Številka 270
Trst v soboto 30. septembra 1905
Tečaj XXX-
mr Xsh*J» vMkl
Itdl ob nedeljah in praznikih ob 5. uzi. ob ponadetjkfli ob
ari zjutraj.
r*rtnl^ae lt*TtIke se prodajajo po S «ot6. (6 rtottak) » uofib tnbakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici,
Ciijl, Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, St Petru, fl stani, Sabreiini. Novemmestu itd.
Oflase la sarofbe sprejema uprava Lista .Edinost", a lisa *!*rf1o Gaiattl it. 18. — Uradne mre m«41 pep. t ire^r. — Cene oelasom 16 st. na visio petit; poslanica, osmrtnice. javne zanvaie in domači oglasi po pofodbL
TELEFON itev. 1157.
31 aro Anina anala
m vse leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece € K. — Nt-aarođbs brez doposiane naročnine se uprava ne ozira, dopisi naj se pošiljajo na uredništvo liata. Nefranko*an» pisan m ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Hvočnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upiavo lista
UREDNIŠTVO: mL Qior*i« Oalatti 18. (Narodni iom.l Iadajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN OODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorci)» lista „Bdinosf v Tzstu. ulica Oiorgio Oalatti St. iS. Pettns-hrmnllnifei račun St. 652.841.
Brzojavne vesti.
Tržaški italijanski državni poslanci.
DUNAJ 29. Členi kiuba italijanskih državnih poslance? bodo nadaljevali svoja posvetovala glede takt kr, kako se jim bo vladati v prihodnje. Značilno je, da st» pc-frlanca dr. Uott s in Mauroner danes sope t nmekoila ~ ,*ojo položit-v nundata. Imenovana p slanega Eta tozadevno izjavo že priobčila predsednika poslanske zbornice grefu Vet-tirju.
Med današnjo sejo je prišel načelnikov
namesto k ital-janskega kluba dr. Rizzi k mizi predsedn kovi in je po nalogu pj!. H nt «a in Mauronerja zahteval, naj zopet vrče >Jpovei istih. Pesi. S?aramanga in prrf. Mazorana nista se umaknila svoje od povedi. <iovori se, da so tozadevna pr šli ca ocenjena pt^larci pozivi iz Trsta.
Dalmatinsko brodarstvo In nemški kapital.
DUNAJ 21'. Danes je prišla k hrvat-es m poslancim deputacja dalmatinskih pa-r jbrodn.h društev, ki so hočejo, kakor znano, z iružiti. Deputacija je poslance prosila, naj uplivajo pri ministru za trgovino, da se pc-v dom zd užec a teti društev ne zahteva nemškega kapitala. Pri tamošnjih bankah je ! .jvolj slovanskega denarja, da se izvede transakcija hren tjjfga denarja. Polovico bkej novega podjetja se odda v Dalmaciji. Hrvatski poslane! se radi tega dane* popc-iuioe podajo k voditelju trgov nekega mini « erstva grt fu Au rspergu, da mu prijavijo žeje dalmatinskih parobrodaih društev.
DUNAJ 29. Pod predsedstvom voditelja trgovinskega m:n sterstva se je v prisotnosti pre I*? Inika pomorske ob!as:nije, pcslancev B aaz.nija, B »rČ'ć*, Dulib.ci, Ferrija, Pe-r.Va, Vukovic i, Z riVona vršilo posvetovanje o vprašanjih g ecie dalmatinskega brodarstva, na čemer se je prišlo do zbližanja o razn h t>čzah. Jutri se bodo pretresa vala podrobna vprašanja.
Trgovinska pogodba med Avstro-Os;rsko ln Etijopfjo.
DUNAJ 29. Voditelj min sterstva za trgov.no je danes predi ž 1 zbornici trgovinsko pogcdfco mej Avstro Ogreko in Etijc-pijo, ki jo je meseca jaauvarja 1905. sklenilo avstre-ogriko odposlanstvo s cesarjem Meneiikom.
Z bndimpeštanskega vseučilišča.
BUDIMPEŠTA 29. (Ogrska brzojavna agentura). Deputacija vstučiliščn h slušateljev je profila rektorja, uaj odslovi e vseučilišča scc'jaiist čne slušatelje. Rektor je f-dgovoril, da ni nobenega povoda, da bi se proti komu, ki je socijalist, Jrugeče postopalo, kako/ proti diugim. 0>di se, da kaj tacega zaireva mladina, ki se navdušuje za svobodo. Rektor politehnike je pozval in a-
dino, naj f-e čuva od n asi Is te v in naj mirna. To zahteva nje lastni interes.
Pogreb poslanca Žlč-karja.
DUNAJ 29. Popoiudne je bilo truplo poslanci ŽiČkarja v cerkvi Piariatov blagoslovljeno. Navzoči so bili ministri P.eatak, Kosal, Kanda, vod tel j a ministerstev B enerth in Auersperg, predsednik zbornice Vetter z obema podpredsednikoma in mnogo poslancev. Truplo je blagoslovil poslanec dr. Sio-jan. Truplo prepeljejo v domovino Žičkarjevo v Videm na Štajersko.
Dopolnilna volitev za nemški državni zbor.
ESSEN 29. Na včerajšnji dopolnilni vo-litvi v mestnem in kmetBkem okraju Essen (
bo darski z-ezi, zatrjujejo, da ne vedo ničesar j o tej ustanovitvi. Ni še znano, ako se je ; zveza res ustanovila ali je to samo še načrt.
Neugoden proračun nemškega cesarstva.
BEROLIN 29. Vzl;c rastočim večim prihodkom iz davka na žganje, sladkor in kolske zvrši državni proračun za leto 1906, kakor so Blisi od dobroobveščene strani, z velikim primanjkljajem, oziroma z veliko pomaož:tvijo nepokritih matrikularnih pri-nosov.
Iz Srbije.
BELIGRAD 29. (8rbski uradni vir). Govorica, da namerava minister vnanjih
I stvari iz zdravstveni czirov podati evojo
. ... .	LT7T	fostavke, je brea vsake podlage,
je bil izvoljen Gidebert (centrum) proti Ga- ;	' J	r
wdhru (sce jalni demokrat). .	12	.
! KRrSTIJANIJA 29. Specijalni odbor Kolera na Pruskem.	j 8tortinga je flkl<oil danes £ 42 proti 6
BROMBERG 29. Kakor poreča »Ost-1 giaBon)> da bo predlagal, naj se odobri vladni
deuUche Rundsebauc, ni bil v bremberškem i nafirt glede dogovora v Carlstadu.
z dtjh24 urah prijavljen noben spopad	belgijskimi in francozkimi
delavci.
okraju v slučaj kolerr.
BEROLIN 29. Siatt^anzeiger poroča : Od 28. do 29. opoiudne je obolela za sumljivimi maki kolere le ena oseba, ki je pa že ozdravila.
Iz Bareelone.
- BARCELONA 29. Trije katalanistični in en ansrhističen list so b li zaplenjeni. Poizvedovanja polic je glede zadnje eksplozije so ostala brezvepešns. Dokazano je, da so
LONG VY 29. Med belgijskimi delavci, ki so hoteli delati in kzterim sd bili dani v varstvo belgijski orožniki, in francozkimi štrajkove! je prišlo pri Aubmge do velikega spopada. Strajkovci so Btreljali z revolverji, na kar so Belgijo": odgovorili s kamenjem. Ko je prišlo na pomeč francosko vojaštvo, so štrajkotc: bežali preko belgijske meje, bili so pa rd tod pregnani od belgijskih
bile radi tega aretovane osebe krivo obdo!- orožnikov s streli, pri čemer j.h je bilo več
žene.
Nova nemška vojna ladlja.
\VILHELMSH A VEN 29. Linijeka la-dija »C«, ki so jo dants spustili v mDrje, je dobila ime »Hannover«.
Parnik »Chat ham«, j LONDON 29. L'tvdsova agentura p -ror.a iz Port Saida o razstreljenju parnika »Chatham« nastopno : Sprednji del ladij6 je
težko ranjenih ; eden je bil baje ubit.
PARIZ 29. lAgence H^vas« poroči iz Longvv : Zelo se pret;rava spopade ob belgijski meji, ki so ss vršili med francoskimi in belgijskimi delavci, kateri poslednji bd ss poiali v tovarno M. St. Martina. Ob tej priliki se je sicsr streljal'?, toda ranjen ni bil nihče.
j Novi avstro ogrski odposlanec v Monakovem.
popolnoma izginil. Zadnji del je poškodovan, I MONAKOVO 29. Princ-vladar je da-mora b« ga zopet razstrelit?. Najbrž ee ; neg op^u^ Vsprejel avatro-ogrskega odpo-prornet otvori eopet takom prihodnjih dej ■ 8jai|ca p| Velicsa, ki je princu-vladarju iz sst dni.	ročil svoje poverilno pismo.
