ftmuuaiiiiuiiNiiHMntniHiiiiiMM ADVERTISE m i THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Conunerical Priniing of All Kinds ™^uiiniiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniii,iiiii,,i[]iiiiiimiiiniiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiii# ENAKOPRAVN £<|lf AEolT NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKI DELAVCE ¥ AMERIKI '^iiniiniitimniiitiiininniHnntJiiiniinntnnniiiiiittniiiiniiiniDiitnmnn^ j OGLAŠAJTE V I i NAJBOLJŠEM i i SLOVENSKEM | I ČASOPISU I S ^ « i i .Ж g I Izvršujemo vsakoTrslnt I i tiskovine' i riiiiiimniiiDiuuiiiiiiinmiiimiiiniiimuimniuinfnmniiiiiiiiuiiEJiiiiniiiii^ ХХХУШ—LETO XXXVIII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 3, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 86 PRIŠEL V Woman's bolnišnici je umrla popoldne ob 5.45 uri na Prišel, stanujoča na 15908 wovewood Ave. Pogreb oskr- 36 Grdinov Lake Shore po- gebni zavod, 17002 Lake Shore У ■ Podrobnosti bomo poroča-^ jutri. * ®1^WARD BAITT Preminil je nagloma, zadet od ene kapi, Edward Baitt, star Y- stanujoč na 20931 N. Rojen je bil v White Phur Springs, W. Va. Delal Bi]^ Ro^ich Construction Co. ^lan društva Slovenski St. 6 S.D.Z. J na Skerl, sma Edward ml., Margaret in Jo-Juli!' Rudolph, sestre Mrs. mar, . Bertha Star- ter J'l ' Josephine Starman Vrši sorodnikov. Pogreb se v četrtek zjutraj ob 8.15 želp . P°§rebnega zavoda Joseph em ^ ^ nato ^ ob 9. uri in pokopališče Calvary.. ZNIUNE TARIFE BODO POMAGALE TUDI (LEVEIANDU Vedno bolj se bližamo času, ko bo ideja St. Lawrence Seawaya, ki bo vezal Velika jezera z Atlantikom, postala dejstvo. Ko bo ta načrt'izvršen, bo Cleveland postal važno pomorsko pristanišče. Morda celo eno najvažnejših. Ladje iž Evrope bodo pristajale tudi v Clevelandu. Oživel bo pomorski promet, uvoz in izvoz, pa se računa z letno vsoto $220,500,000, kolikor bo znašal promet blaga v pristanišču Cleveland. V tej zvezi pa je tudi za Cleveland nastalo silno važno vprašanje, kakšne naj bodo uvozne in izvozne tarife. Vprašanje teh tarif je stvar,*' premim poročali, 33 Silf. 4. srčno hibo Frank 6524 T ^Gt, stanujoč na iz n.f Ave. Doma je bil 5 S te je član podr. St. opušča štiri sinove; ^ens \ ^rs. Sophie Gra-Itlarv vnukov, sestri Mrs. ret^L in Mrs. Marga- grejj sorodnikov. Po- ob g y^_^i v četrtek zjutraj ^oset)h pogrebnega zavoda Claif Д sinovi , 6502 St. 9,30 u —■' ^ sv. Vida ob ^^ivary pokopališče 1)ћ Па ja ■ se otvori v Tokiju jem jf^^skem mednarodni se-kje' ^^j pokaže Japoncem, ^^đnarodna tehnika v l-odni J • produkciji. Medna-2iv "^ј bo praktičen po- Zdru !^^^^^rodno sodelovanje. Vile v države bodo razsta-' P^^iijonih, zapadna pa v osmih. Cev ° zunanjih razstavljal-Aato nf ^ Tokiju se bo %Ve% borila tudi konvencija ^^®rnic trgovskih ^°daroT^ trgovsko gos- j '^атгеГ??''"' ^'ONDON 9 . ^^edsedr,n u . maja —Novi thotiy britanske vlade An- -^^iitiko spremenil svojo je n^p ® Sovjetske zveze. Ko govariJi^ Churchill za- se kon« "štirih," da opravi ^ *^rzla vojna in da se bil negotovost, je <3еђ. 8ed ®^бп precej hla-^^vlip« najavil, da je pri-Amerikan^^^^^' s® v družbi s ®®isel Clevelanda, ki je v malem središče "naroda narodov," da je treba vzeti svet kot celoto, pa se sprijazniti z mislijo, da moramo pač vsi živeti. Naravno je tudi, da vprašanje pomorskega pristanišča Cleveland zanima clevelandsko javnost na splošno. Gre za olajšanje stikov s staro domovino, ker bo tak pomorski Cleveland neposredno izhodišče za odhod preko Atlantika, drugič pa, ker bo pravi pomorski promet dvignil gospodarstvo v Clevelandu na splošno, pa najsi gre za blagovni promet, ali pa za promet s potniki. KANDIDIRA IZ ZAPORA V Veliki Britaniji so razpisane državnozborske volitve na dan 26. maja. Na volitve se je pripravljal tudi 24 letni Christopher Rees, ki kandidira za poslanca. Rees se je moral zagovarjati pred sodiščem, ker se ni odzval pozivu, da pride na zdravniško preiskavo radi vojaške službe. Priznal je, da se pozivu ni odzval in sodnik ga je vtaknil v zapor za eno leto. Rees je zapor nastopil, svojim volil-cem pa je zagotovil, da ga zapor ne ovira, da ne bi kandidiral. Naj ga torej na dan 26. maja volijo. LOČEVANJE JE NEVARNO William Douglas je član ameriškega vrhovnega sodišča. Douglas silno veliko potuje. Napisal je tudi več knjig. Ko se je vrnil z zadnjega svetovnega potovanja, je trdil, da je najvažnejši svetovni problem vprašanje ras, narodov in praktično ločevanje po teh rasah. Ali ta problem obstoja tudi za Ameriko? Douglas si daje tolažbo, da se v Združenih državah zlivamo in topimo v eno v skupnem loncu. Dramski zbor Ivan Cankar Nocoj, v torek, ob osmih se vrši seja dramskega zbora Ivan Cankar v dvorani št. 3, staro poslopje, Slov. nar. dom na St. Clair Ave. Vabi se članstvo, da se udeleži v polnem številu. Po seji bo nekaj okrepčila. S CEPLJENJEM ZOPER POLIO NADALJUJEMO b ^°V]Gt8ke vlade dostavil , Ganinom in je ®^vlia ta sestanek ne Ni-je celo in _ ca, atjsian ^ posebnih pogojev. Ta teden bodo dobili Ijudsko-šolski otroci prvega in drugega razreda prvo cepivo zoper polio. Z drugim cepivom bodo začeli po preteku treh tednov. V Clevelandu samem, kakor tudi v okraju Cuyahoga smo imeli v letošnjem letu le tri slučaje polia. Dva sta obolela v mesecu januarju, tretji pa v mesecu aprilu, a to predno se je začelo s cepivom, katerega je izumil profesor Salk. Na splošno so do sedaj cepili v deželi štiri milijone Ijudskošol-skih otrok. Vsega skupaj je od cepljenih obolelo na poliu 29 otrok. Pripomnimo naj, da gre za prvo cepivo, predpisana pa so tri cepiva.. Vsi otroci, ki so oboleli na poliu, so bili cepljeni s cepivom, katerega je dali na razpolago družba Cutter Laboratories v Berkeleyu, Cal. Dvoje obolelih deklic je umrlo. Zadnja je bila Janet Lee Kincaid, stara sedem let, doma iz kraja Moscow, Idaho. Osrednja zdravstvena oblast v Washingtonu ima rešiti vprašanje, ali naj Washington kot tak prevzame vso skrb za produkcijo, kakor tudi za porazdelitev cepiva zoper polic v svoje roke, ali pa to vprašanje prepusti posameznim državam, oziroma ali naj se da zdravilo v privatne roke, nakar bi bilo predmet prostega trga. Iz javnosti se v prvih dneh uporabe tega cepiva zahteva, naj bo javnost točno poučena; na drugi strani pa je ameriško časopisje stopilo v boj, da naj se izglasuje federalni zakon, v smislu katerega bi imela kontrolo nad cepivom le federalna oblast. Naj bo torej vse centralizirano, ker sicer ne bomo prišli do pravičnega razdeljevanja cepiva zoper polio. Ameriške družine v Veliki Britaniji so se za svoje otroke enako odločile, da jih dajo cepiti s cepivom profesorja Salka. Gre za ameriške vojake in njihove družine, ki vršijo v Veliki Britaniji na posebnil) ameriških letalskih bazah letalsko službo. MOČ POMLADI— MOČ LJUBEZNI! Smo v maju, ko življenje pokaže, da hoče živeti. V Londonu se je poročil Edward Martin; poročil se je tretjič. Končno bi poroka v tretjič v današnjem času ne bi bila neobičajna. Toda Edward je star 78 let, njegova sedanja žena je stara 80 let, Edward pa ima že —20 otrok. ■k V DaUasu, Texas, sta se za eno in isto dekle potegovala dva ljubimca. Eden od tekmecev je svojemu konkurentu zapalil hišo. Ljubezen si bo hladil v zaporih, če bo moral odslužiti kazen. Obsojen je bil sicer na dve leti zapora, toda pogojno. -K Na Dunaju sta se potegovala za naklonjenost dunajskega dekleta policijski stražnik in študent arhitekture. Študent arhitekture je svojemu tekmecu zazidal glavni vhod v stanovanje, da bi ne mogel iz njega. Zagovarjati se je mtottl na sodišču, pa je bil obsojen zopet le pogojno, ker je bil sodnik prepričan, da bo sedanji študent postal dober arhitekt. " -K Turki smejo imeti več žensk, poroka med dvema ženskama pa je tudi tam nemogoča. V Carigradu je ženin zaj^Fosil za poročno dovolje»je. Ko pa so -pregledali njegove rojstne podatke, so videli, da je til pri rojstvu registriran kot ženska. Zakon med dvema ženskama je pač nemogoč! Toda prosilec je s svojo postavo dokazal, da je le moški. * Za avstrijske vojne ujetnike, ki se vračajo iz Sovjetska zveze, pomlad in maj čestoine pomenita življenja. Javljen