |ima je po srećilo v M ravčah. S*j menda nista prišla v UH-o dolino za gospodarja, ampak pnšia sta k nam kot duhov nika, ki naj molita in ne delata pre pira med mirnim ljudstvom. Ljudstvo jih že precej dobro spoznava in je izgubilo že skoro vse spoštovanje do nph Mi za nar« d in svobodo vneti nv žie bodemo tem oznanjevalcem prepira pokazal", da nikakor ne ma ramo za njihovo gospodstvo; saj ni smo mežnarji ali pa farovški »štifel-pucarjto. Vesenmo se dneva, ko zopet stopimo na volišče; kajti takrat bodemo orali! Ljubi kurat, takrat bodo »barabe« pogumne. Na svidenje! Dnevne vesti. V JL.Ljfch.il.- 6 oktobra. — Osebne vesti. Premeščeni so notarji: Vil*b S\vonoda iz Šmarja pr> Jelšah v Konj ce, Alojzij Krajne iz Senožeč v Šmarje in dr Josip Haas iz Veiikovca v Maribor. — Klerikalci med sabo. Kakšni bojni petelini so kranjski duhovniki, je že obče znano. Toda do-sedaj se je vedno mislilo, da so si ti gospodje svojo bojaželjno8t hladili samo v boju s temi preklicanimi liberalci. Pa ni tako! Včasih jih vroča kri tudi zavede, da se pošteno zravsajo med sabo in si močno sežejo v lase. Župnika: Pristov v Ribnem in Mrak v Bohinjski Beli sta navdušena klerikalca. Pred tremi leti sta še bila velika prijatelja in sta pri takratnih obč. volitvah v Ribnem z združenimi močmi delala na to, da so v tej veliki občini dobili Belani večino in da se je volil zuani farovški kimovec Snet v Bohinjski Beli županom. Letos so se razpisale nove volitve v Ribnem. Toda Mrak in Pristov, pred tremi leti še debela prijatelja, sta si letos sovražno stala nasproti. Na volišču v Bohinjski I »eli sta se baje gledala in ravsala kakor pes in mačka v veliko zabavo drugih volilcev. Kmetje so se, ker so navajeni, da se farji sami z liberalci bere, začudeno spraševali, kateri od župnikov je neki kar čez noč postal liberalec, ali Pristov, ali morda celo Mrak? Toda nihče jim ni mogel dati pravega Lovora. Majali so z glavami ter go-v rili „glejte, glejte . . . sedaj so se pa že gospodje jeli med sabo prepirati, kaj bo, kaj bo !w No pa v tem dvoboju je zmagal Mrak in Pristov se je moral udati in bo še nadalje moral trpeti, da bo županstvo v Bohinjski Beli pod vplivom župnika Mraka. Pristav pa hoče imeti župana v Ribnem, da bi ga on mogel komandirati. V Ribnem in v Bohinjski Beli je le malo naprednjakov, zato se župnika ne moreta bojevati zoper nje, in ker imata preveč prostega časa, jima je dolgčas in zbog tega sta začela boj med sabo, zakaj boj mora biti. In potem še pravijo ljudje, da so naši duhovniki miroljubni in da samo ti zlobni naprednjaki delajo razprtije! Zdaj pa poglejte, ako bi ne bilo liberalcev, bi se pa popje med sabo ravsali, samo da bi jim ne bilo dolgočasno ! — Politično društvo „Po lor" s sedežem v Ptuj u priredi v nedeljo, dne 11- oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne na dvorišču (vrtu), pri neugodnem vremenu v prostorih gospe JagodiČ na Ptujski gori shod z nastopnim sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Slučaj BratuSa in nemško časopisje — poročevalec g. dr. Anton Brumen. 3. Čitanje resolucij in glasovanje o resolucijah. 4. Slučajnosti in nasveti. — Slovensko gledališč*. Danes je premijera Verdijeve opere »O t e 11 o«. Besedilo je prevel z znano spretnostjo in vestnostjo gosp. prof. Anton F u n t e k. »Dramatično društvo« je storilo vse, da bo predstava vseakoz popolna ter ao ae vršile tri orkestralne izkušnje na odru. — Na repertoirju opere je sedaj Pucoi-nijeva »Boheme« in Parmova opereta »Amaoonke«. Drama pripravlja Fasterjevo »Lepo Lido« a petjem in angleško burko »Novi klovn«. — Prihodnja predstava je v petek. V nedeljo bosta dve predstavi. — Učiteljske vesti. Absol-virana učiteljska kandidatinja gdč. Marija pl. Kleinmayr-ova j"e provizorično nastavljena v Dobu. Slovensko planinsko društvo prosi, da se gospodje in gospe, ki se mislijo udeležiti skupnega obeda o priliki desetletnice, pravočasno javijo odboru, in sicer najkasneje do 8 t. m. Vnanjim