Naročnina listu : — Celo leto . . ‘K 12*— Pol leta . . „ 6'— Četrt leta . . v 3•— Mesečno . . „ 1'— Zunaj Avstrije : ===== Celo leto . . K 17'— Posamezne številke s: 10 vinarjev. :: v: RAZA Inserati ali oznanila se računijopo 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi ee ne vračajo. /o: Maribor eion St. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Uredništvo in upi KoroSka mica 5. Sadovi liberalnega gospodarskega dela. Zadnje čase kar mrgoli lažnjivili poročil po liberalnih časopisih, zlasti po „[Slovenskem Narodu“, s katerimi se napada med drugim, tudi ljudsko hranilnico in posojilnico v Celja, r. z. z n. z., češ, da je pri nekem dolžniku izgubila znesek 100.000' K. Načelstvo ljudske hranilnice in posojilnice je poslalo vsem listom, ki so prinesli to neresnično, o-:ziroma ,namenoma zlagano poročilo, poprajvek, da so vsa v teh poročilih navedena dejstva neresnična in da ljudska hranilnica in posojilnica ni izgubila in ne izgubi ničesar, ker je dotično posojilo pri glavnem dolžniku (in porokih zaldostno zavarovano, tako da se ni bati posojilnici niti najmanjše izgube. - Kljub *em popravkom pa je prinesel („(Slovenski Narod“ z -dne 24. 7. 1913 zopet neosnovan napad' na ljudsko posojilnico v Celju, v kateri se ta zadeva na dolgo m široko razlaga in daje pisec dotičnega članka „več previdnosti in manj razburjenja“ moralno pridigo načelstvu ljudske hranilnice in posojilnice v Celju. Nočemo se prerekati s piscem ‘te notice in se boriti za oslovo senco. Ako bi imel dotični pisec le količkaj juridičnega duha v glavi, bi take notice ne mogel napisati. Se več! Ako bi dotični pisec pregledal sadove liberalnega, gospodarskega dela po Slovenskem, ako bi premislil, koliko stotisočev ljudskega premoženja izgube članice Zia'družne zveze v Celju ter vlagatelji pri Glavni (posojilnici v Ljubljani, bi opustil take neosnovane in neokusne napade, Kakor je bila zadnja notica v „(Slovenskem Narodu“ z dne 24. 7. 1913. Le nekaj vzgledov: Glasom uradnega poročila likvidacijskega, oziroma konkurznetga odbora Glavne posojilnice v Ljubljani, izgube vlagatelji — dve tretjini -svojih vi o ‘g. (Deficit pri Glavni posojilnici znaša okroglo 3,000.000 K, Med vlagatelji se nahajajo: 1. Zadružna z vezav Celju zvlogo 300.000 K in izgubi Zadružna zveza v Celju na vsak način 200.000 K, beri: dvestotisoč kron. 2. Vranska, posojilnica ima pri Glavni (posojilnici naloženega denarja okroglo 60,000-K, izgubi torej okroglo 40.000 K. 3. Posojilnica v Dolu pri Hrastniku izgubi o-kroglo 7000-8000 K. 4. Savinjska posojilnica v Žalcu ima pri Gla- PODLrl STEK. Božidar Flegerič. (Ljudski pesnik in pisatelj slovenski.) (Dalje.) Flegeričeva mladost — njegovi starši. Božidar Flegerič (v krstni knjigi stoji Mathias Phlegeritsch) se je porodil dne 30. januarja 1841. leta v občini Vodranci1, ki spada v župnijo Sv. Bolfenka pri Središču. Oče njegov, Stefan,Je bil kmet in tudi mati Jera Lukmanova, poročena s Stefanom Flegeričem dne 1. marcija 1840, je bila kmečka hči. Božidarjev dedek Leopold je prišel v drugi polovici 18. stoletja iz Slavonije v Medjimurje, kjer je pri gospodski v Santavcih (Štrigova) služil za pastirja. Pašoč krave v velikem gozdu, je vrezoval črke v bukve. Takrat še oskrbniki gospodskih imanj niso znali vsi citati in pisati. Ko je oskrbnik izvedel, da njegov pastir vrezuje črke v bukovo skorjo, ga je vprašal če-li zna čitati in pisati, toda on (pastir) je to odločno tajil, dasi je oboje znal prav dobro. Slučajno so ga zasačili nekega dne, ko je nekaj čital. Od one dobe so se njegove razmere zboljšale. V službi si je toliko prihranil, da se je mogel oženiti, toda dolgo ni ostal v Medji-murju, nego je okoli 1. 