je slučaj avstrijskega ujetnika, ki se je po desetih letih ujetništva vrnil na Dunaj, pa je prišel na razvaline življenja. Krvno sorodstvo mu je pomrlo ali je bilo v vojni pobito, žena pa se mu je drugič poročila. Posebna razstava Ves ta teden se vrši pri Brod-nick Bros. na 16013-15 Waterloo Rd. poseben ogled finih Fri-gidaire pripomočkov za dom. Ta razstava ali "open house" nudi vsem gospodinjam priliko, da pridejo v trgovino in se natančno seznanijo z izrednimi ugodnostmi, ki jih ti pripomočki nudijo. Ničesar ni treba kupiti, imate pa s tem priliko do posebnega dobitka. Vile rojenice V Vietnamu v Indokini-zmešnjava; novi poulični boji v mestu Saigon SPALA JE PET TEDNOV V Chicagu je prijela šestletne Gale Russell spalna bolezen in jo držala pet tednov. Slučaj je bil predmet čikaškega javnega zanimanja. Razne verske sekte so organizirale molitve za Russell. Gale Russell izvira namreč iz premožne podjetniške družine. Končno je bolezen popustila in je njen oče, po poklicu civilni inženir, prepričan, da so pomagale—molitve. Kdo so raketirji? \ WASHINGTON, 2. maja— Senator Estes Kefauver je pred štirimi leti vodil obširno preiskavo zoper ameriško podzemlje. Ta preiskava mu je dala tudi ime. Pa posledice preiskave same? Do sedaj je bilo iz Amerike deportiranih le pet ljudi. Njihova imena pričajo, za odkod prihajajo. Gre za deportirance: Charles Carrollo, James Di-Simone, Jasper Matranga, Ono-frio Minaudo in Nicholas Cir-cella. Na listi tistih, ki bodo iz Amerike izgnan^, je še 38 drugih. Zanimiv slučaj, ki kaže kako "hitro" se v Ameriki postopa, če se hoče. George—Ažavni tajnik? WASHINGTON, 2. paja— Senator Walter George je demokrat in predsednik zunanjepolitičnega odbora v senatu. Njegova shajanja s predsednikom Ei-senhowerjem so padla v oči. Padlo pa je tudi v oči, da je senator George iniciativno posegel v ameriško in svetovno zunanjo politiko ter je Bela hiša zunanjepolitične predloge tudi sprejela. O senatorju Georgeu se trdi, da ima zdrav razum, ko presoja zunanje dogodke; najvažnejše pa je to, da bo Walter George ameriški državni tajnik, tako se trdi, če bi iz kateregakoli razloga odstopil sedanji tajnik John Foster Dulles. Vile rojenice so se zglasile 13. aprila pri Mr. in Mrs. William in Christine Perusek, 12719 Kirton Ave., in jima pustile krepkega sinčka Joseph Mitchell, ki je tehtal sedem funtov in 14 unč. To je njun peti otrok. Mama je hči Mr. in Mrs. Ludvik Vadnal iz 3620 Beyerle Rd., ki sta postala sedmič stari oče in stara mama. Čestitamo! NA ČEŠKEM NI ^ PREMOGA Jaromir Dolansky je podpredsednik češke vlade v Pragi Češka je bogata na premogu Kljub temu pa je Dolansky moral priznati, da je produkcija premoga tako padla, da ogroža tudi industrijo, ki je odvisna ot premoga. ' VAŽNE KONFERENCE PRI PREDSEDNIKU EISENHOWERJU WASHINGTON, 2. maja—Danes sta bila pri predsedniku Eisenhower ju admiral Arthur Radford in podtajnik v državnem tajništvu Walter Robertson, ki sta se vrnila s Formoze. Predsedniku sta poročala o uspehih svojih razgovorov s Čiang Kajšekom. V prestolici Saigon v Vietnamu sta se danes sestala predsednik domače vlade Diem in ameriški general Collins, ki se je vrnil iz Washingtona, kjer se je z ameriškimi političnimi in vojaškimi krogi posvetoval o položaju v Indokini. Včerajšnja poročila iz Saigo * na v Indokini so bila ugodna, dores. Dela se diplomatsko na Današnja jutranja poročila pa tem, da se s časom komunistična niso bila več ugodna. Prestolica Kitajska sprejme med Združe- REVNI FARMARJI WASHINGTON, 2. maja— Bela hiša je predložila kongresu nov predlog, ki se tiče "revnih farmarjev." Niso vsi farmarji v Ameriki bogati. V Združenih državah je poldrug milijon kmetskih družin, ki nimajo na leto niti $1,000 rednih dohodkov. v staro domovino Včeraj so se podali na obisk sorodnikov v Št. Rupert na Do lenjsko, Mr. in Mfs. Anton Per-še iz 1160 Norwood Rd. in hči Mrs. Mamie Marin, ki s svojim možem Stanley vodi gostilno Marin Tavern na vogalu E. 79 St. in St. Clair Ave., ter Mr. John Hudoklin iz 1065 E. 66 St. S seboj so vzeli avto, da bodo tamkaj potovali po raznih krajih. Iz New Yorka odplujejo 4. maja na ladji Queen Mary. Prošlo sredo ste se podale Mrs. Steve Stefanovich in hči Magdalena v Skoplje v Macedo-nijo, Mr. Steve Stikovich pa se je podal v Beograd. Potujejo na ladji SS United States. Vse potrebno tem potnikom je uredila agencija Mihaljevich Bros. Travel Bureau. Saigon, ki ima okrog 800,000 prebivalstva, ima svoje četrti, ena od teh je kitajska četrt. Ta četrt je začela s pouličnimi boji in ko to poročamo, boji še trajajo. Predsednik vlade v Vietnamu Diem javlja, da je gospodar položaja. Francija in USA V Vietnamu gre za francosko in ameriško strujo. FVancozi podpirajo odstavljenega državnega poglavarja Bao Daia, Ame-rikanci pa sedanjega predsednika Diema, ki v ostalem uživa podporo, vsaj za enkrat, »drugih domačih političnih strank. Bao Dal je imel zadnjih dvajset let važno vlogo in se je na njega vedno oslanjala Francija, ko je šlo za njen kolonializem v Indokini. Bao Dai, v tem so si zunanja poročjla soglasna, je egoist. Njemu gre za uživanje življenja. Francoska vlada mu je dala ob obali francoske Riviere na razpolago razkošen grad, kjer Dai stalno živi. Dai si je tudi sicer preskrbeti udobno življenje. Denar, ki ga je iztisnil iz domačega ljudstva, je varno naložil v švicarskih bankah. Sicer pa je predan igranju na srečo. Tak Bao Dai pošilja iz Francije v Vietnam nova navodila, svoje posebne odposlance, ukazuje, grozi in odstavlja domače politike. , Njegov zadnji odposlanec, ki je šel iz Francije v Vietnam polkovnik Minh, ima s seboj papir, s katerim naj bi se Dai Diem odstavil in bil aretiran, nakar bi na njegovo mesto zavzel nov predsednik vlade. Zmešnjava je vsekakor popolna. Opomin Franci^ Državno tajništvo je javilo, da je opozorilo Francijo na svojo politiko, ki je v tem, da podpira sedanjega predsednika vlade Daia Diema. Od Francije se pričakuje, da stori isto. Iz Pariza pa poročajo, da je francoska vlada naslovila na Washington gotove očitke, češ da je, Washington kriv današnjih zmešnjav v Vietnamu. Politika Eisenhbwerja Preprečiti za vsako ceno vsake male vojne, ker bi te znale voditi v veliko vojno. Odpraviti mrzlo vojno in z govori s Sovjetsko zvezo odpraviti tudi mednarodne nesporazume. Eisenhowerju je znano, da je komunistična Kitajska, ko gre za oboržitev njene ljudske vojske, popolnoma odvisna oc Sovjetske zveze. Le ta ji more dobavljati orožje. V takem položaju pa ji Sovjetska zveza lahko tudi nekaj diktira. Ko gre za Čiang Kajšeka, na; se zadovoli s Formozo in Pešca- ne narode. Toda Formoza ostane izven komunistične Kitajske, ker je potrebna za zaščito ameriških interesov na Pacifiku. Na Formozo pridejo ameriški marini in ameriški letalci. Radi Indokine, aosebno radi najnovejših nemirov v Vietnamu, se America ne bo zapletla v nobeno malo vojno. Zadnje vesti Oblačno, toplo z najvišjo temperaturo 80 stopinj, najnižjo 58 stopinj je napovedano za danes. Za kraje zapadno od Ohio pa je napovedan dež. V glavnem uradu federalnega urada za naturalizacijo je prišlo do spremembe. Sedanji šef Jacob Kershner je premeščen v Vermont, na njegovo mesto pa pride John Lehmannia Baltimore-a. Uradno se trdi, da gre za uradne spremembe po službeni potrebi, v resnici, tako trdi časopisje, da je Kershner moral iti v zvezi z afero Italijana Bran cato, Id bi moral biti že davno de^rtiran, pa so njegovi prijar telji z zvezami v federalnem uradu in denarno to preprečili Pri podjetju U. S. Steel Co. je enako prišlo do važne spremem-je. Predsednik družbe Benjamin Fairless je najavil, da gre v pokoj. Sicer pa mu je tudi v pokoju zasiguran lep dohoddt. Dobival bo letne pokojnine $70,000. Cleveland ima četrti slučaj nar stopa polia v letošnjem letu. Gre za sedemletnega dečka Edwarda Hart iz Maple Heightsa, katerega je napadel polio. Deček še ni bil dobU prvega cepiva zoper polio. V Qty Transit sistemu je nastopilo mezdno gibanje. Uslužbenci zahtevajo 20 do 25 centov več na uro. Sedanja pogodba preneha dne 80. junija. Unija nameščencev C.T.S. pravi, da se plača uslužbencev enakih podjetij v drugih ameriških mestih suče okrog $2.00 na uro, navadno več, le Cleveland je zadaj in je povprečna plača okrog $1.90 na uro. V Nevadi so morali zopet odložiti poskus z atomsko bombo, še vedno nagaja vreme. Danes so napovedali, da bodo odvrgli bombo jutri po 8. uri zjutraj, seveda če bo dopuščalo vreme. V Washingtonu sta vodst\i A.F.L. hi C I O. javiU, da so pravila no^e skupne unijske centrale gotova. Ni pa še sporazuma kako naj bo ime te nove delavske unijske centrale. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CL^IR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEndergon 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Excopt Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)____________ B or Six Months—(Za šest mesecev)__ For Three Months—(Za tri mesece)____ _$10.00 . 6.00 . 4.00 1)01 Canaaa, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One 5^ear—(Za eno leto; __ Kor Six Months—(Za jest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) .$12.00 _ 7.01 . 4.50 li^uiered as tiecoad Class Matter April 26 th. 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879. Dr. Jože Kovačič V zimskem semestru je g. Jože Kovačič, ml. dovršil svoje študije na zelo znani medicinski fakulteti Padovanske univerze v Italiji, in je meseca marca 1955 postal doktor vsega zdravilstva. Dr. Jože Kovačič, ml. je leta 1950 imigriral s svojim očetom dr. Jože Kovačičem, st. v Ameriko, a se je po dveh letih vrnil v Italijo z namenom, da dovrši svoj univerzitetni študij. To mu je uspelo. Dr. Kovačič se bo kmalu vrnil v Cleveland. Obilo število njegovih prijateljev se veseli svidenja z mladim zdravnikom. Preteklo leto je bil kot tujec celo izvoljen za tribuno Padovanske univerze, kar sigurno karakteristično slika njegovo priljubljenost, kolegialnost in iskrenost. Prijatelji mu k uspešni dovršitvi študij iskreno čestitajo in mu žehjo obilo uspeha v človekoljubnem poklicu. Za Adamičev spomenik CLEVELAND, Ohio —Mr. in Mrs. Math Bizjak sta prispevala $5.00 v spomin pokojnega John Samanich in sicer za Adamičev spomenik, ki bo postavljen v stari domovini. Odbor se jima iskreno zahvaljuje za velikodušni dar! . Mary Bozich, tajnica. Ш1>иШ1>1А,1?ЛА1ЛиЈА IJN UaA ue se nahaja v Franciji državni poglavar Vietnama Lao ivai, nam se vo ne zui nic čudnega, v J^ ranciji iscejo pnuezaiisce razni pobegu aii odstavljeni kralji, da se tam zauavajo. i-rancija ima svojevrstno politiko, ivrzava, ki je v iiivropi zaceia Kot prva z veliko revoiucijo za svoboao, bralstvo in enakost, je po duhu ohromela. F rancoz naj uživa na račun drugin. (Je pa naj ta cilj doseže, mu ni važno, oil gre za dvore, dinastijo ali pa za tiste revolucionarje, ki posnemajo francosko revolucijo, ki se je začela leta 1789. Menda so Francozi v tem lankomisljenem življenju res edini kolonialni narod, ki se radi materialnih koristi ne da sprijazniti s sedanjostjo. To vidimo v severno afriških kolonijah. Novice iz tega dela sveta so vsakdanje, nanireč, da kolonije^ zahtevajo svobodo. Svobodo ne samo v obliki krajevne samouprave, marveč— proč od Francije. Prinesli smo vest, da se v teh kolonijah, ali da rabimo pravilni izraz, protektoratih, Francija nahaja v istem položaju kot je biia po vojni v Indokini, ko je začelo govoriti domače orožje proti Francozom. Francoska politika do Indokine je s tega stališča vzeto znana in nam razumljiva. Tako je. Amerika bojuje obupni boj, da obdrži v Aziji svoje prijatelje. Cisto gotovo je, da radi ameriških interesov na Pacifiku, ker Pacifik naj ostane ameriška interesna sfera. Čisto gotovo je, da radi surovin, ki jih rabi ameriška industrija ravno iz teh predelov sveta. Končno gre danes za politične zveze. Z drugimi besedami, katera zveza bo močnejša in seveda, če bi prišlo do vojne, kdo bo postavil več vojakov v bojne vrste. -S preprostimi besedami so to računi visoke diplomacije. Nam gre za nekatere objektivne ugotovitve. Brez dvoma je Indokina iz opisanih razlogov važna tudi za Združene držđve. Ko pa govorimo o administraciji kake države, s slovensko besedo rečeno o upravi, moramo ravno, ko gre za Indokino, ločiti komuniste v severnem delu Vietnama in ostale pokrajine. Indokina je silno zaostala dežela. Polna verstev, polna socialnih razredov. Ko gre za tistega, ki ima oblast, ali uradno ali premoženjsko, in ko recimo Amerikanec gleda na te razmere, pravi, da gre za splošno korupcijo. To se pravi, da zemljiški gospod izrablja tlačana, uradni gospod pa izrablja podložnika. V Indokini na splošno se niti ne ve, koliko ljudi imajo. Tam kakega ljudskega štetja še ne poznajo. Ce odpremo kakršnokoli statistiko, naletimo vedno na številko "okroglo." Toliko okroglo je ljudi, toliko okroglo ima kako mesto prebivalstva in podobno. Neka skupna sodba pa je ta, da je nepismenost v tej deželi splošna. Vzemimo komunizem v severnem delu Vietnama. , Tf. , . . v , . .v , starejse clanice, katere so pre- Vietnam je mejas komunistične Kitajske. Ta ga podpira, v koračile sedem križe, bo pa še severnem Vietnamu se uvajajo iste metode kot v Kitajski, nekaj prav posebnega. Torej, končno kot v Sovjetski zvezi, končno kot v vseh komuni- pridite ob času na sejo, da bomo stičnih državah. Sedaj pa dajmo udariti s kladivom prav potem več časa za zabavo. na glavico žeblja! Dejstvo je, da se ameriška javnost stalno zanima za šolstvo in šolanje v Sovjetski zvezi. Nekaj bo na tem resnice, da Sovjetska zveza producira večje številp recimo inženirjev, kot pa Združene države. Zopet z drugimi besedami, da da komunizem na izobraževanje silno veliko. Vzhodnoevropske države, ki so v sovjetskem bloku, so šle na delo, da odpravijo nepismenost. V visokih odstotkih jim je to uspelo. Nepismenost odpravljajo tudi v severnem delu Vietnama, ki je pod komunisti. Po komunistič- Seja krožka št. 3 P. S. nem vzgledu tudi tam skrbijo za splćšno izobrazbo, seve- EUCLID, Ohio—V sredo zve-da v komunističnem duhu. To je en žebelj, katerega uda- čer se vrši redna seja krožka št. rimo s kladivom ravno na glavico. ' I Progresivnih Slovenk ob 7.30 nt-.,rri liri zvečer. Podano bo poročilo DrugI zebelj pa je notranja organizacija. Komunisti adegatinj konvencije, ki sc je imajo izvrstno enotno notranjo organizacijo, seveda pod ; vršila dne 30. aprila. Po seji bo diktaturo. Vse ostalo, da vzamenio konkretni slučaj v Indo-' prigrizek. kini, se kolje med seboj. Povdarili smo, da je na primer; ^rosi se vse tiste, ki nimate Pariz proti Diemu, Washington je za njega. Kakšne ogrom-: Plačanega asesmenta, da to stone razlike pa bi opazili v Vietnamu v Indokini, če bi bili prodajne znam-tam in bi na tiste razmere vsakdo od nas gledal z ameri škimi očmi! Nov zdravnik Vabilo na sejo krožka št. 1 Prog. Slov. WICKLIFFE, Ohio—V četrtek, 5. aprila se vrši гефпа seja krožka št. 1 Prog. Slovenk. Pri-četek seje točno ob 7.30 uri. Po seji bomo imele zabavo in prigrizek v počast Materinskemu dnevu. Naša Mary Bučar bo preskrbela in napravila šunko nekako po novi modi, Josie Vesel bo рз napekla nekaj kar imamo rade vse. Seveda, čajčka in kofetka tudi ne bo manjkalo. Za naše Na seji bodo podana tudi poročila s konvencije, katera se je vršila 30. aprila in 1. maja. Mrs. Rose Salamant je darovala v našo blagajno vsoto $5.80; Agnes Makarovich $5.00 in Angela Oblak pa $2.00 v spomin pokojnega Antona Janko-vicha. Hvala vam! Theresa Gorjanc. Mozarf in slovenska opera CLEVELAND, Ohio — Wolfram Amadeus Mozart je bil rojen v Salzburgu 1756. leta in umrl je na Dunaju, leta 1791, star komaj 35 let. Ves svet ga pripozna kot glasbenega genija. Komponiral je za orkester, klavir, petje in tudi mnogo opernih del je ustvaril. Ena najslavnejših med njimi je "Figarova ženitev." Slovenci smo začeli uprizarjati Mozartove opere zelo pozno. Prva njegova opera je bila uprizorjena v Ljubljani šele 1925. leta in sicer "Don Juan," ki je doživela do zdaj 35 predstav. Druga pa je bila "Figarova ženitev," (prva predstava 17. junija 1926), katero so peli 62 krat. V Parizu so peli to opero že leta 1784, na Dunaju in v Pragi pa 1. 