Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 255. izven Ljubljane s vin. v LjoMjani, v čelrlek, 6, novembra 1913.
Leto XLI.
— Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 28'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . n 29--za ostalo inozemstvo . „ 35*—
V	Ljnbljanl oa dom:
Za celo leti napre] . . K 24-—
za en msse. „ . . „ 2'—
V	opravi prejema mesečno » 1*70
= Sobotn. izdaja: =
za celo let ......, 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ B*— za ostalo lnosemstvo „ 12*—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila. M, ismitalce i.!
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
: Poslano:	i
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemši ne« delje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letne priloga Vozni red.
K3r Uredništvo le v Kopltarlevl nllol štev 6/UL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne ca sprejemajo. — Uredniškega teletona štev 71 =
Političen list m slovenski narod.
Upravnlštvo |e v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teletona št 188.
Današnia številka obsega 6 strani.
Čudne razmere m šoli v Kočevju.
Kočevje, L nov.
Ker je kongregacija menda pretrd oreh za »Gottscheer Nachrichten«, sc je ta časopis spravil sedaj na mojo malenkost. Da se resnica prav sporna, je treba nekoliko pojasnila.
Prvič ni res, da sem »\vindischer« kaplan, ampak sem katoliški kaplan, po narodnosti Slovenec, za kar me ni prav nič sram, čeprav pravi omenjeni časopis, da smo Slovcnci brezkulturcn narod. Drugič ni res, da sem jaz zanesel kako politiko v kočevsko ljudsko šolo; saj je bila enaka politika na kočevski ljudski šoli zdavnaj preje, preden sem jaz do dobra vedel, kje je Kočevje. Celo gg. katehetje nemške narodnosti so govorili v Kočevju v šoli s Slovenci slovensko, v kolikor sc jim je zdelo potrebno.
Vprašam pa: Ali to ni politika, čc se vpričo toliko slovenskih otrok vedno lc nemški jezik poveličuje in hvali kot edinozveličavni jezik, slovenski pa ta-korekoč v nič dcvlje? Ali morda to ni politika, ako g. nadučitelj pride v razred.med uro krščanskega nauka ter nekako nadzoruje vei*ouk — v kar pa ni kompetemten, torej protipostavno — ter izprašuje, čc imajo otroci morda tudi slovenske učne knjige za verouk. Tudi to je čudna politika, da hodi gosp. nadučitelj pred šolska vrata poslušat, če morda v šoli z učenci res izpregovorim kako slovensko besedo! Gospod nadučitelj Schcscliark se je sam izjavil, da me ni nikoli slišal v šoli govoriti slovensko. Dopisnik naj bi sc bil preje informiral, potem ne bi bil zapisal, cla proti postavi, proti navadi in proti ljudski volji poučujem ne le slovenske, ampak tudi nemške otroke v slovenskem jeziku. Ako dopisnik še nc ve. mu jaz povem, da ni nobene šolske postave in nobene šolske navado, ki bi katelietu zabranjevala z otroci govoriti v njih materinem jeziku. Katchet pa tudi ni za to v šoli, da bi otroke učil kakega jezika — tucli nemškega ne, ampak ka-tehet je za to, da poučuje otroke v krščanskem nauku. Katchet pa mora učiti tucli Slovence in ne samo Nemce, kjer so oboji v šoli, kakor so slučajno na ljudski šoli v Kočevju.
Dopisnik v »Gottscheer Nachrichten« sicer pravi, cla jc ljudska šola v
Kočevju popolnoma nemška (rein-deutsch), pa, to trditev sam ovrže, ko pravi, cla poučujem ne lc slovenske, ampak tucli nemške otroke. Torej so po dopisnikovi lastni izjavi tucli Slovcnci na tej šoli, torej ni šola »rein-cleutseh«. Gospodje okrog »Nachrichten« naj pogledajo učni načrt in kataloge na ljudski šoli v Kočevju, pa bodo spoznali, kako se motijo, če pravijo, cla je ljudska šola v Kočevju »rein-dcutsch«. Videli bodo namreč, cla je slovenščina obvezni učni predmet od tretjega razreda začenši dalje.
Videli bodo pa tucli, cla je samo na cleški ljudski šoli v Kočevju v šolskem letu 1912/13 mecl 264 učenci čez 70 bilo vpisanih za Slovence. Je pa šc kakih 30 Slovencev, ki so vpisani za Nemce; torej samo na deški ljudski šoli je okroglo 100 slovenskih otrok, katerim dopisnik v »Nachrichten« ne privošči nohtne slovenske besedo. Čc jc dopisnik radoveden, mu lahko postrežem tudi še s precejšnjim številom otrok, ki se štejejo popolnoma za Ncmcc, pa so po njih žilah pretaka še skoro sveža slovenska ali hrvatska kri.
Ako torej vpoštevamo številko in razmere, kakršne so, potem sem 110 lc upravičen, ampak po svoji vesti dolžan pri pouku krščanskega nauka privoščiti Slovencem tucli kako slovensko besedo; z Nemci itak nikdar ne govorim slovensko. Po šolskih postavah pa ni zabranjeno s slovenskimi učenci slovensko govoriti, zato takega dovoljenja tudi nikdar pri »Nachrichten« prosil no bom.
Čc pa žc ravno hočete, cla nemški otroci nc bodo kedaj v šoli slišali kake slovenske besedo, tedaj delajte na to, da se v najkrajšem času ustanovi posebna slovenska šola, da se bodo slovenski in nemški otroci ločili in potem boste v resnici lahko imeli »rcindout-sche« šolo. II koncu pristavim šc to: Ako boste izpeljali to, s čim ur grozite v »Nachrichten«, potem boste samo pokazali, cla niste kulturni narod, kakor se vedno bahate. Sicer pa nimam čisto nič zoper to, če me spravite iz Kočevja.
Ivan Š c s c k , mestni kaplan v Kočevju.
Državni zbor.
Dunaj, 5. novembra.
Boj za finančni načrt.
V zbornici je ni stranke, ki bi sc iz načelnih ali taktičnih razlogov upira-
la finančnemu načrtu. Tucli Rusini bi s silo ne pobijali finančnega načrta, ko bi sc mogli s Poljaki pobotali glede volilne reforme za gališki deželni zbor. Zadnje dneve jo gališki cesarski namestnik dr. Korytowsky vodil pogajanja na Dunaju in v Lvovu, toda doslej brez uspeha. Nit sicer ni še pretrgana, vendar so med Poljaki in Rusini še razna preporna vprašanja, ki utegnejo stvar zavleči. To vprašanje jc manj zamotano, nego češko, tudi ne sega tako globoko v državno upravo, vendar je za skupno državo in parlamentarno življenje vsaj tolikega pomena, kakor češko - nemški spor. Ta prepir je star, kakor avstrijska država, in vendar je parlament večkrat delal normalno in uspešno. Ker Čehi in Nemci imajo zavarovane svoje glavne postojanke, ki obema narodoma jamčijo narodni obstanek in naraven razvoj. Ves boj med Čehi in Ncmci se zadnja leta vrši v prvi vrsti za službena mesta v deželni in državni upravi.
V Galiciji so povsem druge razmere. Tukaj so skoraj neomejeni gospodarji v deželi Poljaki, branijo svoje stare privilegije proti Rusinom z vsemi svojimi kulturnimi in političnimi silami. Poljsko plemstvo uporablja med rusinskim prebivalstvom svojo moč, s kakršno sc tucli mogočno češko plemstvo ne more ponašati v češki kraljevini. Roji mecl Poljaki in Rusini so se poostrili, odkar so si Rusini po splošni in enaki volilni pravici priborili toliko število poslancev, da morejo tudi v parlamentu z uspehom zagovarjati svoje pravico in sc posluževati obstrukcije. Za državo pa jc ta boj velikega pomena, dokler ni med Rusijo in habsburško monarhijo mirnim potom ali z orožjem rešeno staro preporno vprašanje za Darclanele in kar jo s tem v zvozi.
Rusinsko stališče.
Rusinski poslanec dr. II o 1 u b o -wicz jc clanes označil rusinsko stališče, rekoč: Načrt volilne reforme za gališki deželni zbor jc novo izzivanje na boj. Rusini sprejmo ta boj in ga hočejo izvojevati. Otresti sc hočejo stoletnega poljskega jarma in jerobstva, in v tem boju računajo na pomoč krono, vlade in parlamenta. Rusinsko zahteve niso pretirane, ker je sramota za kulturno državo, ako se morajo manjši narodi še boriti za pogoje svojega obstanka. Rusini vedo dobro, cla želi večina v zbornici rešiti finančni načrt in s lem urediti deželne finance. Tudi Rusini žele v parlamentu mirne-
ga clela v blagor državo in posameznih narodov. Poslužujejo pa se obstrukci« je v silobranu. Ne gre jim toliko za volilno reformo in rusinsko univerzo, ampak za življenje. V Galiciji so raz-i mere, v katerih bi moral rusinski na« rod propasti. Govornik naglasa, cla jo vlada največ kriva, ker v odločilnih trenotkih pozablja na svoje obljube in! nc podpira s potrebno resnostjo ru-sinskih zahtev. Sokriv je tucli sedanjil gališki cesarski namestnik, ki so upira demokraciji in hlapčuje gališkini velikim žganj arj cm. Ako parlament 110 stori svoje dolžnosti, nc razume svojo naloge.
To je končno vso ros, kar jc danca našteval IIolubowicz. Toda povedal ni, kako more osrednji parlament prisiliti poljske zastopnike, da ustrežejo ru« sinskini zahtevam, ki spadajo v delokrog gališkega deželnega zbora. Vse rusinsko pritožbe so dobro znane avstrijski javnosti, ki jih tudi razumeva, toda Poljakom ne more ukazovati, kaj naj store v gališkem deželnem zboru. Rusinski poslanci morejo po vrsti ponav« Ijati vse svoje šc tako opravičeno po« stulatc, parlament je tukaj brez moči. Edino lc vlada more posredovati V toni spornem vprašanju, ki visi koti Damoklejcv meč nad parlamentom.
Kor ni upanja, cla bi sc ta teden ])osrečil kompromis, bo zbornica jutri šc nadaljevala razpravo o finančnem načrtu. V petek no bo seje in drugi teden šolo v torek popoldne ob 3. uri. Vi zmislu današnjega dogovora v sejnioi\ konventu bo v torek grof S t u r g k h odgovoril na interpelacije glede upravne komisije na Češkem. Nemške stranke sicer clanes niso izjavile, da bodo glasovale za otvoritev razprave, vendar je skoraj gotovo, cla bo večina zbornico za razpravo o vladnem odgovoru. Ta politična razprava utegne trajati dva, tri dni, ker bodo razni govorniki spravili v zvezo tucli gališko iu jugoslovansko vprašanje. V imenu hrvaško - slovenskega kluba bo govoril slovenski poslancc Grafenauer, Značilno za parlamentarno situacijo je, cla so mladočeški poslanci odklonili vsako kooperacijo z ostalimi češkimi strankami, dokler ni rešen finančni načrt.
Razmere na državnih železnicah.
Danes so poslanci F o n, clr. V c r-s t o v š e k in tovariši v imenu hrvaško - slovenskega kluba vložili interpelacijo na železniškega ministra gle-i dc krivičnih razmer na državnih že« lcznicali, koder sc dosledno zapostav«
LISTEK.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil dr. Leopold Lčnard.
(Dalje.)
XIV.
Drugi dan zjutraj sc jc pripeljal uačclnik deželne straže z dvajset stražniki, ustavil sc jc pred občinskim uradom, velel poklicati vse pravoslavne kmete, sam pa šel v pisarno in čakal.
Župan in pisar sta takoj preskrbela okrepčila, načelnik jc jedci, pil in iz-praševal o podrobnostih bivanja in preiskavami a glavarjevega, a jc dobival samo splošne in nejasne odgovore.
Slednjič je dobil sporočilo, da so pravoslavni kmetje že zunaj in pričakujejo njegovih povelj.
Vstal jc težko s stola, izpil šc kozarček žganja, in stal je velik, močan, s strogim obrazom pred kmeti, ki so sneli klobuke in priklanjajo se, kot, žito v vetru, mrmrali nejasne pozdrave.
»Vam pravoslavnim so je zgodila tukaj velika krivica,« začel je z debelim glasom, »neki ljudje so na vašo sramoto in škodo postavili katoliški križ v bližini vaše cerkve. Vem, da ste vi
nedolžni, vem, da so to naredili katoličani in čaka jih za to ostra kazen. Toda spoštovanje do pravoslavja, spoštovanje clo volje in ukazov najjasnejšega gospoda vam veleva, da vi sami prostovoljno odstranite to sramoto. Poživljam vas torej: odstranite ta madež, ta križ, v prid vas vseh in miru v vasi. Opustil bom vsa zaslišavanja, preiskavanja, naložil nc bom nobenih kazni, tocla križ mora biti odstranjen. Vem, da spoštujete vlado ifii zato boste ubogali. Posvetujte se mecl sabo, kdo naj to stori. Jaz bom pa čakal.«
In vzel je cigareto, jo prižgal 111 začel hoditi z enakomernimi koraki som in tja pred kmeti, ki so stali v gruči.