1805. kupil na Štajerskem posestvo. Bil je človek prebrisane glave in je kmalu postal župan nemškega reda ter ostal v tej službi do svoje smrti 1. 1835. Sin njegov, oziroma oče našega Božidarja, rojen 20. decemb. 1818., umrl 11. sept. 1896, je dovršil z dobrim uspehom nižjo gimnazijo, a ko je 1 Hišo (štev. 14) v kateri se je porodil Bož. Flegerič, je oče pozneje prodal, pa si kupil kmetijo v Vodrancih ob okrajni cesti. Hiša (štev. 3), ki se v njo vzida spominska plošča, torej ni rojstna h i š a Flegeričeva, pač pa samo njegov dom. Rojstna hiša pesnikova stoji v Vodrancih (danes ima štev. 15) pri poti, ki vodi od Godeninskega »pila« proti Vincu Lukmanu. Danes je gospodar te hiše Franc Zadravec, poročen z Nežo Borko; zato pravijo tej hiši »pri Borkeci«. vni posojilnici v Ljubljani večjo 'vlogo in izgubi gotovo najmanj 10.000 K. 5. Enako posojilnica v Mozirju, ki je pri Glavni tudi udeležena z večjo vlogo. Ako se upošteva, da -imajo tudi razne druge posojilnice pri Glavni posojilnici (večje vloge, katerih slučajev pa nočemo navajati, lahko mirno rečemo, da gre pri Glavni posojilnici najmanj pol milijona štajerskega slovenskega denarja v izgubo in sicer po zaslugi voditeljev liberalnega) g o 's p o d a jr s k e g a (dela. Nočemo navajati delniške pivovarne Žalec-La-ški trg, kjer je okroglo 160.000 K deficita in pri kateri so liberalni magnati celo p o d j e jt j e tako z aj v o z i 1 i, d a so sedaj delnice! te pivovarne faktično brez vsake vrednosti. H koncu naj še omenimo slučaj šoštanjske posojilnice, pri kateri so Zadružna zveza v Celju in liberalni voditelji igrali silno klaverno vlogo. 'Mirno lahko rečemo, da je edina zasluga, Slovenske ljudske stranke, zlasti državnih in deželnih poslancev gosp. dr. Vi e r s t o vi š e k a in dr. Korošca, da je sanacija šoštainjske posojilnice že gotova stvar in dane izgube niti vlagatelji, niti posojilojemalci ničesar. Vsi ti slučaji, ki smo jih zgoraj navedli, so — sad liberalnega g o s p o d a r s k e jg a de-1 a. Vsi ti slučaji kažejo liberalno gospodarstvo v takšni luči, da- se čudimo, kako se morejo drzniti razni zakotni dopisuni, da z neosnovajnimi napadi izpodkopljejo ugled tako solidnim denarnim Zavodom, kakor je ljudska hranilnica in posojilnica v Celju. Sadovi liberalnega gospodarskega delal smrdijo do neba in kličejo po maščevanju. In to maščevanje pa naj bo, da se ljudstvo otrese' liberalnih pijavk in liberalcem povsod pokaže hrbet. Liberalci! Ako se hočete n*, tak način boriti z nami, se mi tudi tega boja ne bojimo. Svarimo vas pa, da v lastnem interesu opustite to taktiko, ki vas prej ali slej popolnoma- (uniči in prrvjede vaše gospodarske zavode do gotovega propada. Trgovinske pogodbe» Vse politične stranke se že pripravljajo nanovo trgovinske -in carinske pogodbe, kojih večina sedaj veljavnih poteče leta 1917. Socialdemokratične strokovne- organizacije -avstrijsko imajo meseca okto- vstopil v peti razred, mu je umrl oče, a on se ni hotel dalje učiti. Petnajst let je bil v Vodrancih župan. Bil je blaga duša. Pisec teh vrstic je pokojnika dobro poznal. Bil je izvrsten gospodar in dasi že nad 70 let star, opravljal je svoje vsakdanje kmetske posle z največjo natančnostjo. Njegova posebnost je bila ta, da hodeč za svojimi posli v hiši