1786 in šele po praški predstavi je dosegla popoln uspeh. Čeprav je slovenska opera že predstavljala Verdijeve, Pucci-nijeve In celo Wagnerjeve opere, so se lotili Mozarta šele leta 1925 po zaslugi takratnega ravnatelja Mirko Polič-a. Najbrže se jim je zdel Mozart pretežak. V Ameriki bo to prvikrat, da bo podana Mozartova opera v slovenskem jeziku. Peli jo bodo tu rojeni pevci in pevke, ki so otroci slovenskih starišev prve in druge generacije. Slovensko izgovarjavo so se sijajno naučili. Libreto za "Figarovo ženitev" je napravil Lorenzo da Ponte po Beaumarchejevi komediji. To komedijo je prestavil v Slovenščino Tomaž Linhart. Dal ji je lokalnđ obeležje in ј6 imenoval "Matiček se ženi." 'igrali so to igro v Ljubljani in po mnogih krajih v Sloveniji. Tudi dramsko društvo Ivan Cankar je predstavilo to komedijo v Clevelandu pred nekaj leti. V New Yorku so jo pa igrali zadnje leto. Toda opere se ni lotil tukaj še nihče. Glasbena Matica pa se je odločila, da vam predstavi to duhovito komično opero. Trud in stroški za to opero bodo precejšnji. Potrudili smo se na vse načine, da jo dostojno pripravimo. Igral bo simfonični orkester, kostume in orkestracijo nam je pa posodila zopet Chicago Civic Opera. Preskrbite si vstopnice. Vsi sedeži so rezervirani. Anton Šubelj. Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE V pojasnilo CLEVELAND, Ohio — V oceni koncerta zborov Slovan in A(irija sem omenil, da dvomim, da je pesem "Janezek in Micika" v originalu taka kot je bila predvajana. Mr. Anton Šubelj je pokazal note in mi je v prijetno dolžnost, da priznam, da sem se motil in se je pelo kot je zapisal, oziroma skomponiral V. Vodopivec. J. M. S. Sicer pa: Pri roki nam je več ameriških informacij, več političnih napovedi, kaj je bodočnost Indokine. Ameri Krožek se prav lepo zahvaljuje Mr. Frank Derdichu za podarjen les za zaboj, Mrs. Josephine Skabar pa za skrb in trud, ške napovedi pravijo, da bo Indokina neizogibno postala ' ^ ® pošilja- plenazUsk^e komunizma. Zak.j Wrej trwiUrnHUard^ v bolnico L- C. ' Elizabeth IVlatko, tajnica. Vesti iz življenja ameriških Slovencev CHICAGO, 111.—Tu je umrl Jakob Brejc, star 75 let. Doma je bil iz vasi Otalež pri Cirknem na Primorskem. Bil je član SNPJ. Zapušča tri sinove v La Sallu, 111. in eno hčer. —V sanatoriju v Winfieldu, Kansas, je nagloma umrl Rudolph Strah, sin Johna Straha iz Chfcaga. Pokojni je bil rojen v Mulberry, Kansas, 27. maja leta 1917. V Winfieldu se je nahajal od leta 1942. Pogreb je bil 9. aprila v Frontenacu, Kan-sasu, kjer je Rudolph bil položen v grob polog svoje matere, ki tam počiva že 36 let. Zapušča žalujočega očeta Johna, tri brate in tri sestre. Večne vojske. Vsak dan slišimo in čitamo o strahotah bodočih vojska. Razni preroki se oglašajo drug za drugim in napovedujejo—konec. Namreč konec življenja, konec človeštva, konec vsega napredka, kar smo ga storili do danes. Meni se zdi neumno to prerokovanje. Imam toliko zaupanja v človeško pamet, da ne bo izda-lala pasti, v katero bi se vjeli mi sami. Malo nervozne nas dela vsa ta propaganda, a ni drugače, kakor da se vsega privadiš. Pravite, da niste nikdar slišali toliko glasov o bodočih vojskah, kakor danes? Nič čudnega, če pomislite, da imamo vse urade polne samih generalov, ki iščejo v napovedovanju vojske svoj stalni kruh. Vojaštvo v višjih šaržah je kaj dobra pozicija, ki vsakega plača, če krožijo okoli vas večne vesti o bodočih vojskah, pa se polagoma privadite takih novic. Vsaj poznate tisti stari pregovor, ki pravi: dosti grmenja—malo dežja. Če bi res prišlo enkrat do tega, da se med človeštvom ustvari svetovni mir, naj vas ne skrbi, kje in kako boste iskali vojnega polja, koder boste lahko lomili kopja. Tako vojsko, ki jo ustvari človek, smo imeli od nekdaj. Bila je vselej krvava, a nikdar ne vničujoča. Nekaj ljudij smo izgubili—toda vrste življenja so se kmalu popravile. Imamo pa med nami ene druge vojske, v katerih se bori vsak človek posebej—najprej zase, potem pa za svojega bhžnjega. Takim vojskam pravimo bolezni. Te so z nami od rojstva do smrti—vsak dan in vsako noč. Nikdar ne veš, kdaj in odkod bo pridrvel sovražnik in ti pretrgal nit življenja. Tiho in neslišno pride—opravi to svoje in zopet gre. Če ostaneš živ, si srečen. Dostikrat ujdeš—a ne vselej. Zato je prav, da si vedno na straži. Bolezen je tista, ki lovi človeka, ga spremlja in nazad^e vendarle vjame. Zato se življenje globoko oddahne, če pridejo nepričakovano od nekje dobrotnik ki vničuje bolezen. In tak dobrotnik vsega človeštva je brez dvoma doktor Jonas E. Salk, ki je iznašel cepilo proti najgrši bolezni, kar jih je med človeštvom. Res, nobena bolezen ni lepa, ampak nobene ni take, ki bi tako strašno napadla človeka telesno in duševno, kakor je polio. Ima sicer daljša ime, pa je dovolj, da rabimo nekaj črk. Jo itak vsak pozna. Dolgo sem že na svetu, a ne pomnim dneva, ki bi prinesel toliko veselja trpečemu človeštvu, kakor je bila vest, da je polio konečno ugnana in premagana bolezen. Pri tem se Človek nehote spomni preteklih časev, ko je človeštvo začelo s svojim znanjem in napredkom vničevati take bolezni, kakor so bile postavim koze. Kaj so delale s človeštvom, je naravnost neverjetno. Vsak tretji človek je v preteklih generacijah nosil znake te bolezni. In živel je tedaj na Angleškem zdravnik doktor Edward Jenner, ki je iznašel serum proti kozam. Ker ni imel tedaj svet vseh tistih iznajdb, kakor jih imamo danes, so morali biti otroci tisti, ki so prenašali g svojim serum. Danes pošiljamo vsa taka zdravila v zmrznenem stanju, da*, se ohrani serum živ m nepokvarjen. Evropski otroci so bili-guinejski prešički—, ki so ohranjali serum in ga prenašali od kraja v kraj. Kdaj je bil iz-najden serum proti kozam—? Leta 1798. Premišljevali so dolgo, kako bi se serum ohranil in prenašal iz kraja v kraj. En način je bil, da so ga djali med dve stekleni plošči, katere so potem zavili v vosek. Drug način prenašanja je bil ta, da so serum djali na svileno nit ter posušili. Ampak oba načina nista bila dobra in se je dostikrat primerilo, da se je zdravilo pokvarilo. Torej ni pre-ostajalo druzega kakor izročiti serum človeškemu telesu, potem pa hoditi ž njim iz kraja v kraj, koder je bilo treba. Pa so bile težave. Da se je serum dobro prenašal, je bilo treba otroka, ki še ni bil cepljen ali izpostavljen kozam. In šli so po otroke v sirotišnice in jemali dečke v ta namen. Povprečna starost ljudij v tistih časih je bila le štirideset let. Cepili so na ta način polagoma vso Evropo. Ampak tedaj je cvetela že Amerika. Bila je srečna dežela v vseh ozirih—razven koz. Te so zahtevale velikanske žrtve. Zato ni nič čudnega, da je vstal španski kralj Karol in začel misliti, na kak način bi prepeljal serum iz Evrope v Ameriko. Druge poti niso poznali kakor-mlade dečke za prenos seruma. Kralj je poklical na svoj dvor svojega zdravnik don Francisca Xavier de Balmis in mu izročil nalogo, da nabere dovolj dečkov za potovanje v Ameriko. Dečki so bili torej zato na ladji, da so jih cepili in na ta način nosili živ serum proti Ameriki. Vse je bilo preračunano tako, da bo dovolj dečkov, da pride živ serum v nov svet. Dečke so torej odbrali iz sirotišnic in sicer v starosti od 4 do 10 let. In nekega dne so jih znosili na neko staro ladjo ter začeli ž njimi pot, ki je bila preračunana na štiri mesece. Prišli so srečno čez vodo in kmalu pdtem so bili cepljeni prvi otroci v Ameriki in sic6r v Costa Rica, ki je mala država v sred ju Ameriki. Od tam je šla ekspedicija z dečki v Venezuelo. Tam so odbrali iznova 26 dečkov kar med domačini. Da boste razumeli, moram povedati, da so bili vsi ti kraji tedaj španska posestva. Od tod prihaja torej ime kralja Karla, kateri je prejemal velika bogastva iz raznih krajev novega sveta. Doktor Balmis je vodil svoje čete dečkov na vse strani. Resnica je bila namreč ta, da so v novem svetu naseljeniki padali kot muhe—žrtve strašne bolezni, ki so jo imenovali ljudje črne koze. Na vseh straneh so bila sama španska posestva. Dečke je bilo treba ponovno izbrati in pripraviti za prenos živega seruma na vse strani. Zato se ni