Vihar na Manili.
MANILA 29. (Rsuterjev biro), s t3F- j	Dogcdki na Ruskem.
ni čar k > »Le v te« vred se je potopilo 11	TrTTr,,T	/n .	u	*■ \ \t
.	.	\t a	KIJEV 29. (Petrjgr. brz. agent.) V
Američanov in 24 urojencev. V zadnjem vi- I .	..	, ,
r	I minoli noči ie na nekem socijalističnem shodu
barju je v t »rek v Lorsoganu lo uroje icev j . ,	J	. .. ' & . .
.	.. . Ai j .	. , prišlo do spopada b policijo, bt n osebe so
izgubilo življenje. Škodo na konopaih plan- f\ L , . A ,,,	.	__;
B , .. J .... j.	o T	• bile težko, dvanajst lahko ranjenih, mej temi
tažah cznijo na milijon dolarjev. PriL^gaspii	.......	a ■ j * » k
, ,	, *	.	® / en policijski komisar. Siindeaet oseb je bilo
je zadel na budo neki parnik s transportom j r ^
vojaških če'.
proglasa, v katerem se povdarja preoenova ljudske presvete, nadalje državnega zavarovanja delavcev, urejenja razmer kmetskih zakupnin in razdelitev zemljišča poljedelcem. Na to je bil kongres zaključen. Od njega organizovaai volilni odbor bo imel svoj Bedež v Petrogradu.
Polom trrdke
PARIZ 29. — Znamenita komisijska tvrdka za sladkor Lacaussade, je ustavila plačevanje.
Angležko japonska parobrodna družba.
LONDON 29. Veliki brodovlasiniki, ki so baje udeleženi na angležko japonski bro-
aretovacib.
Witte.
PETROGRAD 29. (Petrogr. brzojavna agentura). Witte hs poda danes k carju v B/»rko. Car se povrne v Peterhcf naj bi ž v nedeljo.
Kongres zemstva.
MOSKVA 29. (Petrogr. brz. agent.) Kongres zemstva je vspre;el uačrt volilnega
PODLISTEK.
:*>4
Prokletstvo.
Igcćzvlaški reznas Avgusta isaos. — Nadaljeval
*n đcvriil I. E. TomIć.
Prevel M. O—O.
< eta je prcšia preko kapiteljskega mesta pr: Mandušavcu na grieko zemljišče, posekala mimogrede mestni mitniski steber, zakren:la na d«»so ter se razvrstila pred h -ami Nemške vssi.
—	Kaj naj sedaj l je vprašal Niko, nagni vet ee proti davkarju, ki je stal poleg sjegovega konja. Ali naj škofovo zapoved vsem razglasimo, kakor je to storil dvorski žnpsn na brdu Griču ? Ali bomo pobirali samo od hiše do hiše ?
—	Ali ti ni rekel gospod žopan, kako treba ? je vprašal davkar.
—	Ne, je odgovori Niko ; grabi, koli-
kor znaš, mi je rekel Prislin, jas ne grem danes. Črevljarji niso vredni, da bi jih pc-častil svojim obiskom ; ti moreš opraviti tudi brez mene. To so njegove besede. Na zdravje, sem ti rekel, in rszježsn radi njegovih besed sem b:l Čisto pozabil vprašati ge, kako naj začnemo.
—	Jaz pravim, pojmo od hiša do hiše. Tam bomo povedali vsakemu, po ka; smo prišli ; pa saj ti emolarji itak vedo, da bo tudi njim plačati šestnajstino, kakor so jo morali drogi Gričani.
—	Da, da, dobro! Tako bo, je odobril Nikola, pak se razdelimo tako. Jaz poj dem s nekoliko orožaiki v eno, ti pa v drugo hišo, da preiščemo, je-li žita v njej, ker vem, da bo tudi eile, kajti črevljarji so fauii ia beeni ljudje. Pol čete naj ostane tu pred hiiami ia naj pazi, da ne pridejo na pomoč sosed soeedn. Je-li prav tako, davkar ?
—	Prava ti je pamet gospod Nikola, ali pravim ti, pazi. JCed črevljarji jih je mnogo, ki nimajo njive, zato ne smemo niti zahtevati od njih davka od iita.
— Ne brigaj se za to, je mahnil Nikola z roko in perjanica se je Bilno stresla nad njegovim rudečim nosom. Pogodim že jaz pravo žilico ter najti, kje je kaj krvi, da moreš staviti pijavke. Pojmo ! Pojmo na delo !
Nikola je storil, kakor Btase dogovorila, potegnil iz čutare, viBeče mu o) sediu, pet-šestkrati, skočil s konja in pohitel z dav-karjem in orožniki proti hišam Nemške vesi. V hipu so se zaprla vsa hišna vrata, vse prodajalnice. Črevljarji so vedeli, da pridejo nepoklicani gostje. Sinoči v kasni uri jim je to eporočil sodnik Fran Marko vid, in naj se le branijo, naj se branijo, ker da ne ostanejo na csdilu. Davkar je krenil proti prvi, Nikola proti dragi hiši pri Mandaševcu. Ta draga je bila prava in resnična laat cehovskega mojstra Tomo Štabela. Od bil jo bilo Čuti ta in tam krik, groženj, psovk. Pijani Niko, idoči pred svojo četo, je neko« liko napel oči in ga je malo oeupnilo.
(Pride ie.)
LaMva nesel trzatea šKofa flra. Fr. Nada.
(Zvršetek.)
Tu ne gre toliko 2a administratvno vprašanje: za uvedenje samostojne župnije, do katere bi R cmanjci imeli pravico po vs«h predpogojih kanoničnega prava — torej za deloma materijalno vprašanje —, ampak za moralno vprašanje, za priznanje najvažnejega našega cerkvenega prava. A mi se tega prava odreči ne moremo in ne smemo — ne sm(mo, ker bi to pomeijalo odreči se že pridobljene pravice do stvari, ki nam je po dolgih bojih in trudu od kompetentne oblaeti priznana. In res : leta 1900 meseca novembra je blagopokojni papež Lev XIII. v neki noti do pokojnega škofa Šterka dovolil uporabo glagolice za cerkveno občino
R i c m a n j e in Log. Mislilo se je, da Ee boj bliža konca in da se dr. Nagi, naslednik blagopokojuemu škofa Šterko, odzove temu ukaza papeža. Da se je dr. Nagi takoj e početka — dokler je bilo železo še vroča — držal te note : da je uvedši glagolico povzdignil riemanjsko kapelanijo v župnjo, bi to vprašanje, ki je danes tako aktuvtloo, zanimalo le še zgodo?inarje in ari ive cerkvenih in posvetnih oblasti. Ni torej res, ako protivniki takozvanoga riemanjskoga vpreša-nja govore : »Zastonj vsi napori v ta namen, da se stvar prikaže kakor idejalno vprašanje, vredno vseh onih muk in naporov, ki se ula-gajo za stvar!«
Ravno nasproti o: vprašanje je s početka morda res bilo vprašanje interesa ene cerkvene občine. Danes pa je to vprašanje povprečno abstraktno-idejalne naravi. S tem idejalom nsB veže prošlost, ta idejal naB teši v borbi, on nam je v jamstvo, da zmaga moč pravične Btvari. A prakt čna stran vprišanja, oziroma možnost vspeha istega ?
Stvar ni, kakor danea stvari stoje, ni-kaka utopija, nikaka sanjarija. Mi ne tiramo politike »pojmov«, ampak politiko dejstev, b j katerimi treba računati. Ne spuščamo s* v "boj, da rešimo sveto grobje, ko s3 sile muzelmanov jače od naših. SpnšSati se v brj, v politični b j presilnemu in vsakim modernim aparatom dvorskih in izvendvorskih intrig bogato opremljenim Dunajem in Rimom — (Kaj je in concreto Rim brez Dunaja?! — Dunaj in edino Dunaj je prvi poklicani sodnik v še na rešeni pravdi. Rim igra le maločastno ulogo moža, ki in ,ra d svojo osebo pokrivati in legalizirtt pr^topke zakonite svoje žene) — spuščati se v tak boj, pravimo, pomenjalo bi Uu boj la d< n Kišot! Torej, četudi bo nase sile elabe — enkrat treba vendar začeti. In — začelo Be je ! Došel je čas, ko je dober del našega naroda (a zastavo nosijo R cmanje) došel do spoznanja: da na silo in brezobzirnost treba odgovarjati b ailo in brezobzirnostjo. Došel je nadalje do Bf oznanja, da je pri protivnih nam oblastih ta sila in hrezobzirnost zločin in postopno kršenje zajamčenih nam državnih osnovnih zakonov, dočim ie z naše strani dolžnost in pogoj obstanka. Ricmanje konkretirajo idejo, veliko skupino pojmov. Ricmanje nas uverjajo, da sta svetli Dunaj in zlati Rim vse svoje dosedanje strankarsko spletkarenje trala in oslanjala edino na naši slabini, na naši apatiji. Ali, došel je, pravimo, čas preporoda, dufievaega preobrata. Težko je porušiti Dunaj in Rim; Nagi pade in pride morda kakov Kohn — sistem ostane ! Ali z naše Btrani bo storjen velik korak. Vapeh ni popoln, ali je velik! Ni povsem pozitiven, ali je deloma
Kirurg j« kcnčso erekel diagnozo. Tadi smo razpcznali boleeen (in to že đavao). Danes jo u m e j e tudi naš narod in v tem leži naš veliki v« peh. Narod ve, kako se vse državne institucije, počenii od vojne sile, pa do sadnje driavne šole upotrebljavaj o v centralistične, germanizato-rične, a, kjer ni to tako vspešno, kakor n. pr. pri nas v Primorju, pa v latinizatorične svrbe ! T videl je narod nadalje, da ee strogo cerkvena, in v interesu širjenja in jafienja individualnega in narodnega religijoeneg« čutstva ležeča dejstva izrabljajo od naših nasprotnikov v poli-tiHne svrhe, prikazovaje vsako naše cerkveno vprašanje - - in tudi ricmanjsko — kakor politično!