Med zbranimi se jc začelo šepetanje, katero je načelnik razlagal, cla jc koristno njegovim načrtom, v resnici so sc pa kmetje posvetovali, na kak način naj odrečejo, kar je zahteval, in kdo naj odgovori v njihovem imenu.
Zcdinili so sc, naj odgovarja Frančišek Vresjak, ki jc bil ugleden gospodar, obenem pa občinski odbornik, torej napol uradna oseba.
Načelnik je stopil precl kmete, izraz obraza jc bil strog in vprašal jc:
»No, kaj, otroci, ali ste že izbrali može, ki si hočejo pridobiti zaslug za cerkev in vlado? Govorite pogumno!«
Iz natlačene gruče je stopil Fran-
čišek Vresjak, priklonil sc nizko in rekel:
»Jasnovelmožni načelnik ste sami rekli, cla nismo mi postavili tega znamenja in cla nismo mi ničesar krivi. Ker nismo mi postavljali, tudi ne bomo mi podirali tega, česar nismo naredili. Vsekakor je to znamen je rešitve in bilo bi greh položiti roko na sveto stvar.«
Načelnik je pordel od jeze in razočaranja. Res, cla je sklenil pridobiti kmete z dobroto, todamavada je premagala dobro voljo, stopil je naglo h govorečemu kmetu in ga udaril s pestjo v obraz, kriče:
»A, ti pasji sin, zločinec, hunevet! Tu imaš greh!«
Kmet je padel nezavesten na tla, potem ga je začel brcati in pijan ocl jeze jc kričal:
»Pretepel vas bom do krvi vso, v ječo vas pomočem, vi puntarji, rogovi-loži! Tako spoštujete sveto pravoslav-jc! Vas bom že naučil Hej, vahtmajster, zastražite te lumpe, naj stojo in so premislijo!«
Sani je pa sedel na koleselj in velel pognati h katoliškemu župniku, a pred odhodom jo šc pogledal grozeče na molčečo kmete.
Po njegovem odhodu jo župan z ozirom :na lo, cla je Frančišek Vresjak
bil občinski odbornik, vsega okrvavljc« nega vclol peljati v občinsko pisarno.
Kmetje so čakali preklinjevaje tiho načelnika, vlado in sc jezili, ker so izgubili dan.
Nekateri so so hoteli vsesti na zerp^ ljo, tocla stražniki so žvižgali s palicami po zraku in kričali:
»Povelje jc: stati; ne sedajte, po« lepulii, čc ne, vas naženemo!«
In šaleč sc, zasmehujoč jih in za« ničujoč so hodili okrog tesne gruče.
Šolo okrog poldne, ko so žensko pri« neslo stražnikom žganja, so postali 110« koliko milejši in so so delali, kot da ne opazijo, ako so jo kdo v sredi vsedel«
Pozno popoldne, nekako okrog četrte uro, so jc vrnil glavar 111 ker je bil vsled zavžitega vina boljše volje, je za« klical kmetom;
»No, otroci, kdo odstrani križ? Ča« ka ga nagrada in milost. Kaj? Govo« rite!«
Molk.
»Naj kdo stopi naprej in pove,« jo rsivdušoval načelnik.
Toda po tem kar jo zadelo Vrcsja« ka so nikclo več ni ganil.
»Kaj, ali pojdete odstranit, križ?«
Iz gluhega godrnjanja je bilo jas« no razumeti besedico: Nc!
»Nažcnite to svojat!«
ljajo slovenski uradniki in uslužbenci. Interpelacija posebno naglaša krivično razmerje med številom slovenskih in nemških uradnikov pri ravnateljstvih v Trstu in Beljaku.
Z Balkana.
Avstro - Ogrska na Balkanu.
»Ikdam« je objavil uvodnik, ki iz vaja, da jc Avstro - Ogrska po balkanski vojski zopet pridobila vodilen vpliv na Balkanu. Bulgarija se je od maknila od Rusije, agitira se za pre stop h katoličanstvu. Vse gleda na Du naj. Srbija nastopa proti Avstriji v zaupanju na Rusijo, ki jo je pa v več slučajih pustila na cedilu in se je morala ponižati pred monarhijo. Sicer pa sili Srbijo njeno zemljepisno stanje, da živi v dobrih razmerah z monarhijo. Ker je Srbija ocl Avstro - Ogrske gospodarsko odvisna, ne more Srbija trajno slediti Rusiji in gre zdaj za trgovinsko pogodbo z monarhijo.
GRKI ITALIJI IN AVSTRO-OGRSKI.
»Agenzia Štefani« poroča iz Aten: Grška v svojem odgovoru na noto Avstro - Ogrske in Italije odklanja ob-dolžitve, da s silo in s spletkami ovira dela mednarodne komisije v Južni Albaniji. Posameznim članom komisijo in njenim spremljevalcem marveč očita pristranost in nekorektno postopanje. Nota odklanja vsako odgovornost, če komisija svojih-del clo 30. novembra ne konča.
Avstro - Ogrska dementira, da bi bila odposlala močno brodovje proti Grški.
»Wiener Allgemeine Zeitung« dementira poročilo »Tempsa«, češ cla je Avstro - Ogrska odposlala močno vojno brodovje v grška morja.
Grško - turška napetost.
Belgrajske poučene kroge sedanjo stanje grško - turških pogajanj zelo skrbi. Iz Aten in Carigrada se poroča, da tako Turki kakor Grki že računajo z ojstrim konfliktom. Grki dolže laško diplomacijo, da spletkari v Carigradu proti grško - turškemu sporazumu. Srbska javnost sodi, da Srbija z ozirom na grško - turški spor še ni armade razorožila, dasi je demobilizacija bila uapovedana.
Bulgari bojkotirajo grško blago.
V Varni so bulgarski trgovci ustanovili društvo, ki poziva Bulgare, da naj blago grških trgovcev bojkotirajo. — Bulgarska vlada je izročila sofijskemu grškemu poslaniku noto, v kateri protestira, ker so Grki z bulgarskimi vjetniki nečloveško postopali. Bulgari zahtevajo zadoščenje in si pri-drže prosto roko, če se ne da. Pogoji kandidata za albanski prestol.
»Temps« poroča: Diplomatični krogi so poučeni, da je izjavil princ Wied, da sprejme pod sledečimi pogoji albanski prestol: Ustavo, ki jo namerava oktroirati, določi sam. Velesile naj zajamčijo nedotakljivost Albanije. Priznava svobodo vseh treh verozipo-veclanj in finančno sodelovanje velesil pri organizaciji in administraciji albanskih financ.
Kdo je kriv?
Iz Sofije smo prejeli: Bulgarska »Narodna stranka«, katere načelnik je bivši ministrski predsednik Gešov, jo v posebni okrožnici pojasnila glavno dogodke od začetka balkanske vojske.
Kmetje so se hitro razleteli na vse strani, veseli takega povelja.
Načelnik je zbral svoje stražnike in župana:
»Fantom dajte jesti in piti ... na občinski račun, ker gre za križ! ... ta kmečka živina se boji katoliškega znamenja, toda ne vi, molodci. Vsakemu kdor pomore odstraniti križ, tri rublje na roko! No, fantje, pijte, a ko boste gotovi, sporočite mi, bom pri batjuški.«
Solnce je šlo k zahodu, ko se je Slednjič osem stražnikov odločilo, da poderejo križ, navdušeni ocl žganja in obetane nagrade.
Opotekaje se in prepevajoč svojo narodno pesem o matuški Volgi, preklinjajoč in grozeč mepokornim kmetom, so se zibali skozi vas. Utihnili so šele pred popovim stanovanjem in vahlmajster je stopil v obednico in sporočil:
»Vojaki so sklenili uničiti križ, kakor je zapovedalo vaše visokoblago-rodje!«
»Dobro, vrli fantje! Koliko jih pa
je?«
»Osem. vaše blagorodje!«
»Kaj pa ona dva?«
»Strahopuda,«1 se je nasnutmil, gresta tudi, toda s prigladkoju 3
1 Strahopetneža.
* Gledat.
(Dalje.)
Srbija se je začela že po prvih bulgarskih zmagah nelojalno obnašati in ie delala, kakor da se nc bi hotela držati pogodbe. Dne 22. junija se je vršil kronski svet, kjer so se vsi, tudi general Savov, odločili za mirno rešitev; general Savov jc tudi sicer kazal, cla ne misli na vojsko, ker je dovolil, da je bilo okoli 00 do 80.000 vojakov na dopustu, znano je bilo tudi, da bulgarska vojska ni zadosti založena s strelivom. Kljub temu je general Savov dne 28. junija izdal ukaz za prodiranje. Ta ukaz pomeni državen prevrat in je delo zarote proti vladi. »Narodna stranka« generalu Savovu sploh ni popolnoma zaupala in je zato res bila neka napetost med vlado in glavnim vojaškim poveljstvom.
Bulgarskim delegatom v Carigradu je pa general Savov izjavil, cla on ni odgovoren za ukaz z dne 28. junija in pravi, da bo to z dokumenti dokazal. Vsa znamenja kažejo, cla je bilo dotično povelje izdano pod pritiskom tedanje bulgarske opozicije, ki jc nekoliko dni po onem usodnem povelju prevzela vlado; pri tem so bili posebno udeleženi zastopniki makedonskih Bulgarov.
Glede na razmerje med generalom Savovom in Ivanovom je »Mir«, ki Savovu nikakor ni naklonjen, že pred več tedni izjavil, da je ono poročilo »Politike« neresnično in tendencijozno in da o tem vsak lahko clobi pojasnilo pri vojnem ministrstvu.
Bulgarski vjetniki v GrCiji.
Prejšnji teden se je iz Grčije v Varno pripeljalo nad 3000 bulgarskih vojakov. Vsi pripovedujejo grozne stvari o grškem barbarstvu. Grki so mnogo bulgarskih vjetnikov brez vzroka postrelili, mnoge so žive pometali v morje; vjete bulgarske vojake so popolnoma oropali, jih zasramovali, pretepali ter do skrajnosti izstradali. Vse to potrjujejo tisoči verodostojnih prič. Ko bo vsa stvar natančno preiskana, se bo pokazalo, da so grška grozodejstva brez primere v zgodovini evropskih držav. Ni čudno, da so Grki tako hiteli vpiti o bulgarskih grozodejstvih, hoteli so zakriti svoje podlosti in svoja grozodejstva.
Pismo iz trneoore.
C e t i n j e, 1. novembra. S kraljevim ukazom je narodna skupščina razpuščena. Ta korak kraljevske vlade ni prišel nepričakovano. Nova skupščina, ki sc sestane v januarju in za katero se vrše volitve v decembru, bo imela rešiti velike nalogo, kajti lečiti rane in zopet graditi porušeno po tako dolgotrajni in težki vojni, ni lahka stvar.
»Hvala Bogu!« vsklikajo Črnogorci, ako jih vprašaš, kaka je letošnja letina. Žetev je bila po vsi Črnigori prav obilna in ravnotako se je pridelalo mnogo krompirja in koruze, ki sta za revno prebivalstvo najvažnejša hrana. Narod je popolnoma zadovoljen. Dobra letina bo v veliki meri pripomogla, da pozabi ljudstvo na velike žrtve in muke za časa vojne. Tudi na živinskem trgu se ne opaža nikakega pomanjkanja, akoravno bi se moralo pričakovati, da bo vsled vojnih prilik cena živine in mesa jako poskočila. To jo preprečila zelo dobro razvita živinoreja v pokrajinah, ki jih je Črnagora osvojila.
Na parobrodih avstrijskega Lloyda, tako pišejo časopisi, se prevaža iz Trsta neprestano orožje in streljivo za albanska pristanišča Drač in Valono. Neki dan so črnogorske oblasti v Baru prišle temu na sled. Na Lloydovem parobrodu »Adelsberg« je bilo štiristo zabojev za petrolejske pločevinaste posode, polnih municije za Valono. Kot pišejo črnogorski listi, je bil radi tega vložen protest in cla je bilo to streljivo poslano preko Skadra v Ma-lesijo, v obmejne kraje Črnegore. Sicer pa imajo Albanci sami dosti orožja, da se branijo, ako bi jih kdo napadel; Ako se resno misli na organiziranje arbanaške države, tedaj bi bilo bolje pomagati pri razoroževanju Arbana-sov! Dunajska »Jugoslovanska korespondenca« jc priobčila nedavno razgovor svojega dopisnika s črnogorskim kraljem v zadevi Avstrije in Srbije radi Arbanije. Naravno je, cla jc ta razgovor v celoti izmišljen in cla se tedaj dementira.
Črnagora je posvetila šolstvu v novih krajih posebno pozornost. Poleg velikega števila ljudskih šol je otvorila ali otvori v najkrajšem času štiri nove gimnazije in eno učiteljsko šolo. Novi gimnazijski zavodi so ustanovljeni v Nikšiču (stari Črnigori), Plcvlju, kjer je bila doslej privatna ocl Srbije vzdrževana ali podpirana nižja gimnazija, v Peči (višja gimnazija in učiteljska šola) in
v Beranih. Čujo se, da je naval na nove šole velik, kar je najboljši dokaz, kako so bile potrebne.
