PPlMcaSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovimi /'t /IA I* Abb. postale I gruppo - Lena Ilf Leto XXI. St. 149 (6127) TRST, petek 25. junija 1965 ŠE VEDNO NEGOTOVOST GLEDE AFRIŠKO - AZIJSKE KONFERENCE Sestanek zunanjih ministrov odložen na«jutri Sinoči so bile v Alžiru nove demonstracije Značilen komentar ravnatelja kairskega lista «Al Ahram> - Manifestacije za Ben Belo tudi v Rabatu - Resolucija alžirskih študentov v Kairu in Zagrebu AL2IR, 24. — Pripravljalni odbor poslanikov, ki se je imel sestati včeraj, se je sestal šele davi in je nato sporočil, da je bil sestanek zunanjih ministrov afriško-azijskih držav, ki bi se imel začeti jutri, odložen na 26. junija ob 17. uri. Zvedelo se je, da 'je odložitev predlagala ZAR ob podpori Maroka in Pakistana. Alžirski študentje so nocoj ponovno demonstrirali po mestnih ulicah in vzklikali Ben Beli. Proti njim je nastopila policija in jih razgnala. Po sestanku pripravljalnega odbora poslanikov je alžirski predstavnik izjavil, da Alžirija želi, da se afriSko-azijski vrh sestane, kakor določeno. Dodal je, da so sestanek zunanjih ministrov odložili za en dan, zato da omogočijo prihod delegacij, ki niso še prispele v Alžir Politični opazovalci pravijo, da so Odložitev konference zunanjih ministrov hotele tiste države, katerih vlade pričakujejo razjasnitev položaja v Alžiriji. Poleg tega so sporočili, da se zunanji ministri e bodo sestali v poslanski zbornici Alžiru, temveč v nekem kraju 20 :ilometrov iz prestolnice. Politični opazovalci menijo, da revolucijski svet želi, naj bi se ministri sestali ialeč od prestolnice zaradi negotovega položaja in zaradi protivladnih demonstracij. Na današnjem sestanku poslanikov je predstavnik Gane izjavil, da bi morala biti prva točka dnevnega reda na sestanku zunanjih ministrov predlog trinajstih afriško-azijskih držav Commonwealtha, naj se odloži afriško-azijska konferenca, zato da se zagotovi njen popoln uspeh. Delegat ZAR pa je predlagal, naj se konferenca zunanjih ministrov odloži na soboto, kar je bilo sprejeto. Odbor pa je zavrnil predlog Alžirije, ki so ga podpirale ZAR, Kitajska in Indonezija, naj bi v brzojavki afriško-azijskim državam Commonvvealtha, s katero javljajo odložitev sestanka zunanjih ministrov, potrdili, da se bo vrh začel, kakor določeno, prihodnji torek. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da bodo zuii&nji ministri Azije in Afrike verjetno zahtevali odložitev afriško-azijske konference. Od okoli 50 delegacij jih je sedaj v Alžiru 31. Nekatere bodo verjetno prispele jutri. Tunizija ni še sporočila, ali bo Burgiba prispel v Alžir, toda zunanji minister Mongi Slim je prišel včeraj popoldne s svojo delegacijo. Maroški kralj je poslal svojega zunanjega ministra in sporočil, da bo prišel tudi on vsaj za 24 ur, če bo varnostna služba zadostna. Nocoj so javili, da namerava šest afriško-azijskih držav zahtevati odložitev konference na vrhu na avgust ali pa kar na marec 1966. Po včerajšnjem sporočilu alžirskega zunanjega ministra, da se bo konferenca začela, kakor določeno, se zdi da je danes egiptovski tisk naklonjen odložitvi konference Ravnatelj lista «A1 Ahram« Hejkal piše, da po njegovem mnenju »1 mogla biti bolj škodljiva za smotre našega odposlanstva od zatrjevanja, da je naš pravi smoter obsodba Kitajske. Osebno sem odločno vztrajal pri kitajski vladi, naj sprejme naše odposlanstvo* Zatem je Nkrumah poudaril, da je bistveno, da avstralska vlada umakne svoje čete iz Južnega Vietnama, in je dodal: »Dej- Tito na izletu na Bajkalskem jezeru IRKUTSK, 24. — Predsednik re publike maršal Tito je danes s soprogo in z ostalimi člani jugoslovanske delegacije v spremstvu predsednika prezldija vrhovnega sovjeta S8SR. Anastasa Mlkojana obiskal eno največjlh hldrocentral Sovjetske zveze Bratsk na reki Angarl, 650 km severovzhodno od Irkutska, kjer so ga toplo pozdravili graditelji tega Industrijskega področja, ki že danes šteje 140.000 prebivalcev. Predsednik Tito si Je ogledal 125 metrov visok jez na velikem 500 km dolgem akumulacijskem jezeru, katerega voda bo poganjala dvajset turbiagregatov, ki bodo dajali letno 23 milijard kilovatnih ur električnega toka. kar Je nad dvakrat več kot znaša celoletna proizvodnja elektrienin cen-tral Jugoslavije. Na tem področju se gradi istočasno velik lesnoceiu-lozni kombinat, ki bo daial letno milijon ton celuloze. Popoldne se Je predsednik Tito s svojim spremstvom vrnil z letalom v Irkutsk, od koder je z «raketo» t.j. ladjo, ki ima podvodne peruti, odpotoval na izlet na Bajkalsko jezero, kjer bo ostal tudi Jutri na oddihu. ....................................... DONAVA ŠE VEDNO POPLAVLJA OBSEŽNA PODROČJA Nad 30.000 ljudi se bori proti vodi na 380 kilometrov dolgi fronti Najbolj kritično stanje je v Mladenovu - Tudi v južni Slovaški so štiri mesta poplavljena - Pri reševanju sodelujejo češkoslovaški, madžarski in sovjetski vojaki BEOGRAD, 24. — Okrog 30.000 ljudi, med njimi več tisoč pripadnikov JLA, še vedno nadaljuje nadčloveško borbo z vodo Donave na fronti okrog 380 kilometrov. Najbolj kritično je stanje v Mladenovu kjer je Donava prebila tretjo obrambno Unijo in grozi, da poplavi znano državno posestvo Ka-radjordjevo in mesto Bačko Pa-lnnko. Neposredno po preboju so izvedli splošno mobilizacijo prebivalstva v občini Bačka Palanka, kateremu je danes zjutraj prispela na pomoč brigada okrog tisoč mladincev iz Subotice. Tudi na področju Novega Sada Donava stalno raste. Nekatere ulice ob reki so že poplavljene. Pri Sremskih Karlovcih je Donava poplavila v dolžini 800 metrov in skoro 20 centimetrov visoko železniško progo Beograd-Novi Sad. Tudi pri Bogojevu so zaradi varnosti železniškega prometa zmanjšali hitrost vlakov na pet kilometrov na uro, medtem ko je na železniški progi Ledina-Beočin promet ukinjen. Prebivalstvo in vojaki utrjujejo 60 kilometrov dolgo obrambno linijo od Plavske do Bogojeva, v katero so že vgradili 220.000 kubičnih metrov zemlje in 170.000 vreč peska. Pd sklepu občinskega štaba se je začela evakuacija prebivalcev iz vasi Belo Blato. Evakuirali bodo vse prebivalce do 16 let in nad 60 let starosti, matere z otroki in bolnike. V Vukovaru postaja položaj še bolj kritičen. Poplavljene hiše propadajo. Tudi na južnem Slovaškem ob meji z Madžarsko je Donava poplavila obširna področja. Včeraj ponoči se je porušil nasip pri Patt-nicah in prebivalstvo Je moralo zapustiti domove. Po 15 dneh, odkar so se začele poplave, je stanje naslednje: štiri mesta — Komar, Dunajaka Streda, Cijalove in Pain-ce — so poplavljena. Komar in Du-n&taka Streda sta popolnoma izolirani, ker so vse ceste pod vodo, nasipi ob železniških progah pa so porušeni. Deluje samo železniška pioga proti Madžarski, ki jo stalno nadzorujejo strokovnjaki vojske. Do sedaj so evakuirali 50.000 prebivalcev, po večini s pomočjo helikopterjev, drugih 20.000 pa se pri- pravlja, da zapusti svoje domove. Da se olajša evakuacija, je Madžarska dovolila svoboden tranzit po svojem ozemlju vsem beguncem, ki jih pošiljajo na razna zbirališča. Do sedaj ni bilo žrtev, toda stanje je zelo dramatično. Delavci iz vse republike delajo noč in dan ter utrjujejo nasipe. Pri tem sodeluje tudi 11.000 češkoslovaških vojakov ter oddelki madžarskih ln sovjetskih vojakov. Sindikati so organizirali zbiranje prispevkov za pomoč beguncem. V tovarnah zbirajo oblačila, odeje, po-trošno blago in zdravila. Najnujnejša živila pošiljajo tudi druge socialistične države. Skoda je o-gromna. Dva odstotka orne zemlje sta bila uničena in predvideva se, da bo potrebno nekaj let dela, preden bo ta zemlja zopet plodna. Letos ne bo na tem področju nobenega poljskega pridelka. Poginilo Jo tudi veliko število domače živine. Na Južnem Moravskem je danes močan zračni vrtinec povzročil o-gromno škodo. Ubiti sta bili tudi dve enajstletni deklici. Ogromno škodo so utrpeli poljski pridelki. stvo, da je britanski ministrski predsednik sprejel predsedstvo odposlanstva, kaže, da se nam želi pridružiti pri iskanju sporazumne rešitve, in jasno je, da mora vsaka morebitna rešitev vključiti predloge, ki se ne skladajo s sedanjo politiko ZDA. VVilson ima vpliv pri ameriški vladi, ki ga noben član Commonvvealtha nima.