110. JtevllKfl. V UaUBL i sofeoto. IS. mulo 1808. XIII. leto. .Slovenski Narod« vsJJnt V kftzbljmnl n« dom dostavljen: v ttpnmalttni «*ii5e leto ... ,.....K 24-— »el leta.......... Mri leta.......... fr— s* seaec......... 2- eelo leto.........K 22-— pol leta..........11-— četrt leta..........5-50 na mesec......... 1*90 D&pisi na) se trmnkirajo. Rokopisi se ne vračajo, vreenlitvai Knafiovs nUce tt 5, (I. nadstropje levo), telefon it. 8«. Izhaja vsak dan zvečer Ineerati veOajot po 12 vta^ w* trikrat ali Upramiitva naj se^ ^ - r>assma¥ns ftevOkn valja 10 vinarjev« Na aedelje In praznike. _____i enkrat po 14 vin., sa dvakrat po 10 vin. Pri večjih inaercijah po dogovoru. reklamacije, ineerati itd. aaročua bren Istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „■•redna tlakama" teletan et> M. .Slovenski Narod" velja po posti: na Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.........K 2Sr— celo leto.........K 28-— pol leta četrt leta na mesec 13*— 6-50 2-30 za Ameriko In vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka, upiovfftitvo i Knailove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 80. Občni zbor Narodnetiskarne. V soboto, dne 1. maja 1909, občni zbor Narodne tiskarne ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih udeleženih premalo delničarjev. Zato se skliče nov občni zbor delniškega društva Narodne^ tiskarne na dan 17. maja 1909 ob 6. url 7večer v prostorih Jtarodaet tiskarne z istim za občni zbor dne 1. maja 1909 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po § 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov. Opomnja. g 16. Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v društveno blagajnico. Upravni odbor jtaroOne tiskarne. Blllnsbl, Blenertli, Burlon. Zaradi bosanske agrarne banko, ki .!<> .i«1 popolnoma protizakonito etablira! državni finančni minister in bosanski podkralj« Burian, so bile v zadnjih dnevih v dunajskem parlamentarnem odseku dolge in ostre debate. Izid teli. za širše kroge nekoliko preveč kompliciranih debat je bil ta. da utegne »podkralj« Burian odstopiti morda že v kratkem. če ne prej pa vsaj pred prihodnjim zasedanjem delegacije in da v prihodnje bosanski »podkralji« ne bodo več tako sultan-sko samovoljno počenjali kar se jim ljubilo, kakor to delali doslej. Majhen uspeh je to že, ali silno majhen in v nobenem razmerju s tem kar m* je hotelo doseči. Bosanskega kmeta ni dunajski parlament rešil iz LISTEK. Povest o Flnici in Finci. Težko mi je srce, o gospoda slav-aa, ali stvar mora na dan, kakor se je vršila. Torej, ako dovolite, sedemo lahko o mraku, o hladnem, poletnem mraku, v gosto, zeleno uto, prav ko bo nebeški cerkovnik prižigal po sinjem oboku zlate zvezdice in ko bom jaz tako poln večerne melanholije. Da jo pozabim, da gre spat ranjeno Brce, vam bom povedal veselo in krat-kočasno zgodbico o dveh slavnih gospodičnah. Prva je bila Finiea, druga je bila Fifica, prva ernolaska, druga plavo-iaska, prva visoka in vitka, druga Pa vitka in ne previsoka, prva rjavo-'»ka. druga sivooka, Finiea je bila le-Pa, Fifica je bila krasna, prva je bila — ali, dragi moj sosed, zdi se mi, da .i" že poznaš, da že poznaš, ti dve božji stvarci. Da, da, imaš prav, tisti sta, ki sta včeraj leteli mimo Petrovega okna. Finiea in Fifica sta bili prijateljici, neločljivi, vdani prijateljici. Zelo sta se ljubili in se radi imeli. Ako je Finico bolela glava, je bolela glava tudi Fifico, ako je hodila Finiea P" dvorišču z zateklimi rdečimi lici, je kar naenkrat stopila k njej Fifica, krempljev madžarskih oderuhov, katerim ga je izročil dični »podkralj« Burian. Našel se bo pač aranžma glede bosanske banke, s katerim bo odpravljeno, kar je zagrešil Burian glede pravic Oislitvanske, a zdi se nam, da je izključeno, da bi bilo s tem kaj pomagano bosanskim kmetom. Ti so bili žrtvovani madžarskim pijavkam. »Zasluga« na tem gre pred vsem nemškim krščanskim socijaleem. Ta »ljudska« stranka, ki je imela vedno usta polnih zabavljanj na Madžare in na Žide, je prodala bosansko ljudstvo madžarskim Židom in ž njo so jo potegnile vse druge nemške stranke. Vse te stranke so v ped ni meri spoznavale, da je Burian oškodoval interese Oislitvanske, tla je postopal nezakonito in da je bosanskemu ljudstvu storil strašno škodo in krivico, a pozabili so na vse to, v trenotku, ko so videli, da je ministrstvo Bienerth v nevarnosti. Samo da rešijo Biener-thovo ministrstvo, najbolj nemško, kar jih je bilo v zadnjih letih, so glasovali za vodeno Redlichovo resolucijo. Zanimiv je bil ta boj. Najprej se je šlo za kožo finančnega ministra Bi-linskega. Ko je ta začutil vrv, ki so mu jo bili vrgli okrog vratu, je hitro izdal, da je celo ministrstvo soglasno dovolilo Burianu njegovo famozno akcijo. Bilinski je s tem spravil parlament v stisko. Njega samega bi bila večina že žrtvovala, a celega ministrstva,.-ki tako zvesto služi neništvu in klerikalizmu, ta večina ne bo žrtvovala. Bilinskega spekulacija se je obnesla. Krščanski socijalci so šli v boj za Bienertha, obrnili so celo stvar tako, da je mogel Bienerth svojega sokrivca Buriana zatajiti in rešili so najbolj nemško ministrstvo. To je uspeh hoje v vodseku. S tem pa boji še niso končani. Nadaljevali se bodo še v zbornici. Sicer si je znala vlada izposlovati nekaj odloga — morda, da bi po novem tarifu »spreobrnila^ kake nasprotnike ali da bi bila pri tej stvari poražena, se nam ne vidi verjetno. Ta zadeva je gotovo v Bosni vzbujala več zanimanja, kakor kjerkoli drugje, saj se je šlo za kožo Bošnjakov. Agrarna banka madžarsko-judovskih oderuhov, to je prvi blagoslov, ki so ga deležni po an-ksr to je prvi dokaz, kako jim bo postlano. Sicer so sedaj našli mnogo gromov- in tudi ona je imela zatekla, rdeča 1 i ca. Ali kaj se vse ne zgodi na svetu, vprašam vas, kaj se vse ne zgodi! Ne vem že, ali je bilo v ponedeljek, ali je bilo v torek; zdi se mi pa, da je bilo v sredo, in sicer popoldne, natanko šest minut pred peto. Finiea in Fifica sta sedeli za mizo in sta se gledali. Baš sta pozobali zavojček napo] i tank in sta se ravno z jezički ob-lizovali po škrlatnih ustkah. Ali v tem se Finiea spomni: »Ah, ah!« Fifica je debelo pogledala, a naglo zavzdihne: »Ah, ah !« Finiea zameži, desnico položi na čelo, levico pa na srce in s turobnim, pretresljivim glasom, ki bi omečil tudi kamen na cesti in mu privabil solze v oči, reče: »Ah, ah, ah!« Fifica stori isto, njen glas je ih-tel, kakor bi oplakovala viteškega ljubca, padlega na polju slave: »Ah, ah, ah!« »Moje srce, moje bolno srce!« pravi Finiea. »Moje srce, moje bolno srce!« ponovi Fifica.« Crne lase ima in belo lice, oči pa mu gore kot hudičku,« pravi Finiea. »Crne lase ima —« se je v naglici zmotila Fifica. »Kaj?« je vzkliknila Finiea. »Crne lase? Kaj misliš na moj ideal?« nikov, ki so se zanje zavzemali, ali slal>o jim bo predlo, če se bodo nanje zanašali. Trideset let skoro se razpravljajo bosanske zadeve v delegaciji, a nikdar se niso najnovejši prijatelji Bošnjakov količkaj resno pobrigali za počenjanje vlade v Bosni in Hercegovini. Kallav in Burian sta bila vedno lahko prepričana, da jim ne bo dr. Šusteršič nobene trske pod noge vrgel in vedno se je v delegaciji vse tako zgodilo, kakor sta zahtevala Kallav in Burian. Bošnjaki so se pritoževali na vse strani, prosili za pomoč in pošiljali deputacije na Dunaj in v Pešto, a pritožbe niso bile niti uvažavane, pomoči ni bilo od nikoder, deputacije pa je dal Kallav zapreti in obsoditi. Trideset let je trajal ta sistem in kakor vse kaže, ostane v veljavi tudi še naprej. Nemci v trstu. Zagospodovanje v Trstu — to je eden najznamenitejših namenov vsega nemštva, tako avstrijskega, kakor onega v rajhu. Nemštvo si hoče podvreči vso osredno Evropo od Hamburga do Soluna -— mogoče še tudi malo Azijo — in v tem prizadevanju je pridobitev Trsta ena najvažnejših etap. Bismarck je 'mu 'nemškemu prizadevanju dal pregnantnega izraza že x>red davnimi leti in »nemški most do Adrije« je namen, kateremu posvečuje nemštvo mnogo moči, skrbi in sredstev. Že v časih, ko je bil med Bero-linoin in med Dunajem še velik an-tagonizem, je Nemčija že pripravljala tržaška tla za svoje namene. Kmalu je ustvarila v Trstu kolonijo nemških trgovcev. Svojim spretnim, delavnim, inteligentnim in štedljivim trgovcem se ima Nemčija zali vali t i v prvi vrsti za ves svoj pro-evit. Nemški trgovski potnik in nemški trgovec sta pijonirja nemštva, naj se pojavita koderkoli, in njima se ima nemštvo zahvaliti za velikanski razvoj svoje industrije in za vse nacionalno bogastvo. Tudi v Trstu so bili trgovci prvi stebri nemškega mosta do Adrije. Italijani so jih v svoji brezmejni politični kratkovidnosti in v svoji korumpiranosti sprejeli z odprtimi rokami. Sanjali so Italijani le vedno o združenju z Italijo, meneč, da jim »Zmotila sem se,« se je prestrašila Fifica, »oprosti, ti bom pa dala poljubček.« »Še enkrat od konca!« je velela Finiea. »Ah, ah, ah!« »Ah, ah, ah!« Crne lase ima in belo lice, oči, pa mu gore kot hudičku.« Rumene lase ima in redče lice, oči pa mu gore kot satančku.« »Včeraj sem ga videla, o, hitel je po cesti kot bog ainor. Svetlih, zmagovitih oči in jasnega čela, kakor bi mu sijala zvezda sredi obrvi.« Finiea je strmela v zrak in ves obrazek se je zdel spremenjen in objet od lepega čara. Ali že je spregovorila Fifica: »Videla sem ga danes zjutraj, hejša, hej! Ponosnih korakov, kakor bi hotel vzplavati solncu za tilnik, je hitel mino mene. Na njegovih licih so se razcvitale rože, in nad njegovim čelom je vzhajala jutranjica.