ude-ležnikom naznanjamo, da je v nedelje zvečer opera »Otelio«. — Idrija napreduje. Ni še mesec dni, ko se je otvorilo krasno realčno poslopje, pa že zopet zaznamuje Idrija lep napredek. Kar je bilo pred letom časa le še v mislih posameznikov, je danes uresničeno. Idrija ima električno luč. Da se je ta misel v tako kratkem času realizirala, se je zahvaliti v prvi vrsti požrtvo valnemu podjetniku elektrarne g. J. KogovŠeku Ta je vodno moč Idrijce pri svojem mlinu porabil v proizvajanje električne sile. Dinamo goni turbina z vodno močjo, v slučaju pomanjkanja vode ali povodnji pa parni stroj, kateri ima, kakor turbina, nad 40 konjskih moči. Elektrika ima do 250 voltov napetosti ter ae je zamore ■•rab.ti za približno 700 svetilk. Me«*to je razsvetljeno a 106 luči po 16 sveč. Vsa inštalacijska dela in dinamo je oskrbela tvrdka A. Lang v G«-adcu, turbino Kolben & Comp. v Prajjri — Vys< čan, parni stroj pa Wolf v Magdeburgu. Prva poskušnja je bila v soboto zvečer -ter ae prav povoljno obnesla. Luči ao gorele zelo svetlo ter mirno. Krasno je bil raz svetl|en mestni trg in mestna hiša, pa tudi razsvetljava v hiši gospoda 'i'rt-vna je vzbujala občno pozornost. Po lt-pem vspehu prvega večera v električni luči je pričakovati, da si i drugi zasebniki omislijo to izborno luč, da bo g. podjetnik odškodovan za svojo požrtvovalnost. Le če se bodo podjetn ki podpirali, je upati, da to domače podjetje ne bo zadnje, da bo Idrija napredovala. — Iz Trebnjega se nam piše: Naš župni urad je mnenja, da c. ar. uradov ni treba vabiti k nobeni slav noeti in se tega svojega stališča tudi dosledno drži, 6ešt da se v cerkvi vsaka slavnost oznani za vse, torej tudi za uradnike. Priznati se mora, da je to stališče pravo in veljavno tudi napram posameznim uradnikom kot privatnim osebam. Ali tu se ne gre za posamezne uradnike, ampak za c. kr. urade kot take, katerim nasproti pa zgorajšnje stališče ne more veljati. Vendar pa se dosedaj m nihče oglasil, ker se itak ve, da od našega župnega urada ni priča kovati posebne uljudnosti. Da se je pa c. kr. uradom dne 4. oktobra t. i. vdeležba pri cesarski slavnosti naravnost onemogočila s tem, da se jim ni odkazalo primernih prostorov v cerkvi, tega se pa ne more zamol-čati, ker se mora tako preziranje c kr. uradov — ne posameznih urad-uikov — označiti, prav milo rečeno, kot skrajna netaktnost. Nadejati se je, da bode visokcčastiti knezoško-£11 s k i ordinarijat naš župni urad poučil, kaj mu je storit', da se bodo v prihodnje c. kr. uradi zamogli vde ieževati cesarskih slavnosti. — Učiteljsko društvo za sežanski okraj ima svoje redno zborovanje dne 15. t. m. ob 10. uri predpoldne v Komnu. — Presit usnje veposob-Ijenja za ljudske in meščanske šole se pričnejo pred c. kr. komisije v Gorici dne 4. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj. — Prošnje morajo biti dnposlane rečeni komisiji vsaj do 15. t. m. — V Divači so tamkajšnji rodoljubi priredili 4. t. m. veselico v korist pogorelcem v Bovcu. Vdeležba pa je bila nepričakovano pičla, zlasti je bilo malo navzočih kmetov. Zato tudi gmoten uspeh ni mogel biti velik, kar je z ozirom na blag namen prireditve odkrito obžalovati. — Nadvojvoda okraden. Dne 4 t. m. opoludne ukradel jedo sedaj neznan tat v kopališču »Ange olina« v Opatiji nadvojvodi Ludoviku Vi k to rju, med časom, ko ae je kopal, iz kabine zlato uro z monogramom P. L., zlato verižico z debelimi udi in a pečatnim monogramom L. V. in raznimi priveski, dolgo zlato ovratno verižico z medajlonom v podobi srčka, zlato zapestnico i Marije Terezije cekinom in zlat prstan a safirom. — Nevaren potepuh. Pote puh Martin KoroŠeo ii Brezovice je prišel 28. p. m. v Begunje in tamkaj grozil ljudem, da jim bode zažgal hiše, jih pobil in postrelil. Prebivalstva se je polastila silna razburja nost. Ko potepuh le ni dal miru in je razialil celo župana, bo ga prijeli, zvezali in ga vrgli v županov hlev, dokler niso prišli orožniki, ki so ga odvedli v zapor v