* Zatem je Nkrumah izjavil, da je ust»v‘t.ev pgnja v Vietnamu potrebna, da ameriška letala takoj ustavijo svoje napade. Mirovno konferenco o Vietnamu hi lahko sestavljale iste države, ki so biie zastopane leta 1954 v Ženevi. Zatem je Nkrumah ugotovil, da sta Peking in Hanoj odklonila sprejem članov odposlanstva, medtem ko je VVashington sklenil, da jih sprejme. Toda dejstvo, da Američani niso sprejeli poziva, naj do največje mere omejijo vojaške operacije v Vietnamu, je zelo resno. Na koncu je Nkrumah dejal: »Odposlanstvo mora videti v osvobodilni fronti in sajgonski oblasteh nasprotni vladi v državljanski vojni.* Commonweallh LONDON, 24. — Danes se je zvedelo, da je predsednik britanske vlade Harold VVilson predložil konferenci Commonwealtha trgovinski in gospodarski načrt v treh točkah. Načrt vsebuje: 1. Skliče naj se konferenca trgovinskih ministrov proti koncu leta, Po možnosti v Jamaiki. Konferenca naj bi razpravljala o možnosti ustanovitve stalnega organizma za trgovinsko programiranje Commonvvealtha. 2. Skliče naj se sestanek funkcionarjev, ki imajo opravka z razvojem in programiranjem, da bi koordinirali načrte za razvoj. 3. Navezati tesnejše stike in začeti številnejša posvetovanja o načrtih za razvoj civilnega letalstva. Predsednik Zambije Kenneth Kaunda je danes na tiskovni konferenci izjavil, da se v Rodeziji vsak trenutek pričakuje izbruh nasilja. Kaunda je dejal, da predstavlja Južna Rodezija nevarnost za Zambijo, in britanska vlada je v bistvu odgovorna za tamkajšnji položaj. Nadaljeval je: »Biti hočem jasen. Ce bi se neka uporniška vlada v britanski koloniji Južne Rodezije na kakršen koli način vmešavala v mednarodne pravice Zambije, bomo imeli britansko vlada za odgovorno. Stvari, ki jih najbolj sovražimo, in sicer imperializem, kolonializem in fašizem, so v Južni Rodeziji. Ce bi yelika Britanija iz šibkosti ali zaradi tega, ker noče sprejeti svoje odgovornosti, dovolila, da bi v Južni Rodeziji nastala nova Južna Afrika, bi ji bivše britanske kolonije in ostali svet obrnili hrbet.* Pomočnik kanadskega zunanjega ministra Arnold Smith je bil danes imenovan za glavnega tajnika Commomvealtha za dobo petih let. dvojni pritisk», in to s strani komunistov in socialdemokratov. V resoluciji je rečeno, da samo dejstvo, »da komunisti govorijo o enotnosti v obliki sporazuma i delom PSI, dokazuje manever, ki naj razbije stranko ln zaradi katerega izgubljajo v vrednosti tudi pogumnej-a in novejša stališča, ki so prišla do Izraza med notranjo debato v vrstah KPI*. Glede socialdemokratskih predlogov pa je govora o »strumentali. zaciji*, saj se skuša PSI potegniti na socialdemokratski teren. PSI je zastavila vprašanje socialističnega združevanja že na kongresu v Benetkah v edino realnem okviru politične akcije, »ki naj ustvari široko masovno socialistično stranko, ki bo strogo zvesta demokratičnim metodam in ki bo sposobna za nadaljnje enotne pobude italijanskega delavskega razreda*. Vsedržavna tajništva sindikatov električne stroke CGIL, CISL in UIL so sporočila, da bodo stavkali uslužbenci ENEL in povezanih družb od 22. ure 30. junija do 22. ure 2. julija. Sindikalne organizacije so pozvale ENEL, naj se dogovorijo o načrtu, kako bodo zagotovili električno energijo za nujno potrebne storitve. Sindikalne organizacije tudi ugotavljajo, da je prišlo do stavke, ker se odklanja obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla ie pred šestimi meseci, in pri čemer se zahteve uslužbencev v bistvu nanašajo samo na to, da se jim zagotovi ista kupna moč, kot so jo imeli januarja 1963, ter ureditev nekaterih delovnih odnosov, pri čemer pa ne gre za nova gospodarska bremena. Danes so stavkali 24 ur delavci pivovarn, zaključila pa se je stavka industrije konzerv. Obe stavki se nanašata na obnovitev delovnih pogodb. Sindikat uslužbencev gradbenih podjetij FILCA - CGIL je odpovedal kolektivno delovno pogodbo, ki je bila sprejeta decembra 1963 in ki bi morala zapasti letošnjega decembra. Dvesto delavcev podjetja »Oerlikon ita-liana* je v Iipri (Varese) zasedlo tovarno, ki so jo hoteli zapreti. Podjetje je že pred dvema tednoma sporočilo, da namerava tovarno zapreti, zaradi česar so delav ci zaceli »belo stavko*. V senatu se je nadaljevala razprava o podaljšanju zakona o posebni blagajni za jug. V komisiji za delo pa so razpravljali o vladnem zakonskem osnutku o pokojninah socialnega skrbstva, o čemer bodo govorili v senatu prihodnji teden. podpisali so novo kulturno konvencijo med Madžarsko m Italijo, ki predvideva ustanovitev stolic za poučevanje italijanščine m madžarščine, okrepitev delovan a kulturnih ustanov in ustanovitev štipendij. Ta pogodba obnavlja pogodbo, ki je bila podpisana 16. februarja 1936. Parlamentarna komisija o »omejitvah gospodarske konkurence* je zaključila delo, ki se je začelo 26. julija 1&73. Zadnja so prišla na vrsto zdravila, glede katerih je komisija zaključila, da obstajajo različne nerednosti predvsem zaradi premalo razvitega znanstvenega raziskovanja, zaradi zastarele zakonodaje in pomanjkanja sredstev za ugotavljanje stroškov in nadzorstva nad kakovostjo. Komisija se bo sestala v sredo, ke bo izdelala zaključno poročilo, k. ga bo predsednik Orlandi predložil poslanski zbornici. Zaključen obisk Saragala na Norveškem TROMSOE, 24. — Predsednik Saragat je z ministrom Fanlani-jem in v spremstvu norveškega zunanjega mifilstra Langeja odpotoval danes Iz Osla z letalom v najsevernejšo norveško pokrajino, kjer vlada «bela noč«. V Tromsoeju so ga pozdravili predstavniki lokalnih oblasti, nato pa je položil venec pred spomenikom polarnega junaka Roalda Amundsena, ki Je zgubil življenje leta 1928, ko Je skušal rešiti ponesrečenega generala No-bileja in druge člane posadke cepelina «Italia». Jutri dopoldne bo predsednikovo letalo odletelo z letališča pri Tromsoeju ob 13. uri naravno proti Rimu. kamor bo prispelo okoli 18. ure. Pred novo zaostritvijo okoli Berlina? BONN, 24. — Kancler Erhard je sklical danes na posvetovanje voditelje parlamentarnih skupin, ki so zastopane v parlamentu. Posvetovali so se o položaju v Berlinu, češ da je nevarnost nove krize. Dejstvo pa je, da glasilo vzhodnonemške socialistične stranke Neues Deutschland našteva celo vrsta izzivanj zahodnih Berlinčanov v času obiskov v vzhodnem Berlinu s propustnicaml. Danes so vzhodnonemške oblasti sporočile, da n« bodo podaljšale veljavnosti sporazuma o propustnicah. Po novem sporazumu so potrebna nova pogajanja. Predsednik vzhodnonemške vlade Stoph je poslal zahodno-berllnskemu županu Brandtu pismo, s katerim obtožuje zahodno-berlinske oblasti, da niso izpolnile prevzetih obveznosti v zvezi s sporazumom o propustnicah. Nato dodaja, da morajo nova pogajanja določiti pogoje za nov sporazum. Med temi pogoji so tudi prepoved tajnih protikomunističnih organlza. cij v zahodnem Berlinu. Zahodnonemški zunanji minister Schroeder je izjavil da je bonska vlada zelo zaskrbljena zaradi poletov vzhodnonemških helikopterjev nad zahodnim Berlinom in Jt mnenja, da samo protesti ne zadostujejo. Kancler Erhard se je danes posvetoval v svojem uradu z ameriškim, britanskim in francoskim poslanikom. Predstavnik bonske vlade je izjavil, da je Erhard zahteval, naj zahodne čete nastopije eodločno in soglasno*, da prenehajo »izzivanja Vzhodne Nemčije*. V Washingtonu je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da je preletavanje vzhodnonemških helikopterjev nad zahodnim Berlinom »nevarno in izzivalno*, in da so ZDA v stalnem stiku s svojimi zahodnimi zavezniki. Vreme včeraj: naj višja temperatura 28,8. najnižja 19,8, ob 19 uri 27 stopinj, vlaga 58 odst., zračni tlak 1017,2 stalen, veter 4 km severovzhodnik, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 24,2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 25. junija Hinko Sonce vzide ob 4,16 in zatone ob 19,59. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 1.31 in zatone ob 15.42. Jutri, SOBOTA, 26. Junija Gruda SEJA DEŽELNEGA SVETA Začetek ponovne razprave o vsedržavnem načrtovanju Kritična stališča opozicijskih svetovalcev - KPI in PLI sta predložili resoluciji, ki nakazujeta deželne zahteve v odnosu do vsedržavnega načrta Vso včerajšnjo sejo deželnega sveta so posvetili razpravi o vsedržavnem načrtovanju po poročilu, ki ga je dal predvčerajšnjim odbornik za načrtovanje Cocianni. V svojem poročilu je Cocianni med drugim dejal, da Je deželni odbor že v svoji programski izjavi nakazal zakonodajno in upravno dejavnost dežele v skladu s smotri načrtovanja. Najprej Je odbor pripravil dokument, v katerem je nanizal svoje pripombe k osnutku vsedržavnega gospodarskega načrta ter nakazal v njem osnovne potrebe in zahteve dežele ter smotre, ki izvirajo iz njenega zemljepisnega položaja in gospodarskih razmer. Ta dokument sta orisala ministru Pieracciniju predsednik deželnega odbora Berzanti in odbornik za načrtovanje Cocianni na sestanku v Rimu. V njem so prvič naznačene specifične značilnosti naše dežele ter je nakazan nujni poseg za gospodarski razvoj in za ustvaritev infrastruktur. Po o-dobritvi besedila petletnega načrta ga Je deželni odbor kritično proučil in ugotovil, da niso v njem dovolj upoštevane posebne potrebe naše dežele. Stališče odbora v tem pogledu sta orisala dva dokumenta, ki so jih razdelili deželnim svetovalcem. Ta dva dokumenta je predsednik Berzanti poslal predsedniku vlade Moru, odbornik za na črtovanje pa ga je orisal funkcionarjem ministrstva za proračun in njegovega urada a načrtovanje. Tudi pred kratkim Je odbornik Cocianni razpravljal skupno z drugimi odborniki o tej zadevi z ministrom Pleracclnijem Pri tem so poudarili, da osnutek petletnega načrta ne upošteva posebnega položaja dežele ter da ne zagotavlja avtonomnega industrijskega razvoja, pač pa ga povezuje na industrijsko področje Mestre-Padova. Odbornik je dejal, da bi morali predvsem poskrbeti za najbolj važne infrastrukture, tako da bi ublažili obrobni položaj dežele v pogledu do Italije in do SET. Poleg tega pa bi morali pri tem upoštevati tudi možnost razvoja odnosov z bližnjo Avstrijo in Jugoslavijo. Poseči bi bilo treba tudi na gospodarske sektorje, da bi pospešili njihov razvoj. Skupno z odbornikom Marpille-rom je odbornik Cocianni orisal ministru za državne udeležbe zahteve na tem področju, ki bi jih morali uvrstiti v načrt. 'Dosegla sta. da so izločili iz dokončnega besedila načrta določbo, ki je predvidevala nove pobude državnih soudeležb samo na Jugu. To odpira naši deželi določene persnektive. Deželni predstavniki so tudi bili v stiku z odborom ministrov za Jue in za zaostala področja v srednli in severni Italiji. V zvezi s tem 1e vlada sprejela razne deželne zahteve. Odbornik Je dejal, da se dokončno besedilo vsedržavnega načrta, ki ga je odobril ministrski svet 2. junija, razlikuje od prejšnjega le v četrtem poglavju, kjer so orisani osnovni pogoji za uresničenje politike načrtovanja. Glavne spremembi, vštevšl tiste, ki jih je predlagala naša dežela, pa bodo lahko uvrstili v proračun med parlamentarno razpravo, ko bodo prilagodili načrt novemu položaju. Odbor bo v kratkem pripravil «shemo razvoja« za Furlanijo-Julljsko krajino ter jo bo poslal ministrstvu za proračun in vsem deželam. Poleg tega bo deželni odbor tudi proučil možnost tega, ker bo lahko vlada storila na podlagi 50. člena statuta za posebne deželne načrte. Tehnični uradi odborništva za načrtovanja že zbirajo v ta namen ustrezne podatke. V včerajšnji razpravi Je najprej spregovoril komunist Šema, ki je dejal, da je njegova skupina zahtevala to razpravo, da se nakaže jasno stališče dežele do petletnega načrta Deželni odbor ni upošteval med zadnjo razpravo raznih predlogov ter ni sprejel komunističnih resolucij. Sedanja razprava pa teče v hudem gospodarskem položaju, ko smo v skrbeh za obstoj Sv. Marka in ko groze z zaporo tkalnice bombaža v Ronkah. Šema je predložil v zvezi s tem resolucijo svoje skupine, ki naj da petletni načrt benemu položaju. Nadalje ugotavlja negativne posledice gospodar-sko-politične linije vlade v zvezi s hudo krizo v deželi. Zatem pravi, da so za razvoj naše dežele potrebne korenite strukturalne reforme zlasti v kmetijstvu, nova zunanja politika, ki bi omogočila skrčenje vojaških služnosti, drugačna politika v pomorstvu, ladjedelstvu, v pristaniščih in v ribištvu. Resolucija pravi nadalje, da mora Italija zavzeti avtonomno politiko v okviru SET ter da morajo državne soudeležbe voditi protimonopolistič-no politiko. Resolucija obvezuje odbor, naj pripravi nove konkretne predloge, uokvirjene v organskem razvojnem načrtu dežele, ter naj seznani z njimi vlado in parlament, tako da bo prišlo do drugačnih izbir v vsedržavnem načrtu, zlasti kar se tiče naše dežele. Drugi Je spregovoril liberalec Morpurgo, ki je kritiziral petletni načrt. Demokristjan Cogo Je govoril o kmetijstvu in dejal, da bi morali bonificirati povodje Sile na desni strani Tilmenta, kjer je 7000 ha neplodne zemlje. Za njim je spregovoril Bergomas (KPI), nato pa liberalec Rinaldo Bertoli, znani industrijec iz Furlanije, ki se Je pritoževal predvsem, da ne uživajo večji furlanski industrljcl nobenih finančnih olajšav. Liberalci so predložili tudi resolucijo, v kateri izražajo svoje nezadovoljstvo z vsedržavnim načrtom ter zahtevajo posege za razvoj industrije, kmetijstva in trgovine. V resoluciji tudi zahtevajo, da se industrializacija ne zaustavi na področju Mestre-Padova. Socialdemokrat Renato Bertoli je v svojem kratkem govoru omenil predvsem vprašanje šolstva. Vsedržavni načrt je kritiziral tudi misovec Morelli. Komunist Baclcchi je v začetku svojega govora očital odboru, da je brezbrižen do sedanje razprave. Omenil je tudi potovanje tržaške delegacije v Rim in dejal, da je treba načrt spremeniti, da bo ugodil potrebam našega prebivalstva, Kar se tiče položaja v ladjedelnicah, je pripisal glavno odgovornost politiki SET. Zato je treba spremeniti položaj Italije v njem. Zadnji je spregovoril socialdemokrat Dvetag, ki je predvsem poudaril. da je naša dežela zaostalo področje ter da bi morali zanjo bolj skrbeti. Italija se ne sme ustaviti v Mestrah. Omenil je zakonodajo v prid juga ter dejal, da so v južni Italiji napredovali, medtem ko mi nazadujemo. TISKOVNA KONFERENCA ZUPANA DR. FRANZILA Bitka za ladjedelnico Sv. Marka še ni izgubljena? Zupan jv obrazložil pomen obiska tržaške delegacije pri ministru Pieracciniju glede usode Sv. Marka Kot smo že poročali, je minister za proračun Pieraccini v sredo sprejel tržaško delegacijo, ki jo je vodil podpredsednik deželnega odbora Dulci in v kateri so bili župan Franzil, predsednik pokrajine Savona, predstavnik trgovinske zbornice Giacomelli, predstavnik Nove delavske zbornice — CGIL Buril in predstavnik Delavske zbornice Fabricci. Delegacija je ministru obrazložila vprašanje ladjedelnice Sv. Marka. Po povratku iz Rima je imel včeraj župan dr. Franzil tiskovno konferenco, na kateri je povedal, kako so potekli razgovori. Poudaril je, da sta podpredsednik deželnega oobora in on izrazili ministru zaskrbljenost mesta zarili govoric, da bodo zaprli ladjedelnico Razgovor je trajal sicer samo okrog 20 minut. Kljub temu, pa je župan dejal, da je minister dal pomirljive izjave. Minister Pieraccini je dejal, da bo prišel 1 julija v Trst, da se pogovori z deželno upravo glede deželnih vprašanj, ki jih je treba upoštevati pri izdelovanju petletnega gospodarskega načrta. Ob tej priložnosti bo minister razpravljal tudi o ladjedelnici Sv. Marka. Zupan je nadalje povedal, da jim je bilo obrazloženo, da sedanji osnutek načrta ni dokončen, ker ga je sestavila ustanova Fincantie-ri, dokončni načrt pa da bo sestavila vlada po proučitvi vseh posameznih vprašanj in tudi vprašanja ladjedelnice Sv. Marka. Se posebno je minister zagotovil tržaškim predstavnikom, je dejal župan, da sedanji osnutek gospodarskega načrta ne govori ničesar o Sv. Marku in da je prav vlada odredila, da osnutek ne sme določiti, katero ladjedelnico naj bi zaprli, ker je to še vprašanje proučevanja celotnega položaja tega proizvodnega sektorja. Zato je župan izjavil, da je bil ta obisk v Rimu prvi važen korak, ki odpira pozitivno vrzel za pravično rešitev tega važnega vprašanja. Uspela stavka v pivovarni «Dreher» V okviru vsedržavne stavke delavcev pivovarn sta napovedala včeraj