Štev. 44. PoStnina platana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 30. oktobra 1924. Leto III. ^■ja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna itevilka * Inserati, reklamacije in naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna*, Kolportafn! stane Din. !•—. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1. ===== V ===== oddelek, vhod • Poljanskega nasipa 2^ Rokopisi se ne vračajo. ===== N A» za en mesec Din. 4*—, za četrt leta Din. 12*—, za pol leta Din. 24*— + Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Inserati se zaračunajo po dogovoru Poglejmo 1924 let nazaj. . Da je današnji družabni red krivičen, tega menda ' treba še posebej povdarjati. Treba se je samo vpra-a'ti. Kdo in kaj je temu krivo? čemu toliko krivic, če-toliko revščine? Saj je vendar neizmerno bogastva a zemlj! Ti, ki to bogastvo posedajo pa tudi ne bodo ečno živeli. Zatoraj tudi oni in njih družine ne potre-“feio nič več, kot delavec in njegova družina namreč, da se do smrti pošteno prežive. Čemu vendar potem toliko boja za obstanek one-p ki nič nima ter je popolnoma brez vsakega zasluž-.,a? Čemu toraj toliko kopičenja premoženja nekaterih Čemu boj med uslužbencem in delodajalcem? Če-7^ boj med pravico in krivico? Kdo je vsega tega kriv? *' delavno ljudstvo, ki trpi in dela ter se še vedno več I niega zahteva, ali tisti, ki morajo stradati in brez de-a Dostopati ter si marsikdo vsled krivičnih in nevzdrž-Jj’ razmer vzame življenje, ali tisti, katerih pohlepnost Premoženju ne pozna nobene meje? Na eni strani izk frp'jenie’ revščina, na drugi strani izmozgavanje, *ori§čanje, bogastvo in krivično izrabljanje moči. Kaj ® temu krivo se vprašamo še enkrat? Vsak pošten kri-lan bi dejal, — lakomnost. Da se pa ta hudobija od-ravi, naj se vsakdo ozre za 1924 let nazaj! V tistih časih je živela v nazareški hišici najpleme-'tejša družina na tem svetu. Gospodar v tej' hišici je bil *|r'I>rost tesar. Njegova žena iz kraljevega Davidovega Mu Dev. Marija je predla. Med to priprosto družino 7 ie rodil, živel in stanoval kralj vseh kraljev, kralj *bes jn 2emije> ja kra]j ni živel v razkošno opremije-. h Palačah, ni imel na tej zemlji nikakega bogastva. Ni “»el toliko, kamor bi svojo glavo položil. Ko je dora-e -se je podal bos med priprosto ljudstvo, katerega je ijp tolažil, mu pomagal, ga nosičeval ter ob priliki de-»Lažje bi šla kamela skozi šivankina ušesa, kot ^Satin v nebesa.« t Kako pa današnji svet? Grabi, kopiči premoženje £ zatiraj tistega, ki dela, in tistega, ki hoče delati za lj *?Vn° ljudstvo. Zato je treba: ne samo delavnemu ^stvu, ampak tudi tistim, ki od dela svojih uslužben-v kopičijo premoženje, da kralja vseh kraljev posne-pa bode takoj in najbolj pravično in pošteno soci-m vprašanje rešeno —. A. B. Utrinki. olj Med gospodarskimi noticami v »Slovencu« od 21. ^tobra t. 1. smo čitali o zvišanju cen gornješlezkemu emogu. Notica se glasi dobesedno’: liesi *^ara koliko so se zaradi poviška delavskih plač cene 8(vm°gu povišale. Objavilo se pa ni, koliko je delav-v v° od tega poviška v resnici prejelo in koliko je šlo *ePe Podjetnikov. Dre Da se razumemo, dodamo še sledeče: večkrat od I D« rata sem so »Narod«, »Jutro« kakor tudi »Slove- I Priobčevali neresnične podatke o povišanju želez-tJ^ih plač, kar je imelo za posledico, da so se vsled a cene vseh življenjskih potrebščin znatno povirne ?ov^a delavskih plač pri železnici pa n. pr. še JejJl X 'st> številki »Slovenca« razpravlja F. K. o na-1q vinarstvu. Opisuje namreč, kako pereče je posta-Vj. ^adnjem času vinsko vprašanje v naši državi. Pra-ltya •oštevajoč pred vsem večino našega vinogradniki ’ to je našega malega vinogradnika — producenta, Do največjo vnemo in zanimanjem obdeluje, sicer še 4e^ v°je svoj vinograd, ne oziraje se mnogo na napredlo ^dernega vinogradništva, je glavna naša bodoča Hit; ku, ki drugače nima nikakih dohodkov, da se kj treba prihiteti na pomoč. Tudi mnogi delavci. Ha j vinorodnih krajih obdelujejo vinograde, pridejo Se j . način do zaslužka. Nekaj druzega pa je, s čimer k\\?'a,Vstvo. ne stklada. Iz delavskih vrst bi radi vpra- I nje 'ste ljudi, ki delavstvu očitajo, da podpira poviša-inig samo pijančevanje delavstva, kakšen namen | m°«radništvo in čemu je pridelek vina namenjen, j Da se bomo razumeli, — podajamo sledeče v pojasnilo: V mesecu januarju ali februarju t. I. je bila v našem listu »Pravica« od delavstvu ne preveč naklonjene strani podana v objavo statistika, v kateri se je dokazovalo, koliko alkoholnih pijač se prideluje v naši državi. Res ogromna količina! Bil je pa zraven tudi komentar, v katerem se je delavstvu očitalo, kakor da je ono tisto, ki je vso to pijačo povžilo. Očitalo se je nadalje delavstvu pijančevanje ter število plavih dni, ki so vsled pijančevanja v službah nastala. Z ozirom na to, da se mali vinogradniki, ki nimajo drugih dohodkov, in pa z ozirom na delavstvo, ki vinograde obdeluje, da se s tem preživi, bi iz delavskih vrst želi, da se produkcija vinogradništva čim bolj okrepi. Da se pa očitanje pijančevanja slabo plačanemu- delavstvu čim bolj omeji bi želeli, da se trta poseka., tovarne za pivo in žganje podero ter se izkoriščanju delovnega ljudstva na ta način naredi konec. Prepotrebnemu društvu treznosti bo tako ne ' samo med delavnim ljudstvom, ampak med vsemi stanovi obstoj zagotovljen. A. B. Strokovna zveza. Tovarniški delavci. Jesenice. Obratni zaupniški zbor pri K. 1. D. iz vseh treh tovarn je pretresal predlog o upostavitvi zoboteh-ničnega zdravljenja za svojce in delovne osebe. Vsi so bili mnenja, da bi to bilo koristno. Mi kršč. socialisti smo se ravnali po reku dr. Kreka: »čim bolj služi kaka stvar splošnosti, tem bližje je Bogu, ki ohranja vesoljstvo.