Girknico. — Tatvina na Brezovici. Dne 3. t. m. okoli 3 ure popoludne utihotapil se je tat skozi okno v hišo Marije Pezdirjeve, posestnioe na Brezovici št. 10 in ukradel 20 ženskih naglavnih rut različne barve, nami zen prt, zlato brožo, dva suknena suknjiča, suknene hlače, moško srajco, zlata uhana in srebrno verižico. Tat je prodal nekaj ukradenih reči pri starinarju Gregorju Pugelnu in sta rinarici Heleni C rkovi na Sv. Jakoba nabrežju. Govori se, da je tudi to tatvino izvršil zloglasni tat Iv. Pavlic. — Za detektiva se je izdal. V noči od 3. na 4. t m. je prišel v kavarno Ivana Pua delavec Peter Cepin, stanujoč na Krakovskem nasipu št. 4 in se predstavil kavar narju kot detektiv, ki ima oelo noč nadzorovati njegovo kavarno. Bahal se je, da on vse kavarne nadzoruje in da je že marsikaterega kavarnarja spravil v kazen. Kavarnar Pua je vsled tega lepo hodil okoli nevarnega detektiva in mu dal pijače in osem smodk. Slednjič je famozni detektiv kavarnarja »napumpal« za 2 K, češ, da ima slabo plačo. Zjutraj ob 4 uri je dal kavarno zapreti in je odšel. Seveda nima Cepin nobene pravice se izdajati za detektiva, a kavarnar Pua mu je šel na led, ker ga ni vprašal, kje ima uradno legitimacijo. — Dva pijana prisiljenca sta ae uprla danes dopoludne pri Treotovi stavbi v Novih ulicah paz niku, da j h ni mogel odgnati v prisilno delavnico. Tudi dvema policijskima stražnikoma sta ae uprla in nista hotela iti ž njima. Morali so poslati po odgonski voz in ju s silo spraviti v voz, da ju je bilo mogoče odstraniti a stavbišča. — Ura ukradena. Včeraj popoludne v času od pol 3. do 5. ure je bila potniku Ignaciju Kozjeku v Kolodvorskih ulicah št. 20 iz stanovanja ukradena srebrna anker-remon toar ura in dolga double zlata verižica. Kozjek je takrat v sobi spal. — Pobegnil je izpod policijskega nadzorstva nevaren tat Franc Hribar iz TernovČa, občina Zlato polje, in se je najbrže podal v Ljubl)ano. — Kontrolni shod. K sobotni notici o dogodkih na kontrolnem shodu bodi pojasnjeno, da tisti Praunseis, o katerem se je govorilo, ni identičen s trgovcem gosp. I. G. Praunseisom. — Službe poštnih ekspedijen tov so razpisane v Medvodab, v KO čevski reki in v Dovjem. — Hrvatske vesti. Minister dr. N. p 1. T o mašić je dosel iz Budimpešte, nadžupan dr. N. pl. Jurković pa iz Požege v Zagreb. — Sekcijski šef dr. Marjano vic se je podal v spremstvu člana sedmorice, dra. Herrenheiserja v Mitrovico. Jubilej so slavili abiturijenti reške gimnazije iz 1. 1863 v Karlovcu. — Nesreča pri Zemunu. V vlaku, ki je skočil s tira, so bili mati in otroci bolgarskega kneza. Iz Belgrada so jim poslali separaten vlak, s katerim so potovanje nadaljevali. Srbski kralj je princezinji po dr. Nenadoviću čestital na srečni rešitvi. Zveza je še vedno pretrgana, zato morajo potniki prestopati v drug vlak. — Presenečeni tihotapci. Neka orožniška patrulja iz Trebinja je naletela na 14 tihotapcev, ravno ko so hoteli težko obloženi s sladkorjem prestopiti Črnogorsko mejo. Orožniki so vjeli samo 5lilico, hčerko enega izmed tihotapcev, vsi drugi pa so popustili svoj „kontre-bantu in jo urnih krač odkurili. — Medvedko je ustrelil v Kalino-viku stacijonirani nadporočnik Josip Kuckla, ko je šel na lov na srne. — Umor in samomor. GOletni Mijo Cipor v Drenovem boku, okr. Novska, se je spri z zakonskima Nikolajem in Katarino Skledar, ki sta pri njem stanovala. Ko ju ni bilo doma, je umoril njuno hčerko Maro, šel potem na polje in streljal na Katarino in njeno drugo hčer Baro. Od štirih strelov je zadel eden Katarino v nogo. Nato je pa šel starec na pokopališče, se na pol slekel, prižgal svečo in se ustrelil. — V kadi utonila. Paznik v kopališču pri drž. kolodvoru v Zagrebu je našel deklo Marijo Jaklincic v kadi utopljeno. — Krvavo „kolo". V Barletah so priredili mladeniči narodni ples „kolow. Pri tem sta se Nikola Narančić in Nikola Gagula sprla radi neke deklice. Narančić je na to trikrat ustrelil na svojega tovariša in ga smrtno