23. številka. Ljubljana, soboto 29. januarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti prejeman za »vstro-ogerske dežele za celo leto lfi gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 giu., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa lO kr. za mesec, 90 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaSa. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste t> kr., če se oznanilo enkrat tiska, •"> kr., če se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankiruti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi St. 25—26 poleg gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Da bi mi prišli pod Nemce? Prav za prav smo nekako uže sedaj pod njimi. Vendar sedaj smo še vsaj v Avstriji in vsaj videz pravičnosti vidimo včaai, samo zato, ker smo dobri Avstrijci in še pod babsburgsko dinastijo. A nesramno ae uže prodaje koža nas Slovanov v Cislejtaniji, posebno nas onih, kar so nas nekdaj „per nefas", po krivici šteli v nemški „bund", katerega je pokopalo leto 1866. In namreč tega uže ne delajo več samo prusijani pri nas, oni divji Nemci in nemšku-tarji mej nami, ki bi radi, da se takozvane nemške provincije od nase Avstrije odtrgajo in pruskej zjedinjenjej Nemčiji privežejo, — ne samo tisti „liberalni" deutsch- nationali, katerim je „furor teutonicus" vse a narodna pravica in Avstrijzem nič, nego tudi nemški ultramontanci, nemški politični „katoliki" bo postali Bismarkovci in politični ciniki in želje izrekajo po nas! Nemški katoliško- ultramontanski časopisi gori v nemškem rajhu, in sicer najbolj razširjeni kakor „Historisch-politische Blilt-ter" in „Germama" kar naravnost svoje poželenje izražajo, da bi se Avstrija razbila in bi nemške dežele avstrijske pale k prusko-n e m š k e m u carstvu. Razumejo se, da pod avstrijsko-nemškimi deželami ti pobožni patroni, kakor njih bratje in vrstniki psevdoliberalni „deutsch- nationalci", mislijo tudi Češko in Moravsko in Slovenijo. Torej ti ljubi „katoliki" bi kar radi naše staro cesarstvo raz- £ is tek. Mladi Slovak. (Slovaški spisal Ivan Kalinčak) IV. (Daljo) Ilurna in črna noč nastane po bitki in sodbi bekovskej. Veter žvižga nemilo po grajskih oknih in tuli z divjim glasom v sosednih gorah — a bujna in neukrotljiva domišljija mladenčeva slika si strašne in čudno obraze. Duša boreča se sama s soboj in goječa tajno, doslej ne znano željo v globini prsi, sedaj kakor da čuje, kako teška vrata škripljejo, sedaj kakor da nekdo zove, sedaj kakor da nekdo kolne največje svetinje. Stanislav leži na postelji, pokritej s kožami divjačine; lice mu tako gori, da svit njegovih očij premaguje svetlobo luči, katera na mizi gori. — Ha! kaj je to V — zdi so mu, da nekdo zove v pomoč, — vrata so odpirajo, — skoči, — ali zopet leže, misleč, da so to njegovoj baj-nej duši le zdi. — Ali kmalu potrka nekdo silno na vrata in zakriči: »Odpri! odpri! Kakor preplašen jelen plane Stanislav k bili, ali ga vsaj bolj na jug potisnili, debel kos za mater „Germanijou odrezali, sedem milijonov nas avstrijskih Slovanov v svoje nemško žrelo pogoltnili, zakaj ? Vse iz katolicizma. Ker so namreč v berlinskem zboru katoliki v manjšini, radi bi iz anektiranih avstrijskih „nemških" katolikov pomoč ali sukurs dobili. Ob kratko se ta politika da karakterizirati, da je tako nesramna in nemoralna, če ne še bolj, kakor 1 lis mar kova, katero so baš ti pobožnjaci tolikokrat po pravici kot brezpravno stigmatizirali. Sedaj so nam pa poka-zujejo, da sami nijso nič boljši. Ta prikazen je za nas Slovane neizmerno podučljiva. Prvič nam kaže, da v narodnih vprašanjih se ne moremo na nikogar zanašati v nemškem taborji, ni na ultramontance ali konservativce, niti na ni dikalce ali liberalce. Kadar pride „ad frac-tionem panisu, do Nemštva, tačas so vsi jednaki, tačas so vsi protivniki naše slovanske narodnosti in — naše Avstrije. Tedaj smo, v drugič, predlanskem gotovo prav imeli, ko smo baš mi na Slovenskem odločno protestirali, da bi se vsa slovensko- narodna stranka zlila in pretočila v takozvano „pravno stranko." Kes je, da sedaj dunajski „Vaterland" odbija poželenja svojih prijateljev, ali uže sedaj z nekako otožnostjo. Dojimo se sicer prusko-nemške aneksije še ne. In sicer baš sedaj, ko so se severonemški ultramontanci oglasili za njo, še menj nego prej. Kajti zdaj bode protestantizem za svojo prevlado boječ postal, nemška vrska brata vratom, odpre jih — in v sobo stopi Milena, zoveč ga: „Pojdi, beži takoj ! Zlo in nevarnost je za te in za tvoje ljudi! Idi, beži, glej jih uže na vratih !" „„A. kaj ti je, dekle! kaj si ob pamet V Stanislav se ne boji nevarnosti. Kaj se mojim ljudem kako zlo godi V M „Zlo! zlo! Oče moj je denes navlašč bitko izgubil, da vas na Bekovo pripravi. Sedaj so njegovi prijatelji po tajnem, vam neznanem hodniku v grad udarili, pogubili tvoje ljudi in uže se tvoje smrti vesele." Stanislav no pobledi, niti se ne trese od straha, niti ne hiti, da utuče, nego pre-križavši roke na prsih upre svojo oko na lice devino, pokimlje z glavo in nasmejavši se, reče, kakor brez pameti; „„Ha! in ti me hočeš osvoboditi, ti, ki si pomagala osvoboditi svojega očeta, da nas uničiš !MU Potem vzdahne z bolnim glasom, pokrije si lice z rokama in zavpije: „„(.)h, ko bi ti vedela, kaj z našim pa dom pogine ! — Oh, ko bi ti vedela, nesrečna, koliko stoletij ne bode popravilo, kar bode ta osodepolui dan uničil! —uW si bosta še nekaj časa mej soboj v laseh, in ta Čas bode bog dal, da bode iz Avstrije in iz Slovanstva kaj krepkejšoga nego je sedaj. Sicer so pa take izjave od nemške strani tudi za to koristne, ker se če dalje bolj vidi, kam merijo germanizujoči čini pri nas. Po tacih tako nesramno na ravnost povedanih namerah bodo tudi višji krogi pri nas v Avstriji izprevidoli, da se morejo v dinastičnem in državnem oziru na naš slovanski element bob' zanašati nego na oni, katerega so dosedaj proti nam podpirali. Tako morajo priti drugačni časi. Sicer pak, ko bi nas Germanija za nekaj časa tudi res požrla — kar no bode! — pogoltnila in prebavila nas ne bode. Uže stotine let nas vlada nemštvo, a še smo Slovani. In če smo prebili dosedaj brez nič, bodemo odslej ko imamo uže nekaj literature, in ko je vendar uže narodna zavest živa, tem gotovoj š o, do dneva — Slovanstva! Jugoslovansko bojišče. Iz Kostajnice se o vstaji v severne j Bosni 25. t. m. „Obzoru" piše: V četrtek 20. t. m. krenila je cela četa pod Hub-majerjevim vodstvom na pot proti Kostajnici v najboljšem redu z jednim topom in zastavo, na katerej je zapisano: „smrt ali svoboda," z namenom, da bi Turke izvabili iz Kostajnice, llubmajer pak nij udaril na Kostajnico, temuč od vel svoje čete pod U is toni Dukičem in Gjurom Karanom v petek na Topolo, dve uri oddaljeno od Jamice, kjer so Turke razpršili, vse popalili in poplenili. Mej vstaši In vzevši z mize svoj širok meč, nasmehne se še jedenkrat in reče: „„No pojdi, da te oče pohvali, da si izdala nadejo slovensko !MW nStanislav! Stanislav! Jaz nijsem niti slutila, kaj moj oče namerja, a bogovi vidijo, ko sem tebe zagledala, da ne bi bila niti besede za njegovo svobodo pregovorila. Bogovi vedo, da bi najraje srečo celega svota na tvojo milo glavo izlila!" govori deklo, in obe-sivši so na njegovo roko, pograbi luč z mize, ter ga potegne z vso silo ven. — »Pojdi, pojdi! Čuješ-li te glasove? Čuješ? Uže so tu — čuješ, kako kriče V — Hiti! beži! — Ako pogineš, pogine tudi Milena!" Stanislava premaga strašna bol in da se voditi, kakor malo dete, da prideta do nekih skrivnih vrat. Tu mu stisne deva luč v roke, hladni zrak skrivnega hodnika ga opuhne in prišedši k sebi, zagleda pred soboj tresočo se gospico, poda jej roko, in tožno jo pogledavši, reče: „Z bogom, najkrasnija roža tega sveta! Naj te ohrani bog tako čisto, nedolžno in krasno mnogo let! — Ali kadar ti vstanejo vlada naj ver j o navdušenje, ker tisoč jih je priseglo svojemu vodji Hubmajerju pa posvečeno zastavo vernost in zakletstvo, da se lio-čejo do zadnjega biti in rajši vsi pogrniti, nego-H priznati in trpeti turško gospodstvo. Red je mej njimi najlepši in sloga še nikdar nij bila jednaka, kakor sedaj. Kakor hitro malo zima poneha in sneg skopni, bodo