Dne 30. minolega meseca je preteklo leto, odkar je črnogorska vojska pocl komando brigadirja serdarja Janka Vukotiča osvojila staro prestolnico srbskih patrijarhov, Peč. Ob obletnici tega važnega dogodka je izvolil občinski zastop mesta Peči Janka Vukotiča, sedanjega ministrskega predsednika, za častnega meščana Peči.
Za predsednika cetinjske občine je izbran Spasoje Piletič, mlad in zelo izobražen in nadarjen mož, ocl katerega mnogo pričakujejo. Da je treba za to mesto celega moža, je jasno, ker je od dobre uprave prestolniške občino odvisen napredek prestolnice.
ČEŠKA DEŽELNA UPRAVA
izkazuje, kakor je dognala upravna komisija za 1. 1913. primanjkljaja 20 milijonov 997.841 kron.
OŽJA VOLITEV ZA SCHILINGERJEV MANDAT.
Ob ožji volitvi dne 5. t. m. za po smrti izpraznjeni Schilingerjev mandat je bil izvoljen češki agrarec Mali k s 7237 glasovi, kandidat češke katoliško-narodne stranke je propadel s 6821 glasovi.
IZGREDI V OGRSKI ZBORNICI.
V včerajšnji seji ogrske zbornice je opozicija povzročila zopet škandal. Poslanca Huszarja namreč predsednik opominja, da naj stvarno govori. Opozicija zato kriči, poslanec Eitner pa vrže zavoj igralnih kart na mizo. kar povzroči pri opoziciji velikansko veselost; vladinovci pa jezno potestirajo. Zbornica nato sklene, da se Eitner izroči imunitetnemu odseku. Poslancu Hu-szarju je predsednik vzel besedo, češ, da predolgo govori, kar zopet povzroči vihar, nakar predsednik zopet sejo prekine.
PRAŠKI OBČINSKI SVET PRED RAZ-PUSTOM.
Neki praški večerni list poroča, da »o dosedanje preiskave na praškem ro-tovžu dovedle do takih uspehov, da razpust praškega občinskega sveta ni izključen.	,
NOVI BAVARSKI KRALJ.
Kakor smo že včeraj poročali, je bil včeraj v zbornici Ljudevik III. proglašen za bavarskega kralja. Deželni stanovi se poklonijo kralju 12. novembra. Na kraljevem dvoru so razobesili kraljevsko zastavo, z zastavami so okrasili tudi javna poslopja v Monakovem. — Kralj Ljudovik III. je veliko zločincev pomilostil in izdal proklamacijo na prebivalstvo, ki konča: Verujmo v Boga, katerega milostna roka je dozdaj Bavarsko vodila in prosimo, da naj nas Vsemogočni blagoslavlja in podpira.
FRANCOZOM PRIMANJKUJEJO PO-MORSKI ČASTNIKI.
Francoski mornariški minister je izdal okrožnico, v kateri ukazuje, cla naj se število častnikov na clreadnough-tih zidža na šest, na oklopnicah in na križaricah na pet, na nekaterih križari-cah pa celo na štiri. Na ostalih ladjah bodo častnike nameščali praporščaki, te pa podčastniki. To je odredil, ker služi v francoski vojni mornarici premalo častnikov.
AMERIKANSKO VOJNO BRODOVJE PRED VERAKRUCOM.
Iz Verakruca brzojavljajo, da so priplule štiri vojne ladje in sc pred pristaniščem zasidrale.
Dnevne novice.
-1- Stoletnica Andreja Einsplelerja.
Dne 13. t. m. bo minulo sto let, odkar se je rodil v Rožu buditelj in voditelj koroških Slovencev blagi Andrej Einspie-Ier. Njegove zasluge za našo narodno obrambo so neprecenljive. Zlasti Korošcem je bil pravi oče in je njegov spomin nesmrten. Andr. Ejnspielcr je pro-budil Koroško, on je prvi bil na delu, cla Slovence na Koroškem iztrga iz nemške poplave. Njegovo delo nadaljujejo požrtvovalni rodoljubi na Koroškem, a treba je nam vsem hiteli najbolj ogroženi točki naše zemlje na pomoč. V zahvalnosti do E i n -s p i c 1 e r j c v e g a dela se sporni-n j a j m o stoletnice njegovega rojstva, s tem, da pohiti-m o na pomoč slovenskemu delu v njegovi ljubljeni Koroški in da pošiljamo v spomin Einspielerjeve stoletnice darove »Slov enski Straži«. Nemci bodo v prihodnjih dneh imeli za »Schulverein« in »Siidmarko« velik »S c h i 11 c r Sp e n d e t a g«, nam bodi opomin narodni požrtvovalnosti stoletnica rojstva narodnega buditelj a Andreja E i n -s pičle rja! Slava prečastnemu spo-
minu Andrej a Einspielerja — njegovo delo naj z žrtvami za narod oživljajo živeči hvaležni Slovenci.
-f Občinski odbor v Iški Loki je v
seji dne 26. oktobra t. 1. soglasno sklenil: Odbor občine Iška Loka soglasno izreka neomejeno zaupanje, udanost in čestitko k petdesetletnici č. g. deželnemu glavarju dr. Ivanu šusteršiču in izreka skrajno ogorčenost nad podlostjo liberalnega časopisja.
-f Liberalni kandidat za Belokra-jino. V Črnomlju se je vršil na semenj dne 4. t. m. sestanek zaupnikov narod-nonapreclne stranke. Po pozdravnem govoru prejšnjega propalega kandidata Petra Majerlc iz Predgrada je razvil svoj program sedanji kandidat za Bclo-krajino v kmečki skupini gospod Dako Mak ar. Kritiziral je postopanje S. L. S. proti liberalni stranki ter skušal ne-spodbojne zasluge S. L. S. za Belokra-jino zmanjšati in omalovaževati. Nato se oglasi slučajno am navzoči g. podjetnik Lončarič. V poljudnem govoru konstatira, da se ima Belokrajina le S. L. S. zahvaliti, da je v teku minule volilne dobe dobila toliko iz deželnih clo-klad. Povdarjal in zastopal je stališče, cla moramo biti pristaši S. L. S. ne lc z ozirom na versko prepričanje, ampak radi gospodarskega programa, ki ga S. L. S. redno in točno izpeljuje. Končno je priporočal, naj se oklenejo volilci S. L. S., ki jim bo po bodočih volitvah edina lahko pomagala. — Govor g. Lon-čariča je napravil na zaupnike narod-nonapredne stranke velik vtis in splošno se je opazovalo, da se sami zavedajo, da bi bilo zabije slabo skrbljeno, če bi zanje skrbela liberalna stranka, ki v Ljub-ljani še za mestne ubožce ne more skrbeti.
+ Mrliči bodo krivi, če bo propadla liberalna stranka pri volitvah, tako tolaži »Slovenski Narod« svoje ljube bralce. Klerikalcem »so Se že začele hlače tresti«. To tresenje se pojavlja pred vsakimi volitvami v »Narodu« bolj točno kakor potresno opazovanje. »Ljudstvo se obrača«. Seveda se, slabo, Če bi se ne znalo! In kaj je učinek tega obračanja? Velikanska lumparija«. Klerialci spuščajo namreč največje napredne davkoplačevalce« iz volilnih imenikov in vpisujejo »mrliče«, ki bodo pri volitvah sleparili. Ja, seveda, če so se že mrliči proti liberalni stranki dvignili, kaj bo še-le z živimi. Liberalcev je res lahko strah!
+ Zadnje rešilno pero, na katerem se mislijo »Danovci« rešiti še na suho, so »Vodiški čudeži«, ki jih sedaj prodajajo po 10 vinarjev, kakor cunjarji trakove. Živ krst ne more več rešiti liberalne stranke po mnenju »Dana« pred grozečim viharjem, razen ena, in ta jc — Johanca iz Vodic. Naravna rešitev je nemogoča in zato je izdal »Dan« neko pisanje »Vodiški čudeži«, ki diše precej po telečji pameti. Kvečjemu če bo to pisanje kaj pomagalo, pravi »Dan«, drugače lahko zapremo. »Johanca grozno škoduje- klerikalni stranki.« »Včeraj so žalostni zaupniki kar plašili po Ljubljani, tako jih je šravfala Johanca po želodcu.« Kupujte »Johanco«! »Kupujte jo za spomin, so boste smejali, liberalni stranki pa bo s tem pomagano!« To je torej zadnji recept, ki so ga napisali liberalni učitelji liberalni stranki. Kdo bi mislil, da bo kdaj vodiška. »Johanca« delala take čudeže in da so liberalci tisti, ki tako verno verujejo, da bo vodiška Johanca delala zanje čudeže pri volitvah! Zakaj če bo ta liberalni recept liberalni stranki v teh težkih časih kaj pomagal, bo pa zares čudež, pa precej velik!
+ Na zborovanju avstrijske socialne demokracije na Dunaju je del. Czer-mak zaklical: »Strankine finance stoje jako slabo, stranka je pasivna!« in obžaloval, da stranka nima nobene bilance. To se pač pravi z drugimi besedami, da računovodstvo »obersodrugov« na Dunaju ni posebno ja:i 10 in da navadni smrtniki med sodrugi nimajo vpogleda v to najvišje knjigovodstvo. Potem pa socialni demokrati kriče, da pri krščan-skosocialnih organizacijah manjka kontrole nad njihovo upravo. Naj raje po-medejo precl svojim pragom! Sploh so socialnodemokratični voditelji na dunajskem zborovanju poročali samo o tem, česar niso dosegli: Draginje niso odpravili, novih davkov in novih vojaških bremen niso ovirali, deseturnega delavnika za delavstvo niso dosegli, ravno tako ne postave za varstvo mladoletnih oseb; tudi zakona v varstvo pekov niso spravili skozi in istotako ne zakona o otroškem delu. In še marsikaj druzega niso dosegli, kar so ob volitvah obečali lahkovernim volilcem. Sam Seltz je rekel; »Naši pozitivni uspehi so majhni in nam žal ni bilo mogoče odbiti napade na delavske koristi« I"nj po pa potem ti go<-nocl''e s1 h s " ? Zabavljali proti te u, ker so drugi sio-rili ali hoteli storiti.
Izjemno stanje na Hrvaškem. Iz
Zagreba se poroča: Poročila, da se še ta teden komisariat odpravi, so prezgodnja, ker se lirvaško vprašanje šele bodoči teden odloči. Izključeno pa ni, da prej cenzuro omilijo, nato pa odpravijo komisariat in istočasno razpišejo volitve v hrvaški sabor. V najugodnejšem slučaju izvedejo volitve koncem tega meseca. Koalicija kandidira najbrže v 50 okrajih.
—	Somišljeniki iz Spodnje Šiške pozor! Volilni imeniki so do vštetega 9. t. m. razgrnjeni na vpogled Zjutraj od 8. do 2. ure popoldne. Volilci somišljeniki S. L. S., pojdite in poglejte imenike. Naši volilci so po večini namenoma izpuščeni! Vsakdo naj gre in sc prepriča, ali je v volilnem imeniku. Pogleda naj pa tudi za druge naše volilce, ali so vpisani. Nešteto liberalnih nevolilcev jc pa vpisanih. Vse te treba izreklamirati. Šc enkrat, pobrigajte se pravočasno! En sam človek ne more vsega storiti. Ako no bodete imeli volilne pravice, bode to vaša lastna krivda!
—	Liberalno banditstvo. Neka po svoji dobrotljivosti in blagem srcu znana dama, rodom iz Vipave, prihaja skoraj leto za letom iz Port Saida (Egipt) v Ljubljano na letovišče. Žc desetletja poznajo to dobro damo in njenega soproga razne ljubljanske rodbine, med njimi ona pokojnega g. Simona Trcota,-deželnega odbornika dr. Pegana i. dr. Navedena gospa, ki je v tujini ohranila zvesto slovensko in katoliško srce, in ki svojo nečakinjo, ki si jo je prevzela za otroka, vzgaja v katoliškem in slovenskem duhu, jc želela dobiti zase in svojo rodbino dve slovenski pošteni služkinji, in se je zato obrnila na gosno dr. Pcganovo. Ker je soproga deželnega odbornika dr. Pegama letos vodila gospodinjski tečaj za delavska dekleta na Viču, je vprašala na tem tečaju, če bi bila katera izmed deklet pripravljena iti z rodbino imenovane gospe v Port Said. V resnici sta se dve oglasili in bi v resnici morale oditi te dni v Egipt z rodbino imenovane gospe. Pa česa nc iztakne liberalno lopovstvo?! Proti gospe j dr. Pega no vi so vložili pripoiicijskidirekcijiovad-bo, d a hočedvedekleti prodati v Egipt v znano človeško s u ž n o s t. Menda ker se je ta ovadba proti gospej dr. Pegamovi zdela policijskemu ravnateljstvu predebela, ali ker je morda policija hotela na tihem diskretno poizvedovati, kaj je na stvari, liberalci niso ničesar zvedeli o uspehu svoje ovadbe. Tedaj pa stopi »Slov. Narod« v službo banditskili dcnunci-jantov in začne pisati o slučaju enako, kakor je v ovadbi sami. Imena gospe dr. Peganove ne navede, nego govori o neki odlični klerikalni dami, ki je vodila gospodinjski tečaj na Viču. V dotičnem članku pozivlje policijo, naj spravi jasnost v to »temno afero«. Najbrže to je dalo policiji povod, da jc uradno dala ukaz, naj se pri deželnem odborniku dr. Poganu in njegovi rodbini poizveduje in zasliši. To jc banditstvo prve vrste, ki ga jc zmožna samo zlobna liberalna duša.