in okrog nje ni imel skoraj nikoli glave pokrite; hodil je najraje gologlav. V ljudsko šolo je hodil Božidar doma pri Sv. Bol-fenku na Kogu. Prvi učitelj mu je bil Martin Repič, ki je dne 24. julija 1901 kot upokojeni nadučitelj pri Sv. Miklavžu umrl, pozneje pa Jurij Mikel, oče sedaj v pokoju na svojem posestvu pri Sv. Miklavžu živečega realčnega ravnatelja Karola Mikelna. Veroučitelj mu je bil župnik Vatroslav Pirker. Ko je prišel Božidar v šolo je znal že čitati, ker se je tega naučil doma pri svojem očetu.1 V šoli je izborno napredoval, zato je bila njegova in tudi učiteljev želja, da bi se Božidar dalje učil, da bi se šolal. Toda oče se je spočetka temu protivil, ker je bil Božidar edinček, katerega bi rad imel za naslednika na svoji kmetiji. Ali dogodilo se je, kakor je to navada, da se je dobro očetovo srce omehčalo, in da so dali Flege-ričevi svojega Božidarja v Varaždin v šolo. Nekaj časa je študiral v Varaždinu, potem pa v Mariboru, kjer je dovršil gimnazijo. Po končanih srednješolskih naukih je odšel v Gradec na vseučilišče; učil se je modro-slovja, poslušal slavistiko in staroklasično jezikoslovje. Po končanih študijah je bil leta 1871 imenovan profesorjem v Oseku. Toda usoda mu ni bila mila ; rojen pesnik, ni imel sreče, udal se je pijači in vsled te prirojene slabosti ni mogel vršiti stanovskih dolžnosti svojih tako, kakor mu je to veleval stan, zato je bil iz službe odpuščen. 1 Take priprave na šolo dandanes učitelji ne odobravajo, ker jim je ljubše, da na novo v šolo stopivši otrok ne zna čitati, ne pisati, pač pa, da je drugače pripravljen, da zna prav rabiti svoje čute, da vsako stvar prav pogleda, da se zna — seveda po otroške — izraziti o vsem, kar je videl in slišal. A. K. bra svoj kongres, na katerem bo poročal dr. Renner o trgovinskih in carinskih pogodbah. Nemška- kmečka zveza za Štajersko; je Jtudi že imelaj zborovanje, na .katerem je govoril znani agrolog dr. Sommereg-ger o trgovinskih pogodbah in carinski politiki. Tudi v naših organizaicijah moramo vzbuditi zanimanje za ta važna politiSno-gospodarska vprašanja. Ker so pa pojmi: trgovinske pogodbe, tarifne pogodbe i. t. d. Še precej nejasni, prinašamo v naslednjem nekatera pojasnila. Trgovinska pogodba. Trgovinska pogodba je pogodba, katero sklene ena država z drugo in v kateri so postavno uravnane trgovinske razmere med obema državama. V današnjih dneh, ko vežejo železnice in paroplovne črte države medsebojno, je najstal živahen medsebojni trgovinski promet. Blago se uvaža ter izvaža in se prevaža skozi eno deželo v drugo. Ce bi ne bilo nobenih postavnih določil, ki bi uravnavale ta -trgovinski promet, bi bila prosta trgovina. V pričetku današnjega trgovinskega razvoja je tudi vladala večinoma prosta trgovina. Posamezne države so pa uvidele, da se ubija pri prostem uvažanju s konkurenco marsikatere panoge njihovega narodnega gospodarstva, tako na primer, ko je amerikansko žito preplavilo s svojo nečuveno nizko ceno celo Evropo ter s svojo konkurenco ubilo pridelovanje evropskega žita. Države so bile prisiljene, da so v interesu lastnega pridelka prepovedale uvoz (ter so naložile varnostno carino. Ce je to storila ena država, je moralu to storiti tudi druga. Na ta način so nastali carinski tarifi. Ce je tedaj vpeljala ena država tak carinski tarif, ki je popolnoma, ali vsaj deloma onemojgočil u-voz tujega blaga, je mora-la biti tudi pripravljena, da bo postopala na isti način proti njej tudi nasprotna