ranil. — Propadanje trgovine na Reki. Angleški konzul na Reki je sporočil svoji vladi, da reška trgovina pada od leta do leta. Letos seje za 3800 ton v vrednosti 10V* mil. kron manj izvozilo nego lani v isti dobi, a uvoz se je zmanjšal za 2270 ton v vrednosti 6 mil. kron. Ogrska vlada namerava baje ustanoviti parobrodsko progo med Reko in Ameriko. — Podžupanom v K o p r i v n i c i je bil izvoljen kandidat opozicijske stranke, Josip V argo-vic. — V Zlatara in Ludbregu je še sedaj, in sicer Že pet mesecev nastanjeno vojaštvo, dasi se mu zdeha od dolgega časa. Seveda bo trpela le blagajna že itak siromašnih okrajev. — Živelo junaštvo! Ugledni mladi trgovec Turčić je sedel v družbi prijateljev in nekaterih dam v restavraciji „Grofikapitel" v Sisku. Kar naenkrat pa je stopil k njemu poleg sedeči poročnik B. in ga vprašal, zakaj ga fiksira. Trgovec mu je za odgovor obrnil hrbet, na kar je poročnik začel s sabljo po njem mahati. Trgovec ima p e t-najst težkih ran. — Štrajk zidarjev v Oseku še vedno ni ponehal, ker se mojstri ne dajo omečiti.— Hrvatski jezik se bo baje v kratkem proglasil uradnim jezikom v Dalmaciji. — Ameriške novice. P o -topil se je angleški psrntk »Ju-holva« pri Floridskom obrežju blizu Bovntona. Strojevodja in 14 mornarjev je utonilo. — Hud vihar. V Halle je vihar razdejal 200 hiš, blizu Lake Buttler pa sta bila dva otroka ubita. Utonilo je nad 20 oseb in potopile 4 ladje. — Umorilje 151etni Charles Pecaham v Meridenu, Gonn. 5letno hčerko farmerja Cr*wella, ker mu je farmer pretil, da ga pošlje nazaj v prisilno delavnico. — Umor vsled prepira. Jack Hanlev v San Franoisoo je umoril nekega gostilničarja in smrtno ranil svojega tovariša, s katerima se je spri pri igri. — Splinom se je zastrupil v San Frančišku kitai-ski vojaški ataše Tom King Jung. Na Kitajskem ostavlja dva sina in soprogo. — Strajk tkalcev preprog v Philadelphiji je skoro docela ponehal. Od 60000 štrajkarjev jih štrajka samo Še 3700. * Najnovejše novice. V Falbovi zapuščini so našli obširno razpravo »Z*Četek jezika«. Delo sicer ni dokončano, a se bo vendar izdalo v knjigi. — R e -krutje v Pragi so vprizorili ve like izgrede; napadli so policaje ter pobili nekaj izložbenih oken. — Nasilni huzarji. Trije huzarji v Jaroslavu so šli po ulicah s sabljami v rokah ter kričali, da nočejo več služiti. Posamezne podčastnike, ki so jih hoteli vstaviti, so ranili s sabljami, ravno tako tudi policaje in ognjegasce. Razbili so mnogo šip, končno jih je morala cela kompanija loviti in zvezati. — Nesreča v rudniku. V Sollstadtu je nastala v rudniku eksplozija ter je 15 delavcev ubitih. — Potopil se je norveški parnik »Terjevigen« z 12 možmi. — Trije turisti so zmrznili na potu na Montblanc. — Ustrelil se je na Dunaju 24 letni pisatelj dr. Oton W a n n i n g e r. * Katoliška nestrpnost v Bosni. Kakor pri nas na Kranjskem, so tudi katoliški duhovniki v Bosni silno neznosljivi. N-davno tega je umrla v Sarajevu, kakor nam poroča neki slovenski rojak, neka neomo-žena ženska, ki je rodila nekemu revnemu pekovskemu pomočniku štiri otroČiče. Le-ta bi jo bil rad poročil, a si ni mogel toliko prihraniti, da bi zmogel vse one stroške, ki so spojeni s poroko. Ko je pa žena umrla, ji je hotel preskrbeti vsaj dostojen pogreb. Šel je torej k župniku ter ga milo prosil, da bi vodil proti primer nemu plačilu mrtvaški sprevod. Toda župnik je imel kamenito srce in je to prošnjo kratkomalo od .ioni!, češ, take grešmce on ne mara pokopa vati. Ves razžalosten, da ni našel usmiljenega srca pri župniku, ai je revež sprosil avdijenco pri nadškofu Stadlerju samemu. Toda tudi ta ni imel srca za ubogega pomočnika, pokazal mu je vrata rekoč, da ima o takih stvareh samo župnik odločevati, njega to nič ne briga. In ona ženska je bila pokopana brez duhovnika; ob trrobu pa je ihtel mož s štirimi otro-čiči, jokal, ker niti v očigled smrti ni našel med katoliškimi duhovniki usmiljenja! O, krščanska usmiijenost, kje si?! * Grozen dogodekjna