—	Osebna vest. Dr. Avgust Stcgen-šek, profesor bogoslovja, sc je vrnil dne 1. t. m. a svojega poučnega potovanja po sveti deželi. Največ časa se ie mudil v Jeruzalemu v svrho arheoloških študij.
—	Imenovanje. Kranjsko dež. predsedstvo je imenovalo abiturijenta Jurija Hočevarja za praklikanta pri računskem oddelku c. kr. deželne vlade.
—	Ljudsko'šolstvo. Učit. suplenti-nja Marija F c r e n č a k je imenovana za prov. učiteljico na dvorazredniei v Vrhpolju v kamniškem okraju.
—	Za delavske otroke. Vincencije-va konferenca v Spodnji Šiški je ustanovila »Zavetišče«, kjer se nadzorujejo šoloobvezni otroci v prostem času med dopoldanskim ijn popoldanskim poukom, kakor tudi popoldne po končani šoli do šestih zvečer, ko se lahko v spremstvu staršev ali sami podajo domov. S tem je pomagano onim staršem, kateri bi radi svoje otroke lepo vzgojili, pa tega vsled svoje službe, bolezni ali drugega vzroka ne morejo storiti. Otroci se ne nadzorujejo samo, ampak dobo opoldne tečno kosilo in to za nizko ceno c n o k r o n o 20 v i n. t c de n s k o. Starši-delavci, pošljite otroke v to »Zavetišče«, ki ima svoje prostore v Spodnji Šiški v nekdanji Kavajevi hiši ti postaje Ljubljana državni kolodvor. Sprejem otrok v »Zavetišče« pa je prevzel P. Mariofil Hole-ček, frančiškan, pri katerem naj se dotiki i starši oglase vsaj tekom 14 dni. r- Odbor Vinccncijcve konference.
—	Umrl je na Viču po daljšem bo-lehanju včeraj Jožef K r m e 1 j, delavec tobačne tovarne.
—	Katoliško slovensko izobraževalno društvo Moste-Selo vabi k predstavi, kj bo v nedeljo, dne 9. novembra, ,v
»Ljudskem domu«. Igra se »Roza Jelo-dvorska«. Začetek ob pol 7. uri zvečer. Vstopnice se dobe pri odbornicah ženskega odseka in v nedeljo pri blagajni.
—	Nova igralka na zagrebškem gledališču. Pri poslednji predstavi »Hamleta« na zagrebškem gledališču jc nastopila prvikrat v vlogi »Ofelije« gdč. Hafnerjeva, ki jc pokazala kot začetnica zelo velik talent. Nastopila bo, kakor čujemo v kratkem tudi v slovenski drami v Ljubljani.
—	Šala ali nameravan zločin? Pretekli petek jc napadel lOlctno posestni-kovo hčer Jožcfo Krivec iz Sp. Kanom-lje, ko jc šla popoldne iz šole domov, na državni ccsti neki popotni človek. Napadalec je potegnil dekletce v obcestno grmovje, kjer jo je z dolgim nožem prisilil, da jc molila očenaš. Končno se je dekletu posrečilo, da je pobegnila. Kaj je napadalec nameraval, se ne ve. Otrok je ves prestrašen povedal o dogodku doma starišem, ki so zadevo ovadili orožništvu. Kot sumljivega so aretirali orožniki v nedeljo vaganta Aniona Barago iz Cerknice in ga izročili sodišču.
—	Umrl je na Grosupljah gostilničar Ivan G a r v a s.
—	Ob grobu dr. Jožefa pl. Kou-dela. Na Vseh svetnikov dan jc izdihnil v Brnu odvetnik dr. Jožef pl. Kou-d c 1 a v 68. letu svojega življenja. Rajnik jc bil podpredsednik izvrševal-nega odbora katoliške narodne stranke na Moravi, večletni deželni poslanec, prisednik deželnega odbora in finačni referent mejne grofije Moravske, državni poslanec, častni član mnogih mest in občin, lastnik reda »Pro ecelesia et Pontifice« itd. Dr. Koudela je bil mož globokega verskega prepričanja. Ko so mu pred štirimi leti polagali v prezgodnji grob sina Jaroslava, je na nasvet zdravnikov ostal doma, a klečal v svoji sobi in goreče molil rožni venec. Dr. Hruban pravi o njem, da so moravski Čehi izgubili v rajnem enega izmed najboljših ljudi katoliške stranke, enega izmed najboljših Mora-vanov.
—	Razpis dobave mesa za vojaško garnizijo v Ljubljani. Upraviteljstvo garnizijske menaže v Ljubljani je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani razglas za dobavo govejega mesa za vojaško garnizijo v Ljubljani za čas od 1. januarja clo 31. decembra 1914. Pismene, zapečatene ponudbe se morajo vložiti na upravitcljslvo garnizijske menaže v Ljubljani (nova mfan-terijska vojašnica, objekt II., vrata številka 8) do 21 .novembra t. 1., do 8. ure zjutraj. Razpis, ki obsega dobavne pogoje, množine in kakovosti mesa, ki ga je dobaviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani na vpogled.
—	Kranjski avtomobilni klub ima
svoj letošnji občni zbor dne 18. novembra t. 1. ob 5. uri popldnc v klu-bovih prostorih hotela Union. Dnevni red: Poročila odbora, volitev predsedstva.
—	Mednaroda razstava knjižnih obrti j v Lipskem 1914. Avstrijska razstavna komisija razpošilja pravkar na vse razstavljalce in clruge interesente po načrtu arhitekta Kathreina prav lično izdelane in v dveh izvodih natisnjene propagandne pisemske zalepne znamke v črnem in rumenem tisku. Interesenti dobe iste brezplačno od »Geschaftsstelle internationaler Buch-gevverbeausstcllung, Wicn IX, Severin-gasse 9«. Prijavni termin za razstavljalce je scidaj že konečno zaključen. Udeležba od strani Avstrije bo, kakor se da sklepati iz že priglašenega gradiva, zelo častna. Razen Avstrije udeleže se z lastnimi paviljoni Fran-cija (500.000 drž. subv.), Italija (200.000 lir), Rusija (260.000 mark), Švica (50.000 frankov), udeleže se razstave pa tudi druge evropske in važnejše izvenzemske države. Višek razstave bo osredotočen v »Dvorani kulture«, ki bo urejena pod vodstvom 600 najuglednejših svetovnih učenjakov in naj bi predstavljala celotno duševno kulturo človeštva. Pokazala bo razvoj grafike od trenotka naprej, ko je prvič poizkusil človek izraziti svojo misel v pisavi, čeprav v še tako enostavni obliki, do današnjega časa, ko z vsemi mogočimi sredstvi z bliskovito hitrostjo pomno-žujc človeške misli. Za časa razstave se bo vršila cela vrsta kongresov, katerih jc žc sedaj blizu 200 priglašenih. Pričakovati jc zato, da bo ta razstava v resnici svetovna razstava prve vrste.
—	Razpis učiteljske službe. Vsled sklepa redne seje c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 23. oktobra 1913, sc vnovič razpisuje mesto stalnega učitelja cxtra statum na drugi mestni deški ljudski šoli do 10. novembra. Doslej vložene prošnje za isto službo ostanejo V veljavi.
— Ciganska tolpa. 2. t. m. sc je vozil na semenj posestnik Janez Brulc iz Ga-berja skozi Pogance v Novo mesto. Pod Pogancami je neki ciganski fant splašil istemu konja, da je prevrnil voz. V tem so pa Brulca naskočili ostali ciganje in mu preiskali voz. Dobili niso nič, pač pa so grozeče zahtevali od njega tobaka in mu pri tem izmaknili uro z verižico. Med cigani je spoznal Simona Brajdiča, ki pa je še ostale izdal, tako da je ta družba že na varnem. S cigani je v dolenjskih okrajih res velik križ.
izpred sodišča.
Napad na »Društveni dom« v Mač-koljali. V torek dne 21. oktobra se je vršila pri deželnem sodišču v Trstu razprava proti Jos. Smetkolu (h. št. 3), Jos. Smotlaku (1). št. 28), Matiju Smot-laku jh. št. 29), Ant. Tulu (h. št. 52) in Jos. Šteanfčiču (h. št. 12), zaradi javnega nasilstva in groženj. Ti vsi stanujejo v Mačkoljah. — Dno 25. in 28. avgusta lanskega leta so priredili liberalci v Mačkoljah javen ples, ki je imel značaj demonstracij proti krščansko-socialni stranki v Mačkoljah. Člani »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva« so nabirali podpise proti temu piesu, ki se je imel vršiti ravno na nedeljo, ko je bilo ccrkveno slavijo sv. Jerneja, ki je patron vasi. Nabrali so 35 podpisov proti in le 8 za ples. A kljub temu, da je bilo skoro vse ljudstvo proti plesu, je župan Pangerc, ki je celo dcželr:i poslanec, dovolil ples. V ponedeljek zvečer med 10. 11. uro po končanem plesu je šla godba in udeleženci plesa mimo »Društvenega doma«, v katerem so bili trije člani. Izmed množico jc padel naenkrat kamen v vrata, precej nato clrugi. Nato se pa začne med divjim vpitjem pravcato bombardiranje s kamenjem od strani udeležencev plesa, tako da so morali dotični trije Člani društva v nevarnosti za življenje skočiti skozi okno iz I. nadstropja, in čez tuje strehe na varno. Nato je takoj odšel eden izmed njih na orožniško postajo v Boljunec. Prišla sta takoj dva orožnika in aretirala šest oseb ter jih odvedla seboj. Med temi so bili sedaj štirje kaznovani pred sodiščem. Dolgo časa jc stvar ležala pri sodišču, šele sedaj, po štirinajstih mesecih, se je vršila razprava. Obsojeni so bili: Jos. Smotlak (h. št. 63), družinski oče, Jož. Smotlak (h. št. 27), 171etni mladenič, in Matija Smotlak (h. št. 29), družinski oče, na i mesece zapora, Ant. Tul (h. št. 52) pa na dva meseca. Jos. Štefančič je bil oproščen. To je vse posledica plesa! — Zanimivi jc pa ta afera, ker jc čisto strankarskega značaj in to v Istri. Liberalci pa lahko rečejo, da so to njihovi mučeniki-juna-ki. Poslanec Pangerc je lahko prav ponosen na svojo pristaše in agitatorje!
Primorske vesli.
p Verski pouk v Trstu. Pred dnevi je izdal namestništveni svet v Trstu, ki opravlja mestnemu magistratu odvzete agende prenesenega delokroga odlok, da morajo vsi otroci na vseh občinskih in zasebnih šolah obiskovati verski pouk in se udeleževati vsega, kar podpira religiozno vzgojo. Dosedaj so bili v Trstu gled tega zelo liberalni in starši so lahko početkom vsakega leta izjavili, da otroci ne smejo čuti verskega pouka. In dobro jc bilo za eno leto. Sedaj pa to ne velja več: Sadovi te vzgoje so namreč taki, tla ni varno še nadalje tako postopati. Odtod novi ukaz iz ministrstva. Svobodna misel pa so seveda jezi.
p Kuga v Trstu? Iz Trsta: Na par-niku »Sofia Ilohenburg« je umrl neki mornar ob sumljivih znakih, ki bi utegnili kazati na kugo.
p Fodrauspedg morilec izvoščekov na Opčlnah. v Trstu se razširja vest, da je znani morilec pevke Fabry, Julij Fodransperg, na smrtni postelji priznal, da jc umoril in oropal tudi one kočijaže na opčinski cesti, o katerih se jc svoj čas mnogo pisalo. To so ga dol-žili tudi pri porotni razpravi.
p Zlatomašnik dekan Sila — častni občan. Iz Tomajščine: Vsled sklepa stare-šinstvene seje 24. oktobra jc bil enoglasno imenovan častnim občanom naše občine nam splošno priljubljeni in obče spoštovani naš župnik-dekan vlč. g. Matej Sila, častni kanonik, vitez Fran Jožefovcga reda itd., in lo vsled izvanrednih zaslug, ki si jih je pridobil za prosveto v teku 20 let, odkar pri nas deluje.
p Nerednosti v državnem uradu na Reki. Guverner na Reki je odstavil ravnatelja Antona Ravasinija tamoš-njega davčnega urada. Vzrok tega je temeljita preiskava, ki jo jc izvršila vlada pri raznih državnih uradih. Pravijo, da so za celo vrsto let nazaj vse bilance popačene in da se je v Ravasinijcvem uradu zelo zanikrno
poslovalo. Ravasini bi imel glasom zakona pravico protestirati proti odstavitvi, pa se te dobrote niti ni poslužil.
