JEKLO TEMNA minicom d.o.o., vegovo 13, m. sobota, tel.: 069 23 895, fax: 31 954 AKCIJSKA PRODAJA OGLEJTE Sl NAŠO PESTRO PONUDBO RAZNOVRSTNEGA BLAGA - Z JEKLOTEHNINO KARTICO ZVESTOBE 5% POPUSTA. VREME Se bo zadružni sistem Panonka utopil v dolgovih? stran 4 Ob koncu tedna bo pretežno sončno in nekoliko hladneje. Vestnikov koledar 26. maj, četrtek, Filip 27. maj, petek, Avguštin 28. maj, sobota, Bernard 29. maj, nedelja, Majda 30. maj, ponedeljek, Ivana 31. maj, torek, Angela 1. junij, sreda, Radovan Pregovor Junija toliko dežuje, da zadnji koreninici zadostuje 0^°sPodarskih d‘ d^3 ie državni zbor sprejel zakon z^Ptsali, da tre rUZbab- Če smo nekoliko površni, bi lahko 1 ih je potrebovn}VZapraV za ene8a iz množice zakonov, ^spravne drža ° n?vonas,ajai°ča država pri oblikovanju h Poslanci • ^amo občutek, da so tako razmišljali ^Zno. pes 1 p sprejem zakona potekal dokaj ne-® °blik0Vaia že Za^a pripravljati in ga je v glavnem “č Ze tudi poslan’™1^11 v^°dna garnitura ter so ga pretre-HPŠčine, venda C!.prve demokratično izvoljene slovenske Pozornosti 7 l S‘ sPreJem zakona le zaslužil nekoliko Zakonu o nnrt ■ °n- ° 8osPodarskih. družbah je namreč akonov. Iet]ih eden od temeljnih gospodarskih potrhpaniC‘pr‘ sPrejemanju tega zakona premalo k Podlog zakon eptV0’ da ie v parlamentarni proceduri ? di * °meien °; 3^' maja letos, delniške družbe in tn^^ami 2ak° °dg°vornostjo pa morajo do tega roka pre ^^i, da se^ tudi osnovni kapital. Zakon ^kl ^°vale no orSan‘Zacije in skupnosti, ki se niso laknio Svojen Z°k°nU ° Podjetflh in do 31. maja ne teolna 0 gosnnjV?°'or8anlzacijske oblike z določbami HkvSe arSklh družbah, likvidirajo in zbrišejo iz ,a^ ki e ^pa°P^i sodišče. dihe da ^noga0^'1 31' maia’ se izteka in zda' >e že tev ne ^°domo /Ovsem novonastala podjetja, te uskla-drufL^Pega k a opraviti- $eposebno velja to za uskladi-z 0rneiPnoltaia’ sai ie bi,° mogoče v preteklosti ^or d‘narjev ih Oci8°vornostjo ustanoviti že za 2.000 in jev a7°Sn°vni kaDna?adnie $e za 100.000 tolarjev, zdaj pa Pote ^°d° Posl‘!a zna^al' najmanj poldrugi milijon tolar-po^. b°do Vsi anci Predlog o spremembi zakona sprejeli, do p r°kk kl bi se sicer iztekli konec maja, Pre°Zn° in ^ta’ vendar do spremembe prihaja po?! živcev. Podjetniki so na ta račun izgubili že kater'' Vsem aditve namreč niso niti enostavne niti podt^0 bi se n 3e n‘ sPrejet obrtni zakon, na osnovi Tud^T^^^ lahko odločali med obrtjo in sp^ do njih k bodo roki za uskladitev podaljšani, trebuhi Pravoč °' & Čečeno’ prepozno. Če bi zakon ^no • ^bi in bl mnogim prihranili veliko nepo-^nil1 ^eli Z dok1- na8liee, saj so prav v zadnjem času bo^g' So pa p^ra^zac‘j° m drugim potrebnim usklaje-PrihoJ1010^ svo' j™ te,n na sv°j račun odvetniki, saj diki jjie8a leta ,!° začeli opravljati šele v začetku dolOfifa Za uskir pa so za to delo pooblaščeni odvet-Vendar ad',ev. aH preoblikovanje družb sicer ni '^laj°, druoi “l st°ritev ni ravno poceni. In tako eni LUDVIK KOVAČ Fotografija: NATAŠA JUHNOV Sqrnpon za lase CVET3OOmi Ml I v prodajalnah MARKETING KLUB 94 Na letošnjem Marketing klubu, sejmu, ki bo od 24. do 28. maja na ljubljanskem sejmišču, se predstavlja tudi soboško Podjetje za informiranje. Predstavitev poteka v sklopu slovenskih pokrajincev, poudarek pa je na predstavitvi skupne turistične priloge Slovenske počitnice 94. Na 32 straneh predstavljajo časopisi Primorske novice, Novi tednik, Gorenjski glas, Dolenjski list in Vestnik slovensko turistično ponudbo. Agencijam, novinarjem in širši javnosti jo bodo predstavili 26. maja, ko bo na ljubljanskem sejmu dan slovenskih pokrajincev. Nogometaši Mure so že v Evropi V nedeljo DERBI MURA: POTROŠNIK Z njimi je tudi 94,6 MHz stran 2 vestnik,26jnaja1§ aktualno okoli nas Avstrijske hidroelektrarne kot izziv Odpravljen marsikateri dvom o nevarnosti posegov v okolje Javno podjetje za distribucijo električne energije Elektro Maribor in Dravske elektrarne so po dogovoru na sestanku predstavnikov pomurskih občin v Gornji Radgoni organizirali ogled hidroelektrarn na reki Muri v sosednji Avstriji. Tamkajšnje elektropreskrbovalno podjetje STE-WEAG (kratica za Štajersko akcijsko družbo) iz Gradca pa je poskrbelo za podrobnejšo predstavitev objektov ne le nekaterim predsednikom občinskih skupščin in izvršnih svetov iz sveta ob Muri, ampak tudi poslancema državnega zbora ter predstavnikom ekoloških gibanj in sredstev javnega obveščanja. »Škoda, če bi reka Mura ostala v celoti neizkoriščena« Razloge za enodnevno organizirano potovanje z avtobusom nam je podrobneje pojasnil direktor Elektra Maribor Štefan Lutar, sicer prekmurski rojak iz Beltinec. »Naše aktivnosti segajo nekako tri četrt leta nazaj, ko nas je državni sekretar za energetiko Boris Sovič povabil na pogovor v ministrstvo, kjer so napovedovali mednarodni sestanek o reki Muri. Tako je avstrijska stran skušala zvedeti, ali smo v Sloveniji še zainteresirani za gradnjo hidroelektrarn. V okviru stalne slovensko-avstrijske komisije smo sprejeli stališče, da je treba z aktivnostmi' nadaljevati. Kot potencialna investitorja naj bi Dravske elektrarne in Elektro Maribor prišla do mnenja s terena. Zato sva skupaj z direktorjem Dravskih elektrarn Ivanom Kraljem najprej obiskala župane pomurskih občin. Medtem se je pojavila še ideja, da bi reko Muro lahko so se v zadnjem obdobju zelo spremenila. Hidroelektrarna v Spiel-feldu je bila zgrajena še v obdobju, ko je bil glavni moto pridobivanje električne energije. Sodi v okvir verige elektrarn z imenom Spodnja Mura, kamor sodijo še Gralla, Ga-bersdorf in Obervogau. Prve zamisli o njeni gradnji segajo v leto 1977, z gradnjo se je začelo na pomlad 1980., z obratovanjem pa 1982. Povodje elektrarne Spielfeld zajema 9482,3 kvadratna kilometra in zmore letno proizvodnjo 76 milijonov kilovatnih ur električne energije,« nam je med drugim pojasnil prijazni vodja potovanja dipl, inž. Heinz Brunold, vodja avstrijskega projekta za načrtovanje in razvoj hidroelektrarn na reki Muri. »Danes je še posebno pomembno gospodaijenje z vodo« Dr. Bojan Korošec, državni poslanec. pa je v imenu pomurske delegacije in zelenega gibanja poudaril: »Želimo upoštevati vsa NAJBLIŽE NAŠI MEJI - Hidroelektrarna Spielfeld onstran meje je zadnja v verigi teh objektov na reki Muri. že obstoječih jedrskih elektrarn do dokončnega zaprtja. V ospredju je učinkovita izraba energije. Osnovno vprašanje je, kako zadovoljevati osnovne energetske potrebe ob hkratnem ohranjanju ekosistema za prihodnje generacije oziroma kako ob energetski oskrbi zmanjšati onesnaževanje okolja. V Sloveniji imamo malo možnosti za pridobivanje dodatnih količin energije, pa tudi za gradnjo drugih energetskih objektov, zato bomo morali racionalni izrabi energije namenjati še več pozornosti. S sanacijo hidroelektrarn na Dravi in Soči in z gradnjo verige HE na reki Savi bi lahko zagotovili dodatne količine potrebne energije. Med-' tem naj bi se delež energije iz termoelektrarn in jedrske elektrarne zmanjšal. Danes je še posebno pomembno gospodarjenje z vodo. Premalo se zavedamo, da je čista voda tisto bogastvo, za katerega smo še do včeraj verjeli, da je to nafta. Vedno in povsod se moramo zavedati, da ne živimo in delamo le za sebe in našo gereracijo, ampak še bolj za jutri, da prihodnjim generacijam ohranimo zdravo okolje.« Ptice je privabilo prijazno okolje Pri naslednji HE Gralla, ki deluje že od leta 1962 in je nekoliko manjša od spielfeldske (povodje zajema 8240 kvadratnih kilometrov, letno pa proizvede 71 milijonov kWh elektrike), pa smo videli tudi zaščiteno območje ptic. Tam so skušali čimbolj izrabiti naravno okolje, kjer se zadržuje veliko ptic. Na levi strani je plitka cona, z desne pa normalna struga reke Mure, ki je precej globoka. Na ta način je nastal prostor nacionalnega pomena, ki je zelo pomemben za vse ptice, ki tamkaj prezimijo ali se zadržujejo le občasno. Odkar so v bližini zgradili hidroelektrarno, so ugotovili več kot 200 vrst ptic. V primerjavi s 350 vrstami po vsej Avstriji je to vsekakor ogromna številka. Pri vsem tem je pomembno, da reka Mura pozimi med obema jezoma ne zamrzne, kar je pomembno za ptiče. Sicer pa je Mura v tem predelu v tretjem kakovostnem razredu. Daljinsko ogrevanje Gradca skrbeli za odpraševanje pepela dimnih plinov. Pepel se na pnevmatski način transportira iz Mel-lacha s pomočjo cevovoda. Iz HE Mellach, kjer je okrog sto zaposlenih, se skoraj brez izgub napaja 80 kilometrov dolga mreža obmejnega daljinskega ogrevanja. 20 odstotkov stroškov za gradnjo objekta v Mellacha so porabili za zaščito okolja. Za celoten objekt, ki predstavlja velik podvig gradbeništva, so porabili milijardo šilingov. Ugotavljajo, da je to velik inženirski dosežek, saj so iznašli koristno kombinacijo izkoristka električne in toplotne energije. Zanimivo je, da so omogočili daljinsko ogrevanje 15 kilometrov oddaljenega Gradca. Premog vozijo iz Poljske, v zalogi pa ga imajo kar za poldrugo leto. Presenečenje v Fischingu Po krajšem premoru smo se s črnim avtobusom, imenovanim Holi- V poštev pridejo le pretočne elektrarne! »Če bo prišlo do gradnje hidroelektrarn na reki Muri na naši strani meje, potem bi se odločili za pretočne elektrarne. To pomeni, da se elektrarna zgradi v zdajšnjo strugo, ki se skorajda ne prestavlja, os reke ostane, nasipi pa bi bilo visoki kvečjemu do šest metrov, in sicer pri strojnici. Primerjali bi jih lahko z elektrarnama v Spielfeldu in Mellachu. Od pritoka vode je odvisna količina elektrike. Vsa voda ostaja v koritu. Mi zdaj ne silimo v gradnjo teh elektrarn pri nas, saj edinole »pripravljamo teren« za nadaljnje akcije. Zato je tokratni ogled avstrijskih elektrarn na reki Muri razblinil marsikateri dvom o nevarnostih in posegih v okolje, češ da so to nekakšni tujki v naravi. Steweag nam je omogočil ogled njihovih objektov. S tem že- KOT V ZAČARANEM SVETU - Takšen občutek se je nehote vsiljeval ob pogledu na gradbišče hidroelektrarne v Fischingu. Foto: M. JERŠE izkoriščali v kmetijske namene, popraviti pa bi bilo treba tudi nekatere nasipe ob njej. Precejšnje zanimanje za namakanje so pokazali zlasti v gornjeradgonski in ljutomerski občini. Povezali smo se tudi s pomursko gospodarsko zbornico in predsedniki občinskih izvršnih svetov. Strinjali so se, da bi bila škoda, če bi reka Mura ostala v ce-lo.i neizkoriščena. Ostaja pa vprašanje, kolikšno bi bilo število takih elektrarn in njihova velikost. Starih načrtov, po katerih so nameravali zgraditi šest mejnih elektrarn, šest samo naših in dve s Hrvati, yeč ne upoštevamo, ker so za nas neuporabni. Takratni koncept je predvideval zelo visoke nasipe, celo do 12 metrov, in široke okrog 20€ metrov. Poleg tega so predvidevali, da bi v Pomurju imeli le hidroelektrarne, ki bi obratovale dnevno le nekaj ur. S tem bi pokrivali dnevne konice. Stroka je tu naredila napako, ker je gledala preveč ozko«. Spielfeld zanimiv že zaradi bližine Ogled verige avstrijskih hidroelektrarn na reki Muri smo začeli takoj za mednarodnim mejnim prehodom Šentilj v Spielfeldu. »Naša stremljenja za prilagoditev naravi dognanja sodobne civilizacije, zato je okolje ena od naših prednostnih nalog. Skrb za energetiko pa je tudi ena temeljnih skrbi naše države. Še nedolgo nazaj smo mislili, da je prihodnost energetike v gradnji jedrskih elektrarn, sedaj pa večina zagovatja varno obratovanje Tretja postaja na našem popotovanju po Avstriji je bila HE MeL lach. Zanimivost je gotovo ta, da je kombinirana s toplotno centralo za daljinsko ogrevanje. Tu smo si ogledali tudi film in spoznali vse podrobnosti izvedbe, kjer so upoštevane skrajne možnosti čiščenja KOMBINACIJA ELEKTRARNE IN TOPLARNE - Za tak projekt so se odločili v Mellachu. Sicer pa ta objekt štejejo za pomemben dosežek gradbeništva. VESTNIK Izdaja Podjetje za Informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Geder, Cilka ___ Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija šdmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1994 je 1.350,00 SIT, celoletna naročnina 4.800,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. odpadnih produktov elektrarne. »V tem predelu lahko z elektrarnami 100-odstotno pokrijemo odjem, razen v zelo slabih hidroloških razmerah. V takih primerih pa si moramo pomagati s toplotnimi elektrarnami, s katerimi nadomestimo potrebno energijo. Prav toplotno energijo pa izkoriščamo za ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov vse tja do Gradca,« smo med drugim slišali od avstrijskih strokovnjakov. Pozornost pa vzbuja tudi podatek, po katerem so v Avstriji doslej izkoristili le 38 odstotkov zmogljivosti reke Mure. Hkrati so zainteresirani, da bi imeli v avstrijski družbi elektrarn tudi slovenskega partnerja. Sicer pa je v Mellachu leta 1984 nastal velik kompleks. Imajo čistilno napravo za dimne pline. Ogromni rezervoarji so namenjeni shranjevanju pepela. Tako so po- day, ki je bil v varnih rokah voznika Branka Štrakla iz Spodnje Ščavnice, odpel jali proti Zgornji Štajerski. Po skoraj dveh urah vožnje skozi številne predore smo se ustavili na gradbišču HE Fisching. Ta je bila za slehernega med nami posebno presenečenje, saj je iz zraka težko opazna. HE Fisching je namreč vkopana 40 metrov globoko v skalovju. Velika turbina omogoča pretok 90 litrov, manjša pa 40 litrov vode na sekundo. Nanjo je priključenih približno 20 tisoč gospodinjstev. Sicer pa je akumulacija dolga kar 4,8 kilometra. Dodatno so zgradili novo vrtino za oskrbo prebivalstva z zdravo pitno vodo. Njena zmogljivost je 400 litrov vode na sekundo, mesto Judenburg v bližini pa potrebuje sedaj le 35 litrov vode na sekundo. HE bo dokončno urejena do konca letošnjega leta. Ob stari strugi so uredili tudi novo rekreacijsko območje s kolesarskimi stezami in pešpotmi. r^Iz Zagreba piše= limo znova animirati prebivalce in videti njihova stališča, mi pa bomo po strokovni plati preverjali kriterije, kot npr. glede rastlinstva in živalstva. Tako je dala Slovenska akademija znanosti in umetnosti soglasje za izdelavo biološke študije o reki Muri, ki bo trajala okrog tri leta. Neodvisno od tega pa bomo pripravljali dokumente. S tem bomo zagotavljali interdisciplinarni pristop do izkoriščanja reke Mure v razne namene,« poudarja direktor Elektra Maribor Štefan Lutar. Na tehtnici mora prevladati mnenje prebivalstva Sicer pa je reka Mura do Veržeja že toliko regulirana, da gradnja elektrarn ne bi pomenila večjega posega v naravo. Drugi krak Mure navzdol proti Melincem, Bistricam in dalje do Gibine pa je značilen po razlivanju reke in mrtvicah. Zato je treba vso zadevo postaviti na tehtnico in se prav odločiti. To po- ^ni' da se mora v prvi vrstiodlc- j CltI tamkajšnje prebivalstvo, bil resnično želi. Odločiti se bo trebe ■ med jedrsko energijo, temoeki-rarnami ali hidroelektranumi. P/ mat med poceni in drago eoerpjo-Nadeva se je očitno ptemsiad z mrtve točke, saj je v dri®® Parlamentu sprejeta strmi'/1 energetskega razvoja pri 1,11 Kavno v tej strategiji pa sc j njajo elektrarne na reki Muti ® / revitalizacija vseh sedanjih i elektrarn na reki Dravi, kar lepo ■ teka. Prav tako bodo revitalizitZ / območje reke Soče, medtem kok Je na Savi z Vrhovim to začelo k ; pred leti. Zanimivo pa je, danki1' t m predvideno število bidtoelcr i trarn na reki Muri, kar bo se™1 j odvisno od števila in velikosti tv f objektov. Nesmiselno bi bilo, d “ j elektrarne gradili na vsakem bb metru. Brez kompromisov ne bo & Na naši strani meje je 66kHo^'I trov reke Mure, in sicer od xw/ do Podturna, z okrog 80 metri I nega padca. To je vsekakor Med obiskom pri sosedih sei^l kazalo, da so Avstrijci pripravite^ Pomagati s svojimi izkušnja'”1' : tudi posojili. V take objekte gotovo najmanj tvegano ker če ni zagotovila za taka M J'la, pridejo ti objekti pod”1": teko. Če ne moreš vračati de^ ima vlagatelj na voljo elektnb-, takega objekta. Vemo pa, d”)1 elektriko zainteresiran vsa EM". saj te energije venomer pot”1 j kuje. Zavedati se moramo, I v Sloveniji ne moremo dosti h noti na naš premog, ker jc11 'I zelo drag in povrhu še eko'01 precej neugoden, saj vsebuje liko žvepla, nimamo pa tudi jega plina, zato bo treba ■ zmogljivosti čim pametneje if OSLI r Če se bodo upoštevale vse do1' I danje izkušnje, se da nedvot”' narediti okolju prijazen objekt, bo za sabo seveda potegnilo določene spremembe, da ne g° rimo posebej o ogromnem denan ki ga bo treba zagotoviti za gr” elektrarn na reki Muri. Zato vsekakor potrebni komprom'11 iskanje rešitev, ki bodo šini. Zlasti seveda ljudem, ki n na tem območju in jim ni vse” kakšna bo nadaljnja usoda ■ Mure. Strokovnjaki bodošenap izdelovali razne študije in ”rj tvene akte, ki bodo nenehne K kritičnim očesom javnosti, nato bo možno začeti z izd” lokacijske dokumentacije. ToP . Pogoji za začetek gradnje eleh I na reki Muri, kar pa se i bo zgodilo pred letom 2000. — ^rrah ljudi odveč.^’ stiti. bo zgouu- r- j 00,.. je vsak strah lp° mILa> Karamazovi ‘prcikPAOltČ podP‘sala sporazum, po kaler^ ko\. J1? ponudila svoj odstop s položaja P O eh domov in parlamenta. . zmovn le,V te’prvi kupšiji med hrvaškimi stran $ več m ^eC 'n kdo Poraženec oziroma kdo J' čenZ, manp b‘b‘l° vsekakor zanimiv^ krači ■ 8re za bistveno vprašanje hrvaš^o, ol Je' N a odgovor ne bo treba čakati (p jevska ohi 'udlRre prezreti dejstva, daJe sklenni bi ast ''hupaj s svojo izpostavo v b’ in M r kupb‘Je le Z nehrvaškimi nasprotni Dr^n de uiei° kot bratje Karamazovi. nraVijdf lave, n P° sPreJetju prvih večstrankarskih P , .^it hrvoT v hrvaškem parlamentu je PO^SškP televi V/^de ^^adimir Šeks za lokalno p J^0' ‘elevizpo OTV izjavil, da v HDZ raziskujejo had» ‘n Mestčeve grehe. Oba donedavna v j. nikn Ze^vska politika je razglasil za Pf‘krl :e zlat” sootnP^r10' ki sta ga tud‘ usrvarjala. Šeks ! hadekn‘ °b Manoliča, češ da je v prvih die' s^kejeVske obiasti ustvarjal svoj sistem nove e °z"foma tajne policije kot paradri ^0 legaln ka‘ere nai bi skuSal Pred organov oblasti - razmere na Hrv krati M™°,lčem naj bi trepetali vsi resn‘ fjpilj trdi š r DZ' k‘ da so paradi tega Zapl^ jaijevanlf obm« eks’ k‘ ie ‘ako tudi napovedal nada 1.^1 bv iuna v hrvaški politiki in skorajšnje '^. P ega sporazuma hrvaških parlamentarnih dJ«veda pa ,ud‘ M“nolič in Mesiš ne m '■na svojim donedavnim političnim sop .■zaud‘,r' iaM,’1^ ^“žnlkom, ker njihove grehe, k'«^ H, udl P° hudo resnem gospodarskem, P fui' ~atnrU8lm kriminalu, obešata na velik' grn dejP' nZ u ^VaSka po1 hišna drama šele pr' P^ dveh slibnhako pa bo Potekala predstava v ZPnLi pisc‘ H'kah m kdaj naj bi se končala, ne vedo „ statik-110’ ke mani pa režiser z glavnimi Ko se je jeseni 1992 prvič sestal, poslanski dom sabora, je pisatelj in liberalni poslanec Vlado Gotovac imenoval pesnika in hadezejevskega poslanca Nevena Jurico z intelektualnim Smerdjakovim. Toda, tedaj je hadezejevski kolektiv deloval kot eno telo in duša, četudi so ga močno načenjala notranja nasprotja med ljubeznijo in sovraštvom, ponosom in ponižnostjo, precenjevanjem in poniževanjem določenih njegovih udov, krutostjo in mazohizmom, hrepenenjem po zvišenem in nekakšnim domotožjem po umazaniji iz »preživelih« režimov, a jih je kar se da blokiral predsednik dr. Franjo Tudman. Ker je prikrivanje takih razmer trajalo predolgo, so s primerom Josipa Manoliča in Stipeta Mesiča, z ustanovitvijo njune stranke Hrvaških neodvisnih demokratov, ob intelektualnem Smerdjakovu, ki je mimogrede že eno leto hrvaški veleposlanik v Avstraliji, čez noč vstali od mrtvih tudi drugi junaki iz romanov Dostojevskega - od Razkolnikova in Svi-drigajlova do Miškina, Rogožina, Ivana Karama-zova in drugih, ki pravzaprav sodijo skupaj kot različica istega načela. Brž ko se v zavesti teh ljudi pojavi najmanjši impulz ali gib, vsaka misel ustvarja svoje nasprotje, kot da bi divjali in besneli - po nenapisanem in tudi napisanem pravilu - proti samemu sebi. Osrednja hadezejevska razkolnika Mesič in Ma-nolič bi lahko v skladu z veljavnim poslovnikom o delu poslancev do novih parlamentarnih volitev povsem blokirala delo hrvaškega parlamenta in vlade, ker ju brez njune privolitve ni (bilo) mogoče zamenjati. Taka pravila parlamentarne igre pa so izdelali prav v hadezejevski režiji in izvedbi, ker so za sporni poslovnik glasovali le hadezejevski poslanci, ki so se na začetku prejšnjega tedna z zahtevo po Mesičevi in Manoličevi zamenjavi zaganjali v lastna pravila igre kot teliček v mogočen hrast. Ko so hadazejevski funkcionarji vendarle spregledali, da jih tako početje kvečjemu pelje v politični samomor, so sklenili prvi sporazum parlamentarnih strank na Hrvaškem, s katerim se je uradno končala parlamentarna kriza. Po porazdelitvi parlamentarnih funkcij med hadezejevci in opozicijo sta namreč tudi Mesič Ygstnik, 26. maja 1994 stran 3 aktualno doma 0 aktualnih vprašanjih v osnovnem šolstvu Naložbe in šolski zakoni časi Slovenski Ute, da se šolstvu vendarle omMjaei® ^^^e^ patlament je namreč sprejel Zak“” ciovenije * tudi prva t®m“ nujne tazvojne programe R5PuBh to|anu. To Pa je tretarko v h^nistr-Imenujega ga tudi zakon o s®laka™ državno sek in sicer »ktiva ravnateljev osnovnih sol Po n TEO V A . t podsekre- «vn Republike Slovenije za solstv«n sodeloval lavo pretekK petek v Murski Sobot,^,1pA BRULC m v- enota Murska toka omenjenega ministrstva MILK _ Organizacij8* da Republike Slovenije za šolstvo in spo Sobota FRANC HLJBER. Ugledna gostja je pomurskim ravnateljem med drugim povedala, da bo s tako imenovanim šolskim tolarjem zakonsko zagotoveljeno ra razvojne programe šolstva 27,6 milijarde tolarjev, in sicer v obdobju 6 let. Največ denarja bo namenjenega za novogradnjo ali po; sodobitev šolskih prostorov. Pri ton bo veljala še posebna skrb iz-Wanju razmer za telesno vzgojo (telovadnicam). Drugo področje, 'd bo prav tako deležno večje podpore kot doslej, je računalniško opismenjevanje. Samo letos bodo v ta namen vložili okrog 400 milijo-tov tolarjev.Tz tega vira pa bodo dobile pomoč čisto vse šole; prej tote, ki še nimajo ali pa imajo zelo s'abo računalniško opremo. Če se telimo vključiti v mednarodne tokove, bomo morali nameniti več Pozornosti tudi učenju tujih jezikov. Letos bodo na voljo sicer še okaj skromna sredstva, v nasled-T letih pa bodo finančne »injek-v ta namen precej izdatnejše. tekonom o šolskem tolarju pa bo ozno doseči bistven napredek tol glede učbenikov in učnega ®k®v». Predvideno je, da bodo vS^ V $ letih vsi osnovnošolci cino učbenikov v šolah za mini-tono uporabnino. Že v novem s kem letu bodo iz tega vira fi-oskrbo učbenikov za 8. to. Starši bodo morali odšteti Av-^^ov za uporabnino. Še “h, dokler ne bo veljal zakon w ott°škem dodatku za datn s ^kim tolarjem iz-i 0 financirali tudi šolsko pre-otrok in mladine. in cJ« vse to Pa sta ravnatelje h)Wtlske strokovne delavce za ogreli temi o razmerjih plač in napredovanje v nazive. Po prvem zakonu, ki uvaja plačilne razrede, ravnatelji niso več ocenjeni kot učitelji z dodatkom, temveč kot ravnatelji s faktorjem od 4,50 do 6,50. Šole bodo posebej prejele do 3 odstotke dodatnih sredstev, ki jih bodo ravnatelji namenili za spodbujanje uspešnejših delavcev. Kakšna posebna merila v ta namen ne bodo predpisana, saj je samoumevno, da si bodo dodatno stimulacijo zaslužili predvsem tisti učite- Verjetno je za delavce v vzgoji in izobraževanju zanimiva tudi informacija glede regresa za letni dopust. Rečeno je bito, da bodo do konca maja prejeli po 40.000 tolarjev bruto z možnostjo kasnejšega poračuna do višine 48.000 tolatjev bruto. Če bo v ta namen dovolj denarja. Iji, ki bodo opravljali dodatne naloge, sodelovali z učenci na prireditvah in tekmovanjih širšega pomena idr. Omenjeni zakon pa bo omogočal napredovanje tudi drugih delavcev v šolstvu in otroškem varstvu, torej ne le učiteljev, kot velja to sedaj. Kot je povedala Milka Brulc, je Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport že izdalo čez 15.500 pozitivnih od- Mreža osnovnih Šol naj bi ostala takšna kot sedaj tudi v novi lokalni samoupravi, saj ne bi bito smotrno, da bi ponekod zaradi prešolanja otrok morali uvajati dvoizmenski pouk ali dograjevati prostore, drugod pa bi ostale učilnice na pol ali povsem prazne. ločb o napredovanju učiteljev v mentorje ali svetovalce ali svetnike. Ravnatelj bo moral dvakrat letno (januarja in septembra) presoditi, ali ima kdo od njegovih so-delavev izpolnjen pogoj za napredovanje. V nekaterih primerih bodo možne tudi izjeme. Ravnatelji so imeli v zvezi s tem zakonom precej pripomb, zlasti pa so menili, da so podeželske šole prikrajšane, ker učitelji težje zberejo potrebno število točk za napredovanje, kot je to primer v večjih mestnih središčih. Pred 4 leti je bilo na aktivu ravnateljev OŠ Slovenije v Opatiji rečeno, da je tik pred izdajo tudi zakon o osnovni šoli. Zakon pa še vedno ni izšel, ker smo v tem času doživljali neprestane spremembe. Tudi sedaj morajo sestavljalci še nekoliko počakati, da bo jasnejša slika glede nove lokalne samouprave, ki bo lahko bistveno posegla tudi v šolstvo. Ni še opredeljeno, kako bo s financiranjem osnovnih šol. Ali bo to skrb države - tudi materialni stroški - ali novih občin? Po novem zakonu o upravi naj bi vse naloge v prvi fazi prevzela republika. To pa še ni potrjeno. In kako bo v prihodnje z imenovanjem ravnateljev? Imenovali jih bodo sveti šole, kot do sedaj (potem ko si predhodno pridobijo mnenje Zavoda za šolstvo), soglasja pa ne bo dajal ustanovitelj, ampak Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport. Praksa, kakršna je sedaj, namreč kaže, da se pri tem vse preveč pojavljajo strankarski interesi, namesto da bi bilo merilo strokovnost. JOŽE GRAJ Ignac Gerič je spregovoril za javnost Direktor soboškega zdravstvenega doma Ignac Gerič je na tiskovnni konferenci v izjavi, ki jo je pripravil za novinarje, odločno zanikal podtikanje in očitke o fizične maltretiranju sodelavke in nadaljeval: »Distanciram se tudi od izjav, ki blatijo mojo zasebnost. Ob tem protestiram proti neresničnim in nepreverjenim izjavam ter senzacionalističnemu poročanju v nekaterih sredstvih obveščanja. Zavračam tudi enostransko in neutemeljeno očitanje napak ob delu. Nekateri očitki posameznikov sodijo v področje podtikanja in zlonamernosti. S konstruktivnim POLOŽIL VENEC - Ob dnevu '’Urii Gire iT ve,ePosla"ik Ruske federacije v Republiki otKani»„n--° sreo nre«Q 'n tekstilne šole Murska Sobota, je bil toviii' V ^ski dvl^eC-e”' To veUa ,ak° za oblačila, ki so jih sami "P Pod«. s® Drit«.^".'^1’ kot tudi za njihov manekenski nastop na ® šporhJk*n'č>>e šole^Ji ,u povedano drugače, nek-škem proračunu že zagotovljen del denarja in v zelo kratkem času mora priti do izbora strokovnih inštitucij, ki bodo ta projekt v prvi fazi izvedle. V sodelovanju vlade Republike Slovenije in francoske vlade je vzpostavljena tudi naveza z Evropsko banko za obnovo in razvoj za sofinanciranje prve faze tega projekta. Nadaljnji koraki pa bodo seveda odvisni, če bodo rezultati študije pozitivni.