delo končalo v Ameriki, ampak se je preneslo v Azijo, najprej na Filipinske otoke, kasneje pa celo na Kitajskb. Amerika je velik del sveta. Za-to se ne boste čudili, da je serum proti kozam prodrl notri do Azije, izpustil pa je take dele Amerika, kakor je postavim naša Kalifornija. To je bilo vse leta 1769 in naprej. Prvi naseljeniki so namreč v Kaliforniji nekako izginjali. Bili so izpostavljeni vsem težavam in zato ni nič čudnega, da so se izseljevali ali izumirali. A prej navedenega leta je Španska vlada iznova sklenila, da bo obljudila Kalifornijo. Zanimivo pa je to, da je tudi Kalifornija dobila serum proti kozam in sicer ne od Špancev, ampak od—Rusov. Zanimivo je tudi to, da so tedaj začeli rabiti serum naravnost od krav, ki so jih novi naseljenci pripeljali sabo. Kalifornija si je znala v sili pomagati tudi drugače. Serum so namreč posušili in ga v takem stanju prinesli razni prospek-torji in lovci za kožuhovino. Nekaj se ga je seveda pokvarilo, nekaj pa ostalo. Bil je serum v Kaliforniji zelo potreben, zakaj koze so kar trebile indijanske naselbine. Zanimivo je to, ker bi človek mislil, da bodo divji narodi, kakor so bili Indijanci, dosti bolj odporni proti kozam, kakor domačini. Zanimivo je tudi to, da niso v Kaliforniji rabili otrok za prenos seruma, pač pa Indijance. Doktor Balmis je cepil sam ш njegovi pomočniki nad sto tisoč oseb. To je bil vsekakor velik uspeh, zakaj on ni imel dosti [№ močnikov. Baš nasprotno. Mnogi so se upirali cepilu, drugi so prenašali izmišljene vesti o posledicah cepila. Delo ni bilo tako lahko in gladko, kakor je postavim danes, ko hranimo cepilo V refrigeratorju, pa ga rabimo, kadar hočemo. Da boste meli, kako se je cepilo "izdelovalo" in rabilo, vam bom povedal kar sliko iz Kalifornije same, Recimo, da je začelo primanjkovati dečkov ali ljudij, ki bi no^ sili na rokah žive koze. Tedaj so morali odbrati nekaj noviH' cev, seveda takih, ki niso nik' dar imeli stavljenih koz. Pote® so stavili koze recimo po nekaj dni enim—kasneje drugim. cimo, da je bila cepitev po dvakrat v tednu. Ko so cepili koze, se je začela običajna perioda^ Koze so se seveda prijele, kakor smo rekli temu procesu. P"" tem se ognojevale in večale do enega gotovega časa. Samo v ta* kem stanju so jemali "boliu kom" tisti gnoj iz koz in ga našali na nove ljudi. Ko je koza pri človeku zaceljena zdrava, so morali drugi služit'-In zato je bilo treba paziti in čunati s tem da je bilo cep " vedno pripravljeno. Kaj je bilo pa s tistimi otW'; katere so bili pobrali po Evrop' in kasneje dodajali po Ameriki-Enkrat jih je bilo dvajset "razpolago," pa niso vedeli, kaJ bi počeli z njimi. Nazadnje ^ jih djali v neko špansko sir"' išnico, koder pa niso pustili najboljšega imena. Zavod je bil rokah španskih nun. In te so s® začele pritoževati, kako so otr® ci na poti posuroveli. Znali so pred vsem najgrše kletvice, k® so jih slišali od mornarjev. ^ korhitro so malo odrastU, so J poslali med "svet," koder so ® porazgubili med vsemi skupi"® mi. Zanimivo je, da v novGio sve tu niso imeli na razpolago otr" ' kakor v Evropi. Začeli so mati indijanskim materam sicer s silo. Koder to ni šlo, jih morali kupovati. Plačali ® navadno . sto pesos za vsak®? otroka. Nič ni bilo poskrbij^ kaj se zgodi z otrokom, ka bo ---------- ' " "prost," to. se pravi, eruDi® bo več dober za prenos ser ^ na druge. To žalostno sliko skušali nekateri ublažiti ali deloma popraviti, pa niso dosti sreče. Mladi otroci so P dli na stopinjo divje živali ii^ . lika večina jih je končalo P ali slej pred puško ali noženi- Danes, ko imamo iznaj'1'^^. sredstvo proti polio, se SP° J da pogledamo v preteklost, so se borili tisti, ki so rcse^ človeštvo. Danes imamo vse ^ goče priprave in zato tudi namo, da je zdravniška podaljšala človeško življ^^^ najmanj za trideset let v njih sto letih. Polio pojde, mor so šle koze, kuga, koler®' ^ mnogo drugih bolezni. Ne ® mo pa pozabiti, da imamo še no žive sovražnike med Predvsem ne vemo, kdaj na vrsto rak, ki je veljal že ducate milijonov dolarjev, vedno ga ni konec. Rak, ^ bolezni in bolezni krvi nam pobere nad 60 proce'^^ vseh ljudij. Vemo sicer, da nekega dne vse to podjari^ .j no—a vsejedno se človeku j, da gre prepočasi. Zato P ^ go hvaležen, da živi v času, k® ljudje na tem svetu, kakor postavim doktor Salk. To 3^j| resnici general, ki je podja'^^, enega izmed najhujših soV|^^ nikov, kar ga je imelo človeS Kadar iščeš velikih ljudij, treba iti med uniformirale ® ^ že. Kloni svojo glavo pred ta duševnim velikanom, kakof ta zdravnik. In ne misli, da sam in edini. Na tisoče je d^ cev med armado, ki jo vodi tor Salk. In bodimo veseli i'^ dovoljni, da moremo biti čudežom modernega %dia ka.— ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Košarica grozdja (Nadaljevanje) Punčka, ti nas sovražiš, kaj-je zdaj Katico vprašal načelnik s tišjim, umirjenejšim glasom. "Povej nam, kaj smo ti storili?" Ne maram vas!" je nepričakovano, prvikrat izpregovorila deklica. "Ne maram, ne maram!" je zakričala in zraven zacepetala po podu. Ti preklemanska žaba ustaš-ka," je zamrmral stražar. "Zdaj-le bi ti jih morali dati nekaj toplih krog ušes!" Kdo te je pa učil, da je treba partizane sovražiti? Tvoj brat, kajne?" je vprašal komisar. Deklica se je zmedla in ni odgovorila. Spet So vsi molčali. Deklica se Je zakrknila vase, češ: storite zdaj z menoj, kar se vam zdi! Komandant se je zazrl za čas skozi okno. Vedno več glasov je bilo slišati zunaj, vedno več borcev je s težkimi škornji topotalo okrog hiše. Pravkar so peljali konje k hapajališču. Treba bo nekaj ukreniti," je ^^ekel komandant. "Mar se bomo zdaj do večera ukvarjali s to reč-Jo? Svetujta kaj!" Načelnik je zavzdihnil in sko-mignil z rameni. Ali veš, kakšna kazen je za takšno reč? Takšno reč, ki si ti storila?" je s povzdignje-glasom vprašal komisar de-ico. V vojni izdajalce ustrele! ■^1 razumeš? Ustrele!" "Malce svarila ji je treba," je potlej komisar zašepetal tova-^sepia. "Bodo že domačini popa-z 1 nanjo, sicer bo, takšna kot je, partizane kdaj drugič v resnici "-pravila v ustaško zasedo. Naj gre zdaj domov! Kaj pa naj bi storili drugega? če se komu zdi, ^^J gre prepričevat starše. Opra-^ tako ne bo ničesar, vse dokler njihov sin sedi z Ustaši v Jaški." Izpustimo jo, da," je rekel "Zanima me, kaj bo ZGaj storila?" Komandant je prekimal. Pojdi zdaj," je rekel čisto ^irno. "Lahko greš." atica se ni premaknila. Po-gWovala je zdaj enega, zdaj ^%ega. Zardela je v lica, tja do ^ ses. Zdelo se je, kakor da ni na-° razumela o čem je beseda, ovej svojim doma, naj te ^ oli več ne pošiljajo po tak-^*11 poteh! Sicer se utegne slabo ^oucati zanje in zate! Torej poj- "Domov pojdi!" "Pojdi že vendar!" Ni šla takoj, kakor so je rekli. Za nekaj trenutkov se ji je čelo nagubalo in dvignilo, kakor v napornem premišljevanju. Preden je v resnici odšla, so še lahko videli, kako so se ji usta našo-bila, kako se ji je skremžil obraz ifli kako so se ji oči ovlažile s solzami. Potlej je zaihtela. Kakor mali otroci. In ko je stekla iz sobe, je krčevito zajokala na glas. Kakoi' otroci, ki doraščajo. * V jutranjem mraku se je brigada odpravljala na pot. To se je godilo brez zmede in kričanja, na že stokrat preizkušeni način. Prostor, kjer je bila še pred uro štabna pisarna, se je spremenil spet v družinsko izbo. Treba se je bilo samo še posloviti od gospodarja in družine. Skozi gnečo na vaški poti se je do komandanta prerinil štabni kurir in mu izročil košarico, pokrito z vezenim prtom. Domače delo v narodnih ornamentih in barvah. "Prinesla jo je punčka že navsezgodaj, v mraku. Naj oddam v štabu, je rekla, in jadr-no zbežala." Ni bilo niti treba do potankosti povpraševati, kdo naj bi to bil. "Katica," so se nasmehnili vsi trije. Saj so pri tolikih opravkih že skoraj pozabili nanjo. Komandant je dvignil prt. V košarico je skrbna roka vložila najmanj ducat polnih, izbranih grozdov. Svežih, kakor da bi bili utrgani včeraj. Potlej se je od vasi utrgala oborožena in strumno korakajoča kolona, da so mogli vaščani kaj videti. Ko so se četveroredi razvili po vijugasti