Ogrskem. Pod naslovom »Panstavi-stische Studenten« je pisal »Pester Li yd« dne 30. pr. m. to le: Šest di jakov s protestantske velike gimna zije v Rimasombatu je napravilo v počitnicah izlet v Tisolc in Muranj. Tamkaj se je pripetil nečuven dogodek. Ti dijaki so javno govorili, da so Slovaki, prepevali so slovaške pesmi in niso hoteli govoriti madjar-ski. V muranjskem muzeju so se oelo podpisali slovaško. Ravnatelj gimnazije Lojš je takoj odredil najstrožjo preiskavo. Na podlagi te preiskave sta bila dijaka VI. razreda Milan Kutisek in Dušan Vist izklju čena iz vseh srednjih Šol na Ogrskem, ostali štirje pa ii rima-sombatske gimnazije. Odrska država mora pač stati na slabih nogah, da se boji že celo nedorasle mladine! Madjari, le tako naprej, in skoro boste doigrali svojo vlogo. * Napoleonova vnukinja — igralka. Ameriški gledališki svet je kaj presenečen, ker se je zvedelo, da nevrvorška gledališka »zvezda*, Mias Etouma Oldcastle — ni nič manj kot grofica Gastelveochio, kot vnukinja Napoleona III Grofica izvaja svoj rod od Ludvika Bo-naparte, kralja nizozemskega, ki se je od svoje soproge H >rtenze B*au-harnais ločil in se morganat>čno oženil z neko rimsko krtaotico, ki mu je porodila sina, poznejšega grofa Castelvecchio, ki je služil v franci skem finančnem ministrstvu in leto dni pred bitko pri Sudanu umrl. MUs Oldcastle je ena izmed njegovih mnogobrojnih hčera. V Fiorenoi se je zaljubila v svojega glasbenega učitelja, ki jo je tudi vzel in ji zapravil premoženje. Ztkon se je pozneje ločil in se je grofica nekaj časa preživljala kot odgojiteljica, dokler ni Šla k gledališču; najprvo v London in na to v Newyork. Budimpeštanska policija — voditeljica prostitucije. V Budimpešti je umrla 19. t. m. lmejiteljioa »odličnega« prottitu-cijskega zavoda R >za BenkO znana pod imenom »Crna Lavra«. Ženska je z dovajanjem svežega materiala tukajšnjim lahkoživo-m nagrabila več kakor milijon kron. Dediči še niso znani. Nravnostna policija je imela takoj ob smrti zavod zapreti, ker licenca ugasne a smrtjo lmeji-telja. Znabiti da tudi tako postopa pri enakih obrtih manišetra obsega, pri »odlični firmi« Crne Livre, kjer je šlo za »etabliasement odličnega sveta« — je pa postopanje drugačno. »Poslovoditeljica« umrle Lavre je prosila za 1 cenco. Do rešitve te prošuje in za gospodarsko nadziranje »obrata« sta določila nravnostna policija in zapuščinska oblast vsaka enega uradnika. In tako že celih osem dni nravnostna policija prostitucijski zavod gospodarsko nadzira. L bu-dimpeštansko atmosfero ae to kaj dobro ujema. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 6. oktobra. Cesar je danes sprejel grofa Khuena-Hedervaryja v avdijenci. Za jutri je poklican k cesarju S zeli. Cesar ne poj de sedaj v Pešto. Pri blagoslovljeni u novega mosta bo cesarja zastopal nadvojvoda Josip Avgust. Dunaj 6. oktobra V današnji seji deželnega ztnra so klerikalci uprizorili velik Skandal, ker zahtevajo Dunajčanje, naj bodo porotniki le inteligentni ljudje. Dunaj 6 oktobra. Nemški nacijonalci so sklenili, opustiti abstinenco in se povrniti v nižje-avstrijski deželni zbor. Praga 6. oktobra. Raznesla se je vest, da so „Narodni L»stya prodani in da premene svojo politiko. „Narodni Listyu izjavljajo, da je ta vest popolnoma izmišljena. Praga 6. oktobra. Urednika „Katoličkih Listov" Brodsky in Kopal prideta v soboto pred duhovno sodišče, ker sta na nekem duhovniškem shodu škofa Frinda nekaj napadala Sofija 6. oktobra Vlada je poklicala pod zastave 24 000 mož in podčastnike vseh reserv, in sicer na dan 8 t. m. Gospodarstvo. — Za male obrtnike. Trgovsko ministrstvo je naznani > trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da iiamerava c. kr. ministrstvo za domo-brambo potrebščino raznovrstnih oblačilnih in optavnih predmetov za leto 1904 nabaviti pri malih obrtnikih Dobave se sme udeležiti vsak samostojen obrtnik, ki stanuje v tostranski državni polovici, in sioer samostojno ali kot ud obrtne zadruge. Predmeti, ki jih jo dobaviti, so: bluze, hlače, ulanke, životni opas-niki, Črevlji različne velikosti, usnjeni pasi z zapono, različni jermeni, toni-stre, uzde, taške itd. Kolekovane ponudbe po predpisanem uzorcu morajo najkasneje do 18 novembra 1903. 