« Drugi projekt, ki mu v Ljutomeru prav tako pripisujejo velik danje temeljne zadružne organizacije so se preoblikovale v samostojne kmetijske zadruge, ki so se povezale v Zvezo zadrug Panonka, medtem ko sta prejšnji temeljni organizaciji postali zadružni podjetji. pomen, je tovarna za predelavo odpadkov. Odlagališče v Ljuto- meru je že zdavnaj prepolno (kup je vedno višji), pa tudi na pol Prezadolženost Panonke legalna odlagališča v krajevnih skupnostih so skoraj povsod že Praksa je zdaj pokazala, da zasipana s komunalnimi in drugimi odpadki. Ko so pred leti takšna oblika organiziranosti nameravali zgraditi v okolici Ljutomera in potem še pri Godemar- n> najustreznejša, saj je pre-cih novo centralno odlagališče, nikjer niso dobili soglasja kraja- draga in tudi vpliva na izgubo, nov. Tudi v prihodnje ni pričakovati, da bi kje soglašali, naj bo pri ki jo je zadružni poslovni sinjih veliko smetišče. Nekaj pa je seveda treba storiti. Občinska stem izkazal po zaključnem ra-vlada vidi rešitev v zgraditvi posebne tovarne za predelavo smeti čunu za leto 1993. Ta je dose-v sekundarne surovine za industrijo (reciklaža). Ministrstvo za gla višino 283 milijonov tolar-okolje in prostor Republike Slovenije je že izdalo dokument jev, to pa je že vsota, ki zadruž-o soglasju za tehnologijo, pristop in strategijo reševanja odpadkov nikom in odgovornim ne omo-na ta način. Ta dokument je posredovan že tudi inštitucijam, ki goča mirnega spanca. Direktor tovrstno tehnologijo obvladujejo. Dogovorjen je tudi postopek za zveze zadrug Jože Kuhar trdi, pripravo mednarodnega natečaja za izbor najprimernejšega izva- da je vzrokov za izgubo več, na jalca, ki bi lahko ponudil takšne »tendeije« oziroma se na njih P™0 mesto pa postavlja preza-odzval. Z Evropsko banko za obnovo in razvoj, Evropskim dolženost. Zadružni poslovni finančnim skladom in Svetovno banko potekajo intenzivni pogo- sistem Panonka je prezadol-vori o možnostih financiranja prenosa znanja in tehnologije v Lju- žen, po njegovem pa je vzroke tomer. V zvezi s tem je možen sorazmerno visok delež financira- za to potrebno iskati že v pre-nja (ne kreditiranja) tega projekta. Predvideno je, da bo do konca teklosti. Zadolžitve segajo junija ta razpis javno objavljen. Čimprej bo potrebno izbrati tudi v leto 1989, poseben problem strokovno inštitucijo, ki bo pripravila prostorsko rešitev za loka- Pa je, da je rast cene kapitala cijo takšne tovarne (ena od možnosti je tam, kjer bodo postavili višja od rasti cen kmetijskih centralno čistilno napravo), pa tudi ekološko presojo in preverbo proizvodov, zato teh dolgov celotne tehnologije v tehnološkem, organizacijskem in izvedbe- niso mogli redno plačevati. Za nem smislu. Do septembra naj bi bile vse te aktivnosti že tako podkrepitev te trditve naj zapi-daleč, da bi bila možna odločitev o projektu. šemo, da je samo v lanskem a ... . . . „ . . . j ... j . letu znašala razlika med plača- Studija v zvezi s projektom Gospodaijenje z odpadnimi vodami pa je . . . • ■ obre<.tmi kar bila izdelana že sredi lanskega leta in predstavljena širši strokovni javno- ln PreJenmi oorestmi Kar sti. Pokazalo se je, da gre za izredno velik problem. Tovarna Konus je milijona tolaijev. Velik zaradi svojih odplak neprestano na udaru krajanov in novinarjev, reka povzročitelj izgub v lanskem Ščavnica pa se po izlitju ljutomerske kanalizacije spremeni v umazan in smrdeč kanal. Žato bi bilo nujno zgraditi centralno čistilno napravo in izpopolniti obstoječi kanalizacijski sistem. Omrežje za odplake bi moralo biti zares vodotesno, neosnaženih padavinskih voda pa bi kazalo kar največ usmerjati neposredno v vodotoke. Predvidene pa so tudi lagunske čistilne naprave. »Projekt Gospodarjenje z odpadnimi vodami smo prijavili tudi pri Evropski banki za obnovo in razvoj. V zadnjem biltenu Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije je naš projekt že potrjen, torej je vključen v finančne operacije omenjene banke v smislu podpore ekološkim projektom za očiščenje reke Drave in njenih pritokov.« Za razvoj kmetijstva pa je še posebno pomemben projekt o namakanju kmetijskih površin. V ta namen so aktualizirali že nekaj leta staro študijo, ki jo je izdelalo Vodnogospodarsko podjetje. Gre za interes po namakanju 150 do 200 hektarjev površin od Babinec proti Cvenu in Krapju, na katerih bi lahko uvedli pridelovanje zelenjave in semen. V ta namen že tečejo tudi pogovori za prenos tehnologije enega od izraelskih podjetij (kapljično namakanje). Drugi predel, ki je predviden za namakanje, pa je območje okrog jezera v Gajševcih (50 do 150 hektarjev zemljišč). Vodnogospodarsko podjetje Mura Murska Sobota pripravlja idejno zasnovo koriščenja vodnih virov v občini Ljutomer. Naslednji korak bo treba narediti za pridobitev soglasja ministrstva za okolje in prostor in ministrstva za kmetijstvo za koriščenje vodnih virov in postavitev objektov. Nato pa bo treba izbrati eno od ljutomerskih firm, ki bo sposobna uresničiti projekt s podjetniškim pristopom. Od podjetniškega interesa pa bo pravzaprav odvisna uresničitev vseh omenjenih projektov, kajti političnim tovarnam in programom je odklen- kalo. JOŽE GRAJ letu je bila tudi organizirana živinorejska proizvodnja pri kooperantih, na račun katere se je nabralo 65 milijonov tolarjev izgub, kot že rečeno, pa so tudi stroški delovne sile previsoki in jih razlike v ceni proizvodov ne pokrivajo. Zmanjšati stroške V zvezi zadrug so že pripravili analizo vzrokov, ki so pri- prej obstaja, saj ne bo imela tako rekoč nobene pomembne vloge. V sistemu Panonka je zaposlenih okoli 260 delavcev, največ tehnoloških presežkov je v zvezi zadrug (ugotovili so jih 15), v Zadružni blagovni hiši jih je 8, ostali pa so v splošnih kmetijskih zadrugah. Za kakšno organizacijsko obliko se bodo v Panonki odločili, je zaenkrat vprašanje, če bo do statusnih sprememb prišlo, pa bi kazalo vse vodstvene funkcije ponovno razpisati in kadre izbrati po modelu testiranja. Vsekakor bi bilo najbolj smiselno razmišljati o povezovanju v enotno zadrugo, saj je že zdaj močna soodvisnost med posameznimi splošnimi zadrugami, ki temelji predvsem na internem sistemu zadolževanja znotraj sistema Panonka. Posebno Med zgrešene poslovne odločitve Panonke v preteklosti je vsekakor potrebno uvrstiti tudi odprtje lastne trgovine v Ljubljani, saj se je že kmalu potrdilo, da trgovina ne ustvarja pričakovanega prometa. Neustrezna je bila že lokacija trgovine (na Celovški cesti), prav tako pa je odpovedal tudi projekt Moja vas, ki so ga načrtovali skupaj z Zadružno zvezo Slovenije in nekaterimi drugimi kmetijskimi zadrugami. Nazadnje je Panonka s tem projektom ostala sama, sama ga je tudi financirala, temu ustrezne pa so bile finančne posledice. peljali do izgube, in tudi predlagali nekatere rešitve. Skupaj z bankami, zlasti z Zadružno kmetijsko banko, kranilno-kreditno službo ter Zvezo hra-nilno-kreditnih služb morajo najti skupne rešitve za obveznosti do posojil iz preteklosti, organizirano živinorejo je potrebno zmanjšati na minimum, hkrati pa tudi zmanjšati stroške delovne sile. Doslej so že opravili pogovore z bankami, ki so udeležene z več kot 75 odstotki posojil, ustanovili pa bodo tudi posebno delovno skupino, ki bo pripravila strokovne predloge za reševanje posameznih vprašanj. V zvezi zadrug, v splošnih kmetijskih zadrugah in v hranilno-kreditni službi so 1. maja že opredelili 30 presežnih delavcev, medtem ko so v zvezi zadrug pripravili še modelne rešitve za nadaljnje zmanjševanje stroškov delovne sile. Po tem predlogu naj bi se splošne kmetijske zadruge združile v enovito kmetijsko zadrugo, vendar kaže, da v splošnih zadrugah nad tem niso navdušeni. Zveza zadrug je doslej opravljala za splošne kmetijske zadruge nabavno-prodajne in računovodsko-fi-nančne storitve, medtem ko naj bi po predlogu splošnih kmetijskih zadrug poslej zanje opravljala le usklajevalno funkcijo v komerciali in financah, medtem ko bi del teh funkcij prešel na splošne zadruge. Če bo sprejet ta drugi predlog, potem se zastavlja vprašanje, ali je sploh smiselno, da zveza zadrug še na- vprašanje sta obe obe zadružni podjetji (Sadjarstvo in Semenarstvo), saj se zlasti Sadjarstvo ubada z velikimi težavami, eno od rešitev pa vidijo v povezovanju obeh z Europroduk-tom (prej hladilnica, ki je bila v okviru Sadjarstva) v eno pravno osebo. Še je čas za ukrepanje Čeprav so razmere v Panonki skrb zbujajoče, pa polo- ^aJ v vsem sistemu še ni tako 1 kritičen in bi z ustreznimi j ukrepi lahko postopoma prišli ,z težav. Nobena od pravnik oseb kljub velikim likvidnost-n'm težavam doslej ni imela dalj časa blokiranega žiro & I cuna, tudi obveznosti so sproti i Poravnavali in se niso dodatno l zadolževali. Bodo pa seveda I razmere lahko postale kritične, I ~e ne bo ustreznih ukrepov l ^ot zatrjuje Jože Kuhar, bi po ustreznih statusnih spremen- j nah lahko bilo tekoče poslovi- I nje, brez starih dolgov in z mi- ‘ Zevanjem stroškov delovne 1 s'le, pozitivno, vendar takšnih l rezultatov še ne morejo priča-kovati v tem letu. Bremeni starih dolgov se namreč ne bo I mogoče hitro znebiti, p0^ ; tega pa jih bo letos bremenilo reševanje problema prešer- nih delavcev. V zadružnem s1' stemu so se odločili, da z dezin; vestiranjem skušajo zmanj^1 , stare dolgove, zato naj bi pr°' dali vse tisto, kar ni življenj-^kega pomena za kmetijstvo Pri tem imajo v mislih prO"' vsem zadružno blagovno hi? vendar če bo prišlo do prodaje-Predmet le-te ne bo trgovin Pač pa v prvi vrsti upravni p^ st°ri. Posamezne prostore so že ocenili, vendar pa rešita v politiki dezinvestiranja m1 v prvi vrsti znotraj zadružne}. Ostema. S predvidenim de^' vestiranjem bi morali zadolži nost zmanjšati za 350 milijon0 tolarjev, sam razplet dogajam Pa bo precej odvisen tudi položaja v Mesni industriji murka, do katere ima Panon 20 milijonov tekočih in 60 mm jonov starih terjatev. LUD^ £0^ Razmere v Beltinki se zaostrujejo Zamenjava vodstva? v tem behiti sPre™emb v podjetju. Pravzaprav »z ko J™ Be^ P°djetju niso °d včeraj, pač pa segaj« z mogoče ^Va,a v «k™ ^ice- Že v nezadovol' J da ®dnosi niso povsem urejeni, kar se je d * . (a. v nezadovoljstvu delavcev, ki ie nrinelinlo tako daleč, da J« s njiTprevzefo^ odstopil. Direktorsko mesto kritični časi Na,asa Hozjan. Kot sama pravi, so bili ,a bjik«-va a J L’ 9J- SejJ Be,tinka ‘z obrata v sistemu Rašica P««1 niso bm^alT" dr“Zbo- Da tudi odnosi med B^^svoF Behinke »fr P°ttjuje dejstvo- da so bili po pomenilo?« rgan' ,ako rekoč vsi poslovni odnosi, kar j pomenilo za novo samostojno podjetje velik udarec. čeje »c’" je ^e'ke P">44orXgo™ znamko kardD^ Sta rga """d® “veIjav!jati z lastno blagovno ohdrfaf a .Veda P°^re6na čas in denar. Je pa Be,fin?rfogo s jco-pripravljc"^ > Upravni odbor jogo nec tega te ’janceiaA' s predsednikom J tajtfa omenjeni ^ ^plačil0 P^jti, dopustu. Na^eni po delavci P?Pr 7 da se upLfa; naj pa zaP,šeXarja z odbor že dog j bi P ,etu “ bS* w c dogajanj v » poročali- Oglašujte v Vestn^ ygstnik, 26. maja 1994 stran 5 gospodarstvo V nebo bi jih kovali, izvoznike »ekatprik J?0 dmg, Pa dajmo mi na ureizkus trditev in iziave niki tuieea blaga? Ni nuino. sai ione dolarjev negativu o li 8 8 J i ) a a i katerih gnsnna 8’ pa daimo mi na preizkus trditev in izjave ^da Poudarja vi a!Stven'kov’ da sta gospodarska rast, ki jo tako dica pregretega d S' *CF Pove'ana proizvodnja predvsem posle-ne, domišljamo °macega trga in ne povečanega izvoza. Sicer si Veljavami nodaibOmO V tek nekai vrsticah in z uporabljenimi dat je lahko zan’ atko\sP°dnesli raziskave ekonomistov, pa ven- P sano, ce ne drugo, vsaj (zanimivo) branje. 1°^ trditvi so Po-V let0«nj,h 8 °Vh6nski izvoz manjši, kot ;A k? mesecih Prvem trimes?»bl V lanskem da za k te®u ekon dar Pa bodo pribili: pole" S“ ka’ hitr« tanjšal ]e’ da je se vendar saldo °Z’ da je ter po- državi'T°a°m V prid Sa®o za V ' Poda spet gre 2 U^z°m. ntost« izvoza ^o^trg^0?^ in ® sveta na govanja razv>-^blike nekrit • 7 še vedno ^mben Dar?Je Jugoslavije nJe,meri'‘ Pa1ner. Trgova- t .Pnnietjavj z k ^k°Je letos ^H^ečiem Z, ansklm prvim £darnajugw^ Pa z drugih SLOVensko trgo-še državami? Za-saj je 0 Pomembno) S0 Aridr° menjave dati3 Spet ne Smdrugl strani-rioven^embne^m? Spregle' se ; sk' izvoz znamenja: '•g.*’'” « Spoi'“sk™ Siniše? ali za državo dele] "^držlvnem^™''^7 dih) n n^e Pokra -eni 1ZVOZU je ^go^^^projr0 P0I^r-78 modnosti n v' -na tuie ^er^ bonov d več kot * *’» >«. d,**’ i« PO-> t avajo P™ ske aaldu slovJn , negativ-manj^ajave. 7ke trgovin-bd jev. L Jese’ miiiiaz lke pa ie misiji da kaj te ' °n°V dolar-k« od- Jet* Mura7'zvoza,tO je ’ Lepa ali zelo ugodna podoba pomurskega mednarodnega trgovanja se kar sesuje. Toliko bolj, ko ji dodamo še podatke o namenu uvoza. Skoraj polovica vrednosti uvoženega blaga je bila namenjena za splošno porabo, tudi reprodukcijski material je predstavljal pomemben delež uvoza, a za uvoženo opremo skorajda ni vredno izgubljati besed. Prav soboška občina se je uvrstila na seznam slovenskih občin, pri katerih je bila več kot polovica vsega uvoza namenjena za splošno porabo. Ali smo potem na našem koncu res tako veliko porab- niki tujega blaga? Ni nujno, saj ti podatki govorijo prej o tem, kje ali v katerih občinah so pomembna podjetja, ki se ukvarjajo z uvozom blaga in prodajo na slovenskem trgu. Ta pa so v skorajda v vseh obmejnih občinah ter seveda v ljubljanskih občinah. Gledano na sploh pa vendar drži trditev, da smo v naši mladi državi postali pomembni kupci tujega blaga za splošno porabo. In kaj od tujega pokupimo? Naštevanje bi lahko začeli z avtomobili in končali z bomboni in radirkami. Če smo v gornjem delu sestavka ugotavljali, da ima Slovenija v trgovinski menjavi z republikami nekdanje Jugoslavije pozitivni saldo menjave, za vse obmurske občine to ne velja. Pri tem izstopa lendavska občina, ki je imela v prvem trimesečju skoraj za tri mili- jone dolarjev negativnega salda. Tu spet moramo videti Nafto in njeno odvisnost od hrvaškega dobavitelja surovine. Negativno trgovinsko menjavo z državami nekdanje Jugoslavije ima tudi ljutomerska občina. In kaj poreči na tožbe gospodarstvenikov, da so na tleh zaradi izgube jugoslovanskih trgov? Slovenski izvoz na jug se res zmanjšuje, a ljutomerska in soboška podjetja so v letošnjih treh mesecih v primerjavi z lanskimi svoj izvoz na te trge več kot podvojila. In kako kaže naše trgovanje s »pravo« tujino? Le Ijuto-merka podjetja so v primerjavi z lanskim trimesečjem na tuje izvozila več, druga pa so izvozila, ne za las manj, ampak pomembno manj, kar pomeni, da je izvoz manjši od deset celo do dvajset odstotkov. MH Soboška vlada pred težavno odločitvijo Katere naložbe upoštevati? Obravnava dopolnil k predlogu odloka o proračunu občine Murska Sobota za leto 1994 je člane občinskega izvršnega sveta postavila pred številne dileme, posebno še zato, ker so odborniki občinske skupščine na nedavnem zasedanju pogojevali glasovanje o sprejemu proračuna z izpolnitvijo njihovih želja. Teh pa je bilo toliko, da tudi največji optimisti niso mogli pričakovati večjega »dela pogače«. V prvi vrsti gre seveda za številne cestne odseke, čeprav je tudi v družbenih dejavnostih še veliko potreb. Seveda pa mimo opredeljenih izhodišč pri načrtovanju naložb, so poudarili v razpravi, ni možno ničesar narediti. • Izredno kočljivo vprašanje je, kako odbornikom občinskega parlamenta pojasniti, za katere cestne odseke bo zagotovljen denar in za katere ne, kajti takoj bi se to lahko sprevrglo v že znano nasprotovanje med podeželjem in mestom. Posebno zato, ker je treba najprej izpolniti pogodbene obveznosti, neuresničeno iz referendumskih programov pa lahko postane nov kamen spotike. Če bi namreč hoteli uresničiti vse naložbe v cestni infrastrukturi, ki jih omenjajo v posameznih krajevnih skupnostih, bi morali dodatno zagotoviti kar 683 milijonov tolarjev. Tega denarja pa očitno ni, zato so na seji soboške vlade zavrnili večino dopolnil. Kot prednostne so navedli naslednje cestne odseke: Sebeborci-Krnci v dolžini 3,1 kilometra, Ivanovci-Kukeč (2,3 kilometra) in skozi Krajno. Za prvega bodo zagotovili 20 milijonov tolarjev iz proračunske rezerve, na 10 milijonov SIT pa računajo iz republiške blagajne, in sicer za demografsko ogrožena ob- močja. Na ta vir se opirajo tudi pri odseku Ivanovci-Kukeč, ki naj bi stal 36,9 milijona SIT, za asfaltirano cesto skozi Krajno pa 12,2 milijona tolarjev. Poleg tega so na seji soboškega izvršnega sveta omenjali kot prednostne tudi cestne povezave Mač-kovci-Otovci, Beznovci-Vadarci-Kruplivnik, Boreča-Ženavlje-Šu-linci (skozi Borečo), Ocinje-Kra-marovci, Radovci-Poznanovci (skozi Radovce) in skozi Sta-njevce, ker te vasi nimajo asfaltne povezave z občinskim središčem., Hkrati naj bi končali z lani začetimi obnovami cestnih odsekov Hodoš-Krplivnik, Kančevci- Ratkovci (skozi Lončarovce), Bogojina-Bu-kovnica, Vaneča-Šalamenci in skozi Ropočo ob jezeru. Vrednost vseh teh del na 13,6 kilometra ce- stah je okrog 190 milijonov tolarjev. Po tehtanju dopolnil za družbene dejavnosti so se odločili, da zavrnejo dograditev manjkajočih prostorov pri OŠ Šalovci, izdelavo projektne dokumentacije za OŠ Sveti Jurij, nakup opreme splošne medicine za zdravstveno postajo v Rogašovcih, pa tudi ureditev zobne ordinacije in lekarne v tem kraju. Po besedah podpredsednice IS Brigite Bavčar je v občinskem proračunu na voljo 31 milijonov za družbene dejavnosti, iz republike pa ustno zagotovilo za 70 milijonov SIT. Občinska vlada je zato menila, da bi denar porabili za dokončanje prizidka k drugi osemletki v Murski Soboti in dograditev telovadnice v Bogojini, jeseni pa bi morda lahko začeli z gradnjo telovadnice pri Gradu. Predvidevajo še odpravo nevarne razpoke na šolski zgradbi v Šalovcih, dodatnih devet milijonov tolarjev pa bi namenili za ureditev gradov pri Gradu in v Rakičanu. Usoda vseh teh naložb pa bo seveda odvisna od občinskih odbornikov, če bodo sprejeli letošnji občinski proračun. MILAN JERŠE Nepogrešljiv del slovenske urbane podobe V Sloveniji je po vojni delalo 43 opekam, pred kakšnimi 20 leti seje njihovo število prepolovilo, zdaj pa jih je le še 9. Tisti, ki niso sledili razvoju tehnologije in se niso posodabljali, niso vzdržali konkurence in so morali prostor prepustiti sposobnejšim. V Križevskih opekarnah, točneje v Borečih, je opekamiška tradicija dolga več kot osem desetletij, saj segajo njeni začetki že v čas pred prvo svetovno vojno, in ta opekama je zdaj ena od tistih devetih slovenskih, ki čvrsto drži svoje mesto v slovenskem prostora. Čeprav so se križevski opekarnaiji v preteklosti usmerjali tudi v izvoz, zdaj največ prodajajo na slovenskem trgu, kjer dosegajo tudi boljšo ceno. V opekarništvu gre namreč za veliko količinsko proizvodnjo, ki pa zaradi visokih prevoznih stroškov ne prenese oddaljenih tržišč. Pa tudi sicer ne čutijo posebne potrebe po izvozu, saj so edina slovenska opekarna, ki izdeluje strešni program, s tem pa pokrivajo le 10 odstotkov vseh slovenskih potreb po kritini. Kot zatrjuje direktor Branko Zidar, so včasih skorajda vsi slovenski opekarnaiji izdelovali tudi strešnike, vendar je to zahtevnejše z več vlaganji v posodobitev, zato so proizvodnjo opustili. V Križevskih opekarnah so ubrali drugo smer, zmanjševati so začeli zidni program in se preusmerjati na strešnega, in izkazalo se je, da je bila takšna odločitev pravilna. Njihov cilj je namreč, da material kar najvišje ovrednotijo, in če za primerjavo zapišemo, da dobijo za kilogram strešnika približno 20 tolarjev, za kilogram zidaka pa le 7, potem so ta cilj dosegli. Tako kar 75 odstotkov prihodka ustvarijo s strešniki in le 25 z zidnim programom, to razmerje v korist strešnikov pa želijo še izboljšati. Če zdaj v Križevskih opekarnah izdelajo letno 10 milijonov strešnikov in okoli 4 milijone enot modularnega bloka, bodo izdelavo slednjega postopno zmanjševali, medtem ko bodo izdelavo strešnikov povečali za 40 odstotkov. To pa je tudi optimum, ki ga bodo dosegli predvsem s posodobitvijo proizvodnje. V zadnjih dveh letih so v Križevskih opekarnah v posodobitev in novo opremo vložili okoli 3 milijone mark, v prihodnjih dveh letih pa bodo za to namenili še nadaljnjih 5 milijonov mark. Pravkar so vgradili novo stiskalnico za izdelavo strešnikov, ki je povsem računalniško krmiljena, naložba pa jih je stala 700 tisoč nemških mark. Z njo se bo kakovost strešnikov še izboljšala, nova oprema pa ne bo vplivala na zaposlenost. Teh je bilo v Križevskih opekarnah Za izdelavo opeke je potrebnega veliko materiala in s tem se ubada večina slovenskih opekarn. V Križevcih porabijo letno okoli 70 tisoč kubičnih metrov zemlje, za to pa potrebujejo okoli 80 arov glinokopa. Koliko glinokopov bi v okolici opekarne nastalo v času njenega delovanja, si lahko le predstavljamo, vendar so križevski opekamarji poskrbeli tudi za to. Opuščene glinokope skušajo sanirati, zato jih pogozdujejo, tako da so posegi v naravo čim manj boleči. MVO! Novo; NOVO! NOVO! LJUTOMERČAN LJUTOMER LJUTOMERČAN, kmetijstvo in predelava, p.o., Ljutomer, Kidričeva ulica 2, po sklepu delavskega sveta razpisuje za 2. junija 1994 ob 11. uri na parkirnih prostorih Prevozništva, Babinska 4 a, Ljutomer JAVNO DRAŽBO naslednjih sredstev: ko J . * Pfihran^e valut umirjajo, je vedno več možnosti, P^N|Jj«. en,en‘lite na drugačen način. oOlMOvam VARČEVANJE 1’Tauc ’ ‘ ^eJ° gospodarno ravnati s svojim denarjem! • • m« . to*arjih, vendar se vam depozit sproti prilagaja varčpr£eVania z meseSn’m' pologi. pri katerih znaša evanja evanJa 100 DEM v tolarski protivrednosti. Ob ? Podr l Možnost najetja ugodnega posojila ali nadaljeva- O2iroma v vagj enotF^^1108^^ Posameznega načina varčevanja vas Pomurska banka d.d. kos zap. št. vrsta sredstva 1. Steyr 1200 1 kos 2. Plug, štiribrazdni 2 kosa 3. 5-tonska prikolica Zmaj 1 kos 4. Diskovni plug 1 kos 5. Visokotlačna stiskalnica za slamo (Nasey-Ferguson) 1 kos 6. Spiralni transporter, »bedra« kombajna Zmaj Univerzal »Zmaj 142« 2 kosa 7. Avto s prikolico TAM 170, prikolica ITAS 16 gon 1 kos 8. Rezervni deli za vozilo Magirus, novi in rabljeni, tip 310 komplet 9. Rezervni deli za vozilo F£P 13-145, novi komplet 10. Avtogume 900-20, protektirane na nov radialni profil kos 11. Osebni avto zastava 750, letnik 1980 1 kos 12. Stolpni silos pri skladišču Kooperacije Babinci 1 kos cena za 1 kos/SIT 100.000 kom 30.000 55.000 20.000 60.000 20.000 350.000 20.000 20.000 10.000 25.000 ----------- . 80.000 1. Vsi, ki želijo sodelovati na dražbi, morajo najmanj uro prej plačati varščino v višini 10% od izklicne cene pri blagajni, ki bo odprta od 9. ure na parkirnih prostorih, kjer bo dražba. 2. Varščino bomo uspešnemu dražitelju šteli v kupnino, neuspelim dražiteljem pa vrnili ■ po končani javni dražbi. 3. Premičnine se prodajajo po načelu »OGLEDANO-KUPLJENO«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. 4. Ogled premičnin oz. strojev je mogoč na dan dražbe od 8. ure na mestu, kjer bo dražba, razen stolpnega silosa, ki je postavljen pri skladišču Kooperacije Babinci. 5. Prometni davek in vse dajatve, ki so vezane na prenos premičnin, plača kupec. 6. Kupec mora znesek kupnine poravnati najkasneje v 8 dneh po dražbi oz. pred prevzemom premičnine, sicer varščina zapade. včasih okoli 210, zdaj pa so pristali pri 150 zaposlenih. Števila delavcev niso zmanjševali na silo, pač pa z naravnim odlivom in pri sedanjem številu zaposlenih bodo tudi ostali. Pripadnost delavcev kolektivu je zelo močna, kar pa ne preseneča, saj so v opekami prav skrbi za zaposlene namenjali vselej posebno pozornost. Politika vodstva podjetja je bila, da je treba dobro delo tudi dobro plačati in s tem nikoli niso imeli posebnih težav. S povprečno plačo okoli 650 mark so med boljšimi v svoji dejavnosti, pa tudi sicer z izplačilom nimajo težav in pri tem ne zamujajo, čaprav se občasno ubadajo s precejšnjimi likvidnostnimi težavami. Čeprav je v zadnjem času v gradbeništvu precejšnja recesija, križevski opekamarji tega posebej ne čutijo. Kot smo že zapisali, so edini izdelovalec opečne strešne kritine, po njihovem bobrovcu pa je vedno večje povpraševanje. Zanj pravijo, da je to kraljevska kritina, ki je včasih prestižno varovala gradove in cerkve, danes pa je postal nepogrešljiv del naše urbane podobe in ga veliko uporabljajo pri obnavljanju starih mestnih in vaških jeder, pa tudi ob novogradnjah posega po njem vse več investitorjev. Tako z zalogami sploh nimajo težav, saj bi lahko prodali več, kot izdelajo, vseeno pa v opekarni ne zanemarjajo tržne funkcije. Če je včasih prevladoval proizvodni koncept, Branko Zidar trdi, da je zdaj pomembnejše trženje, čeravno večje konkurence pri strešnem programu še ne čutijo. To je zahteven program, zato so ga druge slovenske opekarne opustile, za ponovno uvajanje pa je potrebno veliko denarja in o tem najbrž ne razmišljajo v nobeni opekarni. Da je pripadnost zaposlenih kolektivu izredna, potrjuje tudi program lastninjenja. Ta je tik pred dokončanjem, pri pripravi pa jih je vodila želja, da podjetje postane last tistih, ki so ga ustvarjali. V zameno za lastninske certifikate bodo delavci, upokojenci in nekdanji zaposleni dobili 35 odstotkov vrednosti podjetja, ki so ga ocenili na 39 milijonov nemških mark. Odločili so se torej za metodo interne razdelitve in notranjega odkupa, to pa je tudi najboljši porok, da bo ob večinskem delavskem lastništvu podjetje še naprej uspešno in konkurenčno. LUDVIK KOVAČ Moja domača banka nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih paprijev zajemalo obdobje med torkom 17. 5. in ponedeljkom 23. 5. 1994. Mesec maj je mesec skupščin delničarjev večine delniških družb, zato je Ljubljanska borza obvestila javnost o namerah delniških družb v zvezi s sklicem skupščin in o nameravanih izplačilih dividend ter o kotaciji delnic brez kupona za leto 1993. Skupščina delničarjev družbe Rogaške ZHT je potekala 20. 5. 1994, na njen pa so sprejeli predlog upravnega odbora o delitvi dobička. Dividenda na prednostne delnice znaša 14 DEM (s tem zapadeta v plačilo kupona za leti 1992 in 1993), na redne pa se razdeli preostanek dobička, izplačevati pa se prično 31. 5. 1994. Prednostna delnica bo zadnjič kotirala s kuponom za leti 1992 in 1993 dne 25. 5. 1994, do dividende pa bodo upravičeni tisti, ki bodo zajeti v izpisu Aurum d.o.o. ob koncu dne 27. 5. 1994. Komercialna banka Triglav je na zboru delničarjev 19. 5. 1994 sprejela sklep o izplačilu dividende v znesku 3000 SIT netto (že odbita akontacija dohodnine - 25 odstotkov), njena delnica pa je zadnjič kotirala s kuponom 18. 5. 1994. Z izplačilom dividend naj bi pričeli 23. 5. 1994. Skupščina delničarjev delniške družbe Finmedia bo 26. 5. 1994, njihova redna delnica je zadnjič kotirala s kuponom za prejšnjo leto 20. 5. 1994, predvidena dividenda za redno delnico znaša med 3.347,30 SIT in 7.724,8 SIT, na prednostno pa 1.363,2 SIT. Pravico do udeležbe na skupščini imajo tisti redni delničarji, ki bodo vpisani v delniško knjigo 24. 5. 1994. Zbor delničarjev Probanke bo potekal 27. 5. 1994, njihova prednostna delnica bo zadnjič kotirala s kuponom za leto 1993 dne 30. 5. 1994, do dividende pa bodo upravičeni tisti, ki bodo v izpisu ob koncu dneva 1. 6. 1994. Predlog upravnega odbora za izplačilo dividende na prinosniško delnico znaša 1000 SIT bruto, z izplačilom pa bi naj pričeli 6. 6. 1994. Delniška družba NIKA bo imela letno skupščino delničarjev 31. 5. 1994. Njena delnica bo 3. 6. zadnjič kotirala s kuponom za leto 1993, do dividende pa bodo upravičeni tisti, ki bodo zajeti v izpis ob koncu dne 7. 6. 1994. Upravni odbor te delniške družbe predlaga izplačilo dividende v znesku 4000 SIT bruto, izplačana pa bo v petek 10. 6.1994. Dadas je obvestil Ljubljansko borzo, da bo letna skupščina delničarjev te družbe 23. 5. 1994, na kateri bodo med drugim obravnavali tudi predlog izplačila dividend za poslovno leto 1993, izplačali pa Cesta prvih borcev II. Brežice 68250 POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska cesta 54. Ljubljana 64000 9 064 131-455. Telefaks: 064 134-347 Partizanska cesta 3-5. 62000 Maribor TOLARSKO VARČEVANJE CREDITANSTALT-NOVA BANKA vam daje različne možnosti varčevanja v tolarjih: - tolarski depoziti; - hranilna pisma, denominirana v DEM; - blagajniški zapisi, denominirani v DEM. Prepričajte se o naši ponudbi in nas obiščite v Enoti na Lendavski 11. Creditanstalt - Nova banka d.d. Z nami do uspeha naj bi jih 1. 6. 1994. Njihova delnica bo s kuponom za leto 1993 zadnjič kotirala 26. 5., do dividende pa bodo upravičeni tisti, ki bodo zajeti v izpis ob koncu dne 30. 5. 1994. Po neuradnih podatkih je skupščina delničarjev te delniške družbe uspela, določili pa so izplačilo dividende v znesku 10.000 SIT bruto. Uvrščena kotacija I - obveznice Enotni tečaj obveznice RSL 1 se je 17. in 18. 5. zadržal na ponedeljkovem nivoju 103,9, skupnega prometa pa je bilo za več kot 87,8 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj zdrsnil na 103,1, ko je bilo za več kot 113,4 mio tolarjev prometa, v petek na 102,8 pri nekaj manj kot 65,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 102,5 (2 mio tolarjev). 17. 5. je enotni tečaj obveznice RSL 2 iz 111,2 padel na 110,7 ko je bilo za nekaj manj kot 32,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 110,2 pri 43 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 109,4 (nekaj manj kot 43,1 mio tolarjev prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj padel in sicer na 109,1, ko je bilo za 57,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa poskočil na 109,9, vendar je bil skromen promet (872 tisoč tolarjev). 