cesti, jih kar ni hotelo biti konec. Na-čelu kolone je zavihrala zastava. Belo-modro-rdeča, z daleč vidno zvezdo svobode. Vihrala je mogočno, da je bilo vsem toplo in ponosno pri srcu. "Zdajle bomo šfe zapeli," je rekel komandant in ni mu bilo treba želje ponoviti. Komandant se je še poslednji-krat ozrl. Kmalu bo pogled na vas zastrl gozd. In, ali ni pred vasjo, zraven znamenja na razpotju, stala mala deklica? Takšna s kitkami in v ohlapnem volnenem ogrinjalu? In, ali ni prav zdajle rahlo pomahala z roko? Samo malce sicer in nekam sramežljivo, toda vendar . . . Ladislav Kiauta. (Iz revije "Borec") —NEW ERA, glasilo ABZ POT NAPREDKA V MAKEDONIJI Bele šiptarske keče (čepice). Rdeči makedonski pasovi. Kmetje v težkih rjavih oblekah in z rutami na glavah. Zamolkla ciganska polt in oči, temne in iskreče, ko da se je vanje skrilo tisoč skrivnosti, sladkih in grenkih. Opanke, kučme in s toplimi jagenjčki podložene kamižole. Tu in tam še kak zapoznel turški fes. , Tak živi narodopisni muzej vam še dandanašnji kaže ulica kakega makedonskega mesta. V to pestrost se vmešavajo podobe novih razmer. Med to folkloro je v mestih iz leta v leto več delavskih čepic, opanke se umikajo čevljem, nekatere mlade Šiptarke, ki so prišle delat v tovarno, so že zamenjale pisane šalvere za krila, medtem ko so na feredžo že pozabile. Samo starejši vaščani se še ravnajo po starih šegah. Mladini bolj prija- jo nove razmere. * Pred petnajstimi leti, eh kaj... še pred desetimi leti pa je bila vsa Makedonija res še pravi, nedotaknjeni muzej. Muzej brez slehernega sodobnega utripa, muzej srednjeveške mizerije. Tedaj je bila Makedonija dežela, v kateri je 100 do 200 tisoč ljudi tresla malarija. Večina bolnikov ni iskala zdravnika, saj je bil ta predrag in predaleč je človek moral ponj. Komaj po en zdravnik je bil na vsakih 13,000 prebivalcev. Zdravili so turški hodže in mazačke. Ozdravila pa je bolnika največkrat narava sama ali pa—grob. To je bila dežela, v kateri cele vasi niso znale prebrati ali napisati pisma. V špitarskih krajih so starši za možitev prodajali dve-do štiriletne deklice, šiptar-ski mladeniči so si neveste kdaj pa kdaj ugrabljali. Muslimanska vera je zakrivala žene se feredžo —in jo zapirala v možev dom kot kos pohištva. Gospodarila je krvna osveta. V nekaterih zaostalih šiptarskih vaseh je bilo ropanje častna obrt. V letih po prvi svetovni vojni se je zgodilo, da so Šiptarji ustavili vlak na progi Skoplje-Ohrid, oropali potnike in pobili tiste, ki so se branih. * Med Mavrovom in Debrom je kraj, ki mu domačini pravijo Nevestin grob. Tu je zaljubljenemu makedonskemu dekletu počilo srce ob slovesu, ko je njej dragi odhajal na tuje, "v pečalbo." Iz God gave us ^ I Doni you give us this! iilMi Only yon teh pasivnih krajev so namreč desettisoči odhajali s trebuhom za kruhom, po širnem svetu.. To so bili pečalbari, po usodi sorodni slovenskim izseljencem. Makedonija ni imela kruha za Makedonce. In vendar je to lepa, bogata dežela. Polna je vročega sonca, ki plemeniti izborni drobnolist-nati tobak, kakršen raste samo še v Orientu. Na makedonskih poljih se poleti košati snežnobe-lo bombaževo cvetje. Tobačnim in bombažnim nasadom druguje-jo širna riževa polja. Na njivah žari rdeče makovo morje, makove glavice dajejo strup in zdravilo: opij. Murvini nasadi prehranjujejo gosenice sviloprejke; tod so že od nekdaj predli težko svileno platno in pesem pripoveduje o Biljani, ki je to platno— rumeno kot žarko zlato—belila na soncu pri ohridskih izvirih. Zemlja pa skriva v sebi rudna bogastva. * Toda v Makedoniji je še pred desetimi leti vladal srednji vek. V vaseh so bili še skoraj fevdalni odnosi. Dežela tedaj še ni poznala tovarniških dimnikov. Bila je to tudi dežela, katere prebivalci niso smeli imenovati svoje domovine in sebe s pravim imenom. Makedonija se je uradno imenovala Južna Srbija. V zadnjih desetih letih pa so se te razmere začele prekopice-vati na glavo. Zemljo so dobili tisti, ki jo obdelujejo. Pečalbari ne odhajajo več v tujino, ker so njihove roke potrebne na domačih gradiliščih in v domačih tovarnah. Tišino bregalniške dohne, v Štipu, je pred tremi leti presekal ropot tekstilne tovarne "Ma-kedonka." Tekstilna industrija je zrasla razen v Štipu ša v Skop-Iju, Tetovem, Titovem Velesu. Od letos dalje bo tekstilna industrija dajala vsako leto 17 milijonov m2 bombažnih tkanin. V dohni Topolke, pri Titovem Velesu, že nekaj mesecev obratuje tovarna porcelana. Dokaj kvalitetno porcelanasto posodo zlahka proda sirom po svetu. Letno bo izdelala 4250 ton porcelana za široko potrošnjo ter 2000 ton sanitarnega in keramičnega porcelana. Streljaj stran od tega podjetja je novi svilarski kom- binat, v katerem letno lahko od-vijejo pol milijona kg sviloprej-kinih bub. V Jegunovcih pri Te-tovu bo kmalu začel obratovati kombinat "Jugokrom." Dajal bo letno 5000 tn natrijevega bikro-mata in 11 tisoč ton ferolegur. Letos bo začela obratovati tovarna ravnega in votlega stekla ter steklene volne v Skoplju, nova skopeljska tovarna cementa pa bo dajala letno 11,000 ton cementa. V Kumanovem gradijo tovarno šivnih cevi, v Gostivaru tovarno termoizolacijskega materiala. V Bitolju že obratuje tovarna usnjarsko galanterijskih izdelkov, v Kočanih lučilnica ri-ža. Okrog Ejčeva odpirajo zemljo, da bi pobirali iz nje železno rudo in lignit, na področjih okrog Zletova in Kratova nastajajo rudarski revirji. V Mavrovu se bo verjetno že konec letošnjega leta zavrtel prvi agregat. Ob novem, umetnem mavrov-skem jezeru, bo nastalo turistično središče, podobno Bohinju. Ohrid, pred vojno pozabljeni biser, privablja vedno več gostov. DELO DOBI izkušena prodajalka v modni . trgovini. Dobri pogoji in dobra plača. PETER PAN DRESS SHOPPE 705 EAST 185th STREET Brezplačni vzorec pri vašemu' lekarnarju SUBIN ZA ODPOMOe REVMATIČNE-ARTRITIČNE BOLEČINE * To ni zdravilo—SURIN prinaša hitro, blagodejno začasno olajšanje bolečine! SURIN DELUJE HITRO—DIREKTNO! Ne glede kako dolgo sle trpeli na artitično-revmatični bolečini, poskusite SURIN! Deluje brez vznemirjenje želodca, katero se lahko p'^vzroči z zau21van]exn zdravil .. Ti lamo namazite boleče sklepe z SURIN ... ker prične delovati čim ga de-aete... prinašajoč olajšanje v nekaj minutah. Analfabetski tečaji, šole, prosvetna društva, delo množičnih organizacij, predvsem pa nastajajoča industrija, lomijo in odpravljajo zaostale navade. Feredžo je prepovedal zakon. Mnogo pomembnejše pa je to, kar ljudje čutijo v sebi, kako se je v njihovih razmerah nekaj prelomilo in kako je življenje pokazalo prijaznejši obraz. Pred vojno je bilo v Makedoniji devet bolnišnic z 800 posteljami, sedaj jih je 20 s 4500 posteljami. Odprli so 200 polikhnik in dispanzerjev. Prej so imeli 80 zdravnikov, zdaj 320, na Medicinski fakulteti pa študira še 780 študentov. Med prvo svetovno vojno so bili dnevi, ko s skopljanskega kolodvora ni niogel odpeljati niti en vlak, ker je vse železničarje tresla malarija. V Štipu ali Stru-mici pa v vsej garniziji niso našli niti enega vojaka, ki bi lahko šel na stražo. Vse je tresla malarija. Leta 1937, so zaznamovali v Makedoniji 103,543 malaričnih obolenj, bogove koliko bolnikov pa se sploh ni prijavilo. Leta 1946 so našteli 83,795 nialaričnih primerov, leto kasneje 46,786, leta 1948 še 8348, tri leta kasneje pa le še 222 bolnikov. Tak uspeh je rodilo kopanje kanalov, osuševanje močvirij in posipanje s praškom "Diditi" vseh krajev, kjer živi prenašalec malarije, komar anofeles. Kasneje so spet zabeležili več primerov obolenj. Lani so našteli 1616 malaričnih obolenj. Do tega je prišlo zato, ker sejejo v Make-doniji vedno več riža. Ta raste v vodi, z močvirji pa se širijo tudi legla malarije. Toda zdravstvene ustanove in ljudska oblast se lotevajo še sistematič-nejših ukrepov. Malarija, praktično vzeto, izginja iz Makedonije in marsikje se ljudje samo še spominjajo nanjo: "Da, bila je strašna.. ." Svobodno življenje se bogato obrestuje. M. Z. —Ljudska Pravica 'Oglašajte v Enakopravnosti" BREZPLAČNI VZOREC! Poskusite SURIN na naš račun. Dobite brezplačni komad še canes pri vašemu lekarnarju. Ako ga še nima, pošljite dopisnico na McKESSSON & ROBBINS INC., P.O. Box 548, Bridgeport. Conn. ASPINWALL DRUG, 786 East 152nd St. JEPHSON DRUG (Gross Bros.) 15519 Waterloo Hd. BRODY DRUG, 7533 St. Clair Ave. GORDON PARK PHARMACY, East 79th & St. Clair Ave. SOLON DRUG CO, EUCLID, OHIO 21051 Euclid Ave.