« »La-la-la-la,« je zapela in se za-smejala Finiea. Plosnila je z rokami, skočila na noge in zaplesala okoli mize. »Hejsa, hej, hej,« se je modro zasmejala Fifica. Okrenila se je in stekla po nasprotni strani okoli mize, in že čisto v kotu, ki se je polagoma mrači 1 in zagrinjal s svilenim, črnim pajčolanom sta se ujeli in poljubili. »Moj ima črne oči, in iskre se krešejo iz njih.« V njegovih plavih očeh pa cveto sanjavi romantični cveti.« Zasmejali sta se in poljubili. je to prej ali slej zagotovljeno, in da jim torej nemštvo ne more nič škodovati, tudi če se utrdi. »V Milanu je nad 50.000 Nemcev, pa mesto je vender izključno italijansko« tako je nekoč porogljivo dejal pokojnemu Nabergoju svoječasni vodja tržaške iredente, ko ga je Nabergoj opozarjal na nemško nevarnost. Italijani so bili veseli, da so mogli sedeti okrog korita in si polniti žepe, čakajoč na »rešitev« in nič niso videli, kako so Nemški trgovci preudarno, spretno in sistematično pobrali Italijanom iz rok velik del tržaške trgovine. Danes je velik del večje tržaške trgovine v nemških rokah, italijansko prebivalstvo, nekdaj tako ošabno in bogato, pa nazaduje. Nekdaj se je med tržaškimi Italijani računalo na »fiorine« danes se računa samo še na »fliche« — to je ilustracija položaja. Mirno so Italijani prenašali vse, kar je vlada storila za prospevanje nemštva v Trstu! Država je ustanovila nemško realko, nemško gimnazijo in nemško ljudsko šolo; država je utihotapila kolikor se je dalo vse-nemških profesorjev in uradnikov v Trst in se zdaj polastili celo »Llov-da«, a Italijani se niso ganili, vse to jih ni vznemirjalo, samo da so se mogli zaganjati v Slovence in škiliti č*'z mejo. V zndi.jiu desetih It tih se je začelo tržaško nemštvo organizirati in stremi tudi po politični veljavi. Dokler so bili Nemci slabi, so hodili roko v roki z iredento. V občinskem svetu tržaškem je svoje dni celo sedel na strani iredentoveev in kot njih zvesti pristaš profesor Viertha-ler, ki je bil obenem eden najvplivnejših organizatorjev tržaškega nemštva. »Triester Zeitung« je takrat urejeval iz Berolina došli poljski renegat Koščielski, ki- je dobival od Bismarcka nakazano mu letno podporo in ki je Vierthalerjeve promemorije o važnosti Trsta za nemštvo pošiljal v Berolin. Vierthaler je bil torej avstrijski profesor, pruski politični agent in italijansko-iredentov-ski obč. svetnik. Tudi stari dr. Rabi, ugleden odvetnik, je igral v Trstu veliko vlogo na eni strani kot voditelj Nemcev, na drugi kot zaupnik italijanske stranke. Od tistih časov je nemštvo v Trstu znatno napredovalo in se močno utrdilo. Danes imajo Nemci silen ka- pital v rokah, so nacionalno prohu-jeni, so ne več samo družabno, nego tudi gospodarsko in politično organizirani in se čutijo tako močne, da hočejo pri občinskih volitvah v mesecu juniju v vseh okrajih in v v>«di razredih postaviti svoje kandidate. To je signuin temporis, ki ima svojo važnost za vse slovenstvo, ter um nalaga dolžnost, da s podvojenimi močmi podpre gospodarsko in politično toli lepa in uspešna prizadevanja tržaških Slovencev. C. Računski zaključek »Mestne hranilnice ljubljanske" za leto 1908. »Mestna hranilnica ljubljanska«, ta naš največji in najmogočnejši slovenski denarni zavod, je izdalo za 19. upravno leto t. j. za leto 1908. računski zaključek. Iz tega poročila, ki je živ dokaz, kako krepko napredujejo slovenske hranilnice, posnemamo tele važnejše podatke: Dasi leto 1908. vslcd dolgotrajne suše v gospodarskem ozira ni bilo ugodno, povzpela se je hranilnica uprav v tem letu do nepričakovanega \ i.-ka. Diiei). maja je naznanjala na lirani Inični palači vihrajoča zastava, da so hranilne vloge narasle na 25 milijonov kron; a dobrih (i mesecev kasneje, dne 24. novembra so znašale vloge že nad .*}() milijonov kron. Oh koncu leta pa jih je lulo s kapitaliziranim] obrestmi vred 33371.627 K ()4 v, dočim so koncem prejšnjega leta znašale le 24,813,003 K17v. Tekom zadnjega leta so se torej hranilne vloge pri zavodu pomnožile za 8,498.624 K 47 v. Ta izredni napredek nam priča, da je zaupanje v to hranilnico prodrlo v najširše kroge slovenskega občinstva. Novih hranilnih knjižic so vlagatelji prejeli 7414, docela izplačalo pa st' je preteklo leto ;i775 vlog. Število obstoječih vložnih računov se je torej zvišalo za .*$(>:J9 ter naraslo na 25.167. Na eno vlogo pride povprek 1341 K 90 v — t. j. 18f> K 53 v vet nego prejšnje leto. Da se revnejšim ljudskim slojem nudi več prilike tudi v malih zneskih kaj prištediti, zlasti pa, da se mladina navadi varčevati, je hranilnično Imeli pa sta obe živo-rdeče, škrlatne ustnice in mlada, zdrava lica. »Glejte si no,« bi se začudila gospodična Finiea ali Fifica, »kaj je vse na svetu mogoče!« Mislim, da je bilo v nedeljo zjutraj, in že se je vzpelo solnce na sredo modre nebeške poljane, in v Ljubljani so peli in zvonili šentpeterski zvonovi tako veselo, kakor nikoli. Dve ptici sta vihrali z zlatimi pe-rotmi proti Rožniku, in ves zrak je bil poln slave božje, solnčnih žarkov in sladkega ognja dekliških oči. Prijateljici in gospodični Finiea in Fifica — pardon! Nekaj sem se spomnil, gospoda slavna. Znalo bi se zgoditi, da mi poreče ta ali oni mojih naklonjenih sosedov takšno ali enako besedo: »To je vse lepo, moj dragi, Finiea in Fifica sta gospodični, da nič takih, ali vendar dovolite vprašanje, kaj pa sta Finiea in Fificaf Ali je Finiea di-jaček ali divjaček, ali je Fifica le-karček ali pekar ček T« Res, to sem pozabil. A čemu ne bi povabil gospodične Finice in Fi-fice v našo uticof »Prosim, gospodični, prosim, ako je vama drago, sedita na mojo desno stran.« Ali že se oglaša Finiea: »Veste, jaz nisem nobena gospodična.« »Kaj pa ste t« »Finiea!« »No, pa ste morda dijaček, ali vsaj divjaček.« »Tudi ne. Jaz sem jezna na vas.« »Zakaj »Zato, ker sem Finiea, pa nič drugega!« mi zatrobi jezno na uho. No, sami ste slišali. »A tu pa je gospodična Fifica.« »No, pa ste morda Iekarček ali vsaj pekarček.« »Nisem. Jaz sem tudi jezna na vas.« »Zakaj f« »Ker sem Fifica, pa ne mesar če k.« »Da, da, ona je Fifica, pa nič drugega,« zagostoli Finiea. »Klanjam se!« Ker je sneg bel in so črešnje rdeče, zato se je zgodilo v nedeljo zjutraj naslednje: * Finiea in Fifica sedita za mizo in molčita. Obe sta globoko zamišljeni, s pestjo si podpirata težki, misli polni glavici. Temno zardelih lic je lepa Finiea, rožnonadahnjenih je krasna Fifica, zmedeni so črni lasje Finični, nervozno valujoči so plavi lasci Fifični, živo se utrinjajo rjave oči prvi prijateljici, motno se blešče sive oči drugi prijateljici. Finiea pogleda Fifico in se razjoka, Fifica pogleda Finico in se tudi razjoka. Obrišeta si solzne, čiste de-mante, na licih posušita biserni vrelec in se zopet zagledata druga v. drugo. vodstvo sklenilo uvesti takozvano domače hranilnike, ki se že dobivajo pri hranilnici. Za hipotečna posojila se je pro-šlo leto oglasilo pri hranilnici 474 prošnji kov. 7$ prošenj za skupno vsoto 1,070.000 K so je zaradi nezadostnega pokritja odklonilo, ugodilo pa se je 401 prosilcu ter se dovolilo za 3,508.855 K !):} v posojil. Od teh in deloma še prej dovoljenih posojil se je do konca poslovnega leta izplačalo 258 strankam 1,900.101 K SO v, a vrnilo se je 735.728 K 57 v. Stanji1 hi-potečnih posojil se je torej zvišalo za 1,224.31$ K 29 v ter se dvignilo od 16,387.801 K 36 v na 17,012,174 K 55 vin., kar daje pokritja za 52.7' < vseh hranilnih vlog. Ker je 184 dolžnikov dana jim posojila popolnoma poplačalo, se je število obstoječih hipotečnih terjatev pomnožilo za 77 ter je znašalo koncem leta 5841. Xa enega dolžnika odpade povprečno 3015 K 26 v, za 172 kron 13 v več nego prejšnje leto. Prošenj za občinska posojila ter za posojila raznim odborom in zasto-pom se je preteklo leto vložilo 24 za skupno vsoto 837.200 K. Vse te prošnje so bile ugodno rešene. Od prej in na novo dovoljenih posojil pa se jih je izplačalo 20 v skupnem iznosu 898.500 K, a vrnilo se 149.949 K. Stanje začetkom leta obstoječih 102 občinskih posojil se je torej zvišalo do konca poslovnega leta za. 748.551 K, njihovo število pa za 13, tako. da znaša saldo 175 občinskih in deželnih posojil koncem leta 1908 5,294.837 K 45 v. dočim je koncem prejšnjega leta znašal le 4,546.286 K 45 v. Pokritja za vloge je v teh posojilih 15.8 odstotka. Menična posojila, znašajoča koncem leta 1908 280.307 K 01 v so ostala malodane na isti višini kakor prejšnje leto. ko so znašala 282.400 K. Posojila, izplačana proti zastavi vrednostnih listin, ali zaloge pa so se skrčila od 18.801 K na 10.804 K. Ako prištejemo tu sem še bla-gajnično gotovino v znesku 119.672 kron 45 v ter vsoto pri raznih bankah in drugih dobro stoječih denarnih zavodih na tekočem računu naloženega denarja v iznosu 5,140.703 K 39 v in končno še vso zalogo vrednostnih papirjev po njihovi kurzni vrednosti po 5,409.594 K 50 v, vidimo, da znašajo denarna sredstva, s katerimi hranilnica lahko razpolaga v najkrajšem času 11,027.141 K 35 v, t. j. 33?! vseh hranilnih vlog. Lastnih vrednostnih papirjev je imela hranilnica začetkom leta skupaj za 2,770.000 K. Tel«.m leta jih je dokupila za 5,911.200 K. Prodala oziroma vsled žreba vnovčila jih je skupno' v imenski vrednosti za 197.200 K. Koncem leta 1908 jih je torej bilo v pokladnici za 5.714.000 K imenske vrednosti za 2,943.400 K več nego koncem prejšnjega leta. Ker so cene vrednostnim papirjem proti koncu leta zaradi preteče vojne hudo padale, se je posrečilo nakupiti vso novejšo zalogo vrednostnih listin po jako ugodnem tečaju. Vsled tega je hranilnici zagotovljen znaten kurzni dobiček, čim nastopijo na borzi normalne razmere; in posebne kurzne rezerve, ki se osnujejo iz tega dobička, bodo tem višje, čim manjšo kurzno vrednost imajo papirji v letošnji bilanci. Ta izkazuje sicer skupaj 48.359 kron 9.