na vseh straneh boji. V Hercegovini pak so se morali 25. t. m. vstaši po dolgem hudem boji pri Carini nazaj pomakniti. Najbrž jih je bilo premalo vkup. _ Angleški podpiralni odbor za Hercego-vinco in Bošnjake je poslal svoje zastopnike, namreč dve dami na bojišče. Došli ste v Zagreb, podali se od tod v Kostajnico, kjer ste delili ubogim ubežnikom podporo. Iz Kostajnice potovali ste črez Jesenovac v Novo-Gra-diško, kjer ste zopet delili pribeglim mnoga darila, in sicer večji del platno in opanke. Politični razgled. Motr&mje dežele. V Ljubljani 27. januarja. Železniški odbor itršavnetjn "ithora je dovolil 8 milijonov za istersko in dalmatinsko železnico. Potem je bila dolžja debata o sistemu lokalnih železnic. Konfesijonalni odbor poslanske zbornice je poprave, katere je gospodska zbornica naredila, pri klošterskej postavi sprejel. Ali Stremajer je dejal, da postave ne bode cesarju v potrjenje predložil. CeiLe liste sedaj nij prijetno čitati Agitira se za deželne volitve in glavna organa obeh strank, „Pokrok" in „Narodni Listy," sta si v laseh. Posebno prvemu nij mnogo za to, da malostne reči ne prav pošteno zavija, ako more s tem Mladočehom katero založiti. To se ve, da tudi „Nar. L." nijso tiho. Iz i*ešte se poroča, da je cesar ministra Tiszo in Szella v dolgej avdijenci sprejel. V u u i*a Je iliv.uv«1. Ulitimi baje podpisujejo peticijo do sultana, da bi smeli orožje nositi, ali kakor pravijo, da bi tudi oni smeli vojaki biti, kakor Muzelniani. Kam to meri, nij prav jasno. 1 ^kWU»^N.-Jrfr?"rM"»*> ne le Angleška, ampak vse države so si pridržale nasproti Andrassvjevim predlogom svobodno gibanje za prihodnjost. — Torej kje so Andrassyjeyi, vspehi?. . 0. • :.,nv, jl iVnifiki državni zbor se je llisinariu vendar enkrat po robu postavi J., ip^ aavjgel neke reakcionarne paragrafe vrvenj Jcazen-skem zakoniku, .govoreče o kaznovanji onjh, ti so udje.skrivnih društev,..ki govore zoper zakon, imetje, familijo itd. Minister je rekel, da bi te paragrafe potreboval proti socijaldemokratom. , ,,, i .„ .. .. , Na &pnnjs/ecn§ se je bojevanje mej Alfonzističnimi in karlističnimi četami, kakor telegram iz Bayonne poroča, zopet začelo okolo Cyarzuma. .i nt r vi kunci so praktični ljudje. Skoraj ne bi bili v zastopniškej hiši dovolili kredita za razstavo v Filadelhji, kajti proti dovoljenju je glasovalo 130 glasov in za 146, torej le mala večina. Dop ISI. Iz IJiUoineni 25. jan. [Izv. dop.] Naš dopis v „ Slovenskem Narodu" od 9. jan. je bil le mali opomin na naše duhovnike, da bi složno delovali z mnogo zaslužnimi druzimi domoljubi, ki imajo hude in velevažne borbe s svojimi strastnimi nasprotniki. Ta dopis je pa za razžalenje smatral dobro poznani pisatelj, na katerega je bil baš oni opomin adresiran, v „Poslanem" od 26. t. m. Na to poslano odgovarjamo samo to, da ne želimo razpora z našimi duhoven-skimi domoljubi, tudi a samim jednim ne, dokler oni s svojim dejanjem ali ne banj em (neutraliteto) ne Škodujejo našoj narodnoj reči, katero hudo napadajo ravno tisti, s katerimi je pisatelj „Poslanice" preveč dober. Mi marveč od naših duhovnikov pričakujemo, da vstopijo v našo vrsto in z udeležen-jem pri borbi pokažejo, da so naših misli. Iz zakotja gledati je lehko, kritizirati tudi nij teško. — Gledč milodarov za Hercegovince pa naj bere pisatelj „Posl." številke KSlov. Naroda" od 18. jan. t. 1. v tej je izkazano in potrjeno, da se je od Ljuto-merčanov 39 gld. prejelo od odbora, v ta namen postavljenega. Več nečemo reči, ker ,upamo, da rjo.Jn-satelj „P.U vendar začel čislati trud tukajšnjih domoljubov, in pa krivice, katere posebno ljutom. Slovenci zdaj trpimo. - ..Iz Diiiinjtt .26. jan. [Izv. dopjs.] (O frnej gori.) Slučajno mi je te dni du-naifti časopis „Neue deutsche Alpen-Zeitung" prišel v roke. Mej druzimi zanimivimi spisi sem našel tudi prav lep članek „Der Lov-čen in Montenegro". Spisal ga je znani planinoslovec dr. J. Frischauf, profesor na gradskej velikej šoli. Gotovo je mikavno izvedeti, kako ta veliki nemški učenjak sodi o Črnej gori in o črnogorskej stolici, o mesteci Četi nji, zatorej navajam nekoliko stavkov iz tega potopisa. Prof. frischauf je bil ž ne-kojinii prijatelji spomladi 1. 