« Ker denarni prispevki niso posebno veliki, zato je odbor S. Z. T. D. in klub naših obratnih zaupnikov nastopil za akcijo. Ali v širših masah zveni ta predlog čisto drugače. Intriganti in kričači so pridno na delu, da skušajo' onemogočiti to akcijo. Tudi od naših strani se slišijo trpke besede na naslov naših odbornikov in obratnih zaupnikov. Mi pa pravimo, da za stvar, ki je v prid splošnosti, bomo šli tudi preko teh kričačev, ki so* še včeraj tulili v Jeramov rog, jutri pa bodo' v kaki »Neodvisni« in moramo povedati resnici na ljubo, da taki kričači niso stalni, ne na eni in ne na drugi strani in da tudi s tem računamo. Tisti, ki so še pred nedavnim pomagali metati naše ljudi na cesto radi kršč. soc. prepričanja, pa si naj zapomnijo, da se take stvari obravnavajo' na članskih sestankih in shodih, nikakor pa ne. po tovarni in po raznih beznicah in da se bo naš zaupniški odbor ravnal tako, kot mu bo naročalo' delavstvo, ki se naših sestankov udeležuje in ki naše delo od blizu opazuje, ki ga ima pravico kontrolirati tam, kjer je mesto za to. če je predlog dober in kontrola možna do zadnjega vinarja in če upamo reči, da nismo egoisti, moramo biti toliko pošteni, da takm stvarem ne bomo delali ovire, če pa bomo videli v vsem le samo svoj »jaz« in »kaj me brigajo drugi«, potem ne gledamo daleč čez plot in o skupnosti ne sanjajmo potem, ker se že s tem ubija, če je nočemo razumeti. Sicer se bodo mogli vsi naši socialni zakoni preurediti in tudi točka, kot smo jo hoteli sami spraviti v tek, se bo morala upostaviti, ker je to socialna potreba preko tistih, ki sedaj tajno in javno ruvarijo proti in da se dotičnih nerazsodnežev ne bo vprašalo, ali boste plačevali bolniško blagajno ali ne. Svetujemo jim pa prej, da naj bodo pametni in naj streme po napredku. Rudarji. Pozdrav slovenskih rudarjev s Francoskega. Prejeli smo sledeče pismo in ga objavljamo: Slovenski rudarji iz Francije pozdravljamo vse znance, prijatelje in zavedne tovariše rudarje, zveste pristaše Jugoslovanske strokvone zveze rudarjev. Kozole Ivan, Franc Repe, Budna Ivan, Mici Krevelj, Anton Radej, Martin Ivančič, Franc Patler, Martin Gracer, Šolen Josip in še več drugih Rajhenburžanov. Godi se nam dobro. Zaslužimo dnevno od 20 do 40 frankov. Korajža in delavska zavest! Življenje in obleka je tukaj ceneje kakor v Sloveniji. Par čevljev stane 40 frankov, obleka 100 frankov, 1 kg mesa 4 franke, 1 kg kruha 1 fr., 1 liter vina 1.30 fr., vrček piva 0.50 fr. Pozdravljamo prisrčno tudi Jugoslovansko strokovno zvezo in ostanemo njeni zvesti pristaši. Pismo Ivana Kozoleta iz Francije. Dne 21. oktobra 1924 je naslovil naš rudarski zaupnik, odpuščen vsled lanskega štrajka iz premogokopa Rajhenburg, Kozole Ivan na sledeče pismo: Težko postane človeku, ko. zapušča svojo' rodno grudo. In tako je bilo tudi meni, dragi tovariši, ko je prevozil vlak jeseniško postajo. Solze so mi zaigrale v očeh in mislil sem si: »Morda je to moja zadnja rajža po slovenski domovini.« In čegava krivda je, da moramo mi slovenski rudarji, fantje in možje tako daleč od svojih domačih na daljno* Francosko iskati in služiti vsakdanji kruh, ko bi ga vendar doma v mili Sloveniji vsi dovolj imeli!? Vprašal sem se: Kdo je tega kriv, dragi tovariši? Mogoče Ti ali jaz? Ne! Krivi so bogataši, ki sede na Dunaju, trpinčijo delavca, ga izkoriščajo', stradajo in mu ne dajo poštenega zaslužka. Vprašal boš tovariš: Kdo pa so to^ da jih ne poznam? To je tista brezvestna buržuazna trboveljska pre-mogokopna družba, ki ne pozna niti trohice socialnega Čuta in pravičnosti. Tovariši! Pokažite ji hrbet in pridite za nami v Francijo. Drugi najhujši nasprotniki ubogega delovnega ljudstva so pa tisti, ki organizirajo razbojniške bande, ki naj bi z zločini ukrotile utešemje delavcev po gospodarski svobodi. Sami veste, kateri gospodje tvorijo to bando v Rajhenburgu. Dragi prijatelji Strokovne Zveze! Prejmite vsi skupaj mnogo prisrčnih pozdravov od nas Slovencev iz Mo-selle v Franciji. Krog 300 nas je tukaj. Škoda, da nimamo še nobenega društva. Krščansko socialistični delavski pozdrav. Kozole Ivan. Opozorilo rudarjem! Zadnje čase iščejo naše državne borze dela rudarje za rudnik v Bogovino (Srbijo). Da bodo dotični, ki bi eventuelno hoteli iti tja v službo podučeni o tamošnjih razmerah, priobčujemo v naslednjem nekatere podatke. Največja plača v dotič-nem rudniku znaša Din. 60.— dnevno. Jame so zelo nizke in mokre, stanovanja precej oddaljena. Hrana stane mesečno Din. 500.—, Umevno je, da je prt takih razmerah težko izhajati. Posebno pa tisti, ki so bili pri zadnji stavki odpuščeni od dela, naj nikar ne hodijo dol, ker se jim lahko zgodi to, kar se je že zgodilo enemu tovarišu, da je bil, prišedši v Bogovino, aretiran in šele po nekaj dnevih odpuščen iz zapora. Toliko v svarilo. Papirniški delavci. Dev. Mar. Polje. Članstvo skupine je nabralo znesek Din. 817.—, od katerega se je poslalo za trboveljske in druge žrtve 400 Din., 270 Din. za žalni trak k društvenemu vencu, ostalo' v blagajno skupine. Za delavski podporni fond se je pa nabralo Din. 11.000. Na enem prihodnjih sestankov se izvoli štiričlanski odbor, ki ga bo sporazumno z organizacijo upravljal. Te dni so se razposlale zaupnikom nahiralne pole za Mihael Moškercev spomenik. Člani se naprošajo, da po možnosti darujejo za viden znak naše hvaležnosti do voditelja in ustanovitelja naše organizacije med pa-pirničarji. Predsednik. Vevče. — Sreča v nesreči. Pri transmisiji je zagrabilo delavca tov. Slabajno Jakoba za rob srajce ter jo začelo ovijati tako, da je bila v trenutku vsa ovita na železju. Z velikim naporom se je, lestve oprijemajoč, rešil te smrtne nevarnosti. Smrtne pravimo, ker imeli smo že več takih smrtnih slučajev. Sedaj vprašamo? Kdo je nastavil tega 60-letnega delavca v tak nevaren oddelek in od kje je dobil dovoljenje — kje so predpisi inšpekcije dela, kje obrtni zakon?! — Zakaj niso poslali tja mlade moči? — Kdo bo sedaj revežu, ki je še invalid (tovarniški) plačal odškodnino' za zgubljeno srajco — kdo smrtni strah, ki ga je prestal. Zahtevamo, da se stvar preišče in krivci kaznujejo! — Zastonj se perejo zamorci. Na protest Jugoslovanske strokovne zveze na Inšpekcijo dela v Ljubljani radi kršitve zapisnika o mezdnih pogajanjih od 26. septembra 1924 po Združenih papirnicah Vevče, Goričane, Medvode je predsedstvo Združenih papirnic dne 14. oktobra 1924 odgovorilo