°) v za hranilnico nepovoljne kurzne razlike, ki pa je le začasna in obstoji samo na papirju. Pri upravnem imetju preostane čistega poslovnega dobička 63.916 K »Ah, zaljubljena sem!« plane nenadoma Finiea, skoči pokonci, sklene roke in zaječi: »Ah, ah!« »Zaljubljena sem. ah, ah!« za-kliče z vznešnim glasom Fifica, poskoči na lahke noge, sklene roke kakor k molitvi in dahne4: »Adonis!« »Ali jaz sem v resnici zaljubljena,« pravi skoro očitajoče Finiea. »Ah, kako lepa je prava, čista ljubezen! Oči vidijo nebesa odprta, in srce uživa nebeško blaženost.« Stala je, in kot zamaknjene so ji bile oči, kakor bi gledala rajsko veselje. »Ali jaz sem v resnici zaljubljena.« odgovori Fifica. »Visoka in nebeško lepa je prava ljubezen, in njena pesem mi doni veličastno in sladko na uho, o vse bajnejše kot zmagonosna tromba angela Rafaela. Moje oči gledajo vso nepopisno krasoto vVta ljubezni, po katerem se razliva rožna zarja.« »Ali jaz sem prav zares zaljubljena,« se razjezi Finiea in udari z nožico oh tla. »Tudi jaz sem prav zares zaljubljena,« zažvrgoli Fifica in udari z roko oh mizo. »O, kako je lep moj fant!« zapoje vsa očarana Finiea. Skodrane lase ima, plave očke, in visok je in tako zal.« »A moj ima tudi skodrane, rumene lase, plave očice kot modre zvezdice.« »Ni res, lažeš! Moj je tak, a ne tvoj!« 81 v, pri splošnem rezervnem zakladu 14.088 K 09 v, in pri pokojnin-skem zakladu 1198 K 65 v, skupaj torej 79.203 K 55 v. Ako bi ne bilo nepokrite bilančne kurzne razlike v znesku 44.090 K 10 v, znašal bi skupni poslovni dobiček za leto 1908 123.293 K 65 v. (ilede dobička upravnega imetja je pripomniti, da je obrestni prebitek 1. 1908., znašajoč 185.725 K 26 v, navzlic temu, da so se dovolile vlagateljem v tem letu večje ugodnosti pri obrestovanju vlog, nego so jih imeli prejšnja leta, še vedno za 11.292 K 55 v višji, nego je bil 1. 1907, ko je znašal 174.432 K 71 v. Ker se splošnemu rezervnemu zakladu odkaže ves poslovni dobiček upravnega imetja, zviša se njegovo imetje na 950.085 K 22 v, kar daje pokritje za 2.8 odstotka vseh hranilnih vlog. Vse v upravi hranilnice nahajajoče se premoženje se je tekom prošloga leta pomnožilo za 8,736.510 K 22 v, naraslo je namreč od 25,902.929 kron 02 v na 34,039.439 K 24 v. Denarni promet je bil, odkar hranilnica obstoji, to leto najživahneji. Pri vseh poslovnih strokah je znašal 51,157.907 K 13 v, za 19,748.817 K 55 v. več nego prejšnje leto, ko ga je bilo le 31,409.089 K 58 v. Ravnateljstvo je imelo 51 sej, upravni odbor pa 15. Poleg tekočih stvari se je pri teh sejah rešilo tudi vprašanje o sedanjim razmeram primernem zboljšanju uradniških plač. Velikega pomena pa je sklep, da se ustanovi pri Mostni hranilnici ljubljanski »Kreditno društvo«, kojega namen bo, z denarnima sredstvi podpirati osebe, ki se pečajo s trgovino in obrtom v avstrijskih planinskih deželah, osobito pa v Ljubljani in na Kranjskem. To so glavne točke o poslovanja Mestne hranilnice ljubljanske« v preteklem letu. Letos jeseni bo praznovala »Mestna hranilnica ljubljanska« 201etnieo svojega obstanka. V zgodovini hranilnic ne najdemo slučaja, da hi se bil kak tak denarni zavrni v tem času povspel na tako velikansko višino razvoja. »Mestna hranilnica ljubljanska« ima danes nad 35 milijonov kron vlog, kar je naravnost nekaj epohalnoga za dobo še no 20 let! Kako se razvijajo drugi denarni zavodi, naj nam bo v primero nemška šparkasa v Ljubljani. Ta je morala obstajati (54 let, da je imela toliko vlog, kot jih ima »Mestna hranilnica ljubljanska« še pred koncem svojega 201etnega obstanka. Ko je obstajala nemška špar-kasa 20 let, znašale so njene vloge nekaj nad poldrag milijon kron! Pri tem je upoštevati še to, da je bila nemška šparkasa clo pred 20 leti edina hranilnica na Kranjskem, dočim imamo dandanes v vsakem količkaj večjem kraju, da celo po vaseh in trgih, hranilnice in posojilnice. Ko bo pri »Mestni hranilnici ljubljanski« znašal splošni rezervni zaklad W.'< vseh hranilnih vlog, smela bo hranilnica po svojih pravilih dajati podpore. Da se to čini prej zgodi, odvisna je od zavednosti slovenskega občinstva. Rlcmanislio upraSanle definitivno reieno. Več kot devet let se je vlekla za \ lado. posebno pa še za tržaškega škofa dr. Nagla tako mučna ricinanj-ska cerkvena afera, ki je bila radi »Ni res, lažeš! Moj je tak, a ne tvoj!« je prišlo kot odmev. »Povejo kako mu je ime!« »Ti prej povej, kako mu jo ime!« »Moj je študent!« ..Moj je tudi študent!« »Mojemu je ime Boštjan!« »Mojemu je tudi ime Boštjan!« Finiei je vsa kri vzvalovala v glavo, in temno-rdeče je bilo njeno lice, kipelo je in se zalivalo s srdom, a njene oči so se kresale in žgale, in iz njih so plapolale iskre. 8 snežnimi zobki je zagrizla v napeto spodnjo ustnico in jezno je dihala. Tudi Fifica se je hudo, hudo razburila. Stala je pokonci, in plavi lasje so se ji vsuli čez čelo, a lice je ostalo bledo, in ni kaplja krvi ga ni pobarvala z rožnim leskom in v njenih očeh je tlelo; jezni žar se je nabiral v svetli zenici. »Ti si predrzneš! Mojega fanta hočeš ?« »Ti si predrzneš? Mojega fanta hočeš ?« Stali sta druga ob drugi, oči v oči, in tak ogenj je dihal in vel iz obeh dekliških teles, da je v resnici pravi čudež,. da se nista na mestu spremenili v pepel. »Jaz ti napovem dvoboj!« je siknila Finiea. »Jaz ti napovem dvoboj!« je ponovila za njo Fifica. »Na sabljice brušene!« 1 »Na sabljice brušene!« »Na ljubljanskem polju pod Ju-reževo smreko.« svoje posebnosti in zanimivosti znana širom sveta. O prvotnem vzroku te dolgotrajne afere, smo svojedobno priobčili več člankov. Danes bi nam bilo le ponoviti, da je pričetek tej aferi tičal v tem, ker tržaško škofijstvo ni hotelo privoliti v zahtevo Ricmanjcev glede ustanovitve samostojne župnije in v neodvisnost od dolinskega župnika. Svojega prava zavedajoči se Ric-nianjci so se škofijskemu ordinarijatu uprli in prišlo je slednjič do popolnega razpora, katerega prva posledica je bila, da so napovedali Rie-manjci prestop v unijatstvo, kar jim pa Vatikan — po vplivu škofijstva, lokalne in centralne avstrijske vlade — ni dovolil. — Nato so — držeč se zakona — naznanili vsi kot en mož, prestop v pravoslavje, ali tudi tukaj je posegla vmes vlada in škofijska stolica ter prestop preprečila. Mej tem je bila Riemanjem po vladnih in cerkvenih zastopnikih ob asistenci 60 orožnikov zaprta in zapečatena cerkev, kakor tudi farovž, a kaplan dr. Požar je bil pregnan. -— Odsihdob je bilo riemanjsko ljudstvo pod stalnim ]>olieijskim nadzorstvom. Dan in noč je bila v Ricma-njih cela tropa orožnikov, ki je zasledovala vsacega posameznika in ga ovajala politični in kazenskosodni oblasti. Storiti so morali neštevilno poti pred okrajnega glavarja koper-skega in kazenskega sodnika v Koper in Trst, bili so preganjani na vse načine, a vdali se niso, stali so neupog ljivi, trda kost za mogočno gospodo, značaj, kakršnih se dobi malo širom sveta. Od sedaj niso več pripoznavaii po škofu v Ricmanjo poslanih duhovnikov in ni jih omehčal niti aaelodi-jozni pastirski list škofa dr. Nagla. Vaški župan Ivan Berdon je pokopava] mrliče, krstil novorojenčke in poročal mlade pare. In prav nič ni padla radi tega morala v Riemanjih in Logu, pač pa napredovala. Pred kakim poldrugim letom je vzel stvar v roke poslan, dr. Laginja ter je nazadnje tudi dovel do konečne rešitve. Pred nekaj dnevi je bil namreč od riemanjsko, škofijske in vladne strani podpisan sporazumni protokol in pogodba. Lahko rečemo, da so po devetih letih trdega boja izšli Ricmanjci kot — zmagovalci. Mogočna gospoda je bila slednjič prisiljena vkloniti tilnik pred revnim, a značajnim in v svojem pravu neizrosnim ljudstvu. Morala je odnehati in .ne le dati to, kar se je prvotno zahtevalo, ampak še več. Ricmanjci dobe namreč samostojno župnijo, a župnika si bodo volili sami, katerega jim bo plačeval verski zaklad. Cerkev, ki je po-popolnoma zanemarjena, jim popravi verski zaklad in škof jim je slednjič, ako tudi s težkim srcem — vendar le dovolil vsaj deloma slovansko bogoslužje. Uspeh, ki so ga dosegli v vstrajnem boju siromašni, a neustrašeni Ricmanjci, priča, da se da z združenimi močmi in vstrajnim bojem odpraviti marsikatero krivico, ki tlači naš narod bodisi na političnem kakor tudi na cerkvenem polju. Zato pa moramo Ricmanjcem in njih zastopniku dr. Laginji na izbojevani zmagi prav presrčno čestitati. Dolg in trd je bil boj, a se niso vklonili in tako je naposled vendarle zmagala — pravična stvar. Zasluga za tako povoljno rešitev dolgotrajne riemanjsko afere gre — kakor zatrjujejo od kompetentne strani — tudi modernemu cesarskemu namestniku princu Hohenlohe, ki je od svoje strani rešite v pospeševal. Slovensko ljudstvo širom naše domovine, vzgleduj se nad hrabrimi Ricmanjci, s katerimi je v njih opravičenem l>oju simpatizoval ves civi-lizovani svet. VABILO nar. napredne strate ki bode v nedeljo, dne 16. maja ob 4. popoldne v Veliki Loki na Dulenjskem pri gospoda Šlalpahu. 1. Politični poloiaf. Poroča deželni odbornik dr. Ivan Tavčar. 2. Organizacija narodno-napredne stranke Govori dr. Gregor Žer j a v. Somišljeniki iz Velike Loke in okolice, pridite vsi na shod, da bo udeležba častna! 