—21860 Lake Shore Blvd. PRIJATEL PHARMACY 6728 St. Clair Ave. CASS DRUG, 797 East 185th Street DRUGI POMLADANSKI IZLH za Jugoslavijo priredi NA PARNIKU QUEEN ELIZABETH na 18. maja 1955 AUGUST KOLLANDER CO. 6419 ST. CLAIR AVE. - CLEVELAND 3, OHIO. Za cene in prostore na tem pazniku se obrnite na gornji neislov. > 3; QUALIiy rABA PRICE—EASY TERMS STAli№IURNITURE CO. . 5ТОНЕ'':Н<5ДН& Monday,. Thu/sdayj, Fridays^--.9>A;M.' to 9 P.M. Tuesday-Satufc^ay ,g А.М^')p. 6 P.M.; — We4nesday,f9' A.M> to-12 Noon — PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT — Are your U. S. Savings Bonds maturing this month ? ODDA SE STANOVANJE ZA ENO PRUŽINO. 7 sob, popolnoma opremljeno. V lepem kraju. Vpraša se po 6. uri zvečer na , 1026 DILLEWOOD RD. ali pokličite KE 1-0680 ali KE 1-6578 IŠČE SE ŽENSKO, ki bi bila v družbo bolni ženski in da bi kuhala za dve osebi. Ima prosto stanovanje in hrano ter primerno plačo po dogovoru. Vpraša se na 4004 EAST 27th STREET Ml 1-5368 STAREJŠA ŽENSKA se mora seliti ker bo hiša prodana. Išče eno opremljeno ali dve ali tri neopremljene sobe. Bi tudi dobro plačala, če bi dobila stanovanje kje, kjer bi ji kdo lahko dajal "insulin shot." Pokličite PO 1-1207 THE SAME BOND, HELD FOR lO MORE YEARS, W/ILL EARM A TOrau OF $24 imterest! A *50 BOND PURCHASED IN IP45 WILL HAVE EARNED ^1252 ' ■ INTEREST BY WSS! Y@ii cciii more than double yosfr interest! C VRATA ZA GARAŽO dobite najceneje pri St. Clair Overhead Door Co. 4015 ST. CLAIR AVENUE ali pokličite EX 1-9741 RAZPRODAJA MIZ ZA SPREJEMNICO Izdelovalci pohištva bodo razprodali preko 1,000 takozvanih "step/' "lamp" in "cocktail" mizic. Komadi, ki se jih je prenehalo izdelovati, za manj kot stanejo izdelovalca. Tovarna odprta od 9. zj. do 5. pop, dokler zaloga traja. Allied Furniture Industries 4502 HOUGH AVENUE Express 1-4262 Now your U. S. Savings Bonds earn more money than ever before. They can pay you back as much as $1.80 for each $1.00 you originally invested. And all you have to do is sit back and let the extra money pile up. Under the present Bond law, the earn-inig power of U. S. Series E Bonds is extended ten years past the original maturity date. So a Bond purchased for $37.50 in 1945 is worth $50.00 today, but in ten more years it will be worth $67.34—a net retu rn ol $29.84. Of course, you may still redeem your Bonds whenever you wish. But if you want them to go right on earning for you, just hold on to them. There's nothing to sign, no visit to the bank required. Keep your future in mind when yoiir Bonds mature. Hold on to them. And invest in more at your bank or through the convenient Payroll Savings Plan where you work. Want your interest paid as current income? Invest in 3% Series H Oni ted States Government Series H Bonds are new current income Bonds in denominations of $500 to $10,000. Redeemable at par after 6 months and on one month's notice. Mature ill 9 years, 8 months and pay an average of 3% per annum if held to maturity. Interest paid semiannually by Treasury check. Series H may be purchased through any bank. Annual limit: $20,000. The V. S. Government docs not pay lor this advertising. The Treasury Department thanks, lor their patriotic donation, the Advertising Council and ENAKOPRAVNOST MICHEL ZEVACO IRALJEVI VITEZ ZGODOVINSKI ROMAN ШШЛШ Ф (Nadaljevanje) LXI. Molitev k Merkurju. Vrnimo se zdaj k ubogemu slabo je naletel revež pri Cape-Cogolinu. Bralec še pomni, kako stangu, ko je prinesel Lorenzovo srečonosno molitvico, da bi ž njo priigral premoženje. Ves potrt se je umeknil v svoj kabinet, ki je ležal pred vitezovo sobo. Dočim se je vrgel Capestang godrnjaje spet na posteljo, se je čebljal oproda po pleši, zakaj od obupa je bil za-lučil lasuljo v kot. "Kdo je še videl tolikšno za-krnjenost in zaničevanje bogastva!" je stokal Cogolin. "Zadnjih pet pištol je izgubljenih, nezmotljivi talisman je zanič! Kaj bo z nama sedaj? Gospod vitez ne premore več beliča. Ah, trmo-glavec! Žal mi je, da se nisem Chicago, IIL CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY GAS STATION — 24 hours — Strictly for mechanic. See to appreciate. Price $1,850. Call after 7 — Portsmouth 7-9512 DELICATESSEN - GROCERY — River Rd., Des Plaines — Clean stock, new fixtures. VAnderbilt 4-2005 FOR SALE — Dentist equipment, used. Good condition. Reasonable. Chair, cabinet, sterilizer, miscellaneous. Call owner. ANdover 3-4996 DOMESTIC HELP HOUSEKEEPER — Experienced cook and cleaning. Assist 4 year old child. Able to drive. Other help in home. Stay. $40. FOrest 9-7773 Lovely country home needs COMPETENT WOMAN for light housework - care of 2 children, 6 and 3. Lake Forest 3512 MAID — General housework, laundry, cooking, 2 adults. — 5 days a week. SOuth Shore 8-7380 HOUSEKEEPER — 2 children, some cooking. Own air conditioned room and bath. Other help. EDgewater 4-4887 GENERAL HOUSEWORK — some cooking, 3 children, 2, 4 and 6 years. D. P. welcome. Good home. ■ Villa Park, 111. 306 S. Princeton TErrace 4-2762 HOUSEKEEPER for family, 2 adults. Neat, private room. Phone — Wilmette 5130 Nice suburban home needs COMPETENT WOMAN — General housework. Stay. Air conditioned. Must like children. Good salary. Near good transportation. ORchard 5.2615 LIGHT HOUSEWORK — Care of children — Suburban Glencoe. Private room and bath. Other help. Call collect. Glencoe 1607 rajši sam naučil molitvice!" Tako je tarnal siromak. O spanju seveda ni bilo govora v takšnem razpoloženju. In čas je hitel; minili sta skoraj dve uri. Cogolin je še vedno objokoval pištole, ki jih je bil nesel Loren-zu. Zdajci pa je zaslišal v hiši vstajanje in hojo semintja. In že je nekdo potrkal na vrata. Ves prestrašen je planil Cogolin na noge ter odprl. Vstopil je mojster Garo, gostilničar pri "Dobrem naključju." "Zbudite naglo gospoda viteza," je rekel Garo. "Prišel je plemič, ki bi rad govoril ž njim." Izmodren po nedavni izkušnji, je začel oproda mencati, da se ne upa; takrat pa je stopil izza goqtilničarjevega hrbta pozni gost, plemič nevelike postave in zavit v svoj plašč do oči. Brez besede je pomolil Co-golinu polno mošnjo zlatnikov. Ta nema zgovornost je zbudila v oprodovem srcu nenavaden pogum. Jadrno je popadel mošnjo, vzel svetilko in stopil ves vesel v vitezovo spalnico. "Hejo, gospod vitez, zbudite se, prosim, zbudite se!" Capestang, ki se je zbudil tako že drugič, ni zdaj niti klel ni6 zmerjal, marveč je planil s postelje, pograbil palico in jo zavihtil nad oprodovim hrbtom. ,П1. WANTED TO RENT ELDERLY COUPLE needs 3^ -4 room unfurnished apartment. N.W. No 3rd floor. Moderate rental. ORchard 5-1484 "Ne tepite ga, dragi vitez," je rekel v tem trenutku tuj glas. "Jaz sem tisti, ki vam krati počitek!" In darežljivi plemič je vstopil. Cogolin je brž porabil priliko, da je smuknil iz sobe. Neznanec pa je tedaj odkril svoj obraz in se pokazal Capestangu. "Cinq-Mars!" je vzkliknil vitez osuplo, meneč, da prihaja spet radi kakega dvoboja. "Izvolite sesti, dragi markiz, in po-trpite, da se oblečem spodobneje. Bodite mi dobrodošli, čeprav je ura pripravnejša za spanje nego za meč." Cinq-Mars je sedel. Poznalo se mu je, da je' vznemirjen. Capestang se je v tem napravil in kajpak tudi pripasal rapir. "Tako!" je dejal nato, spu-stivši se v naslanjač na drugi strani mize. "Na razpolago sem vam. Kaj mi imate povedati? Gotovo je važno, ker me budite sredi noči." Cinq-Mars je še vedno molčal. Vitez je udaril v smeh. "Ali se spominjate, markiz, kako sva se srečala takrat na Bievri? Rekli ste mi 'bahač, in zmenila sva se, da se pokoljeva. Mari ste prišli nadaljevat tisti razgovor? Nič se ne stesnjujte, dragi moj, Bahač sem bil, bahač ostanem. Ako vam hrepeni srce po tem, kar povejte, čeprav ne tajim, da bi vam rajši ustregel podnevi. Nu kaj, gotovo mi je