na JSZ tako, da je jasno razvidno, da bi se gospodje hoteli izmuzniti. Pa se ne bodO', ker so se ujeli v lastni mreži svojih gostih besed. V prvem odstavku odgovora pravi velespoštovano predsedstvo, da se je bilo izplačilo enkratnega nabavnega prispevka papirniškemu delavstvu v tovarni Goričane, MedVode zakasnilo »zgolj radi pomote v ekspe-ditu«, ki ni odpravil pravočasno tozadevnega naloga. Takoj nato pa pravi, da ni torej to nikaka kršitev zagotovil, ki jih je dal dne 26. septembra v imenu družbe gospod dr. Ciril Pavlin in svojo obveznost tudi pod- pisal. Kaj smo v zapisniku rekli, da bo družba najkasne-. je 10 dni po zaključku mezdnega gibanja dala nalog za izplačilo nabavnih prispevkov' Tti da se bo; ta nSlog V ekspeditu za nadaljnih 10 dni zakasnil! Ali ni bilo striktno zapisano, da bo družba najkasneje 10. dan po mezdnem gibanju nabavne prispevke izplačala? Sedaj pa še pravijo gospodje, da bi po smislu določb zakona o zaščiti delavcev morali dati obratni zaupniki obratov Goričane, Medvode posebno izjavo, da je delavsko gibanje zaključeno. Kapitalistični šmok hoče* reči s tem, da so obratni zaupniki zakrivili prekasno izplačilo nabavnih prispevkov. Pa mu ne bo ratalo! Kajti že v prvem odstavku so gospodje sami zapisali, da se je to izplačilo zakasnelo »zgolj radi pomote v ekspeditu«. Poleg tega pa bi morda bilo dobro, če bi velespoštovano predsedstvo Združenih papirnic Vevče, Goričane, Medvode, blagovolilo samo par hipov pogledati v prepis zapisnika (uradnega zapisnika!) od .26. septembra 1924, iz katerega se bo morda vendarle prepričalo', da je podpisal zapisnik Franc Kukoviča »v Imenu zbora obratnih zaupnikov«, torej v imenu vseh obrathih zaupnikov vseh treh obratov Zdrtiženih papirnic! Izgovor je seveda dober, če ga pes na repu prinese. Drugo vprašanje pa je, če ta izgovor tudi drži. Le naj se gospodje ne motijo in naj si česa ne domišljujejo! Mi bomo še trčili skupaj in tedaj bomo na podlagi uradnih zapisnikov diokazali, da so bili snedli svečano dano besedo! Združene papirnice Vevče-Goričane-Medvode d. d. za me ta jo domačine in protežirajo inozemce, hoteč obiti določbe zakona o zaščiti delavcev! Že pred mesecem in pol je ta »nacionalizirana« družba zaprosila merodajna mesta, da bi smela nastaviti v Vevški tovarni za nadstrojevodjo češkoslovaškega državljana, mladega Ivana Kristena. »Zveza papirniškega delavstva« se je temu uprla in predlagala »Delavski zbornici za Slovenijo«, da naj se za nadstrojevodjo nastavi eden izmel tehle kvalificiranih strojevodij: Anžur Alojziji,, Oprešnik Tomaž, Rant Matevž, Rešek Franc. Merodajna mesta so nastavitev Kristena na to odklonila. Ali ti ne pride kapitalistični šmok in ti ponovno prosi za nastavitev — inozemca proti domačinom? »Zveza papirniškega delavstva« je vložila dne 20. okt. 1924 na »Delavsko zbornico za Slovenijo« zoper nastavitev Kristena ponoven protest in predlagala gori imenovane domačine. Protest je tudi stvarno zelo utemeljen : Imenovani štirje strojevodje so delali že v raznih inozemskih papirnih tovarnah. So med njimi, ki so pred vojno delali najfinejše vzorce za svetovno razstavo1, s katere so odnesli prvo priznanje za izdelavo papirja. To je tedanji ravnatelj Tittel sporočil strojevodjem v posebnem pismu. In ti strojevodji delajo v tej tovarni že 30—40 let. Prepričani smo, da bo »Delavska zbornica za Slovenijo« kratkomalo odklonila prošnjo »Združenih papirnic«, ker gre tej le zaosebno prijateljstvo in za izpodrivanje domačih strokovnih moči. Delavstvo papirnice je solidarno in bo branilo ugled domačih kvalificiranih moči. Kleparji in instalateri. Sestanek kleparjev in inštalaterjev, ki se je vršil v nedeljo 26. oktobra je bil z ozirom na število članov precej slabo obiskan. Ne vemo sicer, kje tiči vzrok. Mogoče, da nekateri člani niso pravočasno prejeli lista, ali pa, da ga celo prejeli niso. Gotovo pa je, da se nekateri zaradi malomarnosti niso udeležili, ker jim je več vse drugo kot njihov položaj. Na sestanku je poročal zvezni tajnik Lombardo, rezultat prireditve in tekoče strokovne zadeve. Dalje so člani z ozirom na omejitev pijančevanja ustanovili: Prostovoljni »obrambni fond«, ki naj ima namen navajati člane k varčevanju in stremljenju po samopomoči. K temu fondu je pristopilo precejšnjo število članov. Oni, ki želijo pristopiti, naj to store takoj. Zglasiti se morajo pri tajniku zveze Star trg 2. III. in sicer v torek in petek od 6—7 ure zvečer, kjer dobijo podrobne informacije in pravila. Redni mesečnil članski sestanek se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Udeležujte se sestankov. Državni cestarju Maribor. V nedeljo 9. novembra ob 9. uri dopoldne se vrši strokovni sestanek cestarjev za skupino Maribor v dvorani na Koroški cesti št. 1 (prejšnja knjigoveznica Cirilove tiskarne). Obenem se bode članom izročilo članske izkaznice. Udeležba obvezna za vse člane. Delavska zveza. Dev. Mar. v Polju. V- zadnji »Domovini« so sko-pucali »naši« samostojni prvaki dopis, ki se glasi: »Naš občinski odbor pod vodstvom 'klerikalnega župana je vse kaj drugega, kakor narodna skupščina v Beogradu. Gospod župan bo vsekakor lahko kandidiral še za predsednika narodne skupščine. Prošlo nedeljo je bila seja občinskega odbora, in priznati se mora gospodu županu; 12' šim zahtevam. Kot tretji je govori! gospod Mir.kuš. V svojem ?°' voru je povdaril, da vsaka vlada ob slojem nastoP razvijo svoj program in obljubi, kaj vse bo naredila z_ delovno ljudstvo. Tudi ta vlada je svečano obljubila kf2' lju, da bo izvedla invalidski zakon, zakon o državi'el uradništvu in da bo končno pravično uredila pokojni11?' Zgodilo pa se je tako kot vedno: Preskrbela je sebe 1 svoje ljudi, za delovno ljudstvo pa ni ničesar ostalo. ™ je bral iz Uradnega lista določbe, da dobe ministri, n'!’ uistri v zastopstvu, generali in drugi visoki gospo1 mesečno 3000 Din. pokojnine brez ozira na to, koliko sa je kdo služboval, torej tudi, ako je bil v službi Življenje delavcev v Ameriki. Videl sem v Milvvaukee stroje, bljuvajoče iz sebe take množine steklenic piva, da delavci, ki jih obslugu-jejo, ne smejo niti mežikniti, niti en sam trenotek privzdigniti oči, če nočejo težko poškodovati vse produkcije. Bil sem v steklarnah v Ohiju, kjer delavci z mrzlično in strašno brzino sprejemajo in oddajajo tisoče in desettisoče steklenic, ki jih mečejo divjajoči in sikajoči stroji iz sebe. Obskal sem v Detroitu tovarne za avtomobile, kjer so vsa okna iz mlečnega, neprozornega stekla, da ne bi videl dealvce niti neba, niti oblaka in se ne bi zamudil in obrnil le za sekundo od svojega stroja. Nkjer si tu delavec ne sme cel dan prižgati cigarete, nikjer med delom ne sme popiti požirek vode ali piva; stroji letijo brez prestanka, brez oddiha in samo en sam trenotek nepazljivosti povzroči ogromno škodo ali pa celo uniči delavcem življenje. Čas je denar, ta princip se zastopa' tu do skrajne skrajnosti. V tovarni se malo brigajo za vas. Dobite delo in listek, kjer natančno označeno, kdaj se začeli delo in kjer se zopet zapiše, kdaj ste delo zgotovili; gorje, če v gotovi dobi ne izvršiš toliko, kolikor narede poleg tebe najspretnejši delavci: drugi dan vam naznanijo, da tega človeka ne potrebujejo in gotovi ste! — Razgovarjal sem §e tu z delavci — s peki, ključavničarji, mizarji in drugimi izučenimi rokodelci, ki so morali začeti kaj drugega, ker niso bili v stanu delati tako hitro in spretno, kakor se v Ameriki zahteva ter bi bili pri svojem nekdanjem poslu zaradi prenapetja vseh sil prehitro omagali in oslabeli. Bili smo v livarnah v Omahi na bregovih reke Missouri. Velikanski zavod z najvišjim dimnikom Amerike. Severne države mečejo sem svoje rude: zlato, srebro, svinec, antimon. Svinčenih opek je cele nasipe, srebra na kupe. Zlata se izdela tu vsak dan tri opeke, vsaka tako težka, da smo jo komaj privzdignili. In pri vsem tem neizmernem bogastvu niso vse te tovarne nič drugega kakor ena sama morilna past. Iz ogromnih razbeljenih peči se izliva žareča tekoča kovina v pripravljene vozičke in če je v takem kotlu na vozičku ena sama kapljica vode, nastane takoj v hipu strašna eksplozija in vsi okolostoječi zgorijo s plamenom, kakor žive baklje Neronove .... Izcrpljevanje kovine je tako popolno, da se tudi dim iz dimnikov lovi v posebne ogromne vreče in vsak. mesec se izsiplje iz teh vreč neka bela tvarina, ki ima v sebi precejšen odstotek zlata in srebra. Ta tvarina je tako zelo napojena z arzenikom, da vsak delavec pri tem poslu prej ali slej vsled zastrupljenja pogine. Takrat, ko smo bili mi v Omahi, je neki delavec slučajno rekoliko globokejše pripognil z glavo v vrečo in do yečera je umrl vsled zastrupljenja z arsenikom. S ir te _______________________________________________________ Kdor sprejme tu delo in sicer delo za beraško plačo ^ enega ali poldrugega dolarja, ve, da je zaznamovan H smrt. Mnogo slovanskih delavcev dela tam. Obsojeni5 in nihče ne ve ne ure ne dneva, kdaj ga bo dolete^ Doma so morda nekdaj peli: »Težko me je moja nl2 gor zredila« — ali ta mati ni mislila, da jih vzgaja amerikanske ubijalce in da ne bo ostalo od njih tnoruj še malo pepela ne. — Bili smo med našimi premogok1" v Ohiji in Pensilvaniji. Koliko je tam naših dragih dobrih fantov! In koliko jih tam pobijejo! Premog se k pa, a nikjer nobenih varnostnih naprav; štola se ses11' in zemlja stlači vse, kar je bilo tam živega. In to i neprenehoma mesec za mescem. Takega reveža, hi1? je pogoltnilo, dno, niti izkopajo ne, naj trohni tam. kn je 'izginil, zaradi par »kosov«, zaradi par »številk« sme zastajati delo. In če nekterega tudi potegnejo veW mnogo komedij se s takim mrličem ne dela: v vre^ ž njim in na voz k drugim, pa v grob. V pisarni prelfl gokopa se »številka« zbriše in tam onkraj oceana stanj jokajo žena in otroci za očetom, ki je šel >s srečo in je izginil v tujini, kakor kaplja v morju. Nikoli nikdar ne pozabim na Pitsburgske železa^ kraljestvo železnega trusta. To niso tovarne, to so c tovarniška mesta. Prvi pogled že vas spominja na s *j iz Danteovega pekla. Dve, tri, štiri ure hoda se v j ena tovarna Foleg druge na obeh straneh črne;. uma?3 čenja'16 Samo ^ ur’ zav'ac^a' v dvorani vihar ogor- ^ Kot zastopnik »Strokovnega društva tobačnih vpo-JS7^peV *n vpokojenk« se ie priglasil k besedi tajnik že ,nce Žužek. V svojem govoru je povdaril, da ka-celoten položaj, da se bodo pokojnine za državne nato 11 *n Pokojnine za tobačne vpokojenke in vpo-j. Ji-nce rešile ločeno. Kot strokovni tajnik mora prizna-tok • -Se državnim vpokojencem z novo1 ureditvijo že) °Jn.^1 napravila velika krivica tako, kot se je zlasti ^zfkim delavcev z najnovejšim pravilnikom o vozen .? ^avah- sedanji praksi sodeč, se boji, da se bo VnaK:a. krivica zgodila tudi tobačnim vpokojencem in gojenkam. Spomenic, vlog in predlogov o ureditvi pojnin tobačnim vpokojencem leži v Beogradu vse „eno. Itervenirali so zanje poslanci neštetokrat. Človek Ve> kaj bi odgovoril razburjenemu ljudstvu. Že nad J* leto dela uprava državnih monopolov nov pravil-cel’ .nai ^i uredil pokojnine tobačnim vpokojencem v J državi enotno. Iz dejstva, da so hrvaški in srbski k.a^n' vpokojenci že dosedaj imeli še slabše pokojnine % slovenski, sklepa, da se bo to »ujedinjejne« pokoj-„ pršilo tako, da bodo tobačni vpokojenci Slovenije tfe^e še nekaj zgubili, kakor so zgubili že najbolj pobili aktivni tobačni delavci in kakor so zgubili sedaj ^ avni upokojenci. Govornik pozivlje prisotne, naj svo-toi,k°alicijo še bolj trdno organizirajo in naj vztrajajo silil ^asa’ eno drugo vlado enkrat že pri- 11,1 da bo upravičenim zahtevam v polni meri ugodila. Belt ^ato se 0'^as* k besedi železnišk vpokojenec Franc ’ tram. Naglasil je, da mora ugotoviti, da ni dosedaj redila za državne vpokojence ničesar še prav nobena anka. Dvomi pa, da bi bil za rešitev tega vprašanja I °soben mednarodni forum Društva narodov. Iz naše J^ncije tam bodo gospodje, ki so prav taki kapitala' Kakor vse jugoslovanske vlade, samo sklepali, da ^Jugoslovanski proletarijat sam v sebi vse premalo ja°'’ da bi dosegel svoj smoter in svoje pravice. Iz te-Ven ° sklePa'> samo to, da je Jugoslavija res poprajo