enotno stavko tudi oba sindikata te stroke v Trstu. Stavke so se udeležili delavci stoodstotno. PO VINSKI RAZSTAVI V ZGONIKU Razdeljene nagrade za najboljša vina Prisostvovali so tudi predsednik deželnega sveta, predstavniki drugih oblasti in kmetijskih ustanov V hotelu «Weekend» je bilo včeraj razdeljevanje nagrad in diplom vinogradnikom iz zgonlške občine, ki so se s svojim pridelkom udeležili vinske razstave. Razen vinogradnikov, župana in svetovalcev, so se udeležili nagrajevanja predsednik deželnega sveta dr. de Ri-naldini, dr. Caprlni, ki je predstavljal deželnega odbornika za kmetijstvo dr. Comelllja, glavni tajnik pokrajine dr. Vascon, ki je predstavljal predsednika pokrajine, predsednik pokrajinske turistične ustanove dr. Terpin in ravnatelj te ustanove dr. Apollonlo, dr. Bella-rosa, tajnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov itd. Po pozdravnem nagovoru župana, dr. de Rinaldinija, dr. Perca ter tajnikov Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov so razdelili nagrade, nato pa je bila v restavraciji hotela zakuska. ki Jo je priredila zgoniška občina. Prvo nagrado za črno vino je dobil Maks Doljak — Zagradec št. 1, drugo Josip Perčič — Salež 43, tretjo Leonard Grilanc — Salež 23. Prvo nagrado za belo vino je dobil Ivan Milič — Koludrovca št. 1, drugo Svetozar Škerlj — Salež 54, tretjo Karel Štolfa — Salež 46. Pokal dežele je prejelo športno društvo Kras, škropilnico Kmetijske zadruge Zorko Rebula — Salež 63, škropilnico kmetijskega konzorcija pa Franc Škrk — Salež 57. Kmečka zveza in Zveza malih posestni- kov pa sta vsem vinogradnikom — udeležencem razstave podarili škarje. n.................................................mn.................................n.................................................. DAN MADŽARSKE VČERAJ NA VELESEJMU AVSTRIJSKE CIGARETE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Trst je aktiven posredovalec trgovine med Italijo in Madžarsko Tiskovna konferenca madžarskega trgovinskega atašeja v Rimu - Možnosti nadaljnjega razvoja trgovinske izmenjave med obema državama Včeraj je bil na velesejmu dan posvečen Madžarski. Socialistična republika Madžarska se tudi letos udeležuje tržaške gospodarske prireditve s skupno razstavo, ki jo Je organizirala trgovinska zbornica 'iz Budimpešte. V madžarskem standu je prikazan niz industrijskih proizvodov in obrtniških izdelkov, poleg tega pa so Madžari poudarili prikaz znanih prehrambe-nth"'izdplkov, ki jih Madžarska ii-' važa v1 številne tuje drž,ave. ■ Madžari se poslužujejo tržaškega sejma tudi zato, da propagirajo naravne lepote svoje domovine, da bi pridobili čimveč tujih turistov, da obiščejo Blatno jezero in druge zanimive kraje na Madžarskem. Ob 11. uri dopoldne je bila v pritličnih prostorih v Palači narodov, kjer je nameščena razstava madžarske republike, tiskovna konferenca, katere so se udeležili madžarski trgovinski svetnik v Rimu g. TorOk, predsednik velesejma kap. Suttora, predsednik Centra za gospodarski razvoj Trsta, Padoa, in drugi. Kap. Suttora Je pozdravil madžarske gospodarske predstavnike ter v krajšem govoru poudaril pomen trgovinskega sodelovanja med obdonavsko republiko in naša deželo, ter še posebej s tržaškim pristaniščem. Predsednik je omenil tudi pred kratkim obnovljeno pogodbo med tržaškimi Javnimi skladišči in budimpeštanskim uvozno izvoznim podjetjem Ma.šped, ki se kakor znano nanaša na vsakoletni tranzit madžarskega blaga skozi tržaško luko; kap. Suttora je zaključil svoj pozdravni govor željo, da bi ponovna udeležba Madžarske na 17. mednarodnem velesejmu pripomogla k nadaljnjemu ojačanju omenjenega sodelovanja ter doprinesla k nadaljnjemu razvoju madžarske trgovine z zunanjim svetom ter zlasti s čez-morjem, ki se poslužuje tržaških pristaniških storitev. Sledil je govor madžarskega trgovinskega svetnika v Rimu Tordka, ki je v uvodu poudaril, da zavzema Italija drugo mesto med madžarskimi zunanjetrgovinskimi partnerji na Zahodu. Komplementarnost italijanskega in madžarskega gospodarstva Je omogočila, da se je trgovinska izmenjava med obema republikama v zadnjih letih občutno razširila. Tako je ma-džurski izvoz na Italijansko tržišče prej ugotavlja, ne ustreza gospodarskemu in druž- •IHfMHMMMMHIIIHIIIHIIIIMilHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIMimMMMMMMMIIMIMIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIlllUIIHIIIHIM* DELOVANJE DEŽELNE UPRAVE IN KOMISIJ Deželni odbor odobril vrsto zakonskih osnutkov Obiski pri odborniku prof. Vicariu Danes sestanek četrte komisije Včeraj popoldne se je sestal deželni odbor, ki je med drugim odobril nekaj zakonskih osnutkov, katere bo v prihodnjih dneh predloži! deželnemu svetu. Podpredsednik Dulci je poročal odbornikom o razgovorih, ki jih Je imel skupaj z drugimi člani tržaške delegacije z ministrom za proračun Pieraccinijem v zvezi s položajem v ladjedelnici Sv. Marka. Minister Pieraccini je zagotovil, da bo v kratkem obiskal našo deželo, da skupno z deželnim odborom in predstavniki drugih krajevnih ustanov poglobi proučevanje vprašanj. ki se tičejo odnosov med petletnim vsedržavnim gospodarskim načrtom in deželnim načrtovanjem ter ladjedelstva. Na podlagi pojasnil odbornika Ciciannija pa le odbor tudi opredelil svoje stališče do razprave o petletnem gospodarskem načrtu, ki se bo danes verjetno končala v deželnem svetu. Med obiskom jugoslovanskega veleposlanika dr. Vejvode v Trstu se je prof. Vicario. odbornik za prosveto, razgovarjal z veleposlanikom o kulturnih izmenjavah med našo deželo in Slovenijo. Včeraj. pa je odbornik Vicario sprejel arh Civilettija, inšpektorja ministrstva za prosveto, in arh. Pross-Gabriel-lija, nadzornika za starine, galerije in spomenike naše dežele, ki sta mu poročala o vprašanjih v zvezi z gradnjo novega poslopja za u-metniško galerijo v Trstu. Konč no je odbornik sprejel tudi profesorja statistike na tržaški univerzi Naddea skupno z njegovimi sodelavci, ki so mu poročali o anketi o številu učencev, dijakov In študentov v deželi. Te dni so močno zaposlene tudi deželne komisije, ki se sestajajo popoldne. V torek se je sestala prva komisija, ki je razpravljala o proračunih. V sredo se je sestala druga korr»ija, ki je razpravljala o ukrepih v prid reje sviloprejk. Včeraj se je sestala 5. komisija, kt je proučila zakonski osnutek o deželnem prispevku za plačevanje obresti posojil, katere bodo najemale občine in IACP za gradnjo ljudskih hiš. Danes popoldne pa se sestane četrta komisija, ki bo razpravljala o zakonskem osnutku deželnega odbora za ustanovitev ustanove za razvoj obrtništva. napredoval od 9,5 milijarde lir v letu 1959 na 14,4 milijarde v letu 1962 in na 26,8 milijarde v lanskem letu. Tudi blagovni promet v nasprotno smer je doživel podoben razvoj, saj je italijanski izvoz na Madžarsko narastel od 10,1 milijarde v letu 1959 na 14,6 milijarde v letu 1962 in na 20,0 milijarde v letu 1964. Govornik je poudaril, da ta razvoj nikakor ni še dosegel tbČ.Ke ViašVČefiost.t ne na eni ne na drugi strani; zato je izrazil upanje, da se bo trgovinsko poslovanje med italijansko in madžarsko republiko v bodoče še stopnjevalo. Glede strukture obojestranske blagovne izmenjave, je g. Torok poudaril, da izvaža Madžarska na italijanski trg predvsem prehrambene izdelke in kmetijske pridelke, tako zlasti meso, živino, itd., vendar pa se je v zadnjem času začel razvijati tudi izvoz industrijskih proizvodov. V madžarskem uvozu iz Italije pa imajo industrijski proizvodi levji delež. Madžarska bi rada videlaj da bi se njena trgovina z Italijo v prihodnje občutno razmahnila, k temu pa lahko v odločilni meri pripomorejo zlasti mednarodni velesejmi, kakršen je tržaški. To velja pa zlasti če upoštevamo, da je Trst glavno mesto nove dežele Furlanije-Julijske krajine in pa da razpolaga z enim izmed najbolj aktivnih komercialnih irlstanišč na Jadranu. Na koncu s govornik pozdravil podpis najnovejšega sporazuma med tržaškimi Javnimi skladišči in madžarskim državnim podjetjem Mašped, ki bo lahko omogočil nadaljnji razvoj poslovnega sodelovanja med Madžarsko in Trstom. Včeraj si je ogledal tržaški velesejem trgovinski svetnik pri poljski