Mari pa je — ako ostajamo pri politiki
—	samo Ital<janom in Nemcem dovoljeno, da tirajo poi.t ko v cerkvi ? Kako dobrohotnost in kako naklonjenost ni n. pr. rimska kurija o i nezdaj kazala za nemške šovinistične aspiracije!	je pri Nemcih geslo »Los von Kiai !« v najlepšem razvcju, njihova csrkev je pripomogla in pomaga mnogo h konsolidiranju nemškega duha v narodu. Cerkvena oblast — o posvetnih niti nočem govoriti — jih uprav obBiplje a največo milostjo. A zakaj ? Ker jako dobro ve, kaj po-menja crrkev v narodu! Cerkev je že radi intimne - i svoje misije v prvi vrsti poklicana, ds daja duši verLikov zažsijeno smer. Kako čudo, ako se cerkev rada prilegodja željam močne zaveznice: nemške ali v obče protislovenske vlade?! Mi smo prepričani, da bi Nemci ali Italijaai, ako bi zahtevali svojo liturgijo, dobili isto hitro in brez nadaljnih razprav — a ne niti še le po 6 let h ! (Kje je zak n od leta 1866, ki daja v tem slučaju dkefu potrebno jurisdikcijo ?) A zakaj Nemci in Italijani ne kompetirajo za svojo liturgijo ? Ker je nimajo!! Pri nas je ravno nasprotno : mi jo imamo, a uto je
—	ne dobimo! Ali, ako bi je ne imeli, govorili bi nam gotovo : »Da imate svoj narodni obred, mi bi vem v smislu obstoječih zakonov to pr znali —, ali tako!« Zopet banalen c rculus vit:oeu§ na čast surovemu avstrijskemu principu vladanja !
Tako stoje stvar:. Samo po malo! Žs se pr.bližava čas kataklizme: pade dr. Nagi ia vse, kar je identično ž njim. In ta dr. Nagi bo m<~gel tedaj vzklikniti Bvojim velikim učiteljem, Dunaju in Rimu, v smislu gladijhtorjev : »M o r i t u r u s vos salu t a t !c
Ko je potem med govorom poslanca Schuhmaierja galerija demonstrativno ploskala povodom spora med eccijalnimi demokrati in krščanskimi socijalisti, je podpredsednik Kaiser dal eprnsniti galerijo.
Predsednik je priobčil, da ja pos). vite« Scaramaagš položil evoj drinvnozborski man* dat. Prihodnja seja v ponedeljek ob 3. uri popoln d ne.
Dogodki v Rusiji.
Kongres zemstva t Moskvi.
I« Moekve javljajo, da je kongres «em-stva spoznal potrebo, da se vsem narodnostim v državi podeli v temeljnih zakon: h pravico eamodoločbe v verskih stvareh, da ea jim da popolna svoboda vporabe njihovih jesikov in dijalektov v javnem življenju, ter pravica, da se emsjo zbirati in ustanovljati društva.
Ruski jesik mora biti jezik centralnih institucij, armade in brodovja.
Glede decentralizacije zakonodajetva je kongres sklenil izjavo, da se ima po določitvi pravic ra dižavljensko svobodo in ob normalnem ljudskem zastopstvu z ustavnimi pravicami za vso državo najti zakonito pot za uvedenje lokalne avtonomije.
Nadalje je bila scglasno vsprejeta resolucija, po kateri ee ima poljsko kraljestvo potem, ko se za državo ustanovi demokratično ljudsko zastopstvo, izločiti kakor avtonomno jednoto s posebnim deželnim zborom na temelju splošne, direktne in taine volilne pravice; vendar se ima varovati državno jedinstvo in se imajo določiti meje Poljske in obmejnih gubernij, po narodnosti prebivalstva in njega željah.
Vsprejem IVitteja v PetrogradH.
Kakor poročajo iz Petre grada, ni bil Witte oficijelno vsprejet ob svojem prihodu
storimo sistemu.
Nam se zdi, da je Tittonijn ležeče na tem, s čemer smo pa bili radi »ravnopravda potolaži nemško javnost radi govore, da nosti<E dolžni dovoliti tako izjemo se Italija bolj in bolj bliža Angliji. To seveda tudi vgem d im dru§tvomf Od danes
vznemirja v Nemčiji vspriSo dejstva, da se	°	. .
. j ••• - a i- __naprei pa smo odločili, tla
razmerje med Nemčijo m Anglijo poojstruje 1 3 *
v istem razmerju, v katerem N'emSija pomno-, konec staremu in zastarelemu iuje evojo pokornost svetovni kolonijalni p j- da prinaša list ves vspored veselic od litiki in poetaja kenkurentinja angiežkemu začetka do kraja ter se bomo omejevali svetovnemu trgovinsko-političnemu gospod- na kratek izvadek iz vabil. S tem
društva ne izgube ničesa, kajti iz prakse smo se uverili, da občinstvo dolgih . vabil in vsporedov niti ne čita. Pripravljeni smo pa,
stvu.
da ustrežemo našim
Stroški za Primorsko v proračunu za 1906.
(ZvrSetek.)	društvom, uvesti posebno rubriko, v
Trgovinsko ministerstvo. Za gradnje pri-	b(>mo	. ^	aviza
stanišč: Portorose (fi4o0 kron), 1. delni	.J J	f
znesek 3230 kron. Umag (skupni znesek društvene priredbe poslednjo se enkrat
162 000 kron) 1. delni znesek 10.000 in sicer na dan iste same, tako da
K. Plomin: (skupni ineBek 20.000 K) 1. bodo imeli čitatelji vsak dan pregled
delni 5000 K. Opatija, poprava pomola društvenih priredeb istega dne, kar bo
(skupni snesek 135.000 K), 3. delni zneaek gotovo vspešnejša reklama, nego ponu-
17.000 K, Gradež, za napravo druzega ba- tigk »e dol ih vsporedov. Tem nači-
aena v laki (skupni znesek 18 500 K), zadnji	J ° v	..	,
,	o x	-__i	nora bode ustreženo čitateljem, slav-
znesek 6o00 K. Poreč, za novi pomol (skupni t	J
znesek 68 000 K) 4. delni znesek 10.000 K.	nim društvom in — nam. Ako pa želi
Tržič-Porto Rosega : gradnja kanala za plovbo	eno ali drugo društvo izdatnejše reklame.
(skupni znesek 286.000 K) 5. delni znesek	nt> preostaje nam druzega nego, daje nn-
12.000 K. Milje za pomcl (skupni znesek	potjmo na _ upravništvo.
73.000 kron), zadnji znesek 18.000 K.
, j u j • , oo onn	i Izjemo bomo delali le glede vecih
Lovran, (nadoknndni znesek 33.300 K), prvi '	J	»
znesek 10.000 K, za razne druge društvenih priredeb. kjer je nekako
delni znesek '10.000	za razne
stroške v luki lovranski 12.000 kron.
Za nove naprave v tržaškem pristanišču (skupni znesek 53 334.500 K) 6. delni znesek 2,660 000. Pomorski obsevatorij v Trstu 38.300 K. Subveccija za avstrijski L/oyJ 9,310.000 K. Za razširjanje pomorskega prometa 720.000. Za podporo trgovinske mornarice 2.400 000 K.
Skladišča v Tretu : Obratni izdatki 1,104.360 K, za razširjenje naprav 218 000
( angažirana
splošnost ali nudijo p o s e h e n
gled£
zabav, umetniški
katere užitek.