18, 5. je enotni tečaj obveznic RSL 8 poskočil za 1,7 odstotnih točk in sicer iz 92,0 na 93,7, promet pa je bil skromen (71 tisoč tolarjev). Za 0,5 odstotne točke (100,9) je v torek porasel enotni tečaj obveznic RSL 11, vendar je bil promet v primerjavi z prejšnjim dnem skromen, saj ga je bilo le za 154 tisoč tolarjev (prejšnjega dne pa za več kot 24,5 mio). V ponedeljek se je njen enotni tečaj vrnil na 100,4, prometa pa je bilo za več kot 29 mio tolarjev. Z obveznico RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo so bili tako v torek kot v sredo sklenjeni posli po tečaju 102,0 (-0,1 odst, t.), skupno pa je bilo za nekaj manj kot mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 101,9, ko je bilo za 5,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 101,0 pri 145 tisoč tolarjih prometa. V sredo je enotni tečaj obveznice RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo zdrsnil za 0,9 odstotne točke na 109,6, prometa pa je bilo za 435 tisoč tolarjev. Uvrščena kotacija II - obveznice V sredo so bili z obveznico Mesta Ljubljana sklenjeni aplikacijski posli v skromni vrednosti 17 tisoč tolarjev po tečaju 102,4 (-0,1 odst, t.), enako pa tudi v ponedeljek. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj SKB 1 iz 105,2 padel na 103,6, ko je bilo za 31,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 105,0 pri nekaj manj kot 30 mio tolarjev prometa v četrtek in petek pa so bili sklenjeni aplikacijski posli in sicer v četrtek po tečaju 104,5 (7,8 mio tolarjev), v petek pa po 103,2 (3,8 mio tolarjev prometa). Prosti trg - obveznice Obveznica Gorenje se je v torek zadržala na ponedeljkovem nivoju 103,5, ko je bilo za 1,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne je njen enotni teča padel na 103,2 (690 tisoč tolarjev prometa), v četrtek pa so bili po nespremenjenem tečaju sklenjeni aplikacijski posli v skromni vrednosti 29 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj zdrsnil na 102,0 in se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek, skupno pa je bilo za 343 tisoč tolarjev prometa. 18. 5. je enotni tečaj obveznice LEK 2 iz 107,2 poskočil na 108„0 prometa pa je bilo za 283 tisoč tolarjev. Z obvežnico Občina Šmarje se je v tem tednu trgovalo šele v petek, njen enotni tečaj je iz 92,0 porasel na 92,2 prometa pa je bilo za 585 tisoč tolarjev. Enotni tečaj obveznice Občina Laško je v torek sicer iz 86,1 poskočil na 87,0, ko je bilo za 1,7 mio tolarjev prometa, vendar je naslednjega dne padel na 85,2 pri 1,5 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 85,1 (3,4 mio tolarjev prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj padel in sicer na 84,2, ko je bilo za 3,4 mio tolarjev prometa. Z obveznico Občine Zagorje so bili v četrtek sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 102 tisoč tolarjev po tečaju 77,4 (+0,3 odst, t.), v petek je njen enotni tečaj padel na 75,0 pri 124 tisoč tolarjih prometa, v ponedeljek pa poskočil na 76,0 (251 tisoč tolarjev prometa). V sredo se je enotni tečaj obveznice PTT Celje zadržal na petkovem nivoju 107,0, ko je bilo za 1,5 mio tolarjev prometa, v četrtek pa so bili po enakem tečaju sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 549 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj porasel na 107,4, vendar je bilo le za 29 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa se vrnil na 107,0 (58 tisoč tolarjev prometa). Z obveznico PTT Ljubljana so bili v sredo sklenjeni aplikacijski posli po nespremenjenem tečaju 105,8 v vrednosti 62 tisoč tolarjev, nespremenjen tečaj pa je zadržala tudi v petek in ponedeljek, skupno pa je bilo za 133 tisoč tolarjev prometa. Nihal je v tem tednu enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica. V sredo je tako iz 121,7 padel na 121,3 (1,6 mio tolarjev prometa), naslednjega dne porasel na 121,6 pri 482 tisoč tolarjih prometa, v petek pa padel na 120,6, ko je bilo za 2,1 mio tolarjev prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj poskočil na 121,4, promet pa je bil skromen (193 tisoč tolarjev). Z obveznico Rogaška 1 se je v tem tednu trgovalo le v torek, njen enotni tečaj je iz 106,5 porasel na 107,0, prometa pa je bilo za 509 tisoč tolarjev. Prosti trg - redne delnice V torek je enotni tečaj delnice Dadas sicer iz 289876 porasel na 291959 (33,8 mio tolarjev prometa), vendar je naslednjega dne padel na 289324 pri 35 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 286694, ko je bilo za 25,5 mio tolarjev prometa. Tudi v petek je njen enotni tečaj padel in sicer na 280035 pri 68,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 276059, ko je bilo za 6,3 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj redne delnice Finmedia je 17. 5. iz 138853 porasel na 139720, ko je bilo za nekaj manj kot 7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 140557 pri 6,3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 138151 (5,9 mio tolarjev prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj padel in sicer na 134187, ko je bilo za 18,2 mio tolarjev prometa. Stabilen tečaj je do ponedeljka imela delnica LEK, saj se je od torka do petka njen enotni tečaj spreminjal za največ 7 tolarjev (od 11500 do 11507), skupno pa je bilo za nekaj več kot 2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj padel za kar 8,7 odstotka na 10500, prometa pa je bilo za 105 tisoč tolarjev. 17. 5. je enotni tečaj delnice MK Založba padel iz 10815 na 10745, ko je bilo za 1,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne neznatno porasel na 10748 pri 1,9 mio tolarjev prometa, v četrtek pa se je vrnil na 10745 (3,3 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 10509, ko je bilo za nekaj manj kot 2,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa poskočil na 10994 pri nekaj manj kot 63 mio tolarjev prometa. V torek je enotni tečaj delnice NIKA iz 151295 porasel na 151746, ko je bilo za malenkost manj kot 7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne rahlo padel na 151715 pri 11,8 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 150401 (17,3 mio tolarjev prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj padel in sicer na 147565, ko je bilo za 24,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 146064 pri 2 mio tolarjev prometa. TONČKA BOŽINOVIČ Strokovnjak odgovarja informacije na tel.: 069 31-650 Do kdaj je skrajni rok za zamenjavo certifikata In kako praktično to storim? Skrajni rok za zamenjavo certifikatov je 30. junij 1995. Do takrat lahko svoj certifikat zamenja delnice, pri tem pa imate tri možnosti. , ni ali pai® Svoj certifikat lahko zamenjate za delnice podjetja, v katerem ste zaposleni, ste bili z®p0 otjietje tako v njem zaposlen vaš ožji družinski član. V zadnjem primeru je to mogoče le takrat, Ko L^atvloS možnost predvidi v okviru svojega privatizacijskega programa. Ce ste se odločili, da boste.^„tizacijo zanj v svoje podjetje, boste to lahko storili takrat, ko bo Agencija za prestrukturiranje in priv Ujetju- Za odobrila program lastninskega preoblikovanja. O času vpisa delnic boste obveščeni v vašem। tiste, ki v podjetju niso več zaposleni, je v navadi, da jih podjetje o tej možnosti pism ^^(jaso v vsakem primeru pa mora podjetje svoj privatizacijski program objaviti v dnevnem časopisi -o njem obveščeni vsi upravičenci. . 7atakna®n Certifikat lahko zamenjate tudi za delnice podjetja, ki se odloči za javno prodajo delnic. ste50 prodaje delnic se bodo odločala predvsem večja in uspešna podjetja, npr. Lek, Krka, P0,r°.je odločili, da boste svoj certifikat vložili oz. zamenjali za delnice enega od takih podjetij, m bjavjj0ntudi da bo v dnevnem časopisju objavljen javni poziv za vpis delnic tega podjetja. V Poziv^D°e ponudbe, rok in mesto vpisa. Ker je za delnice teh podjetij povpraševanje praviloma večje od njihov p .^k lahko cena delnic poveča do 30 odstotkov. Druga posledica velikega povpraševanja pa H .0 občan praviloma ne more zamenjati celotne vrednosti certifikata za delnice. Po končanem P^ QStalo na obveščen, koliko delnic je kupil in po kakšni ceni, ter o tem, koliko »denarja« mu J0 certifikatnem računu. , _ možnost s0 p0 Tretja možnost je zamenjava certifikata za delnice pooblaščenih investicijskih družb-1 0 -a, saj vsa pojavila šele julija. Imetniki certifikatov bodo o tem obveščeni v sredstvih javnega obve vpisa investicijske družbe načrtujejo obsežne akcije oglaševanja. Lastniki certifikatov bodo o Kraj obveščeni prek medijev. , . se <>9laS Vse, kar mora imetnik certifikata narediti, ko se odloči za eno od navedenih možno st i,J , na vpisnem mestu v predvidenem roku, za vse drugo pa poskrbijo tisti, ki vpis organiziraj - Triglav Pooblaščena investicijska družba ob Muri d.d. v ustanavljanju SB, D.D., CELJE: 23. 5. 1994 24. 5 77.80 10.98 91-5° 0.00 $ 0.00 DEM ATS CHF HRD TEDENSKO POVP. 17. 5. 1994 77.80 11.00 91.50 0.00 78.95 11.27 93.10 0.00 77.80 11.00 91.50 0.00 78.90 11.16 92.50 0.00 77.80 11.00 91.50 0.00 79.10 11.30 93.30 0.00 PUBLIKUM, CELJE: 24. 5 ll-l4 TEDENSKO POVP. 17. 5, . 1994 23. 5 . 1994 78-50 DEM 78.34 78.70 78.45 78.80 78.40 78.80 11.07 92.35 ATS 11.09 11.15 11.11 11.17 11.08 11.14 91.00 o.oo 0.00 CHF 91.12 92.54 91.20 92.59 91.00 92.80 HRD 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 ■ PUBLIKUM, MARIBOR: 24. 5. TEDENSKC > POVP. 17. 5. 1994 23. 5 . 1994 78.30 11.07 ll.l4 DEM 78.34 78.71 78.45 78.79 78.30 78.75 2-2» ATS 11.10 . 11.17 11.12 11.19 11.07 11.15 90.20 0.00 0.00 CHF 90.48 92.29 90.80 92.32 90.20 92.20 HRD 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 PUBLIKUM, ŠENTILJ: 24. 5- 19978.95 TEDENSKO POVP. 17. 5. 1994 23. 5. 1994 77.65 10.90 90.20 0.00 .25 DEM 77.65 79.01 77.65 79.10 77.65 78.75 92-2« ATS 10.90 11.25 10.90 11.25 10.90 11.25 0-00 CHF 90.48 92.29 90.80 92.32 90.20 92.20 HRD 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 POVPREČJE BANČNIH MENJALNIC: 24. 5- 199 78-95 TEDENSKO POVP. 17. 5. 1994 23. 5. 1994 78.10 11'^ DEM 78.23 79.00 78.33 79.05 78.16 78.95 11.02 92-92 ATS 11.05 11.23 11.07 11.24 11.02 11.23 91.02 2-20 CHF 91.14 92.91 91.33 92.93 90.99 92.85 1.86 HRD 1.64 2.21 1.67 2.26 1.59 2.16 A-BANKA, LJUBLJANA: 24. 5- 19978-’5 TEDENSKO POVP. 17. 5. 1994 23. 5. 1994 78.15 11‘ DEM 78.27 78.84 78.30 78.95 78.25 78.80 11.01 92-J4 ATS 11.03 11.20 11.03 11.22 11.02 11.19 90.05 I-?5 CHF 90.64 92.43 91.15 92.50 0.00 0.00 0.00 HRD 1.03 2.01 1.10 2.06 0.00 0.00 EBANKA , D. D., MARIBOR: 24. 5- ‘"“o-SŽ TEDENSKO POVP. 17. 5. 1994 23. 5. 1994 0.00 DEM 78.27 78.97 78.35 79.00 78.00 78.85 0.00 0-0® ATS 11.04 11.24 11.05 11.25 11.00 11.20 O.oo 0.0° CHF 90.80 92.68 91.00 92.75 90.00 92.40 0.00 HRD 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 KB, D.D., , MARIBOR: 24. 5- TEDENSKO POVP. 17. 5. 1994 23. 5. 1994 77-35 11-22 DEM 77.44 78.89 77.60 78.90 0.00 0.00 11.00 92-5° 2.3® ATS 11.01 11.22 11.03 11.22 0.00 0.00 90.74 CHF 90.91 92.63 90.93 92.50 0.00 0.00 1.90 HRD 1.90 2.30 1.90 2.30 0.00 0.00 1994o.oO 0^ 0.0° 0-0° PB, D.D., MURSKA SOBOTA: 24. 5- TEDENSKO POVP. 17. 5. 1994 23. 5. 1994 o.oo DEM 77.50 78.88 0.00 0.00 77.40 78.85 o.oo ATS 10.85 11.14 0.00 0.00 10.80 11.14 0.00 CHF 90.17 92.40 0.00 0.00 90.00 92.30 o.oo HRD 1.90 2.20 0.00 0.00 1.90 2.20 PROBANKA, D. D., MARIBOR: 24. 5- TEDENSKO POVP. 17. 5. 1994 23. 5. 1994 77-80 DEM 77.93 79.00 78.00 79.10 77.80 78.90 11.00 ATS 11.04 11.22 11.09 11.25 11.00 11.20 90.74 CHF 91.08 92.60 91.54 92.87 90.74 92.39 0.00 HRD 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 MEDNARODNI TRG: LONDON: 24. 5- 1994 TEDENSKO POVP. 17. 5. 1994 23. 5. 1994 11.6160 USD/AT 11.6284 11.7500 11.5380 7.0219 DEM/AT 7.0247 7.0289 7.0209 ZVEZA BANK CELOVEC: V ATS 100 ENOT 24. 5- TEDENSKO POVP. 17. 5. 1994 23. 5. 1994 700.40 DEM 700.54 706.14 700.55 706.15 0.00 0.00 821-1° CHF 823.24 829.24 822.80 828.80 0.00 0.00 8.80 SIT 8.80 9.20 NARODNA BANKA MADŽARSKE: 8.80 SREDNJI 9.20 0.00 0.00 TEČAJ V FORINTIH ZA ENOTO, ZA 199-* TEDENSKO POVP. 17. 5. 1994 23. 5. 1994 DEM 62.01 61.92 CHF 72.78 72.60 ATS 881.59 880.56 1994 NARODNA BANKA HRVAŠKE: SREDNJI TEČAJ V HRD ZA 100 ENOT 24. 5- TEDENSKO POVP. 17. 5. : L 994 23. 5. 1994 3721.7° DEM 3718.21 3717.95 4365-09 CHF 4367.10 4364.99 529-23 ATS 528.64 528.49 4687.00 SIT 4689.25 4686.00 DOMAČI TRG: V SIT ZA ENOTO, ZA HRD 100 ENOT £ LB, D.D., LJUBLJANA: 24. 5- TEDENSKO POVP. 17. 5. 1994 23. 5. 1994 78.3° DEM 78.36 78.80 78.40 78.80 78.30 78.80 11.08 ATS 11.09 11.20 11.09 11.20 11.08 11.21 914° CHF 91.56 92.53 91.56 92.49 91.40 92.44 1.7° HRD 1.70 2.30 1.70 2.30 1.70 2.30 SKB, D.D., , LJUBLJANA: 24. ’• <1'30 TEDENSKO POVP. 17. 5. 1994 23. 5. 1994 78.25 J po 2 5° DEM 78.30 78.88 78.30 78.95 0.00 o.oo 10.95 ATS 11.00 11.30 11.00 11.30 0.00 0.00 90.3° CHF 90.40 93.10 90.40 93.10 0.00 0.00 1.90 HRD 1.90 2.50 1.90 2.50 1.90 2.50 finance in smo si morali sami zagotoviti dostop do svoje hiše. Pa še precej denarja smo morali odšteti za ta dela. Zavedati se moramo, da je kraj Globoka izk- Krajani Globoke Kar človek loči (lahko tudi združi II Odločanje o lokalni samoupravi naj bi bilo f’0''*' , 0 odcepitvi-I je tako ali skoraj tako pomemebno kot rete -dez- Obema I Mo se govori. Z zadevo je pa tako ”doost samo v pri-I referendumoma bi lahko pripisovali enako u . odjočali med li ®eni, da bi se na referendumu o lokalni samo p . manjšimi. j starim in novim, med obstoječimi občinami i vainih listkih I Na srečo je možnost za staro izključena - na g dovolj daleč V stare verzije ne bo nikjer, zbori občanov so P® verodostojni so M te možnosti. V tem smislu ni pomembno, iavnem samo Mi ti zbori, kdo je na njih odločal, ali je bila w * odloatvam I nova samoizvoljena občinska »omeklatura, ka potencial- »otajo kritiki. Tudi če je bilo tako, če so „oiitiki, ki bi । »h novih občin nadrobili velike sanje sanjajoč včasih kolek-»ina samouopava zagotavlja največ) I "sploh neodvisnosti od državne oblasti-« febot^n'i*81*1 M oko,ie in Prostor M,u.htv'i občin na manjše in s tei08' De'a sicer ne nasprotuje razd javnega pomena" Približ? da se »urejanje lokal^.^n v okviru decentrahV' rqne m “ ^em do te mere, da bo obvlod/jivo red »po- p°|no ^“Pravne iniciative«, vendar kljub potrdile vse «bčinsv° do katere naj bi prišlo, če vi referendum-'bibobm11?16’ kot so določene v odloku o tako na drobno "smleli'1' njegovem se je nove meje o okratskim. ker so kršivd dvema kamnoma, med krsans ‘ . bl spravili levico ob diiV.demokrati hoteli občine- drob'Ž-da b.^ ker so ^kdani’0 v.zdai^njih občinah, m ^“"gti navalu desnega k°lektivi7b0mui'’st'’ ko se več niso mogli up Jevi tolektivi-Zem, nri«n',a’ zat0 da bi si zagotovili vsaj 8 in pomanjk-'iivo’s?i rS.na drobljenje. Jazbinšek naštev P vet)na potenci-^ih novi^t0 doiočitv referendumskih obm J celo ne gasilskega j , °bčm nima zdravstvenega doma, S raZporejena ^iS?’,ki >e »najenakomerneje m naj'bi. če b' fe °dloi^ faktura«. Brez svojega gasilskega ■ z v0|j0 jjudi aareferena^0^’tvi referendumskih območij, p .stijnega društva jih je Vpx dumu, bilo kar šestanjst občin. Bre popevalo k ureS.11?' sto petdeset. To po njegovem na n ^.P kak0 b0 s sttietijfi J s °8ana »Moja detela - ^epa m u’to »pa je tako ve«. ■ najbo- 'ie, d^Lp?.’kako se uporablja pravkar knp'^^ Župan avstrij-8ke Rado ’n P^prašaš soseda, ki jo že Rablja Pob6na ne Zanika laae Wehn»er Reiter, ki je slejkopr ) a ne morejo Satne uredi? ObČme z mal° prebivalecv kot je nj 8^. ni smiselno, pravi. v.?1 svojih odlagališč odpadkov. Pa 1 v takšne ''krožne^.'mai° "zveze za gospodarjenjez j-h predpisala država j^,z®so Povezane vse avstrijske ob z oslenih naj b V takšnih ^rtava i'm tud’ ne določa, kolik P kakor ustreza d°bremu ezab-Vse to si urejajo sami, P razlaga Reiter, ‘bnatno v80Sp°daTjenju. v »našem okroi{’tujeta, kako naj si °bčina zh;>Vez’ dva zaposlena, ki istočasno . narn država ' denarje2ran,e odpadkov čimbolje uredi, v redu urejeno, dfŽavQ ae P°maga, od nas je odvisno, da mora biti-« na> ie samo predpisala zakon, ki pravi, kako storitve0;,,za gasilska in turistična dru^'va '"bi bila majhna prenl^kbnost' iavnega pomena, za vedn0 lahko združi S1"*8-. In naposled: kar se loč' se s 1 ne bo nič ločenega ostalo v tuj' drž STEPAŠ SMEJ sprožili ustavni spor Vaščani naselja Globoka so se s podpisovanjem pismenih izjav že 10. aprila večinoma odločili za priključitev k referendumskemu območju Ljutomer in ne k Razkrižju, ki je njihova krajevna skupnost. Naselje Globoka šteje 60 hišnih številk s 131 volilnimi upravičenci, od teh pa jih je 71 podpisalo izjave o priključitvi k občini Ljutomer. Ob podpisu predsednika iniciativnega odbora Janka Rožmana so s tem seznanili tudi organe občinske skupščine, vso potrebno dokumentacijo pa so poslali tudi vladni komisiji za lokalno samoupravo v Ljubljano. Na seji državnega zbora 26. aprila niso ugodili njihovim željam, ampak so jih priključili k referendumskemu območju Razkrižje. Krajani Globoke se s tako odločitvijo niso mogli sprijazniti, saj so bili, kot navajajo, vsakokrat preglasovani, ko so želeli uveljaviti kako svojo željo v okviru sedanje Krajevne skupnosti Razkrižje. Zato so bili prisiljeni sprožiti ustavni spor. Kar 94 najnovejših podpisnikov za referendumsko območje Ljutomer je dovolj tehten razlog za temeljit premislek. Mnenja nekaj prebivalcev naselja Globoka, le dobrih 5 kilometrov oddaljenega od občinskega središča Ljutomera, so navsezadnje dober kazalec razpoloženja pred nedeljskim referendumom. ANTON SEVER: »Že od nekdaj je bil kraj vezan na Ljutomer, kamor hodijo ljudje na delo in po drugih opravkih. S šolo in vrtcem v Stročji vasi smo tudi bolj povezani z Ljutomerom kot Razkrižjem, kjer doslej niso pokazali dovolj posluha za naše interese. Državni zbor je žal upošteval ugovor KS Razkrižje, ne pa želje 71 podpisnikov iz Globoke. In zdaj so s sedeža KS Razkrižje poslali štiri strani predlogov za ustanovitev nove občine, vendar nismo dobili nobenega KS Bistrica O novi občini in samoprispevku Za samostojno občino so se odločili tudi občani Gomje, Srednje in Dolnje Bistrice, kjer živi nekaj manj kot 2.000 prebivalcev. Pred to odločitvijo jih je najbolj begalo vprašanje, kaj bo z zgraditvijo nove telovadnice pri njihovi osemletki, ki je bila v referendumskem programu dosedanje lendavske občine in bi jo morali že zgraditi, pa še ni prišla na vrsto. Obljubljeno je, da bo len- dena kot skupna naložba vseh davska občina svoj dolg do Bi- treh krajev, ima vsaka vas še stričanov kljub vsemu poravnala, morajo pa zagotoviti še svoj delež (15 odstotkov od vrednosti naložbe), da potem lahko pričakujejo tudi sofinanciranje Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije (50-odstotni delež). Tako se lahko zgodi, da bi z gradnjo telovadnice morda začeli že letos, skoraj gotovo pa prihodnje leto, če bodo na to tudi sami pripravljeni. To pa je predvsem odvisno od izida referenduma o krajevnem samoprispevku, ki bo hkrati z referendumom o ustanovitvi nove občine Bistrica. Poleg telovadnice pri OŠ na Srednji Bistrici, ki je predvi- Krajevna skupnost Brezovci Hočemo v soboško občino! P°n°vno referendum IK ° ken^ava se bodo krajani 29. maja odločali '"•la reT®'' V z *?°Pr'sPevka. Poleg tega bodo glasovali Ti ,(faiatl''ren Poziva v°d katastrskega dohodka. Vodstvo kra-esta, v katp Se kraiane> da potrdijo svojo voljo pri k em živ‘jo. jani Krajevna skupnost Brezovci šteje 768 prebivalcev, ki živijo v 202 gospodinjstvih Brezovec, Predanovec in Lemeija. Pretežni del prebivalstva hodi na delo, čistih kmetij pa je zelo malo. V krajevni skupnosti imamo 90 odstotkov cest asfaltiranih, v Predanovih pa je celo že kanalizacija. Med prvimi smo pristopili h gradnji »občinskega« vodovoda. V teh krajih je primerno razvita telefonija, saj je 120 priključkov. V vseh vaseh imamo ulično razsvetljavo. Urejena so pokopališča in vežice na njih. Dobro opremljena so vsa gasilska društva in tudi za vodo za gašenje je poskrbljeno, saj imamo bazene in hidrante. Prispevek k varstvu okolja je odvoz komunalnih odpadkov. Tako kot marsikje drugod, ANTON SEVER svoj program. Gornja Bistrica: urejanje vaških poti, ulična razsvetljava, nakup gasilskega vozila in urejanje komunalne infrastrukture; Srednja Bistrica: ulična razsvetljava, popravilo vaških in poljskih poti in dograditev vaško- gasilske dvorane; Dolnja Bistrica: asfaltiranje dveh vaških cestnih odsekov in popravilo ceste proti Bobrom, vzdrževanje poljskih poti, ulična razsvetljava, obnova stare dvorane in ureditev avtobusnega postajališča. Samoprispevek nameravajo uvesti za obdobje 5 let v višini dosedanjih prispevnih stopenj. J. G. imata tudi v krajevni skupnosti Brezovci šport in rekracija veliko pristašev. V ta namen delujejo športna društva. Predvidoma do 14. avgusta bo v Pre-danovcih nared igrišče za hokej na travi in otvoritvene sloves-noti naj bi se udeležil celo predsednik države Milan Kučan. Sedaj pa nekaj, kar je ta hip zelo pomembno! Občani naše krajevne skupnosti so sprejeli sklep, da želimo živeti v občini Murska Sobota. Našo odločitev je potrdil državni svet. Občani pa se ne strinjamo s predlogom, da bi se priključili ob uradnega vabila za zbor krajanov. To je njihova taktika, kar upam povedati na glas, ker računajo, da bomo mi proti novi občini Razkrižje. Še najbolj pa nas je presenetil sklep o ukinitvi volišča v Globoki.« DUŠAN KARDINAR: »Moje mnenje je, da «stojimo» za 94 podpisi naših krajanov, ki so zavestno podpisali ta doku DUŠAN KARDINAR ment, s katerim so se jasno opredelili za novo občino Ljutomer. Pri tem nimamo ničesar proti Krajevni skupnosti Razkrižje, ki naj bi postala občina. Mi jih v teh njihovih hotenjih sploh ne oviramo, edinole hočemo, da se priključimo k občini Ljutomer, kamor smo že od nekdaj zgodovinsko in drugače vezani. Vsi imamo več ali manj vsakodnevnih opravkov v Ljutomeru. Poleg tega pa so nam zdaj ukinili še volišče v Globoki in bomo morali na volišče v Veščico. Zato smo v neenakopravnem položaju.« JANEZ ROŽMAN: »Od Razkrižja doslej res nismo imeli ničesar. Od Krajevne skupnosti Stročja vas smo dobili v našem delu vasi telefonske priključke in kabelsko TV. Otroci hodijo večinoma v Osnovno šolo Stročja vas. Poleg tega so ceste plužili le v dolini 10-letnica vrtca pri Vidmu Desetletnica je v večini primerov skromnejši jubilej. Pri Vidmu ob Ščavnici pa so minuli petek kljub temu dokaj ponosno in veselo proslavili 10. leto delovanja njihovega otroškega vrtca v novi stavbi. Pred tem so se namreč stiskali v prostorih, ki so jih za silo uredili v nekdanjih hladilnicah. BOŽA BABOŠEK, ravnateljica Vzgojno-varstvenega zavoda Radenci, v katerega je vključena tudi enota otroškega vrtca pri Vidmu, je ob tem jubileju zapisala tudi naslednjo misel: »Leto 1994 je generalna skupščina OZN razglasila za čini Puconci, kajti s tem krajem nimamo nobene avtobusne povezave; odnosi z nekdanjo občino Puconci nikoli niso bili korektni; zdravstvene, bančne, socialne... storitve nam opravljajo v Murski Soboti, saj tam delo združuje 95 odstotkov naših zaposlenih; mlade družine otroke vpisujejo v vrtec in šolo v Murski Soboti, saj tam zago-tovljajo večjo varnost. Pred nami je 29. maj, ko bomo na referendumu glasovali, v kateri občini želimo živeti. Občane vabim, da nas podpro v naših prizadevanjih za vključitev v občino Murska Sobota. ŠTEFAN SOČIČ (predsednik sveta KS Brezovci) JANEZ ROŽMAN ljučno vezan na Ljutomer, pri čemer pa nimamo nič proti morebitni občini Razkrižje. Če izpolnjujejo zakonske pogoje, naj imajo svojo občino, toda mi ne želimo biti v njej.« FRANJO KARDINAR: »Ne morem se strinjati s pojasnilom glede ukinitve volišča v Globoki. Menim, da v tem primeru niso prevladali finančni razlogi, ampak politični. Taka odločitev po mojem FRANJO KARDINAR mnenje ni demokratična, kar so pritrdili tudi drugi krajani. Poleg tega so bila vabila za prvi zbor občanov v Razkrižju v Globoki pribita na drevo, kar gotovo ni bilo v skladu s pravilniki. Ta vabila bi lahko raznosili otroci v vsa gospodinjstva. Očitno je bila taktika, da bi bili čim manj seznanjeni z vso zadevo, kar je bilo v njihov prid. MILAN JERŠE mednarodno leto družine. Tudi vrtec je velika družina, čeprav se zavedamo, da prave družine oziroma staršev ne moremo nadomestiti, naj bo naše delo še tako strokovno, kakovostno in v prid otroka.