3zrrsevalni odbor. Deloosho bralno društvo v iom Dne 24. in 25. julija 1909 praznuje »Delavsko bralno društvo« v Idriji 25 letnico svojega obstanka. Naše društvo je bilo ves čas središče in zbirališče naprednega in narodnega idrijskega delavstva. V tej dolgi dobi svojega obstanka jo vodno skrbelo, da so je visoko dvigal prapor narodnosti in naprednosti. Tudi v najhujših časih ni zatajilo teh svojih načel, zato si pa sme naše društvo v veliki meri lastiti zaslugo, da je danes Idrija narodno in napredno delavsko mesto. »Delavsko bralno društvo« je skrbelo za socialno in kulturno povz-digo svojih članov. Razne društvene priredbe — predavanja, veselice, glasbeni in pevski koncerti — dokazujejo, da je vedno stremilo za onimi smotri, ki ustvarjajo še danes temelj njega tihemu, a uspešnemu delovanju in ki jim ostane društvo zvesto tudi v bodočnosti. Vsa leta obstanka našega društva so bila leta naporov, dela in uspehov. Zato imamo dovolj povoda, da se veselimo svoje petindvajsetlet-niee, saj bo to praznik delavstva, ki ni vkljub težkemu svojemu položaju nikoli zatajilo svoje narodnost] in naprednosti. Naša slavnost bo v glavnem obsegala slavnostni koncert, slavnostno zborovanje in ljudsko veselico. Vabimo Vas najvljudneje, da prihitite dne 24. in 25. julija t. 1. v našo sredo tudi Vi ter se radujete z nami našega slavja. Blagovolite svojo udeležbo javiti podpisanemu odboru najkasneje do 20. junija. Zagotavljamo Vas, da Vas sprejmemo najpresrčneje! S prosveto in z delom k svobodi! Odbor »Delavskega bralnega društva #v Idriji, meseca sušca 1909. Ivan Ferjančič, Anton (i rum, t. č. predsednik. t. č. tajnik. VABILO nar.-napredne stranke ki bo v nedeljo, dne 16. maja ob poln 4 popoldne v čitalniških prostorih v J{ote3eršici. atnevnl *-c*cls 1. Politični polotaj Poroča deželni poslanec dr. Iv*n O raž en. 2. Organizacija narodno-napredne stranke. Govori dr. An t. Svigelj Somišljeniki ir Hotedersice, G: dovlca, Logatca In okodce, pridite vsi na shod! Szvrševalni odbor. Poslanska zbornica. Masarykov predlog. D u n a j, 14. maja. Zbornica je priznala predlogu poslanca Bichterc nujnost ter nato pričela o njem meritorno debato, ki so se je udeležili poslanci Binovec, Lisy, Bergmann, Kriitzner, Diiricli in Bern t. Ker so ni nihče več oglasil za besedo, je dal predsednik predlog na glasovanje. Predlog je \ sprejet tudi v meritornem oziru. Nato je zbornica \ zrla v pretres nujni predlog poslanca dr. M a s a-r y k a glede zagrebškega »velcizdaj-niškega« procesa«. Predsednik dr. Pattai je podal obširno izjavo, v kateri je pobijal trditev, da bi zl>ornicn ne bila kompetentna razpravljati o tem nujnem predlogu. Že če se dr. Masarvkov predlog prečita, je razvidno, da se predmet tiče avstrijskih interesov in da je zbornica vsled tega konpetentlia razpravljati o tem predlogu. Nato je dobil besedo predlagate 1 j d r. M a s a r v k. 1'vodoma svojih izvajanj se je govornik zahvaljeval predsedniku za njegovo enuncijacijo ter naglasa!, da je dolžnost vsakega poštenega človeka, torej tudi politika, da se zanima za ta proces, ki celo nadkriljuje zloglasno rusko justico. Govornik je poudarjal, da se > tem procesom namerava nanovo zanetiti bratomorno borbo med Hrvati in Srbi, ter omenil, da obtožnica zatrjuje, da je bila »velike srbska propaganda« razširjena tudi na slovenskem ozemlju v Avstriji in da sta pri tem prizadeta tudi slovenska poslanca Hribar in dr. Krek. V obtožnici se nadalje zatrjuje, da pod* pira to revolucionarno gibanje moralno, zlasti pa gmotno dinastija K;i ragjorgjevičev. Vse evropsko časopisje obsoja ta proces. Predvsem j«' jako čudno sestavljen senat, ki razpravlja o tem procesu: Predsednik (Dalje v prilogi). Sablji sta švistnili in se z zvonkim lirskom odbili druga od druge, Finiea je začela napadati svojo nasprotnico in jo v trenotku ovila z /i vo, bliskooko kačo; a Fifica se je branila imenitno. Letelo so iskre od j<1-kla, sablja so je odbijala od sablje, Finiea je naskakovala z leve in dlesne, a doziva ni mogla svoji nasprotnici Dvakrat sta se že postavili nasproti in obakrat odstopili, ne da l>i bila Finiea ali Fifica oblagodarjoim z najmanjšo ranico. Srd se jima j*' kuhal po žilah, trepetali sta razburjenosti, da si ne moreta ohladiti jeze. Skočili sta tretjič v boj, vsaka » trdim sklepom, da rani nasprotnico i" 6eprav ji ponudi golo mesto. Vzdignili sta sablji "m si jo zasekali druga drugi globoko v vrat. Zgrudili sta se na črno žemljico in vroča kri je z rdečim curkom lila i« ran in vzela s seboj mlado življenji' A kamor se je potočila kri, tam j*' vzrastla iz zemlje visoka, bela lilij;'-svetla in čista. Tako sta ležali v sem» lilij Finiea in Fifica. Sekundantje pa so odšli v mesto naznanit prijateljem tožno novico. S * Gospoda slavna, moja povesi 1,1 bila pri kraju, a zgodilo se je ftndo: Mislil sem vam ponuditi veselo zgod-bieo, a tekom pripovedovanja me i1 prijela melanholija in mestu smeli* imam na licih studenec svetlih solz C. Golar. »Na ljubljanskem polju pod Jn-reževo smreko! Prezirno sta se poklonili druga drugi in ločili z gnjevom v srcu. Finiea in Fifica sta se sprli in začeli sovražiti na smrt. V dvoboju si stopita i)red oči, in tam se ima odločiti, katera bo živela in ljubila, a katera umrla in šla v hladni grob. Vse to pa zaradi tega nesrečnega študenta Boštjana. Zasijalo je tisto žalostno jutro, ko se je imela odločiti usoda dveh junaških, zaljubljenih devojčic, Finice in Fifice. Ali jutro je imelo zlat obroč okoli čela in stopalo je s srebrnimi nožieami po lokah in livadah. Navsezgodaj je ostala Finiea, si opasala brušeno sahljico in odprla duri. Na pragu sta jo že čakala njena sekundanta, vsak s sabljico pod pazduho in z obvezami in leki za prvo silo, ako Finiea pade v dvoboju. Bila sta pa njena sekundanta — Čoki in Mavželj. Odpravili so se vsi trije proti ljubljanskemu polju, z bridkostjo v srcu, s srdom v očeb. Korakali so po cesti, zatopljeni vsak v svojo misel. Finiea je potegnila iz žepa velik kos papirja, kjer je imela sestavljen testament. Tam je vse stalo zapisano, kdo bo dedoval po njej, ako ji neusmiljeno Fifičino jeklo seže v srce, ako ji bladna smrt ponudi roko. Še enkrat je vse prebrala in debela, svetla solza ji je kanila na pismo. — Zares, budo je umreti v cvetu let, v prvi zori mladosti, ko se iskri čista rosa po volih rožah. Kako se mi smiliš, uboga Finiea! Ljubljansko polje se je že danilo in odpiralo velike svoje oči. Solnee je sipalo zlato po njivah in travnikih, ptice so plavale pod nebom in vriskale, kobilice so skakale in se postavljale v zelenih frakih, murni so žvižgali in mak se je ženil v svoji škrlatni kapici. Samo Finiea je šla žalostno — v smrt. Prikorakali so do lepega gozdiča sredi polja, in evo, tam stoji Juroževa smreka, ki je tudi čudovita in vredna vsega zanimanja. Lani je namreč nenadoma zacvetela, žlahtne gavtrožo so se zibale po vejah in vrhovih, in vsi Posavci, ki so jo hideli, so se križali samega strinenja. Pričakovali so, da bo začela roditi šmarne petiee in cekine, a ta up jim je šel po vodi, ker je neko noč prišlo dvanajst devic izpod zvona svetega Vida in je smreko dodobra obralo. Potrgale so vse gavt-rože in jih dale svojim fantom, da bi jih bolj radi imeli. No, Finiea je prikorakala s svojima sekundantoma, Cokijem in Mav-željem, pod smreko, in glejte, njena sovražnica,Fifica, seje že sprehajala gorindol kot vojšcak na straži, z bridko sabljico pod pazduho. Tudi ona je imela seboj dva sekundanta, in sicer sta bila to plemenita viteza, Zoki in Tavželj. Finiea in Fifica sta se postavili v pozituroin zgrabili za svetli sablji-ci. Čoki je dal znamenje: »V parado!« 3- Priloga ..SliTenrt—i ■arodi" tt 110. 15. aala 1W9, 1 mmmmm^+^m**mmmmmmmiBBmP Amerliko poročilo. Bomba se je razletela na mosti- ču cestne železnice v Buenos-Avrcs. Skrita je bila v košarici za zelenjavo. 20 oseb je težko ranjenih. Zakaj ni prišel na veselico? Vse-učiliški profesor G. Coolev v *New-, Jarku se je oblačil zvečer za obisk neke veselice, na katero je bil povabljen. Med preoblačenjem dvig-ne veter zaveso pri njegovem oknu. Profesor je skočil napol slečen k oknu in zaveso pritrdil. Kmalu nato pa pride stražnik in ga v imenu postave odpelje v zapor. Pri obravnavi v jutru je zvedel, da so ga naznanile neke nasproti stanujoče dame radi javnepra jK>hujšanja. Plačati je moral kazen, za katero mu je bilo seveda manj in l>i jo bil raje podvojil, tla bi mil ne bilo treba biti čez noč v zaporu mesto na veselici. Vnelo se je na parniku »Apache« med vožnjo na višini Samlv Hooka bombaževo skladišče. Na parniku je bilo 137 potnikov. Le mirnosti častnikov in mornarjev se je zahvaliti, da se ni zgodila večja nesreča. Medtem, ko so namreč neumorno gasili, so nalagali potnike, da so ostali mirni, da se je vnel h1 en sod smole v kurilnici. Šele ko so udušili ogenj pO triurnem dela, so povedali potnikom, v kakšni nevarnosti so bili. Parniška dirka na oceanu. Par-nika »Vaterland« od Red Star Line in »Vieuro Amsterdam« od Hol 1 and-Amerika-Line, ki sta prišla v Xo\v-Vork iz Antwerpna oz. Rotterdama, sta plula pet dni eden poleg druzega skoro vedno na isti višini. K Samlv Hooku sta prišla istočasno. Od tam naprej pa so Nizozemci prehiteli Belgijce in jih pustili dve uri za seboj. Oba parnika sta med vožnjo občevala z brezžičnim brzojavom. Linčanje v Alabani. V Hardwo-du so iztrgali prebivalci iz tamošnjih zaporov zamorca Thomasa, ki je bil obdolžen, da je posilil neko belo deklico, ga bičali in obesili na bližnjem drevesu. Na električnem stolu so usmrtili v Auburnu sina neke ugledne rodbine Pacv Hilla. Umoril je v pijanosti neko l81etno deklico. Obsojenec,ki je bil pred smrtjo popolnoma miren, j** umrl takoj, ko ga je zadel tok. Iz okna v 'Jb\ nadstropju najemne hiše zavarovalnice »Metropolitan« v Mehiki je padel neki delavec, ki je čistil okna. Bil je tako razbit, da ga ni bilo mogoče poznati. Sumi se. da je neki Slovenec. Po svetu. * Ugodna prilika za vlomilce. Pred letom je zasledila berolinska policija najnevarnejšega in najbolj zvitega vlomilca inženerja Gorketa, ki je bil strah zasebnim in uradnim blagajnam, katere je praznil brez usmiljenja, vkljuh najstrožji pazljivosti, kar zapored. Pri njem so našli tehnično dovršeno kisikovo pihalo; priprava. S katero je brez vsakega šuma, hitro in z lahkoto prevrtal