1873 v Črnej gori. Najložje se pride v Črno goro Črez Kotor. Pot se vleče kacih 5 do 6 ur, ter vodi nekoliko po golem, nekoliko po pogozdenem krasu. V C e t i nj i je prof. Frischauf mislil, da bode našel namesto hiš polno kamenitih grobelj. Vsaj tako je popisal Cetinje še pred nekojimi leti nemški potopisec Henrik Noe\ Prof. Frischauf pak je našel v Cetinji mnogo velikih poslopij, en hotel na akcije in dve elegantni kavarni. Mestice se mu je zdelo podobno kakemu prijetnemu avstrijskemu trgu; prijetne družbe ne manjka nikdar. Politični agenti in mnogobrojni politični ubežniki so mu delali tovarišijo, ter ga tako kratkočasili, da šteje ure, katere je v Cetinji preživel, mej najprijetnejše svojega življenja. Prof. Frischauf je bil tudi na skaderskem jezeru, v turškej tvrdnjavi Zabija, ter na posled, da bi ob jednem pregledal vso deželico, je vzplezal na Lovcen, najvišji vrh v Črnej gori (1758 m.). Od ondot se je črez Krstne vrnil v Kotor. Konec svojega potopisa pristavlja prof. F., da partija na Lovčen in tudi potovanje po Črnej gori sploh jo brez vse nevarnosti in brez vseh težavnostij. Kdor hoče potovati v Črno goro, potuj meseca maja ali o prvej polovici junija. Takrat je najpriležnejši čas. Domače stvari. — (Dr. Ložar. f) Iz Vipave se nam piše: Odvetnik dr. Gregor Ložar je denes tožne in žalostne misli v prsih, spomni se — Stanislava!" — In izgine v gostej temi. — V. Na Trenčinu, slavnem mestu, je znana dvorana, y kateroj se vse stvari in vsi posli slovenski obravnavajo. Črna miza je sredi nje; dvanajst starcev sedi okolo nje, a na povišanem mestu vidiš pobešene glave starca Svetoša. Drugi sede na klopeh pri steni, a zdolaj stoji Stanislav, prej slavni vodja, a se daj nesrečen zatoženec. Strašno je pogledati vsa ta lica. Kadar uniči jeden greh vse žrtve, vsa mnogoletna hrepenenja, tedaj so duše uzrujane in plašne. „ Starešinstvo slovensko ! — začne stari Svetoš — Glejte pred soboj Stanislava, ka terega ste vi izvolili za vodjo našej vojski, kateremu ste vi zaupali svoje sinove, a mi vsi vse naše najzadnje upanje! glejte ga, pred vami stoji on sam. Ljudstvo njegovo je sramotno pogubljeno, poslednje silo našo uničeno, a svoboda roda našega na veke zakopana ! Temu jo kriv jeden jedini človek, a ta je moj sin Stanislav! — Starci Slovaki! sodite po zakonu!" Najproj vstane Milota in reče: „„Tožno je čuti take glasove o naših najboljih junakih, ali še mnogo tožnije je govoriti očetu, katerega je vsaka nada prevarila, o vlastnem svojem detetu zlo besedo! In sedaj govori, obtoženi Stanislav, kje je naša krasna — akoravno mala vojska?"" Stanislav stresne ponosno z glavo, mirne prsi se mu počasi oddahnejo, a čisti glas mu krepko odmeva: „Starešine! vaša vojska je izginola, vaše nadeje so izgubljene, vaše delo uničeno. Več nij onih, ki so posvetili rodu svoje življenje, ki so iz svojih prsij z mirno dušo napravili jake tvrdnjave in ki so delali, da domovino od robstva osvobodi! . Nij jih več! Nijso nesrečniki slavno v boji poginoli, nego po izdajstvu in sramotnoj zvijači naših sovražnikov, ki so jih goloroke pobili. — Jaz jedini sem se na čuden način rešil: hči Dlugošova me je po sigurnem poti rešila in glejte me pred soboj, čistega, ali mnogo nesrečnejiga kakor pred jednim letom. Dušo mojih ubitih drugov vidijo, da sem čist od vsako'krivnje! Z vsako mislijo in z vsakim delom sem hotel služiti vam in vašemu svetemu namenu !" „„No, Stanislav Svetoslavović! — po- vzame zopet Milota — pustil si izpeljati se iz grada, pobegnil si s pomočjo žene, ali reci nam, zakaj nijsi pomagal, da rešiš svoje drugove V"" Stanislav pobesi glavo. ,,„Pustil si, da jih ubijejo, samo da rešiš svojo glavo ¥uu ,,In kaj bi bil tudi mogel pomagati? — reče Stanislav — stoprv potem se je meni povedalo za našo nesrečo, ko so uže — kakor mislim — vsi poklani bili, in mislil Bem si: tudi jeden človek jo za nas mnogo vreden". Ko to izreče, odpre se vrata ter v dvorano stopita dva Stanislavova junaka z Bohovega. Cela skupščina