Upamo, da nam naša slavna društva ne vzamejo za zlo tega ukrepa ter da bodo uvaževala opravičenost istega s posebnim ozirom na skromnost prostora našega lista.
vrnitev kap.io. b-g^ev,| T.ko nerodno se Pa menda .P.ccolc. v reirog	^ ^	mnogo I prepo{«.n:h driavi od avstrijskega Uoyd« zv.jal 5J u.tdar, kakor vč.raj, ko J« delal
velika množica ljudi visokih dostojanstvenikov in generalov. Koje Witte stopil z veza, ga je pozdravil Jepija-nov z daljšim nagovorom. Witte se je zahvn'il za manifestacije ter ss potsm s svojo soprogo odpeljal v svoje stanovanje.
Sibirija in državna duma.
Iz Petrograda javljajo, da je minister Buligin določil za Sibirijo 15 zastopnikov za državno dumo.
na pomolu III. 89 260 K, anuitetua odškod- poklone pred njimi, ki so na thodu predm:-nina za proračun državnega dolga 936 240 K, nolegi petka stavili ono resolucijo, ki je bi a odpis 200.000 K.	j vsprejeta, in potem pred njimi, pred
Pravosodno ministarstvo: za gradnjo j % oistva »Patrie«, katerih resolucija
v Tiatu odklonjena. »Piccolo< je naniial celo vrsto
členi je bila
Avstrijska poslanska zbornica.
D u a a j 29. V nadaljevani debati o vladni irjavi sta poslanca Demel in Sommer govori a o jezikovnih razmerah v Šleziji tfr sta ca-odlcčneje protestirala proti temo, da vlada podpira češka stremljenja za slavi?a-cijo. PosJ. Demel je odobril stališče, ki ga vlada cav&ema glede revizije zakonov iz leta 1367. Parament mora v tem vprašanju stati za vladarjem.
Pczdravil je izjavo ministerskega predsednika, da je vprašanje splošne volilne pravice možno le tedaj, ko bedo urejene narodne razmere.
Poal. Deieduezvcki ;e izjavil, da eo Poljaki vedno za kulturni razvoj vseh narodnosti v monarh ji ter že.'ć tudi M&djarom vse najbo^e. Prepričani so pa, da je ravno tako v interesu Ogrske, kaker tostranske državne polovic1, da ostane ugled države netaknjen. Puljak. hečejo storiti \se, da se država okrepi in ohrani nje vojska. Samo ob sebi je umevno, da se gospodarske razmere, ki temelje na medsebojnih dogovorih, ne dado enostransko spremeniti.
Gtl f Dzledustvcki je vzel v obrambo dinastijo proti nekaterim govornikom debate, rekši, <?a ne sme nihče pozabit , da ni Avstrije možao m sliti brez habsburške dinastije.
Poel. Susteršič je glede vprašanja volilne pravice pokazal na nujni predlog, ki ga je njegova stranka vložila glede uvedenja sploine volilne pravice. Pozdravil je revizijo nsgodbe, ki pa ne sme izvriiti brez sodelovanja kraljestev Hrvatske, Slavonije in Dalmacije.
Po govora posl. Hofmaaa pl. AVellen-hofa, je povzel besedo ministerski predsednik Gauiscs.
M niste raki predsednik je savra£al razne govorn ke, posebno Perneretorferja ter ja dejal, da bi nobena avstrijska vlada bolje ne mogla nasproti Ogrski braniti avetrijekih po-litičaih in gospodarskih intereeov.
Po sklepn miru.
Težkoče radi premirja v Koreji.
Petrograjska brzojavna agentura javlja, da n so točne ene vesti iz Tekija, ki paročajr, da ae premirje v Koreji ni še sklenilo radi
tege, češ, da ruski poveljnik nima dovoljnih da je v mednarodnih dogovorih, ki jih je pooblasti. Dejstvo je tsmveč, da ruski pc-j bližnji prihodnjosti pričakovati, tuli zveza
pravosodnega poslopja in jetniŠnice (6. obrok) 5000 K ; za gradnjo uradnega poslopja v Bovcu (2. obrok) 57.800 K ; za notranjo opravo v novem poslopju v Bovcu 3000 K ; za grednjo uradnega poslopja v Cerknem (1. obrok) 5000 K.
----!
Drobne politične vesti.
Zveza med Švedsko, Nor-važko in Dansko. — Iz Stokholma so	. i_
v e z k o «n	. , , . , . ki prešinja vsth in dane bo kemprom.tirat o
sporočili br<5 L ffm : Nesi ugledni člen \	,
miniaterstva je lastopnikom tega bii6 priobčil, j ^ g J J
v
fraz, a to tako nezmiselno in konfaeno, da bi bili v zadrigi, ako bi mcrtli točno prevesti te jagode iz venca »Piceoo/e« frazeologije. Z eno roko tolaži na desno, z drugo na levo, a to tako pria ljeco, da se mu vidi, koliko truda ga stane, ia kako mu je edini namen : rotiti gospodo, naj se radi vaprtjete, oziroma propadle resolucije — neskre-med seboj, da ne bo radeta »ideja,
veljnik ni mogel vsprsje'i pogojev jap:n*kega poveljnika, ki je zahtera1, naj se ruske čete umaknejo preko reke Tumen, in da naj se japonsk m Četam dovoli, da smejo na levim krilu prodreti do Širina, da tako napravijo svezo med četami v Koreji in onimi v Mandžuriji, tako, da bi se nevtralna zona nahajala med reko Tumen in severno Korejo. Witte in Komura. častna doktorja prava.
Iz Ntw-Jorka poročajo, da je vseučilišče v Kolumbiji podelilo Witteju in Komuri časten naslov doktorjev prava.
Zahteve petrograjskega plemskega shoda.
Iz Petrograda poročajo od 28. t. m. : Včeraj je izredni petrograjski plemsk: shod; sklenil adreso na carja, v kateri so izražene ' nastopne želje : Ločitev sodnijske od upravne in zakonodajne oblasti, odgovornost ministrov, povzdignenje omike svečenstva, veča skrb ca ioleko izobrazbo, svoboda shajanja, svoboda tiska, decentralizacija uprave, boljša prometna sredetva itd.
Sestanek v Baden-Baden.
Italijanski minister za vnanje stvari Tittoni ss je sešel v Baden-B idenu z nemškim kaicalarjem grofom BiiLwjm. Ta se-etanek vsbuja precej pozornosti vzlic, ali pa morda ravno zato, ker ni nobenega pravega vidnega povoda sa kake posebne razgovore ased obeaan zastopnikoma cbžh al i i rani h držav. »Nsue Freie Presae« — ki je, kakor aaano, v precej živahnih zvezah z avntrijskim ministarstvom za vnaaje stvari —, naglaša, da ima ta eeetanek politično važnost v toliko, v kolikor mu je namen, da pokaže, da se intimni odnošaji med Italijo in Neasčjo niso nič spremenili, n to je važen moment z ozirom na velika mednarodna vprašanja, specijalno pa a ozirom nn maročanako vprašanje.
med Sfedsko, Norvežko in Dansko.
Kranjski deželni a b o r je sklican, kakor javljajo z Dunaja, na dan 25. oktobra t. 1.
Bavarski deželni zbor. V četrtek je princ-vladar Luitpnld s preatolnim govorom otvoril deželni zbor.
Odlikovanje avstro-ogr-s k i h vojaških atašejev. Cesar je podelil avstro ogrskim atašejem: podp l kovniku Miksu C§:cwric5U pl. Vac*any-ju n stotnikoma prvega razreda Adal. Dani pl. Gyarmati in grofa Stanislaju S&eptickemu, ki so bili na bojišSu v Mandžuriji, red ždlezne i krone 3 razreda z vojno dekoracijo.
Hrvatski polki v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo, da eo bili vsem častnikom tamošnje garnizije preklicani dopusti in da se nobsnemu ne dovoljuje dopusta ni za 48 ur. Zagotovlja se, da pridejo v kratkem tjakaj trije hrvatski polki. Nekateri ogrski polki z dežele b^d) baje premeščeni v Avstrijo in nadomeščeni z nemškimi polki.
Domače vesti.
Slavnim društvom na znanje!
Od več strani in skoraj vsak dan moramo poslušati pritožbe čitateljev našega lista, da zavzemajo vabila na veselice z dotični mi vsporedi preveč* prostora na kvar drugi vsebini lista. Mi sami že dolgo čutimo opravičenost takih pritožb ter smo že večkrat imeli najboljši namen, da ifedikalno odpomoremo gornjemu nedostatku, a vdajali smo se enkrat prošnjam enega društva, drugikrat prošnjam dru-društva, naj se naredi izjemo
gega
s trudom vspostavljeno po nepozabljenih nesoglasjih v imenu to idej e«.