1'2. ure opoludne dospeti na o. kr. ministrstvo za domobrambo na Dunaju. Uzorci predmetov, katere je dobaviti, se lahko vpogledajo, za Čevlje tudi lahko kupijo pri glavnem skladišču vojne oprave na Dunaju. Raiglas, obsegajoč natančnejši seznam predmetov, cenik in ponudbeni uzoreo, se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, katera na zahte-vanje razglas tudi vpočlje. Henneberg-svila samo direktDo! — črna, bela in barvana, od 60 kr. do gld. 11, 35 per meter za bluze in obleke. Franko in že o«* ur I njeno se pošlje na dom. Bogata izbera vzorcev se poSlje s prvo poŠto. Tovurna zt» itvilo Hrnneberf, Zurleh. 1 40-3) Zahvala. Gosp. Jože Vovk, pek v Žužemberku, razveselil je našo šolsko mladino o priliki godu Nj. Veličanstva presvitlega cesarja s tem, da ju je nasitil z raznim pecivom, g. iupan M. Mirt ič iz Dvora poskrbel je pa, da ni bila žejna Hvala lepa! Šolsko vodstvo na Dvoru dne 4. oktobra 1903. Stipko Jelonoc, nad uči tel j. Borzna poročila. Ljubljanska M „Kreditna banka'1 v Uradni kurzi dnnaj. borze 6. ■nlošbeni papirji. 4*8% majeva renta . . I*fi° o srebrna renta . . 4% avstr. kronska renta ■'/. n f^ta 4° ■ 0 ogrska kronska !•/. „ zlata 4% posojilo dežele Kranjske f Vi°/o posojilo meata;Spljeta IV.Vo n » zia£2 iVi0/oboa.-herc. žel. pos.;i909 »•/• češka dež. banka k. o. fh .1 » » * o. iViVo sast. pis.gal. d. hip. b. 41,° o pest. kom. k. o. z 10°/0pr. .... 41 ,° c zast. pis. Innerst. hr. i1/.0/, h .1 ogr. centr. deželne hranilnice . IVt'/o zafit« P*8« OS1- mP. b. IVtVo obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . IVaVo u češke ind. banke 4% prior. Trst-Poreč lok. žel. 4° B dolenjskih železnic B% „ juž. žel. kup. Vi Vi 4Vi°/o av. pos. za žel. p. o. Srečk e.£ Srečke od leta 1864 . . . h m u 18o4 . • # tizske...... eemlj. kred. I. emisije 1 J1 v c grške hip. banke . tt srbske a fra. 100 — H tursko ..... Basilika srečke . . Kreditne a . • . tnomofike » Krakovske s ... Ljubljanske 9 . • • Avstr. rud. križa B ... Ogr. ,1 11 ■ • » Budolfove s m « . Balcburfike .... Dunajske kom. 9 . . . Delnice, južne železnice . . • Državne železnice.... Avstro-ograke bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske . Zivnostenske a . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške želez. ind. dr. . . Bima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . " Valute. C. kr. cekin ,..... 90 franki....... 10 marke.......i Sovereigna ..... .111 Marke........j Lafiki bankovci.....t Rublji........ Doiarjij........ Ljubljani. oktobra 1003. Decu 9995 10040 100 — 11955 97 V0 11825 9975 100*— 100—j 100 20! 99761 99'60! 101 — 106 25 101 — 10O— 100 — 100*— 100-26 98 60 90 — 302-100 50 170 — 182 — 246 -154 — 289 — 278 — 258 — 87 — 120 — 1870 444 — 81 — 76 -70 — 62 60 26-64-77'— 500- 25 80 649 1673 648 714 2S0 670 372 [1715 468 380 348 149 1135 1901 23 47 23 46 11737 9515 253 484 Bit so 100 16 100 60 100^0 119-75 97 90 11845 100- 10120 9990 10005 10130 106 25 102-— 101 — 100- 80 101'— 101- 25 99-60 303 50 101-50 179 — 183 40 250 — 156 — 294 — 282 — 261 — 91'— 121 — 19-70 448 — 86 — 80-— 7250 6350 26 90 68— SO- BI— 650 25 1583 — 649 — ' 716 — 261-60 676 — 373 — 1725 — 459 — 1381— J 349 50 150-— 11*40 1904 2363 2352 {117-57 95-30 254 498 Žitne cen© v Budimpešti dne 6. oktobra 1908. Pšenica za oktober . „ april 1904. za 50 kg K 7-47 Rž Koruza Oves oktober april 1903. Bept. 1904 oktober . april 19041. EfektlT. Nekaj vin. ceneje. 50 50 60 50 50 60 765 614 642 624 630 562 Meteorologično poročilo. VUina nad morjem 806*8. Srednji rnčnl tlak 786-0 mm- s o Čas opazo- Stanje barometra Vetrovi Nebo vanja v mm. 5. 8. z v. 6. 