ju pogleda, vsak vstane in ju vpraša, kaj in kako je bilo. Ali njihova /.vodljivost se skoro v žalost obrne. I DbŠleca gledata tožno pred se in molčita, kakor da bi se ne drznola okolo pogledati. „Kako glasove nam nosita, vpraša jih Svetoš, kako je, žive-li še naši?'1 Oba pobesita glave in jeden reče s tresočim so glasom: „Midva sva Živa, da vam prineseva sramotno glasove, ali naši bratje so — vsi iz-ginoli. Naju so pričuvali, da vam prinoseva zjutraj ob 11. uri po kratkej bolezni umrl. Torej v teku dobrih dveh let smo pokopali pri nas 2 narodna advokata. — (Umrl) je višje deželne sodnije svetovalec Mayd v Gradci. Pokojnik je lani vodil v Ljubljani porotne obravnave. — (Dr. Š tempih ar) se je z deželnim odborom pogodil zarad stenografiranja v deželnem zboru. ^'(Vabilo.) V nedeljo 30. t. m. bode na Vidmu beseda z fgro: „Črni Peter," petjem (dve pesni peti po zloženem zboru, tri po moškem in, četverospev moški), tombolo in plesom v g. Uršičevih prostorih. Začetek točno ob 7»7 uri zvečer. Čisti dohodki te besede se obrnejo v prid videmske šole. K tej veselici vabi uljudno: odbor pevskega društva v Krškem. — (Ormužko hranilno in posojilno društvo.) Novo ustanovljena zadruga dobro napreduje; 10. januarja je dobil pred sodnik g. dr. Gršak od c. kr. okrožne sodnije v Celju odlok od 8. januarja št. 85., da je zadruga po postavi registrirana; živi torej glede postavne podlage; živi pa tudi gledč na podporo njenih prijateljev. Dasiravno je še le društvo svoje delovanje začelo, uže šteje de-nes 80 udov s 110 deležev po 50 gl., zaloga društva užc torej zdaj znaša 5500 gl. — Opra vilni deleži se lehko plačujejo v mesečnih obrokih po 2 gl, 50 kr. in vlečejo 5% obresti kar pa društvo prigospodari, to se ima po odštetem doprinesku za rezervni fond razdeliti; mej društvenike na njihove deleže kot divi denda, tako da deleži vlečejo morebiti po 6 do 7 % namesto 5 %. — Vpisnine in za re zervni fond jo razun tega platiti 2 gl. 15 kr — Pristopi lehko vsak svojepraven državljan torej se to društvo s časom lehko razširi po celem spodnjem Štajeru. K obilnemu udeleže vanju vabi načelnik društva. — (Zastran Slomšekovo podobe) bilo je — kakor „Gosp.u piše — 5 umetnikov ponudnikov. Dunajski umetniki so zahtevali Gasser 3500 gl., Kunderman 4000 gl., Skel nicki 3000 gl., in Schulz 2100 gl. Naposled bil je pozvan naš slovenski rojak gosp. Zajec akademični podobar v Ljubljani. G. Zajec je zahteval 2000 gl. in je kmalu ob novem letu doposlal 24" visok model na ogled in razsodbo. Umetnik nam Slomšeka v snežno-beli podobi ne misli pred oči postaviti kot škofa pontifikalnem oblačilu, ampak kot ljnbezni-vegaučnika in gorečega buditelja slo-enskega \judstva v zgovorni besedi in s spretnim peresom. Zato je podobi podal obleko kofovskega govornika; levica lehko na knjigah sloni, desnica, pa je položena na srce v znak premile ljubezni, katera je za nas Slovence in za naš blagor toliko skrbela, delovala in žrtvovala. Vse to hoče umetnik ogledalcu podobe na misli privabiti in privoditi. Moramo reči, da je to srečno izumljena misel ali ideja vredna umetniške izpeljave. Pogrešano sličnost obraza s Slomšekovim portretom bo slavni umetnik podobi gotovo in kmalu dodal. — (V tržaškem mestnem zboru) je slovenski zastopnik dr. Lozar vprašal žu panovega namestnika, ali se bode na podobo cesarjevo, ki je za tržaško zbornico naročena, naredila kakova alegorija, ki bi znamenovala, da je Trst pod avstrijsko vlado velik postal. Odgovorilo se mu je, da ne. S tem so Lahi zopet malo nelojalnosti pokazali. — (Iz vode izvlečen mrtev) je bil 27. t. m. pri fabriki za koce pri Ljubljani Janez Črne, 29 let star iz Kravjedoline, ka terije bil od 27. dec. lanskega leta pogrešan. Obraz je bil razjeden. Umrli je imel božjast zato se ne ve, kako je v I-jubljanico prišel — (T epe ž.) Jakob Aužič, 60 let star dedec, posestnik iz Dulj št. 0. pri Šmarji je bil 21. jan. ob devetih zvečer od ponočnih fantov napaden in tako tepen, da mu je bila desna roka zlomljena in sicer tako vnanje poškodovan, da je obležal in da ne bodo vsaj šest tednov mogel delati. — (B Kmetovalec "J Pojjedeljeem slo venskim priporočamo strokovrvjaški slovenski kmetijski list „Kmetovalec," ki izhaja v Go rici pri uredništvu „Soče" in velja 1 gl. 60 kr na leto. — (Dvakrat oženi 1.) J. Eger, rudarski delavec iz Prevali na Koroškem se je 1. 