p Pohvaljeni mornarji. Od mornarične sekcije vojnega ministrstva je bilo vse moštvo torpedovke št. 4 pohvaljeno, ker jc ta torpedovka rešila avstrijsko jadrnica »Fedella« pri otoku Sanscga, kjer je vsled razburkanega morja zavozila na neko plitvino. Jadrnica bi bila gotovo izgubljena, da ni prišla omenjena torpedovka takoj na mesto nesreče.
p Zapriseganje vojaških novicev. Iz Pulja poročajo: Dne 1. novembra se je vršilo na slovesen način zapriseganje vojaških novincev vojne mornarice na malem vežbališču. Zapriseganje pešcev, topničar-jev in novincev ostalih vojaških oddelkov se je vršilo na dvorišču vojašnice 87. peš-polka.
p Odkritje spomenika v Rihenberku na Goriškem. Preteklo nedeljo so odkrili v Rihenberku spominsko ploščo general-majorju Widmajerju. Med drugimi so se udeležili slovesnosti: namestniški podpredsednik grof Attems, deželni glavar dr. Faj-dutti, general baron Teuffenbach, baron Locatelli, namestniški svetnik Rebek in mnogo drugih civilnih in vojaških dostojan-. stvenikov. Po sv. maši je imel domači g. župnik slavnostni govor, nakar se je odkrila z običajnimi ceremonijami spominska plošča. Govorili so še: grof Attems, svetnik Rebek in deželni glavar dr. Fajdutti.
p Poveljnikom pomorske akademije na Roki je bil imenovan kontread-miral vitez Barry.
p Požar v trgovini. V trgovini Ivana Malviča na Reki je izbruhnil ene preteklih noči požar, ki je glasom zatrjevanj lastnika povzročil 60.000 kron, škode. Preiskava je dognala, da so bili vlomili v trgovino tatovi, ki so zanetili ogenj ali iz jeze, da niso mogli ničesar pravega nakrasti, ali pa po neprevidnosti, pustivši v trgovini kako gorečo svečo ali tlečo cigareto ali kaj sličnega.; Trgovec jc bi) zavarovan za 80.000 K.
p Policijski stražnik v boju s pijancem. Na Reki jc napadel pijani delavec Mihael Benzan policijskega stražnika Krmpotiča in ga je z nožem smrtno nevarno ranil. Benzan je bil pijan in je planil nad stražnika, ker mu jc le-ta hotel braniti na ves glas kričati in prepevati. Zadel je> Krmpotiča trikrat v glavo, dočim ga je straž" nik le enkrat mahnil s sabljo. Oba nasprotnika sta v boju popadala po tleli; stražnik, ker je bil hudo ranjen, Benzan pa, ker je bil ranjen in pijan. Ko si pijanec opomore, bo imel priliko štu-* dirati pogubno moč alkohola.
p Velemestno »življenje«. Mladi tirolski slikar sob Emilio Zorzi je podedoval po materi 8000 kron in je odrinil v Trst, da bi šel z denarjem v Ameriko nadaljnje sreče iskat. Prej pa se je hotel v Trstu nekaj dni »preživeti« in se je klatil neprenehoma pijan z raznimi baburami in njihovimi priganjači po mestu. Denar je razmetaval kar kupoma in kakih 5000 kron so mu baje ukradli. Iu podjetni Zorzi, ki je sedaj spoznal »življenje«, pojde .zopet na Tirolsko vihtet čopič.
p Strela na Vseh svetih dan. V Poreču jc na Vscl svetih dan udarila strela v vilo, kjer je stanovala vdova Va-lentig s šestero svojih otrok in je ženo ubila. Otroke jc pa strela lc omotila.
]> Nov pomol na Reki. Te dni pri« čno na Reki z gradnjo novega pomola, ker dosedanji ne ugaja modernim zahtevam v pristanu razvijajočega so prometa.
p Velike konjske dirke v TrsiU.
Tržaško društvo za prirejanje konjskih dirk uprizori leta 1917 in 1918 dva velikanska meetinga in vabi že sedaj k udeležbi. Pripuščeni so k dirki konji iz Avstrije in Italije.
p Boji oficirjev trgovinske mornarice. V krogih oficirjev avstrijske trgovinske mornarice se širi nezadovoljnost s pomorsko oblastjo, ki dovoljuje raznim podjetnikom sprejemati v službo oficirje, ki niso niti avstro - ogrski državljani, niti se odlikujejo pred domačimi s kako sposobnostjo. 2e dalj časa se namreč vgnezduje pri raznih paroplovnih družbah razvada, domačine odrivati, namesto njih pa sprejemati tujce, ki delajo ceneje. Družbe se potem kajpada na vse načine izgovarjajo in utemeljujejo po svoje svoj čin. Društvo oficirjev trgovinske mornarice je že opetovano rahlo protestiralo proti takemu nelojalnemu postopanju, pred dnevi pa je na glas povedalo svo-> je mnenje. Dokazalo je ničevost pretvez raznih družb in dokazalo, da jc mnogo zmožnih oficirjev brez posla, ker imajo tujci prednost. Pokazalo sc je tudi, da je domačega naraščaja toliko, da sc ni bati pomanjkanja moči in končno povdarjalo oficirskega stana nedostojno življenje. So namreč paro-plovne družbe, ki najemajo oficirje le za posamezne vožnje, potom pa jili odpuščajo, da jih morda drugič zopet sprejmejo, čc sc ne najde cenejša moč,
Društvo oficirjev upa, cla si izvojujo lepše življenje, česar jc želeti.
p Obisk pokopališč v Trstu omejen. iz Trsta poročajo, da je od 1. novembra naprej obisk pokopališča pri Sv. Ani dovoljen le od sedmih zjutraj do petih popoldne.
p Dvatisoč let stara kultura, s katero se avstrijski Italijani radi postavljajo pred nami Slovenci, se zelo očito kaže nekod v Italiji. O njej priča sledeči slučaj: V neki vasi blizu Sirakuze v Južni Italiji so se bili pri ravnokar minulih volitvah skrutinatorji nekoliko zamudili, in ker jc rok zaključitvc volitve že potekal, je hotel vladni komisar izbrati kar izmed volilcev nekaj oseb, ki bi seštele glasove in sestavile protokol. Pa ni šlo — kajti med navzočimi volilci ni bilo ni enega, ki bi znal pisati ali brati! Pa še »Lega« ustanov-lja italijanske šole za — Slovane!
p Zasačeni tatovi. V noči na nedeljo je policija zasačila dva tatova, ki sta se bila oglasila v potovalni urad v ulici Lazzaretto vecchio v Trstu. Osem policijskih stražnikov je udrlo v pisarno z revolverji in poštenjaka sta se takoj udala. Bila sta ravno pričela »delati« pri železni blagajni, v kateri se je nahajalo 8000 K.
p Trgatev v Istri. Kringa v Istri: Trgatev je dokončana. Vino je že v sodih. Vina je več nego lani. Vino je boljše, nego lansko. Cena mu je 34 do 38 K za hektoliter. Vino je belo in črno. Letina je letos prav dobra. Vsega se je obilno pridelalo. Tako dobre letine ni bilo že več let. Bogu hvala, ki jc tako obilno zalival našo kamenito zemljo.
Štajerske novice.
š Ljutomerska okolica. Kako sc zaletava ljubljanski »Učit. Tovariš«, list svobodomiselnih kranjskih in štajerskih učiteljev, v osebe, ki ne trobijo v liberalni rog, jc dovolj znano. Če bi mi hoteli biti osebni, bi bilo treba navesti samo nekaj dejstev, pa bi se pokazalo to »napredno« učiteljstvo v pravi luči. Kralj alkohol in Venera sta bogova v gotovih krogih... Za danes pa samo vprašanje: Ali ve šolska oblast, cla sc nahaja v ljutomerskem okraju več šol, kjer učiteljska oseba ne moli več pred in po pouku s šolsko mladino, temveč stopi v učilnico šele, ko so otrcci že sami odmolili? — Stari radovednež.
š Žrtev svojega poklica. V Ptuju je zdrobila lokomotiva obe nogi pripenja-ču Brezniku. Revež je v bolnišnici v strašnih bolečinah umrl.
š Štajerski kmečki strah. Iz Voits-berga poročajo, da so v bližini trga koncem koncev domačini in tuji lovci vendarle bili tako srečni, da so videli »kmečki strah« iz obličja v obličje. Po vsem opisovanju, ki se precej strinja, je zverina menda zares — lev, če ni kaj drugega. Stvar je precej smešna! Telefonske postaje, ustanovljene v pomoč proti zverini, so začeli razpuščati.
š Pes kot rešitelj. Iz Celja poročajo, da je šel pretekli torek zlatar Pacchiaffo s svojim psom na izprehod k Savinji, Nenadoma pa je začel pes vohati, tekel je k Savinji in k svojemu gospodarju nazaj. Pacchiaffo je postal vsled tega pozoren, šel je k vodi in našel v njej nezavestno žensko. Po nekaterih poizkusih se je posrečilo spraviti jo k zavesti. Bila je neka 19letna natakarica, ki je hotela izvršiti samoumor. Prenesli so jo v bolnišnico ter bo sčasoma okrevala.
š Zaradi živčne bolezni se ie ustrelil. Iz Gradca poročajo, da se je dne 2. t. m. na Karmelitskem trgu v Gradcu z revolverjem ustrelil v sence vpoko-jeni artilerijski stotnik Rudolf Feix v starosti 56 let. Vzrok huda živčna bolezen. Svoj čas je dolgo let služboval na Reki.
š Umrl jc v Celju davkar Anton Pichl, star 52 let.
š Samomor. V noči 30. oktobra sc jc obesil v Št. Juriju ob juž. žel. višji vrtnar na deželni poljedelski šoli L. Šantelj. Rojesi jc bil 1. 1881. v Rubijah pri Gorici, ter je izvršil samomor bržkone zaradi finančnih težkoč.
Koroške novice.
k Koledarček učiteljskega doma v Celovcu za leto 1914., I. letnik, je ravnokar izšel v založbi društva »Učiteljski dom« v Celovcu. Lična knjižica prinaša naslednjo vsebino: Koledar za navadno leto 1914. Lestvica za pristojbine kolkov. Najvažnejše poštne določbe. Fr. Ks. Meško: Kako je Tonček za svojo narodnost prvič trpel. Andrej Einspicler, slovenski šolnik (s sliko). Fcrdo Plemič: Njen gozd. Kom-poljski: Ohranite otrokom ljubezen do doma in do materinega jezika. Dr. M. Potočnik: Šolstvo koroških Slovencev. Profesorju Apihu v spomin (s sliko). Ks. Meško: Sinček vdovin. Jurij Trunk: Sovražnik v nas. Pregovori iz
slovenskega Korotana. (Zapisal P. Ko-schier.) Kaj je »Učiteljsi dom« v Celovcu? Pravljica. (Zapisal P. Ko-schier.) Knjižica je okrašena z lepimi vinjetami v narodnem slogu. Društvo »Učiteljski dom«, ki je knjižico izdalo, si je stavilo za enkrat nalogo, podpirati slovenske učiteljiščnike za časa študij in vzgojiti v njih bodoče narodne prosvetitelje in bojevnike. Kolikega pomena je za Slovence narodno čuteč učitelj, zlasti na Koroškem, je vsakemu jasno. Zato toplo priporočamo novo izdani Koledarček »Učiteljskega društva«, ki po vsebini in namenu zasluži, cla si ga nabavi vsak zaveden Slovenec in Slovenka. Cena samo 70 v. (Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.)
k Zablatnik hoče posnemati Pegouda. Znani aviatik Zablatnik — Sa-blatnig si je nabavil Bleriotovo letalo, ki je popolnoma enako Pegoudovemu aparatu. Sklepajo, da hoče posnemati Pegouda v njegovih drznih evolucijah v zraku.
Zadnje vesli.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 6. novembra. V današnji seji proračunskega odseka jc poslanec Abrahamovvicz predlagal, naj bi sc šele potem, ko poslanec Steinvvendcr predloži pismeno poročilo o izseljeniški aferi prešlo v debato. Dr. Korošec jc v imenu Hrvaško-slovcnskcga kluba se odločno izjavil proti temu zavlačevanju češ, da sumničijo uradnike ministrstva in člane odseka. Treba jc tedaj sklepati. Mi hočemo tukaj jasnosti, če so čitanja opravičena ali ne. Če so očitanja upravičena, tedaj bomo stavili predloge, da dotične uradnike in poslance iz odseka takoj odstrani. Dr. Korošcu sc je v polnem obsegu pridružil dr. Okunewsky. Poslanec Abralia-mowicz je zagotavljal, cla njegov predlog zadeve noče zavleči. Nato jc bil Abrahamovviczev predlog odklonjen z vsemi glasovi proti Abralamovviczeve-mu glasu. Dr. Steinvvendcr jc nato podal svoje poročilo. Kritiziral je, da je vladi bilo treba še-lc nekega Griinhuta, da je posegla v izseljevanje vojaških zavezancev. Tako izseljevanje se je pa že davno prej vršilo. Ljudje se izseljujejo, ker doma živeti ne morejo. Ne ve, če bi bilo dobro izseljenec popolnoma doma zadržati. Prvič nc vemo ž njimi kaj početi, ker jim nimamo dati dela, drugič pa zvršujejo denarno našo bilanco, ker v tujini zasluženi denar pošljejo domov. Predlagal jc znano resolucijo, kakor jo je sklenil pododsek. Poslanec Stapinski je nato zavračal napade na svojo osebo in njegovo stranko. Ljudje se izseljujejo, ker vidijo, da ima v Ameriki navaden boljše kot pa v Galiciji kmet. Ko jc bival štiri mesece v poljskih naselbinah v Ameriki, poizkušal je ljudi pregovoriti, cla bi se vrnili domov, a zaman. Vsa uprava v Galiciji govori proti poljski žlahti. Govornik bo svoj govor nadaljeval v petek.