« V tem šolskem letu je vpisanih v videmski vrtec 48 otrok od 1. do 7. leta. V skrajšan program priprave na osnovno šolo (420 ur) pa je vpisanih 29 otrok. Ker v ta namen nimajo dovolj prostorov, ga izvajajo v osnovni šoli. Morda se jim bo kdaj uresničila želja po dograditvi prostorov pri vrtcu. Starši in krajani so doslej še vedno dokaj zavzeto podprli njihova prizadevanja. Vse bolj so navzoči tudi pri vzgojno-varstve-nem delu v vrtcu. J. G. BUTIK GITA Vrtna ul. 8, Bakovci Ponujamo vam MOŠKA, ŽENSKA in OTROŠKA oblačila. Telefon: 069/43007 ouai i iz naših krajev NORŠINCI - Te dni obnavljajo lokalne ceste v skupni dolžini 700 metrov. Prvi je bil na vrsti odsek ceste v bližini gasilskega doma, in sicer od mostu do prvih hiš. Asfaltirati nameravajo še pet krajših odsekov in dve poti do pokopališča. Predračunska vrednost del, ki jih opravlja podjetje Nigra iz Murske Sobote, znaša približno 4 milijone tolarjev. V Noršincih pa bodo v kmalu dokončali tudi mrliško vežico in postavili zvonik na pokopališču. (MJ) ■ BAKOVCI - V tem kraju imajo za zgodovinski datum nedavno ureditev ulične razsvetljave, ker se je to pač zgodilo prvič. Čeprav je trenutno razsvetljene le pol vasi, in sicer od križišča cest proti Dokležovju, Krogu in Murski Soboti (pri gostilni Rajh) do rekreacijskega centra, je to vsekakor pomembna pridobitev. Kmalu naj bi nadaljevali z drugo etapo ureditve ulične razsvetljave. (MJ) MARTJANCI - Hkrati z referendumom za oblikovanje nove občine so se v tem kraju odločili za izvedbo referenduma za krajevni samoprispevek v naslednjih petih letih. Z njim nameravajo sofinancirati gradnjo kanalizacije, obnovo vodovoda, ureditev kabelske TV, vzdrževanje občinskih cest in poti, plačevanje električne energije in dograditev vaške dvorane. Zaposleni, obrtniki in upokojenci bi plačevali po 3 odstotke, tolikšen znesek pa bi veljal tudi za zaposlene v tujini, upoštevajoč povprečno plačo v občini. Poleg tega predvidevajo, da bodo gospodinjstva opravila 3 delovne dni na leto, nadomestilo za neopravljeno obveznost pa je 50 DEM v tolarski protivrednosti. Računajo, da bodo letno zbrali 4,8 milijona tolarjev. (MJ) HIŠI - Prlekija je znana po urejenosti mogočnih starih kmečkih hiš, zato ne preseneča, da tamkajšnje območje navadno zmaga v ocenjevanju naj ... kmetij. Tile dve hiši, ki smo ju posneli v Cezanjevcih, žal ne moreta konkurirati za tako odličje. Pa ne zaradi arhitektonske značilnosti, ampak (ne)urejenosti pročelij. - Fotografija: J. Ž. Nova gasilska oprema Prostovoljna gasilska društva v lendavski občini so v preteklih letih v glavnem kupovala gasilsko opremo sama, pomagali sta jim le občinska gasilska zveza in zavarovalnica. V glavnem pa so, tako kot v starih časih, gasilci prirejali veselice in z izkupičkom pomagali sami sebi. Seveda pa so bili ob nakupu novejše opreme vedno deležni pomoči krajanov. V nekaterih krajevnih skupnostih so za potrebe gasilcev sprejeli tudi krajevne samoprispevke. Tako je lahko trditi, da imajo gasilska društva v lendavski občini dokaj dobro sodobno opremo. To pa seveda nujno potrebujejo, saj se v današnjem življenju uporablja vedno več nevarnih in lahko vnetljivih snovi, ki se jih z vodo ne da gasiti. Občinska gasilska zveza in občinska vlada sta nedavno tega kupili novo opremo, 30-metrsko požarno lestev, za reševanje ljudi in dobrin z višin. Tudi Lendava se je v zadnjih letih razvijala v višino, več je stolpnic, v katerih živi veliko stanovalcev. Lendavski gasilci doslej niso imeli tako dolge lestve, pravkar kupljena pa jim bo v veliko pomoč pri morebitnih požarih ali drugih nesrečah. jani TABLA - Polomljeni, izruvani, popisani ali kako drugače »obdelani« krajevni napisi so nedvomno »izdelki« naših mladih, ki se polni energije v trenutku veselja ali žalosti znašajo nad nič krivimi obcestnimi tablami, prometnimi znaki, spomeniki ali celo križnimi znamenji. To, kar kaže slika, je ostalo od nekdanje Bogojine. - Fotografija: G. G. Obnovili gasilsko-vaški dom Radmožančani so že pred leti namenili veliko pozornosti ureditvi prostorov za gasilce, obenem pa rešili tudi vprašanje kulturnega delovanja mladih. Staro hišo so spremenili v gasilsko-vaški dom, ki ga te dni dokončujejo. Urediti bo potrebno še okolico in nekaj notranjih prostorov. V zgradbi, ki sojo namenili gasilcem in vsem občanom, bo dovolj prostora za praznovanja, proslave, delo kulturnikov in še kaj. Vse to so uredili s pomočjo krajevnega samoprispevka, nekaj denarja pa sta jim dali tudi občinska gasilska zveza in madžarska narodnostna skupnost. Radmožanci so vas z okoli 300 prebivalci, ki se v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom, potrebovali pa bi v svoji vasi manjšo trgovino in gostišče, zato ponujajo v najem staro vaško šolo. Morda se bo našel kdo, ki bi jim ustregel, saj morajo v najbližjo trgovino kar nekaj kilometrov daleč v Genterovce. Preureditev stare hiše v gasilsko-vaški dom bodo veselo proslavili, saj so se te naloge lotili vsi krajani. jani Obiskali smo Grad na Goričkem i Občina z okrog 2.700 dušami Dolnji Slaveči, Grad, Kovačevci, Kruplivnik, Motovilci, Ra-dovci in Vidonci so kraji, ki sestavljajo krajevno skupnost, hkrati pa tudi 143. referendumsko območje za ustanovitev občine Grad. V teh krajih živi 2.683 prebivalcev. V katero gostišče na pivo? Ko prideš v središče Grada, imenovano Purga, in si žejen, si v sila nerodnem položaju. Pa ne zato, ker se ne bi imel kje odžejati, ampak, ker so odprta vrata kar štirih skoraj stikajočih se zasebnih gostišč, pa se je tako težko odločiti, v katero stopiti. Pozneje sem od vaščanov zvedel, da sami niso v takih dilemah, saj obiskujejo pač vse lokale in se tako nobenemu ne zamerijo. Radi stopijo tudi v peto gostilno, ki pa je v gornjem delu naselja. Verjetno bodo obiskovali še šesto gostišče, ki je na vidiku. To, da je gostinstvo v tem krajevnem središču, prihodnjem sedežu občine Grad, dobro razvito, pa seveda ne pomeni, da ljudje samo hodijo »od šanka do šanka«, kajti tam žive pridni in delavni ljudje. V omenjenih sedmih krajih je vseh gostiln sicer 12, toda primerno razvite so tudi druge dejavnosti. Tako je na graškem območju 6 zasebnih trgovin (in 3 družbene), imajo frizerski studio, kamnoseka, mlin in oljarno, sodarstvo, mizarskega obrtnika, avtomehanika, fotografa, rtv-servis in tako naprej. Vseh obrtnikov je 36. Drugod zaposlenih (zlasti pa v domači tovarnici) je 470 delavcev, zdomcev s tega območja pa je nekaj čez 200. Glede na število udeležbo pri asfaltiranju občinskih in 70-odstotni prispevek pri modernizaciji vaških cest. Doslej so pomagali pri modernizaciji občinske ceste v Kovačevcih v dolžini 2.516 metrov in serpentine med dolnjim in gornjim delom Grada, ki je dolga 1.540 metrov. Boje pa se za usodo cest v Krplivniku, Ra-dovcih, ceste skozi Vidonce, trase med Gradom in Kuzmo in med Gradom in »križarko«. Za te poti so namreč v krajevni skupnosti Grad že zdavnaj dali službovanja, so bili oni glavni »prosvetarji«, zdaj, ko pa stanujejo drugod, hodijo h Gradu le poučevat, potem pa brž domov. Pojav ni le graški, zato bi se kazalo vanj nekoliko poglobiti. Je pa tudi res, da inteligenca ni le učiteljstvo. In ker je višje- in visokoizobraženih tudi na podeželju vse več, se kaže vprašati (pa ne le pri Gradu), kaj pa oni storijo za kulturno življenje na vasi? Da so ljudje voljni delati, dokazujejo aktivnosti v gasilskih vrstah in športnih klubih. Tudi pri Gradu, kjer deluje »veliki« nogomet, v Vidoncih in Radovcih, koder imajo kluba malega nogometa, je to udejstvovanje množično. koše za odpadg retne ogorke. Za skrbelo vaško ta prebivalstva sta število oziroma odstotek zaposlenih dokaj visoka. Ne gre pa zanemariti tudi dela in dohodkov od kmetijstva. Denar za telovadnico Pri Gradu, pomembnem krajevnem, kulturnem in gospodarskem ... središču, imajo OBISKOVALCI - V gornjem delu Gradu je veliko grajsko poslopje. Okrog njega in na dvorišču so poleg domačih drevesnih vrst še platane, rdeče bukve, tulipanovci, gledičevke, cedre in drugo drevje. Pod enim teh se je »vgnezdila« skupina mladih obiskovalcev, ki je imela uro zgodovine, se nadihala svežega zraka, zanimiv pa je bil ogled velikih soban (in tudi ječ). - Fotografija: Š. S. svoj 5-odstotni delež, o asfaltiranju pa ni še ne duha ne sluha. Govorijo celo, da jim bodo (pa ne samo Grajanom) denar vrnili. Spodbudnejša pa je realizacija programa ureditve vaških cest, kajti s svojim 70-od-stotnim deležem in 30-odstot-nim prispevkom iz občinskega proračuna so modernizirali ce- TOVARNA - V graški tovarnici - obratu velenjskega M cluba -, ki tod deluje že 16 let, je zaposlenih 38 delevcev, ki delajo v eni izmeni. Ker je na Goričkem še velikom iskalcev zaposlitve, bi jim zelo ugodili, ko bi uvedli še drugo izmeno in jih zaposlili. V zadnjem času šivajo tudi za Muro, pa je tako tudi od tega podjetja odvisen nadaljnji razvoj tega obrata. - Fotografija: Š. S. vse, kar je »zahteval« zakon o lokalni samoupravi za »kandidiranje« za občino. Nekaj tega kaže nanizati: popolna osnovna šola, zdravstvena ambulanta, lekarna, pošta, podružnica banke, dvorana za kulturne prireditve, bencinska črpalka ... Pri Gradu pa imajo tudi starodavno grajsko poslopje (česar seveda zakon ni zahteval!), mogočno staro cerkev Marije Vnebovzete, primerno razvita je prometna infrastruktura, saj je na tem goričkem območju vse manj makadama. Tako je predvsem zato, ker v nobenem ob tamkajšnjih krajev niso zgolj čakali, ampak so se sami podvizali in izglasovali krajevni samoprispevek za odbobje od 1991. do konca februarja 1996. leta. Doslej zbrani denar so porabili za sofinanciranje projekta za gradnjo šolske telovadnice, 5-odstotno finančno ste v Dolnjih Slavečih in Moto-vilcih, »v teku« pa so dela na nekaterih drugih odsekih. Narobe prosvetaiji Je že tako, da je v naših krajih, pa tako tudi v graški krajevni skupnosti vedno treba nekaj početi, kar je v vsesplošno korist prebivalstva, sicer bi jih »povozil čas«. Tudi v krajevni skupnosti Grad skrbe za lepšo podobo pokopališč oziroma pokopaliških vežic. Ta čas ju gradijo v Dolnjih Slavečih in v Kovačevcih; v Motovilcih in pri Gradu, kjer so taka objekta že zgradili, pa so ju pred kratkim (do)končno opremili. V graški krajevni skupnosti kulturno društvo ni več tako dejavno, kot je bilo nekoč, zato ga bo treba končno oživiti. Svojčas, ko so tovariši učitelji stanovali predvsem v kraju Razumevanje zanj je bilo pri glasovalcih za samoprispevek, saj referendumski program vsebuje tudi denarno pomoč za delovanje društev. V vseh vaseh imajo vaške domove, pri Gradu, kot že zapisano, pa veliko kulturno dvorano. Več cvetočih rožic Naš kraj bo lepši, trdijo pri Gradu. Napovedujejo, da bo v naselju, zlasti pa v samem središču, še več cvetja, okrasnega grmičevja in negovanih trat. Te dni bodo postavili še štvo. ■ dplu Gradu j' V gornjem deu (1 -grad. Tega je dal teški red templarFv9ogjeta: I naj bi ga že davnef;a -k0 je tam fevdni grof Niko'1J- te jt ki ga obdajajo s P kade, obkroža ^ih traktov, 1° kotni tloris obodnih sežejo delno v P pasj ji v drugo nadstropj ■ v zasnovi & .a elementi srednjeve^ skega jedra, kaze da baročno podobo letja... V gradu^^a kleti in ječe • iini ek* grajski park.z^ enim tak'!"^ nimi drevesi. P° bjsku ob novinarjevem o * košatega ^eve« , ežev, i pina mladih radove® hm je poznavalec U. o gradu in nieg°V'JdP^ Skupine in sVet jajo v ta gorički* ogle« vsak danin le razpadajočega ,bnoVg. njegovega tamH J trakta), anlPak astapre L muzej, za katereg zbrala eksponat J Franček Štefane per. K zbiranjinaz tov, ki so J* *g oduj< razni »zbiralc ’ tPda b' L krajevna skupnos ’ izpopolnili muzejs eJ Po drugi stram Pa P J soboškega mU* Lp^L ovrednotenju i zbirke. S- Gornji2-55071 KRPIJE - Tisti, ki so nekoč listje »* gozdu, so ga domov navadno nosili kar , S Ijah«. To še vedno počne Anton '.‘""^tja, v^Ajii je Pravi, daje gnoj, ki ga dobi z nastiljanjem $ srCca > j? kot tisti, ki nastane po nastiljanju s slam ' Ct ven^1" dejal, da se sicer boji klopov in druge na ^ij jzp tega ne dela slona, ko pa ve, da so pona Ijeni mladi. - Fotografija: L. Kr. Ygstnjk, 26. maja 1994 stran 9 kmetijska panorama Meteorologija v pomoč kmetijstvu 1 -vVati brez potreo Pridelovanja hrane si danes ne ™”^°agrotehničmh »ega znanja in uporabe najsodob J našo zavest, za Takšno spoznanje vse bolj prodira bno skrb. V «e »jamo taetijskemu izobraževanju pogn^ R. slušni, skrbi za to Srednja kmetijska sola kmetovalec « „ben usposablja za poklice kmetijski tehn , na §ob pi delavec. Ob teoretičnem izobrazeva j Jkar ima sola n J poudarek tudi praktičneu usposabljanju, ktižnj pouk v | ustrezno opremo in objekte. Tako P^ate J programe izvajaj^ »em v lastnih objektih, medtem ko n pjastenjak i družbenih obratih. Letos so ob sob Posta v rt ni n, na vrt® ujak, kjer bodo preizkušali različne se načini pride ov Površinah pa bo kolekcija vrtnin z različnim V svetu se je uveljavila praksa, da različne firme ponudijo šolam brezplačno nove stroje in drugo opremo za najrazličnejše prikaze in se z njo lahko seznanijo tudi drugi uporabniki. Takšna praksa pri nas se ni običajna, kaže pa, da se 'J. zadnjem času le začne uveljavljati. Tako je Srednja kme-hjska šola v Rakičanu v zadnjih lotih dobila pod ugodnimi po-S°ji nove kmetijske traktorje, 'zraelska firma, ki izdeluje na-ruakalno opremo, pa je letos ^darila šoli namakalni sistem, roga so že uredili na delu svo-1® Površin ob šoli, namakajo Pa sadovnjak, vrtnine in tudi Poljščine. Novo kakovost pa vnaša v Kmetijstvo tudi uvajanje ^meteoroloških informacij, S Poznavanju vremenskih 'utormacij lahko z ustreznimi r^jP' bistveno vplivamo na P olek. Pod pojmom agro-oteorološke informacije ra-memo agroklimatske infor-ki zajemajo značilnosti km^a; ^eno'oškega razvoja v rastlin in drugega .Jšem časovnem obdobju ^formacije o trenutnem vih h rastlin, njiho-cev ■ zn!.> napadov škodljiv-»J1!0 ni'Novih pričakovanih Po v prihodnjih dneh. Hi- ‘‘''•»■A Lju ■ ‘-Jobljana 'ram n Oni0qo£ articO VISA doma S S°dob™ vaTdobendcW da v£® plafilno Si uredimo 0 ° Vas, daS °vanie-s kartč'nt košnjo OPASO/AL KECEkAlO ž*Wo ,LUNO (M MEŽIKANJE ZVtžC. Laški rizling -sorta sedanjosti in prihodnosti Laški rizling je najbolj razšiijena sorta v slovenskih vinogradih, posebno še v Podravskem vinorodnem rajonu. Da pa bi ta sorta dobila v trsnem sortimentu mesto, ki si ga zasluži, je bil ob stoletnici Kmetijskega zavoda Maribor organiziran strokovni posvet prav o tej sorti. Poglejmo si nekaj podrobnosti glede izvora te sorte, zahtevnosti do tal in lege ter tehnološke značilnosti in seveda značilnosti laškega rizlinga kot vina in kletaijenja. Da bi bil prispevek aktualnejši, bi vinogradnike opozoril na naječje napake, ki jih delamo pri oskrbi sorte. Izvor in ime sorte Laški rizling izvira iz pokrajine Champagne v Franciji, od koder so ga v drugi polovici 18. stoletja prenesli v Nemčijo, kjer so ga, ker je bil delno podoben nemški avtohtoni sorti renski rizling in kar je bil tujega izvora, poimenovali »Welschrizling«. »Welsch« pomeni v prevodu: laški, tuji, nepravi. Zato mnogi vinogradniki napačno mislimo, da ta sorta izhaja iz Italije. To trditev potrjujejo tudi imena, ki se za to sorto uporabljajo v državah, kjer je razširjen, in sicer: v Italiji »riesling »italico«, na Madžarskem »olasz riesling«, v Srbiji »talijaski rizling«, na Hrvaškem »italijanska graše-vina«, v Avstriji »Welschriesling«, v Sloveniji pa so ga pred sto leti imenovali italijanski rivček ali laški rizlec. V tem stoletju pa se je udomačilo ime laški rizling. Zato bi bilo prav, da je laški rizling imenovano le vino, pridelano iz slovenskega grozdja, ne pa da imamo na policah vino iz srbskega, makedonskega in grozdja iz BiH iz »te« sorte, vendar pod slovenskim imenom. S tem nekatere naše kleti zavajajo svoje porabnike, kajti podnebne razmere in rastišče so v teh deželah za to sorto drugačni, kar se navsezadnje pozna tudi po barvi in kakovosti vina. Poimenujemo vino tako, kot ga tam, od koder so ga uvozili, in ne delajmo slabe reklame slovenskemu laškemu rizlingu. Lastnosti in potrebe sorte laski rizling Odpornost proti nizkim zimskim temperaturam je dobra, seveda če je les jeseni dobro dozorel. Na to lahko vplivamo z umnim gnojenjem z dušikom in obremenitvijo trte z rod- I nim lesom. Spomladi odganja zelo pozno, zato se večinoma izogne morebitni pomladni slani. Laški rizling cveti vsaj deset dni kasneje kot srednje pozne sorte, kot šo chardonnay in druge, zato je v tem času vreme v večini let ugodnejše in oploditev boljša. Če pa že spomladi vegetacija kasni in se cvetenje zavleče v drugo polovico junija ali začetek julija, pa ta zaostanek trta do trgatve težko nadomesti. Sorta je tudi občutljiva za pomanjkanje vlage ob oblikovanju jagod, posebno še na preobremenjenih trsih, kar se je pokazalo v prejšnjih letih. Laški rizling je srednje do slabo bujna sorta, zahteva bogato založena tla, na prodnatih in peščenih tleh z manjšo vsebnostjo humusa jo prizadene suša. Zaradi slabe bujnosti prenaša gnojenje z dušikom. Napačno je mišljenje vinogradnikov, da je laški rizling sorta za vsako lego. Najboljši pridelek daje na toplih, sončnih in zavetnih legah. Sorta se nagiba k močni rodnosti, saj imamo včasih 3-4 grozdiče na mladiki, so pa tudi leta, ko so rodne tudi jalovke (mladike, ki rastejo iz starega lesa). Vendar je rodnost obratno sorazmerna s količino, posebno še, ker je slabše bujna. Vzgojna oblika za laški rizling naj bi bila zaradi njegove šibke rasti šparonska, odsvetujemo kordonsko, posebno še, če so kordoni dolgi. Tudi povišano deblo lahko vpliva posebo še v suhih letih, da ostanejo jagode drobne in tudi šparoni za naslednje leto so-tanki s premerom pod 6mm. Obremenitev v naših razmerah naj bi bila 8-10 zimskih očes na m2 površine na trs. V Nemčiji in Avstriji svetujejo, da naj bi bila obremenitev 4-6 očes na m2. Dolžina šparo-nov je zaradi večje razdalje med medčlenki na rozgi dostikrat predolga, posebno še na dobro založenih tleh. Na takih daljših šparonih z nad osmimi očesi je slabo razvitih oziroma neodgnanih očes v vegetaciji do 25 %, pri krajših šparonih (6-8 očes) pa le 13 %. Pozitivna stran šparonov z daljšimi medčlenki pa je, da so mladike z listjem in grozdjem bolje osvetljene, kar vpliva na kakovost mošta. Ne priporočamo strme (navpične) vezi, temveč vez pod kotom 45 %. Občutljivost sorte laški rizling za bolezni in škodljivce. Sorta je občutljiva za oidij, manj za gnilobo, čeprav se zaradi zbitega grozdja lahko pojavi kot posledica pokanja jagod, posebno še dežja, ki sledi sušnemu obdobju. Od škodljivcev pa največjo škodo povzročajo pršice (trsna ko-dravost ali akarinoza), saj je laški rizling zaradi počasnega odganjanja, posebno še v hladni pomladi, in šibke rasti najbolj prizadet. Laški rizling je sorta, občutljiva za pomanjkanje magnezija, kar se kaže v rumenenju listnih žil in sušenju grozdnih pecljev. Pojav je obsežnejši na lahkih prodnato-peščenih tleh in tudi tam, kjer je bilo čezmerno gnojeno s kalijevimi gnojili. O laškem rizlingu kot vinu in o tem, kako lahiko že v vinogradu vplivamo na boljšo kakovost grozdja, pa prihodnjič. ERNEST NOVAK, dipl. inž. agr. $ Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem 67 pujskov, ki so bili stari od 7 do 10 tednov in težki od 15 do 20 kilogramov. Kupci so morali za par odšteti od 9.000 do 12.000 tolarjev, kupili pa so 35 živali. Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmih, prodajalci pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste.1 stran 10 vestniK26jnajalg odsevi mladosti Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Na 36. vprašanje ste vsi odgovorili pravilno. Čestitamo! Čeprav je Grenladija večinoma zasnežena, v izvirniku pomeni Zelena dežela. Čudno, mar ne? Današnji nagrajenec pa je MARTIN PETERKA iz Beltinec (Partizanska 18). KUPON št. 38 Ali veste, česa je več v zraku: kisika ali dušika? Odgovore pošljite na naš naslov (priložite ali nalepite kupon na dopisnico, če želite sodelovati pri žrebanju) najkasneje do 1. junija. Beli oblak Cvetoča češnja Nekega dne je Armina stekla na vrt. Videla je, da češnja odpira cvetove. Vsak dan jih je bilo več. Bili so lepe bele barve. Tudi mi imamo češnjo. AUA PETRIČ, 1. b OŠ III M. Sobota To je ljubezen Nasmeh prijaznega obraza, pogled svetlečih se oči spret'- a te vse dni A ta obraz nekje drugje Živi, čep n, v tvoji glavi neprestano tiči. V šoli popustiš, le za princa svojih sanj Živiš. Pozabiš na vse stvari in na ves svet, ki okrog tebe se vrti. Tudi če ni pomlad in sonca ni, vsak dan je tvoj, če zaljubljen si! MIRJANA MENCIGAR, 6. b OŠ Cankova Nekega poletnega dne sem ležala na ležalniku in se nenadoma ozrla v nebo. Bilo je modro kot morje, na njem so bili oblaki beli kot sneg. Nenadoma sem videla, da so oblaki predstavljali neko žival. To je bil lep bel zajec in okrog njega lepe gore. Predstavljala sem si, kako lepo je tam zgoraj. Ko bi vsaj lahko poletela, vzela oblake in jih prinesla domov. Nenadoma, ko sem takole premišjevala in gledala oblake, sem zaslišala hrup z neba. To je bil grom. Začelo je grmeti in se bliskati. Bele oblake so prekrili črni in začelo je deževati. Povsod so bile velike luže, le belega zajčka in gore ni bilo nikjer. Sabina Žižek, 6.b OŠ Bakovci Zanimiva novica Deklice 6. razreda smo premagale dečke s 4:1, čeprav smo prvič igrale nogomet, dečki pa trenirajo že 2 leti! Me smo igrale v postavi Jana Kosi, Tanja Kovačec, Mateja Kranjec, Olga Kmup in Alenka Moleč, za dečke pa brcali Darko Bolkovič, Martin Dalamič, Tomaž Horvat, Robert Kosi in Dejan Kosi. Kaj takega se prav gotovo redko zgodi. Naši goli so bili mojstrski. DEKLICE 6. raz. OŠ Mala Nedelja Strahec v moji glavi Strah si ljudje zamišljajo kakor nekaj najbolj groznega, čeprav je lahko včasih tudi dobro, če nas malo prime. Velikokrat se nas loti strah za prazen nič. Zvečer si domišljamo, kako se smukajo okrog hiše prikazni, v resnici pa so to veje dreves; vidimo mačje oči, pa se prestrašimo, saj takoj pomislimo na nadnaravno prikazen. Zaradi takšnih strahov so nastale razne zgodbe in pripovedke o hišah, kjer straši kak duh. Verjetno pa je to le plod ljudske domišljije, ker so te hiše po navadi stare ali pa še je tam res zgodilo kaj neobičajnega. Mnogokrat pa se znajdem v položaju, ko je bolje, da se prepustimo čustvom in pustimo strahu, da nas usmerja. Če gremo skozi čuden kraj ponoči, se nas navadno polasti neprijeten občutek; če pa opazimo kakega tujca v neposredni bližini, je bolje, da pospešimo korak, kakor da bi čakali, kaj bo, saj nikoli ne vemo, s kom bomo imeli opravka. Tudi elektrike se je dobro malce bati, saj se s tem večkrat lahko obvarujemo pred kakšno nezgodo, ki bi lahko imela za nas hude posledice. Meni najbolj znan strah pa se me loteva v šoli pred neprijetno kontrolno nalogo. Šu huje pa je, ko za opravljeno delo dobivamo ocene. Strahec je nekaj povsem naravnega v našem življenju, zato ne glejmo nanj postrani, temveč ga sprejmimo z rahlim spoštovanjem, ker nas lahko velikokrat preseneti in na svoj način tudi obdari. Niti se ne prepričujmo, da smo neustrašni, saj lahko tudi strahec, ki je v naši glavi, dokaže naše vrline, če ga le ni preveč. SANDRA NANA SVETEC, 4. a , __________________________ OŠ I M. Sobota Pomlad Kot čez noč bi se zgodilo, iz sanj se cvetje je zbudilo; drevesne krošnje so vzcvetele, veselo ptičke so zapele. Dan Ze uric več prešteje, sonce bolj prijetno greje; zrak od cvetja je dišeč, vsakemu pomlad je všeč. Kot če našla bi zaklad, osrečila me je pomlad! MONIKA ŠLICHTHUBER, 5. OŠ Beltinci Ko bom velik(a) Moja mamica je blagajničarka. Tudi doma ima veliko dela. Moj ata dela v pekarni. To je naporno delo. Oba sta utrujena, ko se vrneta iz službe, vendar nasmejana. Ko bom velik, bom policist. MARKO SOVIČ * * * Moja mama je prodajalka. Očka je bil vlakovodja. Imel nas je rad. Naredil mi je hišico. Vsi ga pogrešamo. Mamica ima veliko dela. Ko bom velika, bom učiteljica, ker imam zelo rada otroke. ROMANA PAVKOVIČ, 1. b OŠ Križevci pri Ljutomeru iz dnevnika i festival v Budimpešti’?™0, °dpop}^ na mednarodni ot^ f ska Orffova skupina nr'C nckaJmesecev prej seje naša desdi smo plakate sai mlpravljala na nastop. Risali, pisali m 1F ! domovino Sloveniji V igr' Kavalkad predstaviti toplem sprejemn^n'1^ tudi; tlk pod v zabaviščni park. v šo1' Pattogo smo se odp I vleči« od tam še epca Anica nas je s težavo uspela ’ j Zvečer smo se sectoi”0 °d dirkališča s formulami. , .J Madžarske, Nemčiic č ? vsem' 650 udeleženci tega fes. Hrvaške. TakoHrn^^^^ Junije. Vojvo^ ustavljali smo v delav • ?ridružd’ skupinam ob različnih Pogovarjali znov mi Se uči,i Pasati, peti ali pa sek^ Naslednji dan T dnC‘' Bi,° je super. ' Slovenijo. PrikazaliH Uspeš.no predstavili našo mlado d žele. Obiskovalce pa smo n^' vldeoPosnetke ° ,ePotaJ "fU prispevala Tadeiina haKP°S°st" s Pravo domačo šunko, kiL radensko. Odrasli na 'Ca’ kranjskimi klobasami, ^P^mi vina. Naučili smo Uh ni ° Z- veselJem poskusili tudi dobra gorenjske noše. Še boi £' po,ko- Vsi so občudovali našemi menti, na katere so 80 bd' navdušeni nad Orffovinn1 . Tretji dan smo s?^° P°skuša,i igrati. . dinozavrov. Uživali S edova,i znamenitosti Budimpešte m ® j v McDonaldsu m° V z metrojem in se Po^ res enkraten Popolda pIanetar'Ju- Pogled na zvezdno । Borza. Bilo je S it Sm° Se 'grah'zanimivo igro z n^ msmo bili utrujeni f ° Ž,vo kot na Pravl' borzl' Dekleta so bila^esenk^0 ?°Zno v noč še lahko pIesaVolt 1 Peti dan z utraifmn na! Kar nisem vedek s kat^ !& tudi solze so pritekla rz ,zmepjavali naslove, se P°s,aVjLoV Obljubili smo si da se h Sem Je bi,° žaP da moramo dneve... ’da se b°mo prihodnje leto spet srečali. Ze » -----mrAŠEC, Brayan Adams Bravan se je rodil 5. maja 1959 v Cansington v Kanadi. Ta umirjeni glasbenik je začel svojo glasbeno kariero leta 1979. Svoj debitantski album Cuts Like a Knife pa je izdal leta 1983. Pesmi s te plošče Cuts Like a Knife in Straight from tke Heart sta takoj postali hita in se visoko uvrstili, najprej na kanadskih lestvicah. Ze naslednjo leto je izšla plošča You Want It, You Got It. Njegov najboljši album pa je bil Rec-kless, na katerem je sodelovala tudi Tina Turner. Zapela sta Adamsovo pesem It’s Only Love. Seveda pa so s tega albuma tudi veliki hiti, kot je Summer On 69, Run to You in balada Heaven. Besedila sta v tem času pisala z Jimom Val-ianceom, ki je potem začel pisati za Aerosmithe in Aliče Co-operja. Album so prodali v osemmiljonski nakladi. Potem je začel sodelovati s producentom in skladateljem Muttom Langom, ki ima na vesti vse klasične albume AC/DC in velikanski uspeh skupine Deff Leppard. Ob vsem tem je Bryan veliko sodeloval na različnih dobrodelnih akcijah. Nastopil je na koncertu za pomoč Etiopiji, napisal je pesem Tears are not Enough, s katero so zbirali denar za pomoč lač- AUDIO - VIDEO - CD IHshop 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 nov,^ee Glasbena uganka nim v Afriki in je bila na albumu We are the Worid. Zelo aktiven pa je tudi v gibanju Greenpeace. Leta 1987 je s skladbo z novega albuma In the Heat of the Night dosegel vrhove glasbenih lestvic. Na šestem albumu, ki ga je izdali 1991, Waking Up the Neighbours poje pretežno o ljubezni. Na albumu pa je tudi pesem za film Robin Hood Everything I do I do It for you. Le- ta je izšla tudi na mali plošči in je bila najbolje prodajana mala plošča na svetu. Na najnovejšem albumu So Far So Good je zbral svoje največje uspešnice in zanj posnel novo uspešnico Please Forgive Me. Pred kratkim je s Stingom in Rodom Stewardom zapel njegov zadnjo uspešnico AU for Love, ki je zavzela vsa pomembnejša mesta na glasbenih lestvicah. Brayan Adams se je po svojem rockerskem začetku, ki je trajal nekako do Recklessa, preusmeril na »jokajoče hite«. Z njimi dosega velike uspehe. Kljub velikim uspehom pa je preprost človek, ki mu je malo mar za zvezdništvo in ki svoj prosti čas, kolikor ga ima, najraje izrabi za branje knjig na svojem vrtu. <0 >« C O Koncerti v bližnji prihodnosti: 26. 5. Billy Joel, Dunaj, 28. 5. Andreas Vollenweider, Dunajsko Novo mesto, 4. 6. Mbtbrhead, Dunaj, 7. 6 Jet-hro Tuli, Gradec, Orpheum, 18. 6 Dave Lee Roth, Dunaj, 24. 6 Peter Gabriel, Wels v Avstriji, 26. 6 Status Quo, Bratislava,24. do 26. 6. Harley Davidson Summer Festival ’94, igra tudi skupina Deep Purple in Bonie Tyler. Kraj: Wegberg pri Monchengladbachu. KURT COBAIN dasi: • se Pravilni odgovor na 5. nagradno vprašanj® zreF hottie je v ameriškem rap slengu lepa, mlada.de je odločil, da nagrado prejme Fanc Grah, Tii°* Popo^': Jesenice. Čestitamo! Obvestilo o nagradi bo doo P Vse pa vas vabim k reševanju nove glasbene B se glasi: Kateri trije glasbeniki pojejo pesem AU F°r nanašal Odgovore pošljite na dopisnici do 3. Murska 5 Podjetje za informiranje, Slovenska 41, 69UW bota, s pripisom za Pop rock noviceee. Odgovor:________________________—-———" __________________________________________ Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NAi________________— Novice od tu... V petek, 27. maja, bo v soboškem gradu igrala skupina Demolition Group iz Cerkelj ob Krki. Prvič se je predstavila občinstvu 1986. leta na festivalu Druga godba, od takrat pa so veliko nastopali v tujini in posneli več plošč, ki jih boste lahko kupili tudi na koncertu. Predskupina je V’Okovih iz Maribora. Vstopnina je 250 tolarjev. *** Pod kostanji pri Zvezdi bosta v soboto, 28. maja, ob 16. uri v sklopu maratona treh src igrali soboška skupina Go-spoud Srmak, ob 19. uri pa skupina Black Baloon. Vstopnine ni. ...in tam O življenju pred kratkim umrlega glasbenika Curta Co-baina bodo posneli film, čeprav si njegova družina prizadeva, da bi pred velikim ekranom obranili podrobnosti o njegovem življenju- ; ney Love je zavrnila pr0 , da bi prodala filmu PraVpoi0e avtorizirane biografije ,:e As You Are. Kljub temu " . družba Paradigm Talenttp bila filmske pravice rane biografije, ki se < bo 26. junija na Dndo° Wembley Stadionu. p°^ode-pa Plant in Page intenz' lata na novem Pr°JekZe bosta podpisala s " ® Plant. in ne Led Zepp^ ♦♦♦ . turu1!0 Metallica je najavi p Wherever I May tef bo začela v drugi pD po leta. Julija bo koncedu Ameriki, potem pa b° teli v Evropo. S^j6- maja 1994 stran 11 kulturna obzorja imena, njene m njena pričevanja ferne cerkva । » nanicala IVI ar- ške cerkve, je morala ta stavba jan /2?’ Pomurska založba 1994; besedilo sta napisala Mar- kot so bile tako stoletiaUinKir 1 naslov?m Cerkev »Marije pod logom« skozi b *dnikar '>>druge take manjše tumiški r J8?161 Balažič z naslovom Stenske slikanje v stan d »eiske cekve« iz obdobja v anulišs6^'1’ fotografije je posnel Maijan Smerke, povzetke je P .. . "o Predla Suzanne Kiraly-Moss. »Dn k: t - najstarejši ohranjen del turni- ške cerkve, je morala ta stavba »Da bi le Je kakšno pomlad doživel zelenenje njenih polj in gozdov in Je kakšno jesen tudi torenje njenih sadov...« Totem bo Marjana Zadnikarja, umetnostnega zgodovinarja, ta Prekmurska »deželica širokih obzorij in premalo znanih starih umetnostnih spomenikov« Je videla, še bo hodil po M povrhu pa Turnišče »k s'eJi ne leži na kakšnem viso-hribu, kamor več ne bi ”t°gel«, In tako je tudi pristal, iS0 ga »prijatelji iz Pomurske taložbe« prosili, naj zanje na-We vsaj še del »monografije 0 znameniti romarski cerkvi '"M0 pod loUom" v Twr‘ “”u«. Napisal jo je skunat ‘ Janezom " • romanike. Vzdolžna pravo- jo je skupaj - mezom Balažičem, ptav ■ hkn umetnostnim zgodovinarji l^m, da bi se tovrstni program $ romarske založbe, ki je doslej 0 k izdala Hofier-BalažiČevo . Monografijo o Janezu Aquw U »j in njegovo, Zadnikar-l«o 0 Martjancih (,1992). Wo nadaljeval. Knjiga Tur-naj bi tudi počastila Šest-stoto obletnico gotske preo-otazbe turniške romanske 'tetive, ki je bila izvedena leta kakor je pred leti ugoto-'|u »najboljši poznavalec sred' n)«veškega stenskega slikarstva v Janiji France Stele« (Zad-ki je letnico prebral na %wv apsidalni kupoli, ^tta imena 1® gospod Zadnikar že lepo opisal pokrajino, J^ri leži tumiška cerkev, dou'm?. nadaljevati s po-°’ki jo ima okolica cerkve , ^asu, konec maja, ko pet valovi žito in tu in tam iz ntce s polnimi ustmi rdečine ^^kjski mak. Na juž-»C koncu vasi, kjer leži turni-’ mte tn cveti več hna k'pka kot na severoza-nam65?' Kait0 pomeni, na kaj ^'gujemo? cerV^6’ n' običajno, da bi slala na koncu vasi. ie bila postav-aa Tahli vzpetini sredi na-\ v ’. ,se je imenovalo Črnec. 