država. To je bila doba) talkozv’anej avtonomne varnostne carinske politike. Medsebojnih prepirov ni bilo tukaj ne konca ne kraja. Vlade so uvidele, da store mnogo bolje, če svoje raznolike gospodarske interese izjednačijo s pogodbami, kakor da so si vedno v laseh, pri čemur je češče prišlo -tudi do vojnih nevarnosti. Na ta način so nastale trgovinske pogodbe, -to so državne pogodbe o trgovini, ki so veljavne za določeno dobo. Tj a r i f n a pogodba. Trgovi!n-ske pogodbe so se tekom Časa izpopolnile. To so takozvane tarifne pogodbe, ki vsebujejo za oba dela dogovorjene carinske nastavke. Vsaka Kakor se zateče otrok, če ga zadene kaka nesreča, v naročje mile matere, tako je prišel tudi naš Flegerič, ko je izgubil eksistenco (kruh) domov v Vodrance k svojim domačim. Zdaj se je začelo tragično mračiti njegovo življenje. Usoda mu je bila žalostna. Da bi ne ostal brez dela, sprejel ga je pokojni rodoljub dr. Al. Gregorič v Ptuju v svojo pisarno. Toda i tukaj ni vzdržal — črez par tednov je bil že zopet doma. Od one dobe ni bilo za Flegeriča več pomoči. Flegerič pesnik. Pesmi zlagati ali pesniti je začel naš Božidar že prav rano, zakaj že kot pastir je zložil nekaj nagajivih pesmi. V Mariboru je kot dijak na gimnaziji dobil dvakrat Schillerjevo ustanovo. Javno se je oglasil Flegerič kot osmošolec v Glasniku in potem v »Jadranski zarji« in leta 1871 je objavil v »Pomladanskem cvetju« svojo zbirko pesmic »Jek iz goric«. Te pesmi so zbudile občno pozornost čitajočega občinstva in sam Davorin Trstenjak je te pesmi pohvalil ter priznal, da tiči v našem Božidarju lep pesniški talent. Kakih 30 let pozneje pa je pisal Flegeriču prijatelj njegov prof. dr. Fr. Ilešič med drugim sledeče: »Ti si velik talent, ki pa se ni mogel razviti niti na pesniškem, niti na znanstvenem polju, ker so Te razmere vrgle v zelo majhen svet, kjer mora zamreti največji duh«. Da je imel Flegerič lep pesniški talent, o tem so vsi ocenjevalci Flegeričevega književnega delovanja edini, a edini so tudi v tem, da Flegeričevi pesniški izdelki ne zadostujejo strogim pravilom pesniške umetnosti in da Flegerič v svojih poezijah ne izraža nikjer visokih idej. Glavni vzrok, da se naš rojak v pesništvu ni mogel popeti na višjo stopnjo, je žalostno dejstvo, da so ga »razmere vrgle v zelo majhen svet, kjer mora zamreti največji duh«. V prejšnjih desetletjih seje po slovenskih časnikih in leposlovnih listih čitalo čestokrat ime Božidar Flegerič in listi »Glasnik«, »Zora«, »Kres« so radi priobčevali duševne proizvode našega Božidarja, toda to je bilo v dobi, ko še slovensko čitajoče občinstvo država si najprej sestavi carinski tarif, v katerem nagaja točko za točko, kar ne dovoli uvažati,, kar dovoli prosto uvažati in kar dovoli uvažati le pogojno z določeno carino. Sedaj pa slede pogodbena pogajanja, v katerih se sestavljeni tarifi primerjajo in potom pogajanj izjednačijo. (Pri tem si prizadeva vsaka država, da svoj izvoz kolikor mogoče povzdigne, to je, da doseže pri drugi državi ugodne in nizke nastavke na uvoz. Ce druga država (tega ne pripusti, potem se tudi njej ne znižajo carinski nastavo, ki se tičejo njenega izvoza. Na primer: Balkanske države Rumunija, Srbija in Bolgarija bi rade iz\a-žale svoje odvišne poljedelske produkte, da si zamo-rejo nabaviti potrebnega industrijskega, blaga, katerega v lastni deželi ni dobiti. Bile bi torej voljne, sprejeti v svoj carinski tarif za industrijske izdelke nizko carino, če bi tudi naša država