Dunaj, 6. novembra. V justičnem odseku je bil danes buren prizor. Soc. dem. poslanec Renner jc predlagal, naj se izreče justi&aemu ministru nezaupnico radi njegovega odloka proti neodvisnosti sodnikov. Načelnik odseka prof. Waldner je izjavil, da take in slične predloge ne da na glasovanje, ker jih zbornica odseku ni izročila. Mecl velikim hrupom je nato prof. VValdner zapustil posvetovalnico. Ker se je med tem pričela seja zbornice, odsek ni mogel zborovati dalje.
Dunaj, 6. novembra. V državnem zborus odanes nadaljevali debato o davku na žganje. Daljši govor je imel minoritetni govornik Rusin Lewycky. Ko je Lewicky končal, je pričel govoriti rusofilni Rusin Vladimir Kury-lowicz. To je bil signal za škandal. Rusinski poslanci so skočili pred Kuri-lovvicza, ki je liospitant v klubu čeških radikalccv in je dobil besedo pred Chocem ter krčali nanj: Ruski špijon! Lopov! Tak človek ne sme govoriti tu! Oklofutai ga jc treba! Češki radikalci so kričali:Prostost govora! Rusini češkim radikalcem: Kaj se vmešavate v to? Tudi mi puščamo vaše prepire pri miru! Češki radikalci: Vi nastopate proti slovanski vzajemnosti. Rusini: Na slovansko vzajemnost, ki se obrača proti nam, mi žvižgamo! Rusinski po-slancc Badzyno\vskyj je skočil tik pred Kurylovvicza, mu iztrgal rokopis govora iz rok, ga raztrgal na drobne kosce in pohodil. Sedaj so se vmešali v škandal tudi socialni demokratje. Le s težavo sc je posrečilo napraviti mir, nakar je pričel govorili laški socialni demokrat dr. Batisti.
ZAPLETEN PARLAMENTARNI POLOŽAJ.
Dunaj, 6. novembra. Poljsko-rusln-ska pogajanja sc jako počasno razvija-
jo. Ako pogajanja koncem prihodnjega tedna ne bodo imela uspeha, tedaj se govori, da bo zasedanje državnega zbora oclgodeno ali da bo celo državni zbor. razpuščen. V zvezi s tem se govori, cla bi bila ureditev jezikovnih naredb na Češkem v tem slučaju oktroirana. Težišče političnega položaja je sedaj v Lvovu, razvoj politične situacije je odvisen od napredovanja rusinsko-polj-skih pogajanj v Lvovu.
BULGARSKI CAR NA DUNAJU.
Dunaj, 6. novembra. Danes jc bulgarski car Ferdinand dalje časa konferiral z avstroogrskim zunanjim ministrom grofom Berchtoldom.
Dunaj, 6. novembra. Danes je. cesar bulgarskega cara Ferdinanda v Schon-brunnu sprejel v privatni avdijenci.
ZAPRTE POTOVALNE PISARNE.
Černovice, C. novembra. Oblast je tu vse potovalne pisarne provizorično zaprla.
SMRTNA KOSA.
Reka, 6. novembra. Tu jc nagloma umrl ravnatelj ogrskega parobroclnega društva M i 1 a n B 1 a š e v i č.
FRAN KOŠUT NA SMRTNI POSTELJI.
Budimpešta, 6. novembra. Zdravniki so Košuta, operirali. Po operaciji se jc stanje bolnikovo tako poslabšalo, da so zdravniki izgubili vse upanje. Vsak čas jc pričikovati katastrofe. Morda bo Košut še danes umrl. Ob bolnikovi postelji sedi vedno eden njegovih političnih prijateljev. Ponoči je bil pri bolniku grof Appony, katerega je zamenjal zjutraj grof Ivarolyi.
KATOLIŠKI SHOD NA OGRSKEM.
Budimpešta, 6. novembra. Od 8. do 11. novembra se vrši v Budimpešti pocl protektoratom ogrskega episltopa-ta shod ogrskih katoličanov. Med govorniki so grof J. Zichy, grof Josip Ka-rolyi, grof Apponyi, clr. Szemereszani, prof. Mihali in clr. Glattfelder.
VELESILE PRITISKAJO.
Carigrad, 6. novembra. Rueija in Frantoska sta se na prošnjo Grčije obrnile clo turške vlade js opominom, naj Turčija pri grško-turškeh pogajanjih ne nastopa preveč nestrpno in naj omogoči normalni razvoj pogajanj ter naj tako Turčija dokaže, cla je za miroljubno politiko. Francoska ne bo Turčije več fanancijelno podpirala, ako bi Turčija kazala namero, motiti mir na Balkanu.
Sofija, 6. novembra. Bulgarska vlacla jc posredovanjem francoske vlade pozvala grško, naj prenehajo nasilstva proti makedonskim Bulgarom, ker sicer bi se naraščajoče razburjenje v Bulgariji lahko izpremenilo v repre-salije proti Grkom v Bulgarij.
Atene, 6. novembra. Anglešk in ruski poslanik sta grški vladi glede dela komisije za albanske meje podala iz-jevo v zmislu Italije in Avstrije. Grška vlacla je izjavila, da bo delo komisije v vsakem oziru podpirala.
AMERIŠKA VLADA NI POSLALA MEHIKI ULTIMATA.
London, 6. novembra. Reuterjev biro poroča iz Washingtona: Državni tajnik Bryan preklicuje vest, da bi bila ameriška vlada poslala ultimatum generalu Huerti.
TVORNICA ZA ŽELEZNIŠKE VOZO-VE NA SRBSKEM.
Belgrad, 5. novembra. Nek konsor-cij industrij cev se pri srbski vladi poteguje za koncesijo, da bi ustanovil v Nišu tvornico vagonov.
ZOPET DVE ŽELEZNIŠKI NESREČI.
Bruselj, 6. novembra. Včeraj ponoči sta na železniškem križišču Clenec pri Lutichu trčila dva tovorna vlaka skupaj. Tri osebe so mrtve, več je ranjenih.
Moskva, 6. novembra. Zadnjo noč je trčil oseben vlak na železnici Moskva—Kazan s tira. 14 oseb jc mrtvah, 15 težko in več lahko ranjenih. Sunijo, cla j c bila nesreča namenoma povzročena.
V JEČI LAKOTE UMRL.
London, 6. novembra. V Knytownu na Irskem so včeraj pokopali člana načelstva irske zveze transportnih delavcev James Pyrmeja. Pri stavki v Dublinu jc bil Pyrme aretiran. V zaporu je odklanjal vsako hrano in je umrl od lakote.
UMOR IN SAMOMOR NA CESTI.
Dunaj, 6. novembra. Tu je na cesti trgovec z opeko od svoje žene ločeni Aclolf Drossler vsled ljubosumnosti ustrelil svojo prilcžnico mnogo mlajšo prodajalko Diobal, nato pa še samega sebe.
VELIK POŽAR V VOJNEM ARZE-NALU V BUKAREŠTU.
Bukarešt, G. novembra. V vojnem arzenalu jc izbruhnil velik požar, kate-
rega jc bilo mogoče pogasiti še-le po dveurnem napornem delu.
Ljubljanske novice.
lj Pozor ljubljanski volilci! — Liberalne nakane z volilnimi imeniki. Liberalcem so se jele tresti hlače pred volilci. Oglaša se jim slaba vest, ki jim pravi, cla imajo toliko grehov na sebi, da bi se nc bilo prav nič čuditi, ako bi so ljudstvo v Ljubljani končno vendarle obrnilo od njih in sc pridružilo njihovim nasprotnikom. In da preprečijo to eventualnost, so liberalni mataclorji izdali tajen ukaz na podrejene mestne organe, naj iz volilnih imenikov po možnosti izpuste kolikor mogoče veliko pristašev S. L. S. Gospodje magi-stratni nastavi j cnci so se po teh zaupnih navodilih seveda tudi ravnali in »pomotoma« izpuščali volilce, ki so na sumu, da bi bili pristaši S. L. S. Ljubljanski magistrat je dosegel s tem rekord, da je izpustil iz volilnih imeni* kov veliko število volilcev S. L. S. in tudi socialnih demokratov, do katerih vseeno nimajo popolnega zaupanja, kljub temu, da sili E. Kristan v liberalno družbo. Protiliberalne stranke so hoče oropati za več stotin glasov. Volilci, ki so biii leta in leta že v imeniku so Izpuščeni, da ne govorimo o onih, ki bi s svojim 24. letom morali dobiti volilno pravico v splošnem razredu. Na magistratu se na pritožbe izgovarjajo: »Smo prehitro delali...« Obračamo se do naših somišljenikov v Ljubljani ter jih pozivamo, naj posvečajo največjo pozrnost volilnim imenikom in naj skr-be za tos da bodo v te volilne imenike pravočasno vreklamirali vse naše volilce! Napišite si znane Vam voliice in pojdite takoj pogledat v imenik na ma« gistrat, ako so v imeniku!
lj Za nepravilno razdelitev Fabjan-čičeve ustanove je odgovoren župan dr. Tavčar. I ravi, stari, bolelini ljubljanski reveži morajo po določilih ustanove dobili, kar jim gre. Na to bo treba gledati in župan-psovkar bo moral hočešnočeš odpreti svoj mošnji-ček. Njegova dolžnost bi bila pravočasno paziti na to, da se ustanova pravilno razdeli. Mi zahtevamo: denar naj dobe samo tisti, katerim je po besedilu ustanove namenjen!
lj Ljubljanska plinarna. Občinski svetnik dr. Ivan Zajec jc meseca ju« nija v ljubljanskem občinskem svetu
vložil naslednji samostalni predlog:
Ljubljanska občina je svoj čas na kupila od nekaterih bivših delničarjev ljubljanske plinarne okroglo 300 delnic, in sicer je plačala za vsako delnico 1200 K, kakor se je javnosti opeto-vano trdilo, ne da bi bila kdaj ta trditev oficijelno ovržena. Ljubljanska občina ima tedaj v podjetju plinarne naloženih svojih denarjev okroglo 360.000 kron in je vsled tega gospodar in odločujoč faktor uprave le te plinarne. Jasno je tedaj, da ima občinski svet pravico in dolžnost izvrševati nad upravo tega denarja kontrolo, kakor tudi nadzorovati upravo plinarne same, kakor to veleva in zahteva javen interes. Ljubljanski občinski svet ima tedaj pravico ingerence na notranjo upravo plinarne, kakor ima zlasti tudi interes na tem, da se neprimerno visoke cene plina primerno regulirajo. Doslej pa občinski svet še ni imel prilike slišati poročila ljubljanske plinarne in označiti svoje stališče napram tej upravi. Zato predlagam: 1. Gosp. županu se naroča, da 'blagovoli predložiti občinskemu svetu čimpreje, vsekakor pa do konca leta 1913. vsa letna poročila ljubljanske plinarne za vsa ona leta, odkar je mestna občina postala po-sestnica večirne delnic te plinarne. 2. Dalje blagovoli gospod župan poskrbeti, cla se ocl leta 1914. dalje predlaga letna bilanca plinarne občinskemu svetu. Dalje je občinskemu svetu dati priliko, da določi zastopnike upravnemu in nadzorovalnemu odboru ljubljanske plinarne. 3. Gosp. županu se nadalje naroča, da poda občinskemu svetu poročilo v uradništvu in uslužbencih, o plačah uradništva in uslužbencev, dalje o stanju plinarne ter o konsumu iti ceni plina. 4. Gosp. župan naj dalje študira in poroča občinskemu svetu, ako je mogoče doseči znižanje cen plina, ker je notorično resnica, cla trpe konsumenti plina vsled neprimerno visokih cen plina ravnotako, kakor trpe odjemalci elektrike vsled neprimerno visokih cen električnega toka.« Do danes župan ljubljanski ni odgovoril in ta samostalni predlog še ni prišel v razpravo, kljub temu, da se jo volil v to svrho odsek treh članov. Kje tedaj tiči vzrok? Ali se mar bojite javnosti?! Plin in elektrika ne smeta biti privilegij premožnejših slojev. Ali pa more sedanja plinarna in pa elektrarna zadostovati širšim masam? Ni-
kakor ne! Drugod rabijo plin za kurjavo, ker si s tem velikansko prihranijo na kurivu in strežbi. Če pomislimo, da imamo danes stanovanja v III. ali IV. nadstropju, kaka olajšava za clotične stranke, če bi jim bilo mogoče rabiti plin, kakor v drugih mcstili, za nizko ceno! Sedanja podrtija pa komaj zadostuje za razsvetljavo, kaj še v druge namene. Seveda 1200 K za delnico plačati, in za to dobiti staro podrtijo, to je umno gospodarstvo! Ali so se smejali dotični delničarji, kako umne gospodarje imamo v Ljubljani na rotov-žu! Če si niso kaj drugega mislili. Isto je z elektrarno. Danes se more iti čez stavljene meje, in pod takimi pogoji naj bi elektrarna zadostovala še za naprej, ko je komaj otl časa zgradbe preteklo 15 let. — Upamo, da vse zadeve in tako tudi to končno vendar enkrat pojasni na deželni odbor kranjski vložena pritožba kluba občinskih svetnikov S. L. S.