1 'Strni kralja Bele IV. z dnje tumS6mbla se današnja da„, ka cerkev omeni" - ’ u«tni )1H I--—----— — _________- — ................. Sveti Lovrenc na žaru, prizor s tumiških fresk v r J omenja ; r Ja 11 • stni„.eJe’ nazad- st°letju 7 nazad' J ■ Zgodovi- nar Ivan Zelko je ugotovil, da je naselje Črnec pogorelo leta 1664., ko so se pri Monoštru poraženi Turki umikali tam mimo. Takrat je pogorelo tudi župnišče, naselje Turnišče pa je začelo rasti proti severozahodu, tako da je danes cerkev na njegovem južnem robu. Naš namig z divjim šipkom, ki je tukaj dovoljen, saj tudi gospod Zadnikar pravi, da »vsega« o cerkvi »ne bomo nikoli vedeli« - če pa ne bomo vsega vedeli o cerkvi, ki stoji, kako bi lahko vse vedeli o nekdanjem prostoru, na katerem je stala, posebno še, če se je ta prostor spremenil iz naselja v »piistino«? je v temle: kjer raste veliko divjega šipka, tam so bila nekoč človeška bivališča, njegovi belo-rožnati cvetovi se skrivajo za trne, da bi se zavarovali pred mogočimi mendralci in da bi ohranili spomin na nekdanja ognjišča. Ko je cerkev po požigu naselja ostala na samem, so jo začeli imenovati »Marija na pii-stini«, njeno drugo ime pa je tudi »Marija pod logom«. Njene stavbe Na začetku druge polovice 13. stoletja, ko je bil postavljen iz kulture S^.SS^erske glasbene šole gospe Dragice in mu)? kuhurni dogodek preteklega tedna 47. ns ^bila tre^otrnb i ■ Pevskih zborov občine Ljutomer. irr>Jateljev ^^Isis nr’ • ? Peb v 1® zborih, pokrovitelj priredi-Ledine fi. ®3I?lz'ralj so i° ljutomerska ZKO, Društvo 2 Su8erira čiJ Je’ mimogrede, organizacija s čudnim Sl» ■ liu^Prav> to dnn no P°dmeno, da v tej družbi otroci niso el»° O«? V tej oroan8,™°’ da ne bi kdo mislil, kako smo proti knun°sti d 'z LiutnrlZaC1j' vodi sveda misel) in Glasbena šola dn^iČev ®°dka nra?6?' N' dv°ma, da ima ravnateljica glede da k?1 tr8u zan»rS? So vs' zbor’ na začetku festivala na žasu Če sl»alo v samP^ xMenda pa t0 kljub temu “ bi’° Dn a”ko/ akad;, samovšečno Soboto. tn|!°.sl°venski\ °z'r°ma robinija dobro medi, ko se toči Hi« itena ?ev 'z če?,,6 ,a?' nasršenjeni, ker Medex uvaža med W k°t ; ^inske?018^ držav> je v razstavnih prostorih a°vljice bnaslov »m muzeJa mogoče slišati Pripovedi s pa-Panji bod« „ .J04® razstave Čebelarskega muzeja iz . Pou PHpovedovali do 30. junija. »anj p®vVsakoietn bajtih ne! Zb°r klasičnega koncerta je soboški me- pripravil še večer prekmurskih gl J?1 ijala Priredbe i rk? skače- V enournem programu so ° ^ko bana. , Prekmurskih pesmi. Pevski zbor je ki^P^apon^A1 Že dolgo igra prekmursko ljudsko le Zbor s Pripoved651? 3 Se »Pozvačin« in povezovalec Milan VNovi cšt.efana Kdoval o šegah in navadah v naših krajih. . °rici, na a™ se bo s svojim programom predstavil užarskem in v Ingolstadtu. (ANR) kotna enoladijska dvorana »z nižjo in polkrožno apsido za oltarni prostor na vzhodni strani«. Ni bila poslikana, na stenah je bila »tanka plast toplo obarvanega ometa«, po njem pa so bile narisane nekakšne črte. To je bil edini okras v cerkvi. Zakaj so v steni niše, so rabile za stenske sedeže ali za kaj drugega, tega me moremo zagotovo vedeti, ker tam, kjer te niše segajo do tal, »ta razlaga odpove«, pravi Zadnikar. Leta 1323 se v naselju, ki se danes imenuje Turnišče, omenja »turn«, nekaka stolpasta utrdba. Kakorkoli pa se je življenje torej pomikalo od starega kultnega prostora, na katerem je stala romanska cerkev, proti severovzhodu, stare romanske Marijine cerkve niso podrli in jo morda zamenjali z novo, pa čeprav, zaradi omenjene kultnosti prostora, na istem mestu, pač pa so jo »temeljito prezidali in povečali«. Po zapovedih časa so jo »gotizi-rali«. Ob zakristiji so postavili zidani zvonik, ki ga danes ni več, so samo dokazi, da je nekoč bil. Ni več tudi lože ali empore, nekakšnega balkona znotraj v ladijskem prostoru cerkve, k( bi mu danes morda rekli kor. Z dokazi za ta ločen prosotr v cekrvi, kamor naj bi hodili po lesenih stopnicah k službi božji plemiči, se Zadnikar ukvarja obširneje in z neko spekulativno ljubeznijo. Mnogo bolj na kratko Zadnikar opisuje nadaljnje prezidave cerkve, ki so jo v 18. stoletju baročno predelali, poslikani leseni strop so zamenjali z banjastim, ki so ga Madžari med drugo svetovno vojno odstranili. Poglavja o umetnost-nozgodvinski vrednosti stare turniške crekve Zadnikar končuje z razmišljanjem, ki ga je zmožen tako odkrito izraziti samo duh zrelega strokovnjaka. Če je že toliko tega v cerkvi tako dragoceno starega in dokumentarno vrednega, kje je potem lepota, se sprašuje avtor. Pošteno je potrebno priznati, končuje, da je »naš metnostni spomenik mnogo tega esteteskega potenciala izgubil«. Novo cerkev, ki so jo ob stari zgradili po načrtih dunajskega arhitekta barona Maxa stavbe Ferstla, isti je naredil načrte tudi za dunajsko Votivno cerkev in Univerzo, so blagoslovili 1915. Kako brati priče preteklosti Zadnikarjevemu prvemu delu sledi Balažičev del v knjigi, ki ima naslov Stenske slikarije v stari tumiški cerkvi. Gre pravzaprav za neke vrste filozofijo gledanja. Balažič, ki je sicer nedvomno največji poznavalec srednjeveškega slikarja iz Radgone Janeza Aquile, katerega freske v knjigi razlaga, na koncu svojega besedila pravi takole: »Morda bodo za koga te suhoparne vrstice pomagalo pri ogledovanju turni-ških slikarij in čisto majcena iskrica v temini postmodernega kaosa. Še zdaleč si, seve, ne domišljam, da sem z njimi izčrpal vse možnosti razumevanja teh gotovo srednjeevropsko pomembnih stenskih slikarij. Ko se boš, dragi bralec, prebil skoznje, odloži knjigo, obuj popotne čevlje in stopi v tišino meni ljube cerkve, prisluhni njenim nemim pričam! Vedno se boš vračal, kajti tam je moč slišati čarovnilne zvoke srednjeveških spevov.« Ko boš, dragi bralec - če ostanemo v Balažičevi dikciji - šel v Turnišče, seveda ne pozabi vzeti s seboj te knjige. Brez Balažičevega vodila boš velikokrat slabo videl. Posebno še zato, ker so nam danes oči zapolnjene s sicer ra-zločnejšimi podobami, kot so tiste, ki se nam nejasno izluščijo na zbledelih freskah - zaradi česar pa površno gledamo in sploh več ne vemo gledati s srcem. Balažič iz teh pogosto skoraj tenjastih barvnih in figuralnih namigov mojstrsko razbira si-mulakre. S skoraj intuitivno sposobnostjo, pa tudi z nemalo drznosti - kar je vsekakor značilnost prej mladih kot starejših strokovnjakov, zaradi česar se oba avtorja v knjigi na nekak dialektični način dopolnjujeta - v delcu vidi celoto. Temu se , v antični teoriji gledanja reče, gledati paslike oziroma pomanjšane posnetke celote, kajti vsak delec slike govori o celoti. Tako vas Balažič pripelje do tega, da tam, kjer bi z običajno pozornostjo sodobnega gledanja videl kos pobarvanega ometa, uzrete na primer, z njegovimi besedami, tole: »Na vrhu stiliziranega skalovja si skupina sedmih drenjajočih se angelov daje opravka s polaganjem sv. Katarine v preprosto pravokotno krsto. V razvrstitvi angelov, gubanju dolgih tunik in zlasti v prepletu vzvihranih kril je dosežen prepričljiv dramatični učinek ...« Reprodukcije v knjigi so po našem mnenju dovolj dobre, da vse, kar vidi Balažič, vidimo ob njegovem kazanju tudi mi, če je seveda prizor tudi fotografsko predstavljen. Dramatičnost podoživljanja nam včasih zmede oziroma onemogoči odsotnost detalja, kot je to na primer pri opisovanju trpljenja sv. Lovrenca, ki ga cvrejo na žaru, mi pa levo od njega na reprodukciji freske iščemo sledove nekega diakona, ki ga je izrez odrezal. Vendar tega ne bi mogli imenovati slabost v sinhronizacji med besedilom in sliko, prej je to mogoče vzeti kot spodbudo, da se v resnici odpravimo v cerkev Pod logom. Boljše bi lahko bile reprodukcije potem, če bi freske po vzoru Michelangelovih v Sik-stinski kapeli prenovili. Na to cika Balažič, ko pravi, da »bi si nemara zaslužile, da vnovič zažarijo v vsem sijaju in lepoti«. Toda, kakor smo rekli ali kakor bi lahko rekli, parafrazirajoč Brechta: Ta knjiga je kukalo, vzemite jo s seboj! ŠTEFAN SMEJ NOVA KNJIGA Beseda urednika Popov Pišta in njegov norec Zbirka izvirnega leposlovja pri Pomurski založbi je letos - ob 40-letnici delovanja - obsežnejša in bogatejša kot zadnja obdobja. Na policah so že nove pesmi R. Titana Felixa in roman K. Kolmaničeve, v naslednjih dneh pa prihajata iz tiska knjigi F. Frančiča (kratka proza) in najnovejši Lainščkov roman Vankoštanc. (Jeseni bodo sledili še roman K. Koviča, ponatis Kranjčevih Stricev in Literarni zbornik.) Brez potrebe bi se trudili z literarnozgodovinskimi oznakami Lainščkove proze in predalčkanjem, saj se jim kot najizrazitejši prenovitelj v novejši slovenski literarni ustvarjalnosti dosledno izmika. Opozoriti pa je vendarle potrebno na kontinuiteto pri literarni obravnavi prekmurskih tem (Namesto koga roža cveti, Ki jo je megla prinesla, Vankoštanc). Vankoštanc se potaplja v globine zavednih in podzavestnih vzgibov, kakršni se zarisujejo v življenju dveh akterjev, kmečkega (goričkega) sina in vaškega tepčka Duplina, vzdrami pa jih poželjiva gosposka nevesta. Ludvik Sočič Beseda avtorja Vankoštanc Roman iz naših krajev Iz nekega mojega romana, po katerem je seglo veliko bralcev (Namesto koga roža cveti), in ki, preveden v filmsko govorico, prihaja k še več gledalcem (Halgato), je svojčas prhnila iskra, ki mi je šla v srce in še danes po malem žari. Zavedal sem se namreč tisti hip, kako neizprosno sem jih razkrinkal, te moje Cigane, jih, za vse, ki jih ne marajo in jim tudi ne prizanašajo, nehote napravil še bolj ranljive. Sčasoma me je zato požgečkala misel o besedilu, v katerem bi z enako ljubeznivo natančnostjo spregovoril tudi o teh drugih - torej o tistih, ki jim Cigani v teh krajih pravijo »pavri«. Tudi zato je torej nastal ta roman iz naših krajev (Vankoštanc). Vendar, to je seveda le zgodba o vzgibu, s katerim se ideja romana in njegovo dogajanje sicer v ničemer ne spogledujeta. Feri Lainšček Odlomek Presvetli Kardoš in nebeške oči Dolgo je stal v veži pod stensko uro. Kukavica v hiši je bila izrezljana iz lesa, pa je vseeno kukala. O tem se ni nihče spraševal, pa čeprav se je oglasila vsako uro. Najverjetneje so se sprijaznili, da ne bodo nikoli dojeli. Ali pa so razumeli čudno usodo in jim je bilo torej samo po sebi umevno? A kakorkoli že - sam jo je zdaj prav sumničil. In ob njej vse druge ure. Kajti, nekaj se je moralo zmršiti v njih, da so zdaj štele drugačen čas. Dnevi, ki so se do pred kratkim vlekli kot med, so se zdaj presipali kakor grah. Sleherni čas je prhnila novica, ki se ji ni bilo moč sproti načuditi. Temveč sta se sprijemala tako dan kot noč v eno samo čudenje. Brezi pa še tudi to ni bilo dovolj. Molel je vse bolj tja, kamor Duplin ni zmogel. Obenem pa tudi ni bil več prepričan, da ravna prav. Zato se mu je vse pogosteje votlilo v trebuhu. Navdajal ga je občutek, kakor bi se nagibal z mostu nad deročo vodo. Zagotovo - bil je to strah. A kaj je lahko ukrenik? Bilo je, kot je bilo. Edino, kar je lahko primaknil, je bila prošnja, naj se nevesta ne bi spotaknila čez prag. Pa čeravno tudi tega ni prav vedel, kaj bi to pomenilo. Takih slutljivih namigov namreč tod niso povsem izgovarjali. Temveč so le pogledovali vstran. Ali pa so se pač nasmihali v dlan. Ne prvo ne drugo pa ni bilo brez tihe želje, naj bi se hudo spolnilo. Kajti potem bi lahko rekli:, Saj se je že takrat napovedalo. ‘ Pa bi spet pogledovali vstran. Ali pa bi se nasmihali v dlan. Ljudje. Ki Brezi, zdelo se je, še posebej niso želeli dobrega. Nič bolje pa ni bil zapisan niti pri presvetlem Kardošu, ki je v imenu Gospoda in vseh njegovih svetnikov prigovarjal, kako naj s kom presodijo. kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V razst Jh prostorih Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava čebelarskega društva iz Radovljice - Pripovedi s panjev. Odprta bo do 3. junija. MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane je na ogled razstava slik Ernesta Bransbergerja. Odprta bo do 10. junija. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji Ajda razstavljajo člani LI-KOS-a iz Murske Sobote. Razstava bo odprta do 3. junija. LENDAVA: V gradu je odprta razstava Mozaiki iz Železne županije. Na ogled so tudi freske Zoltana Gaborja. PRIREDITVE DOBROVNIK: 27. maja bo v kulturnem domu srečanje folklornih skupin in citrarskih ansamblov. V četrtek, 2. junija, bo večer madžarske folklore, gostoval bo plesni ansambel iz Budimpešte. MURSKA SOBOTA: V kinu bo na sporedu 27., 28. in 29. maja ameriška komedija Ledenda steza. LJUTOMER: Glasbena šola Ljutomer prireja v petek, 27. maja, ob 19. uri v ljutomerskem Domu kulture letni nastop ansamblov. LJUTOMER: ZKO Ljutomer prireja v soboto, 28. maja, ob 20. uri v veržejskem Domu kulture Osterčev večer. Nastopa Pro mušica tibicinia iz Maribora. LJUTOMER: V četrtek, 26. maja, ob 13. uri bo v galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave likovnih del IV. slikarski ex tempore ’94 učencev osnovnih šol občine Ljutomer. MURSKA SOBOTA: V petek, 27. maja, bo v soboški Galeriji otvoritev razstave Žarka Vrezeca. stran 12 ne zgodi se vsak dan Konjeniki iz stepe K spomladanskem! pucanji okolic«, pa pamet dec e, da dvignil bi nogi obe. potrebo opravi čep£. "Je kakecov več kot cvetlic." Za njimi pa gruča otrok, iz vrtca gredo na sprehod. Ob poti prelepo drevo zamika pesjana močno, navada ga močna podžgi, vodo odtankal tako, prime ga kakat močnd. drugega debla gred4, Je pa Do Naš sosed je psička imel, na sprehod ga s sabo je vzel, □b uri je b'lo to vsak dan, če zdrav je bil on al' bolan. pa čuvanji zdravja Hodila sta v park na sprehdd, kjer dosti je psov b'lo povsod. Sprehajat se res je lepo in vse po načrtu j STRELEC Kozaki so se v gorah ob ruski južni meji naselili že pred stoletji in od takrat so bili ti pogumni konjeniki strah in trepet sovražnikov od blizu in daleč. Borili so se tudi v vojski Sovjetske zveze, čeprav so v družbi že izgubljali svojo moč. Ohranili pa so spretnosti in običaje, ki so se prenašali iz roda v rod. Pred leti so oživili kozaško organizacijo, njeni najbolj zvesti člani pa so starejši, ki se še spominjajo zlatih časov konjenikov iz kozaških step. Osem stoletij katedral« Od 4. septembra do 17. oktobra bodo v Chartersu številne prireditve ob osemstoletnici katedrale, ki jo jep65 Charles Peguy opeval kot ogromno ladjo iz kam® svetlobe v oceanu žita. . j Vsako leto »francosko akropolo«, kot jo je i®en?' ■ kipar Rodin, obišče več kot milijon in pol ljudi, med ’ dve tretjini tujcev. Država prispeva letno od 6 do 8 m nov frankov za vzdrževanje katedrale, kar pa ne za o za temeljito obnovo. Združenje charters - svetišče sve že začelo iskati mecene, ki bi sodelovali pri «*n®clw obnovitvenih del. Ta naj bi stala 113 milijonov fr*' Notre-Dame v Chartersu, simbol umetnosti in njeveških graditeljev, je izjemen spomenik zat3 j arhitekture, kiparskih dosežkov in vitražev, ki najlepši na svetu. Prav vitraže, ki pokrivajo 3.150 kvadratov po^ onesnažen zrak najbolj poškoduje. Doslej so jih resta l^S^m'no’ rastavracija enega samega in 350.000 frankov. Erozija je močno načela tudi 400 P severni portal cerkve. Robot strežnik Gospodinjam, naveličanim vsakdanjih domačih opravil, znanstveniki že dolga leta obljubljajo robote, ki bodo v hiši opravljali najbolj dolgočasna in umazana dela. Obljubo so zdaj izpolnili. Na sejmu v Hannovru so namreč razstavili marljivega in potrpežljivega robota, ki polavtomatsko servira obroke ter samostojno čisti, pere in pometa. Stane 60.000 mark, čez deset let bo zagotovo cenejši in še izpopolnili ga bodo, tolažijo obiskovalce sejma predstavniki Fraunhofer Inštituta iz Stuttgarda, ki posredujejo omenjenega robota. Ime mu je Helpmate, je ameriški izdelek, ki ga že uporabljajo v 40 ameriških bolnicah, in njegove glavne naloge so pranje umazanih odej in ribanje tal ter prinašanje obrokov pacientom. Slednji se najbrž zelo veselijo obiska prisrčnega robota, ki ima zunanjost hladilnika, a bežno spominja na robote iz Vojne zvezd. Helpmate sicer ni zgovoren, godrnja pa tudi ne in brez pripomb opravi naročeno delo. Strokovnjaki bodo svojega varovanca naučili, kako naj sprazni koš s smetmi in raznaša pošto. S posebno mehanično roko lahko pomaga pri hranjenju prizadetih in bolnih. V severnem delu Pariza je svetovno znani predel Montmarte, središče umetnikov vseh vrst in generacij. Zabaviščni del niže je Pigalle, trg, ki ga je ovekovečil Henri Toluse Lautrec, v njegovi bližini pa so prebivali in ustvarjali najbolj znani slikarji. Nedaleč Stranje znamenito pokopališče Montmarte, kjer je poslednji dom Henricha Haineja, Offenbacha, Stendala in drugih velikih mož. Nad vsem tem dominira mogočna cerkev Sacre-Coeur, bazilika Svetega srca, dograjena leta 1915 v romansko-bizantinskem slogu. Tukaj visi eden najtežjih zvonov na svetu, 19-tonski La Savoy-arde. Kupola cerkve je visoka 94 metrov, iz nje se vidi malodane ves Pariz. Pozabljena Nadia Se še spominjate deklice, ki je na olimpijadi kot za šalo pobirala desetke in zlate medalje? A gimnastične kariere Nadie Comeneci je bilo hitro konec. Zanjo smo spet slišali pred nekaj leti, ko je spektakularno pobegnila iz takrat še Ceausescove Romunije. In kaj Nadia počne v velikih škornjih sredi kravje črede? Ne, ni se lotila živinoreje. Obisk v Avstraliji, kjer je bilo svetovno prvenstvo v gimnastiki, je izkoristila za reklamiranje mlečnih izdelkov firme, s katero sodeluje tudi v ZDA. To vse za primer vam povem. Jaz, človek, tud' kakat ne smem kjer koli nagon me tišči, saj usrani potem bi b'li vsi. Brat Džouži zvezde vam kažejo OVEN Ona: Vse boš stavila na eno samo karto, čeprav nisi povsem prepričana, ali bo dobitek res tolikšen, da bi te zadovoljil. Toda star pregovor pravi, da imajo »norci« srečo, pa se bo to potrdilo tudi v tvojem primeru. ON: Zadrži se in ne skušaj za vsako ceno doseči vsega, kar ti pade na misel. Pozneje ti bo lahko še zelo žal, še posebno zato, ker lahko z nespametno potezo izgubiš zaupanje nekoga, ki te ima resnično rad. Ona: Nekdo iz tvoje stalne družbe si že dalj časa vztrajno prizadeva, da bi našel področje, kjer bi ti lahko kar najbolj škodoval. Poglej malo okoli sebe ali pa se kar najbolje zaščiti pred neljubimi presenečenji. On: Postavi se na noge in si zavihaj rokave! Le tako lahko upaš, da se ti bodo načrti uresničili. Prijetni pogledi te bodo sicer za kratek čas zmedli, vendar se boš kaj hitro znašel. Le pogumno! BIK Ona: Sorodstvo ti bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boš vseeno morala ukvarjati z njihovimi navideznimi problemi. Še najbolje bi bilo, če bi se podala na krajše potovanje... On: Zaradi višje sile boš moral prekiniti poslovne odnose, ki so obetali precej mamljive rezultate. Predvsem se boš predal delu, kar ti bo na neki način celo škodovalo. Pazi, da se ne boš preveč oddaljil od svojega partnerja! DEVICA Ona: Če boš hotela prisiliti partnerja, da bo živel po tvojih pravilih, ga boš kaj kmalu izgubila. Poskusi biti vsaj malo strpnejša in mu ponudi neke vrste kompromis. Zadnja beseda pa bo vseeno tvoja... On: Vaša sumničenja se bodo pokazala kot povsem zgrešena, zato je še najbolje, da se čimprej opravičite. Kar pa se tiče vaše poslovne naložbe, se nikar ne vznemirjate, ampak se kar pogumno lotite nameravane naložbe! DVOJČKA Ona: Presenečenje, na katero se pripravljaš že dalj časa, se ti bo popolnoma posrečilo in rezultati ne bodo izostali. Prijatelj te bo povabil na prijeten pomenek, kr se bo končal malce drugače kot ponavadi. On: Zdelo se ti bo, da si nekaj zamudil, v resnici pa pošteno prehitevaš dogodke. Ob koncu tedna se ti obeta prijetno presenečenje, najverjetneje povezano z obiski. Pogovor z znancem ti bo dal zelo dobro idejo. TEHTNICA Ona: Pogovor s partnerjem ti bo končno odpri oči in te postavil na realna tla. Le kako si mogla biti tako naivna, saj je bilo to popolnoma očitno. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje... On: Sprejel boš povabilo na prijetno zabavo, kjer boš ponovno v svojem starem elementu. S tem se boš sicer zapletel v precej prijetno avanturo, ki ti bo nakopala težave, vendar se boš kaj hitro znašel. RAK Ona: Spoznala boš popolnoma drugačno plat svojega prijateljstva z osebo, ki si jo spoznala na nedavni zabavi. Ponujeno boš sicer sprejela, vendar pa se boš poskušala kar najbolje zavarovati. Uspelo ti bo nekaj čudovitega! On: Imaš srečo, da z lahkoto pozabljaš vse, kar je v tvojem življenju neprijetnega in preživetega. Več pozornosti pa boš posvetil radovednim očem, ki že dalj časa sledio tvojim včasih celo smešnim avanturam. ŠKORPIJON Ona: Opazila boš nekoga, ki ga sicer že dolgo poznaš, a mu doslej nisi posvečala kakšne večje pozornosti. Pazi se, saj utegne biti vse skupaj dokaj zapleteno in lahko na koncu potegneš krajši konec prav ti. On: Tvoji namigi so več kot prozorni, zato se nikar ne trudi prepričevati ljudi o nasprotnem. Nekdo te skrivaj opazuje in si želi nekaj, kar bi bilo všeč tudi tebi. Toda za kaj takega bo potrebno še kaj več kot le arogantnost. L" din^ v naskok vse J8J0.?8 v prvih teauu- , korden izkopi Otroci vsega11/11 ^ponoreli ra "igrami, v kan s" glavne osebij m>zavri. NadiM je kot spolni skrbno obnoM taca pošasti, Ul 'zginila pred A milijoni let in je1/ soka 12 men Prazgodovinska f šast, ki ji je pm dala, je metih' metrov, Tasph^ bila prav Res veliki dinou'" so bili vsvojibhd dolgi tudi do ddd trov. ,—— Kakršen mojster, takšen oglas O Francozu Jeanu Paulu Gaultierju mar nič. Marsikdo pa ve, da je možak, ki kufrufjji najbolj »odštekanih« svetovnih mod, ^T/Jg^ani« A simbolov s konca našega stoletja. sp°r - a morajo pošiljati v svet »odštekana« rekla en Zadnji oglas za Gaultierjevo modo je v ja v -jj lastnika. Najbrž ni potrebno posebej ?®eanj ravni velikosti zaseda oglas dve polni s r modnih revij na svetu. KOZOROG VODNAR RIBI ti t>o Ona: Kritičen pogled na dosedanje avar1'U^e iz gla^ dd,,, realne možnosti pri nekom, ki ti nikakor n a svoj se ne podcenjuj, ampak mu pokaži pr jj l’ lastnosti, slabe pa pusti raje za drugič- ej m07 ij On: V priodnjem tednu boš imel kar sklepanje prijateljstev (in še česa boljse0“' g. pr,v0 zgrabi kar prve. Uživaj, dokler še lahko, kakšno malo bolj žgečkljivo stvar... Ona: Nič dobrega se ti ne obeta, še S^pje-potuhneš in počakaš na kakšno ugodnejše ono otreSti. bodo sicer vabili, a se jih boš na vsak način bo na koncu tudi uspelo. ...j nres^M^: On: Poslovna uspešnost ti bo začela P0*" kmalu se boš ujel, da ti pogled uhaja k P' L^r ® Povabijo na Prijetno večerjo, saj ne moreš pridobiš pa lahko ogromno. dokaj Ona: Viharna odločitev te bo pripeljala na °° tla. Pa si boš kaj hitro opomogla. Na pomoč usUS0' „ prijatelj, ki pa bo v zameno zahteval manj 5i V poslov pa si nikar ne delaj odvečnih skrbi- -iat9|jic0' J* 9n: z °stro pripombo boš užalil staro PU daljčasa prizadeva, da bi postala nekaj več- le po je to res tisto, kar si želiš, ali pa je vse skup nagovarjanja tvojih znancev? ,0 51X1^ Ona: Vate se bo naselil občutek, da1 te ne^g duje. Pusti se mu ujeti, pa ga boš ujela tu s0 ti z -boš preživela daleč od vsakodnevnih teg ■ zagrenile marsikatero priložnost. ti On: Poklicala te bo stara prijateljica in s« nX kar enostavno ne boš pričakoval. Toda 1 otresti začetne zmedenosti in vse skupaj . tako kot boš načrtoval. stran 13 za vsakogar nekaj Cvetoče grmovnice Grmovnice in drevesa ustvarjajo ogrodje vrta, „rnlovnice štor, dajejo poudarke in trajno podobo vrta. Cvetoče o prostora, lahko sadimo tudi tam, kjer celo za najmanjše revje Najbolj Dopolnjujejo drevje in dajejo lepo podobo parkom m in izrazita je pri grmovnicah barva cvetov in pl« « • 11 pojav, poganjkov. Cvetovi so na grmovnicah enkraten m r m vrtno Barva je lahko glavna prvina, ki odloča o izboru gr dre:ene pa saditev, pri čemer naj ena barva cvetov ali listov pre so grmovnice drugačnih barv cvetov in listov. kakor hitro začne Listopadne grmovnice presajamo ali sadimo jeseni, -a Zimze-odpadati listje, pravzaprav po prvi jesenski slani mprenehanju lene grmovnice (listavce in iglavce) sadimo bolj zg b F ,. „jou,oka. poletne rasti (avgust, september). Sadilna jama naj letih pO P® pa posajen tako globoko, kot je bil v drevesnici. p> sušnih sajenju skrbimo za gnojenje (enkrat letno) in re t izrezovanje Poletnih dneh. Kasnejše vzdrževanje grmovnic zahteva le iz Marega ali poškodovanega lesa. Izbor cvetočih vrtnih grm ^cvetenja Likanje usnja Veliko ljudi nosi usnjene plašče, jope, krila. Žal pa se tudi usnje mečka in takšna oblačila imajo marsikdaj zelo malomaren videz. Toda ljudje ne vedo, kako bi si pomagali pri zmečkanem usnju. Nasvet je preprost: zlikajte ga. Temperaturo likalnika nastavite na bombaž. Nato položite oblačilo, ki je bodisi iz semiša ali gladkega usnja, na likalno mizo. Likajte z narobne strani in prek krpe, ki varuje usnje pred veliko vročino. Vendar pa morate biti previdni, da ne boste uporabili vlažne krpe ali vlažilnega likalnika na paro. Če bi namreč usnje navlažili, bi se pri hlajenju in sušenju močno skrčilo, pri tem pa bi naredili več škode kot koristi. Kratko kot še nikoli *UI a° marca Butec in april “Prti (maj) maj junij DAPHNE MEZEREUM (navadni volčin) - L HAMAMELIS MOLLIS (nepozeba) - L RHODODENDRON MUCRONULATUM (sleč) - L VIBURNUM TINUS (lemprika) - VEZ ERIČA CARNEA (spomladanska resa) - VEZ CORYLUS AVELLANA (navadna leska) - L____ CHAENOMELES JAPONICA (japonska kutina) - L FORSYTHIA INTERMEDIA (forsitija) - L____ KERRIA JAPONICA (kerija) - L MAGNOLIA STELLATA (zvezdasta magnolija) - L MAGNOLIA SOULANGEANA (soulangova magnolija) L CORNUS MAS (dren) - L DAPHNE BLAGAYANA (blagajev volčin) - VEZ VIBURNUM FRAGRANS (dišeča brogovita) - L_ BERBERIS STENOPHYLLA (ozkolistni češmin) - VEZ BUXUS SEMPERVIERENS (pušpan) - VEZ MAHONIA AQUIFOLIUM (mahonija) - VEZ_____ BERBERIS BUXIFOLIA (češmin) - VEZ BERBERIS JULIANAE (češmin) - VEZ BERBERIS THUNBERGII (češmin) - L CORNUS ALBA (dren) - L CORNUS SANGUINEA (rdeči dren) - L PRUNUS LAURACERASUS (lovorikovec) - VEZ SPIRAEA VANHOUTTEI (medvejka) - L SVRINGA VULGARIS (španski bezeg) - L VIBURNUM LANTANA (dobrovita) - L VIBURNUM OPULUS (snežna kepa) - L rHYTIDOPHYLLUM (grbastolistna brogovita) - VEZ COTONEASTER PRAECOX (panešpljica) -L COTONEASTER SALICIFOLIUS (panešpljica) - VEZ DEUTZIA GRACILIS (dojcija) - L KOLKV/ITZIA AMABILIS (kolkvicija) - L PHILADELPHUS CORONARIUS (nepravi jasmin) - L PVRACANTHA COCCINEA (ognjeni trn) - VEZ LONtrcn.... - Črno in belo E^5^ANDRA INCISA (venčkar) - L 'j hi av^~~———JMUS EUROPAEUS (navadna trdoleska) - L_ VULGARIS (jesenska resa) - VEZ MACROPHYLLA (žlahtna hortenzija) - L Rnc A CUM CALYCVINUM (krčnica) - VEZ —-HgAjP- (vrtnice ali rože) - L_____________________ ARALIA ELATA (aralija) - L °Padna VEZ - ve no zelena inž. agr Simona Potočnik Jelenje usnje To usnje hitro otrdi in se začne lomiti. V dva litra vode vlijte žličko olivnega olja, navlažite usnje in ga čez nekaj časa temeljito, a previdno pregnetite, da se popolnoma zmehča. Nato ga dajte sušit, med sušenjem ga še nekajkrat zgnetite in naravnajte. Glasbene N lestvice 3 JONf?^?.YOU WAY-BigMountain 6 na^TS~ThePretenders 7 ?^JECTS 1N-SiLLADELPHlA - BFuce Springsteen AG0L0 L THe REAR VIEW MIRROR... - Meat Loaf ’ °NLYTn„ 3 YOU - Roachford leSTVicac VeUča^«YenskE ZABAVNE GLASBE j s*,)*™ - u« ~ ^rena Vrčkovnik 1 fesi; 3 '®a?7.c^ A HOČEŠmP^UENE - Oto Pestner LESTv NE ' A™ band S ^am^odnozabavne GLASBE 1 ’ EKRON PA Z MARELOF 6 MA Eci Nlkn.,? Ans- Franca Miheliča 7. R^JSKaNača_ narod! Inie in 'no^bavna__________________________________________________________________________ ^^naskrv Kljub letošnjim prevladujočim pastelnim tonom elegantna kombinacija črnega in belega očitno ne bo izumrla. Tokrat vam predlagamo belo bluzo iz viskoze, dopolnjeno s kratkim črnim brezrokavnikom, zraven pa nič manj moderno krilo na preklop v črno-belem karu. Vestnik Ko poskušamo izvleči predal iz komode, se vedno zatakne na istem mestu. To mesto lahko pobru-simo, hitreje in enostavneje pa je, da namažemo predal na tem mestu z milom. Kadar želimo izvrtati luknjo v keramično ploščico, prilepimo na označeno mesto kos samolepilnega traku. Na najbolj hrapavi površini traku ne bo drselo; skozi trak izvrtamo brezhibno luknjo. Star kos pohištva bomo na novo prepleskali: lak brizgamo s pištolo, da je plast enakomerna. Toda na pohištvu so obrobe, ki jih ne želimo pobarvati. Te obrobe prej seveda odstranimo. Če pa tega ne moremo storiti, jih lahko zaščitimo pred barvo tudi drugače. Namažemo jih z debelo plastjo vazelina. Ko končamo barvanje in ko se lak posuši, vazelin obrišemo z oblog. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz) ***** M* Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila -10.30 Kabaret - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV -14.30 Romska oddaja -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 2 = 2 in 3 in 4 - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila-BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV - 14.30 Alternativna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Gospodarstvo - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18..00 S kranščakon. cekron pa z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 V živo o... - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - Vključujemo Radio Slovenija Mini je letos še bolj kratek kot prejšnja leta, ni pa več strogo klasičen, ampak poln zanimivih dodatkov. Posebno lepe so kratke oblekce. Brez rokavov so in tesno oprijete. Lahko so iz streča s kombinacijo šifona, viskozne ali svilene. Pri straneh oziroma izpod krila kuka bogata čipka, če pa se odločite za krilo, je v ospredju bluza. Dragocena in romantična je, po možnosti nekoliko prekratka, da pokaže popek. Krilo je brez pasa in drobno plisirano. Čokolada in porednost Kadar sq otroci sitni in neznosni, jih včasih poskušajo starši umiriti in spraviti v boljšo voljo s koščkom čokolade. To pa je nadvse nepriporočljivo, pravijo zdravniki, kajti nemara je prav prevelika količina sladkorja kriva za vedenjske motnje pri otrocih. Kakor so ugotovili ameriški znanstveniki, lahko presladka hrana (preveč sladkorja na jedilniku) povzroči, da se poveča količina andrenalina v krvi. Andrenalin pa deluje na živčni sistem in spodbuja organizem k večji aktivnosti. Če poje otrok dva kosa torte, se mu stopnja adrenalina v krvi zviša za desetkrat. V nekaterih primerih nastopijo posledice, na primer strah, napadalnost, dregetanje ali slabost. Pri odraslih tega pojava ni opaziti, kajti odrasli organizem laže uravnava povečane količine sladkorja v krvi. Otroci, ki použijejo preveč sladkarij, so lahko zaradi tega vedenjsko moteni. Piki insektov Pičenega mesta ne praskajte in ne drgnite, ker lahko pride do infekcije in zastrupitve krvi. Mesto ugriza ali pika premažite z jodom, salmiakovim špiritom, limoninim sokom ali cinkovim mazilom. Za zaščito pred nadležnimi žuželkami in mrčesom pa si pripravite takole sredstvo: Dvolitrski lonec napolnite do treh četrtin z bezgovim cvetjem in ga prelijte z litrom močnega kisa. Pokrijte s papirjem in pustite stati šest tednov. Nato mešanico precedite in prelijte v manjše stekleničke, jih dobro zaprite in shranite na suhem in temnem mestu. SESTAVIL MARKO NAPAST PRIKAZOVA NJE ČESA LEPŠE, KOT JE ŠPANSKI PREMIER (FELIPE) GLAS PRI PRELOMU, TRENJU, PRETRGU KOZAŠKI POGLAVAR FR. SKLADATELJ ŠP. RODU (EDOUARD) MESTO IN DISTRIKT NA PORTUGALSKEM IT. SLIKAR IN GRAFIK (ANTONIO, 1697-1768) AKTER PRENOS ČESA NA DOLOČEN KRAJ SINTETIČNO VLAKNO PRVA ČRKA AZBUKE NADLEŽEN ČLOVEK ŠAHOVSKI IZRAZ JUŽNOAMERIŠKA TOVORNA ŽIVAL ALUMINIJ FEREDŽI PODOBNO OBLAČILO MESTO V ŠVICI, V GRAUBUN-DENU SREDINA DNEVA VRSTA LIKERJA, PELINKOVEC HČERIN MOZ AVSTRIJSKA POROČEVALSKA AGENCIJA ADOLPH ZUKOR AFRIŠKA DRŽAVA STIKALI-ŠČE PLOSKEV OBER RIMSKO ŠTEVILO STO GALU CIGAN LEOPOLD SUHODOLČAN OČE GLAVNA REKA V BURMI BOLJŠA VRSTA JABOLK OKRASNA RASTLINA, REPATI ŠČIR stran 14 podlistki Kako so jih obdelali, postavili pokonci in nanje dvignili več deset ton težke kolose ter jih postavili tako trdno na pokončne skale, da so na njih obstali tisočletja, ni znano. Prepirajo se še tudi o tem, kdo naj bi jih postavil in zakaj. Udeležil sem se bronhoskopije, ki jo je opravljal dr. Jot in mi prijazno razlagal njeno široko uporabnost v diagnostične namene, pa tudi pri zdravljenju in odstranjevanju tujkov. Ko je kaj značilnega ugotovil, me je povabil, da sem tudi sam pogledal v endoskop. Podobno so me vključevali tudi na drugih oddelkih in mi dopuščali, da sem upravljal razne aparate, od katerih sem mnoge prvič videl. V zatemnjen prostor je prišla gospa dr. Jot pogledat moža. Rekla mi je, naj jo jutri zjutraj ob 6. uri počakam pred bolnico. Šla bova v psihiatrično bolnico, kjer bo dajala elektrošoke. Peljala sva se v trideset kilometrov oddaljen kraj. Psihiatrični bolniki so bili nameščeni v prostorih neke stare pristave, ki jo je sestavljalo več nizkih s plazilkami obrašče-nih zgradb. Dvorišče je bilo obdano z obzidjem. Zdravstveno osebje naju je že čakalo. Bolniki so prihajali v prostor, kjer je opravljala elektrošoke, tako kot pri nas prihajajo na injekcije; nobenega strahu ali odpora, eni bolj, drugi manj vedenjsko moteni. Takrat so elektrošoke še na veliko uporabljali za zdravljenje shizofrenije, manije in depresije. Danes se je indikacija za tovrstno zdravljenje zožila in jo uporabljajo le še za zdravljenje hudih depresij, ki ogrožajo življenje, manj pa pri shizofreniji in maničnih stanjih, vendar le v primerih, ki se ne odzivajo na druge oblike zdravljenja. Pokazala mi je bolnika s shizofrenijo, ki je ta dan prejel že oseminse-demdeseti elektrošok, kar bi človeku dalo misliti o terapevtski vrednoti tega posega. Ta dvom sem ji tudi izrazil. Vendar mi je gospa dr. Jot zagotavljala, da ima elektrošok kljub redkim neuspehom v večini primerov pozitiven učinek. Posebno pri depresivnih bolnikih se stanje že po dveh, treh seansah zelo izboljša, mi je rekla. »Prej zagrenjen, odtujen, agresiven postane vesel, zgovoren, vljuden, družaben, kar lahko traja več mesecev, celo let.« Pozneje, ko sva se vračala, mi je sama izrazila dvom, ali je pri vseh bolnikih, pri katerih to metodo zdravljenja uporabljajo, res uspešna. »Verjetno jo bo potrebno ponekod ukiniti in drugod selektiv-neje uporabljati.« V stanovanju me je čakal cel kup pisem. Lučo, ki je bil že od julija v Nemčiji, mi je pisal, da se je po izteku prakse zaposlil pri nekem gradbenem podjetju in varčuje marke, da si bo kupil rabljeno Olimpijo, Gimza pa, da si bo kupil motorno kolo, prav tako Ferdo. To mi je dalo misliti, da se moram tudi sam zaposliti in si kupiti nekaj motornega, saj ne morem priti domov praznih rok. Iz domačega kraja mi KI DIŠI PO BENCINU je Gusti pisal dolgo pismo in me obširno seznanjal, kaj se dogaja. Življenje na Danskem je kar lepo teklo. Hitro sem se vključil, čeprav na začetku ni bilo lahko, posebno prve dni. Njihovega jezika nisem obvladal in nikogar nisem poznal. Ko me je ravnatelj bolnice na kolegiju predstavil, je pogovor med zdravniki za trenutek utihnil - rokovali smo se, izrekh so mi nekaj vljudnostnih besed - nato pa je tekel dalje. Smejali so se, šalili med sabo, nihče se več ni oziral name ali mi z besedico omenil, komu je namenjen smeh. Filmu, ki so ga sinoči gledali, dogodku, ki so ga pred dnevi doživeli, meni, vtisu, ki sem ga napravil nanje? Kdo ve? Lahko le domnevaš in misliš na dneve, ko si doma sam razdiral šale, izmenjaval misli v jeziku, ki si ga obvladal in so te vsi razumeli. Ne veš. kaj se dogaja v svetu, kaj doma. Če sem koga na sprehodu nagovoril, je sicer kazal vljuden obraz, vendar se je najčešče dogajalo, da ni obvladal jezika, v katerem sem ga nagovoril, obžalujoče je skomignil z rameni in šel svojo pot. Na ulici srečuješ ljudi, noben nasmeh, nobeh vzklik ne velja tebi, nikjer prijateljev. Nikjer človeka, ki bi te nagovoril. Stalno si med ljudmi, z njimi, vendar daleč vstran od njih. Nič skupnega nimaš z njimi, ne oni s teboj, njihova ravnodušnost do tebe te draži. To je neprijeten občutek, ki ga ne bi mogel imenovati domotožje; to ni želja po domačem ognjišču, to je hrepenenje po znanih ljudeh, potreba po bližnjem. Mnogi se zlomijo, trpijo, pišejo dolga jokava pisma in ohromljeni ne dosegajo, kar se jim ponuja. Vendar je to, kako se bodo stvari dalje razvijale, odvisno od tebe. Tožbe zaradi osamljenosti ne privabljajo ljudi. Nihče tuji tega tvojega občutja ne bo delil s tabo ali ga prevzel nase, otresti se ga moraš sam. Odvreči moraš boječnost in z nevsiljivo samozavestjo poiskati stike z ljudmi na področjih, ki jih zanimajo. In katera so ta področja? To moraš ob prvih stikih sam zaslutiti, prav tako kot moraš zaslutiti, kdaj se moraš umakniti. Sredi avgusta je bilo zelo lepo vreme, sončno, toplo, ne pa vroče. Ves popoldan sem hodil ob zalivu in šel čez most na otok Lolland, kjer je bilo veliko gradbišče. Delo je bilo mehanizirano. Ogromni stroji so rohneli po nasipu, dovažali in hkrati ravnali pripeljan material. Ljudi nisem videl, razen na strojih. Končno sem le zagledal nekega človeka, ki je s papirji stopical po gradbišču. Vprašal sem ga, če si gradbišče lahko ogledam. Ni me razumel, pomahal je nekemu možaku z lepo negovano bradico, ki je pristopil in me nagovoril v angleščini. Ko sem mu povedal, kdo sem in kaj želim, mi je razkazal gradbišče. Gradili so okrog 1.500 m dolg nasip za avtocesto. Pri tem opravilu je bilo zaposlenih dvajset ljudi. Delo je potekalo brez vpitja, medsebojnega oviranja, čakanja. Nasip je vidno rasel, od nekod so dovažali ogromne skale in jih nasipavali ob obalo kot blažilnike valov, ki so jih povzročale velike ladje, ko so plule skozi preliv. Spomnil sem se, kako smo mi udarniško gradili avtocesto. Na tisoče golohrbtih se nas je podilo z lesenimi samokolnicami po nasipu, vpili smo, kričali parole, se znojili, pihali na žulje, popili na litre vode, nasip pa se nikakor ni hotel dvigniti. Tu je v enem dnevu dvajset ljudi s stroji napravilo več kot nas tisoč s samokolnicami in lopatami v enem tednu. Povabil me je v zabojnik, kjer je imel pisarno, mi ponudil pivo in kazal veliko zanimanje za Jugoslavijo: življenjske razmere, študij, možnosti odhajanja v tujino, zaslužek... Sam mi je povedal, da delavci pri njih zaslužijo 800 do 900 kron mesečno, kvalificirani in uradniki pa 1.500 do 2.000 kron. Vprašal sem ga, kako je z zaposlitvijo, ker sem po pismih, ki so mi jih pisali kolegi, veliko razmišljal, da bi se po končani praksi tudi sam zaposlil. Za tujce izključeno, je rekel. Danska je imela takrat 45.000 brezposelnih. ('Nadaljevanje prihodnjič) Številni obrazi bede so se nizali drug za drugim. Obdal me je nepopisen hrup, osladen vonj po kafri, kariju, bencinu in trohnobi pa me je potisnil k tlom. Znašel sem se v svetu ogromnih nasprotij, ki delajo Indijo hkrati tako odbijajočo in neznansko privlačno. V mestu je nekaj mošej, hindujski tempelj, trdnjava..., ki pa se po lepoti nikakor ne morejo meriti z Zlatim templjem. Obiskala sva tudi spominski park Jallianvvala Bagh, v katerem so Britanci leta 1919 neusmiljeno pobili na stotine mirnih indijskih demonstrantov, grozljiv prizor, ki je lepo orisan v filmu Gandhi. Punjab je kljub vsemu najbogatejša indijska država. Iz pokrajine, ki je žito uvažala, so jo pridni in umni Sikhi spremenili v žitnico Indije. Vsaka kmetija ima traktor, v pokrajini je trikrat več avtomobilov in štirikrat več televizijskih Park, v katerem so /. 1919 Britanci pobili na stotine indijskih demon strantov. sprejemnikov, kot je povprečje države. Vendar pa se levom pokrajine, vsak moški Sikh ima poleg imena besedico Singh, ki dobesedno pomeni lev, ženske pa nosijo skupen priimek Kaur, kar pomeni princeska, ne obeta nič dobrega. V Indiji so ponikajoča manjšina, ki v skupnem številu prebivalstva ne pomeni niti dveh odstotkov. Še v Punjabu s svojimi 17 milijoni ne pomenijo prepričljive večine. Moderni svet razkraja tudi sikhovsko skupnost. Sikhi, ki opravljajo vse verske zapovedi, tudi vsakodnevno romanje v tempelj k sveti knjigi razlag in kodeksov, ki uravnava njihovo življenje po smrti zadnjega desetega guruja, so v Amritsarju danes tako redki, kot so redki ortodoksni ljudje v Jeruzalemu. Ti se pritožujejo, da vse manj mladih Sikhov po svetu pa tudi doma nosi sikhovske simbole označene s 5K. Kljub vsemu pa je danes sikhovski vpliv v indijski družbi daleč večji, kot bi ga pričakovali po njihovi številčnosti. So uspešni vojaki, trgovci, uradniki... Zahvala gre njihovi veri, ki jih prav v ničemer ne ovira pri pridobivanju znanja, njihovi pripravljenosti, da se z lahkoto preselijo, in vztrajnosti, ki jo lepo ponazarjajo besede starega Sikha: »Ko se odločiš, se moraš odločitve držati, naj grmi ali se bliska.« Deželo, ki jo pretresa politično nasilje, sva zapustila, ne da bi ga občutila, razen podrobnega osebnega pregleda, ki ga je opravila indijska vojska, ki v strahu, da se krvavi dogodki ne bi ponovili, straži Zlati tempelj. Zahvala za to gre ljudem, ki so do tujcev prijazni in jim radi pomagajo. Proti New Delhiju sva se odpeljala na vlaku, ki še vedno nosi ime »Leteča pošta« in ne »Zlati tempelj express«, kot so zahtevali Sikhi v svojem zadnjem uporu. Vsa pisanost indijskega mesta se je preselila na vlak. Raznobarvni turbani, bradati obrazi in lepe obleke, ki so skušale biti podobne evropskim, so razkrivale imovitejše Sikhe. Ti so izstopali iz indijskega povprečja moških, ki so nosili hlače in srajce kroja safari, modrih, sivih in rjavih barv. Le redke so krasile ohlapne hlače in tunike iz naravnih materialov. Večino žensk pa so vendar ovijali raznobarvni sariji - dolgi trakovi tkanine, ki jih zna indijska ženska nositi s tako eleganco. Pripadnost hindujski veri so nekatere izražale z rdečo piko na sredini čela. Čas, predno je vlak odpeljal, je zapolnil pisan mimohod beračev, od 9 bavca, slepca, otroka, Pa ljubke mladenke s ko^P# dico in pismom, da zbir c1 s0. indijske sirote. Nekateri I f Obredno umivanj6’ ^gi z majhnim da^spešno 0 na so berače usp« gn0 sai s kratkim gibom ^ohod P/ besedo. G^k^aipr ^ sije revščine se J6^ Mojemu gibu .grobna manjkala tistakolono ^i-pognala zasta e roke „ pri Odprte iztegn/ temnih N®' zrazni P°9'ad ^to, d^ti naju vztrajali P inUte, v .^d-skončno d0 ^nt^i nem° stlKl so indijski sopotn g prv vali, kaj b°^n bgdosobla' ds s tako množično b odiočit^ 0. preizkušnja za .. indipk1 je revščina vinW blem, ki gad a ko dSJedsn sami. Iz nolagobl^ ng/g e del, kam na)oado obtoze v oči, ki so me n dgdt naj sežem v zpgijisune^dese drobiža.. •, mej sukabedoji ki je končno sp I pOnovila je na vsaki post J P postaje izdaji, moja ve^Peobčut^ bolj kosmata in l^°^estu^1 sva sva bila 9^°^^ bila gneča na ica s * spoznala, davozo .^e a sedeža n e po mele.tega. vice koriščenja ' sefn ga e manj prostovo^ za sp0^ z drugimi na tako o* pOl bogatejši, da le stora s® LjjJ) sedežu vedno p oat rihoM človeške riti. (D J 2. VRNI SE 6 In babico, ki je že mislila, da ji življenje v njenih visokih letih le začne prizanašati, je obsedla skrb za usodo treh vnukov: Sonje, Nade in Danijela. Bila je potem z njimi tolikokrat potlačena, a so se znali vedno dvigniti. Zato se je bila Sonja pripravljena spoprijeti z Mirkom, če ne bi šlo drugače. Tudi če ona prime za sekiro. Nič ni nemogoče, da bo tudi to prišlo na vrsto. Kako je babico skrbelo, da se ne bi Nada v senu od smradu zadušila. »Nikoli si ne bi mislila, da se bodo moji v senu skrivali in da bodo trepetali pred pravimi morilci,« je potožila babica. Sonja je počasi šla v notranjost podstrešja. Držala je roke pred seboj, da ne bi udarila v tram. Ob tem so se ji okrog rok in glave nalovile goste, mrzke pajčevine. Ob požarnem zidu je še enkrat prisluhnila, ali se ni na dvorišče vrnil kadet. Ko je Nado poklicala, se je ta komaj skobacala iz luknje. »Prave vice,« je dahnila. Sli sta k oknu, kjer so na tleh ležali metla in večji kosi stekla. Sonja si je namreč zamislila pravo vojno proti umazaniji in smradu in tudi proti mraku, ki je od nekdaj vladal na podstrešju. Dominkova babica je bila čista, čeprav je bila vse življenje na polju ali v hlevu. Občutek za čistočo je vzgojila pri obeh vnukinjah, pri Sonji in Nadi, in k čistoči navaja tudi obe pravnukinji. Čistoča mora pri Dominkovih iti iz roda v rod. Izkopala je iz zemlje svojo hišo, izkopala je iz zemlje vse, kar je imela, in učila je svoj zarod, naj si iz zemlje izkoplje svojo srečo, ob tem pa naj vedno ohrani poštenost, čiste roke. Tako je govorila. Zidovi te hiše, ki je bila zdaj stara že več kot petdeset let, so bili skrbno pobeljeni. Res so bili pobeljeni s pogašenim apnom, a bili so beli in čisti kakor sonce. V sobah je bil pod iz smrekovih desk poriban, da bi lahko jedel z njega. Kose stekla je Sonja prinesla zato, da bi v strehi dvignili nekaj strešnih opek, vtaknili v odprtino steklo in napravili soncu pot v podsrešni prostor. In potem se je zdelo, kakor da bi sonce komaj na to čakalo. Skozi odprtine je razsipalo svoje biserne žarke in z radostjo pregnalo podstrešni mrak. Nadin življenjski prostor je oživel, se razširil in se ji nasmehnil. Sonja pa metlo v roke, vrtinci prahu so se dvignili, smeti so letele nakup. Sedli sta na tram blizu okna in Sonja je povedala, kaj je počel Mirko. Ko je prišel na podstrešje, ga je Nada slišala; vedela je, da jo išče. Takega strahu še ni nikoli prestajala. Z besom je preiskoval, je rekla Sonja, babica ga je podila od hiše, nazadnje pa se je divje vrgel v avto, zaorala so kolesa in odneslo ga je. Sonja je nadaljevala: »Ko bosta zvečer Zdenka in Tatjanca šli z babico spat, boš prišla dol. Spala boš v moji sobi.« Nada v to ni privolila. V tem sta namreč dve nevarnosti: lahko pride Frčak, še huje pa bi bilo, če prilomasti Mirko. Če bi kaj zaslutil, ga vrata ne bi zadržala. Frčak ni nevarnost, je razmišljala Sonja. Ne bi ga peljala v sobo. Bil je vedno obziren in ni nikoli tega želel, če ga ni povabila. Če bi pa le vztrajal, da sta skupaj, bosta odšla kam v hotel. Drugače bi bilo seveda z Mirkom. Medtem ko bi ga Sonja zadrževala pri zaklenjenih vratih, bi že vedel, da skriva Nado. Babica je pripravljala Nadi večerjo in se je ob tem celo pritoževala pri Bogu, da je krivičen, ker si pri Dominkovih nesreče podajajo roke. Narezala je svinjsko pečenko, ki jo je vzela iz čebra. Nanjo je narezala še čebulo in vse polila z bučnim oljem in s kisom kar je imela Nada rada. Ko je na podstrešju povečerjala, je Sonja hotela oditi, a Nada bi rada vedela kaj o svojem Bojanu in Angelci. Ker se je zvrstilo toliko burnih dogodkov, o njiju sploh še nista govorili. »Nič ne vem. Jutri bom več poizvedela.« Morala je pustiti Nado, ki je šele zdaj občutila, v kakšnem mučnem in sramotnem položaju bo morala prebiti noč. Prevzel jo je strah pred samotnimi urami, ki so ji šele v tem trenutku stopile v zavest. Brez mehke postelje, brez otrok, ki sta najbrž brez večerje odšla spat. Vsak večer je šla z njima in ostala pri njiju, dokler se nista umirila. Nada je sedla k oknu. Vse se je pogreznilo v molk, le Bojan in Angelca sta ji v mislih ostala živa. Kaj počneta; sprašujeta za njo, to je gotovo. Ona pa čaka na rešitev, za katero ne vidi nobenega pravega konca. Z mlekom jih bo Hozjanova strina Treza oskrbela, prave kuhane hrane pa Mirko ne zna pripraviti. Ko bosta jokala, se bo Mirko joka nažrl in bo postal surov. Angelca ne bo šla spat brez Nade. Pograbil jo bo in jo na silo nesel v otroško sobo. Bojan je večji in starejši, mnogo že razume, zato bo legel in molčal. Prevzela jo je misel, da bi šla domov in potem naj se zgodi, kar se mora zgoditi, saj več kot ubiti je ne more. Treba je vse prestati, ker ■ kamzat°t otroka mora vendar ona dati spat. Rastla sta brez Mir drul^ bo nikoli razumel, kako so vsi trije navezani ge zgodi. V življenje doma ni bil vpet, odkar otroka živita. LahK ju bo zgrabil in tepel, saj v jezi ne ve, kaj dela. _ nop1^. Mora domov. Če je Mirko pred babico in Sonjo ze^ k naglim spremembam je bil vedno nagnjen, potem jjja tak0,.aj1 Zaradi otrok bi je mogoče ne tolkel več. Najrajši bi 0 -e Sonje in babice sploh ne bi budila, ker bi vsaka P° najbolje’ reševati njene težave. Tega pa ne bi marala. Res bi bil se odloči sama. sjla j0 {e Bila je v veliki dvojščini*, kaj storiti. Nova, nepozna^ vlekla k otrokoma, druga pa jo je zadrževala v skriva , na gr pred njim varna. Nikoli več ne bi prenesla, da bi ji Ph1 0 njej-da bi z nje trgal obleko, jo vlačil za prsi, brcal in ho pj b™ Mogoče bi se vse ponovilo. Če bi ga ponoči obsedlo, J1 pomoči. Ne bo šla. Jutri se bo laže odločala. treba Pre^ja Šla si je uredit ležišče, ker se je mračilo. V luknji bo zatneO] noč. Resda je tam Sonja tudi dvignila strešno opeko m . P^Ljc® s steklom, pa je vendar ostalo skrivališče tesno. Sonja sPa p« rjuho in odejo, vendar vse to ni moglo nadomestiti v njiv6^ s čistim zrakom, z okni, ki gledajo s prvega nadstropj S je njihov jelšev gozdič, na mirice s stroječo vodo. To poK J ba^Lti v vsakem letnem času oblekla v drugo obleko z drug osamlj?’pja, rada spremljala skozi okna, saj je leta in leta is^a^ahii;a in ud®^, v njej uteho. Kdo je pomislil, da v taki hiši, polnHzoo L ega ona prebija ure v neprestanih željah, da bi se nečesa pri^j. Pomoči pa ni bilo. Delo je bilo slabo nadomestilo in nj zaradi katere je veliko veljala v očeh ljudi, je bila pra . Rajši bi bila, da ji o njej ne bi nihče rekel niti besede. 50 Ko je tako ležala in ji je v brezkončni gluhoti j zaste^ je blodile misli, s katerimi bi si rada olajšala stisko, je sk fci g j odprtino v strehi nad seboj ujela košček zvezdnatega je s s svojo biserno svetlobo napolnjevala luna. Nenadom amP^ae nekako razširil. Ni več tičala samo v tem tesnem bivali d postala delček vesolja, ki ga da slutiti nad njo zvezdna sli® . ^1* samo nebo. Videla je del vasi, ki se je kopala v mese ^'pre^ kako so lajali psi, avtomobili so z žarometi in hrup nočni pokoj. _ . e so Nekaj sadnega drevja se je izmotavalo iz noči, s3aCj0 vzb^ek v daljavi, ki se je stapljala s svetlo nočjo. Prav ta je N najde jala, ta nedoumljiva noč, ki nima konca in v njej ne ' el gotovosti in miru. V tej daljavi neba vlada strah pre -^011 m 'pri saj teh skrivnosti ni človek še nikoli do kraja dojel, moči, da bi kaj proti tem neskončnim daljavam ukre vse, in jih obvladal. Vse je zajeto v tok, ki nosi svojevoljno s p0 ’ živi. Z mesecem vred je vse brez ene same možnosti, da poti, ki bi jo Nada razumela in količkaj dojela. jpjjC (Nadaljevanje p11 Ygstnik, 26. maja 1994 stran 15 kronika Praznik slovenske vojske Priznanje 76. protioklepnemu Zgodilo se je 'o k a divizionu iz Murske Sobote ominna braževanju mladi vojaki naj-V soboto je bila v Pekrah pri Mariboru slovesnost v sp maj 1991, ko -’ izobraževalni center s Počastili dan slovenske vojske. so °k'ePn'ki in vojaki JLA obkolili tamkajšnji dejo čas tudi za športno, kul-Teritorialne obrambe. Hkrati so turno in družabno življenje. Tako so med drugim postali ^rambnFm' ?ovornik je bil Jelko Ka- M predla pozdravil Kučan. Nasi 'k države Milan 'ilipriznanit eSnostisopode-posamezn?komajboli zaslužn>m Red oklepni nJ?e.Sta dobila 54. z Vrhnik^--ani bataljan Pred n Ke Sobote- “tem °dfea?k°m ^n Preje-«v,76. n Murski Soboti a dlVlz|onu >nihodSdan tako ime-"Snimata x-rat za vse- ki > vojaka Senle sloven-^ed obiskoval -n oborožitev. ^osi1? so bili pred-?61edali so srednješolci. r°Slore, poLblFlne in učne Na dan odprtih vrat v soboškem 76. protioklepnem divizionu so imeli predvsem veliko mladih obiskovalcev, ki so si - enako kot tile na sliki - ogledali tudi sodobno oborožitev. - Fotografija: N. J. -uvaepni divizion v Murski Soboti so ustanovili septembra 1992. leta. Poskusna generacija vojakov je prišla jaguarja lanskega leta. Divizion je edina tovrstna enota, zato v njem služijo kadrovski rok oziroma se usposabljajo fantje iz vse Slovenije. Doslej sta usposabljanje končali dve generaciji, tretja pa bo to sklenila te dni. Kljub napornemu izo- Maratonci pri vas , * maratonskega teka TREH SRC Stranj r kraie ob Muri na in od te\o kaČe boste lahko pozdravili v Gornji vMb/u c\do ,6 0°. v Gederovcih med 15.40 in n 15 00 med 1610 in 18.15, v Bakovcih med ' 17 k-F' raed 17-°°in 19-50 in v Radencih te v- Spodbujajte jih z aplavzi, zlasti va^ Pozomost' ”^aida,iši maratonski tek. Veseli Sv6j i -------------------------- univerze, Zavoda za permanentno r 9nje Murska Sobota ... Suie vskla,< mIFaL* dau s Prav’li zavoda delovno mesto Oria sCdatn°dobo štirih let ' ^9^ - 5 ^dei1' 'Zpildra9°Ška '2°brazba, Oljena So Fkušenj pri izobraževanju odraslih. ktor pO|Ov. znania dela z računalnikom in tujih jezikov, ^etsk ^6lavca - «?Vn®9a časa opravlja delovne naloge stro-^ano' K 1 9 1994ZatOria ^obraževanja. na^L0 Pijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in ®kova L^Pisa na na^0c,u ,iz°braževanja odraslih v 8 dneh po 0. , 8 0V: Ljudska univerza Murska Sobota, Slom- v 30 dneh. 69221 M Uhca 103 državni prvaki v patruljnem teku za leto 1993, v letošnjem letu pa so v isti disciplini pristali na drugem mestu. Soboški 76. protioklepni divizion ima svojo himno, izdaja pa tudi svoje glasilo Sled škorpijona. Njegov znak je namreč škorpi- jon. Š. S. Pomurske ceste so spet terjale človeško življenje. V torek proti večeru je prišel domov težko poškodovan 48-letni Ko-loman Kuzma iz Ropoče. Kmalu zatem je umrl. Preiskovalci so ugotovili, da je na poti domov med Cankovo in Ro-počo v gozdu popravljal traktor, ki se je samodejno premaknil in zapeljal čezenj. * V ponedeljek so v gospodarskem poslopju na tleh našli mrtvega 58- letnega Danila Rajha iz Spodnje Ščavnice. Preiskovalni organi so ugotovili, da je Rajh prejšnji večer hotel prespati na podstrešju svojega gospodarskega poslopja, vendar mu je med plezanjem po lestvi navzgor spodrsnilo in je padel na tla ter se ubil. * Jože Kukovec, star 18 let, iz Kremberka pri Lenartu se je peljal s kolesom z motorjem po lokalni cesti skozi Gornjo Ročico. V levem ovinku je zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v osebni avto, ki ga je vozil 26-letni Janko Šober iz Zgornje Bačkove. Kolesarja je vrglo na travnato površino. * V sredo je 44-letni Franc Marin s Kozjaka nad Pesnico vozil osebni avto po magistralni cesti, ki pelje skozi Lenart. V ostrem nepreglednem ovinku je zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je vozil osebni avto 30-letni Peter Ješovnik iz Zgornjega Partinja. Vozili sta čelno trčili in Ješovnik se je hudo poškodoval. SDK REPUBLIKE SLOVENIJE PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA objavlja prosto delovno mesto vodja obdelave nalogov plačilnega prometa Pogoji: - VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali pravne smeri - 27 mesecev delovnih izkušenj - 4 mesece poskusnega dela Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema kadrovska služba podružnice osem dni po objavi. Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem objavnem postopku. SHUJŠAJTE PRED POLETJEM HUJŠAJTE S POMOČJO NARAVE 061/728-519 SLIM-TEE NARAVNI ZELIŠČNI ČAJ SLIM-TEE je naravni zeliščni čaj, ki pomaga pri hujšanju in ohranjanju idealne teže brez omejevanja Vaših prehrambenih navad. Z naravnim SLIM-TEE čajem hujšate hitro in na zdrav način. Zmanjšuje vam apeteit, hkrati pa vam krepi organizem in odpornost. SLIM-TEE veča vitalnost, poživlja in daje občutek ugodja. Pospešuje tudi delovanje prebavnih sistemov in pomaga pri nespečnosti ter koncentraciji. CENA: SAMO 590SIT s plačano poštnino Priimek in ime: Naslov:------- Poštna št.:--- Kraj:_-------- Nankila po tel. 061/72851V ali na našim OAECO. p.p. 45. 61235 Radomlje ZDRAVILIŠČE RADENSKA S TREMI SRCI RADENCI, p. o. 15 to ® lePo poziva svoje nekdanje zaposlene delavce, da v čim krajšem času sporočijo v kadrovsko službo Radenske (tel. 069/65541) točen naslov prebivališča, če so spremenili prebivališče, z namenom, da jih vključimo v vse aktivnosti v zvezi z lastninskim preoblikovanjem podjetja. pgOJ£KTIXANJElN^KOMf>L£KSNI INŽENIRING IZ STROJNIH INSTALACIJ IN NAPRAV Tel.: 069/21-770 int.222; Fax: 61-325 * /Iaia plnkuA na MtdNAKodNtM sijmu 'ENERGETIKA 93' * tdiNO podjerje v Pomurju z RfqulARNO odločbo ,a prvino dcjAvNosr Kolesarka Barbara Benkovič iz Gančan, ki se je peljala skozi Beltince, je predzadnjo sredo nepravilno zavijala v levo, zato jo je zadel avtomobilist Milan Stanko s Hotize. Zaradi hudih poškodb so jo prepeljali v bolnico. * V četrtek ob 12.15 je Franc Glažar iz Murske Sobote pripeljal s tovornjakom na nezavarovan železniški prehod pri Bratoncih. Tedaj je iz Ljutomera pridrvel vlak in treščil v tovornjak. Voznik tovornjaka se je laže ranil, škode pa je za 450.000 tolarjev. * Neznanci so izrabili krajšo odsotnost natakarice v okrepčevalnici v Hrastju-Moti in sunili iz nezaklenjenega predala usnjeno denarnico, v kateri naj bi bilo 87.760 tolarjev. Za storilci poizvedujejo. * Do sedaj neznani storilec je 17. maja podnevi vlomil v stanovanjsko hišo G. B. v Vadar-cih in odnesel 50.000 tolarjev. * V sredo so lendavski policisti pridržali do iztreznitve J. R. iz Gaberja, ker je na svojem domu kršil javni red in mir in ker se tudi po opozorilu ni umiril. 