Predmet za izkoriščanje po mednarodnem kapitalu, da rfVtl' vPokojenci pa imajo sanii v sebi dovolj moči, Vjv dosežejo svoje pravice. Potrebno je samo eno. Pr-sami enkrat pridemo do edino pravega prepri-|jtjvJa *n spoznanja, da je strokovna organizacija nadpo-'i° in da mora biti politična stranka izvršilni organ n,cVe volje strokovno-stanovskih organizacij. Nato pa fairio* vsak v okviru svoje stranke pritisniti na svoje lil' at1ce in jim dopovedati, da je poslanec poslanec in pa ie j delovnega ljudstva. Kadar bomo imeli toliko svo-b^tne moči, da si bomo upali vsak v svoji stranki v ^ Povedati svojim poslancem, da naj delajo tako, ka-|J zahtevajo interesi delovnega ljudstva, ali pa jih ne nikdar več volili in druge postavili in kadar bodo ian res delali kakor hlapci, potem se bo tudi vpra-VVPokoinin državnim vpokojencem rešilo prav. Go-4 anc Beltrama je bil izmed vseh sprejet z največ-! ,°dobravahjem in je žel mnogo priznanja, jfj, Ko sta govorila še gospod Mlakar in Modic, je pre-% Predsednik Šalamun dolgo protestno spomenico na ^ .ki svet in pa brzojavko, ki se je takoj odposlala k krškemu predsedniku Ljuba Davidoviču, je s krat-jkji, Pozivom na delavsko solidarnost par minut pred shod zaključil. k,'zvleček iz te spomenice bomo priobčili v prihodnji UKi. VSh°d je bil veličasten. Iz izvajanj posameznih go-°v je bila razvidna vsa grozna beda vpokojencev. ^jQle zadnji čas, da jim odgovorni činitelji to bedo olaj-V^jim dajo pravice, ki jim gredo. Prometna zveza. Režijska vožnja delavcev. laVc. ^el>ko razburjenja je med našimi železniškimi de-n‘Povzročil najnovejši pravilnik ministra za promet, Hja ter‘1Ti se jemlje železniškim delavcem režijska vož-Vžnfr **aje namest01 tega le pravice do četrtinske bfJe- Prometna zveza je proti temu pravilniku takoj t av'io protestirala pri g. ministru in Slovenec od tudi že poroča, da je minister to svojo odredbo l'obei!Ca*> oziroma, da je svojim organom naročil, da se !^ettiu delavcu ne sme odvzeti režijske legitimacije. ~ ------------ ,lz brezštevilnih kolon dimnjakov se valijo črni 1 dima, zakrivajo nebo in zatemnujejo soince. A v eHsl6 « obzorje od krvavih odsevov ogromnih, pe-žarečih pečij. Osemnajst tisoč sužnjev belega, Se ‘l ln žoltega plemena oživljuje ta pekel in služi mi-l teJf°Spor-iu Carnegiju, enemu od gospodov sveta, j %((!:. Pošastnem, groznem podzemlju amerikanskega } Jsfcrn 'Zrna’ kjer svoj živ dan ne ugledate solnca, kjer l ?rtle Peči večno mečejo iz sebe razpaljene deske t \jey r v'se grmi, ječi, kjer se zrak trese od divje buke { ^ ’ °d večnih eksplozij vode in žareče, tekoče kosi \pe~T v tem zraku, nasičenem s težkim prahom in r V"* s°Pari> v peklenski vročini, ki izsušuje kri in e SMi “f’ v s'kanju, topotu, cvilenju in rjovenju, kjer se !■ ierHihC a ^eseda že v ustih, v teh strašnih, neiz- 'o r ^os*or'h. Proti katerim je najstrašnejša ječa ne-r S sm 'U kJer Pf* vsakem koraku zijajo na vas vse po-i- ta — tukaj dela tisoč in tisoč ljudi po dvanajst it 1 Zah an 0c* zore’ k° soince vzhaja, do večera, ko soln-aja’ dvanajst strašnih ur, mesec za mesecem in N Živi-3 letom! Kdo si more predstaviti, kakšno je ta-Sl °se tn e’ ki sploh niti ni življenje, kaj to pomeni, ka-Prenaša, kako se to trpi? C u ----- Trenutno je stem ta stran, ki .je vzbudila med železničarji vihar ogorčenja sicer vsaj kolikor toliko popravljena. Vendar nevarnost še nikakor ni popolnoma odstranjena. Omenjeni pravilnik je ostal namreč še vedno v veljavi in se lahko vsak hip prične znova izvajati. Zato zahtevamo, da se dotična določba označenega pravilnika razveljavi na isti način, kot je bila uveljavljena, to se pravi, da se to stori z novim pravilnikom. Pri tem pa moramo pripomniti še to: Taki nesrečni poskusi nam škodujejo neizmerno. Priznamo tudi, da se minister ne more sam osebno prepričati o vsaki stvari katero podpiše, ali prav zato je potrebno, da je v stalnem stiku z organizacijami, katere hoče zastopati. To je njegova dolžnost, kakor je dolžnost organizacij, da mu najprej povedo svoje želje potem smejo šele, če jih ne upošteva, pritoževati se nad njegovim ravnanjem. Delavska politika se preko delavskih organizacij ne da delati in kdor misli, da je to mogoče, se moti. Posledice takega ravnanja ne morejo biti ravno najboljše, ne Za tistega, ki tako dela in ne za stranko, ki tako delo trpi in odobrava. . Protest proti uvedbi pravilnika o voznih olajšavah se je sklenil na skupni seji vseh žel. organizacij. Sestavila se je na g. ministra za promet tozadevna spomenica, ki se mu je ekspresno odposlala po poslovodeči organizaciji U. J. N. Ž., v kateri se zahteva takošnje ukinjenje vseh tistih točk, s katerimi so oškodovani delavci in uslužbenci ter se zahteva Sklicanje enkete za revizijo tega pravilnika. »Prometna zveza« je poleg tega še odposlala na ministra Sušnika skupno z »Jugoslovansko Strokovno zvezo« sledečo brzojavko: Anton Sušnik, minister saobračaja’, Beograd. Glede pravilnika o voznih olajšavah pride ekspresna vloga vseh slovenskih železničarskih organizaciji, ki kategorično* zahtevajo takojšnjo ukinitev krivic, prizadetih ne-nastavljenemu in nastavljenemu osobju. Prometna zveza in Jugoslovanska strokovna zveza Vas nujno poživljate, da zahtevi v celoti tako ugodite. »Prometna zveza«. »Jugoslovanska Strokovna zveza«. V Poljčanah se je tudi že ustanovila skupina P. Z. v nedeljo, dne 26. oktobra ob 3. uri popoldne. Na ustanovnem zborovanju je poročal zastopnik centrale P. Z. iz Ljubljane, tov. Beltram, kateremu moramo biti še posebej hvaležni za njegova izvajanja, s katerimi nam je tako jasno in umljivo pokazal, kakšna razlika je med »Prometno zvezo« in vsemi drugimi železničarskimi organizacijami. Prav posebno zanimivo je bilo poslušati tov. Beltrama, kako nazorno nam je pojasnjeval in utemeljeval, kako nujno potrebna je med železničarji organizacija, ki stoji izrazito in dosledno na katoliško versko nravnih načelih ter tako vzgojno in tudi praktično vpliva na skupno in sporazumno delo ne samo med vsemi železničarskimi organizacijami, temveč tudi med vsemi stanovi. V odbor