sprejela v sr oj carinski tarif nizke carinske nastavke za poljedelske proizvode. Pogodba naj v e č j i li (ugodnost i. Dandanašnji se sklepajo večinoma tarifne pogodbe ter se dostavi pridržek o največjih ugodnost«]. Pod pogodbo največjih ugodnosti se razume pogodbeno določilo, glasom katerega- pridejo vse ugodnosti, ki so se dovolile kaki tretji državi, samoposebi v prid tudi oni državi, kateri se je dovolilo „največje ugodnosti. Ce dovoli tedaj na primer Avstrija balkanskim državam v tarifni pogodbi z največjimi u-godnostmi ■ nizko carino na živino, meso in. žito, veljajo te ugodnosti tudi za, iRusijo, Argentinijo itd., če se tudi s temi državami sklene pogodba z največjimi ugodnostmi. Iz tega vzroka so se morale svoj čas na zahtevo Rusije razveljaviti (carinske ugodnosti za Srbijo, iz tega vzroka se tudi moraj,o boriti avstrijski kmetje proti znižanju capinskih nastavkov za žito, živino in meso, kakor jih vsebuje (sedaj naš tarif, ker bi to znižanje ne prišlo v prid samo balkanskim državam, s katerimi sklepamo pogodbe največjih u-godnosti in ker bi potem naše poljedelstvo vsled ce-nega proizvajanja Rusije, Amerike itd. bilo težko o-groženo. Pogajanje za trgovinsko pogodbo je tedaj v veliki meri pravcata kravja /kupčija, pri kateri1 skuša vsaka država drugo opehariti. Na najboljšem pri tem je ona država, katera je na drugo najmanj na- vezana. Cim močnejša je tedaj država) (samaposebi, čim manj je gospodarsko odvisna, čim manj je navezana na blago druge države, tem odločnejše lahko nastopa. Na drugi strani imajo, pa te pogodbe tudi svojo prav dobro gospodarsko stran. Tjrgovina je za dobo desetih let — za ta rok se namreč dandanašnji sklepajo trgovinske pogodbe — zasigurana. Tpgovi-nai ve za. pogoje, ve, da se ti skozi' deset let ne bodo spremenili in se lahko po tem ravna. Vsak ugoden zaključek kake trgovinske pogodbe oživlja nanovo trgovino, kar je gotovo v gospodarski prid države. Politični pregled. Štajerski deželni zbor „i Tagespost“ od dne 26. t. m. poroča.: „Kakor izvemo, se je ministrski predsednik grof Stiirgkh odločil, da z ozirom na težke vremenske nezgode, ki so zadele Štajersko in v prvi vrsti prestolno mesto, napravi tekom meseca avgusta, še en zadnji poskus s sklicanjem (in delazmožnostjo deželnega, zbora. Ce se bo tudi ta poskus ponesrečil, potem bo deželni zbor takoj razpuščen in pričele se bodo priprave za nove volitve, ki bodo v pričetku septembra razpisane ter se bodo vršile tekom meseca novembra ali decembra.“ Moliamedanci v Indiji. Turški listi priobčujejo poročilo,, glasom katerega je opažati med mohamedanei v Indiji močno gibanje povodom zasedenja Odri n a. Vesti zatrjujejo, da obstoja resna nevarnost, da izbruhnejo nemiri, če bi hotela Angleška preprečiti, da pride |Odrin Turkom. Hrvaška kriza. Dne 25. t. jm>. so se zbrali v Budimpešti člani narodno-napredne hrvaške (mažaronske) stranke, da konferirajo s hrviaškim ministrom Pejačevičem in komisarjem Skerlecom. Namesto) ministra Pejačeviča, ki je bil do sedaj načelnik te stranke, je bil izvoljen za načelnika dr. Svinderman. Komisar Skerlec je pristopil mažaronski vladni stranki kot član. V soboto, dne 26. t. m., je prispel Skerlec v Zagreb ter je prevzel vlado. Mirovna pogajanja, Premirje še ni sklenjeno. — V Bukarešti se pricno mirovna pogajanja. — Na meji še vedno spopadi. — Turško prodiranje ustavljeno. — Turki ne mislijo zapustiti Tracije. Položaj na Balkanu je Še vedno nerazjasnjen. Napredek je zabeležiti samo v toliko, da so sklenile ivse vojskujoče se države — Srbija, Grčija, Crnago-ra In Bolgarija — poslati v Bukarešto mirovne delegate. V bližnjih dneh — v sredo — se bodo pogajanja že začela, Moteče vpliva v ta ugodni razvoj 'dejstvo, da še ni prišlo .do premirja in ustavitve sovražnosti. 