najtrdneje železne in jeklene stene. — Povodom obravnave je prosilo državno pravd-ništvo policijsko predsedstvo, da bi mu izročilo to umetno pripravo inže-nerjevo, kar se je seveda tudi zgodilo. Gorke je bil obsojen na 5 let ječe. Ker pa v kljub tolikim in tako dobič-kanosnim vlomom niso dobili pri vlomilcu nič denarja, je prišlo sodišče na dozdevno izvrstno idejo, to pripravo javnim dražbenim potom prodati in s skupilom vsaj deloma poplačati visoko narasle stroške. Pri prodaji se ni zglasilo veliko dražiteljev, kar je imelo posledico, da je kupil neki neznanec celo pripravo, ki je bila vredna najmanj 800 mark, za ."Jo mark. Ko je policija o tej kupčiji izvedela,je bila seveda prestrašena, kajti sodišče je s tem nudilo vlomilcem priliko,po ceni nabaviti si lako izvrstno in nevarno orodje. In res niso vkljub strastnemu zasledovanju Se sedaj dobili kupca, ki je bržkotne kak strokovnjak, ki je priliko dobro izrabil in se skrito smeje sodišču in policiji v pest. * Japonska žena in mati. Japon-ka bi morala biti, ako bi sklepali logične posledice* iz ravnanja njenega moža i a njenega nestrpnega socijal-nega stališča, naravnost vzor potuh-ajenosti, skrite hudobije in zvijačnosti zatiran«* žene. Vendar pa je ravno nasprotno; dasi zatirana, preži rana, da, skoro zaničevana od moža, izpostavljena njegovi nevolji, ki maščuje v*c zunanje neprelike doma nad ženo, je naravnost angel v svoji družini. Da, skoro neumljivo je, kako jo more tako ravnanje, kakršno prenaša japonska žena, še obdržati na višku popolnosti družinske matere. — Ona je več mati in vzgojevateljica svojih otrok, kakor pa, kot pri nas običajno, ljubimka svojega moža,ki vsak treno-t«'k, če le more, prepučša otroke tujim ljudem, in se sporazumno z očetom vdaja zabavi, zanemarjajo vzgojo nežne mladine. — Ganljivo jo je gledati, s kako nežno skrbjo in ljubkostjo opravlja svoje otroke, katere skoro obožava. — Zato pa jo tudi otroci časte, spoštujejo in ljubijo, in nič svetejšega ni Japoncu kot njegova mati. Njej je poverjena tudi otročja izobrazba in šolanje do gotove starosti, v kateri stopi otrok v javne šole, kar pa je na Japonskem veliko kasneje kot pri nas, in mora otrok že prvi pouk dobiti doma. Ljubezen do svojih otrok in skrb za njihovo vzgojo tira Japonko večkrat do dejanj, ki se zde nam skoro smešna. Tako ji na primer ne zadostuje, da samo spremi otroke v šolo, ali jih po šoli počaka, marveč se vsede večkrat zraven otroka v razredu, si sama piše in dela beležke, da laže pomaga doma pri izdelovanju otrokove naloge. — Da, na francoski šoli v Tokiju so morali v vsakem razredu napraviti posebe par klopi zraven šolske deske, ki so odločene samo za japonske matere, kjer vestno in skrbno slede poduku, da za-morejo potem doma otroke izpraše-vati in se z njimi, učiti. — V splošnem pa je pri Japonkah njih naravni materinski nagon tako razvit, da se še odrastla dekleta, zastarele device in žene brez otrok začno igrati s punčkami, in jih kot žive opravljajo in ljubko negujejo. Do tega jih prisili tista naravna materinska ljubezen, ki prisili in prikipi do viška, in kateri mora Japonka čisto naravno zadostiti, kar naredi, če nima otrok, ravno s punčko. Opaža pa se v zadnjem času, ko se je šolstvo na Japonskem tako nenavadno hitro razširilo, in čuda, ravno v dekliškem šolstvu pouspelo do popolno modernega viška, tudi hiter preobrat in nazadovanje v tej najlepši čednosti. Mladini deklicam se porajajo več ali manj z višjo šolsko izobrazbo popolnoma novi občutki in duševni zahtevki, o katerih njih mamice nimajo niti pojma. * Kinematograf v šoli. Angleške šolske družbe in državne oblastnije se pečajo v zadnjem času z vso resnostjo z načrtom, po katerem bi uvedli v svoje šole nov način nazornega pouka s pomoočjo kinematografov. — Glavni povzročitelj te misli je angleški učenjak B. Brown, kateri prireja sedaj optično in kine-matografično razstavo v Londonu. V svojem .tozadevnem spisu, v katerem posebno povdarja, da ga vodi pri tem izključno le želja človeštvu koristiti, piše sledeče: »Po mojih mislih so odgoje valna sredstva in način nazornega pouka v današnjih šolah, pri-merjaje splošni napredek, povsem zastarela, in polagajo mladino takore-koč na Prokrustovo posteljo. — 1'čne metode so primeroma stare in dolgočasne in si z njimi naravno odgojimo tudi dolgočasne otroke. — Otroška, mehka duša si ohrani in obdrži iz šole za celo življenje le ono, kar jo zanima in veseli. In ravno glede na to bi imela splošna vpeljava kinematografov v šolah najlepše in sijajne uspehe. Neumno se mu zdi, da ne bi bil kinematograf na mestu tudi v šoli in izdatno zboljšal vzgojevalna sredstva, ko zastopa že častno mesto na naravoslovnih zavodih, kjer se je ravno z njegovo uporabo že marsikaj doseglo in predočilo, kar si je bilo možno do sedaj le izračunati in teoretično predstavljati — Premislite si le, s kolikim zanimanjem b! prisostvovali in sledili otroci pouku, ko bi s«* jim s pomočjo dobrih živili slik predočevali kinematografsko važni prizori iz zgodovine, jim kazali znameniti kraji in ko bi se jim nudila prilika gledati živali, kako žive prosto, in se gibljejo v naravi. — Prvi napredek so bile slike, a uspešneje bi bilo, da se jim nudijo žive slike. Pop k bi se oživil in se dvignil iz tiste suhoparnosti, ki vlada dandanašnji po večini naših šol. — Morebitne po-misleke bi stavili po mojih mislih le oni, ki poznajo kinematograf izključno le iz kinematografskih gledišč, kjer jim služi v zabavo, ne vedo pa, da zavzema častno mesto tudi na polju znanstvenih naravnih raziskava nj.« * Francoski Kdpenik. 23 letni Gabrijel Boquet je ušel kot učenec neke francoske mornarske Sole radi večjih nerednosti in poneverjenj, ki jih je napravil kot Zaupnik profesorjev. Na svojem begu je našel v pristanišču Havre torpedovko, katera je čakala novega poveljnika Preskrbel si je obleko, in se predstavil moštvu kot od vlade poslan tocasni načelnik. Vozil je nato s torpedovko 2 meseoa po francoskih vodah, in po rasnih pristaniščih imenitno živel. Povsod Častno sprejet in pogoščen je pri odhodu dvignil na račun mornarice vedno tudi še večjo vsoto denarja. Cez dva meseoa pa se je vkljub temu naveličal neprestane vožnje in odpotoval v Pariš. Tu si je anal pri* dobiti s pomočjo rasnih listin, katere je dobil na torpedovki, od mornarične blagajne ie 12.000 frankov. Vse le mu je posrečilo, in če bi bil 0 tem zadovoljen, bi bil lahko s denarjem, katerega si je nabral, prav ndobno živel kje v inozemstva. Toda zastonj, hotel je vedno več, in slednjič so f s pri neki slepariji vendar silotili in zaprli, na kar to se odkrila tss njegove goljufije. Za Tfe to ja bil ob* sojen v Parim na eno leto težke jede. 10 MnMf Ig. Faschinga vdova Poljanski uslp ifev. I. Reichova hita. Javratae bi seHdae sala: Cene zmerne. Popravile se : točno izvršujejo, : Najvičja zilmanMI u njflMjiii otroikih vozičkov In navadna do najfinejše žime. Jfte Pakič v LltMlanL lutaila avačnata sa ssiilja i Nvatjia Jos. Rojina krojač prve vrste Šctenbnrgove ulice št. 5 nasproti glavne poste konkurira z m j večjimi tvrd-kami glede finega kroja in elegantne iavršitve. Tvornima zalogo no]L ongL ln Franc, specijalitet blaga. Zavoo za uniformiranje. k k k k k k k Svoji k svojim! Te žitne droie, izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih v korist Ciril-Metodovi družbi po nizkih cenah samo JKaksZaloker v Ljubljani v lastni hlsl JKtadezne nlice it. 17 ii Rečne nlice št. 5. WW V korist fH Ciril-Metodovi dražbi I Frra tar. tvornica Uarirjev LJubljana imerjeve nlice 5 Bllzn Miti Rudolf A. Warbinek <0 o E 11 .-\ TJ O avojc prve vrate, solidno narejene in fcaranoalle ta Pnporola poanebja klavirla za gotov denar, na delna odplačila ali napoeodo. Poprave In oglaševanja ac In lacaslio najceneje. " "1100 i Gostilna ,Fll pfltt" v tlim S* i* ▼M|e». Ponudbe na naslov FreJs|a pl- VsvJMtik v UtlJL im-t C. far. soMšte v litiji oddelek L dne 5. maja 1909. judevit Borovnik v Baravljah (FerlaeU) mm Maraioneam. K prlporoCa v izdelovanje vsahovrstaih piMk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelale ntare simokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse paske so na c. ki. preskuse-valnici ln od mene preizkušene. — liuetr©-€62 van I oanlkf zastonj. 20 X V velikih škatljah. Naprodaj povsod. Prava srebrna remont, u-a s srebrno verižico in obeskom, c kr. puncirana v usnjatam toku; vse skupaj K )0 — 31etna garancija. Razpošilj. po povzetju. Pr»a in največja zaloga ur Maks Bohnel ltanal, IV. Margaretenstr 27 79 Nlkljasta Roskopf K 3, srebrna K 7, Cmega K IS, zlata ura K 18, x(ata verižica K 20, zlat prstan K 5, ura na nihalo 7 K, budilnik K 2. Zahtevajte moj veliki cenovnik s 5001 slikami, ki ga vsakomur pošljem zastonj in franko. 652—4 V Ameriko in Kanado pripra cenena In zanesljiva vožnja Cunard Line. Odhod iz domaćega pristanišča Trsta: IfUltonlja, 18. maja 19 9. Parnonia, 1. junija 1909. Carpathia, 8. junija 1909. Is Uverpoola: 1515—5 Lusitania (največji in najlepši parnik sveta) dne 29. maja, 19. junija, 17. julija, 7. in 28. avgusta, '8. septembra in 16. oktobra 1909. Mauretania dne 15. maja, 5. junija 3. in 24. julija, )4. avgusta, 4. in 25. septembra in 23. oktobra 1909. Pojasnila in vozne karte pri v Llnbliani, Slomškove nlice i te v. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. i i Jfabop kosmetikši predmeti za olepšanje polti in telesa so: avlan. aailO pa 80 h, 119 & creana po a SSSM 1 «. za gojitev zob in ust: J«-, s Heathel a Hal astnavoaspo ssasas i «1 mM prašek po tO h; sa ohranitev in rast las: —^rr*" Ti izdelki »Ada«, Id so oblastveno varovani, so naprodaj le v Orlovi lekarni pl m. jođp citati v gubUani. aaavjto imjm U tnuto Mtlkti 1387 7 VeUko malog o FR. P. ZAJEC, urar IjooUaoa. Stari tri 26. 