so izvoljeni: Predsednik Gorenjak Franc, podpredsednik Krumpak Alojz, tajnik Valant Jožef, blagajnik Mulej Anton, odborniki: Florjančič Gregor, Štok Karol, Slomšek Anton. Nadzorstvo: Cukmajster Jože in Rebernak Juri. Na shodu se je sklenil odločen protest proti krivicam, ki so se zgodile delavstvu z novim pravilnikom o veznih olajšavah ter se zahteva od z. ministra Sušnika takojšnjo ukinjenje storjenih krivic. Končno so se stavili še razni predlogi in zahteve, ki naj se potoni organizacije predložijo na merodajna mesta. Iz Rogatca. Sporočamo Vam žalostno novico, da je naša ljubljena težko pričakovana — teta — prevedba s svojo sestro gospo razliko zelo blizu zaspala. Pogreb teh dveh se ne bo vršil, ker imamo zdravnike Specialiste, ki jih bodo v kratkem času zopet zbudili k življenju. Prosimo malo potrpljenja! Gospa in teta še sladko spijo ! Začasni žalujoči in varani trpini železničarji proge Grobelno-Rogatec. Zalog pri Ljubljani. V naši postaji se je začelo vse gibati in premišljevati, kaj je to, da se je ustanovila pri nas podružnica »Prometne zveze«? Delavstvo se je začelo zavedati, da je potreba kreniti na eno ali drugo P'ot,_ da sl pridobi svoje socijalne pravice. S tem smo dobili neka} sovražnikov, ki nam očitajo, da smo nezavedni. — Mi pa gremo mirnim potom naprej. Povemo samo to, da smo vsi delavci. Delajmo vsi za enega, eden za vse. Tisti, ki se bolj zavedate, bodite nam kot hrabri prijatelji in vzgledni tovariši, kar tudi mi pozdravljamo. Naj zares pride pravo socijalno mišljenje med nas, ki ga je danes veliko premalo. Celo tovariš hodi svoje sotovariše slabit pred predstojnike! Nam progovnim delavcem se javno očita, da gremo iz ene organizacije v drugo. Res je to. Pa zakaj? Siromak, ki prosi miloščine, gre od hiše do hiše. Če se mu ena vrata ne odpro, gre h drugim. Ali nismo mi delavci posebno na železnici še veliko bolj ponižani kot berači? Dolgo časa smo trkali na ene vrata. Nikogar ni bilo, da bi se bil oglasil. Dragi tovariši! Brez zamere! Z Bogom! Krenili smo proti drugim vratim. Upamo, da dobimo še človeka, ki bo pristopil k nam, da mu potožimo svoje obupno življenje. Zima je že pred vratini. Delavstvo je izčrpano. Zimske obleke ni. Obutev raztrgana. Doma družina napol gola. Prihranka nobenega. Kdor ima družino, mora živeti tako ubožno kakor .pričajo naši otroci bledih in upadlih lic. Bog je ustvaril za vse življenje, a delavcu ne pustijo živeti! V Ptuju se je vršil ustanovni občni zbor skupine P. Z. v nedeljo dne 26. X. 1924 ob 9. uri dopoldne v gostilni pri Zupančiču, na katerem je poročal tov. Beltram kot zastopnik osrednjega odbora iz Ljubljane. Najprej nam je obrazložil stališče Prometne Zveze napram drugim železničarskim organizacijam^ delavstvom sploh, ter posebej še stališče napram kmetskemu stanu, iz katerega izhajajo ne samo vsi železničarji1, temveč vse delavske sile vseh strok. Občnega zbora so se udeležili razen tistih, ki so> bili v službi, polnoštevilno skoraj vsi člani, dočim ni bilo s proge niti enega delavca vsled novega pravilnika o voznih olajšavah, ker delavci nimajo denarja še za najpotrebnejše, kaj šele za vožnjo na shode. G. minister Sušnik in naši poslanci naj le pridejo na shode med železniške delavce, da se bodo prepričali, kako srečne se čutijo delavci s takimi pravilniki in odredbami, kakor jih izdaja g. minister. ; Sklenilo se je odposlati g. ministru Sušniku odločen protest in zahtevo, da se izdani pravilnik O' voznih olajšavah takoj ukine v vseh tistih točkah, kjer se delajo krivice uslužbencem posebno še delavcem* ter se odločno zahteva, da se tudi delavstvu dovolijo iste vozne ugodnosti kakor nastavljencem, ker mora delavstvo istotako opravljati službo^ ki je za reden promet nič manj važna in potrebna kakor ona nastavljenega osobja, po vrhu pa še neprimerno bolj težka in neprijetna. V odbor so izvoljeni: Predsednik Menhart Jožef, podpredsednik Rižner Alojz, tajnik Fras JakobV blagajnik Muršič Franc, odborniki: Brenkovič Anton, Klare-ček Jernej in Vertič Franc. V nadzorstvo pa Lesničar Filip in Grendovšek Jakob. Pri slučajnostih se je razvil razgovor o več važnih zadevah in so se napravili tozadevni sklepi. Namerava se sklicati v Ptuju v kratkem javen železničarskih shod. PolItKnl pregled. Ljubljana, dne 29. 10. 1924. Drugod. Anglija. Skoraj nam je Žal, da moramo politični pregled pisati ravno danes, ko se vrše na Angleškem volitve v spodnjo zbornico, katerih izida pričakuje svetovna javnost z veliko nestrpnostjo. Tudi za nas. ne more biti vseeno, ali je duh svetovne politike levičarski, ali kapitalistično-reakcionaren. Želimo, naj bi prebivalstvo Britanije oddalo danes večino glasov delavski stranki in da bi pripomoglo na ta način delovnemu ljudstvu do vlade. Francija. Na Francoskem se položaj bistveno ni izpremenil. Vlada gospoda Heriotta stoji sicer trdno, a obžalovanja je vredno, da se spušča v čimdalje hujše kulturno-bojne manevre s katoličanim in Vatikanom. Je Pa javno mnenje v Franciji danes silno razburkano, Na eni strani čakajo, kako bo volil danes angleški narod, na drugi strani pa ne ve, kako se bo odločila^ Nemčija, katere vlada je bila vsled premočne naci-jonalistično-desničarske struje delauezmožna, vsled česar je bil parlament razpuščen in so volitve v državni zbor razpisane na dan 7. decembra t. 1. Po sedanjih poročilih sodeč bo katoliških centrum, ki hoče lojalno izvesti pogoje Davesovega reparacijskega načrta in obveznosti iz londonske pogodbe. Pričakovati je, da bodo nazadovali komunisti. Obstoja nevarnost, da se bodo na njihovo korist ojačili Ludendorfovci, to je nacijonalisti in kapitalisti. Ako zmagajo v Angliji delavci, v Nemčiji pa levičarske stranke s centrumom, bo položaj Heriotto-ve vlade silno utrjen in podano jamstvo, da se bo vodila v Fvropi skozi več let mirotvorna politika. To pa bi pomenilo obenem popolno izolacijo. Italija, ki bi bila prisiljena prej ali slej opustiti politiko nasilnega fašizma in kreniti na polje ljudske politike, ako bo hotela imeti v koncertu velesil tisto besedo, ki si jo želi. Zdi se, da italijanska