Dalje polaga »Piccolo« svojcem a a srce, da kriza »ne sme biti širša, nego vtroki, ki so jo izzvali«. In razlaga; kako se mora stvar rešiti, po3tavi*ši a'tercfit^o: ali so se na Bhodu od prcdDinolega petka čut le ziđete esebe, ki bo doslej vodile >Patrio« hočejo svoja mesta odstopiti drugim ; ali pa je na t hodu o1 sojena le ta ali ona podrobnost v delovanju stranke. V prvem slučaju je stvar — tolaži »Piccolc« — le osebna in ni soieM radi nje isvajati težkih posledic ; v drugem slučaju pa tudi ne bo težko »praviti v taktiko tistih sprememb, ki jih izkušnja oznafa cakor umestne.
»Pccolo« zaključuje z izjavo, da ne more umeti, da bi megla demisija voditeljsv društva »Patria« delovati »na usodo političnega di uštva, se manje pa, da bi mogla podrobnosti v načinu postopenja uplivati na politiško akcijo, najmanje pa, da bi mogle kršiti enotnoBt stranke«.
Res ni lahko iz tega kupa nanizanih frač izvleči jedra. Ali toliko je že posneti iz »Piccola«, da veliki mani fes te c j sk i shod od m nolega petka ni prinesel blagoslova italijanski stranki, kakor ni to vEeučiliško vprašanje povzdignilo ugleda italijanskih poslancev. To so posledice, ker so trma3to in po vsej sili hoteli priti do cilja po poti, ki niktmor ne vodi v političnam življenju, ker so hoteli le jemati in nič dajati. In sedaj so oni tisti, ki so dobili svoj — nič!! Odkrito povedano : ako bi jo naši slovsnaki poslanci cb kakem vfžaem vprašanju tako temeljito »zafurali«, kakor so italijani svoje vaeučiliško in sa osmešili: nas bi oblila rudečica srama gori čez uš(3i in pozivali bi narod, naj vzams metlo in naj pometa s takimi poslanci. Italijani pa šs slave svoje. Imajo pač drugačne nazore o des^ojanstvu, ki si je poslanec mora čuvati.}
Magistratu na znanj«. Is Škorklja	Kdor podpira nato dražbo tea načinom,
smo prejeli: Del tratoarja, ki vodi s star« da rabi le blago, ki j« naii družbi v korist, ceste v uL R. Manna, to je oni klane.'., ki — ta ne troši radi tega niti vinarja v«8, «a-vodi proti Eallijev«mu zavodu, j« v takem gotovlja pa naši družbi stalnih djhodkov. stanju, da si človek lahko ob belem dnevu Ker gg. goetilničaiji navadno pr«d no-polomi noge! V tratoarju 10 take luknje, vim letom sklepajo e pivovarnami svoje poda jih ne najdeš niti v kaki gorski vasi godbe za prihodnje leto, obrača se podpisano takih. Mestni magistrat, oziroma njegovi vodstvo do svojih cenjenih podružničnih organi bi morali bolj redno nadzorovati načelstev s prošnjo, da poverijo enemu izmed ceite n ulice ter dotičnim lastnikom nalagati, svojih čč. mandatarjev, oziroma mandatare da popravijo pokvarjene trotoarje.	'nalogo, da vpliva na gostilničarje v svojem
Pontitikalna glagolska maša. »Nar. okraju, naj sj odločijo le-ti sa to, da bodo Liste p še pod tem naslovom : »Šibenski škof odslej točili le ono pivo, ki je naši dražbi dr. V. Pulišić je povodom blagoslova nove v korist.
esrkve v Olibu, njegovem rodu, pel pontifi	Obenem pa se poaivljemo do vseh slav-
kalno glagoleko mašo. To je značilno, ker ni h narodnih društev, do vseh cenjenih ro-dokazuje, da imajo glagolske župnije pravico, doljubov in do vseh zavednih slovenskih da se peva glagolska maša tudi tedaj, ko jo gostilničarjev, da uvsžujejo to nešo prošnjo peva škcT«.	ter ji povsod pripomorejo do uspeha.
Razpisane učiteljske službe. V Ko- j Domorodne goetilničarje pa prosimo še perskem šolskem okraju je stalno popolniti posebej naj se o sklepanju novih pogodeb sle leča učiteljska mesta :	glede zalaganja piva za pr.hodnje leto ozirajo
e) Se slovenskim učnim jezikom: 1. v prvi vrsti na tvrdko »G. Auerjevi meet~> nt dučiteija II. plačilne vrate na ljud- dediči, pivovarna v Ljubljani« sk; š li v Lazaretu; 2. mesto pod učiteljice na ki je zadnje čase tudi zelo pozečhla svojo ljudski *oIi v Lizaretn ; 3. mesto učitelja- pivovarno in jo opremila s najmodernejšimi vod tsljn III. plačilne vrste na enoraerednici in najboljšimi etrjji in ki ss bode vsikdar v Piedloki; 4. mesto učitelja-voditelja III. radovoljno odzivala po svojem zastopniku na plačilne vrete na encrazrednici v Črnotiču ; cenjcna povabila, oziroma naročila. 5. rceeto učitelja voditelja III. plačilne vrs'.e Važen poziv. Prijeli smo: Krapina na ecorarrednici v Kubeiu ; 6. mesto uči 28. kimovca. Večini čitateljev Vašega t«i;a III. plačilne vržte na trorazrednici v Cen. iifeti je poznano, da sem' bil trinajst Dolini ; 7. mesto podučiteljice na enorazrednici ;et v Veriehofenu pri pokojnemu župniku v Oapu. b) Sa slovenskim učnim jeeikom in Knajpu kakor tolmač, tajnik in urednik nje-ite'ijanskim kakor predmetom: 8. mesto nad- govega časopisa »Koeipp Bhitter«. Po" Knej-učiteija III. plačilne vrete na dvorazrednici pOVi smrti so se razmere predrugačile, ali v Marezgah; 'J. mesto učitelja-voditelja III. žalibog ne na bolje! Zato sem se odločil pc-piačilne vrste na esorezrednici v Krvavem vrniti se v domovino in ustanoviti zdravišče potoku ; 10. mesto podučiteljica na dvoraz- doma, da bndo bolnikom prihranjene dolge reinitM v Šmarjah; 11. mesto podučiteljice poti in veliki stroški. Videl sem več krajev, na dvorazrednici v Marezgah. S temi mesti B\[ najlepše sam našel tukaj. Toda tuii pri je z Ircž na plača, ki je določena v deželnem DaB „i kakor bi moralo biti, kajti srak je zakonu od i«, oktobra 1901, br. 35. Prosilci precater. zbog česar more biti zdrav šče za mesta učiteljev-vod.teljev in nadučiteljev odprto najdalje le pol leta. Moji neštevilni morajo tudi dokazati vsposobljenje za nado- privrženci in poznanci mi svetujejo naj bi mestno podučevanje veronauka.	ustanovil tako zlravišče v toplejšem kraju,
Prjvtino opremijene prolnje vlagati je aajbo je cb Jadranskem morja. To je ve-predpisanim potom na c. k. okrajni šolski nfce važnosti, kajti zrak ob morju je pesebno svet v Kopru najdalje 4 tedne po trečem za nervczne in slabokrvne ljudi veliko krc-
pilnej:, nego kateri drugi. M s!:m, da bi se
rarg asu v službenem listu.
Družba sv. Cirila in Hetodfja v Ljubljani vsem svojim podružnicam in tastitlm somišljenikom. Prva slovenska
domača pivovarna »G. Auerjevi dediči v L iib janic je sklenila z naš? družbo p-godbo, g lasem katere se ja zavezala, da bo od vsa-sega zvarjenega hektolitra piva gotov prispevek plačevala naši druž i.
Že dane* je naši družbi zagotovljen lep staUn dohodek iz prodaje tega piva, ki ee bo varilo le naši družbi na koriet. Le ta prispevek bi §e pa lahko f Jvojil in potrojil, ako vse naie podružnice, vsa slavna narodna druitra, vse ta>e čist te somišljen:cf>, vsi n?li ranjeni podporniki storili tudi tu sv j j o naredao dolžnost.	(
Daje pivo, ki obeta lepe dobičKe naš dražbi, v rean ci dobro, res tako, da lako vzdrži kon- j Poskus samomora. 67 iccii Josip Obat, kurenco z vsemi tujimi izdelki, dokažemo stanujoči v Kolcnkovcu št. 8, je včeraj po-
moglo napraviti tako zdravišče v Volovski, Lovrani ali pa tudi ca kakovem drugem mestu morske obali. Kdor se zanima za stvar, naj mi blagovoli javiti to čimprej.