40-letnega D. V. iz Lendave pa so dali na hladno, ker je bil vinjen in je pretepal lastno mater. * 16. maja je delavka podružnice Pomurske banke v Lendavi med štetjem deviz našla ponarejen bankovec za 100 ameriških dolarjev. Ugotovili so, da ga je v banko poslala agencija Quik z dolgovaškega mejnega prehoda. Predzadnji torek pa so ponarejeni 50-do-larski bankovec odkrili v podružnici Pomurske banke v Gornji Radgoni. Ugotovili so, da ga je nekdo vnovčil v Kompasovi poslovalnici v Murskem Središču na Hrva- škem. Š. S. Razvitje prapoija Čebelarsko društvo Puconci je v soboto na plemenilni postaji Zveze čebelarskih društev občine Murska Sobota pri lapovskem mlinu ob republiški cesti motel Čarda-Va-neča razvilo društveni prapor. Ob tej priložnosti so opozorili na težave s prodajo medu ljubljanskemu Medexu. Tako je predsednik občinske zveze čebelarskih društev Štefan Harkai omenil, da se je večina od 250 prekmurskih čebelarjev znašla v velikih težavah, saj ne morejo prodati 52 ton medu. Medex namreč uvaža poceni med iz Kitajske, Brazilije, Argentine in Mehike po 80 tolarjev za kilogram. Po drugi strani pa Medex domačim čebelarjem plačuje od 150 do 300 tolarjev, kar se jim zdi premalo. Hkrati čebelarji zahtevajo od Medexa tudi deklariranje domačega in uvoženega medu, ki ga prodajajo v trgovinah. V kulturnem programu so nastopili učenci Osnovne šole Puconci, na kateri tudi deluje čebelarski krožek. MJ Izbor »naj natakarice« bo spremljal tudi tednik Vestnik. V vsaki številki vam bomo predstavili po dve, ki so ju predlagali poslušalci Murskega vala. Sklepna prireditev bo v soboto, 9. julija. soboškem kopališču Darja Meolic (Dada - Bakovci) Darja Meolic je končala ekonomsko šolo in pot jo je pred letom in pol zanesla v gostinstvo. Lokal imajo kar doma, in čeprav je v Bakovcih kar precej gostinske ponudbe, ji dela ne zmanjka. Nekateri so se na lokal Dada že tako navadili, da so postali kar stalni gostje. In prav ti so predlagali Darjo Meolic za naj... natakarico. To pa je seveda velika obveza, saj je kakovost tista najpomembnejša lastnost, ki jo je zelo težko ohranjati. Prostega časa ima Darja Meolic zelo malo, ko pa ga ima, gre najraje v kak drug lokal, kjer se s kolegi prijateljsko pogovorijo o cenah, drugih zanimivostih in novostih Vesna Kerčmar (Kasač - Veržej) Vesna Kerčmar je že dve leti v gostinstvu in pri Mirku Hanžekoviču skoraj eno leto, torej tako dolgo, kot je Kasač odprt. Poklic natakarice ji je zelo všeč in odločitev ni bila težka. Vesna Kerčmar je doma iz Peskovec, a se je v Prlekiji kar dobro aklimatizirala. Prosti čas najraje preživlja v diskih. V dva zahaja najraje: v Super Li in disko v Noršincih pri Ljutomeru. Družba je kar izbrana in s takšno je v disku najbolj zabavno. Vesna Kerčmar je vesela, da so jo gostje predlagali za naj... natakarico, seveda pa to pomeni, da se bo v prihodnje morala še bolj potruditi, da gostov ne bi razočarala. Generalni pokrovitelj pivovarna UNION stran 16 vestnik, 26. maja^ šport Prva državna nogometna liga Optimizem : Mura 0:2 (0:1) Ljubljana - Igrišče Optimizma, gledalcev 500. Sodnik: Raukovič (Velenje). Strelca: 1:0 Kokol (12), 2:0 Gliha (47). Mura: Boškovič 7, Slavic 6 (Baranja 7), Brezič 6, Ilič 7, Breznik 7, Jermaniš 7, Belec 6, Gliha 6, Bakula 7, Kokol 8. Potrošnik : Mavrica 3:1 (1:0) Beltinci - Igrišče Potrošnika, gledalcev 700. Sodnik: Žohar (Šentilj). Strelci: 1:0 Črnko (34), 1:1 Lorger (63), 2:1 Jengurazov (83), 3:1 Nejman (90). Potrošnik Beltinci: Irgolič 6, Godina 6, Jančič 6,Kosič 7, Jengurazov 7, Nejman 7, Hartman 6, Črnko 7, Baranja 6 (Kavaš -), Škaper 6 (Golob -), Džafič 6. Druga državna nogometna liga Beltrans: Slavija 5:0 (3:0) Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 200. Sodnik: Horvat (Maribor). Strelca: 1:0 M. Osterc (5), 2:0 M. Osterc (9), 3:0 Kutuš (30), 4:0 M . Osterc (57), 5:0 M. Osterc (65). Beltrans Veržej: Karba, Slana, Modlic, A. Osterc, Puklavec, Posavac, Cirkvenčič, Vozlič, M. Ostreč, Z. Osterc, Kutuš. Nafta : Gaj 4:1 (1:1) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev: 400. Sodnik: Klinc (Ptuj). Strelci: 0:1 Smajič (1), 1:1 Rob (6), 2:1 Herceg (53), 3:1 Hranilovič (75), 4:1 Novak (88). Nafta Lendava: Limani, Hozjan, Pal (Varga), Novak, Žalik, Drvarič, Hranilovič, Šabjan, Herceg, Ferletič (Bedo), Rob. Domžale: RCS Gramatex 0:2 (0:1) Domžale - Igrišče Domžal, gledalcev 250. Sodnik: Vidali (Kubed). Strelca: 0:1 D. lebar (38), 0:2 Albin Lackovič (63). RCS Gramatex Turnišče: Stamenkovič, Mujdrica, Albin Lackovič, Pucko, D. Lebar, Albert Lackovič, Dominko, Rous, Vori, Novak (S. Lebar), Voroš (Ropoša). Tretja državna nogometna liga Trgotrans : Žalec 4:1 (1:0) Ižakovci - Igrišče TRGOTRANSA, gledalcev 150. Sodnik: Šart (Prevalje). Strelci: 1:0 Vori (38), 2:0 Vori (47), 3:0 Šebjan (65), 4:0 Gruškov-njak, 4:1 Mavrek (11 m - 89). Trgotrans Ižakovci: Maučec, Kolman, Vori, Baša, Vučko, Poredoš, S. Smodiš, S. Smodiš (Gruškovnjak), Zrim (Forjan), Šebjan, Sreš. Državna ženska nogometna liga Logo Les: Armex 10:0 (6:0) Ižakovci - Igrišče Logo Lesa, gledalcev 100. Sodnik: Žekš (Murska Sobota). Strelke: 1:0 Šemen (10), 2:0 Šemen (19), 3:0 Korpič (21), 4:0 Gvorfi (26), 5:0 Šemen (29), 6:0 Korpič (40), 7:0 Korpič (48), 8:0 Korpič (60), 9:0 Šemen (78), 10:0 Balek (87). Logo Les Ižakovci: Kikec, Lepoša. Verner, Denša, Kučko, Horvat (Balek), Gybrfi, S. Nagy, Korpič, Lebar (M. Nagy), Šemen. Nagrada zopet Janezu Maroši V športni napovedi št. 12 je bil zopet najuspešnejši Janez Maroša iz Lipe 71. Knjižno nagrado lahko dvigne v uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Slovenska 41. Pravilna napoved je: Potrošnik : Mavrica 1, Optimizem : Mura 2, Beltrans : Slavija 1, Nafta : Gaj 1, Domžale : Gramatex 2, Trgotrans : Žalec 1, Dokležovje : Rakičan 2, Emal: Remet M. Sloga 1, Mostje : Dobrovnik 2, Hotiza : Mladost 2. 1. SNL Olimpija 27 22 4 1 89:16 48 MURA 27 17 7 3 54:17 41 Maribor 27 15 9 3 49:19 39 Publikum 27 12 9 6 41:30 33 Gorica 27 11 9 7 37:36 31 POTROŠNIK27 13 4 10 53:36 30 Koper 27 10 8 9 41:37 28 Živila 27 11 6 10 31:34 28 Izola 27 9 6 12 43:48 24 Rudar (V) 27 8 7 12 30:44 23 Primorje 27 8 6 13 42:49 22 Cosmos 27 7 7 13 26:42 21 Optimizem 27 8 5 14 26:53 21 Istragas 27 5 7 15 20:46 17 Mavrica 27 4 7 16 28:63 15 Krka 27 2 7 18 13:53 11 II. SNL RCS GRAM. 27 18 6 3 54:23 42 Gaj 27 18 5 4 55:15 41 Korotan 27 18 4 5 60:27 40 NAFTA 27 16 3 8 51:25 35 BELTRANS 27 14 3 10 52:31 31 Piran 27 11 7 9 33:30 29 Dravinja 27 11 6 10 39:28 28 Šmartno 27 9 9 9 42:35 27 Steklar 27 9 8 10 34:33 26 Zagorje 27 10 6 114T.50 26 Slavija 27 8 9 10 39:39 25 Domžale 27 6 12 9 25:35 24 Št. pivov. 27 8 5 14 28:44 21 Rudar (T) 27 6 6 15 29:53 18 Triglav 27 2 10 15 21:66 14 Medvode 27 0 5 22 13:83 5 lil. SNL - uzhod Drava 22 15 4 3 62:19 34 Aluminij 22 14 4 4 55:25 32 Papirničar 22 9 8 5 31:17 26 Dravograd 22 10 5 7 34:24 25 Kob Ford 22 8 9 5 29:26 25 Kovinar 22 9 5 8 26:25 23 Svoboda 22 8 6 8 28:33 22 Žalec 22 7 8 7 22:27 22 Sl. Gradec 22 8 4 10 28:33 20 Impol 22 5 8 9 16:29 18 Pobrežje 22 5 6 11 24:41 16 Rače 22 6 4 12 26:47 16 Pohorje 22 6 3 13 31:48 15 TRGOTRANS 22 5 4 13 29:47 14 1. MNL MS Rezultati - 24. kolo Bakovci Čarda 2:1 Serdica Gančani 2:0 Dokležovje Rakičan 0:1 Tigop Grad 4:0 Emal Remet-M.Sl. 4:1 Bogojina Goričanka 0:5 Cankova. Vesna 4:1 Bakovci 24. 17 3 4 47:22 37 Goričanka 24 16 3 5 77:28 35 Remet-M.Sl.24 ,14 5 5 53:28 33 Tigop ' 24 12 6 6 39:27 30 Vesna 24 10 8 6 44:26 28 Emal 24. 11 3 10 34:36 25 Serdica 1 24 ■8 8 8 33:35 24 Rakičan 24 8 6 10 40:41 22 Dokležovje 24 8 6 10 36:38 22 Čarda 24 7 7 10 32:34 21 Gančani 24 5 7 12 22:47 17 Cankova 24 8 1 15 37:61 17 Bogojina 24 4 5 15 24:53 13 Grad 24 3 6 15 19:61 12 II. MNL MS Rezultati - 21. kolo Bratonci Puconci 2:1 Tromejnik Filovci 3:0 Rotunda Kfižbvci 3:3 Apače Tešanovci 3:0 Prosenjak. Hoddš 1:0 Puconci 19 15 1 3 44:21 31 Bratonci 20 14 1 5 59:26 29 Apače 19 13 1 5 56:24 27 Tromejnik 19 12 2 5 46:26 26 Šalovci 19 10 1 8 45:33 21 Prosnejak. 19 10 1 8 42:33 21 Hodoš 19 9 2 8 30:26 20 Križevci 19 5 2 12 24:43 12 Rotunda 19 3 5 11 27:50 11 Tešanovci 19 4 1 14 25:57 9 Filovci 19 1 1 17 14:72 3 NOGOMETNI KOMENTAR žavnega nogometnega prven- Kavaš. stva je bilo za pomurske li-gaše izjemno uspešno, saj so pobrali celoten kar se letos še Med prvoligaši Mura gostovala izkupiček, ni zgodilo, je soboška v Ljubljani pri Optimizmu in osvojila pomembni točki za drugo mesto. Sobočani, ki so zopet nastopili z Iličem in Jermani-šem, so zmagali rutinsko. Z napadalno igro predvsem na začetku prvega in drugega polčasa so dosegli dva zadetka, kar je bilo dovolj za zmago. Beltinski Potrošnik je gostil Mavrico iz Ljubljane, ki si prizadeva za obstanek v ligi. Močno oslabljeni Bel-tinčani, manjkali so Šarkezi, Cener in Božič, ki so odšlužili rumena kartona, in Miloševič, ki je zaradi poškodbe končal letošnjo sezono, so si zmago zagotovili šele v končnici tekme. Potem ko domačini niso izkoristili številnih zrelih priložnosti za gol, so gostje v drugem polčasu rezultat izenačili. Ko je že kazalo, da bo točka odšla v Ljubljano, sta na sceno stopila ruska igralca Jengurazov in Nejman ter z dvema goloma zagotovila zmago. V moštvu Potrošnika sta tudi vodstvo zaigrala mladinca Golob in ter tako samo potrdil odlito« formo, ki sojo Veržejčanipokazal i v spomladanskem prvenstva. V središču manja je bil najboljši strele« Milan Osterc, ki je dosega I Med drugoligaši je pripravila največje presenečenje lendavska Nafta, ki je doma ugnala vodeči Gaj iz Kočevja. Lendavčani so tokrat zaigrali odlično, kar zlasti velja za drugi polčas, ko so dosegli tri gole in prepričljivo zmago. S to zmago je Nafta naredila največjo uslugu Gramatexu iz Turnišča v njegovih prizadevanjih za uvrstitev v prvo državno ligo. V središču zanimanja ljubiteljev nogometa je bila tudi tekma Gramatexa v Domžalah, saj bi v primeru poraza Turniščani izgubili korak s prvima dvema ekipama. Toda Turniščani so še enkrat dokazali, da imajo solidno moštvo in da znajo zaigrati, ko je to najbolj potrebno. S to zmago in porazom Gaja v Lendavi je Gramatex prvič prevzel vodstvo med drugoligaši, kar je največji uspeh tur-niškega nogometa. Tako so nogometaši iz Turnišča'zelo blizu, da se jim uresniči največja želja, igrati med prvoligaši. Seveda pa jih v nadaljevanju čakata še dva pomurska derbija z Nafto in Bel-transom. Prepričljivo je zopet zmagal Beltrans in premagal moštvo Slavije iz Ljubljane :i kar štiri gole. ■ « Prepričljivo zmago so®' krat dosegli nogometaši Jr gotransa iz Ižakovec, ki ® v tekmovanju tretje držati : lige premagali Žalec. Ižakot-dani so tokrat igrali dobro ® učinkovito, vendar so » vedno na zadnjem mestu le stvice. Prepričljivo so zopet z®a" gale nogometašice Logolš^ iz Ižakovec, ki so premaga Armeks iz Ivančne 6°^ kar z dvoštevilčnim rezuM tom. Tako so samo pot^" naslov državnih prvakinj' Feri Mau» Vsak četrtek Vestnik Anketa pred tekmo Mura : Potrošnik Derbi - praznik pomurskega nogoffl^ Za domači prvoligaški nogometni derbi med Muro iz Murske Sobote in Potrošnikom iz ljubitelji nogometa izjemno zanimanje. To je tudi razumljivo, saj si je Mura že zagoto spoi>*I8. Jsl0 evropskem pokalnem tekmovanju in finalu slovenskega nogometnega pokala, Potrošnik P8 p^kiijej?' delu prvenstva tudi igra odlično in sije zagotovil visoko, doslej najboljšo prvoligaško uvrstitev- jerbll8’ v nedeljo v Murski Soboti nogometni praznik. Kaj pričakujejo od pomurskega prvolig8 povprašali nekatere privržence nogometa. Milan Moreč - predsednik NK Mura Murska Sobota: »Želim si, da bi bil pomurski derbi na ravni tekem z Mariborom Branikom in Olimpijo, kar je nad povprečjem slovenskega nogometa. Zmaga naj nogomet, predvsem zaradi tega, da bi ljubitelji nogometa uživali v prekmurskem derbiju. Rezultat je težko napo- vedovati, s tem da ima Mura prednost domačega igrišča. S športno igro bi morali dokazati tudi tistim, ki nas še premalo cenijo, da v Pomurju poleg množičnosti igramo tudi kakovosten nogomet. Pričakujem, da bo prekmurski derbi dobro obiskan in da bodo gledalci prišli na svoj račun.« Viktor Ketler - predsednik NK Potrošnik Beltinci: »Mislim, da .bo srečanje med Muro in Potrošnikom pravi praznik pomurskega nogometa. Moštvo Mure si je že zagotovilo sodelovanje na evropskem pokalnem tekmovanju, zato mislim, da je čast igrati z moštvom, ki bo Slovenijo predstav- ljalo v evropskem tekmovanju. Zato si želim, da bi derbi tudi potekal v takem razpoloženju. Seveda pa si predvsem želim, da bi nogometaši Potrošnika prikazali kakovostno igro in bili primeren nasprotnik igralcem Mure ter da bi gledalci, ki jih gotovo ne bo malo, zadovoljni zapuščali igrišče v Fazaneriji.« - Zmago C’8apott°^-beltinskeg® a pd . m »Od P°^ia Pr& i1 športno tg^ igrali obnašanje t sre^ j , gledalCkaiilo ^‘itl^ pa naj tisti, । boška Mura je tačas v dobri f'1''' orlI rtd1^ pristaš Potrošnika, dajem S°b°%p0^^^ nost. Seveda pa je derbije težk a^o | takrat moštva še posebno Zato pričakujem, da bo na der ] Proft°Z^^^ । »Mislih.d^trOšn^''j' ■ M* od Tbiju : bomo Vndintam<>^ P°leSf malega nost doma s ^tvj . derbi kot anirn<‘,,lel0 st vladavehkoZ a tat t ljubitelji n0^uditi,dal .it I moramo P° i | ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 13 NAP. 1 | 1. MURA : POTROŠNIK 1 J 2. GRAMATEX : NAFTA I ■ 1 3. Gaj : BELTRANS 1 | 4. Sl. Gradec : TRGOTRANS 1 ■ 5. Goričanka : Emal 1 6. Rakičan : Serdica 1 ■ 7. Gančani : Čarda 1 8. Črenšovci : Odranci 1 ■ 9. Bistrica : Kobilje 1 10. Polana : Hotiza 1 1 Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, ] _ Slovenska 41, najpozneje do sobote, 28. maja 1994. Pri žrebanju _ 1 bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi. Priimek in ime ter naslov 1 1 1 ■m ■■■ ■■■ ■■■ m ■■■ £9BH ■■■ ■■■ ■■■ HHHH ■■■ ■■■ 1 I. ONL Lendava Rezultati - 20. kolo: Mostje Dobrovnik 0:2 Nedelica Renkovci 0:0 Hotiza Mladost 1:2 Kobilje Polana 4:0 Odranci Bistrica 5:1 Olimpija Črenšovci 0:5 Renkovci 20 13 4 3 34:9 30 Mladost 20 13 3 4 45:27 29 Črenšovci 20 11 5 4 35:12 27 Kobilje 20 8 7 5 25:21 23 Dobrovnik 20 8 7 5 25:22 23 Odranci 20 7 6 7 30:22 20 Mostje 20 7 3 10 20:33 17 Polana 20 4 8 8 34:38 16 Hotiza 20 7 2 11 28:36 16 Bistrica 20 5 6 9 25:35 16 Nedelica 20 4 8 8 16:27 16 Olimpija 20 1 5 14 13:48 7 II. ONL Lendava Rezultati - 13. kolo: Graničar Zvezda prel. Žitkovci Nafta B 3:2 Panonija Kapca 2:1 Panonija 12 10 1 1 37:15 21 Žitkovci 11 7 1 3 25:17 15 Lakoš 11 6 2 3 29:17 14 Nafta B 11 6 0 5 32:28 12 Zvezda 10 2 2 6 16:27 6 Kapca 11 0 5 6 18:29 5 Graničar 10 0 3 7 14:38 3 razočaramo. Srečanje je tudi Pre^‘ja tek^^sti mislim, da se ne sme ponovi1 P ^gal v ; sezona, ko nas je Potrošnik P rslitev Soboti. Mura mora z igro PF1!. „■ predGern sko pokalno tekmovanje. Zeti strant-f nega spodbujanja gledelcev z o Bojan Gorčan - član izvršnega odbora NK Mura Murska Sobota: »Od nedeljskega pomurskega prvoligaškega derbija med Muro in Potrošnikom v Murski Soboti pričakujem dober nogomet, dosti golov in dobro razpoloženje. Derbiji so vselej zelo zanimivi in razburljivi, pritegnejo pa tudi veliko ljubiteljev nogometa. Rezultata ne bi napovedoval, ker ne dvomim o uspehu Mure. Želim si, da bi zmagal nogomet in da bi udeleženci zadovoljni odhajali iz Fazanerije. Potrošniku čestitam za dosežene dosedanje uspehe, nogometašem Mure pa želim ugoden žreb v evropskem tekmovanju.« Ritmična gimnastika------------------------- stiž, zato bosta moštvi Dušan Kosič - & Potrošnika iz Pe'°a< ' »Glede na to, dasosi^G metaši Mure že zag^ \ sodelovanje v evro?* pokalu in da je P^. dobro uvrščen naP' stveni lestvici prve drl » l‘ge, mislim, da je sretMi velik praznik prekmjd^ž. nogometa. Gre tudi za r hoteli pokazati vse, kar^ čast igrati na takem de ■^'»kmo ogleda^ in zmoreta. Zame je čast tg ^g ogte M . zlasti ker pričakujem, da st h veda ra. s ljubiteljev nogometa. Mi bi geitinc‘ ’ j Sobočanom za jesenski Por ^sijaje-" tudi gledalcem za nekatere sp Sobočanke tretje Na Vrhniki je bilo državno prvenstvo v športnoritmični gimnastiki za mlajše deklice in kadetinje. Lep uspeh so dosegle tekmovalke Kluba športnoritmične gimnastike iz Murskem Sobote (Temlin, Nešič, Praprotnik), saj so zasedle tretje mesto. Med posameznicami se je najbolje odrezala Ana Praprotnik, ki je zasedla tretje mesto. Tamara Temlin je bila šesta, Tamara Nešič pa šestnajsta med 21 tekmovalkami. Judo —---- Kos sedmi v Mariboru t^erjev O' V judu za B8^^ Sotekmovalci^ i0 vj X bočan ^^ase^ kategoriji zase (TK) Yggtn[k, 26. maja 1994 stran 17 Namizni tenis Areont drugič državni prvak šport Atletika Šah !no 30-elu ni-lec to- so ne iv-in Je ia-sa le ce a-le ed Številnimi gledalci je bila v Radencih niče državnega namiznoteniškega prvenstva prvem temin Olimpijo iz Ljubljane. Ljubljančan..]ki so VP^. i” v Ljubljani nepričakovano izgubili, so bilit0 nnboriio pravijo zamujeno in da si morda v tretji v državnega prvaka, ki so ga izgubili lam. Toda so dali presenetiti, zmagah so in drugič zapored os J ^ega prvaka. Ključni partiji dvoboja sta bili pe ^ nad državnim reprezentantom Škafarjem m Smrekarja tovičem. Za izredno borbenost je potrebno p nepo. «. pa tudi trenerja Ivana Drozdka. Po veliki zrn g m veselju številnih privržencev so drugi državni n . P di s šampanjcem. Potrošnik je .zgubil tudi drugo srečale mešto z TAM G.V. .z Maribora in zasede! četrto mes,o^ q »dtati: ARCONT : OLIMPIJA 4:3 (Stekat • £a’ : Ignjatovič 0:2, Komac : Škafar 2:1, ■,'Snjatov^afar 0:2, Smrekar : Ignjatovič ?:0, r v >4 (Unger Komac: Lasan 2:0). POTROŠNIK : TAM G.V^4 OJnge * 0:2, Benkovič : Revisz 0:2, Benko : PloN 2 0, 'tč : Revisz-Plohl 2:1, Unger : Revisz 0:2 m Benk 1:2). M. U. Ferčakova in Holdinar zmagala Športna zveza v Lendavi je bila organizator prve tekaške prireditve na 5 in 10 km. Sodelovalo je 76 tekačev in tekačic iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. V teku na 5 km je zmagal Anton Holdinar pred Brankom Lejnerjem (oba TS Radenske). Zdravko Mauko je bil peti, Slavko Kumek šesti. Pri ženskah je zmagala Silva Ferčak iz Lendave. Sonja Virag (TS Radenske) je bila druga, Monika Hobor iz Lendave pa tretja. V teku na 10 km je pri moških zmagal Jože Osvald iz Ljubljane. Geza Grabar je bil tretji, Jože Čeh (oba TS Radenske) četrti, Aleš Žalig peti in Branko Perme iz Lendave deveti. Zmagovalec teka na 10 km je dobil za nagrado 40.000 SIT in enotedenski paket v hotelu Lipa v Lendavi. Drugi je prejel 30.000 SIT in koneetedenski paket, tretji pa 20.000 SIT in koneetedenski paket. Najboljši teka na 5 km pa so prejeli praktične nagrade. Tekaška prireditev v Lendavi bo odslej tradicionalna. Zmagal Lehner V Brestanici pri Mariboru je bil Bobkov maraton, ki so se ga udeležili tudi člani in veterani TS Radenske in dosegli lep uspeh. V teku na 10 km je Rudi Babošek v absolutni kategoriji zasedel četrto mesto. V teku na 19 km je zmagal Branko Lehner, Salko Kumek je bil četrti, Ivan Muršec pa sedmi. Med veterani je Franci Koler zasedel četrto mesto. (RB) Najboljši Boris Kovač Pri kroškem brodu je bil zadnji letošnji koneetedenski šahovski turnir, ki je bil tudi tokrat dobro obiskan, saj je sodelovalo 86 šahistov iz Slovenije in Hrvaške. Največ uspeha je imel Boris Kovač, ki je zasedel prvo mesto z 8,5 točke pred Miranom Zupetom, 7,5, in Danilom Harijem (vsi Radenska-Pomgrad), 7 točk. Igor Kos je bil peti, Štefan Režonja šesti, po 6,5, Robert Radosavljevič pa deveti s 6 točkami. Najboljša mladinka je bila Lea Števanec (Radenska-Pomgrad) s 6 točkami. V generalni uvrstitvi letošnjih koneetedenskih turnirjev je zmagal Boris Kovač pred Miranom Zupetom in Igotjem Kosom (vsi Radenska- Pom-grad). V generalni uvrstitvi nižjekategornikov je zmagal Mihael Lindner. Peter Kelemenje bil četrti, Aleksander Kelemen peti. Najboljša ženska pa je bila Lea Števanec (Radenska-Pomgrad). V generalni uvrstitvi mladincev in mladink je zmagal Peter Kelemen, Lea Števanec je bila tretja (oba Radenska-Pomgrad). Rokada na Madžarskem V Sombotelu na Madžarskem so gostovali šahisti Rokade iz Lendave in se v prijateljskem dvoboju pomerili z ekipo Haladaš. Boljši so bili gostitelji in zmagali z 10:6. Za Rokado so bili uspešni: Gerenčer 1,5, Božič, Pukl, Hrelja in Gregorec po 1 ter Levenjak 0,5 točke. (J. Gerenčer) st Solar med osmerico ^Zagrebu je bilo tradicionalno odprto kadetsko P^v ^ufo0V Slovenije, ^elovalo je nad 500 igralcev in >gralki ’ šnika iz Murske tvaške in Slovaške. Sodelovala je tudi ®Kip Dristala med osmimi Kocuvan) in v konkurenci 46 ekpP se je prav J?15™- Ek'pa mlajših kadetov Potrošnika ( nosamezniki se je Solar uvrstosmer'co med 66 ekipami- M P med32. Pri m, k ,tl'med osmerico, kar je solidna uvrstitev. K analizi tovrstni Xtlh j® bil Koščak med 16, Šbiil pa med 32etiem mestu za Zagre-b ®?van) v minulih 20 letih je soboški klub na M. U. bom m Ljubljano. Judo _ TS Radenska uspešno deluje Rokada tretja e» laN k«: f Jt- if ^»čani solidni ^^heigu v a tatj so sodelovVrtr'j' dd mednarodni turnir v judu. Med 198 Uzar x de^ki- 45 c , ^d' Sobočani in dosegli solidne uvrstitve. Rezul- ’član' - 65 kv-s t avec; Kadeti: - 60 kg: 3. D. Vehab, 71 kg: 9. 'L CikaJl0’7- Pavlič;86 kg: 7- Kos- (TK) Nal Vučko Med 8°«! Sl° društvo I f ,i 5,5 e. lISI1 je zm, i ava Je organiziralo mesečni hitropotezni turnir. Mi„j. d°tn 3 s ■ , Vučko s 6,5 točke pred Žilavcem, 6, Gaberjem, «eŠah«ti ŠD Lend8etijem’ 2’5 tOČke se je en' turnirju Tenaava pa so sodelovali v Budimpešti na velikem 2ased?^°lje odr4 i F Popravilo ŠD FOt. Med osmimi Lendavčani °sm0 mesto3 Lazar, ki je osvojil 5 točk in med 40 šahisti 2 vc* rekorda ^oseJ^^alcev in ^a^‘kacijsko tekmovanje za APS, kjer je sodelovalo rekOrda {^katere odlv med dekleti do 15 let Romanova v teku Wv tPv Je bila tret' 'n Megličeva v teku na 3000 m s časom 11; 15,60. •nesti L; Una200m Megličeva pa peta. Pri moških so bili najboljši V snhOrvat Pa iP k i v48)' Madjar v troskoku 13,62 m, zasedla sta tretji SJ 0 je članica aT? skoku v ^i"0' s koku v °a tekmov • P°murje iz Murske Sobote Barbara Berden 173 nJU kadetskih reprezentanc v Bresanonu v Italiji in ^ttancp a’ Komanovzasedla prvo mesto. V nedeljo, 29. maja, bodo °de*°vali na^ 'v Madjar kot člani slovenske mladinske reepre-J tako za tpu tekmovanju za pokal Savaria v Avstriji, kar je lepo > tekmovalke kot AK Pomurje. M. Šeruga ^ergai]eve ^"skah' Reditvi Sobote, članica TS Radenske, je sodelovala V med 750 tPbk na grad v Ljubljani. Na 2,5 km dolgi progi je pri movalci zasedla prvo mesto. (GG) 4^!^® v Turnišču n^oLL^ttrski^slhP^enstva v drugi državni nogometni ligi bo poleg ^taniatp V "red c Ot' med Muro in Potrošnikom tudi zanimiv derbi cx Prevzel vod °m in Nafto v Turnišču.;To tembolj, ker je Ajv, stVo na lestvici, Nafta pa je premagala vodeči Gaj. V> Potrošnika E°Pie^dtekmi pr ek’nčaniU BUZPtk® 2a Bakovce: Jakšičeva 5, Lukičeva 5, Vugrinec-' 'n QierekmJeVa Smodiševa 2 ter Kutnjakova, Kolblova, Pn*. P°enega' vJMhdta, ^a^°ljši 2°renje DreLPrTenstva v tr®tji državni moški rokometni ligi re'c' Pri Mi.,,>ga ° Mladinca v Murskih Črncih s 23:20 (12:6). 'ncu: F. Gregorinčič 9, Gašper 3 in Kosednar 3. Na nedavnem občnem zboru Tekaške sekcije Radenske iz Radenec so ugotovili, da se je število članov od začetnih 25 povečalo na več kot 100, od katerih je 50 odraslih. Tekmovanja se redno udeležuje okrog 35 članov sekcije. Aktivnih je tudi okrog 100 dečkov in deklic, ki delujejo v okviru šolskih športnih društev na šolah v Radencih, Kapeli, Benediktu in Gornji Radgoni. Lani so v celoti uresničili načrtovano udeležbo na tekih doma in v tujini, kjer so dosegli zavidljive rezultate. Najbolj množična udeležba je bila na tekaškem maratonu treh src v Radencih. Tudi letos bodo najmno-žičneje sodelovali na tekaškem maratonu treh src in maratonu Celje-Logarska dolin. Sicer pa načrtujejo, da se bodo udeležili vseh prireditev doma in v tujini, na katerih so doslej sodelovali. Še naprej bodo sodelovali s TS Gorenje Velenje. V program dela so tudi zapisali, da bodo posebno skrb namenili nadaljnjemu vključevanju novih članov v sekcijo ter celotne družine. Za uresničevanje svojih nalog pa bodo morali pritegniti tudi več pokroviteljev. (RB) Kegljanje------------------------------------- Kardinaijeva in Steržaj druga najboljša pri naših V Ludwigshafnu v Nemčiji je bilo 20. jubilejno svetovno prvenstvo v kegljanju. V slovenski reprezentanci sta nastopila tudi Pomurca Marika Kardinar iz Dobrovnika in Hary Steržaj iz Ljutomera. Odlični so bili tokrat slovenski kegljavci, saj so ekipno osvojili prvo mesto in zlato kolajno z novim svetovnim rekordom 5.882 kegljev. Hary Steržaj je bil drugi najuspešnejši tekmovalec v naši reprezentanci. Podrtje 993 kegljev. V parih je skupaj z Benedikom zasedel enajsto mesto, med posamezniki je bil petnajsti, v kombinaciji pa trinajsti. Tudi Marika Kardinar je bila druga najuspešnejša tekmovalka v slovenski reprezentanci, ki je ekipno zasedla šesto mesto. Izvrstna je bila tudi v parih (476 kegljev) in s Tkalčičevo zasedla sedmo mesto. V kombinaciji pa je bila šestnajsta. Košarka Sobočanke v finalu V Murski Soboti je bil četrtfinalni košarkarski turnir za deklice, letnika 1981. Sodelovala je tudi ekipa OŠ III, ki trenira pri KK Pomurje, ter prepričljivo premagala OŠ Tone Čufar iz Ljublajne z 82:17 in OŠ F. R. Stane iz Maribora z 58:20 ter se uvrstila v finale. Najboljše strelke pri ekipi so bile: Svetina 41, Glišič 30 in Fefer 20. V severovzhodni slovenski ligi pa je ista ekipa pod imenom Pomurje premagala Rogaško z 48:22. Najboljše strelke: Glišič 13, Mate 7 in Jocič 8. Dekleta, letnika 1980, pa so izgubile derbi prvenstveno tekmo z Mariborom s 44 : 58. Najboljše strelke: Glišič 20, Huzjak 9 in Svetina 9. (D. Gomboc) Hokej na travi Triglav premagal Lipovce V devetem kolu prvenstva v državni članski ligi v hokeju na travi so bili doseženi naslednjim izidi: Pomurje : Predanovci 4:0, Triglav : Lipovci 3:0 in Lek Lipovci : Železničar 10:0. Lek Lipovci Triglav Železničar Pomurje Predanovci 9 6 2 1 38:10 14 9 6 2 1 36:9 14 9 6 1 2 28:7 13 9 4 1 4 11:22 9 9 2 0 7 12:31 4 9 0 0 9 4:46 0 II. SRL - ženske Žalec B 14 13 0 1 322:222 26 BAKOVCI 14 12 0 2 341:196 24 Branik B 14 9 1 4 296:209 19 Lisca 14 8 1 5 277:202 17 Rače 14 6 1 7 253:276 13 Brežice 14 3 0 11 172:223 6 Polana 14 2 1 11 125:223 5 Senovo 14 0 0 14 87:231 0 Na šahovskem festivalu v Portorožu so dosegle lep uspeh mladinke šahovskega kluba Rokada iz Lendave, saj so zasedle tretje mesto. Za ekipo sta tekmovali: Tanja Štumberger in Klaudija Časar. (JG) Strelstvo Sobočanke prvakinje V Ljubljani je bilo državno prvenstvo srednjih šol v streljanju s serijsko zračno puško. Lep uspeh je dosegla ženska ekipa SETUAS iz Murske Sobote, saj je med 7 slovenskimi srednjimi šolami z 911 krogi zasedla prvo mesto in naslov državnega prvaka. Za ekipo so tekmovale: Blanka Tuksar (šesta), 316 krogov, Jožica Balažek (deveta), 307 krogov, in Mateja Lebar (šestnajsta), 288 krogov. Vse tri so članice SD Štefan Kovač iz Turnišča. Med mladinci je zasedel Daniel Režonja (SSTŠ MS) med 51 tekmovalci s 324 krogi dvanajsto mesto. V soboto ob 8. uri bo na strelišču v Murski Soboti finale pomurske strelske lige s serijsko in standardno puško. Sodelovalo bo okrog 120 strelcev. (FK) OŠ Črenšovci V Ljubljani je bilo državno prvenstvo ŠŠD v streljanju z zračno puško. Lep uspeh je dosegla ekipa ml. mladincev z OS Črenšovci, saj je s 529 krogi zasedla drugo mesto. Najboljši v ekipi je bil Tomi Sobočan, ki je s 181 krogi zasedel peto mesto. Državni prvaki V Kranju je bilo državno prvenstvo v igri z zvenečo žogo. Lep uspeh je dosegla ekipa Sobočanov, saj je v postavi Potočnik, Vogrinčič, Maučec in Korošak, zasedla prvo mesto in osvojila naslov državnih prvakov. (TK) ^^5 XIV. MEDNARODNI MARATON TREH SRC Radenci, 28. maja 1994 RADENCI-G. RADGONA-AVSTRIJSKA RADGONA-M. SOBOTA-RADENCI PROGRAM PRIREDITEV XIV. MEDNARODNEGA MARATONA TREH SRC Petek, 27. maja 1994 - ob 