lj Kurzi S. K. S. Z. Jutri v petek ob 6. uri zvečer se prične pouk italijanščine in pouk nemščine (II. tečaj). Lokal: Slovenska trgovska šola, kongresni trg.
lj III. gostovanje hrvatske opere
se vrši dne 17. in 18. t. m. ter se uprizorita zopet dve različni operi in sicer velika junaška opera »Z r i n j s k i« Ivana pl. Zajca in opera »Un ballo in mas cher a« Giuseppe Verdija. — Oceno o včerajšnji predstavi priobčimo jutri.
lj »Mati skrb« v Ljudskem domu. Na praznik Vseh svetnikov je Šentpc-tersko prosvetno društvo vprizorilo v Ljudskem domu igro: »Mati skrb«. Iera nam kaže, trud in skrbi za vsakdanji kruh, v družini revnega a neustrašenega in poštenega rokodelca. Neustra-šenost. in zaupanje napravi jata poštenega rokodelca gledalcu zelo simpatičnega. In res je žel simpatije v polni meri g. Peterlin, ki je nam predstavljal tega rokodelca. Igra imamed tretjim in četrtim dejanjem nekoliko hiter, nepričakovan in neutemeljen prehod, kar napravlja gledalcu vtis neverjetnosti, ali vsaj prenagljenosti. Igra sama je bila prav dobro igrana, lc semintja bi bilo želeti nekoliko bolj glasnega govorjenja, da bi posamezni efekti prišli bolj do veljave. Posebej moramo omeniti g. Poženela, ki je prav naravno in dobro predstavljal bolnega in umirajočega starca. Prav ljubek prizor seje nudil gledalcem, ko so nastopili otroci, zaradi neprisiljenega, res preprostega, otroškega vedenja. Polna dvorana ie pričala, da se občinstvo zanima in zna ceniti trud in delovanje neumornega društva.
Ij Gostovanje gdč. Bogumile Vil-harjeve. Vnukinja slovenskega pesnika in hči slovenskega skladatelja nastopi jutri na slovenskem odm v
glavni ženski ulogi moderne drame slovenskega dramatika prof. Antona Funtka. Gclč. Bogumila. V i 1 h a r j e v a je še mlada igralka, ki se je v prvi mladosti bavila s petjem ter je hotela postati operna pevka; toda posvetila sc je dramski umetnosti in je že nekaj let članica kr. zemalj. hrvatskega kazali-šta v Zagrebu. Da se omogoči predstava Funtkove »Tekme«, jo ^je prepustila našemu gledališču zagrebška inten-danca. Gclč. Vilharjeva igra svojo ulo-go namreč v slovenskem jeziku, saj jo rodom Slovenka. Funtkova drama »Tekma« predstavlja večno borbo med preteklostjo in bodočnostjo, med starim in novim, med idealom očetov in sinov. Že Ibsen je v »Solnesu« in »Zvezi mladine« obdelal to idejo; v prvi borči za umetniška, v drugi za političnosocialna vprašanja in načela. Evolucija je vedno v spremstvu z revolucijo, napredovanje se more vršiti samo z žrtvami. Stari se umikajo mladim, ki nadaljujejo tam, kjer so stari prenehali. Nerazumevanje duha časa in nasprotovanje teženju po višjem, novem, popolnejšem povzroča v »Tekmi« konflikt, ki se zaključi z žrtvo. 7 rdoglavega konservativca, ki zameta mlado umetnost, predstavlja gospod režiser Borštnik. Velik umetnik je stari akademik in njegovi uspehi so zapisani v knjigi zgodovine. Toda njegov genij al ni učenec gre v svet, vidi nove mojstre ter se vrne še sam mojster, a z novimi načeli, ki so idealu bivšega učitelja le navidez nasprotni, v istim pa nadaljevanje, popolnitev. Učenca mojstra igra g. Skrbinšek. Zvezo med starim in novim pa predstavlja profesorjeva hčerka, ki razume in visoko čisla svojega očeta in njegovo umet-
nost, a razume in ljubi tudi učenca in njegovo novo umetniško strujo. To hčerko Stano igra gdč. Vilharjeva ve-lcsimpatično. Tovariš njenega očeta, stari kipar Grušč je filozof, ki zna o pravem času resignirati ter se rad umakne novim silam, ko je sam že dovršil vse, kar je mogel in znal. Grušča igra g. Danilo prav dobro. Glavno ulogo predstavlja seveda g. Borštnik: nesrečnega starega umetnika, ki ne more preboleti, da bi bil drugi in ne več prvi. Ta značaj profesarja Lesovina nikakor ni patološki, nego naraven človek, ki lc polagoma propada po lastni krivdi.. Ubija ga trmasta domišljavost in konservativna neizprosnost, ki no priznava kompromisov. Drama »Tekma je eno izmed najlepših del mlade slovenske dramatične literature. Baš letos izide ta drama med knjigami »Slovenske Matice«. Avtor ni bistveno v »Tekmi« ničesar izpromenil, samo nekaj stilističnih stvari jc pre-drugačil in dodal oziroma izpustil nekatere stavke. Drama je enono delo, ki zastopa lepo, moralno, obenem moderno načelo napredka in razvoja. Igralo se je z najhepšim uspehom že v Ljubljani, Trstu in Zagrebu. Gosp. Borštnik in gdč. Vilharjeva nam gotovo podasta resnično umetniški užitek, ki bo na čast slovenskemu gledališču. Jutri napolnimo prostore slovenskega gledališča, da tako pokažemo, da nam je resno za obstoj slovenske drame!
lj Za mestni ubožni zaklad sta darovala brata Bobert in Feliks Mosko-vič, trgovca v Ljubljani, znesek 200 IC, ker sta postala avstrijska državljana in ljubljanska domačina.
lj Semenj, Na včerajšnji semenj so prignali 1043 glav, in sicer 374 konj, 432 volov, 188 krav, 57 telet in 1 prašiča.
lj Nevaren tat aretovan. Slaboglas-ni Franc Kržmanc, katerega že sodišče in policija prav dobro poznata, in ima tudi za mesto in cel policijski okoliš prepovedan povratek, se je že precej časa potepal okoli in se izogibal svojega kraja Gline, odkoder je češče smuknil tudi v Ljubljano. Sedaj je nazadnje lavoliral po Trstu, kjer se mu je zopet zljubilo po Glincah in Viču, kamor je pred kratkim prišel. Včeraj ga je pa roka pravice zasačila in moral jc v zapor. Kržmanc je bil zaradi tatvine, goljufijo in rcverzijc že često predkaz-novan.
lj Aretiran Tržačan. Včeraj se jc na živinskem trgu pojavil nek Tržačan, ki je prodajal brezvrednostne priveske za srebrne. Ker pa za to ni imel nobenega dovolila, ga je policija areto-vala.
lj Nesreča. Ko je včeraj kovaški mojster na Lepi poti št. 1 Josip Kun-'stler podkoval onja, ga je ta udaril in znatno poškodoval na levi nogi.
lj V »brezalkoholni gostilni« v »Unionu« je pred par tedni neka oseba pozabila tri kose dekliške obleke. Če jih želi nazaj, naj jih pride tjekaj iskat.
!j Iz ljubljanskih trgovskih krogov nam piše nekdo: Te dni sem dobil od tukajšnjega sodišča nemški dopis z nemškim naslovom. Ker se spominjam, da je Vaš list nedavno tega odločno nastopil proti takemu izzivanju slovenske potrpežljivosti in žalitvi naše narodne zavesti, a izvestni uradniki onega opomina niso vzeli na znanje, sem nemški dopis s primerno opazko kar zavrnil. Opomba uredništva: Prav ste storili. Vsak naj zavrne nemške odloke, pa bo še najbolj pomagalo, Dotični gospodje, ki nam vsiljujejo svojo blaženo nemščino, bodo kmalu uvideli, da središče Slovenije, Ljubljana, ne leži na pruskih tleh.
lj »In hoc signo vinces!« (V tem znamenju boš zmagal!),je senzacijski zgodovinski film, ki se bo predvajal od 7. novembra dalje v kinematografu »Ideal«, kot jc razvidno iz današnjega inserata. Silna je vsebina tega filma, boj krščanstva proti poganstvu. Ta snov se vije s čudovitimi prizori po celem filmu. Na eni strani je propalost, krutost in ščuvanje napram kristjanom, na drugi strani trdno prepričanje v Boga in neomahljivo vztrajanje v sv. veri. Pretresljivi so prizori trpinčenja kristjanov. — Vsi ti in drugi prijori, kakor izpreobuiitev cesarja Konstantina h krščanstvu, prehod njegovih bojevnikov čez Alpe in konečna zmaga nad krutm Maksencijem so prizori, ki se jih ne da popisati. Podjetje »Ideal« se ni strašilo stroškov, da si zasigura to velikansko delo, vrhutega je preskrbelo za udobno dovost, da bodo pri tej sliki tucli slovenski napisi. Ker je slika
jako podučljiva, sc priporoča tudi šolski mladini. Predvajala se bo od petka 7. novembra do četrtka 13. novembra.
lj Nov odvetnik. Gospod clr. Josip A ž m a n otvori svojo odvetniško pisarno na Dunajski ccsti.
lj Članice II, Mar. kongregacije pri ur-šulinkah v Ljubljani, ki bivajo izven Ljubljane, naj nam takoj javijo svoj naslov. Drugače se ne oziramo nanje pri sestavi imenika. — Iv. Tomazič, katehet in voditelj.
lj Ruski kružok naznanja, cla prične zopet z rednim poukom ter vabi vse one, ki se zele učiti ruščino, cla se udeleže setanka v petek dne 7. novembra ob 7. uri zvečer v mali dvorani »Mestnega doma«. Tisti, ki imajo izposojene učne knjige, in jih ne potrebujejo več, se prosijo, da jih prineso nazaj.	Oclbor.
Kvarljivosti ribjega olja so odstranjene s	emulzijo
Navadno ribje olje, dasi tako koristno krepilno sredstvo, povzroči mnogo neprijetnosti, vsled katerih se mora njegova vpo-raba opustiti. Odrasli kakor otroci nimajo večkrat samo opravičene mržnjo do ribjega olja, ampak ga ne morejo vslecl težke prebavljivosti tudi prenesti. Čisto drugače je to pri Scottovi emulziji ribjega olja, ki ni nič drugega kot na okusen in lahko prebavljiv način prirejeno ribje olje.	1
Pri prehladih, pri oslabelosti, otežko-čenem prldobovonju zob, pri slabi tvorb; kosti pri otroklh, pri slabem toku in pri
enakem jo Scottova emulzija, ki Reje v desetletjih dobro obnesla, izvrstno sredstvo.
Cena originalni steklenici K 2 30. Dobi so v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah na Scott & Hoivtto, G. m. b. II., Dunaj VU. in so sklicuje na ta časopis, dostavi so mu ena pošiljatev potom lekarna za poskušnjo.
Stecken^_____
lllijiiio mlečno milo
Kurzne cene
dne 5. novembra 1913.
i9 slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanje kože in lepote. Vsakidan priznalnice.
Dobi se povsod a 80 vin a r j ev.
■ nege tbssEie
Tržne cene«,
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 6. novembra 1913.
Pšenica za oktober 1914 . . .	li-22
Bž za oktober 1914.....8"84
Oves za oktober 1914 ....	7*20
Koruza za maj 1914.....624
Sanatorium Emona" LJ?tiani',
Komenskega ulica4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in Sef-zdravnlk: Dr. Fr. Derganc, primat I. kir. odi. dež. boln.
Na prostovoljni javni dražbi se dne 9. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne proda
hiša z vrtom
in 2 parcelama gozda v Bistrici št. 21 pri Tržiču.
Dražba se vrši na licu mesta pred hišo. 3404
Državne rente.
4 »/o konv. dav. pr. kron. renta (maj—nov.) 4°/0 konv. dav. pr. kron. renta (jati.—jul.) 4"2°(o avstr. velj. papir, renta (.febr,— avg.) 4"2% avstr. velj. srebr. renta (april—okt.) 4 o/o avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 4°/o avstr. kronska renta (marec—sept.) 4 o/o av. kron. renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4 »/o ogr. renta v zlatu..........