ljudska stranka in z njo socialistične frakcije (celokupna opozicija) to dobro slutijo in čutijo. Zato so bolj proti Mussolliniju poostrile in se zjedinile na popolnoma enotno politiko. Mu-ssollini seveda to dobro ve. Ob priliki zaprisege fašistov-ske milice kralju in državi, ki se je slovesno izvršila dne 28. okt. 1924 (ob priliki obletnice fašistovskega pohoda na Rim) je opoziciji zagrozil in je zagotovil, da bo fašizem stal na večne čase, v kar seveda niti sam ne verjame. Na Balkanu, ne izvzemši seveda naše države, vlada. ako pogledamo globoko, neko razkrojevalno' revo-lucijonarno vrenje, ki se bo prej ali slej moralo izobli-čiti v nekaj. Zdi se nam, da je imel Radič na koncu koncev vendarle prav, ko je na nedeljskem shodu v Križevcih rekel, da bo na Balkanu sedanji red v celoti razpadel, ako balkanski politiki ne bodo izpremenili svojih nasilnih centralističnih metod in politike rožljanja z vojaško sabljo ter korupcije. Pomisliti je treba, da ima naša slovanska • Rusija velik interes na tem, da se južni Slovani in drugi balkanski narodi federaliziramo in s pomočjo drugih slovanskih držav začnemo voditi slovansko ljudsko socialistično politiko, na podlagi česar bomo šele mogli preustrojiti pokvarjeni zapad, ki je če prav pomislimo, reakcionaren sam v sebi od vekov. Pri »>as. Obletnica svobode. Danes dne 29. okt. 1924 je preteklo 6 let, kar so se zrušile centralne velesile in odkar smo se Jugoslovani politično osvobodili. Ko človek prime v roko knjigo zgodovine in čita o Samovi državi, o hrvatskih kraljih in o mogočni srednjeveški srbsko bolgarski državi, ga že to samo napolni z navdušenjem in samozavestjo. Kaj šele, ako premislimo, da se danes razteza ena južnoslovanska država od Vardarja do Tri-Slava in ako jgretnislim.o* da £rcj ali slej čas* ko bo- do Trst, Reka in Solun naši, zopet naše Jadransko morje in zopet naši neošvobojeni bratje. Samo to je že dovolj, da zaupamo v notranjo rešitev v naši državi. Malodušneži se te krize, ki se vleče in vleče, silno boje. Resnica pa je ravno narobe. Iz dejstva, da se pristaši avtonomistične ureditve Jugoslavije med seboj bore tako ljuto, da ni mogoča niti ena niti druga vlada sledi vendar, da bodo eni kot drugi, primorani sesti za zeleno mizo in se sporazumeti. In to je glavno. Po podanih referatih se je razvila živahna debata, v katero- so posegli docela vsi gospodje zastopniki in tudi delegatje podružnic. Kosta Timotijevlč je včeraj dobil od kralja mandat za sestavo koalicijske vlade. Danes še ni razvidno, ali bo ta koalicija sestavljena iz radikalov in takozvanega »ožjega bloka« (Davidovičevci + Ljudska stranka + Muslimanska stranka) ali bodo v to koalicijo skušali pritegniti tudi HRSS. Iz dejstva pa, da ni dobil mandata niti Pašič, niti Davidovič, bi bilo sklepati, da se bo skušala sestaviti najmanj koalicijska stranka Radikalov z ožjim blokom, da pa ne bodo- prišli v poštev korumpirani elementi Pašič-Pribičevičevega kova. Ta vlada bi bila nekako poslovno volivna. Sprejela bi invalidski zakon, zd-kon proti korupciji, zakon o poljedelskih kreditih in pa proračun za 1925/26 (1./4. 1924—31./3. 1926). Nato bi se parlament razpustil in se razpisale nove volitve. Iz raznih pojavov, katere širša javnost običajno prezre, bi bilo sklepati, da bi ta vlada med svojo-poslovno- dobo skušala razčistiti vprašanje centralizma in federalizma, vsled česar bi se v slučaju doseženega sporazuma mogle izvršiti prihodnjo leto že volitve s parolo sedanje ustave. Prvi je povzel besedo dr. Andrej Gosar, ki je naglasil med drugim potrebo delavske izobrazbe v stanovski organizaciji ter se pridružuje referatu, katerega je podal tov. Ivan Gajšek. Zbor ga burno pozdravlja. Nadalje se oglasi k besedi ravnatelj I. del. konsumnega društva Alojzij Kocmur, ki povdarja o večji koncentraciji o skupnem delu vseh naših kat. organizacij in želi veliko uspeha v bodoče. G. prof. Evgen Jarc se zahvali za pozdrav, ter obljubi delavski organizaciji pomoč kat. starešinstva. G. Stanko Gogala pozdravi zbor kot predsednik »Akademske zveze«. Obljublja, da se bodo kat. akademiki toplo zavzeli za po-kret kršč. socializma, kar vzamejo prisotni z odobravanjem na znanje. Tov. Joško Lindič pozdravlja zbor v imenu društva »Dobrodelnost« in »Sveta vojska« naj se delavstvo zavzame za boj proti alkoholu. Tov. France Žužek povdarja^ da si moramo osvojiti mladino, kar pa je nemogoče brez požrtvovalnosti. Radič popušča. Vodja hrvatskega naroda Radič zadnje čase prireja mnogo impozantnih shodov. Iz njegovih govorov čeprav včasih silno biča Beograd, je vendarle razvidno-, da se približuje politikom ki pravijo, da se mora ureditev naše države rešiti v parlamentu. In tako smo trdno prepričani, da je čas sporazuma precej blizu. Naj bi se uresničil čimprej! To je naša iskrena želja ob današnji zgodovinski obletnici. Gospod dr. Josip Puntar kot zastopnik »Prosvetne zveze« je lepo posegel v debato in predlagal načrt dela, čim se pridružuje mislim o vzajemnem delu z inteligenco. Nadalje so posegli v debato še sledeči tovariši: Rutar Jože, A. Komljanec, Srečko Žumer, Ivan Pečan, Florjan Kos, Ciril Debeljak in drugi. »V Aachen.« »Če boste tako kleli, ne boste prišli v Aachen, i pak v pekel.« »Nič ne de, imam za tja in nazaj.« 42. Kolinski žid je šel po stopnicah gor v sinagof Star je že bil in težko je sopel. Pride mimo rabin, in ® ga prosi: »Bodite tako prijazni in pomagajte mi; teSi hodim in sapa mi nagaja«. Pa. sta šla. Ob vratih žid malo počaka in vpra* »Kdo pa bo danes govoril v sinagogi?« »Prvi rabin, jutri bo govoril drugi rabin«. iL- Prvi je bil pa ravno on. Tedaj reče žid: »Ali ^ smem še za nekaj prositi?« »Seveda, prav rad Vam ustrežem«. »Potem me pa, prosim, peljite še po stopnicah a} zaj dol«. 43. Kolinčan pride v gostilno. »Hitro kozarček žgaM4 preden se škandal začne!« Prestrašeni natakar mu 0 brž da. »Še enega!« In tako je šlo pol ure naprej. raj je Kolinčan pristavil: — preden se škandal začne-1 Slednjič se je natakar ojunačil in je vprašal: »Kaj P2'1 to? Kakšen škandal in kdaj se začne?