J. Oki č, ravnatelj knajpovega zdraviš5a v Krapini, Hrvatsko.
Služkinja dolgih rok. Včeraj pred po ludne je bila aretovaaa 17 letna služkinja Antonija F., doma iz Studenega pri Postojni. Aretovana je bila pa na zahtevo svoje bivše gospodinje gospe Marije Ci'c aa, s aaujoča 7 ulici del Farneto št. 26. Tončka je bila namreč nekaj časa v službi pri gospej Ća ćina, a zdaj ta poslednja djlži Tončko, da jej je ukradla aa 38 kron rjzn:h pr„»d-
n&jiažje, ako navedemo priznanja, s katerimi
je bilo to pivo doaedaj odlikovano. Evo jih pobesedno :
I.
Concours < ulinaire d' Alimentation et d' Hvgiene (Jaro in des Tuileries, Pariš 1904): najvišje darilo »grad pr x«, častno diplomo in ve: k-> zlato kolajno.
II.
The International Sporte and jGamcs-
K\ Vb t'"U (Crvstal Palače, London 1904) : »grand priv«, častno diplomo in zlato kolaj c o.
III.
Kxpo>itien l niverselle de Liege 11*05. (avetovna razstava v Lijecu fLutticbj, ka-teie so 9« udeležil« največje pivovarne): srebrno kolajno.
Kakor pa to pivo konkurira glede kakovo-1, prav tako pa tudi konkurira g'ede cene nasproti sovrstnim tujim izdelkom.
Kcmu ni znano, da podpirajo tujejeaične pivovarne nam nasprotna društva, invsaklo, ki siri danes pivo takih tuj h pivovaren, kopije lastnemu narodu grob, ker neposredno poipžra nam nasprotna društvr.
Dolžnost vsakega zavednega Slovenca pa je, da podpira obrambno društvo slovenskega naroda — našo družbo, katere stroški naraščajo od dae do dne. Greh je p» njegov, č* s slovenskim denarjem podpira tuja obrambna društva, katerih delovanje hoče un Siti naš slovanski rod.
poludne ckolu 4. ure in pol hotel storiti konec svojemu življenju. V to svrho je izpil as katoliškim pokopališčem pri sv. Ani neko razjedajočo tekočino. Malo p' zaeje so ga naši' slučajno mimoidoči, ki s) pi t?m obvestili druge ljudi. Se ž dovskega pokopališča so telefonirali po zdravniško pomoč na zdravniško postajo. Zdravnik se je pozivu odzva*, izpral nesrečnežu želodec in ga dal odvesti v m< stno bolnišnico.
Samomor. 27 letna Aasuita Dam<an;, stanujoča v III. nadstropju hiše Št. 4 v ulici Piccolomini, je včeraj popoludne okclu4. ure storila konec svojemu življenju s tem, da je izpila precejšnjo množino kerbolne kisline. Z lekarn« L«it«nburg j« bil telefonično pozvan na pomoč zdravnik s« zdravniška p< staj«, ki j« nesrečnici skušal rešiti življanje s tem, da jej j« z jral želodec. A njegov trud je bil breavspeiaa, ker je aesrečna ženska par minut potem umrla.
Truplo samomorilke je bilo prenešeno v mrtvašnico pri ev. Justu. Vzroki samomora so neznani.
in vreme. Danes: Hijeronim. »poznavalec: Stedrag; Jekica. — Jutri: Rožnivenskanedelja: Pribimir; Dragana —Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -J- 24°. Celsius — Vreme včeraj : lepo, tu pa tam oblačno.
Društvene vesti in zabave.
Tri. podražite* »Slov. plan. društva«
vabi svoja člena in njih rodbia« na prvi
. i
celodnevni jeeenski izlet ki s« bo vršil v nedeljo, dne 8. oktobra t. 1., preko Bjršta, Dolin«, Sv. Sooarba itd. v Ćraikal.
Odhod is Trsta peš ali vlakom ob 8. in tri Setrt uri do B)ršta. V Borštu sestanek.
Povrat iz Ćrnegakala popoludn« preko Dekanov ali Oapa ia Žavlj v Trst, Da bomo vedeli približno število vdelež;neev, prosi se čleae, dn se prijavijo do četrtka dn« 5. okt. ns naslov : Tržaška podružnica »Slovanskega plan. društva«, via Chiozea 8.
Odbor S. P. D.
V	Sovodnjo. V nedeljo 1. oktobra ob 3. in pol uri pop. priredi društvo »Nada« v S j vod nj ah svojo prvo veselico z bogatim vsporedom.
Kakor je razvidno iz vsporeda priredi to društvo nekaj posebnega, nenavadnega.
Pcs»bno pa vzbuja med občinstvom ra do vednost »Črna paradna straža«, za našo okolico nekaj nepoznanega, nekaj novega. In kakor e« sliši stopali bodo na oder pravi Črni originali is globoke Afrike.
Odbor razpisuje k prizorom razočarajočo nagrado onim, ki ss vzdržs smeha.
Ker sa nudi islstnikom iz Trsta in okolice jako ugodna prilika z vlakom, ki dospe v Rubijo Rovodnje ob 1.55 i a odide zvečer, ob 9.10 in 10.12; nadejati ss je mnogoštevil nega obiska.
»Obrtno in kons. društvo« pri sv. Ivann pri cerkvi priredi jutri, v nedeljo, dne 1. oktobra otvoritveno slavnost lestnih prostorov na lastnem vrtu z blagohotn'm sodelovanjem »Svetoivanskega cerkvenega pevskega zbora«, pevskega društva »Mladine« in gg. akademikov M. Čok in B. Mirk. Pri slavnoBti svira vojaška godba c. kr. pešp. št. 97. VBpored slavnosti je nastopni : Pred-poludne ob 8. jn pol uri : Blagoslov ljenje prest ra, petje in zajutrek. Popoludne ob 4. uri : 16 toček petja in godbe.
— Predavanje o Prešernu. Društvo »ljudski oder« v Trstu priredi danes dne 30. t. m. cb 8. in pol uri zvečer v veliki dvorani delavskega doma, ulica Boscietto šL. 5, II. nad., znanstveno predavanje.
Piedava znani slovenski pisatelj E bin Kristan o pomenu Franceta Prešerna in njegovih poezij.
Vstopnina 20 st. za osebo. (V dvoraai je na razpolago 400 sedež«v.)
Slovenci ! Mnogo sa je govorilo o Prešernu, mnogo povedalo ; toda o velikanu kakoišen je naš Prtšaren ne d ji se nikdar vsega povedati. Potrebno pa je, da vsak Slovenec pozna temeljito Prešerna ; da pozna pomen njego 7 za Slovence ter m o 3 vpliva, ki tvorijo njegove pesni na duševni razvoj človeka in njegove dražbe.
V	ta namen bo torej govoril predavatelj na omenjenem predavanju.
Pevsko društvo »Kolo« v Trste vabi na v i n s k o t r g a t e v, k' jo priredi jntri dn« 1. oktobra t. 1. v dvorani »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu. Viničarics in viničarji nastopijo z vaško bandc.
Grozdji, hrnšek in jabolk bo v izc bilju. Krasti se bo smelo — samo da »kradeže« ca zaloti roka »pravice« v podobi viničark, viničarjev, policajev, »detektivov« itd. Kdor bo zasačen, bo moral pltčiti gospodu »županu«, ali zato postavljenim gg. svetovalcem, naliž;no kazen. Za one, ki se ne bi pokorili »postavam« bo napravljen primeren zapo'. Iz zapora bo spuščen, kdor se poboljša in plača, ali pa, ako se mu posreči pobegniti ne da bi ga videlo oko pravice. — Smeha in sploh zabave bo brez konca in kraja. — Začetek trgatve ob 4. uri popoludne.
Vstopnina k trgatvi 40 stotink; k plesu, ki bo sledil trgatvi in pri katerem bo svirala svetoivanska godba, za možke 60 stot., za žensk« 40 stotink.
Ples bo trajal do polunoČi. — B.* gaj na s« odpr« ob 3. in pol uri popoludn«.
Trgatev s« vrši ob vsakem vremenu.
Izobraževalno, zabavno in podporno društvo »Zvezda« vabi na zabavni večer,
ki bo v nedeljo 1. oktobra 1905. v dvorani »Zam Senator«, Dunaj. I. Reichsratsstrasse 19 (vhod Felderstrasee 2). — Vepored : I. Berilo gosp. D/. Fr. Go ti a: »Po čeških kopal š?ik«. — II. Koncsrt, na katerem bodo ii posebne prijaznosti sodelovali: Gospića Mila Luzarjeva (samospev) — na glasoviru Bpraml a Marica Ž bar j«va roj. Luzir; g. Dr. J. Milavtc (stmospev) — na glasoviru spraalja g. Ivan Tomaževič, g. Jos. Zataiš (citre), s!, drošsvani p«vski sbor pod vod-•tvom g. Vinko Krašič. — Začetek ob sedmih zvečer.
Prihodnji zabavni veSeri bolo ob nedeljah : r» novembra in 3. decembra 1905, 7. janmrija.* 4. februarija, 4. marca, 1. aprila,
6. m*j-« 1006. v isti dvorani (Dunaj, I. RaicasratesTas^e 19). — Prijatelji društva
Baranm perošlln 4ae 29. septembra Tržaška borza.