1870 oženil z viničarsko hčerko Nežo Gačič v Bre bovniku. Ne dolgo po poroki pa jo ženo z malim otročičem zapustil, rekoč, da ga tukajšnji ljudje kot tujca ne trpijo, ter se je podal po „širokem svetu". — Do letos nij bilo ne duha ne sluha od njega, akoravno je svojej ženi pri odhodu obljubil, da bo njej večkrat pisal, ter otroku v pomoč denarjev pošiljal. — Pretečeni teden pa srenjski predstojnik Brebovniški ženo k sebi pokliče, da njej iz došlega pisma nekaj o njenem možu pove. — Žena pride vesela k predstojniku, nadejajoča se, da se je ipak enkrat „ljubljeni" mož spomnil na njo in otroka; toda, kako se zavzame, ko jej prečita došlo pismo predstoj-ništvu občine Prevali na Koroškem, iz katerega sledi, da se je njeni mož J. Eger zopet oženil, ter bil 3. oktobra p. 1. v cerkvi sv. Danijela na Koroškem z Nežo Uršič poročen. — Stvar se je sedaj izročila sodniji, katera bo baje 2 možema v jednem telesu dostojno kazen naklonila. — (Dr. Lav riče v) odgovor na vprašanje tukajšnjega lista „IV Isonzo", če je tudi on zadovoljen se spravo obeh slovenskih strank na Goriškem, je vrli boritelj za narodne pravice tako točno in odločno odgovoril, da sami Italijani pripoznavajo in morajo pripoznati omenjeni odgovor kot izvir najčistejšega rodo-Ijubja. Glasi se tako-le: „Blagorodni gospod! Hvala za dobro mnenje, katero ima o meni si. uredništvo. Kljubu temu pa moram izraziti svojo obžalovanje, da ste mej Slovenci samo mene spoznali vrednega svojega spoštovanja. Še bolj me žali, da ste objavili ta svoj čut, ter tako razžalili moje prijatelje, proti čemur si dovoljujem protestovati. V očigled nevarnosti, da tudi jaz izgubim spoštovanje, katero sem do zdaj užival na vašej strani, moram naravnost izpovedati, da popolnem odobrujem zje-dinjenje obeh slovenskih strank. Evo tukaj razlogov : Naš mali narod ima mnogo in jako smelih sovražnikov, zatorej zahteva previdnost in potreba, da se trdno sklenejo bojne vrste in tako, ako le mogoče, priborijo narodne pravice in sv obodo zatiranemu narodu. — In kar je še več: jaz menim, da ne samo stranke, ampak celo vsi slovanski rodi v Avstriji bi se morali zjediniti, da se skupno in z vspehom branijo. Če je temu tako, potem Dlugoševo poročilo. Čujte, kaj vam on javlja: Predajte se! Ako mu do nocoj ne odgovorite, oblegcl bo jutri Trenčin in ker tu vodo nemate, prisilil vas z žejo, da se mu predaste. Ako pa so mu predaste, bode se vas usmilil. Še se vam posmehuje: recite svojim vodjam, ako se pokorite, more Dlugoš onemu, kateri mu je dal na prošnjo njegove hčere časa, da je mogel svoje peklensko delo izvršiti, zopot na prošnje svoje hčere, ki veli, da bi raje očeta ko njega v nevarnost postavila, dati ne le njeno roko, nego ž njo tudi venec, ka-koršnega no more imeti nobena nevesta na Tatrah". „„Naši zakoni so ostri! — vzdahne Stanislav in njegova volja se no bodo nikdar izpolnila!"11 Svetošu se pomrače sivo obrvi; on upre svoje oči, kakor dve strelo na svojega sina in reče: „Stanislav! Za to so poginoli naši bratje!?" ,„,Nikdar nijseiu svoje dolžnosti pozabil, nikdar se svojej obljubi izneveril, nikdar nič druzega ne pomislil, kakor da vršim svojo zadačo! — Ali sodito po zakonu I'4" „Reci, je-li res, da si dal Dlugošu na prošnjo njegove hčere časa, da je mogel pogubiti tvoje drugove?" Stanislav ne odgovori niti besedico. „Govori, čutiš-li in misliš še tako, kakor si pred jednim lotom?" vpraša zopet Svetoš. A sin mu mirno odgovori: ,,„Sodite po zakonu!". In zažari se očetu obraz kakor svitla strela na nebu. Vse jo izgubil: sinovi so mu pali, a najndaj. Zagledal je, kako se od daleč bliža oborožena četa in začul, kako se molkli šum do njega vali. Dlugoš je držal besedo. Na Trenčinu dogovarjajo se uže pri za-sviiu jutra, kaj da bi bilo storiti, in sklenili so, raje prodreti čete sovražnikove, akoravno jih je