« »Takoj sedaj se začne. Nimam namreč prav not>e' nega denarja, da bi žganje plačal!« Tedenske vesti. Med pozdravi je tov. predsednik omenil med drugimi Cilko Krekovo, sestro pokojnega dr. Ev. Janeza Kreka, kaplana A. Komlanca kot prvega duhovnega voditelja »Krekove mladine«, v lepem številu zastopane Celjane in Sneber-Zadobrčane ter druge. Pri točki volitev odbora se izvoli docela nov odbor. Pri slučajnostih stavi tov. Ivan Pečan predlog, naj bo list »Pravica« obvezno glasilo tudi za člane »Krekove mladine«, kar zbor sprejme soglasno. 44. Našim organizacijam na znanje. Nagrobni spomenik Mihaela Moškerca bo blagoslovljen v soboto, 1. novembra, to je na vseh svetnikov dan. Ob pol 12. uri bo sv. maša, katero bo daroval g. Smodej in ki bo tudi na grobu opravil obredne molitve. Pevski zbor »Ljubljane« zapoje na grobu nekaij žalostink. Obveščamo s tem naše organizacije, da poskrbijo med člani in članicami, da se udeležijo sv. maše pri sv. Križu. Prosimo tudi, da prinesejo seboj cvetja za grob, kdor ga more lahko utrpeti. Končno se tov. predsednik zahvali delegatom za lep obisk občnega zbora, ter jih pozove k nadaljnem smotrenem delu, nakar zaključi zborovanje ob pol ene popoldne. Abraham pripoveduje Mozesu: »Vidiš, Mozes, redi tako, kakor jaz, pa se ti bo dobro godilo na svdj Moža imam najetega, ki pride vsako jutro ob osmih meni, mi odvzame vse skrbi in leta potem ves dal j težko glavo okoli. On ima skrbi, jaz grem pa lepo sprehod. Za to dobi 3000 mark na mesec«. Mozes pogleda Abrahama in ga vpraša: »Ja, ^ pa dobiš tistih 3000 mark?« »Vidiš, to je pa njegova prva skrb«. —^ Po zborovanju se je vršila I. seja glavnega odbora »Krekove mladine«, ki se je konštituiral sledeče: Pri tej priliki tudi prosimo svoje zaupnike, naj nam gotovo pošljejo nabiralne pole vsaj do 15. novembra tl., denar pa s položnico dotični zvezi, kateri pripadajo ali pa naravnost JSZ v Ljubljani. Spomenik je sedaj postavljen in pripravljalni odbor bi rad poravnal račune čimpreje. Kordin Franc, predsednik. Gajšek Ivan, podpredsednik. Šišek Ivan, blagajnik. Burkeljc Alojzij1, tajnik. Odborniki: Peterlin Srečko, Vodnik Ivo, Lindič Joško, Ceznjak Josip, dr. Josip Puntar, Srečko Žumer, Debeljak Ciril, 5 namestnikov, 3 nadzorniki in 5 članov razsodišča. Novo načelstvo nam jamči z dobrim odborom boljši napredek v bodočem poslovnem letu »Krekove mladine«. Krekova I Dopisi. Poročilo o občnem zboru »Krekove mladine. Dne 12. oktobra t. 1. so se zbrali delegatje in prijatelji naše mlade delavske mladinske organizacije k gla-vnem občnem zboru »Krekove mladine«, da slišijo poročila o dosedanjem delu in se razgovore o načrtih v bodočem letu. Zalog. Zahvala. Družina Dečman se najprisrčneje zahvaljuje g. županu Franc Kukoviči iz D. M. v Polju za tako hitro obvestilo o najdeni 4-letni hčerki. Nadalje se zahvaljujemo g. Ivan Javoršku iz Zaloga za tako prijazno srce in truda-polno iskanje. Hvala tudi g. Zvonki Kreč, orožnikom in čč. sestram! Tovariš France Kordin kot predsednik otvori ob pol 10. uri občni zbor v dvorani »Rokodelskega doma«. V kratkih besedah pozdravi vse navzoče, med njimi tudi številne zastopnike naših kat. organizacij, ki so vse poslale svoje zastopnike. Maribor. Krekova posojilnica v Mariboru se preseli z 1. novembrom iz dosedanjih prostorov na Koroško cesto št. 1, v prejšnje prostore knjigoveznice Cirilove tiskarne. Uradne ure ostanejo kakor dosedaj in sicer: v soboto od 15—17, in nedeljo-od 9—11 ure. Po potrebi se bode uradovalo tudi v sredo in soboto dopoldan. Načelstvo. Nato prečita pozdrave »Prosvetne zveze« iz Maribora, Franceta Kukoviča kot župana iz Dev. Mar. v Polju, vojakov članov iz Srema ter Banata itd. Iz točke II. dnevnega reda je bilo razvidno, da je društvo pridno delovalo. Nad vse zanimiv je bil referat Ivana Gajšeka, pri točki III. Kulturno delo v organizaciji, za katerega je žel veliko odobravanje. Tudi IV. točka, »Ženska organizacija«, o čemer je podala referat tovarišica Tonči Erženova, je vzbudila pozornost. Tovariš Ivan Pečan je izvrstno govoril o »Delavskem tisku«. Referat »Čilji in pomen »Krekove mladine« je podal tovariš Ivo Vodnik. Priobčen je bil že kot uvodnik v »Pravici«. Za pouk in zabavo. Kolinske dogodbe. 40. V Kolinu je umrl bogat odvetnik. Zelo so se začudili, ko so brali v njegovi oporoki, da zapušča vse svoje premoženje mestni norišnici. Zadaj je bilo zapisano: »Norci so mi denar skupaj znosili, in zato ga s-pet norcem zapuščam.« 41. Mikensen se je peljal iz Kolina v Aachen. Sprevodnik pride, Mikensen išče vozni listek, pa ga ne more dobiti. »Kam vraga sem ga vendar dal«, začne rentačiti in -kleti. Nasproti sedeči gospod ga vpraša: »Kam se pa peljete?« I Zahtevajte ..PRAVICO” po vseh gostilnah in javnih lokalih po- ■ sebno še v industrijskih krajih 1 Naročajte »SOCIALNO mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja. Urejujejo: dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in dr. Engelbert Besednjak. Naročnina za l. 1924 znaša: za Jugoslavijo 40 D-> za inozemstvo 50 D., posamezna štev. stane 5 D' Dobi se še tudi celoten I. letnik za ceno 30 Din. • H. letnik pa za ceno 40 Din. Naroča se pri upravi „Socialne Misli", Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, kolportaini oddelek, Poljanski nasip 2. m Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnic0 r. z. z o. z. ki posluje v novourejenth prostorih v Ljubil*^ Mestni trg 6. — Telefon št. 9. vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obres najugodneje ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpoje ^ rokom obrestuje po dogovoru, lzvenljubljanskim vlagateljem ^ razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja kih stroškov. I V loteriji zadenejo le društvu pa dobe vsi nekateri, — v I. delavskem konsumnem člani 3°l» od zakupička, ki ga napravijo pri zadrugi. I mr Višina je torej odvisna od članov samih. Vsak naš somišljenik naj bo obenem zaveden zadrugar, ker je to njemu v korist, pa tudi v korist organizacije Odgovorni urednik Dr. Andrej Go®** izdaja konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.