7. zj. , 2. pop. 7377 7370 736 9 15*4 si. jzahod 161 si. jzahod 212 sr jzahođ jasno pol. oblač. pol. oblač. Srednja včerajšnja temperatura: 16*3°, normale: 122°. Mokrina v 24 urah: 00mm. Obleke za dame se izdelujejo po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. Marija Carbeis 2678 2 Križanske ulice št. 9, III. nadstr. Kleparske pomočnike sprejme takoj (2679-2) Ivan Roj ina. kleparski mojster v Spodnji Šiški. Pisarja sprejme takoj noten 2 Hudovernik v Kostanjevici. Državni uradnik (samec) išče elegantno (26u2—i) stanovanje z jedno sobo in kabinetom za takoj. Ponudbe se prosi na upravnistvo »Slov. Naroda« pod „Drž. uradnik". Alojzij Luznik na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre ti »r m o iilJe domačega in amerikanskoga sestava, kakor tudi glasov I rje, planine in plaalne stroje. — Daje se tudi na obroke. Ceniki na zahtevanje 22 brezplačno. 1294 Trgovski pomočnik za večjo trgovino z mešanim blagom se sprejme. Ofertu je priložiti prepise spričeval. Naslov pove upravnistvo »Slov. Naroda«. (2601—2) «4aaaaaaaaa^^AMi*a4*aaaW< ednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjer trg. r Veko«! ««-cBem *« Afrika. i 1000 krm ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h v avstr. znamkah gospa A. Kaupa, Berlin S. W. 220 Linden atrasse 60 !!! Zenitninsko posredovanje!!! Za vse stanove vsake vere in narodnosti. Za gospodične in vdove, za neoženjene gospođe in vdovce vsake povoljne starosti. Najstrožja tajnost v vseh slučajih zajamčena. Treba se je obrniti zaupljivo po „^gentieComercieUe", Dunaj lM Sonnenfelsgasse 19. V dvajsetletnem obstoju največji vspehl. (2140—17) Ravnateljstvo „Comercielle". Javna zahvala. Jaz podpisani Matija Zalaznik, posestnik v Notranji gorici ste v. 55, sem bil za svoj pod zavarovan proti požaru pri zavarovalnici „Franco Hongroise" katera mi je po požaru z dne 4. septembra t. 1. potom svojega glavnega zastopa v Ljubljani celo, neprikrajSano zavarovalno svoto brez vsakega odbitka danes izplačala, za katero kulantno izplačanje škode tej zavarovalnici zadovoljno izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. Ljubljana, dne 4. oktobra 1903. (2604) Matija Zalaznik 1. r. Josip Svatek 1. r, kot priča. Valentin Ravnikar 1. r., kot priča. Otvoritev modne trgovine! Usojam si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem otvoril na Starem trgu št. 1 preje Detterjevo poslopje, F ter potrebščinami za šivilje in krojače« Skrb mi bode postreči slavnemu občinstvu z najnovejšim in najmodernejšim blagom po najnižjih cenah. Uverjen, da bo slavno občinstvo blagohotno podpiralo moje novo urejeno podjetje se priporoča (2572—3) z odličnim spoštovanjem rnst Sark Sprejme se spreten urarski pomočnik, Vpraša se pri K. Kosak • u9 zlatarju v Ljubljani. (2606—1) V notarsko pisarno v Ilirski Bistrici se sprejme takoj pisar z lepo pisavo; imeti mora že nekoliko prakse v zemljiškoknjižnem lustriranju in v pisarniških poslih. Plača po dogovoru in zmožnosti. (2587—3) Dr. Alojzij Žnidarič c. kr. notar v II. Bistrici. Janeza Jrdine ^branih spisov je pravkar &šla prva knjiga: Ijazarji m Iliri. Prejanimiva epizoda /j jujjno-slovansfe jgrodovine. Jfnjiga, vayna 3a v^a^ega ja- vednega S^ovenca' Cena Jf J1—, po pošti Jf 3"20. Založil L.$cr)iuentncr u Ljubljani. (180) Pravi samostanovec Iz NHmoHtana I li/iiht-ilnk * (>, lovni, že od leta 18 9 priznano sredstv; proti lifni žrlodr 111111 boleznim Dobiva se v Ljubljani le v kazinski kavarni, (2603-i kavarni „pri Slonu", kavarni ,,Evropa", „Narodni kavarni'1 restavraciji na južnem kolodvoru Rudolf Klrbischevi slaščičarni in pri edinem zastopniku Henriku Korner-ju, Trs vin Lt it■■«! 