'Srbija in Grčija nista hoteli pristati na to, da bi se sklenilo premirje in sta odgovorili na tozadevno posredovalno brzojavko jrumunskega kralja, da naj trajajo sovražnosti do sklepa miru. Koncem prejšnjega tedna so dunajski časopisi, sicer širili senzacijonelno vest, da je Avstrija v Atenah in Bel- glede čtiva (berila) ni bilo razvajeno, kakor pozneje, ko je stopil v javnost največji naš estetik Jos. Stritar s svojim »Zvonom«. Slovensko slovstvo, zlasti pa pesništvo se je od leta 1880 sem začelo krepko razvijati, dočim je ostal Flegerič vedno na istem stališču, ker ga je nemila usoda posadila v majhen svet, kjer ni živel, pač pa životaril. Toda vkljub temu, da nedostaje Flegeričevim poe-tiškim proizvodom pesniške dovršenosti tako glede oblike, kakor tudi glede vsebine, so in ostanejo Flegeričeve pesmice vendarle čestit spomenik, ki se ga lahko veseli vsak rodoljub slovenski, zlasti pa ljubitelj narodnih in v narodnem duhu zloženih pesmi. Tudi v majhnem svetu, na spodnjem kotičku Štajerskega med deročo Dravo in bistro Muro, zlasti pa v slovečih ormoško-ljutomerskih goricah je našel naš pesnik dokaj snovi za svoje slovstveno delovanje. Opazoval je prirodo, opeval poleg nedosegljivega ženskega ideala krasoto poljan in vinskih goric, gledal kmeta in viničarja, ki tukaj živi in grudo tolče; z njim je čutil, z njim se veselil in žaloval, z njim upal in se bal. Glej, soparjevica vroča bila še je tisti dan, vsula se debela toča kmetov up je bil končan. Kmetu privošči toli potrebni nedeljski počitek, saj je ves teden marljivo delal: Nedelja je, danes pokoja je čas, počijte si delavne roke! Pšeničnjaka, ženka, in suhih klobas, pa s torbo na rami do vinske gore. Odprla si bova napolnjeno klet, veselemu srcu priljubljeni kraj, za delo, za trud se okrepila spet, veselega srca domov šla nazaj. Kakor opevata Simon in Ivan Jenko Sorško polje, tako opeva Flegerič Mursko polje in kakor je bil slavni Gregorčič s svojim srcem vedno doma v svojih Kobariških planinah, tako je naš Božidar visel z vsako nitjo — Ljubosumne velesile. gradu kategorično zahtevala sklep premirja in v nasprotnem slučaju grozila z zasedenjem novipazars-kega saindžaka, toda vest se ni potrdila. Velesile, — med njimi tudi Avstrija, so samo prijateljlsko intervenirale v prilog 'Bolgarije, ki se na vse strani o-brača za pomoč in ker evropske države tudi iz političnih vzrokov ne marajo, da bi Bolgarija izginila/, ali pa da bi bila preveč (oslabljena.. Nevarno vplivajo v razvoj; položaja tudi neprestani t spopadi med (vojskujočimi se državami. Najnovejše vesti pravijo, da so Srbi obkolili Vidin na bolgarskem ozemlju, in Grki zasedli Dedegeač. Neko bolgarsko poročilo pa govori o bolgarskem _ vspehu pri Vlasini. svojega življenja na klasičnih panonskih tleh, na prekrasnih vinorodnih Slovenskih goricah, ki so dale Slovencem Miklošiča, Vraza, Cafa, Raiča, Trstenjaka, Murka. Krasne vinske glej gorice, ondi moj je drugi dom, v brambi svete je pravice v last ne dam svražnikom. Mnogo pesmi je narekovala pesniku njegova goreča ljubezen do domovine: Meni vseh besed najslajša si beseda — domovina sladka radost mojega si ti pogleda — domovina. Strahovito strašna