ambasadi v Rimu Stanislav Karol Stala, ki sta ga spremljala trgovinski ataše St. Dlugosz in glavni tejnik velesejemske uprave dr. Chiaruttini. Poljski svetnik se je zadržal zlasti v poljskem standu, ki je v prvem nadstropju v Palači narodov. V krajšem govoru je svetnik omenil, da ima Poljska razmeroma dobre poslovne zveze s Trstom, kar potrjuje zlasti nedavno naročilo za gradnjo dveh ladij v naših ladjedelnicah. Tudi danes bo na sejmu zelo živo. Ob 9.45 se bo začelo X. vsedržavno srečanje o produktivnosti, ki se bo zaradi pomanjkanja primernega prostora na sejmišču vršilo v prostorih trgovinske zbornice. Letošnje srečanje bo posvečeno temi ((Razpoložljiva sredstva in dohodek v podjetju«. Srečanje bo vodil predsednik pokrajinskega centra za produktivnost dr. Caidassi, za organizacijo dela pa skrbi Center za gospodarski razvoj Trsta. Otvoritveni govor bo imel prof. Ivan Matteo Lombardo, predsednik državnega odbora za produktivnost. Popoldne ob 17. uri bo v kongresni dvorani na sejmu napovedano srečanje članov zveze obrtnikov iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Delo bo vodil predsednik federacije prof. Diego di Natale, prisoten pa bo tudi deželni odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo B. Giust. gibs) — Luigia Motta, Viale D’An-nunzio 32. Opozorilo Acetata o omejitvi vode Uprava Acegata obvešča vse potrošnike, da je prisiljena omejevati dobavo vode od'23. t. In. dalje, da se s tem prepreči spraznitev rezervoarjev. Dobava vode bo redna samo od 7. do 9. ure ter od 18. do 20. ure, v vmesnem času pa bo omejena. Predvsem bodo občutili pomanjkanje potrošniki, ki stanujejo v višjih nadstropjih. Zato uprava Acegata obvešča vse ostale potrošnike, ki se nahajajo v nižjih legah, da upoštevajo omejitve in da varčujejo z vodo. Enake omejitve veljajo tudi za miljsko občino, kateri dobavlja vodo Acegat. Predvsem bodo čutili pomanjkanje vode stanovalci v višjih legah, zato občina opozarja vse prizadete potrošnike, naj se tekom dneva preskrbijo z vodo. Z Poštna uprava sporoča, da se bo podružnica štev. 9 poštnega urada v Miramarskem drevoredu štev. 35 v soboto preselila v nove prostore v Ulico Barbariga štev. 12. Tiskovna konferenca ravnatelja avstrijskega tobačnega monopola Terryjeva anketa ni škodovala prodaji tobaka V avstrijskem paviljonu na tržaškem sejmu je bila sinoči tiskovna konferenca, ki so jo priredili predstavniki avstrijskih proizvajalcev tobačnih proizvodov. Na konferenci, katere se je udeležilo veliko število novinarjev iz vse dežele, je glavni ravnatelj • Austria Tabakvverker* ing. Ju-ljus Schramm spregovoril o tem, ali je nedavna ameriška anketa o škodljivih posledicah kajenja, znana pod vzdevkom Terry-raport, imela kakšne posebne posledice za svetovno potrošnjo tobaka, ter še posebej na gibanje potrošnje v Avstriji in v Italiji. Govornik je poudaril, da. ni omenjena anketa povzročila nikakršnega nazadovanja v potrošnji tobaka, saj kadijo danes v Ameriki mnogo več, kakor pred objavo Terryjeve ankete. "To velja v dobršni meri tudi za Evropo, in seveda tudi za Avstrijo in za Italijo. V določenem smislu pa je Terryjeva anketa res doprinesla do dveh sprememb na tem področju: danes kadijo mlajši ljudje razmeroma več kakor starejši, povsod na svetu pa je opaziti občutno nazadovanje povpraševanja po navadnih cigaretah, katere čedalje bolj izpodrivajo cigarete opremljene s filtrom. Med Italijo in Avstrijo se vrši vsako leto tudi manjša izmenjava tobačnih izdelkov; zanimivo je, da imajo Avstrijci med vsemi italijanskimi cigaretami najrajši vrste «Nazio,nali esportazione* in pa vrste «Stop». Na podlagi pred le- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinmrfiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA Potrjena kazen drznemu tatu Obsojen mesar zaradi tihotapstva z mesom Nagrade na velesejmu Sinoči so na velesejmu izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada: zapestna ura, ki ne ptepušča vode, (podjetje De An-drea) — Rino Llzztero, Trg Ugo Mioni; 2. nagrada: likalnik Philips (podjetje Radio Ancona) — Carlo Scoz-zi, Ul. Orlandini 46; 3. nagrada: električni mlinček za kavo in posoda za kavo (podjetje Zanon) — Bandi Albino, Mačkov-lje 44; 4. nagrada: dve steklenici Isola-bella in publikacija Venezia Giulia-Friuli (Touring club italiano) — Felice Puppini, Ul. Udine 42; 5 nagrada: dve škatli Dixan (podjetje Henkel italiana) — Ivana Calligaris, Tržič; Pred prizivnim sodiščem, ki je i Kot smo že dejali, Je celo javni zasedalo pod predsedstvom dr. tožilec menil, da ne obstajajo do-Franza, se je včeraj moral žago- voljni dokazi za Salioejevo kriv-varjati ponovno 38-letni Mario Sa-lice iz Ul. Boito 6, katerega je kazensko sodišče obsodilo lani v ok- tobru na 2 leti in 4 mesece zapora ter 70.000 lir globe zaradi tatvine. Prizivni sodniki so potrdili prvotno razsodbo, kljub temu, da je sam državni tožilec na prvostopni obravnavi zahteval njegovo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Dogodek, ki je pripeljal Saliceja pred sodnike, se je odigral 29. januarja leta 1963. Naslednji dan je prišla na karabinjersko postajo v Naselju sv. Sergeja Enriehetta Be-lelli vd. Lonegher, ki je prijavila, da so ji prejšnji dan neznanci ukradli 52.000 lir. ženska se je zvečer vrnila domov ter opazila, da Je bilo sobno okno na balkonu odprto. Takoj je zaslutila, da se Je v njeni odsotnosti nekaj zgodilo. Ko je stopila v stanovanje, je takoj uvidela, da so jo obiskali tatovi, saj je bila spalnica popolnoma razmetana. Ugotovila je še, da ji je zmanjkala omenjena vsota. O nezgodi je obvestila svojo sosedo, ki je dejala, da je nekoliko prej opazila nekega moškega, ki je zlezel v njeno stanovanje skozi okno. Pripomnila Je še, da je v tatu spoznala sina neke ženske, ki stanuje v bližini. Priča je še izjavila, da je bil pod balkonom tudi neki drug mladenič, ki je verjetno stal tam na straži. Te izpovedi je potrdila še neka druga priča. Na podlagi teh izjav so karabinjerji aretirali Saliceja, ki je sin sosede ■ okradene ženske. Priči sta na sodišču potrdili izjavi, ki sta jih prej dali, preiskovalnim organom. Odločno sta trdili, da sta v tatu .spoznali prav Saliceja. Obtoženec pa se je branil trdeč, da je bil tisti večer v nekem lokalu s svojo ženo, kjer se je poslavljal od nekega prijatelja, ki je name- 6. nagrada: 10 kg riža (Ente Na-zionale Risi) in škatla Skip (Lever- raval odpotovati v Avstralijo. ti sklenjenega sporazuma med prizadetima vladama pa uvaža italijansko tržišče vsako leto znatne količine avstrijskih cigaret vrste • Smart export», «Smart King Si-ze», «Jonny filter* in «Nil filter*. Govornik je še dodal, da je tovarna Austria Tabakwerker pred kratkim vrgla na trg novo vrsto cigaret, v zavojčkih po 20 in po 50, in sicer pod imenom »Belve-dere», po nekem gradu na Dunaju. Ing. Schramm je izrazil upanje, da bo ta cigareta kmalu na prodaj tudi v italijanskih trafikah. Obvestilo kmetovalcem Upoštevajoč škodo, ki jo povzročajo polži (vrste Limax in Helix) ter plesen-olidij na svetlicah in povrtninah, bo pokrajinsko kmetijsko nadzopništvo v Trstu — Ul. Ghega, štev. 6/1, nudilo brezplačno v poskusne namene, in to dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva zaloga, potrebne količine sredstev za zatiranje polžev in karathan. Sprejemanje naročil in razdeljevanje omenjenih sredstev se bo pričelo v četrtek 1. julija. Neroden padec Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj s prognozo okrevanja v dveh mesecih sprejeli 60-letno Amalio Vorlc por. Clausic Iz Istrske ulice 122 zaradi zloma leve stegnenice. Zenska je povedala, da se je ponesrečila malo prej, ko je padla na pločniku v Ul. Faisiello. Slovensko kulturno prosvetno društvo «BAZOVICA» z Reke priredi dne 27. junija ob 16. uri v Lipici pri Sežani KONCERT v katerem sodelujejo naslednje društvene sekcije: moški in mešani pevski zbor, mladinski harmonikarski in mladinski tamburaški orkester z narodnimi in umetnimi pesmimi in skladbami. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU danes, 25. junija ob 20.30 v Piranu (na prostem), v soboto, 26. junija ob 20.30 v Kopru (na trgu) PARTIZANSKI VEČER (ob 20-letnici zmage) Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu sporoča staršem dijakov, ki imajo popravne izpite, da se bo tudi letos vršil TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE Tečaj se bo pričel v ponedeljek 2. in se bo zaključil 3i. avgusta. V tečaj sprejemamo 'dijake z izpiti iz nižjih in višjih srednjih šol. Tečaj bomo odpovedali, če se ne bo prijavilo zadostno število tečajnikov. Priprave za tečaj vzamejo precej časa; posebno je važno pravočasno angažiranje profesorjev - inštruktorjev. Zato je nujno, da se interesenti prijavijo pravočasno. Rok za prijave v tečaj je do konca t.m„ t.j. do 30. junija. Za male maturante je rok za prijavo podaljšan na tri dni po objavi izidov mature. Prijave sprejema uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72, ali Čampo S. Luigl 11) vsak delovnik od 9 do 12. ure ter od 15. do 17. ure. Pri upravi dobite tudi vsa potrebna pojasnila. Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu Prometna nesreča v Dolini Predvčerajšnjim zvečer se je na cesti sredi Doline pripetila prometna nesreča. 19-letni Guldo Ker-mec iz Doline 73 je na nekem ovinku pritisnil na zavoro motorja, na katerem se je peljal. Zaradi tega se je prevrnil in se ranil. Prav tedaj je z vespo privozil 58-letni Just Žerjal iz Doline 64. Ko se je hotel ogniti Kermacu, se je še on prevrnil. Oba ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral Kermac zdraviti na prvem kirurškem oddelku mesec dni zaradi več ran po udih. Žerjalu pa so nudili prvo pomoč in bo okreval v enem tednu. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Karla Milita daruje družina Srečko Spanger 1000 lir za Dijaško Matico. Včeraj■danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 24. junija 1965 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 764etn« Glsella Pachor por. Scarlini, 43-letna Maria Parovel, 62-letna Ivanka Vouk vd Guštin, 69-letni Liberato Mazarol Francesco. 71-letma Giovanna Magnatu vd. Saitti, 674etnl AgosUno. do, toda sodišče ga je kljub temu spoznalo za krivega. Salice se je pritožil proti tej razsodbi ter zahteval, naj ga prizivni sodniki oprostijo vsaj zaradi pomanjkanja dokazov, ali pa naj delno obnovijo proces. Prizivno sodišče pa ni bilo tega mnenja, temveč je potrdilo razsodbo prvostopnih sodnikov. Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Ballarini, zapisnikar Strippoli, obramba Pa-dovani) se je včeraj zagovarjal zaradi tihotapstva 36-letnl mesar Renato Gigli lz Ul. Monte S. Gabriele 36. Moškega so obtožili, da je 16. januarja letos skušal vtihotapiti v Italijo 8 kg govejega mesa. Gigli Je zagrešil prekršek na obmejnem bloku pri Fernetičih. Službujočemu financarju je izjavil, da nima v avtu blaga, ki bi ga moral prijaviti. Agent pa je ugotovil, da je skril omenjeno količino mesa pod sprednji sedež in v prtljažnik. Sodniki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili na 5.800 lir globe. Carinski organi so povedali, da niso privolili na upravno poravnavo zadeve, ker se je Gigli že prej pregrešil proti zakonu zaradi tihotapstva z mesom. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (21 6. — 27. 6.) AlFAlabarda. Ul. dellTstrla 7. Cen-tauro, Ul. Buonnaroti 11, de Lei-temburg, Trg S. Giovanni 5, Mlzzan, Trg Venezia 2, Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4, Croce Azzurra. Ul. Com-merciale 26. Vie-lmetti, Trg della Bor-sa 12, Mlanl, Drevored Miramare 117. Služba od 13. do 16 ure Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4, Croce Azzurra. Ul. Commerciale 26, Vielmettl, Trg della Borsa 12, Mia-ni. Drevored Miramare 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Ul. dellTstrla 7, Cen-tauro. Ul. Buonarrotl 11. de Leltem-burg, Trg S Giovanni 5. Mizzan. Trg Venezia 2. Šolske vesti Osnovna šola pri Sv. Barbari je priredila razstavo risb in ročnih del. Razstava bo na ogled vsak dan od 9. do 12. ure do 26. t. m. V seboto 26. t. m ob 17. uri bo ob priliki 20-letnice ustanovitve v Ljudskem domu šolska prireditev. * * * šolsko skrbništvo sporoča, da so objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1965-66. Lestvice so na vpogled do 26. t.m. — od 10. do 12. ure — na srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Ul. L. Frausin 14. ' * * • Razstave na slovenskih osnovnih šolah: Rojan 26. junija (III. in IV. razred). * * • Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično ZRELOSTNI IZPITI v poletnem Izpitnem roku šolskega leta 1964/1965 dne 30. junija 1965 ob 8 30 s pismenim izpitom iz italijanščine. * • * Otroci slovenskega otroškega vrtca v Ul. Donadoni vabijo svoje starše In prijatelje na ogled ročnih izdelkov, ki so razstavljeni še danes od 9. do 16. ure in Jutri, v soboto od 9. do 11. ure. Ex.tempore za slikarje in pesnike v Tupcleah V nedeljo, 27 .t.m. bo Slovenski klub priredil ex-tempo-re za slikarje in pesnike na temo Krasa. Prireditev bo v Tupelčah pri Štanjelu, kjer si je Slovenski klub izbral svojo weekend gostilno pri Jazbecu. Svoj pristanek so že dali naši najuglednejši umetniki. Delovni rok je določen od zgodnjega jutra do 14. ure, ko ho komisija Izbrala realizirana dela Po kosilu bo žirija ocenila pri spevke; sledilo bo nagrajeva nje,, nakar bodo ob razstavlje nih slikah pesniki prebrali svoje pesmi. Na to prireditev v okviru našega Krasa, kjer kljub svoji skoposti zemlja daje odlično vinsko kapljico, ki jo dopolnjuje tudi odlični pršut, so vabljeni vsi ljubitelji umetnosti in kuture. Razna obvestila LADJE V PRISTANIŠČIH TRST: Chalym (ZSSR), Sraka-ne (Jug.), Ornella I (It.), Carso (It.), Ponderosa (ZDA), Olimpia (It.), Laura Lauro (It.), Labuan Bay (Panama), Hopa (Turčija), Malazgirt (Turčija), A. Cosulich (It.), Kostrena (Jug.), Europa (It.), C. di Palermo (It.), Ausonia (It.), N. S. Embiricos (Grčija), Astor (Panama), Saturnia (it.), Vulcania (It.), Trenora (Panama), Saipa II (It.), Trieste (It.), Spuma (It.), Istra (Jug.), Bovec (Jug.), Brarmi (Ha.), P. Trader (Liberija), Gondar (Et.), Vulcain (Francija), Astura (It.), Topaz (Br.), Urania (It.), Zelongora (Jug.), Giove (It.). KOPER: Richmond (ZDA), Eu-rydanos (Grčija), Anita Madre (It.). Preden greste na dopust naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo! 15 - dnevna naročnina L 500 Občni zbor Glasbene Matice Redni občni zbor Glasbene Matice bo v četrtek, l. julija t. l ob zo url v društvenih prostorih v Ul' Ruggero Manna 29/11. 2 običajnim' dnevnim redom. * * * Tržaški filatelistični klub »L, Košir«, bo imel v nedeljo 26. t. m. zadnji sestanek sezone v prostorih kluba, Ul. dei Monteccht 6, od 10. do 12. ure. Prihodnji sestanek bo potem prvo nedeljo v septembru. Odbor priporoča članom, da na sestanku prevzamejo zadnje novitete. SPDT V TRSTU danes, 25. junija ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani ZAKLJUČNI VEČER SEZONE Program večera je sledeč: «Planine v slikah in besedah« Nekateri člani bodo, ob spremljavi diapozitivov, prebrali sestavke o planinah. Sodelovala bosta tudi pesni-a Marija Mijotova In pisatelj Boris Pahor. Sledilo bo poročilo o plezalnem tečaju z razdelitvijo diplom udeležencem tečaja. Nato bo predvajan kratek film o zadnjem planinskem pohodu na Javorniku m nagrajevanje zmagovalcev. Vljudno vabljeni! Nazionale 16.30 «11 servo«. Dirk Bo-garde, Sarah Miles. Prepovedano mladini pod 18. letom Arcobaleno 16.00 «Super raplna a Miilano«, Adriano Celentano. Excelsior 16.00 «L'ultlma caccia«. Technicolor. Robert Taylor, Ste-wart Granger, Debra Paget Fenice 16.30 «11 corpo«. Prepovedano mladini pod 18. letom Grattacielo 16.00 «La costanza della ragione«. Catherine Deneuve, Sami Frey, Enrico Maria Salerno. Alabarda 16.30 «11 piacere e tl mi-stero«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fllodrammatlco 16.30 «La legge del Signore (L’uomo senza fucile)». Technicolor. Garry Cooper. Antho-ny Perkins Aurora 16.00 «Mezzogiorno di fifa«. Cristallo 16.00 «Agente 007 dalla Russia con amore«. Sean Connery. Garibaldi Danes počitek. Jutri ob 16.30 «lntrigo». Rossano Brazzl. Capitol 16.30 «Soldati e caporali«. Franco Franchl. Ctceio Ingrassia. Impero 16.30 «Agente 007 licenza di uccidere«. Sean Connery. Vlttorio Veneto 16.00 «Non son de-gno di te«. Technicolor. Gianni Morandl, Laura Efrikian. Moderno 16.30 «Giamaica». Technicolor. Ray Miliand. Astra 17.00 «Super sexy». Prepovedano mladini pod 18. letom Astoria 17,30 «Terrore a Shangal*. Abbazia 16.00 «Scotland Yard mosai-co di un delitto«. Ideale 16.00 »Operazione dollarl« Ed-die Costantine. Nadia Gray LETNI KINO Paradiso 20.30 «Mr. Hobbs va in va-cznza«. Technicolor. 