Napoleoni S 19.11—19.13 angls!*? lire K — •— do —.—. London kratek termin K 39.95 -240.10
Francija K 95.37—35 47 Italija G 95 45--95.55 -
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117 45--117.55— nemlki bankovci r —---—
avstrijska ednotaa renta K 10010 101H0 ogrskA kronska renta K 96.10 96 20 [taHianrfca renta K ——.— kreditne akcije E 630— — 6S2.--državne železnice K 673.50 — <>77.50 i.ombardi K.
ll 2.--104.—, Llojdovc akcije * 731 — 783 —
Srečke: Tisa K 331.75 — 35.7 Kredit K 470 — do 483—, Bodenkredh 1880 £. 302.— 310.— Bo-denkredit 1889 K 302 — 310 — TarSks K 145.— do 147. - Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob	2. url pop.
včeraj danes
Državni dc g v papiijn	101.25 10125
n „ srebra	101.30 101.30
Avstrijska re ita v zlatu	119 45 119.40
. „ kronah 4°/0	100.25 101.30
Avst. investic: *ka renta 3l/,°/,	9230 92.30
Ogrska renta v zlatu 4°/.	115.10 115.20
„ „ kronah 4'/.	95.90 96 30
„ „ 3'/.	8715 87.15
Akcije nacijonalue banke	1612.— 1642.—
Kreditne akcije	676.50 681.25
London, 10 Lstr. .	239 87'/, 239 82\',
100 državnih mark	117.37\/t U7.37\
20 mark	23.47 23 47
20 frankov	19.11 19.10
100 i tal. lir	95.15 95.15
Cesarski cekini	11.31 1131
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francoska renta 99.6"), italijanska renta 105.15, Španski eiterieur 93 95, akcije otomanake banke 603 —. Menjice na London
251.65.
i* ari s. (Sklep.) Avstrijska driava« fale^n —.— Lombard! 108.— unificirana tnrška renta 90 95, avstrijska zlato renu 10165, ogrska 4*/, zla renta 97 4:», LftndarO^ 431— tarS« sreflte 13475 parita* banka 15.12, italti*a*fci? m«idi-j analne ar cl je —.— aiaije t*i > Clito 16 60 Slabotna.
Londor. (Sklep Sonaoli<iu«a aou 893/» Lombardl 41/, irebro 2d.3/t9 Spaaska r-ita 933/4 it« lijanska renta 1C48/4J tržm diszost, 2.3/s nanjioa a i Dunaj c —.—. Stalna.
Tržna porodila 29. septembra.
BadimpeSta. Plenic* z* nkt. K 15 74 do
K 15.76, rž za okt. K 12.96 do 12.SS. oves za okt. od K 12.46 do 12 50, koruzm « sept. K —.— do K —.— Pb6b*ca: pooadLe srednje, povpraševanje omejeno, tendenca nertva. — Prodaja 15.000 met. stotov, nespremenjeno. Druga žita mirno, nespremenjeno. Vreme : lepo.
Ha vre. (Sklep.) Kava £anto» good a» -ta^e sa tek. mesec po 50 kg —.— frk, za dec
New-York. (Otvor- ? • -Kava Kio bod. Ce dobav*. — Stalno, nespremenjeno, do 5 stotink nižje. Piodaja: 7C00 vreč.
Hamburg. (Sklej .>op.) Ka** ^antos good
average za september--sa dec. 39.l/t, za marec.
40,— za naj 40 7.. Stalno. Kava Biu n .?ai-'- loo j 40-41 navadna reeli** 42—43	d-« • 44—46
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za september 17.45, za oktober 17 55. za november 17 >5, za dec. 17.60, za januvar 17 70, za febr 17.S5. -- Mirno. Vreme : lepo.
S 1 a d k o r tuzemski Centrifugal 5 promn. fled. K 74'— do 75-—, za maj-avgust K 7i-— do 7150 Concassć in Meliaitl promptno K 74 -75, za juli-a' gust K 74*— do 75'—.
London. Siaikor iz repe mrov 8sb. Mlačno.
Pari*. Rš za tekoči mesp" «5 40 r9 z* oktober 15.£0 za nov.-december 15.50 Zb nov.-febru var 15.75 (miroo1. — rteaica <-* toioČ m -sec 23.15, za oktober 23 25 zn november december 23.55 za nov. februvar 23 56 mirno Moka za te koči mesec 30 50, za oktober 30.60 sa nov - iecember 30.93, za tov.-februvar 31.- <mirn >i. — Repičn olje za tekoči mbhsc 49.l/,. sa oktober 49l/, sa november-december 49.3 4 z» januvar - april 50'Zj mlačno). Špirit sa tekoči meneč 35 1 itza ok:ob3r33.3/4 z* november-december 33',4) ra januv-april 34 — (mlačno). — Sladkor surov na 5 uov. 2 ,.1't—21— < mit no) bel ca tekoči meaec 21 za okt 24.7/,. f oktober-januvar 25.1/,. za januvar-*pril 25.T s (mirno) rafiniraš 59-59.l/t. Vreme; o bi ar o
V slovo!
Ker mi — o priliki odhoda v Pulj — ni bilo mogo?e osebno posloviti se od vseli prijateljev in znancev, kličem jim tem potom : Živili! in na svidenje!
TRST, 29. sept. 1905.
Joško Cvek.
-iOliOliOltOi 'OtiOltOHOHOHOlf* o
mt Tovarna pohištva
yneksander levi JHinzi
ulica Tesa štv. 52. n (Ustna hiSa). <
* ZALOGA:
PmZZA ROSARIO (Šolska Mtlopje).
Cena, d« m nI bati nobana kanhuranoa.
Sprejemajo se vsakovrstna đaka tadi po »»cceoMio posebnih ntžrt&. »csoocccco
•Mik
tol&orisBil Scbool of Latnaos
ui'-i moderne ziveće jezike eni prote«»orjev doUcnega ma:erinega jezika. Trgu vinska korespondenca. Kom-•mirana metod«. Brezplačne pojasnila daja autorizo-v»d& M>la za u < en je jezikov za odrarčene in otroke t Tr«ui, ulica Nuova 11, II. nadstr.
flHHo CA	v naj*'m soba pri odlični
\iUUd	slovenski družini pod ugodnimi
pogoji in sicer učencu gimnazije ali realke. Ob enem tudi « hrano. Naslov pri upravi * Edinost«.
Sode nove in stare HZfJ
zalogi ~>*.lar Fran Budau v Trstu, ul. Bos<*hetto št. 'J* (uhocl \/ ulice Paduiua št. 21.
10.000
hektolitrov vinskih sodov v vsaki
dajapro po jako zmernih cenah tvrdfea Alex. Breyer i sinovi. Križevac.
vinske stiskalnice in mastilnice
Najbolje
trgovinska ulica 2.
dobivajo pri Živie i dr i
MbHanip	obiskoval šest gimna-
midUDIIIU, zijskih razre 'ov. vešč sloven -it-ga, nemškega italijanskega je ika koris|K>n d»-n<-e nemške stenografije, išče takoj ► lužbe pri kaki trgovini ali v kaki odvetniški pisarni. Ponudbe »M 1 a d e n i č« uprav. »Edinost«.
Pekarna 1 sladcičarna z lastno tovarno biškotov
Jran Campe
TRST - ulica Molin Grande St. 32 - TRST 3 krat na dan svež kruh. raznovrstne moke prvih ogrskih miinov. flue vina v buteljkah, sladeiee itd. Sprejema naroebe za fdadeice.
Gostilna „Secession"
r ulici Rossetti št. 6 rrr
:a/uaja cenjenemu občinstva, da bo v nedeljo •Ine 1. oktobra t. 1 naprej zopet vsako ne-dcTo in praznik koncert
tamburaškega zbora
- udaranjem in petjem. — Začetek oŠ 5. uri. V-top pr st. — Za mnogobrojen obisk se * »pio priju »r«*'a udana
MALA OZNANILA
V novi prodajalnisi jestvin
ia kolonijai petra Petemcl
r ulici Giulia št. 76
|«» T<1nhiti vsakovrstne je»tvine kakor: kavo. rit, trsfnine (upeljakei . »la>ikor . ttirAfno In >>elo muko. naravno maslo, iTrfc, milo. j«diln<> olj« prve
vr*te po 36 — Blago »edso *veže. —
Tomasoni isse
Trst slikar-dekorater.
Sprejema delo na Heieli TW-korari}e sob • papirjem. Slikan ie »oh in napi.viT ▼ vseh • loeih in na »se najine. Ponarejen les in marmor. Barvanj«? pohiCt-rm, podov itd. Vw po smernih renah, to£no ln hitro. — Delavntoa: ulio* 'Jgo F">»oolo štev. 19.