jeza v prsih mi bobni neznana, ko premišljam, kak te tuja moč obseda — domovina. Pa mi vendar v srce klije korenika sladke nade, kajti vidim, da tvoj narod se zaveda — domovina ! Zopet v drugi pesmi toži pesnik, kako rad bi pomagal svoji mili očetnjavi do boljše bodočnosti, toda siromak čuti, da so njegove moči za to preslabe, zato poje: Pomagal rad bi Slavi, Koristil očetnjavi, A temu v srcu nade ni, Ker že mi pešajo moči. Kako gorko solnce rodoljubja in domovinske ljubezni je ogrevalo srce našega pesnika, kažejo tudi elegije, ki jih je Flegerič leta 1890. pod naslovom »Iz Krčevinskih potočnic« priobčeval v Slov. Svetu. Radi ene teh elegij je bil Slovanski Svet nekoč celo zaplenjen, kar je Flegeriča neizmerno veselilo. Z ostrimi besedami je takrat pesnik slikal, kako kruto ravna oholi Madjar s slovanskim ljudstvom, živečim na Ogrskem. — Kot rojen pesnik je hotel Flegerič peti, in če ni našel dovolj druge snovi, opeval je osebne prijatelje svoje in slavne može — prve navadno ob njih godovanju, druge pa ob njih smrti. Da je Flegerič za razne godovnice dobival od prijateljev in znancev svojih primerne nagrade za znamke, razume se samo ob sebi. Včasi ga je kdo preslabo na^ gradil in takrat je naš pesnik hitro zložil kako nagajivko, poslal je dotičniku, ki mu je potem hočeš, nočeš moral dati za njegov trud večje plačilo. (Dalje prih.) Najzamotanejši je pa položaj vsled turškega prodiranja. Roparski" pohod) turških čet po- starem bolgarskem ozemlju je sicer ustavljen, toda Odrina, Dozen grada, sploh Tracije Turki ne mislijo- več zapustiti. Tiurčija je s svojim pohodom sicer poteptala mednarodno, pravo in je prelomila londonske sklep«, toda ona računa na ljubosumnost velesil1 in mogoče se ne vara. Ogorčenje nad turško verolomnostjo se je že poleglo in del nemškega 'časopisja že piše, da Avstrija in seveda tudi Nemčija nimata nobenega v-zroka, intervenirati v prilog balkanskim Slovanom. Vedno bolj se zdi kot (gotovo, da imajo pri turški akciji nekatere velesile — ena, mogoče dvie, — svoje prste vmes. Iz tega vzroka ne more priti do samostojne intervencije Rusije — zadnje vesti že pravijo, da hoče Rusija postopati sporazumno z drugimi državami — a najbrže tudi ne bo prišlo do energične in vspešne akcije velesil.. Vse kaže, 'da se bo nemštvo zavzelo z vso silo za prijatelja Turčina. Mirovna konferenca v Bukarešti. Dunajsko poročilo pravi: Vse vojskujoče se države, izvzemši Turčijo, so sprejele rumunsko povabilo, da se udeleže mirovne konference v Bukarešti. Delegati so že odšli in mirovna pogajanja se prijčno že v tem tednu. Vprašanje glede premirja,1 se sicer Še ni tako rešilo, kakor bi to želela Evropa, ker se upirata Srbija in Grška, ustaviti sovražnosti, predno ne sprejme Bolgarija mirovnih pogojev, vendar upa Rumunija, da bo spravila brez oficijelnega premirja do dejanskega premirja, ker bi bilo brez tega komaj mogoče, misliti na kaka vspe'šna pogajanja. Sicer se dozdeva, kakor da bi imele Srbija in Grčija s tem, da ne opustita sovražnosti, le namen, si osvojiti še več ozemlja, kar spričuje dejstvo, da je začela Srbija oblegov/ati Vidin ob Donavi in tudi Grčija je zasedla Dedegeač. Položaj se bo deloma razjasnil v tre-, nutku, ko bosta naznanili Srbija in Grčija svoje mirovne pogoje, ki bi jih naj Bolgarija sprejela. Pri tej priliki se bo pokazalo, (če se li: 'lahko računa na to, ali bodo prišle balkanske države med seboj do sporazuma brez, tuje intervencije, ali pa bo treba/posega velesil