1. Stewart. M 0'Hara Se ponovi prvi del. Sattelite 20.30 «La principessa di Cleves« Technicolor. Marina Vladi'' Jean Maray. Se ponovi.prvi.del. Skedenj 20.30 «La lancia che uccide«. Technicolor Spencer Tracy. Miramarski grad «LUCI IN ZVOKI«. Drevi ob 21. uri v nemščini «Der Kaisertraum von Miramare«, ob 22.15 v Italijanščini «Mass!millano e Carlotta« — Tramvaj štev. 6 do BarkovelJ in avtobus «M» od Bar-kovelj do Miramara. SPDT priredi v nedeljo 11. julija izlet v dolino Belega potoka (Weis-senbach) ob Rabeljskem jezeru z vzponom na Lepo glavo (2049 ml. Z avtobusom se bomo pripeljali do vhoda v dolino tn od tu po prijetni enourni hoji. bomo dospeli do koče «Brunner» (1432 m) Kdor bo hotel nanrej. lahko doseže po prijetnem vzpenjanju (pribl. 2>/j h) vrh Lepe glave, ostali pa lahko ostanejo ob Rabeljskem jezeru. Izlet je si-sec usmerjen v malo znano gorsko skupino, ki pa je Izredno lepa razgledna točka, postavljena med znane gorske velikane kot so skupina Viša, Mangart in lepe gorske doline Belega in Mrzlega potoka. Vpisovanje v Ul. Gcppa 9, do vključno 7. julija t. 1. • • • Prosvetno društvo v Skednju priredi v nedeljo, 18. julija t. 1. izlet na Reko. v Crikvenico In Senj. Vpisovanje vsak dan, razen v soboto in nedeljo, 0d 20 30 do 22 ure na sedežu društva, Via di Servola 124-1. * * * Prosvetno društvo «Ivan Cankar« obvešča vse tiste, ki so se vpisali na izlet v nedeljo 27. t.m. v bolnišnico «Franja», da bo zbirališče na Trgu Garibaldi ob 6. uri. Odhod točno ob 6.15. * * * Odbor PD Marij Matjasič-Milan v Barkovljah, Strada del Friull 295, javlja, da se nadaljuje z vpisovanjem za izlet na Bled po Soški in Trentski dolini za dne 18. julija t. 1. In to na splošno željo udeležencev, za katere Je zmanjkal prostor v prvem vozilu Morebitni udeleženci naj se prijavijo na sedežu najpozneje do 3. julija vsak dan od 18. do 20, ure. Izletnike iz mesta bo odpeljal avtobus od postaje openskega tramvaja ob 4.40, kjer se bo ustavil tudi na povratku * » * SPDT priredi 1L Julija planinski izlet v dolino Belega potoka poa Rabeljskem jezerom z vzponom na Lepo glavo. Podrobnejši program bo javljen v kratkem Vpisovanj* v yj Geppa 9, do 1. juW*> TUDI DEMOKRŠCANSKA BRAZILIJA POINA «LOV NA CAROVNICE» Iz knjižnic mečejo knjige s kateder pa znanstvenike Vrsta zelo znanih profesorjev je morala v zapor, številni strokovnjaki pa so izbrali begunstvo - Ukinjena celo kampanja proti nepismenosti »Kje držite svoje knjige?« — to je prvo vprašanje, ki ga postavlja preiskovalna služba vojaške policije ali pa njeni fašistični pomočniki, kadar stopijo v stanovanje kakega profesorja v današnji krščanski in demokratični Braziliji. Iz bibliotek namreč «grozi» tako «mračna nevarnost«, da jo je težko odkriti. Vojaki sj ogledujejo knjige in izločujejo iz njih vse tiste, ki v svojih naslovih nosijo tudi besede, kot so ((socialni«, ((socializem«, ((sociologija«, «družba» in podobno. Te besede so te ljudi tako hipnotizirale, da niti ne opazijo petih zvezkov ((Kapitala«, ker uživa pri njih beseda ((kapital« vse zaupanje, vtem ko so izrazi ((socialna demografija«, ((socialni način življenja«, in podobno za njih skrajno sumljivi in subverzivni. Brazilska vojska je organizirala svojo preiskovalno službo, ki je pod vodstvom komisije za splošno preiskavo in katere namen je, izkoreniniti vse ((subverzivne zarote«. Komisija ima sedem vej in vsako vodijo po trije častniki. Delo je zel0 naporno, ker je težje preiskovati in pregledati biblioteke, kakor pa ooveljevati četam. Kadar se znajdejo pred policami, polnimi knjig, so ti ljudje po navadi malo manj kot omotični. Dogaja se nekaj takšnega, kakor tedaj, če neukega človeka postavimo v park ekzotičnega rastlin; stva in mu damo nalogo, naj zbere to ali ono zvrst rastlin- stva. Ker se toliko govori o nevarnosti ((socialne revolucije« in ker se tudi sami sebe smatrajo za ((revolucionarje«, pomeni, da mora nevarnost za njihovo ((revolucijo« tičati v besedi ((socialna«. Zato, dol z vsem, kar je v zvezi s socialnim, bi moglo biti njihovo geslo. Zadeva je dobila že tolikšen obseg, da celo veliki konservativni katoliški voditelj Tristao de Ataude izjavlja, da se boji tega, kar se danes v Braziliji dogaja in to da se tega boji on, ki se ni bal niti komunizma. Brazilsko Združenje za napredek znanosti pa je poslalo vojaškim oblastem precej zmerno noto, v kateri je pojasnilo pomen in važnost- znanosti, noto, v kateri je govora o tem, kdp so znanstveniki, kakšne so njihove pravice in kako je treba z njimi ravnati. Pravzaprav je bil to le previden poskus, da se zaustavi likvidacija brazilske kulture. Na stotine profesorjev, raziskovalcev in znanstvenikov so vojaške, policijske in druge poli-"cilsire oblasti že aretirale in jih vsak dan aretirajo, pretepajo in mečejo v zapore, obsojajo in mečejo z njihovih položajev. Brazilska intelektualna elita je izbrala raje emigracijo in se preselila na vseučilišča v ZDA ali v Evropo, nekaj se jih je preselilo tudi v druge države Latinske Amerike. Zapustili so predavalnice in raziskovalne centre, v katerih so delali leta, desetletja. Cela slavna generacija fizikov je popolnoma razpršena. Mario Schoenberg, ki je poučeval na vseučilišču v Sao Paulu, je pre-bil 50 dni v zaporu. Nato so ga izpustili na svobodo, toda šele pod pritiskom mednarodne javnosti. Toda niso mu vrnili njegove profesorske katedre in se že dolgo o njem ne ve ničesar, niti to, kje je. Po vsei verjetnosti se nekje skriva, da bi se izognil novim preganjanjem. In Schoenberg je po vsem svetu znano ime. Italijanski fiziki so izkoristili vsa sredstva, da bi osvobodili moža, ki je nekoč delal s Fermijem. Heissenberg in drugi Nobelovi nagrajenci so osebno zahtevali, da ga izpustijo na svobodo. Brazilski znanstvenik Jose Leites Lopez fizik z vseučilišča v Riu de Janeiru, je v podobnem položaju. Čeprav ima že pogodbo za nadaljevanje dela nekje v tujini. ne sme zapustiti Brazilije. Isaia Rou, eden največjih brazilskih biokemikov, je prav tako žrtev te gonje. Uspelo mu je, zapustiti Brazilijo šele tedaj, ko so zanj intervenirali Američani. In sedaj poučuje v ZDA. Svetovno znani parazitolog Louis Reis je prav tako zapustil Brazilijo. Louis Jildebrando Perei-ra da Silva, slavno ime na področju medicinske znanosti, se prav tako ni mogel izogniti preganjanju in obtožbi. Dva znana biofizika, Sebastiano Beata Hen-riquez in njegova žena Olga Beata sta tudi izbrala izgnanstvo. On predava sedaj na Angleškem, ona pa v Franciji. Dolg je seznam znanstvenikov in strokovnjakov, ki so jih v Braziliji preganjali. Dolg je seznam tistih strokovnjakov, ki so morali zapustiti svojo deželo. Ne gre samo za fizike in kemike, pač pa tudi za znanstvenike z vseh drugih znanstvenih področij. Ce vzamemo ves ta problem v celoti, vidimo, da so postale žrtev ((intervencije«, vse brazilske univerze, da je veliko število fakultet moralo dovoliti preiskovalni službi vojaške policije, da brska po njihovih prostorih, da zaslišuje profesorje in celo dekane fakultet o njihovi preteklosti, o njihovi dejavnosti o tem ali so podpisali ta ali oni manifest, ali so sodelovali pri tem ali onem časopisu, kakšna so njihova politična gledišča in podobno. Sumljive osebe kar na mestu aretirajo in jih v spremstvu vojske spravijo v zapor. In vse to se dela pred očmi in pod zaščito prosvetnega ministra Fla-via Suplicia de Lacerde, ki je odgovoren tudi za to, da je bil ukinjen analfabetski tečaj, ki se je vodil v vsej deželi. Prosvetni minister je izjavil, da so bili analfabetski tečaji hudo nevarna stvar, k^jti nevarno jo ljudi učiti 'in naučiti, da znajo brati uporno poudarja, da bodo njegove takšne in podobne metode arešile deželo pred komunizmom«. Paulo Freire, ki je v dobi Gou-larta vodil kampanjo proti_ nepismenosti, je našel zatočišče pred preganjanjem v