4% ogr. renta v kronali iz 1.1910. . . 4 '/2% ogT. renta v kronali iz 1.1913. .
Druge javne zadolžnice.
4 % kranjsko deželno posojilo iz 1.1SS8. 4 V'.°/o kranjsko dež. melior. pos. iz 1.1911.
4'/2% kranjske deželne banke.....
4°/0 bosansko deželno posojilo.....
4 % obveznice Rudolf, železnice .... 4 o/o obveznice železu. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj. železnic.....
Srečke.
4o/„ drž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 4 o/o drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v! 5% don. uravn. pos. iz 1.1870. po 100gld. '■jo/o avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. . 3o/o avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz 1. 1886. po 5 gld.
Ljubljanske srečke po 20 gld.......
Rudeči Križ avstr. iz 1. 1882. po 10 gld, Rudeči križ ogr. iz I. 1882. po 5 gld. Rudeči križ ital. iz 1. 1S85. po 25 lir . .
Josziv-srečke iz 1.1888...........
Turške srečke............. .
Srbske drž. tob, srečke iz 1.1888.. . , !
Akcije.
Avstr. kreditni zavod...........
Avstro-ogrska banka ...........
Ang o-avstrijska banka..........
Dunajsko bančno društvo........
Jadranska banka ..............
Ljubljanska kreditna banka.......
Union banka...............
Živnostenska banka..........] .
Avstrijski Lloyd..............
Državna železnica.............
Južna železnica..............
Alpine...................
Škoda ..................
Valute.
20 frankov 20 mark . Sterling . . Rubelj . .
K	h
SO	80
HO	80
83	85
84	—
103	80
81	30
80	80
!)8	45
80	20
88	70
02 (VI	50
JO 80	_ 40
80	45
01	75
1010	
440	_
004	_
352	
207	50
280	50
24(5	
25	50
04	50
52	25
31	
44	75
15	_
223	75
20	25
(520	
	_
334	60
500	50
418	_
300	_
688	25
203	__
000	_
685	75
103	95
780	25
	50
19 08
23	| 58
24	10 254 -
Vsa tozadevna pojasnila se dobe tudi v podružnici c. kr. priv. avs.r. kredit, zavoda v Ljubljani.
obstejoče iz ene sobe, kuhinje, drvarnice. kleti in vrta za februarjev termin na Tržaški cesti št. 41.	3395
Proda se več lepih
3413
kostanjev
za presaditev, v restavracijskem vrtu
v Rožni dolini. Prodajo se zaradi preblizu stoječega poslopja po ugodni ceni.
. Zanesljivega treznega in izurjenega
k Lanzovi lokomobili Josipdolske parne žage, se sprejme s 1. dec. 1913.
Skušnje za kurjača in strojnika so pogoj za sprejem. Ponudbe s prepisi spričeval, katerih se ne vrne, s popolnim opisom dosedanjega službovanja je vposlati upravi graščino Josipdol, pošta Ribnica, Štajersko.	3412
Št. 9490/V. u.
zglas
Mladeniči, ki so rojeni leta 1895,, stopijo s 1. januarjem 1914 v črno-vojno dolžnost.
Zaradi zabeležbe se je vsem leta 1895. v Ljubljani rojenim mladeničem nfladenfčem prist0jn0st in pa zunaj LjublJane rojenim, v Ljubljano pristoinim
do 1. decembra 1.1.
zglasiti v mestnem vojaškem uradu, v .,Mestnem domu" I. nadstropje prinest/^seboj ° domovinstvu (dom°vnico, delavsko ali poselsko knjižico) je
Bolne, odsotne in zadržane mladeniče morejo zglasiti sorodniki
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 1. novembra 1913.
V tem znamenju bode§ zmagal 1 llftUn| Ta slika ima tudi slovenske napise. MUlIl!
Predvajanje te velikanske zgodovinske zgodbe
od petka 7. do četrtka 13. novembra.
Velikanski cirkuški prizori. Izpreobrnitev h krščanstvu. Trpinčenje kristjanov Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bitka pri Laks^Hubra Kn se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin i
Šolski mladini priporočljivo.	3222
3415
Predstavo traja 2 uri. Vsak dan od 1-3,3-5 5_7,7_i),9_n.
FetiMil v nedeljo tudi ob 10 "/2 zjutraj, m j • v 11115 8 c°ne= K t 00, l-QQ, 1-30, _.0o. f (gf|| I
PRVOVRSTNI PRIPOVEDNI SPISI.
Finžgar: Poti svobodnim soln-
cem. Povest davnih dedov. Prva knjiga 3 K, vez. 4 K; druga knjiga 3 K 80 h, vez. 4 K 80 lt. — To je po soglasni sodbi strokovnjakov največje in najlepše slovensko leposlovno delo, ki bo tudi pri tujih narodih vzbudilo občo pozornost.
II a g g a r d: Dekle z biseri. Povest iz Neronove dobe. 2 lv 20 h, vez. 3 K 20 h. Roža sveta. Povest iz dobe tretje križarske vojske. 2 K 80 h, vez. 3 K 90 h. Salomonovi rudniki. Afrikanska povest. 1 K 60 h, vez. 2 K 40 h. — Navedene tri povesti so tako mične in v njih je toliko lepote, da si bo vsak, kdor si bo kupil in prebral eno, takoj nabavil tudi drugi dve.
Sienkiewicz: Skozi pustinje
in puščavo. Roman iz Mahdijevih časov. 2 K 80 h, vez. 3 K 90. — Slavnoznani poljski pisatelj nas v tem prekrasnem romanu uči spoznavati divjo Afriko in njene šc divjejše prebivalce.
Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema (Lucij Flav). Zgodovinski roman. Dva dela 3 K 80 h, vez. 5 K 40 h. — Ta prekrasna povest se vrši le nekaj let po Kristusovi smrti in se konča z razdejanjem jeruzalemskega templja.
Krmar Milanovič. Povest 1 K 40 h, vez. 2 K 20 h. — Kdor hoče spoznati morje in njegove strahote, naj bere to povest, ki pretresljivo slika blodnje ubogega mornarja, ki se je edini otcl iz potapljajoče ladje.
Po pošti stane vsaka knjiga 20 h
več.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI.
Avtomatična post!
Za podgane K 4-—, za miši K 2-40, ujame brez nadzorstva do 50 komadov v eni noči. Past za ščurke edina te vrste, na katero se ujame na tisoče ščurkov v eni noči, ii K 2-40. Povsod najboljši uspeh. Pošilja po povzetju Franc Humann, Dunaj, 2. Bozlrk, Aloisgassa 3/24. Mnogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji se svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23.446.
f ozor gostilničarji 1
Zajamčeno pristno
belo In črno. staro in novo
dobite po 36—42 K franko Sv. Peter v Sumi, če pošljete sode
Gospodarskemu društvu v Baderni pri Pazina (Istra).
3399
2 ali 3 elegantne,
velike sobe
brez kuhinje, sredi mesta, primerne tudi za pisarno, se takoj oddajo. Naslov pove uprava Slovenca pod ,štev. 3369«.
gn...........................vffi?
i............................□□
: □
g 1 priporoča vsem Ljubljančanom in gostom z dežele
najboljši zajtrk
d: O :
□ i
81 □□
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
kakor priznano dobro belo kavo. čokolado, ka-kao, čaj, fine likerje in najfinejše pecivo, 3319
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom
.'S dni brez bolečiu ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zllo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	336
Krčili, KascDflii (Kflssaj l, sa:'.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, dim itd./
Tovarne za HsbestskrilJ.Zenit'
družba z omejeno zavezo Mor. 2umberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krovski matenjal.
Zastopnik: Zajec & Horn, Ljubljana.
Dunajska cesta 73. 249
Odda se ml
na Poljanski cesti It. e?
(bivša Klincfabrka.) Več pove Adolf Hauptmann, Ljubljana Sv. Petra cesta.
Konfekcija \
za moške, ženske in otroke v veliki izbiri po zanesljivih stalnih cenah v podružnici tvrdke R, M i k 1 a u c
(Medena ulica).
Poseben oddelek I. nadstropje Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 2622
Št. 1296/pr.
3409
Razpis sekundarske službe,
V deželni bolnici v Ljubljani sta popolniti dve mesti sekundarjev.
Službena doba sekundarija v deželni bolnici traja dve leti, lahko pa se podaljša za eno ali dve leti, če sekundarij za to prosi.
Adjutum, ki ga dobiva sekundarij, odmerjen je v prvem službenem letu z 2000 K, v drugem letu z 2400 K in od tretjega leta dalje z 2800 K. Poleg adjuta ima sekundarij prosto stanovanje v deželni bolnici.
Sekundarij ne sme biti oženjen in tudi ne sme izvrševati zunanje zdravniške prakse.
Prosilci za razpisane službe naj predlože svoje s krstnim listom, z dokazili o usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje
cLo 26. novembra 1913
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 4. novembra 1913.
A. KUNC
Ljubljana,
Dvorni trg št. 3.
2707

0
6t®


d6

dc
V6'

Najnižje, stalne cene! Ceniki na razpolago.
Iz probkovlne za steklenice in so de v vseh velikostih in kakovostih za vinolržce, pivovarne, založnike piva, Izdelovalce likerjev, lekar. narje, drogiste, mineralne vrelce in špcc. trgovine izdeluje tvrdka
Jel^čiii & Ho., Ljubljana.
Edino domače podjetje te stroke na jugu monarhije. — Električni obrat. — Direktni uvoz probkovlne iz Španije tn Portugalske. — Zahtevajte cenik in vzorce! — Zaloga raznovrstnih stanjolovih kapsljev za steklenice.	3196 12—1
XHK
bc|x
Mi x
x|x x|x
Moderna
damska konfekcija
kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhna krila v krasni izbiri po zelo solidnih cenah v modni in športni trgovini
P. Magdk, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
3031
Št. 8990/V. z.
Poziv
3298
nabornikom k zglasifva.
Mestni magistrat glede rednega nabora leta 1914 razglaša:
1.	Vsem v Ljubljani stanujočim leta 1891, 1892 in 1893 rojenim mladeničem, ne glede na njih rojstni ali pristojni kraj, se je osebno zglasiti
tekom meseca novembra 1913
v mestnem vojaškem uradu, v Mestnem domu, I. nadstropje
k zabeležbi.
2.	Nabornikom, ki niso pristojni v Ljubljano, je prinesti s seboj izkazila o rojstvu in pristojnosti (rojstni in domovinski list).
3.	Začasno odsotne ali bolne nabornike smejo zglasiti starši, varuhi ali pooblaščenci.
4.	Nabornikom, ki hočejo uveljaviti eno ali drugo v §§ 29 (duhovni in kandidatje duhovskega stanu), 30 (posestniki podedovanih kmetij), 31 vzdrževalci rodbin) in 82 (učitelji in učiteljski kandidatje v nadomestni rezervi), dalje v § 20 (osiguranje le dveletne aktivne službe) v. z. navedenih olajšav, je opremljene prošnje od meseca januarja 1914 dalje do glavnega nabora vlagati pri pristojni politični oblasti, ali pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji (§ 45),
5.	Za slučaj, da je pravica do olajšave po §§ 30 in 31 v. z. obstajala že pred nastopom aktivne službe, pa se do nastopa aktivne službe ni uveljavila, ne da bi se zamuda zadostno opravičila, stopi pravica do uvrstitve v nadomestno rezervo šele ob splošni izmeni moštva v veljavo.
0. Opremljene prošnje za nabor izven pristojnega nabornega okraja je vsekako vlagati o priliki zglasitve in obenem se lahko dokaže in uveljavi pravica do ene ali druge v §§ 29, 30, 31 in 82, dalje v § 20 v. z. navedene olajšave (§ 30).
7.	Določila pod 4, 5 in 6 veljajo tudi za olajšila po § 82 v. z. za tam določeno prehodno dobo.
8.	Opremljene prošnje za priznanje olajšave po § 32 v. z. (priznanje olajšila vzdrževalcem rodbin in kmetovalcem, ako nimajo polne postavne pravice po § 30 in 31 v. z.) je od meseca januarja 1914 dalje pa do nastopa aktivne službe vlagati pri pristojni politični oblasti. Za slučaj, da je pravica do olajšavo obstajala že pred nastopom aktivne službe, pa se do nastopa aktivne službe ni uveljavila, ne da bi se zamuda zadostno opravičila, stopi pravica do uvrstitve v nadomestno rezervo šele ob splošni izmeni moštva v veljavo.
9.	Kdor prezre dolžnost zglasitve ali sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati s tem, da ni vedel za ta poziv ali dolžnosti ki izvirajo iz vojnega zakona.
10.	Nabornik, ki opusti zglasitev, ne da bi ga ovirala kaka nepremagljiva ovira, se kaznuje zaradi prestopka z denarno globo do 200 K, odnosno s temu primernim zaporom.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 7. oktobra 1913.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.