34' ?8 Tacitol nolbollio zobno tinktura sveto zobnega zdravnika fi. Schveigerja. Dobrota za človeštvo. Nič več zobnih bolečin. Vse drugo pove popi*, pri-dejan vsaki steklenici. Steklenica stane K 1 60. Dobiva se v lekarnah: Bohinc, Pleooll, Mayr, Trnkoczy, v drogeriji Ka D C in po vseh večjih trgovinah. 1751—3 Cognac Medicina! Pristni vinski destilat v uradno plomoiranih steklenicah. Gamis & Stock Barkovlje. Cdina parna žgalnica konjaka pod državno kontrolo. 38:9 33 PT od x»t& isea a« Bergerjevo medicinsko kotranovo milo kl ga pri poroko odlični edramlkl, skoro ♦ t »sr ivropekih drierah ■ odlttnrm ospehom uporablja pret vsake vrste izpuščajem ■laatt proti kroničnim Utajam ln paraa. ispuioajem, dalji proti rdečiol nm nosa, OMblisam, pot«nju nog, lnskins^n na glavi ln ▼ bradi. IJtrg*r)«vo hoiranotH, mUto lmm v Mbl SO odstotkov fcsaapa asarnaa in m rnjOlknja bi-ttramo od nth drugih kontrmnovili mil, ki M n»b«o»Jc * nigovlnl. Pri poUmth »plnsmi* rabit« iako uspemo Bergerjevo kofranoro Ivepleno milo. Sol biomjš hotntnvvc mila u odpraTljanj« raa nesnaga a polti, proti tpaioajeiB sa polti ln glavi pri otrocih, kake 1 tadl kot nenadkrilJlTO koemettano tmUo m* wN(««gt lea Sap—Ji M vmahđanje rmhe šXxxM Borgorjovo glletrlnovo-kotranovo telio. v keterete Je Sa odat. gUeartn* lr> kt J« ps rroaaoreao. Kot odlićno tredetro wm glavo aa rabi dalja a IsTrstnlat uapebom Borgerjevo boiaksovo milo la aloer proti ogre«na, ogorenja, pegam bbo ■oljem ln drnflm n«prlllb»o> koš« Oana komada ranka vrat« a aa vodilom o uporabi 7 O v. SaJkavrajte pO lekarnah la a»dernih tt gOTlnab liklJočEO Berffmrjmm kotranora «»11» 1» pult« n» polog stoj»60 Tsntrtao anaansTO ln aa polagatojael ftrmln podpla O. Hali «t Op. a* vaakl etikstl. Odlikovsa a iartno diplomo na Dunaju I8tl r 1 j' lm a niaao oTotlaio mm ■▼•toval rasa« avl v mmm koš« Jim* iaaa. Vaa druga medle, trn higkam. mila naateta v navodila, ki ee pridane Tiakema Seprodaj p eaab lekarnak hi aedevaib trgoTiooh. Na dabalo: O. Hali s Comp., Dunaj, I., Blbaratraaaa 8 V ftjmnljaami se dobiva v lekarnah: Blllakat sLeuatela, M. 9Ia\a*aie3taelalaW , j« Mavr, d. Plssoll, U. pl. mj in v vseh dragih Iskan* s h na 1246-6 1 Ceu postelju perje Sa puh!1 Kilogram sivega, puljenega 2 K, pol-belega 2 60 K, belega 4 K, prima mehak puh 6 K, veleprima puh, najboljše vrste 8 K, puh siv 6 K, bel 10 K, prsni puh 12 K, od 5 kg naprej franko. Gotove postelje iz gostonitega rdečega, modrega, rumenega ali belega mleta (nankinga\ pernica, velikost 180x116 cm z dvemi zglavniki, 80x 58 cm, zadosti napolnjeno z novim sivim, sčiščenim, močno polnilnim in stanovitnim perjem 16 K, napol puh 20 K, puh 24 K, pernica sama 12, 14, 16 K, zglavnik K tf, 3'5o, 4, razpošilja po povzetju, zavoj zastonj od 10 k naprej franko. H. 101 a% I Cenovnimi o modrocih, odejaakj kah in vseh dragft potJetJnlnan gratis in llfiinaiilnra lagatnjisi ali vr-assi dsaar. 1015 lo 8146 425644 1994 Franc Vlnjnn fiiMfau, JbMhmkt ilkc «. 25 priporoča svojo bogato zaloge 16-5 Malh in i» ri O 25 O 10 Št. 7222 *» V?. Razpis. 1861—3 Za uravnavo Trtiska Bistrio« pod vasjo Breg, okolne Ei-tie, potrebna, ca 37»000 B proračun j ena dela in dobave as bodo oddala potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe s napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotno oene proračuna, naj se predlože do 22. maja ob 12. opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom sa eno krono, je doposlati zapečatene z nadpiaom: „Ponndba za prevsetfo mtlift Tr-ilike Bistrica pod vasjo Breg". Ponudbi mora biti dodana izreona izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim ukloni brespogojno. Razen tega je dodati kot vadij Se 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni oeni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravioo, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene oene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 7. maja 1909. No I 335/9/1 1883-2 Prostovoljna sodno dražbo premičnin in nepremičnin. Pri c* kr. okrajnem sodišča v Gornjem grad« so po prošnji lastnice Marije Moser v Radmirju priSv. Frančišku Ksav. v Savinjski dolini naprodaj po prostovoljni javni dražbi razne premičnine in sledeči neprimlčnini, in sicer vi. it« 07 in 122 kat. Obč. Radmirje, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 24000 Bi Dotična zemljišča so se sodoijsko cenila nad 30000 B« Dražba sa bo vršila dne 26. maja t 1 ob 9. url pri c. kr. okrajnem sodišču v Gornjem gradn. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. To posestvo je posebno pripravno za trgovce in gostilničarje ker se nahaja na razpotju treh okrajnih cest in se je že skozi 11 let trgovska in in gostiln i Carska obrt z najboljšim uspehom izvrševala. Posestvo obstoji iz lepe enooadstropne kiše z velikimi prostori sa trgovino, gostilno, c. kr. poštni urad, 5 drugih stanovalnib sob, potrebne kleti z popolno trgovinsko in gostilniško opravo. Poleg te hiše se nahaja veliko en onad stropno goipodarsko poslopje S hlevi za konje, govedo, svinje in perutnino, ledenica, kegljišče, sadonosni vrt z zelenjakom, ki meri ar 17 68, travnik ln njiva pa ar 81-34. Varščino 2400 K v goto7ini ali v pupil. vrednostnih papirjih je vložiti v roke sodišča, od dražbenega izkupila se plača na dan prejema znesek 10.000 kron, ostanek po dogovoru. DraŽbene pogoje je mogoče vpogledati pri SOdniJi Odd. I. ali pa pri posestnici v Radmirju. C kr. okrajno sodišče Gornjem gradu odd. L, dne 26. aprila 1909. najcenejše žicaste pletenine Iza ojrale. Večkrat sukane tenise posebno pripravne za ogradItev parkov za divjačino, vinogradov, drovoonlo Itd. za varstvo proti zajoem, za pasja obore, v varnost prati toči, z« fazanarije, ptlčnlke In kletke, najboljše ilčevje za igrališča lawn- tennlee, do treh metrov slrokoetl v zalogi, za Rabltzeve etene.MonlrJeve gradbe Itd^ltd. Itd. Pletenine se izdelujejo s 13 do 150 mm širokimi petljam! in te različno debele žice, ki oo Sfie po aplotenju pocinka v ognju in zatorej ne rjavi, kakor vse iz pocinkane žice napravljene pletenine. Tudi bodečo žloo za ograje v ognju pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno Hutter Sl Schrantz d. d. tvornice za altarako j-g£ na Onnafn, Mortakflt klebnčevin. blago V '.ln v Prirodni vzorci in vsakršna pojasnila gratis In franko. Dobiva se po veek večjik trfovinok u Sggti rln*^—--potentni ssaaetzl la maelmltstane selessne placevima. 1561—8 AVGUST REPIC ■odar Ljubljana, KoLzIj.k. ulloa 16. I- ^—» I izdelale, popravijo in prodajo H vsakovrstne M ;sode | mm aanjailžjlat «eaah. 20 I Blaž Jesenko IJubllana, Stari trg 11, priporoča cilindre, Cepiče Itd. — Maj m a vej še faeane —; po no|nliJl cenL soltte in fležniie domačega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR sUlsmasliamasam Prsa ikotlio 10, stari trg 4, alios 4. f.XXaiser min v LiiHlini iclatanjovc nlice St. priporoča stojo bogato lalogo raznovrstnih Q poŠt, samokresov, lovskih potrebi&in, veoh dOl kOlM (biciklov) kakor tudi SflOfflhri Oftaj po najnižjih oanah. Popravila pušk, eamokresov, bioiklov točno as nolidno. Razpis. Za zgradbo okrajnik eoat Vrsde»ee-Sv. Joit la Fotksvgrideo-lalog t vrluslskeni eestnasa okrajn na 77.500 K, odnosno 54.300 K pro-račnnjsas dela in dobava se bodo oddsla potom javne ponudbene obravnave Pismene! vsa dela sapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne oene proračuna ali z napovedbo pavšalne vsote, naj se predlože * do 24. majnika t. I. ob 12. opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je poslati zapečatene s nadpisom: „Ponadba za prevzeti« gradbe Vrsdenec-Sv. Joit ln Polkov gradeč-Zalog " Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim ukloni brezpogojno. Basen tega je dodati kot vadij Še 5°/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni oeni. Deželni odbor si izreono pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene oene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 7. maja 1909. 1370—2 Izvolite pisati po vzorce! U. J. HavIKek ln bratuPodčbNdech izvozna trgovina platnenega in modnega"blaga priporoča preizkušeno in po kakovosti dobro znano 776 13 volneno in pralno, damsko in moško, platno, damaste, namizne prte, brisače. modno blago Samo pri nos pristno Zefir ji za srajce obleke itd. Opreme za neoesie po nizkih stalnih cenah. Mnogo pohvalnih pisem. Narocbe preko 15 K poštnine prosto. Omot s 40 metri pralnih ostankov, okusno razdeljenih, za 18 K po povzetju franko. Najkrajša in najcenejša pol V AMERIKO i modernimi velikimi brzoparniki is Ljubljane tel Antverpen v Bow Tork je proga dečg tteti* * Na naših parnikih rinlaad, Erooalaafl, Vaderland, Zeeland ta aasmlaad ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redno vožnjo m*d Antwerpnom in Novim Torkom je tuainott, izborna hrana, vljudna postrežba in spalniee pa povem urejene v kaj it« sa 2, 4 in 6 osab, za aaakega potnika eminentnoga pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz Izubijane vsak torek 17-20 Nali parniki vozilo tudi na mete* po večkrat Čez Kanada v Severno j Ameriko in Ja ta vožnja iadatne eenejša kakor na Novi Tork. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Frane Dolenc v Ljubljani. Kolodvorske ulico o«.i.j 26 od silnega kolodvora na levo pred znano gostilno flpri StaxeaaTlsler]a". Antv/eppen f i e w Yo p k Jaz Ana Csillag s svojimi 185 asi dolgimi oriaikiml'Pore-IS|afelB*l laSSZi, ki sem jih dobila po 14 me-sesal rabi nomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti ispadao j u las« xa njih rast in Bogovsalo, za ojačitev laalaca, pri sseiklk krepko saspesuie rast brade in že po kratki dobi daje lasem in bradi narava! blesk in polnost in j h varuje pred piSipOJajlm ealvsajaza do najvišje starosti. Vsakdo si lahko do visoke starosti po rabi od gospe Ane Csillag Iznafdeno pomade obrani svoje lasa gosto in dolge. Nobeno drugo sredstvo nima toliko rodllalb saoii za lase kakor penis Csillag, hi si je po vsej pravici pridobila svetoval slOVSS« ker dame in gospodje ie po rabi prvega lončka pomade dosežejo aa|bolisl aspsk. fcer lzps-asa|e las pojenja ie po sesal daob po pslaSBIS in zaeno poganjati aavi las|S. Ta uspeh dokazuje mnogo tisoč is vsega sveta dospelih ptlisalalb plssss, ker ie resmloa veača aspsb. 8o4 13 £oaček stane 2 X, 4 X, 6{in10 X. Po pošti^se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povsetjem ali denar naprej iz tvornice AnaCslUoj.Dimtill., Graben štev. 14. 8541 Zdravilišče Qldchenberg na Štajerskim fellsnetleno sL*tevli*Ws larevlfe mi vel katarji a pil, ekenanti la zanstftoe, tnnerfcaseza (tamo v začetnem stadiju ali stara, cmejena), pijača« otekline, utaka, aeapaen|s a*V •eealc, napake arceik zaklopalc, nkrofaleza, katarll v anaanri«. pretka la ^tatatlaaaa, ionska bolesni, ztvcae bolezni, prezaleleatL _ 0g~ Popolni zdrntllnl p«m»rkl sa ite flsaellliaesje. ^pjBJ Svetovnoalavnl zdravilni vrelol. Sezija od 15. maja do 3u. septembra. — Prospekte razpošilja in vsa pojasnila daje zdravliško ravnateljstvo. 1434—5 Labodje milo (Schicntivo gosto kalijevo milo) III 1510-4 Čudovito je skoraj kaj labodje mila (Schichtovo gosto kalijevo milo) vse zmore: pere in desinficira v mrzli *odl, zabrani skrčenje in puljenje nitk volnatega blaga, se niti |naimanj ne loti čipk ali naj nežnejših tkanin in ima vendar nedosežno snažilno moč. Daje najlepže belo perilo._ LJubljana *ldLova»lca>-cLlica> -ft. Velika zaloga oba?al lastnega Izdelka za dame, f oapodo In otroke Je vedno na Izbere. Vsakršna naročila se izvršujejo točno ln po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorcev poslan. 2'J Naznanilo. Ker je trgovino firme Hitzl 8c Kozina na Bregu št. 20 prevzela »Gospodarska zveza«, sem iz firme izstopil in se zahvaljujem vsem odjemalcem za firmi izkazano zaupanje. Ker sedaj zaradi bolezni ne pričnem ničesar, bodem že pravočasno cenj. gg. trgovce obvestil o svojem novem podjetju in prosim že danes za prijazno blagohotnost. Z velespoštovanjem 1-86-s Štefan Hitzl P § fx. p. Zajec ep tik, araur la zlatnino la ara Popravila ae izvršujejo točno in oeno. 1 mi m Slovenci, pozor! prt mKihkhhuiIu Benteol Fr. Iglic Ijubljana, Jtfestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih 344—23 Z Zunanja naročila sa Izvrta-Jelo hitro In točno. Cene Urez Konnurenee! JOSIP STUPICA Jersnasmar lam nesli ar »"ilDbllonl, Rolodvonkelnllce ite?. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav == kakor tudi krasno opremljeno " kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : ===== opravo == katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče p o tre Išao I ne kakor tudi iem abrabljemesae vaza ve in kossjeike oprave. Br. Hlaulin sns Atol|o m ortopedične aparata In bantuie. FR. ŠEVČIK ¥ L),,b,,•n, Židovske ulice št 7 puškar priporoia ivojo veliko zalogo raznovrstnih 11-26 pušk in samokresov laatnega Izdelka, kakor tudi kalfiliklk, aalaklk in MU atrono prelskuienik pnak, sa katere jamčim aa dober strel. Posebno priporočam laamka trOOOvko in pniko Book ■ Krup- povimi oevmi za j brezdimni smodnik. .3%.'. i Priporočam tudi vellbo zoloso vseh lovskih potrebito :. po M|oUIIIh Popravila In narotko 00 lmin|o|ol< Osaovaiki ne lautevauje zastonj J in poštnina prosto. t/t hj Izdelovatelj klrarfltnlk sssOtsssansn-aklk lnitmniantov In vaah potreb-ftftln u bolnika. 3K Anton Krajci Ljubljana, vVolfove ulice št S priporofia avojo bogato ■aaMsMsaa, sssaasa kožuhcvin, Prevzema tudi vsa v to vrsto ■nadajoca popratBn proti najnižji oeni. Kupnja tudi vsako-vrstne koio Malks in jih najboija plaonje. BU10 ceao ii solidio. +W^^*^M ^^Pww wmw vvnsovo C.kr.priv. tovarna za cement Trbovoljske promogokopne druibe v Trbovljah essakoM e^ztvvT"wSs^ la «nae5Sy"' ^ločtet prod- ika gMa ttakovao m odporne trdote tlalee amatliirlljfmjaal dobro* kakor tadi svojo priznano IzvratBO aspanee*-« Priporočila* lzi opnčarrala 706-14 rasnih nradov In aajalovitejlik tvrdk so na rsa>olago. Centralni urad: Dunaj, I., IHa^lmlllanstrasne 9. ftt.47.aa4. promet, pisarna Blazija Kamenšek LJubljana Sv. Petro cesta 6Z0 UuMjuna. posrednjc ■•kap ta prMla|0 zemljišC, bii itd. ter prfskrbuj« posolila na zem-.*. .*. ljiiča in na osebni kredit oeno in pod kulantnimi pogoji. 3tna naprodaj 981 11 TlIipMUha na Kranjskem, Štajerskem in na Koroikem — hlio ta stavMUl ▼ Ljubljani, Kranju, na Jesenicah in v Celovcn. — Posestva ▼ prometnih krajih na deželi z gostilniškimi obrti. 3šče kompanjone za dobro upeljana in dobičkonosna majhna in velika podjetja. J(ttpttje letaka poaeatva In gozdova. Št. 7*28. Razglas. 1698—3 Na ustanovnem zavodu sa gluhoneme v Ljubljani se bodo s pričet kom Šolskega leta 1909/1910 nanovo sprejemali gluhonemi šoloobvezni otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod so: 1. Glubonemost ali taksna stopnja nagluhosti, da se dotiČnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika; 2. izpolnjeno 7. in ne Se prekoračeno 12. leto življenja in 3 primerna telesna zmožnost iu sposobnost za izobraževanje. Od sprejetja so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci kakor tudi otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. Ravnotako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo. Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem Času. Gojenoi morejo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano, proti plačilu letnega zneska 300 K. Znotranji gojenoi dobe vso preskrbo v zavodu; vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti s predpisano vrhno obleko in s potrebnim perilom. Znotranji gojenoi morajo v zavod sledeča oblačila v dobrem stanu in zaznamovana s seboj prinesti, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje Črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih hlač, 6 parov nogavic, 6 žepnih roboev in dežnik; dekl oe: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih kril, 6 hlač, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih roboev in dežnik. Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem znotranjih gojenoev v zavod, je do 10. junija t. 1. vlagati pri vodstvu uotanovnega zavoda za gluhonemo v Ljubljani. Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami: a) z rojstnim listom, b) z izpriČevalom o cepljenih kozah, c) z zdravniškim izpriČevalom o gluhonemosti z napovedjo, kako je ista nastala in o telesni zmožnosti, Č) z domovinskim listom, d) s šolskimi naznanili, če jih ima dotiČnik. Kadar se prosi, da bi se dotiČnik sprejel za znotranjega gojenca, je priložiti vrhutega izkaz o premoženjn ali pa zavezno pismo, da bode plačeval po 300 K preskrbo valnih stroškov na leto. Pristavlja se še, da se prošnje, ki bi dospele po 10. juniju t. 1. in ki bi se ne vložile predpisanim potom, to je pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme ali ki bi bile pomanjkljivo opremljene, ne bodo uvaževale. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 17. aprila 1909. Ntjmajh h Dapn#i»*JHlmerfo je i [miki JtoiraHKep Uo;di' U New M oeeareklml brz Iml brsoparalkl „KAISER vVla»Mzll-al u.", „KRONPRIM* WILHettJeV\ „ KAISER VVILHKLM d. OROSSE". o a smo fJssl. poduk m veljavne voane satka na saralaa .gori _ napa parot*otoaf» draatva kakor tudi listka aa vsa proge tmaietni saate- ^ nas dobita w Mjf nalelf aaaafl eaiae Ht nrl O ITABDU TATCAHJU. Kolodtorsts ilics ŠL351 ■Mpntt »Menili gMtUil M»ri Stana Tlfl«rjiu. Odao« in Xd«m«M j« TMk taMk, titMk la HktU. Vn pUandlm, ki m tltaU« pmtmrmaim, Uta* in kr^pla-Sm, — VMrtras« >am, Ndu ta MUSma, to teređao eeno^M iihiiiu. Odted aa M WB Mknl MnflMi 3370—9/ i«AM«tallJ«M. R2 WK 6Z Langen ft Iolf, Dona) X, LaieDborgerstrassd 83. SvetOTiiosJavai aaradi preprosta in«solidna kmUt*. Vsa pojasnila tn cenike dale brezplačno tvrdka D. %\ Pakla kot aastopnioa aa Kranjsko Mubllanm, Poljanska eaata at. OT. telef. TS. nji lOtta1 fflMl VMM z Minit n malti pa aa karteaie a rjsvia piaang—, in-Masfcta aH plašila kaasoa, kama-sito« ali ajUasa. Ooapoderako najbolj primerna obratna mač novega dane I lll|babl satari J*W na avetuni ptta, in poštnine prosto se Vam pošljejo vzorci najmodernejšega aaaaa aa damske obleke, angleški, francoski in avstrijski izdelek za kostume, obleke in bluze. Ravnotako vzorci novih cefirov, platna, voalov, batistov in aretonov. Samo izborno blago 10 1036 ob silno nizkih cenah. Vzorci naj se naročajo po dopisnici in navede natančni naslov. Zaradi majhnih stroškov precej ceneje nego v velikem mestu. Najvee|a trgovina in razpoziljalnica modnega blaga na Moravskesa Komendo. Janda & dr, "—k. k"** IfaTaml« lažam v*»a*aa|ai t nI m I) t E. Kristan oblastv. koncesijo-nirana potovalna = pisarna = 246 - 8 Ameriko v Cjnbljani, kolodvorske ulice štev. 41. I Najcenejše in OCLvaillO najbolj učinkujoče w wu v *vj**w V vsakem o žiru jim je dajati prednost, ker so te kroglice brez vsakih škodljivih primeži in se z največjim uzpehom rabilo pri boleznih spodnjega telesa, nalahko odvajajo, čistijo kri, niso lek in zatorej najugodnejše in docela neškodljivo odvračajo telesno zaprtje gotovi Jzvor skoro vseh bolezni. Ker so poslajene, se jih tudi otroci ne branijo. Škatlja s 16 kroglicami stane 30 vinarjev, zavitek z 8 škatljicami, torej 120 kroglicami stane samo E 2 —. Kdor pošlje K 245 naprej, dobi poštnine prosto zavitek škatlic. 