1 «*■• I. a. Vinske sode od 620 do 650 litrov vsebine, prodi po nizki ceni Fran Gasolo 19e^ Izvrstna fina (11"227 vinavbuteljah m«^ dobe w trgovini Sdmund 3(aviić Ljubljana, Prešernove ulice, pod jako ugodnimi pogoj solidni in spretni zavarovalni potovalci. Ponudbe naj se pošljejo pod zavarovalni potovalci11 na upra? ništvo »Slov. Naroda«. (2425-7 Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo" drž. železnice v Beljaku. ZanroćL ia ▼ob: veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. Odhod iz Ljnbijane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnogrrad, Čez Klein-Reifling v Ste>r, v Line na Dunai via Amstetten. — Ob 7. uri 6 n zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensleste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri M m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste Monakovo. Lin' bno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gene v o, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Prac cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amsu tten. — Ob 10. uri ponoči osobni vi ar v Trbiž, Beljak, Franzensfeste Inomost, Monako vc (Džiektni vozovi I. in II. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo maito ln v Kočevja Osobu vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur 5 m p poludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljane jnž.1 P.c£a ii Trbiža. Ob 3. uri 26 m zjutrr.j osobni vlak z Dunaja čez Amstetten^ Monako v Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stejr lsl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak .( rektni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst), — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsk Prafco (direktni vozovi I. in II. razr.), Franco ve vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stejr, Pariz. Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezera. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoladne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljak*. Celovca, Monakove^a. Jnomosia, Fran zensiesta, Pontabl?. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, hora, Celovca, Pon tabla črez Selzthai iz Inomosta v Solnograd — Proga li Novega m»iu : Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m 1 poldne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer is to take — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 1 uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ot 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih, samo oktobra. — Prihod v Ljub^ano drž. kol. lx Caaatka Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludns ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — čas pri- in odhoda je označ D srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1719 Pri groznem požaru, ki je dne 14. avgusta t. 1. uničil ves trg Vače na Kranjskem, vdeležena je bila banka „Slavija" v Pragi z 18. svojimi člani. Vse požarne škode dala je ta, po vsi pravioi sloveč* banka preceniti v popolno našo zadovoljnost. Odškodnine izplačala je po steno in točno. Podpisani poškodovanci štejemo si v dolžnost, izreči banki »Slaviji za njeno kulanco svojo toplo zahvalo ter jo priporočati si. občinstvu. Vače, dne 2. oktobra 1903. (26a Josip Bevc, Marijana Saj ovio, Rozalija Slabanja, Jernej Ma; Alojzij Žerjav, Josip Kerhlikar, Helena Ravnikar, Gašper Indoi Avgust Zarnik, Anton Ju van, Ivana Korač, Anton Barlič, Ivan Kristan, Alojzij Majdlč, Franja Grilc. Angeljnovo milo JVtar zel jsko (belo) milo. > z-iamko (972—53) sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! -^ — Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. J9 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Akcijski kapital K I.OOO.OOO-— Kupuje ln prodaja vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava Ii ekskomptujs izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Vinkulujo in devinkuluje Eakempt In iikMao menic. Dale predujme u vrednostne papirja Zja.-v-SLr-a.Je sredica proti kurzni lzgra.loI- vojaške ±enitninske kavcije. PkjT Bonna nnro«lln. TfcJJ Podružnica w S P LJETU. C2^3= Denarne vlo^e m p rej ruta «^S> v tekočem računu ali na Viožne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ilne vzdiga. (2975-129) Promet s čeki In nakaznioami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar, Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 54