19.00 slovesna otvoritev XIV. MEDNARODNEGA MARATONA TREH SRC v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih Sobota, 28. maja 1994 - ob 9.00 seja organizacijskega odbora - od 9.30 do 10.45 prijave za maratonski tek cicibanov in pionirjev - ob 9.30 start planinskega pohoda TREH SRC na Kapelo in Janžev vrh - ob 11.00 štart maratonskega teka cicibanov in pionirjev - od 11.00 do 14.00 sprejem prijav za veliki in mali maratonski ter trimski tek - ob 14.00 tiskovna konferenca v hotelu RADIN - ob 15.00 štart XIV. MEDNARODNEGA MARATONA TREH SRC - ob 18.00 razglasitev zmagovalcev trimskega teka - ob 18.30 razglasitev zmagovalcev malega maratona - ob 19.00 razglasitev zmagovalcev velikega maratona Tekaški praznik v Radencih in okolici bodo popestrile kulturne in zabavne prireditve, pestra gostinska ponudba ter srečelov z lepimi nagradami. NA SVIDENJE V RADENCIH V SOBOTO, 28. MAJA 1994 stran 18 iz naših krajev i * SME NOGOMETAŠA - Nogometaša soboške Mure in državna reprezentanta Primož Gliha in Alfred Jermanič sta bila gosta dvojezične osnovne šole v Dobrovniku. V klepetu z učenci sta govorila o svoji nogometni karieri, načrtih, uspehih Mure in slovenske državne reprezentance. Razkrila pa sta tudi nekaj skrivnosti iz svoje mladosti in zasebnega življenja. - Fotografija: F. B. ■ DOBROVNIK - V letošnjih prvomajskih dneh so v Dobrovniku in okoliških vaseh postavili toliko mlajev, kot že dolgo' ne. Dobri stari običaji se torej spet vračajo. Dobrovniško majsko drevo je visoko kar 24 metrov, pri njegovi postavitvi pa so si pomagali z viličarjem. (F. B.) ■ MAČKOVCI - Na mačkovskem pokopališču, ki je bilo doslej brez vode, so rešili tudi ta problem. So pa še vedno težave z odlagališčem smeti, kije na neprimerni lokaciji in ga bo treba, če bodo gradili železnico, zapreti. (J. K.) ■ GRADIŠČE - Tišinska enota ribiške družine iz Gornje Radgone je pripravila ribiško tekmovanje. Sodelovalo je 94 ribičev, ki so trnke namakali 4 ure in ulovili 220 kilogramov rib. Najuspešnejši je bil Robert Drvarič, ki je ulovil 25 kilogramov rib, za njim pa so se uvrstili Boris Horvat (11,90 kilogroma), Stanko Koren in Peter Horvat, ki sta ulovila 10,20 kilograma rib. Na srečanju so izvolili Petra Horvata za ribiškega carja. (F. Ku.) ■ PUCONCI - Agencija Slovenijaturist je popeljala okorg 200 malčkov iz puconskega in mačkovskega vrtca in njihovih staršev na izlet v slovensko prestolnico Ljubljano, kjer so si ogledali živalski vrt. Mnogi so se tako prvič peljali z vlakom, kar je bilo vsekakor veliko doživetje. (J. K.) ■ MORAVSKE TOPLICE - S 1. junijem bodo v zdravilišču Moravske Toplice uvedlii evidentiranje delovnega časa s pomočjo magnetne kartice. V ta namen bodo za 350 zaposlenih postavili dva avtomatska odčitovalca, in sicer pri vratarnici pri hotelu Termal in pri stranskem vhodu v hotel Ajda. (G. G.) ■ LENDAVA - Zdravstveni dom Lendava bo odprl dispanzer za sladkorne bolnike. Soglasje pristojnega ministrstva so že pridobili, zdaj pa bodo dejavnost ponudili v financiranje zavodu za zdravstveno zavarovanje. (J. Ž.) ■ MURSKA SOBOTA - Aktiv učiteljev slovenskega jezika soboške občine je v glavnem že uresničil obširem program dela za iztekajoče se šolsko leto. Prihodnji mesec pa se bodo slavisti udeležili tako imenovanega nivojskega pouka na osnovni šoli v Gornjih Petrovcih in poslušali strokovno predavanje, na koncu pa bo družabno srečanje. (J. K.) ■ LENDAVA - V občinski odbor zveze borcev v Lendavi je vključenih 331 članov, od katerih so mnogi že ostareli in bolni. Vodstvo organizacije pomaga tudi pri urejanju odškodnine za medvojno trpljenje na Madžarskem. Le-to zahteva 1.650 ljudi z lendavskega območja. Temeljna vodila borčevske organizacije pa ostajajo še naprej obujanje spominov na slavno preteklost, vrednote NOV, skrb za gmotne razmere in tako naprej. (J. Ž.) Feri Maučec —21 Duras (Jože Sagaj) zmagal na drugem slovenskem derbiju Konjeniški klub Ljutomer je bil tudi leta 1992 na vrhu slovenskega kasaškega športa. Med 220 kasači, ki so tekmovali, jih je bilo 57 iz ljutomerskega kluba. Ljutomerčani so na 150 dirkah zmagali 61-krat. Od 340 štartov so dobili 144 nagrad (prva štiri mesta). Najuspešnejši tekmovalec je bil Jože Sagaj iz Ključarovec, ki je zmagal 14-krat. Samo z Dura-som je zmagal 11-krat. Njegov največji uspeh pa je vsekakor zmaga z Durasom na drugem slovenskem kasaškem derbiju v Ljubljani s kilometrskim časom 1,23,3. Duras z Jožetom Sagajem je zmagal tudi na prvem poskusnem kasaškem derbiju v Ljutomeru s kilometrskim časom 1,20,7. Duras je bil tudi najhitrejši v obeh tekih kasaške dirke za pokal Slovenije na Brdu pri Kranju. Z Amilo pa je Jože Sagaj zmagal trikrat. Drugi najuspešnejši tekmovalec je bil Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, ki je zmagal 16-krat, od tega 6-krat na Dunaju. Z Dinamitom Lobellom je zmagal petkrat. Tretji najuspešnejši tekmovalec je bil Milan Kukolj iz Krapja, ki je z Letjo zmagal petkrat. Med Pri posodabljanju republiške ceste Ljutomer-Stročja vas je zelo zaškripalo Kdo bo plačal račune? Na cesti Ljutomer-Stročja vas je že nekaj mesecev veliko gradbišče. Delavci Pomgrada iz Murske Sobote s svojimi kooperanti to cesto namreč temeljito obnavaljajo, obenem pa tudi nekoliko širijo, gradijo 2 nova mostova, kanalizacijo, vodovod, pločnike in opravljajo še nekatera druga dela. Ampak minule dni jih skoraj ni bilo videti na gradbišču. Zagrozili so namreč z ustavitvijo del, ker so doslej dobili plačanih le 5 milijonov tolarjev, tako da jim Republiška uprava za ceste dolguje že nekaj čez 92 milijonov tolarjev, kot je to določeno v podpisani pogodbi. Pomgrad (Nizkogradnje) je bil najugodnejši ponudnik na javnem razpisu za izvajanje teh del. Končati bi jih moral do 20. avgusta letos. Ker pa je v republiškem proračunu zagotovljenih za ta cestni odsek le 50 milijonov tolarjev, vrednost že opravljenih del pa znaša nekaj čez 57 milijonov tolarjev, ne vidijo smisla, da bi še naprej delali, ne da bi dobili ustrezno (pogodbeno) plačilo. Pripravljeni pa so kreditirati nadaljevanje del, če bodo dobili jamstvo, da bodo računi plačani. V ta namen je »urgirala« v Ljubljano tudi občinska vlada v Ljutomeru. Na Republiški upravi za ceste pravijo, da so oni le strokovna organizacija in da s financami nimajo kaj dosti opraviti. Na Ministrstvu za promet in zveze Republike Slovenije pa se izgovarjajo, da Pomgrad izsiljuje, češ da je bilo z aneksom k pogodbi določeno, da bo za leto 1994 na voljo za to cesto le toliko denarja, kot bo sprejeto z republiškim proračunom, preostalo pa šele leta 1995, Pomgrad' to- kulturni utnp d««l « kar so v tej majhiu ki spada v Krajev * r nost Dobrovnik. 11 vili kulturno drusM žice. Danes ug«^ da so storili prav. «0« stvo tudi edino je. ki W P razveseli krajane. več V okviru društva sekcij, mešani p । - dramska sekcij . Ker v republiškem proračunu niso zagotovili dovolj denarja za rekonstrukcijo ceste Ljutomer-Stročja vas, so izvajalci (Pomgrad iz Murske Sobote s kooperanti) prejšnji teden ustavili dela. Ali naj bi gradili, ne da bi vedeli, ali jim bo kdo plačal vse račune? (Fotografija: J. G.) rej ne bi smel naenkrat rekonstruirati celotnega odseka ceste, ampak le toliko, kot je na voljo denarja. V Ljutomeru in Stročji vasi pa zahtevajo od gradbincev, naj se lotijo del celostno. In zdaj je, kar je. Krajani grozijo, da bodo te dni cesto zaprli, če se odgovorni ne bodo dogovorili za ustrezno rešitev. Bila bi namreč velika škoda, če bi že utrjeno vozišče ostalo neasfaltirano in če ne bi dokončali tudi drugih del. V tem primeru bi stroški za to naložbo še precej narasli. In kdo bo potem plačal te račune? J. G. zbor, dramska - . dve folklorni skratka pestro de k. je pritegni mlade. Društvo J $ pilo že na, veliko j JJ vsako leto je med naj Šimi na tradiciona^ senski gostmsko-tu prireditvi v lo Ohranjajo stare šege m ob pomoči strokci (e. iz Madžarske v J y tih lepo napredoval • svoje delo dobi d podporo krajev nosti, še zlasti p [„ čanov. Tako bodo dobili obleke za Čn0V zbor. S pomočjoM in občine so mm tudi domači oder. pni Vsak četrtek Vestnik konjske^ LET ■ HOTIZA - ! so ga sprejeli v n novljenem kulturoi s« na Hotizi, uresničuj J ob-predvideli- Za n pr're^ dobje pa napoveduje) tve: mladi in P L^vo^ z ljudskimi gode, ^tve1 mačih dobrot za časa^ < mlačve, nast0P„Injh afl8?1?. kalno-inštrumen pOjej blov in »festival« in plešejo. (J- ZJ Jože Sagaj iz Ključarovec je med najuspešnejšimi tekmovalci kasaškega športa v Sloveniji. Največ je dosegel z Durasom, ki je leta 1992 zmagal na slovenskem kasaškem derbiju, lani pa zmagal na slovenskem kasaškem derbiju in šanipionatu Slovenije na Brdu. Uspešno tekmuje tudi z Anihilo, ki je dosegla tretji najboljši kilometrski čas 1,21,2 med dveletnimi kasači. Na fotografiji: Jože Sagaj z Durasom in sinova dvojčka, ki bosta gotovo nadaljevala tradicijo družinskega kasaškega športa. dveletniki je bil najuspešnejši Slavko Makovec iz Ljutomera, ki je s kobilo Leono II zmagal štirikrat. Marko Slavič na SP osmi V letu 1992 je Marko Slavič mlajši iz Ključarovec kot edini slovenski predstavnik sodeloval na svetovnem prvenstvu voznikov amaterjev v Franciji. To je bil zanj gotovo največji izziv v njegovi bogati športnim karieri, saj je dosegel okrog 165 zmag. Kljub odlični vožnji v prvi dirki svetovnega prvenstva, v kateri je zmagal, pa ni imel sreče, saj je bil diskvalificiran, a sam ni vedel, ali upravičeno ali ne. To je vsekakor negativno vplivalo na njegovo nadaljnje tekmovanje in je zasedel zadnje mesto. Če pa ne bi bil diskvalificiran v prvi dirki, bi se lahko potegoval za medaljo. Marko Slavič mlajši je drugič sodeloval na kasaški dirki za evropski pokal FEGAT v Bruslju. V prvi vožnji je dosegel s konjem Bini Chah Darbyjem odličen rezultat in zasedel sedmo mesto, vendar se ni uvrstil v finale. V tolažilni vožnji pa je zmagal z veliko prednostjo in kilometrskim časom 1,19,4 ter dobil 50.000 frankov. Lassa Red (Zvonko Osterc) zmagal na tretjem slovenskem derbiju Konjeniški klub Ljutomer je v letu 1993 nadaljeval z organizacijskimi in tekmovalnimi uspehi iz prejšnjih let. Ljuto- merčani so namreč osvojili vse pomembnejše lovorike v kasaškem športu. Tokrat je bilo v Sloveniji 22 kasaških prireditev s 147 dirkami in 15,396.000 SIT nagradnega fonda. Ljutomerski kasači so zasedli 63 prvih, 55 drugih in 55 tretjih mest. Na tretjem slovenskem kasaškem derbiju, ki je bil v Ljubljani, je zmagala kobila Lassa Red z Zvonkom Ostercem iz Križevec pri Ljutomeru s kilometrskim časom 1,22,5. Tako so šle vse tri zmage na slovenskih kasaških derbijih v Prlekijo, zibelko kasaškega športa (1991 - Le tja, Milan Kukolj, 1992 - Duras, Jože Sagaj). Na slovenskem kasaškem maratonu, ki je bil prvič v Lju- Jožko Slavič iz Stare-Nove vasi. Na dirkališčih seje pojavil po drugi svetovni vojni, ko je začel tekmovati s kobilo Plemenito. Serijo zmag je dosegel z dveletno kobilo Projo. Tekmoval je tudi z njenimi potomci, med katerimi so bili najuspešnejši Polar, ki je zmagal v derbiju, Proga in Proza. Slednja je bila na jugoslovanskem kasaškem derbiju tretja, tomeru, je zmagal Duras (Jože Sagaj, Ključarovci). V dirki najhitrejših kasačev za pokal Subaru je zmagal Charli So-moli z Markom Slavičem, čeprav se je kasneje vključil v tekmovanje. Ljutomerčanom pa je ušlo prvenstvo triletni-kov, med katerimi je Leona II (Makovec) zasedla drugo mesto. Najuspešnejši tekmovalec v letu 1993 je bil Marko Slavič mlajši iz Ključarovec s 110 toč- kami pred vec. 79 točk. konja so razg SlaV'L(j žrebca Soulmana । p J. Makoter) s 1 cont°™ter žrebcem Charhje točkai°' j, iz istega hleva Durasom (Jože- J 0 boljši klub je bil > i niški klub Ljutome Lju1^ kami Pred /Mar'b°r’ 836,5, m KK točk. Jože Sagaj na EP dvanajsti na V Binju na f stvo bilo evropsko ^3^)0 terskih vozn'k.pi0valo katerem je so s|dh movalcev iz e zastJ-Slovenijo je P ega slo zmagovalec d skega kn^^Ifrovec. Sagaj iz ^^^‘TntovanJ3^ i? pa je na tem tekm „,1^ loval Marko Ključarovec gaju ni bil naklon^ jva^ f. 17 točk m zase gvrops^ po mesto. Letošnj ainateOe ob venstvo voznike 11. septembravLltfljceki praznovanju 120 --——:~ «■ T WBL\ MAJ PETEK TV SLOVENIJA 1 10.20 Mladi Sherlock, angl, nadaljevanka - 10.45 Denar, nemški film - 12.20 Ze veste - 13.00 Poročila - 15.50 Kam vodijo stezice - 17.00 Dnevnik - 17.10 Tok tok - 18.00 Studio Koper - 18.45 ABC - ITD., tv- igrica - 19.30 Dnevnik - 20.10 Forum - 20.30 Črna obleka za morilca, francoski film - 22.25 Dnevnik - 22.50 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, amer, nanizanka; Zasebni detektiv, amer, nanizanka - 0.10 Temna noč, španski film / SOBOTA ~/ maj ’ / / / ^^7 NEDELJA TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 MAJ PONEDELJEK TV SLOVENIJA 1 7// MAJ 7 // >n sočustvovali z nami ter na ni?6’ vsem> ki so ga v tako velikem številu obreriej1 druge nam°V' za^nP Pot', darovali vence, cvetje in Sdpet^ ®Ovornik„ei?ei' !skrena hvala g. duhovniku za pogrebni $alov • 'ostinko L,*ektiva Potrošnik. Hvala tudi pevcem za Mu«?’. $$ G. p«, Vala kolektivom Potrošnika M. Sobota, OŠ triJe Ponturk a,VC'’ P?513!' policije M. Sobota in Mesne ter mladinkam in mladincem iz G. Petrovec. jL. vsem še enkrat hvala. ^rn^^na Mart s'° Simon a’ "Cerka Melita z možem Marjanom, vnuk ’ man>n, brat Silvo z družino, tašča in drugo sorodstvo Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. V SPOMIN 27. maja bo minilo deset let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat Štefan Lovenjak iz Gornjih Slaveč 39 10 let ne vidi naše te bko, kar vzel od nas si zadnje slovo. V sreči nas čakaš, kdaj pridemo tja, da bomo ob tebi večno doma. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Žalujoči: žena Marija, sin Drago in hčerke z družinami Minilo bo že leto dni, ko v grobu mimo spiš, a vedi, dragi brat in stric, da v naših srcih še živiš. V SPOMIN 23. maja je minilo leto, odkar je nehalo biti srce našemu dragemu bratu in stricu Mihaelu Kovaču iz Gornjih Slaveč 39 (pokopan v Mariboru) Hvala vsem, ki se ga z dobro mislijo v srcu spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči: sestra Marija, nečak Drago in nečakinje z družinami Tretjega junija bo minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi brat Franc Kovač iz Metelkove 12 v Ljubljani Hvala vsem, ki se ga še spominjate in mu prižigate sveče. Sestra Marija Lovenjak in nečak Drago iz Gornjih Slaveč 39 Človek enkrat le živi in se ne vrne, kakor zvezda je, ki sije in se utrne. N SPOMIN Boleč je spomin na 25. maj, ko so minila 4 leta tihe žalosti in ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš predragi mož, očka, sin in brat Franc Bohar iz Stanjevec Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, prižigate svečke ter prinašate cvetje na njegov prerani tihi dom. Žalujoči vsi tvoji najdražji ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 70. letu zapustil dragi mož in oče Štefan Sukič upokojeni profesor iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Ivanu Neratu, ki gaje obiskoval na domu. Zahvaljujemo se tudi dr. Ivani Kološa, dr. Vlasti Petrič, osebju soboške bolnišnice in bolnišnice Petra Držaja v Ljubljani. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 69. letu je za vedno zatisnila trudne oči dobra mama, stara mama, prababica, tašča in sestra Marija Vinkovič iz Bratonec V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in za sv. maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter govornici Blanki za čutno izrečene besede slovesa ob odprtem grobu. Posebna hvala kolektivu internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, še posebno g. dr. Tobijevi za lajšanje njene težke bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Lendavski pereči I Ljutomerska občinska poklicna zelena Jerica Mlinarič Z VESTNIKOM NA MORJE 21. VESTNIKOV VLAK tudi 18. JUNIJA ----------_____, -__-r--:-rr—-;—.... . ; -p--r-m- KOPER, PIRAN IN PORTOROŽ - Mila Amazonka se te dni ne vozi s kolesom po ljubi prekmurski ravani, pač pa obiskuje tržišča belega blaga v čezmorskih deželah. Ljutomerčani, ki so uvedli neselek-cioniran sistem zbiranja odpadkov po francoskem vzoru, potrebujejo živo delovno sile, ki bo ročno sortirala pomešane odpadke. Občinska oblast je najprej skušala zmanjšati število brezposelnih in je pri sortiranju zaposlila domačo delovno silo, vendar so postopek naglo prekinili, ker so ugotovili, da domačini, ki so odbirali smeti, za vsako konzervo, drugo embalažo in sploh odpadek vedo, kdo ga je kdaj kupil in odvrgel, tako da se je iz sortirnice ves čas slišalo: Glej, to konzervo pa je zadnjič kupila županova žena! Hm, te hlačke pa je nosila gospa, ki sem jo slačil na silvestrski zabavi pred sedmimi leti! Kaj, da so ta kondom že odvrgli! ...Za nameček so nekateri ljutomerski ekscentriki razumeli francoski sistem preveč dobesedno in so vdirali sortirnico, da bi nekatere odpadke obravnavali kot lučke ah sladoled... * * * Prezidij šele sedaj objavlja zgodovinsko izjavo, ki jo je na podelitvi Trubarjeve plakete Lojzetu Kozarju - Ple-banušu Sterjšemu izrekel Franček Rudolf - Franc Ferdinand pred slabim mesecem v Odrancih. Predsednik slovenske ZKO (ni isto kot: Zveza komunistov Odranci) je rekel, da je Prekmurje iz slovenske države naredilo edino pravo naslednico av-stro-ogrske monarhije, ker je tako Slovenija edina naslednica razpadlega cesarstva, v kateri sta tako del iz nekdanje Avstrije kot tudi Ogrske. Franc Ferdinand ima seveda prav, pozabil je samo dodati, da bo zadnja prava naslednica k.u.k. monarhije Prekmursko-Prleška republika. * * * Alojz Kavaš - Alteriajči je o bližnjih odcepitvenih namerah svojih in Šantlovih - An-tropozofovih rojakov obvestil svojega vzornika Rizmana, ki . je o vsem že napisal pismo Chomskemu. Vida Petrovčič bo obe pismi pokazala v televizijski oddaji z naslovom »V srcu so nosili izdajo«, ki bo prihodnjo soboto na sporedu studia As. * * * Prlek in Prekmurec sta v sredo zjutraj opazovala lunin mrk. Prekmurec: »Koga, takši je lunin mrk!? Vej pa jes mejsec sikdar vijdin tak čaren!« Prlek: »Seveda, či pa si vselen za lunof.« Na drugi strani Mure je Vanek Mesarič - Geocentrik prav takrat dokazoval, da Prleki luninega mrka ne vidijo, ker vedno gledajo samo njeno temno plat, saj poteka njena krožnica točno nad Muro. * * * Odkar je bil neki elvtars (madž. tovariš) - ime izpuščamo, ker imajo na tem mestu čast biti objavljeni samo ugleda ter slave vredni ljudje - v tej rubriki grobo užaljen, se ne posveča več politični dejavnosti, je manj vesel, še več pije in kadi, se izogiba odkritemu srečevanju s sodelavci, marveč poizveduje o njihovih stališčih samo prek svojega »tesenega sodelavca« in nasploh trpi. Prekmursko--Prleška republika je morala tako tudi letos rojstni dan tovariša Tita preživeti brez Titove štafete. • ogled Kopra: stolnica, Pretorska palača, Loggia - priče starih Benečanov • vožnja ob slovenski obali - ogled Pirana: na Tartinijevem trgu sodnijska in občinska palača, Kazina - nekdanja Loggia, najlepša stavba beneške gotike - zgradba Benečanka, rojstna hiša G. Tartinija in njegov spomenik, cerkev sv. Petra in mestni AKVARIJ - Portorož, Sečovlje: kako delajo sol - ogled Solinarskega muzeja in 700 let starih solin - možnost nakupa morske soli in glinastih lončkov - kosilo v restavraciji Žusterna, kjer boste ob prijetni glasbi in pogledom na morje zaplesali in se poveselili. Vozovnice lahko kupite v naročniški službi Vestnika, Slovenska 41, M. Sobota. zavarovalnica triglavu d območna enota M. Sobota Radgonski mehurčki Lepo pozdravljene, ljube moje! Pomladna kanalu. Menda skupine poslancev pripravljajo utrujenost je tudi rgla« in tako prejšnji glasovanje o zaupnici - eni predsedniku vlade, teden ni bilo m tem mestu poro lem rtiču. Ja, tu icer pa je bilo na d^ !u družin na Debe- 'vrb^ttsgne poslance! Prva: Ra sme praviti čudna k bom na Dru ko jih r že grozij proščina! Pozdravljeni, drage sestre in bratje! Kot vidite, sem še$ čeprav je v nedeljo malo manjkalo, da bi šel rakom Žviilf Bil sem namreč birmanski boter, pa so me na poje^ spodbujali, naj še in še pijem, zato sem se ga nacepi K praznjenju kozarcev je prispevala tudi pesem, kipaM (ta m ta) »mora piti zaradi lumparije«. In potem, ko komajda (iz)pije, že očitek: »Ste ga videli, kako zapr^ svoj denar!« No, za pijačo mi tokrat ni bilo treba dati, W tak izdatek je še kako odtehtal »motor biciklin«, ^senlL izročil svojemu birmancu. Še dobro, da se na birmaj kosilo nisem peljal s fičkom, saj sem domov grede zapW v jarek. To bi bila velika škoda. »Biciklin«, znamke Pa zan, je bil za okajenega dedka še najprimernejše P^ ■. sredstvo, tudi zato, ker sem ga potem, ko sem videl, a I zvit v osmico, kar pustil in malo naprej izpred lokala V novejše Rogovo kolo. Le kaj bi si o meni, botru, kina)’ skrbel za svojega varovanca, mislil moj birmanec, ko W videl. ! Preveč slabega mnenja ne bi smel imeti, ko pa mnogi drugi ravnajo enako. Pred birmo oziromo »fermo«, kot pri nas pravimo10^ zakramentu, meje ogovoril Jožko, nekdaj član ZK- D°"‘ je bil organiziran, je sicer plačeval visoko partijsko nno in ni mogel biti boter in ne poročna priča pri cerk^, obredu zato ga seveda nihče ni nagovarjal. Takoj"" privarčeval kar lepe denarce, ki bi jih sicer dal za da Zdaj, ko pa seje spreobrnil, ko se ne more več izg°wr“‘'„, kar oblegajo s prošnjami za to in ono čast, kipa seveda" zastonj. Ko sva se srečala v trgovini, je za mladoporo pravkar kupoval barvni televizijski sprejemnik, vre^nh:io sto tisočakov. Vzel ga je seveda na tri čeke, kajti denar je treba dati še za »popline« pa obleko za »mladoženca«-na gostijo je treba vzeti okrog petdeset tisoč tolarjev mužikaše«. Je že tako, da ti pogosto igrajo igrico »deca ste«, otroci pa tako pogosto odgovarjajo: »Botrovi!« > pa je treba seči v »bankaš«. Enako, ko prihajaš na gosti]0 greš domov, ko »špilajo« popotnico. .J Vsaka čast nekaj stane. Če je manjša, potem L večja tedaj več! Določena čast pa lahko denarce prinaša-Vld^1’.kakšne Plače imata naša lendavska poslanca.^ m Ciril. Oba delata v nekih komisijah, a na televizij1 J ne slišimo, kljub temu pa jima veliko pod 300 t,s° »kapne«. Njiju bi bilo treba povabiti za botre in P°r°0 priče, saj bi eno mesečno plačo najbrž »razkirala«: mene, ubogega nekdanjega predsednika zadruge in pišočega kmeta. Tudi omenjeni Jožko, nekdanji rd nima ne vem kake »penzije«, zato mu res delajo krlVlC ’ni ga tolikokrat vabijo v svate. Deloma si je pa kriv sam. P ,g. strani bi rad dokazal, da je zdaj na drugi strani; je e , pen in tudi godi mu, ker ima lahko na gostiji, birm1 j krstu slavnostne nagovore. Tudi nevesto rad stisne ta »ded«. Sicer pa smo vsi bolj ali manj »babnjeki«, mar Resnično vam povem, drage sestre in bratje, da mi) pojedine niso ravno všeč. Tedaj, ko sem trezen, si m^ kako sebični smo pravzaprav mi »krščeniki«, ko m t samo na jedačo in pijačo, ne pa, da bi si kaj odtrga i . in dah v dobre namene. V moji občini bi lahko kaiP.gV. kn!llLa Slr°rriake v romskih naseljih v Dolgi vasi, cih, Trnju, Gomilici... Že vas vidim, nekatere, ki ag j jate: »Delajo naj, pa bodo imeli!« To pa ne bo držalr’n no sami veste, da od dela nihče ni obogatel. P°gleite sa>„, '^0 čem so svinje in biki! Skoraj zastonj! Prav je, da m pojedine, da nam živali ni treba prodajati pod ceno-Ijo sem spet povabljen na slovesnost. Zapeljal se bo . kom, četudi bo treščil v jarek, saj se mi Že upira, naprej kradel oziroma »odvažal« kolesa. yjanu! Prosim vrle radgonske gasilce, 'o cisterne s hladno vodo in ohla- v Radgoni adgonski adgon-e. Go- gon/ani so šli s kombi jem na morje. to organiziral n Rdeči križ. Vsaka mu čast. Škoda, da niše vedela, tudi jaz bi šla - mogoče celo z družino. Sedaj pa dve zadevi. vade n f Ljudje re-eč ti-'e, za ne ina. odica v u ure a. lirikov t J ljube ovale bom nja to ami poiš. rašuje, zakaj mi ne e moje, to je taka i več stvari. Ne ffno zopet državne p bljančanj« so ob po tla premagali »taprave iznem tenis skiTampanjec! Ja, ljube moje, dan pre Ja, je teke^adgon- umom bo Rešitev. ri ne mor^gtrez odvetnik uporabljala ime^K kantov naše sedanje v nedeljo pa vse na vo nove občine. Pri nas je vemo, koliko občin bo Kdo hudiča si tako želi ob lejasnosti, (večina) bi radi bili pod Radgono. Moja želja je samo ta, da se ne bi preveč skregali med sabo in postavljali med novimi občinami »berlinske zidove« ali pa kopali globoke jarke. Ja, ljube moje, ko boste brale te mehurčke, bo (naj bi) zasedala (zlo)glasna radgonska skupščina. To bo spet grozljivka na internem ka fešta v Radencih. Zopet je tu maraton, bo lahko, saj je mednarodni in tekači pregledov na mejnem prehodu v Rodni irjj Gederovcih. Strah pa me je za drugo oglejte, ka o mar strašno hodu kupo meša Z m nav bo ustre rajte balone. razmišljam). Ne le, ^ampak bo tudi ter pazite iibudo.fr, ^r'dlni«t (^ko. Gospod lave na pre-dgona ter , da bo delovala - samo am, da vočasno or, treni-ončke in Ijubetptje, pa pazite ■^^^na kaj drugega! Radgonska klepetulja En TOTI in TOTA izLotmerka /O Pomurska banka Moja domača^^ *"1 1 ^5’ Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 24. maja 1994, tečaji ve j j V naši sedanji in še veliki lotmerški občini je bila te dni največja stvar osrednja prireditev v okviru meseca narcis v Veržeju. Rekli so ji Verženci branijo Prekmurce pred Prleki. S to gesto so si prav gotovo pridobili precej točk med onimi na levi strani Mure, v Križevcih pa jim bodo morda zaradi tega napovedali vojno. Na bojni nogi z njimi so si že zavoljo Banovec, ki so jih hoteli priključiti k svoji novi občini, pa jim je to, kot kaže, spodletelo. Tako so morali zavreči tudi načrt o direktni letal- ski zvezi med Križevci in Banovci, saj cestne povezave med krajema ni, oziroma je le čez Veržej ali pa okrog čez Nor-šince. Govori se, da se jim bodo Križevčani skušali mašče; vati na vse možne načine. Nekdo jih je menda že prijavil zaradi stavbe, ki jo gradijo pri teniškem igrišču, češ da za to nimajo vseh ustreznih dovoljenj. A tega ne jemljite čisto zares, ker nisva uspela preveriti, če to drži. Na lastne oči pa sva videla nekaj takega, kar drži, in poleg tega še »zanimivega« v prekmurski Soboti. Tam so vse ženske in dekleta, ki delajo v Potrošnikovih trgovinah in bifejih, spremenili v moške. Ne verjamete? Pojdite pogledat še vi in videli boste, da je ena prodajalec, druga namestnik vodje, treja natakar, četrta ... V Lotmerki kaj takega še nisva videla. Pri nas edino namesto lepih prleških nazivov vidiva vse več nekaj svetovno zvenečega: nočni klub Monte Carlo, Hausbrandt, Gbsser... Mi torej nismo kar tako. 5. 1994 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 24. maja 1994 od Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 Banka Slovenije 1,128.3097 2,320.4934 7,934.6672 8.2743 9,308.1581 131.2156 Nakup 7?740.W’ 8.00 8?990.00 127.40 OBRTNIKI IN PODJETNIKI V okviru kreditne ponudbe dajemo 2J9<^ 7,880^ 9,21^?-J 129^ Company Veščica d.o.o.^®^ 69000 MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tel.:069/23 507, fax:31 576 Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so prodajalci v nedeljo pripeljali 63 vozil, prodali pa 4. Znamka avtomobila Letnik Prevoz, km Cena Opel Vectra 1.6 i 1991 20.000 23.500 DEM Visa Oltcit 1991 40.000 3.000 DEM Lada Samara 1989 38.000 7.000 DEM Renault 21 TL 1990 47.000 14.500 DEM Jugo 45 A 1986 65.000 2.300 DEM Fiat Regata 1986 94.000 6.50ODEM Golf JXD 1987 84.000 9.800 DEM Nissan Sunny 1.5 GL 1985 100.000 7.300 DEM Opel Manta 2.4 i 1985 42.000 7.000 DEM Opel Kadett 1986 89.000 10.000 DEM Cene sadja in zelenjave Tržnica Murska Sobota Osrednja ljubljan. tržnica Jabolka 140,00 150,00 Hruške 260,00 200,00 Pomranče 120,00 130.00 Limone 160,00 110,00 Banane 180,00 140,00 Grozdje 600,00 500,00 Ananas 300,00 250,00 Solata 240,00 270,00 Krompir 200,00 150,00 Paprika 490,00 500,00 Paradižnik 350,00 230,00 • KRATKOROČNA POSOJILA do 12 meseci za financiranje zalog in tekoče proizvodnje - izhodiščna obrestna mera je 13% letno • DOLGOROČNA POSOJILA do 5 let za nakup osnovnih sredstev in naložbe v proizvodne prostore — izhodiščna obrestna mera je 15% letno Obrestna mera se od izhodiščne lahko razlikuie glede na poslovno sodelovanje z banko ozirorT1 boniteto komitenta. LB - Pomurska banka, d. d., M. Sobota, štefan^ Kovača 12, PE Gornja Radgona, PE Lendava- Ljutomer. 'I