usojeno, da ne bom spal nocoj." Komaj pa je izrekel to besedo, se je zamislil. Storilo se mu je, kakor bi imeli vsi ti slučaji, ki ga neprestano bude iz spanja, poseben, skrivnosten pomen ter bi mu klical nekdo iz dalje: "Ne spi! Pokoncu! Capestang na pomoč!" Prav tedaj pa je izprego-voril markiz de Cinq-Mars z drhtečim glasom: "Vitez, dospel sem v Pariz opolnoči. Vzel sem si baš toliko časa, da sem pustil konja pri 'Treh vladarjih,' ker nisem hotel, da bi me opazili. Oprostite, da sem vas dal poklicati. Mudi se mi iz večjih razlogov prvi in najmanj važni je ta, da se ne morem* pokazati v Parizu drugače nego ponoči, zakaj Richelieujevi beriči so mi povsod za petami. Drugič: vrniti se moram, še preden napoči dan. In tretjič: to, kar vam imam povedati, ne trpi odloga." Capestang se je hladno naklonil. Cinq-Mars pa je povzel: "Vitez, sumničil sem vas glede svoje drage Marionke. Zdaj vem, da je bila moja sumnja krivična. Marion sama mi je dokazala vašo nedolžnost." "Nu, hvala Bogu! Velik kamen ste mi vzeli s srca." "A to ni vse," Je nadaljeval markiz. "Ko so me napadli v Dauphinski ulici, ste mi rešili življenje, čeprav ste me morali smatrati po pravici za svojega sovražnika." "Kaj bi tisto!" je dejal Capestang, vprašujoč se začudeno kam meri gost. "Ne govoriva o tem, prosim vas. Da ste bili na mojem mestu in jaz na vašem, bi bili storili enako." Cinq-Mars je zmajal z glavo. "Kdo ve?" je dejal. "In ra-zentega ste me oteli iz kočije, v kateri so me peljali v Bastiljo. Brez vas bi gnil v kaki podzem-Ijski temnici." "Saj nisem vedel, da ste vi! Zato mi pač ne dolgujete hvale." "Vitez," je povzel Cinq-Mars s čedalje bolj ganjenim glasom, "včeraj mi je razodela Marion višek vašega velikodušjo. Povedala mi je, da ste jo vi iztrgali Richelieuju!" "To je resnica," je potrdil Capestang brez bahaštva. Cinq-Mars je vstal. Beseda mu je trepetala: "Vitez, trikrat vam dolgu jem življenje. Bil sem vam sovražnik, vi pa meni zanesljiv in veren drug, ki mi je daroval brez pomišljanja dušo, srce in kri." Oči malega markiza so se za- ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: ......... IVanhoe 1-9382 m «n PNEVENT FOREST HRES! t,'>0000c>0<>00000000<>000000c'00000000000000'0000000000<>0<" v < TISKOV IN E I IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti so LIČNR IN V NAJNOVEJŠEM TISKU Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom In posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. lile s solzami. Z občudovanjem in tesnobo je počival njih pogled na Capestangovem obrazu. "Vitez," je končal, "ko mi je Marion povedala neverjetni in vendar resnični prizor, kako ste prišli ponjo k Richelieuju, tedaj sem začutil, da me kesanje zaduši, ako ne pohitim do vas. In zdaj sem tu. Vitez, prosim vas odpuščanja za to, da sem vas psoval v kleti Angoulemskega dvorca." "Markiz!" je vzkliknil Capestang, prebledevši ob spominu na Gizelo. "Prosim vas odpuščanja, ker sem izdrl na Meudonski cesti meč zoper vas. Prosim vas odpu ščanja, ker sem bil vaš sovražnik. In vprašam vas: ali mi hočete izkazati visoko čast, da me štejete odslej za svojega brata? Ali mi dovolite, da postanem na vekomaj vaš prijatelj in drug?" Capestang ni odgovoril. Razprostrl je roke. In Cinq-Mars se je vrgel ihte na njegove prsi. . . Ko je minila prva ganjenost, je vitez poklical Cogolina ter mu ukazal, naj prinese najboljšega vina, kar ga hrani mojster Garo v svojih kleteh, in za prigrizek mrzlo kokoš ter kako dobro pašteto. Oproda je posegel s kislim obrazom v pravkar dobljeno mošnjo, in kmalu sta sedela prijatelja za mizo. Vkusna pašteta in žlahtna starina sta jima brž pregnali zadrego; z razmahom sta se spustila v boj, kakršnega sta izvojevala že nekoč, v gostilni pri "Treh vladarjih." Toda Cinq-Marsu je potekel čas. Moral je po konja, da zapusti Pariz, preden sine dan. Zaprisegel je viteza, da ga poseti v Orleansu, kamor se je bil zatekel pred Richelieujevim gnevom. Po mnogih objemih in obljubah zvestega prijateljstva se je ustavil markiz med vrati, v očividni zadregi, kakor bi imel še nekaj težkega na srcu. "Prijatelj," je izpregovoril z molklim glasom, "projsiti vas hočem še ene usluge. Morda je važnejša od vseh, kar ste mi jih storili, zakaj pri tistih je šlo samo za mojo ljubezen in moje življenje, pri tej pa gre za mojo plemiško čast." "Govorite!' je dejal Capestang začudeno. "Ali želite, da vam pričujem v kakem dvoboju?" "O ne! Poslužajte, vitez: zdi se mi, da se kmalu poročite." Capestang je prebledel in odločno zmajal z glavo. "Pač!" je povzel Cinq-Mars. "Vsa ta stvar je meni jasnejša nego vam. Poročite se z deklico; ki je plemenita in hrabra kakor VI. .1" je zamrmral "Nikoli ne Capestang. "Nu, poslušajte. Ako se" to zgodi, mi lehko storite neizmerno dobroto. Moje vedenje proti njenemu očetu je bilo nevredno plemiča. Ravnal sem podlo." "Kako!" je zajedjal Capestang, "mari veste . . ." "Poslušajte me do kraja," ga je resnobno prekinil markiz. "Rotim vas, povejte svoji bodoči nevesti in njenemu očetu, da ve Cinq-Mars le nekaj v svoj Povejte jima, da sem se vpričo zagovor: bil je slep od strasti, vas izjavil nevrednega nositi ime svojih pradedov, dokler ml ne odpustita. In vam, Capestang) prijatelj moj, bo lehko doseo moje odpuščanje." (Dalje prihođrOlO LODI MANDEL, SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO RD« se želi zahvaliti vsem njenost skozi vsa ta leta. podaril vsakomur, kdor bo v lekarno Mandelnove Munivi min pilule, dovolj za enoiede^ rabo — vredne $1.50. popo' zastonj. .. Dobijo jih samo odrasli. Te te so jamčene, da bodo vas vile. So izborne za trudne uijj stari lju(^e se po užitju teh WD zopet počutijo kot mladi. Breakfast Is The Key To Successful Weight Reduction s:: * < ; A doctor recently accused a bride of six months "of killing her hus-band with kindness." Her husband had gained an excessive amount of weight. The wife, in her desire to feed her husband adequately and to demonstrate her cooking ability, simply had fed her husband too well. The doctor explained that overweight could become a sei ious concern. It could affect appearance, vitality, emotions, personal and public relations and life expectancy. Overweight is due to overeating—the result of eating more calories than can be used. The couple asked the doctor's help in working out a reducing plan-The doctor outlined the total caloric intake that could be eaten each day. He stressed the importance of three meals nutritionally adequate except for calories. Breakfast, he pointed out, is the key to any successful reducing diet. Research has shown that skipping, breakfast is a strain on the body, promotes unnecessary fatigue, slows down reactions and reduces: work output. A reducing diet breakfast follows a basic breakfast pattern recow« mended by doctors and dietitians. It should provide one-fourth of th# total daily requirements. A basic breakfast pattern includes fruit, cereal, milk, bread and butter. The 400 calorie breakfast pictured above shows that our bride not only could prepare attractive breakfasts but ones that fit a basic pattern—even on restricted calories. 400 Calorie Menu Cantaloupe ( Vz) .Puffed Wheat (1 ounce) Whole Milk (1 cup) Raisin Toast (1 slice) Butter (% pat) Black Coffee .................................................................................................................................................•: ..X <• ic-w:... Which of your neighbors is watching over your child tonight? Tbnlght—evwy night—in your town, your state, all over the country thouaands of patient, patriotic Americans are serving as civilian plane spotters. This "Sky Watch" is absolutely vital to give warning if hostile aircraft try to sneak through or under our radar defenses. Ibday the patriotic men and women of the Ground Observer Corps are doing a job that calls for twice their number. They need more help-your help—for just a few hours a week. Which of your neighbors is watching over your child tonight? And which night will you guard hi$t Keep your eye on the eky In the GROUND OBSERVER CORPS E N A K OPRAVNOST