1459—6 (Svarilni Pred ponaredbami nujno svarimo. Zahtevajte Filipa f! OVdlUUI \fuM'li>H odvaiainr Uroariier. Pristna samo, če ima vsaka škatlica in nakazilo našo oblastveno vpisano varstveno znamko v rdečečrnem tisku »Heil Leopold" in podpis aFlMae IVemmst«^sz*9 lekarna. Zavoj mora biti označen z našo firmo Filipa jfeusteina lekarna „pri sv. Zeopol3u" na Dunaju, I, Plankengasse it. 6. Dobiva se v Ljubljani v lekarni nprl zlatem |elenn" aa Marijinem trga. Velik požar ■e zamore lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi brizgalnicami a 40% delaveke aile pomanjsanim rairnotoieai nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo In mečejo vodo V vsakem položaju delnjoee kretanje brizgalnic nepotrebno Na Kranjskem so doaedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva. Krško, Kostanjevica, Bohlnska Bistrica. Metlike, ftenčur, K6roaka Beal Hrušlca, Zgornja diska, Dravlje, Spodnja Idrija, Predoslje, Sors, aotob Trzin, Žabnlca, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stoilce, Valta vaa, St. Peter na Dolenjakem. R. A. Smekal •kladili« vieb gasilnih predmetov. Uric, »ekalk in —■prtirilrtS rtMtoV ter ■SJV* * ***|>'»•'•«"*vanje na. obroke. is« io sar «• «aaavuii "aa I 9 1 I WmwI|»m Um l«4t- a oljnatih barv, laka in firneža Brata Ljubljana 343-19 frkeslikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja, prodajatelea: * (elavulca: Miklošičeve ulice št. 6. Igriške ulice štev. 6. nasproti hotela „Union". # >*<>•< UataaovUeao leta HAL Ant. Presker 20 krojač, UuMJinio. Jw. Petro c. 16 priporoča nro|o veliko laleojo mto vik oblak aa mapodo ta dečka, toplo ia plaaeoT za mapo, naprozaoclllvik , aavelokov Iti. Itd. Obloke po mori se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. 6. CADE2 Mestni trg št. 14 pslej BrtatJm aaulistirti trp vin priferea klobnke in slamnike Jepice, razno možko perilo, tate, ovratnike iti Osredoio tnrlaTO in prezradeTaDje TMh sestavov postavlja Češki specijalni zavod: strojna tvornica Jan Štetka 3240- 6 Praga-Kralj. Vinohradv, Fričova ulice št. 892. POSClinOSt* 8tavb* telesnU> »sllle)|«k»» ln n|ih!opremt]en|e €tažna kurjava s štedilniki za stanovanja z 2, K ali 6 sobami. Železne honstrukcile streh, mojtou Itd. in ledena kava a se dobi a* v sladčlčarnl ►♦%v »♦%v app»ea» ^3 \ na eaialnev Ljubljsju^Mestal trg 156 11 je v slovenski hranilnici Ilnbllnnski Stanje hranilnih vlog: nad 34 milijonov K. Rezervni zaklad: ned 1 milijon kron. i ^ii-iuli. i. - TI III Za varnost denarja Jamči in je porok poleg aervnoga zaklada mestna občina ljubljanska a vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodlftča denar maloletnib otrok Id varovancev ter žnpniftfta cerkveni denar. JKestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. nre dopoldne in od 3. 9o 4. ure popoldne, jih]obrestuje po 4°o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Sprejemajo se tudi vložne knjižice dragih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Boatal davek od vloženih obresti plačala hranilnica U avolega ln ga vlagateljem na zaračuna. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hraniln. Posoja se na zemljišča po 4% % na *eto- ^ obrestmi vred pa placa vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5 % izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6% izposo-s_j j enega kapitala, pa poplača dolg ia v 33 letih. Dolinik pa moreM svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče. ™ Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. I Ijranilaica se uhaja v lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih ulicah 3, nasproti Innffiunjkisi Hoitn. 3994 Unosi 1 Oerhmon, UsMlana priporoča za pomlad in pelelje vsakovrstno snkneno, volneno in platneno blago. Solidne cene in točna postrežba. »iMssiMMisiM-iMMM Soli*«* cen* in točna postrežba 97 10 Sprejme se trgovski pomočnik »«-*~lJ*»m*:o »em-enJU^. 1877 2 Tvrdka Karel Planinšek v Ljubljani. 4518 23 Podjetje betonskih stavb Bratje Seroualli & Pontello Slomškove ulice 19 fjubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška'dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke. Vza dela so solidno in ztrokovn|aiko Izvedena. Gena najnižja. J ama tro. - Zastopnik svodov patent „Tarnl". ———— Na aelo prometnem kraju v Ljubljani prav dobro vpeljana trsovlno i narejeno obleko, perilom, dežniki, čevlji itd. se radi smrti soproge, prejšnje lastnioe, odda takoj ali pozneje. Glavnica ni pogoj, ker se blago odda tudi na obroke, proti dobremu poroštvu. — Najemnina primerno nizka. Nasi. D. Bovsek, fotograf, trgovec 1 posestnik v LJobllaol, Kolodvorska ulice 35. i8S5 3 pozor! Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih pozor! SSL nagrobnih spomenikov iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v pcpolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki oeni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne sporrerike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem 3 IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek v Ljubljani! Komenakega ulice št. 26. Svoji k svojimi 351 20 Krasna, birmanska darila. ▼olika zaloga vsako?ratnih ur, verižic, prstanov, uhanov, obeskov it). Najnižje cene. Samo solidno blago. Lastna delavnica za popravila In aova dela. £ud. Černe juvelir, trgovec z arami ter zapriseženi sodnijski cenilec. LJubljana, uolfove ulite 3. Atellle MHnKni umM auod = Jeethovenove ulice štev. 7. = «y» 4/u " ^V* *Jv* "Tv* m Afe > J*^0- gfjbf vrsmega blaga po nalogu in na račun avojih odjemalcev uajkulantaeje. H JfjBj^B^ * ^saBsSjggsnsngnn^Bjsj * w Preskrbuje vsakovrstne poMljatve na vse kraje hitro in točno, obavlja Vse reklamacije la daje Tsakovrstna strokovna pojasnila in navodila takoj in breaplačno. aoS OOOOOOOOOOOOOOOO O ■ mm ssssssssssssnsasianaaa 0803 0UD 42 Leloenja kuda aitaa ja pokaaala, mm vsako drugo opeko Varstvena znamka.* Kdhierjeva cementna strešna opeka z zarezo — g gjggjS 3van Jelačin na Glincah pri tjubljani. Ravnotam se dobi tudi navadna OOBBOBtna Opaka kroi zarate v najboljši kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jelaćla v LJablianl 1^53-7 a s ThiCITVICV UallZiUn »aneslllvega nčlnka proti želodčaim krte*, na- vmi%i i jjvr vsesMsees p^,«^ tsaleaenju, gorečici, kaatfu, bolefttnam v prsih, hripavosti, trgan i u po udih itd Na zunaj: čisti rane, blati bolečina. — 12/1 ali 6/ - ali 1 rodbinska steklenica K fr- . — Th*errv)e*«» renti folij mUm) ■»•■«!•. Zanesljivo nč'nkuioče domače zdravilo ob vseh vrst oteklinah, gnojenju, ranah, poškodbah, vnetju i d. 2 pušici K .h a • — Dobiva se v lekarni pri angela varim A. Thlerrv t Prearaei pri Rogaški SlatinL — »ivnrllo. Vsak, kdor kak drug popaćea balzam bres moje varstvene snamke, nune, ali kake snrogate narodi in prodaja, se podaja v nevarnost, da se me talzifikati koonseirsjo in po paragrafih 3 in 25 kas. tak. obsodi v saporno in denarno kasen enega leta in 4000 K. — Zaloga v skoro vseh lekarnicah Na debelo pri drogistih 780 )3 Stavbišca v Spodnji Šiški. Na 28 stavbnih parcel razdeljeno, okoli 41 2 oral mereče posestvo je naprodtj skupno ali posamezne parcele. Stavbišca leže na najugodnejšem kraju ob treh cestah nekako v sredi med bodečimi delavnicami državna železnice, novo ljudsko iolo in občinsko niso spodaješisensko. — Ker je posestvo neobremenjeno, se izvrši prenos lastninske pravice v najkrajšem času in se lahko takoj pridne s stavbo. Vpraša se v pisarni Viktorja Rohrmanna v Llublfanl, na Sv. Petra nasipa štev. 27. Ondot se proda tudi 10 oken dolg 1863-4 II Fofosrofsbi umetni zavod a%#i Berthold va Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih - predmetov, interijerjev itd. = Vsa Dela se izvršujejo točno tudi v največji množini. 365—20 v sredini mesta ležeča, z obširnim Dvoriščem in velikim vrtom ter kletnimi prostori, tudi za obrt pripravna, je iz prostih rok naprodaj. V IJUDljam „Slov. Jforo8a". m* 1799 5 zencjljiui najnovejši vozni red velfavea od asalalka do oktobra. Radi lične majhne oblike je za turiste .*. in izletnihe posebno pripraven. .*. Dobiva ao za 20 vinarjev pri v L ubijani. Hestnl trg it. 11. A. Vivod- Mozetič Ljubljana Stari trg 21 Ljubljana priporoča cenjenim damam 1591-8 najnižjih Popravila klobukov Izvršuje lino ta cono. Zunanja naročila točno- podružnica v pranju. Naprave za (vijanje vode za visokoležeča mesta, kmetiška selišča, vile, graščine, vlastelin stva, gradove, tvornice, parke in vrtne naprave. Inštalacija kompletnih naprav, vštevši kopališča, hišne napeljave, klozete, fontene, samodelne napajalnike za živino ognjegasne naprave itd gradi največja slovanska firma monarhije Anton Rnnz c. in kr. dvorni dobavitelj Hranile, Morava. 697 Prospekti gratis in franko 14 Za pomladansko in letno sezono velikanska zaloga 1157 20 narejenih oblek in modemejo vm a noroaia po meri. Priznano lina postrežba. Stalne, najnižje cene. Avarski trg Stav. 3. Dvorski trg 5tty. 3. Podružnica: Novo mesto, Dolenjsko. birmansko darila priporoča po jako znižanih cenah Ljubljana, Glavni trg nasproti rotovža. ' Cenik na razpolago. Največja narodna KONFEKCIJA z> Same, Deklice, oeEke in novorojenčke . Kristofič-Bučar v Ljiibljriiii, Ntari trg* št. 28 priporoča 3927—3. krasne T* ■ '\J 2j 3b * tižkl svili, volni in drn§§m modnem blagu V najnovejša modna krila, kostume, deine plašče, otroci e oblekice, krstno X opravo« predpasnike, vsevratno perilo in druga oblačila. Najfinejše X otročje kapice, klobučke, plssčke, pariška modrce, nogavice, »\ rokavice! Jopice la drage pletenine. — Fine za vrstnice naramnice, ovratnike, srajce ln drago perilo za gospode. / \ ^< Zunanja naročila ae Izvršujejo takoj In ločno. >^^ ^ ^ iacherlin pomaga čudovito kot nedo« seinl »uničevalec mrčesa", Pristen rano t steklenico... Naprodaj, Kjer so obešeni plakati. h. Isdsjatelj la odgovorni urednik Kasto Pastoelessiek. Lastnin* as tisk »Naroda« tiakarae«. ■