mehiški ambasadi. Nič mu ni pomagalo, da je katolik, veren človek, kajti napravil je «zločin», ker je skušal Brazilce naučiti branja in pisanja. Ta teror je že zapustil svoj pečat v brazilski kulturi. Sloviti sociolog Florestan Bernandes je bil že aretiran, pa so ga pustili na svobodo in mu celo vrnili profesorsko mesto na vseučilišču. Toda od tedaj v svojih predavanjih ne omeni več imena Karla Marxa, Engelsa, Karla Manchei-ma, celo ne imen ameriške sociološke šole. Preiskovalna služba vojaške policije v Reciffe se baha, da je iz javnih in zasebnih bibliotek vrgla že nad dve toni knjig. Da bi se obvarovali pred tem nasiljem, profesorji izločajo iz svojih knjižnic vse tiste knjige, ki bi jih ((tenkočutna« policija mogla smatrati za subverzivne... (Marcha — Montevideo) V torek je neka žalostna mati postavila na vrata ene celice v Rižarni šopek rož z napisom: «še v spomin dragi hčerki Rozi* Zaključne razstave in prireditve na slovenskih šolah Preteklo sobott) zvečer so gojenci glasbene šole G.M., podružnice v Trebčah, imeli produkcijo, s katero so zaključili svoje letošnje šolsko leto. Ta zaključna produkcija je bila zadnja tovrstna prireditev vseh glasbenih šol G. M. na Trčaškem in Goriškem. Produkcija je bila v dvorani Ljudskega doma v Trebčah, ki so jo starši in prijatelji mladine in glasbe napolnili do zadnjega kotička. V začetku programa je ravnatelj glasbene šole Glasbene Matice iz Trsta dr. Gojmir Demšar pozdravil navzoče in orisal pomen in delovanje glasbene šole. podružnico glasbene šole v Trebčah obiskuje pet učencev, vtem ko dva gojenca iste šole obisku- iiiihiiiihiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiihiiiih m ******* v PO HLADNI IN DEŽEVNI POMLADI JE PRIŠLO PRAVO POLETJE Vsaka doba terja svoj način življenja tako je tudi s poletjem Manj tolšč in manj začimb - V uživanju pijač moramo tudi poznati mero - Nevarnosti alergij in kje vse so njihovi vzroki Za letošnje pomlad bi ne mogli reči, da je bila lepa. Motil jo je dež. pa tudi hladna je bila. Pred dvema ali tremi dnevi pa smo zajadrali v poletje — tudi koledarsko —, ki resnično zasluži to ime. saj so zadnji dnevi resnično sončni in topli, skratka poletni. S tem pa smo zajadrali tudi v tisto letno dobo. ki ji pravimo tudi počitniška doba. Res je, da si poletnih počitnic ne privoščijo vsi ljudje. Zelo pogosto si jih ne morejo privoščiti prav tisti, ki bi jih še najbolj potrebovali. Toda to je že druga tema, o kateri tu ne bomo razpravljali, kajti naš namen je, povedati besedo, dve o tem, kako naj se človek ravna v poletnih mesecih, da mu vročina ne bo preveč škodovala, kako naj se hrani, da se bo hranil najbolj zdravo, in kako naj se hrani, kadar gre na počitnice... Menda je vsakomur znano, da potrebuje človek poleti kalorično šibkejšo hrano, da pa mora uživati več rastlinskih beljakovin, mineralnih soli, tekoče hrane in vitaminov, še posebej vitamine B in C zaradi njihove zaščitne vloge proti utrujenosti in proti raznim potencialnim infekcijam prebavnega trakta. Poleg tega velja za poletne mesece tudi to, da v teh mesecih uporabljamo bolj rastlinske tol- mmm. 41M/I Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11,45 Ameriški odmevi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Filmska glasba; 17.00 Ansambel «The Jets«; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, PETEK, 25. JUNIJA 1965 spighi in Haydn; 9.45 Popevke; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 So- lo 05 Operna antoiogija; 10.30 Ital’ Usti od soprana do basa; 12.30 melodije; 11.00 Sprehod skozi čas; Kmetijski nasveti; 12.40 Skozi vas; Priporočajo vam...; 14.05 *- vedri zvoki; 15.20 11.30 Melodije in romance; 11.45 13.30 sova^en Mikrofon; ^14.55° Vreme Napotki za turiste; 15.30 Parti-na morjih; 15.15 Filmske in gle- zanske pesmi; 16 00 Vsak dan za dališke novosti; 15.45 Gospodar- vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 toda o vsem- 18.15 Umetnost; 18.30 ska rubrika; 16.00 Spored za naj- Aktualnosti; 18.15 Slov. vokalni Pianist E Došek' 18.55 Harmoni- mlajše; 16.30 Simf. glasba s plošč; solisti; 18.45 Kulturni globus, 191)5 kar Frontiere- 19.15 F. Jeza: iiKla- 17.25 Zasebne diskoteke; 18.00 O- Glasbene razglednice; 20.00 Lah- Pianist E. Došek; 18.55 Harmoni- sfki Koestli- MM Zabavna S'- ^glasba; 20^0 Zborovske, sklad- ha- 20 00 Inort- 20 35 Gospodar- Ital. narodna glasba; 19.10 Od- be; 21.00' Ansambel Mojmira Se-stvo in delir 20 50 Orkester Časa- daja za delavce; 20.30 O Fjodoru peta; 21.15 Oddaja o morju, 22J0 .rkSS ,op.„» >■-» verni™ o- PeM.r« „ demitha. II. program glasbe; v odmoru: Obletnica meseca; 22.15 Orkester Santos; 22 30 Jazz koncert; 23.00 Nežno in tiho. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester p.v. Carla Pacchio- poletje; 12.00 Zvočni trak; 14.00 rija; 13.30 Knjižne napovedi; 13.40 pevci na odru; 15.45 Za prijatelje 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Orkester; 9.35 Pisan spored; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.05 Plošče za poletje; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pesmi iz prve svetovne vojne; 13.55 Tržaški komorni orkester; 14.20 Jazzovski trio. Ital. televizija 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Simf. koncert; 19.30 Oddaja za delavce; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 G. Dessi: «La frana«; 22.35 «La foresta sconosciuta«; 23.00 Dnevnik. Koper plošč; 15.00 Cantagiro; 15.35 Ritmi in melodije, vmes Tour de France; 16.00 Rapsodija; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Lahka glasba; II kanal 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši iz- """" branci; 19.50 Tour de France; 20.05 Pisan glasbeni spored; 21.00 «.»u Prometna sredstva; 21.40 Glasba folklorni nastop; v večeru; 22.00 Jazz. vesti. Jug. televizija , ,r 16.55 Poročila; 17.05 živalski 8.30 Filozofski pregled; 18.45 karnevai _ slikanica; 17.20 «Trite Macchijeve skladbe; 18.55 Prejeli dedovi Prašinja«; 17.32 «Škola u 21.00 Dnevnik; 21.15 Evropa proti letu 2000; 22.00 Mednarodni 23.00 športne III. program 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pesmi; 8.30 Dalmatinske popevke; 9.00 Pod senčnikom; 9.45 Plošče ((Durium«; 10.00 Iz Donizettijevih oper; 10.45 Popevke; 11.00 Pesmi z Divjega zahoda; 11.30 Glasbeni spored; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Zbor JLA; 14.00 Po- ___________ _____________ . _____________________________, pularne skladbe; 15.00 Melodije; Šrno-” l9.i5 Ital. periodični tisk; Tvrdjavici«; 17A2 ((Osenčen venec 15.45 Domači odmevi^l6.00 Pevci ig30 vsakovečernl koncert; 20.40 v v0(ja»; 17.52 Reka brez bregov; 18.17 Glasbene marginalije; 18.47 I. Ivanac: Na plesu — TV igra; 19.35 Nina poje za vas; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 B. Radičevič. Žalost in opomin; 20.40 C.marosa: Kapelnik — opera; 20.57 M. Milankov: Strupena rastlina — TV drama; 21.53 Poje Zehra Deo-vič; 22.03 Kolubarska bitka; 22.28 Barve: rdeča, rumena, modra balet; 22.38 1. junij 1924 lahke glasbe; 16.30 Klasiki; 17.00 jjavdnov kvartet, opus 64; 21.20 Jugoslavija po svetu; 17.10 Trije H de Montherlant: «11 figlio dl ital. zbori; 17.40 Glasbeni kalejdo- skop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ansambel Ettora Cencija; 19.30 Prenos RL; 22.15 Mulligan in njegov kvartet; 22.40 Coplandova baletna suita. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Re- nessuno«. Slovenija 8.05 Zabavni zvoki; 8.35 Prokofjev: Otroška glasba; 9.00 Pionirski tednik; 9.30 Iz narodne zakladnice; 10.15 Zabavne melodije; 10.35 W. Saroyan: Čudoviti beli konj; 11.00 Turistični napotki; OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dobro boste delali, vendar ne boste vsega zmogli sami. Važen sklep, ki bo dd-ločal o razmerah v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ce si niste o vsem na jasnem, se poglobite v delo še preden ga začnete. Ne dajajte prezgodnjih sodb. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Začela se bo izredno intenzivna dejavnost. Sosed ali kdo drug vas opravlja. RAK (od 23.6. do 22.7.) Skušajte ohraniti dobre odnose s sodelavci, ker jih boste potrebovali. Več poguma v razčiščevanju domačih za- d