Tovarna kisa
Bmsctalna & Hrovath
Trst - Riva Orumuia 6
Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene.
Podpisani priporoča svojo
mm- NOVO PEKARNO IN SLADČIČARNO
pri Sv. Jakobu
Istrita ilica 12 (sratei si. šole).
Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domaći kruh v pecivo. Postrežba točna.
Benedikt S u ban
cooooocoooauuoo
8voji k svojim !
Podpisani priporoča svojo zalozo oglja. drva. pre-
BMfs in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muha,
ul Cavana (uhod ulica Ca-vazzem št. 3).
OCOOOOOOGOOOOOO
Iv. Kopač I =J(ova zaloga=
svečar v Gorici ovsa in »ena na debelo in priporoča priznano naj-; drobno M. vd. Zerquenich boljše in najcenejše j ul. Pierluigi di Palestrina ♦ voščeno avečo • (prej ul. delle Acque) vogal
Cenit 'Brezplačno 11 tranlo.: u!-Coroneo-
Prva trt. fimsiMca
__ na električno moč iss Gualtiero Cozzio
Passo S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje.
Ima tudi v zaiogi vsakovrstne nože itd.
Covarna s zaloga pohištva
===== svetlega fn temnega ==
kakor tudi popolne kuhinje v najmodernejšem slogu po konkurenčnih cenah priporoča
V. Doplicher
= ulica Chiozza št. S pri tleh -
(nasproti dvorani „Terslcore").
Kovaška mehanična delavnica
1 vama kovin, zarod za nikelovanje, pozi;,, čevanje, posrebrnenje, pokotlorinjenje in
pocinjenje.
VIKTOR FANO
uiica R. Zovenzoni št. 4
MIRODILNICA Henrik Bonetta
ul. Carradori 18 (TOja! trgppa)
Specijaliteta navadnih in me-dieinalnih drog, liarv. pokosti, lakov, ičetk, r opi će v, navadnega in parfum nega mila, petroleja. Ipirita 'teste! za goreti. — Barvilo sa MSćenje
Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
flova prodajalnica
Romolo Perini
j zlatar in droguljar
Via del Rivo 26
Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
! Popravila ure na jamstvo.
ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRDKE Začudenje vzbuja!
Proflajalnico jestvin
založeno z vedno svežim i Dlagom I vrste kakor: kavo vseh vrat. sladkorja, j olja, mila, kisa, testenin,' moke, o&robov itd. priporoča svojim rojakom udani ;
Počkaj Ivan
ul. PETROHlO 2 (vasa: S. F
Anonimno društvo malih železnic v TRSTU
S 1. oktobrom stopi v veljavo sledeči
—TOZNIREP
Odhod iz Opčine ol>	7-07, 7-43, *-19. 9-07, «.»•.">5, 104:J, 1131, pred. 12 19,
1 07, 1-55, 2 3-31, 4*19, 5 07, 5-."»o, 6 43, 7 31, * 19, 9-07 zvečer.
Odhod iz Trsta oh 7, 7 46, S i>0, 9 0«, 9 o6, 10-44. 11.32 predp.: 12*20, 1*08, * 1.5(», 2-44, 3-32, 4 20, 5*0*, 551), »i-44, 7 32, 8*20, 9-OS, i» r>6 zvečer.
Samo oh nedeljah in praznikih vozi z OPĆINE ob 1043 zvečer in iz trga Caserma do 11.32 zvečer.
Tovorni voz odhaja iz Opčine -amo oh delavnikih ob	predp. ter odrine iz
vozarnega trga oh 9 16 predp.
Ru vnateljstvo.
31* sto K IS le k :
Krasna Cloria remontoirska srebrna ur.i močnimi pokrovci in z odskočnim pokrovcern, bogato uravn ana, točno idoča, -i letno jamstvo pošilja po povzetju za samo K 7
Tovarna ur 6. KO NEG
Dunaj, VII.. Westbahnstrasse št. 36 117.
Marija Butković.
Naznanilo.
Novo >Koui-umno društvo v Bark ovijah c »tvori v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1.
novo gostilno
v Berkovljak ul. Bovedo363 (za železniški 111 mo-toin— V novej ^or-tihii S3 bodo točila !zvr^tna «"rna in bela vinu in tudi kuhinja ho vedr • jtreskrbljen.i z gorkimi in mrzlimi jedili. — Topb> -e j»ri]K>roča za moogobrojen ohisk udani
ODBOR
Velii izlior iDozemskili in lokalnih vzorcev.
Pozor!	Pozor!
JVova krojačnica.
Piazza. della Bturricra 3 I. ——
Slovenski napis.
IzvT-uj«* v-a v kroja-ko stroko spadajoča dela v popolno zadovoljuo^t. — Najnižje cene! Priporoča se uJani
S lavo j Škerf.
Na Prošeku ^m,
priporoča svojo
mirodiliiico
kije preskrbljen.; z vsem v to str, ko .-padajočim blagom. — Nadalje se nahaja v za-iogi železo, šipe in žel>lji.
JOSIP ŽIGON,
mirodilničar.
Dobro znana zafoga
^aroaai kokk )c tovarha pohištva Ignac kron jimanifaktur v partijah
vdobiti pri upravi Edinost"
TRST, ULICA CASSA D! RISPAKM50 5
IliiaVlNJE PO jrUMPDEENEiSiH lAiTEViB
KATALOGI BREZPLAČNO.
Svoji k svojim !	&	Svoji k svojim !
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga
Croatiatf
stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodar Ui noslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino. > »... ,.amo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in strel* j ■» najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino.
Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila
zavarovalne zadruge „Croatia" - 7rst
ULICA TORRE BIANCA 20 ==========
—. Zastopniki za vsako mesto, trg in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoju
Kemi<~-no pre>kn»eni in najden oblastveno koii j čolnoma neškodljivi
n ičevalec I asi j"
o. i pravi pri damah nelepe in sitne
asi na obrazu
popolnoma s korenikami ter podeli ko/.i tudi -.e naravno ^vežost, nežnost ter p^ladkobo. — Cena 7 kron. — Po-iija povsod diskretno
I. SCHMIDEK. Budapest VII. Nyar-utca 18.
Stavbinski materijal
kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek. apnot živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri t vrdki	-
Belli & Corsi
ulica Economo št. 12 (stari mlin).
^Ponuditi non plua ultra fino blago po Jako nizkih cenah .
Velikanski dohod
vseh predmetov za nastopajočo
-— jesensko dobo
kakor:
volneno blago za ženske obleke. - Fuštanj v barvah in najlepših risanjih. Volnena odeja. Spodnje srajce. Srajce. Nogovice. Preproge.
Specijaliteta: drobnarije.
)fova trgovina manifaktur Fogar & Sachetti
---TRST v ulici Ponterosso štv. 10.	-
ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isto ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso).
B0R1SEA LJUDSKA POSOJILNICA
vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7.. II. nadstr.
v lastni Mil.
--
Hranilne vloge sprejemajo se o;l vaacrga če tudi m član društva :a se obračtu jejo po 41/8°/o» ne ,ia	odbijal rentrii
da vet.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in ca vknjižbe po 57i°/c L'raduje vsaki dan od 8. do 1ure pop. razvtn nedelj in piaznikov.
Stanje hranilnih vlos* leta lf>04 K 1.4S~>.f)0711 posojil . . . „ „ „ 1,573.842 „ glavnih deležev . ,, „ „ 112.720—
Poitno-iren. račun st?. 837.315.
Zaloga
Izvozno-marčne (F^port-rAarzen) in vležane (Lager)
r== pive ==
V »odČekih in v hoteljkali, kakor tudi
— kvasa =
iz tovarne Bratov Reining-haui
Steinfeld pri Gradcu, zaloga J^attcnijeve §issshubler
vedno sveže kisle vode
po smernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junser
TRST Via degli Artisti štev. 10. -
„tLAVUA" ■prejem, zavarovanj* člo-vrtkega frTijenja po oajraznovrsmejSih kctDbinaci'fth pod tako ugodnimi pogoji, ko Dt'Oenm druga zavarovalnica. Zlaati je ugodne zavarovanje na doživetje m »mrl s zmacjiujoOimi m vplačili.
iaaa po preteka petih let
OOOt.g.f.
3
„S I a v i j a"
Tz^jemsa zaTaroraiM teiia ? Pran — Rezeirai lini 31,865.38680 K, izpihćaee moliiie: 82,737.159 57 K.
Po velikosti drngm rujeui aormrovmlnicm nmde drtavm m rmemkomi alovmnmko-narod no o pravo.
▼aa pajaaalla Salv *
Generalni ziitep ¥ Ljubljaai, čegar pisarne SO V lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Za*»ruje poslopja in premičnine proti poiarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši alovea, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne ! podpore v narodne » občookaristne