malo, nego čakati gotove smrti na Tnn-činu. Nekoliko dobrih, od jedne misli navdanih razŽene četo tisoč ljudij, kateri ne vedo, zakaj in čemu kri prelivajo. (Koneo prili.) mora vsakdo pripoznati, da je popolnem opravičena in prav koristna sprava obrnena proti sistemu: „divide it impera". Fripo-znanje spravo pa je bilo nam liberalnim Slovencem toliko la/je, ker nam nij bilo treba popolnem žrtvovati svojih načel. Mi homo tudi v bodoče narod učili in navduševali za napredek, kakor smo to storili pred in po razponi, kateri je mnogo škodoval (koroškim in štajerskim Slovencem, posebno pa za čas volitev. Prav to je uzrok, da so glede na pretečo nevarnost germanizacije začeli nekateri klerikalni narodnjaki na spodnjem Štajerskem klicati na pozornort in priporočati edinost, kakoršna je bila pred leti. — Če pa Slovenec, bodisi tudi nasprotne politične stranke, ponudi roko v ime naroda in v skupno obrambo proti skupnemu sovražniku, menim, da nij več pomisleka: sprejeti jo mora vsak narodnjak. Pogoj, katerega nam je stavila nasprotna stranka, bil je, da se ne mešamo v cerkvene in verske zadeve. Takim razpravam pa smo bili zmirom nasprotni mi liberalni Slovenci; prav tako bi jim morali biti nasprotni vsi drugi Slovani zarad posebnih razmer mej nami. Verske razprtije in na-sprotnosti so vedno imele za nasledek hude in strastne boje in prav mnogo so trpeli po njih Čehi, Poljaki in severni Slovani v obče. Mi Slovani moramo torej ogibati se tacih razprtij na vso moč tembolj, ker so mej nami izpoznovalci katoliške, grško-vzbodne in zahodne, protestantovske in v Bosni šo celo mohamedanske vere. — Gospod urednik! tako je stanje pri nas, podpisano in odobreno je bilo od naših listov: „Glas," „Soča" in „Slovenski Narod," in zanikano, ter obsojeno od naših sovražnikov! Jaz pa, akopram odgovoren samo svojej vesti in narodu slovenskemu, sem vam to stanje z nova popisal, da zadovoljujem vašej želji po razjasnenji od moje strani in s tem znamenujem itd. Dr. Lavrič." Razne vesti. * (Č a s o p i s t v o.) Dunajski „Neues Fremdenblatt" z marcem neha izhajati. — Demokrati dunajski: poslanci Schrank, Krona-vvetter, Steudel in dr. pak ustanovljajo nov dnevnik in so uže podpisali 30.000 gld. za ustanovljenje in podporo tega svojega organa. * C V i r ž i n i j e-cigare) bodo od 1. febr. naprej za pol krajcarja dražji. Tabakovi izdelki se vedno draže, dobro bi bilo, da bi se tudi poboljšali. * (Propad moralnosti mej Nemci.) „Deutsche Landes-Zeitung" piše, da statistika kaže, da je na Pruskem leta 1874 bilo 16.000 zločinov in pregreškov več, nego prejšnje leto. Spominjamo se, da je enkrat Dežman v deželnem zboru in v „Tagblattu" pridigoval, da je slovenstvo krivo množili zločinov, tepežev itd. na Kranjskem. Naj se sedaj ta nemšku-tarski pridigar obrne na sever, kjer je njegov in njegovih prijateljev maguet, in naj Nemcem pridiguje. * (Plavalec po zraku v morje pa-d e 1.) V San-Ilemo blizu Nizze je 16. t. m. neki gospod Dnine z balonom proti obnebju splaval. Vreme je bilo mirno, zrak miren, kakor je treba, ko je zrakoplav vzdignil se in splaval visoko od zemlje na kvišku. Vse je gledalo na balon, pod katerem je Baine v košu sedel in franeosko zastavo vihtil. Naenkrat veter potegne in balon žen* proti morju, baine je zdaj skušal kakor brž mogoče na zemljo spustiti se a uže prepozno, kmalu je zibal se nad vodo in padel v vodo. Z veliko težavo se jo na valovih s košem tako dolgo ohranil, da so 4 veslači rešili ga z velicim trudom. * (Trije vlaki so skupaj trčili) v staciji Abbot Ripon na velikej angleškej se-vernej železnici 21. t. m., ko je bil velik sneženi vihar in se signali nijso videli. Najprvo sta dva jeden na druzega butnila, a predno so razvaline in ranjene ljudi z mesta odpravili pridrdra tretji in trči v onadva. Veliko ljuelij je mrtvih in ranjenih. Vsem bolnim moč in zdravje brez leks in brez h t roško v po izvrstni taalescifire ta Banj 30 let lie je nij bolezni, ki hi Jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, t na jetrah; zleze i nudil h o, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlati' žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo šumenje v ušesih, slabosti in bluvanje pn nosečih otoinoat, diabet, trganje, shujšanje, bledicico in pre ilajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolja nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 npri£e •hI zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri čuvala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pm-/ega profesorja medicine na vseučilišči v Maribor«, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shoreland>>, Mr. Oampbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-scuart, Markize de Brehau a mnogo drnzih imenitnih oBob, te razpošiljava na posebno zabtevanje zastonj. Kratki izkaz U 80.000 spričevalov. Spričevalo št. 73.670. Na Dnnaji, 13. sprila 1872. Treilo je i že sedem mesrces od-ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem valed prsnih 11 čut nicmh bolečinah, in sicer tako, 12 taa 1 gold. 50 kr., 94 tas 2 gold. tO kr., 4 i tas 4 !d. 50kr., v praha ta. 120 taa 10 gold. Prodaje: Da Barrv & Comp. na l>ua<»jl, WalJ:ia«h~ Kmbbb štev. 8, kakor v vpeh mestih pri dobrih urarjih in špecerijskih trgovoih; tudi razpošilja du-najftka hiša na vse kraje po poštnih cakaimoah ali povzetjih. V Ljubljani Ed. Mu lir, J. Svoboda, lekar pri „zlatom orla", v Reki pri lekarju J. P r o* damu, v Celovcu pri lekarju Birn oacherju, 7 Hpljetu pri lekarja A Ij i no viču, v Trsta pri lekarju Jakoba Serravallo pri drogeristu P. Kocca in J. Hirscha, v Zadru pri Androvieu. (312) Dunajska borza 28. januarja. (Izvirno telografidno ;>ui OUiio.. Enotni dri. dolg v bankovcih . 68 gld 80 kr. Enotni dri. dolg v srebra . 73 , 85 1860 dri. posojilo .... 112 . 60 Akcije narodne banke . . 886 . Kreditne akcije . . . 193 . _ 35 Napol. ..... C. k. cekini ..... 9 , 19 5 . 40 Srebro 104 80 9 Lekarna Piccoli. Menoti-Pastili |6 (ki so na iluiiajskej svetovne] izložbi 1873 dobile darilo). Te pastilje čudovito delajo proti pruhlajenji in krču, kakor Eroti kašlju, j etiki, ki so še le začenja, proti ripi, boleznini na pljučih in v grlu, in proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem. Škatljica velja 75 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega lčka jo dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek užo poskusil sam na sebi, so bode radostno prepričal, da je najmočneje iu zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škaitey 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsih notranjih in vnanjih prisadih, zopor večino boleznih posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr. RajŽeVl pillver, beli in rudečkast. Iz-kfj učljivo iz vegetabiličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost iu čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. e olje, pošitjano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brozkusno iu ne slabo-dišuče, 1 originalna steklenica 80 kr. Sok iz Tamarinde. pu mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olajšujoče. 1 steklenica 40 kr. (132—183) tiMV* NaroČila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju. Pri Mom.: iz Dunaja. i -1 i n»ii«i Dimija. — Moro Idrije. — Wiknei Pri /miioi B:e ii Idrije. 27. januarja Duuzer iz Dunaja. — Nasko iz Ilir, Bistrice. Bern n gor : Kraus iz Dun:ja. — Gostiša (z Gradca. — Boler i/, iz 11.beika. — liedlih iz Kočevja. — Schbmvalden iz iz Dunaja. «i: Taubaber iz Dunaja. —Grelaler iz Trbovija. - Šušter- V najem se da j: nit v«*«1 let- lii&ai. v jedno nadstropje, potem gospodarsko poslopje, in ako kdo želi inUi vrt in drugo zemljišče. Poslopje sloji blizu fanie cukve poleg okrajno ceste, ter jo zaradi tega jako prilično za mesarijo, krčmo in drugo jednako kupčijo. Več ho izve ustno ali pismeno pod naslovom i N. Kojiiik ltakovle, pošta HrnalovČe. (23—2) Sirovi loj Xti|>uj.-t:i % i.k'.i čas po nnjrUjl ceni Kari Pamperl-ova sina, Topilnici ra loj, >vn?arija In mllamlcn, iftloga Tžlgalnih, svetilnih in raaščobnih tvarin v CELOVCI na Koroškem. ■■■■■■■■■■ (29—1) Iztlatelj in urednik Josip Jurčič1. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".